PRIMORSKI DNEVNIK oltiitnj nlacaria v gotovini _ ' Doslale 1 gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 25 (6609) TRST, torek, 31. januarja 1967 GOVORILI SO PREDVSEM O MIRU NA SVETU Sovjetski predsednik Podgorni neuradno obiskal papeža Pavla VI. Zaključno poročilo o obisku predsednika SZ v Italiji omenja vrsto vprašuj, glede katerih so se med razgovori strinjali, pa tudi nekatera nesoglasja - Poročilo izrecno omenja pogajanja za metanovod - Da- v senatu razprava o obveščevalni službi nes 30, ~ Predsednik vrhovnega svojeta SZ Nikolaj jfe* 1 danes neuradno obiskal papeža Pavla VI., kot je dviden°. vendar pa nihče tega obiska ni v naprej r i"-a*' P°dgorni se je pripeljal ob Pod- bilo napo- lij _ neka. I!.a tr§u ga je'pozdravilo je »noč oseb. V Vatikan se pozdr ^al pod obokom zvonov. (Wj,avi1 ga je msgr. Mauro, na-žavnK oddelka za protokol v dr-Pori^1 ta^ništvu. Svoji f rn('ga sprejel papež Predst^fh?. knjižnici," kjer mu je Dala Cir-- dr;!avnega tajnika kardi- ci\ ~lc°gnanija, tajnika kongrega-tiika „ Vz_h°d msgr. Brinija in taj- saroii ?a izredne zadeve msgr. Ca- «0sseLp.0r°ča v jutrišnji številki vomm Fatore romano«, so med pogo-* - •'obširno omenili ------------ Piea0?,,2 Piirom in boljšimi odnosi Podm„^'rodi)). Papež oa le zadržal vprašanja '°%)rrip'^?>>-' Pa*Pež Pa je zadržal jega tudi "o vprašanjih ver-“Vljenja in ((prisotnosti cer- kve na »tor v. flice ' reprodukcijo «Čo- ^ogov^L ozemlju Sovjetske zveze«. «10 uJ. i® trajal nekaj manj kot dal p0no.0t} zaključku je papež Olja. ^lantico« Leonarda da Vin- '>glS,e,'ski. predsednik si je nato jio ko.J?dlkanske muzeje, sikstin-kl je in baziliko Sv. Petra, 24 °bčlnst013 ^ PriložnosW zaPrta •"in, Dopoldne se je še pred obiskom v Vatikanu zaključil uradni obisk sovjetskega predsednika v Italiji z zaključnim pogovorom med Pod-gomim in predsednikom republike Saragatom. Prisotna sta bila tudi predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Zatem so parafirali konzularno konvencijo med SZ in Italijo in podpisali pogodbo o sodelovanju italijanske in sovjetske Industrije. Ob zaključku obiska sovjetskega predsednika v Italiji je ministrstvo za zunanje zadeve izdalo skupno uradno poročilo, v katerem kot že običajno v mednarodni praksi, uvodoma Imenoma navaja vse sodelu-juče pri razgovorih, nato prehaja na splošna mednarodna vprašanja. Pri tem pričenja z nekaterimi načeli, s ka/terimi so se strinjali tako sovjetski kot italijanski predstavniki, in med drugim o nujnosti sodelovanja držav z različno socialno ureditvijo, o važnosti sporazuma o razorožitvi in o potrebi, da se prepreči širjenje atomske oborožitve. ((Podrobno pa so proučili« nekatera druga vprašanja in med njimi predvsem evropsko varnost in možnost sklicanja evropske konference. Glede stanja v Južni Aziji pa poročilo samo lakonično omenja, | jel da sta obe strani obrazložili svoje l ■MUliiiiii|||||||||ii,|„„„|i,„||,|..... Po dvodnevnih razgovorih Tito-Brežnjev-Kosigin stališče in izrazili zaskrbljenost zaradi položaja v Vietnamu, kjer je resna nevarnost za mir. Zadnji del skupnega poročila se nanaša na dvostranske odnose pr! čemer se ugotavlja nagel razvoj na mnogih sektorjih in dejstvo, da je nadaljnje razvijanje sodelovanja v interesu sovjetskega in italijanskega ljudstva. Nato je konkretneje govora o sodelovanju pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene, o pogodbi s FIAT in o sporazumih med vladama, ki so se pričeli konkretno izvajati. V tej zvezi je tudi naslednji odstavek, ki je posvečen graditvi me-tanovoda: «Obe strani sta ugotovili važnost mož,nosti dobav sovjetskega plina Italiji in graditev metanovo-da v ta namen, o čemer se sedaj vršijo pogajanja.« Podgorni je v Kvirinalu sprejel številno delegacijo združenja za razvoj kulturnih stikov med Italijo in Sovjetsko zvezo. Dopoldne je prispela v Rim delegacija sovjetskega Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki jo vodi podpredsednica dr. Zoja Majorova. Delegacija bo ostala v Italiji do 6. februarja. Pod predsedstvom Mora je bil popoldne sestanek zainteresiranih ministrov, na katerim so obravnavali zakonski' predlog o preureditvi delniških družb. Po sestanku je Co-lombo povedal, da so glede osnovnih vprašanj predlog izdelali, da pa bo potreben še ponoven sestanek. Zanikal pa je, da bi govorili o davku na delnice. Jugoslovanski dopisniki o vsebini Tito odpotuje iz Moskve danes S&KVA, 30. — Predsednik SFRJ SZ t„ uto in generalni tajnik KP boc0j rnid Brežnjev sta se vrnila v Moskvo iz Podmoskovlja, - lrv ‘ . __ ... IM. „ p* danes (JjjjJetslu predsednik Podgorni je s® je aPUradno obiskal Vatikan in Seže*. s*i°ro uro pogovarjal s pa-VI. Po neuradnih aa aJa4Sovorila predvsem o mi kjer sta bila dva dni. Z njima se je vrnil tudi predsednik vlade Aleksej Kosigin. V Podmoskovlju so imeli politične razgovore, ki so se jih udeležili tudi člani Titovega spremstva Mijalko Todorovič, Mišo Pavičevičin Hakijo Pozderac. l)a»jiS:Yetu- Ogledal si je Vatikan iz?e!w Sv- Petra- ki 1e bila bb «H;stvnR Priložnosti zaprta za ob. ben ■ Obisk je bil sicer neura-®večan®n<1ar so ga izvedli dokaj •H. ’ SaJ gre za izreden dogo- ,$e 'ttiuči?red tem obiskom se je za-Sfedspr, uradni obisk sovjetskega *? *Un»ilka v Italiji in ministrstvo % „i'ank' zadeve le izdalo o obi- v "ttt zadeve je izdalo o obl- Ksu0pn“ zaključno poročilo. V dokaj 'podrobno s katerimi sta našteta St,'!vUnau„ aokai. P PodrSobnniaUaSobla’ delegaciji, manj l*1*1') pa vprašanja, ki so jih •'»terjh eTu‘!jito proučili« in glede ** lil v/t .• .....1.,,,:» rr.. *te nrp,iniso dosegli soglasja. Tu UVsem za Vietnam in za ev-je tudi J°Psko “r8®1« za Vietnam "°vnta r;arnost. Podrobno je mm “''bpidv ® . koristnosti medsebojnega Jbctio apJa in se v tej zvezi iz-£l^aknia nia rnetanovod, odnosno 9l*Ha za •/* dobavah sovjetskega ‘talijanske potrebe. Kot poročajo dopisniki jugoslovanskega tiska v Moskvi, poudarjajo, da prihaja do sedanjih pogovo rov na najvišji ravni v obdobju, polnem protislovij. Za mednarodni položaj je značilno nadaljevanje in zaostrovanje ameriškega napada v Vietnamu, kar povzroča mnogo zaskrbljenosti in od vseh držav, še posebno socialističnih, zahteva vztrajno iskanje poti za premagovanje nevarne krize v jugovzhodni Aziji. Po drugi strani prihaja do o-biska dan za tem, ko je bil v Moskvi, Washingtonu in Londonu podpisan sporazum o načelih za miroljubno raziskovanje in izkoriščanje vesolja. Sporazum, ki so ga dosegle Sovjetska zveza, Velika Britanija in ZDA, je že v Moskvi podpisalo še 29 držav, med njimi tudi Jugoslavija, pričakujejo pa, da se mu bo v najkrajšem času pridružila tudi ogromna večina ostalih. Moskvi poudarjajo, da je podpis tega sporazuma nedvomno opogumljajoče dejanje, ki daje upati, da bodo morda že kmalu sledili tudi drugi sporazumi, predvsem tisti, ki naj bi preprečili širjenje jedrskega orožja tudi na Zemlji. pWeiito.lu.Pa so se v nedeljo in po-Y‘Jo ,j a°ga.jale v zvezi z Jugosla- ^sb(frustracije in atentati isto- budi 2a Kitajskem, v ZDA in Ka-j|®d tedtr* spomnimo' ‘*a so u''e demonstracije po vsej .11 tia ...I* Proti ameriškemu napa- t “a Vi * protl ameriškemu ni bbtiovn nam’ da je ta napad >š;UuObsodil CK ZKJ, da je v ie,1'0 prav v teh dneh na obi- „ v ivi "V prav v teh dneh *0sluvarisUpV!' da P0!®1411-!0 proti.) u- Nič manj važna tema ni tudi stanje odnosov v mednarodnem delavskem gibanju, zlasti spričo taz-voja dogodkov na Kitajskem, ki povzročajo vse večjo zaskrbljenost svetovni javnosti. Izmenjava mnenj o tej temi je še posebno važna, kajti, kot je znano, stališča Sovjetske zveze in Jugoslavije niso povsem enaka in možnost neposredne izmenjave informacij na najvišji ravni lahko bistveno pripomore k boljšemu razumevanju stališč obeh strani. ,b Vzpp. *"® demonstracije v Pckin-pjfb najjdno s protisovjetskimi, po-1, , a Drr>t-postan® ta kitajsko-ame- t , a Dr„f- lan® la KitajSKO-aiue- v.41tbr n2i ^Jugoslovanska hajka všečna 2SS“k» bolj razumljiva. O- Mi. ni«. , “"‘J ■ iii.iiji. 3 gai-Hi in gesel kitajskih rde-£a. sedpfiv!‘,!v m močne eksplozije ^«tp„ J ‘h jugoslovanskih nredstav- rav^^A in Kanadi pa so do-iii:,'avija6 ?oti’ ki i° nakazuje Ju-li *b in’ se Preneha z ubija-‘bdstva b111®®0!®™ vietnamskega i ** kjer jih je samo v eni tJl Pauio v »arinim ?,r»nn ZDA pošiljajo jjKe v Vietnam, kjer jih je ?®d te' v zadnjih dneh 2500 rtvv11 110 celo ameriški tisk no ih da cel° ameriški tisk po-n heliLSf|i','aij arsk!“Ka poslanika. Toda .. Ik.ip,,. ni Sinkjang se neredi na- bMSp0P:wlii orocila trdijo, da je bilo . ‘‘»tiii! ‘h med Maocetungovimi j* nasprotniki kakih 70 ‘T‘ RL lbih nasprotnii i!as‘la kntlv- Hkrati h*. iTIaocisf iznaja, aa ima- tudi..nKOvi pristaši nasprot-štV ■ «Maocetungova raiseb tudi v italijanščini 11 MILAN, 30. — Knjižica z «Maoce-tungovlmil mislimi« bo izšla tudi v Italiji v italijanščini. Gre za žepno izdajo na 218 straneh z naslovom «Maocetungova misel« in s podnaslovom ((Knjižica rdečih gardistov«. Izdalo jo je založništvo «Quadrato» v Milanu. * i DŽAKARTA, 30. — Danes je nad 40.000 indonezijskih študentov šlo v sprevodu po ulicah prestolnice do parlamenta, kjer so izročili resolucijo, s katero zahtevajo takojš. nji sestanek ljudskega kongresa, da odstavi Sukarna. Poleg tega zahtevajo, naj predsednika postavijo pred sodišče, ker da je sodeloval pri poskusu državnega udara. V soboto je poveljnik divizije Silivangi general Darsono izjavil, da za vojake ne more biti nobenega kompromisa med »starim redom«, ki ga pooseblja Sukamo, in »novim redom«. Agencija «Antara» pravi, da je general Darsono odločen zadati ((odločilen udarec staremu redu«. Kongres bo trajal tri dni. Največje zanimanje vlada za volitev novega predsednika. Glavna kandidata sta sedanji predsednik Bruno Pittermann in bivši zunanji minister Kreisky. Dr. Jenny iz Bočna je sporočil pozdrave svoje »stranke za socialni napredek Južne Tirolske«. Zahvalil se je dr. Kreiskemu tudi v imenu južnotirolskih Nemcev za njegove napore in je dodal, da se njegova stranka stalno razvija, čeprav je bila ustanovljena šele pred devetimi meseci. Pripomnil je: »že s svojim obstojem je dejstvo, da Že davi so enote divizije Silivangi zavzele položaje okoli predsedniške palače namesto predsedniške streže in mornarjev, ki so Sukar-novi pristaši. Prav tako so enote vojske rastražile rezidence glavnih indonezijskih generalov. Domneva jo, da so to storili v zvezi z današnjo napovedano demonstracijo študentov. ke, ki poročajo, da v Sinkjangu oddelki vojske, ki jim poveljujejo «reakcionarni častniki«, nadaljujejo dejavnost proti Maocetungovim pristašem ter da so v noči od 27. do Založništvo javlja, da bo knjižica jutri v kioskih In knjigarnah vse Italije. Ravnatelj tehničnega urada založništva je izjavil, da so knjižico objavili samo iz špekulacije brez nobenih ideoloških ali političnih namenov. To so storili, ker so zvedeli, da je bila francoska izdaja knjižice v Parizu takoj razprodana. Italijanski prevod je napravljen po angleškem prevodu in primerjan s francoskim. Izdali so Jo v vsej naglici, ker so zvedeli, da nekaj takega pripravljajo tudi druga založništva. il ■ 'i i li i i i BREZ LJUDSKIH ŽRTEV 1 i 11 il Atentati na predstavništva SFRJ v ZDA in Kanadi I V | Močne eksplozije v New Vorku, VVashingtonu, Ottavvi, Chicagu, San Franciscu 'm Torontu - Obžalovanje predstavnika ZDA in njujorškega župana 1 preprečuje sporazum konservativ- s palačo. Bivši indonezijski podpredsednik Mohamed Hata je včeraj izjavil, da bi se moral predsednik Sukar no prostovoljno odreči oblasti, zato da se izognejo državljanski vojni. Sukamo je pod strogim vojaškim nadzorstvom v predsedniški palači. Prekinili so tudi telefonsko zvezo DANES POGREB TREH VESOLJCEV CAPE KENNEDY, 30. — Posmrtne ostanke treh vesoljcev, Virgila Grissona, Edwarda Whiteja in Ro-gerja Chaffeeja so prepreljali z letalom v Washington za jutrišnji pogreb. Grisson in Chaffe bosta pokopana na pokopališču v Arling-tonu blizu Washingtona, White pa v na pokopališču v West Pointu v državi New York. Osebje oporišča v Cape Kennedy se je danes poslovilo od treh vesoljcev, ko so krste z njihovimi trupli, ovite v zastave, prepeljali na topovskih podstavkih iz zavoda za astronavtiko na letališče. Pogrebni svečanosti je prisostvovalo 700 oseb. Preiskovalna komisija pa nadaljuje preiskavo, da bi ugotovila vzroke nesreče, prevladuje mnenje, da je nastala okvara pri električnem sistemu. Sedeži, na katere so bili vesoljci privezani v kabini, so popolnoma zgoredi. Iz tega sklepajo, da so tudi trupla treh vesoljcev popolnoma zoglenela. Zelo verjetno je, da NASA ne bo nikoli objavila slik treh trupel. NEW YORK, 30. — Včeraj zgodaj zjutraj so v poslopjih nekaterih jugoslovanskih konzularnih in diplomatskih predstavništev skoraj istočasno eksplodirali močni eksplozivi. Napadeni so bili jugoslovanski poslaništvi v Washingtonu in v Ot-;awi kakor tudi generalni konzulati. v San Franciscu, New Yorku, Chicagu in Torontu. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bila povzročena velika materialna škoda. V noti, ki jo je jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Veljko Mičunovič izročil državnem podtajniku ZDA, se izraža zaradi vseh teh terorističnih atentatov oster protest. V noti se poudarja, da so eksplozije povzročile veliko materialno škodo in da so bili atentati skoraj istočasni. Diplomatski predstavniki številnih držav pri OZN so atentate ostro obsodili in tudi v pismih jugoslovanskemu predstavniku pri OZN Danilu Lekiču izrazili obsodbo terorističnega dejanja. To reagiranje je vnovič pokazalo, da so številni predstavniki nezadovoljni z načinom zaščite v OZN. To je staro vprašanje, o katerem se je v OZN že večkrat govorilo: v glavni skupščini in nekaterih sekcijah. Konec lanskega leta n. pr. so teroristi zažgali sirsko poslaništvo in ga resno poškodovali. Predstavnik ZDA je izrazil obžalo. vanje in obljubil, da bodo krivci aretirani. Jugoslovanskemu poslaniku je telefoniral tudi newyorški župan, ki je zaradi eksplozij izrazil obžalovanje ter prepričanje, da bo do krivci aretirani, in je ponudil zaščito. •II ]f$ Li« ifi Zatem je Kiesinger dejal, da bodo »tudi drugi problemi rešeni, ka- , kor je bilo rešeno vprašanje Po- t sarja«. Pripomnil je, da je sedanja ,;<:f politika njegove vlade glede vzhod- ' i j nih držav jasen dokaz o miroljub- 1 ; l nih namenih njegove vlade. Pripom. nil je: «Govori se, da hočemo' po-demokratično repu- : l žreti Nemško bilko. Toda mi je nočemo niti priključiti in tudi ne bomo dovol'11 naše priključitve. Hočemo združitev našega ljudstva v miru in svo- ,,,, bodi.» ! 1 Kiesinger odgovarja na sovjetsko izjavo V izjavi, ki jo je sovjetska vla- ; j, da objavila v soboto, poziva vse • ,i vlade, parlamente in narode vseh držav, naj »spričo dejstev, ki jih | izpričuje povečana dejavnost mili-tarističnih in neonacističnih sil v '' Zahodni Nemčiji, storijo vse, da bi te sile nikoli ne ogrožale svetovnega miru«. i V izjavi je tudi rečeno, da sovjet, it ska vlada pričakuje, da bo vlada t? Zahodne Nemčije storila ustrezne korake za preprečitev dejavnosti A neonacističnih in militarističnih sil. 'j, kakor ji nalagajo določila potsdam- • skega sporazuma in drugih zavezniških mednarodnih sporazumov. t Sovjetska vlada pravi tudi, da , ((začenjajo neonacistične sile dvigati glavo prav v času, ko se je začel v Zahodni Nemčiji viden pre-okret vojaških in političnih krogov, |'; da bi revidirali rezultate druge sve-tovne vojne«. »Kdo lahko v takšnih razmerah jamči, da se v Zahodni Nemčiji ne more pojaviti neki novi Hitler, in to oborožen z jedrskim orožjem? Nihče ne more tega jamčiti,« je rečeno v izjavi. Kiesinger je v svojem omenjenem govoru obžaloval to izjavo, o kateri je dejal, da je bila objavljena >R »prav sedaj, ko se začenja velika ; : akcije Francije in Zahodne Nemčije za mir v Evropi«. BONN, 30. — Zahodnonemški tisk komentira danes sobotno izjavo sovjetske vlade o zahodnonem-škem militarizmu in revanšizmu. O tej noti Je govoril danes tudi kancler Kiesinger na slovesnosti ob 10. obletnici priključitve Posarja k Nemčiji. Kiesinger je branil bonsko vlado pred sovjetskimi očitki. Pobijal je sovjetske obtožbe, da je Zahodna Nemčija neonacistična, mi. litaristična in protisemitska država, in je dejal: »Naša država je odprta vsakomur. Milijoni ljudi z vseh delov sveta jo obiskujejo in lahko ugotovijo prav nasprotno, kar se dogaja glede drugih držav, naj bo i njfhov pravi obraz kakršen koli.« Rekorden ribolov na Jadranu REKA, 30. — Ribiči so na jugo-! slovanski strani Jadrana ulovili lani. 270.000 ton morskih rib, kar je za; 96.000 ton več kot leta 1965, Samo; ribiči iz Dalmacije so ulovili več 1 kot za 60.000 ton rib več kot leta I 1966. Slab ribolov pa je bil na naj- i močnejših ribiških področjih: ob za-1 hodni obali Istre in v Kvarnerskem * zalivu. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,4, najnižja 5,9, ob 19. url 7,4 sto. pinje, zračni tlak 1028,3 narašča, vlaga 84 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj, dežja je padlo 0,6 mm. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 31. Januarja Sonce vzide ob 7.28 in zatone 17.08. Dolžina dneva je 9.40. tuj vzide ob 23.51 In zatone ob M-* Jutri, SREDA, 1. februarja Ignac HUD UDAREC MALOOBMEJNEMU IN MEDNARODNEMU PROMETU NOVO AKADEMSKO LETO AKADEMIJE «CENACOLO TRIESTINO» Ponovna uvedba strogega nadzorstva V nadaljnji industrializaciji področja nad uvozom bencina in živil iz SFRJ je izhod iz sedanje gospodarske krize Imetnikom potnih listov, ki nimajo prepustnic, bodo izdajali «dodatno listino» za carinske olajšave v okviru videmskega sporazuma Urad za stike z občinstvom pri , tržaški finančni intendancl sporoča, da je glavno ravnateljstvo carinar-jM niče In urada za neposredne dav-I ke pri ministrstvu za finance dne ‘l 17. januarja t.l. Izdalo okrožnico ’ štev. 4926, ki se nanaša na obmejni j promet med Itailijo in Jugoslavijo I ter določa glede uvoza goriva in ' prehrambenih izdelkov naslednje: «1) ~ 1. Italijanski državljani, s stalno S Jjj rezidenco na področju, za katero - •« velja videmski sporazum z dne 31. 51 oktobra 1962, morajo pokazati ob-\ mejnim organom, ob povratku čez '' mejo z vozilom, obmejno propustni-(’ oo ali. pa »dodatno listino« na pot-I ll ni list ki zamenjuje glede carinskih 1 določb obmejni dokument Na o- menjenih dokumentih (obmejna • prepustnica ali ((dodatni list«) bodo [‘ obmejni organi vsakič zabeležil! I prehod meje. kil, 2. Neocarinjen uvoz goriva bo do-I voljen vsak mesec samo ob prvih :! i štirih povratkih Iz sosednega obmej-'ji nega pasu, kolikor ne bodo obmej-; ■ ii ni organi ob izstopu Iz države ugo-: , tovill, da je imel posamezen avto-: it mobiiist v «normalnem» tanku mali, ko ali večjo količino goriva kakor ;ob povratku«; :1 1 3. Imetnikom obmejne propust- a!j|l niče ne bodo izdajali ((dodatnega 11-!!|li sta«, in v ta namen bo poseben odre, delek tržaške carinarnice vodil evi-denco vseh Izdanih prepustnic. Cariniki bodo Dudno nadzorovali j j; uvoz prehrambenega blaga, ki ga -L bodo imeli pri sebi prebivalci ob-' i' mejnega pasu. ko se bodo vračali 'n' čez mejo, in sicer bo ta kontrola i' namenjena predvsem ugotavljanju ,j količine mesa, ki ga bodo Imeli po-■ |i: sameznikl pri sebi. tl « Tržaška finančna Intendanca va-bi tukajšnje prebivalstvo, naj sl nabavi obmejno prepustnico, ker je to edini dokument, na podlagi ■* katerega je mogoče uživali carinske It olajšave, ki jih predvidevajo členi jt 1' štev. 38, 44, 45 In 46 omenjenega videmskega sporazuma za uvoz bencina in prehrambenih Izdelkov lz ; sosedne republike. " Kakor smo poročali, so se v Trstu v zadnjem času razširile vesti, da bodo cariniki na italijanski strani 1 meje v kratkem pričeli strožje nad- zorovati obmejni promet In cariniti j jf, gorivo In drugo bit 13 «11 lago, ki bi ga na-pri posameznikih, ko se bodo Sij vračali čez mejo v okviru maloob-i ’ ■ mejnega osebnega prometa. V ne-Sij,1 katerih krogih so znali v tej zvezi i : 1 povedati, da bodo oarinlkl ponovno strožje nadzorovali uvoz teh vrst . m blaga prlčenši z včerajšnjim dnem. i , Koliko nam Je znano pa se to nad-zorstvo včeraj ni še izvajalo In tudi na carinski direkciji, kjer smo se * v tej zvezi zglasili, so nam po-Irfj trdiMil, da ni bilo v tem pogledu pe- • i ■ riferičnlm organom izdano nobeno i:: novo navodilo. Obvestilo, ki ga je II' 4. februarja V KULTURNEM DOMU VII. novinarski ......... ples v dobrodelne namene Ples bo v vseh prostorih doma. Za prijetne zvoke bodo skrbeti ansambli po različnih okusih. Za vabila se obrnite na uredništvo ((Primorskega dnevnika« ali na posamezne urednike (93808, 94638). Rezervacije miz v sredo, v četrtek in v petek od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni. I :r i kr včeraj Izdal urad za stike s publiko pri fmančnl intendanci, ne prinaša v bistvu nič novega v prakso dosedanjega maloobmejnega prometa; nov Je samo »dodatni list«, ki ga bodo izdajali imetnikom potnega lista, ako bodo dokazali, da so vložili prošnjo za izstavitev obmejne prepustnice. Lansko leto Je bil podoben «Iist» v veljavi od začetka januarja do velikega šmarna, vendar so ga cariniki izdajali potnikom, ko so prekoračili mejo s potnim listam, vsakič znova in samo za kontrolo nad uvozom bencina. Dodatni Ust, ki ga nameravajo zdaj uvesti, pa bo trajnejši dokument, saj bodo na njem trajno beležili vsak prehod meje. Novo je tudi sodelovanje med carinskimi oblastmi ln kvesturo, ki Izdaja obmejne propustnlce g'ede spiska njihovih imetnikov. V maloobmejnem prometu s propustmeo pa ostane vse pri starem. Seveda bo ponovna uvedba strogega nadzorstva nad uvažanjem bencina iz Jugoslavije v avtomobilskih tankih ter živil na osnovi vi demskega sporazuma, povzročilo ponovno zastajanje prometa na obmejnih prehodih. Potniki, ki m v nedeljo dopoldne z avtomobili potovali v Jugoslavijo, so morali čakati na prehodih (pri Fernetičih) v dolgih kolonah skoraj eno uro, da so prešli blok na italijanski strani. Kaj bo šele poslej, ko bodo cariniki zamujali čas s pregledovanjem dokumentov, zapisovanjem prehodov, merjenjem bencina v tankih Ul pregledovanjem uvoženih količin avli žrtev tega pa ne bodo samo prebivalci naših obmejnih področij, temveč tudi potniki v mednarodnem turizmu, ki bodo prav tako morali čakati na prehod meje. Razumljivo je, da bodo tl ukrepi vzbudili negodovanje vsega prebivalstva, ki je z odprtjem meje končno vadi halo ln da bodo Imeli negativne po-•ledlce tudi za mednarodni turizem, ki bo s spomladanskim naraščanjem začel ubirati druge tokove za potovanje v Jugoslavijo ln iz nje na zahod na izključno škodo tržaškega gospodarstva in seveda ugleda naših obmejnih oblasti. Naravnost vsiljuje se ob tem vprašanje, če se za temi ukrepi ne skriva tudi vzporedna želja zavreti množične tokove mednarodnega turizma proti Jugoslaviji ln to prav v ((mednarodnem letu turizma«, za katerega je dala pobudo OZN v želji, da pride do še večjega zbliževanja med narodi. Na vsak način pomeni ponovna zaostritev nadzorovanja na meji korak nazaj v razvoju maloobmejnega prometa. Nihče nima nič proti, če se nekoliko stopi na prste nekaterim posameznikom, ki so prekomerno presegali dovoljene količine uvoza bencina ln živil in Jih preprodajali, toda proti takim so možne drugačne mere, ne pa take, ki bodo v praksi nujno prizadele vse obmejno prebivalstvo na obeh straneh meje In mednarodne potnike. M komisij deželnega sveta Ta teden bo več sej deželnih komisij. Danes zjutraj se sestane dru- ga stalna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku v prid živinoreji. Komisija bo tudi imenovala dva svoja člana v prvo razširjeno komisijo, ki bo proučila obračuna za leti 1964 in 1965. Sestala se bo tudi tret. ja komisija za šolstvo, delo in socialno skrbstvo, ki bo prav tako imenovala dva člana v prvo razširjeno komisijo ter izrekla svoje mnenje o peticiji, ki jo je predložilo karnijsko prebivalstvo v zvezi s številnimi svojimi nerešenimi vprašanji. Jutri pa bo tudi četrta komisija za industrijo, trgovino in obrt imenovala dva svoja člana v prvo komisijo. Jutri seja deželnega sveta Jutri se zopet sestane deželni svet. Na dnevnem redu je tudi določitev treh članov in treh namestnikov sekcije deželnega upravnega sodišča za reševanje volilnih sporov. Ta organ namreč predvideva zakon št. 1147 od 23. decembra lani. V prvem delu seje so na dnevnem redu vprašanja, interpelacije in ena resolucija. Dr. Doria je poudaril važnost uresničitve velikopoteznega načrta, ki vključuje: pomol VII., zidani dok, krožno progo v predoru, sklepe CIPE itd. Tržaška akademija za gospodarska in socialna vprašanja «Cena-colo Triestino« je v nedeljo dopoldne z manjšo slovesnostjo odprla akademsko leto 1966-67, to je 21. leto svojega delovanja. Pred številnim občinstvom, med katerim so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter kulturnih organizacij iz vse dežele, je podpredsednik akademije dr. Picotti pozdravil vse prisotne ter prebral krajše pozdravno poročilo predsednika prof. Roletta ki je bil zaradi bolezni odsoten. V poročilu je prof. Roletto poudaril pred- Vsem pevcem in pevkam, pevovodjem, prosvetnim društvom in pevskim zborom, cenjenemu občinstvu ter vsem, ki so na kateri koli način pripomogli k uspeli Prešernovi proslavi, iskrena hvala SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiititiiiiiiiiii ZANIMIVI ODGOVORI POTNIKOV ZA ANKETO ACEGATA Uvedba «zelenega vaia» vzdolž Ul. Carducci bi znatno pospešila promet na glavni žili Nekateri predlagajo uvedbo dvonadstropnih avlobusov, gradnjo silosov za parkiranje, združitev nekaterih prog itd. Ravnateljstvo podjetja Acegat Je dobilo glede združitve nekaterin sporoča, da vlada v zadnjih tednih med potniki mestne prevozne službe vedno večje zanimanje za anketo, ki jo je podjetje uvedlo, da bi od njih zvedelo, kaj mislijo, o mestnih prevozih ter o mestnem prometu. Po ugotovitvah podjetja je treba povečanje zanimanja za anketo pripisati zlasti sindikalni akciji u-siužbenoev Acegata, ki je povzročila začasno ukinitev nekaterih mestnih prog. V zadnjih dneh dobiva podjetje takojšnje odgovore na vprašanja, ki so potniku zastavljena na posebni poli, ki jo dobi v tramvajih, avtobusih ali filovljah. Veliko število odgovorov se nanaša prav na potnike, ki se običajno poslužujejo prevozov začasno ukinjenih prog. Razumljivo je torej, da mnogi od njih zahtevajo takojšnjo vzpostavitev o-m en jenih prog In predlagajo, naj bi ukinili druge proge, ki so »manj važne«. Med temi pa je mnogo tistih, ki v odgovorih obravnavajo tudi druga vprašanja. Predlogom, ki so bili že svoj čas dani, da bi uredili v Ul. Carducci tako imenovani «ze!eni val«, se pravi, da bi slnkronlzirali semafore vzdolž celotne ulice, se sedaj pridružujejo še predlogi, naj bi r.a semaforskih križiščih uredil! skupni prehod pešcev v vse štiri smeri, da bi ne Mio treba avtomobilom, ki zavijajo v desno, čakati na pešce, da gredo mimo. Predlogom, da bi zaprli promet vseh vozil v Terezijanskem delu mesta se pridružujejo tudi nasveti, naj bi zgradili tako Imenovane avtomobilske silose, ali večnadstropne garaže. Nekateri predlagajo, naj M te garaže zgradili na področju Čampo Marzio ln pri železniški postaji, kjer Je stari silos. Glede predlogov, ki se neposredno tičejo podjetja Acegat, pa nekateri potniki menijo, da bi morali tudi v Trstu uvesti dvonadstropne avtobuse, kot jih imajo na primer v Firencah 1n Bologni. Poleg tega pa se nekateri sklicujejo tudi na vo- zovnice, ki so v veljavi v ameriških mestih, ln sicer, da bi vozovnica, ki jo potnik kupi na eni progi, veljala tudi za kako drugo progo brez povišanja cene. Sklicujoč se na dru- ge primere v ZDA, razni potniki predi lagajo, naj bi ukinili vozne listke In odpravili sprevodnike ter nadzornike s tem, da bi potnik! položili kovance v posebno napravo, ki naj bi bila nameščena pri vozniku, s čimer bi seveda morali uvesti vstop v vozila spredaj, Izstop pa zadaj. Med anketo, ki je še v teku, nekateri potniki obravnavajo vprašanje odnosov med potniki in nameščenci v vozilih. Pri tem pa mnogi poudarjajo tudi veliko odgovornost, ki jo imajo zlasti vozniki težkih fllovij ln avtobusov. Zelo različna so mnenja glede bodočnosti javnih prevoznih sredstev Nekateri so mnenja, da se mora za sedaj še vedno ohraniti sožitje med javnimi in osebnimi prevozi v mestu, javna prevozna sred stva pa da bodo morala prej ali slej prepustiti mesto zasebnim vozilom. kot se je to «zgod!lo s konji«. Mnogi potniki pa so popolnoma drugačnega mnenja, saj so nekateri celo predlagali, da bi morali na zadnjem delu tramvajske proge v Barkovlje postaviti še drugi tir. Doslej Je podjetje Acegat dobilo okrog 5000 odgovorov na nad 30.000 vprašalnih pol, ki so jih razdelili, kar pomeni, da je do sedaj odgovorilo od 15 do 20 od sto potnikov. Ker pa so doslej delili vprašalne pole predvsem na progah v središču mesta ter na progah, ki vozijo v Skedenj, k Sv. Sobot!, v Carbolo, Pončano, k Sv. Ivanu, v Rojan ln Barkovlje, so odgovori prišli predvsem v zvezi s progami 1, 6, 9, 10, 19 in 29 Doslej so največ odgovorov poslali potniki proge 29, med katerimi Jih je mnogo, ki predlagajo, naj M spremenili smer proge zlasti na področje čarbole. , Zelo zanimiv* podatke Je podjet- prog. Med temi se najbolj razlikujejo predlogi glede «združitve» prog 6 in 9. Mnogo je tudi potnikov, ki se Izmenoma poslužujejo proge 1 ali pa 10 ter proge 29. Nekateri celo pravijo, da se Izmenoma poslužujejo po-tri ali več prog: med temi prevladujejo upokojenci ln hišne gospodinje, ki gredo po opravkih v razne urade. r*~t Nove avtobusne proge Jugoslavija-Italija Avtobusna podjetja v Sloveniji so najavila za letos več novih zvez. Tako namerava »Avtopromet Gorica« uvesti stalno mednarodno avto. busno zvezo Postojna-Sežana-Trst; koprski ((Slavnik,> bo pričenši z junijem uvedel stalno brzo progo Vrsar-Koper-Benetke ter vrsto dnev. nih zvez Koper - Trst; «SAP -Ljubljana« bo uvedla v glavni turistični sezoni med drugim tudi vsakodnevno progo Ljubljana-Trst, dalje progo Bled-Ljubljana-Trst in pa progo Ljubljana-Gorica, na kateri bodo vozili avtobusi vse leto. Študijske štipendije za univerzitetne študente Tržaška univerza je razpisala natečaj za 10 študijskih štipendij po 200.000 lir, ki jih bodo podelili rev. nim in hkrati prizadevnim študentom. Denar je dala na razpolago Tržaška hranilnica za akademsko leto 1966/1967. štipendije so namenjene za študente, ki študirajo na ekonomski, znanstveni in tehniški fakulteti. Natečaja se lahko udeležijo vsi študenti, italijanski državljani, ki živijo v občinah, kjer deluje Tržaška hranilnica In ki so vsaj leto dni vpisani na omenjene fakultete, študenti morajo imeti opravljene vse izpite iz prejšnjega letnika, študenti znanstvene fakultete morajo uživati vse pogoje za oprostitev pristojbin, študenti prvega letnika pa morajo imeti maturitetno spričevalo z najnižjim povprečjem 7/10. Prošnje, naslovljene na rektorja, je treba vložiti najkasneje do 11. februarja. Blato na stezah občinskega pokopališča Odborniku za Javna dela je občinski svetovalec Pahor poslal vpra. šanje, v katerem ga prosi, naj poskrbi, da se odpravijo nekatere neprijetnosti na polju 3 pokopališča pri Sv. Ani. Na tem polju urejujejo sedaj prostor za nove grobove. Zaradi teh del je na bližnjih hodnih stezah toliko blata, da morajo pogrebci ali ljudje, ki prihajajo na obisk svojih ranjkih, bresti po visokem blatu. Zato svetovalec pred. laga odborniku, naj po teh stezah potrosijo nekaj drobnega gramoza, da bi tako ljudem olajšali prehod. Roditeljski sestanek na višji gimnaziji Podravnatelj prof. Egldij Košuta je potem na kratko podal nekaj informacij o delu in o problemih šole, nakar se je razvila dokaj živahna debata, v kateri je izrecno prišla do izraza želja, da bi bili stiki s šolo pogostejši. Sklenjeno je bilo, naj se prirejajo sestanki po razredih, namreč starši učencev posameznega razreda s profesorji tistega razreda. Sam sestanek je dokazal potrebo in korist takih sestankov in starši so se zahvalili ravnatelju in profesorjem, da je prišlo do tega srečanja. LADJE V PRISTANIŠČU Bannck, Irolli, L. Lauro, Caprera, Olimpia, Saipa II, Illiria, Lilion, A. quileia, A. Vespucci, Nozarego, M. A. Montanari, Flaminia (It.); I. Zazuranlč, Titov Veles, Korotan, Grebnik (Jug.); Silver Cloud (Li-ban); Cesepel (Madž.); Varkisa, S. Restis Ktriaki (Gr.); Rigel, Old VVarrior (Pa.); Iddan (Izr.); Farag (Lib.); S. Breeze (Vel. Br.); Sutlei (Pak.); Lago Nahuel Huapi (Arg.); Hera (Li.); B. Sucharov (SZ); Hya. lite (Bol.). vsem pomen Trsta kot uvoznega, izvoznega in tranzitnega pristanišča za deželo Furlani jo-Julijsko krajino ter zaželel akademiji čim večji uspeh v novem akademskem letu. Tajnik organizacije Nicolaidi je nato na kratko orisal delovanje «Ce-nacola« v preteklem akademskem letu, nakar je dr. Picotti sporočil, da sta bila med efektivne člane akademije sprejeta glavni direktor Tržaškega Lloyda ing. Cirrincione in predsednik družbe Grandi Motori Trieste ing. G. Vignuzzi. Sledil je otvoritveni govor akademika dr. D. Dorie, ki je razvil temo o povojnem razvoju in o perspektivah za nadaljnji razmah tržaškega gospodarstva, predvsem v zvezi z ustanovitvijo in delovanjem dežele Furlanije-Julijske krajine. Govornik je naglasil, da preživlja tukajšnje gospodarstvo danes precejšnjo krizo, iz katere bo mogoče zlesti le, če bodo uresničeni vsi tisti velikopotezni načrti, ki so zdaj le najavljeni, in med katere spada zlasti uresničitev velikih javnih del kot so pomol VII., zidani dok, krožna železniška proga v predoru, primerna povezava s cestnim in železniškim omrežjem v zaledju ter vse tiste pobude, ki jih je pred časom najavil medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE v zvezi s preosnovo tukajšnjega lad-ledelstva. Kot zasebni industrijec je dr. Doria v zvezi z razvojem trža- škega gospodarstva v času po drugi svetovni vojni naglasil predvsem delež, ki so ga pri tem imela in- dustrijska podjetja izven zavoda za industrijsko obnovo ter je poudaril znano stališče tukajšnjih industrijskih krogov, da bi morala država pripraviti vse potrebne infrastrukture, da bi se lahko ob njih še močneje razrastla zasebna industrija. Glede gospodarske politike o-srednje vlade do našega področja je govornik dejal, da je bila ta vsa povojna leta prej slaba kot dobra, ker je določala le občasne prispevke in razne oblike pomoči, ne pa zdravih razvojnih pobud,, na podlagi katerih naj bi se naše gospodarstvo lahko opomoglo in se trdno postavilo na lastne noge. Kje je zdaj iskati zanesljiv izhod iz gospodarske stiske? Po mnenju tržaških industrijcev v nadaljnji industriali- zaciji področja, in sicer jnaij,bi nove industrije najprej zavzele ves razpoložljiv prostor v Žavljah, nato pa naj bi se razlile čez kraški obronek na področja ob železniških postajah na Opčinah in pri Sv. Križu ter ob novi državni cesti štev. 202 (Trbiški cesti). Na teh področjih naj bi vstale predvsem take tovarne, ki bi v ničemer ne kvarile svojstvenih karakteristik Krasa, sicer pa naj bi se industrija nadalje razvila zlasti na področju od Tržiča do Gorice, in sicer bi bilo treba v tej zvezi čimprej tudi upravno in teritorialno uresničiti nekdanjo tržaško industrijsko cono, ki je po načrtih iz leta 1928 obsegala tržaško, miljsko, tržiško in devinsko občino. Za reševanje teh problemov je v veliki meri zdaj pristojna dežela Furlanija-Julijska IlllilllliifmimilliilllliliiiiiiiiiiimiulllilllllIlIlIllliliiiiiiiiHiiiiiiiillIllliiinilllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii POROČILO CENTRA ZA BORBO PROTI RAKU Samo 5,6 odstotka žensk je šlo v mestu na pregled Pri pregledu 8.213 žensk so ugotovili raka pri 57, kar pomeni 6,8 odstotka pregledanih Mnogokrat, ko se razširijo novice o odkritju novih zdravil proti raku, sl jih skušajo bolniki in njihovi svojci priskrbeti z velikimi denarnimi žrtvami. Pri tem gojijo lažno utvaro o čudežnih rezultatih, čeprav sami raziskovalci pošteno izjavljajo, da gre le za raziskave, Id so 'potrebne nadaljnjih spopolnje-' '' lahko vanj in nadzorstev. Zato bi upravičeno pričakovali, da bi med nepoučenimi vladalo vsaj takšno za. upanje v kampanjo za odkritje novotvorb na ženskih V nedeljo dopoldne Je bil na slovenski višji gimnaziji roditeljski sestanek, kar je samo po sebi dokajšnja novost; namenjen je bil namreč staršem učencev iz vseh razredov. V uvodnih besedah je ravnatelj dr. Anton Kacin navedel nekaj zanimivih podatkov o številčnem stanju šole tef o uspehu prvega trimesečja. Uspeh je še kar normalen, številke pa zelo zgovorno kažejo, da je uspeh znatno boljši na klasični kot na realni gimnaziji; in še: dekleta so bolj pridna kot fantje. organih. Kajti v tem primeru ne gre za raziskave, ki so šele v teku, marveč za gotovost, da se odkrije bolezen tudi pri osebah, ki nimajo nobenih motenj in pri katerih ne najde niti zdravnik nič abnormalnega. Neki časopis je že pisal, da gre za preprost, neškodljiv in nebole-sten ter brezplačen pregled. Ce Je rezultat pozitiven, lahko zdravnik, kateremu bolnik zaupa, poskrbi za zdravljenje. Ce se torej vračamo k istemu argumentu v zvezi s krajevnim položajem, storimo to na podlagi statistik po letu dni opazovanj v posvetovalnici ((Tržaškega centra za diagnozo in zdravljenje novih tvorb«. Lani so v tej posvetovalnici pregledali 8.213 žensk iz Trsta, ter vseh drugih podeželskih občin. Pri 57 ženskah so ugotovili, da bolehajo za rakom, to je 6,8 odstotka pregledanih. Ta odstotek je enak tistemu, ki ga je objavila svetovna organizacija za zdravstvo. Zanimivo je tudi, da je v Trstu prišlo na pregled 5,6 odstotka prizadetih žensk, medtem ko Jih je prišlo v okolici 30,3 odstotka. Vsem so povedali, da je treba tudi naslednje leto priti na pregled, če je prvi negativen, to je, če ženska ni bolna. Toda od žensk, ki so jih pregledali leta 1965, Jih je prišlo na pregled lani le 20 odstotkov. Te številke so opomin vsem ženskam nad 20. letom starosti, naj se dajo pregledati, saj gre za eno najbolj pozitivnih pridobitev v boju proti raku. V našem mestu bodo dejavnost «Centra proti novim tvorbam« v kratkem okrepili. Na pobudo dr. Lovenatija bodo namreč s posebnim aparatom ugotavljali tudi, ali se ne skriva morda rak na prsih. Na ta način se lahko pravočasno ugotovi rak na dveh mestih, kjer je pri ženskah najbolj pogost, ter se lahko zdravi. Zdrave ženske pa so na ta način popolnoma gotove, da ga nimajo ter zato lahko bolj brezskrbno živijo. Natečaj za policistke Prefektura sporoča, da je notranje ministrstvo podaljšalo za 40 dni rok za vlaganje prošenj za 84 mest policijskih asistentk 3. kategorije v zboru ženske policije. Tako velja rok za vlaganje prošenj do 7. marca 1967. Prosilke morajo imeti maturo ter morajo biti stare od 19 do 35 let. krajina, ki je s svoje strani že dala na razpolago podjetnikom nove možnosti za najemanje kreditov pod zelo ugodnimi pogoji. Če se poleg tega upoštevajo številne ugodnosti, ki so jih podjetniki lahko deležni na industrijskih področjih dežele, potem se v tem pogledu odpirajo še velike možnosti za nadaljnji razvoj našega gospodarskega življenja. Go /ornik je zaključil svoje poročilo z željo, naj bi bile zlasti prometne zveze po kopnem in po morju z našim pristaniščem in z vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino čimprej tako okrepljene, da bi lahko razvoj gospodarstva, industrije in prometa zagotovil uspešno uveljavitev našega področja v sklopu evropske gospodarske skupnosti in celotne Evrope. Nocoj v Nemškem inštitutu Sloviti jazz kvintet Albert Mangelsdorff V Nemškem kulturnem inštitutu se bo danes zvečer ob 21. uri predstavil tržaški javnosti sloviti jazz kvintet «Albert Mangelsdorff«. Za ta kvintet je za razliko od drugih nemških jazz ansamblov značilna njegova umetniška neodvisnost in je eden izmed redkih, ki ustvarjajo brez posnemanja. Albert Mangelsdorff Ima svoj osebni slog, ki se ne navezuje na nobenega od velikih trombetistov, ki si jih običajno izbirajo mladi epigoni. L. 1958 se je na festivalu v New-portu uveljavil kot najboljši evrop. ski trobentač. Udeležba na številnih festivalih od Antibesa do Bleda je pokazala, da je Mangelsdorffo-va skupina In torej tudi on sam, vodilna v jazz glasbi. L. 1961 je sodelovala na «European Ali Starš«, l. 1962 pa je bila povabljena na »Prvi festival jazza« v New York. V zadnjem času je oktet imel velike uspehe na Srednjem vzhodu in v Franciji, zlasti pa v vzhodni Aziji. Dejavnost deželnih organov Včeraj zjutraj se je v palači Mo-dello pod predsedstvom predsednika de Rinaldinija sestal predsedstve-ni urad deželnega sveta. Danes popoldne ob 16. uri pa se sestane na syckežu na Trgu Ober-dan deželni odbor. Zaradi hitrosti' treščil v ustavljena avta V Ul. Fabio Severo na velikem ovinku blizu univerzitetnega študentskega doma, se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, ki jo je treba pripisati neprevidnosti šoferja in hitri vožnji. Okoli 17. ure je 38-letni uradnik Ferruccio Melassi z Erta SanfAnna 171 proti središču vozil avto fiat 1100 TS 53188. Na ovinek je privozil zelo naglo, izgubil oblast nad avtom, za-; ljal na pločnik in tako vozil približno 30 metrov, nakar je treščil v dva parkirana avtomobila ter ju zelo močno poškodoval Pri nesreči se je Melassi pobil in ranil po glavi, tilniku in desnem sencu, bradi in desnem uhlju. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom in ob sprejemu je dežurni zdravnik ugotovil, da je Melassi tudi pil. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Preiskavo o nesreči vodijo karabinjerji. Na ulici ga je zadela srčna kap Agenti letečega oddelka so včeraj okrog 18.30 na telefonski poziv odhiteli v Ul. Carducci, kjer je na pločniku pred stavbo št. 11/e mrtev ležal 47-letni industrijec Bruno Fo-scarini iz Ul. Baiamonti 27. Ko je hodil po svojih opravkih, ga je na-•cn enkrat zadela srčna kap, da se je zgrudil in obležal. Prihitel je tudi sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je truplo pregledal. Po opravljenih formalnostih, so truplo odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. SLUŽBA OBČINSKEGA /.UKA V NIKA. Za poklic v prazničnih dneh » primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba teleta Hirati na št. 90-235 Hotel CENTRAL - RIVIERA PORTOROŽ, TEL. 73131 priredi v SOBOTO, 4. februarja VELIK PUSTNI PLES v vseh prostorih in v nočnem baru. Pričetek ob 20. uri. Za PUSTNI DAN pripravlja VELIKO GURMANSKO POJEDINO S PUSTNO ZABAVO Hotel TRIGLAV KOPER TEL. 21650 priredi v SOBOTO, 4. februarja VELIK PUSTNI PLES od 20. ure dalje. Za PUSTNI TOREK pripravlja bogat menu po 5.000 din, pustni ples in nagrajevanje mask. Z Sprejemajo se rezervacije. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA, TEL. 21442 vabi na VELIKI PUSTNI PLES, ki bo v SOBOTO, 4. februarja in na PUSTNI TOREK, 7. februarja od 20. ure dalje v vseh prostorih hotela. Z Priporočamo se za udeležbo. C Vstopnina. UPRAVNI ODROR PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH VLJUDNO VABI NA mašhradni pustni ples KI BO NA PUSTNO SOBOTO, 4. FEBR. OD 21. URE DALJE V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Obenem vabi na veliko pustno slavje, ki bo istega dne ob 15. uri, ko bo povorka mask, okrašenih vozov s konjsko vprego, godbe in okrašenih avtomobilov krenila na Brdino, kjer bodo kronali kralja Pusta I. in ga odpeljali v slavnostni povorki v Prosvetni dom. Vabimo vaščane Opčin in okoliških vasi naj pridejo na VELIKO PUSTNO ZABAVO NA OPČINAH na pustno soboto 4. februarja 1967 UPRAVNI ODBOR PROSVETNEGA DOMA SPD TRST Jutri, 1. februarja bo v Gregorčičevi dvorani ob 21. uri predaval dr. Rafko Dolhar o temi j“ pajočimi kot pri prvi predstavi. PUSTNI PLES od 21. do 4. ure zjutraj IGRA PRIZNANI ORKESTER «5 LORDS« NA ZALOGI BO PRISTNO VINO IN DOMAČE KLOBASE Vstop z vabili. Rezervacije miz in oddaja vabil vsak večer od 20. do 21. ure. Včeraj-danes HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. in 30, januarja 1967 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 26 oseb. i UMRLI SO: 61-letnl Mario Suša, 66-letni Mario Scomersich, 53-letna Eli-sabetta Costa vd. Šerpo, 73-letni Pie-tro Lapllll, 55-letnl VVagner Ciofi, 73-letm Aldo Marcuccl, 83-letna Anita Menghin! vd. Balducct, 85-letna Ade-le Carrara, 48-letni Francesco Nacci, 74-ietnl Ernesto Amadi, 67-letnl Francesco Vascotto, 75-letna Adele Garbe-lja vd. Staffetta, 74-letni Massimllla-no Guamm, 77-letna Giovanna Stoka vd. Stocca, 56-letni Aurelio Felluga, 69-letna Giusetina Delise por. Vascotto, 64-letnl Gabriele Cosollnl, 85-letna Gluseppina Favretto, 84-letna Maria Zarich vd. Ruzic, 80-letni Car-lo Pieri, 70-letna Maria Vidmar vd. Finotto, 68.1etni Antonio Cassano, 73-letnl Francesco Benco, 84-letna Ameba Stetter vd. Tersl, 77-letnl Luca Ellero, 86-letni Massimillano Tasso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo - Camiel, Trg Garibaldi 4. Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Vlelmetti, Trg delila Borsa 12, G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7, Al Gaieno, Ul. S. CUlno 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan, Trg Venezia 2 Slovenski klub vabi danes 31. t. m. ob 20.30 predavanje dr. Borisa Kuhar? «0 pustni šegah in običajih na SIovenskem» Predavanje spremljajo diaPl)' zitivi in glasbeni posnetki. SLOVENSKE FILME GORENJSKA OHCET in druge predvaja v sredo, 1. februarja ob 21. Slomškov dom v Bazovici v četrtek. 2. februarja ob C d. Slavec v Ricmanr uri p. v petek, 3. februarja ob 20^ p. d. Slovenec v Borštu v nedeljo, 5. febr. ob 17. ^ v srenjski hiši v MačkovlF SLOVENSKA PROSVElN* ZVEZA Nazioaale 14.30, 21.45 «11 dottor go« Metrocolor Iz romana ~ c jt doll»rl Monica Vltti, Claudia Cardinal^!' berto Sordl. Prepovedano n)1 pod 14. letom. ti(' Impero 16.00 «FBI operazione fjv Vittorlo Veneto 15.00 «1 com(s della notte« Kirk Douglas. s Berger. . Ideale 16.00 «Per qualche dol>a plu». Technicolor. . Astoria (Ulica Zoruttl, filobus 5' 16.00 «La verglne della vali6’1' (t Astra 16.00 «Texas John contr0 ronlmo«, ,-J Abbazla 16.00 »LTriafferablle Pr‘ nera«. Technicolor. Darovi in prispevki Ob obletnici smrti Adrljana ^ daruje družina 3000 ltr ra D" matico. ZAHVALA J Vsem, ki so z nami sočustv*' ob smrti našega dragega Milana Merkuže se iskreno zahvaljujemo. zahvala dar delodajalcu in delovnim tov“^f|ž Žalujoči: žena, mati, sin in sestre z družin* Briščki, 31. januarja 1967 Ob 1. obletnici tragične našega Adrijana se ga z žalostjo spominjanj DRUŽINA i; v -v // TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Dan pred domenjeno poroko je pobegnil svoji «zaročenki» Izkoriščevalskega tipa, kateremu je prijateljica v raznih obrokih izročila milijon lir, so obsodili na 3 leta zapora Pred kazenskimi sodniki (pred. t,„?v tožilec Pascoli, zapisnikar rubini) ]e bila včeraj sodna raz-Prava proti 5i.ietnemu Giuliu Alba-a po rodu iz Neaplja in stanujo-^ernu v Ul. dei Moreri 65, obtože-n®*’*/ da je izkoriščeval 34-letno Prostitutko Irmo Sticotti iz Ul. del-o Tra 24• Albani je prišel v Trst lpt„ 'eta in spoznal tedaj 43-iLuiso Neri por. D’Andres, ki stanovala v Ul. Diaz 8. Albani J.e preselil na Nerijin dom in živel, do leta 1960. Nekoč, vil«' eta’ Ba je ženska celo prija-Policiji, da jo je izkoriščal. riua a Albani se je znal izgovoriti, * se pa mogel izogniti policijske-k-ii.Jjedzorstvu, ker je bil znan iz-oken evalec in zvodnik ter je v j-eiju Cavane imel stike vsepovsod mo P°znai vse ženske dvomljive ®red! leta 1959 je Albani obljub- Pustni čas, čas veselic, §°dbe in plesov. Predvsem plesov. Tudi naše slovenje prosvetne, športne in ^rJJge organizacije bodo Pfirejale plese. Saj je tudi naš človek v teh časih potreben malo razvedrila ali kakor se danes reče — relaksa. Tudi Slovenci bo-m° plesali. Plesali bomo v velikih dvoranah in pletli na društvenih sedežih. Nekateri bomo plesali tudi kar doma, če ima-Pto količkaj primeren prostor. Plesali bomo ob i-^ranju znamenitih orke-strov, a plesali bomo tudi °h zvokih gramofonskih Plošč. V ta namen nam oodo prav prišle plošče, ki jih ima v zalogi Tržaška knjigarna v Ulici sv. Frančiška 20. Na razpolago ima veliko izbiro nlošč hratov Avsenikov, Beneških fantov, Zadovoljnih Kranjcev, Veselih planšarij Ansambla Bardorfer-la in še drugih glasbenih skupin zabavne glasbe. ^akaj bi se v pustu ne veselili tudi ob domačih zvokih naših kvalitetnih ansamblov. Saj si že za 350 ar lahko nabavimo v naši knjigarni ploščo po naši ^3i- Če pa hočemo ime-h večjo izbiro oz. več komadov nam Tržaška knjl-oarna nudi plošče s 45 o-hjti za 550 lir; za 1250 in 1600 lir pa lahko dobimo jščo s 33 obrati na ka-:erih imamo že cel reper-°ar različnih plesnih komadov. V 4 Lo M P A v»bi na prijeten izlet na ZELENICO in LJUBELJ! ZlCNlCA «ZELENICA* VOZI VSAK DAN! J* Ejubijane samo 50 minut °znie po moderni avtomobilski cesti! ljal, da jo bo poročil, čeprav je dobro vedel, da je prostitutka. Sti- cottijevi Je morda laskalo, da ji je Albani posvečal tako veliko pozornost, toda moški je z žensko imel svoje umazane namene. Sticot. tijevo je silil, da se je dajala drugim moškim, od nje pa zahteval denar. Albani je ženski celo poskrbel sobo v Ul. del Šale 2, kamor je vodila svoje «kliente», če pa je slučajno bila sama, je prihajal k nji, ker je imel ključe. «Stanoval-ke» v hiši so kasneje policijskim organom povedale, da sta se Albani in Sticottijeva pogostokrat prepirala, ker je moški neprenehoma zahteval denar. Sticottijeva pa je vzdržala, ker jo je Albano tolažil s tem, da se bo z njo poročil. Na podlagi tega so agenti Licur-ga dobili in prijavili sodišču, ki je tatu včeraj obsodilo na 3 leta zapora in plačilo 90.000 lir globe, upoštevajoč, da je obtoženec že star znanec policije, saj je medtem sedel v zaporih v Veroni, Pordenonu in Trstu zaradi tatvin, upiranja in podobno. Licurgu je sodišče pomilo, stilo eno leto in celotno globo. SINOČI V DEVINU Otvoritev obnovljenega hotela «L’Approdo» Sinoči je bila v Devinu svečana otvoritev obnovljenega in preureje- Bilo je že vse domenjeno. Sticot- nega hotela - restavracije «L’Ap-tijeva in Albano bi se bila morala j procjoli kj ga jma zdaj v najemu poročiti 26. maja 1960 v Arnaru v Videmski pokrajini, toda dan prej je bodoča nevesta na ulici slišala i . . „„ - druge ženske, ki so glasno govorile : J_u8a- Otvoritve so se med drugi- devinski rojak in priznan gostinec ter kuharski strokovnjak Dušan Fer o tem, da je Albano zbežal v Francijo s svojo Luiso Neri. Opupana Sticottijeva je hitro zatem zavila v drogerijo, kupila stekleničko vare-kine, odšla v svojo tesno sobo in popila tekočino. Ko se ie začela zvijati od bolečin, je imela še toliko moči, da je prišla iz sobe in j poklicala pomoč. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo. | Kasneje si je Sticottijeva onemogla in poklicali so jo na odgovor i na karabinjersko postajo. Izjavila je, da se je hotela zastrupiti, ker jo je njen ljubimec zapustil dan pred poroko. Poleg tega je še povedala, da jo je Albano stalno izkoriščal ter da mu je od dneva, ko ga je spoznala, izročila približno milijon lir, da si je kupil avtomobil. Značilno je, da Sticottijeva zapisnika ni hotela podpisati. Dan ali dva kasneje je izginila iz Trsta. Odšla je v Amaro, kjer se je srečala z Albanom, ki v resnici ni odpotoval v Francijo. Ne ve se, kaj je Albano natvezil Sticottijevi, dejstvo je, da se je ženska vrnila v Trst in zanikala vse dane iziave o izkoriščanju, da jo bo poročil in celo pohčeril njeno hčerko. Par se Je nato preselil v Ul. Gal-leria 9 v podnajemniško sobo, toda namesto danih obljub, je Albano ponovno začel izkoriščevati žensko. Vse se je končalo s prijavo Al-bana sodišču zaradi izkoriščevanja. Sodna razprava je bila 1. julija 1966, toda tistega dne Albana ni bilo na spregled. Poslal je opravičilo, da ne more priti na sodišče, zato so razpravo odložili za nedoločen čas. Albano bi torej moral včeraj sedeti na zatožni klopi, vendar je tudi tokrat poslal opravičilo, da leži bolan v bolnišnici. Kljub temu je sodišče odločilo, da ga bo sodilo v odsot.ijpsti. Po zaslišanju prič, je spregovoril tožilec, ki je za obtoženca zahteval zelo strogo kazen, kar 7 let zapora in plačilo milijop lir. globe s pomilostitvijo samo enega leta. Govoril je nato odvetnik Stradella, ki je prosil sodnike za milo obsodbo. Sodišče je nato obsodilo Albana na 3 leta zapora, plačilo 300.000 lir globe in sodnih stroškov ter prepoved izvrševati javne službe za dobo treh let. Od celotne kazni mu je oprostilo eno leto in globo. mi udeležili predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini, šef kabineta vladnega komisarja dr. Mellaro, nabrežinski župan Drago Legiša, predsednik pokrajinske turistične u-stanove odv. Terpin, ravnatelj omenjene ustanove dr. Apollonio, predsednik avtonomne turistične in le-toviščarske ustanove v Trstu odv. Di Giacomo, predstavniki civilnih in vojaških oblasti, raznih podjetij in ustanov. Ob bogati zakuski, ki jo je povabljenim gostom nudil g. Ferluga, je predsednik krajevne turistične u-stanove Lenarduzzi sporočil, da je gospod Ferluga dal pobudo za nagrado domačim in tujim novinarjem, ki bodo napisali najlepši članek o devinsko - sesljanski obali. Nagrada «L’Approdo Stock* se bo podelila vsako leto. Razen zlatih vilic bosta nagrajenca prejela tudi 15-dnevno brezplačno bivanje ob devinsko - sesljansk' obali. Sinoči je predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini izročil zlate vilice stalnima gostoma, ki jih je predlagal gospod Ferluga. Nagrado sta dobila Nino Carpani in Giorgio Puri-nani. Hotel - restavracija «l’Approdo» ima 22 sob, restavracijo, bar in popolnoma nov noči.i bar. Novi gostinski obrat je lepa pridobitev za turizem ob devinsko sesljanski o-bali. V SOBOTO ZVEČER V PROSTORIH P. D. «0T0N ŽUPANČIČ V Štandrežu so imeli občni zbor društva neposrednih obdelovalcev V društvu je včlanjenih 64 kmetovalcev ■ lanskoletno delovanje in vprašanja, ki so se pojavila V prosvetni dvorani «Oton Župančič* Je imelo društvo neposrednih obdelovailcev zemlje v štandrežu svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo večje število članov. Uvodno poročilo je imel predsednik Jožef Pavletič, ki je otvorii občni zbor, pozdravil vse prisotne ter predal besedo tajniku Clngerh-ju, da je prečital zapisnik lanskega občnega zbora. Nato Je predsednik Pavletič poročal o lanskoletnem delovanju. Govoril je o prizadevanjih za usposobitev občinske tehtnice, o vinkulacljl zemlje za stanovanjsko Izgradnjo, o prošnjah za sečnjo drv, nabavi umetnih gnojil. Kuplil so voz za prevoz živine: njegovi uporabniki plačajo po 300 lir, če gre za prevoz živine do klavnice, po 500 lir pa za prevoz izven vasi. Naaalje je poročal o popravilu ceste, ki vodi onkraj meje v gozd in Je sedaj prav lepa. Poročal je o statistiki -e” ške posesti o orodju, na katero bi morali kmetje bolj paziti. Ob koncu je omenil izplačevanje škode oškodovancem po toči, ki da ni bila pravilno razdeljena, vsaj v štandrežu ne, ter Je bilo društvo mnenja, da bi bilo najprimerneje, če bi denar prejelo društvo. Tajnik Emil Cingerli Je poročal o delovanju odbora, ki je imel kar 12 sej. Udeležba je bila popolna samo na dveh sejah (6. in 7. seji) ter je priporočal, da bi odborniki v prihodnje redneje prihajali na seje. Društvo Ima 64 članov, ki pla-| čujejo po 1.000 lir članarine letno. Blagajnik Dušan Brajnik je oo-ročal o stanju blagajne, prejemkih, izdatkih in aktivi lanskega obračuna. O 'enil Je vse izdatke, ki zadevajo nakupe novih strojev, zlasti pa popravila. Gospodar Rudolf Budal Je priporočal članom, naj pazijo na stroje ter redno plačujejo najemnino. Pozval je tiste, ki so sl sposodili zem- ljiško mapo, naj jo čimprej vrnejo, ker jo društvo potrebuje. V delovanju kmečke vzajemne bolniške blagajne je poročal Dominik Nanut, ki je dejal, da po novem zavarovanci lahko izbirajo zdravnika, vendar pa blagajna plačuje Po tarifi, ki jo računa zdravnik Belli, in sicer po 1.000 lir za preglede v ambulanti ter po 1.500 lir za preglede na domu. Prisotni so pripomnili, da zdravniki ponoči neradi pridejo k bolniku na dom in da bolniška blagajna v nekem primeru že štiri mesece čaka na povračilo zneska. Kar zadeva žganjekuho je omenil sitnarjenje finance, ki zahteva po 310 lir za vsak liter žganja, se pravi, da se je trošarina zvišala za 100 lir; financa skuša izterjati denar tudi za zadnja tri leta, ker so bile v postopku nekatere nepravilnosti. Revizorja Franc Lupin in Emil Briško, ki sta pregledala račune, sta ugotovila pravilnost poslovanja ter predlagala razrešnlco staremu odboru. Med slučajnostmi so orisot-ni izrazili željo, da bi jim ponovno brezplačno prispevali strup zoper poljske miši. Predsednik društva goveje živine Mirko Gulin je napovedal sklicanje odbora društva, da »e pogovorijo o izplačilu denarja, ki pritiče članom. Sledile so volitve, na katerih je bil potrjen dosedanji odbor; sestavljajo ga Jožef Pavletič, Dušan Brajnik, Rudi Budal, Emil Cingerli, Vladimir Zavadlav, Savo Hoban, Kazimir Brajnik, Emil Pavlin, Stano Cingerli, Rado Pavlin in Ivan Brajnik. iiiiiiiiiiiiuiiininmiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiMiiiimiifiriiiiiiiiiiliiimiiiMiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii VČERAJ NA SEDEŽU DEŽELNEGA ODBORA | Pred istimi sodniki se je moral nato zagovarjati 25-letni električni varilec Sergio Licurgo iz Ul. Ghtr-landaio 35, obtožen, da je 28 julija 1963 ukradel avto fiat 1100 BG 162138. Avto je v Ul. Settefontane blizu stavbe štev. 95 pustil 35-letni Guido Jussich iz Calolziocorta blizu Bergama, Ul. San Cosmo 71, ki je i tedaj začasno stanoval v našem me-! stu v Ul. Daurant 4 pri družini Valentini. E j restavraciji boste postre-ni * jugoslovanskimi specialitetami! Licurgo je avto ukradel približno ob enih ponoči, dve uri kasneje so vozilo našli policisti v Ul. dei Porta, kjer ga je tat zapustil. Iz notranjosti je Liango pobral samo tri pare čevljev, medtem ko je ostale stvari pustil. Pri tatinskem podvigu je Licurgo bil tako nepreviden, da je na avtomobilu pustil svoje prstne odtise. Umestitev študijske komisije deželne urade in osebje za Komisija bo proučevala ureditev uradov ter pravna in mezdna vprašanja uslužbencev Deželni odbornik za splošne zadeve m načrtovanje Stopper je vče. raj opoldne umestil v prostorih deželnega odbora študijsko komisijo za organizacijska, pravna in gospodarska vprašanja deželnih uradov in osebja. V komisiji so strokovnjaki, funkcionarji in predstavniki sindikalnih organizacij. Predloge komisije bo izkoristil deželni odbor za izdelavo deželnih zakonskih o-snutkov. ki se tičejo ureditve deželnih uradov ter pravnega položaja in plač uslužbencev. Člen 4 deželnega statuta pripisuje namreč v teh zadevah deželi primerno zakonodajno moč, čeprav člen 68 določa, da morajo biti predpisi o pravnem položaju in plačah pravnem položaju deželnega osebja v skladu s prav- nim položajem in plačami državnega osebja. Komisiji predseduje odbornik Stopper in so v njej deželni odbornik Cumbat, svetovalca Dulci in Del Gobbo kot strokovnjaka, glavni tajnik deželnega odbora Luchini, glavni tajnik deželnega sveta Pierotti, glavni računovodja deželne uprave Bernes, razni drugi funkcionarji de- iiiiiiihuiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiihiiihiiiiiiiiihiihiiiiiiiiiiiiihihiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE Povojna zgodovina na seminarju italijanskega jezika in kulture želnih uradov ter trije sindikalni predstavniki osebja. Komisija bo razpravljala predvsem o dveh predmetih. Prvi je tehniškega in organizacijskega značaja in se tiče ureditve predsedstvenih uradov in odbomištev; drugi pa se nanaša na normativno in mezdno plat delovnega odnosa glede kvalifikacij, kariere, socialnega zavarovanja ter pravic in dolžnosti uslužbencev, ki izvirajo iz njihovega «sta-tusa». Gre za precej zapleteno vprašanje, saj je treba spraviti v sklad pravične zahteve osebja in gospodarno ravnanje pri javnih izdatkih. Pri umestitvi komisije je odbornik Stopper dejal, da se položaj razvija tudi glede državnega osebja in u-reditve državnih uradov, kar bo vplivalo tudi na deželo. Vse kaže, da bodo preuredili plače in kariero državnih uslužbencev v okviru reforme upravnega aparata. Ta a-parat se mora namreč izboljšati in njegovo delovanje racionalizirati. Zato čakajo deželo težke naloge. Statut namreč določa, da se je treba prilagoditi državni ureditvi, katera pa je v razvoju. Po drugi strani pa se deželni odbor trudi, d£ bi našel za to vprašanje čimbolj prikladne rešitve. Predvsem pa bo treba zaposliti ljudi po njihovih sposobnostih, tako da «pride pravi človek na pravo mesto*. Po Stopperjevi obrazložitvi se je razvila razprava, v katero so posegli vsi navzoči. Zbirališče je v gostilni Grilj na Vrhu, v nedeljo ob 8.30 uri. V primeru slabega vremena bodo lov odložili do prihodnje nedelje. Obvestilo za planinski ples SKUPŠČINA GORIŠKIH AVTO PREVOZNIKOV Pritožbe zavoljo počasnega carinjenja blaga pri Rdeči hiši Avtoprevozništvo je zelo pomembna gospodarska panoga na Goriškem - Izvolitev novega odbora Slovensko planinsko društvo iz Gorice, ki bo imelo v soboto 4. februarja svoj ples v Gorici, sporoča, da nima več vabil na razpolago, ker so že vsa oddana. Obenem opozarja, vse tiste, ki že imajo vabila, da jih prinesejo s seboj na ples, ker drugače ne bodo mogli v dvorano. Smrt partizanske matere v Števerjana Predsedstvo skupščine avto prevoznikov, ki je bila v nedeljo v reslavr ciji «Belvedere» v Gorici 0 italijanski upravi v «Ljubljanski pokrajini» Sinoči je v krožku za svobodo kulture v Gorici predaval univerzitetni profesor iz Trsta Teodoro Sala o zanimivi temi: «Italijanska civilna in vojaška uprava v tako imenovani «Ljubljanski pokrajini». Govornik je najprej na kratko o-risal razvoj italijansko ■ nemških odnosov do vstopa Italije v vojno. Navedel je nepripravljenost italijanskega poveljstva, ki je imelo kar deset načrtov, a nobenega dobre- ga. Po padcu Cvetkovičeve vlade v Beogradu in vstaji proti Hitlerjevemu diktatu je tudi italijanska voj-pha vkorakala v Slovenijo, vendar V goriški bolnišnici je v nedeljo podlegla poškodbam, ki jih je dobila še meseca decembra na svojem domu, ko je padla in si pri tem zlomila stegnenico, 75-letna Štefanija Terpin iz števerjana, Vale-rlšče 6. Pogreb bo danes popoldne v števerjanu okrog 15. ure, potem ko bodo pripeljali njeno truplo iz mrtvašnice v goriški civilni bolnišnici. Pokojnica je bila že 20 let vdova ter je bil tudi njen mož žrtev nesreče. Doma je padel po stopnicah ter se pri tem ubil. Bila je mati dveh sinov, ki sta bila oba pri partizanih, eden je tam tudi padel, drugi Rihard, ki je tudi naročnik našega lista, pa živi in gospodari na domu. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Pomembnost kategorije avtoprevoznikov za naše gospodarstvo tn težave, na katere naletavajo pri carinjenju blaga na prehodu Rdeča hiša, sta bili glavni temi skupščine federacije avtotransportaborjev, ki je bila v nedeljo dajjoldne v restavraciji Belvedere v Ul. Terza arina-ta. Predsedoval je odv. Portelli, oo-ročilo o lanskoletnem delovanju na je imel predsednik Ignazio Interbar-tolo. ki je omenil, kako važna gospodarska postavka so prevozniki v Gorici, ker zaposlujejo veliko število lju.dl, posredno ali neposredno povezanih s to dejavnostjo, če bi na kakršen koli način to dejavnost zmanjšali, bi posledice občutilo celotno gorlško gospodarstvo. Zavoljo tega je nujno potrebno napeti vse sile, da se poveča organik goriške carine, ki deluje na prehodu Rdeča hiša, da bi se carinjenje blaga hitreje opravljalo, kar bi prihranilo prevoznikom izgubo časa, v neposredni bližini prehoda pa ne bi bile vse ceste tako natrpane s tovornjaki kot so sedaj. Predsednik se je zahvalil vsem predstavnike«' j oblasti, ki si prizadevajo odpravi ij pomanjkljivosti v poslovanju cai | ne, ter napovedal ustanovitev ag i tacijskega odbora, če bi vsa posr dovanja ne rodila zaželenega sadi i Ko so pred enim letom ustan • vili združenje, se Je vanj včlanilo jLfj članov s 34 tovornjaki, sedaj p 'j se je število zvišalo na 51 član< l| s 73 tovornjaki. Na sestanku so nadalje predla? i; 11, naj bi v mešano italijansko-jugi i; slovansko komisijo za Izdajo me- (! narodnih vozniških dovoljenj vklji;]! čili tudi strokovnjaka, ki se raz; jj me na to vprašanje. Prisotni so h- ; dalje obžalovali, da njihove zvei J ni nihče vprašal za mnenje, ko • jj vključili v odbor trgovinske zbonj ju ce predstavnika njihove kategorij jj Ob koncu so Izvolili novi odtx Jj ki ga sestavljajo: predsednik Intel jj bartolo, podpredsednik Gastor j Gianesinl. svetovalci Giancarlo C: ;,j prara, Roman Kerševan, Alojz Plij jj nlčar, Aldo Zorel, Alojz Miklavž j j Plero Bordln, ln Ivan Bajc. ( .............Hlinili........................ iiiii iiiii iiiiii n m n n m m lunini iiiiiiiiiii 1111111111111111111111111111)11111111111 n nun n,, |,,,,,|,n m n ||in||,,|||||||||||(l,,,1,11111,11, TRAGIČNA SMRT GORIŠKEGA VIS0K0Š0LCA se je morala zadovoljiti z manjšim, slabšim delom, ker so večjega in bogatejšega zasedli Nemci. V začetku so si Italijani, ki so določili za visokega komisarja v Ljubljani Graziolija, ki so ga že prej na Tržaškem imeli za izvedenca za slovenske zadeve, skušali pridobiti zaupanje prebivalstva. Govornik je nato navedel številne kontradikcije med obljubami in dejanji civilne uprave. Pozneje je prišlo do vedno slabših odnosov med vojaško oblastjo in italijansko civilno upravo kar je bilo tudi vzrok, da so se ponesrečile akcije proti partizanom. Zaradi vedno večjega odpora domačinov so postopoma zaostrili u-pravne ukrepe ter ustanovili vojaško sodišče. To je do 8. septembra 1943 ko je Italija dokončno kapitulirala, opravilo kar 8.737 razprav s tremi obsodbami na smrt. številnimi dosmrtnimi ječami, konfinacijami itd., ne da bi uspelo zatreti odpor domačinov, ki je celo narastel.u Občinstvo ni bilo posebno številno, vendar so prisotni z zanimanjem poslušali predavateljeva izvajanja, ki so slonela na zapiskih raznih generalov in civilnih osebnosti, ki so v tisti dobi imeli opravka v ljubljanski pokrajini. Polil je žimnico z bencinom jo zažgal in zgorel v plamenil: Vzroka za samomor še niso ugotovili, vendar ga povezujejo z nedavno očetovo smrtj« drevo Uvedli bodo tudi pogovore za Veronese u-radnik 2.450.000 (79.428); Ugo Ver-zegnasi uradnik 2.750.000 (122.718); i. rnesto Vescovo industrijski izvedenec 2.000.000 (87.186); Emilio Ve-s.’ časnikar 2.100.000 (92.874); Ste-fano Viatori 2.850.000 (160.745); Manlio Vidoni električar 1.540.000 (46.620); Giuseppe Vidossi uradnik 2.650.000 (105.486); Luigi Vidoz grad- benik 2.900.000 (185.874); Francesco Villani uradnik 1.560.000 (66.768); Pierluigi Visconti uradnik 2.250.000 (80.886); Glauco Višini 1.780.000 (71 tisoč 934); Ferdinanda Visintin inženir 2.150.000 (97.446); Riccardo Visintin inženir 1.7 ..000 (66.858); Glauco Vittori profesor 1.520.000 (60 tisoč 336); Oscar Viviani 2.250.000 (90.378); Rodolfo Volk mesar 1 mil. 860.000 (100.014); Vrtovec Giuseppe zdravnik 2.090.000 (70.728); Luciano Zaccaria uradnik 1.900.000 (76.188); Žakelj Valentino častnik 1.540.000 (46.494); Ubaldo Zalateo profesor 2 mil. 300.000 (84.822); Aldo Zamparo uradnik 2.000.000 (83.742); Luigi Za-netti profesor 1.880.000 (82.236); Al-derico Žani gradbenik 1.820.000 (96 tisoč 888); Enrico Zencavich 1 mil. 740.000 (59.256); Guido Ziani uradnik 1.720.000 (68.148); Luigi Ziani blagajnik 2.600.000 (113.538); Santo Žiberna uradnik 1.680.000 (72.798); Italo Zittaiani profesor 1.680.000 (72 tisoč 798); Ovidio Zorzin uradnik 2.400.000 (102.516); Virgilio Zotti u- radnik 2.450.000 (88.062); Bruno Zu-liani trgovec 2.050 (114.354); Fausta Zumin 2.350.000 (99.024). skopu ln barvah. S CENTRALE. 16.30: «Dr. Goldfooii il nostro agente 00 1/4», V Pr >, in F. Avalon; ameriški bar i kinemaskopski film. Tržič AZZURRO. 17.30—22: «Matrimo4 alTitaliana*, Marcello Mastroia 1 in Sofia Loren; barvni kiner skopski film. EXCELSIOR. 16—22: «Da 077 Sf ai Killer*, R. Harrison; bar, film. PRINCIPE. 17.30—22: «1 pescat d delTAltipiano*; barvni film. Konto EXCELSIOR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «La vendetta dej Apache*; barvni kinemaskop ,r; film. 1 H/ m DEŽURNA LEKARNA V GOR' Danes ves dan in ponoči Je m r. 5 prta v Gorici lekarna KUERN1' Korzo Italija št. 10, tel. 25-78. ‘ -------------' if;: DEŽURNA LEKARNA V RONK Danes ves dan in ponoči Jen i Ronkah odprta lekarna dr. Ser. Olivetti, Ul. Roma — tel. 72393.,’ Letošnja svečana Prešernova proslava v Kulturnem domu (Naša narodna zavest, naša visoka kulturna raven in naša omika nam dajejo pravico do svobodnega kulturnega izživljanja tudi za mejami matične države» Tudi letos, kot že dolgo vrsto ' t ,je Slovenska prosvetna zveza \ “i pravila Prešernovo proslavo kot srednjo prireditev ljudsko pro- iffi ?etne dejavnosti na Tržaškem BSj i Goriškem, kot nekak praznik 11| ovenske kulture v zamejstvu. Za IH izliko od lanskoletne Prešernove ; ‘oslave, ki je v obliki akademi-skušala prikazati prerez ali ‘jr; >lje del slovenske kulturne de-> ji vnosti in ustvarjalnosti, je bila ’’ | tošnja proslava ponovno le re-| ja pevskih zborov. Na nedeljski I -ešernovi proslavi v Kulturnem l' imu je nastopilo 13 pevskih zboji j'v, in sicer deset moških in tri-'( [. mešani. Na letošnji Prešerno-I' ij proslavi smo pogrešali nekate-i 4» pevske zbore, ki so nastopili ejšnja leta in tudi pred dve-a letoma kot na primer moški j ' | vski zbor p.d. «Lipa* iz Bazo-| če, moški zbor iz Velikega Rep-| , zbor p.d. «Slovan s Padrič, • moški zbor p.d. «Vesna» iz Kri- li e Če so tokrat manjkali ti zbo- j|;!, danes z veseljem ugotavljamo, , j je tokrat nastopilo več zborov, 8j|; jih na zadnji tovrstni reviji ni ||§, o in da sta med temi pevska s , ora dveh prosvetnih društev, ki p|ji celo vrsto let nista več go-C,"a zborovskega petja. Mislimo Mij* i tem na dva pevska zbora iz ega in sicer moški zbor p.d. jlavec* iz Ricmanj in mešani f * ■ or p.d. «France Prešeren* iz « 1 junca. 11 Prešernove proslave v Kultur- m domu so značilne tudi po da zvabijo izredno veliko ob-'j istva. To smo mogli z zadovolj- . j;-.'om ugotoviti tudi v nedeljo, ko F je bil Kulturni dom že dolgo pred začetkom proslave poln do zadnjega kotička in so se mnogi morali zadovoljiti s stojiščem. To z zadovoljstvom ugotavljamo in ponavljamo, da vršijo pri nas Prešernove proslave in še posebej priprave nanjo vlogo poživljanja prosvetne dejavnosti v društvih. Hkrati ugotavljamo, da so pevski zbori še vedno nekakšen steber prosvetnih društev, da so tista prosvetna dejavnost, ki razgiba največ prosvetnih delavcev in zvabi največ občinstva. Oder za Perešernovo proslavo je tokrat zares okusno pripravil tržaški slovenski slikar Jože Cesar, ki je za to uporabil razmeroma skromna, vendar zelo učinkovita sredstva. Ozadje odra je bilo prepreženo z velikimi zavesami plave in svetlorjave barve, v sredini pa je pred sinjim ozad-njem stal na oranžnem osvetljenem podstavku doprsni kip slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Spored nedeljske proslave je predvideval le kratek nagovor predsednika Slovenske prosvetne zveze dr. Roberta HIavatyja in nato nastop pevskih zborov. Gledališki umetnik Stane Raztresen je najprej najavil dr. Roberta Hla-vatyja, ki je rekel: Kot vsako leto, slavimo tudi letos Slovenska prosvetna zveza in vsi zamejski Slovenci, ki živimo na kulturnem ozemlju matičnega naroda, največjega sina našega naroda pesnika Franceta Prešerna. S tem se ne oddolžujemo le spominu velikega pesnika in mo- Moški zbor «Jezero» iz Doberdoba ia, ki je s svojim pesniškim delom postavil dokončno na trda tla slovenskega človeka in slovensko književnost, marveč krepimo ob lepoti njegovih pesmi v nas, in še zlasti nas, ki živimo v zamejstvu, narodno zavest in izpričujemo, da hočemo tudi v prihodnosti ohraniti sebi in svojim potomcem lastno narodno samobitnost, slovenski jezik in ves bogati zaklad tvornosti, ki nas je ohranil do današnjih dni. V lepoti Prešernovih pesmi in njegove miselne in besedne umetnosti ter v uporni moči njegovega prebuditeljskega duha je črpal naš narod skozi več kot sto let spodbudo, da je s svojo vsestransko kulturno in znanstveno ustvarjalnostjo in po svoji politični dozorelosti postal enakovreden velikim narodom. Tega se moramo zavedati zlasti mi zemejski Slovenci. Prežeti s to zavestjo, imejmo vselej v mislih, da je narodna omika in kulturno prosvetljenstvo najmočnejše orodje, ki nam pomaga oblikovati nas same in obenem najmočnejše orožje, s katerim lahko branimo naše nacionalne pravice. Ta narodna zavest, naša visoka kulturna raven in naša omika nam dajejo pravico do lastnega svobodnega kulturnega izživljanja tudi za mejami matične države. Toda če smo terjali in terjamo od drugih to pravico, je pa stvar nas samih, kaj in kako bomo delali za to, da ohranimo svoj jezik in svojo nacionalno kulturo, skratka da se ohranimo. V naši zamejski slovenski skupnosti je ta zavest in trdna volja danes prav tako živa, kot je bila pred desetletji in vselej. Naše ljudstvo je dovzetno in si prizadeva za rast lastne prosvetne ravni in je zlasti v zadnji narodnoosvobodilni vojni in v dvajsetih letih po njej tudi izoblikovalo še bolj svoj nacionalni značaj in svoje narodno hotenje: stremeti poleg drugega tudi po čim višji kulturni ravni in narodni omiki. Tvornost na vseh področjih pro-svetljenosti in znanja v zadnjih desetletjih priča, da je narod kateremu pripadamo, storil velik korak naprej v primerjavi s prejšnjimi časi. Tega dviga kulturne ravni tudi priznaš bi ne bilo, ko bi se ne zavedali, da je tesna povezanost z matičnim narodom na področju znanja in kulture edini pogoj za našo narodno rast in da je v slovenski knjigi in v materinem jeziku edini neizčrpni vir te rasti in tega napredka. in sedaj mi dovolite, da prav danes, na praznik naše prosvetne in kulturne dejavnosti, ko se oziramo na vsakoletne sadove našega dela na tem področju, omenim le nekaj za nas važnih in aktualnih problemov. Dejstvo, da gre presojati položaj slovenska manjšine v zamejstvu kot poseben položaj tudi na področju prosvete, nam narekuje posebno prizadevnost pri našem delu in večji čut odgovornosti do naše narodne usode. Vst poznamo važnost naših osnovnih življenjskih vprašanj: to so naš jezik, naša šola, naša kulturna raven in naša pravica do enakopravnosti z večinskim narodom v ravnanju na kulturnem področju. Ti problemi nam narekujejo večjo strnjenost med samimi seboj in odločnejše hotenje, predvsem pa večjo pripravljenost na požrtvovalno delo, če smo že vsi skupaj otroci iste usode. Čas se premika naprej in z njim tudi razumevanje v večjem delu večinskega naroda za naše probleme, kar je sklepati iz tega, da smo bili v zadnjem letu prvič deležni čeprav veliko premale podpore iz javnih sredstev za naše kulturne ustanove. Nič manj važna se mi ne zdi dolžnost nas vseh in obveznost, da si prizadevamo ohraniti in še bolj dvigati raven prosvetljenstvo vsega našega ljudstva. Za to so poklicani v prvi vrsti naši izobraženci, naša mladina in mi vsi v vseh kulturnih ustanovah, pevskih zborih, prosvetnih društvih, in povsod, koder se govori naš jezik v zasebnem in javnem življenju. H koncu izreka Slovenska prosvetna zveza na praznik naše prosvetne in kulturne dejavnosti to- plo zahvalo vsemu našemu ljudstvu, vsem prosvetnim delavcem, naši mladini, našim tvornim u-metnikom in vsem, ki so kakorkoli pomagali ohraniti našo besedo in našo narodno slovensko zavest. Prvi bi bil moral nastopiti moški pevski zbor «Oton Župančič* iz Štandreža, toda napovedovalec Stane Raztresen je opravičil njegovo zamudo in najavil dvanajstčlanski moški zbor «Srečko Kosovel* s skrajnega roba slovenske narodnostne meje, iz Ronk, ki je pod vodstvom Pavline Kome-love zapel Vračkovo pesem «Rož-marin* in Prelovčevo «Jaz bi rad rdečih rož*. Nastopil je nato mešani zbor iz Saleža, ki šteje 22 pevcev, ki je pod vodstvom Janka Obada zapel Venturinijevo pesem «Prešernu» in Volaričevo «Kaj doni*. Zbor «Fantje izpod Grmade*, ki ga sestavljajo pevci iz Devina, Mavhinj, Jamelj in Slivna in ki šteje 12 pevcev, je zapel Vogričevo «Lahko noč* in Hajdrihovo «Jadransko morje*. Zbor vodi Ivo Kralj. Za tem zborom je nastopil 15-članski moški zbor iz Števerjana «Briški grič«, ki je pod vodstvom Silvana Križmančiča podal Jenkovo «Luna sije* in Gobčevo «Kaj bi te vprašal*. Nastopil je nato pevski zbor dolinskega p.d. «Va-lentin Vodnik*. Dolinski zbor, ki šteje 21 starejših in tudi precej mlajših pevcev, je pod vodstvom Ignacija Ote zapel najprej Jerebovo «Pisernce», nato še Bratuše-vo «Sonce». Sledil je moški zbor «Jezero» iz Doberdoba. Doberdob-ski zbor šteje 2G pevcev, med katerimi je zelo veliko mladih glasov. Pod vodstvom Silvana Križmančiča je zbor zapel Kernjako-vo «Juhe, pojdam v Škufce* in Adamičevo «Zdravljico». Tudi za zbor p.d. «Slovenec» iz Boršta moremo reči, da se je obnovil z zelo lepim številom mladih pevcev, ki so nadomestili starejše. Zbor, ki je nastopil v nedeljo je štel 29 pevcev in je pod vodstvom Svetka Grgiča zapel Tomčevo «Te-če mi vodica* in Foersterjevo «Planinsko». Po kratkem odmoru je prvi v drugem delu sporeda nastopil zbor p.d. «Slavec» iz Ricmanj. Kakor smo ob času poročali, je p.d. «Slavec» jeseni lanskega leta slavilo 70-letnico obstoja. Za to priložnost se je obnovil tudi pevski zbor, ki je na nedeljski proslavi pod vodstvom Vlada Švare, zapel Vogričevo «Lahko noč* in Ipavčevo «Domovini». Za pevskim zborom iz Ricmanj, ki je štel 29 Združeni pevski zbori pojo Gobčevo «Pesem 14. divizije*. Vodi S. Križni ančič pevcev, je nastopil mešani zbor p.d. «France Prešeren* iz Boljun-ca. Tudi za ta pevski zbor z veseljem ugotavljamo, da je po dolgih letih ponovno oživel. Prvič je nastopil lansko leto na domači Prešernovi proslavi v Boljuncu, nato še ob slovesnem prekopu pozemeljskih ostankov svojega vaščana, slovenskega glasbenika F. Venturinija. Mešani pevski zbor «France Prešeren* je bil na nedeljski Prešernovi proslavi po številu pevcev najmočnejši, saj je štel 45 pevcev in sicer 24 moških in 21 žensk. Pod vodstvom Draga Žerjala je pevski zbor iz Boljunca zapel Venturinijevo pesem «Mornar* in Draga Žerjala venček «Slava Prešernu*. Tudi za pevski zbor iz Boljunca smemo reči, da šteje veliko mladih pevcev, posebno pevk. Sledil je nato nastop 14-članske-ga pevskega zbora «Kras» iz Do-la-Poljan. Razmeroma mlad pevski zbor je pod vodstvom Pavline Komelove zapel Juvančev «Spomin na zimski večer* in Lebanovega «Mornarja». Sledil je nastop moškega zbora p.d. «Oton Župančič* iz Štandreža pri Gorici. Zbor, ki šteje petnajst prvenstveno mladih pevcev, je zapel Aljaževo «Soči» in rusko pesem «Ej' ijhnjem*.’ Zbor vodi Fran Lupin. Sledila sta moški zbor Prosek-Kontovel in mešani zbor Jacobus Gallus. Pevci s Proseka in Konto-vela so pod vodstvom Ignacija Ote zapeli Hajdrihovo «Luna sije* Mo",ki zbor «Slovenec» iz Borita Moški zbor «Slavec» iz Ricmanj Mešani zbor «France Prešeren* iz Boljunca OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pripo- očljiva je previdnost v vseh po-licnih ukrepih. Skušajte še noelo- ro< klicnih ukrepih. Skušajte še poglobiti neko dragoceno prijateljstvo. BIK tod 21.4. do 20.5.) Ne odlagajte na jutri, kar lahko storite danes. Bodite v oporo otrokom, ki pričakujejo vašo pomoč. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Brž se odločite in uresničite neki svoj namen že danes, ker vam bo to jutri zelo koristilo. Ne kažite svojega poguma tam, kjer to ni potrebno. RAK (od 22.6. do 22.7.) Raje ne dajajte nasvetov ljudem, ki jih ne poznate. Ne podcenjujte razočaranja, ki ga je doživela draga oseba. LEV (od 23.7. do 22.8.) Kar zadeva okus in mero v odnosih do ljudi, ne zaostajajte za nikomer. HOROSKOP se lahko česa naučite. Krajši počitek bi vam ne škodil. Zelo vam bo koristil večer v veseli družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lepo se boste uveljavili z neko svojo konkretno idejo na področju financ. Obiskala vas bo ugledna oseba, kar vam bo dvignilo ceno. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Deležni boste posebne pozornosti od strani nekega predstojnika. Izpolnjeni boste z največjim zadoščenjem spričo nekega dokaza iskrenega prijateljstva. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Poiščite si družbo ljudi, od katerih STRELEC (od 22.11, do 20.12.) Odpravite čimprej iz kroga svojih sodelavcev nekega nestrpneža. Ljudje obsojajo vašo ošabnost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Čimprej dokončajte poverjeno vam delo. Preživite večer v krogu družine. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Poslovni uspehi bodo danes majhni, vendar se tudi z njimi zadovoljite. Pazite se pred nekim neiskrenim prijateljem. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pobotali se boste z nekaterimi bivšimi poslovnimi nasprotniki. Neko srečanje vam bo posredovalo izreden umetniški navdih. in Mirkov «Scherzo», mešani zbor Jacobus Gallus pa pod vodstvom svojega pevovodje Ubalda Vrabca najprej Flajšmanovo «Luna sije* in nato Vrabčev «Moj rojstni kraj*, ki jo je zbor v nedeljo prvič izvajal na javnem koncertu. Pesem «Moj rojstni kraj* je nova Vrabčeva skladba na besedilo dr. Rada Bordona. Tržaški rojak dr. Rado Bordon, ki sicer živi v Ljubljani, je bil med občinstvom, ki ga je toplo pozdravilo. Napovedovalec je nato najavil nastop združenih moških zborov. Tokrat se je na odru zbralo okoli dvesto pevcev. Prva je bila na sporedu Devova «čej so tiste stezice*. Ker je bil kot gost na Prešernovi proslavi tudi koroški pevovodja Valentin Hartman, ga je napovedovalec povabil da to koroško pesem dirigira on. Sledila je nato Gobčeva «Pesem XIV. divizije*, ki jo je dirigiral Silvan Križmančič, na harmoniko pa spremljal Oskar Kjuder. Kot vedno, je to pesem občinstvo sprejelo z navdušenjem, tako da so jo zbori morali ponoviti. Podobno je bilo tudi z zadnjo pesmijo, Vrabčevo «Zdravljico». V našem poročilu o Prešernovi proslavi smo 4e na kratko navedli zbore, pesmi, ki so jih zapeli in pevovodje. Med navajanjem zborov smo zapisali tudi število pevcev, ki so v posameznem zboru nastopili. Tu je treba povedati, da so nekateri zbori nastopili okrnjeni, ker nekateri njihovi člani niso nastopili zaradi bolezni. Občinstvo je bilo z nastopom v glavnem zadovoljno. Čeprav je bila raven med posameznimi zbori dokaj različna, je občinstvo vse zbore . nagradilo z odobravanjem, kajti zaveda se, da ne delajo vsi zbori v enakih razmerah, da ne razpolagajo vsi pevovodje z enakim pevskim materialom. In vendar se nam vsiljuje misel: Ker ugotavljamo, da so zbori še vedno nekakšen stržen prosvetnih društev in da morejo razgibati največ prosvetnih delavcev, bi bilo vendarle želeti, da bi se posamezni zbori še bolj potrudili, da u; namreč raven revij slovenskih zborov rasla. Posebno velja to za tiste zbore, ki so v zadnjih časih pritegnili v svoje vrste veliko mladih pevskih moči. Že ta ugotovitev, da so mladi pevci pripravljeni vaditi, je nekakšno jamstvo, da bi se s še večjo dobro voljo zbori izpopolnili, da bi naša lepa pesem še lepše izzvenela. Morici zbor Prnsek-Kmitnvpl ■ 1 ? * ■.j#-**: ■** l « I* l w ^ V* ;■ % . ■ 1 - ■ ■ ................................-...............................................- . . ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________' Mešani zbor «Jacobus Gallus* Radio Trst A TOREK, 31. JANUARJA 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 -Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih pesmi - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Klavirski duo Russo-Safred - 17.20 Italijanščina po radiu - 17.35 Glasba za transistornik - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Baritonist Dario Zlobec, pri klavirju Andro Giorgi - 18.50 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja - 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo - 20.00 Šport -20.35 Martinu: «Komedija na mostu*, operna enodejanka - 21.30 Motivi, ki vam ugajajo - 22.10 Chopinove balade 9.10 Zvočni trak - 10.05 Operetna glasba - 10.30 Radijska šola - 11.30 Operna antologija - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 15.45 Nove plošče - 16.00 Program za mladino - 16.30 Nove francoske plošče - 17.15 Pogovorimo se o glasbi -18.05 Cerkev v modernem svetu - 18.15 Po festivalu v Sanremu -19.30 Luna park //. program 7.30, 8.30, 13.30, Poročila - 8.45 Trst 12.05 Pianist A. Tommasi - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček - 11.45 Nove plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah -13.40 Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 14.45 Slovenske narodne - 16.00 Za mlade poslušalce - 16.20 Skladatelj Lhotka-Kalinski - 17.00 Tretja stran - 17.15 Prijetna glasba - 17.40 Pevci - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi - 22.15 Orkester Cugat Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 14.30, 19.30 — Glasbeni album 1^00 Jazz - 1(155 Filmske novosti - 11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail - 15.00 Vrtiljak pesmi - 15.15 Klavičembalistka Wanda Landowska - 15.55 Ženska v demokraciji 16.00 Rapsodija -16.38 Najnovejše pesmi - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 G. Verga: «Cer-ti argomenti* - 18.35 Italijanski roman - 20.00 Nagradno tekmovanje-»Pozor na ritem* romantičnih skladateljev - 11-0® Turistični napotki za tuje goste * 11.15 Plesne melodije - 12.00 Na današnji dan 12.10 Ansambel M-Dovžana in trio A. Stanka 12.3® Kmetijski nasveti - 12.40 Španska melodije in ritmi - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Peter Lipar1 Uspavanka - 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe 15.20 Zabavni interinezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Orkester RTV Ljubljana - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz naših relejnih postaj - 18.50 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -20.00 Akademski pevski zbor »Tone Tomšič* 20.20 Wolfgang Wey-rauch: Pred snežnim pogorjem ' 21.15 Pesem godal - 21.35 Iz fonoteke radia Koper ital. televizija Od 8.30 do 12.00 šola - 17.3° Dnevnik - 17.45 L. Gramegna: lil program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Ve-lika_ Britanija na pragu drugega tisočletja - 19.15 Dvorak, Bartok, Poulenc - 20.30 Sodobni dosežki na področju etnologije - 21.00 Improvizacije v glasbi - 22.40 Revija revij. «Addio, o mia bella, addio* 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.1® Simfonični koncert, sodeluje p>a' nist Franco Nennino - 19.45 športni dnevnik in ital. kronike - 20.3° Dnevnik - 21.00 Sordijev fiW /I. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 športni teden - 22.00 Književnost in ume^ Slovenija nost - 22.30 Bostonski simfoničn1 orkester. 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Za šolarje: Ju — ju 9.25 Slovenske narodne - 9.40 Center za glasbeno vzgojo: «Ko bom velik* - 10.15 Iz oper ruskih Jug. televizija 18.35 Poročila - 18.40 Večer z Viko Grilovo in kvintetom Gorenjci - 19.00 Svet na zaslonu -19.40 Obzornik - 20.00 Tretji človek — film DESETI REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR Z zadovoljstvom ugotavljamo, da javni krogi priznavajo pomen in vlogo združenja Tako je na sinočnjem občnem zboru podčrtal predsednik Dušan Košuta in omenil predvsem podelitev Bloudkove plakete Boru je bil v mali dvorani stadiona Prvi maj 10. redni bi nt h 0r z' Bor- Po izYolitvi predsedstva je prvi spregovo- liam» Sednik združenja Dušan Košuta, katerega poročilo objav- m° v celoti. vii0 h6111 *etu ’D0 na®e združenje sla-je z esedetnico svojega obstoja. To Hiono nas vse in tudi za našo et-trdeoa Manjšino pomemben mejnik iraega • •* t »•'-j1"« naših -?n Požrtvovalnega dela vseh Ko ,.»iClanov' atletov in odbornikov. Pjalce ^topamo v novo desetletje in se ki jQ ?zrem.° nazaj na trnjevo pot, d:s naše združenje že preho- ima’ gZ v.eseljem ugotavljamo, da aor že trdo osnovo, na kateri odbor marsikaj narediti. Zato je ■ sklenil,, da bo v teku leta ^tojno proslavil v. Kulturnem domu, desetlet- bo v s primerno aka- svojega delovanja. Mo Zaci°voljstvom tudi ugotavlja-Sn vendarle ne samo naši del n dolavci. ampak tudi dober no. vase. manjšine, priznali moral-r^OJno, športno in narodnoob- 10 , a? vlogo našega združenja. Ce- 11 naj .zatske Slovenije smo preje-HlouHt S^e dosedanje priznanje, .tj. t^ovo nagrado. Zaradi vsega >dorerSem z.el° zadovoljen, saj ne ljem dati našim atletom, vadite- Ho . ^hrnerjem nobenega finanč- materialnega priznanja, pošte-na:„le' da se jim to prizna vsaj 0 _®nejši obliki, tj. moralni. spehih^6111 delovanju, aktivnosti, u-fto n ‘a neuspehih bo bolj podrob-otpejji naa tajnik. Zato bi se Pa (f‘[.na splošen oris delovanja in Voj na;aJ' Perspektiv’ i in možni raz- Sedaj še nekaj o prepotrebni novi telovadnici in o štadionu Prvi maj. Čeravno sem že večkrat omenil v prejšnjih letih potrebo po novi telovadnici, moram:še enkrat poudarjati nujnost njene gradnje. Z veseljem ugotavljam, da so se o tem prepričali že vsi naši predstavniki ter računamo na njihovo konkretno pomoč. V ta namen je bila vložena prošnja za pomoč na deželno upravo, in upamo, da bo prej ali slej ugodno rešena. Dejansko je pa. tako, da brez te pomoči ne moremo z delom niti začeti. Tudi za popravila celotnega objekta so bile vložene prošnje za pomoč s strani SIS na deželno upravo ter upamo, da bodo vsaj te rešene še v teku leta. V okviru drugega posebnega zakona je bila vložena še tretja prošnja za gradnjo pokrite dvorane za balincanje. Bor ima v letošnjem programu ustanovitev še sekcij za plavanje, avtomobilistiko in balincanje: Namen ustanovitve te zadnje panoge je, poleg športne aktivnosti kot take, tudi vključitev odraslih in starejših ljudi v delovanje Bora. S tem bomo dosegli večjo povezavo med mladino in starejšimi člani in nečlani. Rekreacija za starejše in otroke: namen za starejše odpade, dokler ne bomo imeli potrebne dvorane, dočim smo za otroke nekako uredili v sedanjih prostorih. Telovadba je v prejšnjem letu potekala normalno, v letošnjem pa bomo z njo pričeli v najkrajšem času. Vendar bomo za to prisiljeni zahtevati določeno mesečno vsoto, ki bo služila za kritje dejanskih stroškov. Za predpogoj pa postavljamo upravi štadiona primerno vzdrževanje , prostorov, predvsem pa čistočo. Do uprave imamo še eno prošnjo, in si- cer, da se po možnosti vsaj obnovi pod, ker v stanju kakršen je danes, postaja že resno nevaren za težje telesne poškodbe. V teku letošnjega leta moramo temeljito urediti naše članstvo in pridobiti čim več novih rednih in podpornih članov, ki bodo tudi redno plačevali članarino. Zato s tega mesta apeliram na vse naše simpatizerje, da nam ne odbijejo pomoči, ki jo tako krvavo potrebujemo. Našim občinskim, pokrajinskim in deželnim svetovalcem si dovoljujemo nalagati v breme, da nas podprejo pri vsaki naši prošnji za pomoč iz javnih sredstev, ki so za to namenjena. Tem ustanovam pa lahko povemo, da do lanskega leta nismo prejeli niti lire pomoči za naše delovanje ter da sedaj povsem upravičeno terjamo, da nam dodelijo nekaj več, kot do sedaj. S tem menim, da sem v glavnem zajel delovanje, uspehe, želje in po- trebe našega Bora ter novemu izvoljenemu odboru želim srečno pot za naprej. Po predsednikovem je prebral tajnik svoje poročilo (katero bomo objavili v prihodnjih dneh), nato še blagajnik. Tudi o ostali kroniki tega občnega zbora bomo obširneje poročali v naslednjih številkah. . Po razrešnici staremu odboru, ki mu jo je podal nadzorni svet so sledile volitve, ki so dale nov odbor športnega združenja Bor. Novi odbor je tako sestavljen: Predsednik: Dušan Košuta Podpredsednik: Marjan Dolgan Tajnik: Marjan Šušteršič Blagajnik: Bruno Križman Gospodar: Nadja Kriščak Odborniki: Vojko Cesar Milan Tavčar Anton Dougan Nadzorni odbor pa sestavljajo: Jože Cesar Stanko Pertot Franko Vitez PO ZMAGI NAD LIBERTAS BARCOLANO PRIMORJE - zimski prvak Megla onemogočila regularni potek srečanja PRIMORJE—LIB. BARCOLANA 2:0 (1:0) V nedeljo je Primorje z zmago nad Libertas Barcolano zaključilo prvi del prvenstva III. amaterske lige. Enajsterici sta se predstavili na igrišče v teh postavah: PRIMORJE — Scheriani, Babu-dri, Seghina, Štoka, Bartole, Pertot, živec, Milič, Zužič, Milano in Ver-glnella. LIBERTAS BARCOLANA — Ear-zan, Rossello, Pastore, Vattovanl, Plovesana, Ramani, Jelovšček, Mattel, Valzano, Glorgessi, Vascptto. Sodnik Fonda iz Trsta. Kot je 8:3 za Primorje. Strelci: v 11’ p.p. živec in v 27’ d.p. Zužič. Opombe: Tekma se Je začela s 30^mlnutno zamudo zaradi goste megle, ki Je ovirala potek tekme. Igrišče blatno, gledalcev približno 100. Ko smo v nedeljo prišli v Nabrežino, smo bili prepričani, da bo bila napovedana tekma odložena zaradi goste megle. Ob napovedani url so vstopili na igrišče le nogometaši. medtem ko je sodnik v slačilnici čakal na poboljšanje vremena. Končno je tudi sodnik- stopil na igrišče ter s kapetanoma pregledal položaj. Vidljivost je bila zelo majhna. Sodnik je namreč imel pregied le nad eno polovico igrišča, zato je bil mnenja, naj ekipi še malo počakata, da se megla morda dvig- ne. V nasprotnem primeru pa bi bil prisiljen odpovedati srečanje. Ura je bila točno enajst, ko je megla nekoliko popustila in sodnik je dal takoj začetni žvižg. Prvi prodor izvede v T Primorje z živcem in Ver-glnello. ki se konča brez uspeha. V 4’ nevarnost za Primorje. Scheriani zgreši poseg, a Bartole reši situacijo v kot. Sledi protinapad Primorja, a akcija se konča na dnu igrišča. V 9’ Zužič prehiti vratarja ter z glavo poda v sredino, kjer prosti živec spravi z lahkoto v mrežo, a sodnik razveljavi zaradi prekrška živca nad vratarjem. Dve minuti kasneje preide Primorje v vodstvo. Gneča v kazenskem prostoru gostov, na žogo pride živec, ki silovito strelja, zaman se za njo požene Pastore, ki pa jo z obrazom odbije v lastno mrežo. libertas Barcolana reagira z Vascot-tom, ki pa zastrelja mimo prečke. Tudi akcije Primorja nimajo večje sreče. V 25’ leže spet na igrišče gosta megla, tako da ne vidimo več akcij. V 31’ prosti strel za libertas Barcolano, pri žogi Je Glorgessi, medtem ko ml ne vidimo Scheria-nija. Silovit strel Giorgesslja a Scheriani odbije strel. Isti Vianijev igralec skuša že minuto kasneje doseči gol za goste, a brez uspeha. V 35’ se spet pojavi Primorje v kazenskem prostoru Libertasa in Baz-zan mora posredovati na siloviti strel VergineHe. Zadnjo priliko ima Zužič v 40’ ko potrese mrežo... od MUGGESANA B-UNI0N 5:2 .aktivnosti. V glavnem smo ko ,„J1Jlrri> tehničnimi uspehi lah- stD(.Z^°voljni, vendar nas to ne Pa vati; obratno! Kratki l ' ,PreSled delovanja: odboj-žavnjh ®kipe so se obdržale V dr-tialosL “Šah, lahkoatleti, čeravno V« ^Vilm PA aaaIa »forfnnoll' Kor. Ve g0e,v’k'L so cesto zastopali bar-Vedno ^'namiznoteniški igralci se di uveljavljajo in tako tu- if^ekSp V° - ustatl0vl’iena Košar-, ki jc kljub kratkemu ■fckajfe*5«? obstoja zabeležila žejka: itn , *ar dobrih uspehov ter upa- --------- -- • «> ------- ^ • V0Ve bo uvrsi..u v višjo ligo. j„ . 0 delovanju Bora. Hnli^Kaj besed o naši vsakoletna^ j^cni manifestaciji, športnih ° P ‘AiatiuesMiuiji, wnu •l(tivrwaz.rast našega združenja in Nja jnl ®Part i društev s podest nQv Goriškega, sta nam nalo-%i! ,a bremena tehnično l'b-acii,i? oreniena tehnično - orga-fšl Bor • a značaja, ki jih bo mo- ‘>sti ,^Ze na nrihnrlni:'i itfrnh nre- na prihodnj:T igrah pre-!t> iz" n°v* odbor, ki bo sestav-jčih cjt-v?eh predstavnikov sodelu- !^na ~LUStev' Iz našega športnega bajajo J? Prešli na tekmovanja, ki Sto ‘50t'0 c d dv i do tri mesece, b naše tubi zadn i manifestaci-bdi v ladine primerno preimeno-,h ni°Venske športne igre, o ka-saj je Potrebno mnogo govoriti, i^oožičnost udeležencev — Nila. rpPo atletov — dovolj zgosti So odi doseženi tehnični rezul-Sfloj 11 zadovoljivi. naše ^}z^ast športnega delova- zahio Radine na deželi je nuj >lah Va*a, da se v okviru slo-‘ak0 ; organizacij nekaj ukrene. špri SKGZ ustanovila komisijo fdi D. ln rnladino, ki ima v svo-j 0r>kretn ^ra,TIU nuditi vsestransko vSe: o pomoč našim društvom n avljamadlni’ ^ato p.rav toP*° P0- Union v devetih klonil Muggesani Rezultat ne odraža realnega stanja na igrišču MUGGESANA B: Ellero, Monta-nari, Degrassl M., Sandrin, Vascon, Apostoli, Degrassl Q„ Degrassi B„ Filiputti, Costantino, Costanzo. UNION: Furlan, Morabito, Ca-massa F., cok, Gombač, Bisulli, Mačehi, Ožbolt, Crevatin, Camas-sa A., Sodnik: Bisačco. Stranska*'sodni- Strelcl: p.p. v 10.’ Degrassl C., V 27’ Fillputbl, v 28’ Mačehi; d.p. v 10’ čok, v 17’ Vascon, v 24’ Degrassi C., v 40’ Costantino. , bo nJT0, to pobuc j in upamo, da V9Č d «ala samn nn nnniriu. tem- s a fiti samo na papirju, tem-lLrih. 7,1^1, bo pomagala pri naših ^ se mi umestno pouda iit^Prno56 m°ramo prav Slovenski ^ ' RosnoHarsUi 7.vP7.i 7.ahva- se ■•ki itere bi bil k; iJ^rialno in finančno po- ’ Ki i ni iiiiaiiL.uu J . kat„ dobiva naše združenje in L°rnžen re bi bil naš obstoj zelo a Kavno tako gre naša za-d. škamnprle in Primor- iaed)u j d- Škamperle rizira š^niku’ ki n j j*. Naš^1--00. deiavno >11 , ... najbolj popu-. 'rtno dejavnost naše mla-a zelja bi bila, da bi tudi oskra j°Pis* posvetili malo več i,°Vet)skiK'ejavn°sti Bora in ostalih Nki r',.društev. Tudi tržaški slo-I? bofjg dio bi lahko imel vsaj ma-o *n„ daljše oddaje in komen-rt?trebna ,a,em delovanju. Zato bo a. ntervencija pri upravi ra- """Hill NKpEUSK,H TEKEM UI- kategorija Na Skupina L Viani Op "J ' Lib. Barcelona 2r®tta ’ V0ianese ^CDo,; Aurisina sS> ■ 5:0 2:0 0:2 0:3 rramenta-Ub. Prosek 2:2 >andr„ SkuP»na M Serwa Zerlal ■ Virtus Sto£° •s-Anna Npan^if B ' Union 1 ®sPeM2e e Fldes - Flaminio ( Breg (odpovedana) 0:0 2:1 sl “fisr* s5fc.-c™»'n’ 'ritnorje (odpovedana) Va 16 k°l«: 0:4 1:0 7:0 o’ Pon5 Sergio, S. Anna Primor- CiitnPabeUpna " Libertas, CRDA e- Edera - S. Giovanni. Opombe: vreme deževno, igrišče zelo blatno, gledalcev približno 50. Opomnjeni Camassa A., Vascon; izključen Crevatin. Proti koncu drugega polčasa Union igra z osmimi zaradi poškodbe Ožbolta. Ekipa Uniona je že sedmič morala domov poražena. Čeprav so Pod-lonjerci bili favoriti, so morali prepustiti obe točki Miljčanom, ki so Izrabili nesrečo nasprotnikov. Ti so morali na igrišče z enim igralcem manj, ker so ostali bolni. V drugem pa je moral Union igrati celo z osmimi, ker je sodnik najprej izključil Crevatina, nato pa je moral zapustiti igrišče še Ožbolt. Vse to Je prišlo prav Miljčanom, ki so se prvi polčas morali zelo truditi, da so se obdržali v vodstvu. Mnogo, celo preveč Jim je pomagal sodnik BIsacco, ki je razveljavil najprej Morabitov gol, nato pa ni dosodil očitne enajstmetrovke. Da bi bila mera polna, Je izključil Crevatina zaradi protestov, ni pa izključil Vascono, ki je s svojim vedenjem izzval ogorčenje občinstva in celo soigralcev. Lahko rečemo, da zaradi sodnika Blsiacca rezultat sploh ne Izraža realnega stanja na Igrišču. Medtem ko je Union napadal in bil stalno v manjšini, se je Muggesana omejila le na redke protinapade in se prevečkrat iskala po igrišču. Le Costantino je pokazal dobro igro s svojimi akcijami. Nasprotno pa so se pri Unionu vsi izkazali In zaigrali kot še nikoli. Posebno pa je izstopala o-bramba, kjer se končno igralci le razumejo ln kamor se Je po daljši odsotnosti zopet vključil Gombač. Se vedno pa manjka ekipi soliden napadalec, čeprav si Crevatin zelo prizadeva na tem položaju. Muggesana Je prešla takoj v napad in v 3’ mora Furlan poseči pod Flllputtijeve noge, da mu vzame žogo. Union takoj odgovori ln Camassa A. strelja mimo droga ven. Nato tolče Ožbolt kazenski strel, a B. Degrassl odbije z glavo v kot, V 6’ skuša Vascon presenetiti Unionovega vratarja, a strelja šibko, medtem ko ga kmalu nato resneje zaposli Filiputti. Costantino, ki Je najnevarnejši v napadu Muggesa-ne. preigra nato Gombača in Mo-rabita, poda deset metrov pred vrata na levo Vasconu, ki pa ne zna izrabiti ugodne prilike In Furlanu se ni treba preveč truditi, ko brani nasprotnikov strel. Takoj nato se po lepi akciji C. Degrassl približa Unionovim vratom, preigra o-brambo ln preseneti z močnim strelom Furlana, ki mora prvič pobrati blatno žogo lz mreže. Na gol Union takoj reagira ln «bombardira» Ellererova vrata. V 14’ pošlje Morabito žogo proti El-leru, ki odbije žogo prav pred Mo-rabita. Ta silovito strelja, žoga je že čez belo črto, ko Jo vratar odbije spet na igrišče. Vsi protesti ne pomagajo nič, ko sodnik razveljavi gol. Tedaj celo opomni Camas* so A., ki bo v nedeljo zato prav go- VELIK USPEH KRIŠKE VESNE 5 golov v nasprotnikovi mreži Košuta Renato s štirimi goli junak dneva GIPO VIANI tovo izključen. Takoj nato zgreši Costantino dvakrat dl j. Union gre hitro v protinapad s Crevatinom. Ta izmenja žogo z Blsullijem, se premakne na levo, poda Camassi A., ki nevarno zaposli vratarja Mug-gesane. Crevatin poizkusi srečo še z osebnimi akcijami,--a ne uspe, ker preveč zadržuje žogo ln jo ne podaja soigralcem. Muggesana šibko odgovarja na ksp Unionove prodore 'ln v njenem napadu ostaja le neučinkoviti Vascon. V 27’ strelja Filiputti, zadene prečko, žoga se mu 'odbije spet pod noge in z bliskovitim strelom ukani drugič Furlana. A že minuto kasneje Union zniža razliko. Po lepi akciji je žoga prišla pred vrata, se izmuznila Elle-ru iz rok in Mačehi jo je prisebno poslal v mrežo. Montanari jo je hotel ustaviti, a Jo Je ujel šele v mreži. V 38’ strelja Degrassi B. ob živem zidu v vrata, toda Furlan z lahkoto zaustavi. Dve minuti kasneje Montanari za las ustavi na beli črti nevaren Ožboltov strel, ko je vratar že premagan. V drugem polčasu je Union takoj prešel v napad. Macchl In Ožbolt brezuspešno oblegata nasprotna vrata, vse dokler jima ne pride na pomoč čok. Camassa A. je Izvedel prosti strel nekoliko izven kazenskega prostora Muggesane. žogo je prestregel Crevatin, jo podal čoku, ki je tako v 10 Izenačil za Union. Od tedaj dalje so Unionovi igralci še upali, da bodo odnesli domov točko, ko Je v 15’ prišel odločilni udarec, ker je sodnik poslal v slačilnico Crevatina. Dve minuti kasneje je Vascon tretjič realiziral za Muggesano, Furlan se mu je vrgel pod noge, a žoga je zaaela drog In se odbila v mrežo. V 21’ zaposli Ožbolt še enkrat obrambo gostiteljev. v 24’ pa je Furlan četrtič premagan po zaslugi Degrassija C. V 33’ se poda v napad Morabito, toda branilci Muggesane ga grobo poderejo na tla. Prav pred vrati. Vsi zahtevajo enajstmetrovko, a je sodnik ne prizna in igra se nadaljuje. Najprej zaposli Camassa A. Eltera, nato pa Filiputti Furlana. Za Union poskusi srečo še enkrat Morabito, toda brez uspeha. Takoj nato se pripeti neljub dogodek. Vasoon začne zmerjati soigralce ln oporekati sodnikovim odločitvam. Za mnogo manj je bil Crevatin izključen, ta pa je dobil Le opomin. V 40’ izvede Muggesana svojo zadnjo akcijo 'n s Costanttnom še petič spravi na kolena Furlana. Union napada do konca tekme, toda mu ne uspe zmanjšati razlike, saj Igra od 37’ dalje z osmimi. Radi VESNA 5:0 (1:0) VESNA: Gardini, Picchieri, Fi-notto, Osvaldo, Canazza, Sulčič S., Košuta Z., Michelini, Košuta R., De Michele, Košuta E. GIPO VIANI: Olivieri, Denino, Ci-vita, Spizzamiglio, Ramani, Kanski, Liessi, Pelizzoni, Joani, Ellero, Vidno. Sodnik: Sartori iz Trsta. Kotje: 12:3 za Vesno. Opombe: Vreme megleno, gledalcev približno 100. \J pednjem hoAu Prvega dela prvenstva je zabeležila Vesna na domačih tleh prepričljivo zmago. To pa ne mislimo samo zaradi vidnega rezultata, temveč tudi zaradi prikazane igre, ki je bila v trenutkih na izredni tehnični višini. To po zaslugi izvrstnega Michelinija, dobrega Finotta, Canazze ter požrtvovalnega Sulčiča S. Lahko rečemo, da na tem prvenstvu ni enajsterice, ki bi tehnično bolje zaigrala kot kriška Vesna, ki pa v zaključnih trenutkih ne zna’ izkoristiti številnih priložnosti. Ob sodnikovem žvižgu se je takoj Vesna pognala v napad in 5’ je Košuta Z. prodrl po desni strani, ter z močnim strelom zadel prečko. V 7’ ponovna akcija po desni strani. De Michele je podal Košuti Z., ta se je spustil v prodor ter brez oklevanja močno streljal, ter prvič pretresel mrežo gostov. Šest minut kasneje je Sulčič S. poslal pravo bombo tik čez prečko. V 25’ in v 27’ dve akciji kriškega napada s skem prostoru Košuto R. in sodnik je pokazal na belo piko. Enajstmetrovko je streljal sam Košuta R., ki je tako dosegel četrti gol za svojo ekipo, štiri minute kasneje je De Michele podal žogo Košuti Z., ta je preigral branilca, ter podal danes izredno razpoloženemu Košuti R., ki je z neubranljivim strelom pod prečko postavil končni rezultat 5:0. Še zadnja akcija Vesne, ki jo je izvedel De Michele, a vratar gostov je žogo odbil v kot. K. K. Brežanke napravile dober vtis v Izoli Prva moška košarkarska liga Spltigen Bran povsem zadovoljil Hvale vredni nastop goriškepeterke streli Košute Z. in Košute R, sta se končali v rokah vratarja. Tudi v naslednjih, akcijah je vratar Via-nija uspešno posredoval. Gostujoča ekipa je odgovarjala, kakor je mogla, vendar resneje v prvem polčasu ni zaposlila domače obrambe. Pred koncem prvega polčasa je Vesna zapravila ugodno priložnost, da bi podvojila, rezultat. Košuta Z. je podal Košuti R., ki je preigral svojega varuha ln močno streljal. Toda vratar mu je žogo odbil pod noge, ponovni strel pa je šel mimo vrat. V drugem polčasu je Vesna že v 3’ imela priložnost za dosego gola. Toda strel je šel mimo droga. V 10’ bliskovita akcija nasprotnikov, ki so prisilili z močnim strelom Gardinija k akrobatski paradi. Komaj minuto nato pa je Vesna s Košuto R. povečala rezultat. Ta je močno streljal v levi kot Olivieri-jevih vrat in mreža se je drugič zatresla. V 22’ je bil ponovno na prizorišču Košuta R. Po skupni akciji je s prizemnim strelom ukanil nasprotno obrambo in tako tretjič potresel mrežo. Vesna . je bila v očitni premoči in stalno napadala. V 36’ je branilec zadržal v kazen- PARTIZAN — BREG 3:0 (15:5. 15:5, 15:5) Brežanke so tokrat podlegle po zelo borbeni tekmi Izkušeni in dobro pripravljeni ekipi iz Izole. Rezultat naj ne vara, saj je bila tekma vedno napeta 1n so bile domačinke na majhnem igrišču doma, medtem ko se Brežanke niso takoj znašle. Z veseljem pa lahko nodčr-tamo viden napredek, ki so ga pokazale igralke Brega. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah : PARTIZAN — Pregelj, Božič, Gregorič, Trbižan, Marišič, Tomičlč. BREG — Foraus, Slavec N., čuk, Racman, Glavina, Sedmak, Slavec D., Bandi. L. B. LIBERTAS BREG 2:1 (15:10, 0:15, 15:7) Po zelo borbenem začetku so se Brežani v drugem setu razživeli, ter dobesedno pregazili nasprotnike, v tretjem setu pa se Jih Je polastila nervoza in so kljub dobri Igri morali podleči nasprotnikom. Tekma je bila precej lepa in napeta. Brežani pa so do sedaj odvijali naj lepšo Igro prav v nedeljski tekmi. Postava: E. Maver, Vojteh Lovri-ha, Vojko Lovriha, Pangerc, R. Sancin, D. Maver, D. Sancin, Glavina, terjal. K. V. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII lili IIIIIIIIIIIIUII lllltllll 111111111111 lili Hilli llllllllllll II iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiih PRIJATELJSKA TEKMA NARAŠČAJNIKOV Breg - S. Giovanni 3-1 (1-1) Tekma III. kategorije odložena V prijateljski tekmi so včeraj naraščajniki Brega v nepopolni postavi premagali ekipo S. Giovanni, ki se je uvrstila v pokrajinski finale z rezultatom 3:1 (1:1). Izid je pravičen, saj so Brežani pokazali veliko boljšo Igro, ter tehnično in atletsko pripravo, povrh tega pa so zaradi gripe številnih igralcev, nastopili v desetih. Prvi so prešli v vodstvo Igralci S. Glovannija z golom, ki ga je dosegel Sossi v 9’, Isti igralec je v 20’ dosegel avtogol in tako izenačenje. V drugem polčasu pa so Brežani gladko prevladovali, ter z goloma Krmeca in čuka postavili končni rezulta. Breg Je nastopil v postavi: Žerjal, Kuret, Berdon, Bandi, Kocjančič, Sancin, Zahar, Veljak, Čuk, Krmec. • » * Tekma III. kategorije med Kape-rio ln Bregom je bila odložena zaradi neuporabnega igrišča na Pon-čaru. IGNIS — SFLCGEN BRAU 80:61 (35:25) IGNIS VARESE: Flaborea 7, Bu-falini 20, Vittori 19, Gergati, Mene-ghin 3, R. Gergati 6, Bovone, Vil-letti 10, McKenzie 15, Ossena. SPLUGEN BRAU GORIZIA: Me-deot 9, Rossi 5, P8ftttSWTttrrtr Krainer 12, Del Ben 2, Pozzecco 6, Green 20, Comelli 4. Sodnika: GagliardrdjAsti) imTieri (Napoli). Goričani niso razočarali v Vare-seju, pa čeprav je bil nasprotnik vsaj za razred boljši. Upali bi si celo trditi, da bi lahko goriški predstavniki povzročili drugo presenečenje dneva (prvo je namreč poraz Simmenthala v Livornu proti Farga-su), če ne bi Bufalini zašel zares v izreden dan. Kapetan Ignisa je v nedeljo skoro sam pokopal Zor-zijevo ekipo; dal je 20 točk, poleg tega je ulovil veliko število odbitih žog tako v obrambi kot v napadu, bil vedno aktiven, skratka najboljši na igrišču. Tudi Vittori, ki je gori-škega porekla, j. v nedeljo proti Spltigen Brauu ponovno zadovoljil in kaže, da bo kmalu popolnoma dobil nekdanjo formo. Goričani niso nikdar docela odpovedali nasprotnikom. Prikazali so zadovoljivo obrambno cono 2-3, ki je večkrat spravljala v težave strelce Ignisa. Na odbitih žogah pa je popolnoma nadkril l vse ostale Rossi. Škoda pa, da so bili goriški predstavniki precej netočni v napadu, kjer tudi Američan Green ni dobil zaželenega ritma, da bi lahko umirjeno streljal na koš. Vseeno pa je Green tudi tokrat zabeležil zavidljiv osebni izkupiček 20 točk. Zelo dobro pa sta zaigra'i Medeot in Krainer, ki sta bila zlasti učinkovita v protinapadu. Pozitiven je bil tudi nastop mladega Comellija, ki je tako ponovno dokazal, da se je popolnoma uigral z ostalimi elementi. Precej točk pa so igralci Splugen Braua zapravili < tudi pri prostih strelih, saj so od 20 metov na razpblago zadeli komaj devetkrat. Zares premalo. Tracuzzi je začel z želj tvegano postavo. Na igrišče je namreč stopila peterka, id je 1 j redkokdaj za-(grel*-ywpaj.-tir rič(T Vittori. Roberto,. Gergati, McKenzie, Bufalini in Meneghih. Tvčganje vareškega trenerja ^tpk»H«abaiv.Green in drugi, ki so s hitrimi protinapadi večkrat spravljali v težave domačine. Slednji so v prvem polčasu oddaljili goriške predstavnike le za 10 točk (35:25). Ko pa so stopili na igrišče vsi najboljši člani Ignisa, se je. takoj uvidelo, da se bo razlika v korist domačinov Še povečala. Villetti in Flaborea sta namreč znatno povečala ritem Ignisa in celotna ekipa je dobila večjo odločnost v napadu in gotovost v ibrambi. Kljub temu pa so se Zor-zijevi igralci ostro up: ali tehnično boljšim nasprotniko.-. in uspelo jim je zal ljučiti srečanj: z rezultatom 61:80, kar seveda ni slabo proti ekipi, ki je ze v več primerih presegla kvoto 100. 'REZULTATI A LIGE zunaj. V drugem polčasu se igra takoj vžge ter Verglnella ima spet Drili-ko za povišanje rezultata. V 7’ lepa akcija Primorja z Millčem-Vergi-neHo-žlvcem, ki zgreši vrata, v 9’ skuša priti Verglnella do gola, a Vattovani z glavo reši nevarnost. Isti igralec reši minuto kasneje svoja vrata pred nevarnim prodorom Verginelle. V 12’ akcija Milan 3-Verglnella - živec, ki strelja, Baz-zan je premagan, a na beli črti reši spet odliični Vattovani. Minuto kasneje spregleda sodnik prekršek v kazenskem prostoru Libertasa. ko branilec grobo podere Vergineilo. V 18’ pa je Scheriani spet klican na delo na prosti strel Jelovščka; v 25’ najlepša prilika dneva za Primorje. Zužič preigra Vattovanija ter poda popolnoma prostemu Ver-glnellti, ki strelja naravnost vratarju v roke. V 27’ poviša Primorje rezultat na 2:0. Zužič je pri žogi, ter jo da čez glavo Piovesana povsod prisotni Vattovani pa jo prekratko poda vratarju. Zužič je najhitrejši In jo tako spravi v mrežo. Ta gol še bolj vžge igralce Primorja. ki imajo še nekaj priložnosti v 31’ z Verglnello in v 40’ z živcem, ki se pa končajo brez uspeha. Kmalu nato žvižg z rezultatom 2:0. Primorje je danes stopilo na igrišče z nepopolno postavo in sicer brez Deliseja, Fragiacoma in Depas-slja. Njihova mesta so zavzeli Se-gina. ki je še enkrat razočaral, medtem ko sta Pertot in živec dobro nadomesila odsotne. Predvsem se je poznala odsotnost Fragiacotna, ne samo ker igra vlogo režiserja, ampak tudi zaradi discipline, ki jo imajo igralci pod njegovim vodstvom. Libertas Barcolana je še enkrat dokšzala, da Je solidna enajsterica, v kateri se odlikuje predvsem o-bramba ter krilska vrsta. Pohvaliti moramo vsekakor Vascotta, Pasta-reja ter Vattovanija. Zmaga je torej šla Primorju, kt Je pokazal, da je najmočnejši. V vrstah rdečerurnenih so se Se enkrat odlikovali Bartole, Zužič ter mladi Babudri. S to zmago Je Primorje osvojilo obe točki na razpolago, ter naslov zimskega prvaka. B. R. ;! 1 • : ,1 :i| t ,i() m Italijanski pokal ekipi C.S.I. Milano m t , ’!!f! po 12. kolu •Fargas - Simrnenthal 75-58 Butangas - #AH'Onestš 7568 *Ignis - Splugen Brau 80 61 *Noalex - Candy 82-76 Oransoda - 'Cassera 71-69 "Petrarca - Aramis 81-53 LESTVICA N| ■lil Ignis Varese 12 11 1 1014 788 22 Simrnenthal 12 11 1 1026 884 22 Noalex Ven. 12 8 4 798 796 16 Vandy Bol. 12 7 5 868 855 14 Petrarca 12 5 7 757 738 10 AlTOnesta 12 5 7 829 847 10 Oransoda 12 5 7 829 857 10 Aramis 12 5 7 759 809 10 Fargas Liv. 12 5 7 748 817 10 Butangas 12 5 7 794 882 10 Spliigen Brau 12 3 9: 736 805 6 Cassera Bol. 12 2 10 791 870 4 , 3 ffli Prvi italijanski pokal pod nazivom ((TrofeoS. Giusto« se je tako r zaključil. Kot je bilo pričakovati so bili najboljši Milančani, ki so nadvladali vse nasprotnike razen tržaške «Soffittte», ki je klonila še-le po ostri borbi z rezultatom 5:4. Zanimivo je, da so Milančani visoko premagali (8:1) ekipo Niche- ’ lino iz Turina, katera Jim je pred i kratkim prekrižala račune v prvi italijanski ligi. S tem se je CSI Milan oddolžil poraza in potrdil, da je že več let najboljša ekipa v Italiji. Zmagovalno moštvo so sestavljali prvikategorniki Zanelotti, Raineri in Mugnoz ter drugokate-gomik Gironi. Na drugo mesto se je uvrstil Nichelino iz Turina. Mislili smo, da bo to mesto pripadlo tržaški «Soffitti» a slaba igra Cre-chicija je bil glavni vzrok za delni , neuspeh. Zadovoljiti so se morali V; s 3. mestom pred ekipo Ata Acli iz Asole. ' Zelo dobro Je igral Durazzano. Premagal ga je le Tosetto (Nichelino), ki je bil v soboto izredno razpoložen, v nedeljo pa je živčno nekoliko popustil. Tržačan si Je privoščil celo vrsto prestižnih zmag, saj je moralo, kar 4 prvokategornikov poraženih od mize. Obramba Durazzana se je v zadnjem času znatno izboljšala. Večkrat se je moral zateči k podaljšku, kjer pa je bil nepremagljiv. S tem nastopom lahko smatramo tudi Durazzana za gotovega državnega reprezentanta na letošnjem svetovnem prvenstvu. Možna postava Ita- j lije v Stockholmu: Košuta Boris, j ‘J I 4 f ■m .i v Stockholmu: Košuta Boris, Durazzano, Triulzi, Geroni, Galli. • ’> Organizacijsko je turnir precej v nillllllllllllllllllinillllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIlrilHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllllHIIIIItlllllllllllflllllllflllllllllliHIIIIIIIIIIHIIII Uspeh borovcev v Sežani BOR — KK SEŽANA 48:45 (18:17) BOR: Savo Spacal (15), Zavadlal (12), Babuder (10), Carli (1) in Lakovič (10). SEŽANA: Jerina, Grmek (7), Žigon (14), Sever, Danilo Danev (2), Lado Danev (4), Betnetič, Tavčar (4) in Uršič (14). Sodnik: Boris Krateč. Borovci so izkoristili nedeljski odmor promocijskega prvenstva, da so odigrali prijateljsko tekmo s košarkarsko ekipo iz Sežane, ki se vestno pripravlja na prvenstvo. Gripa je znatno okrnila Borovo postavo, tako da so plavi komaj spravili skupaj pet igralcev, od katerih sta Carli in Babuder prvič uradno nastopila za svoje društvo. Nedvomno je bil nastop obeh zadovoljiv in predvsem Babuder (15 let, 1.88 m) je dokazal solidno realizatorsko moč, saj Je v prvem polčasu s sorazmerno lahkoto dal 8 točk. kar seveda ni malo za novinca. Carli pa se Je zlasti uveljavil pod košem, kjer je ujel celo vrsto odbitih žog. Za borovce je torej tekma služila predvsem zato, da sta ta dva elementa uigrala v ekipo. Poleg tega pa je bilo srečanje za borovce dober trening za zahtevno nedeljsko tekmo proti Idroluxu lz Gorice. Sežana je po lanskem Izpadu iz II. slovenske lige popolnoma pomladila ekipo. Moštvo je komaj začelo trenirat! In zato so še vsi igralci daleč od najboljše forme in jim predvsem manjka kondicije, kar si bodo seveda s časom pridobili. še vedno pa ekipa sloni na reallzatorskd sposobnosti Marjana Uršiča, kil je tudi v nedeljo zabeležil osebni izkupiček 14 točk. Med mladimi pa se Je uveljavil Žigon, ki Je z lepimi meti lz skoka večkrat onemogočil Borovo obrambo. Kronika. Borovci so začeli v obrambi s cono 2-3, In sicer Savo Spacal, Carli in Lakovič zadaj, Babuder in Zavadlal pa spTedaj. V napadu pa 1-3-1, s centroma Carli (zgoraj na raketi) In Spacal spodaj. Babuder je Ml desno krilo, Zavadlal levo, Lakovič pa na sredini za organizacijo igre. Domačini so v obrambi menjavali cono z obrambo na moža, v napadu pa prav tako z 1-3-1 ali z 1-4. Uršič se Je stalno pomikal ob spodnji črti, da bi lahko metal iz Skoka iz kota. kar je zanj najugodnejši položaj. Uvodni del igre Je Ml v korist domačinov, ki so precej hitro začeli In so trenutno zmedli borovce. Plavi pa so sl kmalu opomogli in s Spacalom in Babudrom Izenačili stanje in tudi zmagovito zaključili prvi polčas. Serija rezultatov prvega dela igre pa je bila naslednja, Bor - Sežana: 0:3, 2:3, 2:5, 4:5, 4:7, 6:9 (time out za domačine), 8:11, dobro uspel, čeprav smo lahko opa. žili nekatere spodrsljaje. Vsi nasto- 10:15 (time out za plave), 14:17, 16:17 (t.o. za Sežano) in 18:17. Zanimivo je bilo v tem prvem dolu igre, da je sežanski trener več,: ra t zamenjal kar oelotno ekipo, najti igralci niso bili še fizično dovolj! pripravljeni, poleg tega pa je hotel I preizkusiti vse sile, ki jih je Imel na raapolago. Gotovo je Mi drugi polčas tehnično boljši od prvega, vsaj po zadetkih. Borovci so namreč dosegli 30 točk, pa tudi nasprotniki plavtn so solidno napredovali, 28 točk. Predvsem je uspelo borovcem izvesti nekaj uspešnih protinapadov, kjer se je kot običajno odlikoval Zavadlal. Domačini pa so v glavnem presenetili plave z meti Iz razdalje. Serija rezultatov drugega polčasa, Eor-Sežana 18-17, 28:26, 30:31, 34:34, 38:36, 40:38, 44:40, 46:44 in 48'15. Borovci so imeli na razpolago 12 prostih strelov (vse v drugem polčasu), od katerih so realizirali 6 (50 odst.), Posamezniki pa: Zavadlal 4:6 (66 odst.), Carli 1:2 (50 odst.) In Savo Spacal 1:4 (25 odst.). Sežana je dosegla isti procent kot borovci, in sicer 50 odst. (7:14). Noben igralec ni zapustil Igrišča zaradi petih osebnih napak. Ekipi sta izrazili željo, da M se ponovno srečali. pajoči igralci so bili bogato nagrajeni s številnimi pokali in prak- J1’ tičnimi darili, tako da so bili Ob koncu vsi zadovoljni. • j« Ob nagraditvi Je novo izvoljeni' ■& župan ing. Spaccini pozdravil vse igralce, čestital zmagovalcem in i premaganim ter zaključil s tem 1. italijanski pokal «Trofeo S. Giusto«. >> Rezultati: 1 CSI Milan - Ata Adi Asola 7:2 CSI Milan . Nichelino Turin 8:1 Nichelino Turin . Soffitta Trst 6:3 Soffitta Trst - Ata Acli Asola 6:3 Nichelino Turin-Ata Acli Asola 5:4 CSI Milan - Soffitta Trst 5:4 Končna lestvica: 1. CSI Milan (Zanleotti Raineri, Mugnoz) 2. Nichelino Turin (Tosetto, Fra-scarolo, Murio, Rastelli) 3. Soffitta Trst (Durazzano, Crs-chici, Aldigieri, Fioreani, Lena) 4. Ata Acli Asola (Rondani, Per-segani, Ferrari, Cappellini). T-ar Geroni, Gotovo bo to koristno za obe. —edson— ŽENSKA A LIGA 1* Megla preprečila nastop Bora ženska šesterka, v nedeljo nastopiti ki bi v Pa- Borova mon. lermu v okviru prvenstva A lige, ni odpotovala iz Trsta. Iz Rima so namreč sporočili, da je letalski promet v prestolnici zaradi megle prekinjen. Tudi v Benetkah je bila gosta megla in tako letalo ni vzletelo hiti iz Ronk. Borovke so tako izgubile tekmo brez borbe, zadnjo besedo pa bo imela federacija, kajti Borovo vodstvo bo poslalo v Rim vse dokumente in potrdila, ki zagotavljajo, da je bila plava šesterka že pripravljena na odhod. d i M H 81 il-lapT"----' ;;' s m gla M IZIDI 'Bologna 'Brescia -•Cagliari -'Inter — 'Juventus — Mantova — Roma — Lecco Foggia — Atalanta 'Vicenza — Napoli •I.azio — Fiorentina “Spal — Torino Milan — 'Venezia M 3-3 3-1 3-0 0-0 2-1 0-0 0 0 3-1 LESTVICA Inter 18 IS 4 2 32 10 28 Juventus 16 9 8 1 22 7 26 Cagliari 18 10 5 3 25 6 25 Napoli 18 9 6 3 21 12 23 Fiorent. 18 7 8 3 20 16 22 Bologna 18 8 5 5 25 17 21 Roma 18 8 5 5 22 17 21 Milan 13 4 11 3 20 19 19 Mantova 18 2 14 2 13 14 18 Torino 18 4 10 4 15 16 18 Brescia 18 5 7 6 14 16 17 Atalanta 18 5 7 6 16 26 17 Spal 18 4 7 7 11 13 15 Lazio 18 3 8 7 11 19 14 Vicenza 18 4 • 8 13 22 14 Venezia 18 2 « 10 13 29 10 Foggia 18 3 2 13 14 38 8 Lecco 16 1 6 11 9 28 8 (Prihodnje tekme (5.2.1967) Atalanta • Venezia; Fiorentina-Brescia, Foggia - Bologna; Vicenza - Inter, Lecco - Juventus, Milan - Cagliari. Toma - Mantova, Spal - Napoli, Torino - I.azio. A SKUPINA C1 IZIDI •Legnano — Entella •Marzotto — Como •Mestrina — Solbiatese 'Monza — Trevigliese Biellese — Piacenza Pro Patria — Rapallo 'Treviso — Cremonese 'Triestina — CRDA 'Verbania — Udinese 1-0 2-2 20 3-1 1-0 2-0 2-2 1-0 3-1 LESTVICA Monza 18 11 4 2 25 6 28 Como 18 9 8 3 29 11 24 Treviso 18 8 7 3 20 19 23 Biellese 18 8 5 S 21 19 21 Legnano 18 8 5 5 31 19 21 Rapallo 18 7 7 4 17 12 21 Verbania 18 8 5 5 22 17 21 Udinese 18 7 6 5 23 19 20 Entella 18 6 8 6 15 16 18 Piacenza 18 6 5 7 16 17 17 Marzotto 18 6 5 7 16 16 17 Trevigl. 18 6 4 8 21 24 16 CRDA 18 3 9 6 8 17 15 P. Patria 18 8 2 10 23 24 14 Triestina 18 2 10 6 12 24 14 Mestrina 18 3 7 8 10 15 13 Solbiatese 18 4 4 10 11 15 12 Cromon. 18 3 3 12 17 37 9 (Prihodnje tekme (5.2.1967) Trevigliese - Legnano, Pro Patria - Marzotto, Biellese - Mestrina, Como - Monza, CRDA - Piacenza, Udinese - Rapallo, Treviso - Solbiatese, Entella - Triestina. Cremonese - Verbania. ,» i‘ 1 I 5 SjjiisjšHjlHišiljilšiišsiiUzSSSilHnSsišnHJIHSmHsSiSšSsHHIsiiSKSiiSBšSHišSiSiSnžSiBSi^roiHHiHilHSIHiHiHiiiiliSniiJHUKiSJIHHiHSSsiiiHiSIBiiliSIHiiiSSšijjiJiiSif-Kišriiii^SiHiišiKKEšSMiHiisžjiHsiJiiSišliiilBiHHIIfiKišiilKIStSišiniiišsSiiasnsSšsssiitiSšsiiiie | VIAREGGIO, 30. — Danes se je nadaljeval mednarodni mladinski turnir, ki je prešel sedaj v centralno fazo z določitvijo štirih četrtfinalistov. Ti so: Milan, Torino, Fiorentina in Barcelona. Izidi današnjih tekem so naslednji: Milan - Eintracht 2:1 (1:0) Goli: v 36’ p.p. Saltutti, v 10’ d.p. Corbellini in v 21’ d.p. Berhold iz enajstmetrovke. Torino - Dukla 3:2 (1:1) Goli: v 18’ p,p. Limena, v 19’ Gogh, v 20’ d.p. Rampanti, v 31' Artico, v 40’ Bendi. Fiorentina - Stade Reims 1:0 (1:0) Gol: v 34’ p.p. Magli. Barcelona - Napoli 4:2 (2:1) Goli: V 34’ p.p. Rexach, v 39’ Reif; v 42’ Alfonseda, v 1’ d.p. Al-fonseda, v 8’ Pujol in v 28’ Abbon-danza. Jutri pa bo spored obsegel naslednja srečanja: v Viareggiu: Brescia-Burevestnik v Lucci: Roma - CSKA v Altopasciju: C. zvezda-Juventus v La Spezii: Vojvodina - Bologna ZAČETEK EVROPSKEGA PRVENSTVA Včeraj žrebanje za vrstni red danes pa prvi nastopi tekmovalcev Prvi se bo po ledeni plošči spustil Čeh Duma, sedanji evropski prvak Danzer pa bo osmi (O f \ EVROPSKO PRVENSTVO V /LJUBLJANA 31.1. - 5.11.67 (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — Danes slovesna otvoritev, jutri pa začetek evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju in plesih na ledu 1967. Letošnja revija najboljših gojiteljev tega sicer napornega, a zato zelo elegantnega športa je privabila v Ljubljano rekordno število tekmovalcev, 115 iz 17 držav. Da je zani. manje izredno veliko, nam jasno pove tudi število časnikarjev, televizijskih in radijskih reporterjev, snemalcev in fotografov. Vsega skupaj se jih bo zbralo okoli ledene arene tivolske športne palače 220. Pred in po treningih na ledenih ploščah v hali Tivoli in na prostem pred tekmovalno areno, ki jih poleg številnih gledalcev spremlja — seveda z bolj budnimi in izvedenim očesom — vedno kaka skupi- na tekmecev drugih držav, je vedno precej komentarjev. In če verjamemo besedam poznavalcev, lahko skoraj z gotovostjo že v naprej oddamo dva glasova: v parih Be-lousovi in Protopopovu (Sovjetska zveza), v plesnih parih pa angleškima predstavnikoma Towlerjevi in Fordu. Bo držalo? Tokrat bodo spregovorile drsalke. V moški konkurenci bo največja borba med fantastičnima Avstrijcema Emmerichom Danzerjem, ki brani naslov, in drugo uvrščenim iz lanskega prvenstva Wolfgangom Schwarzom. Kjer pa se prepirata dva, tretji dobiček ima in prav za. radi tega ne smemo izključiti možnosti, da bo, ker ima pač več tekmovalnih izkušenj, predstavnik CSSR Ondrej Nepela skušal tema prekrižati račune. In končno pozor na Francoza Pera. Med dekleti ima, po mnenju vseh. in,ll>,,,,llt„>l>l>,„>„,„i<,ll<,„„i<„l,l,„<,,>„iu,„,„l M. D. TEKME SPOT Možina, Morelj in Terčonova zmagovalci v Črnem vrhu Slabo vreme oviralo potek tekmovanja V nedeljo so se v Črnem vrhu pri Idriji zbrali slovenski tržaški smučarji, da se pomerijo med seboj v nekakšni generalki pred prvimi slovenskimi zimskimi igrami. Deževno vreme je močno oviralo potek tekmovanja in proge so bile zaradi tega skrajšane. Najzahtevnejša proga je bila nedvomno moški slalom, ki so ga pripravili smučarski učitelji iz Idrije in je povzročila val diskvalifikacij. Slalom (moški) (dolžina proge 300 m) 1. Možina Primož (39”8, 41”9) 81”7 Vsi ostali tekmovalci so bili di-skvalifikacirani. Smuk (moški) 1. Morelj Jožko 2. Možina Primož 3. Križnič Andrej in Kosmina Niko 5. Bandelj Vojko 6. Legiša Evgen 7. Rolič Karel Veleslalom (ženske) 1. Terčon Manica 2. Terčon Neva 3. Košuta Nadja 4. Kosovel Vera 5. Trampuž Enči 6. Terčon Marinka V tej panogi je nastopil tudi najmlajši smučar Igor Piščanc, ki je kljub padcu izredno dobro opravil spust. 30 ”8 33 ”0 34 ”0 36”0 37”2 39 ”0 34 "0 39”1 42 ”0 44 ”8 45 ”9 Uspeh dveh Goričanov v slalomu v S. Martinu V soboto, 28. in nedeljo 29. t. m. so bile v S. Martino di Castrozza tekme v veleslalomu in v slalomu za razne kategorije smučarjev-me-ščanov. Med udeleženci sta bila tudi dva goriška rojaka, ki sta se še kar dobro plasirala; to sta bila Marjan Kranner v kategoriji junior. jev in Vera Cotti pri seniorjih. Tekmovalo je 175 udeležencev v vseh kategorijah. V veleslalomu na progi 2500 m s 58 vrati je Vera Cotti na 29 tekmovalcev prišla 15. v času 3’56” in Marjan Kranner pa 16. na 38 tekmovalcev s časom 2’56”5. V slalomu je Kranner na 34 tekmovalcev zasedel 2. mesto s časom 151”, Cottijeva je prevozila samo enkrat. KIL1Y PREMAGAN MEGEVE, 30. — Francoz Perillat je danes v Megevu PrijjJ j vil presenečenje vsem smuča?5*, izvedencem, ki so bili naw zmag drugega izrednega franc®*1:, ga smučarja Jeana Clauda K®-' Perillat je zmagal v veleslalom' malenkostno razliko pred K'111?., potem ko je bil ta po prvi zaradi padca, komaj na osmem stu lestvice. J Avstrijec Karel Schranz j® 1 po prvem spustu na čelu lestvi"! je zdrknil, zaradi previdnosti V “T gl vožnji na tretje mesto. KiW v tej vožnji napravil vse k®r ■ mogel, a mu ni uspelo preffl®**’ Perillata. Izid današnjega veleslalom® 1 naslednji: | 1. Guy Perillat (Fr.) 12l”W, Jean Claude Kiliy (Fr.) 121"W, Karl Schranz (Av.) 122”84; 4. Jauffret (Fr.) 123”02; 5. Alain r (Fr.) 123”26; 6. Jim Heuga (&! 123”33; 7. Leo Locroix (Fr.) 12» , 8. Heini Messner (Av.) 123”8L Bernard Orcel (Fr.) 125”63; 10. H ri' Duvillard (Fr.) 126”86. LESTVICA KOMBINACIJ® , 1. Killy (Fr.) 1,80 t., 2. (Fr.) 29,28, 2. Messner (Av.) Juaffret (Fr.) 35,35; 5. Seti-*) progo | (Av.) 35,41; 6. Orcel (Fr.) 38,9-' I Vogler (ZNR) 47,96; iiimimiiiiiiii Hlinili imiimi!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||ll,|,nun hiihiiiiiiiuhhihiiih MOŠKA B LIGA Lloyd Adriatico poražel na domačih tlel Osebne napake pokopale tržaško peterko \ #■ BECCHI FORLI’: Berlati, Landi 10, Plotegher 9, Cappello, si, Tesoro 16, Conti 17, D’Amico, De Fanti 14, Nardi 22. LLOYD ADRIATICO TRIESTE: Weiker 2, Brumatti 14, Scherg®*] Fortunati 20, Bianco, Bicci 2, Tarabocchia 16, Apostoli, Narde' j Franceschini. SODNIKA: Nobile (Milano) in .................................................................um,„,hii,,,n,,1,111111, III. GORIŠKA AMATERSKA LIGA Zmagoslavje Sovodenjcev v Ločniku Dužman dosegel zmagoviti gol Strelec; 14’ d. p. Bruno Križman (Sovodnje). SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Fajt, Ferfolja B., Cotič, Devetak, Dužman, Cijak, Ferfolja A., čeme, Pete jan B. LOČNIK: Franzot, Benossi, Bregant, Perazza, Tuzzi, Pagotto, Grion, Vidoz, Magherita, Forchiassin, Tihe rio. V nedeljo popoldne, kljub slabemu vremenu in gosti megli, se je na Ločniškem igrišču zbralo precej Sovodenjcev, ki so sledili domačemu moštvu v upanju, da bodo videli peto zaporedno zmago balih. Res Sovodenjci niso razočarali, čeprav je Dužmanov edini gol zapečatil usodo Ločnika in obramba be- Bologna — Mantova (1-1) X 1. — 1. Roquipine 1 Brescia — Roma (3-3) X 2. Oscar RL 1 Cagliari — Lecco (3-1) 1 2. — 1. Voltone X Inter — Foggia (3-0) 1 2. Turano 1 Juventus — Atalanta (0-0) X 3. — i. Brighenti X Vicenza — Napoli (2-1) 1 2. Caduceo X Lazio — Fiorentina (0-0) X 4. — L Parker X Spal — Torino (0-0) X Z. Merio l Venezia — Milan (1-2 2 5. — 1. Sparaghin X Jesi — Anconitana (1-1) X Cortez 1 Perugia —Prato (1-0) 1 6. — 1. Tasman X Pescara — L’Aquila (2-0) 1 2. Moro X Trapani — Avellino (0-0) X KVOTE KVOTE 12 — 9.724.184 lir 13 — 1.043.600 lir 11 — 511.799 » 12 — 40.700 » 10 — 36.420 » lih je izvrstno odbijala napade domačinov, ki so se za to tekmo prav svojevrstno {Jrijjravili. V napadu Sovodenjcev se Je poznala odsotnost kril Sfiligoja in Mariniča, brez njih se Ferfolja Anton ni znašel in v dokašnji meri odpovedal. Kroniko je zelo težko napisati, kajti stotere akcije so bile bliskovite, vendar omenimo najvažnejše. Že v prvi minuti je Ferfolja B. rešil pred vrati z glavo v kot; v deseti minuti je Devetak streljal v prečko. Štiri minute kasneje je Anton Ferfolja sam prodiral, vratar Franzot se je pognal na žogo in rešil. Levo krilo Tiberio je v hitrem prodoru preigral Fajta in Cotiča, vendar mu ni uspelo ukaniti Devetaka. V’ 40’ p. p. je Petejan na čer. netov predložek za las zastreljal. že v prvi minuti d.p. so Sovodenjci zelo urejeno napadali vendar je Petejan prešibko streljal. Sedaj se je premoč pokazala v vrstah belih, ki so zelo urejeno napadali in mirno a z gotovostjo branili. V 14’ d.p. je Fajt rešil, podal Devetaku, ki je sam prodrl in s Nuell-žogo pognal Dužmana. Vnovič je Franzot brezupno posegel, vendar brez sreče. Dužman je streljal silovito nizko žogo in tako prevaral budnega Franzota. Val navdušenja je zajel igrišče, ki so ga obdajali številni Sovodenjci. Vendar je bil Dužman 7 minut kasneje izključen, ker je odgovoril na zadob. ljeno brco, sicer za isti prekršek ni bil izključen v p.p. Tiberio, pač pa je bil izključen v 41’ d. p. Sovodenjci so si zmago zaslužili. J. V. Rivignano Juventina 3 1 Nedeljska tekma je bila prva v povratnem kolu prvenstva diletantov in Juventina je igrala to prvo povratno tekmo v Rivignanu. Tamkajšnja ekipa se je popolnoma od-dol^jip za poraz, ki ga je pred časom doživela v štandrežu, saj je danes zmagala s 3:1. Predolgo bi bilo naštevati vse na. pade in protinapade, ki sta ju med tekmo izvršili obe ekipi, saj sta bili že v prvih minutah igre zelo aktivni. Takoj v začetku se je Miloš Tabaj pojavil pred nasprotnimi vrati in bil tam čisto sam, a kakor se je že nekajkrat dogodilo, ni realiziral. V protinapadu pa je Rivignano prišel do enajstmetrovke, ki pa jo je strelec zapravil. Napadalec št. 9 je nato dosegel prvi gol za domačine, toda Petejan je čez nekaj minut izenačil na 1:1. V preostalem delu prvega polčasa in v celem drugem je Juventina imela nešteto priložnosti, da bi povedla, a napad jih je vse zapravil. Rivi gnano je trezno nadaljeval igro in dosegel še dva gola, tako, da je bil končni rezultat 3:2. Kar je čudno pri Juventini je dejstvo, da v vseh tekmah izgublja dragocene priložnosti, ki jih igralci dosežejo, a ko so tik pred nasprotnimi vrati, ne dosežejo gola. Obramba je dobra, toda napad peša. Tako se ji največkrat zmage izmuznejo iz rok, čeprav so vsi igralci izredno požrtvovalni, bodisi med igro bodisi ko se vadijo in igrajo prija, teljske tekme. Trener in ekipa sama bi morali najti vzroke šibkosti napada in jih popraviti, drugače ho sicer dobra in vredna ekipa ostala na nizki poziciji. R. O. Albanese (Busto Arsizio). Peterka Becchi je v nedeljo ■ , tl Tržaškem,, T,’m/rl;i nnvse® P1. Tržaškemu Lloydu povsem ■, dila svojo izredno realizator moč in zaman je bila požrt?0^ nost Tržačanov, ki so skušali ^ lo vrsto prodorov presenetiti ^ Ni šlo in ni šlo. sprotnike. m sio in m sio. pa je skoro docela odpovedal zori o mattd, kar se je seveda P0'j(i predvsem v napadu, kjer j® igralec Simmenthala zelo nev8V Poleg tega pa so domačini z®£\Ji veliko tudi začetniških napak: », šene podaje .slabo zapiranj® štora v obrambi itd., kar so v®* da izkoristili nasprotniki in krat neusmiljeno zalagali koš čanov. .» Emilijanska ekipa je dok®1 da si zasluži drugo mesto o8 Ekipo namreč sestav stvici. gralci večinoma dvometraši, ^ rih glavno orožje je met iz tudi z metom velike razdalje. Proti „ so bili domačini Pra*\J brez moči. Gostje so tudi PoK nekaj jasnih pojmov košarki taktike, medtem ko so Triad®** glavnem prodirali in se °P .}1 na nekatere posameznike, pa so popolnoma brez shem.^j 'P I*1 jasnih idej. Torej, če se je končala s sorazmerno maji®0 j 1 je to v glavnem zasluga Fomj liko (88:80 za v točkah v „ -- ------ tija in Schergata, ki pa proti j srečanja nista mogla več žati izrednega ritma nasproti* ki so lahko izvršili več mehi®'ji so tako z istim tempom, kot četku, končali tudi tekmo, zmaga Becchija je bila pop0 zaslužena. Za Tržačane pa n® L ostaja drugega kot upati v ^ i i ( 1 1 ti* &l* uvrstitev, kajti misliti uspeh b ibil že absurd. REZULTATI B LIGE 'Ramazzotti Snaidero 'Fides - Smeg 'Italsider - Algor Becchi - *Lloyd Adriatico 'Benati ■ Elettroplaid Počiva: Faema PAVEL STRANJ m "Ir Od Amana do Haife Brez Weizmanove iznajdbe bi morali biti vsi mornariški topovi podvrženi zamudnim in dragim spremembam, on pa ni za svoj prispevek k zavezniški zmagi zahteval denarnih nagrad. Bil je navdušen sionist in mnogi povezujejo njegove zasluge z Balfour-jevo izjavo. Balfourjeva izjava je pismo, s katerim je angleški zunanji minister Balfour obvestil lorda Rot-schilda, da »Anglija gleda z naklonjenostjo na ustanovitev narodnega sedeža judovskega ljudstva v Palestini*. Izjava je bila objavljena prve dni januarja 1917 in lord Rotschild je odgovoril z dokumentom, v katerem je predložil sionistično razlago precej nejasnega besedila izjave. Razlaga je bila približno taka: »Vsa Palestina pripada Judom*. Fo-reign Office jo je odobril, a nastali so spori med angleškimi vladnimi krogi in končno je bila objavljena dokončna verzija. Ta verzija še vedno trdi, da gle- da Anglija z naklonjenostjo na ustanovitev judovske domovije v Palestini, a pri tem jasno določa, da ne smejo biti ogrožene svoboščine nejudovskega prebivalstva Palestine. Ti navidez, nepomembni popravki, so imeli dvajset let pozneje veliko važnost. Po prvi svetovni vojni je judovsko prebivalstvo tvorilo manj kot 10 odst. celotnega prebivalstva »obljubljene dežele*, a Arabci so lahko zaslutili usodo, ki jih je čakala. Prebrali so jo celo v poročilu, katerega je komisija King Crane poslal vrhovni zavezniški konferenci, ki se je sestala v Sanremu poleti 1920. Tudi z Balfourjevo izjavo ni šlo sionistom vse gladko. V Palestini so se začeli spori med Judi in Arabci že leta 1920; v Evropi pa so se začele ustanavljati fašistične vlade. Leta 1939 je val beguncev pred antisemitskimi preganjanji dosegel višek in ravno tedaj je Anglija izdala Belo knjigo. Ta dokument je odvzel Judom vsa upanja, katera jim je dala Balfourjeva izjava in njegov namen je bil, da vrne Angliji arabsko naklonjenost, od nje je bil odvisen tudi arabski petrolej. Prva točka Bele knjige je proglašala, da so izpolnjene vse obljube Balfourjeve izjave. Z drugo točko so angleške oblasti omejevale dotok Judov v Palestino na 15.000 oseb za naslednjih pet let. Z nadaljnjo emigracijo evropskih Judov pa bi moralo ostati arabsko prebivalstvo vedno tri-1—1 številnejše od naseljencev. krat V tretji točki je bilo določeno, da se bo lahko govorilo o neki palestinski vladi šele pet let po ustavitvi sovražnosti med obema narodoma. Večina Judov je po uvedbi Bele knjige zasovražilo Anglijo, VVeizman pa je ostal pristaš sionizma, ki naj bi se izvajal pod okriljem angleške vlade, zato je razumljivo, da so ga dogodki prehiteli. Njegove zasluge za ustanovitev judovske države pa niso bile pozabljene in bil je izvoljen za prvega predsednika izraelske države. To je kratka zgodovina sionizma in dveh mož, ki sta odločilno-prispevala k ustanovitvi judovske1 države. Nekaj sem vedel o tem, preden sem prišel v novi Jeruzalem, drugo sem zvedel v naslednjih tednih ali pa kar na Herzlovem grobu: pridružil sem se kaki skupini turistov, katerim je vodič razlagal te dogodke in doma sem z arabsko verzijo dopolnil neobjektivnost izraelskih virov. Edino na gori Sion nisem potreboval različnih verzij, ne vodičev. Po Davidovi grobnici in sobi zadnje večerje sem pogledal še v »sobo uničenja*. Po stopnicah sem prišel v temen prostor, kjer je pred čudno gomilo gorel večni plamen. Gomila je bila blok črnega marmorja, na katerem je bilo vklesano ime AUSCHWITZ, na njegovi podlagi, ravno tako iz črnega marmorja, pa DACHAU, BUCHENWALD, MAUTHAUSEN, MAJDANEK, TREBLINKA, BEL-ZEK in SOBIBOR. V vdolbini v steni je bil položen kos mila s hebrejskim napisom; razumel sem ga, čeprav nisem poznal hebrejskih črk. Šel sem mimo zidov, ki so bili čez in čez prikriti z belimi ploščicami na katerih so bili vklesani datum, ime nekega kraja in število ubitih Judov. Hodil sem mimo teh sten do dvorišča in vse obzidje dvorišča je bilo pokrito z belimi ploščicami. Mogoče je bilo nekje tudi ime taborišča Pustkovv. Od tam je štirinajstleten deček pisal staršem: »Če bi bil obok neba papir in vsa morja sveta črnilo, bi vam ne mogel opisati svojega trpljenja in vsega, kar vidim okoli sebe.» Ime mu je bilo Haim, kar pomeni po hebrejsko «življenje». Drugo jutro navsezgodaj sem stal ob cesti in čakal, da bi mi kak avtomobilist ustavil, čakal sem le nekaj minut in vozač, ki me je povabil v avto, je bil simpatičen mlad fant; pozneje sem izvedel, da se imenuje Arni. Začel me je spraševati o mojem dotedanjem potovanju in tudi sam je na kratko opisal svoje življenje. Vprašal me je še po načrtih; opisal sem mu svoj denarni položaj in Ami se je zamislil. Ko _ je zopet spregovoril, sva bila že v mestu Ramla; povedal mi je, da dela za neko ameriško filmsko družbo. Ni me peljal v Tel Aviv. Ustavil je avtomobil pred velikim hotelom, ki stoji tik mednarodnega letališča pri Lodu in začel me je voditi po uradih, ki so bili nameščeni v tistem hotelu. Predstavil me je nekim osebam, rekel je nekaj besedic in jaz sem stisnil_ nekaj rok. Bil sem sprejet v službo pri isti družbi, kjer je bil zaposlen on, ne da bi vedel, kaj se dogaja. Ami me je spremil še k skupini, s katero sem takoj začel delati in od tedaj sem ga videl le nekajkrat. V Izraelu nisem biti niti 24 ur, ko sem imel preskrbljeno stanovanje, hrano in 125 izraelskih lir na teden (25.000 it. lir), plačanih v dolarjih. Začel sem z delom kot težak, kmalu pa sem odkril, da skupino, ki snema, sestavljajo sami Italijani in da nobeden izmed njih ne govori dobro angleščine. Prišel sem pod njihovo varstvo; prevajal sem jim režiserjeva navodila in šale, katere so si neprestano izmenjavali z ameriškimi kolegi. S tem se nisem samo izognil težaškemu delu v skladiščih, ampak sem sledil tudi vsem premikom operaterske skupine, ki se je stalno selila iz jeruzalemske okolice v peščene dele Negeva in v krasne uadije, izjedene v živo rdečo skalo, v okolici Mrtvega morja. Potovali smo v avtobusih, na kamionih, predvsem pa džipih, katere smo polnili do neverjetnosti. Večkrat smo potovali na enem samem v štirinajstih ali še več; stiskali smo se na sedežih, viseli na bokih, čepeli na strehah ali kar spredaj, na motorju. Včasih smo morali tudi vsi poskakati na tla in porivati vozila po slabo izvoženih poteh. Te so bile pone- kod pokrite s tako debelo plastjo prahu in peska, da je džipu sledil pravi oblak, in če smo vozili v koloni, smo od svojih sosedov razločevali le obrise. Zgodilo se je tudi, da so se morali «camera men* nepričakovano oddajiti in ostajal sem sam pri zapuščenem materialu, ponekod v taki tišinii da so udarci peruti redkih ptic odmevali med pečinami. Ko je bilo potrebno, sem pomagal pri prevračanju starih vozil s cestnega roba, nekatere smo potem zažigali, da bi dajali vtis minule bitke. Drugod smo porivali kamione v prepad, medtem ko so z druge strani prizor snemali. Film (pred kratkim sem ga videl v neki mestni kino dvorani) opisuje kritični trenutek izraelsko-arabske vojne. Njegova umetniška raven me je doma zelo razočarala; užival sem ga le kot povratek v znane kraje. V dveh tednih, ko sem delal tam, sem nepričakovano obiskal bojna polja, o katerih sem prej bral in mnogi izmed mojih delovnih tovarišev so aktivno sodelovali v akcijah, ki so se tam vršile. Dva tedna pozneje sem zadnjič stopil v džip za skupino Italijanov in odropotali smo iz doline, <> s® A v Italijo. i; . - gledal letalo, kij^l izginilo nad predmestji^ pl sem kjer so zavrteli zadnje filma. Prispeli smo pred ob letališču pri Lodu in u kratko poslovili. Naslednjega so se vrnili Ko njimi _ _ Aviva, sem čakal na avtobUs'{p bi me peljal v mesto. Čeprav 5.,j križaril v njegovi okolici že % tedna nisem še nikoli priš®j . središča, kamor sem bil tedaj j menjen, da dvignem plačo. *' f sem torej denar in lahko sefa daljšal svoje bivanja v Izrael1* , ca mesec. Izstopil sem na glavni ni postaji, tam sem si pres®‘ )i| : miljevid mesta in na Pot' banki sem si sestavil gtobjj: gram; polovico preostalega potoval, nja v Izraelu bi potoval, r 'o ico pa bi prebil na Ko sem dobil denar v roke. 5 m poiskal skromen hotel ob in šel brat na teraso ame^jii revijo; moja edina skrb j® % podrobnejše očrtanje poti. Želj* vid sem imel toč.h. pred Izraelsko obalo tvori v glav%i le ozek pas, katerega so nej|i naseljevali Filistejci in je P°. jo dobila ime Palestina, Arah®* ,, še danes imenujejo «E1 Falef.TJs si™ Ta pas je povrečno 25 km v sredini pa doseže le 15 km- (Nadaljevanje sl& ■dl) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA; GORICA: UUca Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - vn®*V četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 " 11 SFRJ: AD1T, J2S, Ljubljana, Start trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3 85 — OGLASI: ( .na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upraml 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi gorlške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pukra.Un Italije prt «Societk Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik- STANISLAV RENKO — Izdaja Ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst :*