i dat malo po svetu. Zjutraj smo se od- peljali s kozlom v sosednjo, preccj od- «•_ mlrW*1lif\ norpc daljeno vas. Dobro se nam jc godilo! Iz mladih peres Ljudjc so nas radi vidclii morda tudi Prispeuikj »Zuončicar/eu« poslušali (danes tega ne vem). dali so l^^gm^^^^^^g^ nam črešenj, sočnih hrustaik. Lačni nismo bili. Naša dekla nas je čakala, ENGELBERTU GANGLU Pri,šli smo domov šcle zvečer. Bila sva z bratom strašno tepena, čeprav sva 12. novembra 1933 se skri[a na podstrešje. Scveda drugi Pozdravljen, spoštovani jubilant! dan nisva smela nikamor, samo na vrt. Vodnik ponosni vseh sokolskih čet, Pred hišo je bil izrcdno velik in lep izpolnil danes šestdeset si let, vrt. Skozi odtrgane late (najirio delo) a duh Tvoj še mladeniško je vnet so prišij k nam najini 2vesti prijate- za doraovino, ves slovanski svet. Iji. Ce ni bilo drugače, sva pa midva Ponosna nam, nesmrtna dela snujes, -1 1 ¦• ri j 1 glas krepki pesniški se Tvoj "sla knjim O, nc vem dneva, da nc prav od Triglava do Vardarja čuje, bl midva kaj »pametnega« naredila. kako svari pred besom zlobe tuje, Zato so naju postrani gledali, lc stari vzpodbuja, boža, podučuje, oča so bili najin prijatelj. O, radi so za svetle ideale navdušuje, naju imeli, saj naju imajo šc sedaj, ko svobodo vsem Slovanom prerokuje!... sva večja in so oni izpolnili 98. leto. Pred svečenikom, ki nam to oznanja, Vsak večer sva z bratom pokleknila mladina vsa se v spoštovanju klanja! ob njihova kolena in molila. Elko Vidic ge nekaj! Kadar sva kakšno pamet-no izvedla, je prišel parkelj z verigo, a hvala bogu samo pred vrata. In mi- SPOMINČKI ^va' Junaka, sva se ga resnično bala, _ . ... ne čuditc se, čc sva prilezla prašna iz- Otroska, najlcpša leta smo iprebih pod kakšne omare. O, midva sva dobro v Storah pri Celju. OČka so bih po- vcdela, da je parkelj hud, saj sva ga stajenačclnik, torcj se mso mogli toli- v,dela na god sv. Miklavža, kako dol- ko zanimati za nas, oziroma za naju. ge roge ima in kako grno zna giedati. Za naju pravim, namreč za brata in Najlepše pa je bilo, kadar so stari zame. S arejsa sestra ,e bila hudo bol- ^ ^^ p]Tip.oJveclovati pravljiCe, dol- na, lezala je v bolnici, tako da m bilo dl "v{jah kraljev^čih ^ kralji. mame n.koh doma. Imeh smo se prav fa fa % k k j čaka, . se majhnega brata za katerega pa skoro ul hr kd . pridc kraljevič vedeh nismo. Z bratom sva bila to- . b oba §, y rej prepuscena sebi. Dasi je brat dve |>Jaz bom kra,jič'ina ti boš laJhko leti mlajsi od mene sva se vendar prav ¦ { vclik ve,{k meč in puško> sem ¦ dobro_ razumela Saj sva vse skupaj ,ej , j fa t . bU zadovoijen. dozivljala in bila — zal preveckrat §e kako J skupaj tepena A nič naju ni bolelo. p Bm SQ to časi ^ . zlat vesdj kncala sva Dac, da so prej prenehal, s . pravcga, cdinega. preljubeznivo pahoo. Imela sva mnogo ¦ prijateljev K.malu sem rnorala v solo. Ucila me Ti prijatelji so imeli kozla, mi vo- Je sestrična, ki sem ji kar čez noč mo- ziček. Cudno se vam zdi, da se spo- rala, reci gospodicna ucitcljica. O in minjam ravno takih stvari. Toda, po- vsak daI? sSm, klecala pa zakaj^Ker zor! Kozla smo vpregli v voziček, mi mi J° bll° oolgcas po bratu, m nisem junaki pa smo se skobacali gor, se v znala sedcti na miru. Pravila s«m bra- diru odpeljali, tako da smo se nešteto- tu, kako hudo je v soh. Pa se je odlo- krat znašli v jarkih s kozlom vred. Do- «1 da pojde enkrat z menoj! In res! mov smo prišli taki, da se je križala Toda ze prvo uro jc zadrcmal. Jaz sem naša stara Micka in nam rekla, da smo ga pustila, saj jc, predcn ie zadrcmal. »ravbarji«. Bili smo jako »muzikalični« rekel- da sc mu smilim. ljudje vkup. Naše harmonike, piščalke Preselili smo sc v Zalog. Nikdar ne in boben so oddajali kar najlcpše gla- pozabim z bratom tistih prclepih ča- sove, če smo se spravili nanje. Nekoč sov. — smo se zmenili, če.š da gremo pogle- Jožica K.