KFI' j J A k
j JU iic
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ 0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
saglio, navzlic obnovljeni enotnosti.
Ruffini je včeraj razočaral vse tiste, ki so pričakovali odločne zahteve po ustavnih reformah. Bil je zelo oprezen. Že vsem je pa znano, da dorotejce zanima zares le reforma volilnega zakona. Radi bi «večinsko nagrado za volilna zavezništva*, kot že Gonella in De Gasperi. Bojijo se pa obtožbe «volilnega sleparstva* in so zato oprezni, poudarjajoč, da je treba doseči soglasje vseh strank, čeprav bi šlo za reformo navadnega zakona, za katero bi zadostovala navadna večina v parlamentu.
Pri političnih stališčih je bil o-brambni minister odkritejši od predgovornikov. Predvsem (KD ne more sodelovati v vladi s KPI, ker se je tako obvezala z volivci* in bi po mnenju Ruffinija niti kongres ne mogel odvezati KD od te zaobljube. Odnos s PSI je sicer bistven, toda njena zahteva po predsedstvu vlade ne sme biti neovrgljiva. Najšibkejša točila v njegovih predlogih je pa bilo vprašanje soočanja s KPI: »nobenega zaprtja, a tudi nobenega prehitevanja*.
nost, praksa sta drugačni, življenj e je kompleksnejše od mitov in ideologij. Prav spopad med dvema mitoma, ideologijama, konvencijama, odpre pot fašistoidej-nemu nasilju, saj pri spopadu ne gre več za uveljavljanje človeškega, ampak za uveljavljanje principa kot takega. Prav bo imel kdor je močnejši in ne tisti, ki je bližji človeku. To zamisel je učinkovito razvil mlad režiser predstave Janez Pipan in s tem seveda uspel v svojem delu.
Tudi mladi igralci AGRFT so dokazali obetavni talent in znanje. Jana Habian je bila Ala, to je lik ženske, ki se iz čutnosti prebije preko znamenja razmerja z Edkom do želje po ljubezni izven konvencionalnih mitov. Miloš Battelino je bil Edek, z jasnim poudarkom fizične moči, ki se ob
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV JUGOSLOVANSKE IN ITALIJANSKE VLADE
«CVSSK KS" Cena 300 lir
Leto XXXV. Št. 250 (10.469)
TRST, nedelja, 28. oktobra 1979
Na gla vnem goriškem pokopališču odkrita grobnica-spomenik jugoslovanskim borcem
Vojaške časti je izkazal oddelek italijanske vojske z godbo - Spomenik je prevzela v varstvo goriška občina
GORICA — Ob veliki udeležbi prebivalstva z obeh strani državne meje, jugoslovanskih in italijanskih vladnih in krajevnih o-blasti ter častnega oddelka italijanske vojske, so včeraj zjutraj odkrili na glavnem goriškem pokopališču spomenik - grobnico jugoslovanskim partizanom, ki so padli med narodnoosvobodilno borbo na področju goriške in videmske pokrajine. Goriški je že peti spomenik, ki so jih doslej na Italijanskem ozemlju postavili jugoslovanskim borcem za svobodo in sicer v Barletti, Sansepoicru, Gonarsu, Rimu in sedaj v Gorici. Spominsko obeležje so postavili po sporazumu med jugoslovansko in italijansko vlado.
Na včerajšnjo slavnost so prišli bivši jugoslovanski in italijanski borci s svojimi prapori. Spregovorili so Vajo Skendžič, član zveznega izvršnega sveta in vodja jugoslovanske uradne delegacije, goriški občinski odbornik Francesco Moise za goriško občinsko upravo, v imenu italijanske vlade pa goriški prefekt dr. An-tonino Barrasso.
Ob spomeniku, ki je delo skopskih arhitektov Olge Milič in Stojča Naumovskega, so vihrale jugoslovanska, italijanska in goriška mestna zastava.
Vojaško čast je izkazala častna četa italijanske vojske mehanizirane brigade Gorizia, ki spada v sklop divizije Folgore, igrala je vojaška godba divizije Mantova. Žalosti n ke je igrala tudi godba na pihala z Vogrskega pel je moški zl or (France Zgonik* ti Branika.
V grobnici počivajo ostanki 26 padlih borcev JA, na spomeniku, na katerem je vklesanih 41 imen borcev, pa je napis: (Padlim, umrlim in pogrešanim jugoslovanskim borcem narodnoosvobodilne vojne. Hvaležna domovina Socialistična federativna republika Jugoslavija.* Napis je v slovenščini, srbohrvaščini in italijanščini.
Podrobneje poročamo o tem pomembnem dogodku na goriški stran).
M. W.
Prvo srečanje Bor-Slovan
Včeraj se je v Ljubljani začelo prvo srečanje med športniki s Tržaškega in Slovanom, ki so ga pripravili v okviru stalnega sodelovanja med pobratenima društvoma Siovan in Bor.
Naši športniki so bili v Ljubljani deležni izredno toplega in prijateljskega sprejema. Gostitelji so pričakali svoje goste v športnem parku na Kodeljevem, kjer sc jih sprejeli v narodnih nošah in z na-gelji. Po kratkem pozdravu tajnika ŠD Slovan Marjana Rožanca je sledil ogled izredno lepih in funkcionalnih športnih naprav in objektov
Po ogledu športnega parka je zapel študentski oktet, nato pa je goste iz Trsta pozdravil Jože Borštnar, predsednik ŠD Slovan in TKS mesta Ljubljana. V svojem nagovoru je poudaril željo, naj bi se med o-bema društvoma spletli čim pogostejši in tesnejši stiki, ki naj bi postali ena temeljnih vsebin delovanja obe organizacij.
Po zahvali Mitje Raceta, predsednika ŠZ Bor za topel sprejem, je povzel besedo Aleš Kardelj, predsednik občinske konference SZDL Moste - Polje, ki je izrazil veselje in ponos te občine nad sodelovanjem obeh društev, izrekel pa je tudi željo, naj bi se tako sodelovanje razširilo tudi med kulturniki, umetniki, prosvetarji in šolami obeh področij.
Po krajših govorih Tamare Blažina, predsednice odbora za TK pri SKGZ, in Anke Tominšek. podpredsednice mestne skupščine mesta Ljubljana, je prinesel pozdrave gostiteljem v imenu ZSŠDI tudi podpredsednik Fabio Ruzzier.
Slovesnosti je prisostvoval tudi Marjan Lenardič, predsednik ZTKOS in mnogi drugi gostje.
V večernih urah so se tako gostje, kot gostitelji udeležili družabnega večera, kjer so navezali številne osebne stike in poznanstva, ki se bodo poglobila še danes, ko bo na sporedu tekmovalni del srečanja.	M. Š.
V NADALJEVANJU PREDKONGRESNEGA SHODA DOROTEJCEV
SREDINSKA STRUJA KD POTRJUJE ZAPRTOST DO SODELOVANJA S KPI
Bisaglia zanika, da bi ponujal sestavo skupnih odborov v krajevnih upravah - Ruffini o ustavnih reformah
MONTECATINI - Začetek vče-jsnjega dne srečanja dorotej-r* ptruJe KD je označevala »afe-fa.r rr’ere della sera*. Najbolj j^ttjeni italijanski dnevnik je mreč poročilu o predvčerajš-sJ®m Bisagliovem posegu dal na-»Sredina KD za sporazum Jadi s KPI, ki naj bi ga plačali ~ kupnimi odbori na periferiji*. ni Bisaglia, ki dejansko tega oil rekel, je hitel začudeno de-»tttnirati, da bi ponujal komuni-sestavo skupnih odborov v tam "'*1 ali krajevnih upravah v jjJheno za podporo vladi. Odgovo-r_j za krajevne uprave pri KD tfjVa Pa je takoj izjavil, da po-. JUje linijo vse stranke: nemogo-in Je sestaviti, tudi v občinskih Pokrajinskih upravah, skupne
"cftore s Kpl
njegovem mnenju morejo
venil mnenju mvicju
ke ie Poskuse opraviti le stran-t-.j.ki jih vodi demokratični cen-k, ,m*’ torej KPI, ne pa KD. m,Izbiti bo še kdaj mogel kdo Vah -M zakaj. Po jutranjih ži-Jrfjjh ugibanjih je opoldne pre-adovalo mnenje, da je naslov jjj anskega dnevnika maslo Picco-(ki ima v «Corriere della se-* ninogo prijateljev), da piči Bi-
''"»nni,m,mi,m,,,,,,niiiiin,nii„||,m,m,mn,u,m,n,iiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiii, 1111111,111,11, mn
Glede vloge parlamenta je Ruffini povedal dve pomembnejši stališči.
»Okrepiti je treba možnost vladanja* s hitro odobritvijo zakona o predsedstvu vlade. Dvoskupščn-ski sistem je treba sicer po njegovem ohraniti, s tem, da se senat spremeni v nekakšno cehovsko zbornico, kot je bila izvirna misel don Sturza, »z vključitvijo moralnih, gospodarskih in v splošnem družbenih predstavništev in interesov*. Glede predlogov o ored-sedniškem sistemu, ki jih postavlja predvsem del socialistov, je pa izrazil precejšnje pomisleke. Danes bo srečanje zaključil Fla-minio Piccoli. (pp-lv)
Pertini in papež sprejela v Rimu furlansko delegacijo
RIM — Ob priložnosti 30. obletnice ustanovitve rimskega združenja (Fogolar furlan* se je v Rimu zbralo več tisoč Furlanov iz naše dežele, prišli pa so tudi emigranti, ki živijo v Argentini, ZDA in Kanadi. Včeraj zjutraj jih je najprej sprejel predsednik republike Pertini, nato pa tudi papež Janez Pavel H., ki je poudaril posebne zemljepisne in kulturne značilnosti furlanskega ljudstva, ki živi v stiku z italijansko in slovansko civilizacijo in predstavlja torej vezno tkivo med obema kulturama.
Soočenje med Pipernom in Confortijevo v Rimu
RIM — V prisotnosti sodnikov Imposimata in Siche sta se včeraj v zaporu Rebibbia soočili voditelj »delavske avtonomije* Franco Pipemo in Giuliana Conforto. Oba sta potrdila svoji verziji dogodkov: Confortijeva, da ji je brigadista Farando in Moruccija priporočil Pipemo, ko jo je po telefonu prosil, če jima lahko nudi stanovanje, Pipemo pa je te trditve odločno demantiral. Po prvih vesteh ni mogoče sklepati nič drugega razen ugotovitve, da eden od njiju laže.
Zapleti v zadevi zračnih nadzornikov
RIM — V že itak nelahko zadevo preheda nadzornikov letalskega prometa iz vojaške v civilno službo, ki jo je le predsedniku republike uspelo umiriti s svojim odločilnim posredovanjem, se je včeraj vmešal, brez vsakih koristnih namenov, neki rimski pravnik. Odvetnik Remo De Felice je namreč priklical pozornost vojaškega pravdništva s prijavo, v kateri primerja ravnanje kontrolorjev, ki so pretekli petek opustili službo, z obnašanjem policijskega vicebrigadirja, ki je takoj po uboju Morove osebne straže odrekel poslužnost
Njegova prijava ima bržkove namen, da povzroči obtožbo (u-pora* proti 1.049 nadzornikom letalskega prometa, ki so se z velikim čutom odgovornosti vrnili na delo, čeprav ukrepi, ki lih je vlada sprejela po Pertinijevem posredovanju, v celoti ne zadovoljujejo njihovih upravičenih zahtev. Manj jasno je. kako si omenjeni pravnik zamišlja, da bi mogel potekati, letalski promet, če bi vojaško sodišče obtožilo in morebiti obsodili) vse nadzornike, ki ga vodijo z vseh italijanskih letališč.
MILAN — Proces proti trem karabinjerskim častnikom, ki so obtoženi nenamernega, umora študenta Giannina Zibecchija, se je včeraj končal. Po osmih urah posvetovanja so namreč sinoči sodniki odločili, da ne izrečejo nobene razsodbe in da predajo procesne akte javnemu tožilstvu, ki naj uvede novo preiskavo.
Častna straža ob grobnici - spomeniku med včerajšnjo slovesnostjo
. ................................................................iiliiiillllMliiilllllllliiiMllllilllliiniliiiililiinrtiiumiilllimiiniiiilllimiimilllllillllilllii**.i..
GRE ZA DRŽAVNI UDAR ALI PA SAMO ZA OBRAČUNAVANJE MED OBLASTNIKI?
v v
NERAZČIŠČENO OZADJE UMORA JUŽN0K0REJSKEGA DIKTATORJA
Diktatorja Parka je ubil načelnik obveščevalne službe
SEUL — (V naši državi nj prišlo do državnega udara, ampak samo do spora med visokimi funkcionarji, ki se je nato izrodil v oboroženi spopad, v katerem je izgubil življenje predsednik Park ter štirje člani njegovega spremstva*. To je uradna verzija petkovih razburljivih dogodkov v Južni Koreji, ki jo je včeraj dal ministrski predsednik in začasni Parkov naslednik Choi Kyu Hah, ki je tudi dejal, »da se življenje v državi mirno nadaljuje*.
]es,?M — Upravičene zahteve pa-H0 'IJskega ljudstva so bile ponovil ae'e2ne pomembnega medna-2 nega in političnega priznanja, hodnim obiskom načelnika zu-ž .^Političnega oddelka Organi-(Pl'n za osvoboditev Palestine Sori in najožjega Arafatovega . eiayca Khaddoumija v Rimu, *ah ri ' Kalija, kot že nekatere da r?,evroPske države priznala,
(J**	.	VI UpaiAC UJ.60VC H* U.IIU1U,
le«Je PLO zakonit predstavnik pa-ha ' jS*^ega naroda na vseh med-•bet„k h forumih. To je zelo po-fadn n rezu,tat včerajšnjega u-hikn a srečanja med predstav-Mak KLO in zunanjim ministrom p*attijem
batci Stmski predstavnik se je 8t10 v italijanskem glavnem me-fjj, srečal še s socialističnim taj-*ban^ Cra**iem, ki je izrekel pri-
S ki ’ ' ja b°
deve””’01 pri KPI za zunanje za-
žriani	*** j'-	—— r--
da i® boju palestinskega naro-.ima pravico do samoodlo-Se ^ in do lastne države. Danes 8ov ° Khaddoumi srečal še
Sa„? sliki (telefoto ANSA): sre-jjb.med Malfattijem in Khad-u bnjem.
Zastopstvo iz Slovenije Na gospodarski konferenci
pordenonske pokrajine
KORDENON — Pokrajinska ,Prava je priredila včeraj 3.
bterenco o krajevnem gospo-stv tvu- za katero sta znan-. vbn° poročilo pripravila pro-ses°rja Neri in Prestamburgo . tržaške univerze. Zasedanju .... Prisostvovalo tudi uradno e stopstvo SR Slovenije, ki so sna s.esfavlja>i namestnik predrla* a republiškega sekreta-za odnose s tujino Tone tisak, podpredsednik izvršne-* * odbora občinske skupščine iti iie Dorice Lucijan Vuga bian istega organa Jože Mer-Ja- Obširnejše poročilo o po-konference, kateri so go-tJe >z Slovenije postavili stvar-ni Predloge za razvoj sodelova-Ja na osnovi osimskih spora-, v. bomo objavili v torkovi
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiim>UMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiMuiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitmniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii|ini|||mil|„nM|||||||
V TEKMOVALNEM PROGRAMU BORŠTNIKOVEGA SREČANJU
Spopad med nazori in generacijami v igri Slawomira Mrožka «Tango»
Učinkovita režija Janeza Pipana in uspešen nastop mladih igralcev Akademije za gledališče, radio, film in TV
(Od našega poročevalca)
MARIBOR — V petek smo si v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja ogledali predstavo Slatvomira Mrožka «Tango», ki ga je uprizorila AGRFT (A-kademija za gledališče, radio, film, televizijo). Predstava je bila močna, saj je z izrazito brutalnostjo odprla vrsto vprašanj, s katerimi se moramo v današnjem svetu soočati, če želimo spoznavati resnico o sebi in družbi, v kateri živimo. Umetnost ni ključ vsega spoznanja, ne more pa biti bleščeča krogla v slonokoščenem stolpu. Prav zato, ker je predstava «Tango» bruhnila z žgočimi problemi in hkrati ostala estetsko dovolj dognana, brez parol, brez belo-črne agitacije, jo moramo ceniti kot vredno umetniško dejanje.
Miselno bistvo «Tanga» se suče okoli vprašanja o tem, kaj so ideja, ideologija, norme, konvencije in kaj so resnica, življenje, praksa. Generacijski spopad je tu o-brnjen na glavo. Mladi si želijo vzpostaviti nov red in pregnati razuzdan sistem življenja, ki o-značuje njihove starše. Nosilec misli, mladi Hartur, želi uničiti stari pokvarjeni življenjski nazor in ga nadomestiti z drugim, ki u-veljavlja lestvico vrednot,, kot so čista ljubezen, zakon, zvestoba itd. V Um svojem početju in prepričanju, ki zraste že v fanatizem, preži junakov polom. Dva svetova trčita na prizorišču.
Nebrzdana zvestoba staršev je v bistvu le konvencija, ki se ne ozira na to, kar je iskreno človeško. *Revohicija» vrednot je le mit, ki ne odraža resničnih človeških hotenj, prav tako je mit ideja o absolutni čistoči. Stvar-
koncu predstave spremeni v podobo razdiralnega fašistoidejnega nasilja in je suvereno obvladal odrski prostor. Alojz Cerjak je bil Stomil, umetnjakovič, ki ga stalno žene želja po eksperimentiranju
Zvone Hribar je bil Hartur, mladenič, ki ga prešinejo ideali čistoče; njegov nastop je bil včasih preveč krčevit, a je vseeno ustvaril ustrezno figuro. Maja Boh je ustvarila lik Eleonore, tako da ie poudarila njeno spogledljivost, zapeljivost, a hkrati prazno človeško dušo. Zanimiv, tako karakterno kot miselno, je bil lik strica Evgenija. ki ga v alternaciji podajata Pavel Hanohrid in Miha Mato. V vlogi Evgenije je dovolj učinkovito nastopila igralka Silva Čušin. Sceno predstave je izdelala Meta Hočevar. ACE MERMOLJA
Potek dogodkov v restavraciji, kjer je bil ubit diktator Park, ima res značilnosti prave televizijske detektivke, čeprav je bilo doslej dognano le, da je predsednika ubil načelnik obveščevalne službe Kirn Jae Kyu. Kako je prišlo do oboroženega spopada med spremstvom predsednika Parka in nekaterimi visokimi funkcionarji obveščevalne službe pa bo težko in morda celo nemogoče zvedeti. Vsekakor uradna verzija, da je do oboroženega spopada prišlo le slučajno, je zelo dvomljiva in domneva, da je umor državnega poglavarja Parka le kdo naročil in že dalj časa načrtoval, si vedno bolj utira pot tudi v sami juž-nokorejski prestolnici.
Dejstvo, da je bil Park že ne-daj časa trn v peti visokih vojaških oblasti, ni novost, zato ne sme presenetiti dejstvo, da je resnično oblast v Južni Koreji sedaj prevzela vojska; ki ji poveljuje general Chung, čeprav je formalno predsednik republike postal bivši diplomat Choi. Ubiti diktator je bil «nezaželena osebnost* tako za del vojske kot za del južnokorejskega meščanstva, ki si zamišlja za državo določen način razvoja, ki ga Park nd hotel uresničiti. Pri tem ne gre podcenjevati zelo važne zunanje vplive in predvsem vlogo ZDA, saj je bila Južna Koreja vse po vojni na Korejskem polotoku, ki se je zaključila leta 1953, vedno trdno ameriško oporišče na Daljnem vzhodu.
Poudariti je treba, da je med o-strimi študentovskimi manifestacijami in med represijo v Pusanu in v drugih mestih, sam predsednik Carter javno posegel pri Parku ter odpoklical v domovino ameriškega veleposlanika v Seulu. Ni treba izključiti, da je razvoj dogodkov v Južni Koreji torej v bistvu to kar si je želel Washington, čeprav bo točnejša in objektivnej-ša analiza položaja v Južni Koreji mogoča le v prihodnjih dneh.
Vsekakor na podlagi vesti, ki prihajajo iz Seula in iz drugih
Sneg in mraz zajela severno Italijo
TURIN — Val slabega vremena, ki je včeraj zajel dobršen del države, se je še posebno znesel nad Piemontom, Ligurijo in Dolino Aoste. V Turinu že deset let ne pomnijo, da bi v teh dneh snežilo. Po mestnih ulicah je zapadlo več kot pet centimetrov snega, kar je močno oviralo promet. Sneg, kj so ga na drevesih zadržali listi, je polomil mnogo vejevja, to pa je poškodavalo avtomobile in prekinilo promet v marsikateri ulici kar je še povečalo kaos na turinskih ulicah. Pri Moncenicu in Sv. Bernardu
so zaprli gorske prehode, promet na vseh deželnih avtocestah pa je potekal zaradi tneteža, v večernih urah pa zaradi poledice, izredno počasi. Stanje v glavnih mestih Piemonta se je deloma zboljšalo proti poldnevu, ko se je sneg spremenil v dez, nastala pa je tako nevarnost, da bodo rečne vode preveč narasle.
Tudi v Dolini Aoste, Venetu, Liguriji in Emiliji - Romagni sta mraz in sneg povzročila škodo in težave za prebivalstvo. Na vseh področjih, ki ležijo nad 1000 metri višine, je zapadlo obilo
snega, temperatura pa se je posebno v Dolomitih izredno mižala. V Liguriji je severni veter, ki je pihal nad 100 km na uro, povzročil med drugim trčenje dveh ladij v genovskem pristanišču.
Močno valovanje je zajelo kalabrijsko obalo in tudi tam je nastala škoda, predvsem na ooal nih objektih. Zabeležiti še velja močan naliv, ki se je včeraj po poldne ulili nad Catanio in po škodoval že prizadete zgradbe.
(nf)
južnokorejskih mest, kaže, da je položaj v državi kljub napetosti le pod »nadzorstvom* oboroženih sil, ki so že v petek proglasile strogo policijsko uro ter uvedle vojaško cenzuro nad vsemi sredstvi množičnega obveščanja. Komunikeji novega predsednika republike in najvišjih vojaških oblasti pa se spretno izogibajo komentiranju notranjega položaja v državi in po že ustaljeni praksi opozarjajo ljudi »na enotnost pred nevarnostjo severnih sosedov in komunizma*.
Kako komentirajo v ZDA in v Moskvi
WASHINGTON - Ameriška vlada doslej zelo previdno ocenjuje razplet dogodkov v Seulu in se le omejuje opozarjati Severno Korejo, »naj ne misli izkoristiti trenutno zmedo na južnem predelu polotoka*. Vsekakor so vse ameriške oborožene sile (in teh je v Južni Koreji nad Šesto tisoč) v stanju pripravljenosti V Moskvi so kot običajno zelo skopo komentirali dogodke v Južni Koreji in se omejili le na kratko politično biografijo ubitega diktatorja Parka. (Resnična oblast je sedaj v rokah generalov, ki kot vedno slepo ubogajo ZDA, ki so že dalj časa načrtovale dr-vvni udar v Južni Koreji,* tako komentira dogodke v Seulu dopisnik tiskovne agencije TASS v severnokorejskem glavnem mestu.
OB OBISKU OR. VRATUŠE V NOVI GORICI
Posvet o izvajanju osimskih sporazumov
Potrebna sodobnejša cestna povezava z notranjostjo Slovenije
NOVA GORICA - Predsednik IS SRS dr. Anton Vratuša je v spremstvu nekaterih svojih sodelavcev obiskal Goriško. Najprej se je pogovarjal s predstavniki družbenega in političnega življenja v Novi Gorici. Beseda je tekla o tem, kako na Goriškem uresničujejo določbe osimskih sporazumov, ici se nanašajo na to območje. Ugotovili so, da tečejo bolj ali manj po načrtih, kar zlasti velja za gradnjo mednarodnega prehoda Vrtojba, prehoda za maloobmejni promet med Goricama na Erjavčevi cesti, gradnjo hidroelektrarne Solkan in drugo. Ostaja pa še vrsta odprtih vprašanj, ki jih je treba čimprej razrešiti, še posebno zato, ker pri nekaterih delih jugoslovanska stran zaostaja za italijansko.
Med temi vprašanji je cesta, ki bo povezovala Novo Gorico z Goriškimi Brdi. čim hitreje je treba najti finančno rešitev za gradnjo te ceste. Med nerešenimi vprašanji je tudi sodobna cestna povezava Nove Gorice, oziroma širokega mejnega prehoda pri Vrtojbi, z notranjostjo Slovenije. Mednarodni mejni prehod pri Vrtojbi bo kaj malo pomenil, če se ne pristopi h gradnji sodobne cestne povezave med Novo Gorico in Razdrtim, je menil dr, Vratuša, po drugi strani pa je omenjena cestna povezava velikega pomena tudi za nadaljnji gospodarski razvoj celotne severnoprimorske regije, ki je zdaj prometno izolirana od osrednje Slovenije.
V nadaljevanju pogovora so preučevali tudi gospodarski položaj v novogoriški občini, iti ni ugoden. K temu zlasti prispeva težek položaj anhovske cementarne in sicer zaradi neekonomske
cene cementa ob vse višjih cenah goriva, električnega toka in kreditnih obresti. Podobno velja tudi za Meblovo tovarno ivernih plošč. Tudi glede kmetijstva položaj ni dosti bolj rožnat, posebno glede živinoreje, ki vse bolj upada, (jp)
Zaključen seminar slovenskih novinarjev
Na Brdu pri Kranju so se končali študijski dnevi slovenskih novinarjev, ki potekajo vsako leto v spomin na predsednika društva novinarjev Jugoslavije in glavnega urednika (Dela* Mitje Gorjupa. Med tridnevnim srečanjem je več kot 100 novinarjev iz vseh redakcij slovenskega tiska, radia in televizije izmenjalo izkušnje in ocene z družbenopolitičnimi delavci o gospodarskem in političnem položaju v Jugoslaviji, kot tudi o neuvrščeni politiki. Posebna pozornost je bila namenjena tudi slovenskemu jeziku v novinarstvu. Študijski dnevi, ki jih organizira društvo novinarjev Slovenije, prispevajo k obogatitvi znanja novinarjev, ki se kot družbenopolitični delavci, pri svojemu vsakodnevnem delu srečujejo s konkretnimi vprašanji razvoja jugoslovanske samoupravne socialistične družbe. Na študijskih dneh so med drugimi sodelovali Andrej Marinc, Mitja Ribičič, Franc Šetinc, Ignac Golob in dr. Breda Pogorelec,
BEJRUT — Pet ljudi je Izgubilo življenje in več kot trideset jih je bilo ranjenih v strahoviti eksploziji, ki je močno poškodovala urade palestinske organizacije (As Saoura*

PnmoršinTffievnik:
TRŽAŠKI DNEVNIK
28. oktobra
SREČANJE DELEGACIJ KPI IN SKGZ
Parlament naj se končno loti vprašanja globalne zaščite slovenske skupnosti
KPI napovedala skorajšnjo ponovno predložitev zakonskega osnutka o slovenski manjšini Ustvariti je treba novo vzdušje sožitja med državljani različnih jezikov
Pred dnevi sta se sestali delegaciji deželnega vodstva KPI. ki ji je načeloval posl. Cuffaro, in izvršnega odbora Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki jo je vodil Boris Race. Obravnavali sta probleme, ki zadevajo globalno zaščito Slovencev v Italiji in politične razmere v deželnem merilu s posebnim ozirom na položaj v tržaški pokrajini.
Glede prvega argumenta je KPI sporočila, da bo čimprej predložila v parlamentu zakonski osnutek o slovenski manjšini. Soglasno je bila potrjena nujnost, da se parlament spodbudi k obravnavi vprašanja, ki je že preveč let odprto in nerešeno in ki postaja dan za dnem odločilnejšega pomena za demokratično, omikano in kulturno rast Trsta in vse dežele. Negativna reakcija nekaterih nacionalističnih krogov v tržaški in videmski pokrajini, ki so v preteklih mesecih sprožili šovinistično kampanjo proti priznanju pravic slovenske narodnostne skupnosti z namenom spraviti iz ravnotežja že itak še nezadostno utrjene odnose, kakršni so bili vzpostavljeni zadnje čase po zaslugi vseh demokratičnih sil, le še dokazuje, da se mora italijanski parlament vprašanja Slovencev brez nadaljnjega lotiti.
Na sestanku je prišlo do izraza na obeh straneh prepričanje, da je za odobritev in izvajanje zakona o globalni zaščiti potrebna pobuda širšega političnega in kulturnega značaja, in to med prebivalstvom, zlasti še italijanskim, ki je bilo doslej deloma pod negativnim vplivom desničarskih krogov; le tako bo mogoče ustvariti v Furlaniji - Julijski krajini in še posebno v Trstu novo vzdušje v znamenju razumevanja, sodelovanja in sožitja med državljani, ki govore različna jezika. V ta namen je treba doseči tesno sodelovanje med vsemi naprednimi in demokratičnimi političnimi silami, med posameznimi organizacijami in vsemi komponentami slovenske narodnostne skupnosti, da se doseže povoljen rezultat v boju za prizna nje pravic slovenske manjšine kot pogoja za razvoj demokratičnega življenja celovite družbene skupnosti.
Delegaciji sta se domenili, da bosta pogovore še nadaljevali in proučili konkretne predloge in pobude.
UPOKOJENCI CGIL IN ACLI
Za takojšnjo reformo pokojnin in proti zamudam pri izplačevanju
zavračajo napad, ki so ga konservativne sile sprožile proti osnutku reforme, ki sta ga že izdelala prejšnja vlada in sindikalne organizacije. Zato se obračajo na ministra za delo, da bi čim prej parlamentu predložil ustrezni zakonski predlog s tistimi popravki, ki jih je zahtevalo sindikalno gibanje. Upokojenci predvsem zahtevajo, da bi bilo treba ponovno proučiti letno izračunavanje draginjske doklade, ki bi jo morali izplačati vsaj vsakih šest mesecev. Poleg tega se še zavzemajo, da bi čim prej prišlo do notranje preureditve državnega zavoda za socialno skrbstvo (INPS) ter da bi bila odpravljena vsa zavlačevanja pri izplačevanju pokojnin, ki postajajo že skoraj nevzdržna.
O velikih zamudah pri izplačevanju pokojnin je razpravljal tudi pokrajinski svet tržaškega ACLI, ki je predvsem opozoril na nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo upokojenci, ki prejemajo socialne pokojnine, torej tisti upokojenci, ka-
terih ekonomsko stanje je že itak šibko. Državni zavod za socialno skrbstvo je namreč prekinil izplačevanje te vrste pokojnine, da bi preveril kdo ima do nje pravico. Takih primerov je v Trstu 4.500; AC LI zato poziva državni zavod za socialno skrbstvo, da bi čim prej začel ponovno izplačevati socialne pokojnine ker ni prav, da morajo najrevnejši sloji plačevati zaradi neučinkovitosti javne uprave.
• Jutri ob 12. uri bo v sinjem salonu tržaške občinske palače uradna razglasitev rezultatov šestindvajsetega natečaja «Glasbene nagrade mesta Trst* in osemnajstega Mednarodnega natečaja za simfonične skladbe.
• Združenje obrtnikov iz Trsta je
priredilo vrsto tečajev namenjenih frizerjem za moške. Tečaji so se začeli v četrtek, 25. oktobra, na sedežu centra Anam, Ul. Falchi 2, trajali pa bodo do 8. novembra.
ZA POOKREPITEV SINDIKALNIH ZAHTEV
JUTRI 2-URNA STAVKA TRŽAŠKIH KOVINARJEV
Odprto vprašanje poklicnega izobraževanja in tržišča dela na Tržaškem
Delavci kovinarske stroke bodo v prihodnjih dneh še zaostrili svoj sindikalni boj za podkrepitev zahtev, ki‘ so izšle iz nedavnega sestanka vsedržavnega sindikata kovinarjev FLM. Jutri bodo v vseh tovarnah tržaške pokrajine stavkali za dve uri, med stavko pa se bodo sestali na delovnem mestu na skupščinah, da bi ocenili svoje dosedanje pobude.
Kovinarji so se odločili za ponovno stavko (prejšnjo so oklicali iz solidarnosti do 61 -kovinarjev, ki jih je vodstvo tovarne Fiat brez vsakega obremenilnega dokaza odpustilo z dela), ker so ob postavljanju svojih zahtev že spet naleteli na gluha ušesa Cossigove vlade in delodajalcev. Sindikat sc je namreč zavzel za obrambo dohodkov delovnih ljudi in manj premožnih slojev, za pravičnejšo porazdelitev davčnih dajatev, za čimprejšnjo reformo pokojninskega sistema in za povečanje števila delovnih mest predvsem na italijanskem Jugu, kjer je ta problem še najbolj pereč.
Ko je sindikalna federacija pre-
dočila vladi te štiri točke svoje platforme, ki so bistvenega pomena za razvoj italijanske družbe in gospodarstva, je naletela pri vladi na oster odpor. Stališča ene in druge strani .so si bila preveč oddaljena, zato je enotni sindikat sklenil, da ponovno poseže po stavki, orožju, ki je že v preteklosti ^prepričalo* vlado, da nekoliko spremeni in omili svoja gledišča. Kot rečeno bodo v naši pokrajini kovinarji stavkali jutri za dve uri.
Nadaljnji problem, s katerim so se v teh dneh spoprijeli kovinarji naše pokrajine, je vprašanje poklicnega izobraževanja in tržišča dela na Tržaškem. Center Ancifap, ki mu je poverjeno poklicno izobraževanje, deluje v skoraj nemogočih pogojih, sindikat kovinarjev pa meni, da so glavni krivec za nastalo stanje dežela in podjetja z državno udeležbo. Da bi stvari razčistili, sklicuje sindikalna federacija kovinarjev za 5. november na sedežu FLM pri Domju sestanek med izvršnimi organi kovinarskih podjetij z državno udeležbo in tovarniškim svetom Centra Ancifap.
iiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||,,||||||„||||l||||||||||||l||||l||,|||„|||,(lt|l|,|||B
ENOBARVNA DEŽELNA VLADA ODV. COMELLIJA BO NAJBRŽ MORALA ODSTOPITI
Socialdemokrati za obnovo deželnega odbora Verjetno že v sredo formalno odprtje krize
PSDI zahteva vključitev svojih predstavnikov v odbor - Tudi socialisti bi utegnili vstopiti v odbor, če bo KD spoštovala nekatere programske obveze - Jutri seja deželnega komiteja KPI - V sredo odločilni sestanek deželnih tajnikov strank sedanje večine
Pereči vprašanji pokojninske in zdravstvene reforme sta bili osrednji temi kongresa zveze upokojencev CGIL s Stare mitnice, ki je bil v torek, 23. t.m. Po razgibani razpravi so upokojenci soglasno o-dobrili resolucijo, ki so jo odposlali ministru Scottiju. V njej najprej
Socialdemokrati hočejo preosno-vo sedanje deželne vlade, vendarle ne želijo krize «v terni*, marveč hočejo, da bi v okviru sedanje široke koalicije prišlo do preosnove deželne vlade z njihovim vstopom vanjo. To so sklenili na petkovem sestanku njihovega deželnega vodstva v Buttriu, o katerem smo že včeraj poročali. Seja se je zavlekla pozno v noč in ker sta se pojavili dve stališči, prva o takojšnjem odprtju krize na deželi, druga pa o postopnih pogajanjih z drugimi strankami, je moral deželni tajnik PSDI Bianchi pomirjevati različni si »tališči in našel je tudi stično točko. Glasovanje o Tesoluciji je bilo potem enotno.
Kaj hočejo socialdemokrati? Dopisniku našega lista je deželni tajnik Bianchi dejal, da nočejo slepe krize. Predsedniku deželne vlade odv. Comelliju, ki je garant večstrankarskega sporazuma na deželi, in tajnikom drugih strank bodo orisali svoja stališča. Po njihovem mnenju je treba izboljšati odnose med strankami večinske koalicije. Treba je gledati na enotnost dežele, ni moč več odlašati z reševanjem

SVEČANOST V POMORSKEM MUZEJU
Ob 150-letnici preizkusa Resslovega ladijskega vijaka
Obletnica Pomorskega muzeja - Dr. Babudlieri pred-6lavil Resslov o delo - Odprti novi muzejski prostori
Pred stopetdesetimi leti je vijak, ki ga je izumil Jožef Ressel in ki je pomenil pravo revolucijo v pomorskem prometu, prvič zarezal v valove Tržaškega zaliva. V počastitev te pomembne obletnice, ki sovpada s petinsedemdeseto obletnico obstoja tržaškega Pomorskega muzeja, je bila včeraj v prostorih muzeja spominska svečanost, s katero se je Trst, ki je na Ressla sicer pozabil, hotel oddolžiti spominu na tega genijalnega izumitelja. Ob tej priložnosti so tudi odprli občinstvu nove razstavne pro store v drugem nadstropju muzejske zgradbe.
Na svečanosti je kot prvi spregovoril direktor občinskega naravoslovnega muzeja, Renato Mezze-na, ki je na kratko orisal zgodovinski razvoj muzeja. Ta .je bil u-stanovljen 1. 1904 z razstavo modelov jadranskih ribiških ladij, pozneje, 1. 1911 se je z ustanovitvijo Ribiškega muzeja zbirka eksponatov povečala in postala vse pestrejša. L. 1968 je do tedaj privatni muzej prešel pod občinsko upravo, kot oddelek Občinskega naravoslovnega muzeja.
Sledil je govor tržaškega župana Cecovinija, ki je pozdravil prisotne. nato pa spregovoril o pomembnosti Resslovega izuma in o izumitelju samem. Poleg ostalega je poudaril, da je «Ressel naš, naš, ker je v Trstu živel in delal, naš, ker je v Trstu prvič zaplula ladja, ki .jo je gnal njegov vijak*. Ob tem bi si upali omeniti, da .je žalostno, da je Ressel postal «naš» šele stodvajset let po svoji smrti in da se Trst še do danes ni dostojno oddolžil njegovemu spominu. Velika mesta. Washington, Pariz, Dunaj in mnoga druga, so Resslu postavila spomenike in poimenovala po njem ulice in ceste in prava sramota je, da v mestu, kjer je živel in delal, nosi njegovo ime le neka zakotna uličica.
Univerzitetni profesor dr. Babu-dieri je nato prikazal nastanek ladijskega vijaka, od začetne zasnove do končne izvedbe in poudaril pomen, ki ga je izum imel v ta-
kratnem zgodovinskem trenutku, kakor tudi v razvoju pomorske tehnike in posledice, ki jih je imel za razvoj svetovne trgovine. Pri tem je omenil tudi koristi, ki jih je imelo naše mesto od Resslovega ladijskega vijaka, saj brez njega nikakor ne bi, doživelo takega razcveta in gospodarske moči, kakršne poznamo iz zgodovine.
Po svečanosti, na kateri smo o-pazili tudi izumiteljevega vnuka Ferdinanda, so si gostje lahko o-gledali nove razstavne prostore Pomorskega muzeja in bogato zbirko razstavljenih eksponatov, (sai)
Zborovanje upokojencev v Skednju
V torek. 30. t.m., ob 16. uri bo v škedenjski kinodvorani predkongresno zborovanje, ki ga organizira Zveza škedenjskih upokojencev (SPI - CGIL). Na zborovanju, na katerem bo navzoč namestnik deželnega tajnika F. Ludovisi, bodo razpravljali o perečih problemih, ki zadevajo upokojence. Zveza vabi vse upokojence, da se udeležijo zborovanja.
številnih vprašanj, treba je osredotočiti zanimanje dežele na nekaj kvalificiranih točk. Vse to je moč doseči s preosnovo sedanjega enobarvnega odbora in novi odbor bi imel tako več avtoritete in bi bil bolj reprezentativen.
Tajnik Bianchi je še dejal, da želi. da se kriza, do katere je v tem trenutku prišlo, reši čimprej in na najbolj ugoden način. Če pa bi druge stranke hotele dolgo krizo, se socialdemokrati temu ne bomo u-pirali, je še dejal Bianchi, ki je zatem*'dod»l, 'da mora biti novi odbor čimbolj reprezentativen in da nima njegova stranka zadržkov do .uikogak.
O tem stališču PSDI bodo razpravljali na sestanku deželnih tajnikov strank, ki podpirajo deželni odbor, se pravi, poleg same PSDI, KD, KPI, PSI, PRI in SSk. Po vsej verjetnosti bo takrat prišlo tudi do uradnega odprtja krize, ki je sicer že več tednov latentna, po sklepu socialdemokratskega vodstva pa tudi dejanska, pa čeprav še ne formalna.
Kaj pa menijo druge stranke? KD je dovolj jasno povedala, da je sedanja večina najboljša možna in da je v okviru te večine težko najti drugačno formulo. Kriza deželnega odbora bi zato nujno vodila k ošibitvi sedanje večine.
Socialisti so v izjavi deželnega tajnika Brava izrazili pripravljenost, da vstopijo v morebitni nov odbor, a le pod nekaterimi pogoji: v prvi vrsti gre za uresničitev nekaterih programskih postavk, kot sta reorganizacija deželnega birokratskega ustroja in takojšen začetek rekonstrukcije področij, ki jih je prizadel potres. Bravo je tudi dejal, da je PSI avtonomna stranka in da se torej ne bo ozirala na stališča drugih strank, oziroma na njihovo voljo, da vstopijo v odbor. Z drugimi besedami bi socialisti u-tegnili — pod navedenimi pogoji — vstopiti v nov odbor tudi v primeru, da bi se KPI odločila, da se vrne v opozicijo.
Stališče KPI je znano in ga bo danes ponovil deželni tajnik posl. Cuffaro preko stolpcev strankinega glasila «L’Unita». Komunisti ne postavljajo v dvom veljavnosti sedanje večinske formule, so pa za tak odbor — tudi glede na pomanjkljivosti sedanje deželne uprave — v katerem bi bili obe delavski stranki zastopani, se pravi tako PSI kot sama KPI. Vsekakor pa bodo razčlenjeno stališče v zvezi s skorajšnjim sestankom deželnih tajnikov večine komunisti zavzeli jutri zjutraj na sestanku deželnega komiteja, na katerem bo podal uvodno poročilo sam Cuffaro.
Na političnem področju moramo še zabeležiti, da se je v okviru predkongresnih priprav KD zaključila predstavitev list v pokrajinskem merilu. V Trstu se pred kongresom demokristjani delijo na tri liste: prvo sestavljajo «morotejci», med njimi posl. Belci, podpredsed-

URNIK TRGOVIN MED PRAZNIKI
Združenje trgovcev je objavilo urnike trgovin ob prihodnjih praznikih.
Jutri, 29. oktobra, bodo vse trgovine odprte ves dan, tako dopoldne kakor popoldne. Izvzete bodo le pekarne, ki bodo popoldne zaprte. Trgovine s sadjem in zelenjavo, ribarnice in mesnice bodo odprte normalno.
7.40 - 14.00
Sadje in zelenjava
Ribarnice
Mesnice
8.00 - 14.00 7.40 - 13.00
Sreda, 31. oktobra — vse trgovine bodo odprte tako dopoldne kakor popoldne. Trgovine s sadjem in zelenjavo in mesnice pa bodo odprte od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00.
Četrtek, 1. novembra — Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn in pekarn, ki bodo dopoldne odprte.
Petek, 2. novembra — Vse trgovine bodo odprte normalno, razen trgovin s sadjem in zelenjavo in mesnic, kj. bodo odprte po predprazničnem urniku, od 7.40 do 13.00 in od 16.30 do 19.00.
Sobota, 3. novembra Vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, mlekarn in pekarn, ki bodo tdprtc dopoldne.
Ponedeljek, 5. novembra — Vse trgovine bodo odprte dopoldne in popoldne, razen pekarn, ki bodo popoldne zaprte. Sadje in zelenjava, mesnice in ribarnice bodo odprte normalno.
nik deželnega odbora Coloni in deželni odbornik za industrijo Rinal-di ter načelnik skupine v občinskem svetu Richetti. Drugo listo sestavljajo pripadniki struj «base» in «forze nuove* ter Andreottijevi pristaši. Tretja lista pa je koalicija fanfanijevcev in «dorote.jcev», v njej pa najdemo posl. Tombtsija, deželnega svetovalca Pietrija in občinskega svetovalca Orlanda.
In končno še napoved, da bo pokrajinski kongres PSI v dneh 15. in 16. decembra v Trstu. Sklep je soglasno sprejel; ;na zadnjem sestanku pokrajinski odbor tržaške federacije socialistične stranke.
KPI poudarja važnost zakona o reformi vojaških služnosti
V dneh 5. in 6. novembra se bo mudila v naši deželi komisija za obrambna vprašanja pri poslanski zbornici. Prišla bo, da bi preverila trenutno stanje glede izvajanja za-
kona o reformi vojaških služnosti po treh letih, odkar je stopil v veljavo. V ta namen se bodo njeni člani sestali z deželnimi, krajevnimi in vojaškimi oblastmi.
V ta namen se je sestalo tudi deželno vodstvo KPI, ki je ponovno pozitivno ocenilo zakon o reformi vojaških služnosti, za katerega so se dolga leta borile vse družbene demokratične organizacije. Na osnovi tega zakona se je namreč obseg zemljišč, ki so bila podvržena vojaškim služnostim, drastično zmanjšal; zmanjšalo se je tudi število občin, ki so bile «vojaško pomembne*, poleg tega pa zakon predvideva, da se priznava ne samp posameznikom, ampak tudi občinam vsa škoda, ki je nastala na teh področjih. Predvsem pa je važno, da niso vojaške služnosti, ki so potrebne državni 0-brambi, v nasprotju s potrebami razvoja dežele, zaradi česar morajo o teh vprašanjih razpravljati posebni mešani paritetni odbori, ki jih sestavljajo vojaške in civilne oblasti.
Deželno vodstvo KPI nadalje pripisuje velik de) odgovornosti zaradi trenutnega stanja vojaških služnosti v naši deželi deželnemu odboru.
V TOREK, SREDO IN ČETRTEK PRIHODNJEGA TEDNA
Jugoslovanski generalni konzulat počasti padle
Prihodnji teden bodo predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu polagali vence k spomenikom in grobovom padlih borcev NOV. V torek, 30. t.m., bodo takšne svečanosti v Barkovljah (ob 8. uri), na Kontovelu (8.15) in Proseku (8.25), v Gabrovcu (8.40), Zgoniku (9.00), Saležu (9.15), Sama-torci (9,25), Praprotu (9.35), Šem-polaju (9.45), Nabrežini (10.00) in Križu (10.15).
Naslednjega dne, 31. oktobra, se bo polaganje vencev nadaljevalo v Miljah (8.30), pri Korošcih (8.50) in Domju (9.10), v Mačkoljah (9.25), Prebenegu (9.35), Dolini (9.50), Bo-Ijuncu (10.10), Borštu (10.25) in Ric-manjih (10.40), na Katinari (11.00), v Gročani (11.15), Bazovici (12.00) in Gropadi (12.15), na Padričah (12.30), v Trebčah (12.40), na Opčinah (12.55) in Colu (13.20) ter v Repnu (13.30).
bo
Prav tako v sredo, 31. t.m. konzularno predstavništvo položilo venca k spominskemu obeležju na glavnem tržaškem pokopališču pri Sv. Ani (ob 9. uri) ter v Rižarni (9.30).
V četrtek, 1. novembra, bo. sledila podobna svečanost na vojaškem pokopališču v Trstu, in sicer ob 12.30.
Polaganje vencev bo tudi na Goriškem ter v videmski pokrajini.
• V Ul. Imbriani so na strani lihih številk namestili parkirni prostor za motorna vozila.
Deželni prispevek višji šoli za socialno službo
Deželni odbor je odobril sklep o dodelitvi prispevka 240 milijonov lir višji šoli za socialno službo v Trstu. Dotacija velja za tekoče leto in sodi v skupni financijski znesek 840 milijonov lir, predviden za vse obdobje do konca 1982. Ta sredstva nakazuje deželni zakon štev. 31 z dne 16. junija letos, vendar pod pogojem, da se v upravni odbor šole imenujejo zastopniki deželne uprave, docentov in študentov. Dežela bo finančno podpirala šolo vse dotlej, dokler ne bodo uveljavili v vsedržavnem merilu enotnih norm glede usposabljanja socialnih asistentov ter priznanja njihove poklicne diplome.
Openski šolarji obiskali radijsko postajo Trst A
Učenci 4.b in 5. razreda osnovne šole «F. Bevk* z Opčin so v spremstvu učiteljic Lučke Križfrnan in Mirjam Mikol obiskali tržaško radijsko postajo. Ob prihodu je številno skupino sprejela prijazna radijska funkcionarka Marija Oficija, jo popeljala v razne radijske studie in oddelke, diskoteko in kartoteko, oddelek za snemanje in oddajanje iger, glasbenih sporedov in poročil. Obiskali so tudi redakcije in upravo naše slovenske radijske postaje.
Najbolj so otroke pritegnile nove naprave televizijske tretje mreže. Spremljal j'h je tehnik tega oddel-
iiiimni iii im m n mu iiiii iiii mi nmiimii i um immiiii mi Hlinili m iimiiiiimiiuum iiii iii n mu itn n n ii n iin m m MiiiiiiimimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMi
ŠPEKULACIJA OPOZICIJE V ZVEZI S KOMEMORACIJO PADLIH
Miljska občina zavrača provokacije
Predvolilna spletkarjenja so ostro obsodile tudi borčevske organizacije
Miljska občinska uprava, komunistična in socialistična svetovalska skupina in Svet odporništva priredijo v četrtek, 1. novembra, tradicionalno spominsko svečanost za padlimi v narodnoosvobodilnem boju. V Svetu odporništva so poleg zastopnikov KPI in PSI, ki tvorita večinsko koalicijo v občinskem svetu, še predstavniki sindikalnih organizacij CGIL in CISL, Vsedržavnega združenja partizanov (ANPI), vsedržavnega združenja političnih preganjancev ANPPIA, vsedržavnega združenja deportiranih v koncentracijska taborišča ANED in krajevnega združenja italijanskih partizanov API.
Po logiki bi bilo treba tem prišteti zastopstvo socialnodemokratske stranke, sindikata UIL in združenja katoliških delavcev ACLI. V Svetu odporništva pač ničesar ne vedo o tem, da naj bi PSDI, UIL in ACLI izstopili, kakor je bilo rečeno v tiskovnem sporočilu, ki so ga podpisali krščanski demokrati, republikanci in liberalci, ko so pred dnevi razglasili na vse vetrove, da se prvonovembrske komemoracije ne bodo udeležili. To pa zato, ker svečanost ne bo namenjena vsem padlim v vseh vojnah.
To je bila izzivalna poteza in nov člen v verigi predvolilnih špekulacij, ki v izrazito križarskem slogu spominjajo na propagando Liste za Trst v preteklosti in zdajšnjosti, ko listarji jurišajo na Milje. O komunikeju KD, PRI, PLI in PSDI smo poročali pred dnevi in po preveritvi dejstev ugotovili, da vsebujejo trditve, ki so sad očitnega izkrivljanja dejstev.
Sedaj pa se oglaša z lastnim tiskovnim sporočilom miljski občinski odbor. To je zgodba, je v njem rečeno, ki ne more biti v čast «bra-niteljem demokracije, strpnosti, sožitja in omike*, kakor se proglašajo svetovalci opozicije v Miljah. Enotna komemoracija padlih v narodnoosvobodilnem boju se redno odvija od 1971. leta. Toda že v obdobju 1972/73 so KD, PRI in PLI izstopile iz Sveta odporništva, kot da bi vsa povojna leta tako ali drugače ne pomagale kovati usode italijanski republiki, ki je nastala prav iz odporniškega gibanja. Pozneje so zopet pristopile k prvonovembrskim
svečanostim, vendar pod pritiskom občinske uprave in še to le na ravni svetovalskih skupin.
Programski plan miljske občine 1977/80, ki so ga podprle KPI, PSI in PSDI, narekuje potrebo po u-stanovitvi enotnega protifašističnega odbora. Potreba se je spričo razraščanja črnega nasilja sprevrgla v nujo. In glej: KD, PRI in PLI se temu kujajo. Kako bi to raztolmačili? Ne samo, omenjeni plan, ki so ga iste tri stranke seveda zavrnile, predvideva tudi «preveritev in prikrojitev spominskih svečanosti za padlimi*. Kaj to pomeni? Da je miljska občinska uprava pripravljena takšne komemoracije ze-
lo demokratično raztegniti, da bi ne
pod pogojem, da ostane njihov pristni protifašistični duh neokrnjen. To je nameravala storiti tudi letos, toda opozicija jo je v predvolilni ra-čunici prehitela.
Miljska občinska uprava si tega sicer ne žene k srcu, kot je jasno razvidno iz njenega komunikeja, saj ima na svoji strani prebivalstvo in vse druge članice Sveta odporništva. Manevre opozicije proti Bordonu in njegovim upraviteljem so enotno in ostro obsodila poleg demokratične javnosti tudi združenja VZ Pl - ANPI, ANPPIA, API in ANED.
Četrtkova svečanost bo zajela pomnik Almi Vivodi v Trstu, spo minsko ploščo v ladjedelnici, spo-
ostale omejene zgolj na padle v narodnoosvobodilnem boju; seveda
menik padlim v Miljah, tamkajšnje
ka, ki jim je podrobno opisal nastajanje in delovanje bodoče tele vizijske postaje naše pokrajine. Ob odhodu so otroke obdarili s spominskimi posterji, ki jih bodo še dolgo spominjali na zanimivi dogodek.
Antifašistični film «Ogro» trn v peti fašistov
Fašistični skrajneži so se spet znesli nad kinematograf, v katerem so predvajali film italijanskega režiserja Gilla Pontecorva «Ogro» o atentatu na španskega frankistične-ga ministrskega predsednika Carre-ra Blanca. Po napadu na kino Ritz so tokrat razbili s kamenjem šipe na oknih in vratih kinematorgrafa Aldebaran na nabrežju. O dogodku so uvedli preiskavo akenti Digosa.
Nasilno dejanje je včeraj ostro obsodila sekcija KPI tržaškega pristanišča, ki poziva delavstvo in demokratične meščane na odločno budnost, da bi preprečili take in podobne fašistične izbruhe.
Pretepaška tolpa
napadla mladeniča
Agenti letečega oddelka so včeraj prijavili sodnim oblastem 18-letnega Giampaola Visintina, 21-letnega Giorgia Razzo, 18-letnega Alessandra Borellija, 19-letnega I-gorja Declica in prav toliko let starega Maurizia Corbattija, ki so obtoženi, da so 11. septembra zvečer v Ul. Carducci pretepli 20-letne-ga disc jockeya Claudia Cossutto s Proseka 300. Slednji je o pretepu obvestil izvidnico policajev, katerim je tudi povedal, da mu je Visintin strgal z vratu zlato ogrlico vredno 300.000 lir. Zaradi poškodb, ki so mu jih prizadejali napadalci, se je moral mladenič zateči v bolnico, kjer so ga sprejeli na urološkem oddelku s prognozo okrevanja v 7 dneh.
Tragična smrt mladeniča v kopalni)
Komaj 20-letni mladenič je 31
či umrl v tragičnih okoliše® na svojem domu v Ul. S. P*s!! le 77. Franco D'Andrea, tako 1 je bilo ime, se je zvečer kop® kopalnici, da bi se nato odptM z doma, med kopanjem pa s0.,1 zadušili vodni hlapi, ki so z*3 prostor.	_
Franca je malo pozneje v k0r|
niči našel oče, ki je takoj P°2 rešilec Rdečega križa, ob princi
dežurnega zdravnika in bolnicah| pa je bil mladenič že mrtev.
Sekcija VZPI - ANPI Križ itf* družini in sorodnikom padlega htejl Ninnta iskreno snžalie ob
Ninota iskreno sožalje mame Ivanc Strgonšek.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih stvovanja ob izgubi našega drafFI
Ladislava ScheimerjJj
se prisrčno zahvaljujemo vse*i , so na kakršenkoli način poč®5 | njegov spomin.
Žena in svoj«'
Trst, 28. oktobra 1979
ZAHVALA
Za številne izraze sožalja, ki jih prejel ob smrti svoje drage me, se vsem prisrčno zahvaljuj?! še posebej Slovenskemu stala?
gledališču,'SPD Tabor Opčine, jj! venskemu klubu, družinam I
in šiškovič in senatorki Jelki Ger?| Vlado Turin*
Trst, 28. oktobra 1979
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
ALOJZA LUXE
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala župniku, godbenemu društvu Prosek, pevskemu zboru Vasilij Mirk, cerkvenemu pevskemu zboru. Gospodarskemu društvu Prosek, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Prosek, 28. oktobra 1979
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
ELIZABETE TAUČAR vd. STAREC
se prisrčno zahvaljujemo.
Sin Darjo z družino
Prosek, 28. oktobra 1979
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naše drage
MARIJE ŠTURMAN vd. GRDELIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v teh težkih trenutkih ob strani.
Posebna zahvala župniku, pevkam cerkvenega zbora, pevskemu zboru Slavec, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnico pospremili na zadnji poti.
Družini Grdelič in Zobec
Ricmanje, Boljunec, 28. oktobra 1979
partizansko pokopališče in spomenik J pri Korošcih, (dg)
IIIIIIIMIIIIiiiHMIIIllllIlll Hlinili im 111111111111111 m iiiriiiiiiiuiiiiii 111111111111111111111111IIHIHIIIIMIH11111111111111
TRI MESECE IN POL PO ROPARSKEM NAPADU
Karabinjerji na sledi roparjem ki so oropali banko v UL Ciulin
Aretirali so že dve osebi, ki sta podpirali zlikovce
Tri mesece in pol po izvršenem zločinskem dejanju so tržaški karabinjerji v sodelovanju z videmskimi prišli na sled dvema od štirih roparjev, ki so 9. julija letos oropali agencijo št. 1 bančnega zavoda Banca Caltolica del Veneto v Ul. Giulia 9 za več kot 50 milijonov lir. Njuni imeni zaradi preiskovalne tajnosti nam niso posredovali. namestnik državnega prav-dnika dr. Coassin pa je za oba roparja, ki sta baje doma iz Cata-nie, že podpisal zaporni nalog in ni izključeno, da bosta zlikovca že v kratkem času padla v roke pravice.
Karabinjerji so medtem že are tirali dve osebi, moškega in žensko, ki naj bi pomagala četverici pri pripravi ropa. Gre za 20-letne-ga Edmonda Merdlleja in 28-letno Antonietto Crosta, ki so ju priprli po hišni preiskavi na domu ženske v kraju S. Maria La Longa pri Ronchiettisu v videmski pokrajini.
Med včerajšnjo preiskavo so nam reč našli v stanovanju Croste več topografskih kart Trsta in Porde nona s podčrtanimi ulicami, v ka terih imajo svoje prostore ali bančni zavodi ali poštni uradi. Izkazalo se je tudi, da sta oba, moški in ženska, poznala roparja iz Ca-tanie, Crosta pa je imela pri sebi tudi 6 ponarejenih bankovcev za 10.000 lir. Oba so aretirali pod ob tožbo osebnega in realnega podpi ranja materialnih storilcev ropa.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
IVANE SEDMAK vd. STRGONŠEK
se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti.
SVOJCI
Križ, Nabrežina, Montargis, 28. oktobra 1979
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
IVANE GRGIČ por. KALC
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob dolgi in mučni bolezni in ob smrti.
Posebno se zahvaljujemo župniku Živcu, dr. Hrovatinu in gospe Kristini Kalc.	SV0JCI
Gropada, Opčine, 28. oktobra 1979
Avtomobil v Križu zbil motociklista
Na pokrajinski cesti v Križu je včeraj popoldne prišlo do trčenja
med motociklom in avtomobilom, ki je privozil na cesto iz stranske ulice. Voznik motornega kolesa, 14-letni študent Stefano Buri iz Križa 638, si je pri padcu zlomil gleženj leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše predrage mame in none
EMILIJE GRUDEN vd. ŠKERK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja in godbi s Proseka.
Salež, 28. oktobra 1979 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 - tel. 60096
Žalujoče hčerke Danila, Luciana in Marta z družinami
Jž G -2ž £ -^3 & cJš 'taja o => o.^ -ts -v sz ..
^RnloršllS^nevmfc
28. oktobra 1979
RAZGOVOR S PSIHOLOGINJO HELLEN BRUNNER
Handikapiranim je treba pomagati da se povsem vključijo v družbo
Primanjkuje osebja, ki bi skrbelo za prizadete otroke in mladostnike > Možnost honorarne zaposlitve na pokrajini
USTANOVLJEN PRIPRAVUALNI ODBOR
Maja slovesno poimenovanje osnovne šole pri Sv. Jakobu
Šolo bodo poimenovali po mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču
, S poskusom vključevanja handi-™*P>ranih otrok v šolo so nastali ekateri problemi, oziroma pojavi-
*	so se razumljive ovire, ki onemogočajo proces uvajanja prizade-
otrok v šolsko stvarnost. Naj-n. Jo oviro predstavlja pomanjka-1« osebja, ki bi skrbelo in sledilo andikapiranim med poukom. Seve-
*	so s tem tesno povezane druge zave, kot na primer pomanjkanje sebja, ki bi sledilo prizadetemu °encu tudi izven šole, mu dajalo
Pnmerno podporo in ga spodbujalo delu. Večkrat imajo taki otroci ki so zgolj praktičnega zna-aja. Pripeti se namreč, da niso pvajeni hoditi po mestu z avtobusi v liso dovolj samostojni, da bi jahko satni opravljali nekatere stva-J*1 ai se nam zdijo mogoče še preveč naravne. Tudi na slovenskih šolah je pojavila zahteva po posebnem ,sebju, ki bi sledilo prizadetim u-pficem; žal imamo Slovenci le ma-.1 ljudi, ki so zaposleni v tej stro-'• faradi tega bo tržaška pokrajina Prejela v službo osebe, ki bodo Premljale handikapirane mladolet-•“ke. Pogoji za zaposlitev so nasledil1 kandidat mora imeti vsaj niž-J^plsko izobrazbo in izkušnje na Jnuročju šolstva ali socialnega skrb-jiva. Morebitni zainteresirani naj “?rej vložijo prošnjo na pokra jin-ko tajništvo do 30. oktobra. Pred-^uen je pogovor, ki bo za Slovence slovenščini. Zaposlitev ni stalna, Mavci in delavke bodo plačani honorarno.
.vprašanje delavcev in delavk, ki ,{Miijo prizadetim, smo poglobili s dellen Brunner, ki opravlja tako •užbo že sedem let in je torej pra-,a izvedenka na svojem področju. r*l°s poleti se je udeležila kot animatorka v Mavhinjah počitnic, ki
..■“>«rKa v Mavhinjah pocitmc, ki .{o je za prizadete priredila pokra-j o®- Povedala nam je, da je ta Skušnja izredno obogatila vse, ki *° tam delali. Sklenili so, da bo J/13 k do izmed njih zapisal svoje spo-?".ne. ki bodo neke vrste trajno pr>čevanje in obenem pripomoček postale, ki se zato zanimajo. Se-. je to še v zametkih, a z do-voljo in nekoliko prostega časa ^Mlo svoje želje lahko uresničili.
. Kako in zakaj je izbrala tak po-uc? «Taka služba me je od vedno Privlačevala,* je odvrnila Hellen. f -e na višji šoli sem rada prebi-ala spise, ki so obravnavali temo ^oiarginacije in vzgoje. Povedati treba, da je v tistih letih prišlo
0	velikih sprememb, saj je tedaj .avel Basaglia uveljavljati “svoje f-, eJe o vključevanju umskih bolni-
°v v družbo. Prav zaradi tega sem Pp maturi odločila, da se vpišem a šolo za socialne delavke. Šola Pa me ni zadovoljevala in prepi am sem se na univerzo. Med tem Mn se začasno zaposlila pri CEST,
1	je takrat komaj nastajal, nato !Km bila nekaj časa kot prostovolj-** v psihiatrični bolnici.*
jl^u je Hellen takoj pojasnila, kaj S .Pomeni delo vzgojiteljice prizade-h- Po njenem mnenju se ta poklic Prevečkrat istoveti z neke vrste mi-Jonarjenjem: pojem poklica je ta-
Delovanje sindikalne komisije na šolskem skrbništvu
Prizadevanje za odpravo številnih pomanjkljivosti
S šolskim letom 1979/80 je začela delovati na šolskem skrbništvu sindikalna komisija, ustanovljena po 24. členu zakona 463. Delovanje te komisije je nov uspeh konfederalnih sindikatov CGIL, CISL, UIL. Sindikat SSŠ je ob ustanovitvi te komisije naslovil na bivšega šolskega skrbnika Angiolettija pismo z zahtevo po predstavniku SSŠ v tej komisiji. Sprva je ‘bila prošnja odbita, ker je skrbništvo sodilo, da komisijo sestavljajo samo predstavniki vsedržavnih sindikatov. Toda na ponovno zahtevo SSŠ je skrbništvo končno imenovalo v sindikalno komisijo tudi slovenska predstavnika za Sindikat slovenske šole Furla-
nije - Julijske krajine in za avtonomni slovenski sindikat.
Sindikalno komisijo sestavlja 7 članov in se je sestala do sedaj že šestkrat. Na sestankih s šolskim skrbnikom in z osebjem raznih oddelkov na skrbništvu, so obravnavali osnovno in srednjo šolo. Naloga sindikalne komisije je, da preveri lestvice namestitev učnega, ne-učnega in vodstvenega osebja na šolah vseh stopenj tržaške pokrajine in da rešuje skupno z osebjem skrbništva najbolj pereče probleme šole. Prve pomanjkljivosti so že prišle na dan pri seznamih za slovenske in italijanske osnovne šole, ker po enem mesecu pouka te lestvice niso še dokončne in popolne! Sindikalna komisija želi odpraviti take pomanjkljivosti in prispevati k hitrejšemu in boljšemu reševanju šolskih problemov v tržaški pokrajini in s sodelovanjem osebja na skrbništvu in samega skrbnika bodo mnogi problemi, ki tarejo tržaško šolo rešeni.
Predstavnik SSŠ P.M.
Sestanek na šentjakobski nižji srednji šoli
Na šentjakobski osnovni šoli so se v četrtek zvečer zbrali starši učencev, nekdanji učenci Ciril - Metodove šole in drugi šentjakobčani, da bi se domenili o pripravah za slovesno poimenovanje šole po mladinskem pisatelju Josipu Ribičiču. Na seji, ki sta se je udeležila tudi didaktični ravnatelj Strnad in predstavnica učiteljstva, so izbrali člane pripravljalnega odbora za poimenovanje, sestavili pa so tudi osnutek programa za slovesnost, ki naj bi
............................
VPISOVANJE V TEČAJE SLOVENSKEGA POKLICNEGA ZAVODA
odIetos možnost poklicnega
IZOBRAŽEVANJA V SLOVENŠČINI
Predvidenih je pet tečajev in sicer tečaj o knjigovodstvu, o vzgoji prizadetih otrok, dva tečaja o kmetijstvu in tečaj slovenščine za videmsko pokrajino
ko
spremenjen in izkrivljen. Seveda
tu za predsodek. Centri niso u-■Snove, v katerih delajo usmiljcn-Pač pa kraji, kjer je treba Prizadete vzgajati in jih usposab-gJati, da postanejo samostojni, da je *ahko sami uveljavijo v našem ružbenem sistemu. Zato ni čudno, a obstaja še danes v Trstu veliko Privatnih ustanov, ki večkrat bolj sodujejo kot koristijo. «V dveh le-L? službe pri ustanovi 'Časa del pivane’ sem imela mogoče največje ““doščenje, saj nam je uspelo spre-Miiti zaprt zavod v odprto usta-,°Vo, stično točko med prebivalci h rPkajšnjega rajona (Valmaura) in 6kdanjimi bolniki. Cdg se je spre-enila v nek, socialni center, kamor ,, nes zahaja mladina, otroci in tudi
, Priredili so tečaje in razživeli »Pftno dejavnost. Tam je tudi na-kala zamisel, da bi ustanovili ne-- J Posebnih centrov, kjer bi pri-f, ,eti lahko izdelovali obrtniške iz-‘ko. Skupina mladih CEST in u-_ anove Časa del giovane je s po-j. Mijo pokrajine res uresničilo ta •TjdPt in v Trstu imamo zdaj štiri Tke obrtniške centre. Tu se priznaj h usposabljajo v obrti. V spodbu-,° Jm je, da se lahko pogovarjajo ni Miiskovalci in nakupovalci. Glavic c'ij teh obrtniških laboratorijev n’ da se handikapiranim približajo j,6 'e prostovoljci, temveč tudi ti-'• ki se jih večkrat izogibajo.
hJ>j?OVor je zajel tudi vlogo samih . ndikapiranih v naši družbi. Več-j),.; ke vprašujemo, ali smo res . ‘Pravijeni, da sprejmemo prizade-0 . v svojo sredo, oziroma ali se n, * hočejo vključiti v neko stvar-Vaf- ki jih je toliko časa zavrače-a- Hellen je na vprašanje odgo-primerom. »Večkrat je glav-°vira le pomanjkanje primernih ,/Uktur. Ni namreč ustreznih cen-Stvz’ .kier bi se prizadeti lahko 'ali in občevali z drugimi ljud-j> To se dogaja tudi pri mladih.
«*bn° v Trstu imamo le malo g t^ktur, kjer bi se lahko shajali, a Pogovarjali. Tako se mnogokrat g011', da se počutimo osamljene.
sco klubi in druge podobne »usta-|j Ve» vsekakor ne zadoščajo potre-|J~|, 'n zahtevam mladine. To pa po-da ostane nekdo, ki je brez djjme družbe, tako rekoč na ce-
jjJkltujenost in osamljenost pa sta j? 'zmed na j več jih problemov so-bnih družb in eden od vzrokov, Vijeprav ne kaže posploševati, de-kbtnega vedenja, (vb)
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
ustanovljen v deželi Furlaniji - Julijski krajini dne 29. VI. 1979 z namenom, da nudi pripadnikom slovenske narodne skupnosti možnost, da si v materinem jeziku pridobijo znanje, potrebno za opravljanje poklica, razpisuje za šolsko leto 1979/80 vpis v naslednje večerne tečaje:
—	Tečaj za specializacijo v knjigovodstvu (splošno knjigovodstvo, fiskalna zakonodaja, IVA, plačilno računovodstvo, bančna tehnika, komercialno pravo in drugo). Pogoj za vpis je opravljena matura trgovskega tehničnega zavoda. Tečaj bo trajal 90 ur in se bo vršil v tržaški pokrajini. Zainteresirani lahko dvignejo prijavnice na sedežu SDGZ, Ul. Cicerone 8, Trst.
—	Tečaj za animatorje skupin, v katerih so vključeni handika-pirani otroci. Pogoj za vpis je opravljena matura na učitelji-
v ŠČU ali na šoli za vrtnarice. Prijavnice lahko dvignete na sedežih didaktičnih ravnateljstev ali v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, I. nadstropje, Trst.
—	Tečaj za ažurniranje v agronomiji, namenjen delavcem v kmetijstvu. Tečaj bo v tržaški pokrajini in bo trajal 432 ur. Prijavnice so na razpolago na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8, Trst.
—	Tečaj za ažurniranje v vodenju kmečkih gospodarstev, ki se bo odvijal v goriški pokrajini, bo trajal 432 ur. Prijavnice na sedežu Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2.
—	Tečaj za prevajalca slovenskega jezika, ki bo trajal 300 ur in bo potekal v videmski pokrajini.
Rok za vpis v vse tečaje, razen kmetijskih, zapade dne 10. novembra. Tečaji so brezplačni. Vse podrobnejše informacije dobite na tajništvu Zavoda, Ul. Ginnastica 72, Trst; tel. 57 43 10, od 15. do 17. ure vsak dan, razen sobote.
....................................
POKOPALI SO CA V PONCDELJCK NA PROSEKU
ZADNJE SLOVO OD ALOJZA LUXE
V ponedeljek popoldne je na Proseku velika množica ljudi pospremila k poslednjemu počitku dolgoletnega pevca ;n narodno zavednega moža Alojza Luxo , ki je umi v 72. letu starosti.
Alojz se je rodil na Proseku 6. maja 1907 in je bil najstarejsi od šestih otrok v družini. Življenje gotovo mu ni bilo posuto s samim cvetjem, saj je že kot otrok oku-sil grenkobe prve svetovne vojne in nato temno obdobje mračnih su, ki so prepovedale slovensko besedo in pesem. Kljub temu se ni Lojze nikoli predal grožnjam, saj se je že mlad vključil v pevski zbor Hajdrih; tam se je spoznal z domačinko Marijo Regent, ki mu je v zakonu povila tri otoke.
Izbruhnila je druga svetovna vojna in Lojze, kot mnogi naši fantje in možje,' je bil priključen v <,bat-taglione specialen. Nekaj časa. je bii v Franciji, nato na Sardiniji in celo na Korziki. Po končani vojni
Jutri, 29. oktobra, ob 16. uri sklicuje Sindikat slovenske šole sejo odbora. Na dnevnem redu so zelo važne točke in prosimo vse odbornike, da se seje udeležijo.
se je vrnil v domačo vas in se ponovno vključil v kulturno in gospodarsko življenje v vasi.
Prestopil je k takratnemu mešanemu pevskemu zboru in pel tudi v cerkvenem pevskem zboru. Izvoljen je bil za odbornika domačega gospodarskega društva in nato za kletarja, nakar je s svojo družino prevzel društveno gostilno na Proseku.
Kljub temu, da je šel v zasluženi pokoj, je še vedno šilil kulturno in gospodarsko življenje v vasi. V zboru Vasilij Mirk je pel j vse do leta 1972. Leta 1969 je bil ; odlikovan tudi z zlato Gallusovo j značko. V tem letu mu je umrla : tudi žena Marija. V Gospodarskem : društvu je bil odbornik do leta 1978. Delovanja zadružnega gostinskega obrata mu je bilo zelo pri srcu in če se je po skoraj tridesetih letih neprekinjenega dela odpovedal, je to bil prvi znak, da je bila temu kriva bolezen, proti ka teri se je srčno upiral z vsemi močmi, kazalo je, da jo je premagal, vendar le zk kratko dobo. kajti v soboto, 20. t.m., je Lojze, v tržaški bolnišnici zatisnil svoje oči.
Da je bil Lojze priljubljen va ščanom in dobro poznam tudi v sosednjih vaseh, je pričal njegov pogreb. Med številnim cvetjem in venci sorodnikov smo opazili tudi vence zbora Vasilij Mirk, cerkvenega zbora in Gospodarskega društva - Prosek. Pred odprtim grobom sta se od pokojnika poslovila Emil Cibic in Bruno Rupel, ki sta orisala lik pokojnika kot preprostega. veselega značaja, ki se je prilagodil vsaki družbi, ter mu izrekla vso priznanje za njegovo plemenito delo in dolgoletno sodelovanje v zboru in gospodarskem duštvu.
V zahvalo in poslednje slovo so mu zapeli proseško-kontovelski pevci, s katerimi je prepeval nad 50 let.
Dragi Lojze, naj Vam bo lahka domača zemlja. Prizadetim svojcem izrekamo globoko sožalje.
B. R.
V okviru naše narodnostne skup nosti smo že dolgo čutili potrebo po poklicnem izobraževanju v slovenskem jeziku. To bi omogočilo našim delavcem, da se izpopolnijo v svojem poklicu in dosežejo potrebno kvalifikacijo, ne da bi bili prisiljeni obiskovati italijanske po klicne zavode, kar je često pove zano z asimilacijo in s krivičnim očitkom o pomanjkanju nacionalne zavesti. Po drugi strani bi slovenski zavod dvignil strokovno raven naše mladine, ki bi se tako lahko enakopravno vključila v gospodarsko realnost naše dežele.
Ndvi"'dčMnT zakon o poklicnerfi izobraževanju nam je pred kratkim nudil možnost, da to uresničimo. Sihdikrft Slovenske šole, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Dijaška matica in Slovenski raziskovalni inštitut so tako 29.6.1979 ustanovili Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje.
Zavod razpisuje v prvem letu svojega delovanja pet tečajev, ki so po mnenju ustanovnih članov najnujnejši: tečaj za specializacijo v knjigovodstvu, tečaj o vzgoji prizadetih otrok, dva tečaja o problemih kmetijstva in en tečaj slovenščine za videmsko pokrajino,
Tečaj za knjigovodstvo želi seznaniti absolvente trgovskega tehničnega zavoda z novostmi na področju splošnega knjigovodstva, davčne zakonodaje, bančne tehnike, IVA in drugih vej v upravnem poslovanju podjetij. Tečaj o vzgoji prizadetih otrok je namenjen absolventom učiteljišča in šole -za vrtnarice. Ti se ori svo.iem delu srečujejo s takšnimi problemi, za reševanje katerih jim zastareli programi na šolah ne nudijo specifičnega znanja, saj je vključevanje teh otrok v družbo sad sodobnih teženj v pedagogiji. Tečaja, namenjena delavcem v kmetijstvu bomo ustanovili v goriški in tržaški pokrajini. Na tečajih bomo obravnavali sodobne prijeme v agronomiji, posebno pozornost bomo posvetili uvajanju novih kultur in drugim novostim na področju kmetijstva. Obenem bo tečaj nudil strokovno pomoč kmetom v knjigovodstvu, ki ga predvidevajo novi zakoni za vse kmetijske proizvajalce, katerih letni dohodek presega 10 milijonov lir. Večji del tečaja bo potekal ob praktičnem delu na kmetijah.
Vsi tečaji bodo obsegali teoretični in praktični del,
bila v drugi polovici maja 1980. Ciril - metodovci so ponudili svoje sodelovanje, na sestanku pa je bila poudarjena tudi želja, da bi vsi Šentjakobčani in razne naše ustanove in društva pomagali pri zbiranju zgodovinskega gradiva o kulturnem življenju v tem slovenskem predelu mesta, ki bi ga nato objavili v brošuri ter priredili z zbranim gradivom tudi razstavo.
Poimenovanje šole je edinstvena priložnost, da se vse še dosegljivo gradivo zbere in ohrani. V ta na men so učitelji in učiteljice že na predhodnih sejah zagotovili svoje sodelovanje.
' Da bi na še veličastnejši način proslavili poimenovanje osnovne šole pri Sv, Jakobu, so nekateri predlagali, naj bi poleg uradne slovesnosti uprizorili v Kulturnem domu Ribičičevo mladinsko igro «V kraljestvu palčkov*, ob koncu sestanka pa je pripravljalni odbor sklenil, da razpiše v sodelovanju z Glasbeno matico natečaj za uglasbitev otroške zborovske pesmi na Ribičičevo besedilo.
Ob koncu naj omenimo še, da so ciril - metodovci že zbrali 70.000 lir za sklad za poimenovanje šentjakobske osnovne šole.
Pisma uredništvu
Še o vmešavanju zunanje organizacije v šolske zadeve
Spošt. uredništvo.
Z zanimanjem sem prečital članek v nedeljskem dnevniku o vmešavanju Lege Nazionale v šolske zadeve in o hitrem, čudnem postopku občinske uprave glede postavitve spominskega obeležja italijanskemu učitelju, prostovljcu Eziu De Marchiju pred šolo v Skednju.
Naj mi bo dovoljeno izreči v tem pogledu nekaj misii:
Bil sem še mlad, odraščajoč fante, ko sem čital članek o osebnosti pok. De Marchija, ki ga je spisala Marica Gregorič - Stepančiče-va, t.j, učiteljica - domačinka, po kateri se imenuje slovenska osnovna šola pri Sv. Ani.
Članek .je bil objavljen najbrž tedaj, ko so na osnovno šolo vzidali spominsko ploščo, da je tam v sužnosti poučeval Ezio De Mar-chi, t.j. okrog leta 1923.
Vsebina članka mi je v glavnih obrisih ostala v spominu še po približno 55 letih vse do danes. Gregoričeva je opisala svojega italijanskega kolego v najboljši luči in to kot rodoljuba, predvsem pa kot moža - poštenjaka; dajala ga jeza zgled vsem tistim, ki pod pretvezo patriotizma nastopajo proti Slovencem in njihovim pravicam. Poudarila je predvsem De Marchijev pravilen in pravičen nastop do Slovencev in za primer navedla, da smo Slovenci v Skednju slovesno praznovali god sv. Cirila in Metoda. Neki Italijan se .je izrazil, kaj neki Slovenci uganjamo te komedije. Tega nestrpneža je De Marchi lepo podučil, da imamo Slovenci pravico in dolžnost spoštovati in častiti vse, ki so kaj napravili za našo kulturo. To je bil članek, katerega bi si morali vzeti k srcu gospodje pri Legi in seveda tudi oni. ki trobijo v rog LN.
Želel sem izslediti ta članek v
Gledališča
ANAMARIJA in EDVIN GLAVINA
se zahvaljujeta vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za prejeta voščila in izkazano pozornost, ob začetku skupnega življenja.
Lonjer, 28. oktobra 1979
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
ROD MODREGA VALA
Danes, 28. t.m. bo ob 10.30 v prostorih Soščeve hiše na Proseku
OBČNI ZBOR
f Čestitke
Nar. in štud. knjižnici, toda brezuspešno.
Tudi bibliografija Marice Gregorič - Stepančič, ki .jo je oskrbela Minka Pahorjeva, objavljena v brošuri, izdani ob priliki poimenovanja šole, nima oznake o članku o De Marchiju.
Sklepam, da je ta zelo zanimiv članek Gregoričeve objavila «Edi-nost»; žal pa Nar. štud. knjižnica ne razpolaga z dotičnimi letniki «Edi nosti*.
Menim, da bi bilo res primemo storiti vse, kar je potrebno, da bi se članek izsledil, na kar bi se lahko gospodom okrog Lege ter pokroviteljem postreglo s fotokopijo članka.
Pa še nekaj: dovoljenje za postavitev obeležja s kipom je občina izdala kar v nekaj dneh.
Lepo je in hvalevredno, če .je birokratski «iter» hiter in brez zastojev, toda na misel mi je prišlo, da občinska uprava ni še ugodno rešila prošnje Odbora za postavitev spomenika padlim v NOV iz Skednja, od Sv. Ane m s Kolonkov-ca in da je taka prošnja v predalih na tržaškem županstvu že celo vrsto let. Res je pred vhodom na pokopališče pri Sv. Ani majhen, skromen spomenik, ki je bil tjakaj pa stavljen pred dvema letoma. Ne smemo pa pozabiti, da ,ie Odbor tja kaj postavil spomenik, ne da bi prejel dovoljenja občine. Ob postavitvi spomenika je tudi pokrajina (torej višja oblast) poslala svoj venec.
Upam, da se bo vse srečno in pošteno izteklo.
Star škedenjc
VERbl
Danes ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto». Abonmaji turnusa D.
ROSSETTI
Danes, 28. t.m., ob 20.30 premiera Kraiserjevega dela «11 funzionario Krehler*.
AVDITORIJ
»Lutke Viktorja Podreccet: danes, jutri, 28. t.m., ob 10.45 predstava za «Cassa di Risparmio* in ob 16. uri ponovitev za občinstvo.
SSG
Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 28. t.m., ob 19.
I uri v Mariboru (Borštnikovo sreča-| nje), jutri, 29., in v torek, 30. t.m., ob 19.30 v Novem mestu, s predstavo Mihaila Bulgakova: «Ivan Vasiljevič*.
Danes praznuje svoj 45. rojstni dan EGON ŠKRK iz Velikega Repna. Še na mnoga srečna in zdrava leta mu kličejo mama Marija, brat Bruno, žena Danica in nečakinje Katja, Franka in Kristina.
Mami in noni PAVLI SANCIN, ki danes praznuje svoj 60. rojstni dan, čestitajo sin Sergij z ženo Aldo, hčerka Divna z možem Igorjem ter vnuka Vasja in Vanja.
Danes praznuje 38. rojstni dan VIKTOR VODOPIVEC. Vse najboljše mu želijo domači.
Danes praznuje svoj 5. rojstni dan MARTIN CORBATTI. Obilo zdravja in veselja v nadaljnjem življenju mu voščijo vsi, ki ga imajo radi.
Danes praznuje rojstni dan MARKO FERFOGLIA; da bi bil vedno zdrav in tako priden kot doslej mu voščita nona Dora in Eda. čestitkam se pridružujeta nono in nona s Proseka.
Henrik Tuma in OF
Spoštovano uredništvo!
V	Primorskem dnevniku v nedeljo, 7. oktobra, je bil objavljen članek o knjigi, ki opisuje delovanje dr. Henrika Tume. Ničesar nočem odrekati uglednemu in naprednemu človeku, kot je bil dr. Tuma, ki je veliko storil za delovnega človeka in za slovenski narod.
Ne morem pa soglašati z avtor jem članka, tov. Markom Waltri-tschem, ko pravi: «Po prvi vojni se je zavzel za briške kolone in jim pomagal, da so se otresli večstoletnega gospostva*.
V	resnici — na žalost — ni bilo tako. Briški koloni so ostali sužnji večstoletnega gospostva in to do prihoda narodnoosvobodilne vojske (OF) leta 1943. Dokončno pa so se otresli kolonata z ustanovitvijo slovenske republike v sklopu Jugoslavije. V Italiji to večstoletno gospostvo (kolonstvo) ni še danes do konca odpravljeno. Toliko v pojasnilo. Dr. Tumi kar je njegovega. Osvobodilni fronti (OF), kar ji pripada.
S spoštovanjem
Alojz Markovič (Zvonko)
Kino
Nazionale 14.40 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film za vsakogar.
Ariston 16.00—22.00 «Sybil*. Joanne Woodward, Sally Sield.
Ritz 16.00—22.15 «Sabato, domenica e venerdi*. A. Celentano, Edwige Fenech.
Eden 16.30 »Dottor Jekyll e gentile signora*. P. Villaggio, E. Fenech.
Exce!sior 15.30 «Campione». Jon Voichet. Barvni film.
Grattacielo 16.30 dJn assassinio sul Tevere*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Le ali della notte*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 10.30—16.00—22.00 »Capi ta n Harlock*. Barvni film.
Filodramraatico 15.00—22.00 «Le ra-gazze del porno show». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristalio 15.00 «Moonraker — opera-zione spazio*. R. Moore.
Moderno 16.00 «Elvis il re del rock*. Barvni film.
Aurora 16.00 «1855 — la prima gran-de rapina al treno*. Sean Conne-ry. Barvni film.
Capitol 16.00 «Citta in fiamme*. Barvni film.
Vittorio Veneta 15.00 «Un uomo in ginocchio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta (Milje) 15.00 «Battaglie nella galassia*.
Aldebaran 16.00—22.00 «Ogro». G. M. Volonte Angela Molina.
S PRIMORSKIM DNEVNIKOM NA IZLET V «NEZNANO»
Pravijo, da «obljuba dela dolg*. Na to nas v zadnjem času opominjajo naši naročniki in čitatelji, češ da smo ob letošnjem razpisu izletov Primorskega dnevnika obljubili tudi skupni izlet v neznano. Vsem. ki so nam telefonirali ali pisali, moramo povedati, da ni bilo rečeno prav tako, kajti takrat smo točno napisali, «da bomo skušali prirediti krajši, dvodnevni izlet v bližnjo okolico, kjer se bodo lahko vsi izletniki srečali in si izmenjali mnenja ter izkušnje letošnjih potovanj*.	.
V skladu s to obljubo razpisujemo za soboto, 17., in nedeljo, 18. novembra «izlet v neznano*, ki je namenjen predvsem vsem letošnjim izletnikom, a tudi tistim, ki so se prijavili za potovanje na Poljsko, a se ga potem iz znanih razlogov niso mogli udeležiti oziroma niso mogli odpotovati. Program našega skupnega izleta je naslednji:	,
SOBOTA, 17. novembra: ob 15. uri zborno mesto vseh prijavljenih izletnikov pred sodno palačo na Trgu Ulpiano in odhod avtobusov v «neznano». Ob prihodu v namenjeni kraj namestitev v hotelu I. kategorije v dvoposteljnih sobah s tušem in WC. Večerja, po večerji pa prosta zabava.
NEDELJA, 18. november: po zajtrku prosto. Dopoldne bo tudi na razpolago za ogled fotografij, filmov in diapozitivov, ki so jih naši izletniki napravili med enim izmed letošnjih potovanj Ob 12.30 kosilo, po kosilu pa odhod proti domu s krajšim vmesnim postankom. Prihod v Trst je predviden okoli 19.30.
CENA IZLETA JE 19.000 LIR in se vplača ob vpisu. V ceni je všteta vožnja z avtobusom, večerja, prenočišče, zajtrk in kosilo v hotelu I. kategorije. Deset udeležencev izleta, ki bodo pravilno uganili »neznani* kraj, bo nagrajenih. Za izlet je treba imeti veljavni potni list ali osebno izkaznico za vpis na skupni potni list (2.000 lir doplačila).
Vpisovanje traja dva dni, in sicer jutri, v ponedeljek, 29, in v torek, 30. oktobra, od 8.30 do 13. ure v prostorih u-prave našega dnevnika v Ul. Montecchi 6/II. Kdor ima fotografije, filme ali diapozitive, ki bi jih želel pokazati, naj to sporoči ob vpisu na izlet.
Jutri, v ponedeljek, 29. oktobra, bo na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah seminar za profesorje, ki bodo poučevali na tečajih «150 ur». Govorila bosta profesorja Jože Valentinčič in Milena Malovrh od zavoda za šolstvo iz Ljubljane na temo izobraževanje odraslih. Začetek ob 8.30. Toplo priporočamo profesorjem, da se seminarja udeležijo. Vabljeni tudi vsi drugi, ki jih tema zanima.
Razna obvestila
Sekcija partizanov in aktivistov z Opčin, od Banov, s Konkonela in od Piščancev organizira v četrtek, 1. novembra, v počastitev spomina padlih borcev, skupno komemoracijo s polaganjem vencev. Sodeluje pevski zbor «Tabor».
Ob 10. uri odhod sprevoda izpred Prosvetnega doma k spomeniku padlim (Narodna ulica i. k 71 talcem, k Pinku Tomažiču ,ip jpva-rišem, nato na vaško pokopališče ter na kraj usmrtitve tov. Rozalije Gulič.
Vabimo vaščane, da se poklonijo padlim.
Odbor
Razstave
KOZMETIČNI SALON
BOLjUNEC TeL 040/228313
Dipl. kozmeHCar
Ružiča Stefančič
NUDI:
popolno nego obraza, dekolteja (acne, cooperose itd.) masaže: shujševalne, utrjeval-ne, stimulativne depilacijo, epilacijo višinsko sončenje
POSLUŽUJEMO SE KAKOVOSTNIH
KOZMETIČNIH
PREPARATOV Ob sobotah zaprto!
V	galeriji Teatro romano razstavlja do 5. novembra Gianni Sartori.
V	prostorih »Centra Barbacan* (na
istoimenskem trgu štev. 4) razstavljata svoja dela Avstrijec Kristian Schvveifurter in Jugoslovan N. Tahirovič. Razstava bo doprta do 19. novembra.
V	galeriji Tribbio razstavlja Fulvio hirovič. Razstava bo odprta do 19. novembra.
V	galeriji alla Corsia Stadion
razstavlja do 15. novembra Giulio Degiat.
V	galeriji il Mandracchio razstavlja do 31. oktobra Maria Letizia Steppan.
V	galeriji Rossoni razstavlja do 31. t.m. Alferio Coalutti.
Šolske vesti
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATICO
.........................................»m...................mn..............................................................................................................................
INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
Danes, NEDELJA, 28. oktobra
SIMEON
Sonce vzide ob 6.38 in zatone ob 16.59 — Dolžina dneva 10.22 — Luna vzide ob 13.14 in zatone ob 23.18
Jutri, PONEDELJEK, 29. oktobra
NARCIS
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12 stopinj, najnižja 7,2, ob 18. uri 11,6 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb pada, veter 18 km na uro vzhodnik - severovzhodnik, vlaga 42-od-stotna, nebo pooblačeno, morje malo razgibano, temperatura morja 15,8 stopinje.
ROJSTVA, SMI Tl IN OKLICI
RODILI SO SE: Giada Sponza, Matteo Guštini, Antonio Mancuso, Paola Mancuso, Johnny Brescie.
UMRLI SO: 73-letna Amalia Ro-sar, 80 letni Silvio Pitacco, 85-letna Maria Bajec por. Sain, 57-letni Lui-gi Samvador, 54-letni Virgilio Fer-mo, 73-letna Maria Marsich vd. Zuc-ca, 95-letna Luigia Žigon vd. Sai, 85-letna Giovanna Zettin vd. Giursi.
OKLICI: programator Mauro Pie-ro Marco Mercadante in štud. Maria Clelia Redivo, vodja podjetja Clau-dio David in drž. admin. vodja An-na Maria Navone, mehanik Stefa-no Scolz in gospodinja Elisabetta Galli, zidar Leonardo Celeste Bri-chese in gospodinja Tiziana Romano, ključavničar Daniele Ronchella
Včeraj - danes
V okviru srečanj za strokovno izpopolnjevanje šolnikov, ki ga sporazumno organizirajo vse slovenske nižje srednje šole na Tržaškem, se nadaljuje v torek. 30. t.m., ob 15. uri predavanje priznanega strokovnjaka prof. Marjana Žagarja o pouku regionalne geografije. Predava, nje bo na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah in je namenjeno predvsem profesorjem, ki poučujejo zemljepis na nižjih srednjih šolah.
Glasbena matica - Trst obvešča pevce otroškega pevskega zbora pod vodstvom Igorja Kureta, da so vaje vsak ponedeljek ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
in gospodinja Sabina Cuzzola, uradnik Mario Vialmin in uradnica Tiziana Muggia, univerzitetni prof. Franco Crevatin in učiteljica Ros-sella Cattaruzza, avtoličar Domeni-
co Palumbo in frizerka Franca Ar menia, pomorščak Dante Viezzoli in gospodinja Velia De Luca, uradnik Lucia Carciotti in učiteljica Marina Stefani, železničar Luciano Montico-lo in vzgojiteljica Ester Bartolich, zidar Vero De Crignis in računovodkinja Lorella Rovis, podjetnik Luciano Mauri in uradnica Marisa Du-dine.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 d« 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Mascagni 2, Ul. Felluga 46.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213^ 137; Milje: tel. 271-124.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje1 nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, i nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA					
BARI	55	70	54	36	48
CAGLIAR1	9	83	30	34	45
FIRENCE	12	72	21	71	42
GENOVA	86	28	64	10	79
MILAN	58	69	42	62	52
NEAPELJ	29	39	22	ž	54
PALERMO	86	62	25	64	37
RIM	90	38	59	2	19
TURIN	65	86	16	72	12
BENETKE	73	7	51	30	29
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance
PELLICCERIA
CE R VO
priporočena trgovina
za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira! TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796301
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA'. KREDITNA BANKA
S P. A.	v ;-
TRST - ULICA F FTLZI1C -	2»	61-<3«a6
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 26. 10. 1979
Ameriški dolar	826,—
Funt šterling	1770.—
Irski funt šterling	1682.—
Švicarski frank	500,—
Francoski frank	194.—
Belgijski frank	26,75
Nemška marka	458.—
Avstrijski šiling	63.20
Kanadski dolar	685,—
Holandski florint	413.—
Danska krona	155.—
Švedska krona	192.—
Norveška krona	162,—
Drahma	18.25
Mali dinar	37,—
Veliki dinar	37,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Z VČERAJŠNJE SVEČANOSTI NA GORIŠKEM POKOPALIŠČU
Jugoslovanski borci narodnoosvobodilne vojske so v naših krajih padli za osvoboditev vse Evrope
Enotne demokratične in antifašistične poglede so v svojih govorih poudarili predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade ter goriške občinske uprave
V PROSTORIH ESPOMEGO DO 4. NOVEMBRA
Na specializiranem sejmu «Ambiente 3» sodeluje 70 razstavljavcev pohištva
Želja po miru, spravi, mirnemu sožitju in prijateljstvu med narodi izhaja iz govorov, ki so jih včeraj dopoldne imeli predstavniki jugoslovanske in italijanske vlade ter goriške občine na svečanosti ob odkritju spomenika-grobnice jugoslovanskim partizanom, ki so med narodnoosvobodilno borbo padli na področju današnje goriške in videmske pokrajine.
To željo uresničujemo vsak dan na tej naši meji, ki je med najbolj odprtimi v Evropi. Da bi tako tudi ostalo, si želimo vsi in padli, ki se jih danes spominjamo, so veliko prispevali. da je tako sožitje mogoče.
To so bile osnovne misli svečanih uradnih govorov, ki so jih na včerajšnji svečanosti na glavnem goriškem pokopališču imeli Vajo Skendžič, član zveznega izvršnega sveta SFR J, Francesco Moise, zastopnik goriške občinske uprave, in dr. Antonino Barrasso, goriški prefekt in predstavnik osrednje italijanske vlade.
Prvi je spregovoril Vajo Skendžič, član ZIS in vodja jugoslovanske u-radne delegacije na tej svečanosti. Potem ko je vsem prisotnim prinesel pozdrave jugoslovanske vlade, se je zahvalil demokratičnemu prebivalstvu Italije in njenim oblastem, da so že med vojno in tudi po njej čuvali {»smrtne ostanke jugoslovanskih borcev, šest tisoč Jugoslovanov je izgubilo življenje na italijanskem ozemlju. Gre za borce v enotah NOV in v italijanskih partizanskih enotah, za umrle v zavezniških bolnišnicah. Mnogi so darovali svoja življenja tudi za svobodo italijanske-gqa naroda.
Govornik je poudaril, da je Jugoslavija dala na oltar svobode 1 mili-
	 					
Novogoriška dekleta in norci polagajo žare
grobnico
Besede Litpierija, Zucallija in Rinaldija * Poudarjena odprtost Gorice ■ Prisotna gospodarska delegacija Slovenije
Ob navzočnosti visokih predstavnikov gospodarskega življenja naše pokrajine, dežele, Nove Gorice in Slovenije so včeraj odprli specializirani sejem »Ambiente 3», ki ga pod pokroviteljstvom trgovinske zbornice prirejajo v prostorih ESPO MEGO. Na sejmu, ki obsega dve
razstavni hali, sodeluje 70 podjetij. Poleg deželnega odbornika za in-
dustrijo D ari a Rinaldija so se otvoritvene svečanosti udeležili deželna odbornika Tripani in Coceanni, pokrajinski odbornik Lodi, ki je predstavljal obolelega predsednika Paguro, ter odbornik Zucalli, ki je predstavljal občinsko upravo. Republiško gospodarsko zbornico Slovenije sta predstavljala dr. Peter Gregorc in inž. Miloš Polič, medobčinsko zbornico v Novi Gorici pa Benjamin Besednjak, Dušan Furlan in Jože Kodermac.
Predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri je ob odprtju tretjega sejma cAmbiente 3» dejal, da pohištveni sektor dobro deluje, in sicer zato, ker podjetja uspevajo zaradi novatorstva in žrtvovanja. Ti podjetniki niso utonili v morju naraščajočih cen, finančnih težav in
iskanja tržišča. Potem ko je po-.ril
udaril trdne temelje pohištvene industrije v naši pokrajini, o katerih nima smisla govoriti, je pristavil, da se je ob tem sektorju razvila obširna dejavnost storitev na področju opreme, kar je razvilo poseben okus pri opremi stanovanja in bivanja v njem. Ne gre torej samo za ekonomsko, ampak tudi kulturno plat. Trgovinska zbornica, ki ima nalogo spodbujati gospodarske pobude, se povezuje tudi z drugimi državami, s katerimi naše mesto gospodarsko in politično sodeluje. Posebno vlogo v teh povezavah imajo komunikacije, zlasti avtocestne povezave, v zvezi s katerimi je Lupieri dejal, da pričakuje zlasti povezavo z Jugoslavijo. Na koncu je povedal, da bodo v kratkem pričeli graditi halo za razne službe, prihodnje leto pa še četrti razstaviščni paviljon.
Odbornik Zucalli, ki je spregovoril v imenu občinske uprave, je pozdravil uspešnost specializiranega sejma ter pripomnil, da je bila zasebna pobuda v Gorici vedno preveč odsotna.
Deželni odbornik Rinaldj pa je iz-

Član ZIS Vajo Skendžič
Goriški odbornik Francesco Moise
jon 700.000 mrtvih. Širom po Evropi so Jugoslovani umirali v 69 taboriščih. Jugoslovani nočejo, da bi se pozabilo na te zločine in na zločince, slednje je treba namreč najti in kaznovati.
Samoupravna in socialistična ter neuvrščena Jugoslavija s predsednikom Titom na čelu, je rekel dalje Vajo Skendžič, polaga veliko važnost na sodelovanje in sožitje z vse mi narodi sveta. Jugoslovani so ze lo zainteresirani za vsestransko sodelovanje s prijateljsko in sosedno Italijo. Osimski sporazumi so to so delovanje še poglobili in odstranili | še nekatera, dotlej nerešena vpraša-j nja. Med Jugoslavijo in Italijo ima-|mo danes dobre odnose, naša meja je dokaz prijateljstva. To sta na svojem nedavnem srečanju dokazala tudi predsednika Tito in Pertini.
Slovenska manjšina v Italiji in i-talijanska v Jugoslaviji imata pri ustvarjanju dobrososedskega sožitja važno vlogo.
Ob koncu je predstavnik jugoslovanske vlade izročil spomenik v varstvu predstavnikom goriške občine in prebivalstva.
Zatem je Vajo Skendžič, v trenutku ko je vod italijanske vojske izkazoval čast, odkril spomenik. Ob spomeniku sta stala dva karabinjerja v častni uniformi in dva bivša jugoslovanska partizanska borca.
Zatem je v imenu goriške občinske uprave in v imenu župana, ki j je bil včeraj v Rimu, spregovoril občinski odbornik Francesco Moise. Mesto Gorica se klanja spominu padlih jugoslovanskih borcev, ki so se tu borili za svobodo. Da smo danes tukaj zbrani, da počastimo spomin teh mladih padlih, je dejal Moise, ima velik pomen, saj dokazuje, da ljudje želijo solidarnost, zgraditi v miru nov svet prijateljstva in skupnega napredka.
Poudaril je tudi dejstvo, da sta italijanska in jugoslovanska vlada v skupnem in prijateljskem naporu sklenili postaviti ta spomenik, ki je znak spomina in prijateljstva. »Med nami se je ustvarila prava harmonija, odpravili smo vsa dosedanja nesoglasja. Ne smemo pozabiti, da je bila naša zemlja pred petintridesetimi leti prizorišče hudih bojev in da so naši ljudje pretrpeli vse to, kar vojna hudega prinaša s seboj. Vojne ločujejo narode, prelita kri pa nas združuje in nove generacije ustvarjajo prijateljstvo in sožitje med narodi.*
Želeli bi
Predstavnik italijanske vlade prefekt dr. Antonino Barrasso
., je še dejal Moise, da smo z našim skupnim in individualnim delom zadostili želji po svobodi in pravičnosti, za katero so dali življenja ljudje, ki se jih danes spominjamo. Želimo tudi, da bi sla po svobodi letela kot ptič na našem brezmejnem nebu.
Pozdrav italijanske vlade je prinesel goriški prefekt dr. Antonino
RAZPRODAJA!
RAZPRODAJA!
RAZPRODAJA!
FANTASTIČNA JESEN, Z NAJBOLJ FANTASTIČNIMI CENAMI NA SVETU
ELIO «IN» PRODAJA... skoraj zastonj!
■	ŽAMETNE KAVBOJKE (v vseh merah)	LIR	7.900
■	ŽAMETNI ŠPORTNI JOPIČI	99	21.900
■	ORIGINALNE KAVBOJKE SUPER RIFLE	99	11.900
■	MOŠKE IN ŽENSKE MAJICE	99	4.000
■	OPRANE IN NEOPRANE KAVBOJKE	99	6.500
■	DEŽNI PLAŠČI	99	2.000
■	DEŽNI JOPIČI	99	3.900
■	ŽENSKI, MOŠKI IN OTROŠKI PULUl	99	2.000
■	OPRANE KAVBOJKE SUPER JORDANS	99	9.500
OMENJENE CENE VELJAJO DO POPOLNE RAZPRODAJE NAVEDENIH ARTIKLOV
OBIŠČITE NAJMANJŠO, NAJPRIVLACNEJSO IN NAJBOLJ POCENI TRGOVINO NA SVETU I
Poskusite ne stane nič, kupiti pa pomeni
skleniti dobro kupčijo I
ELIO «IN» MODE
Ulica Formica 28 GORICA
Barrasso. Večletno sodelovanje dosega višek na tem pokopališču, ko proslavljamo padle za svobodo, je dejal goriški prefekt in dejal še, da se teh padlih spominjamo v Gorici, mestu, kjer imamo najbolj vzoren stik med različnima etničnima komponentama in kulturama. S tega pokopališča, je še dejal dr. Barrasso, lahko vidimo gradbišče novega obmejnega postajališča in tu bo meja med Italijo in Jugoslavijo še bolj odprta kot je bila dose daj. Ob zaključku svojega govora je dr. Barrasso prisrčno pozdravil predstavnike prijateljske Jugoslavije.
Po govorih se je razvil drugi del svečanosti. Godba z Vogerskega je zaigrala nekaj žalostink, zbor iz Branika je zapel nekaj pesmi, Drago Gašperlin je recitiral v italijanščini Calamandrejev spis o nacistu Kesserlingu. Dijakinje novogoriških srednjih šol in bivši borci so zatem položili v grobnico žare s posmrtnimi ostanki 26 padlih borcev. Med polaganjem vencev je vojaška godba igrala Chopinovo žalo-stinko. Najprej so položili vence jugoslovanske vlade in goriške občine,. zatem še one raznih ustanov in združenj. Godba z Vogrskega pa je zaigrala še jugoslovansko himno.
Kot smo uvodoma-omenili, je bilo na svečanosti prisotnih zelo veliko ljudi. Jugoslovansko uradno delegacijo so sestavljali član zveznega izvršnega sveta Javo Skendžič, Joviča Jokič, predsednik republiškega komiteja za borce in vojne invalide SR Hrvatske, Todor Vujoševič, podsekretar v komiteju za vprašanja borcev pri zvezni vladi, Boris čiž-mek, predsednik komiteja za vprašanja borcev SR Slovenije. Svečanosti so se udeležili še ambasador SFRJ v Rimu Borisav Jovič in generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Italijansko vlado je zastopal goriški prefekt dr. Antonino Barrasso, deželni svet predsednik Colli, deželni odbor pa podpredsednik Coloni, prisotni so bili še poleg Francesca Moiseja in številnih občinskih svetovalcev, general Pietro Tolomeo, ki je generalni sekretar odbora za počastitev padlih v vojni, član istega odbora, polkovnik Carlo De Simoni, namestnik komandanta goriške posadke polkovnik Felice Gros-so, načelnik finančne straže v Gorici, polkovnik De Panfilis, kapetan karabinjerjev Majorana. Med prisotnimi naj omenimo še predsednika komisije za mednarodna vprašanja v skupščini SRS Bojana Lubeja, zastopnika republiške konference SZ DL Jožeta Hartmana, župane slovenskih in italijanskih občin goriške in tržaške pokrajine, predsednika novogoriške občinske skuoščine Jožeta šušmelja, predsednika SKZG Borisa Raceta in predsednika TO SKGZ za Goriško dr. Marka Primožiča, mons. dr. Oskarja Simčiča, ki je zastopal goriškega nadškofa. Bili so prisotni tudi zastopniki borčevskih organizacij z obeh strani meje ter mnogi drugih manjšinskih organizacij in društev.
Ob koncu svečanosti so se pri šotni vpisali v spominsko knjigo.
■ IIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIlIliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMlilMIMIIIIIIIIIMnillllMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIim
V TOREK V GORIŠKEM AVDITORIJU
S Slovenskim komornim orkestrom začetek abonmajske glasbene sezone
hajal iz posebne vloge, ki jo ima Gorica v mednarodnem prostoru, zlasti še v povezanosti z obmejno cono, Jugoslavijo in srednjo ter vzhodno Evropo. Prisodil je pohištveni industriji pomembno mesto pri obnovi po potresu ter ponovil že pred tedni opredeljeno obvezo dežele, da pomaga pri reševanju gospodarskih vprašanj Gorice. Opisal je na zadnji seji odbora sprejet zakonski osnutek o podporah v korist štirih poglavitnih sejmov v štirih pokrajinskih središčih naše dežele ter nastanek koordinacijskega odbora za sejme.
Sledil je ogled posameznih stan-dov. V pretežni meri so zastopane trgovine s pohištvom iz Gorice in okolice, nekaj jih je tudi izven pokrajine. Letos so se predstavili tudi nekateri trgovci slovenske narodnosti. Iz Nove Gorice je navzoča samo tovarna Meblo.
SLOVENSKI FOTOKLUB «SKUPINA 75»
in Slovenska prosvetna zvez*
vabita jutri, v ponedeljek, 29. oktobra, ob 18.30 v dvorano avditorija v Gorici vse fotoamaterje, člane slovenskih fotografskih krožkov na Goriškem, Tržaškem in v Novi Gorici. Govor bo o sodobnih NALOGAH FOTOAMATERJEV
Kino
Praznik kostanjev danes na Ligu
Orkester vodi primorski rojak Anton Nanut ■ V sezoni Glasbene matice bo pet koncertov
......... .......

■a—
Na Ligu bo danes popoldne, od 14.30 dalje, tradicionalni praznik kostanja. Na sporedu imajo razstavo kostanja, srečolov, kostanjev žehtnik, kostanjeve igre, sprevod, nastop humorista Jake Štraufncige-rja, zatem pa ples z domačim ansamblom Neptun. Seveda bo poskrbljeno za pijačo in jedačo, pekli bodo tudi kostanje.
Od 6. do 12. ure brez elektrike v Ronkah
Zaradi nujnih vzdrževalnih del na električnem omrežju, danes ne bo toka na celotnem območju Ronk, z izjemo Trga Unita, ter Ulic 4. novembra in 9. junija. Prekinitev toka bo od 6. do 12. ure.
Iskreno se zahvaljujem prijateljem in znancem, predstavnikom organizacij, goriškim planincem in vsem, ki so se spomnili mojega življenjskega jubileja.
Avgust Štekar
f Čestitke
Včeraj sta si v Dolu obljubila trajno zvestobo IVICA in LUCIJAN MORO. Da bi ju na skupni življenjski poti spremljala ljubezen in sreča jima toplo čestitajo starši, sestra (oziroma svakinja! in sorodniki.
Glasbena sezono. V
matica pričenja svojo »rek bo v gosteh v goriškem avditoriju Slovenski komorni orkester iz Ljubljane, ki ga vodi priznani dirigent primorskega rodu Anton Nanut. To bo izjemen dogodek za Gorico in pobudniki slovenskega glasbenega abon maja. Glasbena matica ter Slovenska prosvetna zveza ter Zveza slovenske katoliške prosvete se nadejajo, da se bo naša publika polnoštevilno odzvala temu vabilu.
V program torkovega koncerta spadajo dela naslednjih skladateljev: Sorkočevič: Simfonija štev. 7 v D-duru; Marcello: Koncert v c-molu za oboo: Mozart: Simfonija štev. 2 v D duru; Vremšak: Sonata za godala; Haydn: Simfonija štev. 45 v fis-molu (poslovilna). Solist bo Drago Golob, oboa.
Dirigent Anton Nanut je študiral dirigiranje pri Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Že v študijskih letih je deloval kot zborovodja in dirigent pri Slovenski filharmoniji in Radiu Ljubljana, ustanovil in vodil pa je tudi primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec*. Po diplomi na Akademiji za glasbo je postal dirigent in umetniški vodja Mestnega orkestra v Dubrovniku. Tam je stalno deloval od 1958. do 1972. leta; z Mestnim orkestrom je sodeloval med drugim na dubrovniških poletnih i-grah, kot dirigent pa je bil na številnih gostovanjih v Jugoslaviji in inozemstvu: na Poljskem, Češkoslo vaškem, Madžarskem, v Londonu, Bruslju, na Dunaju, v Milanu, Ba-
SPL0ŠNA STANOVANJSKA OPREMA
*T"T
r——T
MARIJO JAKIN
—	vsakovrstno serijsko pohištvo
—	izdelujemo pohištvo po naročilu
STEVERJAN — Bukovje 15 — Tel. (0481) 31143
Obiščite nas tudi na sejmu «Ambiente 3» v Gorici od 27. 10. do 4. 11. 1979
slu in drugje. Od leta 1972 je docent in od leta 1973 predstojnik oddelka za dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 1974 (ko je ustanovil tudi Slovenski komorni orkester) vodi Slovenski oktet, od 1975 je vodilni dirigent Slovenske filharmonije. Za umetniške uspehe je prejel že vrsto priznanj in nagrad, tako 1. 1976 Župančičevo nagrado za dosežke na glasbenem področju, posebej za oblikovanje Slovenskega komornega orkestra in dvig umetniške ravni Slovenske filharmonije, letos pa je bil med Prešernovimi nagrajenci.
Koncert bo v avditoriju, pričetek ob 20,30. Na naši sliki je Slovenski komorni orkester na enem svo jih zadnjih koncertov.
Omejitve prometa ob spominski svečanosti v Redipup
Ob vsakoletni spominski svečanosti v Redipuglii, ki bo v nedeljo, 4. novembra, bodo na širšem območju veljale omejitve v prometu in sicer med 8. in 13.30. Za promet bodo zaprli državno cesto št. 305 med Zagrajem in Ronkami ter od seke pokrajinskih cest št. 1 in 12 ter nekaj občinskih poti. Na zgoraj omenjenih cestah bodo vozila le vojaška vozila, oziroma tista vozila, ki bodo imela ustrezno dovoljenje.
fliliiiiiHiHuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimfiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitilliiliiiitiiitHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii
V PRIREDBI PLANINSKEGA DRUŠTVA
Tradicionalni smučarski tečaj decembra na Nevejskem sedlu
23. novembra na sedežu društva sejem rabljene smučarske opreme Če bo dovolj zanimanja, bo tudi tečaj smučarskega teka
Snega sicer še ni, vendar nanj najbrž ne bo treba več dolgo čakati, tudi spričo hladnega vala, k, je te dni zajel naše kraje. Vseka kor se bo do začetka decembra, ko se bo začel vsakoletni smučarsk, tečai planinskega društva, nabrala dovolj debela snežna odeja, da bodo mladi in stari smučarji lahko pri šli na svoj račun.
Po organizacijski strani je glede tečaja že vse urejeno in od jutri dalje bodo na sedežu društva že pričeli zbirati priiave. Tečaj bo po tekal, kakor prejšnja leta. na Nevejskem sedlu pod vodstvom smučarskih učiteljev. Prvi stik s snegom bedo tečajniki imeli že 2. decembra, nakar se bodo na Nevej-sko sedlo odpeljali fe trikrat. Poleg tega bo društvo, ki bo poskrbelo tudi za avtobsni prevoz, januarja in februarja priredilo še nekaj smučarskih izletov.
V pripravah za zimsko sezono bo 23. novembra tradicionalni sejem
Hilli II lil IH ••!••• 1**1 II IH   IIIIIIIIIIIIHIIIIII
VRATUŠA V NOVI GORICI
5AM
Cesta
SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI
GORICA ■ TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje • Gorica
IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE. TRGOVINE, GOSTIŠČA RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA SESTAVLJIVE POLICE
Pogovori o gospodarskih in prometnih vprašanjih
Odpraviti izolacijo regije . Izvajanje osimskega sporazuma > Boj administrativnemu odločanju
Predsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Anton Vratuša Se je včeraj v Novi Gorici pogovarjal s predstavniki občinskega izvršnega sveta, družbenopolitičnimi dejavniki
ter direktorji najpomembnejših delovnih organizacij. V poglobljenem
pogovoru o gospodarskih vprašanjih so ugotovili, da je preveč administriranja in premalo izvajanja ustave in samoupravnega odločanja. O-pozorili so, da je v takšni politiki iskati razloge za preprečevanje u-voza določenih artiklov, kar ima za posledico zmanjšanje ali celo ukinitev izvoza. .
Kar zadeva izvajanje osimskega sporazuma, so poudarili potrebo po
istočasnem pričetku gradnje sabotinske ceste na jugoslovanski in na
italijanski strani. Njena gradnja je namreč povezana zaradi tehničnih razlogov, zaradi česar bo morala
jugoslovanska stran do prihodnje pomladi, ko se bo italijanska stran lotila dela, biti pripravljena.
Pozitivno je ocenil Jela za izgradnjo mejnega prehoda Vrtojba -Štandrež ter poudaril, da prehod ne bo opravljal svoje funkcije to-liko časa, dokler ne bodo zgradili dveh odsekov ceste, in sicer Vrtojba - Selo ter Razdrto - Podnanos. S tem bodo odpravili izolacijo regije.
Pozneje je odpotoval v cementarno Anhovo, kjer so ga seznanili s problemi izgub te delovne organizacije. Predsednik slovenske vlade Anton Vratuša je s tem v zvezi dejal, da bodo v kratkem obravnavali to problematiko, ki je nastala zaradi prevelikega administri ranja in premajhnega samouprav
rabljene smučarske opreme, priložnost, kjer za majhen denar starši lahko priskrbijo vse potrebno za svoje mlade nadobudne smučarje. Ob koncu pa še morda priporočilo, naj bi starši pohiteli z vpisom svojih otrok za smučarski tečaj. Rok sicer poteče 23. novembra, vendar se lahko v tem času pojavijo tudi težave zaradi premajhnega, oziroma prevelikega vpisa.
Kolikor bo dovolj zanimanja, bo planinsko društvo priredilo tudi tečaj smučarskega teka, za kar bo nudilo na posodo tudi nekaj opreme.
(•urica
VERDI 15.15—22.00 «007 Moonre* ker». Barvni film.
CORSO 14.30-22.00 «La luna*. » Barry in V Lazar. Barvni fil® Prepovedan mladini pod 14. leto®1
VITTORIA 15.30—22.00 «PensionaW particolare per porrio signorine ® jj buona famiglia». Prepovedan dini pod 18. letom.
Tržič
7
jf
91
j
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Hair». , PRINCIPE 14.00—22.00 «1 guerrien della notte».
ti
J\ura duri ca in okolica
SOČA (Nova Gorica) 16.00-18.00"
20.00 «Cesarstvo mravelj*. AmeriS" ki film.
SVOBODA (Šempeter) 16.00—18.00^ 20.00 «Nori konj*. Francoski fil® DESKLE 17.00-19.30 «Madame Claude*. Francoski film.
o
DEŽURNA LEKARNA V GORR1
Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna Baldi® Korzo Italija 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽlčfl
Danes ves dan in ponoči je * Tržiču dežurna lekarna Alla salu® Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480.
Razna obvestila
Na pobudo fotografskega krožka »Skupina 75» bo jutri ob 18.30 v razstavni dvorani deželnega avditorija, okrogla miza o vlogi fotografije v sodobni družbi.
Slovensko planinsko društvo prirodi v nedeljo, 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Pijave sprejemajo na sedežu društv* do vključno 5. novembra. Na razpolago bo tudi avtobus. Pohitite 1 vpisom.
Prosvetno društvo «Danica» >*
VZPI Vrh, priredita na dan mrtvih 1. novembra, ob 11. uri, proslava pri spomeniku NOB.
<
Razstave
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je te dni na pobudo Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica & v sodelovanju s Slovenskim etnU' grafskim muzejem odprta razstav* z naslovom »Kulture neuvrščenih Sodobna umetnost Indonezije*. Razstava bo odprta do 20. novembra.
V	galeriji osnovne šole Solkan
v petek odprli razstavo slikarja Gustava Gnamuša. Odprta 'f vsak dan od 9. do 18. ure in sic®* do 16. novembra.
Do srede 31. oktobra bo v galeriji avditorija v Gorici od 17. do $ ure odprta fotografska razstava «Kamen na kamnu* s 77 slikami* področja našega Krasa, ki sta P napravila Jožko Prinčič in Vilj®8 Zavadlav.
V	avditoriju v Ul. Roma je odprta fotografska razstava «Kam®n na kamnu*. Svoja dela razstavljata fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav, razstavo pa je priredila Slovenska prosvetna zvez® Ob delavnikih je razstava odpr® med 17. in 19. uro.
Pet slikarjev v galeriji Meblo
V galeriji Meblo v Novi Gori® so v petek popoldne odprli skup®"
Jutri javna razprava o kmečkem turizmu
sko razstavo petih slovenskih slikarjev mlajše generacije. Svoja del* razstavljajo Herman Gvardjančič Zmago Jeraj, Boris Jesih, Bogosl*v Kalaš in Franc Novinc. Razstav® je pripravila Zveza kulturnih organizacij v Novi Gorici. Razstava b® odprta do 10. novembra.
Izgubljcno-najdeno
Na pobudo deželnega odborništva za kmetijstvo, gozdarstvo in hribovsko gospodarstvo ter deželne ustanove za razvoj kmetijstva, bo jutri v Villi Chiozza pri červinjanu javna razprava o deželni zakonodaji v korist kmečkega turizma. Uvodno poročilo bo podal Mario Lucca, medtem ko bo glavno poročilo prebral Giorgio Medici, ravnatelj ustanove Agriturist.
V Doberdobu izredna seja občinskega sveta
Občinski svet v Doberdobu se bo jutri sestal na izredni javni seji, da bi razpravljal o problemih zaposlitve v tržiški ladjedelnici. Seja bo v sejni dvorani v osnovni šoli (Ul. mučenikov) s pričetkom ob 19.30.
V uradu za najdene predmete h8 goriškem županstvu, čakajo na zakonitega lastnika sledeči predmeti; ženska torbica, naočniki, naočni® za sonce, uhan iz dragocene kovin®' pet denarnic z različnimi zneski denarja, majica, ženski dežnik, ženska zapestna ura, žensko kolo, dv® motorni kolesi, nekaj avtomobilski!1 delov, nekaj šopov ključev ter znesek denarja.
Iščem mlajše dekle kot zobo-zdravniško instrumentarko za dobo šest mesecev. Oglasiti se osebno ali po telefonu vsak dan, razen ponedeljka in sobote, od 15.30 do 16. ure v Gorici, Ul. Carducci 17 (prvo nadstropje), tel. 29-09.
Pris
mmm*
Namesto cvetja na grob Flavij* Grilla, darujeta PD «Danica» 10 VZPI - ANPI Vrh 40.000 lir za Dijaški dom.
nega dogovarjanja ter izvajanja do j ločil ustave.	I
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ALOJZ VIŽINTIN
Pokopali ga bomo jutri, v ponedeljek, 29. oktobra. Sprevod bo krenil ob 14.30 iz mrliške veže bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Dolu.
Žalujoči: hčerke in sin z družinami.
Dol, 28. oktobra 1979
Smo® 7.1 p v"u
KULTURA
28. oktobra 1979
Kulturno pismo iz Ljubljane
onosna vrnitev z Dunaja
} 9°stovanju Drame Slovenskega narodnega gledališča v Burgtheatru hli «Mali Eyolf», Osvoboditev Skopja» in «Gospoda Clembajevh
dvoma: tridnevno gostova-Slovenskega narodne-.u«**« iz Ljubljane v du-iSfi ^^dališču svetovnega slo-* " Burgtheatru
•eri
je bilo u-
y oiivljaPovs°d' tudi na Dunaju 5 jp nekakšno renesanso. Nek-dubro
n ceJ° z danes najbolj zva-de ne evropskim kga,ern' vodjem zahodnoberlin-jj. Sef;„ .avantgardnega gledališča rj. 'etrom? . am Halleschen Ufer» - Hznan Kernom. Gotovo uspeh in ansi.Je ~~ za Para in za ljub-Sfife Oledališče — kakršnega *l Pričakoval.
ie vsakogar najbolj za-lenrf ’ na kakšen odmev bo na tako zelo konservativnem HijJnt ^ietel Dušan Jovanovič, terrible* slovenskega gle-
l'obrirr,evi usPehu njegove «0-'HneJtVe Skopja* tudi na Steli j Pozorju, je ta oznaka mor-! iZLnRutice zastarela). Kaj se ifafj Jfto? Na Dunaju so rea-Bagjf^temčno tako, kot so doslej ^dten He Povsod: kontroverzno, 'ojaii ^o so ga nekateri kritiki fedvnsU nič in uiu pripmvaU. liliie°T6 socialistično realistične ie»a|j tendence ali pa ga obdol-‘ož( Vj „ ■ Patetike, pločevinastega if leroj(5n° ■z Plašnimi besedami, e dru^ in prevčerajšnjosti, so )«p0 01 nad njim navduševali, l!1(orj avt}ali za zgled avstrijskim 1 fc«tt , ’ kako se je treba spo-9 ^e9oti preteklostjo, in proglašali freSe 0 delo za «dogodek, ki daleč 1 h, »a regionalne okvire* (tako
gledališkem institutu Ulf Birbau-mer na avstrijskem radiu). V celoti vzeto je ta prvi Jovanovičev pohod v tujino lep uspeh, ki bo na podlagi poročil z Dunaja nedvomno doživel posebne odmeve tudi v drugih državah. In če je res, kar trdijo tisti, ki so se ob koncu prejšnjega tedna vrnili z dunajskega gostovanja, da se namreč burgtheatrski ljudje zanimajo za natančnejši nemški prevod ^Osvoboditve* (napravil naj bi ga znani avstrijski pisatelj Milo Dor, ki ni nihče drug kot nekdanji Beograjčan Milutin Do-roslovac), potem se utegne zgoditi, da bi po dokaj zmagoslavnem pohodu tega odrskega dela po jugoslovanskih odrih utegnil Jovanovič najti pot tudi na kak oder, ki se doslej za jugoslovansko dramsko literaturo ni ravno dosti zmenil...
Kot je bilo pričakovati, so z največjim razumevanjem, pa tudi najbolj «množično» sprejeli na Dunaju Krležo («Gospoda Glembaje-vi* je bila edina od treh predstav, ki jo je gledalo zadovoljivo število obiskovalcev). Režija Franceta Jamnika je nekatere sicer spominjala na «grozljivket>- — toda navsezadnje v zadnjem dejanju le ves čas leži na odru mrlič in na koncu ponoreli dr. Leon Glembaj kar meni nič tebi nič zakolje lažno baronico Castelli. Na splošno pa so temu solidnemu postibsen-skemu delu, ki je pred leti doživelo lep uspeh v dunajskem Volks-theatru, pripisovali velike kvalitete in nevarne socialnokritične podtone.
Seveda je bilo še najmanj presenetljivo, kako toplo in malone navdušeno so Dunajčani pisali o slovenskih igralcih. Največ hvale je požel Boris Cavazza, ki pa je tudi igral kar dve glavni vlogi, Georgija v «Osvoboditvi» (%Ku-rier* ga je v tej vlogi ocenil kot «pretresljivo doživetje») in kot dr. Puba Fabricij v «Gospodi Glem-bajevih* — in kot je slišati, je na burgtheatrskih deskah igral to vlogo tako odlično, kot je v Ljubljani še ni nikoli igral. Tako ni igrnu- /P° letošnji Prešernovi	čudno, da si je zaslužil zanjo
sespln\m P° Prav tako letošnjem epiteton «Kabinettstiick», kar vse-
hr>L°sfteVl iisruthii nionn^o #Cl.	lcnlcnr nameni izjemno, ndliČTlO
Tin.,' cnsambel, ki je igral Ib-b« ®° lale9a Eyolfa», Jova-Osvoboditev Skopja* in 0 «Gospodo Glembajeve» t>oln>rn^ za^ovoljen, zadoščen In ri ”0,,.e samozavesti. ilišfc„ c,uč\, kajti dunajska gle-ie«ie • knli,ca ie skoraj brez mi ■ ln mestoma s prav izbra-ianJrLZ* ocenda umetnost Iju-iitslcnh■ gledališčnikov kot vr-i jj, m sodobno, izbor del, ki hla Prinesli s seboj, pa pre-f>r ’ zanimiv in poučen.
Bian- nePričakovano veliko za-BjZJ?. ie na primer vzbudila ;ga 1 ev malo znanega Ibseno-klipne(la moralističnega dela i'eztrft*'	9a ie v Gjubija-
‘SHval	lektor dubrovniškega
ij, a Georgi j Paro in ga sku-DBi ^rebških scenaristom Zlat-Dljj auzlaričem opremil s sim-Se° jekleno kletko, katere ste-. s °d0'fajo ali zapirajo v skla-%, lačnim stanjem protago-iktor Gd burgtheatrskega di-edn:,a Achima Benninga do po-iej,ij0<? kritika, na primer v ,o„g[.ni «Wiener Zeitung»,so pri-dnn *ernu Porovemu pristopu modernizatorsko vrednost
tečn0
mu je celo prisodil ^mki pomen, češ, ta upri-
«ko]
Postavitve Ibsena, ki.
UnQjsk zcnesljivo vplivala na
101 ne
kijai^nnnlškega režiserja pri-
čudi, ker je bilo le prvo slovensko gostovanje na renomiranem dunajskem odru — razen tega pa jih je «spregledalo» tudi jugoslovansko veleposlaništvo na Dunaju. To predstavništvo bi se sicer dalo opravičiti s tem, da je bil — po naključju — ves čas ljubljanskega gostovanja na Dunaju na obisku pri zunanjem ministru Willibaldu Pahru jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, ki mu je moral biti dunajski diplomatski štab ves čas na voljo. Toda ne glede na to, naši gledališčniki so se počutili malce osamljene in zapostavljene, posebno še, ker tega ravnanja tudi njihovi gostitelji niso mogli prav TEVŽ MALEJ
(Nadaljevanje na 7. strani)
Zamejska umetnika, slikar Klavdij Palčič in pesnik Miroslav Košuta, na četrtkovi slovesnosti v Kosovelovi knjižnici v Sežani za mednarodno leto otroka
NOVO PRI ZALOZBI BOREC
«Beli gospodarji»
Tristo let vojne in nasilja v Južni Afriki v sintetičnem zgodovinskem prikazu Heinricha Jaeneckeja
Knjiga Heinricha Jaeneckeja «Beli gospodarji* s podnaslovom Tristo let vojne in nasilja v Južni Afriki, je za naše bralce zanimiva in nova iz več razlogov. Gre namreč za prvi sintetičnejši zgodovinski prikaz tristoletne bele kolonizacije Južne Afrike in s tem seveda tudi nenehnega, tristo let trajajočega boja med črno in belo raso na jugu Afrike. Dalje gre za problem-' rasne diskriminacije, ki še danes buri napredno svetovno javnost, saj -sužnjeposestni-ški red, ki so ga uvedli beli priseljenci, v glavnem Holandci, kal-vinisti po veri, traja še danes in je kot posmeh prizadevanjem vsega naprednega sveta za osvoboditev človeka in njegovo dostojanstvo. In končno, knjiga nam zgodovinsko in dokumentirano priča o treh stoletjih tako imenovane burske zgodovine, v katero so posegali tudi Angleži, a so s svojo
Prinn
^ docent na dunajskem
kakor pomeni izjemno, odlično stvaritev. Drugi junak je bil Radko Polič, ki je prav tako igral dve glavni vlogi (v Ibsenu in v Jovanoviču) in ki mu je kritika prav 'tako , pripisala velike igralske znibznbsti, Sicer "pa . so W"7fsku zdeli posebne omembe vredni -je dva, ?!Mirthai; ViMjljk, Jerca Mrzel, Marija Benkova, Angelca Hlebcetova in Andrej Kurent.
Kakor je slišati, je bila edina grenka kaplja v čaši uspeha dejstvo, da z «družbene strani» tega gostovanja tako rekoč nihče ni opazil. Tokrat se ljubljanski reprezentantje kulturno umetniške «oblasti» niso mogli odločiti, da bi kdo spremljal to veliko kulturniško ekspedicijo — kar toliko bolj
Vrhunske «Beograjske glasbene svečanosti^ v počastitev 35-letnice osvoboditve mesta
Od 6. do 19. oktobra osemnajst koncertov in štiri operne predstave z domačimi izvajalci in gosti iz raznih držav
Kakor že vrsto let, tako so v Beogradu tudi letos počastili obletnico osvoboditve tega mesta -+ letos je poteklo že 35 let — z glasbenim festivalom, ki nosi naslov »Beograjske glasbene svečanosti*. Od šestega do devetnajstega tega meseca je bilo osemnajst koncertov in štiri operne predstave. Izvajalci so bili domači, po večini beograjski solisti in ansambli, kakor tudi več inozemskih: Beograjska filharmonija, Zagrebška filharmonija, simfonični orkester RTV Beograd ter jazz orkester, zbor in narodni orkester te/postaje; beograjski zbori: Branko Krsmanovič, Collegium musi-cum, Beograjski madrigalisti; komorni ansambel «Pro mušica*'iz Beograda. Beograjski klavirski studio, Beograjski pihalni kvintet,-Svoje recitale pa so imeli pianistka Zorica Diitritrijmc:, čembalist-
da; operno uftiOTbst je zastopala1 beograjska opera z dvema predstavama: s" komično opero Albert Hering Benjamina Brittna in z Beethovnovim delom Fidelio. Iz inozemstva so na festivalu sodelovali: godalni kvartet Šostakovič iz Moskve, mezzosopranistka Sara Woker iz Anglije, simfonični orkester krakovske filharmonije «Karol Szymanowski» iz Poljske, londonski pihalni ansambel »Ga1-
....... m m mirni iiMi.il.lllimli	..........
KULTURNO PISMO Z REKE
Začetek gledališke sezone v pereči prostorski stiski
^ krvaški Drami gledališča »Ivan Zajc* sovjetska sodobna drama «Lov na race*, v «Istrska svatba* Smarejpie, v italijanski Drami Goldonijeva «Kremarica*
QU?e*-ku leta je reško gledali-r° v ipltls^vo razveselila vest, da >0 D(,,,i’eri! odprto obnovljeno ve-' van ■> . ie Narodnega gledališča **K». žal se to ni zgodilo f'la pomanjkanja denarja, razširi le nkSe je vest. da bodo zgrad-*šli j, n<>vili in za otvoritev poča-^ bjij boljše čase. Medtem pa 6 °bnr, storjcni novi napori, da 6 trenuVtev Poslopja nadaljuje in Jdaj kru.o še popolnoma nejasno J®vn0 °S a v tej lepi zgradbi po-elik. avzeneli beseda in muzika. Jšraj reško gledališče je bilo - ■iskih °	.a 1885 po načrtih du-
1 šla '^Idlektov in skozi njega ,:atra aa velika imena opernega V®4 stni ,Prehodu in v začetku na jHa. reško operno občin
m kt-H-l-6 takrat veljalo za naj T^Hicr *
-njpnrt., n° in najstrožje. Vse do Sih ltve gledališče ni imelo »i biu ansamblov. Delalo je po si-h uPin 4Sezone» z gostovanji tujih ^šja ;' Predvsem iz Italije, z Du-
17	____v.
^?koj 'Z ®udimpešte.
v gledališču hrvaška beseda
?hV1iena
i’
Ga,
Po vojni sta bila usta-jn it"alVr stalna ansambla hrvaške eta, , Janške drame, opere in ba-al= ta 1945 pa je prvič odme-
Zarn^uHdevi drami «Dubravka». >Hi dotrajanosti so zgradbo Dren * mil in že deset sezon ave odvijajo na improvi-ri4 p-i cdFu Pionirskega gledali-ris*Rii ^faaku. Zgradba leži na rfMu’ morska voda ji je načela t*ela z«b časa je naredil svoje,
Se zavlekla in od prvih h j. Unov okrog 9 milijard sta-narasli na
i dinJ'n°v okrog 9 milijard sta-ri, lev so stroški narasl 1 20 milijard.
S
sezona začela v otežko-
^Pcerk! nevšečnostmi se bo tudi
!?ih
-v zj^fjih. Pravkar se je nam-skega . ®la tudi obnova zgodovin-^morskega muzeja (bolj , kat,.'; kot Guvernerjeva palača, V ^sn * 'le k'val tudi D’ Annunzio 'e) ins1'r.°je kratke reške avan-kjer je večina koncertov.
Skratka že več sezon je koncertno in gledališko življenje na Reki v precejšnji stagnaciji zaradi pomanjkanja ustreznih dvoran. Izgubljene je tudi precej zveste publike iz prejšnjih let, pojavlja pa se nova mlada publika, ki zahteva nove in privlačne predstave.
Da je to res potrjuje tudi veliko zanimanje za «izvenprogram-ska* gostovanja z znanimi imeni. Sicer pa se je gledališka sezona že srečno začela z dramo tragično preminulega sovjetskega dramatika Aleksandra Vampilova «Lov na race*. To sodobno dramo človekove odtujitve in osamljenosti je zlasti dobro sprejelo mlado občinstvo, ki zahteva sodobnih tem. Razen ponovitev bo hrvaška drama pripravila za to sezono Fey-deaujev vaudeville »Maček v vreči*, slovito Krleževo dramo »Gospoda Glembajevi* in delo Iva Brešana «Svečana večerja V pogrebnem zavodu*, ki je to leto dobila nagrado «Branko Gavella* za najboljši gledališki tekst.
30. t.m. bo reška premiera opere »Istrska svatba* Antonia Sma-reglie, ki je bila že uprizorjena na poletnem opernem festivalu v Pulju in v Opatiji. (Smareglio je v lanski sezoni dostojno komemo-riralo tudi tržaško gledališče Verdi). Opera bo pripravila še Was-sermanovo opero «Človek iz Man-che* Verdijev «Rigoletto» z na novo' angažirano sopranistko Mire-lo Toič in Mozartovo opero «Cosi fan tutte*. Opera bo ponavljala tudi vrsto del iz klasičnega repertoarja, med katerimi izstopa Gluckov »Orfej in Evridika*.
Drama italijanskega gledališča je medtem že začela svojo trado-cionalno turnejo po istrskih mestecih in po slovenskem Primorju z Goldonijevo «Krčmarico» (La locandiera). Petnajstčlanski ansambel italijanske drame bo pri-
pravil še premiere Pirandellove igre »Čepica s kraguljčki*, komedijo Daria Foa «Mistero buffo*, Skvarkinovo igro »Nezakonski sin*, «Staro gardo* Nikolaja in komedijo čakavskega pesnika Draga Gervaisa «Prikazni». Predvideno je tudi nekaj simfoničnih koncertov z razširjenim orkestrom reške opere z izvajanjem del Mozarta, Borodina, Slavenskega, Dvoraka, Debussyja, Brahmsa in J. S. Bacha.
Gj. T.
brieli*, opri-a iz Sofije z uprizoritvijo Hovanščine M. Musorgske-ga in Verdijevega Nabucca, Komorni glasbeniki iz New. ,Yorka, violinist Oleg Kagan iz Moskve in simfonični orkester iz Weimar-ja s solistom, violinistom Gustavom Schmahlom.
Na programih je bilo nekaj prvih izvedb novih del domačih avtorjev: Oratorio profano za tri recitatorje, tri zbore, tri komorne instrumentalne skupine, štiri orkestre, štiri timpane, orgle in magnetofonski trak skladatelja ; Dušana Radiča. Na svečani' o-v tvoritvi festivala so ga izvajali pod dirigentoma Oskarjem Danonom in Vojislavom Simičem — Beograjska filharmonija, jazz orkester in zbor RTV Beograd, zbor Branko Krsmanovič, šolistka Ka-talin Ladik in recitatorji Petar Baaičevi6ri'BVsiljka Boci in Ivan Jagodič,j.Novi deli «Pokretna ogle-data» SČdjana Hofmana in »Frag-menti-mogučeg^reda* Ivane Stefanovič je predstavil Beograjski klavirski studio, a »Triptih za violino in orkester*. Dejana Despiča, v interpretaciji znamenitega violinista A. GerUerja je izvajal simfonični orkester RTV Beograd pod vodstvom Mladena Jagušta.
Podpisani je ■ prisostvoval prireditvam zadnjih petih dni. Med petimi koncerti sta bila dva, ki ju po njuni kvaliteti brez dvoma lahko uvrstimo med vrhunske: koncert violinista Olega Kagana ob sodelovanju pianista Vladimira Skanavija in koncert ansambla komornih glasbenikov iz New Yorka.
Na prvem smo slišali Sonato v e-molu, KV 304 W. A. Mozarta, Sonato št. 9, op. 47, »Kreutzerje-vo» L. V. Beethovna, Sonato št.
1 v f-molu, op. 80 S. Prokofjeva in Sonato v G-duru M. Ravela. Skoro nemogoče je z besedami izraziti tisto globoko doživetje, ki smo ga bili deležni v dvorani Ko-larčeve univerze. Saj smo v zanosu izredno napetega sprejemanja tako rekoč pozabili na vse okrog nas. Kakor iz neke skrivnostne odmaknjenosti je privrela vseobjemajoča tonska lepota in sprožila vse vzvode in silnice cb-čutenjskih globin, do najtanjših človekovih intimnih odzivov, do najpopolnejših radostnih in toplih zadoščenj. Vse od svojsko in v svoji kontrastnosti izredno nazorno zgrajene Beethovnove sonate pa do konca koncerta. To delo, ki sta ga violinist Oleg Kagan in pianist Vladimir Skanavi izoblikovala kakor v enem napetostnem, loku, kakor v enem silnem dahu, je po manj izraziti izvedbi Mozartovega dela, odkrilo umetnika
razsežnih dimenzij, globoke umetniške pronicljivosti in pristne človeške tople občutenosli, iz katere kreativna substanca kar kipi v sproščeno se oblikujočo tonsko u-metnino. Tok nenehno napetega muziciranja je komaj dopuščal trenutke, da smo se zavedli dovršene igre: obojestranske skladnosti, enormselnosti v oblikovanju fraze in celotne interpretacije. In taka sta bila tudi v sonati Prokofjeva, iz katere sta tako rekoč do izčrpnosti iztisnila vse danosti, od njenih najrahlejših lirično obarvanih vzgibov do njenih dramat-sko zasnovanih obeležij. Kar preseneča pri njuni izvedbi tega dela,, niso le jedro in plastično izoblikovani .posamezni stavki, tem-več ir krepko zaokroženost zajeta celota v kateri se odraža, posebna svojskost interpretov, ki sta n«£.Sj3oaato predstavila. neki včasih z drODttimi
rav	fr
stala v. spominu Ravelova sonata, zlasti Blues: tako enostaven in preprost, a prav v tem muzikalno močan — odraz oziroma odmev umetniške pristnosti izvajalcev.
Komorni ansambel iz New Yor-ka sestavljajo štirje mladi umetniki, ki so opozorili na svojo nemajhno umetniško veljavo. Čista igra in lepota jih združujeta v tonsko izenačeno, ubrano skupino, ki seveda temelji na dovršeno, virtuozno usposobljenih pihalcih: Ilonna Pederson - oboa, oboa d’a-more, angleški rog; Gerhard Vet-ter - oboa, oboa d’amore, angleški rog; Margaret Dudley - fagot; Robert Botti - oboa, angleški rog. Prvi del sporeda je obsegal dela od XV. do XVIII. stoletja. Razen Antonia Vivaldija, katerega Trio v g-molu za dve oboi in fagot je zaključil prvi del, so bila kratka, preprosta dela neznanih oziroma manj poznanih avtorjev. In prav na teh je ansambel pokazal svojo kleno mu-i ziikalno kulturo, ki je kakor skrivna sila povezovala drobne skladbe v določeno programsko celoto, kar je krepilo radoživost poslu-, šalca do doživljajskega viška pri nazorno, v duhu in lepoti vival-dijanskega sloga izraženem Triu. Drugi del je vključeval Sonato Johanna Josepha Fuxa iz obdobja od druge polovice XVII. do prve polovice naslednjega stoletja. Sledile so Metamorfoze op. 49 za oboo solo Benjamina Brittna, nato Koncertantih kvartet v B-duru Johanna Wentha in Ameriška revolucionarna koračnica Christo-pherja Weaita.
Zanimivost na koncertu simfo-
ničnega orkestra RTV Beograd je bila prva izvedba Triptiha za violino in orkester mladega sodobnega skladatelja Dejana Despiča v interpretaciji violinista starejše generacije, vendar še vedno blesteče igre, Andreja Gertlera. Tu-do Dvofakova Simfonija št. 4 v G-duru, op. 88 je zapustila impresiven odziv in to je bila tudi najboljša izvedba orkestra, ki je dokaj skladno igro podredil kreativni volji dirigenta. Razočarala pa je interpretacijska zasnova Debus-syjeve Iberije, ki niti po svoji muzikalni danosti niti po svojih
certantu solidne igre toplega, po vsem obsegu izenačenega tona, vendar je bila učinkovitost šibka prav v monotonosti.
Weimarski simfonični orkester pod vodstvom Rolfa Reuterja ni izpolnil pričakovanj, čeprav je pokazal na začetku izrazito ansambelske discipline, vendar je, v celoti vzeto, po včasih precej občutnih intenančnih motnjah nekaterih pihal in nekaterih preveč ponavljajočih se nepreciznosti, predvsem pa po interpretativno premalo nazorni poustvaritvi Beethovnove Simfonije št. 4 v B-
značilnih barvitostih ni vzbudila duru, op. 60, ostal nekje na sre-
prepričljivega umetniškega impulza. Zapustila je vtis šibke pripravljenosti in oblikovalne nedo-gnanosti.
Celovečerni spored flavtista Tahi-ra Kulenoviča je obsegal dela samo enega skladatelja:‘fantazija'Kri ’?aS1JL. Zi ,ar0D’}1IT!1 Q0: . splo flavto G. ?h. Telemanna. Če-snuselnojarri • prav je bila radovednost in zanimivost prav V' temi' da« je preigram le vzbudil vprašljivost z dveh vidikov: monotonost večera na eni in problem interpretativne napetostne zmogljivosti izvajalca na drugi strani, torej vprašanje kvalitete in umetniško - kreativne potence poustvarjalca, posebno še ob merilih, ki jih je v zadnjem času postavila flavtistka Irena Grafenauer - Krstačeva. Vsekakor ne moremo odrekati kon-
dini lestvice. Mislim, da tak nivo ne more kaj bistvenejšega, u-metniško poudarjenega doprinesti festivalu, kakršne naj bodo Beograjske glasbene svečanosti. Res pa je tudi, da bi na njegovem .iipestu moral sodelovati simfonični orkester Radia TLeipzig, ki ‘pa je odpovedal. Omeniti pa moramo vsekakor izvrstnega violinista Gur 'štava' 'Sčhrrf&hta, ki je Z umetniško prepričljivostjo interpretiral Koncert v D-duru za violino in orkester I. Stravinskega. To je bila tudi najboljša izvedba večera, violinist je moral celo H. arijo ponoviti.
V nabito polnem avditoriju Srbskega narodnega gledališča smo IVAN SILIČ
(Nadaljevanje na 7. strani)
iiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftniiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiin
ZA MEDNARODNO LETO OTROKA
Tri Suhadolčanova dela v zaokroženi celoti
V vseh treh knjigah nastopata priznana detektiva - Zabavno, a tudi poučno branje, ki priteguje
Renato Daneo	»Istrska vas* (1973)
Slika Je Iz kataloga za antološko razstavo, ki je odprta v galeriji palače Costami
Manifestacije ob mednarodnem letu otroka so prav gotovo spodbudile mnoge založbe k izdaji mladinskih tekstov. Tudi slovenske založbe so lepo število sinjih	izdaj namenile	prav našim
najmlajšim bralcem. Izmed teh se je mogoče najbolj izkazala Mladinska knjiga, ki je poleg ponatisov starejših del izdala veliko novih proznih sestavkov pa tudi pesmarice. Pred kratkim so izšle še tri nove mladinske knjige Leopolda Suhodolčana. Pisatelj je tako stare išim kot tudi mlajšim že vrsto let znan, saj se	je	s	svojimi	deli priljubil
prav vsem. Najmlajši so ga še posebno vzljubili, saj se jim v mnogih knjigah tako približa, da ne	veš	ali	gre za	starejšo osebo	ali	za	otroka,
Njegova zadnja tri dela so v bistvu zaokrožena celota, saj sta junaka vseh treh knjig dva priznana detektiva; naslovi del pa so Naočnik in Očalnih, Na večerji s krokodilom in Stopinje po zraku. Že sami naslovi jasno kažejo, da se bo bralec nedvomno spoprijel z zelo razburljivimi dogodivščinami, poleg tega ]e življenje in razne prigode, ki se večkrat sprevržejo tudi v nezgode, detektivov, bilo od vedno zelo privlačno. V kratkem uvodu nam jih avtor hitro predstavi, ko pravi: «Zgodovina pozna veliko razbojnikov, pa tudi veliko detektivov. Toda Naočnik in O-čalnik ostaneta mojstra med detektivi.» že na prvih staneh spoznamo. da sta naša junaka prav gotovo izjemna tipa; njuna pre-tuhnjenost in prebrisanost pa ju večkrat spravi v zagato. Na srečo se v večini ali bolje v vseh primerih vse lepo razreši, tako da ostane bralec «s slabim okusom v ustih.* To pomeni, da še tako kritične in navidez nerazrešljive prigode dočakajo srečen konec. Poleg detektivov Na-očnika in Očalnikct. nastopajo še
razne klepetave sosede, pa tudi očetje in mamice, navihana otro-čad, strici in tete, skratka precej pisana druščina. Če bi knjige morali na hitro in mogoče površno a ne v negativnem smislu, označiti, bi o njih dejali, da je to čtivo, ki v prvi vrsti razvedri, poleg tega pa je prav gotovo zelo poučno. Tu ni mišljen pojem poučno kot strogo didaktično ali vzgojno, temveč da se v malih stvareh, ki niso na prvi pogled zelo razvidne,, skrivajo tiste človekove slabosti. ki se jih tolikokrat skušamo otresti ali vsaj zanikati.
Zdaj pa še nekaj besed o avtorju. Leopold Suhodolčan se je rodil 10. avgusta 1928 v Žireh. V Mariboru je obiskoval učiteljišče in tam tudi maturiral. Po opravljeni vojaščini je eno leto učiteljeval na Prevaljah, nato se je vpisal v Ljubljano na Višjo pedagoško šolo. Pisati je začel kot dvajsetletni mladenič in se od takrat redno oglašal v časopisju; je pa tudi izredno ploden pisatelj mladinskih in drugih proznih tekstov. Iz mladinskih del so mogoče najbolj znane Deček na črnem konju. Skriti dnevnik in Rumena podmornica. Skriti dnevnik so prevedli v makedonščino, ruščino, nemščino in srbohrvaščino, kar je tudi dokaz, da je delo želo precej uspeha. Poleg tega je Suhodolčan napisal še več radijskih iger. Sestavil je tudi nekaj odrskih del, ki pa so bila uprizorjena le na manjših odrih in to povečini v odlomkih. Izmed teh naj omenimo Nesmrtno ženo. Obenem si štejemo v dolžnost povedati, da je Cankarjeva založba pred nedavnim izdala še njegov roman Trenutki in leta. Po mnenju nekaterih kritikov je Suhodolčan s lem romanom znatno presegel vsa prejšnja dela. zdi se celo, da je njegovo dosedanje najboljše besedilo.
Veronika Brecelj
politiko, zlasti vojaško, dosegli na jugu Afrike prav nasprotno od tistega, kar so želeli.
Zgodovino treh stoletij Burov in njihovega načina življenja in družbene ureditve je Heinrich Jaene-cke napisal izredno dobro in jo bereš kot roman. Iz celotnega deia je jasno razvidno, da je pisec na strani zatiranih domorodcev, črncev ter v svojem pisanju krepko vihti bič obtožbe in dejstva nad zatiralci, zakaj grozote, ki so jih Buri pa tudi Angleži in še posebno Nemci, počenjali največ v imenu svojega kalvinističnega boga (Buri), svoje samoljubne zaostalosti, surovosti in nenasitnega pohlepa po bogastvu (še posebej po odkritju diamantov in zlata v Južni Afriki) in jih počenjajo še danes, se po svoji intenzivnosti in obsegu dajo primerjati samo še s početjem nemških fašistov. Te grozote pa po svoji specifiki in dolgotrajnosti (kar tri stoletja in še dandanašnji dan!) pa nimajo primere.
Takšen vtis in sodbo nam namreč nudi ta knjiga in nam za to ponuja tudi ustrezno dokumentirano obtožno gradivo. Pri vsem tem pa velja opozoriti še na dejstvo, da so bili Buri doslej v naši zgodovinski zavesti v glavnem pod vplivom nemških in avstrijskih zgodovinarjev, predstavljeni kot kot žrtev angleškega imperializma, čeprav nam knjiga, zlasti v kasnejšem obdobju, priča o nasprotnem. Res je, da so Angleži v svoji vojni proti Burom prvi v zgodovini vojn uporabili taktiko «preišči in uniči* ter strategijo »koncentracijskih taborišč* za civilno prebivalstvo, vendar so kasneje popustili na vsej črti in tudi sami omogočili razmah in« razvoj rasne segregacije in apartheida do teh razsežnosti, ki jih poznamo žal še tudi danes na ozemlju okrog Rta dobrega upanja.
Sicer pa avtor sam piše v uvodu:
Južna Afrika je postala žarišče političnih kriz in eno najbolj občutljivih področij na svetu. Vse hujša rasna nasprotja vnašajo nesoglasja v mednarodne odnose in ogrožajo ravnovesje političnih sil.
V tej knjigi bomo skušali opisati vzroke rasnih sporov. Nastanek in razvoj tristoletnih hasprotij med črnimi in belimi v Južni A-friki. Glavno krivdo nosijo beli. To ni samo eden od možnih, nazorov, dokaze za tako sodbo nam ponuja zgodovina.
Nekaj moramo vsekakor poudariti: Afrikaanerji ali Buri prav.^ gotovo niso ne slabši ne boljSt' kot katerikoli drugi narod. Znašli so se samo v drugačnem, prav nič zavidanja vrednem položaju. Afrikaanerji so edini prekomorski potomci Evropejcev, ki se jim ni posrečilo, da bi iz svojih naselbin ustvarili belo deželo, čeprav vztrajno zatrjujejo, da so jo. V črni deželi so ostali manjšina, vendar vladajoča manjšina. Kako bi ravnali drugi belci v enakem položaju, lahko samo ugibamo. Gotovo je eno: v Južni Afriki so bili vedno belci, celo Afrikaanerji tisti, ki so že od vsega začetka svarili pred katastrofo.
Obseg te knjige nam ne dovoljuje, da bi obravnavali vse razsežnosti južnoafriškega vprašanja. O nespornem dosežku belih o gospodarskem in industrijskem razvoju dežele ne bomo govorili. Prav tako ne o mednarodnih zapletih in o strateškem pomenu južnoafriških sporov. Naš namen je predstaviti le zgodovinski razvoj rasne nestrpnosti. Upamo, da bo to omogočilo razumevanje sodobnosti.*
Vsekakor moramo zlasti zadnjemu stavku pisateljevega uvodu pritrditi. Samo knjiga je namreč huda in neovrgljiva obtožba rasne diskriminacije v Južni Afriki, še več. Z opisom in pričevanjem o črnskem odporu tako v preteklosti kot sedanjosti proti temu, morda najbolj nehumanem režimu na vsem svetu, je vredno zabeležiti avtorjevo zaključno misel iz knjige:
»V začetku tega stoletja, še pred bursko vojno, je liberalni Afrika-aner William Schreiner, ministrski predsednik kaaplandske kolonije, zapisal: «če smo tega vredni, bomo še naprej ostali gospodarji, vendar mora biti to oblast v svobodni deželi, kjer so odprta pota vsem sposobnim in vsem civiliziranim, ne da bi koga zapostavljali zaradi barve kože.*
•Trditev je kot preperel kažipot na pogorišču izgubljenih upanj in možnosti. Nikoli se ne smejo ponoviti desetletja trajajoče zmote. Čas dogovorov in sporazumov v Južni Afriki se bliskovito izteka. Danes se ne da več doseči tistega, kar je bilo mogoče še pred eno generacijo. Beli so še včeraj brezpogojno rekli: «Ne.» Danes črni odgovarjajo: «Vse ali nič.* črna Afrika pripravlja rapad na belo voortrekersko trdnjavo, toda tokrat ne s kopji.*
Za konec omenimo še to, da je avtor zadnje poglavje pod naslovom «Nemška dediščina* posvetil Namibiji, nekdanji nemški koloniji, ki je danes v ospredju političnega zanimanja sveta in prizadevanj OZN, da bi dežela postala svobodna, saj mandat Južne Afrike nad njo prav tako tudi tu z rasno diskriminacijo uveljavlja družbeni red belih gospodarjev.
«Bele gospodarje*, ki so opremljeni še s številnimi dokumentiranimi fotografijami in zemljepisnimi sklicami je prevedla Marjeta Ciglenečki, opremila Jelka Miheličeva, izdala pa založba Borec iz Ljubljane.
D. Z.
Otrok od rojstva do mladostništva
Primerne in manj primerne igrače
Odprli smo rubriko Otrok od rojstva • do mladostništva z namenom, da v našem dnevniku vsaj enkrat tedensko spregovorimo o problemih, s katerimi se v večji ali manjši meri srečujemo vsi, ki vzgajamo ali se na kakršenkoli način ukvarjamo z otroki. Zamišljamo si rubriko, ki nas bo in-formirala o najrazličnejših problemih razvoja otrok ter o možnostih in načinih razreševanja teh problemov. Tematike naj bi ne bile ozko vezane na razvoj otroka samega in njegovega odnosa do najbližjega okolja (starši, vrstniki, šola, vrtec), dotikale naj bi se tudi širših družbenih problemov, ki pogojujejo tak ali drugačen razvoj mladostnika in njegovega vključevanja v našo narodnostno skupnost oziroma v širšo družbo.
Zakaj smo se odločili za takšno rubriko? Zato, ker menimo, da so tovrstni problemi prisotni v naši družbi in prav je, da o njih spregovorimo tudi na tem mestu.
Pripravljenih imamo nekaj okvirnih tem, s katerimi vas seznanjamo, dopuščamo pa možnost, da načrt po potrebi ali na vašo željo spremenimo oziroma dopolnimo z novimi prispevki: primerne in manj primerne igrače po naših trgovinah; otrok in igra; otrok rabi svoj prostor v stanovanju; obliko-
Igra in igrače so sestavni del otrokovega življenja. Igra pomeni za otroka to, kar pomeni za odraslega delo. igrače pa so otroku i-sto kot odraslemu delovno orodje, oziroma pomenijo še veliko več.
Z ustreznimi igračami otrok v i-gri razvija svoje sposobnosti, čustveno doživljanje, osebnostne lastnosti, oblikuje si delovne navade ipd. Ob primerni igri s primemo igračo se otrok sprošča, doživlja mnoga ugodna občutja posebno cb preverjanju svojih sposobnosti, spretnosti, domišljije. Zato ni vseeno, kakršno igračo ponudimo o troku in v katerem življenjskem obdobju.
Iz takih in podobnih razlogov sva sklenili, da si vsaj delno o-gledava, kakšno igračo poriuja kupcu tržišče v Trstu in koliko denarja moramo zanjo odšteti. Poleg tega bi radi staršem in tistim, ki otrokom kupujejo igrače, vsaj delno nakazali kriterije dobre in slabe grače, kajti zavedamo se, da draga igrača še zdaleč ni vedno najboljša in da samo za oko privlačna in modna igrača ne vzbuja v otroku vseh tistih aktivnosti in zadovoljstev kot na primer preprosta in na mnoge načine uporabljiva igrača (igrača z mnogimi igralnimi možnostmi).
Otrok priede v čustven odnos z igračo ne le po osebi, ki mu jo podari, temveč tudi preko vida, tipa, okusa in vonja. Saj vendar vsak otrok svoje igrače gleda, bo ža in se na druge načine rokuje z njimi, vonjo jih in tudi liže, o-kuša, žveči. Zaradi tega posvetimo materialu, iz katerega so i grače izdelane, posebno pozornost Prednost naj bi imele igrače iz naravnih materialov Oes, . tkanine * iz naravnih vlaken, karton ali ‘ papir, guma, glina, kamenčki, vrv . . .). Otroci imajo namreč raje volnenega 'medvedka, kot pa tistega iz sintetičnega vlakna, punčko iz cunj kot plastično, le srn vlakec v primerjavi s pločevinastim, gumijasto žogo namesto plastične. Za vsako obdobje otroške starosti lahko izbiramo med primernimi igračami iz naravnih ali umetnih materialov.
Pri nakupu pazimo tudi na e-steiski videz igrače, da otroku vzgajamo čut za lepo. Igrača je estetska, kadar je harmonična v barvah in obliki. Harmonična igrača je iz naravnih barv (barve, ki jih vidimo v naravi), ima konti nuiteto v liniji (pri igrači ni npr. ostrega prehoda iz ovalnih v o glate linije), je stabilna.
Pozorni moramo biti tudi na to, da je igrača funkcionalna, da ima več igralnih možnosti in s tem vzbuja v otroku več različnih načinov izražanja. Na primer avtomobilček na daljinsko upravljanje lahko vzbuja v otroku domišljijo in mogoče še radovednost, kako je sestavljen, in ko tej radovednosti zadosti, navadno igrače konec.
vanje delovnih navad; oblikovanje učnih navad; teh nike uspešnega učenja; odkrivanje, upoštevanje in razvijanje otrokovih interesov kot dejavnikov uspešnega učenja; težave pri učenju branja in pisanja; naš otrok včasih jeclja; otrok grize nohte; otrok se ponoči prebuja; vaš otrok še vedno moči posteljo; nemimi otrok; otrok in strah; vloga očeta in matere pri vzgoji otrok; permisivna in avtoritativna vzgoja; posledice dvojne vzgoje dečkov in deklic. Skušali vas bomo tudi informirati o možnostih poglobljenega terapevtskega obravnavanja otroka tako v Italiji kot v Sloveniji, poleg tega pa bomo spregovorili tudi o možnostih ekonomskih prispevkov v primeru dolgoročnejših obravnav. Vmes vas bomo seznanjali še o dogodkih in morebitnih pomembnih odločitvah, ki so .v tesni zvezi z otrokom in njegovimi možnostmi v naši družbeni sredini.
Vabimo vas, da se oglasite na uredništvu, če se s katerim od naših stališč ne strinjate ali če o določeni tematiki želite dodatnega pojasnila, oziroma se v svojem okolju soočate s kakšnim posebnim problemom in menite, da bi bil zanimiv tudi za druge.
Zdenka Prebil - Stranj
Sonja Baiss
Več preprostih kock, ki jih otrok zlaga v različne konstrukcije, pa poleg domišljije pospešuje pri otroku ročno spretnost in natančnost gibov, vzbuja mu kreativnost (iskanje novih oblik), če so kocke velike, mu vzbujajo tudi koordinacijo in ravnotežje. Oblike, ki jih sestavlja iz enostavnih kock, lahko prilagaja svojemu okusu, medtem ko že do potankost izdelan avtomobil mu vsiljuje okus tistega, ki mu ga je podaril.
Zaustaviti se moramo tudi pri ceni igrače. Na splošno so igrače zelo drage. Za otroke bi bilo zabavno, zanimivo in nadvse vzgojno, če bi si vzeli odrasli čas in ob sodelovanju z otrokom doma izdelali kakšno igračo. Taka igrača bi bila zelo poceni in bi imela za otroka velik čustven pomen (npr.: obleke za lutke, vlakci iz kartonastih škatel ipd.).
Ob ogledovanju specializiranih trgovin sva ugotovili, da so na splošno mehanizirane igrače mnogo dražje od kostrukcijskih. Za radi tega ne moremo vzeti cene kot vodilo k dobri igrači. Geslor «čim boljša je igrača, tem dražja je», torej ne velja. Mehanizirane igračke (nekatere med njiriti stanejo tudi 50.000 Lir) na ključ, baterijo, daljinsko upravljanje so nerazstavljive, pločevinaste ali plastične. Konstrukcijske igrače so ponavadi iz več enostavnih sestavnih delov, se zato uporabljajo na različne načine, običajno iz naravnih materialov ali palstične. Prednost igrač iz naravnih materialov je tudi v popravljivosti po sameznih delov.
Ugotovili sva, da so skoraj po vseh trgovinah cene igrač velikih in priznanih proizvajalcev standarne (Chicco, Lego, Purga. . .), medtem ko so cene usta lih igrač, po večini uvoženih, raz-ličnejše. Opazili sva, da so trgovine glede na vrste igrač različno založene. Bolj znane specializirane trgovine so pod modnim vplivom konzumizma, založene so z mehaničnimi gračami, ki so po
najinem mnenju manj vzgojne, ter z igračami, ki ponazarjajo trenutne televizijske mite, ki so iz sintetičnega materiala z nizko stopnjo igralnih možnosti ter neestetske. V istih trgovinah pogrešamo več igrač iz naravnih materialov, dobre športne in glasbene igrače, dobro so založene z mehkimi igračami (medvedki, zajčki in ostale živali), žal pa so iz sintetičnega meteriala. Našli sva pa manjše trgovine, ki prodajajo tudi šolske potrebščine, kot npr. v Ulici Gatteri, ki so bogato založene z igračami, ki so po naših kriterijih dobre, so pa pretežno uvožene (Francija, Češ koslovaška, Kitajska, ZSSR, Švedska . . .).
Na slikah so ponazorjene neka-, tere igrače, ki so dokaj ustrezne glede materiala, estetskega videza, igralpih •možnbpti za posamezna starostna obdobja. Ob tej priliki izrecno poudarjava, da ne obstaja nobena porazdelitev igrač 1 glede na spol. Ob koncu še nekaj nasvetov glede na otrokovo starost.
Dojenčki (do 2. leta): ropotulji ca, obročki, rutica, igrače 'za prijemanje, verižica lesenih barvnih kroglic, mehke igrače iz frotirja iri gume, plavajoče igrače, zvočne kocke itd.
Malčki (od 2. do 3. leta): lončki po velikosti, igračke za vlečenje po vrvici, pajacki, punčke, voz za prevažanje peska, žoge, zvočne igrače, razno pohištvo, konstrukcijske igrače itd.
Predšolski (od 3. do 6. leta): preprosti puzzle, kartonaste opeke ih drugi konstruktorji, "tricikel, glina, barvice za risanje s prsti, različna vozila, vrtna gugalnica, samokolnica, oblekice za punčke.
Šolski: zahtevnejše konstrukcijske igrače, družabne igrače, glasbene, gibalne in športne igrače, kolo, kotalke itd.
Naslednjič bova posvetili posebno poglavje knjigam, ki so primerne za posamezna starostna obdobja in ki. ustrezajo interesom in težnjam- otrok.
■■■■■■■■■■I
musi
■ki..
.
ODPRLI GA BODO V ZAČETKU NOVEMBRA
Nov center za umsko zdravje v Ul. San Vito
0 pomenu centra smo se pogovorili s psihologom dr. Sedmakom
Prve dni novembra bo v središču mesta, in sicer v Ul. San Vito začel delovati nov center za umsko zdravje. Center se ne bo veliko razlikoval od ostalih, ki že delujejo v Trstu, v njem pa bodo nameščeni štirje zdravniki, en psiholog, dve socialni delavki in 18 bolničarjev. Bolniki bodo lahko v njem preživeli ves dan. Le v primeru resnejših kriz pa bodo pacientom dovolili, da tam prespijo.
Dogodek sem nehote povezala s pouličnim pogovorom, ki sem mu bila pred kratkim priča. Nekdo se je spraševal, ali niso ti centri le neke vrste neustrezno nadomestilo za psihiatrično bolnico in dodal, da so bolj podobni stari krpi, s katero bi nekako hoteli zakrpati luknjo, kot pa socialni in zdravstveni ustanovi. Čeprav je bila ta neumestno ostra ocena najbrž tudi posledica bežnega ogleda prostorov, sem vseeno zastavila to vprašanje psihologu dr. Sedmaku, saj je tako tolmačenje centrov najbrž odraz miselnosti, ki je prisotna med tržaškim prebivalstvom.
Dr. Sedmak, ki že dolgo let dela v centru za umsko zdravje v Nabrežini, je res priznal, da prostor, kjer bo deloval novi center, ni najbolj privlačen, vendar je bilo to stanovanje edina možnost, ker drugih prostorov pač ni bilo na prodaj. Stanovanje, ki je
bilo sedež komisariata agentov javne varnosti, so nekoliko preuredili. Gre za precej veliko stanovanje s površino 240 kv. m, ki so ga skušali preurediti tako, da bo kar najbolj funkcionalno in bo ustrezalo potrebam zdravstvenih operaterjev in bolnikov. Pazili so tudi, da so prostori dovolj svetli in da je nekaj manjših sobic, v katerih se bosta zdravnik in pacient lahko pogovorila na štiri oči.
Poleg centra je gostilnica, ki jo je uprava centra vzela v najem, vendar pa bi jo rada odkupila, da bi tam uredila družabni prostor. Tak prostor je v centru res potreben, saj je v naši družbi — kot je poudaril dr. Sedmak — človekova odtujitev eden izmed največjih družbenih problemov, človek je vse bolj zaprt vase, zlasti še če je starejši in je iz najrazličnejših razlogov zapostavljen. Sprostitev, razgovor s sočlovekom, spoznavanje njegovih problemov je zato lahko dober terapevtski prijem.
Center bodo odprli s predstavo lutkovnega gledališča. Za to so se odločili — nam je povedal dr. Sedmak — da bi naredili prvi korak na poti zbliževanja pacientov s prebivalstvom tega mestnega predela. Predstavi bo sledila še okrogla miza na temo Teritorialna zdravstvena služba kateri bodo posvetili tudi razstavo.
VERONIKA BRECELJ
OKROGLA MIZA V KROŽKU «TINA MODOTTI
MAMILA KOT RAZREDNI PROBLEI
Gre za družbeni in ne medicinski problem - Ločevanje med lahkimi in težkimi
Mamila postajajo v Italiji vedno pogostejša tema pogovorov in javnih razprav. Vzrok za to je treba iskati v nedavnih akcijah skupine radikalnih poslancev, v predlogu ministra za zdravstvo Altissima o delni liberalizaciji heroina in ne nazadnje tudi v vse večji razširjenosti posebno težkih mamil med italijansko mladino. V zvezi s tem je prejšnji četrtek krožek »Tina Medot-ti». ki deluje v sklopu pončan-ske ARCI-UISP organiziral okroglo mizo o tem vprašanju. Da gre za izredno aktualno vprašanje in da vlada zanj veliko zanimanje, priča dejstvo, da je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo dvorano in aktivno sodelovalo v razpravi, ki se je razvila po uvodnih besedah strokovnjakov, ki so sodelovali pri okrogli mizi.
Organizatorji so povabili k sodelovanju načelnika oddelka za narkotike tržaške kvesture in odgovornega za deželo La Corte ja, psihiatra Pastoreja in profesorico Caruzzijevo.
Med razpravo je bilo poudarjeno strogo razlikovanje med lahkimi mamili, kot sta hašiš in mariuhana in težkimi mamili -morfijem, heroinom in narkotiki nasploh. La Corte je izrecno poudaril, da veljajo njegove besede zgolj za težke droge, saj je v italijanski družbi uporaba «dima*> že skoraj vsesplošna in glede na njegovo relativno neškodljivost niti ne predstavlja problema. Poleg tega je nujno potrebno raz-
likoviti med rabo in zlorabo mamil in to vseh mamil, tako ilegalnih kot tudi legalnih. Ne smemo pozabiti, da obstaja danes v svetu problem prekomejnega u-živanja alkohola, barbituratov, problem tabletomanije nasploh, kar pa se na žalost minimizira, čeprav zavzema zelo zaskrbljujoče razsežnosti. La Corte je tudi poudaril, da se o drogah mnogo govori, da pa se do sedaj skoro nič ni ukrenilo, da bi se stanje bistveno izboljšalo. Nič ni bilo na primer storjenega za preobrazbo socialnih struktur in razmer, ki tako rekoč »proizvajajo* narkomanijo, ravno tako pa tudi ni ustreznih struktur za preventivo, zdravljenje in rehabilitacijo zasvojencev z mamili. V naši deželi delujeta le dva centra za pomoč zasvojenim pa še v teh dveh se navadno omejujejo na to. da v primeru abstinenčne krize »pomagajo* narkomanom s heptadonom ali z metadonom, kar pa nikakor ni rešitev marveč prej nasprotno, saj vemo, da je intoksikacija 'Z metadonom hujša kot intoksikacija z ostalimi preparati.
Psihiater Vincenzo Pastore je
......................................
OB PETDESETLETNICI GORTANOVE SMRTI
Člani združenja bivših aktivistov na grobu junaka Vladimira Gortana
Na enodnevnem izletu so člani združenja obiskali še Gortanovo rojstno vas Beram, Pazin, Pulj in Rovinj
bil mnenja, da je vprašanj« mil le delno problem, ki se medicine, v še manjši rierl psihiatrije. Poudaril je, & hajajo medicinski problemiv zi z uporabo mamil v iz dejstva, da so mamila ® na in da zaradi tega ni to* le nad kvaliteto mešanic, j? pojavijo na trgu. Z libera* jo heroina, čeprav je izreci* zagovarja, bi se biio mog?* ogniti nevarnosti infekcij Prav tako bi to zadalo tež« darec ilegalnemu trgu, ki je vec tudi za večino smrtni!1 tev med toksikomani. Sica problem ne more biti rešen 1 ganizacijami kot so centtj zdravniško in socialno pome«' je problem mamil v prvi razredni problem. Dovolj jc gledati, iz katerega ambien** haja večina zasvojenih s * mi drogami in videli bori0’ gre za emargiriirane sloje' proletariat jn polproletariat-smemo pozibiti. da je droga ko tudi nadvse učinkovito s stvo za izvajanje oblasti ' tem močno orodje v rokah dajočega razreda.
Med razpravo so prišli na še drugi zanimivi vidiki vprašanja, vendar bi zavzeto več prostora, če bi jih hoteli šteta vse. Zato naj omeniti* to, da je bila razprava Ir nadvse koristna za vse na<* saj se je marsikdo prvič P0' neje in globlje soočil z vpj njem. ki postaja v današnji0 bi vse bolj pereče, (sai)
V	sredo, 17. oktobra je minilo 50 let, od kar so za vojaškim pokopališčem v bližini Pulja odjeknili streli, pod katerimi je padel komaj 25,-letni istrski mladenič — Vladimir Gortan. Na smrt ga je obsodilo posebno fašistično sodišče, ki je prišlo za to priložnost iz Rima v Pulj, da je sodilo skupini mladih Istranov, ker so ,se uprli;. fašističnemu ' raznarodovalnemu nasilju. Protestno dejanje, zaradi katerega so., bili, sojeni Gortan in tovariši, so istrski rodoljubi izvršili v bližini Pazina, ob volitvah .24. marca, leta 1929, ko so streljali proti fašistom, ki so s silo pošjljali ljudi na volišče. Maščevanje črnosrajčnikov ni izostalo; aretirali so mnogo domačinov, med temi tudi mladega Gortana. Vlačili so jih po raznih ječah ter jih grozno mučili in to vse do procesa, ki se je vršil v Pulju v dneh 14., 15. in 16. oktobra in se je zaključil z obsodbo Vladimira Gortana na smrt.
Da bi počastilo Gortanov spomin, je Združenjei aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem priredilo izlet v Istro, predvsem v vas Beram pri Pazinu, kjer se je Gortan rodil in preživljal svoje kratko življenje — ter k .spomeniku blizu vasi, kjer je sedaj junakov grob. In še na kraj ustrelitve v bližini Pulja.
Ob spomeniku je bilo poudarjeno, da z zločinsko obsodbo fašistom ni uspelo zatreti seme upora, ki so, ga zasejali Gortan in tovariši. Po vsej hrvaški in slovenski zemlji Julijske krajine, ki je tedaj pripadala Italiji, je to seme poganjalo, in ni bilo več sile, ki bi zatrla njegovo rast. V naslednjih letih je še krepkeje poganjalo in pokazalo, da je padlo na rodovitno zemljo, ter je v osvobodilnem boju doseglo svoj višek. Strnil se je v mogočno silo, ki je najprej kljubovala fašističnemu sovražniku, ter ga pozneje premagala in pregnala iz naših krajev.
V	bližini Pulja, kjer je bil Gortan ustreljen, se dviga visok spomenik — priča zločinskega dejanja. Zastopniki Združenja so na ta kraj položili venec, kot dokaz, da smo ostali zvesti tistim idealom, za katere se je Gortan žrtvoval. Njemu in vsem, ki so dali svoja življenja zato, da mi uživamo lepše čase — hvaležen spomin.
Izlet se je odvijal v glavnem po notranjem delu Istre, od Rižane in Kubeda skozi Buzet v Pazin, kjer so si člani združenja na hitro o-gledali to slikovito mestece, ki je od nekdaj središče hrvaške Istre. Tu se je v drugi polovici prejšnjega stoletja razvila živahna javna dejavnost z mnogimi kulturnimi u-stanovami, in zlasti tamkajšnja gimnazija je bila znana tudi v slovenskem Primorju. Lep in zelo zanimiv, čeprav majhen, je park v središču mesteca, kjer je na o-gled cela vrsta spomenikov I zasluženim osebnostim. Med tema tudi zaveden cerkveni dostojan-

ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
optika
foto-kino
d
Ulica Buonarruti 6 (prečna UJ. Rossetti)
TRST telefon 77-29-96
stvenik — Juraj Dobrila, (rojen v Trinjanu), ki je bil v letih 1875
-	1882 za škofa v Trstu.
Iz Pazina so izletniki odhiteli v Pulj, mesto ob slikovitem zalivu, z bogato zgodovinsko svoje preteklosti. Največja in najbolj privlačna arheološka zanimivost mesta je veličastna Arena iz I. stoletja po našem štetim V njej je bilo prostora za 20.000 gledalcev
—	iri reš se je čuditi ogromnosti to zgradbe, ki še danes ^žlji^ja ob-
Skopo odmerjen čas nas je pre-ktnalu pognal dalje — v Rovinj, ki pokaže obiskovalcem svoje beneško lice, ker tudi to mesto, kot skoro vsa obalna mesta Istre, so bila mnogo stoletij pod beneško republiko, zato oblika, ki v zadnjih časih pridobiva nekoliko sodobne zunanjosti.
Bližal se je mrak, treba je bilo odpotovati proti domu. Izlet je bil še posebno zanimiv, za kar gre zasluga koprskemu časnikarju, tov. Bradaški, ki je bil vso pot odličen vodič in povedal res mnogo zanimivega iz preteklih in sedanjih časov o ljudeh in krajih, ki so jih izletniki obiskali.
LADO PREMRU
Lepo uspel izlet PD «SIovcnec» v Beneško Slovenijo
V nedeljo, 14. oktobra, je PD «Slovenec* iz Boršta in Zabrežca priredilo izlet v Beneško Slovenijo,
S Križišča smo odpotovali nekaj čez sedmo uro. Bilo je muhasto jesensko vreme in tudi številni oblaki nam niso obetali le-• Pega vremena, tako da so bili mnogi zaskrbljeni glede uspeha izleta. Toda kmalu je bilo že vse v redu. Oglasila se je harmonika in tudi pevci so prišli kar hitro na svoj račun. Ob deveti uri smo prišli v Čedad, od koder smo se po bežnem ogledu nekaterih mestnih zanimivosti, odpeljali proti št. Lenartu, kjer smo si ogledali spomenik padlim v NOB. Njihovemu spominu smo se poklonili z ža-lostinko »žrtvam*, v izvedbi našega pevskega zbora, ki je nato imel še krajši koncert na vaškem trgu. Domačini so nas pozdravili s toplim aplavzom.
Pot nas je vodila nato naprej do Trčmuna. Avtobus ni mogel v vas, zato smo se peš odpravil, na trčmunsko pokopališče, kjer je pokopan Ivan Trinko - Zamejski. Tudi njegov spomin smo počastili s pesmijo in sicer z Gallusovo «Glejte, kako umira pravični*. Nazaj grede proti avtobusu smo se v vaški krčmi okrepčali z domačim žganjem in si nabavili tudi nekaj pristnega sira.
Približno ob 13. uri smo prispeli v planinsko kočo pod Matajurjem, kjer nas je čakalo obilno ko silo in tudi beneške gibanice so prišle na svoj račun. Tu ni manj-kalo veselega razpoloženja in preden smo znova stopili v avtobus, smo si nabavili tudi nekaj kilogramov domačega kostanja.
Žačelo se je že mračiti, ko smo prišli v prijazno vasico Obore,., nedaleč od Stare gore. Tu so namreč domačini priredili praznik ko stanja. Ta etapa sicer ni bila na programu, kajti prvotno smo s: mislili ogledati Landarsko jamo, toda številni vabljivi plakati s i nas preusmerili v Oborče. Nisrau ,
se zmotili. Pečenega kostanja ni manjkalo in tudi žlahtna rebula je gladko tekla po grlu. Tu smo še nekaj zapeli in se zavrteli ob zvokih domačega tria, nakar smo se odpravili proti Borštu.
Udeleženci so bili z izletom zadovoljni in so nazaj grede izrazili željo, da bi se tovrstne pobude še nadaljevale.
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
VSEM NOVOPOROČENCEM ter DRUŽINAM
■	•	•	■	-<4-
ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN ŽALOSTNIH PRILOŽNOSTIH,
nudimo posojila po znižani obrestni meri
Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila
H

Cena zbirke do 31. oktobra v prednaročilu

16.000 lir
po 1. novembru 22.000 lir vrednost zbirke po knjigarniški ceni 50.500 IM Naročila in predplačila
Preko pošte z nakazilom 16.000 lir na tekoči račun št 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchl 6, 34137 Trat z navedbo: za Jadranski koledar in točnim naslovom naročnika Osebno na upravi ZTT, Ul. Montecchl 6, Trat V Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, Trst Na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1, Gorica
Preko raznašalcav Primorskega dnevnika
Prežihov Voranc
DOBERDOB
"Vojni roman slovenskega naroda" pripoveduje o bojih ih dogodkih v prvi svetovni vojni in kako je zorela zavest vojakov, ki so jih ideali narodne svobode, človeške Časti in družbene pravice povezali v uporu proti nesmiselni morij! in proti razpadojočemu maliku avstroogrske monarhije-Str. 550, platno, knjigarniška cena 14.000 lir
_	Matjaž Kmed
S PRIJATELJI POD MACESNI
Planinske zgodbe Matjaža Kmecla sodijo brez dvoma najboljšo tovrstno literaturo. Pisatelj se sredi naSih gora ogleduje po rastlinskem in živalskem svetu, po ljudeh, ki jih v hribih srečuje in po svojem notranjem svetJ-Pri tem pa ga ves čas spremlja poln nahrbtnik duhovitosti ih razposajenega planinskega smeha-Str. 236, knjigarniška cena 14.000 lir
STENSKI KOLEDAR ZTT
<o
-S
N
SVQ
O)0 K BO“
?fo
n<
=.-2
«?Q o e iu
»2 OC ” -O.
^ _
O
« o N
55-
#?< o 6.Z

. Priha«a 12 barvnih fotografij Janka Furlana. Pokrajinski motivi od Trbiža do miljskih hribov bodo primeren okras v vaših stanovanjih in vas bodo skozi vse leto opozarjali na lepot® in raznolikost naših krajev. Format 45 X 45 cih'
.....	Branko Babi*
1) LJUDJE IN BOJI NA KOZARl
Tržaški rojak, ki je bil eden od vodilnih političnih delavcev v Bosanski krajini, popisuje kozarsko epopejo, rast odporniškega duha, revolucionarno zavest in zvestobo borcev in ljudstva. Živo pripoved dopolnjujejo fotografije in
skice boje^
Str. 168, platno, knjigarniška cena 11.000 lic Maksim Gaapari
2) MONOGRAFIJA
V slikah verjetno najpopularnejšega slovenskega slikarja se odraža umetnikova zaljubljenost v slovensko pokrajino in folkloro, ki jo v knjigi izpričuje 50 barvnih reprodukcij, poleg številnih risb in spremnega besedila Staneta Mikuža
Str. 134, (23 x 29 cm), platno, knjigarniška cena 15.000 llf
3) KAJ MORA MOŠKI VEDETI O SEBI ^ZENSKI
Poljudnoznanstvena knjiga priznanega domačega strokovnjaka odkrito in z veliko človeško in znanstveno Širino obravnava fiziološke, zdravstvene in psihološko pogoje za harmonično sožitje moškega in ženske.
Str. 336, (22 x 22 cm), platno, knjigarni&ka cena 12.500 Mr
a ^r>mor?kidnevnik:
28. oktobra 1979
mpermeabile . EUROPEO
ra,žensk ka konte
SCI
ual (jeni a ifekcij mseri za sr
velikosti in jel
ul. MacO^orima, 18 - T Tel. 040/790287
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA KLUBA
E|0bračun res plodnega dela in načrti za letošnjo sezono
inj«
se
nit"
da
a*
kj*	torek je bil v Gregor-
ja
Podalo obračan dveletne-
ga H T K ooracun aveie dalin"3 kluba in predstavilo nacij , serij' Program. V odsotnosti pred-ifiii g ka Marka Kravosa je prebral
■ La *UO Dorneilrv tTranlm
Poročilo Franko Vecchiet. j* anstb program torkovih veče-biio m načenjati teme, je sedrv -l6^ drugim rečemo v pred-torpj em Poročilu, ki so domače, sodriu z?no na naša tla, pa tudi je ne in aktualne: kompleksne-njem je tako ukvarjal z vpraša-
»l^anar Ševnega-zdrav^a- od psi"
•' ( J0 ,med v aktualnost usmerje-VenskCere polemični večer o slo-Vetw' kulturi v povojnem času, itf pa Problemih Benečije danes,
J^ružni '
Predsednikovem poročilu in obsežni razpravi so člani kluba izvolili aov odbor in nov nadzorni odbor ■ Tudi letos pester spored torkovih večerov
»jRu''* dvorani redni občni zbor ral* 6j nskega kluba. Dosedanje vod-
, preko Basaglieve šole . pr. ’ do psihiatrije v Ljubljani. vsemtem Jiakov,
Sl'
smo se seznanili pred-z delom domačih strokov-a tudi s filmom Aljoše to temo. Prav tako
posvečen slovenskim ka^mm ustanovam pri nas. Sti-fnladimi so še posebej iskali
ga*
w«i'- nobenih in likovnih ustva-
s^vj^^antavtorja Pengova, pred-
letošnji program »ečerov » SK
Sferam torkovih večerov v ki . 6nskem klubu je do konca a naslednji:
3- oktober:
**Vp Y I p p o S, koncertna liu a“a himnične tragedije IV A-Sam ™ktAKA, nastopa avtor Shr ’ na kljunasti flavti ga aVi 'la KLEMEN RAMOVŠ, °r glasbe KAREL BRIŠNIK.
3 november:
Pp^EK S KITARO IN C. IJ0- s samostojnim N0*«om sc bo predstavil RI-Uje FINESI, kantavtor iz Re-dj 'nastop bo uvedel znanstve-j„ n delavec za etnomuzikologi-MC SAZU JULIJAN ŠTRAJ-dij z nekaj nekonvcncionalni-*es pUnti o ljudski pesmi da-lik ' *r('d večerom predstavitev fih,ne knjige INFORMATRIK Ua ZAJCA.
13
november:
T J E OKO. Ob novi ob *'. MARKA KRAVOSA bo Oj legovem pesniškem gleda-%|)8BV(,ril TARAS KERMAV-PJl’ Pesmi bo bral avtor. Svoi večerom bo predstavil Po p najnovejšo grafično ma-rANčI KRAVOS.
f!?''november:
Š j ,E K V BABNI HI ra?.,v RICMANJIH. Ob G0j» vi dcl AVGUSTA ČERNI-"iee,? 150 predstavitev javnosti (la.*ove Monografije, ki jo iz-tiska ^ahižništvo tržaškega
27
\ november:
ZBOROVSKA s|°van | M. v počastitev jugo-ka nskega državnega prazni-Z0ft|Watuje KOMORNI ZBOR Slov« ° PRELOVEC iz Idri je. esne besede BORIS RACE.
^ R ,'ecem*,cr:
S K ,A s KOT UMETNI-NA* ,V 1 R IN VSEBI-T(j Spyeeer, posvečen LOJZE-slika aEALU: odprtje razstave <UaD*vlh del, prelivajoče sc Sf^ciie SERGIJA SERGA-ke’ ,_.cdstavitev trojezične zbir-sraf«R in poezij KRAS.
K0VI VEČERI SE PRIfc-VoJS* 20.30. PODROBNE.! Np; “ŠESTILA IN MOREBIT-
Por^remembe bo klub 0fič i;AL PREK0 javnih
'v mladih tržaških literarni f
ptavev In večer, posvečen raz-w.L i ,° Problemih našega športa.
ji 4 Posvemarnern P°dročju ie K,ub fja j." ■ Pozornost humorju Dami-Cirii/1'Sla, prevajalskemu delu poe ?.. Zlobca in Slavka Miheliča, ottien' Ace*-a Mermolje, poleg že fiaiiJ6a,ega literarnega večera fejajših. Poseben večer je bil c tržaškim skladateljem vaiai 1■ zborovske pesmi — iz-.
kiuh J0. je zbor GM- z SSG ie
len];- Pfifedil krst dokumentarne bstva •e ®az°vica- Od likovnih vjjgi.Oalcev so v klubu razsta-Petil': Vecchiet, Jakac, Saksida, pa °vsek, Pečarič; v Babni hiši, ta?„.srri0 vedeli še priložnostno ®tavn° Zuljana in Švare. Za razlitih dejavnost je v teh dveh ttien,>S .el Franko Vecchiet. 0-filJ11 ie treba tudi predstavitev in J® ® Polisariju, gobarski večer Biljah °P zb°ra °d Korošcev pri
Otne?redsedniškem poročilu je bil (er Jen tudi eksperimentalni ve-ci ’ P°svečen Černigojevi 80-letni-pt^j V. je vsem tistim, ki smo ga žfjj^rali, prinesel posebno zado-
Sezonte ?bnove delovanja v lanski iskal' je razvidno, da je klub 'delo, ptedvsem ustvarjalce in so-bfeda je bil
pri . uke in žive kulture ne samo jih (as ampak tudi v drugih kraju nu°bmočjih, (Benečija, Gori-tniv’e drvaška), da je iskal zani-fenerS ..ari za mlajše in starejše tio i..ac|je- Na en večer so navad-bako 0ncentrirali P° ved stvari in |(nj. Potegnili poslušalce iz raz-n interesnih področij.
Boljši obisk je bil dosežen tudi z večjo pozornostjo do objav v tisku, na radiu in televiziji, z najavljanjem programov za daljši čas, z osebnimi vabili tistim, ki so bili za določeno problematiko posebej zainteresirani, s tiskanjem razstavnih listov. Tako je klub nekoliko razgibal ne samo tržaške obiskovalce, velikokrat je vzbudil zanimanje tudi v širšem prostoru. Pritegoval jih ni le zanimiv program, ampak tudi in predvsem prijeten, res klubski ambient, ki se je skoraj vedno razvil po «u-radnerm delu večera. Ta prisrčna družbanost je gotovo osnovna pridobitev Slovenskega kluba, v tem je pravzaprav glavni smoter njegovega dela.
Pa še to:	plodna	dejavnost
«torkovega kluba* ni le rezultat dela posameznikov iz odbora, je predvsem odraz žive potrebe, ki jo vsi čutijo in čutimo po taki obliki srečevanja: zato ni tako težko dobiti idej in sodelavcev za torkove večere. Tudi je živahnost v klubu odraz tovariškega sodelovanja z raznimi inštitucijami. SPZ GM, SSG, Založništvo tržaškega tiska, Tržaška knjigarna. Žal ni
klub še posebno razvil stikov in sodelovanja z odborom za mladino SKGZ in z mladinskim krožkom.
Še je problemov in nalog, ki čakajo novi odbor: je bilo nadalje rečeno v predsedniškem poročilu, nujno je treba zvočno in svetlobno opremiti dvoranico, da bo res funkcionalna, bolje je treba opremiti in oskrbeti bar, nekje bi morala stati tudi klubska oglasna deska, ne samo za programe torkovih večerov ampak tudi za obvestila o odprtju razstav članov, o možnosti skupnega pohoda na o-gled kake gledališke predstave v Ljubljani, o kaki ugodnosti, ki jo lahko izkQristijo člani itd.
Po obsežni in bogati razpravi so člani Kluba izvolili nov odbor, ga sestavljajo Vladimir Turina, Miroslav Košuta, Bojana Jazbec, Slava Slavec, Odo Kalan, Franko Vecchiet. Marko Kravos, Ani Palčič, Alenka Rebula, Marjan Kravos, Majda Železnik, Majda Sancin, Boris Kobal in Pavel Ota. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Mitja Bitežnik. Marjo Magajna in Dana Možina.
OD 3. OKTOBRA DO 10. NOVEMBRA
V koprskem muzeju razstava o košarstvu na otoku Krku
Primorske bibliografske vesti
KRONIKA, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 2. letnik 27, 1979.
V krajšem sestanku z naslovom Tehnika gradnje benečanske ceste v dolini Rižane (str. 106-111) je Elica Boltin-Tome opozorila na ostanke benečanske ceste, ki so bili odkriti 1975. leta.
ZGODOVINSKI ČASOPIS, letnik 33, št. 1, 1979.
Objavljen je drugi del nekoliko skrčenega teksta magistrske naloge Andreja Vovka, tokrat z naslovom Delovanje «Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine* v letih 1933-1940 (str. 67-102). «Zveza jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine* je bila osrednja organizacija slovenskih in hrvaških emigrantov, ki so v obdobju med obema vojnama pribežali iz Italije v Jugoslavijo. Jugoslovanske oblasti so leta 1940 «Zvezo» na italijanski pritisk razpustile.
DAN. št. 85, 1979.	,
še vedno so objavljena Vilfanova pisma sinu (str. 29-30).
BIBLIOGRAPHIA ILLYRICA, Sarajevo 1978. (Posebna izdaja, knjiga XLII, Centar za balkanološka ispitivanja).
Akademija nauka i umjetnosti Bosne in Hercegovine je izdala tretjo bibliografijo, ki tokrat zajema obdobje od leta 1973-1977, izjemoma pa tudi enote iz prejšnjih let, če le-te doslej niso bile upoštevane. V 14 enotah, ki obravnavajo prazgodovino Sv. Lucije, Tolmina, Sv. Pavla nad Planino, Sv. Katerine in Podmelca, je zajet enajstleten prispevek arheologa, višjega kustosa Goriškega muzeja Draga Svoljška. (str. 105-107).
•iiHiiiiMimimiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiMiniuiiMiiMitimiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuaiitiMiiiniiiiiiilliiHimiiiiiiiiiiiii
• «Beograjske glasbene svečanosti»
(Nadaljevanje s 5. strani)
Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega Primorja na Reki predstavlja predmete iz materialne kulture — košarstvo na otoku Krku — ki so del zbirke etnološkega oddelka.
Ta redka vaška obrt se je na Krku obdržala vse do danes in je predstavljena z vrsto večnamenskih izdelkov: pleteni sedeži pri lesenih stolih, opletene steklenice, pletene ribiške vrše, o-graje. . . Vendar pa je najbolj zastopana v tako imenovanem košarstvu z raznovrstnimi oblikami in velikostmi ter prikazana v vsem svojem nastajanju.
Danes tradicijo pletarstva na tem otoku varujejo le še starejši ljudje v redkih vaseh. Raziskave na terenu navajajo k sklepu, da bo košarstvo na otoku izginilo v kakih desetih ali petnajstih letih. To pomeni, da bo etnološko eden najbolj bogatih predelov v Primorju prav kmalu revnejši še za eno obliko tradicionalnega življenja vasi.
Načine pletenja košar bo na razstavi, ki bo v avli Pokrajinskega muzeja v Kopru, od 30. oktobra do 10. navembra, prikazal Ive Plišič s Krasa na otoku Krku (na fotografiji).
prisostvovali uprizoritvi Beethovnove opere Fidelio, ki jo je izvajal ansambel tamkajšnje opere pod vodstvom dirigenta Borisla-va Paščana, v režiji Mladena Sabljiča, scenografiji Dorijana So-količa ter kostimografiji Ružiče Sokolič. Najbolje pripravljen je bil zbor, ki ga vodi Slobodan Krstič: zanesljiv, intonančno čist in glasovno ubran. Po vokalni plati kakor tudi po igralski je lik Roc-ca učinkovito in prepričljivo izoblikoval Aleksandar Djokič. Pa tudi Marzellina Gordane Jevtovič je dokaj uspela v svoji vlogi. Naslovno vlogo je pela sopranistka lepo obarvanega in voluminoznega glasu Milka Stojanovič, le nekatere višine so jo ovirale v pogledu intonacije oziroma v pogledu tehnično bolj dovršenega razvijanja glasu do izenačene sonor-nosti in barvitosti s kvaliteto celotnega obsega. Sicer pa so v tem pogledu vokalne postavke izredno zahtevne, čeprav bistvenih pripomb na sceno in kostume, morda nekaj na režijo zaradi statičnosti, ki bi se dala z drobnimi domislicami vendarle nekoliko u-blažiti posebno pri nekaterih posameznih nosilcih vlog, ne bi imeli, vendar uprizoritev ni izpolnila pričakovanj. Izhodišče temu je bil orkester, ki je odražal nezadovoljivo pripravo. To se je pokazalo v kar včasih občutnem neskladju igre, pomanjkljivi intonaciji nekaterih pihal in trobil, neenotnem oblikovanju fraz in v ne-dovoljni odzivnosti dirigentovim intencijam — to pa ni moglo dati čvrstejše opore pevcem, kar pa prav v tem, tipično beethoven-skem slogu zgrajenem odrskem delu, izrecno potrebujejo. Zato je
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71
KERAMIČNE FLO&Č1 CE SANITARIJE
DARWIL
KVARZONOMIJA
(Nauk o kvarzu, prilagojen vsem uram DARVVIL - QUARTZ)
KVARZONOMIJA je omogočila švicarskim strokovnjakom podjetja DARVVIL, da izdelajo uro, ki je tečna do stotinke sekunde. To je prava astonomska točnost (mesečno odstopa le za tri sekunde).
Dolgoletne raziskave in izkušnje so omogočile ta izreden uspeh.
Ure DARVVIL - QUARTZ se ne razlikujejo le po izredni elegantni liniji, marveč tudi po preciznem švicarskem kvarz mehanizmu (trajnost baterij 3 leta).
Kdor nosi uro DARVVIL - QUARTZ, se lahko zanese na njeno absolutno točnost in na najboljšo kvaliteto.
TRST — Trg sv. Antona 4 — I., II., III. nad. — Tel. 61201 -61932
tok prvega dejanja bil dokaj labilen in neučihkovit. Sicer pa bi celotno delo potrebovalo še nadaljnje poglobitve v pripravah, da bi določneje dojelo in vemeje i-zoblikovalo muzikalno zgradbo ter njene značilnosti kakor tudi do-vršenejšo in dbgnanejšo odrsko podobo. Potem bi lahko s toliko večjo umetniško učinkovitostjo zaključilo glasbeni festival. Ostale vloge so peli; Don Pizzara Dušan Popovič, Floreštana Stojan Gan-čev, Don Fernanda Vladimir Jovanovič, v manjših pa so sodelovali še Milivoj Petrovič, Ivan Pa-višič in Janez Rijavec.
Ste pravi ljubitelji kave?
vam
nudi:
• Vrnitev z Dunaja
(Nadaljevanje s 5. strani)
razumeti. Navsezadnje ima takšna tkulturno izvozna akcija» vendarle tudi določen političen značaj — in zato jo mora obdajati tudi določen političen sijaj. Takšna razmišljanja je bilo slišati, ko so se Ljubljančani vrnili iz mesta, v katerem se je Martin Krpan Dunajčanom na ljubo, vendar pa ne tudi na vsesplošno veselje vseh pripadnikov tamkajšnje oblasti, ravsal v Brdavsom, in upati je, da bode poslej ob takšnih priložnostih za vsestranski jugoslovanski eplašman» ustrezni odgovorni ljudje ravnali smotrneje kot so tokrat.
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFF6 Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Novost v Trstu za opremo vašega stanovanja Ul. Raiamonti 3 tel. 820766 poleg že obstoječe trgovine
v Ul. Di Vittorio tel. 813301
Kuhinja
u»morefuzzo
Bil
EDI MOBIU

8
28. oktobra 18
pE
POGLED V SKALE
Novost na knjižni polici
Nov izviren roman Marjana Rožanca
Marjan Rožanc, rojen leta 1930, pripovednik, dramatik, esejist in publicist, eden od prvih predstavnikov sodobne proze filozof sko-nravstvene smeri in modernističnih družbenokritičnih dramskih prizadevanj (tako predstavlja pisatelja enciklopedija) je izdal večje število, knjig, leta 1959 knjigo novel Mrtvi in vsi ostali, potem knjigo esejev Demon Iva Daneva, leta 1971 novele pod naslovom Zračna puška ih leto kasneje roman Slepo oko gospoda Janka. Uprizorjene so bile tri drame Marjana Rožanca, in sicer Jutro polpreteklega dne, Stavba in Topla greda. Posneta pa sta bila tudi dva scenarija Akcija in Begunec. Zdaj se nam Rožanc predstavlja z novim, avtobiografskim romanom, Ljubezen, ki ga je pravkar izdala založba Mladinska knjiga, skupno s spremno besedo Tarasa Kermavnerja-, ki razčlenjuje umetniški razvoj Marjana Rožanca in analizira njegovo najnovejšo knji-
Dolina Glinščice spominja na kanjone Divjega zahoda
■iitiMiiitiiiiiiiiimi .....................................................................mimuniinni
POJAV, KI TARE DANAŠNJO DRUŽBO
Alkoholizem med mladimi dobiva zaskrbljujoče okvire
Primer koncerta ansambla «Bijelo dugme» v Zagrebu, na katerem je bila velika večina poslušalcev pijana
Med vsemi tragedijami, ki pestijo današnjo družbo, je brez dvoma tudi alkoholizem, predvsem alkoholizem med mladimi. Na to je opozoril tudi nedavni koncert ansambla «Bijelo dugme* v Zagrebu, kjer je bilo »težkih* primerov na pretek. Zaradi tega so u-redniki zagrebškega Vjesnika izvedli med mladimi nekakšno anketo, da bi opozorili na ta pojav in s tem sensibiliziralj širše družbene kroge. Zaradi tega so spet spregovorili o alkoholizmu med mladimi. Najprej s tistimi, ki so s pijačo pretiravali na samem rock - koncertu, potem pa tudi z onimi, ki so svojo pot predanosti alkoholu končali na oddelku za alkoholizem.
22-letni Mirko je povedal, da je bil pijan še preden je prišel na koncert: «S seboj sem vzel še liter konjaka. Mislim, da ne bi mogel slediti glasbi, če ne bi bil pod vplivom alkohola. Lahko z gotovostjo trdim, da je bilo vsaj 70 odstotkov občinstva pijanega. Sicer pa se ničesar ne spominjam, vem da je šlo za alkoholno amnezijo in sem tudi prvič v bolnici.* 16-letni Drago je povedal, da je pred koncertom popil dve pivi in pol litra žganja in zase pravi, da je bil najtežji primer. «Mislim, da se na koncertih pije zato, ker se glasbo drugače posluša v pijanosti kot pa v treznem stanju.*
Strokovnjaki menijo da začenjajo mladi piti s štirinajstim letom
starosti in prvi kozarec alkoholne pijače dobijo prav od staršev. Sicer pa je treba pet let nadpovprečno piti, da človek postane alkoholik. Dejstva dokazujejo, da se na ambulantah zdravi najmanj 10 odstotkov alkoholikov pod 27 leti. Na Hrvaškem boleha od alkoholizma 15 od sto celotnega prebivalstva, letno pa pride na zdravljenje 6.000 novih ljudi. Te številke nazorno kažejo, koliko družba preveč gleda v kozarec in koliko delovnih ur se steka iz žepov v blagajne za šankom.
Pa poslušajmo še eno pričevanje, in sicer 20-letne Vere. Dobro se spominja svojega 13 leta in prvega pijanstva. Vedno se je gibala v stari družbi, ki ji je imponi-rala uživanje alkohola, medtem pa, ko so vsi odraščali, si je ona razbijala glavo z mislimi o «ko-munah*, nezadovoljstvu, glasbi in nesoglasju s svetom odraslih. Stara klapa je razpadla, Vera in njena tovarišica pa sta potrkali na vrata podzemlj, kjer sta bili nemalokrat žrtvi pretepov in skušali napraviti vse, le da bi prišli do kozarca pijače. Na zdravljenje je Vera prišla sama
Na mlade vpliva alkohol z vso močjo in tudi posledice so veliko hujše kot za odrasle. Pri tem gre seveda za obolenja jeter, možganov in prebavnega sistema. Alkohol vpliva tudi na vso psiho o-sebka. Tu je tudi karakteristično
obnašanje alkoholika: nedisciplina, neodgovornost, nezanimanje za družino, zapuščanje delovnega mesta in na koncu odhod na «perife-rijo družbe*. Družba se proti alkoholikom bori, oni pa so z družbo v stalnem spopadu, s tem motijo javni red in mir ter zapadejo v krajo, posilstva in uboje...
Zdravljenje alkoholikov ni enostavno, ampak zahteva širok pristop. Zdravljenje poteka v grupi. Posameznika postavijo v skupino nealkoholikov ir tam si mora pridobiti ustrezno znanje o tem vprašanju. Okolje, ki ga obkroža, mu pomaga z nasveti in ga m odbija, kar je najvažnejše. Vendar, zakaj je treba mladim pravzaprav piti, ali ni zato kriva prav družba, ki na javnih mestih posredu-
je alkohol? Poglejmo samo na o-biskovalce disco - clubov: ni tre-
ba preveč besed, da bi opisali sliko, ki se nam kaže: razposajeni mladinci rabijo svojo veliko energijo za gimnastiko pitja, namesto da bi to energijo izžarevali v -plesu, Ali bi bili disco - clubi prazni, če ne bi točili žganih pijač? Alj bi jih bilo še vedno premalo za svoj namen - ples? In kdo se je pravzaprav spomnil, da na raznih koncertih dovoli prodajo alkohola? Ali ne bi lahko za spremembo idoli mladih, ki prenašajo sporočilo svoje generacije — svoji generaciji, privabili milijonski avditorij z besedami: »Pojdimo poslušat ta koncert trezni.*
go. Vsak izviren slovenski tekst je zanimivost, posebej še, če gre za priznanega avtorja in še posebej če obravnava tako snov, kot jo Rožanc v Ljubljani, to pa je ljubljansko predmestje v času vojne.
Roman Ljubezen je pripoved o pisateljevi mladosti, o tem, kako deset do štirinajstleten fant doživlja okupacijo, je pripoved o lastnem zorenju, pa tudi pripoved o Zeleni jami, ljubljanskem predmestju ter mladini tega naselja, od katerega so eni fantje končali tako, drugi drugače, večina pa prestala težke preizkušnje. Pisatelj pripoveduje, kako so se pred vojno zbirali mladi fantje po cestah Zelene jame, kako so dočakali okupacijo, kako so se nato o-predeljevali eni za okupatorja, in potem za belogardiste, večina za partizane, kako so izginjali drug za drugim. Pripoveduje nam o sebi, o svojem šolanju, potepanju, spoznavanjih sveta, o likvidiranju izdajalcev, o partizanskih akcijah, o svojem očetu, ki so ga zaprli, pripoveduje pa nam tudi o svojih prvih ljubezenskih izkušnjah in o svojem doživetju svobode. To bi bila lahko v nekaj besedah tudi vsebina avtobiografske pripovedi Rožanca.
Ob tem pa so o tem Rožanče-vem tekstu zanimive analize, ki jih je napravil Taras Kermavner in ki jih skoraj v celoti lahko potrdi vsak. ki prebere to zanimivo knjigo. Ko analizira dosedanje pisanje Rožanca, pravi Kermavner, da se je pisatelju odprlo. Pisatelj je odvrgel ves svoj modernizem, slog pa je nevsiljivo neopazen, ker se tako močno loči od vseh modernističnih prizadevanj po sproščenosti. To je prva ugotovitev. Druga ugotovitev je, da gre delno za vzgojni roman, ki obrav -nava vse teme velikih polpreteklih romanov: ljubezensko dozorenje, ustrelitev, nasilje, zapor, pa tudi boj za svobodo in revščino. Pri tem pa pisatelj ne raziskuje kdo ima prav in kdo ne.
Kaj naj dodamo k tem ugotovitvam. Predvsem to, da gre za zanimiv tekst iz medvojne Ljubljane, za tekst, v katerem nastopajo mladi ljudje, ki jih vojna naenkrat vrže iz brezskrbne mladosti in jih seznani z vso kruto realnostjo. To je tekst o mladini iz ljubljanskega predmestja, tekst ki bo morda primeren tudi za filmsko oblikovanje. To je tudi pripoved o spoznavanju sveta, kakor m v ■vsaehtm^čmtF-rhmtjrr-mltidi Marjan, sedanji pisatelj. V tem tekstu ni kritike, še manj obsgje-njai “'je samo pripoved z jašno nazorsko opredelitvijo, kaj je bilo prav in kaj ne in kje je bilo mesto mladega človeka v usodnem času.
Pripoved je malce hudomušna, preprosta, naravna, iskrena in vseskozi jasna, predvsem na človeško topla.	Sl. Ru.
Prin/iornjlp so
DIJA.A0 MAIIiO
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. OKTOBRA DO 3. NOVEMBRA 1979
TOREK, 30. oktobra LJUBLJANA
9.15 - 10.00 TV v šoli: 17.25 Poročila; 17.30 Balet iz Trinidada; Palčki nimajo pojma: 18.35 Obzornik; 18.45 Ponos preteklosti; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Mi med seboj; 20.55 H. Fal-lada; človek hoče navzgor; 22.00 Komorna glasba skozi stoletja; 22.30 TV dnevnik.
KOPER
19.25 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Potovanje na sedmi planet, film; 21.40 Aktualna tema; 22.10 Narodna glasba; 22.40
Stičišče.
SREDA, 31. oktobra LJUBLJANA
9.30 - 10.00 TV v šoli; 13.55 Nogomet: Jugoslavija - Romunija;
17.35 Poročila; 17.40 Vrček se razbije; 17.55 Potovanje v deželo lutk; 18.20 Ne prezrite; 18.40 Obzornik; 18.50 Nabrežinski pevski zbor Igo Gruden; 19.15 Risanka;
19.30	TV dnevnik; 20.00 20 dni brez vojne; 21.45 Balkanski plesi; 22.00 TV dnevnik.
KOPER
19.50 Stičišče; 19.58 2 minuti; 20.00 Risanke; 20.15 TV Dnevnik;
20.30	Nogomet: Jugoslavija - Romunija; 22.15 Trije junaki v A-mazoniji, film.
ČETRTEK, 1. novembra LJUBLJANA
17.25 Poročila 17.30 Jakec in čarobna lučka; 17.45 Dnevnik bega, dok.; 18.35 Obzornik; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 20.00 Priti pred
zoro; 21.30 L. van Beethoven; 22.00 TV dnevnik.
KOPER
19.50 Stičišče; 19.58 Dve minuti; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Umreti v Madridu, film; 22.20 Narodna žalna pesem.
PETEK, 2. novembra LJUBLJANA
8.55 - 14.55 TV v šoli; 17.20 Poročila; 17.25 Usoda nekega Char-lija; 17.40 Raznašalci časopisov; 18.05 Domači ansambli: Jožeta Krežeta; 18.35 Obzornik; 18.45 Ravnotežje; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Od včeraj do danes; 21.05 Petrocelli, film; 21.50 TV dnevnik; 22.05 Jazz na ekranu.
KOPER
19.25 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnev-
nik; 20.30 Vaba za moške, film;
22.00	Jadranska glasba.
SOBOTA, 3. novembra
LJUBLJANA
8.00 Poročila; 8.05 Jakec in čarobna lučka; 8.20 Živa pesem; 8.35 Z besedo in sliko; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Nikaragua, dok.; 10.45 Trnova pot - TV naniz.; 13.35 Nogomet; 17.05 Poročila; 17.10 Rdeči poni; 18.35 Naš kraj; 18.45 Muppet shovv; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;
20.00	London je moj; 20.50 Kako se oblačimo; 20.55 TV žehtnik; 21.30 Dnevnik: 21.45 Vroči dragulj; 23.30 TV kažipot.
KOPER
13.25 Nogomet; 19.30 Velikonočni otoki, dok.; 19.50 Stičišče: 19.25 Dve minuti; 20.00 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Ubijalci, film; 22.00 Italija: Toskana; 22.40 Kanal 27.

Nedelja, 28. oktobra 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Hrumeča leta kinematografije
13.00	DNEVNIK ob 13. URI — VESTI
14.00	Tekom nedelje
Oddajo vodi Pippo Baudo
14.15	športne vesti Neposredno iz študijev
14.30	Tekom nedelje... discoring
15.15	Športne vesti
15.30	Giuseppe Balsamo — 4. del TV nadalj.
16.30	90. minuta
16.50	Bis
18.00	Furia — TV film
18.55	športne vesti
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo
20.00	DNEVNIK
20.40	ConTera verde la mia valle 3. del TV nadalj.
21.40	športna nedelja
22.30	Napoved programov za prihodnje dni
Drugi kanal
12.15	Napoved programov za prihodnje dni
12.30	Vrstijo se risanke
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Alla conquista del west — 3. nadaljevanje
15.15	Dnevnik 2 — Neposredni šport
16.30	Gledališče za otroke:	•
Trije debeluhi
18.15	Ital. nogometno prvenstvo
18.40	DNEVNIK 2 — Golflash 18.55 Joe Forrester:
Rop v draguljarni — TV film Vremenska slika
19.50	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	Dnevnik 2 — Nedelja sprint
20.40	Cyrano
Glasbena komedija z Dome-nicom Modugnom in Catheri-ne Spaak
21.50 DNEVNIK 2 — Dossier 22.45 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti 23.00 Srečanje z Andreom Centaz-zom
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Za nedeljsko dobro jutro 9.35 TV kažipot
9.55 Korenine — TV nadalj.
10.40	Deklica in deček
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	Poročila
15.00	Botanik, dok.
15.25	Zagreb 79: festival zabavnih melodij
16.40	Kako se oblačimo
16.45	Poročila
16.50	Popotovanja: Madrid
17.20	športna poročila
17.25	Kralj v New Yorku
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Veter in hrast — nadaljevanje in konec
21.15	Latinska Amerika: Velikanovi reveži
22.05 Športni pregled
22.50	DNEVNIK
Koper
19.30	Otroški kotiček
20.00	27. kanal
20.15	Stičišče
20.35 Marseiska mafija — film
22.00	Glasbena oddaja;
Blood, sweat and tears
22.50 Slavne pustolovščine — film
Zagreb
10.00	Čuvaj parka
10.30	Čebelica Maja
14.00	Mladinski film
15.15	Nedeljsko popoldne
20.00	Veter in hrast — TV nadalj.
21.15	Rdeči svetilnik — dok.
ŠVICA
15.00	Charlie Chaplin
16.10 Skrivnosti Nancy Drew in o-trok Hardy — TV film
19.20	Koncert
20.45	La luce dei giusti — 5. del TV nadalj.
TRSTA
8.00, 12.00, 14.o0, 19.00 Poročila;
8.15	Dobro jutro po naše; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Poslušali boste; 10.15 15 minut z orkestrom Tommy Dorsey; 10.30 Nediškj zvon, oddaja o Benečiji;
11.00	Pregled slovenskega tiska v Italiji in aktualnosti; 11.05 Mladinski oder: »Tajno društvo PGC»;
11.30	Nabožna oddaja; 12.15 Narodnostni trenutek Slovencev v I-taliji; 13.00 Glasba po željah; 14.05 «Mesečnik», radijski variete;
15.00	Nedeljsko popoldne: Šport, glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.30	6+1=7 in danes je nedelja;
9.15	Poje skupina Iver; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.15 Ansambel Tullio Gallo; 10.32 Glasbeni intermezzo; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Popevke v nedeljo; 11.30 Kim, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.30 Izbrani za vas;
15.00	Stisk roke; 15.15 Pojo The Impression; 15.30 Koncert na trgu; 16.00 Free shovv; 16.30 Crash;
17.00	Popevke tedna: 17.30 Disco hits; 18.15 Poje Caroline Cravv-ford; 18.30 Mala dela velikih mojstrov; 19.45 Nasvidenje jutri; 20.00 Zaključek.
skladbe velikih mojstrov; 17.00 Nedelja na športnih igriščih; 17.50 Prenos RL.
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
RADIO 1
8.00, 10.00, 13.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 6.30 in 8.40 Glasba za nedeljsko dobro jutro; 9.30 Maša; 10.13 Jazz varieta; 12.00 Rally; 12.30 in 16.30 Stadioquiz; 14.20 ' Oddaja, ki jo in L.
vodita M. De Luca
Perico-
li; 15.20 Nogomet od minute do
Srednji val 277,8	metra ali
1080 kilohertzov in 256,4 metra	
ali 1170 kilohertzov	
UKW - Beli križ	97,7 MHz
UKW - Koper	89,3 MHz
UKW - Nanos	101,0 MHz
KOPER
(Slovenski priigram)
7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 7.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.00 Kmetijski nasveti; 8.05 Jutranji soored narodnozabavne in zborov-ke glasbe; 8.30 Reporlaža; 13.00 Sosednji kraji in ljudje; 13.20 Minute z Beneškimi fanti Antonu Bir-tiča; 13.37 Glasbeni notes; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Naša u-stvarjalnost; 15.15 15 min. z orkestrom Wayne Henderson; 15.30 Spored slovenskih ljudskih pesmi; 16.00 Primorski dnevnik; 16.25 Programi tedna; 16.30 Male
minute; 18.00 Zadnji prišlec...; 19.25 Jazz, klasična in pop glasba; 19.50 Radiouno za vsakogar;
20.35	«Werther»,
RADIO 2
7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 21.30 Poročila;
6.00,	7.05 Oni drugi dan v glasbi; 8.15 Danes je nedelja; 9.35 Vsem prijetno nedeljo; 11.00 Alto gradimento; 12.15 Moje popevke ;• 12.45 Hit parade; 13.40 Sound -Track; 14.30 Nedelja v športu; 15.20 V nedeljo z nami; 19.50 I pescatori di perle; 20.50 Prostor X; 22.45 Lahko noč Evropa.
LJUBLJANA
5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.15
Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.10 - 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.50 Pihalne godbe; 14.05 Humoreska tega tedna: V. Aleksič: Bili smo na dopustu; 14.25 S pojievkami po Jugoslaviji; 15.10 Listi iz notesa; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pri nas doma; 16.„0 Gremo v kino; 17.05 Popularne operne melodije; 17.50	18.45 Žabama ra-
dijska igra: John Mortimer: Strah go.spoda Lubyja preo nebesi;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45
Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT;:	Glasbena tribuna
mladih; 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov.

H5i

Ponedeljek, 29. oktobra 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Zgodovina in njeni protagonisti - Sicilija 1943-1947
13.00	Knjižna oddaja
13.20	Vremenska slika
13.30	Poročila
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Vzgojna oddaja
17.00	Remi: Moja šola na odprtem - TV risani film
17.25	Con un colpo di bacchetta
18.00	Ko se je začela televizija, 9. del
18.30	Risanke 18.50 Osmi dan
19.20	Trije nečaki in majordom: TV film
19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 A che prezzo Hollywood! Film, v katerem igrata Con-stance Bennett, Lovvell Sher-man
22.20	Jaz in kajenje
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Menu letnega časa
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Risanka
17.05	La famosa invasione degli orsi in Sicilia - 2. del
17.35 Modelčki, to je veselje
18.00	Tečaj za reševalce 18.25 Iz parlamenta
18.30	DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Programi pristopanja
19.05	Dober večer z Macariom Vmes film iz serije George e Mildred
Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Sul filo della memoria Pripovedovanja - 1. del
1
21.40 Povabilo
22.25	Protestantizem	.
Ob koncu DNEVNIK *' Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA H Ljubljana
8.55, 10.00, 11.10, 14.55, 16.00 1 v šoli: TV vrtec, Pogo** Kronika v kamnu, Mat#8 ščina. Risanka, Biologi]8 17.20 Poročila
17.25	Živa pesem:
Češki zbor Radost
17.35	Botanik - dok. film
18.00	Razvid dela oziroma ^
18.25	Odrasli smo: ZobozdravJ*'
18.35	Obzornik
18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Cortesova vrnitev - op#8
21.30	Kulturne diagonale 22.10 DNEVNIK
\
Za
Koper
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	Zločin zaman - film i 22.10 Balet za vsakogar: ČajkoV5*
22.30	Tale - 4. nadalj.
Zagreb
17.45	Smešna družina
18.00	Šola za junake
18.15	Kako do vode
19.30	DNEVNIK	d
20.00	Pesem slovesa — TV dr*"'
ŠVICA
18.00	Risanke
18.50	DNEVNIK	m
19.05	La goletta di Cap.
20.45	Intervju s protagonistom
22.05	Koncert
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.30,14.00,15.30,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; Bratje le k soncu, svobodi*...; 9. 00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Zakonski tandemi; 12.00 Mesečnik; 12.45 Filmska glasba; 13.15 Zborovska glasba; 14.05 Otroško okence: Zdaj pa zapojmo!; 14.30 Mrtve duše, roman v nadalj.; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturno pismo.
KOPER
12.H0.
13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 9.32 Pisma Lucianu;
10.00	Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Samo glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas;
15.00	Življenje v šoli, ponovitev; 15.45 Ital. zbori; 16.00 Stadioni in telovadnice; 16.10 Igra orkester Vincent Montana in skupina Sweet Cream; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz . . .; 17.00 Poslušajmo jih; 17.32 Opera skozi čas; 18.32 Srečanje z domačimi pevci; 19.45 Nasvidenje jutri; 20.00 Zaključek.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25. 13.00, 13.30 in 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Po stopinjah zamejskih godcev in pevcev; 13.37 Izbrali smo za vas; 14.00 V podaljšku; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah;
16.00	Primorski dnevnik; 16.30 Aktualna tema; 16.35 Mladi izvajalci; 16.59 Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasbeni. intermezzo; 9.00 Radio anch'io; '11.30 Glasbeni program; 12 03 Vi in jaz; 14.05 Musicalmen-te; 14.30 Col sudore della fronte: per una storia del lavoro u-mano; 15.03 Rally; 15.30 Erre-piuno; 16.40 Na kratko; 17.20 Jazz 79; 18.35 Človeštvo, ki se smeje; 19.20 Srečanje z Anne - Sophie Mutter; 19.55 Troilo e Cressidra; 21.28 Igra pianist S. Richter; 22.35 Glasba za lahko noč.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30. 9.30, 11.30. 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Porodi 6.00 in 7.05 Jutranji programi Ippolita - 4. del; 9.32 in 10.15 diodue 3131; 11.32 Vrstijo seji pevke; 12.45 Zvok in misel; * , Na koncertih; 17.55 O predstajj, 18.33 Le uova strapazzate; j*. Informativna oddaja; 19.50 ™. beni intermezzo; 20.00 La carir gna sommersa; 22.45 Soft me*1 LJUBLJANA
V «stir izkui gost je v
£ i
do ceru S hi
doir
in
Fra
itevj
ligo
L
*a.
van
igri
lec
Mil,
seg,
Prt
gia:
na
kv,
vet
I
glij
ton
°df
«o
ne
to\
doi
Pri
Ca
Le
Mi
Nc
Pl
Pi
Sa
S.
Ti
5.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 1*4 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 1
Dnevni koledar; 6.50 Dobro jutr; otroci!; 7.20 Rekreacija; 8.0» glasbo v dober dan; 8.25 ROJS raja; 8.40 Izberite pesmico; W 10.00 Z radiom na poti - vrne*'
Radio Ljubljana bo v sv«)1 oddaji Val 202 na druge”1 programu, v ponedeljek, oktobra okrog 9.30 ure obl8' vil pogovor s časnikarko N*" vo Lukeš lz Trsta. Gre 7” stalno dopisnico koprske r*' dijske postaje, ki to delo v pravlja že 28 let in je po dr lovnem stažu najstarejša sl9, venska novinarka v naši želi. Pripovedovala bo o **' četkih svojega novinarske*8 poslanstva, sodelovanju s s'0-venskimi in italijanskimi £**" nikarji ter tudi o težavah ie ga poklica. »Dogodkov in a* log je zmeraj več in ne ve”1' kabo bi vse lahko opravil*' je menila Lukeševa in dod* la, da že 25 let neprekinjen* ureja oddajo koprskega rad** «Sasednji kraji in ljudje*
.še«!
9.45 Turitični napotki za na ste iz tujine; 10.05 - 12.00 1*-+ virano za...; 12.10 Veliki ^ j ski orkestri; 12.30 Kmetijski " sveti; 12.40 Pihalne godbe na * certnem odru; 13.00 Danes d°
-S uv
- Iz naših krajev; 13.30
čajo vam . . .;	14.05 Amat#
zbori pred mikrofonom; 14.25 N poslušalci čestitajo in pozdrav jo; 15.30 Zabavna glasba; l,'. Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.:
glasbena izročila; signali; 19.35 Lahko J1' otroci!; 19.45 Minute z ansatnh1" ) Kulti* 20.10 Iz naše disko! ^
Jožeta Burnika; 20.00 globus; 20.10 Iz naše diskov1' 21.05 Glasba velikanov; 22.20
pevke z jugoslovanskih
stud*

| |
S
::::
I
g
S
I
1
Bob Woodward Carl Bernstein

NIX0N0V
PADEC
V predsedniškem zatočišču Čamp David v Marylan-du, ki ga je Dwight Eisenhovver imenoval po svojem vnuku, je Nixon tisto nedeljo prebiral časopise in odkrival v njih mnogo takega, kar mu je podiralo notranji mir. Post je poročal:
TRETJE POGLAVJE
a
15. 1
ii&ff&fftftftmitfif-Jt&ti Prevedel Dušan Dolinar KfffftffffftfttifiiifftiižA
»Nemogoče, popolnoma nemogoče!« je kričal Ziegler vpričo svojih glavnih pomočnic Judy Johnson in Diane Savvjer. »No, dobro, pojdita in poglejta, zakaj se je predsednik sestajal z Deanom«.
Naročilo je bilo utrudljivo. Iz arhiva Bele hiše je bilo treba izbrskati neznansko dosti seznamov s podatki o sestankih ter telefonskih pogovorih. Imeli pa niso nobenih podrobnejših zapisov o predmetih predsednikovih pogovorov s pomočniki, zato je bilo treba potek teh sestankov za silo obnoviti po časopisnih izrezkih, po izvodih informativnih biltenov Bele hiše, ki so jih vsak dan pripravljali v Buchananovi pisarni, in po rokopisnih beležkah, ki jih je predsednik včasih izročal Haldemanu ali Zieglerju. S tremi obročki speti dosje, ki je bil obupno nepopoln, so naposled izročili Zieglerju. To je bila pravda Dean proti predsedniku.
Ena najhujših obdolžitev zoper g. Nixona, ki jih je Dean izrekel preiskovalcem., se nanaša na sestanek, o katerem Dean trdi, da je potekal med g. Nixo-nom in njim malo pred obsodbo sedmih watergate-skih obtožencev 23. marca. Dean je izjavil, da ga je g. Nixon vprašal, koliko bi bilo treba obtožencem plačati, da bi trajno molčali.
Po zagotovilih naših virov je Dean rekel g. Nixonu, da bi dodatni stroški znašali približno milijon dolarjev, predsednik pa naj bi odvrnil, da bi tolikšno vsoto lahko izplačali brez težav.
New York Times, ki se je prav tako skliceval na vire, a ni izdal njihovih imen, je po enem teh virov poročal, «da je utegnil g. Dean posneti na magnetofon nekaj pogovorov, ki jih je imel med januarjem in junijem v Beli hiši. .Tedaj je vsakdo snemal vsakogar,’ izjavlja vir ,To je delal tudi sam Dean.’*
Predsednik je tisto popoldne pred odhodom iz Čamp Davida trikrat klical po telefonu Haldemana. Ob 16.18 je prišel prejšnji vodja osebja k njemu v Belo hišo. Ostal je dve uri. V petih tednih, odkar je Haldeman odstopil, je bil to petintrideseti sestanek med njim in predsednikom.
Steve Buli je bil podoben mnogim možem, ki so se leta 1969 pridružili Nixonovi državni upravi; tudi govoril je tako, da je očitno sodil mednje. Bil je vitek in športnega videza, nosil je nevsiljive obleke poslovnih ljudi in vse to je zbujalo vtis, da je to človek, ki ve, kaj hoče, in ki iz njega izžareva sposobnost za urejanje stvari, značilna za igralce iz Nixonovega moštva. Buli je skrbel za predsednikov razpored dnevnih opravil in bil hkrati tudi njegov osebni pomočnik ali adjutant. Njegovo prijateljsko, sproščeno občevanje z ljudmi, ki so prihajali na sprejem k predsedniku, je blažilo robati, okorni predsednikov način.
Pri Bullu ni bilo opaziti vidnega častihlepja, kakršno je razžiralo druge mlade ljudi, ki so svojo usodo povezali z Richardom Nixonom in je zato zbujal zaupanje celo pri sumničavem Haldemanu. Ko je februarja 1973 odšel iz Bele hiše njegov prvi pomočnik Alexan-der P. Butterfield, ki je postal načelnik zvezne uprave za letalstvo, je Buli podedoval mnogo njegove odgovornosti za to, kako organizirati tok papirja, ki gre k predsedniku in od njega. Hkrati pa je prevzel tudi nadzorstvo nad enim rednih manj pomembnih opravil v Beli hiši — nad delovanjem predsednikovega prisluškoval-no-zapisovalnega sistema.
Ta sistem magnetofonov je bil nemara najbolje in najdalj ohranjena skrivnost Nixonove Bele hiše. Zanjo so vedeli samo predsednik, Haldeman, Haldemanov pomočnik Lavvrence Higby, Butterfield, Buli, Ziegler, But-
f,
terfieldova tajnica in peščica agentov tajne službe' ga je vzdrževala.
Buli je vedel samo za en primer, ko so tra*1 odnesli iz blagajne v upravnem poslopju. 25. aprila ga je Haldeman prosil, naj mu da nekaj kolutov s ,, govori med predsednikom in Johnom Deanom. Pred5^ nik je zahteval, naj jih Haldeman posluša. Očitn0 i bil Haldeman prepričan, da bo njihova vsebina s^ sekala Deanove izjave vvatergateskim preiskovalce^1 in odrešila Richarda Nixona.
Zdaj, šest tednov kasneje, 4. junija, je prišla °° zahteva po trakovih — od Nixona.
Tisto dopoldne naj bi se Buli zglasil pri nje11® magnetofonskimi posnetki predsednikovih pogovorov{ii
Deanom iz februarja, marca in aprila. Buli je V*6^-zapisnike o predsednikovih sestankih in telefonskih G
1?
govorih, potem pa poklical nadzornika tajne službe Zumvvalta in zahteval ustrezne kolute trakov. Poslu je pogovore, zabeležene na trakovih, in vsak trak znamoval. Bullu so bili glasovi sicer znani, vendtf težko odkrival iskane pogovore, ker so bili zakopa1®1 velikih kolutih, na katerih je trajal vsak trak uT0 ure. Ob 10.05 dopoldne je nesel predsedniku prvi 41 in mu pojasnil, kako naj ravna z magnetofonom: . tisnite na gumb z oznako ,plav', ko boste pripravi)^, poslušati, gospod. Ko končate ali ko želite ustaviti pravo, pritisnite na gumb z oznako ,stop’. Kadar b0*; želeli kak del pogovora poslušati vnovič ali pa p*6 j trak nazaj, pritisnite na gumb z oznako ,rewind’. P®-* Sem dovolj dobro pojasnil, gospod?*.
1
1; ^SoršimdSievmk:
I
NOGOMET
PORT ŠPORT ŠPORT
V 3. ITALIJANSKI LIGI
28. oktobra 1979
'TRIESTINA ZOPET DOMA Težka naloga Postalmolrilija
tokrat proti reggiani
Tržačane bo današnje srečanje prva resnejša preizkušnja
j! estj (*anašnjem, petem kolu bo Tri-< fcS*. opravila prvo resnejšo pre-£osflnj? v letošnejm prvenstvu. V je vi °° spreiela Reggiano, ki jo » Jamskem prvenstvu v tekmi, ki Trža-°^a'a za ^ lestvice in je Deanom pravzaprav odprla pot CenI}esrečne dodatne tekme v Vi-S hit S ?arrno» ze Premagala s 3:1.
'utro ip agresivno igro so takrat jnmacini presenetili nevarne goste Soli Panozza, Prevedindja in tiev Ce s-ra odP°r eneSa izmed naj-j^Pejših tekmecev v boju za B
Leto:
's je Reggiana krepko šdbkej-
Va’Ceprav ostaja še vedno zelo ne-nasPr°tnik- «čistilec» Marlia W p t°s prav s Parmo, krilni igra-domano pa je prestopal celo k spim’ Ljer je prav v nedeljo do-Drf.61 SVo-i Pnri zadetek v A ligi in ,. ^enetil številne strokovnjake. Tu-uozni bleri je zapustil Reg-£**>. tako je letos ekipa sestavlje-Slavnem iz mladih in perspek-igralcev ter nekaj solidnih
Jeranov.
Triestina, kot si jo je Ta-j0jrVuii zamislil pred1 pričetkom se-aj ® bi seveda morala brez težav ^Praviti z Reggiano. Tržačani pa doslej dokaj razočarali, čeprav ^ Sre pozabiti, da so Politti in (j^fdši pravzaprav le dosegli žaljivo bero točk in izpolnili vsaj l“tt'ihialni program.
Današnje, 5. kolo r tv oklepaju imena sodnikov) rJaJe - Alessandria (Baldi) Mani00 - Forli (Sguizzato)
Nnv Va " Fan° (Zumbo) p ara - Biellese (Valente) p. Socrema - Treviso (Boschi) a acenza - Cremonese (Giaffreda)
„ 1®eniesc - Rimini (Esposito) ^Angelo - Varese (Angelelli) šestina . Reggiana (Lombardo)
1. ITALIJANSKA LIGA
Inter - Milan osrednja tekma
prednja tekma današnjega, sedita 't0*a Prve italijanske nogomet Int *.ge bo 95. mestni derbi med . tet'jem in Milanom, ki sta trenut-Se],Pryi, oz. drugi na lestvici. Ber-bri a ev* varovanci so v zelo do-tvl |ormi, kar so tudi potrdili v ]atja'ni tekmi z Borussio. Tudi Miri0 jSra iz nedeljo v nedeljo za-^'?Veje, tako da je pričakovati izenačen in oster boj. tol'ICer Pa bo današnje kolo zani-t, 9 tudi zaradi vrste ostalih važnih v Turinu bo Juventus, ki p^.Sdno išče najboljšo formo, igral Vrni' nevai'nemu Napoliju. Dokaj ?e *?o tudi v Perugii, kjer bo do-v.Ca istoimenska enajsterica spre-S v Soste Torino.
ne reb dokaj težko nalogo bo Udi-lom’ bo igral v gosteh z Avelli-lt0na- Po «oktobrski revoluciji* (ta-šteJi° imenovali prodajo večjega tem a videmskih nogometašev v . n roku) bo trener Udineseja Orri-U**# dokazati, da se je odstop j J;,0 , Velikega števila nogometašev Pi-aaca' ■ Lepa priložnost za to je VjjV današnje srečanje v Avellinu. i^mčani bodo morali
cu bolničarka, je prva ženska v Španiji, morda celo prva na svetu, ki bo nastopala v moški nogometni ekipi. Pred kratkim je namreč mlada Španka podpisala pogodbo z nogometnim društvom Aldenovense, ki nastopa v drugi deželni diviziji.
Včeraj je imela Juana prvi trening s svojimi moškimi soigralci. Trener je nad njenimi tehničnimi sposobnostmi navdušen, ni pa se še odločil, če bo nogometašica igrala na današnji tekmi z majico številka 6 ali 11.
STAVANGER (Norveška) — V mednarodnem kvalifikacijskem srečanju za moskovske olimpijske igre v Stavangeru sta Norveška in Finska igrali neodločeno 1:1.
Nagrada «Dino Ferrari*
MODENA — Žirija za časnikarsko nagrado «Dino Ferrari*, ki nagrajuje najboljši sestavek in fotografijo s športno - avtomobilistično tema-
tiko, ki je bila objavljena v Italiji v teku leta, je soglasno podelila priznanje Enzu Biagiju za članek «Quella gente di Maranello*, ki je bil objavljen v časopisu «Corriere della Sera*.
Prav tako so se člani žirije soglasno odločili, da gre priznanje za najboljšo fotografijo Erooleju Co-lombu za fotografijo «Verso Tiride*.
ODBOJKA
Italijansko žensko prvoligaško odbojkarsko ekipo Isa Fano, za katero igra tudi bivša članica Rijeke Zriličeva, bo letos treniral Bolgar Kolev.
KOŠARKA
V PRVENSTVU A LICE
Ostali prvoligaši iz naše dežele bi mo■ rali tokrat priti do celotnega izkupička
ATLETIKA
Zarcone prvi v Trentu
TRENTO — Na mednarodnem krosu v Trentu je prvo mesto osvojil Italijan Luigi Zarcone pred rojakoma Demadonno in Paolinijem.
Današnje kolo v A-l ligi bi ne smelo prinesti večjih presenečenj. Kljub temu, da igra vodeča trojica z nevarnimi nasprotnikj, bi morali tako Sinudyne, kot Gabetti in Emerson odnesti še nov par točk. Še največ tvega Sinudyne, ki bo sredi Turina igral z nevarnim Grimaldijem, ki ga trenira novi vodja italijanske reprezentance Gamba.
V A-2 bo od ekip naše dežele prav gotovo imel najtežje delo Pos talmobili, ki odhaja v goste v Vi-gevano. Videmski Mobiam bi moral z lahkoto odpraviti novinca Honkyja iz Fabriana, čeprav bo igral brez diskvalificiranih Andre-anija in Giampiera Savia.
Tudi tržaški Hurlingham bi moral osvojiti tretji par točk v tem prvenstvu na račun Cagliarija, ki je lani izpadel, a je tik pied pričetkom prvenstva zamenjal ekipo Gira. Sardinci razpolagajo s šibkim igralnim kadrom, v Trst pa bodo dospeli še brez svojega standardnega režiserja, «oriunda» Fir-pa, ki ie diskvalificiran.
Nekaj več težav bo imel gori-ški Pagnossin, ki pa je vsekakor v Chietiju proti domačemu Rodrigu favorit. Goričani bodo skušali obdržati nepremaglivost, seveda, če jim bodo to dovolili domačini, med katerimi sta posebno nevarna Američana Hollis in Collins,
DANAŠNJI SPORED A-l LIGA
Grimaldi - Sinudyne; Gabetti -Pintinox; Scavolini - Emerson; An-tonirri - Isolabella: Billy - Eldora-do; Jollv - Arrigoni; Fabia - Su-perga.
A-2 LIGA
Diario - Šarila; Hurlingham - Ca-gliari: Mobiam - Honky; Mercu-ry - Liberti; Mecap - Postalmobili; Rodrigo - Pagnossin.
Bancoroma — Canon 83:36
RIM — V anticipirani tekmi košarkarske A-2 lige je včeraj beneški Canon v Rimu premagal ekipo Bancoroma s 86:83 (36:49). Najboljši strelci: Hicks (36) in Davis (21) za Bancoroma ter De Santis (20) in Della Fiori (26) za Canon.
Zmaga Iskre Olimpije
LJUBLJANA — V prvem kolu prve ženske jugoslovanske košarkarske lige je včeraj ljubljanska Iskra 0-limpija premagala splitsko Jugopla-stiko s 70:69 (38:33).
LJ*>" «1r I .
-Mr	i
Tako je portoriški boksar VVilfredo Gomez zrušil v 5. krogu Mehikanca Nicolasa Pereza in ohranil naslov
svetovnega prvaka v super petelinji kategoriji
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zmaga «plavih»
Bor - Ricreatori	59:50
BOR: Bradassi 24, Tavčar 5. Volk 22, Tremul 8, Paoli, Crevatin 2, Š. Semen, Vascotto, Zaharija, Vecchiet, Civardi.
PM: Bor 3:16
V včerajšnji prijateljski tekmi sta Bor in Ricreatori prikazala lepo i-gro. Zmagali so zasluženo borovci in njihova zmaga bi bila lahko izdatnejša.
Vsi «plavi» so igrali dokaj dobro v napadu in obrambi: izkazala pa sta se kot običajno Bradassi in Volk, ki sta bila neustavljiva v napadu. Veliko odbitih žog pa je ulovil tudi Crevatin.
Max
TURNIR NA DUNAJU
Barazzutti in Franulovic izpadla v četrtfinalu
DUNAJ — Za Jugoslovana Željka Franuloviča in Italiana Corrada Ba. razzuttija se je tekmovanje za teniško VN na Dunaju končalo.
Franuloviča je v četrtfinalu premagal Poljak Fibak, in sicer s 6:4, 6:4.
Prav tako je v četrtfinalu izpadel Corrado Barazzutti. ki ga je mladi Čehoslovak Ivan Lendl porazil s 7:5, 6:2.
Ostali izidi:
Smith (ZDA) - Cox (VB) 6:4. 6:1. Mayer (ZDA) - Mc Millan (J. Af.) 6:1, 3:5, 6:4.
OBVESTILO
Planinski odsek smučarskega kluba Devin sporoča, da bo 11. novembra priredil tretji jesenski pohod po Krasu.
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 28. oktobra 1979
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Dolini
Breg • Costaiunga * * *
14.30 v Bazovici
Zarja - Zauie
* * #
14.30 na Proseku
Primorje - Primorec
# # *
14.30 v Trstu, Sv. Sergij Baxter - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA 12.15 v Trstu. Ul. Flavia Edera - Kras
* * *
14.30 v Trstu, Sv. Ivan
Esperla SI - Gaja
Nogometna enajsterica Brega, ki brani barve tega društva v prvenstvu 2. amaterske lige
........................................................................................................................................................................................................................................
NA DRŽAVNIM PRVENSTVU V BENETKAH
Uspešen start Lakoviča
S svojo nenavadno igro je presenetil marsikaterega (tudi boljšega) nasprotnika
pa_.\“'-ani oooo moraii predvsem j .h na Cordovo, ki je bil v neslavni junak v Avellinovih
?eljo s
^tah
DANAŠNJE 7. KOLO u Y °Llepaju imena sodnikov) Av«?..1 ‘ Bologna (Casarin)
Ca„!lm° - Udinese (Pieri) f'j£,ar* - Pescara (Milan)
Ihto '■‘na - Catanzaro (Reggiani) 4uvlMilan (Menicucci) tWntus - Napoli (Longhi) j^/ugia . Torino (Michelotti)
• Lazio (D’Elia)
V Benetkah se nadaljuje absolutno državno šahovsko prvenstvo, katerega se med drugimi udeležujeta tudi naš goriški rojak mojster Pino Lakovič ter tržaški mojstrski kandidat Roberto Olivotto. Lakovič je na prvenstvu presenetil vse bolj renomirane šahiste ter se s silovitim začetkom turnirja prebil na sam vrh lestvice. Če pomislimo, da se tega prvenstva udeležujejo praktično vsi najmočnejši italijanski šahisti, z izjemo velemojstra Mariottija, je ta podvig še toliko pomembnejši.
Sedaj bodo morali igralci kot npr. Tatai ali Toth resno upoštevati Lakoviča kot konkurenta za zgornji del lestvice. Lakovič igra nenavadno, to pa je verjetno njegov najvažnejši adut, s katerim je presenetil marsikaterega teoretično zelo pripravljenega šahista, ki se je moral ob njegovih začetnih domiselnih, nenavadnih, včasih tudi ne najboljših potezah pošteno zamisliti.
Na tem mestu objavljamo partijo, ki jo je Lakovič odigral v drugem kolu s črnimi figurami s Tržačanom Olivottom, partija, ki zelo zgovorno priča o njegovem slogu vodenja šahovske igre.
^®korden zaslužek
'LpK' ^ ~ Za nadašnji nogometni >med Interjem ^n Milanom bo Ul k 2 vstopnicami rekorden,
1Cer kar 261 milijonov lir.
p®nska v moški ekipi
JUan RES (ŠPANIJA) - 24-letna Maria Garcia Pozo, po pokli-
'll|.»..lll|,lll|||||M||||||||t|||||||lllllll.um. in..,ll„llllHII<lllllllllllll«IIIIIHI<".*».|.^,...|^..||.,l,,
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU ROLKARJEV
Zadnji preizkus Devina
Po treh že osvojenih naslovih državnega prvaka si bosta ta uspeh poskušala priboriti še Sosič ali lori
?°^arji smučarskega kluba De-r°sti 1 Voerai odpotovali proti Ma-puv,:01’ .kjer bo danes še zadnja hs./^šnja za dodelitev državnih
Italij. prvenstvo, Benetke 1979 R. OLIVOTTO, TRST -P. LAKOVIČ, GORICA Sicilijanka
1.	e4 - c5
2.	C3 - g6
Bolj v navadi je 2. ... d5, ev. s pripravljalno potezo e6;
3.	d4 - b6
4.	Sf3 - Dc7
Črni dopušča belemu zasedbo centra z d5 in c4, toda beli teži k čim hitrejšemu razvoju;
5.	Ld3 - Lg7
6.	0-0 - d6
7.	Tel - e5
8.	Le3 - Se7
9.	Dd2 - h6
10.	Sh4 - g5
11.	Sf5 - Lf5:
12.	ef5
Belemu je uspelo odpreti pozicijo z izgledi v napadu;
12.	... Sd7
13.	Sa3
Izgledneje bi bilo pripraviti to potezo z a4, nakar bi bila pozicija črnega bolj stisnjena;
13.	... a6
14.	De2 - b5
15.	f4 - gf4
16.	Lf4: - Lf6
17.	Lg3 - h5
18.	Sc2 - h4
19.	Lf2 - d5
20.	Se3 - 0-0-0
21.	dc5
Boljše možnosti bi imel beli po
21.	a4, nakar bi po e4 lahko sledilo
22.	Sd5: Sd5: 23. Le4; z izgledno igro. Beli je verjetno podcenjeval nadaljevanje črnega z odločilnim protinapadom in efektnim zaključkom;
fuocom. Kot pa je sam izjavil, Vallifuoco v boljši poziciji.
KOLESARSTVO
Nuova Baggio v vodstvu
LECCE — Po drugi etapi amaterskega ekipnega tekmovanja kaže, da bo italijanski pokal osvojila četverica Bincoletto, Bidinost, Gradi in Argentin (zamenjal je mladega Renosta), ki tekmuje za De Lillovo ekipo «Nuova Baggio*. Četverica je osvojila prvo etapo na kronometer, včeraj pa se je uveljavila tudi na obeh preizkušnjah dirkališčnih disciplin.
Danes se tekmovanje za italijanski pokal zaključi. Ekipe se bodo spoprijele še v cestni vožnji in sicer na 160 km dolgi progi. Razen večjih presenečenj, bo prvo mesto zasedla »Nuova Baggio*, ki vodi na skupni lestvici z 20 točkami prednosti pred moštvom Corpo Fo-restale, ki si je po včerajšnjem tekmovanju priborila drugo mesto.
SKUPNA LESTVICA
1.	Nuova Baggio	115
2.	Corpo Forestale	95
3.	Ceramiche Abetone in Soldati Arredamenti 83
5.	Righetti Vetrerie	75
vin “*Karji smučarskega kluba De-i,9 včeraj odpotovali proti Ma-kjer bo danes še zadnja hasj~‘",šnja za dodelitev državnih Ofecl -°V' tekmovalci so si že Tri ■ casorri zagotovili štiri naslove.
Prvaki so že znani, za četr-kiju-P® bomo izvedeli danes, po za-hw,nern tekmovanju. Zanj se na-in S, Potegujeta Aleksander Sosič t>rajJV?0 lori Kljub temu, da so ■bova n° nasiovi že oddani, bo tek-?.a panJo izredne važnosti, predvsem V. Antoniča, Aleša Grudna in % tr*'la Žbogarja, saj imajo vsi trpf- dobre možnosti, da osvojijo (rije mes(° na končni lestvici. Vsi V :jSo v zelo dobri formi: upati je, bo naklonjena tudi športna
z^a*$učnega tekmovanja se, žal, 6va ? bolezni ne bosta udeležila vo Jeam?va^ca 'n t° bo prav goto-avrstft|a^Vno vPbva(° na Mubsko
^alo Tivoli prenavljajo
Tiv<^y*b> ljubljansko športno halo 1 Prenavljajo. Doslej to že ob-
novili streho, prebarvali so obe dvorani ter montirali nove sedeže, napeljali pa bodo tudi novo električno napeljavo ter boljše ozvočenje.
Vsa dela bodo stala več kot 200 milijonov (starih) dinarjev.
AVTOMOBILIZEM
BUENOS AIRES - Danes se bo začela v argentinski prestolnici «temporada», avtomobilska dirka formule 3. Nastopili bodo tudi italijanski piloti Colombo, Alboretto, Fabi in Franeia.
OLIMPIJSKE IGRE
300 Kitajcev v Moskvi
NAGOYA — Song Zhong, glavni tajnik kitajskega olimpijskega odbora je povedal, da se bo moskovskih olimpijskih iger udeležilo približno 300 tekmovalcev, spremljevalcev in trenerjev iz LR Kitajske. Kitajski tekmovalci bodo nastopili v 14 disciplinah, med temi tudi v atletiki in plavanju.
21. ... e4	
22. Lc2 - Df4	
23. a4 - Se5	
24. ab5 - Tdg8	
25. Khl - Sf3	
26. gf3 - ef3	
27. Sd5: - Sd5:	
28. De4 - Tg2	
29. Df4: - Sf4:	
30. ba6 - Sh3	
31. Tfl - Le5	
32. Lgl - Tgl:	
BELI SE PREDA, ker na	33. Tgl
sledi mat s konjem na f2.	
V včerajšnjem, 7. kolu pa so do	
segli naslednje izide:	
Capece - Vallifuoco	remi
Coppini - Rosino	0:1
Toth - Passerotti	prek.
Sartori - Santolini	remi
Tatai - Olivotto	1:0
Messa - Trabattoni	0:1
Taruffi - Bonfa	remi
Počitek: Lakovič	
Začasna lestvica	
Toth in Tatai 4,5; Lakovič in Pas-serotti 4; Vallifuoco, Bonfa in Tra-battoni 3,5; Rosino, Coppini in Mes-sa 3, Capace in Sartori 2,5; Taruffi in Santolini 2; Olivotto 1,5,
Naj omenimo, da ima Lakovič eno prekinjalo partijo, in sicer z Valli-
ODBOJKA
V PRVENSTVU DRUGE DIVIZIJE
Letos štiri slovenske ekipe
Pri fantih bosta nastopala Dom in Juventina, pri dekletih pa Bor in Hrast
Deželno tajništvo odbojkarske federacije je v prejšnjih dneh objavilo seznam moških in ženskih e-kip, ki imajo pravico do nastopa v letošnjem odbojkarskem prvenstvu 2. moške in ženske divizije. Seznam vsebuje v vsaki konkurenci 20 šesterk iz celotne dežele Furlanije - Julijske krajine. Naloga vseh vključenih društev pa je, da do konca tega meseca dokončno prijavijo (ali pa se odpovejo) udeležbo za prvenstvo 2. divizije.
Med 20 ekipami zasledimo tudi dve slovenski moštvi z Goriškega in sicer ŠZ Dom iz Gorice in ŠD Juventina iz Štandreža.
Moštvo Doma je že lani nastopalo v tem prvenstvu, v katerem je zasedlo na končni lestvici dobro peto mesto; štandreska Juventina pa je lani zmagala v prvenstvu 3.
zasedla predzadnje mesto in tako izpadla v 3. ŽD. Ekipe, ki imajo možnost nastopa v letošnjem prvenstvu 2. divizije so naslednje (porazdelili smo jih po pokrajinah);
MOŠKA KONKURENCA:
Goriška pokrajina: ŠZ Dom (Gorica), ŠD Juventina (Štandrež - Gorica), Libertas (Gorica), Intrepida (Mariano), Libertas (Krmin), Pall. Monfalcone (Tržič) in Volley Grado (Gradež), (skupno 7 ekip).
Tržaška pokrajina: Volley Club (Trst) in Rozzol (Trst), (skupno dve ekipi).
Videmska pokrajina:	II Pozzo
(Pradamano), Pav Despar (Videm), Kennedy (Adegliacco), Friuli Salt (Videm), Volley Bali Udine (Videm), Polisportiva Casarsa, (skupno 6 ekip).
Pordcnonska pokrajina: San Gior-
moške divizije (goriška pokrajina) gk> Porcia VVF. Pordenone, Cor-in je torej novinec v tej ligi.	r.,nnaEt,ra Smlimherehese
V ženski konkurenci sta tudi dve slovenski ekipi in sicer Bor iz Trsta in Hrast iz Doberdoba, ki sta že oba stara znanca tega prvenstva. Naj pri tem omenimo, da ima v primeru odpovedi ene izmed ženskih šesterk, ki so na seznamu, lepe možnosti vstopa v to ligo tudi druga goriška ekipa 01ympia, ki je v lanskem prvenstvu v 2. ŽD

Delovanje ZSŠDI
Sestanek o
pomorskem športu
Predstavniki slovenskih pomorskih klubov Čupa in Sirena so se sestali pod okriljem ZSŠDI in pregledali _u-spešno dejavnost v komaj zaključeni sezoni. Zanimanje za jadranje vse bolj narašča, vse več je tudi kadrov in čolnov, zato bo treba prihodnje leto na osnovi skupnega programa konkretizirati še tesnejše medsebojno sodelovanje. Veliko bo odvisno od tega, ali bo italijanska jadralna zveza FIV sprejela med svoje članice Sireno, ki je vložila zadevno prošnjo, ker se še vsi dobro spominjamo negativnega odgovora in zadržanja v zvezi s prošnjo Čupe. Vpis enega izmed dveh klubov bo tudi omogočil nastopanje slovenskim jadralcem na uradnih regatah.
Odbojkarska komisija
Na seji odbojkarske komisije so v petek najprej zavzeli stališče slovenskih odbojkarskih društev do nove zveze odbojkarskih klubov v Trstu, ki je nastala iz protesta proti nerazpoložljivosti šolskih in občinskih telovadnic. Tržaška društva zahtevajo, naj bi telovadnice uporabljali klubi sami, ne pa, da je to odvisno od volje slug, ki so zahtevali tudi težke denarje. Vsled takega
stanja so nekatere ekipe morale prekiniti svojo dejavnost in se odpovedati prvenstvenim nastopom.
Slovenski odbojkarski delavci so odločili, da podprejo to protestno resolucijo in zahtevajo od pristojnih organov drugačno upravljanje telovadnic, ne sme pa ta nova zveza postati alternativa odbojkarski federaciji FIPAV, ki bo za slovenska društva ostala uradni strokovni organ.
V zvezi z uvedbo delnega honoriranja trenerjev in voditeljev so izdelali nekaj tehtnih in- specifičnih predlogov, ki jih bodo iznesli na prihodnji skupščini društev. Skrb za organizacijo prihodnjega turnirja v ženski miniodbojki, pa je prevzel Breg.
Nogometna komisija
Slovenska nogometna društva s Tržaškega so v petek v Trebčah nadaljevala z razpravo o skupnih pobudah na področju mladinskega nogometa. Odbori klubov se strinja jo z ustanovitvijo nogometne šole pod okriljem ZSŠDI, po teritoriju pa bodo s prihodnjim letom organizirali toliko centrov, kolikor bo to narekovala potreba. Na osnovi seznamov nogometašev s posameznih območij bodo sestavili skupni odbor, katerega bodo sestavljali predsednik in po en strokovnjak vsakega kluba
B. S.
dovado, Ginnastica Spilimberghese (Spilimbergo), C. S. Prata, (skupno 5 ekip).
ŽENSKA KONKURENCA
Goriška pokrajina: ŠD Hrast (Doberdob), Libertas (Gorica), AGI (Gorica), Pallavolo Lucinico (Loč-nik Gorica); (skupno 4 ekipe).
Tržaška pokrajina: ŠZ Bor (Trst), CRS Julia, Volley Club Trieste, Solaris, OMA, Donatello, Interna-zionale 1904; (skupno 7 ekip).
Videmska pokrajina: Contin Pav Natisonia (Manzonia), Kennedy (Videm), R Pozzo (Pradamano), Rivi-gnano, Vivil (Villa Vicentina), Vol-ley Bali Tarvisio, Fontanafredda; (skupno 7 ekip).
Pordenonska pokrajina: San Gior-gio Porcia in Ginnastica Spilimberghese (Spilimbergo); (skupno 2 ekipi).
Kot je navada v tem prvenstvu b6 deželna odbojkarska federacija sestavila dve skupini po deset moštev v moški in v ženski konkurenci. V prvi skupini nastopajo ekipe iz tržaške in goriške pokrajine, v drugi pa iz videmske in porde-nonske.
Prvenstvo 2. odbojkarske divizije se bo pričelo v soboto, 12. januarja. Zaključek pa je predviden za 21 junij. Predvidenih je namreč precej premorov, kar neposredno vpliva na podaljšanje celotnega prvenstva.
Glede napredovanja naj omenimo, da v višjo ligo neposredno napreduje le prvouvrščena ekipa v vsaki skupini. Drugouvrščeni ekipi Pa odigrata dodatno medsebojno srečanje za prestop v 1. moško, oziroma žensko divizijo. Iz 2. divizije pa izpadeta zadnji dve uvrščeni e-kipj v vsaki skupini.
I. K.
ATLETIKA
Z deželnim prvenstvom štafet
Danes zaključek sezone
Z deželnim prvenstvom v štafetah za dečke in deklice A in B kategorije ter deželnim prvenstvom posa-
meznikov kategorije C, ki bo danes na občinskem stadionu Valmaura se uradno zaključuje letošnja atletska sezona.
Minuli teden je bilo v Trstu še eno tekmovanje prav tako za dečke in deklice, katerih rezultatov pa niso še sporočili, zato jih bomo objavili takoj po prejemu.
Kar se pa tiče današnjih tekem bosta slovenske barve v štafetah branili dve ekipi in sicer štafeta dečkov A kategorije lonjerske A-drie, ki bo startala na progi 3x1200 m, ter štafeta Bora, ki bo nastopala na 3x1200 m za dečke B kategorije. Obe postavi imata v deželni konkurenci malo možnosti za uveljavitev, zato je njim glavni cilj le čim večje število točk, ki bodo nato odločale o končni društveni lestvici v pokrajinskem, deželnem ter državnem merilu.
Kar pa se tiče deželnega prvenstva za kategorijo C se bodo za naslov potegovali le člani Adrie, ker se ostala naša društva ne ukvarjajo z tako mladimi tekmovalci. Barve Adrie bodo branili «veteran* Danijel Jakomin na progi 800 m ter Omar Bachi in Rodolfo Madotto, ki bosta opravila svoj «ognjeni krst*. Prvi bo metal kroglo, drugi pa se bo pomeril v skoku v višino. Med deklicami bomo imeli le eno predstavnico, Mirjam Gregori, ki bo tekla na progi dolgi 600 m. Vsi štirje i-majo lepe možnosti za visoko u-vrstitev, če se jih ne bo zaradi neizkušenosti oprijela trema.
Zbor tekmovalcev je predviden za 9. uro, pričetek tekmovanja pa bo pol ure kasneje.
R. F.
RUGBY
SZ - Italija
MOSKVA — V Moskvi se bosta da nes v tekmovanju za evropski pokal v rugbyju spoprijeli reprezen tanci Sovjetske zveze in Italije.
14.30 v Sovodnjah
Sovodnje - Brazzanese # * »
14.30 v Fari
Pro Farra - Mladost
*	* 49
14.30	v štandrežu
Juventina - Piedimonte ZAČETNIKI
9.30	v Trstu, Sv. Sergij
San Vito - Primorje
10.30	v Dolini***
Breg - Zauie
# # *
11.00	v Ločniku
Lucinico - Juventina NAJMLAJŠI
10.30 v San Giorgiu di Nogaro Sangiorgina - Primorje
11.45 na Opčinah
Roianese - Kras
NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah
Primorec - Portuale
9.00	v Dolini
Breg - Rosandra
•	* *
10.30 v Križu Vesna - CGS
* * *
10.30	v Bazovici
Zarja - Monfehello
ROLKE
ITALIJANSKO PRVENSTVO
10.00	v Marostici Nastopa tudi SK Devin
ODBOJKA
MLADINKE
11.30	v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Volley club
KOŠARKA
D LIGA
11.00	v Vidmu
Basket Time Cer Videm - Jadran MLADINCI
11.00	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor - Hurlingham
PRIJATELJSKA TEKMA (NARAŠČAJNIKI)
10.30 na Kontovelu Kontovel - Bor
HOKEJ NA LEDU
Jesenice — Olimpija 3:2
V derbiju včerajšnjega kola prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu so Jesenice doma pred 6.000 gledalci premagale ljubljansko Olimpijo s 3:2 (1:0, 1:2, 1:0).
BOKS
17. novembra se bosta v Piedimonte Mateseju (Caserta) pomerila italijanski državni boksarski prvak mušje teže Sabatino in izzivalec Computaro. Dvoboj bo veljal za naslov.
Jugoslovanski boksar Mate Parlov očitno misli tudi na svojo bodoč; nost. Čeprav je po svoji izobrazbi diplomiran ekonomist, se je posvetil gostinstvu. V Pulju je namreč odprl kavarno.
Maran svetovni prvak
MILAN — 19-letni Italijan Klaus Maran si je na vsetovnem prvenstvu v windsurfingu, ki je bilo na otokih Mauritius od 15. do 25. oktobra, zagotovil naslov svetovnega prvaka v konkurenci 200 tekmovalcev.
VATERPOLO
Canottieri uspešen
ATENE — V drugem kolu kvalifikacijske skupine za pokal prvakov v vaterpolu je Canottieri iz Neaplja premagal Marseille s 5:3 (1:0, 1:1, 2:1, 1:1).
V drugi tekmi te skupine pa je moštvo Košiče odpravilo grški Ethni-kos s 4:3.
TENIS
OLDSMAR -r Četrfinalni izidi ženskega teniškega turnirja v Oldsmaru na Floridi:
Evert (ZDA) - Ružiči (Rom.) 3:6, 6:1, 6:3
Wade (VB) - Maršikova (ČSSR) 4:6, 6:1, 6:4
Austin (ZDA) - Reid (Avstral.) 6:2, 6:3
Goolagong (Avstral.) - Turnbull (Avstral.) 6:2, 6:4
Gomez ohranil naslov
NEW YORK — Portoričan Wil-fredo Gomez je v petem krogu s k.o. premagal Mehikanca Nicolasa Pereza in je tako brez vsakršnih težav obranil naslov svetovnega prvaka super petelinje kategorije (verzija WBC).
RADIO
Jutrišnja športna radijska oddaja »Glasbeni ping - pong», ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo obsegala običajne rubrike: Včeraj na športnih igriščih, Moskva 1980, Halo, kdo tam? Tedenski trim-ček, govor pa bo tudi n splošni športni problematiki in specifično o postopku gradnje športnih objektov s strani javnih uprav.
Gost oddaje bo Boris Simoneta.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija <DAN>.
^ .SFR^!.r'k° 3,50 din’ ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije In podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000
LjuDUO1*
Oglasi
400 lir za
2lro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, soi« mm višine v širini 1 stolpca. Moll oglasi 150 lir bess(
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Ju#,.
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StfOn 10
28. oktobra 1979
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska F
i ZTT iTrst
Član italijanskei zveze časopisnih I založnikov FIEG*
TRŽAŠKI DNEVNIK
PONEKOD V UČILNICAH TEMPERATURA DOSEGLA KOMAJ 14 STOPINJ
Mraz in pomanjkanje kuriva povzročata precej nevšečnosti skoraj vsem šolam
Mali oglasi
telefon C040) 7946 72
SLOVENSKO trgovsko podjetje išče
No trgovskem tehničnem zavodu in v šoli v Cerovljah za en dan prekinili pouk ■ V Mavhinjah so vse šolarje združili v eno učilnico, na Opčinah pa se šotorčki dobesedno tresejo - Dodatne težave na trgovski in na liceju
Nepričakovan val mraza, ki je
zajel vso našo deželo, je nekoliko prekrižal račune občinskim, pokrajinskim in deželnim upraviteljem, ki so načrtovali varčevanje s kurilnim oljem. Obenem pa mraz povzroča kar precej težav na skoraj vseh naših šolah, na kar so med drugim opozorili tudi vsi tržaški dijaki med veliko petkovo manifestacijo. V u-čilnicah, pa naj gre za osnovne šole, nižje in višje srednje šole. je povsod hladno, tako da morajo mar-s>kje dijaki slediti pouku kar v plaščih, ponekod pa zaradi mraza so včasih oelo prisiljeni prekiniti pouk.
To se je na primer pripetilo včeraj dopoldne na Trgovskem tehničnem zavodu, kjer je profesorski zbor po prvih dveh urah sklenil, da prekine pouk in pošlje dijake domov. ker je bilo na šoli mraz (namerili so komaj 14 stopinj C). Ravnatelj je poklical pokrajinskega tehnika, ki je pregledal centralno kur. javo zavoda in skušal stopiti v stik s podjetjem, ki ima v zakupu ogrevanje. Vendar, kot se ob sobotah često dogaja, ni v uradih družbe SIGEST našel nikogar. Včerajšnji dogodek na trgovskem tehničnem zavodu, kjer imajo začasno popoldne pouk tudi dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren*, j je skora jda logična posledica sta-' nja na tej šoli, kjer je že od začetka šolskega leta položaj skrajno neugoden in v znatni meri škoduje rednemu poteku pouka. O vseh nevšečnostih. ki jih imajo na zavodu, bomo spregovorili pozneje, naj v tem okviru omenimo le, da je skorajda ves mesec v učilnicah mraz in da so zato dijaki izpostavljeni prehladom in sezonskim obolenjem.
Položaj ni veliko boljši niti na učiteljišču. Dopoldne sicer ogrevajo šolske prostore in je temperatura v razredih še kar zadovoljiva, težave pa nastajajo popoldne, ko imajo po uk dijaki, ki obiskujejo 5. letnik učiteljišča in dijaki strokovnega za voda. Marsikdaj je na učiteljišču popoldne tako hladno, da morajo študentje obleči plašče.
Težave z ogrevanjem pa imajo vsekakor na skoraj vseh slovenskih šolah. Ravnatelj rojanske nižje srednje šole «F. Erjavec* prof. Pečen ko nam je med kratkim telefonskim razgovorom povedal, da ,ma v svo jem uradu, ki je sorazmerno majhen, temperaturo 17 stopinj C. Lah ko si predstavljamo, kako »toplo* je v učilnicah, ki so površinsko precej večje in kjer nekateri grelci ne delujejo. Težave so baje posledica dejstva, da so komaj zamenjali peči centralne kurjave in da jih šole preizkušajo.
Na Opčinah so nam povedali, da mali šolarčki osnovne šole «F. Bevk* dobesedno trepetajo, nič bolj-
še pa ni niti v osnovni šoli v Ce-
rovljah ir. v Mavhinjah. V Cerov Ijah je odpovedala peč centralne kurjave, zaradi česar je pouk odpadel in vprašanje je. do kda' jo bodo popravili. V Mavhinjah pa so imeli premalo kurilnega olja. da bi
lahko ogrevali obe učilnici, zaradi
česar so bili prisiljeni združiti učence v en sam razred, kjer so imeli skupen pouk.
A vrnimo se k dodotnim težavam, ki jih imajo na trgovskem zavodu in na liceju, kamor je pred časom — kot smo obširno poročali — vdrla voda. Dijaki liceja so bili tedaj ves teden brez pouka, nato so kot zasilno rešitev uvedli popoldanski po uk na trgovskem zavodu. Vendar ta rešitev povzroča precej nevšečnosti dijakom obeh zavodov. Začnimo kar
pri urniku:	na trgovski končajo
pouk ob 13.10, ob 14. uri na se že prične pouk za dijake liceja, k: so v šoli vse do 19.10. Tudi če prezremo dejstvo, da je presledek za zračenje in čiščenje učilnic odločno prekratek, ne moremo mimo ugotovitve, da dijaki obeh zavodov končujejo pozno in da imajo zlasti tis ti. ki prihajajo s podeželja, zaradi slabih zvez precejšnje težave s prevozi.
In z naštevanjem nevšečnosti ni še konec. Trgovski zavod je tudi brez laboratorija za kemijo, ki ga nujno ptorebuje za svoje delovanje. Zaradi dozidave na liceju so laboratoriju podrli eno steno in je premalo osvetljen. Končno gre še prišteti ropot strojev, prah in hrup, ki ga povzročajo delavci med delom.
v najem urad poljubne velikosti v tržaški pokrajini, lahko tudi izven mestnega centra. Prosimo telefonirati v ponedeljek popoldne na tel. št. 200120.
SEDEMNAJSTLETNO dekle išče družino, ki ji bi oddala v najem sobo z souporabo kuhinje. Telefonirati na tel. št. 752028 od 18. do 20. ure.
V MIRAMARU potrebujem osebo za hišno pomoč enkrat tedensko. Te lefonirati na tel. št. 22-44-07.
DRUŠTVENA gostilna na Opčinah išče gostilničarja. Pismene ponudbe poslati na p.p. 2005 — Opčine 34160.
ZAPOSLIM 15-16 let starega vajenca peka - slaščičarja. Elviro Jerman, Ul. Garibaldi 72, Ronke, tel. 777106.
iščemo
ZOBOTEH N IKA
ki dela tudi s keramiko. Mesečna plača 700.000 lir in provizija na opravljeno delo.
Lahko poskrbimo za stanovanje. Teleton 0831/83865 — ob sobotah: 16.00 - 18.00.
......................iiiiii,..v, minimrimi,.................
S ČETRTKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Dolinska občina zahteva od dežele večjo podporo v korist kmetijstva
V četrtek zvečer se je v Dolini sestal občinski svet. V začetku seje je svetovalec SSk Tul opozoril na kritično stanje notranjih občinskih cest. Župan je omenil problem pomanjkanja osebja za zasilno krpanje in najavil skorajšnje najetje posojila za najnujnejša dela. Nato je odgovoril svetovalcu Mahniču (KD) glede nevšečnosti v zvezi z motokrosom na hribu Sv. Roka, da bo v soboto ob 14. uri sestanek s prizadetimi občani. Svetovalec Bandi (PSI), je ponovno predočil problem pomanjkanja vode tudi v teh dneh v spodnjem delu Doline. Župan Švab pa je dejal, da so tudi upravi nekatere stvari težko razumljive, a da bodo v kratkem oddana na dražbo dela za popravilo vodovodnega omrežja med Dolino in Boljuncem, kar naj bi rešilo ta pereči problem.
Gombač je v imenu svetovalske skupine Slovenske skupnosti, glede na še odprte pomanjkljivosti službe javnih prevozov na občinskem področju s posebnim ozirom na kra-škem področju predložil pismeno vprašanje ali uprava ne sodi, da je treba z združenimi silami /prips-niti na upravo konzorcija za prevoze in ugotoviti, kaj namerava storiti, da se vprašanje premakne z mr,ve točke. Župan Švab je poudaril, da se strinja, da se vselej
nastopi z združenimi silami in da uprava dela že dolgo na tem ter bo ugodno sprejet vsak doprinos za rešitev problema, a brez večanja nezadovoljstva. Na poseg Be-vilacque (KD), je župan opozoril, da bo pokrajina v kratkem asfal tirala cesto Domjo - Ricmanje.
Po ratifikaciji nujnih sklepov občinskega odbora so soglasno sprejeli načrt za uporabo letnega deželnega prispevka, v smislu zakona št, 65 iz leta 78, 34 milijonov bo šle za sanacijo občinskega vodovodnega omrežja, 24 milijonov pa za popravilo kapel na pokopališčih.
Na vprašanje svetovalca Petaro-sj (SSk), je župan poudaril, da bo prispevek privatnikov na gradnje (zakon Bucalossi) namenjen sanaciji vodovodnega in grezničnega omrežja. Na dnevnem redu je bila še diskusija o letošnjem deželnem zakonu št. 58, o podporah v korist kmetijstva. Župan Švab je naglasil, da pristojni organi za kmetijski sektor v naši pokrajini zanemarjajo problem, saj ne ukrepajo tako, da bi kmetijstvo zaživelo. Predložil je nato dokument, naslovljen na deželno upravo, v katerem sprašuje, kako misli poseči v podporo kmetijskega gospodarstva v tržaški pokrajini, s posebnim poudarkom na pobude, ki so že v fazi realizacije: kraški za-
družni hlev v Praprotu, kraška zadružna mlekarna na Repentabru, živinorejska zadruga Dolga krona v Dolini in rastlinska zadruga na Proseku.
Svetovalec Bandi (PSI), je menil, da mora dežela podpirati kmetijske pobude naših ljudi, ki so bili toliko prizadeti zaradi razlaščanj. Petaros (SSk) je v svojem posegu naštel številne probleme v zvezi s kmetijstvom, kot slabo delovanje kmetijskega nadzomištva in pristojne deželne ustanove ERSA, nato še problem srenjskih poti, kmetijskih vodovodov in gozdarstva. Te probleme so dodali tudi v omenjeni dokument. Tudi svetovalec Švara, KPI, je pozitivno ocenil dokument, ki naj bi opozoril deželno upravo na največje probleme kmetijstva na našem ozemlju. Dokument je bil soglasno sprejet, prav tako pa so nato vsi soglašali, da se glede na pereče vprašanje pomanjkanje krme predoči problem pristojnemu deželnemu odborništvu, ki naj bi poskrbelo za pomoč vsem prizadetim.
Seja se je zaključila s poročilom župana o raznih občinskih zadevah. V kratkem je predvideno srečanje z upravitelji iz Marzabotta in sklenitev sporazuma o prijateljstvu in sodelovanju z občinama Milje in Koper.	V. L.
POKLICNI trgovec, Slovenec, če v Gorici (Italija) honorarno zaposlitev v popoldanskih urah (po 16. uri). Ponudbe poslati na upravo PD pod šifro »Vesten*.
PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen so bote in nedelje.
ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul, Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489.
IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv Ivana ali na Opčinah. Tčle-fonirati na tel. št. 55-040 od 19.30 do 22. ure.
TRGOVINA Mode Valentino pri
Domju, tel. 820-191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem
PRODAJAM gorilno peč (bruciato-re) na nafto v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati na tel štev. 227143.
ELEKTRONSKE - TV igre po to varniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogospodinjskih strojev COLJA ALDO, Konto vel 134 - tel. 225 471.
pam železnina
STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za industrija« kmetijstvo In za dom
TRST (Induttrljtlr«- con«) DOMJO. 132 - T«l. I2f 979
NUJNO iščemo prodajalca s končano vojaško službo v trgovin' nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št. 62200 med delovnim umikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
&
SOietMALALAN
c ZLATARNA
U R A R N A
tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 OPČINE
■llllu llllllllllllll!ll|,||||||||||lt,M Hlinili llllll|ll|||l|||,||||||||,|,,||||| lltllll,lilllt*lllllillilill,tllilMlliail||lllllllll(lll||lllllillllllllttllMlllll|II(il||(|ll|ll||||||,|||,||,l|,,,„,,|||,|||,||||,|„„,,,|||,|„|||,„||||,„,,|,|,|,,,l,||||||„|,n„,„,M,|,,|||||,|,||„|,,,|i,|,|,l,,,,,|||„,,,,„),„||,|||||||||rt
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
Ob priliki vaškega praznika v Sa-matorci daruje tiskarna Graphart 80.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	GABROVCU
Namesto cvetja na grob Marije Kralj por. Milič darujeta Francka in Gigi 5.000 lir.
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA PROSEKU
V	spomin na Alojza Luxo daruje pekarna Malalan 20.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	KRIŽU
Namesto	cvetja	na	grob	Ivana
Kobala in	Johane	Strgonšek daru-
jeta Albert in Bogomila Švab 15 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Alberta Šemca darujeta Ančka in Lučana
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob Bertota Šemca darujeta Danila in Tončka
10.000	lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Ivane
Strgonšek daruje Francka Pahor 10 tis"č lir.
Podjetje Mercantile - Trst daruje
50.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Namesto	cvetja	na	grob Marije
Žagar por. Vodopivec daruje Franc Žagar 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA OPČINAH
Ob 15. obletnici smrti dr. Darja Sosiča, daruje družina Sosič 5 ti-soč lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU
V	spomin na Alojzijo Furlan vd. Turina darujeta Dorka in Pina Per-hauc 10.000 lir.
Ob prijetnem praznovanju 70-let-nice Slave Šemerel - Košuta daruje družba nekdanjih Ciril - Metodovih šolarjev zbranih pri »Jadranu* 70 tisoč lir*
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
ŠOLE V BARKOVLJAII PO F. S.
FINŽGARJU
V	spomin strica Leopolda Perto-ta darujeta Borut in Marko Pertot 50.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Namesto cvetja na grob predrage sestrične Marije Kralj daruje Štefanija 10.000 lir.
Ob obletnici smrti Alojza Pečarja daruje mati 10.000 lir.
V	spomin na Stanota Trampuža daruje Nada Kemperle 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marijc-Šturman vd. Grdelič darujeta družini Zobec in Kocjančič 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivane Grgič por. Kalc daruje družina Kalc (Dolina 52) 10.000 lir.
Marija Štoka daruje 10.000 lir.
V	spomin na Justa Vatto daruje Štefanija 5.000 lir.
V	spomin na Marijo Kralj por. Milič in Stanota Trampuža darujeta Anica in Marijo Kralj (Gabrovec 10/A) 20.000 lir.
V	spomin na Marijo Kralj por. Milič darujeta Albina in Mario Pahor 25.000 lir.
V	spomin na Marijo Kralj por. Milič daruje Santo Kralj z družino 25.000 lir.
V	spomin na Marijo Kralj por. Milič darujeta Milka in Stanko Budin 20 000 lir.
V	spomin na Ano Parovel od Sv. Ivana darujeta Marija in Dora Zi-vic 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Milič darujeta Anica in Albin Škabar 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Milič darujeta Tatjana in Janko Budin 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Betke Taučer vd. Starec darujejo Silvana, Zoro in Magda Starec 15.000 lir Za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj por. Milič darujeta Franc in Viktorija Černjava 5.000 lir za ŠK Kras.
V spomin na Ettora Zuppina darujejo prijatelji sina Mariota 42.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Elizabete Starec darujejo prijatelji sina Da riota 42.000 lir za TPK Sirena.
V spomin na Stanka Trampuža darujeta Anica in Srečko Orel 10.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob sestre Betke daruje brat Berto z družino 50.000 lir za župno cerkev v Bar kovljah.
V	spomin na Marijo Šturman vd. Grdelič daruje Branko Kuret 10.000 lir za godbeno društvo Ricmanje.
V	spomin na strica Leopolda Per-tota daruje Majda Legiša z družino 50.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob prijatelja Giusta Vatte daruje prijatelj Micheli (Čajo) 5.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Luxe daruje Ivana Milič 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob brata Justa, umrlega v Ljubljani, darujeta Berto Starc in žena Angela 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Luxe darujejo Justa in Miro Colja ter Jolanda in Edi Bukavec 6.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Kralj por.	Milič daruje Zofka Osič
10 000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Alojza Luxo darujejo Justina in Milko Cibic 10.000 lir, družina Ukmar (s Plača) 20.000, Poldo in Anica Vatovac 20.000, Miranda in .Zofka Kapun 15.000, Anica in Srečko Orel 20.000, Var.ka Pirjevec 5.000, družina Puntar 20.000, Nada Kemperle 10.000, družini Ukmar in Terčič 10.000, Vlasta in Dora Nabergoj 10.000, Edka in Drago Ukmar 10.000 ter Ivan, Marija, I-vanka in Fani 20.000 lir za godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Elizabeto Taučar vd. Starec darujeta Miranda in Zofka Kapun 5.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj por. Milič darujeta Ivan černjava in mama 5.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Alojza Luxo daruje družina Luxa 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Angelo Sanna daruje Mira Fonda 5 000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev sporruna Alojza Luxe darujeta Vojka in Ivan 10.000 lir za godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Aloi/.a Luxe, Stanka Trampuža in Elizabete Starec daruje Bogomil Kralj 15 tisoč lir za ŠD Primorje.
V	spomin na očeta Alojza Luxo darujejo Vera, Mara in Slavko 30.000 lir za godbeno društvo Prosek in 30 000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Marijo Žagar por. Vodopivec daruje družina žvenkovi (Padriče) 10.000 lir za TPPZ.
V	spomin na Alojza Luxo darujejo Binko Puntar 20.000 lir, Justina in Milko Cibic 10.000, Liči in Alojz Kapun 10.000, Marica in Neva 5.000, Marija in Vasilij 5.000, Nada Kemperle 10.000, družini Ukmar in Terčič 10.000, Ivanka Pirjevec 5.000 ter Karla in Alojz Štoka 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Stanota Trampuža daruje Vlasta Nabergoj 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na Rozario Gava daruje Ivan Bukavec 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Elizabete Starc darujeta Aldo in Luciana Colja 15 000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na drago mamo daruje sin Vlado Turina 20 000 lir za Dijaško matico, 15.000 lir za Slovenski klub in 15.000 lir za SPD Tabor -Opčine.
Marija Štoka daruje 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na mater prof. Vladimi-ra Turine darujejo Ana in Felice Ostrouška 10.000 lir, Irma in Egon Kraus 10.000, Nivea in Nino Unussi 10 000, Anica in Marcelo Malalan 10.000, Anica in Marcelo Švagelj 10 000 ter Meida in Srečko Sedmak 10.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na očeta Alojza Luxo darujejo Vera, Mara in Slavko 20.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na Alojza Luxo darujeta Milko Karis in Katerina Gambini 20 000 lir za ŠD Primorje.
Namesto	cvetja	na	grob.	Alojza
Ltixe darujeta Liči in	Alojz	Kapun
10 000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto	cvetja	na	grob	Alojza
Luxe dsrvjpta Danila in Danilo Ukmar 5 000, za Kulturni dom Prosek Kontovel.
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Milič daruje Marica Rebula 10.000
lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na sestrično Marijo Milič darujeta Danica in Franc Verša 10.000 lir za1 Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	počastitev spomina Lojzke Milič darujeta Ernesta in Dragica 10 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
V	počastitev spomina Stanota Trampuža daruje Marija Grilanc 5 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Ob povrnitvi posojila daruje družina Srečka Sedmaka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Alojza Luxe daruje družina Srečka Sedmaka 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Lojzke Milič daruje Zala Regent 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na dragega očeta Alojza Luxo darujejo Mara, Vera in Slav ko 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina Alberta Šem ca darujejo Angela in Kristjan Košuta 10.000 lir za revijo Skdanc.
Namesto cvetja na grob Marije žagar por. Vodopivec darujeta Kar lo in Štefanija Kalc 10.000 lir za TPPZ.
Za Šentjakobsko kulturno društvo daruje Berto Franza 35.000 lir.
. V spomin na Alberta Semca darujeta Nino in Vera Košuta 10.000 lir za pevski zbor Vesna.
ZA ZDRAVLJENJE
LIVIJA ČOKA
V	spomin na bratranca Justa Vat to darujejo družine Vidmar, Giaconi in Tuk 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj por. Milič darujejo Ivanka, Angela, Lidija in Nevenka 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj por. Milič daruje družina Rebula 10.000 lir.
V	spomin na Marijo Brezavšček in Leopolda Pertota darujejo sestre Škerlj 20 000 lir
ZBRANO V HRANILNICI
IN POSOJILNICI NA OPČINAH:
Riccardo Čok 30.300 lir, Oscar Bresola 10.000, Santo Kralj in dru žina 25 000, Mario in Albina Pahni 25 000 lir.
Ob 4. obletnici smrti očeta Emi la Kalca daruje hči Elvira 10.000 lir. I
ALI IMATE TEŽAVE Z OGREVANJEM?
TEHNIČNI SERVIS ZA PLINSKE PEČI:


JUNKERS BOSCH JUNKERS Triplex TRIPLEX IDROGAS TRIPLEX Saunier Duval
e.l.m. LEBLANC S.I.M. BRUNT FARGAS BONGIOANNI
Originalni nadomestni deli in vzdrževanje naprav
PODJETJE BLASI
UL. MOLINO A VENTO 59/A TEL. 74-18-66 (avt. tel. odziv) TRST
IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehanično stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravljene vojaške obveznosti. Telefonirati na št 68-812.
GENERATORJI na topel zrak z jakostjo 80.000 in 35.000 Kkal. z gorilnimi pečmi v odličnem stanju. Ugodna priložnost. Tel. 227110
NOVA CVETLIČARNA V BAZOVICI
ULICA IGO GRUDEN 48
«CVETLICE MARA»
Velika izbira lončnic - aranžiranje cvetja za razne priložnosti - pogrebni venci.
SE PRIPOROČAMO !
KUPIM ustekleničena pristna kraška vina. Ponudbe pismeno ali telefonsko — hotel Bled, Rim, Ul. S. Croce in Gerusalemme 40. Tel. 06 - 777102.
IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S.
Giovanni 3, tel. 040 - 61061, od 16. do 19. ure, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice na Krasu. Zajemčena resnost.
CHRYSLER 2000 automatic v odličnem stanju na prodaj. Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE OBRTNIKOV včlanjeno v Confartigianalo
Ul. Ghega 1 - tel. 64-514
obvešča
da bo jutri, v PONEDELJEK, 29.10.1979 ob 20. uri na sedežu združenja OBČNI ZBOR za kategorijo! ELEKTRIČARJI - RADIOTEHNIKI
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo predsednika
2.	Spremni dokument «Bol!a di accompaghamento*
3.	Razprava o sindikalnih dejavnostih
4.	Izvolitev predsednika in upravnega odbora
5.	Razno
FIAT 850 na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
FIAT 127 3P '77 v odličnem stanju na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA-DU-PLICA.
FIAT 128 2 in 4 vrat na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
FIAT 132 na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
MINI MINOR na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
SIMCA 1000 razni modeli na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA ■ DUPLICA.
m
S T A T I C KIROTERAPIJA
DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE
odprto od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30
TRST, Ul. Udine 11 . tel 43-733
CITROEN GS 1200 na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
PEUGEOT 204 na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
ŠKODA 1100 na prodaj Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA DUPLICA.
SIMCA 1100 '76 v odličnem stanjg Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
LEADING INTERNATIONAL BEVERAGE COMPANY
is looking for a
MARKETING REPRESENTATIVE
for Yugoslavia. Intensive travclling and follovving qualifications required:
—	age betvveen 24 and 30 years
—	godd knomledge of English and Serbocroatian languages
—	university degree preferably in economics
—	absolved military Service
Salary commensurate with qualifications. Appropriate training and Company car provided.
Send curriculum vitae to: Uredništvo PD Ul. Montecchi 6, pod šifro «MARKETING».
CHRYSLER 1308 GT v odličnem staniu na prodt Drevored Ippodromo 2 ZASTOPNIK TALBOT SIMCA - DUPLICA.
Ima nekaj več: nižjo ceno
I u.i.» »intimiti,
TAKOJŠNJA DOBAVAI
SIMCA 1100 CANGUR0
Res izredno dostavno vozilo. Trpežen 1100 kub. motor, 1/2 tone nosilnosti (vključno z voznikom), nizki režijski stroški in velika donosnost.
V različici «Sopraelevato»: prostornina približno 3 m3 in višina 1,47 m.
Simca 1100 Canguro. Udoben in dobro opremljen avto:
kolutne zavore spredaj, varnostni pasovi, dobro ozračenje in ogrevanje in zadnja vrata, ki se povsem odprejo.	|_|t
Simca 1100 Canguro 3.795.000 V različici «Sopra-elevato*	3.935.000
(razen posebnih sprememb) vključena IVA in prevoz 12 MESECEV POPOLNE GARANCIJE
Zastopnik:
TALBOT ■ SIMCA - MATKA - SUNBEAM
GIOVANNI DUPLICA
Trst Drevored Ippodromo 2/2 - Tel. 763487

TRAKTOR GOSENIČAR od 35,50 in 70 KIVI
itrrua
•'	' • •	• v '•
I
I
Zastopnik za TRST in GORICO Podjetje
FURLANI EDOARDO
S. a. c.
Ulica Milano 25
Informacije: telef. 62200 - 65383