Št. 185 (16.530) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no- vembra 1943 v vasi Zakriž nad Ceri"'" k- lostil. Od 5. do 17. septembra 1 ni "Doberdob" v Go-'ča pri Gor.._) Q Q a 1944 do 1. maja 194' . pri Idriji, do 7. moia ' ,• iu .-er ,e izšla zadnjašteMlkt... p /vkiq\" .uhiznnsviDNE' ‘ sužnjer' 1 /786X0,(0« ■■J772418 GORICA ' Mggio Mel. 0481 533382, ČEDAD - Ul, Rislofi ^ - lel. 0432/7311%____________________ Internet: http/www.primorski.it/ e-moil: redakcija@primorski.it I snn Ul? POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 2Qb, legge 66296 • Filiale di Trieste Tudi v Trstu ul. Milano 25 tel 040-369015 KMEČKA BANKA GRUPPO CAER NEDEUA, 8. AVGUSTA 1999 Kakšen odnos z nesrečo? Bojan Brezigar NekoC smo nekoliko bolj upoštevali ljudsko modrost, ki jo, med drugim, razlagajo pregovori. Med temi je tudi oni, ki se glasi: »Nesreča ne počiva«. Že dejstvo, da novice o nesrečah polnijo strani Časopisov ter ure radijskih in televizijskih oddaj, jasno kaže, kako res je, da je nesreča vsak dan na preži. Včasih pa se zgodi, da nesrečo išCemo sami: morda zaradi naivnosti, ker je ne dojamemo pravočasno, morda zaradi prevelike samozavesti, Ces, meni se kaj takega ne more zgoditi. Kakorkoli že, včerajšnji dan je se enkrat pokazal, kako potrebna je previdnost in kako zelo nevarni sta lahko lahkomiselnost ali prevelika zaverovanost vase. Kako naj bi sicer drugače ocenili, na primer, skupino sicer izkušenih alpinistov, ki jih je, nekaj dni po nesreči v Švici, privabilo sote-skanje in to prav na dan, ko so polovico Alp zajela močna neurja. Lahko bi rekli, da je bila tragedija napovedana, skoraj neizbežna, in res pravo naključje je, da je deroča voda odvzela življenje samo enemu od Šestih elanov odprave. In kako naj bi ocenili skavte - ne treh zelo mladih žrtev, ampak njihove voditelje - ki so dovolili postavitev Šotorov na kolih nad potokom, ter ob petkovem deževju niso pomislili, da bi potok lahko ponoči narastek Pa tudi sicer morda res ne kaže, da bi se na pragu tretjega tisočletja sli mostiščarjev: v teku stoletij smo očitno pozabili, kako se to zares dela. Prevelika samozavest v enem primeru, neizmerna lahkomiselnost v drugem. In rezultat so Štirje prerani grobovi. Naj bo to vsaj v svarilo tistim, ki se v teh ..dneh odpravljajo na dopust. Na cestah, kjer se kolone avtomobilov vijejo kot dolge železne kače, pri morju, ki v svoji vabljivosti prikriva nešteto nevarnosti, na gorah, kjer je dovolj, da nerodno stopiš, prav povsod moramo pomisliti, da nesreča ne počiva. In, če je to res, bodimo vsaj toliko obzirni do sebe in do drugih, da v nesrečo ne silimo sami po nepotrebnem. Ne, nic banalnega ni v teh besedah. Ce lahko prispevajo k preprečitvi vsaj ene nesreče, niso zaman. SONDRIO / ŠOTORE SO POSTAVILI NA MOSTIŠČU SREDI POTOKA Tragedija v skavtskem tabora: narasla voda odnesla tri dekletca Neurja terjala žrtve tudi drugje po Evropi - Tudi v Franciji umrli trije skavti 30-letni Tržačan žrtev soteskanja na Tirolskem LIENZ - Na avstrijskem vzhodnem Tirolskem, na območju doline Frauental pri reki Lavant v bližini slapa, se je vCeraj popoldne med so-teskanjem zgodila nesreča, v kateri je umrl 3 0-letni Tržačan Federi-C.0 Tietz, ki je prebival na Pa-driCah. Po prvih neuradnih vesteh kaže, da se je izleta, med katerim se je zgodila nesreča, po strmi soteski udeležila šestčlanska skupina turistov (trije iz Trsta, dva iz Ancone in Dunajčanka Rosemarie Siegl). Skupina, kot kaze, ni imela vodica. Do nesreče je prišlo na koncu izleta, ko bi morala skupina prečkati nevarno sotesko. Pet elanov skupine, ki jo je presenetilo neurje, so reševalci pravočasno rešili s helikopterjem. Nesrečnega Tiet-za, ki se ni utegnil pravočasno umakniti pred silovitim in nenadnim udarom vode, so reševalci mrtvega potegnili iz deroče vode. Tržačana sta spremljala prijatelja Marco Cediti (Častnik bataljona S.Giusto) in Maurizio Bi ondi, ki pri deželnem alpinističnem društvo CAI odgovarja za soteskanje. Biondi je v sinočnjem televizijskem intervjuju, opisal tragedijo. Dejal je, da je bila skupina dobro opremljena in da je Tietz zaostal za tovariši, ki so se med neurjem pravočasno zatekli med skalovje. To mu je bilo usodno, saj je vodni val zajel prav del sosteske, kamor se je trenutno zatekel mladenič. Tragedija na vzhodnem Tirolskem sledi podobno nesreči, ki se je med soteskanjem (ah kanjonin-gom) pred kratkim pripetila v okolici Berna v Švici. Takrat je umrlo devetnajst ljubiteljev te skrajno nevarne športne panoge, ki ima v Alpah, kljub vsemu, -vse več pristašev. Sicer pa se je letos pripetila pri soteskanju Se ena smrtna nesreča: 10. junija sta na Južnem Tirolskem izgubila življenje dva Ceha. CHIAVENNA (SONDRIO) - Ko so prišči reševalci, je eno od treh dekleta, ki jih je odnesla voda, še dajalo znake življenja, skušah soji pomagah, vendar zaman. Deklice so bile na taborjenju s skupino skavtov, tri šotore so postavili na prav tolikih mostiščih (na sliki AP) sredi potoka, v katerem pa je voda prejšnjo noC zaradi hudega neurja nenadoma silovito narasla in dve mostišči odnesla s sabo. O hudih neurjih s smrtnimi žrtvami so včeraj poročali tudi iz drugih evropskih držav. V Franciji je življenje izgubilo najmanj osem oseb, med njimi so trije skavti. Na 2. strani ZDA / ZBOROVANJE Neonacisti? Samo Štirje VVASHINGTON - Zaradi napovedanega zborovanja neonacistov in treh protinacističnih skupin blizu Bele hiše je vCeraj policija v VVashingtonu občutno okrepila varnostne ukrepe. Kot je poročal VVashington Post, so v središču mesta, okoli Bele hiše in v bližnji okolici, namestili dodatnih 1450 policistov, da bi preprečili morebitne spopade med protestniki. Na ulicah ameriške prestolnice je razmeščenih kar 86 odstotkov mestnih policistov. Policija je prepovedala tudi dostop do parka nasproti Bele hiše, kjer se običajno zbirajo demonstranti. Sicer pa ameriškega predsednika Billa Clintona v VVashingtonu ni bilo, saj se nahaja v Little Rocku. Demonstracije neonacistične skupine »Vitezi svobode, ameriška nacionalistična stranka« so bile napovedane med 15. in 18. uro po lokalnem času, na katerih naj bi se pričakovanjih zbralo 200 ljudi. Ob napovedanem Času (ob 21. uri po srednjeevropskem Času) pa so se na dogovorjenem mestu zbrali samo štirje. »Veliko« zborovanje so zato odpovedali. (STA/AFP) TRST / VČERAJ PRVI »AIR SHOVV« Letalske »vragolije« navdušile TRST - Na barkovljan-ski obali je včeraj popoldne poldrugo uro večtisočglava množica sledila letalskemu akrobatskemu nastopu. Glavni organizator prireditve, ki so ji dali naslov »Trieste air show«, je bila Pokrajina Trst, udeležili pa so se je veC italijanskih akrobatov-soli-stov, slovenski pilot kap. Gauber, elani italijanske helikopterske reševalne službe, jordanska in italijanska akrobatska skupina. Največ navdušenja je požel nastop italijanskih letal, s katerim se je prvi tovrstni tržaški show tudi zaključil. Na 4. strani Evropski skladi: protest županov TRST - Tudi župani Nabrežine, Doline in Re-pentabra napovedujejo pritožbo na Deželno upravno sodišče zoper sklep deželne vlade o določitvi območij za t.i. »Objektiv 2«. Podobno potezo je že napovedal tudi tržaški župan Illy, o njej pa razmišljajo nekateri lokalni gospodarski krogi. Odločitev Dežele zagovarjajo svetovalci Lige in Nacionalnega zavezništva. Na 3.strani Globe: Občina mora poskrbeti za prevod TRST - Od Občine Trst lahko zahtevamo, da nam dokument v zvezi s plačevanjem morebitne globe dostavi tudi v slovenskem prevodu: tako je sklenilo Deželno upravno sodišče, ki je delno sprejelo priziv, katerega je vložil Primož Sancin. Razsodba deželnih sodnikov si zasluži posebno pozornost, saj so jo podkrepili z nadvse zanimivimi izvajanji. Na 4. strani Desni breg Soče preveč zanemarjen GORICA - Podgorski rajonski svet protestira zaradi zanemarjenosti desnega brega SoCe tik pod vasjo. 2e v začetku poletja so zaman opozorili na kupe naplavljenega lesa in odpadkov, na zarašCe-nost stez in nevarnost zdravstvenih problemov. Na 8. strani Pridite si ogledat čudoviti svet mineralov, fosilov, meteoritov, kvarčnih kristalov, ki- jih je zemlja hranila tisočletja! J s* r Ogrlice, verižice, obeski iz jantarja in žlahtnih kamnov, okrasni predmeti za dom in urad, primerki za darila, za zbiratelje ... V NAJPRIVLACNEJSI TRGOVINI SVOJE VRSTE NA SVETU IRANEMA ROVIS Trst, ul. Galatti 1 - tel. (040)362106 NOVICE Samomor deželnega svetovalca Zelene liste BUENOS AIRES - Svetovalec zelenih v deželnem svetu Piemonta Pasquale Cavaliere si je preteklo noč vzel življenje v stanovanju prijateljice v Cordobi v Argentini. Cavaliere, ki je bil star 41-let, je svojo tragično odločitev utemeljil v pismu, ki ga je poslal sorodnikom in prijateljem. Svetovalec je bil znan v političnih krogih Turina in Piemonta. Bil je zelo angažiran na strani turinskih socialnih centrov, katerih pristaši so bili vpleteni v nekatere atentate proti gradbiščem za hitre železniške proge. Madridsko sodišče dovolilo izhajanje baskovskega časopisa in oddajanje radia MADRID - Madridsko sodišče je dovolilo ponovno izhajanje časopisa in oddajanje radia v baskovskem jeziku s 1. oktobrom, vendar pa bo sodišče ohranilo strog nadzor nad podjetjem, v Cigar lasti sta medija. Radio in dnevnik Egin so prepovedali julija lani zaradi povezanosti s pohtičnim krilom baskovske separatistične organizacije ETA Herri Batasmia in suma, da sta zbirala denar za organizacijo ETA"! Preiskovalni sodnik Baltasar Garzon je danes zatrdil, da ETA v prihodnje ne bo več mogla zlorabljati medijev. (STA/AP/AFP) Mironov: Latvija krši človekove pravice MOSKVA - Latvija sistematično krši splošno deklaracijo o človekovih pravicah in obveznosti Sveta Evrope, je danes v izjavi zapisal ruski komisar za človekove pravice Oleg Mironov. Mironov je med drugim poudaril, da ima od 741.000 Rusov, ki živijo v Latviji in predstavljajo 30, 4 odstotka prebivalstva, samo 289.000 latvijsko državljanstvo. V zadnjih petih letih je le 10.000 Rusov dobilo latvijsko državljanstvo, zato se proces pridobivanja državljanstva lahko vleče še desetletja. Ruski komisar opozarja na več kot 40 razlik, ki jih Latvija dela med državljani in nedržavljani. Najbolj izstopa to, da nedržavljani ne smejo sodelovati na volitvah, kar pomeni, da 30 odstotkov ljudi, ki stalno živijo v Latviji, ne sme voliti. Latvijske oblasti so imele na voljo dovolj časa, da uresničijo osnovne evropske norme. Ce predstavnikom narodnostnih manjšin ne bodo podelile enakih pravic, kot jih imajo državljani, bo imel SE razlog, da razmisli o izključitvi Latvije, je menil Mironov. Sicer namerava Mironov rusko delegacijo pri SE zaprositi, da v razprave SE vključi latvijske kršitve obveznosti, ki jih je ta prevzela ob sprejemu v SE. (STA/Itar-Tass) Zagreb napovedal izročitev Martinoviča haaškemu sodišču ZAGREB - Hrvaški pravosodni minister Zvonimir Separovič je včeraj potrdil, da je Hrvaška pristala na izročitev bosanskega Hrvata Vinka Martinoviča - Stele haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Napovedal je, da bi Zagreb lahko Martinoviča izročil haaškemu sodišču že prihodnji teden. Separovič je pojasnil, da je Zagreb začel postopek za izročitev in da je od haaškega sodišča zahteval hitro sojenje, v nasprotnem primem pa vrnitev Hrvaški. Marti-noviču namreč na Hrvaškem sodijo zaradi umora v Mostarju. Haaško sodiSCe je Martinoviča obtožilo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ker je med vojno v BiH med leti 1993 in 1994 vodil etnično Čiščenje na območju Mostarja. (STA/AFP) Zaradi otroške pornografije v Avstriji prijeli duhovnika DUNAJ - Zaradi suma, da je bil elan skupine, ki se je ukvarjala z otroško pornografijo, je policija v Avstriji prijela katoliškega duhovnika. Učitelja verouka naj bi zalotili, ko je brskal po omenjenih straneh na internetu, je sporočila policija. 33-letne-mu moškemu, ki je poučeval na nekem internatu v Gornji Avstriji, so prišli na sled po aretaciji dveh «-moških na Dunaju. Moški so osumljeni, da so na internetu širili otroško pornografijo. (STA/dpa) Večja prodaja smartov STUTTGART - V letošnjih prvih sedmih mesecih so po vsej Evropi prodali 37.000 avtomobilov znamke smart, od tega 20.000 v Nemčiji. Kot v današnji izdaji piše nemški dnevnik Stuttgarter Zei-tung, se je prodaja malega dvosedežnega avtomobila občutno povečala v drugem četrtletju. Predsednik uprave proizvajalca smartov, družbe MCC, Lars Brorsen je za Časnik povedal: "Sedaj smo dokazali, da obstaja tržišče za naš avto, ter da lahko na mesec dobavimo veC kot 10.000 vozil." Začetne težave je podjetju uspelo prebroditi. V vodstvu MCC so prepričani, da bodo letos uspeli doseči zastavljeni cilj prodati 80.000 avtomobilov. Predvsem računajo na kupce iz Francije, kjer prodajna mreža še ni v celoti zgrajena in so zato pro-, dali šele 2100 smartov. Sprva so načrtovali, da bo povpraševanje po smartih v Nemčiji, Italiji in Franciji približno enako. Na italijanskem trgu so v prvih sedmih mesecih prodali 7300 smartov, v Švici pa 3100. (STA/AP) SONDRIO / ŠOTORI SO BILI NA MOSTISCU SREDI VODE Nenadoma narasli potok vzel življenje trem skavtinjam Tudi iz drugih evropskih držav poročila o smrtnih žrtvah in škodi CHAVENNA (SONDRIO) - »Da, morda so bili neprevidni«, je povedal' eden od prvih reševalcev,, elan skupine prostovoljcev iz Doline Spluga, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče. »Klic na pomoC smo prejeli okrog 6. ure,« je nadaljeval, »takoj smo odšli z rešilcem, a cesta je bila slaba, polna vode. Potok pri taborišču je narasel, dekleta je nekdo že potegnil iz vode, kazalo je, da eno še daje znake življenja, vse smo poskusili, da bi jo rešili,-a nic ni pomagalo.« V tragediji v skavtskem taborišču so življenje izgubile tri deklice, 13-letna Giulia Ferlini ter 12-letni Anna Ciocchetta in Martina Signorini, vse so bile doma iz Verone. Spale so v šotoru, ki je bil postavljen na majhnem mostišču sredi potoka, ko jih je nenadoma narasla voda odnesla. Sprva ni bilo povsem jasno, kaj se je dejansko pripetilo. Nekateri so omenjali, da so dekletca verjetno želela zadnjo noč pred odhodom domov prebiti nekoliko neobičajno in da so se skrivaj povzpele na mostišče. Uradna verzija, ki so jo posredovali karabinjerji, je povsem drugačna. V taboru je bilo okrog 30 otrok, starih od 8 do 13 let, prišli so že 26. julija, nanje je pazilo šest odraslih spremljevalcev. Skavti so postavili tri mostišča na potoku FebSraro, po katerem se tamkajšnja majhna dolina tudi imenuje, bila so oddaljena okrog 20 metrov eno od drugega. Predvčerajšnjim je precej deževalo, vse do 18. ure. Zatem se je zjasnilo, okrog polnoči pa se je razbesnela nevihta, voda v potoku je nenadoma narasla. Prvo mostišče je zdržalo, vCeraj je bil šotor še vedno na njem, drugo pa je začelo popuščati, dokler ga ni odneslo proti tretjemu. V šotoru na prvem mostišču je spalo sedem otrok, v drugih dveh je bilo dvanajst dekleta, v vsakem po Sest. Ko se je drugo mostišče, zaletelo v tretje, so se štiri dekletca uspela povzpeti na slednje, dve pa sta ostali ujeti v Šotoru in ju je voda odnesla. Kmalu zatem je popustilo tudi tretje mostišče, prav v trenutku, ko so reševalci vsem otrokom razen enemu pomagali na breg, odnesla ga je voda. Tedaj je odbila 5. ura, dolina je ozka in globoka, bilo je zelo temno, telefoni na tamkajšnjem območju ne delujejo, po pomoC je treba okrog kilometer daleč. Ko so prišli gasilci, karabinjerji, osebje gorske službe je bilo že prepozno. Sedaj se bido gotovo vnele polemike, sodstvo je uvedlo preiskavo, ugotoviti morajo morebitne krivde. Nekateri so včeraj pravili, da tamkajšnje ombočje sploh ni nevarno, nesrečo pa naj bi morebiti zakrivil manjši plaz, ki je zasul potok, ustvaril se je nekakšen naravni jez, ki je zatem nenadoma popustil. Huda neurja so vCeraj ponoči terjala Žrtve in povzročala škodo tudi v drugih državah. Iz Francije poročajo, da je neurje terjalo najmanj osem smrtnih žrtev. Med temi so trije skavti, stari med 23 in 27 let, ki so se med divjanjem nevihte z avtom zaleteli v drevo. Strmoglavilo je majhno športno letalo in pilot je umrl, v Rambouilletu sta zaradi slabe vidljivosti trčila dva avtomobila in voznika sta umrla; v Nancyju je umrl šofer kamiona, v •nekem kampu pa je strela ubila žensko. Na.desetine je ranjenih in škoda je ogromna. Zaradi hudega • neurja je moten železniški promet na območju Chamberya na vzhodu Savojskih Alp. Veter je namreč med neurjem podrl veC dreves, na območju Dijona pa je poškodoval tudi električno omrežje. V Zuriškem jezeru na severu Švice je v neurju utonil en moški, drugega pa Se pogrešajo. Policija iz zahodnega kantona Vaud pa je sporočila, da je zaradi hudib nalivov ali močnega vetra prejela več kot 300 telefonskih klicev. Zaradi neurja je moral koncert v Ženevi odpovedati tudi francoski pevec Johnny Halliday. ~ SLOVENIJA / OGROMNA MATERIALNA SKODA Neurje v Mariboru MARIBOR - Petkovo hudo neurje na mariborskem območju je močno prizadelo občini Šentilj in Kungota. Kot je v oddaji Dogodki in odmevi poročal Radio Slovenija, je v občini Šentilj po prvih - Se nedokonCnih - ocenah škode zaradi zemeljskih plazov za približno sto milijonov tolarjev; v občini Kungota pa je po prvih neuradnih ocenah škode vsaj za 140 milijonov tolarjev. V občini Šentilj je voda zalila stavbo občine in policije ter kleti nekaj hiš, največ škode pa je na infrastrukturi. Zemeljski plaz še vedno ovira promet na regionalni cesti Šentilj - Sladki Vrh, ovire pa so tudi na cesti med Zgornjo Kungoto in Jurijem. Zaradi plazu je zaprta lokalna cesta Sentilj-Zgornja Kungota pri kraju Kresnice, lokalna cesta v Svečanah pri Sladkem Vrhu pa je zaprta zaradi vdrtega mostu. Zaradi visoke vode je nekaj škode tudi na kmetijskih površinah, medtem ko redka toča ni povzročila večje škode. Župan občine Kungota Jože Kraner je za Radio Slovenija povedal, da bo po prvih ocenah sodeč v njegovi občini sanacija zelo draga. Poplavljenih je bilo preko 30 stanovanjskih hiš, močno pa je poškodovanih preko 60 kilometrov občinskih cest. Sprožilo se je tudi precej zemeljskih plazov, dva pa moCno ogrožata stanovanjske hiše. Občine same ne bodo mogle kriti škode, saj si še niso opomogle od škode, nastale v prejšnjih neurjih. V Kungoti je bilo to neurje že Četrto letos, je še poročal radio Slovenija. (STA) ITALIJA / POČITNICE Največ prometnih zastojev na avtocesti za Kalabrijo RIM - Stara in zelo nevarna »avtocesta« Nea-pelj-Reggio Calabria je bila tudi včeraj po pričakovanjih spet huda boleča točka celotnega italijanskega prometnega sistema. Na avtocestnem odseku med Salernom in Caserto so sredi dneva zabeležili kolono, ki je bila dolga skoraj 15 kilometrov, do hudih zastojev pa je prišlo na celotni trasi vse do Reggia Calabrie, kar je imelo seveda tudi posledice na Čakalno dobo za trajekte za Sicilijo. Vsako poletje se Časopisi ukvarjajo s to cesto, oblasti obljubljajo ukrepe, jeseni pa vse skupaj roma v pozabo. Zelo gost promet je bil včeraj tudi na avtocestah okrog Rima in, kot vedno, tudi med Bologno in Firencami, kjer na srečo ne poročajo o hujših zastojih. Na mejah je bilo največ prometah na prehodih s Slovenijo, na mejah s Francijo in z Avstrijo, kjer praktično ni veC nobenih kontrol, pa je bil promet zelo tekoč. Na Severu je avtomobilistom povzročilo težave slabo vreme, ki je prizadelo zlasti Lombardijo in severni del Piemonta. PREKMURJE / MANJŠINA TRGOVINA Z OROŽJEM / STATISTIKE Kolektivna krivda pripadnikov madžarske skupnosti zaradi lepljenja plakatov? ZDA so bile leta 1998 prve izvoznice orožja Izvoz se je v lanskem letu še dodatno povečal LENDAVA - Svet Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti (PMNSS) je obsodil ti. plakatno akcijo v Lendavi, ko so neznanci dan pred osrednjo slovesnostjo ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji plakate z informacijo o slovesnosti prelepih s plakati v madžarščini. Člani Sveta, ki so obsodih tudi dogodke, ki so temu sledili, menijo, da so zaradi lepljenja plakatov pripadniki pomurske madžarske narodne skupnosti obdolženi kolektivne krivde, so sporočih iz PMNSS. V Svetu ob tem poudarjajo, da za plakate ne prevzemajo odgovornosti. Dodajajo, da storilec še ni znan in da je ta lahko kdorkoh. V sporočilu za javnost poleg tega opozarjajo še na nekatere druge nevšečnosti, s katerimi se spopadajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. V zvezi z odprtjem lendavske obvoznice pojasnjujejo, da so bila vabila za slovesnost razposlana le v slovenskem jeziku in da so razen lendavskega župana vsi govorniki spregovorih le v slovenščini. Ob tem v Svetu PMNSS izpostavljajo še dejstvo, da velik del zaposlenih na lendavski upravni enoti ne govori' madžarskega jezika, Čeprav je na dvojezičnem območju raba obeh jezikov enakopravna in obvezna. Poleg rabe jezika je po mnenju PMNSS pereče tudi vprašanje financiranja madžarske skupnosti. Zavračajo pa tudi obdolžitve, da prekmurski Madžari sanjajo o veliki Madžarski, in poudarjajo, da sanjajo le o Evropi, v kateri bodo oni vezni člen med Slovenci in Madžari. (STA) Trgovina z orožjem ZDA so še vedno največji izvoznik orožja: Podatki za I. 1998 v milijonih dolarjev: Izvoz orožja 1. ZDA HH 7.081 2. Rusija 1 1.700 3. Francija ■ 3.000 4. Velika Britanija 1 1.200 5. Kitajska 1 700 Uvoz orožja 1. Saudska 'Arabija — 2.700 2. Zdr. arab. emirati H 2.500 3. Malezija ■ 2.100 4. Egipt ■ ■ 1.200 5. Alžirija Vir: Kongres ZDA 1 500 VVASHINGTON - ZDA so tudi v letu 1998 ostale največje izvoznice orožja. Kot kaže letno statistično poročilo raziskovalne službe ameriškega kongresa, so ZDA lani izvozile orožje v vrednosti 7, 1 milijarde ameriških dolarjev, kar je 1, 4 milijarde več kot v letu poprej. Kljub temu, da se je vsota vrednosti prodanega orožja po vsem svetu leta 1997 z 21, 4 milijarde nekoliko zvišala na 23 milijard dolarjev, pa se obseg trgovanja z orožjem v primerjavi z letom 1993 zmanjšuje. Takrat so po vsem svetu prodali orožje v vrednosti 37, 4 milijarde dolarjev. Odtlej se zaradi padanja cen nafte in finančne krize v Aziji zmanjšuje povpraševanje naj-vecjib kupcev. Ti so bili tudi lani Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in Malezija, sledijo pa Egipt, Alžirija in Izrael. (STA/AP) EVROPSKI SKLADI / NABRE21NA, DOLINA, REPENTABOR NOVICE Tudi župani okoliških občin napovedujejo priziv na DUS Ostre kritike na račun »političnega sklepa« deželnega odbora Po tržaškem županu Riccardu Illyju so tudi župani Devina-Nabreži-ne, Doline in Repentabra napovedali priziv na Deželno upravno sodišče (TAR) proti odločitvi Dežele, ki je tri okoliške občine izključila iz evropskih skladov t.i. »Objektiva 2«. Marino Vocci, Boris Pangerc in Aleksij Križman so se cporazumeli za skupno akcijo, ki bo po eni strani pravne narave (priziv na DUS), po drugi pa političnega značaja. Vse tri okoliške občine menijo, da imajo pravico do evropskih podpor za gospodarske dejavnosti. Pangerc navaja primer Tovarne velikih motorjev in dolinsko obrtno cono, Vocci štivansko papirnico Burgo, Sesljanski zaliv in še marsikaj, Križman pa izpostavlja negotovo usodo tovornega postajališča pri Fernetičih, ki bo z polnopravnim vstopom Slovenije v EU v bistvu izničeno. Protesti nad odločitvijo deželne vlade prihajajo tudi iz vrst nekaterih gospodarskih in strokovnih združenj, ki tudi sama razmišljajo o prizivu na upravno sodišče. Polemične pušCice zlasti na račun reakcij tržaškega župana pa prihajajo iz vrst Severne lige, ki sklep deželnega odbora ocenjuje kot uravnovešeno in realistično odločitev. Najbolj jezna nad Illyja sta vsekakor tržaška deželna odbornika Sergio Dressi (NZ) in Franco Franzutti (FI-LpT), ki zavračata očitek, da je Dežela klonila pred zahtevami Furlanije in s tem diskriminirala Trst. MARINO VOCCI Res škandalozna in tudi nerazumljiva politična odločitev Škandalozna in neverjetna odločitev. Takole Črtanje Devina-Nabrežine iz seznama občin »Objektiva 2« komentira župan Marino Vocci, ki se je včeraj o sklepu deželnega odbora pogovarjal s kolegoma Borisom Pangercem (Dolina) in Aleksijem Križmanom (Repenta-bor). Z njima je Vocci, ki se bo posvetoval tudi z načelniki občinskih svetovalskih skupin, preveril možnost skupnega priziva na Deželno upravno sodišče (TAR). Nabrežinski župan je prepričan, da je šlo za politično odločitev deželnega odbora, ki pa je tudi v kričečem nasprotju z usmeritvijo italijanske vlade. Okrožnica zakladnega ministrstva namreč izrecno govori, da mora Dežela pri določitvi ozemlja za »Objektiv 2« upoštevati obmej-nost področja in njegovo teritorialno homogenost. Na ta načela se je Antonionejev odbor enostavno požvižgal, meni še Vocci. Rimska vlada je odkrito pozvala deželno upravo, naj da prednost ozemlju, ki je oddaljeno od državne meje največ deset kilometrov, tako da bodo njegove ekonomske strukture Cim manj boleče sprejele vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Zupan v svoji izjavi nato podčrtuje, da je Občina Devin-Nabreži-na pred kratkim izdelala razvojni gospodarski projekt in zanj že zaprosila za finančno podporo tudi bruseljske oblasti. Kaj bo sedaj s tem načrtom ni znano, naglaša še Vocci, ki nato omenja štivansko papirnico Burgo, turistične projekte za oživitev Sesljanske-ga zaliva in izliva Timave, a tudi manjše gospodarske dejavnost vzdolž meje s Slovenijo, začenši s kmečkim turizmom in domačim obrtništvom. BORIS PANGERC Deželna vlada spet zasadila nož v hrbet okoliškim občinam S sklepom, da Črta Dolino iz evropskih skladov, je uprava FJK v roku enega samega meseca že drugič zasadila nož v hrbet okoliškim občinam, komentira zadevo dolinski Zupan Boris Pangerc. Po njegovem je takšno bolestno znašanje nad nekaterimi okoliškimi občinami in nad Dolino, ki je - glede na velikost svojega oz-melja - visoko industrializirana občina, je pe-prosto nerazumljivo, še manj pa sprejemljivo. Dolina meji s Slovenijo, s katero je v zadnjem Času vse bolj intenzivno sodeluje, predvsem z Občino Hrpelje-Kozina; meji z Občino Milje, ki predstavlja naravni podaljšek teritorija, na katerem naj bi se udejanjal nadaljnji razvoj s posegi iz evropskih fondov. Na ozemlju občine deluje tovarna VVartsila-GMT, ki je najveCja v pokrajini in stalno v težavah, predvsem kar zadeva zaposlitveno raven delovne sile. Pravi model učinkovite realnosti zasebne pobude pa - meni Pangerc -predstavlja Obrtna cona Dolina, kateri bi bilo potrebno v bodoče zagotoviti skladen razvoj njenih uspešnih dejavno- sti. Ko bodo odpadle meje s Slovenijo, pa bo naš širši teritorij v središču obsežnega področja evropskih regij. Zato je dvolična politika FJK še toliko bolj nerazumljiva in obsojanja vredna, ker si na eni strani polni usta z bodočo Evropo, na drugi pa nas peha v ”centralnoafriško“ vzdušje. Dolinska uprava bo proti sklepu deželnega odbora vložila priziv na Deželno upravno sodišče in, Ce to ne bo zaleglo, se bo obrnila na pristojne organe v Bruslju. Zadnja tolažba bo najbrž pobratenje z občino Viva-ro pri Pordenonu s sredstvi, ki jih bo prejela od EU na naš raCun. Mandi! (furlanski zdravo), zaključuje svojo izjavo Pangerc. Elektrovodi močno onesnažujejo kraške vasi Naravovarstveno združenje »Prijateljev zemlje« (Arniči della terra) je izvedlo raziskavo o elektro-magnetskem onesnaženju Kraškega ozemlja, ki ga povzročajo zlasti elektrovodi. Iz raziskave izhaja, da elektrovodi najbolj prizadenejo Trebče, kjer je veC kot polovica vasi podvržena škodljivim učinkom, kar delno velja tudi za PadriCe, zlasti na območju športnega centra, ki se nahaja v neposredni bližini transformatorske naprave ENEL. V devinsko-nabrežinski občini so najvecjo elektro-magnetsko onesnaženost zabeležili v Sempolaju ter v Cerovljah, nekoliko manjšo pa v Zgoniku in v Gabrovcu, kjer so elektrovodi precej oddaljeni od vasi. Naravovarstveno združenje obvešča, da bo v prihodnjih mesecih (najbrž decembra) predstavilo javnosti celovito raziskavo o elektromagnetskem onesnaženju v tržaški pokrajini, vključno z mestom. Jutri koncert na Trgu Hortis Na Trgu Hortis bo jutri z začetkom ob 19.30 koncert skupine Continental Singer, ki jo sestavlja kar trideset umetnikov iz različnih evropskih držav. Skupina izvaja predvsem gospel glasbo s svetopisemsko motiviko. Koncert prireja mestno odbor-ništvo za kulturo v sodelovanju s kulturno zadrugo B ona wen tura. »Zelena številka« SKR Stranka komunistične prenove opozarja na svojo zeleno (brezplačno) telefonsko številko 800-801444, na kateri vsak Četrtek in ponedeljek med 17. in 19.uro nudijo informacije in nasvete o problematiki javnega zdravstva. Strokovnjaki SKP posredujejo občanom tudi informacije o storitvah javnega zdravstvenega podjetja. Koncert mestne godbe Verdi Na Trgu Unita bo jutri zvečer (začetek ob 20.30) že običajni poletni koncert mestne godbe na pihala Giuseppe Verdi, ki ga prireja odbomištvo za kulturo Občine Trst. Godba, ki jo vodi dirigent Fulvio Dose, bo izvedla skladbe Elgara, Masseneta in Mangioneja ter tudi nekaj znanih pesmi slovitega Franka Sinatre. Lovska zveza razpisuje fotografski natečaj »Spoznavanje lova«, tako se glasi naslov 6. državnega fotografskega natečaja, ki ga je razpisala italijanska lovska zveza v prepričanju, da je lov kulturno in socialno dejanje, ne pa nekaj, kar si zasluži obsojanje. Natečaj je namenjen vsem fotoamaterjem, vpis je brezplačen. Dovoljena je kakršnakoli tehnika, vendar v barvah, pošljemo pa lahko največ 5 fotografij (najmanjši format je 13x18, najvecji 30x40 cm), in sicer na sedež lovske zveze (Federazione Italiana della Cac-cia, Drevored Tiziano 70 v Rimu (tel. 06-36858466 ali 36858461, fax 06-36858585) do 3. oktobra letos. Nagrada za prvo mesto znaša 3 milijone lir, za drugo dva in za tretje milijon lir. Podrobnejše informacije nudijo tudi na tržaškem pokrajinskem sedežu lovske zveze v Ul. Macelli 5 (tel. 040-89908233, fax 040-89908262). ZGONIK / POJASNILO ODBORNIKA MILICA POLETJE / ZELO ZANIMIVA POBUDA »Zamenjava je okrepila skupino Skupaj-lnsieme« Obžalovanje za polemične tone sporočila SKP »V vsakem zavezništvu je bistveno sodelovanje« Zanimanje za plovbo v zalivu že tisoč potnikov za Raptus Krajša slovesnost ob navzočnosti podžupana Damianija V zvezi s stališčem SKP glede zamenjav v zgo-niskem občinskem svetu nam je odbornik Lucijan Milic (na sliki) poslal izjavo, v kateri pojasnjuje volil-cem, da je svojo odločitev narekovala predvsem skrb za Cimboljše upravljanje vseh občinskih storitev. Skupina Skupaj - Insieme, podčrtuje Milic, je pridobila svetovalca, ki je že v svoji prejšnji mandatni dobi pokazal veliko mero požrtvovalnosti, velik cut za odgovornosti in sposobnosti pri upravljanju občinske sekcije za civilno zaščito in prostovoljnih gasilcev. Pod njegovim vodstvom je postala ta skupina nenadomestljiv element, ki je s svojo strokovnostjo in izkušenostjo občinski upravi v veliko pomoč in ponos. »Svojim volilcem, ki so mi v velikem številu izrazili zaupanje na volitvah, ki rad poudaril, da bom vsekakor ohranil iste kompetence kot prej, saj bom še naprej opravljal funkcijo odbornika. Obžalujem pa, da se je SKP v tako polemičnem tonu obrnila na javna občila in da ne ceni dejstva, da se je naša lista Skupaj - Insieme še bolj utrdila, saj je v njenih vrstah sedaj tudi predstavnik SIK, ki je vsekakor naš volilni zaveznik. V vsakem zavezništvu je namreč bistveno medsebojno podpiranje in sodelovanje«. Navajen sem, nadaljuje Milic, da se je pri vseh odločitvah na občinski ravni, tako v prejšnjih letih kot sedaj, gledalo predvsem na dobrobit celotne občine, ne glede na politične barve in medstrankarska trenja. V tej luči je tudi moja osebna odločitev, da odstopim. Pozval bi torej SKP, da s svojim predstavnikom v občinskem svetu prispeva s konkretnimi dejanji pri reševanju številnih in pomembnih nalog, ki zahtevajo konstruktiven doprinos vseh občinskih svetovalcev. Trajekt Raptus (na sliki, foto KROMA) , ki večkrat dnevno povezuje Pomol Audace z barkovljanskim por-ticem, je deležen velikega zanimanja občanov in seveda tudi turistov. To je na včerajšnji krajši slovesnosti povedal podžupan in odbornik za kulturo Roberto Da-miani, ki so mu simbolično darovali listek številka tisoč, kolikor je potnikov, ki jih je trajekt pripeljal doslej iz mesta v Barkovlje ter v nasprotno smer. Damiani in navzoči predstavniki javnih oblasti so pozdravili uspeh nove plovne proge po našem zalivu in izrazili upanje, da se bo ta pobuda nadaljevala tudi prihodnje leto. RAZSODBA / DE2ELNO UPRAVNO SODIŠČE Občina Trst mora pri globah poskrbeti za slovenski prevod Sodišče je delno sprejelo priziv Primoža Sancina Priziv, ki ga je Primož Sancin vložil preko svojega odvetnika Renza FrandoliCa na Deželno upravno sodišče, je delno sprejemljiv, delno pa ga ni mogoče sodno nadaljevati. Tako se zaključuje ne samo obsežna (26 strani), temveč predvsem zelo zanimiva razsodba deželnega upravnega sodišča (DUS), ki po poglobljeni analizi vprašanja manjšinske zaščite oz. določil na tem področju priznava slovenskim občanom pravico, da od Občine Trst lahko zahtevajo prevod dokumenta o morebitni globi, ki so jim jo naložili. Sancin je svojčas prejel globo zaradi prepovedi o parkiranju in se je obrnil do Občine s prošnjo, da mu dokument dostavi tudi v slovenskem prevodu. Odgovor Občine je bil odklonilen, sklicevala se je na županovo odredbo z dne 22. januarja 1996, ki tega ni dopuščala. Sancin se s takim zadržanjem ni strinjal, pritožil se je na DUS, Občina Trst pa je medtem (8. ma- rac letos) sporno odredbo zamenjala z drugo: po njenih trditvah je v novi odredbi upoštevala zakon, s katerim so ratificirali okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin, tako da je priziv brezpredmeten. Na deželnem upravnem sodišču pa se s takim stališčem niso povsem strinjali, zavrnili so sicer zahtevo po razveljavitvi odredbe iz leta 1996, na katero se je Občina sklicevala, zato pa so razveljavili ukrep, s katerim je Občina zavrnila zahtevo po prevodu, kar pomeni, da proznavajo pravico po prevodu. Razsodba uvodoma navaja izvajanja odvetnika Frandoliča, ki utemeljuje, zakaj je po njegovem mnenju početje Občine »nepravično in nezakonito«, in kakšna določila vse krši, od ustave do deželnega statuta FJK, do posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu, in do osimskega sporazuma. Zatem sodniki omenijo stališče odvet- nikov Občine Trst, nakar pričnejo svoje dolgo izvajanje, pri čemer ugotovijo, da se vprašanje »nanaša na raven zaščite... italijanskih državljanov slovenskega jezika, kar terja krajši excursus o tej zapleteni zadevi«. Deželni sodniki začnejo kar pri mirovni pogodbi, torej v obdobju že pred odobritvijo Ustave, in poudarjajo različni odnos do treh velikih manjšin v Italiji. Nadalje opozarjajo na besede, ki so zapisane v Ustavi, in sicer, da »Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi določili«, kar pomeni, da zanje ne skrbi samo država, sicer bi uporabili izraz »zakon«, temveč tudi dežele in občine, vsaka na svojem področju in na podlagi svojih pristojnostih (tako na primer globalno zaščito lahko sprejmejo samo z državnim zakonom). Obenem deželni sodniki na-glasajo, da je prav jezik tisti, ki označuje manjšino, pred drugimi a-spekti, kot so etnični ali kulturni. Izvajanje sodnikov se nadaljuje z analizo določil deželnega statuta, neke prejšnje razsodbe samega deželnega sodišča v zvezi z rabo slovenščine na pokrajini (s katero se ne strinjajo), raznih mednarodnih dokumentov v zvezi s človekovimi pravicami, helsinško konferenco, še posebej se zaustavijo pri Londonskem memorandumu in Osimskih sporazumih, pri nekaterih razsodbah Ustavnega sodišča. Na podlagi vsega tega pridejo do zaključka, da je vrsta državnih in deželnih zakonov »priznala slovensko manjšino, iz tega priznanja pa izhaja najnižja vsebina zaščite, torej poravica do uporabe jezika v odnosih z oblastmi«. Po drugi strani pa je to zaščito možno uresničevati v praksi le tedaj-, ko za kaj takega obstaja konkretna možnost, na primer ustrezni uradi s prevajalsko službo. Občina Trst s takim uradom razpolaga, zato je zaključek sodnikov (o razsodbi nasploh bomo izčrpneje še poročali) jasen: mora poskrbeti za prevode. POČITNICE Promet včeraj razmeroma tekoč Nekaj težav le na prehodu Škofije Tržaške ceste so na splošno kar dobro prestale včerajšnji naval avtomobilov na državne meje s Slovenijo. Na avtocestnem izhodu pri Moščenicah so se že v zgodnjih jutranjih urah ustvarile dolge kolone, ki pa niso povzročile velikih zastojev, čeprav je bil promet proti Trstu ves dan precej upočasnjen. Največ turistov (predvsem Italijanov) je prečkalo državno mejo na Škofijah, kjer so v bistvu do večera beležili kolone, tudi zaradi dobrega sodelovanja med policijama obeh držav, pa je bil promet na splošno precej tekoč. Le pozno dopoldne so morali pri Zavijah za nekaj časa usmeriti promet na mejo pri Lazaretu, kar je ustvarilo znane težave v zgodovinskem jedru Milj. Nekaj zastojev je bilo tudi na Fernetičih in na Pesku. Na mejnem prehodu v dolinski občini so letos vsekakor zabeležili precej manj prehodov kot prejšnja leta, kar priča o hudem padcu turističnega obiska na Kvarnerju in zlasti v Dalmaciji. Zanimivo je, da so mnogi turisti (zlasti Nemci in Avstrijci) prišli na Fernetiče v prepričanju, da je to najkrajša pot za hrvaško obalo, zato so imeli policisti in karabinjerji polne roke tudi z nudenjem informacij avtomobilistom. Gost promet pričakujejo danes zvečer na vseh mejnih prehodih s Slovenijo in tudi na obalni cesti. Včeraj ponoči težje poškodovan motociklist iz Križa Na pokrajinski cesti v višini Križa se je včeraj pozno ponoči, nekaj pred 2. uro, težje poškodoval 50-letni Sergio Kusturin iz Križa. Z resilcem službe 118 so ga odpeljali v katinar-sko bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Dinamika nezgode, s katero se ukvarjajo na-brežinski karabinjerji, ni povsem jasna. Znano je samo to, da se je Kusturin zaletel z nekim drugim motociklistom, 19-letnim Aljošo Ostrouško, ki prebiva v Briščikih. Ostrouška, ki je poznan v tukajšnjem nogometnem okolju, saj je član Primorja, za katerega je nastopal v članski ekipi, je imel več sreče: opomogel si bo že v desetih dneh. Utonil pred Devinom Včeraj popoldne je nekega priletnega Tržičana doletela podobna usoda, kot je pred dvema dnevoma nekega Miljčana: zelo verjetno ga je obšla slabost in je utonil. Moški (64-letni M.P.) je plaval v morju pred Devinom, po nepotrjenih vesteh je bil precej daleč od obale, iz česar bi se dalo sklepati, da je do tam prišel s kakšnim plovilom. Ko so sprožili alarm, je poseglo osebje pristaniškega poveljstva, ki je poklicalo na pomoč službo 118, vendar je bilo vse prizadevanje zaman. BARKOVLJE / GLEDALCI ZASEDLI OBALO IN RAZGLEDNE TOČKE NA KOPNEM IN MORJU Navdušenje za »air $how« Večtisočglavo množico je najbolj prevzela italijanska letalska akrobatska skupina -Dober nastop edinega slovenskega pilota na pilatusu - Slabo organiziran javen prevoz Prireditev je opravičila ime, prvi tržaški »air show« je namreč bil pravi spektakel, ki je na nabrežje od barkovljanskega portiča do Miramara privabil večtisočglavo množico. Običajnim sobotnim kopalcem, ki so že zjutraj z vsem potrebnim - s stoli, daljnogledi, jedačo in pijačo - zasedli strateške položaje, se je pridružilo veliko radovednežev, ki so se v Barko vi j e začeli zgrinjati v vročih in soparnih popoldanskih urah. V glavnem so Tržačani upoštevali priporočila organov javne varnosti in se posluži-li javnih prevoznih sredstev, vendar so bili slabo poplačani, bolj nazaj kot tja grede. Malo pred 19. uro, ko je bilo velike letalske predstave konec, ni bilo namreč avtobusov od nikoder, ko pa so končno le prišli, je bil pravi naval nanje. Pot do prizorišča in nazaj je bila torej za veliko večino prilično mučna, ra- zen za razigrano armado motoristov, vendar pa se je bilo, kot so številni vzklikali predvsem tistim, ki so show zamudili, vredno spotiti. Najbolj je seveda občinstvo navdušila italijanska desetčlanska eskadrilja, ki je imela najdaljši nastop. Ce ne bi uradni glasnik italijanske letalske akrobatske skupine ob koncu povedal, da je za zaključek samo pet letal v pozdrav Trstu na nebu zarisalo mavrico v barvah »trikolore«, bi verjetno le malokdo opazil, da je polovica eskadrilje odletela brez slovesa. Manjša okvara, je bilo rečeno, je enemu od letal onemogočila zaključek nastopa, vendar so se tedaj navdušeni, vendar precej nestrpni gledalci že začeli pomikati proti ključnim mestom, da bi čimprej zapustili prizorišče »enkratnega dogodka«. Pred nebom, na katerem se je spektakel začel nekaj po napovedanem urniku, se pravi nekaj čez 17. uro, si je bilo vredno ogledati dogajanje na zemlji in na morju. Za »uradnimi« čolni so se v Tržaškem zalivu razvrstile jadrnice, ki so prizorišče lepo zaokrožale z morske strani, na kopnem je bilo najbolj živahno vzdolž obmorske ceste, vendar so bile primemo zasedene tudi vse razgledne točke višje v bregu, začenši z Napoleonsko cesto. Kljub izrednosti dogodka je veliko ljudi menilo, da ne gre časa »zapravljati samo z buljenjem v nebo« in so se tako med letalskim akrobatskim nastopom kopali, sončili, nadaljevali partijo kart in podobno. Niti minute za ogled »vragolij« na nebu pa niso imeli v kioskih, vročina je bila namreč mestoma skoraj neznosna, posledično tudi žeja. Vlogo uradnega Spikerja in tudi neposrednega radijskega komentatorja je glav- ni organizator, Pokrajina Trst, zaupal krajevni radijski postaji Radio punto ze-ro, ki je nastavila zvočnike po celotni barkovljanski obali. Včasih jasno včasih bolj hreščeče je bilo slišati opomine, v katero smer je najbolje obrniti pogled. Začetni del showa je šel bolj neopazno mimo, saj je večina, kljub radijskim obvestilom, menila, da gre za poskusne poletele. Z drznimi obrati letalcev-akrobatov so se gledalci začeli spoznavati pravzaprav z nastopom edinega slovenskega pilota, kap. Čauberja na pilatusu. Množico, še neuko letalskih akrobatskih veščin, je posebej presunil nizek let, tik nad morjem. Pred nastopom jordanske kraljevske eskadrilje je bil na vrsti še en solist, na malem dvokrilcu, kar je njegovemu kroženju in vrtenju dajalo povsem drugačen videz. Skupina Royal Jordanian Falcons je v kombinacijah za Štiri letala že nekako napovedala kasnejši nastop italijanske eskadrilje. Tudi pri njihovih točkah ima ob spretnosti veliko težo koreografija, privlačno pomagalo za lep učinek pa je tudi dim, s katerim letala »rišejo« po nebu. Pred težko pričakovanim nastopom italijanske akrobatske skupine, je na nebu vratolomno »zaplesal« Se en solist, nakar so člani italijanske helikopterske službe prikazali akcijo »reševanja ponesrečenca iz morja«. Nakar so se le prikazala italijanska letala, Frecce trico-lori, ki so v pozdrav in slovo na nebu zarisale tudi tribarven reg, v barvah italijanske zastave. Nastop devetih članov skupine, ki so se med izvajanjem navadno razdelili v dve podskupini in solista, je bil seveda za občinstvo najbolj osupljiv in privlačen obenem. Ffitra letala so na nebu sestavljala in razstavljala figure, bliskovito izmenjala položaje in sproti še kaj »narisala«, tako da so ljudje na zemlji in morju imeli kaj videti. Kljub neustavljivi želji, da bi se po spektaklu čimprej znašli doma, pa so radi Se prisluhnili (radijski) obljubi organizatorjev, da bodo včerajšnjemu, prvemu sledili še drugi »enkratni dogodki«. (bip) OPČINE / TABOR 99 V PROSVETNEM DOMU Na ogled praznične noše v 30 letih kraške ohceti Za odprtjem razstave Bogastvo izročila začetek letošnjih prireditev »Stopimo torej med noše, pustimo jim, da same spregovorijo in uživajmo ob njih barvah, krojih in mogoče spominih, ki nas vežejo nanje. Z nošami se preteklost ne vrača, le obuja se in nas opominja Se na druge zaklade slovenske kulturne dediščine, ki se neovrednoteni skrivajo v kolektivni podzavesti naše skupnosti.« S tem vabilom se zaključuje predstavitev razstave Bogastvo izročila, ki jo je v imenu organizatorjev napisala Martina Repinc. Nanj se lahko odzovete že jutri zvečer, ko bodo v openskem Prosvetnem domu odprli razstavo, na kateri bodo do 22. avgusta na ogled poročna oblačila 19 parov, ki »so se vzeli« na dosedanjih izvedbah Kraške ohceti. Z jutrišnjo otvoritvijo lepo postavljene razstave, za kar sta poskrbeli Adriana Cibic Regent in Magda Starec Tavčar, se tudi začenja letošnji niz prireditev v okviru tradicionalnega openskega Tabora, ki ga Ze vrsto let organizira domače istoimensko kulturno društvo. O kraskih prazničnih nošah bo na jutrišnji prireditvi, ki se bo začela ob 20.30, spregovorila Vesna Guštin, v kulturnem programu pa bosta nastopila Tullio Možina in Egon TauCer. Kot že rečeno, bo razstava Bogastvo izročila odprta do 22. avgusta, in sicer vsak dan od 16. do 20., ob sobotah in nedeljah pa do 22. ure. Do zaprtja razstave, ki jo časovno narekuje letošnja izvedba Kraške ohceti (na njej namreč sodelujejo vsi kraski zakonski pari v noši, seveda), pa se bo na Taboru 99 zvrstilo vec zanimivih prireditev. Ge z začetne preletimo kar na eno zaključnih, ki pa se tematsko zelo tesno veže na Bogastvo izročila, moramo opozoriti, da bodo v Prosvetnem domu v sredo, 18. avgusta predstavili zelo zanimiv Ciklus ljudskih noš, akvarele Saša Šantla. Gre za mičen in natančen oris slovenskih ljudskih nos, ki jih je zapustil goriški slikar Sasa San-tel, za publikacijo sta strokovni zapis o avtorju in njegovem delu prispevali Raffaela Sgubin in Marjeta Mikuž, posebno zanimivost pa publikaciji dajejo prav priloženi ponatisi Santlovih akvarelov. Poletni seminar ZCPZ V Rogaški Slatini Danes, v nedeljo, 8. t.m., se bo kar 115 elanov Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta odravilo na pot v Rogaško Slatino, kjer se bodo udeležili enotedenskega poletnega seminarja za organiste, pevovodje in pevce. Zbiranje v hotelu Strossmayer, kjer bodo bivali in kjer bodo imeli tudi vaje, je predvideno od 16. ura dalje. Med tednom bodo udeleženci v jutranjih urah obiskovali pevske vaje in pa bosta odgovorna g. Lojze Kobal m prof. Tomaž Simčič. Dvanajst pretežno prav mladih organistov pa bo posebej vadilo pod mentorstvom priznane organistke, prof. Angele Tomanič iz Ljubljane. Ob koncu bodo pridobljeno znanje predstavili med krajšim nastopom. Tudi letos bo o liturgični vlogi cerkvenega petja in zbora za posebnem predavanju spregovoril g. Lojze Kržišnik. Udeležence seminarja pa bo v petek, 13. avgusta, obiskal tudi mariborski škof msgr. Franc Kramberger. To srečanje bo predvsem uglašeno na bližnjo razglasitev škofa Slomška za blaženega. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za vrsto koncertov in izletov, ki bodo Se posebej popestrili enotedensko bivanje tržaških cerkvenih pevcev in njihovih organistov in zborovodij v tem znanem zdravilišču. Vabilo skladateljem Kakor smo že obvestili, namerava jeseni Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta izdati zbirko zborovskih duhovnih pesmi zamejskih skladateljev. Zato vabi skladatelje, da sodelujejo pri pobudi. Vsak avtor lahko predstavi tri skladbe, od katerih bo vodstvo Zveze izbralo dve za zbirko. Pesmi se lahko nanašajo na vse dobe cerkvenega leta, na sveto mašo ali druge cerkvene obrede. Prednost imajo pesmi o Sv. Duhu, za manjše cerkvene praznike, darovanjske in sklepne mašne pesmi. Kot smo Ze poudarili v prvem vabilu, pri pisanju in izbiranju pesmi upoštevajte sedanje slovenske glasbene in literarne dosežke. Skladbe za mešani, moški, ženski ali mladinski zbor, za zbor soli in orgle pošljite na naslov Zveze (ZCPZ, Ul. Donizetti, 3 - 34133 Trieste - Trst) do prihodnjega 28. avgusta. TRG UNITA / PREJŠNJO SREDO Pihalni orkester Breg navdušil občinstvo V sredo je na Trgu Unita v okviru niza koncertov pihalnih orkestrov s celovečernim koncertom navdušil Tržačane pihalni orkester Breg. (Foto KROMA) H LONJER-KATINARA / LEP USPEH TREH (ZELO) MLADIH IZVAJALCEV n Začelo se je bolj za šalo kot zares, končalo pa z nastopom v Barkovljah Damjan, Marko in Tomaž med dvajseterico najboljših "Natečaj za mlade izvajalce" je naslov članka, ki je sredi junija na šesti strani Primorskega dnevnika vzbudil pozornost treh štirinajstletnikov. Slo je za razpis prvega deželnega tekmovanja za mlade ustvarjalce od 13. do 25. leta starosti na pobudo tržaškega občinskega odbornist-va za kultmo, združenja Bavisela in družbe Gior-geda Records. »Zainteresirani lahko telefonirajo na št.....« se je glasil zadnji stavek uokvirjenega članka. In Damjan je zavrtel telefonsko Številko. Kaj se je potem zgodilo? Damjan Coretti (kitara in violina), Marko Slavec (glas) in Tomaž Scarcia (klaviature), ki so pred nekaj meseci ustanovili pravi bend, so se prebili v drugi krog tekmovanja in bodo sedaj tri večere zaporedoma nastopili na barkovljanskem nabrežju v sklopu pobud »V pričakovanju Velikega Srnama«. Toda zgodba ni tako enostavna. Treba je bilo prehoditi kar zahtevno pot, ki so jo (in zato si zaslužijo prav srčen aplavz!!!) naši junaki opravili prav sami. Sami so prišli v stik s prireditelji, sami so vadili, sami so napisali in uglasbili, nekaj pesmi, sami so se snemali itd. Prirediteljem je bilo treba najprej predstaviti kaseto s tremi skladbami. Toda prihajale so kasete iz celotnega območja Trive-neta, prispelo jih je okrog tristo. Skratka, se zdaleč ni bilo upanja za uvrstitev med prvih trideset, ki bi nastopili sre- di julija v Mladinskem hotelu pri Miramaru. Lahko si predstavljate, kako so bili presenečeni (in presrečni) fantje, ko so jih poklicali za nastop pri Miramam. Uvrstili so se med desetino najboljših! Ta ponedeljek pa so jih obvestili, da so se prebili celo v drugi krog tekmovanja, ki bo na vrsti v Barkovljah, kjer bo nastopilo le 20 mladih izvajalcev. Cas pa je, da predstavimo te mlade nadebudne korenjake: vsi trije so v preteklem šolskem letu obiskovali tretji razred nižje srednje sole na Katinari, Marko in Damjan sta doma iz Lonjerja, Tomaž pa s Katinare. Prve nastope kot glasbena skupina so doživljali v lonjerskem poletnem centru, sicer pa so vsi trije aktivni v lonjersko-katinarskem kulturnem društvu že od mladih nog. V Številnejšem sestavu so nastopili tudi na šolskih pri- reditvah, kjer so Ze predstavili avtorske pesmi. Damjan in Tomaž se šolata pri Glasbeni matici; Damjan bo sedaj ciljal na vstop v Četrti razred violine. Tomaž pa je v tretjem razredu klavirja. Marko, ki je glasbeno žilico najbrž podedoval od oCeta, pa se je prav v teh dneh začel posvečati strunam in kitari. Svoj bend so poimenovali Crazy smi-les (kar bi se po naše glasilo Nori nasmehi) in res bi bilo težko te mlade glasbenike poimenovati drugače. Kaj bi se ne smejali, Ce so stari šrinajst let in so najm-lajsa skupina na tekem tekmovanju!! Kaj pa pojejo Crazy smiles? Predstavljajo se z večnimi pesmimi, ki so jih prepevali Beatlesi, imajo pa tudi nekaj »svojih«. Med temi je najbrž najpopularnejša »Dreaming Veronika«, ki je »nekomu« tudi posvečena... V teh dneh pa morajo naši junaki kar pošteno garati. Njihov repertoar obsega deset do petnajst pesmi, za nastop na barkovljanski obali, pa bodo morali pokazati kaj vec. Tudi zaradi tega, ker se bodo takrat (13., 14. in 15. avgusta) sprehali po nabrežju elani žirije. Na vrsti bo še dodatna selekcija: prvih deset uvrščenih bo namreč nastopilo 15. septembra na trgu Unita, poleg tega pa bo imelo možnost dvajseturnega snemanja v studiu Gior-geda Records. Tako ali drugače bodo živahni fantje gotovo še nastopali, Ce že ne na osrednjem tržaškem trgu, pa vsaj med domačimi v vaškem društvu, kjer jim bodo prav gotovo posvetili večer. Njihov uspeh in predvsem zagnanost pa sta neizpodbiten dokaz, Česa so tudi navadni vaški fantje sposobni!! JPC NABREŽINA / Z OTVORITVIJO DVEH RAZSTAV Začetek niza pobud »Morje in Kras na trgu« Razstavi na ogled danes ter od torka do nedelje Z otvoritvijo dveh umetnostnih razstav se je včeraj popoldne začel niz pobud z naslovom »Morje in Kras na trgu«, ki jih prireja Občina Devin-Nabrežina. Prava odprta tržnica bo sicer na sporedu prihodnji vikend, ko bodo nabrežinski trg napolnile pisane stojnice bolšjega trga, predvsem pa enogastronomski kioski krajevnih kmetij ter ribo-gojcev. Ob 18. uri so tako v večnamenskih prostorih občinske knjižnice v Nabrežini najprej o tvorili ra-stavo slikarskih del udeležencev prvega ex-tempo-reja na temo morja in Krasa. S slikami v različnih tehnikah se je predstavilo kar devetnajst slikarjev iz vse. dežele, njihova dela pa bo ocenila strokovna komisija, ki bo rezultate razglasila prihodnjo nedeljo. Le uro kasneje in nekaj deset metrov stran, v prostorih rojstne hiše Iga Grudna je bila sinoči na vrsti tudi otvoritev razstave priznanih krajevnih umetnikov in obrtnikov. Svojo ustvarjalnost na platnu nam tako ponujata slikarki Claudia Raza in Zora Koren Skerk ter slikar Viktor Godnič, medtem ko se z umetnostjo v obrtniški žilici predstavljajo Andrej Mervič s Cerovelj, Nabreži-nec Tomaž Caharija, Igor Marušič s Slivnega, Pavel Hrovatin z Briščkov ter Bogomila Doljak z Nabrežine Postaja. Z izjemo lesnih izdelkov Doljakove, ostali umetnostni obrtniki razstavljajo izključno kamnoseške kreacije pretežno in kraškega marmorja. Po včerajšnji otvoritvi bosta nato obe razstavi na ogled danes ter nato od torka do nedelje, in sicer od 19. do 21. ure. (igb) Zgoraj otvoritev razstave slikarskih del prvega tekmovanja ex-tempore, spodaj pa predstavitev del domačih umetnin in umetne obrti (foto KROMA) BAZOVICA REPENTABOR / PRIHODNJO NEDELJO G. Marijan Živio osemdesetletnik Priprave na veliki šmaren Osrednjo nedeljsko mašo bo vodil škof Ravignani V petek je praznoval svoj 80. rojstni dan g. župnik Marjan Zivic, ki je še do pred leti deloval v Bazovici, kjer je bil aktiven, tako na področju cerkvenih, pa tudi prosvetnih dejavnosti. Ob tej priložnosti so mu v domu za ostarele »Je-ralla« na Padričah pripravili sinoči mašo, nato pa še družabnost. Njegovi farani so tako pokazali, da ga niso pozabili in so mu zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja. G. Zivic se je rodil pri Sv. Ivanu. Njegov oče je bil kamnosek. Po opravljenem učiteljišču je stopil v Kopru v semenišče, bogoslovje pa je študiral v Gorici. Za duhovnika je bil posvečen 30. maja 1942 v stolnici Sv. Justa v Trstu. Služboval je več let v Istri in se nato preselil v naše kraje, kjer je nekaj časa maševal na Repentabru, pa na Opčinah in se je nato ustavil v Bazovici. Njegova velika skrb so bile bližnje cerkve in njihovo vzdrževanje. Tako je poskrbel za obnovo cerkve Sv. Cirila in Metoda na Padričah, za popolno obnovo cerkve sv. Roka v Gropadi, pa za cerkev v Gročani in na Pesku. Po njegovi zamisli so leta 1964 dogradili v Bazovici dvorano in Slomškov dom, kjer so potekale številne prireditve. Bil je tudi predsednik Duhovske zveze, dekan in častni hodnik stolnega kapitlja v Trstu. N.L. Jubilejno leto 2000 se naglo približuje. Na marsikaterem znamenitem spomeniku ali zgradbi z velikimi napisi odštevajo dneve. Ves svet živi v velikem pričakovanju. , Tudi repentabrsko svetišče se sredi zelenih kraških gmajn na predvečer svetega leta s pomočjo lepega števila zares požrtvovalnih župljanov pripravlja preko letošnjega praznovanja na slovesen vstop v jubilejno leto 2000. Svetišče je bilo pred kratkim na novo prepleskano, ureja se glavni oltar, okobca. Kljub prošnjam in obljubam je bilo repentabrsko svetišče izpuščeno iz programa pomoči in obnove v okviru priprave na to jubilejno leto. Pravzaprav ni bilo odobrenega nobenega projekta iz okoliških občin, razen iz Milj. Kljub temu se je po svojih močeh in s pomočjo dobrih ljudi svetišče z velikimi napori in ekonomskimi težavami ponovno preobleklo v slovesna oblačila in se še prenavlja, da bi prihodnje leto ne ostalo v senci ostalih prenovljenih svetišč. Letošnje praznovanje Marijinega vnebovzetja pade na nedeljo. Letos bo poudarek na tišini in na mobtvi. Otvoritev bo v petek, 13. avgusta.' V soboto bo večerna maša ob 21. uri, nato bo sledilo bedenje ob mobtvi rožnega venca in prepevanju Marijinih pesmi. V nedeljo bo prva romarska maša ob 8. uri zjutraj. Ob 10. uri bo osrednjo versko pobožnost tega dne vodil tržaški škof Evgen Ravignani. Popoldne ob 17. uri se začne popoldanski romarski shod. Vodil ga bo gospod Franc Vončina, škofov vikar za Slovence. Slovesne pete litanije se bodo nadaljevale v cerkvi in zaključile z blagoslovom. Med dnevom bo tako pri jutranji kakor popoldanski pobožnosti možnost za spoved. V ponedeljek župnija praznuje sv. Roka, zavetnika župnije. Jutranjo sveto mašo bo vodil domači g. župnik Tone Bedenčič. Večerna sv. maša bo ob 19. uri. Po maši bo nabrežinska godba, kjer tudi praznujejo sv. Roka, s svojo glasbo razveseljevala zbrane župljane in ostale romarje. Vse dni bo župnijsko občestvo preko svojih najbolj aktivnih sodelavcev poskrbelo, da bo vsakdo postrežen tudi s kraški-mi dobrotami. VČERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 8. avgusta 1999 KAJETAN Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.24 - Dolžina dneva 14.28 - Luna vzide ob 2.32 in zatone ob 18.01 Jutri, PONEDELJEK, 9. avgusta 1999 JAROSLAV VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,5 stopinje, zračni tlak 1009.6 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 10,4 km na uro zahodnik, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24.6 stopinje. OKLICI: uradnik Paolo lurasec in uradnica Cateri-na Migliarese, zdravstveni delavec Massimiliano Grassi in tehnik Benedetta Niccolini, delavec Antonio Modugno in delavka Anto-nella Cattaruzzi, trgovski potnik Federico De Gobbis in uradnica Silvia Gaetti, finančni stražnik Giustino Manna in knjigovodkinja Rosa De Martino, inženir Giacomo Stefani in Solnica Maria Gabriella Rauber, trgvoec Andrea Paduan in uradnica Barbara Camassa, operni pevec Luciano An-dreutti in točajka Maria Vanessa Settesoldi, Solnik Massimo Gnesda in Solnica Valentina Mucchino, točaj Fabrizio Golia in brezposelna Sara Crulci, Študent Ali Mohamad Mansour in študentka Sara Manazzone, finančni stražnik Stefano Rinnaudo in uradnica Carla Vichi, glasbenik Luca Ferrini in gledališka igralka Al da Sossi, trgovec Matteo Mariotti in plesna učiteljica Olena Scerbakova, upokojenec Miro Hrvatin in čistilka Vanna Ibba, uradnik Robert Sfregola in prodajalka Žara Valles, pristaniški delavec Franco Tosetto in gospodinja Giuliana Arzona, tiskar Fabio Polh in uradnica Cristina Stradi, gozdna straža Denis lacopic in otroška varuška Michela Eccel, upokojenec Claudio Surian in bolničarka Vera Zavadlal, zobozdravnik Denis Pregare in Študentka Elisa Ferluga, Šofer Fabio Mazzeo in vzgojiteljica Roberta Benci, Sogfer Ettore Paoli in uradnica Roberta Righer, uradnik Giampao-lo Gobbo in uradnica Elisa Facciotti, finančni straSnik Luca Marinolli in Zelez-ničarka Giuliana Mignone, trgovec Xu Yi Vei in trgovka Xia Vei Hong, uradnik Massimo Scrigni in bolničarka Tiziana Can-derlic, uradnik Franca Cia-cotich in brezposelna Pa-trizia Ferrazzoli, državni uradnik Sergio Voloninno in brezposelna Andriana Anania, državni uslužbenec Filippo Giardina in uradnica Agata Raguni, državni uslužbenec Gon-zalo lavier Goieneche in uradnica Flavia Baralle, uradnik Diego Martini in veterinarka Irene Bieker. C : LEKARNE Nedelja, 8. avgusta 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Garibaldijev trg 5, Ul. L. Stock 9, UL Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Garibaldijev trg 8 (tel 040 368647), UL L. Stock 9 (tel. 040 414304), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998). Nabrežina (tel. 040 200466)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Garibaldijev trg 5, UL L. Stock 9, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 040 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Roma 16 (tel. 040 364330). Od ponedeljka, 8., do sobote, 14. avgusta 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (tel. 040 631334), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 040 828428), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 040 271124). Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 040 660438). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Sl ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE bo v ponedeljek, 9. avgusta zaprt. Ponovno bo posloval v ponedeljek, 16. avgusta, od 10. do 11.30. DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta 1999 tajništvo Sole odprto vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 15.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE ob- vešča, da je od 27. julija objavljen na oglasni deski Deželnega šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Prošnje sprejema pristojni Pokrajinski šolski urad (Trst ali Gorica) do 25. septembra 1999. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obvešča, da bodo od 9. do 23. avgusta razobešene na zavodu IRRSAE začasne lestvice zmagovalcev natečaja za dodelitev učnega osebja zavodu. Zainteresirani bodo imeli nato 10 dni časa za morebitne pritožbe. Lestvice bodo na ogled na zavodu vsak dan, od 8.00 do 13.30. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE obvešča profesorje z najmanj sedemletnim staležem, da je razpisan natečaj za delno dodelitev tržaški univerzi v okviru specializacij-ske sole za izobraževanje profesorjev. Rok za vložitev prošnje zapade 31. avgusta. Razpis je izobešen na univerzi, dobite pa ga tudi na Sindikatu, UL Carducci 8/II v Trstu. Pri Picotovih tokrat slavijo rojstvo Martine Staršema Rosani in Igorju Čestita, vse najboljše in veliko sreče pa želi njuni hčerkici KD Rdeča zvezda Danes se sreča z Abrahamom nas dragi očka Boris Zdrava, srečna in vesela leta mu želijo žena Silvana, sinček Erik in vsi njegovi E3 ČESTITKE Danes v Mačkoljah naši EMA in TOJO slavita 45-letnico poroke. Da bi se vedno rada imela, kot do sedaj, in da bi jih zdravje in veselje Se naprej spremljalo, jima želijo prijatelji. Danes se v naši družini z LARO veselimo in prvo svečko z njo ugasnimo. Iz srca ji zdravja in sreče želimo. Vsem nam ena zelja kipi, živijo Lara in se sto takih dni! Strica Manuel in Stojan, nona, nono in pranona. Jutri praznujeta 40. obletnico skupnega življenja naša draga IRENE in EDI. Se na mnoga leta jima iz srca želijo Vesna, Nevio, Petra in Marko. Danes praznujeta Vilma in Giordano 35 let poroke. Se na mnoga leta jima želijo vsi domači, posebno pa Matej. V Cerovljah hišica stoji, v njej se okroglih 70 let slavi. Se na mnoga leta in obilo zdravja voščijo SLAVLJENKI vsi, ki jo imajo radi. Draga MAMA in TATA! Jutri bomo slavili 40. obletnico vajinega skupnega življenja. Nase voščilo je, da bi ta dan bil poln veselih spominov iz preteklosti in srečnih upanj, ki naj bi se vama v bodočnosti vsa uresničila. Želimo vama tudi, da bi Se mnoga, mnoga in mnoga leta, drug za drugega predstavljala najdragocenejse vsakdanje darilo. Erika in Livio z družinama. . Draga nona IRENKA in nono EDI! 40 poljubčkov vsakemu. Valentina in Monika. pa pom ■—bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Miramarski drevored 49 Istrska ulica 52 Ul. I. Svevo 21 SHELL Largo A. Canal 1/1 Ul. D'AIviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Zavije (Milje) Nabrežina 129 ESSO Trg Valmaura 4 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 NOČNE ČRPALKE IN SELE SERVICE TAMOIL - UL F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta pr SK BRDINA irediŠAGRO &. in 9. avgusta v Trebčah Odprtje kioskov ob 17. uri Od 20.30 dalje ples in zabava z ansamblom HAPPY DAV Ob 21. uri nastopa čarodej NEVIO ZVEČER PLES Z BANANO OBČINSKO ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH GASILCEV BREG vabi na GASILSKO SAGRO v parku v Prebenegu. j Danes 8. 8. igra ansambel ADRIA KVINTET, jutri, 9. 8. ZAMEJSKI KVINTET. Za pijaCo in jedaCo je poskrbljeno. TPK SIRENA priredi v Barkovljah, Miramarski drevored 32 tradicionalno KALAMARADO Zabavali vas bodo: danes, 8.8. Kraški kvintet in Braco Koren jutri v ponedeljek, 9.8. Aleksi »One Man Band« ter nastop plesne skupine Diamante Odprtje kioskov ob 19. uri. Toplo vabljeni! SD VESNA vabi na Š AGRO na dvorišču Ljudskega doma v Križu 8. avgusta Igral bo ansambel STATUS SVMBOL Od 17. ure dalje bodo delovali dobro založeni kioski z mesom na žaru in ribami. SD ZARJA priredi danes, 8. avgusta na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici ŠPORTNI PRAZNIK od 17. ure vam bodo v dobro založenih kioskih postregli z raznimi jedmi na Žaru, dobrim vinom in osvežilnimi pijačami. V večernih urah vas bo zabaval ansambel ZAMEJSKI KVINTET KD SKALA priredi SAGRO IZLETI SPI-CGIL, SINDIKAT UPOKOIENCEV, KOORDINACIJSKI ODBOR ZENA TRST - da preživimo veliki šmaren v družbi, priredimo v nedeljo, 15. avgusta 1999 vodeni ogled botaničnega vrta La Carsiana. Po ogledu bo skupno kosilo v gostilni Ana in Savina v Gabrovcu. Kdor nima lastnega prevoznega sredstva, se lahko pripelje do botaničnega vrta z avtobusom št. 46, ki vozi s Proseka, z Oberda-novega trga do Proseka pa se pripelje z avtobusom St. 44. Informacije na tel. St. 040-363336 (Zenski koordinacijski odbor) ob torkih ali petkih od 9.30 do 11.30. KMETIJSKA ZADRUGA in KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet na Radgonski sejem, obogaten kot vedno z razširjenim programom po Sloveniji, od 24. do 26. avgusta 1999. Vse informacije in detajle dobite v uradih Kmetijske CeC tat*** Škofije tel. 0038666 - 549588 DOPUSTI s POPUSTI Letalo +7 dni polpenz. +dober hotel 3*: BRAČ (BOL) odhodi: 15. in 22/8 750.000 lir odhodi: 29/8 in 5/9 610.000 lir KORČULA odhodi: 29/8 in 5/9 598.000 lir DUBROVNIK odhod: 5/9 718.000 lir RAB 7 dni, polpenz., hotel kat. B 299.000 lir “VROČI” SEPTEMBER: > SONC€ + MORJE GOR€ + TOPUCe po NIŽJIH CENAH zadruge (tel. 040-8990111) in Kmečke zveze (tel. 040-362941). kIno ARENA ARISTON (Poletni kino) - 21.15 »La voce delVamore« - i. Merly Streep. EKCELSIOR - Zaprto zaradi poletnih počitnic. EXCELSIOR AZZUR-RA - Zaprto zaradi poletnih počitnic. AMB ASCIATORI -Zaprto zaradi poletnih počitnic. GIOTTO MULTISA- LA 1 in 2 (Ulica Giotto 8) - Zaprto zaradi poletnih počitnic. NAZIONALE 1, 2, 3 in 4 - Zaprto zaradi poletnih počitnic. MIGNON - Zaprto zaradi poletnih počitnic. CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Gube - II cubo«. ALCIONE - Zaprto zaradi poletnih počitnic. H3 obvesiTla 7. MEDNARODNI FOTOGRAFSKI EX-TEM-PORE, IDRIJA ’99 - Sodelujejo lahko fotografi, amaterji in profesionalci iz Slovenije in tujine. Filmi morajo biti po- na dvorišču sedeža Gospodarske zadruge in Kulturnega društva v Gropadi danes, 8. ter 14., 15. in 16. avgusta. Ples s priznanimi ansambli. Delovali bodo dobro založeni kioski. slikani na območju občin Idrija in Cerkno v soboto, 14. avgusta in v nedeljo, 15. avgusta do 20. ure. Tema je prosta. Sprejem in označevanje zapakiranih filmov bo 14. in 15.8., od 6. do 20. ure, v prostorih Foto M, Mestni trg 8, Idrija. Udeleženec plača ob prijavi pristobino v višini 2.200 Sit. Uradna projekcija izbranih diapozitovov bo v petek, 20. avgusta, ob 19. uri v dvorani Glasbene Sole na gradu Gewerke-negg v Idriji. Vse nadaljnje informacije dobite na tel. St. 0038665-72774. MEDOBČINSKO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA vabi vse otroke in mladino od 7. leta dalje v mesecu avgustu, v organizirano poletno varstvo z bogatim programom poučnih in razvedrilnih aktivnosti, iz-letništva, vsak dan od 8. do 15. ure, v prostorih Osnovne Sole Sežana (stari gasilski dom). Organizirana je malica in kosilo. Strokovni pedagoški kader nudi varstvo slovensko in italijansko govorečim Otrokom po ugodnih cenah tudi v drugih morebitnih terminih. Vse informacije dobite na tel. St. 0038667/31486 ali na sedežu društva med 8. in 15. uro. SK DEVIN obvešča, da bo sodeloval, ob priliki nabrezinskega vaškega BARI 58 20 8 12 61 CAGLIARI 4 70 85 72 60 FIRENCE 88 40 74 5 35 GENOVA 1 48 3 82 57 MILANO 4 90 39 88 32 NEAPELJ 16 90 7 62 24 PALERMO 69 84 53 12 74 RIM 29 31 35 59 52 TURIN 19 60 6 71 26 BENETKE 54 21 15 28 16 Nagradni sklad zavetnika Sv. Roka, na pobudi »Morje in Kras na trgu« v soboto, 14. 8., od 18. do 24. ure ter v nedeljo, 15.8., od 10. do 24. ure, s kioskom z bogato ponudbo jedi in pijač. TPK SIRENA vabi cenjene člane in prijatelje na glasbeni večer s prigrizkom, v soboto, 14. avgusta, ob 20. uri. Igral bo ALEKSI »ONE MAN BAND«. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do srede, 11. avgusta, na tel. St. 040-422696. OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA vabi krajevne obrtnike in kmetovalce, ki bi radi sodelovali pri prireditvi »Morje in Kras na trgu«, da se zglasijo na tel. St. 040-2017370 ali 040-2017371, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča cenjene člane in sodelavce, da bo tržaški urad zaprt zaradi poletnega dopusta od ponedeljka 9. do petka 13. avgusta. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 6. septembra knjižnica odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Do 15. avgusta t.l. je zaprta zaradi letnega dopusta. SKD TABOR - PROSVETNI DOM OPČINE -TABOR ’99: ponedeljek, 9.8., ob 20.30 odprtje razstave BOGASTVO IZROČILA: praznična nosa v 30. letih Kraške hceti - Ijarujte za 12.472.443.820-lir Brez dobitnika s 6 točkami-Jackpot 24.813.524.300 - lir 2 dobitnika s 5+1 3.729.636.400 - lir 47 dobitnikov s 5 točkami 53.074.200 - lir 4.490 dobitnikov s 4 točkami 555.500 - lir 139.845 dobitnikov s 3 točkami 17.800 - lir postavitev Adriana Cibic Regent in Magda Starec Tavčar, predstavitev Vesna Guštin, kulturni spored oblikujeta Tullio Možina in Egon Taučer; razstava knjig in sejem rabljenih knjig. Petek, 13.8., ob 10. uri slikarski extempore za otroke, ob 18. uri odprtje kioskov in razstav, ob 20.30 rock koncert skupin Floating Points iz Gorice in No Comment z Opčin. Sobota, 14.8., ob 20. uri, ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Nedelja, 15.8., ob 16. uri odprtje kioskov in razstav, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren. Ponedeljek, 16.8., ob 18. uri odprtje kioskov in razstav, ob 20. uri ples z ansamblom Zamejski kvintet. Sreda, 18.8., ob 20.30 predstavitev knjige CIKLUS LJUDSKIH NOS, akvareli Saše Šantla, Raffaele Sgubin in Marjete Mikuž, gostujejo Savrini in anka Sa-vrinke. Razstava Bogastvo izročila je odprta do 22.8., od 16. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah do 22. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta do 22. avgusta. ANPI-VZPI obvešča, da bo sedež pokrajinskega odbora zaprt zaradi poletnega premora do 29. avgusta 1999. Urad bo od 30. avgusta dalje redno deloval. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v poletno srediSče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure, obenem obvešča, da nudi poletno varstvo do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Oberdan. Informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). ZSKD prireja OTROŠKO DELAVNICO za lutke in glasbeno animacijo v Zelenem centru od 30. avgusta do 3. septembra. Namenjena je otrokom od 7. do 11. leta in odraslim, ki jih zanima tovrstno delo z otroki. Razpoložljivih mest ni veliko, zato se čimprej prijavite v tržaškem uradu ZSKD (tel. 040-635626), kjer boste dobili tudi potrebna pojasnila! SLOVENSKA KULTURNO-GOSPOD AR-SKA ZVEZA sporoča, da so njeni tržaški uradi do konca avgusta odprti od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. ZSKD obvešča cenjene člane in sodelavce, da je tržaški urad kot običajno na razpolago vsem s poletnim urnikom, in sicer od 8. do 14. ure. Tudi Vam želimo prijeten in zaslužen oddih. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da so njene podružnice v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini zaprte zaradi dopusta do torka, 31. avgusta. Sedež v Trstu pa bo deloval po običajnem urniku. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE je uvedla brezplačno telefonsko Številko 800-801444, ki bo operativna vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure. Namenjena je osebam s problemi pri odpustu iz bolnišnice, kroničnim bolnikom in ostarelim nesamostojnim ljudem, ki potrebujejo informacije glede pravice do zdravja. 9. DRAGA MLADIH z naslovom “Mladinska kultura: samo za mlade?” bo od 2. do 4. septembra v parku Finz-garjevega doma na Opčinah. V čet., 2.9. ob 16.30 - Branko Cestnik: Mla- dinska kultura kot izraz estetike, socialne in duhovne potrebe mladih - njeno mesto v svetu kulture in v sedanjem zgodovinskem trenutku. Ob 20.30 Mala tržaška kabaretna banda Kraški ter@n. V petek, 3. 9. ob 10. uri okrogla miza -Ambrož Čopi, Rok Golob, Gregor Tomc, Zoran Predin: Ustvarjalnost mladih: mora biti umetnost nujno resna? Ob 14. uri Delavnice umetniške ustvarjalnosti - slikarska, gledališka, glasbena, plesna. Ob 20.30 latino-ameriski družabni večer z glasbo in plesom. V soboto, 4. 9. ob 10. uri p. Marko Rupnik: Etika tudi v estetiki? Za vse informacije: Slovenska prosveta, Ul. Donizetti, 3, Trst, tel. št. 040/370846. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta zaradi dopusta ves mesec avgust. Knjižnica bo ponovno odprta po običajnem urniku v petek, 3. septembra. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM zdrave čebelje družine po ugodni ceni, s panji ali brez. Tel. St. 0481-390326, ob 12. uri. PODARIM dva psička (samca in samico) stara dva meseca. Tel. 0481-882230. PRODAM Opel corsa 1400 šport, letnik ’93, 87.000 prev. km. Cena po dogovoru. Tel.: 0335-5268055. PRODAM za 430 milijonov lir povsem obnovljeno krasko hišo v Repnu s centralnih ogrevanjem, petimi sobami, veliko dnevno sobo, kuhinjo, dvema kopalnicama in vrtom. Tel. 040-291145 ali 040-567876. KUPIM peco (ruto) za narodno nošo. Tel. 040-215354 v večernih urah. IZGUBILA se je mucka sive barve, Devon Rex, v okolici UL della Guardia. Najditelju bogata nagrada. Tel. 040-765392. PRODAM knjige za 4. in 5. razred Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Tel. 040-228766. PRODAM Ford fiesta 1100, letnik ’91 v dobrem stanju, z opravljeno revizijo. Cena po dogovoru. Tel. 040-229381 v večernih urah. 39-LETNI brezposeln išče kakršnokoli trajajoče delo. Tel. na št. 040-327376 ob uri obedov. NA PADRICAH se je izgubil črn maček z dolgo dlako, srednje-manjse rasti. Pogrešamo ga od ponedeljka, 26. julija. Najditelju 500.000 lir nagrade. Tel. St. 040-226829. PRODAMO električni drozgalnik (mlin za grozdje). Tel. St. 040-228262. NUJNO iščemo dekle ali fanta, ki se spozna na knjigovodstvo in tudi na prodajo, od septembra dalje. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »ZA2ELJENA IZRAZITA KOMUNIKATIVNOST!«. IŠČEMO natakarico za bolnišnico na Krasu. 040-828875 (Mara). PRODAJAM KNJIGE za Trgovski tehnični zavod Žiga Zois: Od realizma do moderne, Slovenska slovnica in jezikovna vadnica, Gram-matica italiana, I pro-messi sposi, Letteratura e societa 3, Regionalna geografija, Finančna in aktuarska matematika 2 in 3, Mozaik, Prontuario per calcoli finanziari e attuariali. Tel. št. 040-200139 (Erika). V NAJEM, 5. nadstropje, dvigalo, UL Re-voltella, soba, kuhinja, kopalnica in hodnik, 290 Euro. Za informacije 0339-6043185. UVELJAVLJENO mednarodno trgovsko podjetje išče komercialnega referenta z izkušnjami za vodenje komerciale. Zahteva se visokošolska izobrazba, pisno in pogovorno znanje angleškega jezika in dela z računalnikom. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro »COMM«. V MACKOLJAH na St. 133 je družina Slavec odprla vrata svoje osmi-ce. V prijetnem vrtu vam toči belo in črno vino in nudi domačo povrtnino. SREČKO ŠTOLFA, Salež 46, toči belo in črno vino. OSMICO ima Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO ima Mario Milič, Repnic 39. OSMICO imata Marcelo in Ervin Doljak, Samatorca St. 22. OSMICO ima Ivan Terčon v Mavhinjah St. 42. Toči črno in belo vino in nudi domač prigrizek. t Po kratki bolezni je v 79. letu starosti preminil Giovanni Maria Ban Žalostno vest sporočajo nečaki Maria, Rosa, Sergio in Alenka z družinami Pogreb bo v torek, 10. avgusta, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costaluga v cerkev Sv. Jerneja na Opčinah. Trst, Opčine, Bani, Avstralija, 8. avgusta 1999 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) t Zapustil nas je nas dragi Francesco Sau Franc Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 9. avgusta, ob 12. uri, iz mrtvašnice v UL Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. SVOJCI Trst, 8. avgusta 1999 NOVICE PODGORA / PROTEST RAJONSKEGA SVETA GORICA / POLETNI POBUDI Trgovci s tehničnim blagom naj bi prosto izbirali čas poldnevne zapore Nov deželni zakon za trgovske dejavnosti predvideva pomembne novosti tudi za trgovine s tehničnim blagom. Nova določila je združenje Ascom obrazložilo na zasedanju s trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo železa, kovin, gradbenega in električnega materiala, nadomestnih delov za vozila in drugih tehničnih naprav. Med vsemi novostmi je trgovce gotovo najbolj vznemirilo pravilo, ki name-to tedenskega dneva počitka predvideva le poldnevno zaporo. Na seji so se pogovarjali o tem, da bi vsem občinam na Goriškem predlagali sočasno poldnevno zaporo. Kaže pa, da se niso zedinili o skupnem predlogu oziroma, da niho hoteli preveč posegati v ustaljene navade: tako bodo vsem občinam predlagali, naj dopustijo trgovcem s tehničnim blagom prosto izbiro poldnevne zapore ob sobotah ali ponedeljkih dopoldne ah popoldne. Izlet slovenskih upokojencev na ogled klasične Grčije Goriško Društvo slovenskih upokojencev prireja v začetku septembra turo po klasični Grčiji. Šestdnevna ekskurzija bo 8. do 13. septembra. Prvi dan bodo iz Benetk poleteli do Aten in Kamena. Naslednjega dne si bodo pri Kalambaki ogledali znamenite Meteore, samostane iz 14. stoletja sezidane na slikovitem strmem skalovju. Tretji dan je predviden obisk Delfija in zveCer vrnitev v Atene, kjer bo naslednji dan namenjen ogledu številnih znamenitosti meste in predvsem Akropole z večerjo v karakterističnem lokalu z glasbo na Plaki. Peti dan se bodo izletniki s Čolnom podali na ogled treh otokov Egina, Poros in Hidra, zadnji dan pa jih Čaka Se obisk rta Sounion in templja Apolonu, nato vrnitev okrog 19. ure v Benetke in pa ur kasneje v Gorico. V ceni je vključeno prenočevanje v hotelih s 4 zvezdicami v dvoposteljnih sobah, kompletni penzion s pijaCo pri jedeh, vodic in zavarovanje. Zaradi rezervacij sprejemajo prijave samo do 18. avgusta na društvenem sedežu (ob sredah) ali pri odbornikih. Izlet so pripravili z agencijo Natisone viaggi, ki je Ze uspešno izvedla razne izlete slovenskih goriskih upokojencev. Klezmer glasba v Park hotelu Jutri, s pričetkom ob 22.30, se bo na odru HIT Hotela Casino Park v Novi Gorici predstavila s samostojnim koncertom vodilna svetovna klezmer skupina “The Klezmatics”. Ameriška skupina je zidovsko glasbo popeljala v popularne glasbene vode. V njihovi glasbi se vplivi tradicionalne židovske glasbe prepletajo z jazzom in funkom. Študenti bodo uredili arhiv zveze političnih deportirancev Študenti, ki obiskujejo univerzitetni tečaj za operaterje na področju kulturnih dobrin v Gorici, bodo poskrbeli za preureditev arhiva združenja bivših političnih deportiranecv (ANED) in za prenos celotnega arhiva v računalniško omrežje. Zahtevno nalogo bodo opravili diplomanti in študentje univerzitetnega tečaja. Na ta način bo arhivsko gradivo dostopno Shokemu krogu interesentov. V tem smislu se vodijo pogovori med koordinatorko tečajev prof. Lauro Zanoncelli ter predsednikom združenja ANED Gianffancom Marisom. Na omenjeni teCaj Videmske univerze, ki ima tri smeri (informatiko, arheologijo, muzikologijo) se bo letos lahko vpisalo 75 novih študentov (število mest je omejeno). Rok za prošnje zapade 12. oktobra. Informacije nudijo na sedežu v palači Alvarez v Ul. Diaz. Večerni višješolski tečaji Državni trgovski tehnični zavod “Enrico Fermi” obvešča, da bo tudi letos, v sklopu projekta Sirio, prirejal večerne tečaje za diplomo knjigovodje in trgovskega izvedenca. Zadnji rok za vpis zapade 15. septembra, podrobnejše informacije pa so na razpolago na sedežu zavoda v ul. Diaz 20 (tel. 0481531966, el. posta itcfermigo@tin.it). OKTOBERFEST 99 Kulturno športno društvo “KRAS” ORGANIZIRA 24., 25. in 26. septembra izlet v Munthen na Oktoberfest. Program: 24. septembra: odhod v zgodnjih jutranjih urah mimo Salzburga v Munchen - kosilo - popoldne prosto -prosta večerja na prazničnem prostoru - ob zaključku odhod in prenočitev v hotelu. 25. septembra: zajtrk in odhod v Munchen - ogled mesta z vodičem - kosilo - popoldne prosto - prosta večerja na prazničnem prostoru - ob zaključku odhod in prenočitev v hotelu. 26. septembra: zajtrk in odhod v Salzburg - ogled mesta - kosilo - povratek v poznih večernih urah. Informacije in vpisovanje na tel. številko 0481 - 78354 (Cristian Pezzulich). Vpisovanje do petka, 13.8.1999 Desni breg Soče preveč zanemarjen Steze so zaraščene, plaže prekrivajo kupi naplavin, potrebna pa je tudi utrditev brega Video delavnica in natečaj za dedke in vnuke V okviru projekta Tolomeo Podgorski rajonski svet se pogosto pritožuje nad občinsko upravo in drugimi javnimi upravami, CeS da zanemarjajo njihov kraj. Sodec po gornji sliki (foto Bumba-ca), na kateri vidimo pravcato grmado lesa, ki jo je Čez zimo in spomladi voda naplavila na desni breg Soče v bližini podgorskega spomenika padlim, se pritožbe zdijo dokaj utemeljene. Na problem sta pred dobrim mesecem dve rajonski svetovalki pisno opozorili tako občinsko upravo kot mestne redarje in tudi odgovorne tako za javno higijeno kot veterinarsko nadzorstvo pri Zdravstveni ustanovi. V pismu sta svetovalki Greatti in Fabris navajali, da obstaja tik za podgorskim spomenikom stara in nekoč zelo uporabljena pot (na začetku je še vidnih nekaj kamnitih stopničk) do svojcas lepe gruščnate plaže ob SoCi, kjer so se domačini radi sončili in hladili v dneh poletne pripeke. Kraj je bil tudi primeren za kopanje, saj je tam voda nizka in rečni tok, vsaj v bližini brega, ni premočan. Zal je danes ta kraj povsem zanemarjen, dostop je zaraščen, breg reke pa prekrit z vsakovrstnimi naplavinami, od lesa do plastike, avtomobilskih gum in drugih odpadkov, ki jih po vsakem močnejšem deževju prinaša s sabo Soča. Kljub javnemu opozorilu, ki je kot rečeno Ze izpred meseca dni, protest Podgorcev ni zalegel. Kot nam je Se včeraj potrdil predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj, se od takrat ni ni C spremenilo, Čeprav so na zadevo spet opozorili občinske pred- stavnike pred nekaj tedni na seji rajonskega sveta s prošnjo, naj Cimprej posežejo oziroma zahtevajo poseg pristojne uprave (Genio civile), kar zadeva posege na rečni strugi. Ne gre samo za problem naplavin, ki bi jih bilo vsekakor prav Cimprej odstraniti, gre tudi za ureditev okolja in zelenja na bregu, za zaščito bigi j ene in javnega zdravja. Ob tem pa se postavlja tudi potreba po utrditvi desnega brega reke tik pod pregrado hidroelektrarne pri Stražicah. Ob povečanem pretoku namreč voda, ki se preliva Cez pregrado, Ze nevarno izpodjeda desni breg, kar utegne s Časom ogroziti tudi hiše nad njim. Na problem so menda že pred Časom opozorili upravo Genio civile, a tudi s tega naslova doslej še ni bilo odziva. Precej obsežen požar je včeraj zgodaj popoldne izbruhnil na obronkih Krasa med Zdravscinami in Zagrajem. Prvi so na kraj nekaj po 14.30 prihiteli goriski gasilci, kmalu za njimi pa še možje gozdarske uprave in ekipe civilne zaščite. Gašenje je bilo dokaj zahtevno, saj se je ogenj naglo razširil na precej obširno površino. Pozno popoldne so plamene večinoma pogasili, Četudi so bili se zaposleni s preprečevanjem nevarnosti ponovnega zažiga zaradi tleče žerjavice. Osebje gozdarske uprave je s pomočjo prostovoljcev občinske ekipe civilne zaščite iz Doberdoba bilo na delu tudi predsinoci, ko so do 22.30 gasili požar med Palkiscem in Poljanami. Goreti je začelo v poznih popoldanskih urah. Na kraj so najprej prihiteli gasilci iz Tržiča, ki pa so kmalu prepustili na- Odbornistvo za vzgojne dejavnosti občine Gorica je v sodelovanju s Centrom za animirano gledališče CTA v sklopu projekta Tolomeo organiziralo za mesec avgust dve zanimivi prireditvi za otroke: Pozor na tista dva in Video set. Pozor na tista dva je posebna pobuda, s katero bodo skušali približati dva danes vedno bolj oddaljena svetova: svet dedov in babic s svetom vnukov in vnukinj, torej dve generaciji, ki sta si zal vse preveč narazen. Na natečaj se lahko prijavijo vsi dedje (ali pa tudi samo prijatelji in znanci) nad 60. letom starosti z vnuki (ali enostavneje otroki) pod 18. letom starosti, ki so skupaj preživeli kak pomemben dogodek ali trenutek, ki bi ga lahko posredovali tudi drugim osebam. Svoja doživetja lahko izrazijo s pesmico, z risbo, s kratkim pripovednim delom, s filmskim posnetkom, z igrico, s sliko ali drugim izraznim sredstvom, ki ga morajo najkasneje do 6. septembra izročiti občinskim poletnim središčem (priloženi morajo biti tudi osebni podatki in tel. Številka). Dela bodo nato ra-zobeSena v centru Lenas-si. V teku praznika ob koncu poletnega sporeda bodo 10. septembra najboljši ustvarjalci nagrajeni s posebnimi priznanji, vsi ostali pa bodo prejeli potrdila o udeležbi. Druga zanimiva ponudba projekta Tolomeo je tudi Video set, ki bo, potem ko je Ze navdušil na stotine otrok iz dežele, končno prišel tudi v daljevanje posega gozdarjem in doberdobskim prostovoljcem. Na srečo je takojšnji hiter poseg omogočil pravočasno gašenje. Kot nam je povedal načelnik doberdobske ekipe civilne zaščite Damjan Načini je prav takojšnje obvestilo odločilnega pomena za omejevanje požarov, za katere je zaradi vročega in suhega vremena te dni velika nevarnost zlasti na Krasu. Zelo koristno je dežurstvo protipožarnih straž gozdarske uprave, ki so na obhodih po Krasu vsak dan med 7. in 22. uro. Veliko pa lahko pripomorejo tudi navadni občani s hitrim obvestilom v primeru, da opazijo plamene ali dim. Za to je na voljo brezplačna telefonska Številka 1678/43044 centra civilne zaščite v Palmanovi, od koder koordinirajo gašenje požarov po celi deželi. Gorico. Video set je poseben načrt, ki ga koordinirata voditelja otroškega pograma Rai »L’ albero azzurro« Claudio Cavalli in Leila Cavalli. Glavni cilj projekta, ki je bil zamišljen na podlagi pedagoškega načela »delati za razumeti«, je ustvarjanje laboratorija, v katerem lahko otroci odkrivajo televizijo in se z njo igrajo, pri tem pa se spoznavajo mehanizme, ki uravnavajo televizijski svet in nastajanje programov. V mobilnem televizijskem studiu, ki bo od 30. avgusta do 4. septembra od 15. do 18.30 brezplačno na razpolago tridesetim goriškim otrokom med 11. in 14. letom starosti (prijave sprejemajo do 23. avgusta, tel. 383232 ali 383222), bodo mali televizijski snemalci ustvarili video clip ali pa reklamni oglas, ki ga bodo predstavili občinstvu na prazniku 10. septembra. Projekt Tolomeo pa predvideva Se druga srečanja. V mesecu avgustu bo park Lenassi na razpolago otrokom do 14. leta starosti od ponedeljka do petka pd 17. do 19.30, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Poleg tega se tudi Se nadaljujejo dejavnosti občinske lu-doteke, ki bo 23. avgusta oganizirala teniski turnir, medtem ko se bo pobuda “kino pod zvezdami” s filmskimi predvajanji v parku Lenassi ponovila ob sredah 11. in 23. avgusta. Konec meseca, in sicer 25. in 27. avgusta, pa bodo Se zadnja srečanja niza gledaliških predstav »Oder v parku«. DOBERDOB Jutri Zono, vtorekCefizelj Jutri zvečer bo na dvorišču doberdobskega županstva predvajanje tretjega filma niza Kino pod zvezdami, ki ga domači občinski upravi omogoča sodelovanje z družbo Transmedia. Jutrišnji film je ena izmed večjih uspešnic sezone »La maschera di Zorro« režiserja M. Cambella, v glavnih vlogah nastopajo A. Banderas, A. Hopkins in Catherine Zeta-Jones. Film prikazuje zgodbo o slovitem Zorni, simbolu boja za neodvisnost mehiškega ljudstva, v njem se prepletata akcijska napetost in intenzivnost ljubezenskih trenutkov.... V torek bo na istem prostoru nastopila skupina kranjskih Komedijantov z animacijsko predstavo za velike in male Hop, Cefizelj in ostah, v četrtek ba bodo na vrsti magične orglice ljubljanskega mojstra Mirana Božica. Vse prireditve bodo v primem slabega vremena v župnijski dvorani. H GORICA / UPEPEUEVALNIK h Oktobra začetek del Še nerešen problem, kam z odpadki Goriški občinski odbor je v teh poletnih dneh po načrtih za nova parkirišča in za prenovo Športnih objektov za mladinske igre Alpe Jadran odobril se en pomemben poseg. Na zadnji odbo-rovi seji so namreč odobrili izvršilni načrt za obsežna prenovitvena dela na upepeljevalniku med Standrezem in Sovodnjami. Gre za poseg, ki je bil potreben in napovedan Ze precej Časa, in do katerega prihaja z dokajšnjo zamudo. Skupna vrednost predvidenih del bo znašala skoraj 3 milijarde lir, zaceli pa naj bi jih izvajati s 1. oktobrom. Načrt predvideva razne gradbene posege na dotrajanem objektu in modernizacijo naprav v njem. Prenovitvena dela bodo predvidoma trajala 4 mesece, med katerimi upepeljevalnik seveda ne bo deloval. To postavlja občini problem, kam s približno 40 tonami odpadkov, ki jih dnevno proizvajajo Goričani. Odgovora na to vprašanje Se nimajo. Navezali so stike s konzorcijem CISI, da bi odpadke odvažali v odlagališče Pecol dei Lupi pri Krminu, kjer pa tvegajo, da bi s prevzemom goriskih odpadkov zasicili ves razpoložljiv prostor Ze preden bo na razpolago nov del odlagališča. Alternativa bi lahko bilo odvažanje vsaj dela odpadkov v San Giorgio di Nogaro. V vsakem primeru bo to pomenilo za občino občutno dodatno breme, saj naj bi se stroSek za uničevanje odpadkov povečal povprečno kar za 200 lir na kilogram, kar pomeni upoštevajoč 40 ton dnevno za Štiri mesece skoraj milijardo lir. KRONIKA / OGENJ NA KRASU Požar pri Zagraju Predsinoči gasili ogenj tudi pri Paikišču ROMKE / OBČINSKA KNJIŽNICA Natečaj za slovenskega knjižničarja Občina Ronke je pred kratkim razpisala natečaj za mesto slovenskega knjižničarja v občinski knjižnici v Ronkah. K natečaju se lahko prijavijo vsi polnoletni italijanski državljani (ali državljani ene izmed držav EU) z dobrim znanjem slovenskega jezika, ki so dokončali višjo srednjo šolo in uživajo vse politične pravice (za fante velja tudi, da so redno opravili vojaški rok oz. obdobje oporecnistva). Prošnje, ki morajo biti oddane osebno ali s priporočenim pismom, bo pristojni občinski urad v Ronkah (trg Unita 1, postna St. 34077) sprejemal do 31. avgusta 1999. Datumi izpitnih preizkušenj trenutno Se niso bili določeni. Kandi- KMETIJSTVO Višje plače za sezonsko delo Po nekajletnih prizadevanjih so sindikati končno dosegli povišek plače za sezonske delavce v kmetijstvu. Povišek znaša 500 lir na uro. Bruto plača za začasno zaposlene delavce (v naših krajih velja zlasti za obiralce sadja in grozdja) bo tako znašala 9.100 lir na uro za delavce starejše od 16 let. Nekaj manjši znesek pa bodo dobivali delavci, ki še niso dopolnili 16 let. Povišek velja že za sezono 1999. V sporočilu sindikalnih zvez FISBA-CISL, FLAI-CGIL in UILA-UIL se poleg vesti o doseženem povišku mezde, omenjajo tudi nerešena vprašanja v zvezi z možnostjo začasnega zaposlovanja upokojencev, zlasti kar zadeva združevanje dveh prejemkov, to je pokojnine in plače. Sindikati si bodo prizadevali, da se cimprej razrešijo tudi ta vprašanja. dati bodo vsekakor morali opraviti dve pisni preizkušnji (od katerih bo ena praktična na računalniku) in se ustni razgovor, na katerih bodo morali dokazati svoje znanje slovenščine, pa tudi poznavanje zakonodaje, ki ureja krajevne ustanove in knjižnice ter dobro seznanjenost z odgovornostmi, pravicami in dolžnostmi javnih uslužbencev. Kdor bo zmagal natečaj, se pravi, kdor bo prejel največ točk na izpitu (ocenjevanje bo potekalo v tridesttinkah, kandidat pa bo moral doseči vsaj 21 točk na vsaki preizkušnji), bo kot knjižničar sprejet v službo za nedoločen Cas z umikom part-time, njegova začetna osnovna bruto letna plača pa bo znašala 7.204.500 lir. V sredo je goriska glasbena skupina »Last Chance« z uspehom prekoračila mejo, saj se je predstavila v športnem centru Žogica v Solkanu s samostojnim dveurnim koncertom. Zamejska skupina je navdušila Številne prisotne, ki so se ob tej priložnosti podali v solkanski športni park in do pozne ure spremljali glasbeno izvajanje. Skupina »Last Chance«, ki jp sestavljajo Denis UrSiC, Denis Bensa, Vanja Ambrosi, Giuliano Plesničar, Manuel Figelj in Boris Prinčič, si torej postopoma utira pot tako v našem zamejskem prostoru kot tudi preko meje, kjer so doslej nastopili najprej v baru Kulturnega doma, nato v centru novogoriških Študentov (Stari kino) in sedaj pri Žogici. Povsod so želi dober uspeh. Nastopi zamejske skupine na Novogoriškem pa so tudi lepa priložnost Številno občinstvo se je predsinoci v prostorih pokrajinskih muzejev na gradu udeležilo odprtja razstave »Osem milijonov razglednic«, na katerih je na ogled izbor 400 razglednic in dopisnic iz Časa fašizma, ki ponazarjajo Be-nita Mussolinija. »Ne gre za noben poskus poveličevanja diktatorja ali za kako nostalgično oživljanje kulta njegove osebnosti«, je v uvodnem pozdravu podčrtal predsednik pokrajinske uprave Giorgio Brandolin, ki meni, da bi morala biti levosredinska uprava nad tovrstnim sumničenjem, a se mu je zdelo vseeno potrebno to javno podčrtati, ker — je bilo v Času priprav na razstavo slišati pomisleke in kritike na ta račun. V resnici je razstava, začenši z naslovom, ki se porogljivo navezuje na znano fašistično geslo o »osmih milijo- povezovanja mladih ob meji. Obmejno mladinsko sodelovanje je zadnja leta namreč nekoliko upadlo, sedaj pa smo prav preko glasbenih večerov priča pozitivnim premikom, ki zajemajo tako glasbeno področje, kot tudi druge kulturne zvrsti. V naCrtu je namreč veC pobud kot »zamejski večer« V klubu novogoriških Študentov, ki mu bo sledil novogoriški večer pri nas v Gorici. Med mladimi se torej spletajo vse Številnejše vezi »Across thejrorder«, Ce jih lahko tako imenujemo z izposojenim naslovom glasbene sezone Kulturnega doma. Skupina »Last Chance« ima pri tem delovanju precej zaslug... poleg njih pa Se njihovi manedžerji in organizatorji kot so AleS, Marko, Livijo in novogoriški Samo ter ostali, ki so vso zadevo resno zastavili in jo tudi načrtno dosledno izpeljujejo. (ik) nih bajonetov«, namenjena vse prej kot poveličevanju takratnega obdobja. Gre za poskus razumevanja nekega časa in propagande, ki je bila eden od temeljev fašističnega režima. Razmislek o propagandi, odnosih med mediji in politiko, nastanku in gojenju kulta osebnosti je koristen tudi v današnjih dneh, kot dokazuje prav aktualnost s polemikami o televizijski politični propagandi in ostro reakcijo določenih skupin na poskus omejevanja njihovih privilegijev na tem področju. Odbornica za kulturo Maria Masau Dan je dejala, da se razstava, ki je sicer nastala na pobudo zasebnega zbiratelja, odlično uvršča v večletni projekt raziskovanja krajevne zgodovine, ki ga izvajajo v pokrajinskih muzejih. Ze v začetku 90. let so skušali osvetliti vlogo propagande med prvo svetovno vojno, prav letos pa bodo ob koncu leta obravnavali fašistično obdobje v Gorici, tako da je razstava razglednic primeren uvod v niz prireditev, ki naj bi kritično razkrile to obdobje nase preteklosti. Podrobneje je o razstavi spregovoril njen kurator Enrico Sturani, eden največ j ih zbirateljev in poznavalcev razglednic v Italiji in avtor raznih publikacij na to temo. Sturani je predstavil zbirko, ki bo na ogled v muzejih na gradu do 24. oktobra. Razstava obsega kot rečeno 400 razglednic in dopisnic natisnjenih v letih 1919 -1945, ki so tako ali drm gače povezane s kultom »Duceja«. Nekatere med njimi so tako pretirano propagandne, da dosegajo - vsaj, ko nanje gledamo z današnjimi očmi - naravnost komične učinke. Za Časa fašizma so bili v obtoku milijoni takih razglednic, je povedal Sturani, ki pa je pojasnil, da njihovo izdajanje ni bilo le režimska propagandna operacija, pac pa sirsi in kompleksnejši pojav, razumevanje katerega nam pomaga razumeti tudi vzpon fašizma in njegov množični konsenz. J] obvestila NA VRHU bodo danes praznovali sv. Lovrenca. V domači cerkvi bo ob 10. uri slovesna masa s petjem mladinskega in cerkvenega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela. Sledila bo procesija in družabnost. ' ZSSDI obvešča, da bodo goriski uradi združenja zaprti zaradi dopusta od 9. do 21. avgusta. URAD ZSKD GORICA bo zaradi poletnih dopustov zaprt od 9. do vključno 15. avgusta 1999. SGZ - GOSERVIS obvešča, da bodo uradi za stranke v mesecu avgustu odprti od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure. V ponedeljek, 16. avgusta, bodo uradi združenja zaprti. SDZPI obvešča, da je tajništvo v mesecu avgustu zaprto zaradi letnega dopusta. SLOVENSKI POLETNI CENTER KRATKOCA-SNIK bo deloval v So-vodnjah od jutri do 3. septembra od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure. Center bo deloval v prostorih osnovne Sole Petra ButkoviCa - Domna. Zamudniki se lahko prijavijo jutri ob odprtju središča. KD OTON ZUPANČIČ prireja dvodnevni seminar V objemu afriških ritmov. Potekal bo 11. in 12. septembra ob Soči in ga bo vodil Lucio Cosentino, strokovnjak za afriško glasbo. Informacije in prijave pri Sari 0481/537525. GLASBENA MATICA -GORICA obvešča, da je tajništvo glasbene Sole v ulici Croce zaprto zaradi poletnih počitnic do vključno 25. avgusta. KNJIŽNICA D. FEIGLA sporoča, da bo zaradi dopusta zaprta do vključno petka, 20. avgusta. PRISPEVKI V spomin na Davorina darujeta Berta in Slavica 100 tisoč lir za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V počastitev spomina Oskarja Vižintina darujejo svojci 50 tisoč lir za KD So-vodnje. Poletne prireditve »ronskega avgusta« V športnem parku v Ronkah se odvija niz poletnih prireditev, ki se bodo nadaljevale do 15. avgusta in ki so že vec kot trideset let poznane pod imenom Avgust v Ronkah (»Agosto ronche-se«). Spored ponuja vrsto glasbenih, Športnih, plesnih in modnih večerov, v organizaciji skupine mladih podjetnikov in ob sodelovanju občine. Nocoj bo koncertirala skupina »I nuovi angeli«, ki bo zaigrala nekaj svojih najznamenitejsih pesmi. Glasbeni in plesni večeri pa se bodo na prireditvenem prostoru v Ronkah nadaljevali se v sredo, petek, soboto in v nedeljo, ko bo na zaključnem večeru tega niza avgustovskih prireditev nastopila skupina »Night and Day«. Zanimive prireditve pa se bodo odvijale tudi v drugih dneh praznika: jutri zvečer bo na sporedu modna revija, v sredo nastop kluba Diamante, v Četrtek pa bodo udeleženci lahko preživeli z duom komikov Lenarda in Dranela prijeten veCer v znamenju smeha in dobre volje. GLASBA / »LAST CHANCE« Uspeh tudi v Solkanu Med mladimi se krepijo čezmejne vezi RAZSTAVA / V POKRAJINSKIH MUZEJIH Pogled na fašizem skozi razglednice Na ogled 400 dospisnic s podobo Duceja, izraz kulta osebnosti benito Mussolinija g SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da je od 27. julija objavljen na oglasni deski Deželnega Šolskega urada razpis izrednega natečaja za dosego habilitacije za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih Šolah. Prošnje sprejema Pokrajinski Šolski urad do 25. septembra. Informacije nudi urad Sindikata slovenske Sole. KLASIČNA GIMNAZIJA LICEJ P. TRUBARJA obvešča, da bosta tajništvo in ravnateljstvo ob sobotah, do 21. avgusta, zaprta. POKLICNI ZAVOD L CANKARJA, TTZ 2. ZOISA ter ITZ J. VEGE sporočajo, da bosta tajništvo in ravnateljstvo zaprta ob sobotah, do 21. avgusta. IZLETI KD BRIŠKI GRIČ prireja tridnevni izlet v Valtellino na ogled kleti Nina Negrija v Sondriu in drugih zanimivosti v okolici, v dneh 3., 4. in 5. septembra 1999. Informacije in prijave do 31. avgusta pri Tanji (0481-884187) in Zvonki (0481-390247). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni poletni piknik (z avtobusom) v nedeljo, 22. avgusta (in ne 29.) v gostilni na Dobrovem. Kosilo bo na dvorišču, sledil bo ples, tombola in vodeni ogled znane briške kleti na Dobrovem z degustacijo vina. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 11. avgusta. KSD KRAS DOL -POLJANE organizira 24., 25. in 26. septembra izlet na Oktoberfest z ogledom Miinchena in Salzburga. Informacije in vpisovanje na tel. Številki 78354 (Cri-stian) do vključno petka, 13. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja izlet v Grčijo od 8. do 13. septembra. Izletniki si bodo ogledali Atene, Delfi, Kalam-bako (Meteore), rt Sounion in tri otoke v Pirejskem zalivu (Egina, Poros, Hidra). V ceni je vključen avtobus iz Gorice do letališča Benetke in nazaj, polet Be-netke-Atene, poln penzion s pijačo v hotelih s Štirimi zvezdicami. Zaradi rezervacij je vpisovanje samo do 18. avgusta. ^ ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig.Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TR2IC ESSO - Ul. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta RONKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - pokrajinska cesta za Gradež SLOVRENC AGIP - državna cesta 56 TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drevored Venezia Giulia V Doberdobu sta 3. avgusta praznovala 25 let skupnega Življenja Ada in Mario Ferletič Se na mnogaja Ijeta skupaj jima nazdravlja MePZ Hrast VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške obdne od 31. julija do 6. avgusta 1999. RODILI SO SE: Giorgia Alessi, Massimiliano Marco Pranzo, Christopher Tonani, Sofia Semolič. UMRLI SO: 80-ictna Maria Brešan, 87-letna Giovanna Lozar, 86-letna Erminia Brac-co, 87-letni Luigi Vittor, 70-letna Maria Giovitto, 67-letni Gino Dalrio, 78-letna Ada Mosetti, 52-letni Giovanni Uras, 63-letni Romano Bosi, 91-letna Stefania Germani, 88-letna Vittoria Rožic, 76-letni Pietro Beltrame, 74-letni Gastone Gianesini. POROČITA STA SE: brezposelni Vincenzo lepparello in brezposelna Debora Scar-pati. OKLICI: geometer Ales-sandro Famos in študentka Antonella Barra, prodajalec Lorenzo Martini in tajnica Michela Furlan, mehanik Andrea Petruz in prodajalka Anna Ziggiotto. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. POGREBI JUTRI v Gorici: ob 9.30, Maria Luigia Di Giusto por. Sartoro iz splošne bolnišnice v cerkev Pija X. in na glavno pokopališče; ob 12. uri, Maria Giovanna Del Cul vd. Cal-ligaro iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče. Zapustil nas je nas dragi Dragotin Kovic (Dragič) star 79 let Žalostno vest sporočajo žena, hci, zet, vnuka, brat in sestre z družinami ter ostali sorodniki. Pogreb bo v torek, 10. avgusta, ob 9. uri iz mrliške veže bolnišnice sv. Janeza od Boga v farno cerkev v Rup o ob 9.15. Topla zahvala vsem, ki bodo spremili na zadnji poti dragega pokojnega. Gorica, Rupa, 8. avgusta 1999 9.8.1980 9.8.1999 Mirko Kuzmin Jutri mineva 19 let odkar nas je zapustil naš dragi, ki bi bil 5. avgusta letos dopolnil 100 let. Spominjajo se ga SVOJCI Sovodnje, 8. avgusta 1999 NASI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO V zadnjem Šolskem letu so na didaktičnem ravnateljstvu v Dolini uspešno izvedli veC pobud v zvezi s projektom Spodbujanje branja in spoznavanje ter vrednotenje slovenskega je-' zika in kulture, v katerega je vključena tudi bralna značka. V okvir pobud spada tudi prvi literarni in likovni natečaj Moj domači kraj. Literarnega dela natečaja se je udeležilo 33 uCencev Četrtih in petih razredov. likovnega dela pa 80 učencev prvih treh razredov. Ob koncu natečaja sta učiteljici Silvana Dobrilla in Andrei-na Ota pripravili tudi brošuro z nagrajenimi besedili in risbami, ki jih objavljamo na teh straneh. NAGRADE Likovni natečaj 1. razred 1. nagrada ex equo Giorgia Gerchi - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek Nastja Slavec - OS P. Voranca -Dolina Nina Vodopivec - GOS M. Samsa - Domjo 2. razred 1. nagrada Alen Sancin - OS P. Voranca -Dolina 2. nagrada Matjaž Di Corrado - GOS A. Bubniča - Milje 3. nagrada Sara Parovel - GOS A. Bubniča - Milje 3. razred 1. nagrada Irina Mihelčič - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek 2. nagrada Lara Krmec - GOS A. Bubniča -Milje 3. nagrada Monika Pecchiari - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek Literarni natečaj 4. razred 1. nagrada Malina Tedeschi - OS P. Voranca - Dolina 2. nagrada ex equo Manuel Zottich - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek Maja Grizonic - OS I. T. Zamejskega - Ri dihanje 3. nagrada ex equo Katrin Corbatto - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek Leonardo Comelli - GOS A. Bubniča - Milje 5. razred 1. nagrada Jasna Pangerc - OS P. Voranca -Dolina 2. nagrada ex equo Alj ek Klun - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek Francesca Vinci - I. T. Zamejskega - Ricmanje 3. nagrada ex equo Verena Zeriul - GOS F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek Marša Sain - GOS A. Bubniča -Milje PRVI RAZRED Zgoraj: Hiša Nina Vodopivec OS M. Samsa, Domio Desno: Ribnik Giorgia Cerchi, COŠ F. Venturinija Boljunec, Boršt, Pesek Zgoraj: Korito Nastja Slavec, OŠ P. Voranca, Dolina DRUGI RAZRED TRETJI RAZRED Zgoraj: Cerkev Aleš Sancin. OŠ P. Voranca, Dolina Desno: Stojnice Sara Parovel, COŠ A, Bubniča, Milje Zgoraj: Cerkev Matjaž Di Corrado COŠ A Bubniča, Milje Zgoraj: Monika Pecchiari COŠ F. Venturinija Boljunec, Boršt, Pesek Desno: Lara Krmec, COš A, Bubniča, Milje - Zgoraj: Irina Mihelčič COš F. Venturinija, Boljunec, Boršt, Pesek ČETRTI RAZRED MARSOVSKI TURISTI Nekoč, ko so v Dolini še živele dame, se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Skupina turistov si je prišla ogledat Dolino. Tisti turisti niso bili navadni turisti, ampak so bili posebni! Imeli so: žvečilne, radio, sončna očala...Vse, kar v tistih časih Dolinčani niso še imeli. Vsi so se čudili in se spraševali, kaj so bile tiste stvari, ki so jih imeli turisti. Nekega dne so si šli turisti ogledat neko pomembno dolinsko palačo. Tam je živel prebrisani gospod. Zavedal se je, da so turisti imeli malo zeleno kožo. Rekel jim je: »Prosim, stopite v kuhinjo. Vam dam malo čaja ah mleka.« Turisti so sli v kuhinjo in tisti gospod, ki se je imenoval Jurček Furbec, je razumel, da so marsovski. Enemu se je celo videlo, da je imel pod lasuljo bleščeče modre lase. Jurček Furbec jim je rekel: »Hej! Toda vi ste marsovčki!« Marsovčki so prestrašeni zbežali, ampak z vsemi oblekami in lasuljami je bil njihov beg otežkočen. Zato jih je gospod Furbec ulovil. Marsovčki so rekli: »Oprostite, mislili smo, da je normalno, Ce se oblečemo na tak naCin. Morda smo pa zgrešili čas! Naš poglavar je rekel, da moramo pri vas v Dolini vzeti neko čudežno pijačo imenovano Coca Cola. Ah jo vi poznate?« »Coca Cola?« se zaCudi gospod Furbec. »To pijačo_ pijejo samo bogati ljudje, toda jaz nisem bogat. Moj stric, pravi bogataš, je zelo dober. Njega bomo vprašali! Marsovčki so bili veseli in Jurček Furbec jih je vprašal: »Zakaj si želite Coca Cole?« Marsovčki so vsi skupaj odgovorili: »Ker so nas prebivalci planeta Zabit napadli, in je Coca Cola za nas kakor za vas superšpinači!« Jurčkov stric'je marsovčkom dal mnogo steklenic Coca Cole. V zameno so marsovčki dali vsem DolinCanom posebne liste, ki rastejo na marsovskih drevesih. Tisti listi...je bil denar! Vsi Dolinčani so se ga veselih. Malina Tedeschi 4. raz. - OS Prežihovega Voranca - Dolina MILJE Živim v Miljah. Milje so prijetno mestece in imajo veliko spomenikov ter zgodovinskih zanimivosti. Na glavnem trgu stoji velika katedrala, zraven pa občinska palača. Na pročelju občinske palaCe je grb z levom, ki drži odprto knjigo - simbol beneške republike. Pri Starih Miljah.in pri Korošcih je bilo nekoč gradišče, kjer so našli predmete iz prazgodovinske dobe. V starem delu Milj so ozke ulice, srednjeveške hiše in miljski grad, ki je v srednjem veku varoval pristanišče. V centru mesta je ljudski vrt opremljen z igrali za otroke: gugalnice, tobogan, peskovnik, grički, leseni konjički... Na svoj račun pridejo tudi športniki, saj se lahko zabavajo z raznimi športi. Na razpolago imajo nogometno in košarkarsko igrišče ter dve teniški igrišči. Poskrbljeno je tudi za sladkosnedce, da lahko gojijo svoj najljubši šport: to je jesti najrazličnejše sladolede. Poleti se lahko kopamo in sončimo na lepih plažah iz kamenja in peska. Mnogo Miljcanov se ukvarja z ribištvom in med njimi sem tudi jaz. V mesecu februarju pripravijo v Miljah pustni sprevod s pustnimi vozovi. Otroci se v pustnem času zelo zabavamo. V tem mestecu se počutim zelo dobro tudi zato, ker je majhno in ni onesnaženo. Leonardo Comelli 4. raz. COŠ A. Bubniča - Milje PLANETI SO PADLI NA ZEMLJO Živim v Puljah blizu Domja. Moja hiša ima na vrtu majhen vodnjak. Na vrtu je polno cvetic, ker moji mami dopadejo. Moja hiša je rožnate barve. Pred hišo je asfalt. Na asfaltu blizu vrta stoji vehk vrč in v njem raste limonovec. Nekega dne sem šla poklicat moja soseda, ker sta moja prijatelja. Ena je deklica, drugi pa je deček. Deklica se imenuje Taira, deček pa David. Taira je dve leti starejša od mene, David pa je dve leti mlajši. Prišla sta in zmenili smo se, da gremo na malo parkirišče, kjer je prostora samo za en avto. Okoli parkirišča je grmičevje in le malo dreves. Kraj je zelo lep, le da je tam dosti smeti. S Tairo in Davidom smo tja hodili vsak dan in čistili. Veliko smo že počistili. Nekega dne, ko smo spet čistili, sva jaz in Taira našli plastično škatlo polno bencina. Zelo je bila težka. Smetnjak pa je bil daleč. Ko sva končno dospeli do njega, sva škatlo pustili pred zbiralnikom, ker je bila pretežka, da bi jo vrgli vanj. Spet sva se vrnili do parkirišča in smo z Davidom začeli raziskovati. Bili smo radovedni, kaj je za parkiriščem. Videli smo luknjo, ki je bila ovita z bršljanom. Vstopila sem vanjo, ker pa je bilo pretemno, sem se vrnila domov po žepno svetilko. Vrnila sem se do parkirišča, nato za grmovje in spet v luknjo. In presenečenje! V luknji smo zagledali lepe, velike, svetleče krogle, ki so imele oci, nos, usta, obrvi, roke in noge. Prva krogla se je predstavila: »Jaz sem Jupiter«. Druga krogla: »Jaz sem Neptun«. Tretja krogla: »Jaz sem Uran«. Četrta: »Jaz sem Pluton«. Peta: »Jaz sem Mars«. Se jaz se vam predstavim, sem Venera,« pravi šesta krogla. Sedma krogla: »Jaz sem Sonce«. Osma krogla: »Jaz sem Mesec«. Presenečena sem spregovorila: »Ali ste padli iz vesolja?« Vsi so mi odgovorili: »Da, toda radi bi se spet vrnili v vesolje.« Predlagala sem jim, da zgradimo raketo. Z njo bi se lahko spet vrnili v vesolje. Raketo smo gradili dva meseca. Ko je bila končno pripravljena, so vsi planeti poskakali vanjo, nazadnje smo vstopih še jaz, Taira in David. Prižgali smo reaktorje in raketa je zletela v vesolje. Tam smo planete vrnili vsakega na svoje mesto in se spet odpeljali na Zemljo. Ko smo končno pristali na malem parkirišču, smo skrili raketo v našo skrivnostno luknjo in stekli vsak na svoj dom. Doma teh naših skrivnosti še dandanes nismo razodeli. Grizonic Maja 4. raz. COŠ I.T. Zamejskega - Ricmanje V BORŠTU S KOLESOM Nekega dne sva s sestrico Astrid prišli iz šole. Doma sva vprašali mamo, če se lahko greva vozit s kolesom po Borštu. Mama nama je naročila, da se morava vrniti točno ob petih. Vzeli sva kolo in se odpravili po vasi. Na Kluži sva srečali Olessio, ki se je tudi vozila s svojim kolesom. Skupaj smo šle k Stevotu in njegovim kravam. Tiste dni so dobili malega telička. Ste-vo nam je dovolil, da smo stopile v hlev in božale nežno živahco. Na našem potepu po vasi se nam je pridružila Se Alexia s psičkom Pongom. Popeljale smo se do Hribence, kjer so pripravljali tradicionalni »Praznik vina«. Tu smo se predolgo zadržale in ko sva se vrnili domov, se je mama razjezila, ker nisva prišli pravočasno. Opravičevali sva se, ker sva se s prijateljicami zadržali v Hriben-ci. Mama naju je kaznovala in nama ni dovolila, da greva zvečer spet na praznik v Hribenco. V moji vasi, v Borštu je zelo lepo, ker spomladi zacvetijo sadna drevesa. Poleti pa ptički žgolijo v drevesnih krošnjah. Iz okna moje sobe je lep razgled na vas. Tu, v Borštu, si želim ostati celo življenje. Katrin Corbatto 4. raz. COŠ F. Venturinija Boljunec, Boršt, Pesek BAZOVCI SO REŠILI ZADNJO KOKOS Pred nekaj leti je živel na hribu Kokoš ogromen zmaj po imenu Bazovc. Povzročal je ogromno škodo, ker je kradel kokoši iz vseh ba-zovskih kurnikov. Ko je v Bazovici ostala samo še ena kokoš, so se vaščani odločili, da zapodijo zmaja. Sli so na bazovsko gmajno, kjer je observatorij. Z velikim teleskopom so gledali kaj dela zmaj na hribu. Zmaj je bruhal ogenj in si tako pekel kokoši. Po obilni pojedini je zmaj šel počivat na vehk kup sena. Bazovci so zmajev počitek izkoristili. Vzeli so dolge in težke verige in se odpravili na hrib, a ko so bili na pol poti, se je zmaj prebudil. Močno je zatulil, da so ga slišali do Trsta. Prestrašeni Bazovci so jo Jutro popihali s hriba. Morali so si izmisliti novo ukano. Spomnili so se na Sinhrotron. Sli so k znanstvenikom in jih prosili za pomoč. Znanstveniki so odpeljali velik stroj, ki proizvaja močno svetlobo, k vznožju hriba. Mogočno luč so usmerili v zmaja, ki se je ravnokar pripravljal, da gre po zadnjo kokoš. Znanstveniki so prižgali luč, ki je bila močnejša od sonca. Zmaja je opeklo, rolinel je in tulil. V hipu je zapustil Bazovico. Tako so Bazovci rešili zadnjo kokoš! Manuel Zottich 4. raz. COŠ F. Venturinija Boljunec, Boršt, Pesek PETI RAZRED LEGENDA O MAJENCI Nekoč, v Dolini, na velikem »placu - na Gorici« je zraslo velikansko drevo. Visoko je bilo kar osem ali devet metrov. Na vrhu je imelo čudovite češnjeve rožice, čudne okrogle oranžne plodove in jajčaste nunene plodove. Na vejicah so bili pripeti tanki pisani trakovi narejeni iz pajčevina-stega blaga. Ko so to ljudje videli, so se kar čudili, toda drevo je bilo tako čudovito, da je v srcih vzbujalo veselje. Imenovali so ga »Maj«. Maj tudi zato, ker se je to zgodilo v mesecu maju. Nekega dne pa korenine tega mogočnega drevesa niso zdržale in zato... je padlo! Ljudje so prihiteli iz Ms, da bi videli, kaj se je zgodilo. Zelo so bili žalostni. Vsi so ostrmeli, ko so zaslišati čudežm glas. Bilo je drevo, ki je govorilo: »Kar vzemite moje plodove. To so plodovi sreče in veselja. Z njimi boste... SREČNI!« Ljudje so poslušali in nabirali plodove. Ko so jiMjedli, so kar poskakovali od sreče in veselja. Od takrat Dolinčani vsako leto, v mesecu maju, obnavljajo ta dogodek. Pa povejmo, kako so se naši predniki pripravljali na praznik. Fantje so piskrbeli drog -lentjeno. Možje so šli posekat češnjo. Dekleta so vezala na češnjeve vejice pomaranče in limone, fantje pa so postavljali zastavice. Za veselo vzdušje so poskrbeli starejši možje, ki so pekli piščance in cvrli krompirček. To je bil lep praznik, ki ga Se dandanes praznujemo. Imenuje se MAJENCA. Zapisala sem drobceno legendico o Majenci. Jasna Pangerc 5. raz. OS P. Voranca - Dolina NERODNA ZVEZDA Nekoč je živela zvezda, ki je večkrat padla z vesolja. Imenovali so jo Nerodna zvezda. Nekoč pa se je pripetilo, da je spet padla, ampak ne na Zemljo - na Venero! Na Veneri jo je zeblo in bala se je, ker je celo noč in cel dan deževalo, grmelo in bliskalo. Usmilil se je je mah oblaček in jo povabil k sebi domov. Zvezda se je končno umirila. Spala je cel dan, dokler se ni čudežno prikazalo Sonce. Tedaj se je zvezdica vrnila domov. Doma, na nebu, se je mamica jezila na Nerodni-co. Naveličana je bila njenih norčij, saj je vsakič padla na drug planet. Ponoči se je zvezdica domislila, da gre na obisk v Mačkolje. Ko je priletela na Zemljo, se je že danilo. Videla je mačkoljanske Mše in je potrkala prav na moja hišna vrata. Odprl sem in pred mojim nosom je stala zvezda, ki me je vljudno pozdravila. Začudil sem se, ker nisem Se nikoli videl zvezde, ki govori. Prosila me je, če ji pokažem moj domači kraj. Skupaj sva hodila po vasi. Razkazoval sem ji stare hiše, cerkev, stara drevesa z debelimi rjavimi debli in zelenimi mogočnimi krošnjami. Želela si je ostati pri mem. Vprašal sem mamo če dovoli, da zvezdica spi pri meni. Mami je bila zvezdica všeč in dovolila je, da spi pri nas. Jaz sem bil zelo zadovoljen. Zjutraj sva vstala, pozajtrkovala in sla na vrt se igrat. Zvečer pa je morala zvezda domov v vesolje. Obljubila mi je, da bo še kdaj prišla k mem na obisk. Žalosten sem jo pozdravil in ji pomagal odleteti. Zvezdica je svoji mami pripovedovala dogodivščine, ki jih je doživela v Mačkoljah. To je bilo doživljanje zvezde Nerodrnce, ki je nerodno padala z neba. Aljek Klun 5. raz. COŠ F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek PREBENEG JE RESEN Dober dan, sem Taisja. Pripovedovala vam bom staro, staro zgodbo, ki se je pripetila v Pre-benegu. Zgodba govori o marsovcih, o Hitlerju in o Verem, ki je rešila Prebeneg. Nekega sončnega dne, v zgodnjih popoldanskih urah, je v Prebenegu pristala vesoljska ladja. Verena si jo je osuplo ogledovala. Vesoljska ladja je bila okrogle oblike, vijoličaste barve in oddajala je mavrično svetlobo. Iz vesoljske ladje so izstopih čudm človečki - marsovčki. Bili so čisto majhni, a z veliko glavo. Truplo je bilo bleščeče sive barve, na vsaki roki so imeli deset prstov. Približali so se Verem in jo vljudno pozdravili. Takoj so začeli z njo klepetati in ji pripovedovati svoje dogodivščine. Razgovor je potekal tako sproščeno in zgledalo je, da se od vedno poznajo. Verena je od marsovčkov zvedela, da so bili že na Lum, na Neptunu in na Plutonu. Klepetali so celo popoldne. Proti večeru so marsovci Verem razkrili skrivnost, ki so jo samo oni poznali. Rekli so ji, da bo čez en mesec konec sveta. Na Zemljo bo namreč padel meteorit Babayaga. Na tem meteoritu prebiva zlobni Hitler, ki hoče uničiti Zemljo. »Samo ti, Verena, laliko rešiš Zemljo in z njo tudi Prebeneg,« so ji rekli marsovci. »Napisati moraš pismo, kjer boš opisala svojo domačo vas. Pismo moraš takoj poslati na meteorit Babayaga. Nato bos odpotovala z nami. Odpeljali te bomo na Babayago. Tam boš zlobnega Hitlerja učila pisati in brati, pripovedovala mu boš o svojem domačem kraju, o Zemlji in Zemljanih.« Verena je takoj začela pisati pismo: Dragi... Imenujem se Verena. Moj domači kraj je Prebeneg na planetu - Zemlja. Prebeneg je majJma vasica, ki leži prav na meji s Slovenijo. Nad Pre-benegom se dviga Socerbski grad. V vasi je cerkev in tudi srenjska hiša. Vas Prebeneg spada v občino Dolina. Prebežani smo večina Slovenci. Pri nas je zelo lepo. Od tu je lep razgled na morje in na miljske Mibe. Prav lepo te pozdravlja Verena. Verena je pismo poslala na meteorit Babayaga in se naslednjega dne z marsovčki odpravila na dolgo potovanje. Tam je Hitlerja poučila o življenju na Zemlji in o njenih prebivalcih, ki si želijo miru in prijateljstva.. Ko je opravila to pomembno nalogo, se je spet vrnila na Zemljo, pravzaprav v Prebeneg. Nikomur ni razodela te skrivnosti. In tako je življenje na Zemlji teklo naprej! Verena Zerjul 5. raz. COŠ F. Venturinija - Boljunec, Boršt, Pesek POMORŠČAK ERIK Nekoč, v daljm deželi, je živel zelo znan pomorščak Erik. Bil je mlad fant, ki si je želel potovati in pomagati revnim ljudem. Živel je v mestu, ki je ležalo ob morju. Vsako jutro je lovil ribe. Neke noči, ko so njegovi starši spali, je Erik zbežal od doma, se vkrcal na ladjo in odplul na odprto morje. Plul je dan in noč dokler m v daljavi zagledal zemljo. Svojo ladjo je zasidral v majh- nem zalivu. S čolnom se je popeljal na obalo. Ogledal si je kraj in si postavil majlino leseno kolibo. Nenadoma je iz gozda plaml medved. Rešil ga je domorodec, ki je s svojo sulico ubil medveda. Domorodec je Erika pripeljal v vas, kjer je spoznal nove prijatelje. Odločil se je, da bo ostal pri njih. Domorodce je seznami z njegovim načinom življenja. Otrokom je podaril igrače in obleke. Ustanovil je Sole, kjer je sam poučeval, tako da so se otroci lahko izobraževali. Bil je vesel, ker je dobil nove prisrčne prijatelje, zato je tam ostal vse življenje. Kraju je dal ime Milje. Marša Sain 5. raz. COŠ A. Bubmča - Milje MAČKOLJE Živim v Mačkoljah. Svoje znanje sem prevzela iz prebranih knjig in iz pripovedi babice in deda. Iz kamna zidane hiše stoje tesno druga ob drugi v večini ob cesti, ki je bila v preteklosti važna prometna žila za trgovce in prekupčevalce iz osrednje Istre s Trstom. To so Mačkolje, ki danes štejejo približno petsto prebivalcev in sto petdeset hiš. Sredi vasi stoji cerkev posvečena sv. Jerneju. Vas leži v dolinski občini in meji na Dolgo krono, Križpot, Prebeneg in na križišče, ki pelje v Dolino in na Krmenko. Vasici so dali ime vascam, ko so v beneškem grbu zamenjali leva z mačko. Zgodovina vasi odraža tekmovanje med Avstrijo in beneško republiko za nadoblast v Istri. Meja med obema je potekala prav skozi vas. Hiše južno od »Ulce« so bile pod Benečani, Mse nad »Ulco« pa so bile pod Avstrijo. V zvezi s tem časom, mi je dedek povedal zgodbo o svojem daljnem predniku Tinčetu Zo-binu, ki je bil krotilec levov na Dunaju. Doma imamo še sManjeno sliko, kjer je slikan skupaj z levi in knjigo o njegovih dogodivščinah. Naša vas je bila dvakrat požgana. Leta 1921 so v vas prihrumeh fašisti, vaščane so ustrahovali in Mše požgali. Leta 1943 pa so jo požgati Nemci. Danes delujeta v vasi dve društvi: PD Mačkolje in KD Primorsko. V vasi je trgovina, gostilna, zajčjereja, vinska klet in torkla. Živeti v Mačkoljah je zelo prijetno. Francesca Vmd 5. raz. GOS I. T. Zamejskega - Ricmanje Ernesta Hemingwaya v Kobaridu nikoli ni bilo »Pravijo, da se sin lastnika tedanje gostilne Pri mrzlem studencu spominja pripovedovanja starejših, da je na njihovem dvorišču stal Šotor za previjanje ranjencev in da rad pove, da je Hemingway tisti Cas nekajkrat celo prespal pri njih. No ja, bolj prebedel kot prespal. Svoj sloves uživaCa in ljubitelja moCnih žganih pijač naj bi namreč upravičil nekega večera, ko naj bi v ‘pivskem1 tekmovanju popolnoma porazil lokalno konkurenco in s 14 kozarci ruma postavil nov rekord gostilne, ki je bila takrat precej razvpita. Nekateri celo namigujejo, da naj bi se v nekaterih Koha-ridcih pretakalo tudi nekaj ‘hemingwajevske‘ krvi, kar naj bi potrjevalo njegovo pregovorno nagnjenje do nežnej-skega spola. Predvsem, ker naj bi natakarice gostilne Pri mrzlem studencu veljale za vse prej kot ‘mrzle*. He-mingway - poleg Simona Gregorčiča prvi kobariški sin? »e gre verjeti govoricam in doživetim zgodbam, ki naj bi temeljile na 'Cisti resnici1 in osebnih pričevanjih nekaterih ljudi, bi Se držalo j in Kobarid bi postal nova romarska Meka slovenskega He-mingway fan cluba«. Ko sem v soboto 24. julija prebral teh nekaj stavkov v koprsko-novogoriskem tedniku Sobota, sem se prisrčno nasmehnil. Spomnil sem se pripovedovanj starejših Koti aridcev, da je eden od njih -vsakokrat ko je imel priložnost pri gostilniškem omizju -pravil, da je njegov pravi oCe nic manj kot znameniti ameriški pisatelj Ernest He-mingway. Prav prisrčno lahko pomirim vse, ki pripovedujejo taksne vice. Lahko pomirim tudi vse može in žene iz Kobarida in okolice, kot tudi iz krajev odkoder so v Kobarid prišle natakarice, ki so se rodili in rodile v letih 1917 in 1918. Gotovi naj bodo, da nikomur med njimi ni bil oCe nas Ernest, prav tako noben drug American. To lahko trdim iz zelo enostavnega in preprostega razloga: Američanov na Soški fronti sploh ni bilo. Ernest Hemingway je v Evropo prišel šele spomladi leta 1918, takrat ko je italijan-sko-avstrijska fronta bila na Piavi že dobrega pol leta. Po vojni sploh ni prišel v Kobarid. Tudi zato, ker mu ni prijal Mussolini. Američani so prišli v Evropo na pomoč Francozom in Angležem že sredi leta 1917. Ko njih ne bi bilo, bi bili Nemci verjetno porazili Francoze in Britance. Zasedli bi Francijo, Britance pa zapodili Cez Rokavski preliv. Ze zlasti med Francozi je bilo veliko negodovanja. V letu 1917 so se uprli celi polki, ker vojaki niso hoteli veC na fronto. Vojaška sodišča so delala s polno paro in veliko vojakov je bilo obsojenih na ustrelitev v hrbet. Ameriški vojaki so mašili luknje na zahodni fronti. ZDA se takrat se niso spustile v vojno z Avstro-Ogrsko. Z ameriškimi vojaki so v Evropo prišli tudi Številni bolničarji, ki so jih tja poslale nekatere zasebne organizacije. Najveeja med njimi je bil Ameriški Rdeči kriz. Šoferji teh rešilcev so bili civilisti, podvrženi pa so bili vojaški disciplini. Kmalu so jih oblekli v vojaške uniforme in vsakemu dali Cin poročnika. V Franciji je bilo veC sto takih Šoferjev. Izkazovali so se tudi, ker so veliko pili. Po dva dni so bili v službi, potem so se na oddihu pošteno napili in šli v zaledje, v Pariz. Zgodilo se je celo, da jih je morala vojaška policija loviti po beznicah. Čeprav ZDA niso bile v vojni z Avstro-Ogrsko so že v letu 1917 potekale priprave, da bi nekaj ameriških bolničarjev poslali v Italijo. V maju in juniju 1917 je bilo v nekaterih mestih ZDA veliko sestankov in zborovanj, na katerih so govorili o tej možnosti. Propagandisti so imeli veliko uspeha. V ZDA je živelo veliko italijanskih izseljencev - med njimi je bilo tudi precej Furlanov in Venetov -ki jih je bolj zanimalo pomagati Italiji kot Franciji. Drug razlog je bil v želji ameriškega poveljstva, da bi razbremenilo fronto v Franciji. Zato je 15. avgusta 1917 prišla v Videm skupina ameriških oficirjev. Prišli so z resilcem, na katerem je bilo napisano “American Ambu-lance”, na vozilu je bila večja ameriška zastava. Na italijanskem vojaškem poveljstvu v Vidmu so se pogovorjali o prihodu bolničarjev in rešil-cev. A iz te moke ni bilo kruha. Priprave so trajale veliko Časa, zaradi tamkajšnjih hudih razmer so ameriške bolničarje potrebovali v Franciji. Načrt prihoda Američanov na Soško fronto niso izvedli, kajti prej je prišlo do avstrijsko-nemške ofenzive pri Kobaridu. Fronta se je premaknila nekaj sto kilometrov na zahod v osrčje italijanske kraljevine. Italijani so na reki Piavi zaustavili prodirajoče Avstrijce in Nemce. Ti niso verjeli v razsulo 2. italijanske armade, ki je držala položaje v gornjem Posočju, zato so na Piavo prišli upehani. Sele nekaj dni kasneje, v prvih dneh novembra, potem ko so Italijani sami ustavili prodirajoče nasprotnike, so francoski in angleški ministri in generali italijanskim obljubili pomoč na sestanku v Rapallu. Se preden so v Italijo prišle francoske in angleške čete, so na polotok prišli Američani. To niso bili vojaki, bili so civilni bolničarji v službi pri raznih ustanovah, oblečeni pa so bili v vojaške uniforme. Njihova naloga je bila propagandistična. S svojimi rešilci, na katerih so bile razobešehe ameriške zastave, so dirjali iz enega mesta v drugo, od Turina do Milana in Verone. Dajali so vtis, da jih je zelo veliko in da je Amerika prišla na pomoč Italiji. Italijanom so s tem hoteli vliti zaupanje. Sele 17. decembra 1917, torej skoraj dva meseca po Kobaridu, so ZDA napovedale vojno Avstro-Ogrski. V Italijo je prišlo veliko zdravnikov, bolničark, bolničarjev in šoferjev. Odprli so nekaj vojaških bolnišnic. Najbližja fronti je bila tista v mestu Schio, ki so jo upravljali skupaj z Angleži. Tja je veliko kasneje prišel tudi Ernest He-mingway. Sredi leta 1918 je v Italijo prišel tudi en ameriški pesadijski regiment. Ameriški vojaki sploh niso Sli v jarke. Svoje taborišče so imeli v blisini Trevisa, nedaleč od fronte. Tudi naloga teh vojakov je bila predvsem propagandistična. Marsirali so dan za dnem, v vse smeri, vedno v zaledju fronte. Italijanski vojaki so imeli vtis, da jih je veliko. Enako so mislili Avstrijci, ki so opazovali to premikanje iz svojih letal in iz balonov. V dneh razsula avstro-ogrske vojske in države so Američani sli na pot in prišli peš do Krmina. Naredili so 240 kilometrov in Čeprav so nekajkrat prišli v stik z umikajočimi se Avstrijci niso uporabili orožja. V Krminu so ostali nekaj Časa, potem pa se spet peš morali nazaj v Treviso, odkoder so odšli domov. Sploh niso imeli padlih. V njihovem Časopisu je vse polno vinjet o mirnem življenju, Se najraje na počitku med rodovitnimi trtami v Venetu. To idilično vojno življenje so kasneje knjišževno opisali nekateri teh vojakov. V Ameriki je vladalo veliko zanimanja za dogajanje v Evropi. Se zlasti progresivni intelektualci so se radi prijavljali za služenje v pomožnih edinicah rdečega križa. Cela skupina jih je bila s harvardske univerze. V seznamih bolničarjev dobimo imena veC ameriških kulturnih mož, Se zlasti taksnih, ki so zasloveli kasneje. Poleg Ernesta Hemingwaya dobimo v Italiji tudi Johna Dos Passosa. Ernest Hemingway je prišel v Evropo konec maja 1918. Ker je bil premlad, rojen 1899, je ponaredil dokumente, da so ga sprejeli v službo. Bil je bolnicar-šofer American Red Grossa in zato dobil Cin poročnika. V mesto Schio, kjer je bila v plemiški palači Erizzo angleško-ame-riška bolnica, je dospel 9. junija, nekaj dni kasneje so ga poslali v kraj Fossalta di Piave. Znašel se je sredi velike in tudi zadnje avstrijske ofenzive, s katero so generali na Dunaju hoteli razbiti italijansko fronto in vdreti v notranjost Veneta ter tako prisiliti Italijo, da podpise premirje. Poveljnik fronte Boroe-vic je bil proti tej ofenzivi. Moral pa se je pokoriti ukazu z Dunaja. Njegovi vojaki so bili lačni in bosi. BoroeviC je imel prav. Italijani so vzdržali in ofenziva je propadla. Ernest Hemingway je bil težko ranjen ponoči 8. julija. Zaradi hudih ran so ga iz Schia odpeljali v ameriško bolnico v Milan, kjer je 21. julija 1918 v postelji praznoval svoj devetnajsti rojstni dan. Povedali smo, da so med ameriškimi bolničarji bili tudi intelektualci. Našli so Cas, da so pošiljali dopise Časopisom v ZDA in tako imeli nekaj dodatnega zaslužka. Ves denar so zapili. Osnova zavezniške bolnice v mestu Schio je bila angleška. Tja so jo po kobariškem prodoru preselili iz Dolegnana, kraja v Furlaniji, nedaleč od Krmina. V tej bolnici je bilo veliko zdravnikov in bolničark, na voljo so ime- li veC rešilcev. Podružnice so imeli v Kojskem v Brdih, v Gorici in nekaj Časa tudi v Kobaridu. Z rešilci so pomagali italijanskim ranjencem na Banjšicah. Morda se v Kobaridu spominjajo na te angleške bolničarje in so jih zamenjali z Američani. Enako napako je naredil nek Goričan slovenske narodnosti. Pred nekaj leti je dal objaviti sliko svoje stavbe v Ulici Or-zoni; pred njo je skupina angleških bolničarjev in zdravnikov. Tudi ta Goričan je med temi ljudmi na sliki hotel videti Hemingwaya. . Poveljnik angleške bolnice v Dolegnanu je bil George Macaulay Trevelyan, se takrat zelo znan in mednarodno priznan zgodovinar, ki je kasneje veliko let bil profesor zgodovine na sloviti univerzi Cambridge. Tam je bila kot bolničarka tudi Freya Stark, ki je mlademu Hemingwayu povedala zanimivosti iz bolnice v Dolegnanu in povedala, da spomine daje v pisno obliko. Freya- Stark je kasneje postala pisateljica. V tistih dneh mu je svoje spomine pripovedovala tudi angleška bolničarka Agnes Conway. V Schiu je Hemingway spoznal tudi takratnega angleškega poročnika Hugha E. Daltona. Ta je bil pred kobariškim prodorom dodeljen angleški to-pnicarki edinici, ki je iz Mirna, Rupe in Peci streljala na pološaje na hribu Fajti. Vsi ti so še kmalu objavili svoje spomine. Dalton je leta 1919 izdal v Londonu knjigo With the British Guns in Italy. Trevelyan je, prav tako leta 1919, objavil knjigo Sce-nes from Italy‘s. Freya Stark je svoje spise o dogajanju med vojno objavila v nekaterih almanahih. Nekaj let kasneje je Ernest Hemingway skoraj gotovo dobil v roke vse te spise in jih spretno uporabil za roman z naslovom A Farevvell to Arms. Knjiga je pri newyorški založbi Charles ScribneFs izšla leta 1929. Ernest Hemingway je s to knjigo zaslovel. V ZDA in drugih državah je knjiga doživela veliko ponatisov, prevedena je bila domala v vse svetovne jezike, prav tako kot druga, kasnejša njegova dela. Knjiga, ki jo Slovenci poznamo z naslovom Zbogom orožje (naslov italijanskega prevoda je Addio alle armi), je pisana v prvi osebi in podrobno govori o naših krajih kot tudi o tistih na Piavi. Kdor je primerjal Daltonovo in Trevelyanovo pisanje s He-mingwayevim, pravi, da je to, kar je napisal spreten romanopisec, v celoti vzeto iz spisov dveh dokaj suhoparnih angleških oficirjev (tudi Dalton je postal univerzitetni profesor, med 2. svetovno vojno in takoj po njej, je bil minister v Churchillovi in Attleyevi vladi). Ernest He-rfiingway je znal spretno in umetniško opisati to, kar sta druga dva in še marsikdo drug napisali v skoraj uradni obliki. Bil je zelo spreten in bralec te njegove knjige dobi vtis, da je mož zares bil v krajih-ob Soči, kar pa seveda ni res. O vsem tem so veliko pisali Se zlasti razni ameriški in angleški pisci in analitiki. V Italiji se s tem zelo ukvarja prof. Giovanni Cecchin iz mesta Bassano del Grappa. Poučeval je na univerzah v Dublinu in v Torinu, nekaj Časa tudi na Princeton University v ZDA. Zelo ima v Čislih Ernesta He-mingwaya in je o njem v Italiji objavil se veC knjig in razprav. Zadnje njegovo tovrstno delo je izšlo letos aprila. Naslov je Hemingway-Američani e volontariati in Italia nella Grande Guerra. Knjiga je bogato ilustrirana. V zadnjih nekaj letih je prof. Cecchin ustanovil svojo založbo - Col-lezione Princeton. Objavil je še veC knjig z italijanskimi prevodi ameriških in angleških piscev o dogajanju na italijanskem bojišču med 1. svetovno vojno. V poštev prihajajo Se zlasti spisi angleških avtorjev, kajti, kot Se povedano, so Američani igrali marginalno vlogo. Da je med vsemi temi He- mingway vzbudil največ zanimanja je Cisto razumljivo, saj gre za svetovno znano ime. Kasneje je dobil tudi Nobelovo nagrado. Zato je tudi zelo prav, da so v Kobariškem muzeju letos, ob stoletnici pisateljevega rojstva, priredili majhno razstavo, ki nas spominja na tega pisca, to iz preprostega razloga, ker je s svojim romanom svetovno ovekovečil Kobarid. In čeprav na tej razstavi vidimo reproduciran rokopis, v katerem piše: “Poznate Kobarid? - Poznam, sem odvrnil”, nas to ne sme spraviti v zmoto. Pisatelj paC piše, tako kot mu je najbolj prav in da bi vzbudil zanimanje bralca. Zaradi tega je Cisto odveč veliko tega, kar smo v teh dneh brali v nekaterih slovenskih Časopisih, pa Čeprav je tudi bralcu Časopisov treba nuditi nekaj, kar bo pritegnilo njegovo pozornost. Ne bomo podrobno omenjali, kaj vse so napisali nekateri slovenski novinarji. Za enega naj bi bil Ernest Hemingway celo “American italijanskega rodu”. V Kobariškem muzeju so zelo uspešni. Vsak dan in ob vsaki uri .je v njem veliko obiskovalcev vseh narodnosti. V tem muzeju je dogajanje med 1. svetovno vojno v gornji Soški dolini prikazano na zelo objektiven način. Zato je Kobariški muzej pred nekaj dobil priznanje najboljšega Evropskega muzeja. Odličje je podelil Conseil d‘Europe v Strasbourgu. Z razstavo ob 100-letnici Hemingwayevega rojstva so očitno hoteli vzbuditi nekaj dodatne pozornosti nase. Ameriškemu piscu so posvetili le nekaj panojev. Tu so njegova velika slika, ameriška zastava, primerki knjige v štirih jezikih, angleškem, slovenskem, italijanskem in nemškem (angleški primerek je originalen, iz leta 1929, darovali so ga ameriški Slovenci), reprodukcija ene strani rokopisa njegove knjige, ter Se nekaj slik iz Časa njegovega bolovanja v Milanu ter ameriških rešilcev na fronti na Piavi. Pošteno povedano: delavci muzeja niso nikjer napisali, da je Ernest He-mingway bil v Kobaridu. Roman so spletli slovenski novinarski kolegi, nekateri hudomušno, drugi pa najbrž prepričani, da so “odkrili Ameriko”. Dodajmo še to: v Kobariškem muzeju je do septembra odprta priložnostna razstava o madžarskih vojakih na soskem bojišču. Priredili so jo s sodelovanje Vojnega muzeja v Budimpešti. Slike in dokumenti so o madžarskih vojakih v gornjem Posočju, dobro pa vemo, da so Madžari igrali glavno vlogo na Krasu. Zato lahko ta naš spis zaključimo takole: pojdite še enkrat v Kobarid in si tam oglejte muzej 1. svetovne vojne. Marko Waltritsch Na sliki: bolniCar-poroCnik Ernest Hemingway z angleško bolničarko Agnes Conway v vojaški bolnici Ca' Erizzo v mestu Schio. ___________CEROVLJE_______ Pri Antoničevih so se lotili ovčjereje Pepija Antoniča smo obiskali kar na kmetiji, ki se nahaja severovzhodno od Cerovelj, nedaleč od vasi. Po pravici povedano smo se za pogovor z njim pogajali ze nekaj dni, saj je znano, da ima predvsem v tem obdobju polne roke dela. Zjutraj in zvečer goni Čredo ovac na pašo, nato je treba - prav tako vsak dan - ovce pomolzti. No, da, za to so si pri An-tonicevih nabavili sodoben molzni stroj, s katerim v pol ure odpraviš s stopetdesetimi ovcami. Ovce goniš na pašo dvakrat dnevno po par ur, saj bi se z enkratnim obrokom preveč nasitile. Vsaka ovčka pa raCuna tudi na dopolnilni obrok koruze in rudninske soli. Koruzni nasad imajo v Furlaniji. Zaradi suše morajo polja namakati in to takrat, ko jim vodovodna služba odmeri zadostno količino vode. Tako je Pepi minulo noC, ko je svet že trdno zadremal, zalival koruzo, in preklinjal sušo. Kmet ne pozna miru, počitka, pa tudi počitnice so mu skoraj neznan pojem. Medtem ko za pridelovalca pozimi narava počiva, rejec točno ve, da bo žival vsak dan lačna in žejna, pa naj si bo avgust ali december, sreda ali nedelja. Tudi zaradi tega ostaja kmetijski poklic v srcu in domišljiji mnogih kot neo-madeževano poslanstvo. Se sam verjamem, da je poklic kmeta najplemeni-tejsi, kar jih je. S Pepijem Antoničem smo se pogovorili o novi podjetniški smeri, ki jo je ubrala njegova družina, saj so se prav letos iz zajcjereje preusmerili v ovčjerejo. Njegova družina se sicer z rejo ukvarja tako rekoč od vedno. Antoničev! namreč v Ce-rovljah živijo že celih štiristo let, še pred drugo svetovno vojno pa je njegov nono računal na ti-socglavo Čredo ovac, zaposloval je po pet pastirjev, čredo pa je poleti pasel v Furlaniji, pozimi pa selil na Postojnsko. ”Z zajcerejo smo zaključili, saj ni bila vec donosna - v trgovinah se je zajčje meso podražilo, nam pa so ga plačevali vedno manj", nam je povedal Pepi. Z zajcjerejo se je ukvarjal se do marca letos, v bistvu pa - kot sam pravi - je posel že do prvih devetdesetih let nenehno negativno nihal. Rečeno storjeno! V prostorih, kjer je do včeraj kar mrgolelo belih kuncev, so danes ovce. Sto-petdeset ovc: 120 glav sardinske pasme, 30 pa je kraskih. Tem gre dodati se nekaj samcev oplojevalcev - kaj bi brez njih? Pravzaprav je gospod Pe-pLže v penziji, tako da je pogumna nositeljica nove kmecko-podjetniske pobude najmlajša Članica družine, Anamarija. Dela pa je za vse, za gospo Sonjo in za Anamarijino sestro Katjo. Kot povedano, je Antoniceva ovčjereja šele v neki eksperimentalni fazi, o Čemer priča dejstvo, da je dober del zajčjih kletk še na svojem mestu. Kot se temu pravi, nikoli ne veš, saj smo v Italiji. Za 150 ovac imajo na razpolago 57 hektarov paš-niske površine, delno v lasti, delno na posodo. "Računal bi lahko še na dodatnih 90 hektarov ju-sarskega premoženja, vendar mi za slednje deželna gozdarska služba noče izdati potrebnega dovoljenja - ni jim namreč jasno, kdo je lastnik...". Ponovno torej nerešeno vprašanje jusar-skega premoženja, ki ob vsakem koraku povzroča nemalo nejevolje na vseh koncih tega našega Krasa. Drugače pa ima Antoniceva ovčjereja na voljo toliko pašniške površine, da bi mirno zadostovala do petstoglavi čredi. "Odločili smo se pretežno za sardinsko pasmo, ker je donosnejša", je pojasnil Pepi. Sardinska pasma daje dvakrat vec mleka od kraške pasme, mimo tega, da je do primerkov kraskih avtohtonih ovc tudi težko priti. "Kraška ovca je morda nekoliko donosnejša, Ce jo namenjamo zakolu -drugače pa se izplača le na podlagi evropskih subvencij reji avtohtonih pasem, ki jim grozi izumrtje, kot to velja za kraško ovco". Z zakolom pa se v novi ovčjereji v Cerovljah v glavnem ne ukvarjajo. Nekaj je prodanih jagnjeti za praznovanja velike noči, drugače pa so to ovce molznice, mleko pa predelajo v sodobno opremlejni sirarnici, ki so jo dogradili k kmetiji. "V sirarnici trenutno predelujemo, poleg skute, približno deset kilogramov sira širikrat tedensko, sicer pa spomladi jih nanese tudi do dvajset", je s tem v zvezi povedal Pepi, ”Od vsake živali pa pomolzemo približno pol litra mleka dnevno". S pašo pa ni kar tako. Vedeti moramo namreč, da je kraško rastlinstvo, prehrambeno gledano, dokaj revno, kar je začutiti predvsem v poletnih mesecih. K sreči je letošnje pletje uvedlo obilno deževje, tako da na pobočjih in ob vznožju Grmade suša ni Se zelo zaznavna, nam je dejal Pepi. "Ko pa je preveč suho, moraš ovce krmiti v hlevu, kar pa postane draga zadeva - pa tudi prevažanje cele Črede na predalpske pašnike v Karniji ni brezplačno". Težav torej ni malo, vendar je tudi volja do dela velika. Ko sem Antonice-ve vprašal po načrtih za bodočnost in razvojne možnosti kmetije, se je družina nasmehnila. "Računamo na postopno povečanje Črede, v naslednjem obdobju pa bi se preizkusili tudi v kmečkem turizmu", mi je zaupala dvaindvajsetletna Anamarija. Pogovor je tu nanesel tudi na nehva- ležen argument finančnih sredstev. Nehvaležen predvsem zaradi kronične prepocasnosti in zapletenosti vsakega vira javnega finansiranja, pa naj si bo z evropskih razvojnih skladov, z Dežele ali pa Sklada za Trst. Nova ovčjereja v Cerovljah je bila doslej bolj deležna obljub kot pa dejanskih prispevkov ali olajšav. Nenazadnje pa je tudi Antoniceve razočaralo in prizadelo črtanje dve-miljardnega prispevka kmetijstvu, ki ga je Sklad za Trst na nek način "zamudil". Tako. Kljub vsemu pa imamo v Cerovljah ovčjerejo in sirarno, pa tudi delavne in podjetne ljudi, ki se znajdejo v vsaki situaciji. Septembra bodo sirarnico tudi uradno ot-vorili, že sedaj pa si lahko na njihovi kmetiji nabavimo ovčje mleko, AntoniCevim v Cerovljah svežo skuto in odličen lahko ze sedaj voščimo sir, ki ga prodajajo po dobro delo, s pogledom v 18.000 lir na kilogram, nebo pa... dež. (igb) KORISTNI NASVETI Varstvo rastlin v avgustu V avgustu posvečamo še vedno veliko Časa varstvu rastlin. VINOGRAD - V tem mesecu opravimo zadnje škropljenje proti peronospori.. V tem primeru uporabljamo površinske pripravke, najraje bakrene pripravke (RAME CAFFARO, AZURAM, 500 gr/hl). Proti oi-diju tudi zadnjic škropimo s površinskimi pripravki, in sicer z žveplom (UTAZOLFO, 60 - 70 gr/hl, ZOLFO BAGNA-BDLE, 200 gr/hl, TIOSPOR, 100 - 200 gr/hl) in drugimi. Siste-mike za zadnje škropljenje raje ne uporabljamo. V primeru vlažnega vremena lahko napade trto siva grozdna plesen ali botri tis. Najbolj kritična faza je na začetku avgusta, ko grozd spreminja barvo. Škropimo s pripravki na podlagi vinklozo-lina (npr. RONILAN, 150-200 gr/hl), iprodiona (npr. RO-VRAL, 200 gr/hl), procimidona (npr. SUMISCLEX, 100-150 gr/hl) in drugimi. Omenjeni pripravki delujejo preventivno. Ce škropimo v prvih 24-48 urah od začetka okužbe, navedeni pripravki delujejo tudi zdravilno. OLJČNI NASAD - V tem mesecu je možen napad prve generacije oljene muhe, pa Čeprav se to le izjemoma dogaja. Po navadi se muha pojavi v septembru. Let oljene muhe spremja specifična strokovna služba, ki tedensko kontrolira vabe po vsej tržaški pokrajini. Zato bomo proti oljčni muhi škropili le, Ce bo to res potrebno oziroma bomo počakali, da služba javi pravilni c as škropljenja, da ne bi trosili denarja po nepotrebnem, posebno pa, da ne bi po nepotrebnem onesnaževali okolja. V SADOVNJAKU škropimo v prvih dneh avgusta proti tretji generaciji jabolčnega zavijača. Škropimo s pripravki na podlagi klorpirifos-metila (RELDAN, 10-15 gr na 10 litrov vode), s selektivnim pripravkom na podlagi difluben-zurona (DIMIT .IN, 15 gr na 10 1 vode) ali drugimi. V primeru listnih uši na peckarjih škropi- mo s pripravki na podlagi piri--mikarba (PIRIMOR, 15 gr na 10 1 vode), s pripravki na podlagi sintetičnih piretrin (npr. DEL-TAMETRINA-2,35, DECIS FLOVV, 7 gr na 10 litrov vode) ali drugimi. V tem mesecu pobiramo veliko vrst sliv in breskev, zato slednjih ne škropimo. Bodisi v sadovnjaku kot v vinogradu ni priporočljivo škropljenje ob najbolj vročih urah. V sadovnjaku se lahko ob visoki vročini, skupno s sušo, pojavi tako imenovana APO-PLESIJA. Listje usahne in drevo kmalu nato odmre. V manj slabšem primeru se na listih in sadežih pojavijo temni madeži oziroma ožigi. -Olupek sadja potemni in meso postane trdo. Ožige lahko dobi tudi lubje debla ali vej, ko je moCno izpostavljeno soncu. Čezmerno temperaturo bolje prenesejo drevesa, ki smo jih iz najrazličnejših razlogov komaj obrezali. Ce deblo pobelimo, na primer z apnom, se bodo fiziološki procesi drevesa normalno raz- vijali in rastlina ne bo utrpela škode pri prekomerni temperaturi. Bela barva namreč odbiva sončne žarke. Pobelitev sadnih dreves je značilno posebno za južnejše sredozemske kraje, kjer zabeležijo visoke temperature skozi vse poletje. ZELENJAVNI VRT - Morebitne glivične bolezni lahko zatiramo s pripravki na podlagi chlortalonila (NOTAR, DACO-NIL), ki imajo karenCno dobo le 7 dni. KarenCno dobo moramo seveda strogo upoštevati. Na mladih rastlinah zelja, cvetaCe in ostalih kapusnic se lahko pojavi kapusni belin. Škodo dela gosenica, ki je ze-lenkasto-rumene barve s Črnimi pikami razih velikosti. Odrasel metulj pa je bele barve s Cmo pego na robu prednjih kril. Gosenica povzroča škodo predvsem na cvetači in zelju, kjer lahko zelo hitro požre liste, z izjemo ožilja. V avgustu se pojavi druga generacija, ki lahko zelo ogroža mlade rastlinice. Proti belinu škropimo s pripravki na podlagi clorphi- rifos-metila (RELDAN, 15 gr na 10 litrov vode), karbarila (SE-VILAN, 15-20 gr na 10 litrov vode) in drugimi kontaktnimi želodčnimi strupi. Omenjena sredstva priporočamo tudi proti morebitnim drugim škodljivcem, kot na primer zeljnem molju, zeljni muhi itd. Vse bolj se tudi tu uveljavlja biološki insekticid na podlagi Bacillus fhuringiensis (Thuricide, Bac-tmcide,...). Glede na to, da se bolezni Sirijo v prisotnosti vlage, škropila pa imajo bolj ali manj dolgo karenCno dobo, je najbolje, da proti glivičnim boleznim poletnih povrtnin ukrepamo predvsem preventivno. Ko na primer zalivamo, moramo paziti, da ne močimo listov. V primeru, da se na OKRASNIH RASTLINAH pojavijo kaparji, jih škropimo z BELIM MINE-RANIM OLJEM. Ce se nam pojavijo listne uSi Škropimo s pripravki, ki smo jih navedli za peckarje. dr. Magda Sturman Drugačen pogled na iranska dogajanja Iran je bil v zadnjem času zopet v ospredju mednarodne politične pozornosti. Danes objavljamo razmišljanje Bruna Križmana o dogajanjih v tej državi, ki sega daleč v preteklost. Ur. Pred kakimi 30 leti je filozof Bertrand Russell, ki je ustanovil nekakšno moralno sodišče za preganjanje vojnih zločincev zapisal: »Predlagam, da se Iran vzame za zgled pri presoji, kaj pomeni za Zahod "svoboden svet". Upam, da si bodo državljani zahodnih držav postavili vprašanje, zakaj se njihovi davki uporabljajo za podporo tiranskim in skorumpiranim režimom po vsem svetu. Kaj bodo ukrenile ZDA v primeru, da bi nekega dne v Iranu izbruhnil upor? Bodo branile tako svobodo kot tisto v Vietnamu?« Danes je ban v vseh javnih občilih. Na »sporedu« je vzpostavljanje demokracije. Čudno, da ni take medijske vneme za Turčijo, za Burmo, za Nigerijo, za Egipt in za desetine manjših držav po katerih peščice ljudi krojijo usodo milijonov. Nebeni takih enot ne grozijo ne bombardiranja ne gospodarske blokade. Ta zakaj je zelo jasen: ali te države nimajo bogastev, ali pa so ta bogastva že bdno v rokah »demokratizacijskega« sveta, ban pa ima veliko nafte, je na strateško zelo važnem območju, ki omogoča neposreden nadzor nad drugimi ogromnimi zalogami energije in drugih bogastev. Razumljivo je, da se politiki pri nas tako trudijo, da bi tudi banci imeli svoja Mohameda Ben Lusconija in Jusufa Dal Emina, ki bi se med seboj borila za demokracijo, medtem ko bi za njihovimi hrbti tujci do- besedno kradli in večali zneske na švicarskih tekočih računih. Tako bolestno zanimanje za demokracijo v banu je očitno sumljivo in da ne bo dvomov o takem odkritem imperializmu je na voljo skoraj celo stoletje tatinskega početja oziroma poskusov, da se kraja ponovno začne. Se pred odkritjem nafte je bila Perzija predmet sporov in kolonialnih skomin Velike Britanije (tedaj daleč najmočnejše velesile) in Rusije. Se v začetku prejšnjega stoletja je na primer nepravičen sporazum odvzel Perziji nadzor nad Kaspijskim morjem v korist Rusije. Zgodovinarji so za tisto priložnost zabeležili komentar perzijskega dvora, ki naj bi ocenil, da »... saj menda nismo race, da bi potrebovali vodo Kaspijskega morja«. Resničen ali ne, je tak komentar vsekakor v skladu s politiko tedanjih perzijskih vladarjev, ki so bili brez vsake državniške vizije, na nivoju, ki ga je morda 600 let prej zabeležil Marco Polo na svoji poti proti Kitajski. Za nafto so se največ zanimali Angleži in po nekaj neuspelih poskusih je leta 1901 angleški inženir VVilliam Knox D’Arcy zaključil s tedanjim šahom zasebno pogodbo, ki mu je omogočala raziskovanje in črpanje nafte za dobo 60 let na celem ozemlju cesarstva. Izjemo so predstavljale samo severne dežele, ki so pripadale ruskemu vplivnemu področju. V zameno za pogodbo se je D’Arcy obvezal, da v dobi dveh let ustanovi eno ali dve družbi za stvarno uresničitev načrta, da prepusti perzijski vladi 16 odstotkov dobičkov, da ji plača enkratno odškodnino 20 tisoč funtov (današnjo protivrednost je seveda tažko preračunati) in da ji prepusti delnice novega naftnega podjetja do enake vsote 20 tisoč funtov. Kasneje se je izvedelo, da je nadaljnjih 20 tisoč funtov romalo v žepe visokih vladnih funkcionarjev, ki so bili pri sestavi pogodbe zelo površni. Ce je šlo za sporna vprašanja, je bila namreč v vsem očitno v prid D’Arcyja. V samo nekaj letih je dalo podjetje vzpodbudne rezultate. D’Arcy je bil že star in njegove delnice so pokupili britanski politiki, gospodarstveniki in tudi londonska vlada. Nova ozemlja, ki so prihajala v poštev, so Britanci enostavno odkupili od posameznih plemen, brez vednosti perzijske vlade in z očitnim namenom, da bi za vsak primer šibili njeno oblast. Kljub vsem podkupninam je postajalo jasno, da Britanci na veliko sleparijo. Nekaj let je beležila naftna družba celo izgube, domačini pa niso bili kos nadzoru in niso imeli do njega niti dostopa. Med prvo svetovno vojno je bilo poškodovanih veliko naftovodov. Materialno so sabotaže skoraj zanesljivo izvedli Turki, ve pa se, da je bilo delo opravljeno po nalogu Nemcev. Zahtevam perzijske vlade po večjih odškodninah je Velika Britanija zoperstavila račun za popravilo naftovodov. Za njihovo varnost so morali namreč skrbeti Perzijci. VVinston Churchill, ki je tedaj začenjal svojo politično kariero je dal postopno prenoviti britansko mornarico z motorji, ki so za gorivo potrebovali nafto namesto premoga. V pogodbo so vnesli tudi dodatek, da se nafta uporabljena za vojne ladje ne upošteva pri sestavi letnega dobička. Od tedaj naprej so Britanci vse večje količine prištevali k vojaškim po- trebam in se izognili plačevanju pristojbin parzijski vladi. Kljub skoraj srednjeveškim razmeram se je v Perziji širilo protibritansko razpoloženje. Zadeva je bila rešena z državnim udarom navadnega oficirja perzijske vojske Reza Khana (1921), ki je bil štiri leta kasneje oklican za šaha z imenom Reza Pahlavi, čeprav po njegovih žilah ni tekla običajna plava kri. Reza Pahlavi je marljivo izpolnjeval ukaze pokroviteljev, po kasnejših sporih (koketiranje s Hitlerjevo Nemčijo) pa so ga 1. 1941 odstavili in deportirali na otok Mauritius, kjer je tudi umrl. Za naslednika je bil imenovan njegov sin Mohamed Reza Pahlavi, šah čigar usoda je bila zapečatena s nastopom Homeinija. Mosadek, nedorečeni odrešenik V Iranu (novo ime je Perzija dobila prav pod Rezo Kha-nom) pa se je protibritansko razpoloženje nezadržno večalo in na volitvah spomladi leta 1951 je premočno zmagal Mohamed Mosadek, ki je v političnem programu dal poudarek na nacionalizacijo naftne industrije. 30. aprila je dobil Mosadek mandat in že naslednji dan je bila nafta nacionalizirana. Britanci so se najprej pritožili na arbitražno sodišče v Haagu, ko pa je to izdalo njim neugodno mnenje, so enostavno postavili morsko blokado in preprečili izvoz tudi najmanjših količin nafte. Izvoz nafte pa je bil bistvene važnosti za iranski državni proračun. Britanska politika je sistematično razbijala industria-lizacijske poskuse Irana, ki je bil vedno bolj odvisen od uvoza, predvsem hrane. Iran je bil na robu revolucije, ki bi v tedanjem času pomenila zanesljiv prestop v sovjetski tabor. Mladi šah je prvič zbežal iz dežele. Stranka Tudeh (komunistična) je bila zelo močna in organizirana, Mosadeku pa ni bilo do tega, čeprav je bil zanesljiv rodoljub. Vse je hotel rešiti po strogo zakoniti poti, za kar tedaj ni bilo časa. Britansko nemoč za končno rešitev (pravo vojno napoved) so izkoristile ZDA in 19. avgusta 1953 je bil izveden vojaški udar, ki je za Iran pomenil 26 let zamude pri uveljavitvi samostojnosti. Novi gospodarji Irana so nadaljevali s čisto kolonialno politiko. Mladi šah se je pod zaščito ZDA vrnil. Iran je od tedaj nastopal v medijih le, ko je bilo treba omenjati počitnice šaha in soproge Soraje v Švici, družinsko in dinastično tragedijo ker par ni imel potomstva, zavrnitev Soraje, materinstvo nove cesarice Farah Dibe, krznene plašče in nakit. Štiri tisoč mrtvih med demonstracijami proti šahu iz leta 1963, na stotine izginulih, mučenja tajne policije SAVAK in napadi na višje šole in univerze so bile deležne le kratkih komentarjev, največkrat z etiketo komunističnega terorja. Končno je prišlo leto 1979. Po več mesecih demonstracij po vsem Iranu se je iz dolgoletnega izgnanstva vrnil v Teheran imam Homeini, duhovni (in tudi politični) vodja odpora. Dejanski drugi beg šaha (olepšan s potjo v tujino zaradi zdravljenja) je pomenil zmago iranske revolucije, ki je bila in je še označena kot islamska, torej verska. To pa verjetno ne drži. Preobrat je bil izrecno družbenega značaja, voditelji pa so ga znali prikazati kot verskega, da bi ustvarili pregrado vojaškemu posegu ZDA po zgledu Vietnama. Velikanski večini Irancem je prekipevalo, ker jim je bila vsiljevana zahodnjaška kultura (bolje pokvarjenost), da se je celo prepovedovala nošnja turbana (z izjemo duhovščine), da so se domača oblačila imela za ciganska. Izbira med odločnostjo in zakonitostjo Tudi ta preobrat se je znašel na pragu propada. Zahodne sile so zanetile upor iranskih Kurdov, sprožile napad Iraka, izvedle preko domačih plačancev številne teroristične atentate. Pojavil se je tudi nov »Mosadek«, to je politik Bani Sadr, ki ga lahko imamo za poštenjaka, za odločnega nasprotnika monarhije in rodoljuba. Imel pa je taktične slabosti in sicer v preveliki opreznosti in duhovščina, ki je vodila upor, je razumela, da ni bilo mogoče oklevati in izbirati pot predhodnega sprejemanja zakonov za vsak ukrep. Bani Sadr, laični predsednik novega Irana, je postajal zaviralna osebnost. Treba je bilo vedno ukrepati predvsem hitro, večkrat tudi zgrešeno. Predsednik je skrivoma zapustil Iran, ker so mu že stregli z življenjem. Seveda v Iranu ni demokracije v našem pomenu. Postavimo pa si vprašanje: v Italiji, na primer, ukazuje narod (torej »demos« ali pa stranke, ki se večkrat izneverijo obljubam in programom? V Iranu je šlo najprej na ulice nekaj (deset) tisoč študentov, nato pa po več sto (ali deset) tisoč ljudi, ki so podpirali vlado. Seveda je vsak režim (oznaka velja samo za tak primer) zmožen, da si priredi masovno demonstracijo v svojo korist. Po osebni izkušnji daljše poti po Iranu lahko zanesljivo trdim, da tudi tam obstaja »amerikanska« stranka. Številni bogataši so v prvih letih ho-meinistične vlade odnesli pete (in denar) največ v bližnje arabske državice ob Perzijskem zalivu. V Iranu, kjer so ZDA prikazane kot »Satan«, sem pred štirimi leti lahko tu pa tam videl dečke v majicah z napisi kot »Lakers«, »Univer-sity of Califomia«, »New York Yankees« itd. Resno dvomim, da to ni bila provokacija njihovih staršev. Bistvo vsega pa ni ta ali ona oznaka. Jedro je najprej človeško dostojanstvo. Imajo Perzijci pravico, da molijo Alaha, da nosijo turbane in kaftane? Ali jih lahko samo zaradi takih šeg označimo kot islamske strajneže? Je za njihovo »civilizacijo« res potrebno, da riž z ražnjiči nadomestijo z mcdo-naldi, da se njihove ženske »slečejo«, da si moški serijsko ostrižejo brke ali brade? Teokratski režim je v številnih resorjih hudo pomanjkljiv, vnema Zahoda za »demokratizacijo« pa nima ničesar skupnega z blagostanjem naroda. Cilj je edino nafta. Bruno Križman Na sliki (arhivski posnetek AP) iranske ženske na volitvah leta 1980. Razstava Dvojnost svetlobe v koprski Loži KOPER - V organizaciji slovenske galerije A+A v Benetkah so sinod v koprski galeriji Loža odprli likovno razstavo z naslovom Dvojnost svetlobe. Predstavljena so dela Študentov beneške in ljubljanske Akademije za likovno umetnost, ki se pri svojem ustvarjanju ukvarjajo s problemom dvojnosti prikazovanja svetlobe v likovni umetnosti. Izbor je delo dr. Nadje Zgonik. Razstava je bila deležna tudi podpore v okviru programa Čezmejnega sodelovanja biter-regll. Manj kot sama metafora svetlobe so študente - ti so Gian-luca Aiola, Zoran Arizanovic, Giulia Battisti, Silvio Bellot-to, Fabiola Čemele, Valter D’Otavi, Alessandra Guolla, Miha Knific in Alessandro Mancassola - zanimala fizična stanja pojavljanja svetlobe v dvojnosti: snov - energija oziroma kako nematerialni, optični pojav v sliki predstaviti s snovnimi sredstvi, z barvo in pigmenti. Koprska razstava je bila prvotno pripravljena za slovensko galerijo A+A v Benetkah, tema razstave pa ni bila izbra- na naključno, saj so prav Benetke v preteklosti se posebno veliko prispevale k tematiziranju svetlobe v slikarstvu. Tako so v 16. stoletju poskušali odkrivati atmosfericne učinke barve. V 19. stoletju je britanski slikar VVilliam Turner pod vplivom posebne svetlobe, ki z megličastimi prelivi raztaplja oblike predmetov, začel prikazovati svet nejasnih kontur in ukinjati prostorsko iluzijo slike. MoC Benetk in vpliv svetlobe pa je živ in navzoč tudi v delih Claude Moneta in Zoran Mušiča. To pa ne pomeni, da je problem svetlobe v umetnosti preživet, saj so svetloba, svetlobni am-bienti, odbleski in prosojnost navzoči v delih mnogih sodobnih umetnikov. Z idejo o navezavi problema svetlobe na lokacijo Benetk pa bo hkrati tudi mogoče preveriti, ah v sodobni umetnosti Se obstaja moc zgodovinskega izročila in ali kraj vpbva na usmeritev umetniškega ustvarjanja. Razstavo sta omogočila Dežela Veneto in Evropski sklad za regionalni razvoj v okvira Čezmejnega sodelovanja Italije in Slovenije (Merreg H). (STA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Trg pred stolnico sv. Justa V sklopu predstav srednjeveškega gledališča »La sera del di di festa«, bo danes,v nedeljo, 8. avgusta ob 21.00 predstava Alia Musiča En-semble »Polifonia profana dal Me-dioevo al Rinascimento«, sledi »Hi-storie de Santi, Diauli et Povari Ho-mini« v priredbi kulturnega društva Studio Giallo. Grad sv. Justa Večeri s komiki Danes, v nedeljo, 8. avgusta nastopa komik Alessandro Bergonzoni Trg sv. Antona V soboto, 21. avgusta, ob 21.30 bo veCer grške folklore s skupino »Mata-rangas« iz Messonghija. SLOVENIJA LJUBLJANA Drama SNG Festival KRIŽANKE 99 Dne 12. avgusta, ob 20.30 bo nastopilo Hrvaško gledališče Pese iz Madžarske z gledališko predstavo A. Goncza »Madžarska Medeja«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramarski park - »Luči in zvoki« V sredo, 11. avgusta ob 21.00 in 22.15 v italijanščini. V petek, 13. avgusta ob 21.00 in 22.15 v italijanščini. V soboto, 14. avgusta ob 22.15 edina predstava v italijanščini.. Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Gledališče Verdi sporoča, da je v teku potrditev in nakup novih abonmajev za jesensko simfonično sezono in sicer pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Dne 21. avgusta, ob 20.30 bo nastopil pod taktirko dirigenta Claudia Abbado »Gustav Mahler Jugend Orchester«, na programu Sinfonija št. 7 Gustava Mahlerja. Dvorano Tripcovich V sklopu festivala »Trst-Operetta« 1999, bo v torek, 10. avgusta ob 20.30 predstava muzikala »Hello, Dolly!«. Ponovitve: 11. avgusta ob 20.30, 8. avgusta ob 18.00. Muzej Sartorio - »Muzej zvečer« V torek, 10. avgusta ob 21.00 in 22.00 nastopa zbor »Audite Nova« iz Staranzana. V sredo, 11. avgusta ob 21.00 in 22.00 nastopa instrumentalna skupina »Sidaja« iz Trsta. V torek, 17. avgusta ob 21.00 bo na sporedu glasbena predstava Alfreda Lacosegliaza »La strada che porta a Levante«. Ponovitev v sredo 18. avgusta ob isti uri. V torek, 24. avgusta ob 21.00 in 22.00 nastopa instrumentalna skupina »Sidaja« iz Trsta. V sredo, 25. avgusta ob 21.00 bo skupni nastop vokalne skupine »Canticum Novum« iz Trsta in glasbene skupine »Ars Baroca Ensamble« tudi iz Trsta. Ob 22.00 se pa bo predstavila publiki vokalna skupina »Ars Musiča« iz Gorice. LIGNANO SABBIADORO Arena Alpe Adria Do ponedeljka, 9. avgusta, Mirada Gubana - glasba, gotografija, obrtniški izdelki, umetnost in okusi s Kube. V sredo, 11. avgusta ob 21. uri bo na sporedu koncert pevke Patty Pravo. V petek, 13. avgusta bo na sporedu afro-karibi-ska glasba z ansamblom Ocho Rios, vstop prost. V soboto, 14. avgusta bo koncert skupine »Los Pedritos«, plespa glasba. V sredo, 18. avgusta bo etno rock koncert s skupino »FLK«. V petek, 20. avgusta se boste lahko zavrteli z latinskimi ritmi skupine «Salsa Logo de Guba«. V sredo, 25. avgusta bo imela koncert Fiorella Mannoia. V ponedeljek, 30. avgusta bodo izvajali njihove najbolj znane pesmi »Nomadi«. SESTO AL REGHENA Opatija 15. avgusta bo nastopil Kocani orkestar. _______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Glasbena šola in Kulturni dom Nova Gorica Do 28. avgusta se bo vrstilo 3. Mednarodno srečanje saksofonistov - Dnevi saksofona v Sloveniji. Casino Perla V ponedeljek, 9. avgusta ob 22.30 se bo predstavila s svojim koncertom klezmer skupina »The Klezmatics«. PORTOROŽ Avditorij Dne, 14. avgusta, ob 21.00 bo nastopil zbor Romeo in Julija kraljevega dramskega gledališča iz Stockholma, dirigent Benoit Malmberg. PIRAN Križni hodnik V petek, 13. avgusta ob 21.00 nastop ruskega akademskega komornega orkestra Musiča viva. Dirigent in umetniški vodja Alexander Rudin, solist Alexander Rudin, violončelo. V petek, 20. avgusta ob 21.00 bo nastop pozavnista Dušana Kranjca in harfistke Ulriche Neu-bacher. Ta nenavadna komorna zasedba bo predstavila glasba os renesanse do moderne. V petek, 27. avgusta ob 21.00 bo nastop izvrstnega dna izjemnih glasbenih interpretov iz Bratislave, Evgen Prochac - violončelo in Marian Lapšansky - klavir. IZOLA Festival Mediteran 13. avgusta Duma (Slovenija) - Cooperativa del Latte (Italija). 14. avgusta nastop italijanske skupine Tamorra 20. avgusta bo koncert za 50 let Danila KocjanCiCa z 9 skupinami. 21. avgusta bo nastopila Ana Pupedan & Orleki 27. avgusta bo nastopila belgijska skupina Flexus 28. avgusta bo festival zaključil nastop Slovenskih Ljudskih Godcev. PODSREDA Grad Dne, 15. avgusta, ob 20.00 bo nastopil kvartet pozavn »Slokar«. BOHINJ Srednja Vas, cerkev sv. Martina Dne 18. avgusta ob 20.30 bo na sporedu koncert tria: Pierre Amoyal - violina, Igor Kerjanec - violončelo, Vladimir Mlinaric - Čembalo. LJUBLJANA Festival KRIŽANKE 99 Dne 13. avgusta ob 11.00 bo glasbena delavnica, ki jo vodi Richard Pieta. Dne, 16. avgusta, ob 21.00 bo nastopil zbor Romeo in Julija kraljevega dramskega gledališča iz Stockholma, dirigent Benoit Malmberg. Dne, 17. avgusta, ob 21.00 bo nastopil kvartet pozavn »Slokar«. Križevniška cerkev V ponedeljek, 9. avgusta ob 20.30 - solisti salzburških Mozartovih serenad - Darko Brlek, klarinet. V torek, 10. avgusta ob 20.30 - Pietro Cavaliere, klarinet in Pierina Cavaliere, klavir. V četrtek, 12. avgusta ob 20.30 - Richard Pieta, violina in Joanna Trzeciak, klavir. V petek, 13. avgusta ob 20.30 bo koncert Komornega ansambla Alaria. Ljubljanska stolnica 11. avgusta ob 20.30 bosta igrala na orgle Pavel Kohout in Kamila Kevicka. Ljubljanski grad 18. avgusta bo ob 20.30 koncert Komornega orkestra iz Firenc, dirigent Giuseppe Lanzetta, na sporedu glasba Vivaldija, Albinoneja in Co-rellija. TURNEJA SVETOVNEGA ZBORA MLADIH V SLOVENIJI Ljubljana (dvorana Union), 10. avgust ob 20.30, Velenje (dvorana Glasbene šole), 12. avgust ob 19.30. Ostali datumi: Padova, 1. avgust, Verona, 2. avgust, Dubrovnik, 6. avgust, Spittal, 8. avgust, Stuttgart, 15. avgust in Wei-sbaden, 16. avgust. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša konjušnica miramarskega gradu: do 7. januarja 2000 je odprta razstava Vzhodni kristjani. Ogledati si jo je mogoče vsak dan od 9. do 19. ure (blagajna zapira ob 18. uri). Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: Postni efekti »Impresionizem in postimpresionizem - v svetu umetnosti«. Razstava odprta vsak dan razen ob praznikih od 8.30 do 19.00. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Muzej Revoltella: do 15. septembra razstavlja Jean - Michel Basquiat. Umik: do 31. avgusta vključno veliki šmaren od 10.00 do 23.00, od 1. do 15. septembra od 10.00 do 20.00. Zaprto ob torkih. Razstavni prostor C-Zone in Gledališče Miela: do 22. avgusta bo na ogled razstava »Work in progress« (4. izvedba Natura Naturans) pod pokroviteljstvom Skupine 78 International Con-temporary Art. Urnik: C-Zone od ponedeljka do petka od 18.00 do 20.00; Gledališče Miela vsak dan od 20.30 do 23.30. LipanjePuntin Artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 15. septembra razstavlja Jill Mathis. Ogled razstave vsak dan razen ob nedeljah in ponedeljkih od 11. do 13.00 in od 17.30 do 20.30. Muzej Revoltella: glasba brez zvokov, znaki in risbe dvajsetih italijanskih glasbenikov. Ogled je možen do konca avgusta z naslednjim urnikom: od 10.00 do 20.00 vsak dan razen torka. Galerija Rettori Tribbio 2: do 27. avgusta razstava »Poletje z umetnostjo«. Ogled možen vsak dan od 18.00 do 20.00 razen ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih. PalaCa Costanzi: razstava pravoslavni v Trstu: Grki in Srbi v zgodovini Trsta. Razstava bo odprta do 24. oktobra. Urnik ogleda od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Muzej Sartorio: do 7. novembra bo odprta razstava »Družina Sartorio: umetnost darovanja«. Razen ob ponedeljkih je razstava odprta vsak dan in sicer od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Ljudska knjižnica (Ul. del Teatro Romano 7); v okviru razstave »Vzhodni kristjani« je ljudska knjižnica odprla razstavo z naslovom » Diony-sios Therianos: Moderni Grk v Trstu 18. stoletja«. Razstava odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30 Razstavni prostori knjigarne Borsatti: od 12. do 31. avgusta bo na ogled razstava akvarelov slikarke Mihaele Velikonja z naslovom »Kras v naivi«. ŠKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopali na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. VIDEM Videmski grad: do 10. oktobra razstava »V znamenju Rembrandta«. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 19.00. VENZONE Občinska stavba: do konca avgusta bo na ogled razstava »Colo pittore«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. ______________SLOVENIJA__________________ PIRAN Mestna Galerija: do 3. septembra bo odprta raz- stava grafik akademskega slikarja Jožeta Spacala. KOPER Galerija Meduza: do 26. avgusta bo razstava grafik Dževada Hoze. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. KljuC galerije na voljo, v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 -16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Tivolski grad - Galerija Tivoli: do 30. septembra je na ogled »23. mednarodni grafični bienale«. Urnik od torka do sobote od 10.00 do 19.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. NOVICE KOLESARSTVO / DIRKA ZA SP KOŠARKA / NOVA SEZONA Schumacher že operiran ŽENEVA - Nekaj dni pred prvotno načrtovanim so zdravniki na kliniki v Senevi z operativnim posegom Ferrarijevemu vozniku formule ena Michaelu Schumacherju odstranili vijake iz poškodovane noge. "Michael ne izgublja Časa in si želi Čimprejšnje vrnitve v formulo 1, " je izjavil Schumacherjev predstavnik za stike z javnostmi Heiner Buchinger, ki je potrdil, da je poseg potekal brez komplikacij. Finec Karjalainen postavil mladinski svetovni rekord HELSINKI - Kljub temu da se evropska mladinska atletska smetana meri na evropskem prvenstvu v Rigi, pa o svetovnem rekordu v tej kategoriji poročajo iz Helsinkov. Na finskem državnem prvenstvu je Olli-Pekka Karjalainen kladivo vrgel 78, 33 metra in s tem za 19 centimetrov izboljšal 21 let star rekord Nemca Rolanda Steuka, ki ga je dosegel še pod zastavo NDR. Hertha premagala Barcelono BERLIN - V prijateljskem nogometnem srečanju je nemško prvoligaško moštvo Hertha iz Berlina premagalo španskega prvaka Barcelono z 2:1 (2:1). Zadetka za Hertho sta dosegla Pretz (10.) in Daei (41.), za Barcelono pa je bil uspešen Dani (33.). Tenis: Seleševa odpovedala nastop zaradi poškodbe MANHATTAN BEACH - Američanka Monica Seleš je zaradi poškodbe podlakta leve roke odpovedala nastop na teniškem turnirju Acura Classic z nagradnim skladom 520.000 dolarjev, ki se zaCne prihodnji teden in na katerem bo nastopilo kar osem od prvih štirinajst igralk na svetovni lestvici. Selesevo, ki se je poškodovala na tekmovanju za Pokal federacij, bo nadomestila Španka Conchita Martinez. F. Casagrande zanesljivo prvi Zmagal je v San Sebastianu Jadranovi kadeti in mladinci že od jutri na delu Treninge bo vodil P. Brumen SAN SEBASTJAN - Italijanski kolesar Francesco Casagrande je zmagovalec šeste dirke za svetovni pokal v San Sebastianu. Osemindvajsetletni elan moštva Vini Caldirola je v cilj prikole^ šaril 43 sekund pred drugouvrščenim Belgijcem Rikom Verbrouggheom, tretje mesto pa je osvojil Italijan Giu-liano Figueras. V svetovnem pokalu je vodstvo prevzel Belgijec Andrei Tch-mil. Šesta dirka od skupno devetih v svetovnem pokalu je minila brez prvega kolesarja sveta Francoza Laurenta Jala-berta, Italijana Michela Bartolija (zmagovalec svetovnega pokala v letu 1997 in 1998) in njegovega rojaka Marca Pantanija. Na dirki je kljub drugačnim napovedim nastopil tudi zmagovalec dirke po Franciji, American Lance Armstrong, ki pa ni veC v vrhunski formi in dirke ni končal. Armstrong se po tej dirki vrača v domovino. Do cilja pa ni uspelo priti tudi dotlej vodilnemu v svetovnem pokalu Belgijcu Franku Vandenbroucku in Nemcu Janu Ullri-chu. Casagrande, ki je zaradi lanskega pozitivnega izida na testu dopinga moral počivati devet mesecev, se je po prisilni odsotnosti vrnil z zmago na junijski dirki po Švici. Na dirki po Franciji njegovo moštvo ni nastopilo, zato se je Casagrande v miru lahko pripravil na dirko, na kateri je v lanski sezoni zmagal. In pripravil se je odlično. Stod-vainsedemdeset cm visoki Italijan si je zmago privozil na zadnjem vzponu 230 km dolge dirke, kjer se je z močnim ritmom otresel rojakov Ellija in Piepolija. Do cilja je nato vozil sam in ciljno črto prepeljal 43 sekund pred zasledovalno skupino, kjer je bil najhitrejši Belgijec Rik Verbrugghe. Tretje mesto je osvojil Italijan Figueras kot četrti pa je na cilj prikolesaril Belgijec Andrei Tchmil, ki je tako prevzel tudi vodstvo v svetovnem pokalu. Na drugem mestu je njegov rojak Frank Van-denbroucke, tretji v skupni razvrstitvi svetovnega pokala po šestih dirkah pa je Nizozemec Michael Boogerd. Naslednja dirka svetovnega pokala bo prihodnji konec tedna v Hamburgu. Za Jadran so se počitnice letos kar zgodaj končale. Jadranovi mladinci in kadeti bodo namreč že jutri zaceli z delom, pod vodstvom novega trenerja, sicer starega znanca naše košarke Petra Brumna. Treningi se bodo odvijali v telovadnici doma »Er-vatti« pri Briščikih. Ob 18. uri bodo na vrsti kadeti, ob 20. uri pa mladinci. Brumnov pomožni trener za mladince bo Adnrej Vremec, za kadete pa Christian Briščik (na sliki). Članska ekipa bo začela z delom 16. t.m. v telovadnici doma Ervatti. Brumnov pomožni trener za elane bo Andrej Vremec. Galvni sponsor članskega moštva bo Se naprej Nuova Kreditna, drugi sponsor pa Eurosava. Italijanska zveza je objavila tudi seznam ekip C lige, ki bodo nastopale v skupini z Jadranom Nuo-vo Kreditno. Le-te so: Montebelluna, Don Bosco Trst, Roncade, Castel-guelfo Bologna, Castel-franco Veneto, Marostica Vicenza, Istrana Treviso, Reyer Benetke, Italmonfal-cone, Staranzano, Conega-lino Veneto, Arniči del Basket Pordenon in Ver-deta Gallo Ferrara. Slovenski skakalci povprečni HINTERZARTEN - Slovenski skakalci (Primož Peterka, Blaž Vrhovnik, Damjan Fras in Peter Zonta) so na ekipni tekmi poletne turneje v Hinterzartnu s šestim mestom dosegh povprečen izid, zaradi katerega pa si v strokovnem vodstvu na začetku poletne turneje ne belijo glave. Za prvo mesto sta se potegovali samo reprezentanci Nemčije in Japonske, za tretje pa reprezentanci Avstrije in Finske. "Švicarji so bili tokrat zelo dobro pripravljeni. Se posebej Bruno Reuteler, ki je napravil oba skoka preko 100 metrov. Pričakovali smo peto mesto, a smo tudi s šestim zadovoljni, saj se je poletna sezona šele začela," je po tekmi povedal pomočnik trenerja Matjaž Zupan, ki je ocenil tudi posamezne slovenske nastope: "Zonta je v prvi seriji skočil odlično (103, 5 m), Fras je nastopil v okviru svoje zdajšnje forme, Peterka se še vedno nekoliko lovi, razočaral pa je Vrhovnik, ki je skakal dosti slabše, kot na treningih." V nedeljo bo v Hinterzartnu še posamična tekma. Dva čolna v velikem finalu PLOVDIV - Na mladinskem svetovnem veslaškem prvenstvu v bolgarskem Plovdivu sta si dve slovenski posadki zagotovih veliki finale - dvojni četverec in dvojec brez krmarja. Blizu finala je bil tudi četverec brez krmarja, ki mu je spodletelo za vsega dve stotinki. Tako posadka dvojnega četverca, kot dvojca brez krmarja je tudi v polfinalu dokazala svojo kakovost in še enkrat potrdila, da v velikem finalu računa na medaljo. Dvojni Četverec je bil za konkurenco tudi tokrat neulovljiv, Pirih in Poljanec pa sta osvojila drugo mesto za čolnom Nemčije. Zelo blizu nastopu v velikem finalu so bili tudi Kajdiž, Ponikvar, Rigelnik in Ban v Četvercu brez krmarja. V silovitem finišu so naši osvojih četrto mesto, finale pa se jim je v dvoboju z Rusijo izmuznil za dve stotinki sekunde. Zmagali so Italijani pred Nemci. "Kljub nesrečnemu izpletu je bila to najlepša tekma. Prve štiri posadke so prišle v cilj v razmaku osmih desetink sekunde, sreča pa tokrat ni bila na naši strani in fotofiniš je pokazal, da so bili hitrejši Rusi, " je povedal sekretar VZS Stanko Slivnik. Manj uspešen je bil slovenski dvojni dvojec in dvojec brez krmarke. Obe naši posadki sta bili v polfinalu 6. in bosta morah v B finale. Dopoldan je bil na progi tudi skifist Gregor Peskar in si z drugim mestom priveslal finale D. Obvestila SK BRDINA obvešča, da se začnejo kondicijske priprave, 12. t.m. Zbirališče ob 17.30 na Brdini. TENISKA SEKCIJA SZ GAJA na Padričah organizira od 23. avgusta do 3. septembra 10-dnevni teniski kamp. Tečaji bodo začetniški in nadaljevalni. Otroci se bodo zbirali med 8.30 in 9. uro ter odhajali ob 16. uri. Poskrbljeno bo za kosilo. Za informacije in vpise tel. St. 040-212988 ob uri kosila. ZSSDI sporoča, da bosta v poletnih mesecih urada v Trstu in Gorici odprta od 8. do 14. ure. l.SNL: Maribor zmlel Rudarja, Hit Gorica praznih rok V drugem krogu 1. slovenske nogometne lige je bil derbi v Mariboru, kjer je domača ekipa Pivovarne Laškega premagala Rudarja s 4:1. Vse je bilo odločeno že v prvem polčasu, saj so gostitelji vodili s 4:1. Mura je zanesljivo premagala novogoriški Hit z 2:0, tekma med Publikumom in Feroter-mom Pohorje pa se je končala z 1:1. Že v petek pa je SCT Olimpija premagala Potrošnik kar s 5:0. Danes bosta na sproedu še dve zadnji tekme tega kola: Korotan - Dravograd in Primorje - Domžale. TENIS / NA TURNIRJU V MONREALU N. Kiefer izločil favoriziranega P. Rafterja Nemec premagal Avstralca po skoraj triurnem boju - V San Diegu vse favoritinje naprej MONTREAL - Deveti nosilec Nemec Nicolas Kiefer je v četrtfinalu teniškega turnirja ATP v Montrealu z nagradnim skladom 2, 45 milijona dolarjev po napetem, dve uri in 42 minut trajajočem dvoboju izločil prvega nosilca in branilca naslova Avstralca Patricka Rafterja. Dvaindvajsetletni Nemec drugemu igralcu sveta očitno ne leži, saj je to že njegova tretja zmaga v prav toliko dosedanjih medsebojnih srečanjih. V polfinalu se bo Kiefer pomeril z enajstim nosilcem Švedom Thomasom Hohanssonom, ki je v dveh nizih s 6:4 in 6:4 izločil Ameriškega veterana Jima Cu-rierja. V drugem polfinalu se bosta srečala drugi nosilec Američan Andree Agassi, ki je brez večjih težav s 6:0 in 6:3 premagal Francoza Fabrica Santora in tretji nosilec Rus Jevgenij Kafeljnikov, ki je s 7:6 (8), 6:7 (3) in 6:4 izločil šestopostavljene-ga Američana Todda Martina. San Diego: vse nosilke uspešne v četrtfinalu SAN DIEGO - V četrtfinalu teniškega turnirja v San Diegu z nagradnim skladom 520.000 dolarjev so si vse nosilke z zmagami v dveh nizih zagotovile napredovanje v polfinale. Prva nosilka Američanka Lindsay Davenport se bo pomerila s četrtopostavljeno temnopolto rojakinjo Venus VVilliams, ki jo je ugnala že konec prejšnjega tedna v finalu turnirja v Stanfordu, druga nosilka Švicarka Martina Hingis pa s sedmopostavljeno Južnoafricanko Amando Coetzer. Davenportova je za četrtfinalno zmago proti Nemki Anke Huber s 7:5 in 7:5 servirala dvanajst asov in v ključnih trenutkih pokazala več zbranosti. Huberjeva je pri vodstvu s 4:3 v drugem nizu sicer imela dve "break" žogi, ki pa jih ni uspela izkoristiti. Davenportov! so v trenutkih krize "pomagali" tudi gledalci. Ko se je namreč pri prednosti Huberjeve pripravljala na servis, ji je eden od gledalcev zavpil, naj se soprosti. Davenportova je pogledala možaka in mu smeje odgovorila: "Sedaj mi bos že ti govoril kaj naj počnem." Precej težav je imela v prvem nizu četrtfinalnega dvoboja Venus VVilliams, saj je Francozinja Sandrine Testud vodila že s 5:1, nato pa se je Američanka zbrala in dobila Sest iger zaopored. Ključen je bil najverjetneje trenutek v 11 igri, ko je Testudova poskušala ujeti skrajšano Žogo, vendar se je, preden jo je odbila, z nogo dotaknila mreže in sodnik je prisodil točko VViliamsovi, ki je tako dobila igro na svoj servis za 6:5. V drugem nizu je s 5:0 povedla VVi-liamsova, ki pa Francozinji ni dovolila, da bi se vrnila v igro in drugi niz dobila s 6:1. Z istim izidom kot VViliamsova je sedma nosilka Coetzerjeva premagala Američanko Amy Frazer, Se bolj zanesljiva pa je bila Hingisova, ki je je s 6:2 in 6:4 premagala Belgijko Dominique Van Roost. ATLETIKA / GRAND PR1X V LONDONU ŠAH / SVETOVNO PRVENSTVO Vrsta dokaj dobrih rezultatov M. Green in Marion Jones na 100 m- Italijan Longa drugi na 800 m Poraz Beljavskega Slovenskega šahista je premagal Short LONDON - Včerajšnji atletski miting za Grand Prix je navrgel nekaj dobrih rezultatov, ni bilo pa nobenega svetovnega rekorda. REZULTATI Moški: 100 m: 1. Mau-rice Greene (ZDA) 9, 97; 2. Bruny Surin (Kan) 10, 02; 3. Dvvain Chambers (VBr) 10, 04; 200 m: 1. Ju-lian Golding (VBr) 20, 23; 2. Claudinei Da Silva (Bra) 20, 34; 3. Kevin Lit-tle (ZDA) 20, 35; 800 m: 1. David Kiptoo (Ken) 1:44, 62; 2. Andrea Longo (Ita) 1:44, 72; 3. VVilliam Chirchir (Ken) 1:44, 85; milja: 1. Flicham El Guer-rouj (Mar) 3:47, 10; 2. La-ban Rotich (Ken) 3:50, 79; 3. Adil El Kaouch (Mar) 3:51, 62; višina: 1. Steve Smith (VBr) 2, 28 m; 2. Tim Forsyth (Avs)" 2, 24; 3. Ben Challenger (VBr) 2, 24; kopje: 1. Sergej Maka-rov (Rus) 85, 42 m; 2. Jan Selezny (Ceš) 84, 43; 3. Steve Backley (VBr) 84, 24. Zenske: 100 m: 1. Marion Jones (ZDA) 10, 80; 2. Sana Pintusevič (Ukr) 10, 98; 3. Inge Miller (ZDA) 11, 13; 800 m: 1. Ljudmila Formanova (Ceš) 2:00, 63; 2. Diane Modahl (VBr) 2:01, 49; 3. Letitia Vriesde (Sur) 2:01, 54; 400 m ovire: 1. Deon Hemmings (Jam) 54, 44; 2. Debbie-Ann Parris (Jam) 54, 65; 3. Tatjana Tereščuk (Ukr) 54, 78; 400 m: 1. Cathy Freeman (Avs) 50, 32; 2. Falitat Ogunkoya (Nig) 50, 42; 3. Katharine Merry (VBr) 50, 58; 1500 m: 1. Olga Neljubova (Rus) 4:06, 02; 2. Carmen VVustenhagen (Nem) 4:06, 07; 3. Lidia Chojecka (Pol) 4:07, 04; 5000 m: 1. Žalna Ouaziz (Mar) 14:42, 03; 2. Paula Radcliffe (VBr) 14:43, 53; 3. Libbie Hickman (ZDA) 15:24, 45; troskok: 1. Tatjana Lebedjeva (Rus) 14, 43 m; 2. Cristina Ni-colau (Rom) 14, 30; 3. Jelena Govorova (Ukr) 14, 26.:15 Otteyeva pod 11 sekundami HECHTEL - Na mednarodnem atletskem mitingu v belgijskem Hechtelu ej Jamajčanka Merlene Ottey, ki jo trenira Srdjan Djordjevič, zmagala v teku na 100 m s časomn 10, 99. Med ostalimi izidi velja omeniti zmago Američanke Sharon Jevvel na 100 m ovire s časom 12, 65. Dvakratna olimpijska zmagovalka Marie Joe Pereč je, kljub zmagi v teku na 200 m, sporočila, da ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Sevilli. Francozinja je dosegla čas 23,45. LAS VEGAS - Na svetovnem prvenstvu v Las Ve-gasu so šahisti odigrali prve dvoboje tretjega kroga. Slovenski velemojster Aleksander Beljavski je z belimi figurami izgubil proti desetopostavljenemu Angležu Nigelu Shortu in ima malo možnosti za napredovanje med 16 najboljših. Med višje postavljenimi igralci je edini, ki je s porazom z belimi figurami zašel v resne težave, osmo-postavljeni Poljak Krasenkovv, ki ga je presenetil štiriindvajseti nosilec Zvjaginsev. Poleg Shorta je od favoritov s črnimi figurami zmagal še IBeloms Aleksej Fedorov, ki je bil boljši od Nizozemca Jana Timma- Izidi. 1. dvoboji 3. kroga: Beljavski (Slo/26) - Short (Ang/10) 0:1; Korčnoj (Svi/17) - Kramnik (Rus/l) remi; Topalov (Bol/9) - Psakhis (Izr/57) 1:0; Al-masi (Mad/21) -Adams (Ang/) remi; Rublevski (Rus/13) - Drejev (Rus/29) remi; Timman (Niz/19) - Fedorov (Blr/3) 0:1; Leko (Mad/11) - Movsesian (Ceš/27) remi; Georgiev (Bol/23) - Svidler (Rus) 1:0; Bare je v (Rus/15) - Akopian (Arm/31) remi; Magem Badals (Spa/64) - Polgar (Mad/16) remi; Krasenkovv (Pol/8) - Zvjaginsev (Rus/24) 0:1; Lau-tier (Fra/60) - Gelfand (Izr/12) remi; Khalifman (Rus/36) - Asrian (Arm/52) remi; Leitao (Bra/62) -Nisipeanu (Rom/46) remi; Ivančuk (Ukr/6) - Si-pov (Rus/22) 1:0; Shirov (Spa/2) - Miloš (Bra/50) 1:0. NOGOMET / PRIPRAVE NAŠIH EKIP TEDNI /ŽE ČETRTI PO VRSTI 1. AL: naši blagajniki si že manejo roke Nastopili bodo: Juventina, Mladost Sovodnje in Vesno Izšel je Zbornik slovenskega športa v Italiji 1998/99 Lakovičevo delo obsega kor 352 strani Z lanskega derbija Jvuentina - Sovodnje Sroiifo lofovfž ZBORNIK SLOVENSKEGA ŠPORTA V ITALIJI DELLO ŠPORT 'SLOVENO INITAUA Letos bodo v prvi amaterski ligi nastopala Štiri naša društva, kar tri pa so z Goriškega konca, tako da bodo v goriski pokrajini zadovoljni predvsem blagajniki društev, saj jih letos Čakajo številni derbiji, z derbiji pa številni gledalci, z gledalci pa ... VESNA Začnimo najprej s kriško Vesno, pri kateri je prišlo, po izpadu v nižjo ligo, do velikih sprememb, predvsem v od-borniškem kadru. Predsedniško mesto je tokrat prevzel mladi Paolo Soa-vi, ki je bil lanskoletni kapetan Vesne in je nadomestil požrtvovalnega in neutrudljivega Franca Cattonarja, ki mu gre vsa Čast, da je v teh letih pripeljal Vesno tako visoko. Soavi nam ni veliko povedal o samem ogrodju ekipe, saj ima polne roke dela z drugimi organizacijskimi stvarmi, tako da smo o ekipi vprašali športnega direktorja Gian-nija Di Benedetta, ki nam je posredoval kar nekaj zanimivih stvari predvsem o okrepitvah. »Plavim« se je letos pridružilo kar nekaj mladih in obetavnih igralcev, ki so branili drese društev višjih kategorij: vezno vrsto bo okrepil mladi Riba-rich, ki je pred leti že nastopal za Zarjo/Gajo, napad pa Pertot, ki je pri najmlajših nastopal za združeno ekipo Primorja. Ostali so: Recidivi (Opici-na), Marinelli (San Gio-vanni) in Stancich (Trie-stina). Nov bo seveda tudi trener, v zamejstvu že znani strokovnjak Miloš Tul, ki je že sedel na trenerski klopi pri Zarji/Gaji. Mladince bo letos treniral Lorenzo Cernutto, vratarje pa bo vadil Gin o Franzot, ki je lani uspešno vodil B ekipo Primorja. »Naš letošnji cilj je seveda, da bi odigrali solidno prvenstvo, zaradi tega pa je seveda potrebno veliko dela ne samo na igrišču, ampak tudi s strani odbornikov in upam, da bo novi pomlajeni odbor temu kos«, je pristavil Paolo Soavi. Vesna bo naša prva ekipa, ki bo prekinila poletne počitnice in resno začela z delom, saj se bodo igralci zbrali na kriškem igrišču že jutri, prvi uradni nastop pa bo imela 29. t.m. v deželnem pokalu in to na domačem igrišču proti Virtusu iz Rovereda. V Standrežu, Sovodnjah in Doberdobu so letos lahko povsem zadovoljni, saj bodo imeli kar tri enajsterice v isti skupini. JUVENTINA O štandreški Juventini smo že na široko poročali v našem dnevniku. Predsednik Marko Kerpan pa nam je povedal, da je edini cilj letošnje sezone miren obstanek in da bi se moštvo bolje odrezalo kot lani, saj ima ekipa vse dobre pogoje in cilji so povsem uresničljivi. Ju- ventina letos moCno cilja na še večje sodelovanje med slovenskimi društvi na Goriškem na mladinski ravni. S pripravami bodo »rdeCe-beli« pričeli 16. t.m., 28. t.m. pa bodo Standrežci odigrali prvo uradno tekmo za deželni pokal. SOVODNJE Tudi za Sovodenjce je glavni cilj miren obstanek v ligi in zlata sredina lestvice, nam je dejal športni direktor Gianni Marson. V primerjavi z Juventino tu ne bo velikih sprememb v igralskem kadru. Edini novi imeni sta branilec Pisani in Braida, ostali pa so vsi potrjeni. »Naš namen je tudi takojšnja vključitev mladih sil v člansko ekipo« je še dejal Gianni Marson. Po smrti nepozabnega in neprecenljivega športnega delavca Davorina Pelicano je predsedniško mesto prevzel Ivan Batistič, ekipo pa bo letos vodil Paolo Bertogna. Priprave so na programu že po Velikem šmarnu, 16. t.m., predstavitev ekipe pa je bila na sporedu že 2. avgusta. Uraden začetek sezone bo 29. t.m. in na sporedu bo že prvi derbi z doberdobsko Mladostjo, to se pravi prava poslastica za nogometne privržence. MLADOST Tudi v Doberdobu je ostalo v glavnem vse po starem. »Ekipa je dejansko enaka in podobna lanski, saj menimo, da je lahko konkurenčna tudi v tej ligi. Cilji so povsem jasni, saj smo prvič v zgodovini društva v tej ligi in obstanek je naš primaren cilj. Okrepitev je le Davide Vi-sintin iz vrst Poggia. Važna pa je predvsem potrditev odličnega vratarja Sandija Gergoleta, ki bo še naprej branil dober-dobska vrata. Povedati pa moram še, da smo letos vključili v ekipo kar nekaj mladih fantov: vratarja Dimitrija Devetaka in Martina Bagona, ki bosta nedvomno okrepila ekipo. Trener bo ostal izkušeni Ghermi,« nam je dejal predsednik Mladosti Andrej Gergolet. V tej sezoni bodo Do-berdobci še okrepili sodelovanje na mladinski ravni. Mladost bo z delom pričela kot večina naših enajsteric, 16. t.m., prvi uraden nastop pa bo sledil 29. t.m. v Sovodnjah. Na koncu naj povemo še, da bo uradna predstavitev doberdob-ske ekipe v soboto, 21. t.m. na doberdobskem igrišču. Jan Gregori DEŽELNI POKAL Skupina M 1. kolo 29. 8.: Vesna -Virtus Roveredo v Križu ob 16. 30. Skupina N 1. kolo 29. 8.: Sovodnje - Mladost v Sovodnjah ob 16. 30. Te dni je izšel Zbornik slovenskega športa v Italiji 1998/99 avtorja Branka Lakoviča. To je že četrti Zbornik, ki je v zadnjih Štirih letih naletel na lep odziv in je že postal skoraj neobhoden dokument o delovanju športne sezone naših društev in posameznikov. Letošnji almanah obsega 352 strani, 16 veC kot lani in kar 158 strani kot v prvi izdaji 1995/96, ko je Lakovič začel s to publikacijo. Tudi letošnji almanah je bogato opremljen s slikami, saj jih je v njem kar 322 posameznikov in ekip. Zbornik, ki je dvoježiCen (v slovenščini in italijanščini, z uvodom tudi v naglešCini), je izdalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, publikacijo pa je sofinancirala Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Svoj delež k izdaji publikacije so prispevali tudi Številni oglaševalci reklam. Struktura almanaha je že ustaljena, saj skuša biti ta publikacija predvsem verodostojen prikaz posamezne športne sezone s seznami športnikov, ekip, statisnicnih podatkov in slik za sedanjo in predvsem bodočo generacijo ljubiteljev našega športa. Naslova stran je posvečena trem ekipam, ki so v tej sezoni napredovale v višjo ligo. Gre za obe Slogini odbojkarski moštvi (Mirna Eurospin in Nuova Kreditna), ki sta napredovali v B2 ligo, in doberdobske Mladosti, ki je prestopila v 1. nogometno amatersko ligo. Na platnici zadnje strani pa je naš plezalec Erik Švab, ki je z vzponom na Tsaranoru na Madagaskarju dosegel velik podvig. Po uvodnih besedah predsednika ZSSDI Jureta Kufersina in avtorja Branka Lakoviča sledi predstavitev krovne organizacije ZSSDIin 51 naših športnih društev z vzemi koristnimi podatki (naslov, aktivnost, sestava odbora in kratek pregled v sezoni 1998/99). Navedene so nato italijanske in športne zveze Slovenije tistih športov, s katerimi se ukvarjajo tudi naša športna društva. Od 75. do 93. strani je mesečni pregled najpomembnejših športnih dogodkov pri nas, ob koncu poglavja pa statistični pregled sezon 1995-98 naših množičnih športov (košarka, namizni tenis, nogomet in odbojka). NajveCji del zbornika (od str. 95 do 296) je po- svečen posameznim športnim panogam. Poleg vseh seznamov ekip, izidov in lestvic je v tem poglavju tudi zelo veliko število slik, tako da skoraj ni moštva, ki ne bi imelo svoje fotografije. Tretji del zbornika obsega poglavja Naši “Azzurri”, Večje prireditve, Šolski šport, Naši nagrajenci, Benečija, Športna literatura ter Slovenski mediji v Italiji in naš šport. Začela se je že distribucija po naših športnih društvih. Za vsa tista, ki še niso prejela obvestilo, se lahko obrnejo v jutranjih urah na urada ZSSDI v Trstu (tel. 040-635627) in v Gorici (tel. 0481-33024) ali na tel. 040-213878. To velja tudi za posameznike. Na sliki: platnica letošnjega Zbornika ______GORSKA KOLESA / PRAZNIK SK DEVIN_____ Prireditev je vsestransko uspela Brezhibna organizacija - Odlično so se odrezali predvsem najmlajši Pred dnevi se je odvijala v Praprotu, v ovkiru športnega paznika, ki ga je priredil SK Devin, tekma z gorskimi kolesi, oz. otroški poligon. Tekma je bila pod pokroviteljstvom in finančnim prispevkom občine Devin - Nabrežina. Proslava 25. letnice kluba se nadaljuje z vedno novimi pobudami in kaj je lepšega, kot tekma najmlajših. Nedeljsko srečanje je vsebovalo dva dela: najprej je potekala uradna tekma FCI, ki je edina tovrstna tekma v Trstu in katere se je udeležilo 13 tekmovalcev. Nato se je odvijala promocijska tekma za kolesarje do 16. leta. Na startu se jih je pripravilo 35. Proga se je odvijala na travniku, ki se nahaja v bližini prireditvenega prostora športnega praznika v Praprotu. 400 metrov dolga proga je bila zaradi valovitega terena za najmlajse Se kar zahtevna, nastavljenih je bilo tudi nekaj umetnih ovir, ki so bile v veselje tekmovalcem. Starejši so progo prekolesarili dvakrat. Občudovanja vredni so bili super baby, ki so se res potrudili, da so z njihovimi mini kolesi privozili do cilja. Na uradni tekmi moramo podčrtati lep podvig Devinovega predstavnika, 10-letnega Mattie Rasma-na, ki je dosegel tudi drugi najboljši Cas. Res smolo je imel Erik Hrovatin, ki je pretrgal verigo, a je požrtvovalno zaključil pes svojo tekmo. Nagraditvene slovesnosti so se udeležili tudi župan devinsko-na-brežinske občine Marino Vocci in predsednik tržaške pokrajinske federacije FCI Martincih, ki so v svojih kratkih posegih podčrtali velik pomen teh mladih tekmovalcev ter pohvalo organizatorju SK Devin, ki je poskrbel tudi za Casome-rilsko službo. Prvi trije tekmovalci so bili deležni pokalov ali kolajn, vsi pa so prejeli praktična darila, ki sta jih prispevali Športni trgovini iz Sesljana: Motor Bike in Tropical Snow. Kolesarski kljub iz Pierisa, ki se je najstvilnejsi udeležil te tekme, je bil deležen priznanja, ki ga je dosegel prav njihov kolesar Fe-derico Carlet s Časom 1.26, 99. Na promocionalni tekmi so dek- lice tekmovale skupaj z dečki. Prav zaradi tega moramo pohvaliti za dober nastop Laro Puri c v najmlajsi kategoriji, ki je dosegla drugo mesto, in Sharon Starc, ki je bila v 3. kategoriji (letniki 1989/90) druga za prvouvrSCenim Mattio Rasman, in s tem zasedla tudi drugo absolutno mesto. REZULTATI Kategorija Gl: 1. Piuseppe Vittor (Pieris) 1.40, 43, 2. Robi Longo (Pie-ris) 1.48, 06, 3. Graziano Rasman (Devin) 1.57, 32, 4. Andrea Codutti (Pieris) 2.08,12. Kategorija G2: 1. Federico Carlet (Pieris) 1.26, 99, 2. Andrea Zavan (Pieris) 1.33, 82, 3. Antonio Trelea-ni (Cottur) 1.41,15, 4. Erik Hrovatin (Devin) 2.12, 01. Kategorija G3: 1. Patrik Štolfa (Devin) 1.32, 63" 2. Massimo Romano (Pieris) 1.59, 79. Kategorija G4: 1. Mattia Rasman (Devin) 1.29, 28, 2. Luigi Costa (Pieris) 1.41, 99. Kategorija G6: 1. Annaly Vignut (Pieris) 1.30,02. PROMOCIONALNA TEKMA Kategorija 1 (letniki 1993 in mlajši): 1. Luca Bergamasco (Devin) 2.09, 59, 2. Lara Puric (Devin) 2.14, 12, 3. Helena Vidali (Pieris) 2.19, 58, 4. Sara Bergamasco (Devin) 2.21, 71, 5. Andrej StanCiC (Devin) 2.31, 54, 6. Marko Pernarčič (Devin) 2.55,90. Kategorija 2 (letniki 1991-92): 1. Jan Kariž (Devin) 1.33, 92, 2. Igor Radovič (Vigred) 1.36, 63, 3. Matej Pernarčič (Devin) 1.38, 53, 4. Ivan Stancic (Devin) 1.41, 71, 5. Erik Hrovatin (Devin) 1.46, 08, 6. Peter Radovič (Vigred) 1.47, 94, 7. Alen Cok (Brdina) 1.53, 72, 8. Matija Grgič (Devin) 1.53, 79, 9. Matej Skerk (Devin) 2.00, 04, 10. Graziano Rasman (Devin) 2.07, 58, 11. Damjan Gomisel (Devin) 2.24, 08, 12. Dana Puric (Devin) 2.24, 20. Kategorija 3 (1989/90): 1. Mattia Rasman (Devin) 1.26, 56, 2. Sharon Starc (Devin) 1.28, 79, 3. Devan Radovič (Vigred) 1.32, 01, 4. Patrik Štolfa (Devin) 1.36, 51, 5. Matej Formigli (Gaj3) 1.38, 80, 6. Mauro Marassi (Devin) 1.41, 04, 7. Andrea Gombač (Devin) 1.44, 09, 8. Poljanka Doljak (Devin) 1.45, 92, 9. Vanja Grgič (Vigred) 1.48, 97, 10. Maja Grgič (Vigred) 1.49, 21, 11. Giulia Bergamasco (Devin) 2.05,13. Kategorija 4 (1987-88): 1. Andrej Susersic (Devin) 2.43, 31, 2. Martin Cheber (Devin) 2.44, 89, Kategorija 5 (1985-86): 1. Matija Trampuž (Devin) 2.40, 48, 2. Denis Pilat (Cottur) 2.42, 94, 3. Matej Štolfa (Devin) 3.25, 69. Kategorija 6 (1983-84): 1. Christian Bergamasco (Devin) 2.35, 68. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Lupo Alberto: Občutljivo blago TV dnevnik Med valovi - 2. oddaja (pripravil regionalni RTV Center Koper Capo-distria) ® RAI 1 6.30 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.00 12.20 13.30 14.00 Euronevvs Nan.: Družina Bovvman Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello zecchino, vmes variete Topo Gigio, pravljice in risanke Aktualno: Linea verde -Obzorja Nabožna oddaja: A sna immagine I Masa Nabožna oddaja Angelus in papežev blagoslov Aktulna oddaja o naravnih dobrinah in kmetijstvu: Linea verde - V živo iz narave Dnevnik Variete: Varieta (pregled varietejev od leta ’54 do ’98) Film: Zanna bianca (pust., ’73, i. Franco Nero) Dnevnik Film: Pesi massimi (kom., ZDA ’95, i. David Goldman) Vremenska napoved Dnevnik Rai šport Nan.: Linda e il brigadiere (i. N. Manfredi, C. Koli) Dnevnik Film: Amarcord (kom.. It. 73, r. federico Fellini, i. Pupella Maggio, Magali Ndel, B. Zanin) Nočni Tgl, pregled tiska, zapisnik, vreme Potihoma: Romina Povver Film ^ RAI 2 6.50 7.00 8.00 8.15 10.10 11.05 12.25 13.00 13.30 15.35 17.30 18.20 18.25 19.30 20.00 20.30 20.50 22.30 23.20 23.35 0.05 0.10 Aktualno: 7 minus 7 Variete za najmlajše: Go cart, vmes risanke 9.00,10.30 Dnevnik Film: Le diciottenni (kom., It. ’55, i. V. Lisi) Nan.: Gli svitati in divi-sa, 10.35 The one Variete: Nedeljski Disney Nan.: Tucker & Becca nemiri per la pelle Dnevnik, 13.25 Tg2 Mo-tori, 13.40 Meteo 2 Film: Barabba (zgod.. It. '61, i. A. Quinn) Film: Un turco napoleta-no (kom., It. ’53, i. Toto) Tg2 Dosje, vreme Vremenska napoved Nan.: Bonanza Šport: Domenica sprint Loto ob osmih Dnevnik Tg2 Film: Cupido messaggero di morte - Cupid (thril-ler, ZDA ’96, i. Zach Gal-ligan, A. Laurence) Športna nedelja Dnevnik Rubrika o protestantizmu Vreme Film: La Papessa Giovan-na (dram., VB 71) ^ RAI 3 6.00 8.05 9.10 11.00 12.30 14.00 14.30 15.05 16.25 17.15 18.55 20.00 20.50 22.40 23.05 0.40 1.1 Aktualno: Fuori orario Koncert: Opera Film: La cruna deli’ ago (krim., ZDA ’81, i. D. Sutherland, K. Nelligan) Film: Una rapina quasi perfetto (dram., ZDA ’95, i. B. Shields, D. Walsh) Film: Avalanche Express (pust., ZDA ’79, i. R. Shaw, Lee Marvin)) Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik TeleCamere magazine TV film: Processo a Forti-tude Bay (dram., ZDA '94, i. L. Davidovich) EP v atletiki jr. Nan.: Lois in Clark • Vreme, dnevnik, deželne vesti Nan.: Ellen Film: I dannati e gli eroi (vestern, ZDA ’60, r. John Ford, i. J. Hunter) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Diario itahano, 0.05 Telecamere magazine T3, pregled tiska, Meteo Fuori orario §8 RETE 4 ITALIA 1 jr* Slovenija 1 jr Slovenija 2 gl Nan.: Vendetta d’ amore Nan.: Nel tunnel dei miste- Napovedniki Vremenska panorama KB Pregled tiska ri con Nancy Drew e gli TV prodaja TV prodaja Eurovillage Hardy Boys 2iv žav Videoring z Natalijo ESi! Na domu Antonia Fusca Variete za najmlajše, vmes Ozare Nan.: Emily z mesečeve Masa risanke H. Goodall predstavlja domačije (7. ep.) flB Aktualna oddaja The Real Ghostbusters Japonski plesi in glasbila Nan.: Davov svet (7. ep.) Dnevnik Nan.: Due South Podvodni raziskovalec Nan.: Murphy Brovvn - it Dokumenti Šport: Grand Prix (vodi Divji svet živali Zgledna razmerja Speciale Tg4 Andrea De Adamich) Ljudje in zemlja Zvezde Hollywooda: Variete: Riridiamo Odprti studio Poročila, vreme, Šport Lauren Bacall nB Dnevnik Tg4 Glasba: Poletni Super Pomagajmo si Cik cak Variete: La notte delle (vodi Vanessa Incontra- Igre brez meja Policija na naši strani Muse da) Rolada Koncert Big Banda RTVS Film: Ercole contro i ti- Nan.: Melrose Plače (i. Glasbeni utrinki: Musical Film: Španski vrtnar ranni di Babilonia (pust.. Heather Locklear) Parada plesa Atletski miting, 16.25 It. '64, i. R. Stevens) TV film: Tutti gli uomini Po domače Speedway, 16.45 Od- Nan.: La legge di Burke sono uguali (kom., It. ’98, Obzornik, vreme. Šport bojka na mivki (DP), Dnevnik i. Randi Ingerman) Slovenski magazin 17.15 Avtomobilizem, Aktualna odd.: Stirpe reale Dokumenti: Ushuaia Glasb, serija: Po sledeh 17.55 DP v plavanju H - Družina Grimaldi (2. del) Odprti studio ritma - Bejrut Videoring s Sergejo Film: Gigi (glas., ZDA Variete: Benny Hill Show Risanka, 19.20 Loto Nad.: Moll Flanders (4.) ’58, r. V. Minnelli, i. Le- Risanke: Bugs Bunny, TV Dnevnik, vreme, Šport Dok. serija: Marshallov slie Caron, M. Chevalier) 20.35 Titti in Silvestre Delo na črno z žurnali- načrt (Nemčija) Pregled tiska Film: I falehi della notte - m stko Vesno Šport v nedeljo Maurizio Costanzo Show Nighthavvks (pust., ZDA Nan.: Nenadoma Susan Film: Ničelna točka Pilm ’81, i. S. Stallone, Billy Dee Intervju SP v namiznem tenisu CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Nick Freno, 9.00 Happy Days (i. Ron Hovvard, Henrv VVinkler) TV fdm: Marito a sopresa (kom., ZDA ’95, i. Larry Poindexter, Alex Mene-ses) Nan.: Vsi ljubijo Ray-monda, 12.30 Robinsonovi (i. Bill Cosby) Dnevnik TV film: Avventura nel gran canyon (pust.. Kan. ’97, i. Dennis VVeaver, Peter Kelleghan) Film: Valanga (dram., ZDA '78, i. Rock Hudson, Mia Farrovv) Variete: La sai o non la sai? (vodita Pippo Franco in Pamela Prati) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Mamma mi compri un papa? - The Maid (kom., ZDA-Fr. 1990, i. Martin Sheen, Jacqueline Bisset, E. Estevez) TV film: Triplecross -Torbido inganno (thril-ler, ZDA ’95, i. VVilliams Billy Dee, Michael Pare) Nočni dnevnik Film: Colpo su colpo (krim., ZDA ’67, i. Frank Sinatra, P. Vaughn) VVilliams, L. VVagner) • Film: II tifoso, 1’ arbitro e il calciatore (kom., It. ’82, i. Alvaro Vitali) Film: Martha (dram., Nem. 73, i. Margit Carste sen, K. Bohm) Nan.: Don Tonino Film: Truffa finale # TELE 4 Marco Polo Express Film: Texas Kid Automobilissima Poletni Šport Osebnosti in mnenja Film: The Silence of the Heart detective per amore | Poletni Šport Poročila, vreme, šport Praski komorni balet Po sledeh ritma: Bejrut (zadnji del) Glasbeni utrinki: Musical Parada plesa TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Video spot dneva Les lahko tudi poje Film: Knjiga o džungli Albina Bizjak, gostinka Popotniške razglednice Videostrani Pokljuka, povest o štirih simfonijah Parada humorja 99,1. del Filipinski madrigalisti Narodnozabavna glasba Koper Euronevvs Šport Doc Risanke Program v slovenskem jeziku: Prijatelji ostanimo prijatelji TV dnevnik, Šport Risanke, 19.50 Vesolje je..., 20.20 Istra in... poletje Istrska nan.: Kljuni, zdrahe in «rebekini» Film: Nemanič (VB '68, i. T. Steele, J. Foster) Vsedanes - TV dnevnik Film: Nemanič (2. del) Piranski glasbeni večeri: C. Siskovič, L Laško Vsedanes - TV dnevnik MONTECARLO 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik Film:Tl tesoro di Capitan Kidd (pust., ZDA ’54) Šport Souvenir d’ Italie Fiim, ki ste ga vi izbrali Film: Operazione Rose-bud (74, i. P. O’ Toole) Nan.: Airvvolf, 20.35 Tekvvar Nan.: Valencia - Barcello- OVEN 21.3. - 20. 4.: Zapleti na delovnem mestu^ so kratkotrajne narave. Čeprav boste imeli občutek, da je vas trud zaman in nikakor ne morete doseči, kar želite, bo proti koncu tedna vse drugače. BIK 21. 4. - 20. 5.: Jupiter v vasem ozvezdju vam prinaša veliko sreče. Napolnjeval vas bo občutek zadovoljstva in veselja. Delite te občutke tudi s svojimi najbližjimi. DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Jezi vas, ker ne morete spreminjati toka dogodkov po vsoji volji. Prav je, da se tudi vi malce podredite in počakate na izid, ki ni odvisen od vas. RAK 22. 6. - 22. 7.: Z denarjem ste bili v preteklosti pogosto premalo pozorni. Izkušnje so vas izučile, da ni lahkih poti do zaslužka. Vsaka terja svoje žrtve. Ljubezen: partner si želi vašo pozornost. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder; Gardsko jezero (F. Jeza, r. L. Lombar); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Lahka glasba; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Očetovstvo malo drugače (Jurij Palk); 12.20 Evergreen; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dok.: Franc in njegovi: Adolhl930-1940 (M. Uršič); 14.40 Potpuri; 15.00 Z naših prireditev: Melodije morja in sonca; 16.00 Pihalni orkester Breg, vmes Poletne melodije; 17.00 Poročila; 17.05 Na počitnice; 17.45 Glasba za vse okuse; 18.00 Na počitnice; Revival; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 7.15 Otvoritev in napoved; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.40 Nasvet za zdrav dopust; 7.45 \R) domače; 8.15 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.30 Povabilo na izlet;! 1.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Dujes?! (humoristična odd); 14.30 Nedelja na športnih igriščih: pregled vesti; 20.00-22.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo; 22.30 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.30 Horoskop; 7.40 Glasb.-literarna odd.; 8.00 Kontaktna odd.; 9.30 V knjigarnah; 10.15 Kino-Gledališče; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športna nedelja; 18.00 Lestvica albumov; 189.00 Potopisna odd.;20.00 Večerni pr. RK; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila; 13.25 Za naše kmetovalce;15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.00 Nedeljski izlet; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 PoročF la; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solistii; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba, 20.00 Sedmi dan; 20.15 Iz opernih in komornih opusov; 22.05 Prevodne strani: 22.30 Vokalnp-instrumentalna glasba; 23.50 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten- Duhovna misel (mag. Sturm Daniel); 18.00-18.30 Glasbena mavrica; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 LEV 23. 7. - 23. 8.: Kar trije planeti v vasem ozvezdju vam prinašajo obilico energije. Malce vas bo zmedel tudi sončni mrk, saj se bo odvijal prav v ozvezdju leva. Sreda ne bo ravno vaš dan. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Zadnje čase ste pogosto zamišljeni. Vzamete si premalo časa za pogovor s partnerjem, zato sta včasih odtujena drug od drugega. Poskušajte izboljšati medsebojne odnose. TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Se je čas. da odrinete na dopust. Na delovnem mestu vas ne bodo zelo potrebovali, denarja vam pa tudi ravno ne manjka... S partnerjem boste lažje našli skupno besedo. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. TT.: Pri svojih odločitvah ste neomajni. Začrtanega se držite kot prija-nec plota, pa čeprav bi bila včasih srednja pot primernejša. STRELEC 23. T T. - 2T. T 2.: Težave, ki ste jih imeli z zdravjem se počasi umirjajo. Kmalu boste v odlični fizični kondiciji. Paziti se morate le odvečnih kilogramov, saj se vam bo povečal tudi apetit. KOZOROG 22. T 2. - 20. T.: Čeprav slovite po svoji trezni in racionalni presoji, pa tudi vas pogosto zanesejo čustva. Nekdo bo pritisnil na vašo ranljivo točko... in prv težko se boste umirili. VODNAR 2T. T. - T 9. 2.: Zadnje čase ste pogosto v dvomih. Primanjkuje vam samozavesti. Bolje bo, da s pomembnimi odločitvami malce počakate. Vza-mite si čas. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Za vami so velike spremembe, zato je kar prav. da vsaj za nekaj časa uberete bolj počasen ritem in si življenje uredite tako, da bo teklo po ustaljenih tirnicah. RAI 3 slovenski program 2s Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Spomin na minule počitnice 20.30 TV DNEVNIK ® RAI 1 6.00 6.30 6.40 9.35 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 16.25 18.00 18.10 19.25 20.00 20.35 20.50 22.40 22.45 23.40 0.05 0.35 1.05 Eurpnevvs Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Giallo a Greta (pust., VB ‘64, i. Hayley Mills, Eli VVallach) Dnevnik Nan.: Remington Steele Vreme in dnevnik Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: Scusi, lei e favore-vole o contrario? (kom., It. ’59, r.-i. Alberto Sordi) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Gargoyles, Princesa Sissi in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta, 19.00 Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Film: Tutto quella notte -A night on the town (kom., ZDA ’87, i. E. Shue, A. Rapp) Dnevnik Dokumenti: Passaggio a Nord Ovest (vodi Alberto Angela) Aktualna odd.: Let’s Miss Again (vodita G. Bellicchi in F. Gatta) NoCni dnevnik, pregled tiska, vreme Mi smo zgodovina: leta 1945 - 1999 Potihoma ^ RAI 2 Aktualno: Sputa il rospo Nan.: I ragazzi del muret-to Jutranji Go cart Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nan.: Markuš Merthin Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Nan.: Naš prijatelj Charlv (i. Ralph Schicha) Dnevnik Sereno variabile Risanke Nan.: Primer za dva, 15.20 Hunter, 16.15 Law & Order (i. Jerry Orbach) Poročila Nan.-: Na mejah Arizone, vmes (17.30) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Guardia del corpo Risanke Večerni dnevnik Nan.: ER - Medici in pri-ma linea (i. A. Edwards) Glasba: 25 let avtorske popevke Dnevnik, vreme Glasba: Nagrada Tenco Andiam andiam... RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.20 12.00 12.15 14.00 14.35 15.30 17.00 18.00 18.05 19.00 20.00 20.50 22.35 23.00 0.40 1.20 1.25 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik II grillo, 9.05 Media/Mente Dok.: Geo magazine Film: Casablanca (dram., ZDA ’42, i. H. Bogart) Dnevnik, šport Film: Saxofone (kom., It. 78, r.-i. R. Pozzetto) Deželne vesti, dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne: atletika, svetosvne vojaške igre, plavanje Dok.: Geo magazine Vremenska napoved Nan.: Bugs (i. C. McLa-chlan, J. Birdsall) Dnevnik, deželne Vesti Nan.: Ellen Variete: Cirkus Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Velika zgodovina, 23.50 Oltre la notte - Miami 2 Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario RAI News 24-Superzap, pregled tiska, vreme §8 RETE 4 <8> ITAUA1 Ir Slovenija 1 $T Slovenija 2 6.00 8.25 8.45 10.30 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.50 0.40 1.00 Dokumenti, 6.30 nad.: Vendetta d’ amore Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 10.00 Cuore selvaggio TV film: Disperatamente Giulia (dram., It. ’88) Dnevnik Aktualno: Fornelli d’ Ita-lia, 12.30 Kolo srede Dnevnik Antologija odd. Affetti speciali Film: hello, Dolly! (kom., ZDA ’69, i. W. Matthau, B. Streisand) Dokumenti Dnevnik in vreme ■ Nan.: Ceste San Francisca (i. M. Douglas) Variete: Campioni di bal-lo Film: II casinista (kom., It. '80, i. P. Franco) Pregled tiska Variete: 1, 2, 3, 4 @ CANALE 5 6.00 8.00 8.30 8.55 12.30 13.00 13.35 14.05 14.35 16.35 17.35 20.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli' anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nan.: Nick Freno, 9.30 Happy Days, 10.30 Nove Flipperjeve pustolovščine, 11.30 Sedma nebesa Nan.: Cosby (i. Bill Co-sby) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful Nad.: Ricominciare a... Vi vere (i. Lorenzo Ciom- pi) TV film: II fabbricante di-bambini (dram., ZDA ‘94, i. Melissa Gilbert) Nan.: Chicago Rope (i. Hector Elizondo, Mandy Patinkin, A. Arkin) Nan.: Un detective in corsia, 18.35 lo e la mam-ma, 19.00 Due per tre, 19.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 20.30 21.00 23.00 1.00 Variete: Paperissima sprint (i. Rani Cremona, Naike Ri-velli) Film: Papa dice messa (kom., It. ’96, r.-i. Renato Pozetto, Teo Teocoli) Film: Un fantasma per amico (kom., ZDA ‘90, i. B. Hoskins, C. Webb) NoCni dnevnik Nan.: Prvi poljubi I Vremenska panorama Otroški variete, vmes na- m Napovedniki nizanke in risanke El TV prodaja Nan.: Due South EJ Ris. nan.: Srebrnoglavi Film: I due assi del guan- konjič, 9.25 nad. V telo- tone (kom., It. '71, i. vadnici (Brazilija) Franco Franchi, Ciccio Dok. serija: Natiuonal Ingrassia) Geographic - Raziskova- Odprti studio, 12.50 Spe- lec ciale state Na vrtu Nan.: Agli ordini papa Dok. serija: Past za turi- Risanke ste Film TV: Aiuto sono mia Slovenski magazin sorella (kom., ZDA '97, i. Utrip, 12.45 Zrcalo tedna Danielle Harris) Poročila, vreme, šport Variete za najmlajše Bim Film: RdeCenosi jelen Bum Bam, risanke Rudolf (ris., ZDA) Nan.: Tarzan Vremenska panorama Nan.: Baywatch Tedenski izbor: Pomagaj- Nan.: Miami Vice mo si Odprti studio Polnočni klub Nan.: Pappa e ciccia (i. Dober dan, Koroška John Goodman) Radovedni Tacek: Zvok Risanke: Bugs Bunny, Nanizanka: Super babica Titti in Silvestra Obzornik, vreme, šport TV film: Dalla parte del Dok. serija: Človeško telo nemico - Supreme Sanc- Žrebanje 3X3 plus 6 tion (thriller, ZDA '99, i. Risanka Michael Madsen, Kristy TV dnevnik, vreme, šport Swanson) Nan.: Gozdarska hiša Nan.: Millenium (i. Lan- Falkenau - Srce za druge ce Henriksen), 23.55 (Nemčija, 10. epizoda) P.S.I. Factor Dok. oddaja: Nesmrtni Šport, 1.10 Gymmy človek ■Film: I giomi deli’ ira Odmevi, kultura, vreme šport Film: Umori na po- # TELE 4 deželju - Zapisani v krvi (krim., VB 1997, r. Je- remy Silberston, i. John Nettles, Daniel Casey, Ja- 16.45, 23.00, 1.30 Do- ne Wymark) godki in odmevi Dok. serija: Človeško telo Disperatamente tua (VB, 5. del, pon.) Marco Polo Express Dottor Chamberlain Program za otroke In viaggio sotto i mari Film: Holocaust 2000 Trieste Air Show TV PRIMORKA ® MONTECARLO 16.00 Videostrani Videospot dneva 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- Pokljuka, povest o štirih nik simfonijah Film: Ricordi fatali Parada humorja 99,1. del Nan.: Ironside, 13.05 11 lij Filipinski madrigalisti Santo, 14.00 Tekvvar Videostrani Film: I contrabbandieri Dnevnik, vreme, iz tiska di Santa Lucia (krim.) Utrinki iz brzic Soče * Dokumentarec Športni ponedeljek Film: 11 mammasantissi- Nogomet: Primorje- ma (dram., It. 79) Dom,žale, Maribor - Hit Souvenir d' Italie Gorica Film: 11 dubbio (krim., VB '61, i. Gary Cooper) - Dnevnik TV Primorka 8.45 9.00 9.55 10.00 12.00 12.25 .12.50 12.55 13.45 14.35 15.40 16.10 17.30 18.05 19.00 20.00 20.55 22.50 23.15 0.40 2.00 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Sobotna noc: Anika Horvat, 2. del Rock on Tour Vol. 10 Nanizanka: Popolna tujca Risana nan.: Simpsonovi Danes in nikoli veC? Veliki pupek Dokumentarna serija: Pustolovščina Okavango Dok. serija: Marshallov načrt (Nemčija, 2. del) Koncert skupine Ana Pu-pedan TV prodaja Kinoteka - Film: Devetintrideset stopnic (thriller, VB 1935, r.-Alfred Hitchcock, i. Madeleine Car-roll, Robert Donat) Policija na naši strani Nan.: Snežna reka - Kjer je dim (Avstral., i. An-drew Clark, JoshuaJm-cas, 5. ep.) Nadaljevanka: Lju- bimkanja in nogomet (VB, 6. del, i. Jo Mclnnes, Lesley Sharp) Dok.: Razglednici Clivea Jamesa (zadnji del) Film: Zravsal sem se z Ernestom Hemingwayem (ZDA 1993, r. Randa Hai-nes, i. Robert Duvall, Richard Harris) Nan.: NoC z Dickom (i. Timothy Stack, 65. ep.) Brane Rončel izza odra Film: 39 stopnic (pon.) 6C Koper Euronevvs Istra in ... poletje Kljuni, zdrahe in «re-bekini» - istrska nan. Risanke Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Športni portret Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Risanke Zgodovina Amerike 2000 besed Spazio mare Dok. oddaja Slovenski magazin Vsedanes - TV dnevnik Primorska kronika Športna mreža Športni portret Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sardinci; 8.40 Soft mušic; 9.15 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert: Simfonični orkester in KZ RTV Slovenija; 11.30 Odprta knjiga: Zadnji blues (E. Jong, prip. M. Kju-der); 11.40 Revival; 12.00 Gradovi na Slovenskem; 12.20 Poletne melodije; 12.40 Ljudske pesmi z mednarodnih tekmovanj; 13.20 Slovenska lahka glasba; 14.00 Deželna kronika; 15.30 Ob tabornem ognju; 16.30 Slovenskih 7 not; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: F. Mendelssohn-Bartholdy; 18.00 Iz dežele mirnega jutra; 18.20 Glasbeni gost: Black Crowers; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.30 Poročila; 6.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Glasb, rubrika Od vrha do dna; 11.00 Poletne akcije MV; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Poletni Daj, po- vej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pesem tedna, svežih 20 modrih, kronika; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Dnevnik; 19.30 Vroči ritmi - tematska glasba; 20.00 Bla bla radio. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.00 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob T7-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Odrske luči; 22.00 Zrca- lo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasb, generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) J Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: I oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 2.30 najnižje -50 cm, ob 9.09 najvišje 25 cm, ob 14.22 najnižje -12 cm, ob 20.14 najvišje 43 cm. Jutri: ob 3.09 najnižje -58 cm, ob 9.47 najvišje 34 cm, ob 15.12 najnižje -17 cm, ob 20.59 najvišje 47 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ °c °C 30 2000 m 16 25 2500 m 12 20 2864 m 9 POLETNE POČITNICE / MED MLADIMI JE MNOGO TAKIH, KI JIH NE MIKAJO DOLGA POTOVANJA Nekateri se odločajo za slovenske gore ali pa za kopanje ob istrski obali Poletje je v polnem teku. Prvi dnevi avgusta, vse do Italijanom izredno pomembnega velikega Šmarna, so pravzaprav višek poletnih počitnic. V tem obdobju se res mnogo mladih odpravlja na potovanja, povečini sirom po Evropi. Zamejci zagotovo najbolj cenijo Španijo in Grčijo, dober odziv pa imajo tudi potepi po srednji Evropi preko Interraila in kopanje v dalmatinskih vodah. Žal pa se vsakdo ne more odpraviti na daljše potovanje in to iz najrazličnejših razlogov, naj bodo to finančni razlogi (vsak premik v tujino terja precejšnje stroške), študijske ali delovne obveznosti ter nenazadnje tudi morebitno dejstvo, da se nihče »od klape« ne odpravi nikamor, posameznik pa nerad sam odpotuje. Poleti torej res veliko število zamejcev ostane doma. ^To vsekakor ne pomeni, da vsi mladi v taki situaciji celo poletje krožijo le po tržaških kopališčih in šagrah. Mnogi izmed njih se namreč namesto na potovanje radi odpravijo na krajši nekajdnecni izlet, naj bo to na morje, v gore ali drugam. Pogovorili smo se z dvajsetletnim študentom, ki se je prav pred kratkim odpravil na dvodnevni izlet v Julijske Alpe. Sam pravi, da je že dolgo programiral vzpon na Triglav £na slikia, vendar je bil vedno neodločen, ko pa se je končno le odpravil, mu je ponagajalo vreme in se je moral vrniti v dolino. Tokrat pa mu je le uspelo. S skupino treh prijateljev je štartal iz Aljaževega doma v Dolini Vrata in se po Tominškovi poti (to je kar naporna, a s klini in zajlami dobro opremljena pot) povzpel do Triglavskega'doma na Kredarici. Odtod bi lahko skupinica brez težav dosegla tudi vrh, saj je bila ura zgodnja, zaradi oblakov na vrhu pa so se odločili, da bodo kar počakali naslednji dan, saj so bile napovedi boljše. Res so se na 2864 metrov visoki Triglav povzpeli drugo jutro, od tod pa so lahko uživali veličasten razgled, ki je zajemal tako avstrijske zasnežene vrhove kot morje in istrsko obalo. Študent nam je povedal, da je vzpon na vrh Triglava res enkraten izlet, motilo pa ga je dejstvo, da se na najvišji slovenski vrh odpravlja cela množica ljudi, tako da je treba v najbolj napornih plezalnih točkah Čakati v vrsti. Kar šokiralo ga je, da prav na vrhu celo prodajajo pijače in druge spominke. Nazadnje pa smo izvedeli, da sta se istega dne na Triglav podali še vsaj dve skupini zamejcev. To potrjuje, da so izleti v gore med mladimi pri nas zelo priljubljeni, krasni vrhovi in doline na Gorenjskem pa omogočajo tudi številne druge dejavnosti, kot sta kajakaštvo in raf-ting. To pomeni, da marsikdo preživi vsaj par dni svojih počitnic v Bovcu, Bohinju in drugih alpskih središčih. Naši mladi pa radi zahajajo tudi na krajše izlete na morje. Istra in dalmatinski otoki so zelo priljubljeni, predvsem Poreč je kraj, kjer neredko srečaš znane obraze. Mladi se povečini tu nastanijo v kampingu, po celodnevnem ležanju na plaži pa se odpravijo zvečer v vas, kjer je nočno življenje res zelo pestro. Nazadnje pa so poleti med mladimi zelo obiskani večerni koncerti in festivali. Slednji so prava moda zadnjih let, nanje pa se odpravlja večtisočglava množica. V Italiji so najbolj poznani Beach bum festival v Jesolu in koncert na dirkališču v Imoli, ki sta se odvijala v juniju. Enaindvajsetletni Andrej pa se je podal na podoben koncert v Slovenijo, tri dni trajajoč Rok OtoCec. Povedal nam je, da mu je slovenska glasba zelo všeč, na tem koncertu pa so se predstavili vsi najboljši slovenski in hrvaški bendi, ob njih pa še nekatere tuje glasbene zvezde. Vzdušje na koncertu je bilo Čudovito, je nadaljeval Andrej, saj so skupine igrale non-stop od zgodnjega popoldneva do pozne noči, mladi pa so spali v šotorih prav zraven odra. Če sklenemo Črto, so taki in podobni izleti med našo mladino zelo priljubljeni, saj lahko predstavljajo res prijetno pavzo od štu- dija oziroma dela, ob tem pa stroški navadno niso pretirano visoki. Zagotovo bo marsikdo izmed nas še odšel na kak podoben izlet. Prva priložnost se mu ponuja že v prihodnjem tednu, ko bo v Avstriji viden popoln sončni mrk, ki ga ne bi smeli zamuditi, saj bo naslednji šele leta 2098 (!). B. S.