Ameriška Domovi ima /VM1 tE' R1 €/%f PM—^ HO IW1P AM€R1CAN IN SPIRIT FCR61GM IN LANGUAGG ONLY NO. 216 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1952 LETO LTH — VOL, LHI Jugoslovanski delegat pri Združenih narodih'pQ|ijQyj^| je bral levite Sovjetiji in njenim metodam || p 01| y KAZNILNICI Rekel je, da so razmere ljudstev, ki jih je uveljavila Sovje-tija v svojih podložniških deželah, še hujše od razmer v kolonijah in zaostalih deželah. — Med delegati-hlap-čiči je nastal ogorčeni vik in krik. ZDR. NARODI, N. Y. — Josip Djerda, delegat Jugoslavije, je izjavil pred odborom Zdr. narodov, da so razmere, ki jih je ustvarila Sovjetska zveza v svojih podložniških ali satelitskih deželah, “celo slabše od razmer v primitivnih kolonij alnih deželah, proti katerim razmeram neprestano protestiramo”. Izjava jugoslov. delegata je izzvala jezno zanikanje od strani sovjetskega bloka. Po pripombi, da ne morejo kolonij alne in zaostale dežele ničesar pričakovati od “tirad” češkoslovaških in poljskih delegatov, je jugoslov. delegat vprašal: “Ali nas more poljski ali kateri koli drug delegat prepričati, da so sovjetski strokovnjaki v Poljski, čehoslvoaški, Bolgariji, Ro-tnuniji, Madžarski in Albaniji Novi grobovi Frances Fabec V ponedeljek zjutraj ob 9. uri je bila zadeta od srčne kapi in čez par minut je umrla v Huron Rd. bolnišnici Frances Fabec, rojena Sedmak, stara 69 let, stanujoča na 21232 Naumann Ave. Euclid, Ohio. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, doma iz Šembij, fara Trnovo pri Knežaku; 3 otroke: Louis, Caroline Zigman, Christine Verch, 11 vnukov, brata Rudolpha Sedmak, in sestro Antonio Savoren v Colorado. Sin Anton je'umri v pred 10 leti. Rojena je bila vasi Koritnice, fara Knežak na Notranjskem, kjer zapušča brata Antona Sedmak in več sorodnikov. Tukaj je bivala 25 let. plačani prav tako kakor domači jPrva leta je živela v Strabane, strokovnjaki z istimi kvalifikacijami? Splošno je znano dejstvo, da prejemajo sovjetski strokovnjaki v deželah vzhodne Ev- roje mnogo višje plače kot pa domači strokovnjaki, kar je bilo res tudi v Jugoslaviji do leta 1948.” Med govorjenjem jugoslovanskega delegata je nekdo vztrajno trkal ita kozarec. Izkazalo se je, da je bil to delegat Belorusije, ki je zarenčal: “To primer-javanje razmer v ljudskih demokracijah smatram za skrajno neokusno!” Jugoslovanski delegat je hotel še nadalje pojasnjevati to zanimivo zadevo, pa je bil neprestano prekinjan od delegatov satelitskih dežel, ki so vneto in Vestno vršili svoje hlapčevske dolžnosti do svoje gospodarice Sovjetske zveze. Končno je moral spregovoriti sam Rodolfo Munoz iz Argentine, predsednik odbora, ki je rekel: ’ ‘T svojih osebnih izkušenj navedem lahko primer iz Albanije, kjer so prejemali ruski učitelji ruskega jezika štirikrat višje Plače ko domači učitelji, da niti ne omenjam stanovanja in hrane.” Iz raznih naselbin CHICAGO, 111. — V ponedeljek 24. nov. ob pol osmi uri zvečer se bo vršila v cerkveni dvorani sv. Štefana (to je pod cerkvijo) važna seja družabnega in kulturnega “Kluba Ljubljane” v Chicagu. — Na dnevnem redu vprašanje: Ali naj klub še naprej posluje ali naj preneha in Se razide. — ičlanstvo Kluba je Prošeno, da se seje polnoštevilno udeleži. Za Klub Ljubljana — John Jerich, preds. Vremenski prerok pran: mm. «->. -cv ,■ "iifcL... Danes in ponoči jasno. Dopoldne mrzlo, popoldne topleje. Važni dnevi svetovne zgodovine Pa., zadnjih 24 let pa v Clevelandu. Bila je članica Dr. Slovenski Dom št. 6 SDZ, Slov. ženske Zveze št. 10 in Oltarnega društva Marija Vnebovzetje. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev sv. Christine ob 9:00 uri in nato na Calvarija pokopališče. John Skorich Umrl je John Skorich, Sr. 1020 E. 61. St Zapušča ženo Marj' roj. Boich, sina Michaela in Johna ter hčer Mary, in vnuke. Bil je star 69 let in doma s Hr-vatskega, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Spadal je k srbskemu društvu sv. Save. 34 let je delal pri Otis Steel, zadnjih osem let pa pri Patterson-Sargent Co. John Skube Po dolgi mučni bolezni je preminul v Crile bolnišnici rojak John Skube, 13805 North Drive, Garfield Heights, v starosti 60.let. Ranjki je bil doma iz fara Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 45 leti. Ko je dosegel starosti 26 let, je šel k vojskem ih zvesto služil v U. S. Army zadnjih 32 let. Bil je Staff Sergeant. Poleg žalujoče soproge Justine, rojena Tekaucic, zapušča sinova John J. in Laurence J. in brata Gregorja. V starem kraju zapušče mater Jožefo, brata Franceta in Rev. Sylvester Skube, sestre Jožefo in Marijo. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Louis Ferfolia zavoda v cerkvi sv. Lovrenca ob 9 uri, in od tam na pokopališče. John Levstik V nedeljo je nagloma umrl v Community bolnišnici v Berea, O. kamor so ga prepeljali, ko ga je zadela kap, John Levstik, star 47 let. Bil je uposlen kot voznik pri Yellow Cab Co. Ko je čakal na letališču na potnike, da jih prepelje v mesto, ga je nenadoma zadela kap, nakar je šest ur pozneje umrl. Bil je rojen v Clevelandu, kjer zapušča ženo Josephine, rojeno Milavec, brata Franka in sestre Frances, Almo Philips in Dorothy. Bil je član Slovenske moške zveze št. 6 ter Woodmen of the World, Forest City Camp 115. Pogpeb ob 9:30 v cerkev sv. Vida in od V nedeljo zvečer je spet izbruhnila revolta kaz njencev v državni jetni-šnici v Columbusu. COLUMBUS, O. — Po prvem zadušenem uporu je izbruhnil nedeljo zvečer nov upor 1,600 jetnikov, pri čemer je bil obstreljen neki kaznjenec, ki je skušal pobegniti. V jetnišnico je nemudoma odhitelo do 600 članov narodne garde iz bližnjega Fort Hayesa, ki so se pridružili skupini 200 državnih policistov, ki so ostali tam še izza prvega upora. Ranjeni kaznjenec je 28-letni Everett Hodge iz Cincinnatija, ki je bil zaradi roparskega napada Thorez ostane le v Sovjetiji PARIZ.— Neki tukajšnji list [poroča, da ostane Maurice Thorez, vodja francoskih komuni stov, ki je že dve leti v Moskvi, odkoder se je imel vsak čas a niti, še nadalje tam. Baje ga ne pusti nazaj sovjetska vlada, ki j da se “boji”, da bi ga v Fran ciji zaprli. REPUBLIKA ŠE ZMEROM ST0JU... Sodba vodilnega svetovnega lista o senatorju McCarthy ju iz Wisconsin a. NEW YORK TIMES, ki pod-obsojen v 10 do 25-letni zapor. jP*ra Sen- Eisenhowerja, pravi v Njegova rana ni nevarna. _ Za svoiem glavnem uredniškem tem poročilom je dospela nadal-1 članku o govoru sen. McCarthy-na vest, da sta bila pozneje ra- H3 pretekli teden v Chicagu, med njena še dva druga kaznjenca. drugim sledeče: Ravnatelj jetnišnice je izjavil! McCarthy je govoril in do-časnikarjem, da je situacija v k°nčal svoj govor, pa Republika jetnišnici še vedno resna in da Pe vedno stoji. Senator iz Wise jetniki v štirih blokih izven consina ki je svetovno zaslovel kontrole. Warden je dejal, da z zavijanjem dejstev in s svojo da kaznjenci sicer ne morejo iz posebno obliko demagogije, ni svojih blokov, toda v notranjšči- povedal ničesar, kar bi nas sili-ni so razbili ključavnice vrat in U°> da spremenimo svojo sodbo o zdaj poljubno hodijo po hodni-j Njegovo prizadevanje, da bi' Spravil Stevchsona kih in iz celic v celice. Na bloke, kjer so uporni kaznjenci, so bili vso noč naravnani žarometi. Slovenska pisarna Sl 16 Glass Ave., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717 PISATELJU Karlu Mauserju h godu (danes!) najlepše čestitamo ter se mu zahvalimo za otroški prizorček, ki ga bodo podali na odru slovenski šolski otroci pri Ligini prireditvi 16. nov. PO ŠOLI danes popoldne ob 3. pridejo šolski otroci v našo pisarno k vaji za Ligino prireditev 16. nov. SLIKE IZ DOMOVINE, ki jih je prinesel na filmu iz starega kraja g. Anton Grdina in ki jih bo kazal na Ligini prireditvi 16. nov. v SND, so lepo uspele. ANGLEŠČINA za begunske izobražence. Osebni tečaji, ki jih organizira jezuitska univerza v Clevelandu, se bodo verjetno mogli aranžirati tudi za dnevne (in ne samo večerne) ure. TETA NA KONJU ali Martinov večer v soboto zvečer v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrencu (ob 7:30). Vstopnice ($1) se do-oe tudi V naši pisarni. Igrajo igralci Slovenskega odra. Vabljeni tudi gosti s St. Clairja. zvezo s komunizmom, je bilo plod njegove znane tehnike, zato tudi ni prepričevalno. Svojo politiko izvaja za ustvarjanje strahu in sovraštva, s čemer izpodkopava temelje naj bistvenejši vsebini ameriške demokracije. DANES VSI NA VOLIŠČE! Še nikoli ni bilo tako očito kakor je postalo po komunističnem zavojevanju polovice sveta, da so svobodne volitve prva in največja državljanska svoboščina svobodnega ljudstva. — Ljudje v deželah za železno zaveso bi drsali po golih kolenih na volišča, če bi vedeli, da bi mogli z re.snično svobodnimi volitvami spremeniti svojo trpko usodo. V naši svobodni in demokratični deželi imamo svobodne volitve, zato je naša dolžnost, da izkoristimo ta neprecenljiv privilegij in da odidemo polnoštevilno na volišča. Kaj vse je v tem važnem zgodovinskem razdobju na kocki in kakšna sta sposobnosti ter značaja kandidatov, to je zdaj prilično dovolj znano, zato bo lahko vsakdo glasoval po svoji najboljši preudarnosti in vesti. Glasujte, kakor mislite, da bo najbolj prav za deželo, svet in vaših lastnih družin, toda na vsak način —glasujte ! Spoštujoč politične nazore enih ko drugih, se vdr-žujemo glede obeh predsedniških kandidatov vsakih nasvetov in priporočil, toda rojakom v državi Ohio pa prav toplo priporočamo v izvolitev sedanjega governer-ja Frank J. Lauscheta, ki ponovno kandidira — zdaj že četrtič — v ta važni urad. Priporočamo ga kot odličnega governerja ter administratorja države, kakor tudi kot človeka naše krvi, ki je v čast tako svojemu visokemu položaju, kakor tudi slovenskemu imenu v tej veliki deželi. Predvsem pa to: danes naj sleherni državljan izpolni svojo dolžnost, ki jo ima kot član občestva in kot dr-žavljan te velike demokratične in svobodne republike! Razne drobne norice f iz Clevelanda in te okolice ; tam na pokopališče. Iz Grdino-Dne 4. novembra 1952 volitve | vega zavoda na E. 62 cesti bo v Zdr. državah. , truplo odpeljano ob 9. zjutraj. U grabi je van j a v sovj. zoni Nemčije BERLIN. — Policija Zapadne Nemčije je sporočila, da je več komunističnih policistov prisili-z revolverji v rokah dvoje francoskih vojakov, da sta prestopila mejo v Vzhodno Nemčijo, nakar so iu aretrali. Zver v človeku BERLIN. — Tukaj je bil obsojen v dosmrtno ječo Heinrich Schwindt, star 62 let, ki ga označujejo kot človeško zver. Ko je bil paznik v nekem internacijskem taborišču, je pobil 72 ljudi Z rdečega radia Sovjetski radijski oznanjevalec: “Grda kapitalistična laž je, da ne izkazujemo zapadnim diplomatom nobene vljudnosti! — V vseh restrikcijah so enakopravni ruskim ljudstvom! Prav tako SO' osumničeni kakor mi in se postopa ž njimi kakor z vsakim izmed nas.” Počastitev pilotov-samomorilcev TOKIO. — Tukaj so počastili spomin 1,500 japonskih pilotov-samomorilcev,, ki so izvršili samomor s tem, da so strmoglavljali z letali, natrpanimi z razstrelivi, na zavezniške ladje in druge tarče. Dne 4. novembra naredite na glasovnici križ pred imenom governerja Franka J. Lauscheta! SAJNOVEJŠEVESTI COLUMBUS. — En jetnik je bil tekom upora v tukajšnji jetnišnici1 ubit. Kaznjenci so pričeli skozi okna blokov, kjer se nahajajo, metati listke, na katerih sporočajo, da se želi-žo predati. Oblasti so sklenile, da bodo premestile do 800 kaznjencev drugam, najbrž v Camp Perry. (Podrobnosti jutri.) ZAGREB. — Premier Tito je izjavil na Kongresu komunisti-) čne partije, da Sovjetija pripravlja tretjo svetovno vojno ter je znova obljubil, da bo Jugoslavija stala ob strani Za-pada v prizadevanju, da se vojna prepreči. REKORDNE VOLITVE. — Današnjih volitev se bo udeležilo rekordno število do 55 milijonov volilcev. Opazovalci položaja pravijo, da od leta 1916 še ni bilo tolikšne negotovosti kakor je zdaj, kdo bo zmagah ODLOČITEV V KOREJSKIH BITKAH JE NEIZOGIBNA Bitka za sporne griče je druga najhujša bitka v 28 mesečni korejski vojni. — Izgube na življenjih in materialu so na obeh straneh velike. CENTRALNA FRONTA v, južnokorejska armada, dasi je Koreji — Zaveznikom je pričela; tudi ameriška sedma armada u- biti ura odločitve v bitki za Kumhwa greben. Ali morajo odločiti, da je cena na moštvu in materialu previsoka za posest tega grebena, ali pa se' morajo odločiti za veliko vojaško, operacijo, ki naj enkrat za vselej konča to negotovost. Bitka za griče, v kateri se največ udejstvujejo Južnokorejci, traja že dvajset dni. V teh bitkah so izgubili Kitajci 10,000 do 12,000 mož ali eno celotno divizijo. Toda tudi zavezniki so plačali že tako ceno v krvi in mu-niciji, da je pretresla njihove poveljnike. Ta btka, ki traja že tri tedne, je druga najbolj krvava bitka korejske vojne, ki se vleče zdaj že 28 mesecev. Najtežje izgube ima zabeležiti nova, izredno hrabra in žilava hrabrostjo. trpela velike izgube v začetnih bojih za te hribe. Ključ te težavne bitke je iskati v izredno dobri kitajski artileriji, ki so jo razvili in izvežbali Kitajci s sovjetsko pomočjo ob času, ko so Zdr. države prenavljale južno-korejsko armado. Pod silnim kitajskim topovskim ognjem ne more zavezniška pehota zadostno utrditi svojih položajev, da bi mogli uspešno kljubovati sovražnim protinapadom. Je pa še drug faktor, ki šteje pri Kitajcih. Oni namreč vedo, da imajo proti sebi večinoma Južnoko-rejce in njihov prestiž jim ne dovoljuje, da bi se dali poraziti od južnokorejske armade. V teh bojih se je izkazalo, da so Junokorejci sijajni borci z občudovanja Vredno (moralo in AMERIKANSKI VOJAKI PRED SOVJETSKIM VOJNIKOM — Ameriškim vojakom je v zadnjem času dovoljeno ogledati si vzhodni del Berlina, ki je pod sovjetsko oh-astjo. Na sliki vidimo naše vojake, ko si ogledujejo sovjetski vojni spomenik v Treptow. Rojak smrtno ponesrečil— V soboto zvečer okrog 6. ure je bil rojak Frank Jančar, stanujoč na 1162 E. 60 St. zadet od avtomobila, ko je šel preko ceste na E. 176 St. in Waterloo Rd. Zadel ga je neki 39 let star voznik, ki je policiji izjavil, da žrtve ni videl, dokler ni bilo že pre pozno. S težkimi poškodbami je bil odpeljan v bolnišnico, kjer je čez dve uri in pol umrl Policija poroča, da je bil rojak Jančar pred dobrimi dvemi leti zadet od avtomobila en blok od kraja, kjer je bil zadet v soboto, namreč na E. 177 St. in Waterloo Rd. Tedaj je dobil hude poškodve po glavi in životu. Bil je star 76 let ter v Ameriki 50. let. Bil je samski in ne zapušča tukaj sorodnikov. Pogreb bo jutri zjuerhj ob 70. iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda. TV zastonj— Na prireditvi Slov. moške zveze, podr. št. 5 je dobil TV aparat Louis Erste, 3815 Schiller Ave. Rodbinsko slavje— Mr. in Mrs. Gostič, 5714 Bonna Ave., praznujeta danes 40 -letnico srečnega zakonskega življenja. Prijatelji in znanci jima iskreno čestitajo! Seja— Podružnica št. 41 Slov. ženske zveze ima nocoj ob navadni uri in v navadnih prostorih sejo. Seja prestavljena— Podružnica št. 3 Slovenske moške zveze ne bo imela seje 9. nov., ampak šele 16. nov. Seja je prestavljena zaradi prireditve “Miklove Zale”. Seja— Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze ima nocoj sejo v navadnih prostorih. Na obisku— Mr. Anton Končan in Mr. in Mrs. Metod Končan so obiskali naše uredništvo. V Cleveland so prišli iz Chicaga poslušat opero La Traviata, ki jo je podala v nedeljo v SND na St. Clair Ave., Glasbena matica. Prva obletnica— V sredo ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojno Antonijo Fidel. Pozdrave pošiljata— Joseph in Gertrude Kapler, ki sta preje živela v Euclidu, Ohio, pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz sončne Floride. Počastitev našega rojaka— Sun Life Assurance Company of Canada, Montreal, je imenoval našega rojaka Michaela Te-licha za podpredsednika Macaulay Club kot enega svojih najuspešnejših zastopnikov, čestitamo! ( Hčerka je— Mr. n Mrs. Al Terček, 18010 Nottingham Rd., se je rodila hčerka prvorojenka. Mamica in hčerka se nahajata v Glenville bolnišnici. Mrs. A. Terček je hčerka Mr. in Mrs. Frank Kioš-merl, 15319 Shiloh Rd., ki sta s tem postala prvič stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. Terček pa že drugič. Čestitamo! Redna seja— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 redno sejo v šoli sv. Vida. Popravek— Pomotoma je bilo poročano, da bo pokop Matt Brezovarja na Kalvarija pokopališču. Pokopan bo na Highland Park pokopališču. „ . ^ ! Ameriška Domovina /»•IVI *- ■«K-/li V~-lfO «STS£Sr. *117 St. Claij Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $8.00 fo» 8 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879 No. 216 Tues., Nov. 4, 1952 Kam naj gledajo. ..? Mlad korporal je peljal skupino vojakov na stražo. Nasproti oddelku je prihajal nadporočnik, kateremu je moral komandant straže poveljevati vojaških pozdrav. V naglici komandira korporal; “Straža desno . . .” Tu pa se spomni, da pravzaprav nadporočnik prihaja na^njegovi levi strani in hitro spremeni povelje; “levo glej.” Glasilo se je; Straža desno, levo glej. “Nadporočnik se je pričel na vse grlo smejati in zakliče korporalu; “Torej kam naj gledajo . . .” Kakor ti vojaki, ki jih je tako komandiral ta korporal, tako so zbegani dane,s tudi ameriški državljani, da ne vedo, kam bi gledali, kam se ozrli, komu bi sledili. Eden tako, drugi čisto drugače. Pa ne samo to, da si obe stranki med seboj nasprotujeta, marveč ena in ista stranka govori danes tako, drugi dan pa čisto drugače. Poglejmo nekaj takih zmešanih cvetk propagande. Najhujša propaganda republikanske stranke proti Trumanovi administraciji in proti demokratski stranki sploh je, da ta hoče vpeljati v naši državi socializem in socializirano medicino. Vse to vpitje je prav smešna propaganda, ki samo budi bega. Vlada je namreč videla, da so po nekaterih delih zvezne države zdravstvene razmere zelo slabe. Naša država skuša po 'vsem svetu dvigniti kulturo in zdravstvo, pa imamo sami v nekaterih predelih take razmere, da revno ljudstvo nima na razpolago zdravnika, marveč so navezani na kake mazače, kakor stari Indijanci na svoje medicinma-ne. Radi tega se je naša administracija bavila z načrtom, kako dvigniti v zanemarjenih krajih zdravniško skrbstvo. Toda nesreča je hotela, da so se bližale volitve in to je bil vzrok, da so sedaj nasprotniki načrte za izboljšanje naše zdravstvene službe razvpili kot “socializacijo zdravstva” po angleškem vzorcu. Sicer ima angleška takozvana “socializirana” medicina nekaj slabih strani, kljub temu pa je tam zdravstvena služba dosti bolje organizirana, kot pa je ponekod v Združenih državah. Toda Truman niti daleč ni ime kakega načrta za uvedbo angleške socializirane medicine in je bil ves krik proti temu le strankarska propaganda republikancev. Med tem časom pa je postal republikanski kandidat general Eisenhower. Mož je jasno videl, da je v marsičem naša zdravstvena služba pomanjkljiva, pa se je tudi on začel zanimati za reorganizacijo zdravstvene zakonodaje. Obrni se je na dr. Franklina Davida Murphy-ja, dekana medicinske šole v Kansasu. To je odličen zdravniški strokovnjak. Ta zdravnik, ki ni kak politik, misli, da ima federalna vlada nalogo in pravico, da pomaga dvigati narodno zdravstvo potom pomoči za zdravniške šole, potem posojil za zidanje bolnišnic in s programom za zdravstveno organizacijo bodočnosti. Za vse, ki ne morejo plačevati privatne zavarovalnine, naj bi skrbela federalna vlada. Eisenhower je na svoji konferenci z časnikarji že junija meseca izjevil: “Mislim, da ima vsak Amerikanec pravico do primerne zdravstvene oskrbe. Najboljši načrt, o katerem sem kaj čul, je ta dr. Mur-phyja. Jaz sem bil pri njem nekaj ur. To je po mojem mož, ki ima realne misli.” Torej tako imata Eisenhower in Truman skoro iste nazore o zdravstveni reformi v državi, toda politična propaganda republikancev je izrabila najboljše Trumanove načrte in jih blatila kot “socializirano medicino.” Podobno zgodbo propagande, ki sama sebi nasprotuje, navaja zadnja številka revije “America.” Tvrdka Timken Roller Bearing Company je kot reklamo naročila pri časopisu. U. S. News and World Report” celo stran agitacije proti demokratski stranki. Ta letak ima na eni strani zgoraj sliko Lenina, na drugi pa Stalina, pod njima pa napisano; “Mi moramo navajati Združene države, da se razdajo do uničenja. “Spodaj reklama poučuje bralca, da je to — najbrž izrekel sam Lenin. Tu so se tako zlagali kot prej, ko so trdili, da je Lenin rekel, da je “socializirana medicina prva stopnja h komunizmu.” Potem pa “America” ironično piše: “Ne dvomimo, da hi komunistična partija rada videla, da bi se Združene države razdale do uničenja, da bi pa ta rada videla, da mi izdamo 50 bilijonov za povečanje naše vojaške moči, to pa zelo dvomimo . . . Komunistični list The Daily Worker dejansko vedno napada naše velike, izdatke za vojaštvo.” Tako si nekateri kar izmišljujejo Leninove in Stalinove “izreke,” da bi z njimi “dokazali,” kako je naša vlada že napol komunistična in kako da dela tako, kot si žele komunisti sami. Če vlada pospešuje oborožitev, je pač treba za to davke povečati. To je jasno kot-beli dan. Toda nasprotniki, ki jim ni za stvar, marveč le za propagando, en dan govore, da smo premalo oboroženi, drugi dan pa, da so preveliki davki, jasno za vsakega človeka, ki zna šteti do pet, je, da moramo davke zvišati, če se hočemo zavarovati in oborožiti. Enkrat sc govori, da je administracija za komuniste, da je preveč popustljiva napram njim, drugič pa jo napadajo radi vo;ne v Koreji. Enkrat govore, da moramo komunistom pokazati pest, drugič pa govore, da bodo potegnili ameriške vojake iz Koreje domov. V resnici: komunisti se nam morajo smejati, ko berejo vso to zmešano in pomešano propagando, ki danes govori tako, jutri drugače, ki le bega ameriško ljudstvo. ----------o---------- Dr. Janko Grampovčan: Krištof Kolumb in Lahi Letošnje Kolumbove proslave so se vršile izredno slovesno. Je tako prav, da se Amerika in beli človek spominja velikih mož kakor je Krištof Kolumb, ki je belemu človeku odprl pot v neznane bogate dežele. Prav je tudi, da se znanstveni svet spominja s hvaležnostjo njegovega imena. Tudi mali človek, kateremu stara prenaseljena Evropa ni mogla dati kruha in je našel v Ameriki svoj novi dom in beli kruh, se rad pridružuje spominom na tega velikega moža. Toda, ne morem pa razumeti velikanske proslave Kolumbovega spominskega dne v Italiji in pa, da posebno Italijani v Ameriki prirejajo Kolumbov dan in da se pri tem laste KRIŠTOFA KOLUMBA kot enega naj večjih Italijanov. Je to ena največjih zmot tega spomina in jaz ne morem verjeti, da bi italijanski zgodovinarji ne vedeli, da Krištof Kolumb ni bil nikoli Italijan. Toda zdi se mi, da je ta zmota že tako posplošena, da so že sami ameriški zgodovinarji, ki predavajo zgodovino na ameriških vseučiliščih prevzeli to zmoto kot dokazano stvar in jo uče dalje. Tako čitam v laškem listu o proslavi Kolumbovega dne v Clevelandu. Tudi tam se je proslava vršila v o-kvirju laško-ameriške skupnosti. Ob tej priliki je govoril prof. Ferdinando Tamburri. Med drugim je rekel: “A Lui, figlio dTtalia, appartiene la gloria e lo splendorie.” (Njemu sinu Italije pripada slava in odličje.) Kdo je bil Krištof Kolumb? O Krištof Kolumbu so napisali čez 400 knjig razni zgodovinarji, biografi in romantičarji. Njegov rojstni dan ni čisto gotovo znan ali, sodi se, da je bil rojen izmed 25. avgusta in 31. oktobra leta 1451. Sloviti španski biograf Salvador de Madariaga je izdal temeljito preiskano, znanstveno biografijo o Krištofu JColumbu. V tej knjigi navaja Madariaga, da je bil Krištof Kolumb sin sefardijskega Juda, ki se je naselil v Genovi iz novega “italijanstva,” in pa resnici na — ljubo. Zakaj pa Italijani sedaj trdijo drugače in zakaj so se te zmote ukoreninile ne samo v Italiji ampak tudi drugod? Odgovor na to je enostaven. V Siciliji je kraj, kjer se še dandanes izpostavlja v oltarju v cerkvi “perje svetega Duha.” Ko je šla ta stvar predaleč, so cerkveni krogi to stvar hoteli preprečiti. Toda zaman. V Monte-fusco (Avellino) se vsako leto izpostavlja v glavnem oltarju “Santa Spina,” to je trn iz Kristusove trnjeve krone. To je navečji praznik celega kraja. Ne Božič, ali Velika noč! Ta.trn je daroval francoski kralj Lu-dovik Pobožni napolitanskemu kralju Ferdinandu IV, ki je imel v Montefuscu svojo letno rezidenco. O tem obstoji pisa- moremo govoriti. In pa, če bi tudi bil, Italijanom bi zaman govorili, da je praznik trna, manj pomemben kot pa Božič ali Velika noč. Prav tako jie s Krištofom Kolumbom! Sicer pa bi se lahko informirali v Vatikanu, kjer bi našli v bogatih arhirih prave podatke, če bi jim bilo do — resnice. — Kolumb je z očetom vred v Genovi prešel v — katoliško vero. Toda, Kolumba si Italijani ne— dajo —■ vzeti . . . Kako bodo pa drugače Trst dobili ... in deset miljonov Italijanov spravili v Združene države! Zato je več kot gotovo, da pri vsej stvari igra veliko važnost, proračunanost: na znotraj in na zunaj. Ni treba se nikomur čuditi, ako so ob času o-kupacije Slovenije, laški vojaki iz južne Italije bili nemalo za-prepaščeni, ko v Sloveniji niso našli ljudi, ki še hodijo po “vseh štirih” (a caponi), kot so jih u-čili v vojašnicah, ampak mnogo večjo kulturo kot pa je doma tam, kjer je ‘“dvatisočletna” popolnoma — odpovedala. Imajo pa vse te stvari velike zveze z zunanjo politiko Italije in tu moramo biti zelo zelo o na avtentična listina. Toda, dali je trn zares pristen, iz Kristu- . prezni vsi: Amerikanci, kot mi sove trnjeve krone, o tem ne Slovenci! !fiOy*NSKA KOROiKfc “Miklova Zala” Ne samo ig^ilci, režiser in g. Jože Grdina/ ki je duša nedeljske, prireditve “Miklove Zale” v Clevelandu, marveč vsa slo;-venska ameriška javnost bo vesela, ko bo zvedela, da se obiska “Miklove Zale” - v Clevelandu vesele izredno fnočno tudi naši rojaki na Koroškem. Saj pa ni to nič čudnega. ( Tistemu, ki hudo trpi, je vsaka tolažba, pa če je še tako skromna, dobrodošla. Španije in je tam odprl predilni- To, da bo prih. nedeljo na naj co. Sin Krištof se je učil v predilnici svojega očeta, vendar pa mu ta poklic ni bil po volji in že prav kmalu ga najdemo v raznih francoskih službah kot kapetana. Po nekem brodolomu, je Krištof Kolumb odšel iz Francije na Portugalsko. Tu je kot 25-letni mladenič imel priliko, da čuje vesti mnogoštevilnih mornarjev o daljnih krajih, o bajnih prekomorskih deželah. Vse te veste so se mešale s klasičnimi in svetopisemskimi viri in raznimi legendami. Že Seneka v svoji “Medea” prerokuje novi svet, ki ga bodo odkrili mornarji; potem ni nič čudnega, da se je polastila tudi Kolumba želja, da pohiti tja v neznani novi svet in da ga odkrije za stari svet. Kolumb se je lotil z veliko vnemo tega podjetja in ko v Portugalski ni našel razumevanja, je odšel v Kastilijo. Med tem mu je umrla žena Portugalka in tako ni bil več vezan na to deželo. Kastilija, njegova'rodna zemlja, iz katere je njegova JUDOVSKA DRUŽINA bežala, je bila zanj tisti čas zelo nevarna dežela. Imel je kot spreten, inteligenten Jud premostiti ogromne težave inkvizicije, ki j.e preganjala Jude. Kako spretno je to stvar izvršel, vidimo po tem, da je že 3. avgusta leta 1492. izplula mala flota “COLONA” iz pristanišča Palos. To je bilo ravno istega dne, ko je padla odločitev, da se izženejo iz Španije vsi Judje. Dne 3. avgusta, pol ure pred sončnim vzhodom, je dal COLON povelje, da se dvignejo sidra . . . Toliko, o avtentičnosti Colo- večjem sloven, odru v Clevelandu uprizorjena “Miklova Zala,” je rojakom na Koroškem v dokaz, da slovenski ljudje v Clevelandu in v Ameriki sploh mislimo na njihovo bolečino. Posebno pa je vesel clevelandske uprizoritve “Miklove Zale” Št. Jakob v Rožu, odkoder smo dobili prav poseben pozdrav za to priliko, šentjakobčani nam s tem v zvezi s ponosom sporočajo, da so “Miklovo Zalo” igrali od njene dramatizacije malo pred prvo svetovno vojsko pa do nastopa Hitlerja v Avstriji nič manj kot tridesetkrat, in to vedno v šentjakobskem župnišču. Po letu 1945., ko so se spet nekoliko zjasnili časi za Slovence na Koroškem, pa do danes, pa so jo igrali 5-krat, skupaj torej 35-krat doslej. To je gotovo rekord, kakršnega ne pozna nobena druga slovenska igra. Kakor nam Šentjakobčani nadalje sporočajo, so 1. 1925. z njo gostovali širom po Sloveniji onstran Karavank in imeli ž «njo povsod izreden uspeh. Res je namreč, kar je pa razumljivo, da je tako pristno1 ne znajo nikjer podati, kakor v Miklovi domovini. — Lani so jo Šentjakobčani igrali prvič na prostem, in to v Svatnah, koder je bila Zala doma. Na Koroškem in tudi drugod med Slovenci igrajo “Miklovo Zalo” v špicarjevi priredbi. Jaka špicar je koroški rojak iz sko-čidolske fare, koder je bil rojen v vasi Dole 1. 1883. Študiral je v Beljaku, sedaj pa živi kot vpo-kojeni bančni ravnatelj v pomanjkanju v Lj., trpko razočaran nad usodo, ki je zadela po zadnji vojski njegovo ožjo domovino kakor tudi matično Slovenijo. Vsa njegova ljubezen je danes bolj kot kdaj posvečena Slovenski Koroški, toda o tem morda ob kaki drugi priložnosti, šentjakobski rojaki so nam poslali tudi naj novejšo sliko g, Špi-carja. Zanjo kakor tudi za pozdrave hvala in tudi vsem njim iskrene slovenske pozdrave sloven. rojakov s te strani “izara.” “Jamnik” je tu V koroški koloni je bil “prvič” napovedan meseca aprila 1.1. Naj bo omenjen tudi ob izidu. Ni majhna stvar to. Kdor ve, kako je, s tiskom v Ameriki odnosno kako hudo je spraviti od naših ljudi denar za kaj takega, ta bo to razumel in cenil. Je nekaj slovenskih ljudi tukaj v Ameriki, ki bi v današnjih časih radi oskrbeli svojim rojakom lepo dobro knjigo, in to za kar se da majhno ceno. In ker vedo, da si naši ameriški ljudje žele v prvi vrsti lepe Mauser j e-ve besede, zato je sedaj njegov “Jamnik” tu. Je to gorenjska kmečko delavska zgodba, ki jo bo z veseljem prebral vsak sh> venski človek, samo če mu bo prišla v roke. Knjiga je bila izdana z velikim trudom in z veliko žrtvijo. Ameriškim ljudem je priskočil na pomoč celovški “Naš tednik,” ki je povest najprej prinašal v svojem podlistku, nato pa izdal v knjigi. Glede na to da so v mo-horski tiskarni v Celovcu devali po vsaki številki stavek na stran odnosno, da so po tiskovnih polah odtiskovali povest, je mogoče, da je knjigo sedaj dobiti za en dolar. To je cena, zoper katero ni pomisleka — Mislimo pa, da je prav, če ob tem poudarimo, da nam tako koroški rojaki bogato vračajo, kar smo jim “posodili” v zadnjih par letih. Tisti, ki so vzeli nase to breme, nimajo pred očmi nič drugega, kakor poživiti v naših ameriških ljudeh smisel za dobro lepo slo-vensko' knjigo. Kdor je tudi take volje, naj podpre stvar! Slovenski novoraašnik v Rimu V Selah na Koroškem učite- * » »——» • «— « « » « »..» «»»«»»,«—(Ji J K sodobnim svetovnim problemom { . ..... ............................... Volilna borba za novega predsednika Združenih držav je končana. Jutri bomo brali že izide volitev. Vse večje mednarodne odločitve čakajo na izid teh volitev. Novoizvoljeni predsednik bo stal pred važnimi odločitvami mednarodnega značaja. Ena izmed prvih in težjih nalog bo: kaj storiti s korejsko vojno. Boji na Koreji so vsak dan bolj krvavi in zagrizeni. Ni več nobenih velikih ofenziv, ni prebojev bojnih črt, zato se pa nasprotnika trmasto borita za posamezne postojanke na samem bojišču. Nastala je prava rovov-ska vojna, kot jo poznamo iz prve svetovne vojne na zahod-nel bojišču. Obe strani sta izgradili trdne obrambne postojanke v globino, da lažje vzdržita nasprotnikove sunke. Taka vojna je, kot kažejo poročila, draga tako v človeških žrtvah Več sreče imajo v borbi s komunisti Angleži. Kaže, da se jim bo počasi le posrečilo streti komunistične upornike na Malaji in vzpostaviti v deželi mir. * * * Imajo pa zato Angleži velike težave na Srednjem vzhodu in v Afriki. Zagrizeni iranski nacionalist M. Mossadegh je pretrgal diplomatske zveze z Anglijo. Iranski predstavnik je, zapustil London, angleško diplomatsko zastopstvo pa Iran. Vlada ZD je skušala posredovati, pa ni i-mela uspeha. Kakšen bo bodoči razvoj razmer v Iranu je težko predvideti. Pretekli teden so komunisti izrabili priložnost in vprizerili hude demonstracije proti šahu. Policija jih je razgnala, nekatere pa spravila za zapahe. Iranski zgled je velika skušnjava za sosednji Irak, kjer so tudi bogata petrolejska polja, ki kot tudi z ozirom na vojne po- Th izkoriščajo Angleži delno trebščine. Ker imata obe stra-1 sami, delno v družbi s Francozi ni dovolj rezerv, na izčrpanje in Holandci. Iraška vlada je ene ali druge ni računati. Vojna se torej lahko vleče v nedogled. Čim dalj se bo ta vojna vlekla, tem večja bo nevarnost razpustila parlament in razpisala nove volitve. Nacionalizacija petrolejskih polj je eno najpomembnejših volilnih gesel. Irak za splošen spopad. Amerika Je za Angleže in seveda za ves zgleda, da se je tega puščanja 2a'hod prav tako pomemben kot kri naveličala. Javno mnenje Iran- Niso važna samo) petrolej-zahteva neko rešitev. Kakšna | s^a polja, ampak tudi velika vo-bo ta rešitev, zavisi od novega |jaaka letališča, ki jih je tam predsednika. izgradila Anglija. Eno izmed teh Komunistični in svobodni svet'letališS imaj° anSleškG zračne pa ne merita svojih moči samo' s^e v naJemu. če pride torej na korejskem bojišču, ampak tudi v Indokini in na Malaji. — Francozom v Indokini bolj trda prede. V zadnjih tednih so doživeli več porazov in so morali del ozemlja prepustiti komunistom. Ti so verjetno na osnovi tem je prvi del njegove naloge sklepov sovjetsko - kitajske kon- končan, na vrsto pride sedaj do preloma med obema državama, bo to kaj nerodna stvar. * * * V Egiptu se duhovi polagoma pomirjajo. Naguibu se je posrečilo turditi svojo oblast. S ference v Moskvi dobili večje, količine novega orožja in se vr- drugi, ki bo daleko težji. Na eni strani bo morala nova vlada iz- gli z novo vnemo v borbo. Sicerjvesti obsežne socialne in gospo-ni nevarnosti, da bi se morali i darske reforme, kar ne bo lahka Francozi iz Indokine umakniti, vsekakor pa komunistične zmage vplivu demokratičnega zahoda v Aziji veliko škodujejo. ljuje Ljubljančanka gdč. Stana Zdešar, katero mnogo novih ameriških rojakov dobro pozna. Kot dobro verno zavedno slovensko dekle jo imajo v Selah posebno radi otroci in njihovi starši pa tudi drugi ljudje. 11 pret. m. je imel v Rimu novo mašo njen brat Janez. Jasno je, da je želela gdč. Stana kot edina izmed novomašnikovih najbližjih domačin. biti navzočna pri bratovi prvi sv. daritvi. Z njo pa se je s Koroškega odpeljalo v Rim še 30 drugih rojakov in ro- stvar, na drugi strani bo pa treba doseči nek sporazum z Angleži glede Sudana in Sueza. — Sudansko vprašanje se bliža svoji rešitvi. Menda si bodo skoro vse tri stranke, Egipt, Sudan in Anglija, edine v načrtu, kako to težavo spraviti s sveta. Verjetno je, da bo nastala med Egiptom in Sudanom nekaka državna zveza, kar je bistvene važnosti za gospodarski obstoj Egipta. Egipt je namreč odvisen od reke Nila, katerega izvir je sicer v Abesiniji, toda ves gornji in srednji tok pa v Sudanu. Če Sudanci Nilove vode zajeze in jih uporabljajo za namakanje, se bo Egipt spremenil v puščavo, ki od obeh strani pritiska na dolino reke Nila. Vprašanje jakinj. G novomašnik je imel novo mašo v papeškem zavodu j Sueza je trenutno stopilo v o-Germaniku, za Slovence pa posebej v Kalistovih katakombah, in sicer v najlepšem in najdragocenejšem delu katakomb, v papeški grobnici. Tukaj mu je pridigal mons. dr. J. Jagodic. Okrog 70 Slovencev se je zbralo pred novomašnikom, oltar je tu namreč postavljen tako, da gleda du- ' zadje; vsaj slišati ni veliko o njem. Je pa tudi v tem oziru napetost med Angleži in Egiptom zelo popustila. K vsem težavam, s katerimi se bore nekdaj tako mogočni Angleži, se je sedaj pridružil še hud in nevaren pokret proti bel- hovnik proti ljudem. Zbor mu , cem v koloniji Kenija. Ta deje zapel med drugim tudi našo žela zavzema del takozvane Vz-domačo “Novomašnik bod’ po-. hodnoafriske jezerske plošče. Na zdravljen.” Poi sv. maši je novo- severu meji na Abesinijo, na mašnim svatom priredil ravna-j vzhodu na italijansko Somalijo, telj katakomb Slovenec dr. Fr. na jugu in zahodu pa na druge Blatnik pristen sloven, zajtrk. | angleške kolonije. Angleži so bi-Med drugimi pesmimi so mu tu-, li sicer znani kot odlični uprav-kaj zapeli tudi prelepo koroško niki kolonij, ki so znali postopa-“Nmav čez izaro.” — Kakor nam ti z domačini. Zdi se pa, da nji-s Koroškega sporočajo, bodo po- hove nekdaj uspešne metode da-slali naši lemontski “Ave Maria” nes ne prinašajo več nekdanje-nekaj slik z nove maše, da se bo- ga uspeha. Prebivalstvo Keni-mo tudi mi vsaj ob slikah spo- je tvorijo domačini — črnci. V minjali svojega rojaka letošnje- deželi je le okrog 30,000 belih, ga rim. novomašnika g. Janeza So pa ti popolni gospodarji de-Zdešarja. — Da pa rojaki ne bi žele. Oni so tudi lastniki naj- mislili, da je g. Janez Zdešar edini letošnji sloven, rimski novomašnik, jim moramo povedati, da je obhajal tam letos svojo prvo sv. daritev še en Slovenec, in sicer g. Ilc, gojenec drugega rimskega papeškega zavoda Ru-siac, ta pa jo je opravil, verjetno kot prvi Slovenec, po vzhodnem obredu lepše in najboljše zemlje. Črnci iz plemena Kikuyu so začeli proti belcem upor. Med njimi je nastala tajna organizacija Mau Mau, ki si je nadela nalogo, da bo pregnala ali pobila vse belce v deželi, z njimi pa tudi njihove črne pristaše. Da bi ta pokret zatrli, so Angleži poslali ,v Kenijo vojaške okrepitve. wAyD s-(/u6cice... Domovih Wg/%111—HOIWIE- AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAP6R Babilon krajevnih imen V Kanadi imamo svojevrstno društvo, ki se je bilo organiziralo še v preteklem stoletju. Ime lega društva je “Zbornica za krajevna imena.” že nad pol stoletja se ukvarja to društvo s spreminjanjem krajevnih imen Po Kanadi. Društvo je prišlo do prepričanja, da je treba spre-rneniti še marsikatera krajevna imena, zlasti imena jezer, ki so časih tako indijanska, da jih je težko zgovarjati, časih pa imajo ime, ki ga najdete nekod na drugem koncu iste pokrajine. Ob času, ko je društvo, s podporo in vednostjo kanadske zvezne vlade seveda, začelo s svojim delom, je bilo v Kanadi nič naanj ko 97 jezer, ki so imela e-nako ime: Trout lake ali po naše: postrvje jezero. Danes imamo v Ontariju samo še 22 jezer 8 tem imenom. Če gre človek paleti za počitnice ribarit na nekatera severno od Toronta ležeča jezera in če hoče svojemu prijatelju spo-ročiti, kje se nahaja, prav lahko Porabi za to sporočilo dve dopi-snici namesto ene, kajti imena nekaterih jezer so indijanska in Im nalašč prirejena, da si človek 2lomi jezik, če jih hoče izgovoriti Neko jezero na primer se i-menuje Lake Megees-en-dat-s°u-we-go-gun. Nahaja se v predelu Algoma. Sedaj je zgoraj omenjeno društvo odločilo, da Se bo imenovalo to jezero zgolj ■^leggisans Lake. Originalno ime 80 pogruntali Indijanci in pomeni toliko kot “dom malega orla”. Če ti pravi prijatelj, da je bil na Trout Lake, veš prav tolikd kot si vedel prej, kajti Ontario hna še vedno 22 jezer tega imena. Društvo za prenarejanje imen se sedaj bavi z idejo1, da bo Preimenovalo; še ta ostala po-strvja jezera v jezera drugih imen, da se ljudje ne bodo mo-tili. Društvo spreminja imena P° vsej Kanadi. Odločitve o sPremernbah imen in o načinu Pisave krajevnih imen, ki jih društvo naredi, so končnoveljav-ne. Društvo se ukvarja s pravopisom. Nekoč ko so še Francozi trgovali z Indijanci po srednjem kanadskem Zapadu, se je imenovalo jezero Nipigon v se-Verozapadnem Ontariju Lake ^■iemenipigon. Današnje ime Ni-Pigon pa je v rabi izza 1. 1801. Ime jezera Timiskaming so pi-sali v zgodovini na dvajset raz-ličnih načinov. Današnji način Se je uveljavil 1. 1703. Ime Ti-*niskaming pomeni “Nahaja se globoko v vodi”. Še eno jezero, ki so mu dali Indijanci težko izgovorljivo ime je Lake Mijne-roungshing. Ime pomeni: “jeze-l0, ki vanj voda teče.” To ime bo društvo po vsej verjetnosti sedaj skrajšalo. V Ontariju imamo še vedno ^ jezer z imenom Clear Lake m 19 jezer z imenom Beaver Lake. Tudi te bodo preimeno-vali. Nekoč pred desetletji je kila imela pokrajina Ontario nad 50 jezer z imenom Clear Lake in 70 jezer z imenom Beaver Lake. Pisma uredništvu Spoštovano uredništvo A. D.: Podpisana Kutin Alojz in Berginc Jožef iz idrijskega in tolminskega okraja pošiljata vsem svojim prijateljem po Kanadi lepe pozdrave, najprisrč-nejše še posebej tolminskim dekletom, s katerimi sta potovala skupaj v Kanado na ladji “Fair Sea” in pristali v mestu Halifax, N. S., osmega januarja letos. Odkar živiva v novi kanadski domovini, je minilo že 10 mesecev, a še zmerom ne veva za njihove naslove. Rada bi vedela tudi naslove naših deklet iz tega okrožja in lepo bi bilo, če bi se naju po pošti spomnile kakšnim prisrčnim pozdravom na naslov Kutin Alojz in Berginc Jožef, Sinclair Mills, B. C. Canada. Velike stanovanjske hiše sredi Toronta Toronto, Ont. — Oddelek torontske mestne občine za javno posest’ je konec preteklega tedna po daljšem odlašanju odobril načrt za gradnjo velikih, 15 nadstropij visokih stanovanjskih blokov , sredi našega mesta in sicer med ulicami Wood, Alexandre, Yonge in Church. To bo prva tako velika in visoka skupina stanovanjskih poslopij sredi našega mesta. V teh stanovanjskih hišah bo lahko živelo nad 2000 ljudi. Gradnja teh hiš bo stala osem milijonov. Zunanji izgled teh stanovanjskih hiš bo podoben nekaterim sličnim modernim zgradbam na vzhodni strani ameriškega mesta New York. Dragi gospodje uredniki! Nekako pred dobrim mesecem Vaš c en j. list objavil vest, da “znani baritonist Drago Ložar” ustanavlja pevski zbor v St. Ca-therinesu, Ont. Kakor bi bila zamisel in še bolj uresničitev te zamisli hvale vredna, vendar Vas prosim, da resnici na ljubo priobčite sledeči popravek, to pot pa, prosim, nespremenjen, čeprav je moja slovenščina morda slaba: V zvezi z nedavno objavljenim poročilom v našem listu, da znani baritonist Drago Ložar” ustanavlja pevski zbor v St. Ca-therinesu, smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da “znani baritonist Drago Ložar” ustanavlja pevski zbor v Catherinesu. Res je pa, če pevski zbor lahko obstoji iz ene same osebe, da je ta zbor že zdavnaj ustanovljen in edini član tega zbora je Drago Ložar, ki zbor vodi, sklicuje pevske vaje in poje tudi sam doma med štirimi stenami in se zato prav iz srca zahvaljuje za blagodoneče zafrkavanje “znani baritonist Drago Ložar.” Zahvaljujem se Vam za objavo tega popravka. Z vsem spoštovanjem, Drago Ložar, 28 Park Place St.< Catherines, Ont. P°ZOR! POZOR! Kranjske klobase Ako želite pristne kranjske klobase po zmerni ceni: PREKAJENE PEČENICE KRVAVICE'” Pridite ponje k “Trnovcu” v Llalvern. Ali naročite telefonično in L arn jih pripeljemo na dom. Kličite: Agincourt 213 M 2 Ali pišite in pošljemo po pošti LOJZE AMBROŽIČ Malvern, Ont. Odkritje starodavnih slik Vatikan. — Na steni, ki je bila zgrajena pred več ko 400 leti za današnjim papeškim dvorcem v Vatikanu, so pred nedavnim odkrili dragocene slike na zidu, o katerih so mnenja, da jih je ustvaril veliki, umetnik Sanzio Rafael. Te slike so doslej neznani del znamenite Rafaelove obočne galerije, ki jo je naročil izgraditi papež Leon X., in ki je bila do~ gotovljena med leti 1517 in 1519, nedolgo pred smrtjo Rafaela. Odkritje smatrajo za zelo pomembno. Tekom meseca novembra bodo začasno odpustili iz tovarne General Motors v Windsorju več sto delavcev. Vzrok: predelava strojev za nove vrste avtomobilov, ki jih bo začela družba izdelovati za leto 1953. * * * Skrajno slabe razmere, v kakršnih so živeli in še žive kaznjenci ontarijskih ječ, posebno v ječi Don, prihajajo na dan pri zasliševanju odstavljenega ravnatelja te ječe. Ravnatelj je bil odstavljen zaradi nedavnega pobega štirih težkih zločincev, katere so potem ujeli. V ječi Don vežejo jetnike, če se divje obnašajo, preprosto na postelje. Ravnatelj in jetniški pazniki, ki so jih zasliševali, so vsi izpovedali, da so razmere slabe, a da niso bili v stanu drugače ravnati, kajti ječa je žela stara in nima modernih naprav. * * * Kijanit je ime rudi, ki je zelo potrebna pri gradnji modernih brzih letal. Ruda je zelo odporna proti visoki temperaturi in prenese nad 1800 stop. Celzija. Kanada je to rudo drago plačevala in uvažala iz Indije in iz nekaterih drugih dežel. Pred kratkim pa je nek zvezni inženir pri raziskovanju v vzhodnem Ontariju, posebno okrog kraja Mattawa ugotovil, da skriva ta-mošnja zemlja na milijone ton te rude. * * * Mesto Fort Frances v severozahodnem kotu province Ontario^ je bilo preteklo soboto v veliki nevarnosti: 30 milj širok požar se je ob podpihovanju močnega vetra naglo širil proti mestu, katerega gasilna hramba sama ni bila v stanju nastopiti proti grozečemu gozdnemu požaru. Podoben požar je 1. 1938 v tem kraju zahteval 17 človeških žrtev. Halloween je bil v sfarih časih manj vesel Ko so pretekli teden otroci po rovzhodnega dela Združenih dr- vsej Severni Ameriki praznovali Hallowe-en, si marsikdo novih naseljencev ni videl razložiti, kdo da hodijo otroci in ponekod tudi odrasli na predvečer Vseh svetih, ko smo morali kot dobri katoličani v starem kraju odmoliti tri rožne vence, napravljeni v pustne šeme. Dandanes je Hallowe’en en vesel praznik, zlasti za otroke, katerim pomeni prav toliko kakor pust in tepež-kanje skupaj. Vendar pa Hallowe’en v davnih starih časih ni bil tako vesel kakor dandanes. Namesto vsega sedanjega veselja so nekdaj v starih časih praznovali Hallowe’en s krvavimi paganskimi obredi. Mnogo let preden je Cerkev razdelila leto na liturgične dobe in ga posejala s prazniki, ki so v našem koledarju zaznamovani z rdečim, je pomenil za pogane Hallowe’en praznik, ko so se spravljali z duhovi umrlih. Obenem jim je pomenil ta dan konec leta in začetek zime. Verovali so, da Samhain, bog smrti, na ta'večer zbere duše vseh tistih nesrečnikov, ki so se po smrti preselili s svojimi dušami za kazen v živali in jih pošlje na zadnje počivališče. Paganski svečeniki v stari Ga>-liji in Britaniji (Galija je zavzemala tedaj današnje ozemlje držav Francije, Švice, Belgije, Nizozemske kakor tudi del severne Italije in dobršen kos Nemčije) so na ta “svet večer” (Hallowe’en pomeni dobesedno hallow evening, torej sveti večer) opravljali čudne čarovniške obrede v okroglih, iz kamenja obdanih risih. Ostanki teh risov se vidijo še dandanašnji v Angliji v krajih Stonehenge in Wiltshire. Kelti, ki so1 tedaj prebivali na Škotskem, so se za Hallowe’en zbirali na vetrovnih hribih in kurili velike kresove. Ob teh ognjih so sežigali v barbarskih obredih žive ljudi. Zločinci plemen so postali ta večer žrtev ognja teh kresov. Po navadi so jih zaprli v velike, v obliki groznih divjih živali zgrajene kletke, ki so jih obdali s sla- žov) prirejali proti čarovnicam in njih zaveznikom prave sodne procese in jih večje število obsodili na smrt. To se je zgodilo še pred letom 1700. Kadar so v starih paganskih časih ljudje namembno občevali “duhovi” so si vedno nadevali na obraze maske. Buča z izrezanimi luknjami, ki naj bi ponazarjale podobo človeškega obraza pa ima, tako prav članek v reviji National Geographic Magazine, dvojen pomen. Taka buča pomeni hkrati strah in pa sim-hal dobre letine. Praznik dobre letine časovno sovpada s praznikom Hallowe’en še izza časov, ko so praznovali stari Rimljani “zahvalno nedeljo” svoji boginji Pomona Večina veselosti, ki odlikuje dandanašnje praznovanje Hallo-we’ena je pripisati domiselni irski folklori. Irci imajo v svojih pripovedkah tudi razlago, kaj naj pomeni buča z izrezanim nosom, očmi in zobatimi usti. Po tej pripovedki je bil živel svoje čase med veselim irskim narodom skopi in poredni fant po imenu Jack. Ko je umrl, ga v nebesa zaradi grehov niso hoteli sprejeti, v pekel pa tudi ni mogel, ker je za časa svojega življenja večkrat hudiču nagajal. Tako je bil Jack obsojen na večno blodnjo po tem svetu, s prižgano svetilko, brez miru, do sodnega dne. Drew močno proti komunistom Portage La Prairie, Manitoba. Konservativni voditelj g. Drew je izjavil v svojem govoru v tem kraju, da bi bile v Kanadi nujno potrebne zakonske določbe, s katerimi bi lahko kaznovali zarotniška in izdajalska početja komunistov v naši deželi, poudaril pa je konzervativni voditelj, da te zakonske določbe ne bi smele kršiti principa svobode izražanja. V svojem govoru se je Drew dotaknil tudi dejstva, kako skrbno si komunisti v vseh svobod- Zlato in baker na dalj- njem severu Ottawa. — Kanadska geološka ekspedicija na Sever je letos poleti s pomočjo helikopterjev raziskovala in risala mape razsež-nih predelov med Velikim suženjskim jezerom in zalivom Hudson. Moštvo ekspedicije, ki se je bilo pred tedni vrnilo v prestolnico, pripravlja poročilo o tem, kaj so videli in kaj jei njih mnenje o pustih predelih ob obalah kanadskega Arktičnega oceana. Dr. Lord, ki je ekspedicijo vodil, je mnenja, da skrivajo severne pokrajine velike zaklade rud in da bodo na teh ozemljih nekoč rudniki zlata, niklja in bakra. O tem, da se te rude tam nahajajo, ponekod v velikih množinah, je že dejansko ustanovljeno. Toda namesto da bi se ukvarjali z risanjem zemljevidov, je priporočil dr. Lord, naj bi Kanada začela te rudne zaklade dejansko izkoriščati. ------o----- Nobelova nagrada za odkritelja streptomycina Stockholm, švedska. — Ob prisotnosti švedskega kralja Gustava Adolfa bodo 10. decembra letos podelili letošnjo Nobelovo nagrado za medicino. Prejel jo bo soodkritelj znanega zdravila streptomycin, dr. Waks-man, v Rusiji rojeni ameriški zdravnik. Streptomycin je cepivo, ki ga pridobivajo iz neke plesni. Streptomycin je prvi večji korak pri obrambi ljudskega zdravja zoper jetiko, odkar je bil 1. 1905 slavni zdravnik Koclrod-kril bacil jetike in zasilno zdravilo tuberculin. Nobelova nagrada za medicino, katero bo prejel dr. W'aks-man bo znašala $33,037. To bo 43. zapovrstna Nobelova nagrada za medicino. Petnajst teh nagrad so podelili doslej Amerikan-cem. Angleški cirkus z Indijanci London, Anglija. — Dva indijanska poglavarja iz zapadne Kanade, “Beli Orel” in “Bivolova planjava” sta postala pozornost angleškega kraljevskega para. Elizabeta II., in vojvoda Edinburški sta se bila spoznala s poglavarjema še na svoji kraljevski turi po Kanadi lansko leto. Ob priliki obiska teh dveh indijanskih poglavarjev so si izmislili zanimivo primerjavo. — Oba indijanska poglavarja, ki sta se pripeljala na londonsko etališče iz mesta v tarmaku — (najstarejše indijansko prevozno sredstvo) so povabili pogledat najmodernejše vozilo na svetu: jet letalo Comet, ki prevozi 500 milj ha uro. Čitatel jem: Uredništvo se ponovno obrača na bralce našega časopisa v Kanadi, naj sporočajo zanimive dogodke in druge stvari iz krajev, koder živijo. Zlasti so dobrodošla poročila o prireditvah in pa poročila družabnega značaja. Vse kaže,jda v bližnji bodočnosti v Kanadi ne bomo več plačevali dva in pol dolarskega davka letno na posamezen radioapa-rat. Tudi pričakujejo, da ne bodo nabijali prihodnje leto nika-kih davkov na televizijske aparate. mo, jih zažgli in tako spekli žr- nih deželah prizadevajo s kam-tve pri živem telesu. Ko so prišli na britanske otoke stari Rimljani, so t(* barbarske navade zatrli, toda keltski svečeniki so Hallowe’en še zmerom praznovali le manj kruto. O črnih mačkah so bili tedaj na splošno mnenja, da so to le čarovnice v poido*-bi mačke. Tudi še v srednjem veku so za ta praznik zažigali črne mačke. Vera v čarovnice je jako stara, saj jo najdemo celo pri starih Egipčanih. V Svetem pismu stare zaveze najdemo omembe o čarovnicah. Protestantje so se kmalu po prihodu v Ameriko vso vnemo spravili na preganjanje čarovnic in znano je, da so puritanci v Novi Angliji (t. j. v današjih obalnih državah seve- Svojega rojaka išče Štefan Žnidaršič iz Kanade bi rad vedel/za naslov svojega prijatelja po imenu Pavel Žakel (s Kranjskega, tako pravi v pismu). G. žakel se je naselil v Zdr. državah, kakor ve povedati g. Žnidaršič, lansko leto; najbrž v Clevelandu. G. Žnidaršič želi, da se mu g. Žakel oglasi na naslov: — Štefan Žnidaršič, Port Hope, Idalia Hotel, Ontario, Canada. Gradnja hiš živahnejša Ottawa. — Minister za zaklade je v svojem radijskem govoru pretekli teden povedal, da gradi Kanada letos več stanovanjskih hiš in drugih poslopij kakor lansko leto. Lansko leto so začeli graditi v Kanadi 68,579 poslopij, dovršili pa so jih 81,310, medtem ko letošnji podatki že dosezajo te številke, akoravno imamo še dva meseca do konca leta. Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. vozne karte za ladjo ali avion if denarna nakazila, paketi if prevodi, emigracija itd. pišite ali, nas obiščite, govorimo ' slovensko GENOVA—Italija, Via Balbi 33 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 MONTREAL—Kanada, 2098 St. Catharine West. Tel. FI 5306 panjo za odpravo atomske bom-pe. Pri tem omenku se je g. Drew spomnil naših vojakov na. Koreji kakor tudi v Evropi in je dejal, -da bi bilo podpiranje teh prokomunističnih teženj dobesed no izdajstvo ideje, za katero padajo naši vojaki na frontah proti boljševizmu. Govornik je poudaril, da se sam ne navdušuje za rabo atomske bombe, da pa hoče povedati, da je jasno, da so vsi tisti, ki nasprotujejo uporabi atomske bombe in ki govore o mirnodobski uporabi atomske energije, prijatelji Rusije ali pa celo agentje iste države. Dobesedno se je g. Drew lotil v svojem govoru znanega proko-munističnega pridigarja Endico-tta, o katerem je znano, kako se je bil spomladi v Torontu in drugod zavzemal za resničnost obdolževanja, da so bili Ameri-kanci začeli na Koreji z bakteriološko vojno. —----o----- Težke izgube Kanadčanov na Koreji Ottawa. — Poveljstvo kanadskih oboroženih sil je pretekli teden objavilo 148. seznam svojih, izgub na korejski fronti, ki beleži 66 žrtev in sicer: 14 mrtvih, 13 pogrešanih, 30 ranjenih in 9 poškodovanih. Pravijo, da je to najdaljši seznam izgub, odkar je Kanada udeležena v bojih na Koreji. Turški častniki na vežbah v Kanadi Ottawa. — Turčija, ki je postala naknadno članica Severnoatlantskega obrambnega pakta, je poslala v Kanado dva svoja častnika, ki se bosta vežbala s kanadskimi častniki na naših vojaških vežbališčih v Shilo, Manitoba in Barriefield, Ont. V prihodnjem januarju bosta odšla oba turška častnika na predavanje kanadske vojne akademije v Kingston, Ont. — Kingstonska akademija bo imela 1. 1953 slušatelje tudi iz drugih dežel Se-vernoatlanska pakta. ------o----- Žito je še vedno naše največje bogastvo Toronto, Ont. — Trgovinski minister g. Howe je pretekli teden v svojem govoru v hotelu Royal York v Torontu povedal poslušalcem, da je žito s kanadskih prerij še vedno naj večje bogastvo naše dežele. Dolgo bo trajalo, je dejal minister, preden se bo petrolej povzpel na višino vrednosti našega žita, če se sploh kdaj bo. Vrednost žita, ki ga je letos pridelala Kanada, je Howe ocenil za eno milijardo osem sto milijonov dolarjev. Letošnja žitna letina je bila po ministrovem mnenju tako bogata, da jo skoraj lahko primerjamo s tremi običajnimi žitnimi letinami Kanadi. Milo za drago Geneva, Švica. — Kanada je med petimi deželami, ki so preč nedavnim protestirale proti a-meriški kršitvi pogodbe o medsebojni trgovini. Združene države so namreč protipostavno omejile uvoz nekaterih proizvodov iz držav, ki so^ sopodpisnice te pogodbe. Nizozemska, ki je tudi nastopila proti kršenju te pogodbe, se bo naravnost maščevala za ameriško taktiko. Ame-rikanci so močno omejili uvoz mlekarskih proizvodov iz Nizozemske, Nizozemska pa namerava kot protiukrep omejiti uvoz ameriške bele moke. Hudson Bay Go. ostane britanska London. — Eno najstarejših in najuspešnejših trgovskih podjetij britanskega imperija, The Hudson Bay Co., ki je stara skoraj 300 let, je pred nedavnim na sestanku svojih zaupnikov sklenila, da vodstvo družbe nikakor ne sme preiti v neangleške roke. Temu primerno so na tem sestanku sprejeli nekaj novih določil, ki se tičejo trgovine, deklištva, pripuščanja delničarjev v glavne odbore z ozirom na njih državljanstvo in podobno. Vsekakor je jasno, da se delničarji boje, da bi prišla družba v roke Amerikancev. Trgovska družba Hudson Bay Co., je igrala v zgodovini Kana-odločilno vlogo. Pred nič manj ko 282 leti so prvi agentje te družbe dvignili sidra in se odpravili, v Kanado, kjer so na raz-ičnih krajih organizirali trgovske postojanke. Sprva so največ trgovali z Indijanci. Glavni predmet trgovanja je bila kožuhovina, ki so jo Indijanci in Eskimi prinašali na trgovske postojanke te družbe v zameno za denar, orodje, ličila in podobno. Kasneje se je družba ukvarjala rudništvom, gozdarstvom in podobnim. ------o------- Javorjev je več vrst Toronto, Ont. — Kanada je znana kot dežela javorovih dreves. Koderkoli greste po mestih in vaseh, boste videli zasajena javor jeva drevesa te ali one vrste. Toda javorjev je mnogo vrst. Ena najpriljubljenejših vrst je rdeči javor; v jeseni zagore drevesa te vrste v prekrasnih barvah. Toda ko so pred leti naročili uradniki torontskega urada za nasade na Holandskem 127 rdečih javorov, jih je nizozemska vrtnarska družba Holland Bulb Co., očividno ogoljufala. Poslali so jim sadike takoime-novanega norveškega javora, ki jeseni ne nudi nikakega užitka očem; listje norveškega javora ne zagori ampak motno potemni. Torontska mestna občina je s pomočjo izvedencev dognala, da niti eno drevo, ki so jih bili dobavili pred leti s Holandskega, ni rdeči javor. Zdaj bodo vse poruvali . . . ---------------o------ Dirigent na stolu Toronto, Ont — Dirigent torontskega simfoničnega orkestra g. Otto Kemperer si je sredi preteklega tedna pri skušnji za koncert zlomil nogo v piščali, a je čez dva dni nato kljub temu zelo uspešno dirigiral pri koncertnem nastopu. — železnice so imele ■ v letu 1950 v vseh Zdr. državah 9.5 milijard dolarjev dohodkov in 7.1 milijard dolarjev izdatkov. Ostalo jim torej ni ravno malo, vendar je šla velika večina razlike med dohodki in izdatki v državno blagajno. HENRIK SIENKIEWICZ : Z ognjem in mečem Bog je dal zmago!” so ponavljali nekateri. “Tatarji so tu — in Burlaj z njimi!” so vpili drugi. “ Na obrano, gospodje! Na nasipe!” Vest je letala po taboru in Kusi jeva zmaga je rasla spotoma. Vedno več ljudi se je zbiralo o-koli ujetnikov. “Postekajte jih!” so vpili, “kaj bomo delali tu z njimi!” Vprašanja so se usipala tako gosto kakor snežna vihra, a Kušel ni hotel odgovarjati in je šel s poročilom v stan kašte-lana belskega — ta čas pa so Volodijovskega in Zaglobo pozdravljali znanci izpod “ruskih” praporov, a onadva sta se izmuzavala, kakor sta mogla, kajti mudilo se jima je videti se s Skrzetuskim. Našla sta ga v gradu in z njim starega Zacvilihovsfcega, dva duhovnika Bernardinca in gospoda Longina Podbipieto. Ko ju je Skrzetuski zagledal, je nekoliko prebledel in zamižal, zakaj preveč spominov sta mu poklicala na misel, da bi ju mogel pogledati brez bolesti. Vendar ju je pozdravil mirno, še celo veselo — ju vprašal, kje sta bila, in se zadovolil s prvim lepšim odgovorom. Ker je namreč menil, da je knežnja umrla, si ni želel ničesar več, ničesar ni več pričakoval in niti najmanjši sum se ni ukradel v njegovo dušo, da bi mogla njuna dolga odsotnost biti v kakršnikoli zvezi z njo. Onadva tudi nista niti z eno besedico omenila o uspelu svojega pohoda, dasi je gospod Longinus radovedno pogledoval sedaj enega, sedaj drugega in vzdihal in se obračal na mestu, ker bi jima bil rad vsaj senco upanja čital na njunih obrazih. Toda oba sta se bavila s Skrzetuskim, katerega je gospod Mihael vsak čas bojemal, ker se mu je srce topilo, ko je gledal tega vernega in davnega prijatelja, ki je toliko prebil in toliko izgubil, da res ni vedel, čemu bi še živel. “Glej, vsi stari tovariši se zopet zbiramo,” je govoril Skrze-tuskemu, “in dobro ti bo z nami. Tudi vojna pride, kakor vidim, taka, kakršne še ni bilo, in z njo tudi velike razkošnosti za vsako vojaško dušo. Da ti Le Bog da zdravja, nekaterikrat še povedeš huzarje.” “Bog mi je zdravje že vrnil,” je odgovoril Skrzetuski, “in več Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio __________KE 1-0034 ZULICH 1 INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohiitvo IVanho« 1-4221 18115 NEFF ROAD Angleiko slovenski SLOVAR 1952 izdaje ki ga je sestavila Ružena Škerljeva SE SEDAJ DOBI V URADU AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Stane s poštnino $5.25 si ne želim nego služiti, dokler je potreba.” In res, Skrzetuski je bil že popolnoma zdrav, zakaj mladost in krepka sila sta premagali v njem bolezen. Muke so mu zgrizle dušo, a telesa mu niso mogle. Le shujšal je zelo in tako požoltel, da so mu bili čelo, obraz in nos kakor iz voska. Davna kamenita resnoba mu je ostala na obličju in na njem je bil tak neizpremenljiv mir kakor na obličjih umrlih. Še več srebrnih niti se je vilo po njegovi črni bradi, sicer pa se ni razločeval v ničemer od drugih ljudi, razen v tem, da se je proti vojaškemu običaju ogibal hrupa, gneče in pijače in da je rajši občeval z redovniki, katerih pogovore o samostanskem in o prihodnjem življenju je rad poslušal. Službo je izvrševal vestno; kar pa se tiče vojne ali pa pričakovanega obleganja, za to se je zanimal kakor vsi drugi. Razgovor je prišel kmalu tudi na ta predmet, kajti v vsem taboru, gradu in mestu ni nihče mislil o čem drugem. Stari Za-cvilihovski je popraševal po Tatar j ih in po Burlaj u, s katerim sta bila že davna znanca. “To je velik vojak,” je govoril, “in prav škoda je, da je z drugimi vred vstal proti domovini. Skupaj sva služila pod Hočimom — mladič je še bil, a že je obetal, da postane nenavaden mož.” “Saj je z Zadnjeprija in vodi Zadnjeprijane,” je rekel Skrzetuski, “kako to, oče, da se sedaj bliža od juga, od Kamien-ca?” “Zdi as,” je rekel Zacvilihov-ski, “da mu je Hmielnicki nalašč naznačil tam zimovišče, ker je Tuh)aj-bej ostal nad Dnje-prom, a ta murza se že iz davnih časov zelo srdi na Burlaj a. Nihče tudi ni Tatarjem kože tako ustrojil kakor Burlaj.” “In sedaj jim bo sobojevnik!” “Da!” je rekel Zacvilihovski, “taki so časi! Toda tu bo Hmielnicki nad njim čuval, da bi se ne požrli.” “Kdaj se nadejate Hmielni-ckega, oče?” je vprašal Volodi-jovski. “Vsak dan — sicer pa kdo more vedeti. Regimentarji bi morali pošiljati podjezd za pod-jezdom, a tega ne delajo. Komaj sem izprosil, da so poslali Kušla proti jugu, a gospode Pi-glovske pod Čolhansko Kame- nje. Hotel sem tudi sam iti, a tu so vedno posvetovanja in posvetovanja . . Imajo še poslati kraljevega pisarja z nekolikimi prapori. Naj se žurijo, da ne bo prepozno. Dal Bog, da bi prišel čim pnej naš knez, ker sicer nas sreča taka sramota, kakršna pod Pilavicami.” “Videl sem te vojake, ko smo jahali črez majdan,” reče Za-globa, “in mislim, da je med njimi več tepcev nego dobrih vojakov. Kramarji naj bodo, a ne naši sobojevniki, ki ljubimo slavo in jo bolj cenimo nego zdravjie.” “Kaj govoriš, gospod?” se je zavzel starček. “Ne kratim ti hrabrosti, dasi sem nekdaj imel drugačno mnenje, toda tudi vsi ti vitezi, ki so tukaj, so najboljši vojaki, kakršne je sploh kdaj imela Poljska. Samo glave jim je treba, vojskovodje! Gospod Kamieniecki je dober vojak, a noben vojskovodja: gospod Firlej je star, a kar se tiče točaja, no, to sta si skupno s knezom Dominikom pod Pilavicami pridobila slavo. Kaj čuda, da jih nihče noče poslušati! Vojak rad prelije kri, ako je gotov, da ga po nepotrebnem ne pogubljajo. No in sedaj! Mesto da bi mislili na oblega-nje, se prepirajo, kje bo kdo stal.” “Je pa hrane dosti?” je vprašal Zagloba nemirno. “Tudi te ni toliko, kolikor je je potreba, a s krmo je še slabše. če se obleganje raztegne črez en mesec, krmili bomo konje menda s stružinami in kamenjem.” “Še je čas, da se pomisli o tem,” je rekel Volodijovski. “Torej pojdi in povej, gospod! Daj nam Bog kneza, repeto” “Ne vzdihaš samo ti po njem, gospod!” ga je prekinil gospod Longinus. “Vem o tem,” je odgovoril starček. “Gospodje, poglejte na majdan. Vsi sede poleg nasipov in željeno gledajo v stran starega Zbaraža, drugi pa lezejo v mestu na zvonike, a če kdo zavpije: “Gre!” — tedaj besne od radosti. Žejni jelen ne hrepeni tako po vodi kakor mi po njem. O, da bi le pred Hmi-elnickim prišel; zdi se mi, da so morale nastati tam kakšne ovire.” “Tudi mi po cele dneve molimo, da bi prišel,” se je oglasil eden izmed Bernadincev. Te molitve in želje vsega vi-teštva so se imele kmalu uresničiti, dasi je prihodnji dan prinesel še večje skrbi in polno zlovražjih znamenj. Osmi dan julija, v četrtek, je razsajal nad mestom in nad sveže nasuti okopi strašen vihar. Dež je lil v potokih. Del nasipov je odplaval. Gniezna in oba ribnika sta narasla. Zvečer je u-darila strela v pehotni prapor kaštelana belskega, Firleja; u-bila je nekoliko ljudi, a sam prapor je raztreščila na kosce. To so šteli za slabo znamenje — za očividno znamenje božje jeze, tembolj, ker je bil Firlej kalvmec. Zagloba je predlagal, da bi posllali k njemu deputaci-jo z zahtevo in prošnjo, da bi se vrnil — “ker ne more biti blagoslova za vojsko, katere poveljnik živi v blodnjah, ki so Bogu mrzke.” Mnogi so delili to j mnenje in edino veljavnost ka-! štelanove osebe in bulave je DVE URI — Marletie Reilly drži v vsaki roki enq uro in premišljuje, kako bi jih naravnala na isti čas. V desni roki ima “uro” z vodo, ki so jo uporabljali stari Egipčani pred več tisoč leti. To naj bi bila najstarejša priprava za merjenje časa, imenujejo jo “clepsydra.” Nahaja se v muzeju v Elgin, III. NA ENI SAMI TRAČNICI — V Nemčiji delajo poskuse z vlakom, ki drvi po eni sami tračnici, kot kaže slika. Tak vlak naj bi menda dosegel izredno brzino. Pri preiskusu je celo na ostrem ovinku, kjer mora navadni vlak znižati brzino na izpod 20 milj na uro, drvel s 95 milj na uro. Menda bo že varnejše potovati z letalom kot pa s takimle vlakom. preprečila tako deputacijo. Toda srca so tem bolj upadla. Vihar je tudi razsajal brez prenehanja. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI štiri sobe iščeta Dve mladi Slovenski iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. Kličite po 4. uri pop. UT 1-1576. — (224) Hiša naprodaj 3074 W. 110 St., blizu Lorain Ave., hiša prazna, 7 sob za 1 družino, 2 stranišči in kopalnici, polna klet, furnez, zimska okna, garaža, lepo dvorišče. Bi prodal za malo vplačilo pravi osebi ali pa dam v zameno za 2 družinsko ali malo hišo za 1 družino. Cena 311,800. Lahko ogledate vsak čas. Pokličite lastnika CLear-water 1-5349. (217) ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO! I S H !■ t 'v M I To vprašanje je sedaj na dnevnem redu, odgovori na to pa so različni Mnogi rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zadnjih tednih trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar že dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče, ki je zadela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna. Moiki dobijo delo FORD MOTOR GO. * 17601 Brookpark Rd. Cleveland, Ohio zdaj preiskuje moške, ki imajo izkušnje v LIVARSKEM DELU Potrebujemo \ LABORERS V J CORE MACHINE OPERATORS MOULDING MACHINE OPERATORS GRINDERS Dobra plača od ure, z dodatkom za živi jenske stroške. Pridite k nam osebno v naš “personnel” poslopje na Eagle Rd., blizu Brookpark Rd. (217) Tovarniško delo Delavci za splošna tovarniška dela v starosti od 18 do 35 let dobe zaposlitev. Plača od ure. Vprašati med 9:30 do 11:30 predpoldne. Mr. Nahuis, 4540 Hough Ave. (216) Tvrdka Kollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem mok, živilskih in drugih paketov v staro domovino, je vedno na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki še vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogočujejo, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajšem možnem času. Za vsako pošilja-tev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ali prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, dajte, razveselite jih z kako pošiljko. Iz našega novega cenika si lahko izberete različne pakete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pišite po te nove cenike. Za tiste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Kollander tudi na uslugo. Pošilja točno male in velike svote denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslaviji 300 DINARJEV za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Kollander poslala na desettisoče dolarjev v domovino. Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ali denar, se obrnite na tvrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. HEnderson 1-4148 PRIDITE! PIŠITE! TELEFONIRAJTE! njTn..n_njY > K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR flanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po S% obresli na zemljišča in posestva brez kake provizije aSi bonusa Posojila so napravljena na tak način, da k« Glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pilite na.' mm URAD K. S. K. JEDNOTE m-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS UTJTJTTLJTJlJTJlJTJTJXrinJlJ^ Moški dobe delo Nickel Plate Freight House' sprejema moške v starosti 18 do 50 let za nakladanje in razkladanje blaga. Tedensko delo, pet dni, 40 ur, po $1.64 na uro, za nadurno delo plača in pol. Obrnite se na A. P. Phipps NICKEL PLATE RR. CO. E. 9th in Broadway (220) fža LI OGLAS I Trgovina naprodaj Proda se “Donut Shop” z mizo in 6 stolov za postreči z kavo. Dober promet. Vse naučimo. Nobeno pametno ponudbo ne zavrnemo. Pokličite HE 1-9692 pred poldnem. (216) Je kope! za zdravje, jo hvaiijo vsi, Za malo dolarjev, bolezni več ni! CHERNE HEALTH BATH, 6904 St. Clair Ave. EX 1-8265 Cleveland 3, Ohio Je za revmo za prehlad, pa za drugih tisočkrat! Priložnostni nakup enodružinskih hiš! 9-sobna hiša v bližini Fisher Body (140. St.) 4 spalne sobe, avtomatična plinska kurjava, garaža za dva avtomobila. — Vse v zelo dobrem stanju! Samo $11,-000. 7-sobna hiša na Arcade Ave., velik lot, prostorne sobe, avtomatična plinska kurjava, garaža s cementnim dovozom, — se lahko kmalu vselite! Na prodaj V nepiosredni bližini cerkve in šole Marije Vnebovzete v Col-linwoodu dvodružinska hiša, velik lot. — Za hiter nakup! Samo $10,000 KOVACH REALTY 960 E. 185. St. KE 1-5030. Grelec naprodaj Proda se plinski grelec “Cole-aire.” Pokličite katerikoli dan po 4:30 uri. Greje 5 do 6 sob. UT 1-6613. (216) Radiator naprodaj Proda se parni radiator na plin. Lahko greje 3 do 4 sob. Kličite vsak čas. EN 1-7182. ________________________(216) Odda stanovanje Oddam 3 sobno stanovanje starejšemu zakonskemu paru. Kurjava na premog. Vprašajte na 1090 E. 66 St. Sobo se odda Odda se soba s souporabo kuhinje starejšemu moškemu. Vprašajte na 958 E. 70 St.