JUTRA Maribor, sreda 18. ju3ija'1928 Uredništvo in Telefon Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din | _______ Izhaja razun nedelje m praznil Rcčurr pri po&inem <ček. zav. v Stelja mea*Sno, prejemal« v upravi ati po pošti 10 Din, : Maribor, Aleksandrova osata št. 13 Oglasi po, larifu oglasa! oddelek „Jetra*' v Ljubljani, Pr«6sraowa ufca^H, 4 1 . Mari,bor, 18. julija. Za sedanjfe ■ jrasedanier oblastne skupi ščine je tfladald veliko zanimanje. To je naravno. ✓ Javnost je pričakovala, da ohiastna skupščina obsodi zločin v narodni skupščini — in predvsem jo je za-jiirpalo, kako se bo obnašala večina. Ljudje so videli, sodili in odšli. Znak, da jim ni vse syeto, kar čitajo v »SlovenCu«j< Danes je dolgo samoval na galeriji samo en poslušalec; polagoma so prihajali še nekateri ter zopet odhajali. Samoupravna zdravstvena' služba v občinah oblasti izven avtonomnih se je kot prva obravnavala na današnji seji. O osnutku uredbe je poročal dr. Veble. Zdravstveni službi na deželi dela mnogo zaprek različnost v zdravstveni zakonodaji. Na področju oblasti so ostale tri: štajerska, koroška in madžarska. Nekdanja pokrajinska vlada je sicer razširila nekdanje kranjske zdravstvene na-redbe po Sloveniji, štajerske pa posebej še na Prekmurje, potreba cestne uredbe ie pa ostala. Po predloženi uredbi, ki se v glavnem opira na biv. štajerski zakon iz 1. 1909; se oblast razdeli v zdravstvena okrožja, ki obsegajo eno alLveč krajevnih občin po možnosti istega sodnega okraja. Zdravstvena okrožja določa, spreminja in ukinja oblastni odbor po zaslišanju občinskih odborov sporazumno z velikim županom. Ako se posamezne občine ne izjavijo glede pripadnosti k zdravstvenemu okrožju v enem mesecu, ko stopi ta uredba v veljavo, jih oblastni odbor prideli brez zaslišanja k enemu izmed zdravstvenih okrožij. Občina, ki oskrbuje sama zase po zakonu ji določene zdravstvene posle, tvori zdravstveno okrožje zase in jo zastopa po določilih občinskega reda občinski odbor. V zdravstvenih okrožjih, ki obstojijo iz več občin, se ustanovi za oskrbo vseh skupnih zadev zdravstvenega okrožja poseben zdravstveni odbor. Od sedanjih 74 zdravniških okrožij je nekaj stalno nezasedenih. Zasedenih jih je 52, 10 jih ima substitute, ostala so pa nezasedena. Nova razdelitev predvideva še 4 okrožja in to v prvi vrsti za Medži-murje, kjer jih ni, ali so pa preobširna. V prvi vrsti se ozira uredba na socijalno-higilenske potrebe naroda, ker ne zadostuje zidati bolnice, marveč je treba pobijati predvsem bolezni in njih povode. Nadaljne najvažnejše naloge so: Izvrševanje zdravstveno-policijskih predpisov glede živeža, trgov, vodovodov, stanovanj itd. Skrb za zdravniško in babiško pomoč, kakor za r.šilna sredstva pri nenadnih smrtnih nevarnostih. Evidenca in nadzor najden-cev, gluhomutcev, blaznežev in bebcev, ki niso oskrbovani v javnih zavodih. Ustanavljanje, vzdrževanje in uprava ob činskih hiralnic ter infekcijskih bolnic, mrtvašnic in pokopališč. Sodelovanje pri organizaciji in izvrševanju zaščite mladine. Za vsako zdravstveno okrožje se mora namestiti zdravnik z naslovom okrožnega, odnosno občinskega zdravnika. Sedež okrožnega zdravnika določa oblast ni odbor po zaslišanju zdravstvenega odbora. Okrožni zdravniki so dolžni brezplačno zdraviti ubožce ter so zavezani k brezplačnemu javnemu cepljenju v m Zdravstvena siuiba v vkinah . mariborske'jeblasti DRUGI DAN ZASEDANJA^DE^A^T^Cf SKUPŠČINE. — OKROŽNI ZDRAVNIKI**— VEČINA ZAVRAČA UMESTNE PREDLOGE OPOZICIJI?. — UVEDBA O ZDRAVSTVENI SLUŽBI SPREJETA. — OBTOŽBA OBLASTNEGA .ODBORA. i svojem okrožju proti preskrbif,cfepiva in k Jbrežplačni preiskavi odgnancev. O službi bo sledil še pravilnik. Okrožnega zdravnika imenuje po razpisu oblastni odbor, po zaslišanju zdravstvenega odbora. V občini, ki tvori zdravstveno okrožje zase, imenuje svojega zdravnika občinski odbor s pristankom oblastnega odbora. Sistemizirajo se tudi okrožne babice in uredba ureja za zdravnike in babice tudi prejemke. Zdravniške skupine so štiri: Prva z letno plačo 9000 Din s petletnicami brez krajevnih doklad, ostale pa s krajevnimi dokladami. Oskrbljene so tudi vdove zdravnikov. V generalno debato je posegel kot prvi posl. P e to v ar, ki je grajal zlasti, da se oblastnemu odboru po uredbi prepušča vse, občinam malo, skupščini nič. Pogreša tudi definicijo: kdo je siromak. Zdravniki-naj bi se imenovali po predlogu okrožij, 31etni službeni provizorij je pa krivičen. Posl. dr. I< e Č k e š je navajal, da je na vasi že taka psihoza, ki dela težave zdravniku. Vaščan misli, da je mestni zdravnik boljši in ker mora v mesto v lekarno, gre obenem tudi k zdravniku. Prejemki (750—1500 Din mesečno) zaslužijo samo ime podpore, ko imajo po Medmurju celo nekvalificirani občinski uslužbenci po 2000 Din plače. Težko bo zasesti vsa mesta. Uredba ne upošteva oženjenih zdravnikov in pogoj 21etne prakse je pretežak. V debato — splošno in podrobo — so posegli še mnogi poslanci opozicije, sprožili so mnogo važna vprašanja, n. pr.: število okrožij, centralna lekarna, zlasti pa eksistenčna vprašanja zdravnikov kakor dolgi provizorij, odpovedi itd- Dobivali so pa odgovore: »To ne spada sem, to ni potrebno, boljše je tako, kakor je v predlogu« In tako ni čuda, da ie poslanec dr. Barič e vič (KDK) moral naglasiti, da oblastni odbor ni Bog, si bi vse vedel in znal. Čemu se sploh razpravlja, če je že vse vnaprej določeno in če se ne sprejme nobenih, še tako stvarnih in dobro mišljenih pripomb. Proti nekaterim točkam, tako proti čl. 5 je glasovala vsa opozicija, v celoii je bila pa uredba soglasno sprejeta. Ker je bilo že poldvanajstih, so se odredile za popoldne seje odsekov, nadaljevanje skupščinskega zasedanja pa za jutri ob osmih. Tajnik Stabej je pričel s čitanjem predlogov. Prvi je bil včeraj objavljeni predlog obtožbe oblastnega odbora radi nezakonitih strankarsko-političnih skle-po/. Med čitanjem si je tajnik sam kot prvi dovolil kritiko predloga in medklice, pri katerih je kot prvi pomagal odbornik Hrastelj, sedeč spredaj ob predsedniški mizi. Naravno, da se je odgovarjalo. Nato je vstal predsednik s pozivom k redu in tony, dostojnemu skupščine. Dr. Baričevič in drugi so zaklicali: »Kaj pa tajnik, ali ni on izzival?« — Predsednik je izjavil, da mu je razprava o nujnem predlogu ljuba ter je pozval, naj se nujno.st sprejme. To se je zgodilo in o predlogu se bo razpravljalo jutri. Odsekom so se izročili še razni drugi predlogi Umor novega predsednika mehikanske reoubSike GENERAL OBREGON UBIT S PET IMI STRELI IZ SAMOKRESA. — KLERIKALNA ZAROTA. — ATENTATOR ARETIRAN. MEHIKA, 18. julija. Včeraj, ob dveh popoldne je bil izvršen na novo izvoljenega predsednika mehikanske re publike, generala Obregona, atentat. General je bil na banketu, ki je bil prirejen njemu na čast v naselbini Ta-nagel pri Mehiki. Okrog dveh popoldne je stopil iz restavracije ,na ulico, da se v senci nekoliko ohladi. V tem trenutku je skočil k njemu 221etni moški in oddal nanj iz neposredne bližine zaporedoma 5 strelov iz samokresa. Smrtno zadet v glavo in prsa. se je zgrudil general Obregon takoj mrtev na tla. Atentator je skušal po zločinu pobegniti, vendar so ga kmalu prijeli in odvedli v zapor. Na kraj atentata poklicani zdravnik je mogel samo ugotoviti, da je Obregon mrtev. Dve kroglji sta šli skozi glavo, ena skozi srce, dve pa sta obtičali v pljučih. Identiteta atentatorja In motiv napada še nista ugotovljena. Atentator se baje piše Jean Escu-pilarso. Domneva se, da gre za klerikalno zaroto, ki je hotela odstraniti generala Obregona, o katerem je znano, da *ioče nadaljevati Callesovo politiko. Vest o umoru novo izvoljenega predsednika mehikanske republike se je bliskoma razširila po vsej republiki in povzročila med prebivalstvom silno razburjenje, V nekaterih mestih je že prišlo do krvavega pokolja med pristaši in nasprotniki generala Obregona, Na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih. Vsled smrti novega predsednika, generala Obregona, ostane najbrže general Calles še nadaljna tri leta predsednik mehikanske republike. Prihod poslanikov dluriča in Rakka v Beograd GENERAL HADŽIČ PRIČNE DANES POSVETOVANJA Z NAŠIM LONDONSKIM IN RIMSKIM POSLANIKOM. BEOGRAD, 18, julija. Kraljevi mandatar general Hadžič je tudi danes nadaljeval svoje razgovore z raznimi ministrskimi kandidati. Dopoldne se je delj časa posvetoval z zdravnikom dr. R a č i č e m iz Splita in bivšim splitskim županom dr. T a r t a g 1 i o, ki je bil po^em sprejet od kralja v posebni avdijenci. Odhajajoč iz dvora je izjavil novinarjem, da je razložil kraljevemu mandatarju razmere Dalmaciji in pojasnil, kako stališče zavzema dalmatinsko ljudstvo napram nevtralni vladi in kaj tudi od nje pričakuje. Londonski poslanik dr. G j u r i 6 in rimski poslanik dr. R a k i č sta prispela danes opoldne z orijentskim vlakom v Beograd. Pričakuje sc. da bo general Hadžič konferiral z njimi že danes popoldne in da je zato že v najkrajšem času pričakovati odločitve v krizi. Tekom dopoldneva je imel general Hadžič tudi konferenco z bivšim banskim svetnikom dr. Z o r i č i6 e m iz Zagreba in z načelnikom v ministrstvu za vere, dr. L a n o v i t e m. Opoldne je bil kraljevi mandatar zopet na dvoru, da poroča kralju o rezultatu svojih razgovorov. Demisija bolgarskega poslanika u Beogradu BEOGRAD, 18. julija. Iz Sofije se poroča, da je bolgarski poslanik _ na našem dvoru. dr. Vakarelski, ki se mudi sedaj v Sofiji, čim je zvedel za atentat na Ziko Laziča v Beogradu, podal vladi svojo ostavko kot beograjski poslanik. Za njegovega naslednika bo imenovan sofijski vseu-čiliški profesor dr. Mišajkov, znan zagovornik zbližanja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Uanče (Dihajlau izključen od reuolucijonarjeu SOFIJA. 18. julija. Makedonski revolucionarni komite je izključil V. Mihajlova iz svoje organizacije, ker je s tem, da je dal na lastno pest usmrtiti generala Protogerova. kršil pravila organizacije, po katerih so vsi trije predsedniki organizacije enakopravni in ne morejo drug proti drugemu izrekati smrtne obsodbe. NEWYORK. 18. julija. Včeraj je nastopilo v temperaturi znatno ohla-jenje. Tropična vročina, ki je trajala tri tedne, je zahtevala samo v New-yorku nad 300 smrtnih človeških žrtev. več tisoč pa jih je vsled solnča-rice omedlelo in so potem okrevali. PRAGA. 18. julija. O priliki proslave desetletnice ustanovitve češkoslovaške republike, bo izdana na Češkoslovaškem zelo obširna amnestija, ki bo še večja, kakor o priliki predsedniških volitev. Odseki razpravljajo popoldne o sledečem: 1. Osnutek uredbe, s katero se izpre-minjajo določila zakona z dne 14. junija 1865 deželnega zakonika za Štajersko št. 19 o sestavi o volilnem redu in o konstituiranju okrajnih zastopov in okrajnih odborov. 2. Osnutek uredbe o zaščiti dece in mladine v mariborski oblasti. 3. Osnutek uredbe, s katero se razve-liavlia zakon z dne 5. junija 1876 dežel- nega zakonika za Štajersko štev. 24, glede ustanovitve deželnega šolskega sklada. * Osnutek uredbe, v katero se izpre« minja § 2. občinskega reda za Štajersko. 5. Predlog za ojačenje kredita z virmanom za ustanovitev domačih svlnje-rejskih vzgojevališč. 6. Predlog za odobritev sklepa, s katerim je bil Franc Božič imenovan za arhivskega uradnika mi komisarju za agrarne operacije. aaa*w».i, Ob „vroilnsklh valih4* OSNOVNI ŽIVLJENSKI POGOJ: SOLNCE, ZRAK. VODA. Dežele srednje Evrope redkokedaj, obišče močnejša vročina ali takozvani »vročinski val«, če jih pa — kakor n. pr. sedaj — potem je pa joj. To vsled tega, ker svet ni vajen vročine in — kar je glavno — ker je zelo konzervativen pri svoji noši in pri svojih šegah. Ženske so naprednejše. Ženski svet je prožnejši in zato se je tudi ženska moda tako razvila, da prinaša v vročini ugodnosti, prave dobrote z izbiro blaga in kroja. Moška noša je daleč zadaj, ne razvija se in njene v pogledu higijene in udobnosti potrebne reforme zadevajo ob nepričakovane in nerazumljive težave in zapreke. Kaj bi bili rekla stari Grki, veliki esteti in življenski modrijani, če bi jim bil kdo pravil, da si bodo potomci celo vratove tlačili v tesne obode, vezali okrog pisane trakove, na glave pa dajali visoke in trde pinje? Nekdaj so bili seveda okrog vratu velikanski obroči trdih čipk in brokata, potem so prišli ovratniki štrleči do ušes in še rute povezane in zavozlja-ne okrog, polagoma se je to reduciralo na današnje ovratnike, tako daleč pa le n« gre, da bi se tudi ti opustili, kadar so skrajno neprikladni. Pri vratu razprte srajce, kakoršne so splošno v rabi v tropičnih krajih, niso prišle dalje ko do raznih organizacij in do uporabe le ob gotovih prilikah. Ni še pravih izgledov, da bi moški sedanjih generacij lahko s ^takimi srajcami hodili ne samo po planinah in športnih igriščih, temveč tudi po vseh svojih vsakdanjih opravkih. Dobrih 50 odstotkov današnjega moškega sveta se še krčevito drži ob naj-večji vročini tesnih telovnikov in moda udari ta nesrečni svet še večkrat s posebnimi podlogami in vložki v ramenih sukenj. Mož se poti, komaj diha, suknjič je pa ob ramenih tako obšit, da bode žima skozi blago. V trgovinah se lahko zve, da pri nas celo kratke spodnje hlače še niso prav udomačene. Vse je trdno povezano in zapeto, da se telo bogva-ruj — ne bi prezračilo. Moška noša je tako nazadnjaška, da — če se že ne povzdigne do udobnega, lahnega kroja — niti začasno tega ne odloži, kar je človeku težko in kvarno. Koliki reveži so javni službeni organi! Zakaj n. pr. morajo policisti vršiti svojo službo v težkih, temnih uniformah mesto v svetlih platnenih oblekah kakor v Angliji, Rusiji in v vseh tropičnih pokrajinah? Podobno je pri železničarjih, tramvajskih voznikih itd. Za varstvo proti mrazu dobijo vse mogoče: škornje iz silame in klobučevine, kučme, kožuhe, proti vročini pa toliko kot nič. Mož, ki mora vršiti pri vsej vročini do brade zapet v svojo tesno in težko obleko svojo naporno službo, trpi mnogo brez vsake potrebe, samo radi vladajoče zanikerno-sti, ki ne dopusti, da bi se ljudje oblačili in ravnali po prirodi- Glavna zahteva prirodnega zdravega življenja je: solnce, zrak, voda. Tej zahtevi in potrebi se mora prilagoditi tudi obleka. Če je ženska moda pri vsej svoji navlaki že tako daleč na tej poti, zakaj ne bi bila tudi moška? Ob »vročinskih valih« se od vseh strani poroča o raznih nesrečah pri neprevidnem kopanju, pri izletih in pri vsem drugem, česar se človek loti vsled vročine, a ne ve prav kako. Koliko nesreč bi šele bilo, če bi bila vročina večja in trajnejša! In to v glavnem vsled tega, ker je med našim človekom in naravo premalo stikov — ne kulturnih in ne instinktivnih, ki dajejo necivilizirancu varstvo proti vsakemu vremenu. Kaj nam piše potnik z „rešpetlinom** borna sem z »Vrha pri Sv. Trojici« v [Slovenskih goricah. Suša pritiska, viri msihavajo, potoki se sušijo. Žabe potujejo križem poljan ter iščejo mokrega za (.vetja pred — smrtjo. Kaj bo, kaj bo, če zatvornica neba ne zazeha in brizgne svežilnega mokrila na nas. Kar čuti do-(volj »perja« pod palcem, hiti v kopališče >na oddih. Pravijo, da »gvircani« viri kopališč nikdar ne usahnejo. Jaz pa sem 'boga revna stvar, imam v žepu samo »par par... In vendar je tudi moja suha koža potrebna kopeli kakor dojenček maternih prs. Halo na pot proti Dravi, da skočim v njen val in se shladim en mal. Pa svoj »rešpetlin« ali kakor pra-jvijo bolj »nobl« ljudje — daljnogled — (Vzamem na pot seboj. 1 Mahnem jo v smeri Vurbeka ter se priporočim njegovi sosedi Sv. Barbari, da se čimpreje zalije moja suha želja. Grede mimo senčnega gozdja, nastavim rešpetlin proti nebu, da morda izsledim kje tvorbo rešilnega oblačka na razpaljenem svodu. Iz gozdnega roba zaslišim dušljiv smeh. Nastavim »daljno-sluh« (ga vzamem vedno tudi na potovanje). »Hihihi! Ta ded je »pahjen« (noi), glej. pri belem dnevu klati zvezde z neba!« — se sliši razločno sušljanje dveh žensk, ki sta zbežale v gozd s travnika pred nebesno žgalino. Zavijem prikrito ob gaj in se tudi položim v njega hladilni dih. Iz razgovora žensk spoznam, da je ena Marulek, druga Kopriva. Daljnosluh igra in sprejema tale razgovor: Marulek: »Veš Kopriva, če ne bo v peklu hujših peklin, kakor je sedanja vročina, pa se ti ni treba bati.« — Kopriva: »Koza prismojena, ti glej! Meni se res ni treba bati, saj se hvala Bogu po možnosti človeških slabosti držim vrhovne zapovedi: Varuj se hudega in stori dobro! A človek slabosti sem in še ženska zraven in le Bog je popoln in brez slabosti.« — Marulek: »Da, da, res je. res in prav imaš. Slabotni potniki smo v solzni dolini in križeva naša pot je polna postaj trpljenja, zmot in skušnjav. Blagor mu, kdor se tem zamore srečno ogniti!« — Kopriva: »Veš Marulek, ti si pa res figa. Kdor se hoče, pa se ogne — skušnjavam. Jaz že, če ne pa iih Trdna, veiia dviga človeka in mu kameni značaj! Žalibog, kremenih značajev nam manjka. Vse se gubi v smradni luži morale nagih žab, da le zavriska juhe v trenotnem užitku. Glej Nobile! Da bi zabliskal v puhli slavi on in Mussolini, pa je odprl žrelo skušnjave, ki je strla in deloma požrla velmože mednarodnega slovesa. Nobile je strahopetno dvignil v beg svoje kričave pete in prepustil zapeljane žrtve strašni usodi! Vrag ga naj in ne Bog! In ali je bolje z dr. Gorošcem in njegovo gardo! Vse, kar je prav! Glej Marulek, saj veš, kako so kričali svoj čas na »policajdemokra-te« ter na »radikalcentralizem« in vpili: avtonomija, avtonomija! Sedaj pa se je sam g. dr. Gorošec postavil za koman-derja policajev in žandarmov in Čitala si, kako je tekla nedolžna kri v Zagrebu in Beogradu. Za zrno leče iz vladnih jasli pa so zlezli hegemonistom v hrbet in vpijejo »živijo« centralizem, »živijo« tlačanstvo in to samo iz gole zavisti in strankarskega sovraštva do ožjih svojih rodnih bratov. In še duhovniki so poleg, ki naj bi oznanjevali Kristusovo ljubezen do bližnjega in pa njegovo resnico. Moje kraljestvo ni od tega sveta!« Marulek: »Res, žalostno je pa resr^čno, kar praviš. Zdi se mi, da bo duhovniška politična zdražba vero požrla. Saj je lahko največ-ji goljuf, zadostuje že, da je pri duhovniški politični stranki in je vse prav in dobro. Ako ni pri tej stranki, pa je lahko najboljši človek in verni kristijan, pa bodo vpili: Brezverec, križajte ga!« Ko sem to poslušal, sem od žalosti zaspal... BHaribor&ki m drobiš Pesemski klub KDK Sinoči so se sestali oblastni poslanci SDS, HSS in SKS ter soglasno sklenili osnovanje enotnega kluba KDK- Seji je predsedoval kot starostni predsednik g. -arko.vič, poslanec iz Medmurja. Predsednik kluba KDK je g. dr. Odi č, podpredsednik g. P e t o v a r, tajnik g. Lorber. Po komemoraciji za v skupščini padle žrtve je bila poslana pozdravna brstojavka predsednikoma KDK Radiču in Pribičeviču,%a to §e je pa proučeval materijal skupščinskega zasedanja. Klub KDK šteje 17 članov. Pomanjkanje uode u (Tlariboru • t fc Radi izredne vročine in suše je nastalo pomanjkanje vode v mestnem vojvodu vsled povečanja porabe vode, ki* je narasla na 6,500.000 litrov dnevno. Vkljub nepretrganem obratovanju črpalk podnevi in ponoči je skoraj nemogoče dobavljati za mesto potrebne vode. Porala vode pa dnevno narašča, in bo nastalo občutno pomanjkanje vode in s tem zvezane marsikake neprilike, ako ne nastopi v kratkem sprememba vremena- Glede na to je mestni magistrat primoran pozvati prebivalstvo k največjem štedenju z vodo. Kakor ie bilo že prejšnja leta ponovno razglašeno, je prepovedano prevažanje vode iz mestnega vodovoda na druga zemljišča brez posebnega tozadevnega dovoljenja. Prestopki zoper te do’očbe se bodo brezobzirno kaznovali z globo 1000 Din in se bo krivcu zaprl vodovod za celo dobo pomanjkanja vode. Hišni posestniki oziroma njih namestniki se naprošajo, da pregledajo vse vodovodne naprave in napeljave v straniščih ter ukrenejo vse potrebno, da se morebitne poškodbe takoj popravijo. Ravnotako naj kontrolirajo v lastnem interesu vsaj na teden vodomere in si zabeležijo stanje istega, da bo mogoče takoj dognati vse poškodbe vodovodnih cevi in s tem preprečiti znatno zgubo vode. Dolžnost vsakogar je, da eventualni razpoke cevi na ulicah takoj naznani ravnateljstvu mestnega vodovoda. Uečja akcija SLS proti .^utru44 v Mariboru, ki jo je pred par dnevi napovedal »Slovenec«, je imela »velikanski« uspeh. Število naročnikov »Jutra« je namreč še priraslo, odpovedala na je list samo ena stranka, — oblastni odbor. Nedeljske številke »Jutra« se je pa prodalo samo v kolportaži 70, »Slovenca« pa 14. Tako smo menda z akcijo vsi zadovoljni. Kajti med onimi 70 so gotovo tudi oni,* ki akcijo vodijo. Je že vrag, da se »Slovencu« nobena akcija ne posreči. Usiljevanje »Slovenca« naprednjakom je žalostno popadla. Pošiljanje »Slovenca« uradnikom, jih baje do dr. Koroščevega vstopa v vlado ni našel med naročniki, se tudi ni obneslo. Tako Z' ^semi- akcijami, ki so seveda naperjene V prvi Vrsti za povečanje skromnega števila najočijjkov »Slovenca« v Mariboru — razburjenje proti »Jutru« jfe namreč le bolj umetno — ni nič! . Zahvala. Abiturijenti srednje vinarske in sadjarske šole se po dobro uspelem izletu na Češkoslovaško zahvaljujemo vsem, ki so nam pripomogli s svojimi denarnimi prispevki do uresničenja naših želj, videti češkoslovaško. Razen vsem že enkrat v »Večerniku« imenovanim se zahvaljujemo še ljubljanskemu oblastnemu odboru, ki nam je nakazal 1500 Din podpore in Jugoslovenski eskomptni in hipotekarni banki v Zagrebu, ki nam je nakazala 250 Din. Prav posebno se zahvaljujemo ljubljanskemu oblastnemu odboru za lepo podporo in Posojilnici v Mariboru za prijaznost, da nam je dala na razpolago svoj čekovni račun pri zbiranju prispevkov, Kako ie Gligoriie MHčinov pobegnil iz Zagreba- Kakor smo že poročali, je pravi organizator atentata na Žiko Laziča, načelnika policijske službe v notranjem ministrstvu, bolgarski emingrant Gligorije Mil činov, za čegar izsleditev je sedaj razpisana nagrada v znesku 100.000 Din. Milčinov je stanoval zadnje čase v Iliči št. lil pri neki priprosti in revni hrvat-ski rodbini Fistrič. Prihajal je vedno pozno zvečer domov, vstajal pa je rano zjutraj. Svoji gospodinji je nekoč izjavil, da se peča s kupovanjem in preprodajanjem blaga. Pretekli petek, po atentatu Ivana Momčilova na Žiko Laziča, je prišel zjutraj k Fistričevim detektiv in vprašal po Milčinovu. Ta je še spal v postelji, pri njem na tleh pa je prenočeval neki njegov rojak. Detektiv je pozval oba, naj gresta ž njim na policijo, da bosta zaslišana. Res sta se oba takoj oblekla, nakar se je Milčinov nenadoma obrnil proti detektivu in mu rekel: »Potrpite nekoliko, grem samo na stranišče in se takoj vrnem!« Detektiv je privolil, toda Milčinova ni bilo več nazaj. Izginil je brez sledu, njegov rojak pa je bil takoj aretiran in z močnim spremstvom odveden v Beograd- Zanimivo je, da se je Milčinov pred atentatom čisto neovirano kretal po Zagrebu. Imel je vedno pri sebi celo priporočilno pismo naših oblasti, v katerem ga priporočajo vsem podrejenim organom, da »naj mu gredo povsod na roko«. Organizator beograjskega atentata je užival torej popolno zaupanje naših oblasti. Policijska kronika. Včeraj so na raznih krajih mesta izvršili stražniki pet aretacij; ena oseba je bila aretovana radi beračenja, ena radi pijanosti, ena radi pretepa in dvoje radi hazardne igre. — Prijav ie bilo vloženih 12, Premeščenja pri carini Iz Maribora )?o( bili prestavljeni uradniki: Dobroslav Milenkovič «v Zagreb, Marko Domazeti in Gjurgje Pavlovič v Ljubljano, Ciril Švajger v Beograd, .Jovan Mrakovič v Zemunik ip Bogumil Medanič na Rakek. — V Maribor pa so premeščeni uradniki: Ivan Tevž z Rakeka, Alojz Hrovat, Zivorad Purič, Spi-ridon Kapetanovič, Svetozar Mihailovič iz Beograda, Matija Miholjevič. iz Osijeka, Stevan Živkovič s Sušaka, Anton GrČko, Ivan Skala iz Ljubljane,, Derviš Kahvedžič iz Gederovcev. — Vv Gede-rovce pridejo uradniki: Oskar Kolar iz Ljubljane, Viljem Jakovčič in Josip Ran-di, v Gornjo Radgono pa Vitko Brolih iz Zagreba. 1. Iz železniške službe. Iz Maribora je premeščen v prometne komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani uradnik g. Matevž Berce. Uspeh slovenskih umetnikov Dosedanja člana mariborske opert, *. Peter Burja in njegova soproga ga Franja sta s 1. ajvgustom angažirana, pa., Narodnem divadlu v Olomoucu. Kakor Mariborčani seveda obžalujemo, da ju z ukinitvijo opere ne bomo več slišali v našem gledališču, tako čestitamo umetnikoma na uspehu, ki sta ga dosegla na Češkem! Diplomiral Je v Varšavi na visoki šoli za trgovino g. Vinko Jug iz Maribora, član jugosl. akad. društva »Adria«. Naše iskrene čestitke! Posestno gibanje. Vrtnar Ferdinand Kočevar je prodal Josipu Prašelj-u iz Celja hišo št. 63 na Koroški cesti za Din 121.000 Din. — Adolf in Marija Bernhard sta prodala Milošu Benčini iz Starega trga pri Rakeku, Mariji Ernešek in Francu ter Josipi-ni Šauperl iz Maribora hišo št. 16 na Slomškovem trgu za 300.000 Din. Ljutomer. Našo Glasbeno društvo (Mestna godba na pihala) si je nabavilo pred kratkim nove inštrumente ter je z istimi že večkrat nastopilo z uspehom v mestu pri raznih slavnostih in pri promenadnih koncertih. Ker bi godba rada razmahnila svojo delovanje tudi v okolici, je sklenil odbor, da poleti v nedeljo 29 trn- v Slatino-Radenci, kjer priredi 2 koncerta n sicer ob pol 11. dopoldne in ob 16. uri. Koncerta se vršita pred zdraviliškim hotelom pri g- Maršeku. Nastopi 18 mož ter proizvajajo razne slovanske skladbe. Nesreča Mariborčanke v triglavskem pogorju. 191etna Marjeta Šoštarič iz Maribora je odšla že v soboto na izlet in skušala dospeti po severni steni na Triglav. Pri plezanju ji je spodrznilo in je padla 26 metrov globoko. Rešilni oddelki so jo našli šele včeraj in sicer živo. Po čudnem naključju si je zlomila samo eno nogo, sicer pa ni imela nobenih drugih poškodb. Prepeljana je bila v bolnico v Ljubljano, kjer so jo danes operirali in je izven vsake nevarnosti »' M a r 1 i) o r u, dne IS. Vil. 19*8. Mariborski V EC F R N I K Jutr* ■eefisS Stran 3. Nekdaj v starih lasih ... CAR IN GARDIST. — VISOKA MILOST — VISOKA TAKSA. Svet se dandanes zelo zanima za stare arhive. Zlasti v državah, v katerih so se izvedle znatnejše spremembe, se mno go objavlja iz preteklosti, ki bi ostala diugače svetu nepoznana z vsemi svojimi zanimivostmi. Tako je v Rusiji nastala velika literatura iz samih arhivov in drugih zgodovinskih spominov. Preproste beležke raznih prid iz nekdanjih časov so vedno najboljša ilustracija prošlosti. Iz ruske preteklosti so posebno zanimivi spomini nekega dvorjana jz dobe Pavla I. Ta car je bil človek, ki se je dal večinoma voditi od trenutnega razpoloženja. Če je bil trenutek gorostasen, je bilo tako tudi dejanje. Nekoč je car nekemu navadnemu vojaku-gardistu, ki se mu je zdel prikupljiv, dejal: »Sedite k meni v voz, poročnik!* »Navaden vojak sem, Veličanstvo«, je bil ponižen odgovor. »Car se nikdar ne zmoti, kapetan!« »Slušam, Veličanstvo!« »Tako je prav, major. Sedite k meni! Lep dan je danes.« »Veličanstvo, ne upam., si . . .« »Kaj je to, polkovnik?« Slučajno se je tokrat carju mudilo nazaj v palačo- če bi vožnja trajala še nekaj minut, bi bil postal navaden gardist še maršal. Ker pa ni bilo časa, je spravil tekom četrt ure le do generalnega majorja. Zgodilo se je pa, da je car čez nekaj dni zopet naletel na novega generalnega majorja ter ga pozval v svoj voz. Tokrat je pa šlo med razgovorom od mi-£-r Bute do minute po činih navzdol in mož se je izkrcal zopet kot preprost vojak, kakoršen je bil pred dnevi. Pri neki paradi gardnih čet je eden od bataljonov razburil carja, ker ni izvajal vseh vaj popolnoma v redu. Car je prijezdil pred bataljon ter zapovedal: »Desno kreni — marš — v Sibirijo!« In ves bataljon s komandantom, komandirji in vodniki je nastopil iz vež-bališča svoj marš — proti Sibiriji. Knez Rostopčin si je mnogo prizadeval, da bi carja pripravil do preklica krutega povelja. Ko je bil car slučajno dobre volje in prigovarjanju dostopen, je bil nesrečni bataljon že več dni na maršu v Sibirijo. • Montesquieu je bil v poslovilni avdi-jenci pri papežu Benediktu XIV. Papež mu je dejal: »Moj dragi predsednik, jaz hočem, da ohranite sedaj ob ločitvi dobre spomine na moje prijateljstvo. Vam in vaši rodbini podelim do smrti milost oprostitve od vseh postov-« Montesquieu se je zahvalil Njegovi Svetlosti ter se poslovil. Nekaj ur pozneje so mu pa prinesli papeško bulo oprostitve od postov, zraven pa visok račun vseh pristojbin za oprostitev in dekret. Mož se je prestrašil, ko je zagledal visoke številke, imel je pa toliko prisotnosti duha, da je papeškemu tajniku vrnil dokumente z besedami: »Zahvaljujem se Njegovi Svetlosti za izkazano milost. Papež mi je pa tako svet, da se na njegovo besedo slepo zanašam in da o izkazani milosti ne rabim pismenega potrdila.« or Ženitbeni oglas in priglasi V raznih nemških listih je izšel nedavno sledeči ženitbeni oglas: »Star sem 34 let, samec, lepe postave, plavili las in iščem lepo in inteligentno ženo brez dote. Imam zelo lepo posestvo. Preteklost žene me ne zanima, vendar bi hotel, da mi vse po pravici pove. Zahtevam obširna pismena pojasnila, sliko ter odgovor jia sledeča Vprašanja: Ali ste že poročena? vdova? Ločena? Ali ste zaljubljeni v kakega moškega?« Toda tega oglasa ni objavil človek, ki bi se hotel poročiti, temveč psiholog dr. Wartner, ki je hotel iz odgovorov proučiti razna ženska psihološka vprašanja. Te dni je objavil rezultat svojega poskus:). Dobi! je skupno 7180 piseim Med reflektantinjami je bilo 510 ločenih žensk, 440 vdov in 10 poročenih. Prejel je 7100 fotografij. Na vprašanje, ali ste zaljubljeni v kakega moškega, je bilo samo 5 pritrdilnih odgovorov. Neka kandidatinja je pričela svoje pismo sledeče: »Visoka sem in vitka in vsi znanci trdijo, da sem zelo lepa. Imam velike, črne oči...« Toda njena fotografija priča, da gre za debelušasto žensko z debelim pod bradkom in malimi očmi s topim pogledom. Neka druga ženska pa je pisala: »Vzemite mene in ne bo Vam žal. Jaz ljubim življenje in me zelo veseli, da imate mnogo denarja.« Tretja je zopet pisala: »Moram odkrito priznati, da so mi moški v splošnem zelo zoprni, ker pa mi Vaš inserat jamči za brezskrbno življenje, sprejemam z veseljem Vašo ponudbo«. Inter antno bi bilo vsekakor zvedeti, kaj je reklo teh 7180 žensk, ko so zvedele iz listov, da so nasedle samo eksperimentu radovednega psihologa. mači obali za 400 dolarjev. Možak, ki je italijanska naseljenec, je policija izročila psihijatrom. Psihijatri so ugotovili, da sicer ni duševno bolan, a da je pokazal čudovito neumnost. »Lastnike« morja se-, veda zasledujejo. merilo lepote V Galvestonu je bila, kakor znano, svetovna konkurenca lepotic. Zmagala* e seveda neka Američanka. Način ocenjevanja pri tej konkurenci je bil posebno zanimiv. Lepota se je namreč merila n sicer z uro, kakoršna se uporablja pri dirkah in tekmah. Ura je natančno zaznamovala, koliko minut in sekund traja aplavz, s katerim so bile ob nastopu pozdravljene posamezne lepotice. Aplavdi-ranje je trajalo različno do 50 minut, ni pa pri nobeni doseglo ene ure. Kandidatinje, ki niso imele nad polurnega aplavza, so bile izločene od nadaljnega tekmovanja. Fenomenalna neumnost Kakor drugod, tako je tudi v Ameriki kopanje v morju prosto. Nobena občina ali kaka druga javna oblast še ni pobira la z„ kopanje pristojbin. Nedavno je pa od ljudi, ki so se kopali na new-jerseyski obali, zahteval neki možak pristojbino po 50 centov. Vsi so mislili najprej, da je to šala, ker se pa mož ni dal odpravi ti, so poklicali policiste. Na policiji je mož z vso resnostjo trdil, da je lastnik morja ob tej obali in da je to morje pošteno kupil in plačal. Kazal je celo neko »kupno pogodbo« ter zatrjeval, da sta se nedavno zglasila pri njem dva moža iz Pnttsvilla, ki sta se predstavila kot lastnika tSAija Uk um fitadala »orie ob do- „LjubIjar>a u jeseni" »Ljubljana v jeseni«, XI. velesejmska prireditev, se bo vršila z bogatim in pestrim sporedom v letošnjem septembru od 1. do 10. Tedaj proslavi tudi naša kmetijska družba svoj 1601etni jubilej z jubilejno kmetijsko razstavo s sledečim programom: I. Splošno-poučnl oddelek. !• Kmetijsko šolstvo. 2. Gospodinjsko šolstvo. 3. Kmetijsko-nadaljevalno šolstvo in šolski vrtovi. 4. Kmetijska književnost. 5. Kmetijsko-poučna propaganda. 6. Kmetijska statistika. 7. Kmetijsko in zadružno knjigovodstvo. II. Strokovno-produktivni oddelek. A. Kmetijsko rastlinstvo: 1. Prehrana rastlin. Giavne vrste zemlje. Obdelovanje zemlje. 2. Melioracije. 3. Gnojenje in gnojilni poskusi- 4. Rastlinske bolezni. 5. Poljedelstvo. Semenogojstvo. Poljski pridelki. 6. Travništvo, pašništvo in planšarstvo. 7. Vinarstvo in vinski pridelki. 8. Hmeljarstvo. — B. Živinoreja: 1. Govedoreja. 2. Mlekarstvo. 3. Prašičereja. 4. Konjereja. 5. Ovčereja in koz-zereja. 6. Perutninarstvo. 7. Čebelarstvo. — C. Živinozdravstvo in podkovstvo*. . Veterinarska policija in statistika. 2. 5rva pomoč v sili. 3. Kužne bolezni. 4. 3odkovstvo. III. Oddelek za pomožne stroke. 'A!.i Kmetijsko stavbništvo: 1. Hlevi, svinjaki, gnojišča in druge gospodarske stavbe. 2. Mlekarne in sirarne. 3. Vodovodi in napajalne naprave. 4. Vinske kleti in sodne sušilnice. — B. Kmetijska industrija: 1. Mlinarstvo in mlevski izdelki. 2. Škrobarstvo. 3. Oljarstvo. 4. Pivovarstvo. 5. Žganjarstvo. 6. Mesna obrt in ndustrija— C. Kmetijski stroji: 1. Stroji za obdelavanje zemlje. 2. Stroji za pridobivanje pridelkov. 3. Stroji za pode-avanje pridelkov. 4. Razni pomožni stroji. — D. Domača hišna obrt: 1. Su-la (lesena) roba. 2. Pletarstvp. 3. Lončarstvo. 4. Tkalstvo. 5. Čipkarstvo. IV. Oddelek za začasne razstave. Razstava in premovanja: 1. konj, 2. goveje živine, 3- prašičev, ovac in koz, 4. perutnine, 5. kuncev. , Speri medij o Hobiloui ekspediciji Že ob poletu »Italie« iz domovine je neka okultistinja prorokovala slab konec. Sedaj pa poročajo nekateri italijanski listi, da je rimski profesor Luigi Be-lotti, ki je znan kot medij, že 1. junija, torej ob času, ko še ni bilo nobenih ra-dio-poročil, telepatično doznal vse to, kar se je pozneje potrdilo. Baje je vse, kar je zvedel, sporočil raznim merodajnim osebam, a mu ni nihče hotel verjeti. Pravijo, da je celo geografično dobro označil vse nesreče Nobilove zračne ladje. Oduetnik in priča Nekemu ponosnemu pariškemu odvetniku so se nedavno zelo smejali med sodno razpravo. Ko je nasprotna stran ka nastopila s svojimi pričami, je odvetnik prezirljivo nagovoril eno od njih — nekega delavca: »Vi ste pa gotovo že bili v ječi?« — »Seveda sem že bil,« je odgovoril ta tako prostodušno, da so se vsi čudili. — »No, z lepimi pričimi nastopa moj nasprotnik,« je zaničljivo pripomnil odvetnik. Proti koncu razprave pa vpraša sodnik pričo: »Kako pa to, da ste že bili v ječi?« — »Gospod, odvrne priča, »po poklicu sem zidar, pa so me poklicali v jetnišnico, da popravim celico, katero so ravno rabili za nekega odvetnika, Jci je osleparil svoje kli M&«. Oj ta vročina... V okolici Ormoža, Ptuja in Varaždina se klati že nekaj časa neki moški, ki si e izmislil načrt za pridobivanje denar-,e. Ob sejmskih dnevih se pojavlja pri gostilničarjih in manjših trgovcih z izgovorom, da išče posebne vrste eno- in dvodinarskih novcev, za katere je pripravljen plačati trikratni znesek vrednosti. Seveda mu vsakdo že iz radovednosti drage volje takoj pokaže ves svoj drobiž. Slepar potem išče in išče, vmes pa dviguje roke in vzklika: »Oj ta vročina!« Seveda nikjer ne najde iskanih posebnih novcev, nakar se mirno poslovi 'od strank. Šele po njegovem odhodu opazijo stranke pri preštevanju drobiža, da je z neznanim sleparjem izginilo tudi več denarja, ki mu je vsekakor pri njegovih obupnih gestah smuknil z rokave. • Naslov LNP K a se glasi v bodoče: Krsnikoma ulica 3/II, .jubljana. Jubilej nogometaša. Stoto tekmo za barve ISSK Maribora je odigral preteklo nedeljo Josip Laz-nička — Sara, ki mu je po igri čestital poleg mnogih tovarišev tudi načelnik nogometne sekcije ter mu predal lično spominsko diplomo. SK Železničar — lahkoatletska sekcija. Pozivajo se atleti: Ermenc, Fischer, vager, Konrad, Kovačič, Krieger, Paulin, 3ollak, Ronjak, Soukup, Spanner,- Stru-celj in Wagner, da pridejo zanesljivo v četrtek, dne 17- tm. ob 18.30 na igrišče radi določitve postave za nedeljsko, štafeto skozi mesto. — Načelnik. Lahka atletika. V sobotnih in nedeljskih tekmah ža prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki, ki so se vršile na igrišču ASK Primorja v -jubljani, je bil zagrebški Hašk v kolektivnem plasmaju z 72 doseženimi točkami prvi, zagrebški ASK z 48 točkami drugi, ljubljanska Ilirija (18) tretja, SK; Pančevo (13) četrti, Primorje (13) peto, na-cor sledijo Jugoslavija, Concordia, in Marathon. Šifliš pojde k Ferenczvarošu? ^ Madžarski prvak FTC že delj ičasa išče novega vratarja, a so doslej stavili vsi kandidati previsoke zahteve. Po poročilih dunajskih listov pa je sprejel ponudbo prvaka budimpeštanskih profesionalcev vratar subotiškega Sanda Šiliš, ki je branil vrata v naši reprezentanci na letošnji olimpijadi in ki ga je svetovni tisk označil za najboljšega vratarja olimpijade. •d Kolesarstvo. Nekdanji amaterski svetovni prvak Engel je podlegel v Turinu na kolesarski dirki novemu laškemu prvaku Mario 3ergamini-ju. Pola Hegri se zopet loči Iz Los Angelosa se poroča, da se namerava znamenita filmska igralka Pola Negri baje zopet ločiti. Kakor znano, je sedaj poročena z bivšim princem Mdia-nijem iz Georgije v Kavkazu. Poja Negri se namerava po ločitvi nastaniti na svojem posestvu v Bretagni in ne misli več filmati. Zdi pa se, da je to najbrže reklamni trik, ker je Pola Negri še nedavno izjavila v Parizu, da je v novem-zakonu zelo srečna in je govorila tudi o svo jih fil. iških načrtih za bodočnost. Trlstan Bernard kot plesalec Tristana Bernarda je nekoč, ko je bil gost nemškega poslanika v Parizu dole tela usoda, da ga je soproga komercialnega svetnika Popperja pozvala k plesu bluesa. Zastonj je dokazoval, da iie zna modernih plesov, moral se je udati. Ko je bil ples pri kraju, je dejala gospa Pop-per: »No — saj plešete dobro. Manjka vam samo spretnost za vodstvo.« »Da,« je odvrnil Bernard, »s plesom je kakor z ježo: pri ježi je treba zacet-koau tudi vedno tja, kamor konj hoče,« Ing. Flettner in Einstein Ko je izumitelj Ing. Flettner vahl po svojih možganih idejo rotorne ladje, je naletel na neke teoretične težave, ki so mu delale mnogo preglavice. Nekoč aa-eti na učenjaka Einsteina ter mu reče v svoji zadregi: »Gospod profesor, neto nalogo bi imel za vas. Ladja je dolga 50 metrov, široka . . .« — »Vem, vem,« ga prekine Einstein, »koliko let je star kapitan? 62 let? sem ga že vpra-1 šal.« Smrt najdebelejsega čloueka na suetu V Atlantic City je umrl najdebelejš! človek na svetu. Izmed 110 milijonov prebivalstva v Zedinjenih državah, je bil on najtežji in obenem tudi na j tež ji. človek na svetu. Naslova najdebelejšega človeka mu ni nikdo odrekal, tem manj, ker je bilo splošno znano, da je Emory Tif-man še tri mesece pred smrtjo 'tehtal 192 kg. To je vsekakor debelost brez primere, kateri je nesrečnik končno tudi podlegel. Zadela ga je namreč srčna kap Koliko uelja en kandidat Pariški občinski svet je razpravljal te dni o zelo zanimivem vprašanju. Eden izmed občinskih svetnikov je namreč-trdil, da velja vsak kandidat mestno občino velike vsote denarja in da je pri vsakih volitvah zelo mnogo »fantastičnih« kandidatov. Tekom razprave je bilo res dognano, da velja vsak kandidat pariško občinb okoli 1500 frankov. Ker je takih kandidatov več sto, so stroški občine toraj zelo veliki. Občinski svet-je zato sklenil, da se sestavi zakon, ki bo one mogočeval »fantastične« kandidature. Kupujte železniške vozne karte v biijetarni ,Putnika‘ v Mariboru, Aleksan$r„53 mafmorsTcT V T C F T7 * T K Mrd nmamumjam Krivoustni berač (The Man with the Twlsted Lip.) Angleški napisal A. Coiian Doyle. Poslovenil K. S a ve c. Okno je bilo na stežaj odprto in videla mu je natančno v obraz; pravi, da se ji je zdel strašno vzburkan. Krčevito je zakrilil z rokami, nato pa je izginil tako naglo, kakor bi ga bil kdo potegnil z neodoljivo silo od okna. Posebno eno dejstvo je presenetilo bistro žensko oko; dasi^ je nosil črno suknjo, v kateri je odšel z doma, ni imel ne ovratnika ne ovratnice. »Preverjena, da se mu je kaj pripetilo, je stekla po stopnicah navzdol — saj je bila prišla baš pred beznico, v kateri ste nocoj name naleteli — planila je skozi vežo in se je hotela vzpe ti v prvo nadstropje. Toda na prvi stopnici jo je prestregel tisti lopovski Laskar, ki sem ga bil prej omenil; sunil jo je nazaj v vežo in nato sta jo porinila z nekim Dancem, ki služi tam za slugo, na cesto. Vsa v dvomu in blaznem strahu se je odpravila po ulici in po srečnem naključju naletela v Fresno ulici na četo redarjev, ki so baš iztikali po tistih krajih. Nadzornik in dva redarja so jo spremili nazaj v hišo in dasi se je lastnik brloga močno protivil, so le stopili v sobo, v kateri je gospa zadnjič ozrla svojega moža. Ali po soprogu ni bilo ne duha ne sluha. Skratka: v prvem nadstropju niso našli žive duše razen revnega kruljavca, ki ga je bilo strašno gledati; očividno je tam stanoval. Berač in Laskar sta trdovratno trdila in se rotila, da razen njiju ni bilo vse popoldne nikogar v hiši. Tako odločno sta tajila, da je začel nadzornik že dvomiti in je bil do malega overjen, da se je bila gospa St. Clair zmotila. A nenadoma zažene gospa glasen krik, plane k škatljici. ki je ležala na mizi, sname pokrovček z nje, in na tla se usuje cel slap kamenčkov, s katerimi se igrajo otroci — bila je gradilna skrinjica, igrača, ki jo je bil obljubil gospod Neville St. Clair svojemu sinčku. Odkritje je spravilo pokveko v veliko zadrego, nadzornik pa je ugotovil, da je stvar resna. Ukazal je redarjema, naj vso hišo skrbno preišče-ta. Kar sta našla, je pričalo o grdem zločinu. Sprednja soba je nekaka spre jemnica; poleg nje je spalnica. Za hišo se dviga stena neke ladjedelnice. Med ladjedelnico in oknom spalnice je ozek presledek, ki je ob oseki sicer suh, ob plimi pa stoji tam voda najmanj štiri do pet čevljev visoko. Okno spalnice je široko in se odpira na zunaj. — Ko so sobo natančneje preiskali, so našli na podoknici krvave madeže in tudi leseni pod spalnice je bil tu in tam poškropljen s krvjo. Za neko zaveso so našli v sprednji sobi vso obleko gospoda Neviiie St. Claira, le suknjo so pogrešali. Čevlji, nogavice, klobuk in ura — vse je bilo tam skrito. Na obleki ni bilo moči najti znakov nasilja, a o gospodu Neville St. Clairu ni bilo nobenega sledu. Moral je izginiti skozi okno, ker drugega izhoda niso mogli iztakniti. Sum ljive krvave lise na podoknici so pobijale vsako nado, da se je rešil in splaval na suho, ker je bila plima ob času nesreče dosegla svoj višek. Zdaj pa si oglejmo tiste lopove, ki so bili brez dvoma ozko zvezani z grdim zločinom. Laskar je znan kot človek mrzke preteklosti, a ker je gospa St. Clair izpričala, da ga je videla v veži le nekaj trenutkov pozneje, ko se je bil pojavil nje soprog pri oknu, bržčas ni bil neposredno udeležen pri umoru. Delal se je čisto nevednega in je trdil, da o početju Hu-gona Boonea, svojega najemnika, nima niti najmanjšega pojma: kako bi torej mogel odgovarjati za to, če so našli v kniljavčevi sobi obleko tistega gospoda, ki so ga pogrešali. Toliko o Laskarju. lastniku beznice. Zdaj pa o nevarnem pohabljencu, ki stanuje v drugem nadstropju brloga in ki je bilo gotovo zadnje človeško bitje, čigar oko je videlo Neville St. Claira. Ime mu je Hugon Boone; njegovo pošastno lice je dobro znano vsakomur, ki hodi mnogo v City' Po poklicu je berač, a da se ogne redar-stvenim sitnostim, se dela, kakor bi prodajal voščene vžigalice. — Kdor se napoti' po Thread:needle ulici, ugleda kmalu na levi strani med hišami majhen kotiček. Tu sedi dan za dnevom pohabljenec in prodaja vžigalice. Ker se ljudem smili, dežuje precej milodarov v mastno usnjato čepico, ki leži pred siromakom na tleh. Še predno sem slutil, da se bom s tisto pokveko tudi službeno seznanil, sem podleža često opazoval in se čudil žetvam, ki so mu dozorevale v kratkih rokih. Vsa njegova oseba b6-de tako v oči, da nihče ne more mimo njega, ne da bi ga opazil. Nad bledim licem štrli čop oranžastih las, lice samo pa kazi grozna brazgotina, ki mu je skrivila kot gornje ustne; brada mu nalikuje na čeljusti kakega buldoga; dvoje srepih črnih oči čudno nasprotuje barvi njegovih las. Vse to ga odlikuje v tolpi navadnih beračev, še bolj pa njegov rezki dovtip: prav spretno odbija vsako porogljivo besedo, s katero si ga privoščijo mimo-hiteči ljudje. Ta berač stanuje v opij- ^saomssBacBaseraBcraBBSBBseaaaBBEiss. ODPRODAJA ostalih posameznih parov Čevljev In Čevljev Iz platna Prodaja se vrši od 18. julija do 15. avgusta tl. In sicer po nabavnih, deloma tudi pod nabavnimi cenami Oglejte ti na vaak način cene v izložbnih oknih! Cone to sledeče: 48, 58, 68, 78, 88, 98, 108, 118, 138, 138, 148, 158, 188, 198, 308, 218, 238 Din itd. PRI TVRDKI JOSIP WAIDACHER SLOVANSKA UL. 6 MARIBOR SLOVENSKA UL. 6 1BBBBBBBE ski beznici; to je tisti mož, ki je zadnji videl pogrešanega gospoda. Kruljavec je sicer in težko hodi, a inače .se mi zdi, da je zdrav in da se dobro hrani. Vaše zdravniško izkustvo, Watson, vam gotovo potrjuje dej stvo. da izredno slabost enega člena človeškega telesa nadoknadi toliko večja moč drugih udov.« »Prosim vas, nadaljujte svojo povest!« »Ko je gospa St. Clairova uzrla na podoknici krvave madeže, je omedlela; redarji so poklicali izvoščka in jo odpravili domov. Pri poizvedbah je ni bilo treba, čemu bi naj bila torej ostala? Nadzornik ,Barton, ki so mu bili slučaj poverili, je skrbno preiskal vso hišo in vse okoliščine zločina, toda ničesar ni mogel najti, kar bi stvar vsaj nekoliko pojasnilo. Škoda, da niso Boonea takoj odvedli; tako pa je imel nekoliko minut časa, da se je mogel domeniti s svojim prijateljem Laskarjem. Sicer so svojo pomoto kmalu uvideli; zaprli so berača in ga preiskali, toda ničesar niso našli, kar bi ga obteževalo. Nekaj krvavih madežev na svojem desnem srajčnem rokavu je opravičil z ranico na svojem prstancu; preden je bil odšel od doma, se je bil urezal in je močno krvavel, a ko je bil malo prej zaloputnil okno, si je ranico zopet odprl in brez dvoma je padlo nekaj kapelj tudi na podoknico. To so tisti madeži, ki so■ jih bili malo prej ugotovili. Odločno in trdovratno je trdil, da še nikoli ni videl gospoda Neville St. Claira; prisegal je. da prav tako malo ve, kako je prišla tuja obleka v njegovo sobo, kakor stražniki. Kar se pa tiče gospe St. Clairove, ki trdi, da je videla malo prej svojega soproga pri oknu, mora izjaviti, da je zblaznela ali se ji je sanjalo. Dasi je hudo ugovarjal, so ga le odveli v straž nico, dočim je ostal nadzornik na licu mesta, ker se je nadejal, da bo oseka razkrila kako novo dokazilo. »In to se je tudi res zgodilo, četudi niso našli v blatu tistega, česar so se bali Ko je voda odtekla, je ležala le Neville St. Clairova suknja pod oknom, ne pa gospod St. Clair sam. In kaj bi rekli, da so našli v žepih?« V Mariboru, dne IS. VII. 192$. »Tega ne morem uganiti.« »Ne, tega ne uganite nikoli. Vsi žepi so bili natrpani z bakrenim drobižem — štiristo in edenindvajset pennijev je bilo in dvesto in sedemdeset polpennijev. Ni se torej treba čuditi, da plima suknje ni odnesla. Človeško truplo je povsem druga stvar. Med ladjedelnico in hišo besni hud vrtinec. Zelo je verjetno, da je obtežena suknja ostala, dočim je golo telo odneslo v reko.« »Kako pa naj pojmim, da so našli vso drugo obleko v hiši? Ali je bilo truplo v sami suknji?« »Ne, tega ne uganete nikoli. Vs ižepi so dokazilna. Ako je treščil Boone svojo žrtvo skozi okno, tega ni moglo videti nobeno človeško oko. česa se je biio treba še bati? Kaj mu je bilo nato storiti? Bilo mu je menda takoj jasno, da se mora iznebiti nevarne obleke, ki bi ga mogla izdati. Zgrabil je torej suknjo in jo hotel vreči v vodo, a v istem trenutku se je spomnil, da ne bo potonila, marveč splavala. Le malo časa mu je preostalo; in veže je čul hrup, ko je silila žena v prvo nadstropje, ali pa ga je posvaril Laskar, da prihaja redarstvo. Niti za hip ni smel oklevati- Plane torej k predalniku, v katerem skriva plod svoje beračije in strpa ves denar, ki ga najde, v žepe, da se suknja potopi. Nato jo zavihti skozi okno in tako bi bil storil tudi z drugo obleko, da ni slišal, kako prihaja sovražnik. Le toliko časa mu je še ostalo, da je zaloputnil okno, potem pa so pridrveli redarji.« »Vse to bi se bilo lahko res tako pripetilo.« »Dobro torej; ker nimamo boljše domneve, se bomo držali te. Kakor sem Vam že pravil, so Boonea uklenili in odvedli v redarstveni urad. Toda tam so se uverili, da mu iz njegove preteklosti nimajo ničesar hudega očitati. Poznali so ga sicer že mnogo let kot berača po poklicu, toda živel je ves čas skromno in pravično. Tako stoje sedaj stvari Dalje prihodnjič. Prispevajte n spomenik Kralja Petni v Maribora Ute* I, MoMijovpoero. donlM in McljnlM hmmm obeiiutm: mak* b«M