St. 3.
Y Gorici, dne 13. janiiarjra 1893.
TeCaj XXIII,
izhaja ?sak petek o po'dne in velja s priloeama rPrimorec- in „Go«no-tfarski Lfc.la vred po posti_ preje-maca ali v Gorici 11a dom posilmna: -    ^                     .   gld. 4-40,
-t
Po? leta    . Cetrt leta .
2-20,
HO-
j.          Za tnje dezele toliko ree, kolikor je
I     ve.~ja postnina.
\          Delavcem in Jrngim manj premoz-
!     aim n*vim aarjcnikom naroinhio "aftti-i     iamo. ako se oplase pri apravnUtvn. i           .Pr&norec   izkaja vsakih 14 dnij
^     cb eseai z ravnimi   (na par)   „So>jiui-mi- steulkauii.
,.GM|HMlarski List" izhaj* iu se prilaga T?ak drngi in zadnji petek me-seca. Ke«larte v petek praznik. izHejo I!3tizeTefttf'U:k.     '    "*•¦---     ' -
*----------------------------
SOČA
(Izdaja za fle&elo.)
Sami smo krivi!
V nedeljo vrsil se je v Trstu sltod vo-lilcev, mi katVirm je p »n>fcil gospod dizavni poslanec Ivan Xabergoj o politi^netn |»o-I'.iajtt in o svojem delovanju v drzavnem zloru. 0 tern sliodu loroeamo ob kratkem na dnigem mestu.
Po pororilu imenovanega gospoda po-slanca "glasili ."t> se razui voiilci ter se pri-t.v/evali, kaku razm; obl»«tn:jo prezirajo slo-vensk«» pvebivalstvo in njegov je/.ik in kako v eisto slovenske kiaje posiljajo nemske in laske dopise. So posebej so se inienovali Ji-nam'iti uradi, ki se v novpjSem casu Se raaiij brigajo /a ua.'elo narodne euukopravuosti, nego v prej^njih dobah.
Gospod dczavni poslanec Nabergoj je prav dobro odgovvril na take pritozbe; d.ejai jo, da Slovenci smo uajvec s:uni krivi, ako se rufcni uradi S« daudanes tak<"» malo brigajn za naeelo narodre enakopravuosti, ker trpimo in moleimo. iVitudi se nam po-Siljajo dopisi in razsodbe v tujem jeziku. i>a.r mi Slovenci r.anri smo ti.-ti nasprotniki j.lov< uskemu nraduvatijn, ki obtezujemo in onemoiiOtiujemo izvr^evanje narodae <nako-jiravno T.i iia vseh «r-*ti,h javne npravo. do-sped Nabfri?«>j jo dojal, da bi rad v:\lcl ta-ko vlado, ni bi nam usiljovala razne dobr«l«, ako jih sami nc zahtovamo in ako an z'idovidjujomv a krivico. Splosne nv/.mw. s'.) tako, da tega ne stovi sama od sobe n<»-bena vlada; pay pa bi nam ntcg.'dla vlada marsikaj dati, ako jo priMHmc.
Gospod poslancc N a b e r g o j govoril je po n<i»ili iai>lib vimo snho irsnico, k;i-U-vj naj bt si zapisali za uho vsi Slovonr.j, biez izjentd. Oglejmo bi to nckoliko blizo.
Nekater: volilci pri inirnovamjin shodu imenovalt so posebno f i n a ufiie in a d c, da se ne brigajo za nacelo lwirodne cnako-piavnosti, to pa ziasti od t»idaj. ud kar j<» odstopii minister D « n a j e w » k i.
To nt resniSno! Narobe je ros! Od kar je za fin»nfiuega ministia dr. Stein-b a c b, imajo vsi rinanSni uradi strog ukaz. da nataaSno izvrSnjejona(5eio narodne enakopravnostL Ta ukaz smo mi doslovuo priobeiSiT imeuovali smo ga pozneje yeCkrat v svojem listu, a nas drzavnt poslanec dr. Anton Gregor6i6 ga je postavil pravosodnema mtntslta za izgled in uzor, kako naj bi se urediio jezikovno upra-lanje tudi pri sodiseih.
Naredba, poStena in jasna naredba, je torej tn! Prav, porece kdo, vse Iep6, to da ta postena in jasna naredba se ne izvrsuje. 2aIostnor ako je tako, a kdo je temu kriv? Mi Slot enci sami I
Tisti. ki bi morali to naredbo izvrse-vati, so prav pogosto bodisi nasprotni ali pa neveS«;i naiemn jeziku; drugt ma nisa nasprotni, tudi poznajo ga za silo, a boij so vajeni dtagim jezikom. Iz teh uzrokev sku-§ajo eni kakor dragi ie nadalje izhaj.-.ti po dosedanjem kopita; zato se jakw rad.i po-slnzajejo nemsfiine all laScine.
A kako se obna5amo mi Slovene! na-sproti takina odnosajem 2 Mi sprejemamo vse piafiilne naloge, vse dopise v tnjem jezikn, a malokdo se toliko obrabri, da bi se aprl takemn ravnanju finanfinili nradov. Gospod poslanec NabergoJ je dejal, da bi rad vedel, kateri takozvani slovenski r&dikalci v Trsta in okolici so ze zavrnili neslovenske dopise itd. finanCoih oblasfcnij? Enako bi laliko n-praiali pri nas v Goric:: Kateri slovenski posestniki, obrtniki, trgovci itd. so zavrniii nem^ko-Jalke plafiilne i«aloge ali dopise ? In vendar imamo tudi na GoriSkem moz, ki se z besedo kar tope v radikaiizmu, a ko je treba, da bi sami stopili naprej z odloCno zahtevo, tedaj so krofcki, kakor golobi, in popustijivi bolj od najbolj razkrifooih opor-tunistov, Med Stxrimi stenami in z besedo je marsikdo silno uaroden in radikalen, v resnici pa dela oarodnemu napredka z ozi-rom na jezikotno enakopraviiost veliko ovir ia tezav.
Upravniitvo na§ega Iista fe dobilo s poSetka od finance oblasti nemsko-Iasko nakaznico davkov; to polo smo vrnili s pri-meiiio opazko, in od takiat dobimo vse v
slovenskfin jo.ziku. Zakaj tudi drugi ne store tako? Gorica je mesto s pvevagnjotMm la-skim zivljem; zato velja narelo. da vsi do-pisi iinaiu'-uili oblastnij so pisaiii v italijan-SiMni. Troti temu je tezko ugovarjati. Toda C*e kdo zeli, da kot Slovenec dobiva sloven-ske dopise, mora se za to na primeren na-eiu oglasiti. Zakaj vse molci ?!
Ako so pa finanfino oblasti kdaj toliko spozabijo, da v tT,isto slovouske kraje posi* ljiijo noniske ali laske dopise, plafiilne naloge :td., zakaj nafti davkoplafievaici inol«'e, zjtkajdrugza urugim takih dopis-<v ne vvnejo iu zahtevnjo slovcnskihV Ako bi tako sto-rili le en ."am krat, drugift bi dobili gotovo v^e v slovenskeni jeziku. Xe uiidimo se, da kaj takega ne stori manj razsodno Ijiuhtvo, a kje ostajajo takozvani slovenski radlkalci'?
Mi eelo obtezujemo iinaneiiiin ui'adoni slovensko uradovanje. Zgodi so, da m o r a-jo posiljati v eisto sloven.ske kraje nemske ali laske dopise. Zukaj V Zalo, ker so bile uloge si oven skill si rank pisane v neinskem ali laSkem jeziku. --- C'ilatelji nasi so naj-br/.e se spominjajo, kako ostro smo zgrabili c. kr. pristojbinski urad, ker je poslal v ci-ito sloven.sko Gradisee laski plauilni nalog. A kaj se zgodi y Dobili smo uradui popravi'k v znii^lu g. H»., v kalerem nam povedo, da pristojbinski urad je moral dati lahki plarilni nalog, ker ho bile vse uloge doUi'iie stranko pisane v tern jeziku. -¦¦ In lako St; navaduo godi J Nasi ljudje oblazijo veeiiuniia laske odvelnike, mitarje, zeinljomeree ali /akotiie pisai'ie, Id pisejo vse laski i»» grdo kvai'ijo eelo pogtetia slo-venska imena. Naravno'je, da na take, uloge dobi slovenskt trpin le laske odgovom in dopise. Ali se smemo zaradi toga budovati mi oblasrnije ? Mikakor! .Saini smo krivi, iiudujmo se sami na se!
lumuietie oblastnije inmjo stvog ukaz, da morajo strankan' postreei ysel^j v tistem d«'zeliiem jeziku, kakorscn govore ali pisejo. Mi sami smo imeli zu priloznost prepricati se, da se. ta ukaz tudi izpolnnje, ako sami koliekaj na to pazimo -, ako nam je pa vse jedno, ali se ta ukaz izpolnnje ali ne, po-tern se ne smemo cuditi, ako se nasemu jeziku se vedo godi krivica vkljub jasnim naredbam iinancnega ministerstva.
Zato prosimo vse svoje, rodoljubne bralce, naj zafine sami paziti na to, da se postave in iiaredbe izpolnujejo. Kjer senam pravica krat:, treba jo pritoziti se, kajti kjer ni toznika, ni so'dnika. Podajajmo za-tegadel vsem finaufinim ttradom leYlovonske uloge, ako imamo tamkaj osebtio kaj opia-viti, govorimo le slovenski, zabtevajmo slo-venske zapisuike v zmislu oinenjene mini-sterske na'redbe, sprejemajmo le slovenske dopise in resitve, a kjer nam tega noeejo privoliti — pritozujemo se, pa bo kmalit vladala pri tinau^nili uvadih popolna jezi-kovna enakopravnost. 0 drugih uradih in oblastnijah spregovorimo prihodnji6 par besed.
Izv. dopis  12. jan.
Y zadnji Stevilki „Sor:eu nam je gosp. „Krivceva v dopisu iz okolico ljubljanske prav zanimivo popisal, kako (Svrsto iu ve-selo napreduje in se razevita e. kr. kme-tijska duizba kranjska. Povadal nam je, da je stevilo ujenih elanov v osniih letih poraslo od 470 do 1472 in da je inii-la druz'>aleta 1890. denarnega prometa 124.616 gld., pa da je stela pri za>lnjem obeuem zboru ze 2085 udov, katerih fitevilo je u-pati, da naraste do 1894. leta -- ko br> kmetijska drtizba slovesno obhajala svojo 1251ctuico — gotovo do treh tisoc*. — Pri taki piimeroma ogromni delezbi je pa.6 Iabko razumeti, da druzba na vse strani u-spesno deluje in da se lahko poiiaSa ue sa-mo z izvrstno uredovanim svojirn glasilom, ampak tudi z drugimi blagotvomimi rezul* tati svojega delovanja; kajti v zdru-zenju je   moe.
Eako vse drugafie, zalostneje je pri nas na  Goriskem!  Ne da bi hoteli  toziti,
da nasa kmetijska druzba drzi krizem roke in se ne bviga za kmetijski uapvedek v de-zeli. Nikokor ne! Ako bi kaj takega trdili, delali bi druzbi in ziasti njenenui za blagor dezele unetemu iu neumorno trudefiemu se predsedniku veliko krivico, Druzba si po svejih moceh pvizadeva, izpodbnjati iu pct<pesevttti razvoj kraetijstva v vseh njego-vih panogah in je s pomocjo drzavnih pod-por tudi ze marsikaj dosegla na poljugi-vinorejskem, svilarskein, vinarskem, sadjar-skem itd. — a naSi kmetovalci — in ziasti v slovenskeni dela dezele so ^alibog vefii-noma taki, ki roke krizem 6vU in ne da bi kaj sodelovali in 5?rtovali, priSakujejo, da jim prilete peceni golobi v tista. Od druStva in po druStvu radi prejemajo kaj dobrega in tozijo eelo iu so ltudujejo, 6a jim druStvo ne vstieza in ne pomaga, kedar kaj zele ali p.itrebu.jejo, kakor bi imeli pravico do delezbe druzbenih koristij; a da bi si tako pravieo pridobili in zagotoyili z vpisom v druzbo in s toenim plafievanjem udnine, to jim je devcta briga.
V dokaz vam UoSeiu popisati naSe druzbine razmere. C, kr. kmetijska druzba steje /.daj vsega sknpaj 300 udov, od teb jih spada celiii 80, reel in piSi o s e m d e* s e I; na slovensko strail in sicer jih je v kmetijskem oddelku uiesta in okolico' go-riske ii.'l med ir{« udi, v Korminskom okrnjn c-ile.n, v okrajih Gvadtskem, Cervinjanskem in Tiziskein soveda uobeden; mod znua-njimi udi nobedon, v Kunonakeiu kmetijskem oddelku fi, v Sezanskem 8, v Ajdov-skom 7, v Kanalskem 3, v KobariSkem 5, v 'rolminskem 12, v BovSkem tvije in v Cer-kljaiidkem 3. — Ker ima po pravilih vsak oddelek pravico, izbrati si po ednega z:t-stopnika za vsakik IB udov, zgodilo se je, da nima zdaj it o b e n slovenski okraj na Goriskem sam za se lastnega slovcnskega zastopuika v glavnem druzbinem odboru. V (»ori«i in oktdiei imajo druzbeniki italijan-ske narodnosti, kar je 6isto nenaravno, veliko veeino, katera si izbira v zastopnike svoje moze-, sezanski, komeuski in ajdovski okraj imajo po skupnem stevilu svojih u-dov enega zastopnika in vsi gorski okraji skupaj zdaj po milosti §e dva, ko jim pristoja po pravilih na skupno stevilo 26 udov s a ki o e d e a. Nasprotno pa je v glavnem odboru zastopnikov italijanske narodnosti za Gorico in okolico 9, za gradiski okraj 1, za kormtnski 2, za fiervinjanski 3, in za trziski 4, skupaj torej 19 proti 3 slovenskhn.
Pri takih razmerah imamo zares prav posebno nepristranost in pravicnost prevz» visenega gospoda predsednika iu nekako dobrohotnost, all recimo vsaj popustljivost odborovo veciue zahvaliti, da se kmetijska druzba leto za ljtom ozira tudi na naso sti-an dezele, da izdajazaSO elanov posebno slovensko glasilo, in je kot brezplaeno pri-logo „Soce* razposilja med kmetovalce, da sptoh vse svoje poduke, okro^nice in druge ! izjave priobcuje tudi v slovenskeni jeziku, da izdatno podpira nasa viuarska, sadjarska, mlekarska druStva, ter jim pridobiva po spoznani potrebi denarue pomofii iz drzavnih zalogov, z eno besedo, da svojo skrb enakomerno posveeuje kmetijskim koristim cele dezele.
Ta nepristanost, ta pravicnost nase kinetijske druzbe ugaja nasim kmetovaicem, a govorimo odkritosrftno, zasluzijoje n e, ker so nasproti druzbi premlacni, mrzli ter se odtegujejo vsakemu sodelovanju, vsaki zrtvi.
Navadeu izgovor je. ee pra§a§ tega ali onega, zakaj ne pristopi kmetijski druz-!>i: (Jduina 4 gl. na leto ie pri sedanjih gospodarskih razmerah v de^eli prevelika. Res je tako! Toda, dokler steje druzba same 360—70 udov, ni mozno uduine zmanjsati. In kdo nam da porostvo za to, da vsled znizane uttnine stevilo dru^benikov tako na-vase, da bo mogla druzba se svojimi dokod-ki dostojno izLajati? Sicer pa ni nikakor prieakovati, da dru&ba, kakor ja sedaj sestavljana, udnino zmajsa v namen, da bi nasim kmetovaicem olajSala pristop. Mi-slimo si tudi, da so v nasi druzbi zbrani najzmernejsi, najpravifinejSi sode^elani druge narodnosti — samoljubja se vendar ne bodo nikdar znebili v toliki meri, da bi nam I na ljubo podirali syojo vecino. —
Oznanila
nPOHttnice" placajo se za Stiriftcpno tit-vrfto:
8 lu1., ca ee tiskajo 1 krat,
In      n     n      »     2    „
Veckrat — po pogodbi. Za vefije erke po pros torn.
Posamicne stevilke dobivajo uevto-bakaruah v Nunski in rfolski ulici po 8 kr.
Dopisi poSiljajo naj se ureduiStvu, narocnina in reklamacije pa npravuiStva „Soce". — Neplafiauik pisem m-edniStvo ne sprejema.
Kokopisi se ue vracajo. Urednititiio iu upravniStvo je V Mar, zinijevi hi§j, Vift del Mercato St. 12, II"
6e lio2emo torej doseci, da se zmanj§a udnina, pristopimo, prigovarjajmo, delajmo, s kratka zma.ijgajmo jo sami. Samode-lavnost ljudstva je prvi pogoj njegoyega napredka.                          (Konec prih.)
SOFISZ
Iz Skrblne na Kraau 3. januarja — V novega leta dan je iuielo naie bralno drust-vo „Narodui dom" svoj letni obeni abor, pri kojem so se vr§Ha obiftajna porocila in volitev. Mej nasveti so se priporocala Solska druStvo, vsled 6e»ar se je nekaj nabralo za druzbo sv. Oirila in Metoda ter za „81ogine" zavode v Gorici. Koncera pa se je tudi le-tos govorilo o geslu: „Svoji k svojim!"
Drustvo ima s^daj v svoji bmlnici o-glasnik z napisom: „Svoji k svojim 1" Tn se pribijajo imena in priporofiila slovenskili trgovcev in obrtnikov. Z obzalovanjem pa javljamo, da se jih je do sedaj malo ogla* silo, ki bi 2elcli, da bi jih podpirali. Ope^ tovano tedaj prosimo, naj nam posljejo vsi slovenski trgovci in ourtnikt svoja pripovo-(•i\\\t da jih denemo na ogiannik, Ako ni drugega, dovolj jo navadna visdtka, 8am4, da bo na njej zapisana stroka, s katero ho dotiinik pefia in mesto, kjer biva. — Slovenski trgovci in obrtniki! Vldite, kako Vam v VaSem tezavnem posln gremo na roke, vidite, kako za Vas skrbimo in Vara dobro zelimo, — ne bodite tedaj malonmrni, ampak zganite se! Prosimo, lepo prosimo 2!
Oglasi naj se poSiljajo pod naslbyom: Bralno drnStvo ..Narodni d«ma v Skr-bini, p. Komeh na Krasu. —
Iz Toliuina, 11. jannarja. — NaSa mozka podruznica drirzbe sv. Oirila in Me« toda se je vzdramila iz dolgega spanja. Dne 7. t, m. vrsil se je obeni zbor v citaluiSkih prostorih; udelezilo segaje 24 udov. Pred-sednik pree. g. dekan razlozi na kratko namen iu neobliodno potreho te prekoristue druzbe, ziasti ob mejah na§e domovhie; dalje poudarja, da bo treba zivahnejsega delovanja ia rednejSega plaSevanja. — V novi odbor so bili izvoljeni: dekan Jos. Kragelj, c. kr. sodnijski pristav dr. Henrik Tuma in ucitelj Andrej Vrtovec; namestniki so: c. kr. poStar Anton Devetak, posestnifc Oskar 6abrS6ek in c. kr, davkarski piistav Tomaz Kavcic. — Naj bi se novemu odboru posrecilo obuditi podruSuico k novetiui ^ivljenju.
Danes ob 7. zjutraj je gorelo na gla-varstvu okoli pefii, a ogenj se ni raz^Tril, ker so ljudje prej pogasili.                            '
Iz l]nb!]anske okoliee 10. jan. (Mntka Slovemka) — Bralcem „So6ett je ze znano, da je razposlala vrla „Matica Sloveiiska" za leto 1892, troje krasnih knjig svojim udom; te knjige bodo delale Cast vsakteri kujizici. Letopis za leto 1892. prina§a mno-go zaniniivih in poufiuih spisov ter imenik druzbenih udov, kateri so razdefteni po raznih skofijah tak6-le:
Ljubljanska .   .•......1068
Lavantiuska........493
GoriSka.........199
TrzaSko-Koperska......124
KrSka.........   .   122
Sekovska.........     41
Razne dinge §koflje ..... 15,6 Skupjyje bilo torej vseh Maticnih udov 2200. DvagL Maticna kujiga je: „8l0-venska zemlja, I. del GoriSka wGrailiSgm-ska, prirodoznamki, statislniSni in kultumi opis. Spisal Simon Rutar c. kr. glow, pro-fesor. Knjigo krasi 22 podob, katei^e pited-stavljajo bralcu znamenitejSe kraje na Go-riSkera, kakor: Gorica z okolico, Tolmin, Kobarid, Bolec, Slap, Boka pri Bolcu i. d|% Z veseljem meaa pa"; pozdraviti vsak doirio-ljub to zanimivo knjigo, katere presojo — razume se — prepuseam spretnejsemn pere-su. S to hijigo obelodanijo iu adruzijo se v eni zbirki vse nase aomovinske zname-nitosti.
Tretja kujiga je zabavne knjizice VII. zvezek, Povesti naslov je: »Z ognjem in metem" I. in It del, povest iz davniji let, iz polj§eine prevel M. M.  Tudi  ta kujiga
5584
je peseta* novost za nas, kajti kaj enacega Slovenci do sedaj se nismo iineti. Knjiga je bogato okraiena s podobami. Popolnoma sec preverjen, da vsi Slovenci z vcseljem sezejo so letosnjih Matifinih knjigab. Caje se, da »e tndi neudje zanimajo za ontenjene knjige, kar je pa6 veselo znamenje. Upati smemo, da se prav ladi te krasne knjige prihodnje t. j. tekofte leto Haticni udje iz-datno pomnoze. Prijatelji omike, kakor tudi T prvi vrsti vsi slovenski fiasopisi opozar-jaU morejo pac tudi s ponosom na vrlo ,M«tieo Slovensko", kajti knjige same go-yow nam dovojj glasno, kaj da je za nas Sloveace to snamenito drustro. Ud Matice posiati mora vsakdo, kdor placa 2 gld. letninc, za kar dobi vsako leto troje lepiU fcnjig. Labko se pa dobe tndi letoanje knjige proti letnemu doneska dveh gold. Kdor «e bote torej Se upisrti, labko to stori in gotoro nm ne bo 4aJ. — Slovenski list! naj pri vsaki piiliki toplo priporoLajo „Matico tlovmuko* slavneian obcinstvu, da se ukie-pt ned narodora, iigar last je in za kogar je potebno ustanovljena. S ponosom kaxali bono tojca na lepe svoje kujige. ki bodo krasiie naae knjtinice, iadaae po „Matici Slovenski" in ,Dru*bi sv. Mohorja. Posebno naj bi ne pozabila v imenovani druibi upi-latl se m nala narodna drwHva in Cital-nice, kaierib se le pray mnogo pogresa v
X ISosJilJe (na Kraujsken:), 10, janu-arja. (lav. dop.) — V nedeljo 8. t in. se je Vrtila v Zitalnitnik prostorik v Cerknici prva veaettca pred kratkim ustauuvljeue eerknisko-phainake ienske podruinice drnzbe sv. Cirila inMetoda.
K tej veseliei se je bilo zbralo mnogo odll&ieg* obeiustva; krasni spol je bil posebno dobro zaatopan. Veselico so pocastili tudi trije gg. duhovajki. Ob 8. uri zvefter se vzdigue saves* ua na odru in nastopi gdo. Berta Terceljeva, ueiteljica v Beganjab, deklamujoc*«. tf regorcicevo „Iihi-gowtnikom*. Ze.a j«s za izvrstno deklamo-vanje veliko pohvale. Na to nastupi gospo-dicua Terczina B u c a r j e v a, uciteljica v Oraltdvem pri Cerkuici, ter nam zapoje Tosti-jev„&W hi umnti* in Vilharjeve mUbaze*. — Na kiavirju jo jo sprenrijala gdc. Jadvi-ga H a 1 o v r b o v a, nciteljica na Eakeku. Gospodiftna Bucarjeva je sestra opernemu povcu g. Ft. Bofiaiju ter — kakor ta — odlifina pevka. Niti ni treba omeniti, da ata se ji pesaii posreMi, ter je vsakdo hva-lil iyeu svonki sopran. Skoda, da nas go-¦podiina kmaln zapusti, ker pojde ucitelje-vat na Stajewko. Tudi FCrsterjev ,Ni - li Z6si\jica krasna* posre<5il se je popolucma. Petje jfi vodil inailjivig. Ferdo J a vanec, nftitey v Cerknici. Mladi gospod je necak g. profesorja Sn-itarja. Peli so sami yMtelji in a6iteijice, katenui sta se podruziia tiihnik Sranzer in gospa debonikarjeva. Weber-jev ^Invitation a la Valse" je svitala ua gia-sovira gd<5. Jadviga Maiosrhova. Ta gospodi6na je tudi spreinljala na kiavirju vse druge saaaospeve. Spretna pianistbja je, in polagouta bode gotovo se napredov&ia, posebno fie se bode uglabijala v duh sklja-dateljev ter pazila na izrazito igranje. Kot 5. tofika se je vrSila Eacknova ?Barka-roia*; pela sta jo g. Javaaac in gd6. B n c a r j e y a. Najbolj pa je ugajal Ipav-Lev „Pozdrav", ki se je moral ponavljati. EnskCT nSarafan" je igrai na goslib g. Jnvanee, spremljala na klavirjn je gdfi. Malovrhova. Toeka se |e zvriila dobro. Kroua vsej veseliei pa je bila igia »2up<mu. Oiletantje so ugajali ysi, najbolj pa ueitelj cerkniSki, g. Pis, ki je igral zupana res mojsterski. Saljivaigra jekonedno io-nesla marsikomu kak dobitek, ob katerem je bil zadovo^en ia vesel. Po veseliei smo posedli z& mize ter se gostiii. Vines pa no fiuli §e marsikas krepak zbor ali sa-wospev. Posebno ganljivo je pela gdfi. Ba-carjeva BNezakonsko mater*. Zelei bi, da se vpribodnje postsvyo vspored todke naSih skladateljev, katerih imamo na izobilje in dobrib. Sploino veselje je skalila bila ko-neCno neka gospa, katera se je hotela po-nafiati z — Benikim petje^! A zbrani na-rodujaki, zafiuvSi nemski samospev, zaeeli so ji sikati, peti i. t. d., da so se njene ,sladke melodijeu kar razprsile. Nefiuvena je res diznost pri tako narodnej druzbi peti -^ n em Ski! Bobra volja se po teh ,slad-k|b nemSkih melodijah" ni hotela vefi vrni-ti, in dvorana se je kmaln na to — iz-praznila.
Naposled moramo §e omeniti, da je bil materijalni dobiiSek te veselice po vsem povo^jen. Pvedsednica podrn2ni&na; vele-eenjena gospa Matilda § e b e n i k a'r j e v a mi je rekla, da je veselica ntegnila donesti 100 n. eistega dobieka. Dobro 1
JUeniSevski samolar.
Politicni  razgled
. . M*odi>*4t. veiina, — Kakor nazna-*j<90 posamni, navadno dobro pwdeni lktit niso pogajmja gMi bodotc parhmmtanu ve-ctne ni6 tako gladka, kakor se je tnidtto iz po&tko. Sotebno grof Bohen wart del a otdtto nave ovire in zahteva pre* m*mbt   vladnega   programa.   Po-
\ zitivnihtirjatev sicer ne stavlja, \pa6 pa L eli program iahourediti, \dabiiil kalikor tnoci nejasen, I ker «i»«» da spraei potem «?(• zahte-I it konservativcev ran;, ne da bi se mu \ moglo kaj oSitati. Jaworsk* vodptra bajegrofa i Rohenwarta z vsem svojhii uplivom. Ixti listi ponavljajo, da je razpust drz. zbora shlenena stvar, & se ta prizademnja gledi na iodoco vecino ne posrecijo. Note vditte niso niti r ititcresu levice, niti r interest* P<djah>r, ker bi ievicarji izgnbiU vc&'no svojih vinmiat -r «•» Moravi, Poljtki pa bi i.aeli teSko staliSre mtj Malorusi. Grof Taaffe *e misli c tan oziru Se posvetcvati z naZdniki d*2. chid, ki se sedaj tnudi na Dunaj».
3fini#ler#ka raxsodba. — O-mmili in obsotUli mo v srojem cam naredlo, s katero se je prepowWa glama moliier r dunajskih ljudskih Solah. Deielni Solski svit je to naredlo premtnil v toliko, di bodi d#o-Ijena glasm molitee, mutno miniilertteo pa je tudi to naredbo zangk in ukaseto, da .<? mora moiiti glasno. V diS. Sohkem sretu u-gomrjal je sastopnik katolSke cerkre tej m~ j redbi ministra, M, da segu predated in da ima o stcari dolo6iti samo cerkcena oblmf.
nrittvni Jetikt       Mestna atema
praSka zidala je noco toJaSnieo in po d'tljiem
pogajunJH  dobila Oil vojne upraee  mlog,  da
mora   ttapmviti  na p re em   megtu nupin e
\ nem S ke m   in sde na  drugem   mestu >:
\ ceSkein jeziku. Obi!hut se je zoper  la   nalog
pritoSiltt na ministertteo, katero \m je prifoSbo
I zavrni lo.   TakSna je torej ramopracnost.
I Xa vojtttnici v cesium   mestu ne sine  biti   h-
Mina na pnem mestul Vzlic (emu seSeredna
tnfi, da nemffina ni driaeni jezik.
rt'nxke   oMinttke rolitve.   --J Pri zadnjih   volitcah r metfni   sastop  praSki zmagali so v nekaletih  krajih tltiroa-xki kar»-| dui'tli z  neznalno   reano.    Mladoeeki to pri j terijikaeiji teh volitev  naveli celo rrsfo pritoib | o nezakonitem pozfopdHJu. Ottcinski wet, r ka-| tereM iinajo Utaro&hi reei/ia, je, cdic teimt a-| dobril tse solifce,  a zadi *»   mladodeSke  pri~ tozbe imele drug, nepriatkottm uapch. Drzavno j | prardniSleo je odredilo slrogo prehkaro o rueh j pritoibah   in   $e  sedaj   je  brez drom<i. da se \ I bodo morali nekateri  slarofoSki   obv.   scetnild j odpovedati mandatom.                                          \
Hrvatttki itexelni zhov seSel se je j
0 torek na noco zasedatije. Glama si ear, katero mu je rriiti, je deielni promettn. V jedni pri-hodnjih j*/ se gotoro pohize, ali je osnoiuttia goeorica, da rsled zdntSitve ncodrime nurodnr. \ slranke in stmnke prneu izstopijo prat-aSI iz deielnega shorn, kjer so itah snstoimni r t<tko piclem Steriln, da tie morejo niSesar doteci.
JPanamski Ukandal je celiko «/.<)-. I dotal ugledu in vcljaci Francije pred aretom. j Posebno na Rmkem se je baje jako oMudilo naudusifiije za zvezo » Francijo, v Icateri so podkupljeeanjit na dnemew red a celo v na}' I viSjih krogih. „Graidaninu pise naravnod I proti zvezi z gnilo Francijo. — Poslanee I)»-
1 ah a\ta, ki je vse sleparije razh'il v zbor- ' w/ct, pravi, da svoiih trditee zdaj ne more tet j dokaziiti, ker rfada o pracetu casu ni slorila seoje doUnosti. On je vklel fotografovane &ke, <* ti so se poslali v London, ker je vhida za-mudilct pravi cos. — Pri prehkavi se je po-htzalo, ds so vsi poslanci prejeli okoli 12 mi-lijonov frank-tor. — Govori se o osnovi none panamske  dntibe.   To se pa  najbrse ne
.posreSi, ker nihee nima veS pravega zaupanja, t da bi se velikansko podjelje posre&ilo. %ida \ Rotschild in Hirsch hoZeta dati 25 milijonoot I a to je pretnalenkostna scotica, da bi se kdo I upal nadaljevati to padjetje. — Panamskemn prekopn t>o nasprotni tudi seoeroamerikanski bogaiaU, ker se boji, da bi pozneje trpele njih Sdeznke.
I          &pan»ka xbomica.  —   Kraljica
i regentinja je podpisala odlokt s katerim se i razpuMa spanski parlament. Ker so na &jxm-I skem razmere take, da dobi vecino vedno tisto ministerstvo, katero je na krmilu, ni doomUi, da zmagajo pri bodocih voUtvah, ki se bodo v j kratkem vriile, liberalni kandidati. ZnaSilno j je to, da zajedno s poslansko zbornico ni bil razputfen tudi senut, kakor je sicer navada.
Spatiski repubiicani zafeli so j se zadnji cos zopet gibati in so sklkali sploSen \ ! shod v Barcelono, na kateri je doUo 700 od- \ \ poslancet republifanskih meez. Posvetoeanja ! | na tern shodu so bila precej burna^ konetno I pa se je vetina zborovakev vender izrekla za \ to, da liberalnemu miniderstm Sagastinemu j ni delati oponeije, sicer pa z vsemi dopmtni- j j mi sredsim raziirjali republtiamk* ideje in j pripradjati prebiealstw na republiko. S slam- i klici na starega reeolucijomrja Zorillo razStl ! ! se je shod.
Ustanek v   Argenthii.   —   V
1 juinoamerBkih republikah ni nikdar mint. V j Argentini nastai je zopet vecji nstanek, Upor-I niki pod vodstvom nekega nezadotroljnega gene-j rala napadli so mesto Caseros in je po Stiri-| najstdnevnem ohsedanju osvojili in se tarn nta-I borili; sevi, da so ga tudi korenito ophnilL I Ustanek je napetjen zoper provimijalno vlado I argentinske driare Corrkntes. Zvezna vlada U j rada   naredita   mir in ker se boji   postopati
aitoma, note ustaUm ustreSi © toliko, da raz-| pwti provincijalni zastop in razpiSe nove w-
litve. Prav Zedne razmere tot
NemSki rudatji.  — krajk nem-
Skih rudarjeo se vedno razSirja. Dan na dan [ prihajajo veati, da so delavci v ietn ali  onem
prmogokopu ustavili ddo. Tudi anarhicni ziclji se mnoSi in dobicajo vedno tec upliva na d&lacce. V Gdsenkircknu, sreaiScu vsega strajka, hoteli so anarhisti razstreliti vdik hittelt prJozicSi tja dee dinamifni bombL Bombi sta se razporiU, na sreco pa ni nasttrta recja nesreca\ razpocili pa so nekateri zidori in okna so bila pobita. Pristojna oblastra zasle-dujejo dinamitarde neumorno, pa jiat ne morejo priti do zirfja.
Srbuke razmere. — Owlnji od-bar raiikalne stranke odpo*hd je srojt-ga na-\ cdnika Posit* k rmkemn paslaniku Persijaniju, da ga prnsi, naj porahi scot nptic v to, da se odstrani minister JRibarae, ki Se sedaj pasfopa necureno samovJjno in pritista grozno, samo da zagolori Uberalcnt zmago pri rolitvah v skupscino. Persijani je lije ohljulil s?0}0 in-tercmi'ijo. pa isreeno pristaril, da ?e ne more utikali r not rank zadeee silske. Vradni in qfieijosni tisfi so esled ttga koraka md'kalcec sit ho razkareni in o'ttejo uzrositeljtm ee-feizdaio.
Domace in razne novice
OHttM TCSti. — V s>boto ob 8. zju-trsj wnrl je v Trstn !*aLle smrti gospoil Tecdor 1> »> lj a k, c* kr. tfcztdnega sodiSra sv&tnik, v 42. Ietn svoje stalestt. -— Pokoj-nik je naS ozji rojak u znane rodbine Do-Ijakove v Solkaim. Dasi mlad, v»-ndar j«j hitro naptedoval v sv«ji ^lu^bi. J><> koiim juuija I88t>. jftbildi-S-pravd. nanientiiik v Go-riei, a takrat je bil iinenovan c. kr. d^zel-uega sodist'a ' swtovalcem v TiKtu. li»I j<* yesten uradttik in vw.-ko/.i prAvio«-n mo/.. So Je nred malw iVtsom se je uzenil h hfit-rjo generala L i itde»ianna. — Pokojiiik je brat cislane sloveititke pisaieljice </j*^: Pavllne Pajkovft in iiffak ztiam-^a pi.knjne^a roboljnba g. Matija Doljaka u S^ikana. Rajuki Tei»d«»r je bit sv>-st «':I;m nf»'(»n'sk« Citalni«ew in nekaj rasa lunula ceb> njeu odboinik. —   N. v »». p.!
Nas rojak h hn/Ma pri Kobaridii g. Tgnacij Lab, bivsi c. kr. zandarski str.ty.-in:)jstert imenovan je c. kr. eariuskiin asi-steutom v Trstit.
V i Jorici je unirl ft. %. Jane/ So h o be r, npokojeni katehet ua bivSi noruialki. Kojen je bil 1. 1821., [iiisveiVn pa   IMI7.         VAX
se, da je boiezeu prav obilu obi.-kala prav naso diihovhftlno. Pale^ tr^n, kar smo /.<* omeiijali, povedati nam je se, da U-. drii bulobata tudi prer. ». Kran. M <• r c. i \\ n, kauonik v prvostoliii eerkvi, in ft. ',*. Milui B*ltar, Htolni vikar; prvi na zapljuftriiei, drngi na dvobii.
— Gospod F r a n G n o z d v, n o v i <\ pristav c. kr. kenuft»o-kinefij-»kej?a poskii-salisftit v Goiiei je tmenovan tajuikinu dc-zelnega kmetijskeffa sveta za Tird^ko, >:a jtiziii oddelek se sedczem v Treutu. Jllad sicer, a za svojo stroke vnet in spivten nioz bo gotovo ftastno za>edal svoje ni«sto. Oestitamo!
Uadedarnl don?skl so danes izostali, dasi imamo precej darov objaviti. Odslej bomo darove redno prrobftevali le vsakifi 14 dnij. — Pozrtvovalnost naSega ljudstva je nenavadno velika. Dal Bog, da bi ne ponebala'
Slovensko brain* In podpor .o dmsJvo in»a svoje nradne nre vsako soboto od 5. do 7. zvefier in oh nedeljab od 10. do isj. dopoldne. Ob tern ftasu se v druStvent bral-nici prejemajo tedntne in dvugi doneski ter izplaftnjejo podpore.
Draiba ftasnikov se je pretiesla na p«:i-hodnjo nedeljo od 11. do poldne. f'asopi* sov je veliko za prodaj. Kdor zeli kateri vzeti, naj pride ali koga postje na clrazbo. Slovmska fhalnir.n t «erifl priredi v soboto 11 fe. m. zveeer ob 8. uri „Jonr Fix* to je domafta zabava, pri kterej se bo med drugim sviralo na glasovir in tudi kaj ple-saio. Ce pokazejo p. n. drastveniki dejansko znamenje za take vrste drttzmskth veselic, priredi jim odbor radovoljno Se nekatere v letosnjem predpnstu; — Ce bo pa prva sla-bo obiskovana. potem bo drnStvo mirovalo do -—lis. februarja, to je do obiSajnega veiikega plesa % tnaskami in kostamt. Za to veliko pnstno zabavo razpoilje odbor o svojem ftasn posebna vabita. Naj p. n. dru-Stveniki blagovoljno vsak po svoje skrbe, da se bo na§e drostvo lahko ponaialo z ono ^ivahnostjo, katera je najiepli dokaz sloznosti in cvetnib draStvenib razmer. Y Qorici 12. ianuarja 1893. — Odbor.
XepoSteuo oro/|f. — Glasoviti goriiki »Corriere* si je postavil nalogo, da hofte pri vsaki priloinosti blatiti nas Slovence. Ako v to ni pripravtiih prilik, si jib pa sam izmisli.
Tak6 je oni dan pripovedoval, da je bil baron Loeatelli v Podgori napaden, da so nanj streljali in da je komaj n§el. Toda vse to je neresniftnoj res pa je, da je bil baron L. napaden v Loc'nikn pred hiso onega Perka, ki je Slovencn Koilina odpovedal stanovanje edino zatd, ker poii-lja zadnji svoje otrociee v slovensko §olo. Taki so 1
ToJaSU aapadi. — Prav pogosto sliM-mo prito2be, kakd pijani vojaki napadajo Ijndi v krfimab ali na cestah, ali kako de-I lajo nemir in zdrazbo, kauior pridejo. Zal, ! da so take pritozbe utemeljene. —   V ne-
j deljo veSer vraeala se je mala druzbica iz I Solkana; nasproti ji je piisla cefcica pija-j nih voj&kov, ki so "kar na lepem in dobrem I zafteli prepir. v katerem je neki vojak z j bodalom trikrat ranii Franca Hrovatiua, j dv»krat v Iedja in eukrat v roko, da je zga-I bil veliko krvi, v bliznji gostilni so mn za } silo obvezali rane. — Pozneje je isti vojak ! napadel neko dekle, ki se pa ima zahvaltii gospodu Franju Fevfili, da je uglo vsa-korsni nevarnosti; g. Ferflla, ki je sluftaj-I no sel proti Solkann, se je odloftuo nprl su-| rovezu ter re§il iz njegovib pestij trepeta-joce zensko bitje.
[        CloriSU zfd  Graziadio  Isaia Ascoli je profesor v Milanu. Ne vemo   za   kake   za* sluge je   dobil  odlikovanje   italijanskega kralja. To je dalo povod, da je mestni  zu-pan dr. Mamovift brzojavno ftastital  zidov-skemn profesorja na tern odltkovanjo,  Sto-ril je pa to na naftin, ki  veliko  veft   pove I nego besede same. — Zid Isaia  Ascoli se I je seveda takoj brzojarno  zabvalil   na   tej [ ftastitki. — Zakaj se mestni denar nporablja za take castiike labonskim  krivonoscem?! j          Ziauioiiit Foriau, zgodovinar grof Fran.
Man z a n o (v Giassicn pri Korminu) je nbhajal v nedeljo 8, t. m. 92 letllico svoje-ga rojftva. nK c ou je pri tej priliki obja-vila prav laskav clanek o tein znamenitem mozu. - - To je spodbiidilo wCorrieroveM patrijote, da so mu brzojavno eastivali; grof Manzano se |i» takoj zjd'tvalil, a wOotr»ere(i je priobftil ob.'« brzojavki, ki ste jako poncni. w(.'orrieie" je uamreft celo ^ri br/ojavki za tako znameniiega raoza skusal po iidovsko prihraniti nekaj krajcarjev, izpustivsi vse naslove, kateii mu tiftejo. Na to je slav-Ijeiin! oilguvoril, da: gMf Francesco di Manzano, vitez raznib redov, w zahvaljuje, ird. ird. — To je ocitna podnosnica n(,'or-rierovi" neolikanosti, a „l!orriereu je tak6 kratkoviden. da in ponati^kuje svojo blamazo, ..Rinnovaitinto" od srede ji; !;il zaple-njen /.aradt dveit ftlankov. Prvi je govoril o ziilili, drugi pa o ftcskem nprasanju; zadnji (¦liui'i'k je ponatisiiil iz rimske „Fan-fnlle*. ki s;i bila zapletijena.
Ta izbonti li-t dooiva mod Slovenci in Siovani kicer fte-lalje veft pttjaleljev, a se vedno veltkn premalo. Nekoji slovenski ,radikalci", ki sk kar tope v bogastvu in ki iiobc-jj dan ne morejo ptetfivefi Inez Sam-panjea. vrniii so list, potem ko so ga veft mesec.ev dobivali „na ogled". Tako se »lo-veiiski stviiri ne pomaga na noge!
^liiiiuovaiio'tito" se bo odslej prodajal v Tr.-tit v tobakarnali * L o v v o n ft i ft, I'iazzu (Ja>i-nna; Zitko, Via Stadion St. I, in Pi pan, Porte della Fabra.
OgenJ. -- V nedeljo popoldne unel se je ogenj v di'miiiku onega poslopjs, kjer ima sede/ okrozno sodlsce. Na srefio, da se je to zgodilo ftez dan, sicer bi se nteguil nzgatt arhiv, kar bi proiizrocilo nepte.'enijivo »kodo. - Ogenj j« napravil kakih W) gld. skode. -- V tovi«k so ognjegasci dotiftnl dimnik nala.^ft iz..galc, da bi zunaprsj zapreCili kako veftj.i iiesrefto.
V  Podgori bo imelo „Katoli&ko bralno* politiSno drustco" svoj letni obftni zbor v d'ustveni dvorani due 15. jannarja t. 1, ob ^Va- popoldne.
Po obenem zborn bo prosta domafta zabava.
V  Podgori, due 12. Jan. 1803.
Odbor.
Bralno druslvo v Kozam imelo je ;-.. t. m. svoj t-edni letni obftni zbor, pri katerem se je odbor za tekofte leto takd-te ?e« stavil: Predsedidk Anton plem. Keja, pod-predsednik France Simftift, tajcik Attdrej Sirok, blagojnik Josip plem. Keja, odborniki Karol plem. Keja, France Denjak in Andrej Jakin.
Naj bi to drultvo tudi v.prihodnosti lepo napredovaio in delovalo za napredek narudue ideje v Brdih. Doslej smo o tern drustvn sliSali veliko prav veselib sporoeit. Naprej!
Vabilo k veseliei tNarodne ('italnice" v Cerkn^m due 22. prosenca 1898 v prosto-rib g, Andr. Kobala. Spored: 1. A. Foerster, Pobratimija; 2. J. Laharnar, Naprej Slovan; 3. igra, Krojaft Ftps; 4. S. Ipavec, llirija ozivtjena; l». A. Foerster, Ave Marija; 6. Sreftkanje. 7. Pies. Zaietek ob 6. uri zvefter. Vstopnina za nende 20 kr. Vstop dovoljeu udom in povabljenim.
Odbor.
Iz TolitiiBa nam poroftajo, da je tamkaj v visoki starosti nmrl 5. g. P e r d i b^ vi-karij v pokojn. Zadnja njegova slniba bila je na Lifkn, kjer je veliko let slu^boval, dokler ni povsem obnemogel: z Livka so ga morali nestt, kakor baje tudi njegovega prednika Sabladoskega. V Tolminu je ma-ieval na svojem dorau. Rojen je bil v Do-Ijab pri Tolminu 1. 1823. in posveftea 1848. N. v m. p.
Iz Rihemberga smo prejeli jako oster dopis. ki opisuje, kako je tamoSnja obftina sama kriva, da jej «lavai-stvo dopisuje ve-ftinoma le v nemikem jeziku. — Take razmere nabajamo tudi v drugih obcinab. Ker bomo o njib govorili pribednjiS v dragem deln ftlanka ~n8Sami smo krivi1*, zat6 tega dopisa ne priobSimo. Se veliko napora bo treba, predno pridemo v tern ozirn do na-ravnth odnoSajev!
Iz Kobarida nam poro5aje, da tamkaj po novem letu prav pridno poje smrtna ko-
sa- meznar zvom', dekan pa pokopuje. Za-povedoma so pokopati nekaj znanih oseb; prejsnji ponedeljek Podoreka, v torek Klar-ja, v sredo pa Poceljauko. Naj y mini po-eivajo!
Z Livka pri Kobaridn nam pi§ejo: Ci-talo se je v zadnji siv. „Soce", da ni mogla posta po Soski dolini voziti zaradi snega; to je eudno: nasa iivska posta pa ni bila ustavljena, akoravno smo pod sseznim Ku-kom, — Livcani.
T Loiaibtt pri Gorici nekateri rogovi-le2i ie vedno ne dajo. miru .terukujskajo proti Slovencem. Na celu temii je znani I krojac" Peterin. —- Da se slovenske stran-ke pode iz stanovanj, ker nefiejo «vojih etrok poSiljati v laiko solo, o Urn je »So-6a* ze poroeala. Zdaj pa nam prihaja od tamkaj novica, da gostilnicarka na trgu ni hotela sprejeti pod fctretor nitrsa deuar to-znika, ki je po bozicnih praznikih pripelial tjekaj vrtuarico v tamosnjem slovenskem otroSkem vrtu. Tako dalec sega napetost taino&ujih. iz Goriee nahujskanih pofurla-njencev. Treba bo zdravila za tako bole-zeii!
Krae«rt ? Train. — V soboto 7. t. in. vrSil se je v trzaskem gledittfu BF«s/(Va vebk konceit zdruzenih slovet'Kkih pevskilt in tamburaSkih zborov iz Trsta in okolioe. Novica, da nastopi pri tej pnliki do 300 pevcev, prh'leklajevkljub slabemu vremenu v Trst vel lw obeuistva, ki jo popolnoma napolnilo ogromno, amiitea'i-alifno zidano rlediSCe; tudi iz Goriee in iz Vipavske do-fin* bilo je nekaj gostov.
Kouceit bit je na vsako strau dovisen in velikansk. Ogiomen oder je povscm za-gradilo do HUO pevcev vseh slovenskih dm-stew ki *o peli tri zbore: „Moj zuvi«'aj", „Byvali iVdiove'' in „K<h je mm-*; zadnji s spremljevanjem vojaskega orhrstra iz I*ii-lja. Wlikanska Ipavci-va skladba „Kdo je u»«rb niorala se je ponoviti. Petje je vo<lil g. Srefko B a r t e 1 j. - - T amburaSki zbori nastopili so dvakiat; vodil jila je g. drd. .Io-ip A brain, Pr\ie so udaijali Koeijauci-tfev „Pkiu-> htk-tj, jutri .Vi»r'. Ko sit dukon-Pali, rionda jitii V I"> ugiomnesu gleilalisfri tako viharna pohvala, ki ni pomdiala, doklt'i-se z«giiiijulo /«tpct ni vzdignilo; ko su pa dodali nas „//«¦/ Wocitu;*, zadon^lo je zi-zalino piitrjevanje po gleilist'ii. I'll ili-ugi'in nastopu su igrali „ V»net* hrnSlcih ^<-'«ii7fcf ki je dos*'g*'l tiiiak n-ptl«, kak««r prcj^uja pcseiu, Tambuvasi wt dudali ua to |ios«»im *h<}<i nr,t   iLmmitut*.          I>ii»tanti   „7Vi'i-7;^i
Suhih* so p|-t>dst.%vljaH vt*M*b>ig»-«» V dveh dtjutijils By^»/»rt«o;-i Mirtku*. PriMNtavljala he je pvav dot-rn. Oln« /.t»uski ul»>gi bile sta V dobrik iMkah; niaki) uiuxke nloge, posebno i a o^eta, Awieta in zakotnega pi-safta, Oueinstvo je s po/nmo^tji) sledilt; igii do kanca, da^i je bilo ah utii.<j>-iti», ktr bli'/ala se je jmliu^na ma. ku j<: pie.lstuva konC'ab't, Ta koucert nam je Hjajnn pri-in, k.y vse inoreju rprizoiiti tiz.i^ki Sl<e veitcij. ako delaju z zdrnzeiiiini tm>i:mi:l:iltko receinu, da zabavv na tako siiuki podlagi danes niso mogoje nikjer drngud na Slu-ven.skcm. Zategai'el bilo bi sitdeti, da bi se enaki kont'erti ponavljali od ieta do leta v vsestranski prospeh slovenskega zivlja ob starosiavni in nekdaj pov.sem na*cj Adriji. Sbo4 volilfPV t Trsln. V zadnji St«-vilki smo nazimiiili sliod volilcev, kateri je sklical gosp. poslanec Ivan Nabergoj; vrsil se je v nedeljo od 11. predp. du 1 popol-due v dvorani Maily. Ker bo g.ttovo na-tant'neje ytem sliodii punjfala ,.Kdinusf, ssato navedemo tu le n»*kaj gbivi.ih mislij, kakor xo mm ostale v spumintt.
Ku je i.rfvzfl Taatte 1. lhTy. vladne vajeti, j'kusil i^ najpu-j, «!;t H zvabil «*-eske posiance v dizavni zfoor; ti sm namref v:«c let tirali puliiiku abstineiit'e. (\>ki posianci so piisii in u-tanuviLi se je /uana veeiua na desnioi. -- M piva jv» d»-sni<4a slu/node-lovala z vlado. Ku se je pa zadnja puzn»'je u>tavijala izvrsevati program desuice, za-cela se je sloga ruSiti. K temu je prisla ku* uecito se iK-su«.'na neiujiko-teskH nspiava*'. ki je popilmita Staiowhe s puliticm-ga pu-zorisea; namesto njih su piisli M!adi>cehi, ki so lias topi li put najostrejse opu/ieije, za^u se je ziustla prejSnja wtfna na desnici. Ker pa vlada mora inifti vecino. ako ln>Le vladati, poiskai si je Taaffc Ievirarje tev z njih ponmgo sestavil vet-ino. Ker Taaft'e pa tudi levicarjem viuee povsem ustrett. sone-zadovoijni tudi oui; zato je ostala vlada v negotovosti do danaSnjega due.
Vsemii temu je kriva vlada samaT ker ni hotela izpolniti opravicenih zahtev prejsnje vecine. Veliko je temu kriva tudi nesrecna nesloga ined sluvanskimi natodi •, dokler bo ta trajala, ne bo boije.
Govornik izjavi dalje, da se ne strinja z nazori petoiice radikalnih Hrvatov, ce tudii nekaku zagotavijajo zilrn^eno Slovenijo. — Cehi zahtevajo svoje drzavno piavo;ako to dosezejo, potent se oni ne bodo smeli mesati v upravo drugih dezel in mi Slovenci bi izgubili svcje najboljse zaveznike. Radi-kalni Hrvatje tudi zahtevajo dizavno pravo hrvaSko. katero raztezajo tudi na vse slovenske pokrajiue se preko bistre Sofie. Had bi videl tistega slovenskega poslanca, ki bi se upal stopiti s programom stranke prava pred svoje volike, ali na tej podlagi kan-didovati.
Gosp. posl. Nabergoj izjavi dalje, da je glasoval v druibi s Spindedim in Peri-
6em za jugoslovanski klab: veftina pa je sklenila, da za zdaj ne kaze Be iistanavljati samostalnega kluba, ker s tern bi se rusila moftna skupina Hohenwartova, katera jedina more zapreftiti levifiarsko nadvlado. — Z ozirom na ^alostne domafie odnosaje in na nesrefino neslogo je toliko bolj potreba, da smo slozni vsaj slovenski poslanci ter da ne kazemo svetu zalostnega domaLega razpora, ki divja posebno na Kranjskem,
Trdi se, da s!ab§e ne more biti za nas, naj pride na krmjio katerakoli vla<la. To pa ni res, kar pri^ajo narodnostni odiioSaji v drugt'iii^aYnl,-*jwlovici? kakor pri Slovakia, Rumunih in Sibih. Mi Slovenei pa se nikakor ne smemo primerjati s fieSkhn na-rodom, ki ima veliko raziunniSfcva in plem-stva in ki gmotno dobro stoji; uarod fieski je tak6 zaveden in odlocen, da mil ga ui para v Avstriji."
Ko so se razuiere shujsale, sklenili smo, da Hohenwartov klub preueba biti vladna stranka, da si pridrzuje prosto roko. Sicer oa moram na^lasati, da nam slov. poslan-cem tudi ni k srcu prirastel ta klub, a veu-dar smo ostali v njein, ker tu smo naSli Se najboljse zaveznike. V novejfiem fiasu pri/navajo celo priznani slovenski radikalci na Kratijskt'in, da ne kaze ni^iti tega kluba. Piihoduost je tezko proiukuvati. i prav zdaj se nekaj kuha. a skoro bi ickli, da u tega ne bo ni<I dobiega za nas Slovenee. Toda. naj pride kar lioCe : tlowmhi imhtmi $c ne JfiiSiji) nl yi'iKenj ni opozicije in firjati b<nb) rrdti) jimrire za nroj tuii'Otl lire? ozii'a mi ihido. (Dobro! dobro!) Ako vlada 'u-piilni ua.sc zelje, jo bomo podpiraii, nikakor pa ne luivoitnio v to, da se ohraui sedanje stanje.
Na '.u nasteva razne dubre postave, ki m se sklenile pod sedanjo vlado, i.i oineiija, da su se v tern casii zboljsale tudi politique razmere na Slovenskeiii, Vlada je obljtibila, da izjiosltije slovoiisko solo v Trstu. ICuako je obljubila, da odpravi kri-vii'no tui'.iriuo v Trslu; pusti jo mlino no to letu. Tudi za obilno solo na Proseku je veliko upaiija. Z o/.iiom na vse. to obljube v.Ntrajal je poslame Nabcigiij v nekaki re-z«-rvi naspruti vladi.
Po poroeilu gospoda pusl. Fabeiguja oglasili su se razui voljlei »er pniu/evali se, pruti niiMgim krivieatn, ki ;j.e. guile vSlo« Vt'iieeni. Volilee Ualaiie s Pruseka je nienil, da bi slovenski poslanci moral! siopili v opozicijo proti sed;injeinu vlutliU'inii si^t»muu. < • Gosp. Nabergoj je, pojasnjeval svoje stalisee nasproti vsem piito/bam, na karmii je. shod i/.rekel zahvalo in /anpanje. Shod se ji; zakljucil po 1. popoldue.
Tr/aSk« ra/.m^re. ¦ Puvodum nastopa vtdikega potovanja nadvojvode Kraua Kerdtnand d*Kstv bilo je ^ Trstu uiiv-zucih vee rlaiiov presvidJe cesarske hlse. iz Ii"*-:i uzroka je plapolala na jiihti ..(iieit'" cesawka zastava in su jo ob H. mi zjutruj p.i/.diavili z lM stivli iz tupov. Vse iuozeni-sk«« trguvsko ladije, ualiajajut'e, se v pri-staniseu, su pa z« 'pupred razobesile za<*ta-ve doiic.uilt narodov in tako tudi razna javna puslopja tr/aska. Le na mestni hisi ni bilo videti nikake zastave, dasi je stale procelje mestne palafie ravno nasproti visoki gosp>di. Niti potent ni bilo videti zastave, ko je gospodo tupov groin opominjal na njih — dulznost. V mestni palaci je bilo vse tiho, a vse je presinjala zavest, da je bila d'-mostrativna ta tisina. Ob i>. uri predpoldiie so se pa vzbudili in poka/.ala se je zastava. Kaj se je m-ki ta-kega dugodilM. kar je otnehealo sire strogi gospr»di t To poguditi nieiida n*i bi bilo te/ko, ak" pumisliiiio, da je v i^tem tre-nutku d«»sla z Dmiaja vest, da je vlada dovolila mestu to ear inn se za jedno leto. Ta ve-«t je kar hipoina pumagala na noge ^pratrijotizmu" nas.* gospodc, jc-li pa tudi v isfi nifri vzradustila gospode gustiinicarje, uianj imovite mescaue in okolicane — to pa je z»pel drngo uprasanje.
V ..Tr/a&ki Citaluici" govotil je wf.eni g. jiivfesur Katol Glase r o slovecem na-sem pe>niku fcj. Gregorcicn. Njegova raz-prava je jako zanimiva in za slovstvt no zgoduvino velike vaznosti. Zdaj prinasa to razpravo tizaska ,E«linost* v podlistku.
.Primorski list14. — Pod tern uasrovom je zacel izhajati v Trstu po dvakrat na me-sec list, ki im;l nameu v prvi vrsti zagovarjati veiske koiisti med sloveuskim uarodom. Toda moral bo vse dnigace nadaljevati, ako bo hotel z uspehom' vrSiti to syojo uzvisenu nalugo, nego je zaoel v 1. gfevilki. — V politiko se ne bo mesal, pravi, ker je ne razume, antpak bo o njej samo poro-ial. — Sestave3- ,,N o v i d e n a r" res do-kazuje, da gospodje okoli tega lista se „po-litike niso ucili*', a vendar se mesajo v njo na naciu, ki nikakor ni na mestu v resnem lista. Citatelji moiajo po tern clanku dobiti jako Cudno sliko o vseh drzavnili poslancih brez izjeme. kakor da veeHh tepcev ni ua svetu, nego so oni. — Toliko od naSe strain o prvi stevilki tega lista. Vemo, da se s temi besedami gospodom okoli imenovanega lista ne prikiipiaio, a to nas ne moti v nasej sodbi.
2enski uradnikt. — Tr^aska zavaroval-na druzba BAssicurazioni generali" nasta-vila je celo vrsto geuskih u:-adnikov, ker dejajo za manjSo plafio kakor moSki in imajo baje - tudi mnogo drugih preduostij, katere jih usposoblj^o zlasti za  manipula-
cijsko poslovaiije. Ta naredba zadela je ob odlocen odpor v mogkih krogili in tudi nekateri trzaSki listi jo kvitikujejo kaj ostro. Tda^ika posojilnlca in hraoilniea se prav hiiro razvija; ni dvoma, d^ bo v malo letih eden najmo6nej§ih narodnih denarnih zavodov. Odslej bo uradovala vsak dan od
9.  do 12. dopoldne'
^Rojansko posojilno in konsumno dm-Itvo" tudi lep6 napreduje. Zdaj ima '2e okoli 200 udov. Zadnji cas jih je veliko pristopi-
10.  — Delez zna§a le 30 gld. 'u se more pla&iti, v majhnih obrokih. Drugtvo imA gostilno in prodajalnico za svoje ude.
tezoiea fz Trsta v Sezano. — Inze-uir Hektor Fenderl If hofie pridobiti od vlade dovoljenje, da bi smel izmeriti ^elez-nifino 6rto od Trsta do Opcin in od tarn v Sezano; morebiti bi jo podaljsal cel6 v Vi-pavsko dolino. Strogkeza geleznicc do Sezano jeproraShnil na 800.000 gld.
Tr/nshi iredenlovci, kateri so obdolze-ni, da so koncem ianskega leta vrgll na raznih krajih v Trstu petarde, imenoma Wa-lop, Menesini, Mauro in Hevlizka, pridejo pred graiko porotno godii^e, a ne 8e se* daj, kakor smo pred kratkim javili, ampak lele nieseca marcija. Uzrok je baje ta, da je preiskovalni sodnik priSel neklm novim hudodelstvom to patrijoti6ne druCbe na sled. ,1-oga Xa/JonHle" zadela je strastueje in uspelueje delovati proti Mlo^nskentu pre-bivalstvu v teh de^elah,nego pokojna BPro I Patria", da so je zaceli zavidati celd nemlki I Sulferajnovci. Zanimlvo in znaeilno je tudi to, da polvladni in celrt uradni listi („AdriaB) kaj ljubeznjivo ponie^ikujejo h to druftbot To je najboljli zuak, kakoSne prljatelja Ima-mo v trzalki rnmeni hili ob moiju,
Tclclonska zveza med Trstom in Bu-najein je ze dovrgeua. Posreftila se je Iz-borno, kajti pogovori med Trstom in Dnna-jem vise se prav jasno in razlofiuo. Najvefi jo rabijo borzijanci. ~ Zadnja tlni prinesli so laSki easopisi novieo, da avxtrijska vlada namerava to t.defonsko zvezo podaljfiati dalje doli v Italijo, namreft v V'idoin, Tre-viso in Benetke, Na tak naAIn bi priila tudi naSa lepa Gorica v to telefonsko zvezo. dm 20 bi. — Pred dvajsetliui l«ti lunoril je ktdon Josip d e r u i« v Govicl na zacetku HmStelja svojega gospodarja Stabila; to se je zgodilo o Indent dnavu* kai. je zbiidilo veliko Aiima po cejem mestu. Zlofeiitea so zagmblli in potem obsodili na sunt, a to kaztm inn je cesar spremenll v m lot te*ka jefte. Mo^. je kazeit prebil iu pred nekoliko dnevi zapustil j«(V»; zda.j ima 40 let. Ko je Sel v jeco, zapustil je donta :!eno in hCerko, ki Nta mod tern uinvle obe.
ga 66. corkvenim oakrbniStvom, kedar kaj potrebujejo za csrkve. Svoji k svojira ! --V Crni bodo imeli kmalu. obcinske volitve, na katere se Slovenei prav pridno priprav-ljajo. Vsake .obcinske volitve na KoroSkem so za ves slovenski uarod velike vaznosti. — KoroSki konwvativci so izdajaU svoje glasilo ^Karntner Volksblatt", ki je patak6 obnentogel, da je z novim letom nehal izhajati, docun izhaja tamkaj ve5 liberalnih listov. To „konservativnoa nemsko glasilo se je jako zamerilo tudi Slovencem, da so ga nehali podpirati.
Kranjsko. —- V Ljubljani se je osno-valo denarno drustvo pod naslovom „Vza-jemno podporno druStvo v Ljubljani, regi-strovana zadruga z omejenim poroStvom". Predsednik je g. Simon Pogafiar, c. kr. vo-jaski oskrbnik v pokoju. — C, Icr, lemetijska druzba kranjska je zaftela izdajati tudi n e m-ska izvestja. Ceinuta novotarija, tapopnat-ljivost? Ali je morebiti to posledica spre-raembe pri kranjski vladi ? Obzalujemo! —
BTaMIre bolo^i. h. imi, izdala je di^ava za razne adravstvene nan;dbe proti nalezljivim boleznim 1110.534 gld.; od to svoto potrosili so na Primorskein 507-i gld.
Dr/nvnii fralBon* — V , •zakoniku" je ze i/Jla postava, ki dovoljuje 150.000 gld. drzavne podpore onim krajem, ki so trpeli Skode po ni\vah, t. j. po toci, povodnji, in drugih takih nesreeah. — Tudi pri nas na GoriSkem ;e naredila tofia veliko Skode. Radovedni smo torej, koliko od te svote dobimo v naio de?.elo.
. zgodovlne krSiinnstva — !ra* mason! Iz Bima so piSe: Da ima frama* sonstvo ze neomejeno oblast v Italiji, o tern bi mogel na^Leti ve6 jasnih dokazov, ki so se vrSili cel6 gori v kvirinalski pala&i. Pa o tern govoriti ni varno, sicer He mi pripe-ti, kakor m je pred leti jednemu nemSkomu casnikarju, katerega so iztivali cez mejo, k@r ni livalil blazene Jtalije redente". Kvo jaden dokaz! Na tukajfinjom driavnein VBeu-ciliicu je dobil gtolico m zgodovino k i' s 6 n u .s t v a znani framason "U ab a n o a, Ta mo/, je bil za 5asa Burbonov uMlelj na innogih visjili fiolah na Napolitanskem, a j@ pozneje stopil v hIu/.Iio lovolucijonarjev ita-lijanskih. v Padovi se je kot profesor mo-droslovja storii uemogofiega vsled Bvojlli tanistnili napadov proti kificanntvu iu vei'i sploh. Celd liberalni dljaki so mil veSkrat z ropotom iseraiali svojo nevoljo. Bil je pre-nteftfien v Pizo, odkodor pride «ed«j na tu» krtjftnje vseuftililfie v „8api<ittziw kot profe* hov za zgodovino ktifian«tva, PaS jaicu dokaz, da ima italijanska vlada vednopred ofimi xani&evanje cerkve. — Vodja italfjan* skill framasonov, iid Adriiino Lemml, ni zadovoljen, da je pri banketn v Napolju jzlil svoj ;Eol6 proti sv. oi'elu, Izdal je to dni He okvoslttleo do vaeli ft'ama^oiiBkih \4> v Italiji, v katdri Jih pozivljn, naj delajo na to, da ostunola brez uspeha zadnji okro^nlcl sv. QtotA proti A'Ainaionitvn. Upajmo, da ta predrzuost vzdramil iialijiinsko kato* likel — i —
Hrvdiko. — Tujcl namaravajo na Hr. vaftkem graditl dve novi ^eleznicl in sicer; Po^ega-Nova GradiSka in Belovar^Krizevae, I*ovsod le tujci! — Po vsem Hrvafikem zavladalo je veliko veselje med vsem za-vednim narodom zaradi sporazumyenja, ki sejo doseglo med obema opozicijsklma Rtran-kama, Od vseh stranij prihajajo v Zagreb soglasujofie izjave in zahvale. Madjaronskl ,              . krogi pa niso nic kaj veseli tega  6ina. U-
,drs?avnem j mejeW0| da nel — V Slavoniji so mU\x
ClraSka ^IVigespast" dala je slovenske-mu razumniStvn v Ljubljani jako 2alostno sprifialo. Pravi namrefi, da se slovensko raznrcniitvo malo briga z slovenske gloda-li§ke predstave ter da dij* prednost nem-ikim. Zalostno! No ni «ud«, da vladajo taki oduosaji v flbeli* Ljubljani, soj stoji na ce-lu takih „narodnjakov" sam dezelni glavar Otou D e t e I a, ki obiskuje le nemSke pred-stave, nentski kaziuo, in fiegar otioci so zagvizeni nemgkutarji.
Siajersko — Pied porotniki v Celju bila je na emit obsojona 32'letna Eva f berbacher, ker }»? snnila v Dravo svojo 7 letno nezakonsko ucerko, ki je utonila. i Geo je namree zapisal hcerki 1000 gld,, i katere si je hotela nefilove§ka ^enska pridobiti s tern, da je umorila svoje dete. Hijena! r
—" Stajer.iki Slovenei pridobivajo leto za letom fiedalje vefi tal nazaj v svojo pr-votno slovensko last. Tak6 je bil 5. t. nt. v veliai in vazm obfiini Tibovlje izvoljen za Sapana, vrl narodnjak g. Ferdo Rol V t«y obfiini so doslej gospodovali nemSkutaiji. Le zaprej, vrli Stajerci.
— „(M/.?H SoM(\ vrlo napreduje in veliko koristi* razvoju slovenske narodnosti v Oelju in okolici. Polagoma bo to prco d«i<5tvo na ju«nem Stajer*kem. — BCeljskt Sokole dela izlete po dezeli, kar budi na-rodno zavest in tudi narodni pouos. — Udje tega drugtva telovadijo po trikrat na teden v svoji telovadnici, ki se naliaja v tamoSnji slovenski okoliftanski aoli.
'— Ghdiiki *lak pride s Stajerskegav Ljubljano v nedeljo 22. t. nt. V novem de-^elnem glediScn se bo predstavljala opera wTeharski plemiSi*. Pri tej priliki pojde v Ljubljano tudi vee gostov z GoriSkega.
Korosko. — CdooBi ^Mir* nastopilje 12. leto svojega 2ivljenja; izhaja po trikrat na mesec in stane 2 gld. na leto.— „Bo-fwno razstavo* so priredili v Celovcu. Nas tamoSuji kipar gosp, Yekoslav, Peogar -je razstavil pet svojih umotvorov, katere so tudi nasprotniki mocuo hvaiiii. Priporofiamo
Neinci cedalje bolj dvigati svojo glavo; vedno vee" jih je, ker se pridno innoze in Se novi priseljujejo, docim prvotno prebi-valstvc 6edalje bolj izomira. Glavna trd-njava teh ^riseljenih Nemcev je Osek. — Stranka prava imela je 10. t. m. rednj letni obeni zbor, ki je soglasuo odobril vse tocke sporazumljenja obeli opozicij.
Slolna cerkov zagrobSka bo kmalu popolnoma dozidana in za kratko se zopet otvori ta sijajni spomenik hrvagke profilosti. Pred nekaj dnevi pa se je raznesla po Za-grebu vznemirjujofia vest, da je zidovje se-vernega zvonika pokazalo nevarne razpoke. „()bzor" od fietrtka prinaSa o tern zapisnik, ki so ga sestavili v tej zadevi strokovnjaki, ki so vse natanko preiskali in se izjavili, da imenovane razpoke nikakor niso nevarne in da so le naravua posledica onegs tlaka, ki nastaje s tern, da se zida zvonik v vi-Sino: take razpoke se kagejo pri vsaki vefiji zgradbi; hkrati se je pa na oglu se-vernega zvonika v vecjo vamost postavil velik podporni slop iu s tern se je procelje jako izlepsalo; podzidala in z nova, utrdila sta se tudi temelja obema zvonikoma. Bog daj sre6o!
Ktijizevnost. — Tiskarna druzbe sv Mohorja razposilja tretji predelan in pomno ien natis Jane2i(5enega slovensko-nemskeg* slovarja. Priredil je to izdajo profesor gosp Franc H u b a d. — S tern slovarjem nas j« slavna Mohorjeva tiskarna razveselilanptw ob dasu, ko smo ga najbolj pogreSali. Hvab ji za to. — Ni nasa naloga, da bi s< spusftali v oceno slovarja samega, ker t( prepuSfiano spretnejSim rokam. Le toliki naj omenimo, da ta slovar bo povsem za doScal za vsakdanjo rabo, zlasti ker je pri rejen jako praktiftno in pregledno. -Slovar obsega 900 stranij in stane le : gld., vezan 3 gld. 50 kr., po pogti pa li kr. veiS. To je tak6 nizk? cena, da si g lahko omisli Vsakdor. Zato le po njem!
—  Gospod Mihael J. N e r a t, naduei telj in urednik „l,opotnikaw v Mariboru izdal je s e d m i letnik nFopotnikootga koh darja za slovenske utiteljt*. Stane 1 gld. S kr. — Slovensko uciteljstvo je lahko pc nosno na ta svoj koledar, ki vredno tel niuje z enakimi koledarji vecjih narodov.
—  Wolfov slovar je zaeel izhu jati v snopif'h — po 4 pole obsegajouih vsak shopiC stane 50 kr,
*—«
bit ft. S.t5 p. Met. — (ca. 450 vetsch. Dispo-nt.) —aowie achararza weise, and farbioe
Seideastoffe to» 45 kr. bis fi. ILB5 per Meter — glatt, gestreift, karrirt, gemastert, "Oamaste ate. (ca. 240 yersch. Qnal. and 2000 yersch. Far-besi, Deasina etc.) potto- und aollfrai. Minster vmgehend. Briefe kosten 10 kr. und Psstkarten 5 kr. Porto nach der Schweiz. SeMfen-Fabrik 6. Haaatfcara (k. u. k. Hofi.), ZOrioh.       2
ZAHVAX.A.
0 preialostni izgubi Ijubljeno in nepo-sabne matere, oziroma tasce in stare matere
MAIIJEMIKLAVIO,
posestnice t Kobaridn.
doilo asm je s Tseb. stranij mnogo dokazoy iskreaega soeutja, kateri so nam bill v dneb yelike aalosti tesilo in tolazba. Zahyaljnje" se tt te dokaee. izrekamo zajeduo ginjenega arc* BajtoplejSo zabvalo vsem prijateljem in znaaeem, kateri so nepozabni pckojnici izka-aali poalednjo cast, zlaati precastiti dnhovici-M, tor aploh vseat in yaakomnr za obOe jzra-*e prijataoati is naklonjenosti do ijubljene pokojnice.
7 Kobaridn, 4, jaanarja 1
by, Antona PadoYanskega
To priprosto in naray-no zdravilo je pray& do-brodejna pomoe in ni treba maogib besedl, da se doka-ze njihova moc. — Ce se le rabijo nekoliko dni, rlajiajo ia prezeucjo prav km&lu najtrdoyratniss Se-Iodine bolesta. Prcy lavr-
Btao ystrezajo zoper bemorojfo, proti bolez-nim na jetrjh in na vrmici, proti iSreves-aim boleznim in proti glistam, pri zenskih mesecnib nad!eLnostih> zoper belt tok, bo-ijast. zoper bitje srca ter cistijo pokyarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ajr.pak nas obyarnjejo tndi pred ysako boleznyo. Prodajejo se v yseh gfaynih lekaraioah na svetn; za narocbe in poailjatve pa edino y Iekarnici Cristofolefti w Gorici, y Trsiu T lekarni C. Zonetti in G. B' Rovis, y Ljub-t/ani y lekarni U. pi. Tnthdaty G. Fieeoli, m Ljnd. Grecelna „pri Hariji pomagaj"; v Po-ttojini r lekarni Baccareieh, » Ajdorh'&ini y lekarni Sapla, y Vipari y lekarni Guglielmi, T Beljaku dr. Kumpf.
BBT f fttekfonica velja SO kr. -»*s ¦B. Varovati seje treba marsikakih bahamov, latere sijajno oznanjajo in priporocajo, hi pa krarijo ilovektt le zdraije, ker draSijo Modee in Sivce, da nastaney* lahko hudi in netarni na~
r
[lr. te iii lisiai
§t. 1036 0.1. s.
V seianskem Solskem okrajn so name-stiti ta-le ncMteljska mesta definitfvno ali tndi proraomo:
1.  Mesto Tiadncitelja na dvoiazredni ljud iH Sol! t Lokvi (Gorgnale).
2.   Mesto  u&telja  na  Stirtrazrednici  v Koronn,
3.  Mesto uSitelja ~ vodifcelja na enoraz-rednici r fclikemdoln.
Prosflci naj vlo^ijo v teka 4 tednov
po razglasu tega razpisa v (asnikn „0 s-
serratore Triesfcino" svoje progiije,
katere raorajo biti spremljevane s6 spiifie-
Talom zrelosti in nCiteljske sposolnosti, z
dokazom  avstrijskega diiavljanstva in pri
1. in 3. z dokazom sposobnosti za subsidia-
rKen pook katolilkega veronanka, potora
predstojnega  okr.   solskega sveta pri c. k.
okrajnem Solskem svetn v Sezani,
C.  kr.  Okrajni   Solski  3vet.
Sezana 2 jannuavja 1893.
P f e d s e d ii i k.
JA»    VALENTINdlC
nasltdnik A. Jtiedt-a v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdelaje reii iz siebra in  brona,  cerkveno opravo, svefinike, svetilke,  ostenzorije, ke-lihe ltd. itd. Popiavlja stare oprave s sre-brom in pozlacenjem na ognju; izdeluje thtli kakorSnekoli strelovode vse po laJnizjUi cenah.
.¦•e nad 30 let znauo, prebavljanje in sJast pospeSujoce in napenjanja odstranjujofie ter milo raztopljajofie
doiiiace sreclstvo.
Velika steJcl. 1 (jld^mala pO kr.,popoUi 20 kr.veS.
Na yseh deiih zayojnine je nuija tu dodana, zakonito varovana yarstyenftznamka
Zaloge skoro v vseh le-karnah Avstro-Okjerske.
Tarn se tndt dobi:
Ps
To sredsfcvo poapeSijje pray izbomo, ka-kor syedoSijo mnoge skuSnje, cistenje, zrnenjc in lo5enjc ran ter poleg tega tudi blazi bolecine.
\' Kkatlicab pa 35 kr. ia 25 b. Po yoSti 6 kr. nl Ha vsen ilalili zayojnine je moja tn doda-ua zakonito vavHtvena znamka.
GLAVNA ZALOGA 11. FBAGKBR, Fi*a»a,
st. 203-204, Mala strain, lokarna „pri hum orlu". P(T" Po§t»a razpoSiljatev vsak dan. "^p
U SYECARNA NA PAR
II              Alojza Baderja
^ v   Q 0 R101,   SemeniSka   iillca   24. H        Odlikovana na raznili  svetovnih H razstavah,na vatikanski razstavi K 1. 1888. pa z K                     /lato Nvclinio.
H 1. Ponuja <Sasfciti dwhovgfiini in fiast. H cerkvenim oskrbniStvom svoje svece || in torfie iz S i s t e g a g a t* a n fc o v a-y n e"g a 6 e b e 1 n e g a v o h k a, izde-y lane pod nadzorstvom prefiastitoga ft Jj knezonadSkofljhkega ordiuarijata go- ^ H riSkega; na vseh je pritisnjena tvor- u N nifika znamka, protokolovana v ragistrih 2 || e. kr. oblnstnije.                                  «
y          Cena znaSa gld, ZM za kilo b N
^   plftfiilom po eiiflin lelu ali pa u 3% N •   popusta pri takojSnjom pbifiilu. Naro- || M Cila  Cess  4  kile  poSiljajo   se   pronto u poStnine in stroSkov za zavijanjo.        K ~    Veliko it o 6 n a  svefia   tudi «
iz 6istege voska, okraSena z plolio-rezbo, evotlicami in pozla6<iiiimi oi'iia-menti, kar se dela vse v vosku.
s. Velikono6ne sve6e g sli-kami na olje in tudi okraSenimi z or-uamenti v dozdevni slikariji.
4. Izdelnjejo se tndi sveee in torfie za razvitljavo in pogrebe itd. naniree.
«).   Svece  voSfiene   I.  sostava  po  M
avstrijskem nafiimt gld. 2.20 kilo.'       H
&)." SveSe   vosCene  I.   sostava  po
lombardskem in beneSkem na6inu gld.  "
1.60 kilo.-                                               C«
Pogoji gornji.                                ||
B. NajfinejSe kadilo Lagrima Orien-  u
tale gld. 1.20 kilo.                               g
6. Kadilo nizje vi'ste y zrnik TO  y
kr.  kilo, kakor tudi storafi in gumij  ™
Mirra.                                                  M
Da so  sveSe iz pravega  eistega  H
6ebelnega voska, garantuje se s 1000  u
-•"¦                                                     H
laixxxxxaexxxnxxxaii
racunar
izsel je v novi izdaji in stane  trdo ve-zan le 30 ki*.
S tern raSanarjera more se hitro do-loSiti cena vsakteremu blagu brez mu-enega rafiunarja.
V  tej knjifcici nabaja se tudi pouk o novem denarju, ki je prim&rjan z de-narjem vseh diiav. ,— Tudi obresti se po tej knjiMei Mtro dolofiijo.
V  Gorici jo prodaja Q. L i k a r.
g( vaja gut. trw, 110 ate&l. gld. 10-30. Pogtnino ^ * placa vedno narocnik. Dobiva se v vseli lekar- 4 rA             wah v Gorici in na Priroor«keni.             S
WpomiiBfajti' ne Slo«;iinlr ircnih /.jiv«mIov |»o clojlOHhlliill |iolo^iii«a1t poHtite liranil-ii ice!
Svoji k Hvojim!
franko do vaake zelezniSke postaje »7t "SfT"—~d1' -na 9origkem Pos!fl". ako se uaroc-ma sklice na ta casnik, stane pri meui en modroc na peresih (Federraatratze). Ti inodroci so solidno iz n.ijboljae tvanne narejeni, irnajo po 30 dobro ve-zanili, iriccmh peres iz najboljsega bakrenega dvafca, so s finim afrikom tapecirani in mocnim platnemni cvilhom preoblecem ter pri najtezji rabi do 15 — io let nobenih poprav ne zabtevajo. Pri uarocilih z de^ele naznani naj He yselej natancna mera pn«. teje y notranji iuci. ~ Ako se torej dobi za 11 g d. dober, franko doposlan, tapeciran modroe na r'eresih, je ma nenmestuo knpovati malovredne na-Uomestke, kakor ^lcaste ziranice, slamniee itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo ne vstrezajo.
&KT0H   08B8KA,
tctpeeirar v Ljubljani, Selenburgove ulke 4. Ta doraaca, edina narodna tvrdka te stroke na SIo-venskem bodi slav. obcinstvo najbolje priporoe^na za nakupoy.inje zimnic, salonskili garnitur. diyanoy, •to!ovf preprog, zagrinjal \n vwir* v titimtiiMko obrt rtpa.l.tjo,:*.^ ,|c|«. fla* iVniki a poilfibaini zasfoiij in frank,,. -. lfjtm ,,, poSmna posticxba, iiuk<5 pbiw posebnn pri baliwih in obSir-ncjih narociliii. ^jy«
oh'otji   vox Mid
j.iko rh'jfantiii, (ij)i, in mociii ilnbiv.iji) ho pri uifini skori Ii to in dan in sic»>r v vrpIi barvali, kakor rudpeo, modro, Hivo in olivii'/ po kM. r,,r,ii (j..., 7.„„, 8.__ «,-_ !(>._ j„ viSje j;o Vdiki i-oni d<; ii't gld-
...__________                 J'i'i ineni jr najcenijsi
Lruj z,i kiijio-tfimji' t/orjih w:ivkoi\
Jos. Kravagna
vibjtrzoc z vinom in zganjinnmi Vtuju (Vdlmi) na  fyajumkem
pntvi sU'-oveo h 1. 1802. po 42  gl, lioktl.
KtarJftga n 53    „    w
pravi troplnovec }¦/. 1. 1802. „ 158    n    n
Htnr&ega „ 41    „    „
pravi brinjewe po                 58   n     n
vino (lastni pridolok) po       18   „    M
Daljo imd bognto zalogo  vina na i/.biro, t'cn<\j«o in <lra<ijo, pa tudi butoljko raznih vrst.
H   O
Kdor hoce pripravljati dobro kavo, kupi naj si
Oelz - oyo kavo
Olx-ova kava je «uiil>olj&> kavino primosilo OlsfS-OVa kava ninui vsebi krusk,  no   repo,   ne   sirupa. Prodaja so v vseh prodajalnicah jestvin.
la, tajipiia- zalop mnzikalij ia leplh nmetaostii
SPmiDUOW SKERT
| iAAAAAAAA|      nAJ*~A^JS-*WV«*«.D      C*~*^JK~*-A~*~**a
ISemoniska ulica 12 f     1      v CJiirici      T     1       Travnik 14      r
' Swwwwa    svwwwva    Sv^ririrv^rvvC
Ob novem  letu, ko vefiina trgovske uprave, javno ali zasobne, navadno I obnavlja
lai'iiu^o kiijige,
1 knjitje za beUSke, kopiranje pimn   itd.f usojam u slavnemu obcinstvn priporototi , svoj zavad za aianje   in   rezanje knjkg hi rcgtetrm\ v   katerem  imam   najnovejSe ' stroje iu  iskuSene  delavce, tako 'da morem  ssagotoviti najvefjo nataniinost in tocnost vsakega dela.
Pri tej priliki priporocam svojo zalogo pmnmklh poirSYin na debelo in na drobno, kakor tudi bogato oskrbljeno zaiotjo ptph-ja po tako nizkih cenah, da I se ne bojim tekmovanja.
1              Sprejemam dalje naroCila na tiskovine kakorsnekoli vrste, kakor a. pr.
raCune, papvr za dopisovanje z zavitkl, cenikt, posetuiee (vizitnice) itd. itd. Slavno obcinstvo vabim, da se preprifia o solidnosti moje trgovine.
S spo§tovanjem SPIRIOUOX   SKERT.
Prepotrebna za                                    vsako Mo                                    je
Kathreiner-jeva Kneippova sladna Kava
i
T^X^S
z okttsom prave kave. Ta dajo nedosegljivo preduost, da se more optistitt skodljivo uzranje 5iste ali  pa  pomeSane prave kave ter pripravljati §e veliko oknsnejia in pri tem zdravej^a ter rediiuisa kava. — Hepresegljtvo kot primes k^Favi   kavi. Jako priporodljlvo za 2enske, otroke in bolnike, Pouarejav.f treba se je skrbno ogibati. — y« kila po biva ae povsod.
Edino pravo v kelih paketih s podobo 2upnika Kneippa kot varstvena znamka.
kr. »©-