Št. 22 (14.418) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13, maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 23. JANUARJA 1993 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ITALIJA / VČERAJŠNJI SKLEP VLADE Italija za sodišče o zločinih v Bosni Vprašanje Bosne prvenstveno tudi za ameriškega predsednika Billa Clintona mm, vvashington - italijanska vlada je včeraj sklenila, da ustanovi tehtno komisijo, ki bo v 0 dneh izdelala osnutek sodišča za zločine proti °vekovim pravicam, Povezanim z dogajanji v ivši Jugoslaviji. Tako je sporočil predsednik vla-, Giuliano Amato na ti-s^°vni konferenci ki jo je sklical takoj po včerajšnji v adni seji. Italija sama ne bo sodila nikomur, osnutek pa bo poslala jtiednarodnim forumom, boi so Združeni narodi, KV SE, Londonska konferenca, skratka tistim, ki bi ga lahko osvojile. Amato je v zvezi s tem Poudaril, da je že dalj ča-®a govora o takem so-diSču, a doslej nihče ni odločil, da tako sodišče tudi ustanovi. Italija namerava zato pripraviti Ustrezen predlog, da bi »se vse ne zaustavilo le Pri dobrih namenih«. Vlada je včeraj obširno razpravljala o teh ^Prašanjih po uvodnih besedah samega Amata, ter poudarila, da so nekatera vprašanja prednostnega značaja, ki kij želi Italija uveljaviti v okviru Evropske skupnosti. Vendar se nobena dobra Uamera ne uresniči brez izvršilnega načrta, je menil predsednik italijanske vlade in ta načrt želi Ponuditi italijanska vla- Sicer pa je Amato napovedal, da bo vlada povabila v Rim sarajevskega župana. »Pravico ima, da zapusti svoje mesto, saj ni ujetnik,« je dejal Amato, ki je napovedal da bo italijanska vlada skupaj s sarajevskim županom presodila, katere Giuliano Amato ukrepe naj bi sprejeli v pomoč sarajevskemu prebivalstvu. V zvezi z begunci je Amato izrazil željo, da bi mednarodne ustanove pripravile ion sproti ažurirale vse podatke, saj gre že za poldrugi milijon ljudi in nekateri mislijo, da so te ljudi za vedno izgnali iz države, v kateri so zrasli; »vendar oni imajo pravico do povratka,« meni predsednik italijanske vlade, ki opoizarja, da mednarodna javnost ne sme dopustiti, da se porazgubijo, kajti sicer bi ne mogli več uveljavljati svoje pravice do povratka in ne bi uživali podpore svetovne javnosti, ki jo zaslužijo. Amato je že dejal, da vlada s pozornostjo sledi razvoju dogajanj na Kosovu in bo navezala stike z albansko skupnostjo, ni pa govoril o včerajšnjem Colombovem obisku v Beogradu, ki je izzval val protestov v vsej državi. Bill Clinton Sinoči pa je agencija An-sa objavila vest, da bo Colombo obiskal tudi Sarajevo in Zagreb ter da je prvotno nameraval obiskati vsa tri mesta istočasno, a je moral obisk na Hrvaškem in v Bosni odložiti »iz tehničnih razlogov«. O vojni v Bosni je govoril tudi novi ameriški predsednik Bill Clinton in včeraj so v VVashingto-nu sporočili, da je to vprašanje prvo na prednostni lestvici Clintonovih obveznosti prihodnjih dni. Sicer pa novi državni sekretar VVarren Cristopher dvomi v možnost, da bi načrt Vancea in Owena lahko uspel in to iz dveh razlogov: prvič, ker so vojskujoče se strani že večkrat dokazale, da jim ni mar za spoštovanje dogovorov in drugič, ker so se v bivši Jugoslaviji dogajala taka grozodejstva, da bo kakršenkoli sporazum težko dosegljiv. BALKAN / DAN PRED NADALJEVANJEM ŽENEVSKIH POGAJANJ Hrvaški udarec Srbom pri Masleniškem mostu Hrvaška policija in vojska napadli na 100 km dolgi fronti ZADAR - Močne hrvaške policijske enote so v petek zjutraj zasedle območje okrog porušenega masleniškega mostu blizu Zadra, ki je že več kot eno leto pod srbsko oblastjo, nadzorujejo pa ga mirovne sile Organizacije združenih narodov. Srbski viri trdijo, da so masleniški most napadle štiri brigade hrvaške vojske ob podpori približno 60 tankov. Poveljnik enot svetovne organizacije na Balkanu, indijski general Nambiar pa je sporočil, da so srbski vojaki napadli sicer dobro zastraženo skladišče težkega orožja modrih čelad, ga izropali in zaseženo orožje takoj uporabili proti Hrvatom. Fronta Jtrvaško-srbskih spopadov je dolga približno sto kilometrov, od vasi Rovanjska, 20 km zahodno od Zadra, do vasi Promine blizu Drniša. Po zadnjih novicah hrvaška ofenziva še traja, vendar iz Zagreba ni uradnih novic o dogajanju v srednji Dalmaciji. V petek ob 7. zjutraj so razglasili splošno nevarnost v Zadru in Bio-gradu, vendar teh dveh Srbi niso napadli. Srbski viri v Kninu pa trdijo, da hrvaško topništvo obstreljuje mejna območja tako imenovane Krajine, predvsem Kovanj sko, Jasenice, Islam Grčki in vasi v zadar-skem zaledju. Novice o bojih je potrdil uradni predstavnik Unproforja Shannon Boyd. Agenciji Reuter je povedal, da so Hrvatje bombardirali tudi letališče Zemunik, ki je še vedno v srbskih rokah. Goran Moravcek Hrvaški predsednik Franjo Tudman je o dogajanju okoli Maslenice menda obvestil norveškega zunanjega ministra Thorvalda Stoltenberga, ki je na obisku v Zagrebu. Rekel mu je, da so o hrvaški akciji obvestili generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija in balkanska pogajalca Owna in Vancea. Italijanska agencija Ansa poroča, da je predsednik ZRJ Cosič o bojih v Dalmaciji obvestil Varnostni svet OZN. Cosič trdi, da je bilo v bojih veliko mrtvih in ranjenih. Srbski radio iz Knina poroča, da ranjence prevažajo v bolnišnico Sv. Save in da v Benkovac prihajajo dolge kolone beguncev. Uradno niso potrdili ' novic, da so Hrvatje s topovi obstreljevali tudi Knin, o čemer je agencijo Ansa obvestila neka Italijanka, ki je poročena v prestolnici tako imenovane srbske republike Krajine. Srbska stran trdi, da so Hrvatje v bližino mesta Drniša pripeljali 130-mi-limetrske topove velikega dosega. Poveljnik srbske vojske v Krajini Milan Martič je po radiu prepričeval prebivalstvo, da bodo njegove enote ustavile hrvaški napad, predsednik Krajine Goran Hadjič pa je zahteval takojšnjo vojaško pomoč Srbije in Jugoslavije. Prebivalci Knina so zaprosili za helikopterje, da bi lahko premestili ranjence. Kninske oblasti so raz- glasile splošno mobilizacijo. Vojaški strokovnjaki menijo, da so hrvaške sile vsaj trikrat močnejše od srbskih v Krajini. Naši dopisniki Gordana Gojak, Gojko Marinkovič in Ra-miz Mehulič poročajo, da se je akcija hrvaške specialne policije začela takoj po sklepu hrvaških oblasti, da bodo obnovili porušeni masleniški most. Prometni minister Ivica Mudrinič je v četrtek zvečer napovedal obnovo mostu in pojasnil, da ga bo gradilo neko splitsko podjetje. Pojasnil je tudi, da bodo novi most kot del prihodnje avtoceste od Dalmacije do Zagreba zgradili zahodno od Maslenice, začasno pa bodo v Maslenici postavili pontonski most. Mudrinič je rekel, da se s tem strinjata lord Owen in Cyrus Vanče. Sporočilo bralcem našega dnevnika V zadnjih, dneh so se številni braka Primorskega dnevnik upravičeno pritoževali nad nekaterimi tehničnimi pomanjkljivostmi, M so jih ugotovili v našem časopisu. Prišlo je do zamenjave oziroma ponovitve nekaterih slik, enkrat pa celo do zamenjave strani Vtem ko se bralcem opravičujemo in jih prosimo za razumevanje, želimo vsem zagotoviti, da si tako novinarji in uredniki kot tudi grafični delavci prizadevamo, da bi te tehnične pomanjkljivosti, ki izhajajo iz našega novega računalniškega sistema, čimprej odpravili, tako da se na časopisu ne bodo več pojavljale napake, v zadovoljstvo naših bralcev in tudi v zadovoljstvo nas, M časopis iz dneva v dan pišemo. Uredništvo _____________ZALIV / 2E DRUGI INCIDENT__________ Ameriško letalo izstrelilo in zgrešilo radar iraške protiletalske obrambe V VVashingtonu in v Bagdadu pa prevladujejo pomirjevalni toni LJUBLJANA / PARLAMENT Janez Janša se je na »zaslišanju« izmuznil skozi šivankino uho VVASHINGTON- Ameriški letali sta včeraj izstrelili dve raketi zrak-zemlja, ki nista povzročili nobene, niti politične škode. S prihodom Billa Clintona je po vsemu sodeč zalivska kriza prebolela najbolj akutno fazo; obnovili so preglede nadzornikov OZN, Iračani so bolj spravljivi, nihče ne omenja več maščevalnih bombardiran. Ogenj je včeraj odprl ameriški pilot med rutinskim izvidniškim poletom nad prepovedanim območjem nad 36. vzporednikom, ko so naprave njegovega lovskega bombnika F-4G »wild wae-sel« zaznale radarski snop iraške protiletalske obrambe. Takoj je izstrelil raketo tipa »haim«, ki v teoriji ne bi smela zgrešiti radarja, ker sledi njegovim impulzom, a ga je včeraj vseeno zgrešila. Pilot je sprožil še drugo raketo, ki je prav tako zgrešila cilj. Pojasnilo ameriških izvedencev, V Bagdadu se življenje odvija normalno (Telefoto AP) da je bil iraški radarski signal prešibek, je bržkone le opravičilo, ker je pilot po nepotrebnem izstrelil dve dragi raketi. To je že drugi incident po Clintonovem prevzemu predsedniške funkcije, a tako v VVashingtonu kot v Bagdadu jima ne dajejo nobene teže. Iraška vlada je predsi-nočnjim le poudarila, da bo dosledno spoštovala premirje in da so iraški protiletalski obrambi ukazali, naj ne usmerja radarjev v zavezniška letala. Pentagon pa je navedel, da imajo piloti pravico do samoobrambe. Do podobnih incidentov prihaja torej zaradi napetosti na obeh straneh, tako da so razumljivi pomirjevalni toni iz VVashingtona in Bagdada. Nedvomno je k večji sproščenosti prispevalo tudi dejstvo, da je včeraj v Bagdad prispela preostala skupina 25 izvedencev OZN, ki bo preverjala spoštovanje resolucije o likvidaciji iraškega orožja za množično uničenje. LJUBLJANA - Pred začasnimi komisijami državnega zbora so se včeraj nadaljevale predstavitve še preostalih desetih kandidatov za ministre v vladi Janeza Drnovška, o katerih bo zbor odločal že ta ponedeljek. Začasne komisije so tako včeraj oblikovale pozitivna mnenja h kandidaturi Lojzeta Peterleta (zunanje zadeve), Mitja Gasparija (finance), Jožice Puhar (delo, družina, socialne zadeve), Miha Jaz-binška (okolje in prostor), Igorja Umeka (promet in zveze), Slavka Gabra (šolstvo in šport), Božidarja Voljča (zdravstvo), Rada Bohinca (znanost in tehnologija), Sergija Pelhana (kultura) ter Janeza Janše (obramba). Svojevrsten zaplet pa se je zgodil na seji začasne komisije za področje notranjih zadev, obrambe, pravosodja in uprave, ko se je glasovanja o lastni kandidaturi sebi v prid udeležil siceršnji član te komisije Janez Janša. Izid glasovanja je bil neodločen, zato je predsednik komisije Alojz Metelko uporabil pravico, po kateri predsednik lahko glasuje še enkrat. In je tako Janša dobil potrebno večinsko podporo za svojo kandidaturo. Takoj za tem je nacionalna stranka vložila pritožbo zoper način dela in nepravilno odločitev komisije. Opozorila je namreč, da imata pravico dvojnega glasu, po začasnem poslovniku, le predsednika mandatno -imunitetne komisije in komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. To nam je potrdil tudi predsednik poslovniške komisije državnega zbora Miran Potrč, ki je, sicer v svojem imenu, razložil, da so dvojni glas dodelili omenjenim predsednikom komisij le zavoljo tega, da ne bi prišlo do blokad, ki jih lahko povzročijo neodločeni izzidi glasovanj pri oblikovanju predlogov, nujnih za konstituiranje državnega zbora. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Klavdij Palčič: slovenska manjšina živi v negotovosti Slovenska narodnostna skupnost v Italiji živi v veliki negotovosti. To velja za institucionalne reforme, za revizijo Osima in za deželni zakon o finansiranju kulturnih ustanov. Kakšna so stališča ima teh vprašanjih Slovenska kulturno-gospodarska zveza nam je pojasnil njen predsednik Klavdij Palčič. ...stran 9. Posvet DSL o posodobitvi Osima Na tržaškem sejmišču se je včeraj odvijal celodnevni posvet DSL o poosimski problematiki. Uvodna poročila so imeli profesor mednarodnega prava na tržaški univerzi Giorgio Conetti, odgovren za mednarodne dejavnosti pri vsedržavnem vodstvu DSL Piero Fassino in evropski poslanec Giorgio Rossetti, v splošni razpravi pa so sodelovali številni izvedenci in politični predstavniki z obeh strani meje. Poudarjeni sta bili nedotakljivost meja in potreba po njihovem preseganju z vsestranskim mednardnim sodelovanjem, pa tudi potreba po ovrednotenju vloge italijanske in slovenske manjšine. ...................stran 4. Na goriški občini kmalu zamenjave V goriškem občinskem odboru se obetajo nekatere spremembe ob sicer nespremenjeni koaliciji. Zamenjali naj bi podžupana Del Bena, poleg njegove pa bi utegnila odleteti še kaka glava. .....;.............stran 8. Zahteve tožilca na procesu o loterijah Tožilec je na procesu zaradi milijardne goljufije s ponarejenimi listki loterij zahteval 9 obsodb na skupnih 28 let zapora. Za bivšega predsednika Goriške pokrajine Criscija je zahteval 3 leta zapora. ...........:.......stran 8. Strokovni posvet TKB in Kmečke banke Italijanski, slovenski in hrvaški bančniki in izvozniki so se v nepričakovano velikem številu udeležili včerajšnjega strokovnega posveta o zavarovanju in kreditiranju gospodarskih tokov med Italijo in Vzhodno Evropo, ki sta ga v Gorici pod pokroviteljstvom tamkajšnje Trgovinske zbornice priredili Tržaška kreditna banka in Kmečka banka Gorica. ................stran 8 in 10. Smuk: Bournissenova pred Zelenskajo Na včerajšnjem smuku za svetovni pokal je zmagala Švicarka Chantal Bournissen pred presenetljivo Rusinjo Varvaro Zelenskajo. Tretja je bila Avstrijka Sabine Ginther. Med včerajšnjo tekmo je bilo več padcev. Danes bo v švicarskem Veysonnazu moški smuk, jutri pa moški slalom. ..................stran 19. MNENJA \ Sobota, 23. januarja 1993 m te Diplomacija in naključja Bojan Brezigar V diplomaciji ni nic naključnega. Tako je dopisnik italijanskega dnevnika La Repub-blica komentiral dejstvo, da je zunanji minister Emilio Colombo sprva načrtoval potovanje v Zagreb, Beograd in Sarajevo, a je v njegovi beležnici zaenkrat ostal samo Beograd. Prav tako ni naključno kramljanje Emilia Colomba z Miloševičem pred televizijskimi kamerami. In prav tako je premišljen predlog o ustanovitvi posebne cone pod italijanskim vojaškim nadzorstvom, v katero bi namestiti jetnike iz koncentracijskih taborišč v Bosni. Italija je torej razkrila karte svoje politike do bivše Jugoslavije in iz njih lahko sedaj razberemo privilegiran odnos z Beogradom. Včerajšnji sklep italijanske vlade, da preuči možnost ustanovitve sodišča za zločine proti človekovim pravicam, tega vtisa bistveno ne spreminja. Kako bi si sicer razlagati dejstvo, da v Času, ko v Franciji in v Angliji, pa tudi v ZDA govorijo predvsem o grozotah vojne v Bosni in napovedujejo poostritev embarga proti Srbiji, Italija razbije politično osamitev Srbije oziroma ZR Jugoslavije in pošlje šefa svoje diplomacije na pogovor s predsednikom še nepriznane ZRJ in s predsednikom Srbije, kateremu ves svet pripisuje levji delež odgovornosti za dogajanja na Balkanu. Se pred mesecem dni se je italijanski politični establišment zgražal nad vabilom, ki ga je Lista za Trst prejela od srbskega vodstva, naj obišCe Beograd; sedaj je sam zunanji minister ta zalogaj pojedel z veliko žlico. Kaj se je zgodilo, da se je Italija odločila za tako radikalno, za njeno previdno zunanjo politiko vse prej kot značilno potezo? Verjetno je treba odgovor iskati v sosledju dogodkov zadnjih dni, ki ne zadevajo samo itali-jansko-srbskih odnosov, ampak celovitost odnosov med Italijo in državami bivše Jugoslavije. Najprej zelo hladen sprejem predsednika hrvaške vlade Sariniča v Rimu, nato dolg pogovor Colomba z vodstvom Unije Italijanov, nadalje srečanje italijanskega dela mešane italijansko-slovenske komisije za spremembe osimskega sporazuma z združenjem istrskih beguncev: vse to napoveduje nov tek v italijanski zunanji politiki, ki se sedaj očitno počuti bližja Beogradu kot Zagrebu ali Ljubljani. Italija se je za tako politiko odločila upoštevajoč seveda svoje interese, morda tudi v upanju, da bo uspela tam, kjer so bili vsi ostati neuspešni. Nic slabega bi ne bilo v tem, ko bi Italija ne imela vrste nerazčiščenih odnosov s Slovenijo in s Hrvaško, predvsem v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma in ko bi prav pred kratkim iz Rima ne prišel namig, da je treba v pogajanja o Osimu vplesti tudi druge dele bivše Jugoslavije. Ker v zunanji politiki ni nic naključnega je paC treba te nerazčiščene odnose nujno povezovati tudi s Colombovim nenadnim potovanjem v Beograd in njegovim kramljanjem z Miloševičem. Da bo stika popolna, moramo k vsemu dodati še izreden nacionalistični pritisk na slovensko manjšino v Italiji in nestrpno Čakanje italijanskega zunanjega ministrstva, da nova slovenska vlada zamenja garnituro, ki sedaj vodi pogajanja o Osimu, obenem pa pritiske, naj Slovenija in Hrvaška vendarle dovolita bivšim istrskim beguncem odkup nekdaj zaplenjenega premoženja. Ob vsem tem italijanske oblasti v Trstu umetno dvigajo temperaturo s polemiko o industrijski coni na Krasu, ki jo je predvideval osimski sporazum in ki je nihče ne namerava graditi na Krasu. Menda je celo Evropska skupnost že pristala na predlog, da se ta pobuda v drugačni obliki uresniči na Goriškem. Skratka, Italija se očitno pripravlja na nove diplomatske poteze, na nekakšno »uravnovešenje« odnosov z vsemi deti bivše Jugoslavije, pri Čemer ne upošteva resno dejstva, da ima z nekaterimi od teh odprta bilateralna vprašanja, ki bi jih bilo treba cimprej rešiti. Novi konflikti, pa Čeprav samo verbalni, v tem delu Evrope namreč ne koristijo prav nikomur. Sporna vprašanja bi torej kazalo Cimprej dokončno odstraniti z dnevnega reda itali-jansko-slovenskih odnosov. To bi koristilo obema državama, saj so urejeni odnosi pogoj za sodelovanje in skupno načrtovanje razvoja. Italijanska vlada se je z besedami za to vedno zavzemala; enosmerni dogodki zadnjih dni tega ne potrjujejo. Gre res za naključje? Mogoče, Čeprav bo že držalo, da v diplomaciji ni nic naključnega. POGLED 5 ■ : .. ; .. . f X Pod pogoji SKD v zgodovinski kompromis ■^■Hpirrniiiii ■■ i !«■ 11.iiiriMiii mm a Spomenka Hribar Iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov se med razlogi, zakaj ne morejo (nočejo) pristati na enakopravnost koalicijskih partnerjev, predvsem združene liste, pojavljajo predvsem trije, prvi: iz načelnih razlogov ne moremo sodelovati s komunisti, ker so predstavniki totalitarnega režima (najbolj zagrizeni pravijo: s »krvniki in zločinci«), drugi: če bi sodelovali, bi se naše volilno telo od nas odvrnilo, tretji: SKD bi tako legitimi-zirala ostale partnerje, tudi ZL, oblasti pa ne bi imela (nič). Oglejmo si pobliže utemeljenost teh razlogov! Pri razmišljanju o prvi razlagi odklanjanja sodelovanja s »krvniki in zločinci« si ni mogoče kaj, da ne bi potegnili hipotetične zgodovinske primerjave: tudi takoj po vojni bi se ljudem (predvsem partizanskim) zdelo nekaj nemogočega in perverznega, če bi kdo od njih zahteval, naj sodelujejo s »krvniki in zločinci«, z »izdajalci slovenskega naroda«, ker da je zdaj svoboda in moramo vsi skupaj začeti znova. Da bi kar pustiti kapitaliste, »izžemalce delavskih žuljev«, da bi še naprej voditi naše gospodarstvo, ko pa smo se ja boriti za nov družbeni in gospodarski sistem, za pravičnost ... In vendar danes, po vseh skušnjah in iz distance, lahko rečemo, da bi bilo veliko bolje, če bi partija, namesto da je šla v dolgodesetletno sekta- šnje, začela takoj po vojni delovati spravljivo, če bi pustila »kapitaliste«, ki so biti hkrati takratni ma-nagerji, sposobni organizirati proizvodnjo, na miru, namesto da je šla v nacionalizacijo; če bi dopustila svobodne volitve in spoštovala njihov dejanski rezultat... Skratka, če ne bi ravnala po geslu: vse ati nič! Res so med prenovitelji ljudje, ki so biti v prejšnjem režimu na oblasti -toda hkrati so to isti ljudje, ki so se up bali temu režimu, ki je po sami logiki sistema imel svojo vrhuško v Beogradu. Demosovo insistiranje na osamosvojitvi je bila radikalizacija že desetletnega dogajanja in upira-nja, osvobajanja in osamosvajanja od boljševizma in balkanizma - ne pa (absolutna) diskontinuiteta, ustvarjanje ex ni-hilo. Ze torej če pustimo ob strani temeljno: da so tudi prenovitelji ljudje svojega naroda in predvsem ljudje, in bi jih že po tej logiki nihče ne smel izrivati iz družbe kot a priori človeško manjvredne, in upoštevamo samo dejstvo, da so biti tudi oni vpeti v naše osamosvajanje, lahko zavrnemo utemeljenost razloga, zaradi katerega SKD odklanja enakopravno sodelovanje z njimi. Očitki prenoviteljem, da imajo »krvave roke« in da »z zločinci ne moremo sodelovati«, so nesmiselni, kar je razvidno že samo, če pogledamo starost njihovih izvolje- nih (!) poslancev. Morda je prav to očitanje povojnih pobojev in storjenih krivic njim, ki z vsem tem osebno ne morejo imeti nič, hkrati vzrok, da se branijo na način, kakor da do preteklosti še nimajo distance in tudi res ne potegnejo iz nje vseh konsekvenc. Tretji razlog oziroma ocena najbrž drži: SKD bi (oziroma bo) po vstopu v vlado verjetno izgubila tisti del volilcev, ki ga je prav na podlagi perpetui-ranja sovraštva do drugače mislečih sploh dobila. Toda - kaj pa tisti ljudje, ki so verni in se štejejo h krščanskemu občestvu, pa zaradi izključevalne politke krščanske demokracije zanjo niso glasovati! Ce upoštevamo, da se med verne prišteva 72 odstotkov Slovencev, za SKD pa je volilo le cca 15 odstotkov, je razlika kar precejšnja in je njeno potencialno volilno zaledje veliko večje, kakor pa je na volitvah dejansko dobila. Najslabše bi bilo, Ce se iz tega ne bi nič naučila in bi svojo prihodnjo politiko utemeljevala z razlogom, da bo svoje vo-lilce izgubila, če se bo spremenila .... se pravi, če bi posledico imela za nujni vzrok, temelj njenega prihodnjega izključevalnega odnosa do drugače mislečih, in bi per-petuirala svojo doslejšnjo politiko. Tretji razlog, ki ga kr-ščanskodemokratski radikalci navajajo v prid odločitvi, da v vladni koaliciji ne bi sodelovati s »komunisti«, je ta, da bi SKD legitimizirala prenovitelje. Seveda! Krščanski demokrati bi legitimizira-ti liberalne demokrate in prenovitelje, prenovitelji in liberalni demokrati pa bi pred svojimi volilci le-gitimizirali krščanske demokrate - tako je to v koaliciji oziroma tam, kjer nobena stran(ka) nima absolutne večine. Pomislek, da bi bila krščanska demokracija v taki vladi ostalim partnerjem le za »dekoracijo«, pa kaže na manjvrednostne komplekse, na nazaupanje vase, da bi sami zmogli enakopravno delovati tam, kjer niso »pravi in edini«. Ati: kdor zahteva preveč, se boji, da bo zmogel premalo. Zakaj ne bi zmogli učinkovito opravljati »tretjinski del« pripadajoče oblasti? Toda v takem zavračanju koalicijskega sodelovanja z drugimi je razvidna principialna nepripravljenost/nesposobnost za enakopravno sodelovanje. Liberalni demokrati in prenovitelji so pripravljeni na enakopravno sodelovanje s krščanskimi demokrati (in v tem smislu na politično spravo!), krščanski demokrati pa na to niso pripravljeni! Po naših pogojih - ati pa nic! Končno je SKD od dr. Drnovška izsilila pristanek na manj-vrednost ostalih partnerjev in vstopila v vlado - po svoj kos oblasti. Nič več, nobene prin-cipialne spravljivosti! Pristala je le na delitev oblasti - ker je zaradi svoje premajhne moči v to prisiljena - ne pa na politično spravo. Ker je na neenak (prin-cipialno neenakopraven) položaj pristala tudi združena tista (kar se kaže v tem, da je z mandatarjem podpisala posebno pogodbo, torej v drugačnem besedilu kot z SKD in SSDS!) bomo vendarle dobiti svojo vlado. Tako bo volk sit in koza cela. Kajti - glej ga, zlomka - kljub vsem odklonilnim izjavam krščanskih demokratov se bodo v vladi znašli liberalni in krščanski demokrati in združena tista! Očitno je šlo v ravnanju krščanskih demokratov za (morda bolj nezavedno kot hoteno) igro med videzom in dejanskostjo: na videz so bili nespravljivi (zaradi svojega članstva in volilcev), dejansko pa jim je šlo za oblast; benevolentno rečeno: za lastno odgovornost za našo politično življenje pri nas. In ta dejanskost jih je tudi pripeljala tja, kamor navidez niso hoteti: v vlado, kjer bodo skupaj s tistimi, s katerimi »koalicija ne pride v poštev«. Videz in dejanskost sta se dejansko prekrila (kakor se prej ko slej mora zgoditi): pred nami bo za isto mizo sedela ena vlada in njeni člani bodo hočeš nočeš morati delovati kot enakopravni. Ob vseh javnih zaklinjanjih SKD in drugih peripetijah se je dr. Drnovšku torej posrečila dejanska »velika koalicija«: To je dobro; stranke z največjim volilnim zaledjem so prevzele soodgovornost za našo prihodnost! Vendar videz ni nič! Dejansko enakopravni na simbolni ravni ne bodo enakopravni: ocena o nespravljivosti krščanskih demokratov na simbolni ravni prej ko slej drži. In prav ta načelna neenakopravnost vladinih partnerjev je možni vzrok prihodnjih konfliktov. Vendar upajmo, da jih bodo sproti razreševati, saj (četudi v začetku prisiljeno) sodelovanje lahko ustvari medčloveško bližino; vsak človek je namreč obdarjen z osebno očarljivostjo in če bodo odprti drug za drugega in če bodo šli v sodelovanje iskreno in z dobro namero, se jim bo zagotovo posrečilo. Očitno je tudi, da so zavestno prevzeti vsak svoj del odgovornosti, zato lahko upamo, da se bodo znati vselej izmotati iz eventuelnih konflikotv in da se jim bo zagotovo posrečilo. Z vstopom v vlado, takšno, kakršna dejansko je, so Slovenski krščanski demokrati sami zanikali kot neutemeljene ati vsaj ne absolutno pomembne prej naštete ugovore desnih fundamentalistov (-ali jih vsaj dati v »oklepaj«), Torej ima - gledano z druge strani - tudi dejansko (»pragmatično«!) ravnanje svojo »ceno«: vstop krščanskih demokratov v takšno sestavo vlade, kakršna dejansko je, ima posledice tudi za značaj krščanske demokracijo same; po vstopu v tako vlado to ni več ista krščanska demokracija kakor pred vstopom. Tudi zanjo se začenja nov začetek: začetek poti normalne evropske desnice. Upajmo, da bo na njej zdržala, da je ne bo potegnilo nazaj oziroma da ne bo še kdaj prevagala v njej fundamentalistična »načelnost«, da deklarativna nespravljivost ne bo prevagala dejanske pripravljenosti na politično sodelovanje, kakor se le-ta kaže sedaj - to pa so že znaki politične sprave, pa čeprav le v obliki (implicitnega) zgodovinskega kompromisa v dobesednim pomenu besede. Samo fundamentalisti hočejo v življenju neposredno uveljaviti svoja »načela« (»fundament«), v živem življenju pa potekajo stvari prek nešteto posredovanj, kompromisov, ovinkov; življenje ima pač svojo modrost, svoj čas in ritem. To so zaznali tudi sestavljale! vlade, ki so zmogli premagati vsak svoje zadržke in pomisleke in jim gre za to priznanje, vsakomur posebej. VLADA - "*§ - . ^X*-F v' 1 - '; , - Xr-: 7X<" X- ' x VV.-"T 'l.V^ fife! Odločen »spopad« z gospodarstvom Rojstvo nove slovenske vlade je bilo nadvse zapleteno, polno nasprotij, na trenutke naravnost smešno. Vse skupaj se je izkazalo tudi za veliko slepomišenje: krščanski demokrati ne vedo, ati vsaj na veliko razglašajo, da ne vedo, da so koalicijski partner prenoviteljev ozboma združene tiste, združena tista se glasno razburja, čeprav je postala vladni partner. Vsi skupaj s tehtnico odmerjajo izmuzljive medsebojne odnose. Ministrski mozaik je presenetljiv, zapleten, nikjer ni videti jasnega načrta. Vendar pa je taka sodba zgolj površinska, saj upošteva le razmerja sil v naj- višjih vrhovih stranke, strankarsko nomenklaturo. V resnici pa je prišlo do pomembnega zbliževanja stališč, do vlade narodne enotnosti, pogojene predvsem z zgodovino sprememb družbenega ustroja slovenske države. Naj so se kresale še tako burne polemike, v zadnjih petih ati šestih letih je bil ob ključnih vprašanjih vselej ustvarjen temeljni konsenz. Predvsem nasprotja nikoli niso prestopila dovoljene meje: ni bilo ne krvi, ne nasilja, ne državne represije v nobeni, niti najmanjši obliki. Slovenija mora ta trenutek vzeti nase gospodarski izziv in se spoprijeti z vse hujšimi socialnimi težavami. Prav te skrite, a odločilne silnice narekujejo vlado narodne enotnosti, ki se mora hitro in odločno lotiti predvsem gospodarstva. Verjamem, da je ravno zato sestavljena vlada brez prave opozicije; v opozicijo so odrinjene samo skrajno desne nacionalistične sile, ki imajo v parlamentu komaj dobro četrtino poslancev. V vladni koaliciji se srečujejo pravzaprav tri temeljne politične usmeritve, kakršne prevladujejo tudi v modernem evropskem svetu: krščanski demokrati, ki so pod pritiskom razmer, ob aktivni podpori mednarodnega Bogo Samsa krščansko-demokratskega gibanja in hudih notranjih omahovanjih le stopiti na pot ustvarjanja normalne krščanske demokracije, liberalni demokrati, katerih pragmatični naboj z željo po vladanju (popolnoma legitimno) ni prestopil načelnosti, in končno slovenska levica, ki jo po številnih preobrazbah predstavlja združena lista, osvobojena bremena realsocialistične preteklosti in usmerjena v socialno demokracijo, hkrati pa tudi zmeraj bolj enotna. Ta teza je drzna: preglasa jo hrup vladne kombinatorike. Vendar pa je samo na takih temeljih izvedljiv v resnici konstrukti- ven vladni program. Podati pa se kaže še na nasprotni breg in se vprašati, kdo je bil poražen, katerih silnic ni vladni koaliciji. Na desni v vladi ni nacionalističnih strank, saj so se morali krščanski demokrati ob vsem sprenevedanju odločiti za moderno evropsko krščansko demokracijo, ki ne pozna zamer iz preteklosti, ki je laična in gleda v prihodnost. Na levi prave opozicije sploh ni, saj se je v celoti pridružila vladni koaliciji. Vlade nacionalne enotnosti imajo moč učinkovito reševati pomembna splošna vprašanja, zato je notranja trdnost nepogrešljiva. V trenutnem slo- venskem položaju je namreč potrebno upoštevati dve načeli: liberalizem v gospodarstvu in življenju, toda omiljen s socialno pravičnostjo, s socialnim posegom države; v tem je naša družba ponovno izvirna. Slovenska družba še ni razdeljena in razčlenjena po klasičnem vzorcu: na eni strani kapitalisti, na drugi najemna delovna sila. Ti odnosi se šele oblikujejo in ne morejo biti preprosti, saj se ne moremo vrniti na začetek preteklega stoletja, ko se je zaostril razpad fevdalne in sprožil proces ustvarjanja kapitalistične družbe. Na pragu XXI. stoletja kaže ujeti tudi ustrezne družbene odnose v slovenski skupnosti. Sinonima za moderen razvoj pa sta socialna pravičnost in učinkovitost; pogled mora biti torej uprt v prihodnost, saj so stare delitve anahronistične. Kljub vsemu seveda trojna, velika koalicija nosi v sebi tudi kal lastnih nasprotij: osebnih zamer, napetosti v pobtičnem vrhu. Štejejo pa vendar samo programske usmeritve. Ni dvoma, da jih bo vlada nacionalne enotnosti tudi v Sloveniji uresničevala s skupnimi močmi vse dotlej, dokler bo to družbeni skupnosti potrebno. Lb___________ i_____ POŠTA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 e 11 12 13 e 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 e 23 24 25 26 e 27 28 29 30 31 e 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. znamenje vladarske oblasti, žezlo, 8. vojaški poročevalec, 10. glavna tirolska reka, 11. slovenski pesnik, skupaj s pesnikom pod 36. vodoravno pripadal novi romantiki (Dragotin), 12. spodrsljaj, 14. saudski kralj (Ibn Abdul Azizj, 15. naočniki, 17. ime italijanske igralke Massari, 18. mesto v Sremu v vznožju Fruške gore, 20. Lojze Rozman, 21. Vladimir Kralj, 23. zgodaj umrli slovenski pesnik, ki je skupaj s pesnikom pod 36. vodoravno pripadal gibanju pod 38. vodoravno (Josip Aleksandrov), 25. etiopski knez, 27. angleški književnik (Charles), 30. vinorodna rastlina, 32. pokrajina v Vietnamu, 33. nravoslovje, 35. jezikovna skupina sudanskih črncev (tudi Kwa), 36. na današnji dan leta 1878 rojen slovenski pesnik in prevajalec, novoromantik in najpomembnejši predstavnik gibanja pod 38. vodoravno (Oton, umrl 1949), 38. slovenska novoromanticna literarna smer. Navpično: 1. srnji mladič, 2. slovenski književnik, ki velja za najveejega slovenskega pisatelja (Ivan), 3. pripovedna pesnitev, 4. glas ob strelu, 5. barva kart, križ, 6. benediktinska opatija na Bavarskem, 7. nemški slikar in risar, avtor fresk o karlu Velikem v Aachnu (Alfred), 9. disciplinski nadzornik, 10, ime koreografa Otrina, 13. mestna četrt, v kateri živi revno prebivalstvo, 16. največja reka v vzhodni Sibiriji, 19. površina, območje, 21. vrtenje, 22. glavno mesto Sudana, 24. gosta ke-prasta tkanina iz rumenkastega kitajskega bombaža imenovana po kitajskem mestu (krajša oblika), 26. ime hrvaškega politika Bilana, 28. območje na stiku Škofjeloškega in Cerkljanskega hribovja pod Poreznom, 29. ime pevke Prodnik, 31. stara prestolnica Severne Babilonije ob Evfratu, 34. dalmatinska oblika imena Ana, 37. Čačinovič Rudi. Zmago Pezdirc Kabelski vozel V časopisu Republika smo 8. januarja prebrati članek Prepletenost lokalnih programov s politiko avtorice Iylojce Pinterič. S tem pisanjem žetim pojasniti nekaj netočnih trditev. Omenjena novinarka žal piše pod vplivom dogodkov pred osmimi meseci, ko je ona urednikovala, kakor ve sama, na zasebni kabelski televiziji Impulz, torej iz časovne distance, ki potvarja resnico. Tako navaja, da je podjetje IMPULZ No. 1 registrirano kot podjetje za informiranje, in ne kot televizija. Ce bi bila Mojca Pinterič dobro oveščena, bi zagotovo vedela, da je podjetje registrirano kot televizija. Zakaj se v delovanje in poslovanje Impulza ne vtika občina, se ni čuditi, pravi Mojca Pinterič, saj je v Kamniku lobi LDS močan. Večina novinarskih sodelavcev Impuluza pa je tako ali tako včlanjenih v LDS. Bil sem član ZSMS in elan ZSMS Liberalne stranke, ki se je pozneje preimenovala v LDS. Pristopne izjave k LDS nisem podpisal, za svoje sodelavce ne vem, ati so člani te stranke, zagotovo pa ne skoraj vsi po vrsti, sicer pa človekovo osebno prepričanje ni stvar časopisnih razglabljanj. Tudi Pinteričev! nihče ne očita članstva v prej omenjenih (družbeno) političnih orga- nizacijah, čeprav je celo predsedovala občinski organizaciji ZSMS v Kamniku. Vseh zasebnih zamer človek ne more položiti pred bralce, še posebej takrat ne, ko gre za resne deskriditacije, ki nimajo nobene realne podlage. Kdo bi še utegnil trditi, da je Impulz prispeval levji delež k volilnemu uspehu LDS. Na Impulzu so med volitvami vse stranke imele enake možnosti ali, bolje rečeno, za denar se dobi vse, smo pač komercialna televizija. Predsedniškim kandidatom smo omogočiti brezplačno predstavitev, kandidati za državni zbor in svet pa so predstavitev plačali. Maks Lavrinc in drugi člani LDS se niso pojavljali večkrat kot drugi, razen kadar sta g. Lavrinc in g. Schwartzbartl nastopala kot župana. V lokalnih medijih so pač v ospredju občinski veljaki. Komercialna in profesionalna prihodnost Impulza je še bolj črna zaradi slabe tehnike, plač in odnosov v podjetju, je napisala Mojca in poiskala nove delovne zmage drugod. Impulz pa: Psi lajajo, karavana gre dalje. Pa srečno, Mojca! Glavni in odgovorni urednik catv IMPULZ Damjan Gladek Erika Repovz Drugi iz nizo intervjujev z ustvarjalci, ki so se zatekli v Slovenijo Kača Čelan je režiserka in dramska pisateljica iz Sarajeva. Njene poklicne vezi z Ljubljano so se pletle, odkar se je začela poklicno ukvarjati z gledališčem. Že v Sarajevu je veliko režirala slovenske drame, slovenska gledališča pa so bila stalni gostje njenega Teatra amfiteatra na Skenderiji. Zato je bila Ljubljana najnaravnejša izbira, kamor se je s svojo osemletno hčerko zatekla pred vojno. V Ljubljani si stalno zasedena in ogromno delaš... Ja, srečo imam, da tukaj lahko nadaljujem z delom, ki ga imam rada. Že v Ljubljani je nastala radijska drama Valde confusus in anima po zgodnjih pripovedkah Iva Andriča, predstava Živalski kabaret in komedija, ki sem jo napisala za Mladinsko gledališče z naslovom Commedia gol-doniana. Kako to, da se prav zdaj ukvarjaš izključno s komedijo? Moram povedati, da se mi zdi razlika med umetnostjo in stvarnotjo najbolj naravna stvar, in zdi se mi, da jo je treba v teh vojnih časih še bolj poudarjati. Samo pomisli, prav absurdno bi bilo zdaj, ko je povsod okrog nas vojna, ustvarjati tragične Žanre, saj nas obkroža toliko avtentične tragedije. Mislim, da lahko komedija z Žanrskimi sredstvi ustvari drugačne svetove, ki komentirajo in postavljajo pod vprašaj stvarnost, ki nas obdaja. Pozitivni učinek pa je potrebna distanca, ki nam omogoča, da ostajamo normalni. Prav te dni sem spet veliko razmišljala o nekem dogodku iz Sarajeva, o nesrečni anek- doti, ki morda najbolje govori o odnosu med umetnostjo in resničnostjo v vojnih razmerah. V Sarajevu so med vojno nastale tri gledališke produkcije: drama Podrumasi avtorja Safeta Plakala v režiji Dubravka Bibanoviča, perfor-mance, ki sta ga v sarajevskih zakloniščih postavili Suada Kapic in Ognjenka Finici, ki se konča z modno revijo uniform in musi-calom Lasje. Na zadnji reprizi tega musicla je bil tudi eden od komandantov sarajevske vojske. Po koncu predstave je Čestital igralcem za uspešno predstavo, nato pa jih je prosil, da se preoblečejo in gredo z njim, da bodo kopali jarke. Igralci so mu sledili brez besed, šlo je namreč za vojaški ukaz in nikomur niti na misel ni prišlo, da bi se razjezil nanj. Zame je ta dogodek simptomatičen in kaže na bistvo zakonitosti pojava, ki se imenuje vojna. Kmalu bo v ljubljanske-em SMG premiera tvoje predstave Živalski kabaret. Za kakšen projekt gre? MEHKO IN TRDO Pljunek Slavenka Drakulič Ko sem šla zjutraj zdoma, sem na vratih zagledala pljunek. Z zunanje strani, čisto zraven kljuke, skoraj sem se ga dotaknila, medtem ko sem zaklepala. Ce bi se mi ključ zataknil, če ne bi pogledala, bi se mi roka dotaknila te mokre, gostij ate zelenkaste kepice sline, zalepljene na vrata, sem pomislila in spreletel me je srh. Nekaj časa sem kar stala in gledala. Najprej se mi je zazdelo, da mi bo slabo, začutila sem, kako se mi obrača želodec in kako me obhaja nekakšna slabost, gnus. Potem sem se zbrala, vzela papirnat robček in obrisala slino. Ko sem končno prišla na ulico, nisem začutila nobenega olajšanja in ledena decembrska megla se mi je lepila na obraz, na roke. Ves dan se mi je vse, Cesar sem se dotaknila, zdelo vlažno in lepljivo: ročka v tramvaju, stol, miza, okenska šipa, skodelica kave... Človek, ki je to naredil, je to naredil nalašč. To je dolga zgodba. Recimo, da je bil izzvan in nahujskan z besedami, težkimi od laži in sovraštva; zato pač, ker me kolegi skoraj vsak dan pljujejo po časopisih. Predstavljam si ga - ne morem si kaj, mislim, da je bil najbrž moški, pa vseeno-, kako prihaja k vratom. Tihotapi se. Pazi, da ga ne bi kdo videl. Njega, meščana tega mesta, ko o sebi rad razmišlja kot o civili-zaranem človeku in se rad zgraža, kadar kdo na pločnik odvrže tramvajsko karto ali parkira avtomobil na travnik. Kdo ve, kaj je imel v mislih, prebral je pač kak naslov ali podnaslov o tej feministki, o tem jugo-zom-biju, ki blati Hrvaško v tujini, ki je... Vidim ga, kako stoji pred vrati, mogoče za hip okleva. Pravzaprav ne, samo slino zbira, vleče jo iz globine svoje bede in svojega grla in potem pljune v vrata, natančno (malo se je moral skloniti), kot bi udaril. Odide zadovoljno, na obrazu ima izraz, v katerem sta pomešana samozadovoljstvo in krivda, pravzaprav strah, da ga je kdo vendarle videl. Mogoče je to moj sosed; bolj ko premišljam o tem, bolj sem prepričana, da bi bil to moj sosed. Vsak dan ga vidim v trgovini. Kako naj grem zdaj v trgovino in sumničavo preiskujem obraze ter hkrati izgovarjam dober dan, dober dan? Odzdravil mi bo, mo- goče me bo vprašal, kako se imam... Vse si lahko odlično predstavljam, razen njegovega obraza. Rada bi videla njegov obraz, rada bi izvedela, kakšen obraz ima tak človek. Ne, ne želim vedeti, kdo je, ne želim si videti tega obraza. Nočem dati obraza temu človeku. Človeku, ki nima moči, da bi nosil svoj obraz v javnosti. To je človek brez obraza, človek, ki si obraza ne zasluži, je neobstojen človek, senca, zlita z množico. Njegovo glavno orožje ni slina, temveč anonimnost, možnost, da stori kaj takega, ne da bi ga pri tem kdo videl a hkrati Čuti, kako ima prav. Ce nekateri to počenjajo javno, ko na primer v Časopisih napadajo ljudi z anonimnimi, nepodpisanimi teksti, zakaj ta človek ne bi imel pravice, da malo drugače naredi isto. Niti ne verjamem, da gre za pljuvanje z osebnim motivom, za premišljeno pljuvanje. Ce bi bil premislek, bi bila morda tudi kakšna sled mišljenja, se pravi dvoma, omahljivosti... Tu pa gre za nekakšen pogojni refleks, kot pri žabjih krakih, ki trznejo, če skoznje spustimo tok. Moj pljuvalec brez obraza samo prenaša tiste impulze, ki so jih vanj spustili množični mediji, preprosto je reduciran na prevodnik energije, ki na mojih vratih pušča mokro sled, a se tega niti ne zaveda. Tak Nice komajda razume, kako ga ta želja po anonimnosti, po stapljanju z množico, pravzaprav izdaja. Vrhunec njegove individualne moči je, da se pritihotapi ponoči pred vrata zaznamovane osebe in demonstrira kako »misli« on. Ne z glavo, niti ne z besedami, ampak s slino. V tistem hipu se njegov instinkt množice materializira v sluzasti, gnusni izpljunek. In nanj se reducirajo njegove »misli«, »misli« človečka, ki bi rad nekaj izjecljal, a za to nima poguma, ki bi rad nekaj storil, a za to nima moči. Priznam, v prvem hipu me je spreletel srh spričo takšnega znamenja skrivnega linčanja. Začutila sem nemoč. Ce sem jaz tista, ki javno govori tisto, kar misli, on pa svoje pritajene misli reducira na fiziološki izloček na mojih vratih, se vprašam, za čigavo nemoč pravzaprav gre, za mojo ali njegovo? V naslovu: Kača Čelan (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) To je moja tretja predstava, ki je namenjena otrokom. Prvo sem režirala že pred štirimi leti; začela sem kar s Shakespearovim Hamletom. Bila sem v tistem življenjskem in ustvarjalnem obdobju, ko sem začutila veliko potrebo in neke vrste poklicno dolžnost, da se lotim tega teksta. Ko sem razmišljala o glavnem junaku, mi je bilo jasno, da lahko tako čistega, naivnega in iskrenega junaka igra samo otrok. Predstavo smo pripravljali eno leto in jaz osebno jo štejem med svoje na Živalski kabaret pa je komedija v štirih slikah, ki želi dati otrokom povod za razmišljanje o sebi, o svojem odnosu do živali in do umetnosti. Živalski kabaret je tudi oblika nasprotovanja medijem, kot sta film in video, ki sta osiromašila otroško domišljijo in ustvarjalnost. Kakšni so tvoji stiki in izkušnje z ljudmi, ki prihajajo iz Bosne? Srečujem se tudi z moškimi, ki so pobegnili iz Sarajeva, Cesar osebno sploh ne obsojam; vem, kakšnem pekel je danes v Sarajevu. To, kar me iztirja, je jalovost njihovega razmišljanja. Preprosto so dolgočasni s svojimi travmami, ki so lažne in v bistvu nemoralne, njihove psihološke dileme so za okolico nezanimive, nikakor se ne morejo prikopati do spoznanja, da jih bo ta občutek krivde in nemoči zaznamoval za vse življenje. Osupljata me Človeška narcisoidnost in trdovratnost, ta »odpor človeškega materiala« proti konkretni situaciji. Ljudje se obnašajo, kot da se nic ne dogaja, pravzaprav, kot da se njim ne sme NA KRATKO LIKOVNA UMETNOST Slika kot risba DUNAJ - Eksperimen-talnost kot prvobitni in edini cilj. Igra z barvo, igra z iskanjem samega sebe v sliki. Ta igra ni »naučeno posnemanje«, ta igra pomeni vrnitev v otroško prvobitno izraz nost, pomeni tisto, kar je globoko v meni in tebi in za kar se je potreb no boriti, da spet spoznaš in vidiš. To in še kaj več so slike mladega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Osmega januarja 1993 je bila v okviru Kluba slovenskih študentov na Dunaju otvoritev razstave mladega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Po slovesnem govoru organizatorja Dejana Turka in glasbenem uvodu mlade flavtistke, študentke Patricije Mihelač se nam je odprl pogled v svet abstrakt nega eksperimenta. Mladi umetnik se je predstavil s štiridesetimi deli, ki vsako zase pomenijo enkratno avanturo odkrivanja tako za slikarja kot tudi za gledalca. nic zgoditi. Mislim, da bo proces njihovega treznjenja grozljiv. Morda misliš, da sem tako okrutna, ker imam v Sarajevu ranjenega moža. Gre preprosto za dejstvo, da nimam niti enega svojega prijatelja več, niti enega sorodnika ali študenta, ki ni bil ali ubit ali ranjen, ali je brez noge, roke ali pa se je zaradi vsega tega ubil. Kako naj jaz ostanem ista? Kako, lepo te prosim? In kako naj vzgajam svojega otroka? Naj ga učim, da pozablja ali da si zapomni? Naj ga učim, da bo znal odpuščati? S svojimi znanci iz Sarajeva si ustanovila društvo ali gibanje Gradani Sarajeva u ratnoj dijaspo-ri. Kaj je vaš glavni namen? Naša prva akcija je popis vsega prebivalstva Sarajeva, ki je trenutno razsuto po vsem svetu. Za začetek bomo objavili knjigo Telefonski imenik Sarajlija u ratnoj dijaspori. Sama sebe spominjam na svojo orno, ki je v letih od 1946 do 1948 v vojvodinskih taboriščih za volksdeutscherje zapisovala imena in priimke umrlih in preživelih. Takšna statistika lahko pripomore, da nas bodo končno začeli resno jemati kot skupino, ki ima v rokah argumente. Poskušali bomo tudi ustanoviti sklad za matere samohranilke. Zunaj Sarajeva trenutno živi ogromno število takšnih mater, brez kakršnihkoli prihodkov in možnosti za zaposlitev. Nekatere med njimi so se pred kratkim iz obupa odločile celo za vrnitev v Sarajevo. Veš, mi smo ljudje, ki so nam vzeli vsakršno upanje in edino sami si ga lahko spet povrnemo. Le nekaj slik ima skupno izhodišče, ki pa se v ustvarjalnem procesu obogati in prinese nove izrazne oblike. Poudariti moramo, da poglavitno vezivo vsekakor ostaja risba; če je kvalitetna, zaživi sama zase. Vendar pa umetnik dopušča nekaterim risbam, da same določijo sliko. Takrat izrabi možnost eksperimentiranja z barvnimi ploskvami ali pa se odloči za enobarvno skalo. Izredno prožnost in gibanje barvnih odtenkov ter grafičnih likov nam nudijo fraktalne grafike, narejene s pomočjo računalnika, ki zamenja čopič in barvo. Ideja še vedno ostaja umetnikova in govori o njegovi individualnosti tudi v končnem izdelku. Zapletena matematična formula zaenkrat omogoča samo menjavo barve v trenutku, ne pa tudi oblik. Peter Ciuha želi program izpopolniti. Uporabnost programa naj bi v prihodnosti temeljila prav na njegovi popolni preprostosti brez izračunavanj. Slikar ali oblikovalec bo samo z uporabo tipk odprl svet v individualno izraznost brez zamudnih matematičnih operacij. Fraktalne grafike Petra Ciuhe so bile predstavljene na videokaseti in na manjših formatih grafičnih listov. Vsekakor umetniška dela Petra Ciuhe navdušujejo prav zaradi eksperimenta in želje po novih izraznih poteh. In ne samo to. »Upam, da bodo fraktalne grafike pomenile KLOBUK DOL! /GLEDALIŠKA PREDSTAVA Cesar vabi v Trst Mima Kapeu Cesar- Gojmir Lešnjak (v sredini) v pogovoru s sleparskima tkalcema-krojačema: levo Alojz Svete in desno Maja Blagovič (Foto Davorin Križmančič) Cesarjeva nova oblačila, Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 8. januarja. So dobre, stare pravljice, katerih konec je (vselej) dober, in če že ni tak, iz njih lahko izluščimo dober nauk, lahko Se vedno privlačne? So! Vsaj tako so dokazali igralci SSG z uprizoritvijo Andersenove pravljice o cesarju, Cigar poglavitna skrb je nenehno oblačenje in preoblačenje. So, če izvirni tekst predela M. Jesih, če se z režijo spopade V. Jurc, če si kostume omisli M. Vi-dau sceno pa M. Kravos in Ce glasbo zloži in priredi M. Košuta. Ce s kančkom magije priskoči na pomoC čarodej Viki, je recept za mikavno, pestro in nevsakdanjo posodobitev klasične pravljice nepogrešljiv. Kakšen pa je Jesihov cesar (G. Lešnjak)? Vse prej kot ošaben in nadut in prav zaradi tega simpatičen in prikupen. Napuh in ošabnost sta lastnosti, ki so se ju nalezli ministri in svetovalci, zlasti dama (L. Počkaj), ki si na skritem želi postati cesarica, in dvorjan (S. Colja), ki svojemu gospodarju vselej ustreže, da le ne bi ostal brez tako prestižne službe. Se najbolj v škripcih sta pošteni (A. Rustja) in bistri minister (F. Korošec). Pravljica se približa višku, ko prideta na dvor sleparja (A. Svete in M. Blagovič), in proti mastnemu plačilu stketa in sešijeta zadnji modni krik, ki ga je mogoče videti le z glavo, ne pa z očmi. Sleparja sta spretna in prepričljiva, da resnično nista bogve kako poštena, pa priča tudi njuna pankerska barvana pričeska. Scena je kljub skromnosti domišljena in učinkovita: pahljači ponazarjata cesarstvo, za katerega se vladar rie zmeni, in pavje perje. Enkratna pa je tudi glasba. Ne gre namreč za pravljične zvoke, ki jih je mogoče priklicati iz klavirja, violine ali harfe, temveč za glasbeno kuliso širokega razpona. Končno napoči trenutek, ko se cesar reši vsega hrepenenja in lahko obleče izdelek tkalskih mojstrov. Takrat postane vsem jasno, da lahko prej pridejo na oblast sleparji in klečeplazci, kot pa dobri in pošteni možje. Nastopajoči to prepričljivo odpojejo z refrenom »...cesar je nag!« neko novo poglavje ne samo za individualnega slikarja, temveč tudi za izobraževalne ustanove, ki bi s tem slovenskemu umetniškemu podmladku odprle poleg starih, že dobro znanih, tudi nova obzorja,« pravi Peter Ciuha. (T.D.) STRIP Kje sta Racman Jaka in Miška Miki? BEOGRAD- Ladjo, ki tone, najprej zapustijo miši. Jugoslovansko ladjo so najprej zapustili ljudje, poslovneži in ambasadorji tujih dežel, nato domači intelektualci in mladi pacifisti. Odločitev ameriške družbe VValt Disney Publication (WDP), da v Srbiji in Črni gori prepove kakr- šnokoli objavljanje pustolovščin njenih junakov, je srbsko javnost prizadela vsaj toliko kot naftni, zračni in kulturni embargo ZN. Kdo je ubil Donalda, se na naslovnici sprašuje komentator beograjskega časopisa Vreme, o tej odločitvi pa na dolgo in široko razpravljajo sociologi in psihologi. Odločitev WDP je našla prostor tudi na naslovnici Politike, ki je imela pravice do objavljanja stripov VValta Disneya. Politika se je odločila, da bo prepoved spoštovala, saj so, kot pravijo, doslej imeli dobre odnose z WDP in bi sodelovanje z njimi po prekinitvi embarga radi nadaljevali. Glavni urednik Politi-kinega Zabavnika Zefe-rino Grasi je dejal, da se bodo sicer obrnili na Unicef, naj Disneyeve izdelke uvrsti med otro- ške izdelke, vendar pa po njihovem mnenju ni prav veliko upanja, da bi si WDP premislila. Prihologinja z neke beograjske osnovne šole je odločitev ameriške družbe ocenila kot nezaslišano in kruto do otrok in dodala, da je v nasprotju z načeli Unicef. Odločitev odmeva tudi med srbskimi politiki. Opozicija je zgrožena zaradi nove klofute Srbiji, ki je rezultat katastrofalne politike stranke na oblasti. Dnevnik Politika je novico o prepovedi opremil s karikaturo, na kateri sta začudeni in uklenjeni Racman Jaka ter objokana Miška Miki, pod njima pa je zapisano: Sankcije prepovedujejo Mikija in Jako. Avtor članka se je vprašal, kaj bi rekel avtor stripov VValt Disney, če bi še živel. (STA/AFP, T.K.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 23. januarja 1993 NOVICE OSIMO / POSVET VSEDRŽAVNE DSL V KONGRESNEM SREDIŠČU NA TRŽAŠKEM SEJMIŠČU Minister Russo Jervolino: »Poviškov šolskih pristojbin ne bo!« RIM - Šolske pristojbine se ne bodo podražile, prav tako pa ni predvideno krčenje državnih izdatkov za Šolske dejavnosti. Tako je zagotovila ministrica za šolstvo Rosa Russo Jervolino na včerajšnjem 15. kongresu Združenja katoliških šolnikov. Jervolinova je hotela z zagotovilom utišati besedičenja o novih poviških šolskih taks in omiliti polemike o morebitnem zmanjšanju prispevkov iz državne blagajne za šolo in šolnike. Ministrica se je pri tem opirala na zaključke včerajšnje seje ministrskega sveta, ki so po njenem mnenju »zelo pomembni za italijanski šolski svet«. Ob tem je še nakazala pot, ki jo bo ubrala, da bi zagotovila italijanski šoli prepotreben razvoj. Omenila je reformo otroških vrtcev, poudarila, da bo treba spremeniti nekatere postavke zakonov o zbornih organih, da bi pospešili sodelovanje in participacijo šolskih komponent pri delovanju šol. Obljubila je tudi, da bo zakorakala na pot šolskih reform, skušala bo dobiti CimveCji konsenz v parlamentu, da bi reformni zakoni konCno ugledali luC italijanskega šolskega sveta. Jervolinova je skratka obljubila in zagotovila to, kar so pred njo obljubljali in zagotavljali domala vsi ministri za šolstvo zadnjih desetletij. Njim obljub ni uspelo držati. Bo imela Jervolinova veC sreče? Posl. Coloni pri predstavnikih vlade RIM - Tržaški demokršCanski poslanec Sergio Coloni se je vCeraj v Rimu pogovoril s podtajnikom pri predsedstvu vlade sen. Fabbrijem in podtajnikom za proračun posl. Grillom o oblikah in vsebinah vladnih posegov za zajezitev krize zaposlo-vanodukcije v številnih krajih Italije, tudi v zvezi s procesom privatizacije oziroma umikanja državnih udeležb. Tržaški predstavnik je med drugim vzel na znanje z zadovoljstvom opravljeno delo, predvsem kar zadeva preustroj ladjedelskega in pomorskega sektorja. Predstavnika vlade sta vsekakor potrdila, da je med območji, za katera so predvideni posegi, zaobjeta tudi Julijska krajina. Sam Fabbri bo skupaj s posl. Borghinijem v kratkem obiskal Trst in Gorico. Bele časopisne strani zaradi protesta časnikarjev? BARI - Bele strani v Časopisih in ekrani brez zvoka in podobe v obrambo svobode informacije; na ta neobičajen način nameravajo italijanski Časnikarji protestirati »proti poskusom političnih sil, da bi spremenile pravila informacije«. Napoved je dal tajnik Vsedržavne Časnikarske zveze Giorgio Sante-rini na kongresu združenja radiotelevizijskih novinarjev USIGRAI v Bariju. Za nove odnose sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško V ospredju tudi potrebo po ovrednotenju vloge italijanske in slovenske manjšine Fassino: Osimo je treba preseči v smeri nove Evrope TRST - Zgodovinske spremembe, katerim smo bili v zadnjih letih priča na evropskem političnem prizorišču, in še zlasti padec železne zavese nudijo možnost za vzpostavitev novih odnosov vsestranskega sodelovanja v prostoru med Podonavjem in Jadranom. Italiji ter se posebej Furlaniji-Julijski krajini in Trstu se nudi edinstvena priložnost, da postanejo pobudniki tega novega povezovanja. To je kontekst, v katerega je treba postaviti tako imenovano poosimsko problematiko. Ne gre za to, da bi se vračali v preteklost, ampak za to, da bi gradili boljšo bodočnost. Tako je uvedel svoja izvajanja poslanec Piero Fassino, ki pri vsedržavnem vodstvu DSL odgovarja za mednarodne dejavnosti. Fassino je nato pribil petero izhodišč, ki naj vodijo bodoče pogovore oziroma pogajanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Kot prvo je navedel nedotakljivost obstoječih meja, kot drugo pa njihovo preseganje z vsestranskim sodelova- Posl. Piero Fassino njem v duhu nove Evrope. Fassino je nadalje postavil zahtevo po zaščiti italijanske manjšine, ki mora uživati enake pravice v Sloveniji in na Hrvaškem. Četrto izhodišče predstavlja realistična rešitev vrašanja odškodnin istrskih beguncev, kot peto temeljno točko pa je Član vodstva DSL omenil priznanje pravic slovenske manjšine v Italiji. Pogled na del udeležencev posveta DSL na Pomorski postaji (foto Križmančič) Martin Brecelj TRST - V kongresnem središču na Tržaškem velesejmu se je včeraj odvijal celodnevni posvet na temo »18 let po Osimu. Za nove odnose med Italijo, Slovenijo in Hrvaško«. Priredila ga je tržaška federacija DSL v sodelovanju z vsedržavnim strankinim vodstvom in s strankino deželno svetovalsko skupino. Številne udeležence je uvodoma nagovoril elan deželnega vodstva DSL Stelio Spadaro, ki je tudi predsedoval zasedanju. Spadaro je poudaril, da se posvet noče lotiti poo-simske problematike s tžaškega »lokalisticnega« vidika, ampak z vidika Italije in njenih temeljnih mednarodnih interesov. V takšnem kontekstu naj bi potem obravnavali tudi specifične tržaške probleme. Pravo uvodno poročilo pa je na posvetu prispeval profesor mednarodnega prava na tržaški univerzi Giorgio Conetti, ki je orisal pravni okvir, v katerega se postavlja osimska oziroma poosim-ska problematika. Conetti je najprej pribil, da se z vidika mednarodnega prava vprašanje meja za Italijo sploh ne postavlja. Slovenija in Hrvaška sta v tem oziru povsem zakoniti naslednici Jugosla- vije. Drugače pa je za mednarodne sporazume med Italijo in bivšo Jugoslavijo, ki ne obravnavajo zgolj ozemeljskih zadev. V teh primerih naj ne bi veljalo avtomatično nasledstvo držav, ki so zrasle na ruševinah Jugoslavije, pa tudi naj ne bi zadostovalo vzeti na znanje izjavo o nasledstvu, kakršno je objavila Slovenija. Skratka, po Conetti j evem mneju bi se morala Italija z naslednicami Jugoslavije na novo dogovoriti o zadevah, ki so jih obravnavali sporazumi o gospodarskem in kulturnem sodelovanju, o varst- vu manjšin itd. V kakšno smer naj bi se razvijali novi pogovori oz. pogajanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, je nato v imenu vsedržavnega vodstva DSL obrazložil poslanec Piero Fassino. O njegovih temeljnih izvajanjih pišemo na drugem mestu. Pristavili bi le, da se je Fassino zavzel tudi za odgovornejšo politiko Italije pri reševanju sedanje krize na Balkanu ter se kritično obregnil ob zunanjega ministra Colomba, ki je na nedavnem obisku v Beogradu z Miloševičem soglašal, da med Srbijo in Italijo ni odprtih vprašanj (sic!). Podobno se je ob Colomba ostro obregnil tudi tretji uvodničar na posvetu, evropski poslanec DSL Giorgio Rossetti, ki je sicer predvsem iznesel vrsto predlogov za vzpostavitev novega gopodar-skega in drugačnega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Osimsko prosto industrijsko cono na Krasu bi po njegovem kazalo zamenjati s priznanjem po sebnega režima proste izmenjave podjetjem z mešanim kapitalom. Italija bi si na splošno mora- la prizadevati za to, da bi izkoriščala vse možnosti in prednosti, ki ji nudi članstvo v EGS, sicer bo to napravila Nemčija, je kritično pristavil Rossetti. Po uvodnih poročilih se je razvila daljša in zanimiva razprava. Med drugimi so posegli koprski župan Aurelio Juri kot predstavnik SDP, predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Maurizio Tremul, predsednik deželnega sveta FJK Nemo Gonano, podpredsednik senatne komisije za zunanje zadeve Gian Giaco-mo Migone, deželni poslanec Gianfranco Carbo-ne idr. O problematiki slovenske manjšine v Italiji sta posebej govorila deželna svetovalca Miloš Budin (DSL) in Ivo Jey-nikar (SSk). Budin je dejal, da bi manjšine ne smele biti sredstvo političnega obračunavanja na notranji in na mednarodni ravni ter je negativno ocenil dosedanje zadržanje rimske vlade, poudaril pa je, da je pravična le tista zaščita, ki j° sama manjšina prizna za takšno. Jevnikar je med drugim dejal, da ni mogoče v Trstu označiti za privilegij to, kar velja v Kopru za pravico, in je kritiziral rimsko vlado, ker doslej ni hotela zaslišati predstavnikov slovenske manjšine v zvezi z poosimsko problematiko. RIM / ZAKONSKI ODLOK VLADE BOLOGNA / ZAČETEK SEJEMSKE SEZONE NA TRŽIŠČU UMETNIN Javni sektor se bo za uslužbence postopoma prelevil v zasebnega Določila zadevajo tri milijone in pol oseb, sindikati se še niso izjasnili Tudi slovenska prisotnost na sejmu Artefiera v Bologni Med udeleženci Obalna galerija in Visconti Fine Art RIM - Od 30. marca letos dalje bodo morali zaposleni v javnem sektorju, ki so bili izvoljeni v parlament, izbirati med plaCo javnega uslužbenca in parlamentarca; od prvega junija prihodnjega leta bo delovni odnos univerzitetnih profesorjev vseh profilov urejen po vzorcu zasebnega sektorja; glede šole pa bodo sprejeli poseben odlok. To so nekatere bistvene novosti, ki so jih vnesli v besedilo zakonskega odloka o javnem sektorju, ki ga je včeraj dokončno odobrila italijanska vlada. Novosti je po seji vlade novinarjem predstavil predsednik vlade Giulia-no Amato, ki je izrecno podčrtal, da je določilo glede možnosti izbire med plačo javnega uslužbenca in parlamentarca predlagal sam. To pa zato, ker ga vprašanje neposredno zadeva, sam pa se bo odločil za profesorsko plaCo, ki je po njegovih besedah približno za polovico manjša od tega, kar prejemajo parlamentarci. S sprejemom teh zakonskih določil je vlada skoraj izpolnila nalogo, ki ji jo je s pooblaščenim odlokom zaupal italijanski parlament, ostali zakonski odloki pa so se nanašali na zdravstvo, socialno skrbstvo in krajevno financo. Sprejeti bo namreč morala še poseben odlok o šoli, ki je izpadel iz sedanjega izbora. Z včerajšnjimi odločitvami pa je vlada v javni sektor vnesla reformo, na osnovi katere se bo delovni odnos približno treh milijonov in pol uslužbencev iz modela javnega sektorja postopoma spremenil v zasebnega. Pravzaprav so tudi določila, ki se nanašajo na izoblikovanje novega modela delovnega odnosa univerzitetnih profesorjev, še pod vprašajem, kajti še je mogoCe, da bi do 1. junija ’94, ko bi morala sprejeta določila stopiti v veljavo, odobrili zakon o avtonomiji univerz. Vendar pa bi tudi v tem primeru za profesorje uveljavili naCelo o delovnem odnosu zasebnega tipa. Kot je na tiskovni konferenci potrdil predsednik italijanske vlade Amato, je med najbolj sporna vprašanja sodila določitev tega, kar bo še podvrženo pogajanjem med vlado in sindikati. Amato je sicer izjavil, da je prav glede tega vprašanja od vseh treh konfederacij dobil nesporno privoljenje, Čeprav so bili sindikati v kasnejši noti previdnejši. Nekakšno omejeno dogovarjanje naj bi poslej zadevalo urejanje delovnih urnikov, mobilnosti in organizacije dela v uradih. Na osnovi Amatovih razlag bi se dalo sklepati, da bo v določenih primerih še mogoCe dogovarjanje, v drugih pa bo odločal funkcionar, potem ko se je posvetoval s sindikati. Vsekakor pa sindikalni predstavniki ne bodo imeli več neovrgljive pravice do pogajanj. Kot že omenjeno, sindikati nad sprejetimi določili niso izrazili posebnega zadovoljstva, vendar jih niti niso zavrgli: po včerajšnjem srečanju v rimski palaCi Vidoni so izjavili, da bodo dokončno oceno dali šele, ko bodo prebrali odobreni tekst odloka. Vsekakor pa se sindikati CGIL, CI-SL in UIL zavzemajo, da bi tudi za univerzitetne profesorje začel v najkrajšem Času veljati režim privatnega sektorja - po njihovi oceni bi do tega moralo priti še v letošnjem letu. Po oceni CGIL, CISL in UIL so sprejeta določila vsekakor sprejemljivejša od predlaganih, ker so bili vnešeni nekateri pomembni popravki. Ni pa bil sprejet predlog sindikatov glede natančne opredelitve v vsedržavnih delovnih pogodbah nekaterih pomembnih vidikov delovnega odnosa, kot so na primer organizacija in porazdelitev dela in mobilnost. Možnost odločanja, ki bo po novih določilih pripadla sindikatom, pa je po oceni le-teh "nekaj veC od golega posvetovanja". Večji vpliv na ta in druga vprašanja pa bo odločilno pogojen od pogajalske moči, ki si jo bodo na posameznih področjih ali v podjetjih znale izboriti sindikalne organizacije. Glede odnosov s sindikati pa je Amato naglasil še pomen posebne agencije za stike s sindikalnimi organizacijami: gre za tehnično telo, ki bo nadomestilo ministra v poganjih s sindikati. Povedal je tudi, da bo "pogodba javnega prava še vedno označevala nekatere kategorije, ki so reprezentativne za državo, kot so veleposlaniki, sodniki in prefekti". Do prvega julija motorna kolesa še brez tablic ,6 RIM - Od prvega julija bodo morale biti zavarovana tudi motorna kolesa in kmetijski stroji. Tako je določila vlada na včerajšnji seji in to predvsem v želji, da bi italijanske zakonske predpise uskladila z določili EGS. Kot izhaja iz vladnih virov, sestavlja odobreni zakon samo en Člen, ki predvideva ukinitev petega Člena prejšnjega zakona. Tudi o vsebini tega težko pričakovanega zakona je na tiskovni konferenci spregovoril predsednik vlade Amato. V prvi vrsti je poudaril, da je bila odobritev posebnega besedila - pa čeprav je izredno kratko - nujna, zato da bi natančno določili, od kdaj dalje veljajo nova določila in ne bi več prihajalo do različnih tolmačenj. V zadnjem Času je namreC vladala precejšnja zmeda: ponekod so motornim kolesom brez evidenčne tablice (torej brez ustreznega zavarovanja) dajali globe, drugod pa so Čakali nadaljnjih navodil. In končno so prišla: do prvega julija lahko motorna kolesa vozijo brez evidenčnih tablic. Bolj zapleten pa je položaj lastnikov motornih koles, ki so že dobili globo: Amato je namreč rešitev tega vprašanja prepustil sodnikom. Brane Kovic BOLOGNA - Z mednarodnim sejmom sodobne umetnosti, ki so ga sinoči odprli na sejmišču v Bologni, se začenja letošnja sejemska sezona na tržišču umetnin. 2e prihodnji mesec sta namreč napovedani podobni prireditvi v Parizu (Decou-vertes ’93 od 3. do 8. februarja v Grand Palaisu) in Madridu (ARGO od 7. do 14. februarja), sledila pa jim bo se vrsta bolj ali manj pomembnih pregledov stanja na svetovnem trgu z umetninami v Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Kot je znano, preživlja prodaja sodobnih likovnih del že dalj Časa krizno obdobje, ki sovpada s splošno gospo- darsko recesijo. Kljub temu zanimanje za sejemske predstavitve galerijske ponudbe ni bistveno upadlo, celo nasprotno, lahko bi rekli, da mnogi umetnostni trgovci prav s prisotnostjo na sejmih skušajo vzdrževati stike z zbiralci oziroma pridobiti novo klientelo. Bolonjska Artefiera je s tega vidika zanimiv pokazatelj tendenc in oscilacij na umetnostnem področju in z veseljem lahko ugotovimo, da se njena kakovost iz leta v leto izboljšuje, predvsem pa je očitno, da je uspela ob številnih italijanskih razstavljalcih pritegniti tudi precej tujih galerij. Letos je v Bologni prisotnih 340 udeležencev, vključno z grafičnimi založniki, keramisti in izdajatelji umetnostnih revij oziroma publikacij. Med njimi so tudi Obalne galerije iz Pirana (s samostojno razstavo Erika Lovka) in Visconti Fine Art iz Ljubljane (z izborom grafičnih del mednarodno uveljavljenih avtorjev, od Zorana MuSiCa, Roya Lichtensteina, Victorja Vasarelyja in Luigija Veronesija do Safeta Zeca in skupine IRVVIN). Tudi sicer se sejem odlikuje s pestro ponudbo, ki sega od klasikov moderne umetno- sti (Picasso, Hartung. Klee, Balla, Burri, Fontana, Vedova, MagnellL Morandi, itd.) do avtorjev srednje in najm-lajše generacije (Cesar, Paolini, Adami, Gilardi, Chia, Nunzio, Pizzi Ca-nella, Knap, Kunc, Ce-cobelli in drugi). Organizatorji so poskrbeli za zanimive spremljajoče prireditve, med katerimi zbuja največ pozornosti razprava na temo vključevanja bank v sponsoriziranje umetniških projektov in oblikovanja javnih umetnostnih zbirk. Obiskovalcev je bilo na prvi sejemski dan razmeroma veliko, kako pa bodo s prodajo zadovoljni galeristi, pa se bo pokazalo v naslednjih dneh. RIM / VČERAJ PREDSTAVILI LETOŠNJO IZDAJO Festival v Sanremu: vse po starem! Tudi tokrat bosta odsotni tako avtorska popevka kot italijanski rock RIM - Sanremo? Vse po stfirem! Tako bi lahko strnili včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so organizatorji najbolj priljubljenega pevskega festivala v Italiji (na sliki AP Aragozzini in Maf-fucci) orisali letošnjo izdajo. In kot se redno dogaja, so tokrat govorili bolj o odsotnih kot o nastopajočih v potrditev, da producenti izkoriščajo festival, da plasirajo na tržiSCe izdelke, ki bi drugače le težko sli v promet. In tako bosta tudi letos povsem odsotna tako avtorska popevka, kot tudi italijanski rock. ZDRAVSTVO / ZA OPROSTITEV TICKETA NA ZDRAVILA TRST / VČERAJ PODPIS PROTOKOLA NOVICE Pri koriščenju samo osmih nalepk potrebna previdnost Do njih ima v tržaški pokrajini pravico okrog 40 tisoč upokojencev Danjel Bizjak TRST - Razdeljevanje Posebnih nalepk, ki dajejo pravico do oprostitve plačila ticketa na zdravila, v tržaški pok-rajini poteka pospešeno. Krajevna zdravstvena enota (USL-KZE) ga je namreč poverila specializiranemu podjetju, ki nalepke dostavlja zainteresiranim na dom (tudi °b nedeljah), medtem ko si morajo drugje po Ita-iiji ljudje sami pomagati. Posledica so dolge vrste in muCno Čakanje v uradih KZE. Upravičenčev v tržaški pokrajini je okrog 39-40 tisoč. Gre za upokojence, ki so lani Prijavili do 16 milijonov lir dohodka (oz. 22 milijonov, Ce imajo enega družinskega elana v breme) in so do junija lani vložili prošnjo na občino za oprostitev plačevanja ticketa. Nalepke jim bodo dostavili do konca meseca in bodo veljale od l. februarja do konca junija (do 1. februarja velja dosedanja praksa). Sicer pa je prav včeraj vlada pooblastila dežele, da zaprosijo za 15-dnevno odložitev razdeljevanja nalepk. Nalepk je vsega skupaj osem, vsaka serija pa ima svojo registrsko številko, tako da jih ne more koristiti kdo drug. Takšne so videti nalepke za oprostitev ticketa na zdravila (foto Ferrari) Osebje omenjenega podjetja jih mora dostaviti upravičencem osebno, slednji pa morajo potrditi prejem. Ce upravičenca ne najdejo doma, mu pustijo obvestilo, da se zglasi na uradu KZE. Razdeljevanje nalepk za drugo polovico leta se bo pričelo junija, kaže pa, da bo zanje prišla v poštev letošnja davčna prijava. Pri sedanjem razdeljevanju je prišlo do nevšečnosti, saj so veC sto upravičenčev vključili v seznam, Čeprav do tega nimajo pravico, ker so lani presegli predvideni dohodek, in sicer zaradi pomote pri prenosu podatkov z občine na infor- macijsko mrežo KZE. Te nalepke seveda niso veljavne. Posamezna nalepka velja samo za en recept. Pri obisku zdravnika navadno upravičenci prejmejo tudi po dva in veC receptov, a tudi cene posameznih zdravil so zelo različne. Zato morajo paziti, na kateri recept bodo dali nalepko. Ce je cena zdravila zelo nizka, je morda bolje, Ce ga neposredno plačajo in nalepko shranijo za kak drug primer. Z izjemo upokojencev z nizko pokojnino, vojnih ter velikih delovnih invalidov, pa se za vse ostale ne bo nic spremenilo: za vsak recept bodo plačevali po 4 tisoC lir ticketa in določen odstotek na ceno zdravila (ticket za antibiotike in infuzije znaša 2.000 lir). Vse po starem bo tudi glede zdravil, ki so »neobhodno potrebna za preživetje« (tako imenovana zdravila »salvavi-ta«). Se naprej bodo oproščena vsakega plačila. Takih zdravil je okrog 200 in so navedena v vsedržavnem seznamu, potrebna pa je predhodna zahteva zdravnika po oprostitvi. Novosti pa se obetajo glede družinskih zdravnikov. Po 1. marcu bodo vsi tisti, ki imajo nad 30 milijonov lir dohodka (ali 42 milijonov, Ce imajo družinskega elana v breme) morali enkrat na leto plačati določen znesek, in sicer sorazme-roma z dohodkom. Pristojni uradi še Čakajo na ministrsko okrožnico, vendar bo najmanjši znesek 85 tisoč lir. Družinski zdravnik ima lahko največ 1.500 pacientov, za vsakega prejme določeno vsoto na leto, neglede na to, kolikokrat potrebuje njegovo pomoč. Do 1. decembra lani je lahko opravljal splošno prakso in bil istočasno zaposlen v bolnici, nakar se je moral eni od obeh dejavnosti odpovedati. Od skupno 280-300 zdravnikov v tržaški pokrajini se jih je za bolnico odločilo 45, v glavnem specialistov. Do sprememb je prišlo tudi glede nujne pomoči. Ker so se po prvo pomoC ljudje obračali tudi v primerih, ko to ni bilo izrecno potrebno (marsikdo tudi zato, da se je izognil plačevanju zdravnika), bo treba v primerih, da prva pomoC ni bila res nujna, plačati določeno vsoto (za preglede 15 tisoč lir, za laboratorijske izvide 35 tisoC, za prsni rentgen 25 tisoC, za ostale rentgene 45 tisoč, itd.), kot bo treba iz svojega žepa poravnati tudi usluge, ki bi bile programirane po prvem pregledu. Ustanovljena prva joint venture med Italijo in Mongolijo Ukvarjala se bo s komercializacijo in skladiščenjem volne Podpis protokola o novi mešani družbi (foto Ferrari) TRST - V Trstu se je včeraj rodila prva joint venture med Italijo in Mongolijo. Ustrezni protokol so podpisali včeraj zjutraj na sedežu Trgovinske zbornice njen predsednik Giorgio Tom-besi in podpredsednik sorodne mongolske ustanove Setev Zoriget. Nova mešana družba, za nastanek katere so si prizadevali nekateri tržaški podjetniki, se bo ukvarjala s komercializacijo volne in bo imela svoje skladišče v Trstu. Kot je poudaril Tombesi, pa obstajajo še druga področja, na katerih bi lahko z Mongolijo razvili koristno sodelovanje, kot na primer kmetijstvo, mramor, zavarovalništvo in bančništvo, znanost ter usposabljanje novih menadžerjev, razmišljajo pa tudi o konvenciji med tržaško univerzo in univerzo v Ulaan Batarju. Do podpisa protokola o novi družbi je prišlo ob zaključku štiridnevnega obiska mongolske delegacije v Trstu. Program o izmenjavi študentov med univerzama v Trstu in Melbournu TRST - Prof. Elvio Guagnini s tržaške univerze in prof. Piero Genovesi s Trobe University v Melbournu sta včeraj orisala predsedniku deželnega sveta Nemu Gonanu načrt o izmenjavi študentov med obema univerzama, med katerima obstajajo že dalj Časa plodni odnosi sodelovanja. Prof. Genovesi, ki v Avstraliji poučuje ita-lijanistiko in je tudi izvedenec za vprašanja izseljevanja, se je zavzel za to pobudo tudi glede na dejstvo, da je veliko njegovih študentov po rodu iz Trsta ali iz Furlanije. Ze v prihodnjih mesecih bodo tako skupine avstralskih študentov preživele v Trstu študijske počitnice, med katerimi bodo predvsem poglobili svoje znanje italijanščine in italijanistike. V Vidmu posvet o kakovosti delovanja univerz VIDEM - V Vidmu bo danes pomemben posvet o »Kakovosti univerzitetnih dejavnosti«, ki ga prireja tamkajšnja univerza. Posveta se bo udeležila tudi posl. Rossella Artioli, podtajnik v ministrstvu za univerzo in znanstveno raziskovanje, ki bo podala zaključne misli, medtem ko bodo referate imeli prof. Strassoldo, Frau in Bu-ratto ter ravnatelj CENSIS Delai. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA; Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: TrstfUl. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG , - Januar se izteka! Naročnine na Primorski dnevnik lahko poravnate še do 31. januarja 1993. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. Mesečna naročnina znaša 31.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnine lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledečih računih: r Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko - delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 • Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.r. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 Naš veliki dnevnik. TRST Sobota, 23. januarja 1993 NOVICE Upravna večina potrdila zavezništvo Politična večina v tržaški občinski upravi je očitno še vedno pri zdravju. Tako lahko razberemo iz tiskovnega sporočila župana Staffierija, ki je vCeraj zbral predstavnike treh strank, ki sestavljajo večino (KD, LpT in PSI), da bi preveril, Ce vsi soglašajo z opravljenim delom in bližnjimi načrti. Iz političnih tajništev je izšla podpora sedanji upravi in pripravljenost za skupno nadaljevanje poti, na katero bodo skušah vsekakor privabiti še PRI. Do konca meseca čas za poravnavo TV naročnine Finančna intendanca sporoCa, da znaša televizijska naročnina za letošnje leto 148 tisoC lir za vse leto in 75.530 za šest mesecev. PlaCati jo je mogoCe s posebnimi obrazci, ki jih je razposlal URAR oziroma z obrazci iz naročniške knjižice, medtem ko se morajo novi naročniki poslužiti poštnega tekočega računa št. 9100. Naročnino je treba poravnati do 30. januarja, saj so za zamudnike predvideni dodatni zneski. Odslej lažji izvoz v Hrvaško in Makedonijo Trgovinska zbornica obvešča, da je bila s 15. januarjem ukinjena obveza o dodatnem pooblastilu za izvoz in špedicijo na Hrvaško in v Makedonijo. Uknitev je posledica odredbe EGS in odločitve zveze CECA. Dvojna licenca ostaja v veljavi za izvoz v Bosno in Hercegovino. Prometni ukrepi v Sesljanu Devinsko nabrežinska občinska uprava je odredila, da bo od ponedeljka, 25. januarja, do srede, 27. januarja prepovedana vožnja-in parkiranje za vsa vozila v predelu med barom Belvedere in bencinsko Črpalko Esso. Ukrep so sprejeli, da bi omogočili namestitev novih kablov telefonskega podjetja SEP. Parkirana vozila bodo odpeljali s pajkom. Tudi v letu 1993 carinske olajšave Carinske olajšave, ki jih predvideva videmski sporazum o maloobmejnem prometu, bodo v veljavi tudi leta 1993. Urad za zunanjo trgovino pri vladnem komisarju dežele FJK je pojasnil, da se »podaljšek« nanaša na seznama »C« in »D«. Kontingente, predvidene v seznamu »C«, bodo razdelili enkratno. Zainteresirana podjetja morajo vložiti prošnjo do 26. februarja. Tista, ki so tudi leta 1992 uvažala na podlagi seznama »C«, bodo lahko zaprosila za predujem, ki ga bodo določili pri kotizaciji kontingenta za leto 1993. OBČINA / SREČANJE Civilna družba trka na vest politikov Srečanje vodil F. Codega Damiana Ota Predsinocnjim se je na tržaškem sedežu ACLI prvič letos sestala Zbornica združenj in prostovoljstva, na dnevnem redu je bila predvsem ocena pobud, za katere so se v občinskem svetu zavzeli nekateri svetovalci in se uokvirjajo v osnovni dokument Zbornice. Predvsem gre za resolucije in predloge svetovalcev, ki so pred lanskimi upravnimi volitvami »osvojili« dokument z vrsto zahtev tržaških združenj civilne družbe. Eno večjih poglavij, M so se jim predstavniki Zbornice posvetili v zadnjem času, je prav gotovo občinski proračun za leto 1993. Kot je na predsinočnji seji v imenu Zbornice poudaril predsednik tržaške ACLI Francesco Codega, je v zvezi s proračunom prišlo tudi do številnih posegov svetovalcev, ki sodelujejo z združenji civilne družbe in so na zasedanjih občinskega sveta predstavili večini vec vprašanj prav glede oblikovanja pravilnikov k statutu. Statut namreč določa umestitev pristojne tehnične komisije v točno določenem časovnem roku, ki pa je že zdavnaj zapadel. Glede na tragičen razvoj v sosednji Bosni in Hercegovini in še nerešeno vprašanje beguncev sta se župan in uprava prav na osnovi resolucije skupine svetovalcev, ki sodelujejo z Zbornico, obvezala, da se bosta (po zmožnostih) zavzela za boljši stik med (Trstom in prizadetimi območji, za sodelovanje s pristojnimi organizacijami glede sprejema beguncev tudi pri nas in za poseben finančni prispevek tovrstnim pobudam. Sicer so to le politične poteze, ki še niso obrodile stvarnih sadov, pot sodelovanja med izvoljenimi predstavniki oz. javno upravo in zastopstvom civilne družbe pa je v svojih pozitivnih in v splošno korist zasnovanih vsebinah začrtana kot ena izmed možnih izhodov iz sedanje druž-beno-politične zmede. O tem in tudi o boljšem sodelovanju v bodoče so na predsinočnjem srečanju spregovorili tudi prisotni svetovalci Anamarija Kalc in Claudio Mitri (DZ), Bruna Zorzi-ni (SKP) in Ladi Minin (PSI). Svoj nadaljni pristop so kljub odsotnosti potrdili še Magnelli, Viezzoli in Sasco (KD) in Marchetti (PSI). OSIMO / NAPOVEDANE AVDICIJE PUST / PRIPRAVE Ali se Rim otepa stališč manjšine? Svetovalec SSk Samo Pahor polemičen do tržaškega župana Giulia Staffierija Kraški pust: letos 10 voz in Čarovnice Tokrat tudi Junca in Vanka Kakšna stališča bo tržaški župan zagovarjal na bližnjem srečanju s strokovnjaki zunanjega ministrstva, ki se bodo ukvarjali z revizijo Osimskih dogovorov? To javno vprašanje je Giuliu Staffieriju včeraj postavil občinski svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor, ki mu je s tem v zvezi predložil tudi posebno svetovalsko vprašanje. Zupan je v odgovoru na Pahorjevo vprašanje pred kratkim izrecno dejal, da zunanjemu ministru Emiliju Colombu (do njunega srečanja je prišlo lanskega decembra) ni posredoval stališč slovensko govorečih tržaških občanov. Uradni Rim - kot kaže - ne bo seznanjen s stališči slovenske manjšine. Pahor zato sprašuje župana, če ne misli vsaj ob tej priložnosti seznaniti osimske pogajalce, da si slovenski občani želijo spoštovanje meddržavnih obvez do manjšin, tudi v duhu Posebnega statuta iz leta 1954. To vključuje seveda tudi zahtevo po zakonski zaščiti Slovencev, po pravični zastopanosti manjšine v upravah in po kazenskem pregonu vseh tistih, ki podpihujejo narodnostno oziroma rasno nestrpnost. Občinski svetovalec nadalje navaja pravico do javne rabe slovenskega jezika, do dvojezičnih dokumentov in toponomastike, končuje pa z obvezo po ustanovitvi posebnega telesa, ki bi se ukvarjalo z morebitnimi kršitvami pravic iz Londonske spomenice. V Rimu napovedujejo za prihodnje dni avdicijo tržaškega župana, predsednika deželnega odbora Turella in predsednika Združenja begun- skih organizacij Sardosa Albertinija. Slednji je sicer stalni gost vladnih in parlamentarnih krogov. Zunanje ministrstvo pa, kot rečeno, za sedaj ne načrtuje srečanj s predstavniki slovenske manjšine. SSk je npr. v tem okviru že pred Časom uradno zaprosila za srečanje z ministrom Co-lombom, na odgovor pa še Čaka. Ali ni vse to zelo čudno? Se točno mesec dni nas loči od letošnjega pusta, od Kraškega pusta pa še nekaj dni manj. Kot že v preteklih 25 letih, bo tudi letos kraški pustni sprevod potekal na pustno soboto na Opčinah, torej Cez točno štiri tedne. Pustne priprave po vaseh in zaselkih so seveda tacaš v polnem teku, pa tudi osrednji Odbor kraš-kega pusta ne miruje. Na svojem zadnjem sestanku OBČINSKE SLUŽBE / PROTEST SINDIKATA FP-CGIL Dramatično pomanjkanje občinskega osebja na področju skrbstva za ostarele Uslužbenci Občine Trst na področju skrbstva, ki so vpisani v sindikat javnih uslužbencev CGIL, so včeraj demonstrirali pred tržaškim županstvom (na sliki - foto Ferrari) in delili letake, na katerih so strnili razloge za svoj protest. Glavni razlog je pomanjkanje osebja, zaradi katerega še ni bilo mogoče odpreti novega doma za nesamostojne ostarele Časa Bartoli in ki močno hromi oskrbo ostarelih na domu. Popolnoma nezadostna je tudi bolničarska pomoč, vendar sindikat FP-CGIL odločno zavrača možnost, da bi skrbstvene službe dali v zakup zasebnikom. je lahko z zadovoljstvom ugotovil, da se bo letošnjega sprevoda udeležilo vsaj deset alegoričnih vozov. Svoj nastop so namreč potrdili Sempolaj, Trnovca, Praprot, Opčine, MaC-kolje, SAZGO, Gropada-Padriče, Podlonjer, Sv. Ivan in Dane pri Sežani. Ob njih sta najavili sodelovanje še pustni skupini Jabadabadu iz Brega in pustna skupina iz Boljun-ca. i Osrednji gost letošnje pustne izvedbe na Opčinah bo skupina Čarovnic iz Cerknice. Čarovnice bodo zaplesale po openskih ulicah ob spremljavi godbe čarovnic, na velikem vozu pa bo vse to norenje »nadzorovala« velika Čarovnica. Godba čarovnic bo tudi zaigrala na odru na Brdini pred glasovanjem in po razglasitvi najboljših vozov in skupin. Godbenikom bosta delali družbo in poskrbela za dobro počutje tudi o-stalih udeležencev pusta največji zamejski klepetulji, znani in priznani Tunca in Vanka. Odbor kraškega pusta (ki ima letos spet »težave« s Tržaško občino, o Čemer bo treba v prihodnje še spregovoriti) že sedaj vabi predstavnike vaških pustnih odborov in skupin na zadnji sestanek pred sprevodom, ki bo 5. februarja. _______NESREČA / LETALO JE STRMOGLAVILO V PONEDELJEK V LOUISIANI_ Pilot iz Saleža umri v ZDA Tomi Grilanc se je pred leti preselil v Ameriko, da bi postal poklicni letalski pilot - V nesreči umrla še dva pilota ZDRAVSTVO Kmalu preselitev oddelka za AIDS Mlad pilot po rodu iz Saleža se je smrtno ponesrečil v letalski nesreči v Združenih državah. Tomi Grilanc, tako je bilo fantu ime, je umrl v ponedeljek v ameriški zvezni državi Louisiani pri padcu letala, ki ga je sam upravljal. V nesreči sta umrla še dva pilota, ki sta se peljala z njim. Vest o nesreči je pljusknila sredi tedna čez Atlantik do Krasa, kjer je Tomi Grilanc preživel svojo mladostniško dobo in kjer se je tudi razvnela njegova strast do letenja. Tu si je Tomi ustvaril širok krog prijateljev, s katerimi je ostal v tesnih stikih tudi potem, ko se je odločil, da odide v Ameriko na letalsko šolo in postane poklicni pilot. Prav od Marjan Kemperle prijateljev je bilo mogoCe izvedeti, kako je prišlo do nesreče. Tragedija se je dogodila v ponedeljek. Tomi Grilanc je ta dan odpotoval z letalom vrste Bo-nanza A38 Beach Craft iz kraja Paducah v južnem Kentuckyju namenjen v kakih 850 kilometrov oddaljeni Sh-reveport, mesto v severozahodni Louisiani. Z njim sta se peljala še dva pilota. Do nesreče je prišlo nedaleč od velike letalske baze ameriškega vojnega letalstva v Men-donu. Letalo je iz še nepojasnjenih razlogov strmoglavilo kakih 15 milj pred Mendonom. Za te vesti je včeraj popoldne izvedel Robert Cuk z Opčin neposredno od vodstva podjetja Midwest Aviation, pri katerem je bil zaposlen Tomi Grilanc. Tudi Cuk je namreč dokončal letalsko šolo v ZDA in je sedaj v rojstnem kraju na počitnicah. S Tomijem sta se dobro poznala, saj ga je prav Tomi pred leti prvič popeljal med oblake z letalom goriškega aerokluba. Po izjavah vodstva Midvvest Aviation je ob uri nesreče rahlo deževalo, kar pa po Čukovem mnenju ne bi smelo vplivati, na polet. »Dež in veter ne moreta "ustaviti" letala. Hujše bi bilo, če bi se začel na leta- lu nabirati led. Kaže pa, da gre to okoliščino izključiti,« je bilo njegovo mnenje. Ko so z letališča v Sh-reveportu javili, da letala ni bilo na cilj, so takoj začeli z iskanjem, ki pa se je zavleklo za skoraj ves dan. »Območje, nad katerim je letalo padlo, je zelo močvirnato, v bližini teče reka Missis-sippi. Mogoče je bilo prav zaradi tega zelo težko najti ostanke letala,« je še menil Robert Cuk. O vzrokih nesreče je mogoCe zato le ugibati. Vodstvo Midwest Aviation je javilo, da letalo Bonanza A38 ni bilo novo, a so ga pred kratkim * Spominski posnetek Tomija Grilanca (desno) s prijateljem Robertom čukom ob dvomotornem letalu generalno pregledali in popravili. Zelo težko je, da je nesreči botrovala človeška napaka. Tomi Grilanc je bil namreč izkušen in tudi zelo cenjen pilot. Kljub mladosti (star je bil 33 let) je imel za sabo že 3.800 ur letenja, kar je za civilnega pilota mnogo. Bolj verjetna je domneva, da je prišlo med letom do tehnične okvare na letalu. Mogoče je pilot tudi poskusil pripeljati letalo do ameriške letalske baze, a mu to ni uspelo. VeC o vzrokih nesreče bo mogoCe izvedeti šele v ponedeljek, ko bo ameriški FAA (tamkajšnje ministrstvo za civilno letalstvo) izdal prvo uradno sporočilo o nesreči. Takoj, ko so našli razbitine letala, so namreč ameriške civilne oblasti uvedle preiskavo: več izvedencev je na delu, da bi iz črne škatle Bonanze A38 razbrali, kaj se je dogodilo v poslednjih minutah tragičnega poleta Paducah-Shereport. Tomi Grilanc se je preselil v Združene države Amerike pred petimi leti. To je bil njegov drugi pomembnejši »skok« čez Veliko lužo. Tomi se je namreč rodil v Argentini, kamor se je bila preselila njegova družina. S šestnajstimi leti so se njegovi vrnili na Kras, v Salež, kjer se je Tomi kmalu vživel v vaško klapo. Nekaj let po prihodu se je zavzel za tisto, kar je najprej postal njegov konjiček, nato pa poklic: postal je član goriškega aerokluba in se začel ukvarjati s športnim letal- Tomi Grilanc stvom. Opravil je izpit za pilota športnih letal, želja po letenju, po svobodi, po zraku, oblakih pa je bila tolikšna, da mu športna letala kmalu niso zadostovala. Zaželel si je, da bi postal poklicni pilot, in to željo tudi uresničil. Pred petimi leti, avgusta 87, se je preselil v Združene države, v Cla-rksville, mesto v zvezni državi Tennessee, kakih 30 milj severno od Alt-manovega Nashvilla. Tu se je vpisal na Flight Vo-lunteer training, letalsko šolo za civilne pilote. »Sola je zelo zahtevna: začneš ob polosmih zjutraj in končaš opolnoči, vmes imaš le čas za učenje in polete,« je obrazložil težavnost šole Robert Cuk, ki je pred dvema letoma sledil Tomiju v ZDA in prav konec lanskega leta uspešno o- pravil izpit. Grilanc je šolo odlično zaključil ter se kmalu po prejemu izkaznice civilnega pilota zaposlil pri družbi Midvvest A-viation iz kraja Paducah v Kentuckyju, ki je le kakih 70 milj oddaljeno od Clarksvilla. Midvvest Aviation je podjetje, ki kupuje in prodaja letala, nova in prenovljena: njegovi piloti imajo nalogo, da dostavijo letalo kupcu iz enega kraja Amerike v drug kraj. Tomi Grilanc je z njenimi letali tako preletel podolgo in počez domala vso Ameriko. Med svojim bivanjem v Ameriki se je spoznal z ameriškim dekletom, Anito Akim, in z njo ustvaril družino. Grilanc je bil domala ves predan letenju. Tudi ob prostem času je njegovo srce bilo v ritmu propelerjev in turbin. Bil je tako zanesen od letal, da jih je začel celo izdelovati, seveda v miniaturi: letalske svečke je domiselno »spreminjal« v letalcka, ki so bila primerna za pisarniško rabo kot obtežil-nik za papir. Ta svoj izum je »rek-lamiziral« v eni od številnih specializiranih revij in prav pred kratkim je dobil naročilo za tisoč kosov miniaturnih letal! Pred slabima dvema letoma je zadnjič obiskal Kras: obisk je bil takrat ovit v žalost očetove smrti. Letos poleti je načrtoval spet vrnitev v domače kraje, prijateljem je obljubil, da jih obišče z ženo, a te obljube ne bo mogel držati. Se nečesa drugega, po čemer je močno hrepenel, Tomi Grilanc ne bo mogel več uresničiti. Odkar se je vpisal na letalsko šolo je sanjal, da bi nekoč postal linijski pilot. Lani poleti je vložil prošnjo za linijskega pilota, opravil je vse obveznosti, uspel je. Pred tednom je ves presrečen telefoniral prijatelju Robertu Čuku na OpCine in ga seznanil, da ga je letalska družba Meža Airlines iz New Mexica sprejela v službo kot linijskega pilota. Že je načrtoval, kako se bo preselil iz Kentuckyja v New Mexico, kako bo lahko pilotiral linijsko letalo. Te njegove sanje so se nekega deževnega dne pogreznile v močvirju daljne Louisiane... V tržaški glavni bolnišnici bodo v kratkem uredili posebni oddelek za zdravljenje obolelih za Aidsom. Bolnike (trenutno jih je 25) zdravijo sedaj v bolnišnici za nalezljive bolezni pri Magdaleni. V Furlaniji-Julijski krajini so od leta 1985 do leta 1992 zabeležili 115 primerov te hude bolezni. Bolnike iz nase dežele zdravijo delno v Trstu in delno v bolnišnici v Avianu, ki je sicer specializirana za zdravljenje rakastih obolenj. Te podatke je včeraj posredoval deželni odbornik za zdravstvo Mario Brenčati, ki je skupno z izrednim komisarjem tržaške KZE Domenicom del Pre-tejem in primarijem oddelka za nalezljive bolezni Brunellom Rosciolijem obiskal bolnišnico pri Magdaleni. Odbornik je dejal, da bo treba do napovedane preureditve glavne bolnišnice zagotoviti celovito funkcionalnost oddelka za zdravljenje obolelih za aidsom pri Magdaleni. Premestitev oddelka aids iz Magdalene v glavno bolnišnico sodi v načrtovano restrukturacijo deželnega zdravstva. V okviru te ”mini-reforme“ bodo, kot rečeno, tudi posodobili staro mestno bolnišnico. Za ta projekt pa so pristojna telesa doslej nakazala le del predvidenih finančnih sredstev. Dežela in tukajšnja KZE vneto pričakujeta, da bo Rim kmalu nakazal še dodatni denar, brez katerega ne morejo sploh začeti z večjimi gradbenimi posegi. __TRST / OD VČERAJ SE EN BANČNI ZAVOD Odprti Tižaško ljudsko banko Kapital 2.230 članov presega 20 milijard LONJER___ Koristno srečanje z bralci PD Euo Fornazarič Trst ima od včeraj novo banko, in sicer Tržaško ljudsko banko (Hanca Popolare Triesti-na)> ki ima svoj sedež v Ul.Mazzini 12, kjer so Povsem preuredili neko skladišče in pridobili v Ueh nadstropjih okrog 360 kv m poslovnih prostorov. Novo banko so predstavili na posebnem srečanju v nekem tržaškem hotelu, nakar so se številni povabljenci podali na sedež, ki ga je blagoslovil tržaški škof Bello-nh. Prisotni so bili številni javni upravitelji (med njimi predsednik dežele Turello), bančniki in gospodarstveniki iz Trsta in iz drugih središč Furlanije-Julijske krajine ter iz notranjosti države. Banca Popolare Trie-stina je nastala na pobudo ožjega odbora pobudnikov, ki je začel delovati leta 1989 in ki je prav hitro speljal ustanovitveni postopek do uspešnega konca. Kapital - nekaj nad 20 milijard lir - je prispevalo 2.230 članov, med katerimi so bančniki, zavarovalci, poslovneži z raznih področij in številni zasebniki. Okrog 1500 je Tržačanov, ostali pa so iz naše dežele, pa tudi iz Benetk, Verone, Milana, Rima, Neaplja in iz drugih večjih italijanskih mest. Kakor je na slovesni prireditvi poudaril predsednik zavoda G. Gerin, bo Banca Popolare triestina delovala kot univerzalna banka ter bo opravljala vse redne bančne operacije, vključno poslovanje z raznimi vrednotnicami, izstavljanje kreditnih kart in poslovanje s tujino. Gerin se je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja davčnih odte- gljajev, ki bremenijo bančne depozite in ki znašajo kakor znano kar 30% ustreznih obresti ter formalno pozval pri-sotneega predsednika Italijanske bančne zveze (ABI) T. Bianchija, naj se na pristojnih mestih v Rimu zavzema za to, da bodo ta bremena primerno zmanjšana. Gerin je tudi naglasil, da bo Banca Popolare Triestina v kratkem odprla nekaj podružnic v Trstu in v drugih pomembnih središčih naše dežele. Če sodimo po srečanju z bralci Primorskega dnevnika, ki je bilo v sredo zvečer na društvenem sedežu v Lonjerju, se novi časopis vse bolj približuje zastavljenemu cilju, da je čim popolnejši informator in verodostojen odraz želja in potreb širokega kroga bralcev. Tako predsednik založniške hiše kot tudi odgovorni urednik dnevnika, Klavdij Palčič in Bojan Brezigar, sta uvodoma razložila, da je projekt Primorski dnevnik-Repu-blika pogumno in obenem tvegano dejanje, je pa tudi edina pot, po kateri je mogoče časopis ne samo ohraniti, ampak mu tudi zagotoviti razvoj na vseslovenskem trgu. Noben slovenski dnevnik še ni poskušal zaobjeti slovenskega prostora v celoti, znotraj in izven meja Slovenije, kar je izredno zahtevna, s pogledom v bodočnost in premostitev meja zastavljena naloga. In kakor se ne gre odpovedovati življenjskim idejam bodočnosti, je tudi nujno ohranjati zgodovinsko kontinuiteto časopisa, ki je bil rojen kot parizanski dnevnik v osrčju idrijskih gozdov. Lonjerski bralci sprejemajo novi dnevnik z odobravanjem, vendar tudi s pripombami, ki bodo uredništvu in založniški hiši vsekakor koristen napotek. Iz razprave je izšla ugotovitev, da se bralci po začetni dezo-rientaciji le privajajo na nov format časopisa, ki je tudi vsebinsko neprimerno bogatejši od nekdanjega. Neke vrste stranski učinek velike količine vesti ustvarja tudi vtis, da je poročanje o domačih dogodkih okrnjeno, saj je bilo prejšnji Primorski mogoče prebrati tako rekoč v enem zamahu. Več krajevnih, tudi drobnejših, vendar koristnih vesti iz mesta in podeželja bi bilo treba po mnenju Lonjercev, ki jih je odgovorni urednik pozval k sodelovanju, pa četudi le s telefonskimi pozivi, kajti število novinarjev je omejeno. Ce povzamemo hudomušno pripombo domačina, lonjerske bralce resda manj zanima stran, na kateri so redno objavljeni menjalniški tečaji, veliko pa jim je do tega, da se časopis čedalje bolj krepi in izpopolnjuje, njegov “dvojček" Republika pa naj bo primemo pozoren tudi do našega zamejstva. Slavnostni trenutek rezanja traku (foto Ferrari) KINO ARISTON - 14.30 »Pro-prio dietro questa fore-sta«, r. Jan Lomnicki. Poljski film v originalu s podnapisi v italijanščini. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »So-gnando la California« r. Carlo Vanzina, i. M. Bol-di, N. Frassica, Bo De- EXCELSIOR AZZURRA - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »La bella e la bestia«, prod. Walt Di-sney. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guardia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »L’ultimo dei Mehičani«, i. Daniel Day Lewis. NAZIONALE m - 16.15, 1815, 20.15, 22.15 »Puerto escondido», r. G. Salvatores, i. D. Abba-tantuono, Valeria Goli-no. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »II pasto nudo», r. David Cronenberg; i. Petter VVeller, Roy Scheider. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson, Demi Moore. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvadores, i. Diego Ab-batantuono, Valeria Go-lino. EDEN - 15.30, 22.10 »Moana schiava del pia-cere e della depravazio-ne anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10. »La morte ti fa bella«, r. Robert Ze-meckis, i. Meryl Streep. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swayt-ze. ALCIONE - 16.30 18.15, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet , i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier. RADIO - 15.30, 21.30 Boris Simoneta Skrb za vsestransko rast mladine je plemenita in z družbenega vidika pozitivna vzgojna opredelitev. Delo z najmlajšimi je sicer zahtevno, obenem pa zna biti ta kontakt zelo hvaležno opravilo. Ce smo sposobni mladega človeka priučiti določenih delovnih navad in smo mu ob strani, ko odkriva fantastični svet življenjskih resnic, vtisnemo v njegovo psiho zaznaven pečat pripadnosti in zapisanosti določenim vrednotam, ki bodo postale njegovo življenjsko vodilo. Pomembnosti dela z najmlajšimi se zelo dobro zavedajo pri kulturnem društvu Rdeča zvezda iz Saleža, ki že vrsto let z uspehom prireja »Delavnico uf pravljic«. Gre za ciklus šestnajstih ponedeljkovih srečanj v prostorih občinske knjižnice, ki jih otroci z navdušenjem obiskujejo in živo sodelujejo z animatorkama Darijo Gruden in Darijo Samar (kot vidimo na fotografiji, ki jo je posnel Sergio Ferrari). Konec meseca bo zaključilo Stririmeseč-no skupno izkušnjo deset učencev, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole, od februarja dalje pa bo prišla na vrsto skupina predšolskih otrok, oziroma prvošolcev. Vzgojiteljici imata moderen pedagoški pristop in v pristno sproščenem ozračju otroci dajo duška vsej svoji n m\ v energiji in ustvarjalni domišljiji. Po napornem šolskem dnevu se najprej razvedrijo in razgibajo z igrivim podoživljanjem ob nastopanju pravljičnih živali. Ob našem obisku smo doživeli prizadevanja napadalnega volka, ki je zasledoval svoje žrtve. Vsakič odkrijejo novo pravljico, ki jo preberejo iz risank, ali pa si jo kar sami izmislijo. Nato te prota- goniste naslikajo in oblikujejo ročna dela. Gre za večplastnost otrokove vzgoje in izražanja. Zelo radi si otroci izposojajo risanke in prav-Oljice, ki jih med tednom prebirajo doma. ' : ‘ ~ • • hi SB-Stu. SALEŽ / SKRB ZA MLADINO Delavnica pravljičnih uric na pobudo KD Rdeča zvezda Ciklus 16 ponedeljkovih srečanj poteka v občinski knjižnici KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA vabi na koncert zbora GRUPPO CORALE »I r AKTOM T1FT. FMTTT.T« iv Vidma ki bn 112. Sodelujejo Sergij Petaros, Alojz Debeliš, Ivo Jevnikar in Peter Močnik. Tel. na št. 225530 v večernih urah. NIVA 4X4, bele barve, letnik 90, v dobrem stanju, na prodaj. Tel. na danes, 23. 1., ob 20. uri v veliki dvorani IZLETI SL. ZiZiOO Z.• PRODAM regato 70, letnik 84, v odličnem stanju, za 2 milijona lir. Tel. na št. (040) 226452. KOKOŠJA farma Srečko Tomšič - Sovodnje, prodaja mlade pitke nesnice čiste pasme. Tel. na št. (0481) 882064. LJUBITELJU živali poda- Kulturnega centra. Pokrovitelj: JADRAN export import Sežana. SKD CEROVLJE-MAV-HINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Sesljana - cen- »Le due bocche ingor-de», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20 ure in praznična od 8 do 20. ure. VČERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 23. januarja 1993 IDELFONZ PRIREDITVE informacije tel. na št. 299798 od 20. do 22. GLASBENA MATICA - ure.) SOLA MARIJ KOGOJ va- mladiča mešanih staršev, črne barve, nizke rasti. Tel. na st. (040) 232223 po 14. uri. VDOVA srednjih let išče družbo, da bi s prijateljstvom popestrila in naredila življenje bolj zanimivo. Zainteresirani naj pišejo na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vesela družba«. Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.58- Dolžina dneva 9.22 - Luna vzide ob 7.37 in zatone ob 18.01. Jutri, NEDELJA, 24.januarja 1993 cp AMčicrr 18.30 v cerkev sv. Jer- Qj ŠOLSKE VESTI neja v Barkovljah na koncert gojencev komor- UČITELJICE OS PRE-nih skupin in šolskega ŽIHOV VORANC V DO-godalnega orkestra pod LINI vljudno vabijo vodstvom prof. Aleksan- starše otrok, ki bodo dre Pertot (Albinoni, prihodnje šolsko leto Graun, Bach, Corelli). obiskovali 1. razred, v VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,6 stopinje, zračni tlak 1032,4 mb SD PRIMORJE - KUL TURNI DOM PROSEK Jutri, 24. t. m., ob 17 uri ZABAVNO-GLA 13. uri na INFORMATIVNI SESTANEK, ki bo v 1. razredu osnovne šole Prežihov Voranc v Do- PRISPEVKI V spomin na pok. Marijo Skerk vd. Petelin da- ustaljen, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 83-odstotna, nebo pooblače-no s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI in oma RODILI SO SE: Ludovi-co Pastor, Meggie Casa-grande, Davide Ranieri, Maddalena Longo, Gioe-le Paparo, Veronica Mrv-cic, Mattia Fabbro, Tom-maso Crocetti. UMRLI SO: 95-letna Concetta Labraca, 69-let-ni Giacomo Biondini, 83-letni Ernesto Zonta, 91-letna Giuseppina Rio-sa, 85-letni Francesco Sferza, 81-letna Maria Sevsek, 79-letna Maria Castellan, 82-letna Maria De Zaiacomo, 69-letni Stelio Anreassich. OKLO: tehnik RAI Pie-ro Magnoni in uradnica Monica Farinelli, upokojenec Ruggiero Di-candia in natakarica Georgeta Costache, bolničar Pierpaolo Bernstein in bolničarka Cri-stina Zucco, delavec Maurizio Sandri in v pričakovanju zaposlitve Pamela Erti, obrtnik Mauro Marchesan in uradnica Barbara Stic-chi, delavec Alessandro Fantuz in frizerka Ales-sandra Tornic, prevajalec Roberto Crevatin in korektorca Rita Filippi-ni, agent JV Gian Franco Barazzutti in uradnica Giuliana Clocchiatti, geometer Gualtiero Pao-letti in uradnica Anto-nella Calogera, delavec Adriano D’Este in krz-narka Graziella Bordon. U LEKARNE Od ponedeljka, 18, do nedelje, 24. januarja 1993 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 (tel.726835), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 (Milje ) (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul.Alpi Giulie 2 (Altura), Trg S. Giovanni 5, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do SBENI POPOLDAN. Sodelujejo: Mix orkester, Tržaški narodni ansambel, sopranistke Edith Kocjan, Marta Fabris in Ivica Vergan, tenorist Mario Simič, Fulvio Ju-rinčic s frajtonarco, čarodej Bogdan Frass, povezovalec Andro Merku. Vabljeni! SKD TABOR - OPČINE -Prosvetni dom - Jutri, 24. t. m., ob 16.30: ven-derigle spet na pohodu: OCIO CHE RIVA TOIA E UCIA - Tatjana Turko in Ingrid Verk v tržaškem dialektu. Vabljeni! KD PRIMORSKO vabi na slikarsko razstavo EN-NIA TEDESCHIJA jutri, 24. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Predstavil ga bo Sergij Cesar, sodelovala bo ženska pevska skupina Stu ledi. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 -vabi danes, 23. t. m., na ogled filma JFK (igra Kevin Costner). Kratek uvod o Kennedyjevi dobi bo podala prof. Litini j a Roth Pahor. Začetek ob 18.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vljudno vabi na otvoritev razstave in predstavitev knjige o ziljski ljudski noši v ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. OBVESTILA ZADRUGA LONJER -KATINARA sklicuje REDNI OBČNI ZBOR danes, 23. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. PUSTNI ODBOR OBČINE DOLINA vabi zainteresirane skupine na sestanek, ki bo v gostilni Pri županstvu v ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30. GOETHE INSTITUT sporoča, da se bodo v kratkem pričeli hitri tečaji nemščine za začetnike in ostale. Za informacije telefonirati na št. 635763-64 - Ul. Coroneo 15. SLOVENSKA SKUPNOST - komisija za šolstvo, kulturo in šport - prireja javni posvet na temo ZDRUŽEVANJE SLOVENSKIH SOL: DA ALI NE? Sodelujejo: Nadja Maganja Jevnikar, Josip Pečenko, Aldo Stefančič; moderator Peter Močnik. V sredo, 27. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3/1. Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu bodočnost slovenske šole! SEKCIJA SSk ZA SKEDENJ, SV. ANO IN KO-LONKOVEC vabi domačine na javno razpravo o aktualnih krajevnih vprašanjih, o političnem položaju na Tržaškem in o trenutnem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v Domu Jakoba Ukmarja, Ul. Soncini lini. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da zapade rok za vlaganje prošenj za premestitve: 25. januarja - za vzgojiteljice in profesorje nižjih srednjih šol ; 5. februarja - za učitelje in profesorje višjih srednjih šol in 10. februarja za učitelje. Sindikat obvešča tudi, da je razpisan natečaj za mesto ravnatelja poklicnega trgovskega zavoda. Natečaj je namenjen izključno profesorjem, ki so opravili najmanj dve leti službovanja kot poverjeni ravnatelj na šolah s slovenskim učnim jezikom. MALI OGLASI IZGUBIL se je pes pasme chow-chow pri Briščah. Odgovarja na ime Furud, je temno rjav, brez ovratnice, brez tetoviranih številk. Najditelja naprošamo, da telefonira na št. 422446. V ZGONIKU št. 71 ima odprto osmico Mario Milič. ANGLEŠČINA, vpisujemo v 45-urni nadaljevalno konverzacijski tečaj pri Ljudski univerzi v Sežani, od februarja do maja, enkrat tedensko v večernih urah. Telefon 0038/67 73428. GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. na št. 772155. 17-LETNO dekle z veliko volje do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. na št. 417937 ob uri obedov. 22-LETNO pošteno in marljivo dekle išče delo v okolici Trsta (likanje, čiščenje in varstvo otrok). Tel. 0038/67 31270. ISCEM delo kot čistilka pri družinah ali podjetjih v popoldanskih urah. Pisati na Pu-bliest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »ČISTILKA«. V TRSTU ali okolici iščem delo za pomoč v gospodinjstvu 2X do 3X tedensko. Pasivno znanje italijanščine. Telefon 0038/67 65579 v nedeljo popoldne. NUJNO iščemo šoferja. Tel. na št. 212298 v popoldanskih urah. GOSTILNA na Krasu nujno išče 18 - 30-letno izkušeno natakarico za stalno zaposlitev. Tel. (0481) 78250. NA KRASU v Sežani ad-damo ali prodamo moderno hišo v zaključni fazi gradnje (240 kv. m), z vrtom, primerno za poslovne prostore ali umetniško dejavnost. Telefon: 0038/67 23689 torek in četrtek od 15. do 17. ure. - KUPIMO slamo v malih balah ali rotobalah. Tel. na št. 228932. ZDRAVNIK kupi v središču Trsta prostore, primerne za ambulanto. rujejo Danevovi 50.000 lir za popravilo cerkve na kontovelu. Ob 8. obletnici smrti Oliviera Candottija darujejo žena Ljuba, sin Fabio z družino ter Angelo in Valerija 50.000 lir za Zvezo upokojencev v Križu. V spomin na g. VVilhelm-Hrovatin, Stankino mamo, daruje Viola Husu-Obersnel daruje 50.000 lir za MoPZ Tabor. V počastitev spomina Marinkinega očeta Vla-dimira Pertota darujeta Alenka in Pino 50.000 lir za Mladinski odsek SPDT. V počastitev spomina g. Valerije Kokorovec darujeta Alenka in Pino 100.000 lir za Kotalkar-sko društvo Polet. Tanji in družini izrekamo iskreno sožalje ob izgubi drage none Alenka, Katja, Andrej in Boris Ob izgubi mame sočustvujejo z dr. Radom Ukmarjem kolegi Franko, Jasna, Maja, Marijan in Renato 23.1.1992 23.1.1993 Ob 1. obletnici smrti drage Marije Korošec por. Zobec se je z ljubeznijo spominjajo mož Servo, hči Nadja in sin Igor z družinama ter sestra Stana z družino Boljunec, 23. 1. 1993 24.1.1992 24.1.1993 Pred enim letom se je od nas nenadoma poslovil dragi Ivan Brecelj Spomnili se ga bomo pri sv. mašah danes v Nabrežini ob 17. uri in jutri v Devinu ob 10. uri. SVOJCI Devin, 23. 1. 1993 GORICA 8 Sobota, 23. januarja 1993 1 NOVICE OBČINA / RAZČIŠČEVANJE V KOALICIJI GOSPODARSTVO / MENJAVA Z VZHODOM^ Ascom prireja srečanji o novih davčnih predpisih Finančni zakon, vnaša vrsto novosti tudi na področje trgovinske dejavnosti. Tako so se zmanjšale oziroma so bile odpravljene davščine na razne izdelke na področju fotooptike. Trgovci, ki so te davščine že plačali, a imajo izdelke še na zalogi, imajo možnost prositi za povračilo do 1. februarja letos. Ker gre kakor običajno za zelo zapleteno zadevo, bo trgovcem zelo verjetno dobrodošla strokovna pomoC in nasveti. Na novost opozarja združenje ASCOM, ki bo v ponedeljek, 25. t.m. ob 17. uri na svojem sedežu v Ul. 9. avgusta priredilo predavanje na to specifično temo, ki prav gotovo zanima tudi dobršen del trgovcev na Goriškem. 1. februarja bo združenje ASCOM pripravilo, tokrat v prostorih sejmišča, srečanje s komercialistom Romanellijem na temo: najbolj zanimive in skrite točke novih davčnih predpisov. V Katoliškem domu koncert ob koncu seminarja Ob koncu klavirskega seminarja, ki je bil v Katoliškem domu od 12. do 22. januarja in ki ga je vodil pianist in pedagog Sijavuš Gadžijev iz Moskve, bo nocoj ob 20.30 v Katoliškem domu zaključni koncert. Nastopili bodo gojenca Centra Komel Michela De Castro in Miran Devetak-iz razreda prof. Helene Plesničar, Erik Suler, doma iz Kočevja, študira pa pri prof. Gadžijevu v Moskvi in Godalni kvartet Glasbena matica iz Trsta. Zaradi bolezni prof. Gadžijeva bo njegovo klavirsko vlogo skupaj s kvartetom odigral pianist Aljoša Starc. Srečanje mladih esperantistov o sodelovanju med narodi Goriško združenje esperantistov prireja danes ob 15. uri mladinsko srečanje na temo "Civilno služba in esperanto”. Mladi bodo razpravljali o pomenu in vlogi mednarodnega jezika za vspo-stavljanje in krepitev prijateljskih odnosov med narodi in za utrjevanje miru. Srečanje se bo zaključilo v večernih urah. Sedež goriškega združenja esperantistov je v pasaži Zamenhof 3/1. 21-letno dekle umrlo zaradi nenandne slabosti Usoda je tragično posegla v življenje dveh družin v mestu. Medtem ko je bila na obisku pri starših v ulici Paolo Diacono je v Četrtek nenadoma preminila 21-letna Barbara Flaiban. Po večerji jo je obšla nenadna slabost in je kmalu zatem, kljub hitremu posegu ekipe za hitro pomoC umrla. Flaibano-va se je pred kratkim poročila in je z možem, Ermanom Birrijem živela v ulici Montesanto 195. V odboru naj bi prišlo do nekaterih zamenjav V torek ponovno srečanje tajnikov strank večine Požupan Mario Del Ben: bo on edina žrtev sedanjega preverjanja v koaliciji? (foto Studio Reportage) Veliko zanimanje za posvet bank Pobudo Kmečke banke in TKB privabila res številne bančnike in podjetnike Pogled na številne poslušalce na včerajšnjem posvetu (foto Studio Reportage) Marko Marinčič Občinski tajnik KD Maurizio Tripani je bil vCeraj po predsinočnjem sestanku med partnerji koalicije, ki upravlja go-riško občino, videti zadovoljen. »Dogovorili smo se, da se izognemo formalnemu odprtju krize. Sedanja večina ostaja edina možna za upravljanje goriške občine. Vzeli smo namreč na znanje, da obstajajo med PSI in DSL še precejšnja razhajanja glede temeljnih vsebinskih vprašanj in da torej v bližnji bodočnosti še ni pričakovati razširitve večine z vstopom DSL v odbor«. Tajniki strank večine so se razšli z dogovorom, nam je še povedal, da se ponovno srečajo prihodnji torek, do takrat pa naj bi se socialisti izjasnili glede zamenjave podžupana Del Bena, ki naj bi ga v upravi nadomestil drug predstavnik PSI. Govori se o Pi-niju, Devetagu ali pa morda kakemu “zunanjemu” (Čeprav so glede tega polemike med samimi socialisti), medtem ko naj bi Zucalli ne prišel v poštev, saj že iz anagrafskih razlogov ne bil pomenil prenove v odboru. Zamenjava podžupana naj bi bila po Tripa- nijevem mnenju edina sprememba po že dolgem obdobju preverjanja in dejanske krize v koaliciji. Bo res šlo vse tako gladko? Morda že, toda na predsinočnjem sestanku je bilo, kot smo izvedeli, slišati tudi prepire, medsebojne očitke in obtožbe, ki dajejo misliti, da vsa razhajanja v koaliciji še niso rešena. Res so si v uvodnem delu socialisti in krščanska demokracija izmenjali spravljive izjave in zagotovila o medsebojni zvestobi, zataknilo pa se je v nadaljevanju. Pomi- sleke o trdnosti sedanjega zavezništva je imela delegacija PSDI. Nadalje so očitki drugih partnerjev leteli na raCun PRI, ki da prevečkrat nastopa v nasprotju s stališči koalicije. Očitek se najbrž nananša na stališča načelnika PRI v občinskem svetu Pecora-rija proti financarski šoli, za enotno pokrajinsko bolnišnico itd., Četudi ta vsebinska vprašanja niso bila predmet poglobljene obravnave na sestanku. Dejansko so prav ta vsebinska vprašanja ključnega pomena pri razčiščevanju. Ge nam- reč nasprotovanje financarski šoli na letališču preprečuje vstop DSL v večino, ni niti jasno, kako so lahko skupaj v koaliciji na eni strani omenjeni Pecorari in SSk, ki prav tako nasprotujejo gradnji vojašnice, in večina KD, PSI in PSDI, ki se zanjo zavzemajo. Temu vprašanju so se zaenkrat izognili, prej ali slej pa ga bodo le morali razčistiti. Slovenska skupnost, nam je povedal njen načelnik v občinskem svetu Bernard Špacapan, pogojuje svoje sodelovanje v koaliciji z dvema zahtevama: takojšnje dokocanje šolskega centra in zaposlitev funkcionarja z znanjem slovenščine, ki je že predviden v občinskem orga-niku. Gre za preprosti zadevi, ki terjata samo malo dobre volje, ki pa je doslej kljub obljubam ni bilo. SSk zato zahteva, naj se ti vprašanji vključita v program večine in grozi, da v nasprotnem primeru ne bo sodelovala v večini. Pogoje postavljajo tudi liberalci: njihova edina predstavnica bi hotela dobiti mesto v odboru, kar pa bodo partnerji težko sprejeli. Prej je pričakovati, da se bodo odpovedali zunanji podpori PLI, kot pa da bi tej mali stranki odstopili odbomiško mesto. Včerajšnji posvet, o katerem poročamo na gospodarski strani, na pobudo goriške Kmečke banke in TKB je naletel na zares izreden odziv, kar je dokazala nabito polna kongresna dvorana na Goriškem sejmišču. Prišli so bankirji in podjetniki iz naše dežele kot tudi iz Veneta, precej je bilo gostov iz Slovenije ter Hrvaške. Med njimi ravnatelj Banca dTtalia v Gorici dr. Pellegrino, predsednik videmske zbornice Bravo, podpredsednik Hranilnice Me-deot kot tudi vodilni funkcionarji slovenskih kreditnih zavodov. Gorica in Trst se nahajata v privilegiranem položaju v gospodarski menjavi z Vzhodom in ga hočejo ohraniti, je dejal v svojem pozdravu predsednik KB Ksaverij Leban, ki je tudi poudaril, da gre ta uspeh pripisati tudi znanju jezikov ter prizadevanju tukajšnjih trgovcev in bančnikov. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevi-lacqua je dejal, da je uvozno-izvozni saldo prvega lanskega polletja boljši kot tisti leta prej. V zvezi s polemikami o snujočem se dokumenta- cijskem centru je Bevi-lacqua dejal, da se ta ne sme zapreti v ozke krajevne okvire, marveč da mora postati nekaj široko evropskega. Zaradi tega v vodstvu potrebuje razgledane ljudi. Dejal je tudi, da moramo biti pozorni na odnose med EGS in Slovenijo in na preučitev osimskih sporazumov, seveda Gorici v prid. Ravnatelj TKB dr. Vito Svetina pa je dejal, da se je dandanes še bolj kot prej treba soočati z različnimi in vsak dan novimi finančnimi vprašanji. (aws) LOTERIJE / VCERAJ PETA RAZPRAVA NA SODIŠČU CENTER ZA STORITVE / POLEMIKA O BRAVU Tožilec postavil zahteve za skupnih 28 let zapora Predlog za pet oprostitev - Proces se nadaljuje v četrtek Pomisleki zaradi z vrha vsiljenega imenovanja I. Bratina: mimo spedfične sposobnosti kandidata gre pri tem za nesprejemljiv primer lotizacije oblasti Vlado Klemse Pred goriškim okrožnim kazenskim sodiščem se je vCeraj nadaljevalo sojenje skupini oseb, obtoženih milijardne goljufije na račun državne loterije. S ponarejanjem loterijskih listkov so v različnih Časovnih obdobjih vnovčili za 2.450 milijonov lir dobitkov. Slo je za nagrade, ki jih pravi dobitniki niso dvignili. Včerajšnja razprava je bila že peta, vendar se bo proces nadaljeval še prihodnji teden, v Četrtek. Včeraj je sodni zbor najprej razpravljal o dveh zahtevah, ki jih je predstavil odvetnik Ber-not, ki na procesu zagovarja Alda Pierattonia. Osporaval je sestavi sodnega zbora, ker je bil za stranskega sodnika imenovan honorarni pretor in ne sodnik v staležu in redno dodeljen sodišču. V drugi zahtevi pa je odvetnik Bernot opozoril sodni zbor na po njegovem mnenju velike nepravilnosti v postopku. Pierattoni naj bi bil namreč kar nekaj mesecev brez zagovornika in to prav med preiskovalnim postopkom. Po mnenju odvetnika naj bi bil celoten postopek zato ničen in bi ga bilo treba začeti znova. SodišCe je po dobrih dveh urah posvetovanja obe zahtevi zavrnilo kot neutemljeni. V popoldanskem delu procesa je najprej govoril državni tožilec dr. Raffaele Mancuso. Imel je razmeroma kratek po- seg ter posebej opredelil odgovornosti glavnih obtožencev ter predlagal za devet obtožencev skupaj nad 28 let zaporne kazni ter 19, 4 milijone lir globe ter zaplembo (za nekatere) neupravičeno pridobljenega bogastva. Za pet obtožencev, Iride Zanuttig, Rodolfa Me-leja, Vinicia Geja, Anna-liso Pierattoni in Saveria Licheria, pa je javni tožilec predlagal oprostitev ker niso zagrešili pripisanega jim dejanja. Najstrožje kazni je dr. Mancuso zahteval za Alda Pierattonia in Roberta Criscija (4 leta in šest mesecev zapora ter 6 milijonov lir globe ter zaplembo z goljufijo pridobljenega bogastva) ter Odonija in Štefanija, nekaj manj pa za druge obtožence. Za bivšega predsednika pokrajine Gianfran-ca Criscija je predlagal 3 leta zapora in milijon lir globe. Najnižjo kazen naj bi prisodili Alessandri Pierattoni ( eno leto zapora, plačilo stroškov in zaplembo pridobljenega premoženja). Na včerajšnji razpravi so nastopili tudi nekateri od zagovornikov. Uvodni poseg je imel odvetnik Lippi, zagovornik Roberta Criscija. Prizadeval si je predvsem izpodbiti tisti del obtožnice, ki govori o združevanju v zločinske namene, na trhlih nogah pa je po njegovih trditvah tudi obtožnica o ponarejanju državnih vrednotnic. Pierattoni z odv. Bernotom (foto Studio Reportage) Kandidatura predsednika Videmske trgovinske zbornice, socialista Giannija Brava na na Celo Centra za dokumentacijo in storitve podjetjem je v Gorici izzala val polemik. Poročali smo že o pomislekih med samimi socialisti. Nic manjša ni nejevolja v gospodarskih krogih, kjer sicer vsi priznavajo kandidatu sposobnost, obenem pa doživljajo z vrha vsiljeno imenovanje kot poniževalno za Gorico, ker da je tudi tu dovolj sposobnih ljudi. Občinski svetovalec DSL Ivan Bratina je s tem v zvezi naslovil Zupanu nujno interpelacijo, v kateri je razčlenil razne aspekte problema. Uvodoma ugotavlja, da mimo poklicnih sposobnosti “kandidata” predlog imenovanja predsednika videmske zbornice na Celo Centra v Gorici povzroča upravičene pomisleke, ker da gre za enega najslabših in danes težko sprejemljivih primerov lotizacije oblasti. Pri tem se sploh ne spoštujejo soudeležene osebe, trdi Bratina: vse gospodarske stroke soglasno zahtevajo potrditev Brava na Čelu videmske zbornice, toda ker za tisto mesto obstaja drug kandidat z močnejšimi političnimi zavetniki, so sedanjemu predsedniku našli “tolažilno” mesto v Gorici. Tu pa se na to izbiro gleda z upravičeno zaskrbljenostjo, nadaljuje Bratina, ker so prav nekateri videmski politični in go- spodarski krogi, ki jim ni bil tuj sam Bravo, skušali preprečiti odprtje centra v našem mestu. To imenovanje, zaključuje, ne nudi dovolj jamstev glede nepristranskosti in specifične tehnično-zna-stvene podkovanosti za vodenje takega centra tudi v odnosu do vseh subjektov, ki so ali še bodo pri tem soudeleženi. Zaradi tega Bratina sprašuje župana, ali ne namerava poseči pri predsedniku deželne vlade z zahtevo, da se na Celo Centra imenuje oseba, ki ne bi bila tuja goriški stvarnosti in bi poleg nujnega tehnično znastvene-ga znanja lahko uživala tudi popolno zaupanje vseh soudeleženih subjektov. GORICA / REAKCIJE NA POTEZO MSI Ducejeva vnukinja na obisku VZPI in glasilo Informagiovani opozarjata na zločine fašizma Poslanka MSI Ales-sandra Mussolini prihaja danes na obisk tudi na Goriško, kjer bo po napovedih krajevnih veljakov stranke govorila o obrambi italijanstva Gorice pa tudi o problemih zaposlovanja in zdravstva v naši pokrajini. Govorila bo ob 10.45 v sejni dvorani pokrajinskega sveta, pred tem pa naj bi se na glavnem pokopališču poklonila padlim borcem X. mas, ki jih je njen ded poslal v smrt v naše kraje. Napovedanih obiskov na Krasu po sledeh duceje-vih bojevniških izkušenj pa po vsej verjetnosti ne bo. Obisk plavolase poslanke bo nedvomno pritegnil pozornost ne samo nostalgikov priimka, ki se v teh dneh vsiljuje z lepakov po mestu, pa tudi radovednežev in občudovalcev drugih lastnosti igralke, ki nimajo zveze s politiko. Napovedani obisk pa je- izzval tudi izjavo vodstva VZPI-ANPI v Gorici, ki ugotavlja, da »pomembni obiski, kakršen je prihod posl. Mussolini ne morejo spremeniti - glede na politični značaj, ki so ga skušali dati njenemu prihodu v Gorico in našo deželo -jasne in odločne obsodbe fašizma in njegove politike«. Pri tem navajajo, da naše z zlato medaljo odlikovano mesto ne more pozabiti na vse zlo, ki mu ga je prizadel fašizem. VZPI tudi pozdravlja potezo urednikov mladinskega glasila Informagiovani, ki so v okviru razmišljanja o rasizmu naslovni članek najnovejše številke posvetili Gorici “v tistih letih”, tj. protižidovski rasni diskriminaciji, ki so jo fašisti izvajali v našem mestu. PROSTA CONA / SREČANJE Bevitacqua na pogovorih o izvajanju dogovora z ES Goriška trgovinska zbornica si prizadeva, da bi cimprej uskladila mehanizme proste cone s smernicami, ki jih je v odločitvi dne 23. decembra lani nakazala Komisija za konkurenco pri Evrospki skupnosti. Med drugim je komisija, ki je dejansko priznala obstoj goriške proste cone, določila da mora Trgovinska zbornica v okviru ugodnosti proste cone opraviti vsako leto za najmanj deset milijard lir prelevmanov. Poleg tega bo morala zbornica uskladiti pravilnik, na podlagi katerega se do- deljujejo prispevki industriji. Pravilnik bo treba uskladiti z normami ES. Tako je bil te dni v Rimu že prvi sestanek med predstavniki ministrstva za finance in ministrstva za industrijo ter Trgovinske zbornice. Predstavniki zbornice so pojasnili kakšne odločitve nameravajo sprejeti, da bi zadostili pogojem, ki jih je postavila ES. Pogovora se je udeležil tudi predsednik zbornice Bevilacqua. Predstavniki ministrstev so zagotovili takojšnje in široko sodelovanje. 3 OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO -SMUČARSKI ODSEK obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer jutri ne bo predvidenega izleta in teCaja na Nevejskem sedlu. Dejavnost se bo spet redno nadaljevala v nedeljo 31. januarja, Ce bo do takrat snežilo. OBČINA DOBERDOB obvešča vse, ki niso še dvignili nalepk za oprostitev plačevanja ticketa na zdravila, da se lahko obrnejo na občinske urade od ponedeljka, 25. januarja, dalje. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešCa elane, da niso podvrženi plačilu t.i. minimum tax za leto 1992 vsi, ki izpolnjujejo posebne pogoje in predložijo zadevno prošnjo na županstvo najkasneje do 31. januarja letos. Vse informacije s tem v zvezi nudijo na sedežu SGZ v Ul. Roma 20, 3. nadstropje. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v marcu tečaj osnovne informatike MS DOS in urejanja besedil Word 5 (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 29. januarja na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKO ODBOR-NISTVO ZA KULTURO obvešCa, da so vstopnice za jazz koncert Steve Coleman tria, ki bo v torek, 26. t.m., v Gorici, v predprodaji v agenciji Appia-ni v Gorici, agenciji Utat v Trstu in trgovini Angolo della Musiča v Vidmu. H RAZSTAVE OBČINSKA GALERIJA V FOLJANU: do 31. januarja razstava petih sodobnih avstrijskih fotografov v organizaciji JVKC iz Ronk. Ogled v ponedeljek, sredo, četrtek 16.00-18.30, v petek in nedeljo 10.00-12.00. ■J PRIREDITVE FOTOKLUB SKUPINA 75 obvešCa udeležence začetniškega tečaja fotografije, da bo napovedano zaključno srečanje v torek, 26. januarja, ob 20. mi v Kulturnem domu v Sovodnjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 20. februarja veselo pustovanje v restavraciji Pri škofu (Al Vescovo) v Podbone-scu, v Beneški Sloveniji-Vesela zabava in skupna večerja. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih do 3. februarja. 'S GLEDALIŠČE VERDIJEVO GLEDALIŠČE V GORICI: v ponedeljek, 25. januarja, ob 20.30» Anatol« Arthurja Schnitzlerja. Nastopa Teatro Stabile FVG, režija Nanni Garella. KINO GORICA VITTORIA 18.20 -20.10 - 22.00 »La morte ti fa bella«. Igrajo Meryl Streep, Bruce VVillis, Gol-die Hawn. CORSO 17.00-19.30- 22.00 »Dracula«. Rež. F. F. Coppola. VERDI 17.15 -22.00 »Guardia del corpo«. Kevin Costner. TRžIC COMUNALE 18.00 - 20.00 - 22.00 »Non chia-marmi Omar«. Rež. S. Staino. EXCELSIOR 17.00 - 22.00 »Sognando la Ca-lifomia«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI - Travnik 34 - tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA LEKARNA ST. 1 (Comunale) -Ul. Terenziana 26 - tel. 482787. INTERVJU Sobota, 23. januarja 1993 PREDSEDNIK SKGZ KLAVDIJ PALČIČ mamam mm TRST - Slovenci v Italiji živimo v stalni negotovosti. Italiji se obetajo korenite institucionalne in politične spremembe in mi ge ne vemo, kaj bo na tem področju z našo manjšino. Italija in Slovenija se v precej negotovem vzdušju pripravljata na revizijo Osimskih dogovorov. Z letom 1993 zapade deželni zakon, ki finansira delovanje naših kulturnih ustanov. O teh in še o drugih problemih smo se pogovarjali s predsednikom Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Klavdijem Palčičem. Kako bodo po Vašem napovedane politične spremembe vplivale na življenje slovenske manjšine? Italija doživlja zelo hudo gospodarsko, politično in moralno krizo. To, kar se sedaj napoveduje bo prav gotovo zelo vplivalo tudi na naše življenje in se postavlja tudi kot velika neznanka za našo skupnost, zaCenši z možnostjo našega uveljavljanja v vseh izvoljenih telesih, kjer se odloCa o naši usodi in o naših problemih. SKGZ odločno zagovarja naCelo, da mora biti naši narodni manjšini od parlamenta naprej zajamčena prisotnost. Se Vam ne zdi, da smo glede predloga o zajamčenem zastopstvu Slovenci nekoliko v zamudi? Ta trenutek je težko reci, kakšen naj bi bil oziroma kakšen bo ta predlog, ker še ni jasno, kako se bo izoblikovala nova volilna reforma. Vemo, da dvodomna parlamentarna komisija išče neke rešitve. Kot manjšina pa moramo že v tej fazi jasno opozoriti državo na to za nas zelo važno vprašanje. Globalna zaščita je nekoliko romala v pozabo, saj do tega trenutka ni bil v parlamentu predložen niti en zakonski osnu- Slovenska manjšina ne more živeti v stalni in splošni negotovosti lellill tek. Kaj mislite o tem? Predstavništvo manjšine se je svojCas odločilo, da po možnosti predloži skupni zakonski predlog. SKGZ podpira to usmeritev. Na delu je strokovna komisija, ki pripravlja to besedilo in mi si želimo, da bi se to delo Cimprej zaključilo. Vemo, da odlašanje ne koristi naši manjšini, nad katero se znova zgrinjajo temni oblaki po zaslugi tistih, ki si želijo zaostritve v pripravi na volitve. In to prav v trenutku, ko se mešana italijansko-slovenska komisija pripravlja na posodobitev osimskih dogovorov. Od uspešnosti teh pogajanj bo prav gotovo odvisna tudi uspešnost sprejetja zaščitnega zakona; želimo si, da bi stvari stekle Cimprej in seveda Čimbolj učinkovito. Manjšini (slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji) morata biti soudeleženi pri teh pogovorih. Med njima je prišlo v bližnji preteklosti do nekaterih nesoglasij. Ali se ta led nezaupanja počasi prebija? Sandor Tence Ne morem napovedati, kako se bodo stvari odvijale. Upam, da se bosta obe manjšini vedli v duhu medsebojne solidarnosti. Kratek stik, Ce ga lahko tako imenujemo, je nastal ob oblikovanju znane tristranske spomenice, ki je Slovenija, kot vemo, ni podpisala, ker se Italija ni hotela v ničemer obvezati glede naše zaščite. Kako ocenjujete odnose med manjšino in matico in dejstvo, da je Slovenija ukinila ministrstvo za Slovence po svetu? Želimo si, da bi bili odnosi z matično državo Čimbolj tesni in da naj bi se res ustvarili trajni mehanizmi, ki bi to sodelovanje dosledno omogočili. Ti mehanizmi se morajo vzpostaviti tako na ravni vlade kot na ravni parlamenta. Pričakujemo, da se to vprašanje Cimprej razreši, ker ne sme biti nobene praznine v teh odnosih. Občni zbor SKGZ je nakazal tudi nekatere organizacijske novosti, ki pa so se doslej zaCele izvajati le na Goriškem. Kaj pa drugod? Sedaj bosta na vrsti tržaška in videmska pokrajina. Mi hoCemo reorganizacijo naše zveze izvajati na naCelu, ki je še posebno važno v tem Času: da sta naša zveza in delo, ki ga opravlja, veren odraz volje naših ljudi. Se posebno je to potrebno in mogoCe uresničevati na pokrajinski ravni. Mi smo sicer že doslej imeli pokrajinske odbore, vendar sedaj novi statut predvideva v tem pogledu še večje poudarke avtonomnemu delu v posameznih pokrajinah, kar bo koristilo delu naše organizacije in predvsem konkretnemu reševanju problemov. Kakšni so v Benečiji odnosi med SKGZ in novoustanovljeno Zvezo Slovencev? SKGZ je prisotna s svojim delom na deželni ravni; v videmski pokrajini bo kot doslej delovala s pomočjo tamkajšnjih rojakov, ki se v njej prepoznavajo in bo podobno kot na Tržaškem in Goriškem zasledovala uveljavitev manjšine, njenih pravic in interesov. Nova zveza zasleduje povezanost vseh Slovencev na Videm- skem. S kakšnim uspehom, se bo še videlo. V njej je veC elanov, ki so istočasno tudi elani SKGZ, kar omogoča, da se v obeh organizacijah brez težav in konfliktov zasledujejo isti cilji. Deželni zakon za slovenske kulturne ustanove zapade letos, za naprej pa še ni jasno, kaj bo z njim. Kaj mislite o tem? Uvodoma je treba podčrtati, da smo državni zakon za obmejna območja Slovenci ocenili pozitivno, ker je predvsem zakon, ki gleda naprej, ki premošCa meje in ki povezuje sosednje države. Vključitev slovenske manjšine skupno z italijansko manjšino v ta zakon je zato mogoče razumeti kot poudarek pozitivnosti njune vloge v novih integracijskih procesih. V tem okviru nam je država zagotovila sredstva za naše osrednje kulturne ustanove, kar je bilo krvavo potrebno za našo manjšino. Bodočnost tega zakona pa je še vedno zelo nejasna! Sam zakon govori, da je ta rešitev začasna - do sprejetja zaščitnega zakona. To triletno začasnost si zato razlagamo kot obvezo, da se ta zakon, ki zapade letos, nujno podaljša glede na to, da zaščitnega zakona v tem Času še nismo dobili. Vemo tudi, da se pripravljajo velike institucionalne reforme, po katerih bodo dežele imele veC pooblastil in zato smo prepričani, da si mora naša avtonomna dežela priboriti veC pristojnosti na področju manjšinske zaščite. In s tem hkrati tudi veC odgovornosti do nas. Ali naj bi to veljalo tudi za zakon za našo kulturo? Dežela se mora jasno potegovati za utrditev vseh pogojev, ki jih je začasno ustvaril ta zakon, da ne bomo Slovenci živeli iz dneva v dan v vse bolj negotovem položaju. JADRANSKI KOLEDAR 1993 s knjižno zbirko Veliko več kot lep božični dar v. cE55.000 sr JADRANSKI KOLEDAR ZBORNIK 1993 Življenje na Primorskem in dogajanje v svetu nekdaj in danes: problemi in ustvarjalnost, kronika dogodkov, portreti ustanov in vidnih osebnosti. Stališča, dokumenti, slike, razvedrilno in koristno branje. Zbornik z nadihom morja. Str. 208. Pavel Medvešček SKRIVNOST IN SVETOST KAMNA Zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem so bogato ilustrirane z barvnimi posnetki kapelic, predmetov in krajev, ki se jih še drži stara vera prednikov. Kulturna dediščina in nadvse zanimivo odkrivanje skrivnih moči v našem okolju. 106 fotografij Rafaela Podobnika, str. 198. Igor Škamperle SNEG NA ZLATI VEJI Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami, s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu. Str. 224 NAMIZNI JADRANSKI KOLEDAR 1993 Da vsega ne boste nosili v glavi ali na begotnih lističih: praktičen, lepo oblikovan, naš v najširšem pomenu besede. m Stanko Klinar STO SLOVENSKIH VRHOV Avtor je v besedi in sliki označil tako gore v Sloveniji, kot tudi vrhove na Koroškem in Primorskem v Italiji, pa tudi daljna gorstva, ki jih je slovenski človek “obiskal” in osvojil, npr. Himalajo, Ande. Bogat vodnik z dragocenimi popotnimi, kulturnozgodovinskimi in naravoslovnimi podatki. Okr. 140 barvnih slik, 272 str. Naročila sprejemamo: v TRSTU — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635969 v GORICI — na uredništvu Primorskega dnevnika ,UI. 24. maja 1, tel. 53382 — v Katoliški knjigarni, Trg Vittoria 25, tel. 531407 v ČEDADU — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. Ristori 28, tel. 731190 v SPETRU — v knjigarni Cernetig Francesca, Condominio al Centra ali po telefonu na št. 727536 • po telefonu od 8.30 do 13. ure, tel. 040/7796420 »preko raznašalcev Primorskega dnevnika ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA GOSPODARSTVO 10 Sobota, 23. januarja 1993 NOVICE Nacionalni informacijski sistem za turizem LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je bila včeraj na pobudo ministrstva za turizem in gostinstvo organizirana predstavitev informacijskih in rezervacijskih sistemov START in AMADEUS. Namen predstavitve, na kateri so predavali številni znani tuji in domači strokovnjaki za omenjeno področje, je čimprejšnja vzpostavitev nacionalnega informacijskega sistema za turizem tudi v Sloveniji. Povabljeni gostje so med drugim govorili o rezervacijskem in informacijskem turističnem sistemu v Nemčiji, o dejavnostih nemških turističnih agencij za Slovenijo in o informacijskem in rezervacijskem sistemu Slovenije za domače in mednarodno tržišče. (N. P.) Podelili nagrado za poslovni načrt LJUBLJANA - Na malem podjetniškem forumu so prvič podelili nagrado v višini tisoč nemških mark za uspešno predstavljen poslovni načrt. Prejel jo je Alojz Bojnec, direktor in lastnik podjetja MAR-KER d. o. o. iz Murske Sobote. Bojnec je predstavil možnosti rasti svojega podjetja, ki izdeluje okrasno keramiko iz posebne zmesi, podobne porcelanu. Izdelke prodaja skoraj izključno na tujih trgih, predvsem v Italiji in Avstriji. Podjetje je od ustanovitve leta 1990 do danes hitro raslo in lani doseglo 1, 7 milijona nemških mark prihodka. Zaposlenih ima 60 delavcev. Nagrado so prispevali člani podjetniškega foruma, ki deluje v podjetniško- izobraževalnem centru Gea College in namerava letos podeliti še devet nagrad manjšim zasebnim podjetjem, ki bodo na malih podjetniških forumih predstavila svoje poslovne načrte. Za večja podjetja pa pripravljajo štiri velike forume. (STA) Privatizacija britanskih železnic LONDON - Britanska vlada je v petek seznanila javnost s svojim ambicioznim načrtom, da železniško omrežje, ki je zdaj v državni lasti, ponudi zasebnikom. Nemudoma pa se je znašla v viharju kritike politične opozicije in železničarskih sindikatov. Minister za transport John Mc Gregor je izjavil, da predlagana zakonodaja kar najširše odpira železnice zasebnemu sektorju. Kljub temu, da so ti načrti povsem v skladu s prizadevanji konservativne vlade, da razproda čimveč državnih podjetij, ti predlogi vladi ne bodo prihranili denarja. »Predlog ni namenjen zmanjšanju stroškov in javnih stroškov v kratkoročnem obdobju,« so povedali vladni predstavniki. (Reuter) Konec kanadske recesije OTTAVVA - Vladna agencija je v četrtek sporočila, da se je kanadska gospodarska recesija, ki je trajala skoraj tri leta, zdaj končala, čeprav je brezposelnost še vedno visoka, gospodarstvo pa šibko. Odpiranje novih delovnih mest, povečevanje izvoza, stanovanjska gradnja in večje povpraševanje so kanadske statistike prepričali, da lahko razglasijo splošne gospodarske premike. Kanadsko gospodarstvo je pokazalo prve znake drsenja v recesijo aprila leta 1990, ko so objavili najslabše rezultate po drugi svetovni vojni. Recesijo je napovedala visoka brezposelnost, šibka industrijska rast in rekordno število stečajev. Kanadski bruto domači produkt je upadel leta 1991 in ostal šibak tudi v letu 1992. Nezaposlenost se je v primerjavi z letom 1989, ko je bila 7, 5-odstotna, v letu 1992 povzpela na 11, 3 odstotka. Zelo je bila prizadeta industrijska proizvodnja, zlasti v osrčju Ontaria, ves čas trajanja recesije. V drugi polovici leta 1992 pa so se že pokazala prva znamenja okrevanja in zviševanja industrijskih naročil. (Reuter) Irska se izogiba devalvaciji DUBLIN - Irska, ki se na vsak način skuša izogniti devalvaciji svoje valute, je v četrtek objavila podrobnosti paketa nujnih ukrepov, s katerimi Zeli poslovanje zaščititi pred visoko obrestno mero, s katero je irski funt zasidran med druge valute. Irska bo za posamezne primere na nekaterih področjih omogočila poceni nakup tuje valute in sama prevzela menjalni riziko, je rečeno v vladnem stališču. Vlada je pripravljena podobna načela uveljaviti tudi za banke in gradbena podjetja in jim tako pomagati pri zniževanju visokih stroškov izposojanja na denarnem tržišču, kar prizadeva 80 odstotkov Ircev, ki živijo v lastnih stanovanjih. Irska se je vztrajno upirala vsem pozivom, naj devalvira funt, ki se je pred kratkim znašel pod hudim pritiskom znotraj Sistema valutnih razmerij. (Reuter) Manjša kredibilnost japonskih bank TOKIO - Vse manjša kredibilnost japonskih bank se zdaj širi tudi v nedenarne družbe in jih sili v dodatna oblikovanja skladov in zmanjševanje stroškov kapitala, ugotavljajo analitiki. »Japonske korporacije izgubljajo svoje finančne standarde zaradi problemov na celotnem japonskem finančnem področju,« je povedal Tapsuya Mizuno, eden od analitikov pri Moody‘s Japan KK. Nazadujoča borza delnic ter bančne omejitve pri posojilih japonskim podjetjem vse manj omogočajo oblikovanje velikanskih finančnih skladov, ki so bili skoraj zastonj, a so močno podpirali konkurenčnost japonskih podjetij v zgodnjih 80. letih. Ugled japonskih bank je začel padati pred petimi leti, ta trend pa je zdaj zajel tudi nede-namiška področja, je povedal Mas aru Kakutani, eden od direktorjev pri MJKK. (Reuter) GOSPODARSKA GIBANJA Rast plač je nevarna Izvenproračunska poraba je čedalje bolj očitna ITALIJA / POSVET O ZAVAROVANJU IN KREDITIRANJU POSLOV Z VZHODOM Dižava si ne more izmišljati poslov, podpira pa jih lahko Srečanje sta pripravili Tržaška kreditna banka in Kmečka banka Vlasta Bernard LJUBLJANA - Nekateri pomembni gospodarski dosežki kažejo v zadnjem četrtletju 1992 prva znamenja izboljšanja, vendar pa se lahko kaj kmalu sproži ponovno poslabšanje gospodarskih dosežkov, saj bistvene ekonomskopolitiCne vrzeli vse bolj zijajo. To so med seboj povsem neusklajene kolektivne pogodbe in država v ožjem smislu, ugotavlja Veljko Bole v zadnji številki Gospodarskih gibanj. Bole opozarja zlasti na socialni del javnega sektorja, ki se napihuje bolj kot v starih časih, medtem ko »brstenje« novih skladov pospešeno zmanjšuje nadzor ekonomske politike in parlamenta nad prihodki in porabo ustreznega dela javnega sektorja. Prav to primerja z dobro znano zunajprora-čunsko porabo, ki je vse bolj očitna. V svojem prispevku Veljko Bole opozarja tudi nosilce ekonomske politike, ki bi po njegovem mnenju morali znatno zaostriti predvsem denarno, fiskalno in dohodkovno politiko ter finančni nadzor poslovanja javnega sektorja. Spreminjanje povprečnih plač, še piše Bole, ima kratkoročne učinke na gospodarsko aktivnost in inflacijo, v gospodarstvu na »prehodu«, kakr- šnega ima danes Slovenija, pa tudi na zaposlenost. Oktobra 1992 je slovensko gospodarstvo kljub zelo hitri rasti realnih povprečnih plač po februarju 1992 še vedno delovalo na spodnji veji krivulje končnega povpraševanja, torej v območju, kjer ekspanzijo poganjajo profiti. Z analizo Bole dokazuje, da bo nadaljnje povečevanje povprečnih plač na kratek rok (če se konjuktura na svetovnem trgu ne bo bistveno spremenila), pritiskalo na zmanjševanje gospodarske aktivnosti kakor tudi zaposlenosti. Vsak odstotek povečanja povprečnih realnih plač nad raven, doseženo v oktobru, na kratek rok zmanjšuje izkoriščenost zmogljivosti (gospodarsko aktivnost) za 0, 36 odstotka. Povečevanje gospodarskega bremena plač pa izvira iz povečane relativne zaposlenosti v javnem sektorju. Nadaljnje povečevanje mase plač v tem sektorju v primerjavi z gospodarstvom je nevzdržno, zato bo treba ali zmanjšati povprečne (relativne) plače javnega sektorja ali pa zmanjšati zaposlenost v tem sektorju bolj kot v gospodarstvu, še zaključuje Bole. (Priredila A. L. J.) GORICA - V mestu, ki ima po besedah predsednika goriške Kmečke banke Ksaverija Lebana edino prihodnost v meji, pojmovani kot prostoru gospodarske izmenjave in povezovanja, se je včeraj zbralo več kot 300 gospodarstvenikov, predstavnikov bank in zavarovalnih ustanov iz vse severovzhodne Italije, Slovenije in Hrvaške. V veliko večjem številu od pričakovanega so se odzvali vabilu prirediteljic, Tržaške kreditne banke in Kmečke banke, ki sta pod pokroviteljstvom goriške Trgovinske zbornice pripravili strokovni posvet o zavarovanju in kreditiranju gospodarskih tokov med Italijo in Vzhodno Evropo, na katerega sta povabili ugledne poročevalce z rimskega zakladnega ministrstva, iz ustanove SAGE (sekcije državne zavarovalne družbe INA za zavarovanje izvoznih kreditov), osrednjega državnega zavoda za kreditiranje izvoza Mediocredito Centrale, deželnega Mediocredita za Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenske izvozne družbe iz Ljubljane. V ospredju razprave je bil odnos med podjetnikom, banko in kreditno-za-varovalnimi ustanovami oziroma med njihovimi različnimi vlogami pri poslovanju s tujino, konkretno pa z državami Vzhodne Evrope, še posebej s Slovenijo. Tako je vodja urada za mednarodno kreditiranje pri rimskem zakladnem ministrstvu Rubino bankam očital, da kljub svoji vitalnosti niso bile sposobne prevzeti vloge spodbujevalca blagovne menjave s Slovenijo, in to kljub dejstvu, da institucije ponujajo bankam in podjetnikom številne priložnosti. Pritegnil mu je tudi vodja urada za mednarodno poslovanje pri ustanovi SAGE Francesco Pittore, ki je opozoril, da je v Italiji ravno nasprotno kot npr. v Franciji in Nemčiji. Tam gre v tujino najprej bankir in šele za njim podjetnik. Sicer pa si država ne more izmišljati poslov, njena naloga je podpirati banke in podjetnike pri poslih s tujino. Pittore se je podrobneje ustavil pri primeru nekdanje Jugoslavije, kjer je - z izjemo neprimerno zanesljivejše Slovenije - politično in komercialno tveganje pri poslih postalo izredno visoko. Največjo oviro pomeni privatizacija bank, po kateri ni znano, kdo jamči za posle, za katere je pred razpadom federacije jamčila država, druga težava pa je pomanjkanje komercialnih informacij, s problemom nezanesljivih poslovnih bilanc vred. Precej bolj spodbudne so razmere v Sloveniji, za katero je SAGE že uvedla srednjeročno zavarovanje izvoznega kreditiranja, vendar je po Pittorejevih besedah upati, da bo ta država čimprej razbremenjena takšne zavarovalne obveznosti, ki ne obstaja za države brez tveganja. V Rimu si tudi prizadevajo, da bi poleg Ljubljanske banke uvrstili med garante izvoznih poslov še druge slovenske banke, pogoj za to pa je, da italijanske banke odprejo kreditne linije slovenskim bankam. Za Pittore j a to praktično pomeni, da je treba nujno ustvariti tesno mrežo sodelovanja med obema bančnima sistemoma. Za tako sodelovanje se je zavzel tudi direktor Slovenske izvozne družbe Zlatko Muršec. Ta je bila ustanovljena pred tremi meseci in ima med temeljnimi nalogami pospeševanje odnosov med slovenskim in italijanskim gospodarstvom, za kar so v Ljubljani pripravljeni nuditi vse potrebne poslovne informacije. Iz vrst bančnikov in izvoznih operaterjev je bilo na kritike predstavnikov državnih ustanov slišati odgovor, da njihovo iniciativnost dušijo togi predpisi, dolgi birokratski roki in splošno ugotovljena zmešnjava v »džungli« olajšav. Direktor Tržaške kreditne banke Vito Svetina, ki je vodil posvet, pa je v imenu obeh slovenskih bank prirediteljic oznanil nedavno ustanovitev skupne informativne družbe Credit Data, ki bo prek banke podatkov in strokovnega usposabljanja pospeševala sodelovanje z Vzhodno Evropo, in napovedal, da bosta kmalu ustanovili še servisno družbo za pomoč zunanjetrgovinskim operaterjem Tradeservice. tokov nUJI) IN N /.HODNO KN KOI .......................»»■................... -ir*: WBS$ySfc: Prireditelji in gostje - izmenjava mnenj in izkušenj ( Foto: STUDIO REPORTAGE) INTERVJU / BOŽO KUHARIC Država jemlje preveč Alenka L. Jakomin kredite, povečati obseg proizvodnje in vložiti sredstva v novo tehnologijo. O vsem tem smo se pogovarjali z generalnim direktorjem tega vodilnega tekstilnega podjetja Božem Kuharičem. Gospod Kuharič, kako kot direktor ocenjujete zaključek poslovnega leta v vašem podjetju? Glede na to, da smo v Muri z več kot 95 odstotki proizvodnje usmerjeni na tuje trge, smo tudi s cimi občutili svetovno gospodarsko recesijo. Pričakovani vzponi v svetovni trgovini se ne uresničujejo: v državah Evropske skupnosti ostajajo razmere nespremenjene, v Združenih državah Amerike, kjer smo tekstilci imeli precejšnje težave, saj se je kriza približala tisti iz leta 1932, pa je kljub temu čutiti rahlo oživljanje. Kljub vsemu pa so naši poslovni rezultati doživeli uspeh. Lani smo v Muri povečali izvoz za približno 10 do 12 odstotkov in imeli v celoti zasedene proizvodne zmogljivosti. Delavcev nismo odpuščali, pač pa jih 250 celo na novo zaposlili, predvsem mlade kadre, ki so končali srednjo tekstilno šolo v Murski Soboti. Kje je ključ vašega uspeha? Mura je že od nekdaj 60 odstotkov svojih izdelkov prodajala na razvita tuja tržišča. V letu 1991 smo ugotovili, da se nam ne splača trgovati z jugoslovanskimi republikami zaradi plačilne nediscipline, predvsem pa zaradi njihove plačilne nesposobnosti. Tako smo se že marca začeli »odcepljati« od jugoslovanskega trga, avgusta pa smo se že 80-odstotno preusmerili na zahodna trži- šča, zato nam ni bilo težko doseči sedanjih izvoženih 95 odstotkov. Vendar smo se morali resno potruditi: povečati smo morali prodajo pri naših stalnih kupcih in poiskati nove kupce in nove trge. Izvažamo v 25 držav, med katerimi so tudi Nizozemska, Francija, Nemčija, Belgija, Združene države Amerike. Odplačali smo vse kredite in poslovali brez najemanja novih. Znižali smo stroške poslovanja, zmanjšali zaloge in nedokončano proizvodnjo ter ves čas višali kvaliteto. Leto 1992 je bilo v Sloveniji v znamenju odpuščanja delavcev. Pri vas pa ste celo na novo zaposlovali. S kakšno poslovno politiko? Lotili smo se kadrovskega prestrukturiranja doma in zmanjševanja režije, hkrati pa se skušali izogniti bolečim prekvalifikacij am. Kolikšne so povprečne plače Murinih delavcev? Lansko drugo polletje so bile povprečne plače nad 600 nemških mark. Tako smo zagotovili celo nekoliko višje povprečje od tistega, ki je bilo značilno za gospodarstvo v istem obdobju; to nam je seveda dovoljevalo v celoti uspešno poslovanje. Vprašnje je seveda, če je s to plačo mogoče preživeti. Plače smo redno izplačevali, pa tudi obveznosti smo poravnavali v roku. Kolikšen je tržni delež Mure v tekstilni industriji doma in na tu- jem? Na to je težko odgovoriti. O tržnem deležu doma skoraj ne moremo več govoriti, saj je odstotek prodaje na domačem trgu majhen. Pri tem smo zagotovo naredili poslovnorazvojno napako. Predvsem lani smo ta trg preveč zanemarili, tako da je bilo na slovenskem trgu odločno premalo kvalitetnih Murinih izdelkov. Podatki kažejo, da obvladujemo 50 odstotkov konvertibilnega izvoza slovenske konfekcije. Na zunanjih trgih pa deleža v tekstilu skorajda ni mogoče najti, saj se na leto v svetu proda za približno 300 milijard ekujev tekstilnih izdelkov. Kakšna je lastniška struktura Mure? Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij je sprejet. Že razmišljate o metodah privatizacije, ki bi v vašem podjetju prišle v poštev? Ne bi mogel reči, da glasno že razmišljamo. Čakamo na celotno spremljajočo zakonodajo na tem področju. Ko jo bomo dobili na mizo, bomo sprožili postopke, ki so za lastninjenje potrebni. Kateri model lastni- Božo Kuharič njenja bi bil po vašem mnenju primeren za Muro? Danes je to težko reči. Upam pa, da bo večinski delež podjetja v lasti zaposlenih. V razmerah normalnega poslovanja bi lahko zaposleni v podjetju prišli do lastniškega deleža, in sicer 60- odstotnega, v pribli- (Foto: Matej Fišer/TRIO) žno petih letih. Vendar so to le grobi izračuni. Vse je odvisno od zakonov in podaktov, ki jih mora parlament še sprejeti. Mura bo najbrž organizirana kot koncern, ki ga poznajo na Zahodu. Vlada naj bi v kratkem v projekt prenove podjetij vključila kot samostojen projekt tudi tekstilno panogo. V celoti naj bi ga financirali v okviru programa Phare. Se namerava Mura morda vključiti v ta projekt? Imeli smo že nekaj stikov z ljudmi, ki bodo odgovorni za ta projekt. O tem smo se pogovarjali tudi v Bruslju. Vendar pa moram reči, da smo se v takšne programe pripravljeni vključevati le v primeru, če bodo prispevali k tehnološkemu in razvojnemu napredku ter pridobivanju znanja. Gledano globalno, pa se poskušamo kar najbolj naslanjati na lastne sile, tako razvojno kot tudi poslovno. Kaj vas kot izvoznike moti? Nekateri menedžerji vladi očitajo nerealen tečaj tolarja, previsoke obrestne mere in nevzdržne pogoje kreditiranja. Prepričan sem, da je Slovenija potencialni izvoznik, ki bo s svojimi zmogljivostmi vedno ustvarjala presežek. To pomeni, da bo morala vladna gospodarska politika spodbujati izvoz. To lahko stori s tečajno politiko ali pa z izvoznimi spodbudami. Predlagate kakšne konkretne ukrepe na področju tečajne politike? Seveda ne verjamem v velikopotezne administrativne posege, saj zagovarjam trden tolar. Kljub temu pa menim, da bi moral biti tečaj tolarja za 10 odstokov višji. Tolikšne so tudi razlike med dvigom tolarja v preteklosti in inflacijo. Tretji sklop težav v gospodarstvu je posledica previsokih prispevkov in dajatev. Naj vam povem konkreten primer. Masa povprečnih Murinih bruto plač je mesečno 8 milijonov nemških mark. Od tega je 4 milijone mark namenjenih neto plačam, s preostalimi štirimi milijoni pa poravnamo davke in prispevke. To bi morali znižati. V Muri bi 20-odsto-tno znižanje davkov in prispevkov prineslo mesečno dodatnih 800 tisoč nemških mark dobička, letno pa skoraj 10 milijonov mark. To je skoraj toliko, kot smo lani vložili v novo sodobno tehnologijo. Sam seveda ne morem razmišljati o konkretnih rešitvah, saj je to delo vlade. Nikoli pa se ne bom strinjal, da mora biti mlada in majhna država, kakršna je Slovenija, nujno tudi draga, kot trdijo nekateri naši politiki. Kako ocenjujete gospodarsko prihodnost Slovenije? Ge ne bi bil optimist, prav gotovo ne bi vztrajal na svojem delovnem mestu. Slovenija ima v marsikateri panogi velike potenciale. Prenehati bi morali s političnimi igrami in se usmeriti predvsem v razvoj gospodarstva in ustvarjanje dobička. Cimprej bi morali podpisati nove sporazume in urediti odnose z Evropsko skupnostjo in državami, ki omejujejo uvoz, saj še vedno poslujemo v okvirih starih jugoslovanskih sporazumov. 22. januar 1993 Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,70 62,58 8,68 8,82 6,38 6,74 Avtohiša Ljubljana* 62,00 62,50 8,70 8,83 6,50 6,75 Ažur* 61,80 62,50 8,70 8,89 6,52 6,80 Banka Vipa Nova Gorica 61,51 62,50 8,65 8,81 6,57 6,70 Bela vrtnica* 62,00 62,80 8,70 8,89 6,50 6,99 Bobr Fužine 61,90 62,30 8,70 8,88 6,55 6,65 Bobr Trzin 61,90 62,30 8,70 8,88 6,55 6,65 BTC terminal Sežana 61,55 62,50 8,70 8,85 6,55 6,77 BTC d.d. Ljubljana 61,90 62,70 8,71 8,90 6,50 6,85 Burin Moste 62,00 62,60 8,60 8,85 6,40 6,75 Burin Center 62,00 62,55 8,65 8,85 6,40 6,75 Come 2 Us* 62,00 62,60 8,60 8,80 6,40 6,70 Creditanstalt - Nova banka 61,60 62,40 8,75 8,90 6,20 6,80 Dom na trgu 62,20 62,39 8,80 8,84 6,60 6,79 Dom Kaffe* 62,00 62,30 8,78 8,87 6,60 6,77 Emona Globtour 61,35 62,50 8,68 8,92 6,30 6,83 6,60 6,80 Eros Ljubljana* 62,10 62,40 8,77 8,85 Eros Kranj - Stari Mayr* 62,00 62,40 8,77 8,90 6,60 6,80 Euroservis Sežana Euroturs International* 61,90 62,30 8,70 8,80 6,6U 6,68 61,70 62,50 8,70 8,85 6,55 6,90 Feniks d.o.o. 61,74 62,50 8,64 8,86 6,56 6,82 Eiba d.o.o. Koper 61,80 62,45 8,65 8,78 6,58 6,78 Firadas d.o.o. Idrija 61,95 62,65 8,80 8,90 6,40 6,70 . Golfturist Ljubljana 61,95 62,65 8,68 8,88 6,40 6,85 Golfturist Domžale 62,10 62,40 8,70 8,85 6,50 6,90 Hida 62,15 62,30 8,78 8,83 6,65 6,80 Hipotekarna banka Koper* 61,80 62,55 8,70 8,88 6,45 6,80 Hram Rožice Mengeš 62,10 62,30 8,70 8,90 6,10 6,90 Hranilno kreditna služba 62,00 62,55 8,74 8,90 6,40 6,82 invesf Škofja Loka 61,70 62,70 8,74 8,90 6,53 6,85 Italdesign Nova Gorica* 61,75 62,45 8,74 8,85 6,60 6,72 Klub Slovenijales* 61,90 62,40 8,70 8,90 6,60 6,80 Komercialna banka Triglav 61,61 62,61 8,70 8,90 6,45 6,85 Kompas Hertz Celje* 62,10 62,50 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Velenje* 61,90 62,40 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Idrija* 62,00 62,60 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 62,00 62,60 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 62,00 62,60 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Krško* 62,00 62,60 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Bled* 62,00 62,60 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Holidays* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,30 6,80 6,77 Libertas Koper* 61,75 62,25 8,68 8,80 6,57 Ljubljanska banka d.d. Lj. 61,35 62,85 8,67 8,93 6,57 6,86 LB Banka Zasavje Trbovlje 61,50 62,50 8,74 8,88 6,50 6,90 LB Dolenjska banka N.M. LB Komercialna banka N. G.* 61,70 61,40 62,70 62,62 8,75 8,60 8,90 8,93 6,70 6,36 6,85 6,75 LB Kreditna banka MB d.d.* 61,40 62,85 8,67 8,90 6,40 6,97 LB Splošna banka Celje 61,80 62,60 8,70 8,80 6,40 6,80 LB Splošna banka Koper* 61,39 62,62 8,56 8,75 6,39 6,75 MA Vir 61,80 62,50 8,70 8,88 6,55 6,85 Medla* 62,00 62,40 8,75 8,85 6,60 6,80 Mercator Turist 61,90 62,60 8,68 8,85 6,50 6,85 Niprom II Ljubljana * 62,00 62,40 8,73 8,88 6,50 6,90 Otok Bled 61,80 62,50 8,70 8,80 6,55 6,72 Panna* 62,00 62,50 8,70 8,88 6,50 6,80 Petrol* 62,00 62,30 8,70 8,85 6,50 6,80 Probanka Maribor 61,43 62,70 8,70 8,86 6,60 6,80 Publikum Ljubljana 62,00 62,25 8,80 8,89 6,70 6,89 Publikum Celje 62,07 62,37 8,77 8,85 6,60 6,84 Publikum Dobova 61,80 62,60 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 61,80 62,60 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 61,80 62,60 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor 62,05 62,30 8,77 8,83 6,30 6,99 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,60 8,80 6,30 6,70 Publikum Mozirje 62,00 62,38 8,71 8,84 6,30 6,80 Publikum Novo Mesto 61,90 62,70 8,70 8,90 6,40 6,75 Publikum Piran 61,60 62,50 8,58 8,78 6,43 6,73 Publikum Ptuj 61,80 62,70 8,75 8,85 6,30 6,70 Publikum Sevnica 61,90 62,70 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,05 62,30 8,77 8,83 6,30 6,85 Publikum Šentjur pri Celju 62,10 62,48 8,73 8,83 6,60 6,79 Publikum Trebnje 61,80 62,60 8,69 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 61,95 62,35 8,72 8,81 6,60 6,85 Publikum Žalec 62,10 62,40 8,75 8,85 6,58 6,84 Roja 62,00 62,60 8,75 8,85 6,60 6,80 6,40 6,80 Simotisk 62,00 62,50 8,70 8,85 SKB banka d.d. Ljubljana** 62,01 62,08 8,81 8,82 6,57 6,68 Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* 62,06 61,85 62,42 62,60 8,77 8,80 8,86 8,95 6,62 6,40 6,75 6,88 6,82 SZKB d.d. Ljubljana 62,00 62,55 8,74 8,90 6,40 Sonce 62,00 62,50 8,74 8,90 6,52 6,85 Štajerska banka obrti in podj. 61,90 62,40 8,72 8,90 6,45 6,80 6,715 Tartarus Postojna 61,60 62,54 8,63 8,77 6,45 Tentours Domžale 61,80 62,40 8,70 8,90 6,50 6,90 Tori* 62,10 62,50 8,75 8,88 6,50 6,80 Trias 62,10 62,50 8,70 8,90 6,50 6,75 Upimo 62,00 62,25 8,77 8,80 6,60 6,70 VVilfan 62,05 62,35 8,77 8,87 6,50 6,80 VVolf Tečaj velja danes: * Zaračunavaj 62,00 jo provizijo 62,30 8,75 8,85 6,60 6,80 MENJALNICA 1111 >/X Pokrita tržnica Ljubljana IŠČEMO NOVE SODELAVCE Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: HIDA TRADE FINANCE, Koželjeva 6, Ljubljana BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 16 z dne 22. januarja — Tečaji veljajo od 23. 1. 1993 od 00.00 ure dalje _ J ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,0683 66,2671 66,4659 Avstrija 040 šiling 100 869,5321 872,1485 874,7649 Belgija 056 frank 100 297,0626 297,9565 298,9504 Kanada 124 dolar 1 76,5719 76,8023 77,0327 Danska 208 krona 100 1592,6739 1597,4663 1602,2587 Finska 246 marka 100 1788,1259 1793,5064 1798,8869 Francija 250 frank 100 1809,5370 1814,9819 1820,4268 Nemčija 280 marka 100 6117,4339 6135,8414 6154,2489 Grčija 300 drahma 100 — 45,9697 46,1076 Irska 372 funt 1 — 162,9679 163,4568 Italija 380 lira 100 6.6435 6,6635 6,6835 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 11,0000 — Japonska 392 jen 100 78,7620 78,9990 79,2360 Nizozemska 528 gulden 100 5439,0105 5455,766 5471,7427 Norveška 578 krona 100 1439,1263 1443,4567 1447,7871 Portugalska 620 escudo 100 67,9035 68,1078 68,3121 švedska 752 krona 100 1362,9643 1367,0655 1371,1667 Švica -- 756 frank 100 6686,5332 6686,5332 6706,5928 Velika Britanija 826 funt šterling 1 149,4489 149,8986 150,3483 ZDA 840 dolar 1 98,5396 98,8361 99,1326 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,9323 120,2932 120,6541 Španija 995 peseta 100 86,4393 86,6994 86,9595 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. ________________________ Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 23. JANUARJA 1993______________________________________________ št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 593,645 607,021 1,200,666 50 61,3584 118,7289% 121,4043% 120,0666% 100,000 59,364 60,702 120,067 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo več objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 22. JANUAR 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 7,00 10,50 Ažur* 9,00 11,00 Burin Moste 8,00 12,00 Burin Center 8,00 . 12,00 12,50 Fiba 8,00 Hida Hipotekarna banka Koper* 8,00 7,00 11,00 11,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 8,00 14,00 Tori* 8,00 12,00 Tentours 10,00 15,00 Slovenijaturist Tečaj velja danes: *, ZaraCunavc 7,00 njo provizijo 10,00 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 22. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1450,00 1500,00 nemška marka 905,00 930,00 francoski frank 268,00 277,00 holandski gulden 805,00 833,00 belgijski frank 44,10 45,55 funt šterling 2225,00 2290,00 irski šterling 2400,00 2485,00 danska krona 236,50 243,50 grška drahma 6,30 7,25 kanadski dolar 1135,50 1175,00 japonski jen 11,60 12,10 švicarski frank 988,00 1021,00 avstrijski šiling 129,00 133,00 norveška krona 214,00 220,00 švedska krona 202,50 209,00 portugalski escudo 9,30 10,50 španska pezeta 12,25 13,25 avstralski dolar 982,00 1002,00 madžarski florlnt 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,75 22. JANUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,1000 11,6000 kanadski dolar 8,6000 9,0000 funt šterling 16,8500 17,6500 švicarski frank 750,0000 780,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 204,0000 212,0000 holandski gulden 613,0000 637,0000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7420 0,7820 danska krona 178,5000 185,5000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 152,5000 159,5000 finska marka 199,0000 209,0000 portugalski escudo 7,6000 8,0000 španska peseta 9,7500 10,2500 japonski jen 8,8000 9,2000 slovenski tolar 10,7000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v 0,0850 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 22. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1465,00 1510,00 nemška marka 910,00 930,00 francoski frank 266,00 277,00 holandski gulden 810,00 830,00 belgijski frank 44,00 45,00 funt šterling 2240,00 2290,00 irski šterling 2415,00 2465,00 danska krona 235,00 245,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1140,00 1180,00 švicarski frank 998,00 1019,00 avstrijski šiling 128, 50 133,50 slovenski tolar 14,50 15,00 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 23. januarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija šiling frank 100 100 880,1309 1831,5936 882,9737 1837,5096 Nemčija marka 100 6192,0000 6212,0000 Italija lira 100 6,7245 6,7462 V.Britanija funt 1 151,2706 151,7592 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 99,7407 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 100,0629 Zno odstopanje jogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 61,85 62,00 SKB Banka d.d. DEM 61,92 62,12 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 23. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka DEM 61,90 62,10 Bank Austria DEM 61,88 62,13 UBK banka DEM 61,83 62,05 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. ' Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so delo niči Banke lije poveč sljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s e. 61,85 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku no kupovati kladu s teks 62,05 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati tam, ki do- 22. JANUAR 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar IHHHI 1481,230 HHHHi ECU - 1804,290 - nemška marka - 920,300 MHHHH francoski frank - 272,210 - funt šterling 2252,950 HHHHI holandski gulden - 818,180 - belgijski frank - 44,690 - španska pezeta - 13,002 danska krona - 239,620 - irski šterling - 2445,360 - grška drahma - 6,888 HHHH portugalski escudo - 10,221 - kanadski dolar - 1150,920 japonski jen - 11,845 - švicarski frank - 1003,680 HHHH avstrijski šiling - 130,800 - norveška krona ' - 216,460 - švedska krona - 205,090 - finska marka - 268,580 - avstralski dolar H indikativne kotaciie zavi oda Banca dl 994,940 'talia ■ FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 21. JANUAR 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,612 - francoski frank - 29,610 - nizozemski gulden - 88,930 - belgijski frank - 4,856 - španska peseta - 1,4142 danska krona - 26,060 - kanadski dolar - 1,258 - japonski jen - 1,290 - švicarski frank - 108,980 - avstrijski šiling - 14,215 - italijanska lira - 1,094 - švedska krona - 22,330 - TEČAJ TOLARJA V TUJINI 22. JANUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,70 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 DEVIZNI TRG BEOGRAD 22. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6634,2177 6614,3150 6654,1204 Francija frank 100 13817,2128 13775,2612 13858,6644 Nemčija marka 100 46682,3299 46542,2829 46822,3769 Italija lira 100 51,1072 50,9539 51,2605 Švica frank 100 50916,3823 50763,6332 51069,1314 ZDA dolar 1 750,0000 747,7500 752,2500 V.Britanija funt 1 1154,2473 1150,7846, 1157,7100- Opomba: povzeto po Reuterju. NARODNA BANKA HRVAŠKE 23. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 7978,2500 8002,2568 8026,2636 Kanada dolar 1 705,3995 707,5221 709,6447 Francija frank 100 16613,2901 16663,2799 16713,2697 Nemčija marka 100 56131,1000 56300,0000 56468,9000 Italija lira 100 61,4636 61,6485 61,8334 Japonska jen 100 723,0247 725,2003 727,3759 Švica frank 100 61187,2772 61371,3914 61555,5056 Velika Britanija funt 1 1389,4692 1393,6502 1397,8312 Slovenija tolar 100 900,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar >račun čari 1 "i in staregc 903,4301 deviznega varče 906,1485 vanja. 908,8669 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1177,38 1180,92 1184,47 SVET Sobota, 23. januarja 1993 NOVICE Srečanje predsednikov SND MOSKVA - Predsedniki držav Skupnosti neodvisnih držav (SND) so se danes sestali v Minsku na pogovorih o jedrski razorožitvi in obrambi. Po besedah ruskega predsednika Borisa Jelcina se bodo predsedniki SND pogovarjali o okrepitvi skupnih konvencionalnih obrambnih sil in o državljanski vojni v srednjeazijski republiki Tadžikistan, podpisali pa naj bi tudi tako imenovano Listino SND. Vse države, razen Ukrajine, so pripravljene podpisati dokument, vendar pa tega ne želijo narediti brez Ukrajine. (STA, Reuter) Atentat v Baskiji MADRID - V atentatu, ki so ga izvedli v baskovskem letovišču San Sebastian, je bil z dvema streloma v srce ubit zaporniški uslužbenec. 35-letnega uslužbenca zapora, v katerem so zaprti pripadniki baskovskega separatističnega gibanja Eta, so našli pri neki bencinski črpalki. Kmalu zatem je umrl. To je že drugi atentat v San Sebastianu v enem tednu. Prejšnji četrtek je neznanec ustrelil nekega baskovskega podjetnika. Policija sumi, da je obeh atentatov kriva Eta. (STA, Reuter) Ukrajina je za napad obtožila črnomorsko ladjevje KIJEV - Predstavniki ukrajinske vojske so včeraj izjavili, da je črnomorsko ladjevje napadlo neko ukrajinsko protiletalsko bazo, in obtožili poveljnika ladjevja, da izziva. Ukrajinski predstavnik za tisk je za Reuter poročal, da se je vse končalo brez tragedije le zaradi razumnega delovanja ukrajinskih vojakov. Poveljstvo črnomorskega ladjevja, v katerem so skupaj predstavniki Ukrajine in Rusije, pa trdi, da je do napada prišlo zaradi nesporazuma med nočno vajo na Krimu in da pri tem nihče ni bil ranjen. Ukrajina je že večkrat obtožila poveljnika črnomorskega ladjevja za akcije, ki so v nasprotju z interesi Ukrajine. (STA, Reuter) Poljska in človekove pravice VARŠAVA - Poljski parlament je z 251 glasovi za in 72 proti izglasoval ustanovno listino o človekovih pravicah, ki jo je predlagal poljski predsednik Lech VValensa in jo poslal v preučitev posebni komisiji. Poljska zakonodaja je tako popravila ustavno listino, ki so jo sprejeli tedanji komunistični voditelji, vendar pa je večji del nekdanjih zakonov ostal. Parlament je izglasoval tudi zakon o zakonskih reformah, ki ga je predlagala Združena demokratična levica, nekdanje komunistične stranke, ki naj bi zagotovile blagostanje v državi. (Reuter) Turška ofenziva proti PKK ANKARA - Turška tiskovna agencija Anadolu je sporočila, da je turška vojska tudi včeraj nadaljevala z veliko ofenzivo proti delavski stranki Kur-distan (PPK), ki jo je v sredo začela v južnoana-tolski provinci Bitlis. Turčija je okrepljene napade proti PPK imenovala akcijo očiščenja. Po dosedanjih poročilih še ni podatkov o morebitnih izgubah. (STA, Reuter) Inflacija v Nemčiji FRANKFURT - Po Reuterjevih napovedih naj bi inflacija v Nemčiji prebila kritično mejo štirih odstotkov; z decembrskih 3, 7 odstotkov je skočila na 4, 3 odstotkov. Nemški centralni banki, ki je v bližnji prihodnosti nameravala znižati obrestne mere, bi dvakrat večja inflacija od pričakovane povzročila velike težave. (Reuter) Turčija ponuja Grčiji vojaški dialog CARIGRAD - Kot je včeraj poročal levo usmerjeni liberalni carigrajski časopis Dschumhurivet, naj bi Turčija Grčiji ponudila politični dialog; to naj bi izjavil poveljnik turškega generalštaba Do-gan Giiresch. Namen pogovorov naj bi bil najti pot za reševanje različnih nesporazumov med sosednjima državama. Iz Aten se uradno še niso odzvali. (STA, Reuter) Močan vihar na severu Nemčije HAMBURG - Močan vihar, ki je pihal na obali severnega dela Nemčije, je terjal eno življenje. Po policijskih poročilih je bila žrtev v traktorju, nanjo pa sta padli od viharja podrti drevesi. Vihar, ki je pihal s hitrostjo 130 kilometrov na uro, je na Severnem morju in v baltskih obalnih mestih prevračal avtomobile in poškodoval številne tamkajšnje prebivalce. Vsi večji prometni mostovi so bili zaprti. Vihar je prizadel tudi sosednjo Švedsko. (Reuter) ________ITALIJA / REAKCIJE_ Italijanski tisk graja Colomba Obisk v Beogradu je bil »neprimeren« RIM - Italijansko časopisje v glavnem ni prezrlo globljega pomena nepričakovanega obiska zunanjega ministra Colomba v Beogradu, ki odpira celo kopico vprašanj o nadaljnji vlogi Italije na Balkanu. Iz poročil veje slabo prikrito nezadovoljstvo, ker je Italija kot prva in edina članica Evropske skupnosti v bistvu pretrgala diplomatsko osamljenost Srbije in srbsko-črnogorske federacije. Ce k temu dodamo, da so ob poročilu o Colom-bovem obisku s precejšnjim poudarkom navajali poročilo Amnesty International o »etničnih posilstvih« v Bosni in Hercegovini, je lahko vsakomur jasno, da razen redkih izjem italijansko časopisje dvomi o umestnosti Colombovega obiska. Tržaški II Piccolo in rimska la Repubblica pa v uvodniku in kurzi-vu še dodatno grajata italijansko pobudo. Za II Piccolo Paolo Rumiz v uvodniku navaja, da živimo v »čudnem obdobju«, ko Zahod kaznuje Bagdad, ker je »razkazoval mišice«, je pa takoj pripravljen odpustiti Beogradu za stotiso-če mrtvih v Bosni. Na Sadamovo izzivanje odgovarjajo z raketami, na Miloševičevo z bliskovitim obiskom ministra Colomba v Srbiji, ki je le znamenje zahodnega farizejstva. »Hvala Srbija,« piše Rumiz, »ker si se pripravljena ustaviti, potem ko si osvojila vse, kar se je dalo osvojiti.« »Nihče danes noče umreti za točko na zemljevidu, ki ji je ime Sarajevo. Leta 1983 je bila tudi Praga videti kot točka. Leta 1938 sta tudi Chamberlain in Daladier pohitela poklekat pred Hitlerjem. Da bi preprečila vojno, je Evropa izbrala sramoto. In imela je vojno.« »Ta trenutek pohiteti v Beograd, ne pomeni samo pravno podpreti države, ki pristaja na navzočnost vojnih zločincev v svojem parlamentu. Pomeni razprodajo Sarajeva, izdajo pravice in z njo nas samih, pomeni dati prosto Emilio Colombo pot besom fundamentalizma, psom prepustiti mesto, ki je bilo simbol kulturnega talilnega kotla tiste Evrope, ki si jo je Maastricht hinavsko domišljal uresničiti. Pomeni uničiti čudež laičnega in strpnega islama v srcu kontinenta.« Kurziv rimske la Repubblica pa bolj umirjeno, a nič manj odločno obsoja Colombov obisk. »Medtem ko je včeraj Amnesty International trdila, da se nasilje in posilstva nadaljujejo, je naš minister presekal mednarodno osamljenost Srbije in kot prvi med zahodnimi državniki odhitel v Beograd na klepet s Slobodanom Miloševičem, s srbskim predsednikom, ki bi mu Clinton hotel soditi kot vojnemu zločincu.« La Repubblica ugotavlja, da je Miloševič že vnovčil prvo nagrado, ko je povedal, ne da bi ga kdo demantiral, da »med Italijo in Srbijo ne obstajajo razlike«. »O čem smo istih misli kot Srbi, gospod Colombo?« se sprašuje la Repubblica. »O človekovih pravicah, o osvajalski vojni in prihodnosti bosanske države? Niste tudi vi s prepričanjem pozdravili papeževega poziva o pravici do vojaškega vmešavanja, da bi neki narod rešili pred genocidom?« (voc) Vojska ni odveč Generalni sekretar severnoatlantske vojaške zveze Manfred Woemer je opozoril, da Združene države in njeni zahodni zavezniki ne bi smeli hiteti z razorožitvijo, saj morajo po njegovem mnenju ostati dovolj močni, da lahko preprečijo večje vojaške spopade v Evropi, kar je tudi njihova poglavitna naloga. Po njegovih besedah tudi nova ameriška administracija do leta 1995 števila svojih enot v Zahodni Evropi ne bo zmanjšala na manj kot 150.000. Ob tem pa je povedal, da je zaskrbljen zaradi znatnega krčenja vojaških enot nekaterih manjših evropskih držav, kot so Belgija ali Nizozemska. V zvezi z oblikovanjem Zahodnoevropske vojaške zveze (WEU) kot vojaških enot združene Evrope pa je menil, da organizacija še ne bo sposobna prevzeti obrambnih nalog, ki jih zdaj v Zahodni Evropi opravlja Nato, in da bo WEU ostal do Nata v podrejenem položaju. Težko si je predstavljati, da bi ruska vojska skušala zdaj napasti Zahod, trdijo vojaški strokovnjaki. Ob tem pa dodajajo opozorilo, da morajo ostati pripravljeni za primer, če bi demokratične reforme v Rusiji spodletele in bi nova oblast začela obnavljati politiko, znano iz časov pred Gorbačovom. MODRI TRAMVAJ Nočni pogovor o Slovencih, ki so krivi za vse Branko Šomen Zbudil me je nočni klic, me vrgel iz postelje in mi porinil v roke črno slušalko. - Gospod Kremen? Besno sem vrgel slušalko na vilice in odtaval do postaje. Tema je bila lepljiva, zatohla, kot v Dickensovih romanih. Znova je zazvonilo. - Oprostite, da nadlegujem, vendar je nujno. Molčal sem. Čakal sem, da se bo nočni gost predstavil. - Gospod Kremen, razumite. Prav zaradi stvari, ki jih pišete, vas potrebujemo. Tokrat brez cincanja. Tokrat se boste opredelili, kajti gre za našo stvar. Skupaj z nami boste sodobnik novih spomenikov. -Za kakšno našo stvar? sem vprašal in zaslutil, da sem naredil napako. Po odhodu med številne upokojence sem se pridušal, da ne bom nikogar več ničesar spraševal. - Ustanavljamo novo stranko. Ekstrat vsega, kar premore naša moderna, povojna misel, sklenili smo, da bomo nekaj spremenili - demokracijo že imamo, zdaj moramo uvesti samo še civilizacijo. - Hvala, ne bi. Mislim, da ste zakasnili, sem zazehal in mislil odložiti slušalko, vendar sem v temi zgrešil telefonske vilice. - Gospod Kremen, veseli nas, da ste pristali. Ne sicer takoj, ne odločno, vendar po kratkem tehtnem premisleku. Z vami bodo stvari mnogo bolj preproste. Dobro je bilo v preteklosti samo to, da smo ugotovili, kaj je bilo slabo. - Zakaj pa ravno z mano? - Zato, ker ste to, kar ste. Vem, vem, naš človek vam je očital, da ste polsvet, demimond... - To je bila žalitev, ki sem si jo zapomnil. Najbrž zato, ker sem poročen s Hrvatico... - Nikar ne bodite vulgarni. Nas to sploh ne zanima. Cenimo vas kot Slovenca v Zagrebu. Vi ste človek, ki ne sodi v skupino intelektualcev, ki nudijo alternativo sedanji politiki. Vi živite tu, objavljate pa tam. To pa je demokracija par exellence... - Ničesar ne nudim. To je res. - Potrebujemo vas, kot sol na kruhu. Veste, da je Hrvatska ena od najstabilnejših držav, ki so se rešile socialističnega sistema... - Mislil sem, da je to Češka, sem se hotel skriti za domovino Vaclava Havla, da moje domo-ljublje ne bi bilo preveč očitno. Vendar se mi posrečilo. Sobesednik je mojo prikrito misel preslišal. - Ustanavljamo pravo stranko. - Stranko prava? Ta je že ustanovljena... - Poslušajte, to je skrivnost! To ni Paragova stranka. To je prava stranka Hrvatske. Skrajšano PRASTRAH. - Prastrah? - sem se zasmejal. - Ne smejte se. To bo stranka, ki bo vsem po- gnala strah v kosti. Da bodo klecnili. Pokleknili. - Torej verska stranka? - Kdor ne veruje, ni vreden da živi. Zdelo se mi je, da se je moj sobesednik izdal. - Ali govorim z verskim zanesenjakom? Na drugi strani sem zaslišal histeričen smeh. - Potrebujemo vas, kajti ne mislimo samo na danes, marveč tudi na jutri. Na posledice. - Dobra stranka ne pušča za sabo posledic. Je ladja, ki valovi za sabo ravno ideološko brazdo. - Ne poučujte me. Izbrali smo vas, sprejeli medse, ker ste to, kar ste. Mi namreč ne gledamo ne na vero ne za nacionalnost ne na... - Me potrebujete kot statista, dimno zaveso, kot številko potnega lista? - Dragi gospod Kremen! Zgodovina nas uči, da so bili v preteklosti za vse, kar se je dogajalo na Balkanu, krivi Korošec, Kidrič, Kardelj, Kocbek, Kučan... -Aha, sem poskočil v temi, zato napačno izgovarjate moje ime. Toda jaz nisem Kremen. -Saj vem, da niste! Ste pa Slovenec! Vrgel sem slušalko na vilice in zlezel v posteljo. Pod oknom, čez strehe zagrebških hiš sem zaslišal šripanje prastarega češkega tramvaja, v katerem so se drenjali in tresli zgodnji volilci v eni najbolj stabilnih držav v Evropi. IRAK / AMERIČANI NE POPUŠČAJO Vsak dan napad na iraške položaje Novi ameriški predsednik je dejal, da v odnosih z Irakom ne bo popuščal VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je dal jasno vedeti, da ne misli popuščati v odnosih do baškega diktatorja. »Nadaljevali bomo z dosedanjo politiko,« je dejal v četrtek zvečer, »to je ameriška politika.« Izjavo je dal potem, ko sta dve ameriški bojni letali odvrgli rakete in kasetne bombe na eno od baških raketnih iz-strelišč na severu države, kjer velja prepoved poletov za baška letala.Tudi v petek je na istem območju ameriško letalo izstrelilo nekaj raket na eno od rake- tnih izstrelišč, in to šele potem, ko se je znašlo v baškem radarskem snopu, baški predstavniki pa so v petek izjavili, da bodo kljub omenjenim napadom ameriških letal spoštovali enosbansko premirje, ki so ga razglasih v sredo, na dan Clintonovega ustoličenja v Beli hiši. V Bagdad je iz Bahreina, kjer so nastanjeni vsi stro-kovnjaki ZN, zadolženi za pregled in uničevanje iraškega orožja za množično uničevanje, pripotovala 52-članska skupina stroko-vnjakov za pregled iraške oborožitve. V skupini so tudi strokovnjaki za kemično orožje. V eni od bagdadskih bolnišnic je v petek umrla še tretja žrtev ameriške manevrime rakete, ki je v nedeljo zadela objekt v predmestju Bagdada, ki naj bi bil po ameriških bditvah del pogona za proizvodnjo jedrskega , orožja, bačani pa bdijo, da je šlo le za manjšo sbojno tovarno. Po iraških podatkih je v obnovljenih ameriških napadih na Irak umrlo 46 ljudi. Vsaj štirje od njih so bili civihsti. (Reuter) Barbara Kramžar ČETRTEK - Trideset let je minilo od zgodovinskega sporazuma o prijateljstvu med napadalko iz druge svetovne vojne Nemčijo in njeno žrtvijo Francijo. Mitterrand in Kohl sta obletnico počastila podobno zgodovinsko. Francoski in nemški generali so namreč s poveljnikom zveze Nato podpisali sporazum o sodelovanju. Ob viharnih dogajanjih na jugu in vzhodu stara celina še najmanj potrebuje dve vojski in desetine politikov, ki se ne morejo dogovoriti, kaj naj ukrenejo. SREDA - V brezhibnem slogu ameriških političnih veselic je prisegel novi predsednik Bill Clinton. Državljani malce utrujene supersile so ga pozdravili kot upanje za boljše življenje doma in za nov vzpon »american way of life« v svetu. A najbrž samo do prvih razočaranj, kajti gospodarske, socialne in mednarodne težave, ki že čakajo v ovalni dvorani Bele hiše, bodo od Američanov zahtevale tudi veliko odrekanja. Ce jim bo Clinton ponudil kaj več, pa bodo račune plačevali prihodnji predsedniki, tako kot bo sam poravnaval račune uničenja komunizma pod Reaganom. TOREK - Na Palah so se zbrali poslanci t.i. parlamenta bosanskih Srbov, da bi razpravljali o mirovnem načrtu za BiH. Po dveh dneh so se uklonili dramatičnim pozivom Radovana Karadžiča, naj sprejmejo mirovni načrt. Ta daje Srbom manj ozemlja, kot pa bi si želeli, daje pa jim samostojnost in preprečuje mednarodno posredovanje, je prepričeval Karadžič. Ker so ga poslušali, bodo Srbi v Ženevi pogajalsko močnejša od Muslimanov in Hrvatov, ki so se pri Gornjem Vakufu spopadli za ostanek bosanske potice. Tudi hrvaški predsednik v Bosni noče zaostajati za svojim srbskim vzornikom. PONEDELJEK - Američani so s svojimi zavezniki že tretjič v tednu dni napadli Irak. Po bombardiranju raket ob 32. vzporedniku in pošiljki manev-rirnih raket na domnevni jedrski kompleks v bližini Bagdada so v ponedeljek spet udarili z letali. Zad- nji pozdrav odhajajočega ameriškega predsednika Busha naj bi iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu nazorno pokazal, naj se ne norčuje iz ukazov Združenih narodov in Združenih držav, ki hočejo imeti na Bližnjem vzhodu relativni mir in nizke cene nafte. NEDELJA - Po trditvah Američanov se človekoljubno vojaško posredovanje za nahranitev lačnih Somalcev približuje koncu, zato so napovedali postopen umik. Na ozemlju te nesrečne afriške dr- žave so postavili osem velikih centrov za razdeljevanje pomoči, somalske fevdalne gospodarje pa prisilili, da so sedli k pogajanjem. Nihče pa ni odgovoril na vprašanje, kaj bo, če se bodo Somalci spet stepli med seboj in zakaj si nekatera druga krizna žarišča, kjer umirajo desetti-soči, ne zaslužijo podobnih aken. ODNOSI MED HRVAŠKO IN SLOVENIJO BOSNA IN HERCEGOVINA NOVICE Hrvaški načrti v Piranskem zalivu Napovedi zaostrovanja zaradi morske meje? REKA - Na Hrvaškem so vse pogostejše in vse glasnejše zahteve, da mora nova država, v nasprotju z nekdanjo SFRJ, ki tega ni storila, razglasiti gospodarski pas morja na svojem delu Jadrana. Ce bo do tega prišlo, bo precej manj odprtega morja za slovenske ribice. Gospodarsko območje se bo razprostiralo znatno dlje od hrvaškega teritorialnega morja, ki zajema 12 milj široki pas, gledano od obalne oziroma otoške Črte. Sedanje politične in vojne okotišCi-ne ter dejstvo, da še nobena država ob Jadranskem morju ni razglasila izključnega morskega gospodarskega območja, uradni Zagreb silijo k opreznosti. Dva hrvaška strokovnjaka za mednarodno pomorsko pravo - dr. Davorin Rudolf in dr. Vladimir Djuro De-gan - pa si že vec let prizadevata, da bi tudi v Jadranskem morju opredeliti gospodarska oomoCja za izkoriščanje morja. Dr. Rudolf je tudi vodja hrvaške državne komisije za razmejitev, dr. Degan pa je zelo dejaven v komisijah za razdruževanje in pravico do nasledstva premoženja nekdanje Jugoslavije. Nekdanja Jugoslavija je želela že v gibanju neuvrščenih enostransko razglasiti morski pas, ki ima sta- obmocje. Zdi se, da je nasprotovanje Italije, ki je želela, da v Sredozemskem morju ne bi določali gospodarskih pasov, zaviralo Vzhodni del Jadrana, ki večinoma pripada Hrvaški, je bogatejši z ribami kot italijanska obala. Na Hrvaškem od Sariniča zelo glasno zahtevajo, naj skuša »izsiliti« cestne koridorje od Trsta do Reke in do avstrijske meje Cez Maribor do Zagreba. Dr. Degan zagovarja prehodno obdobje, v katerem bi ribici drugih držav lahko še naprej lovili ribe v hrvaškem gospodarskem pasu brez omejitev in odškodnin. Zelo moCno se temu upirajo hrvaški ribici, ki zatrjuje- Goran Moravcek prizadevanja Beograda. Hrvaški analitiki zdaj ugibajo, koliko bi Italija nasprotovala zagrebškim prizadevanjem, zelo vprašljivo pa je obnašanje Slovenije. Med obema državama namreč obstajajo odprta vprašanja meje, brez tega dogovora pa ni mogoče razglasiti morskega gospodarskega območja, ne da bi to povzročilo ostre slovenske reakcije. Gospodarski pas ali izključno gospodarsko območje, je lahko skupaj s teritorialnim morjem oddaljeno največ 200 milj od izhodiščne Črte. Jadransko morje je tako ozko, da obalnim državam ne dopušča polne širine gospodarskega pasu, pomembno pa je, da v skladu z mednarodnim pravom sleherna obalna država, se pravi tudi hrvaška (ki o tem zelo resno razmišlja), lahko enostransko razglasi gospodarsko območje. V nasprotju s teritorialnim morjem, kjer obalna država uživa polno suverenost v pasu 12 milj, pa je v gospodarskem pasu dolžna dovoliti tudi drugim državam, da ta uporabljajo. Pred kra1 je Hrvaška sprejela svoj zakon o koncesijah, zato zdaj ne obstajajo vec objektivne ovire za razglasitev gospodarskega območja na Jadranu, saj bodo zainteresirane države, predvsem Slovenija in Italija, na podlagi koncesij lahko lovile ribe v te področjih. a pas atkim teh jo, da tuji ribici, zlasti italijanski, s svojimi mrežami »orjejo« morsko dno in uničujejo rastlinski in živalski svet. Nobenega dvoma ni, da bi razglasitev gospodarskega območja na hrvaškem delu Jadranskega morja dolgoročno pripeljala do zmanjšanja slovenske in italijanske ribiške flote. Zagotovo bo Hrvška zelo kmalu izrabila priložnost, ki temelji na konvenciji Združenih narodov o morskem pravu iz leta 1982. Seveda pri tem ostaja upanje, da se to pravo ne bo izrodilo v nov meddržavni spor jadranskih sosed. Do kje hrvaško morje? (Foto Srdjan Zivulovič/TRIO) Šele po Ženevi se splača boriti Od našega posebnega poročevalca Ervin Milharčič Hladnik TRAVNIK - V Bosni si podajajo ženevski zemljevid razdelitve BiH na deset provinc kot zdravniški test za barvno slepe. Grafična podlaga je vedno enaka, vsaka od treh nacionalnih skupin pa na njem vidi drugačen zemljevid. Vsaka od provinc je dodatno razdeljena v vec drobno šrafi-ranih podprovinc, kjer so posebej označena področja z večinskim muslimanskim, večinskim hrvaškim in večinskim srbskim prebivalstvom. Področja, kjer je ena nacionalna skupina zastopana z vec kot polovično večino, pa so še pose- relativna. Da bi bile stvari še bolj zapletene, vsi operirajo s predvojnimi podatki ki ne ui Mesto, v katerem je pred vojno živelo skoraj za tretjino veC Muslimanov kot Hrvatov, z begunci pa se je število Muslimanov povzpelo cez polovico, so v Ženevi dodelili hrvaški provinci. Hrvaška in muslimanska organizacija sta se doslej tolerirali. Z odkritimi spopadi med hrvaškimi in muslimanskimi enotami le 30 kilometrov vzhodno od mesta v Gornjem Vakufu pa je še tistih nekaj skupnih struktur, ki jih je mesto imelo, zaCelo ponikati pod težo medsebojnih obtoževanj. Razdelili so si vse, tudi begunce. Hrvaški župan Željko Pervan pravi, da le-pne države, na ka- galne skupn tero se sklic ga musL valstva. Na ozemljih, ki jih niso zasedli Srbi, so zdaj Muslimani in Hrvati v vedno bolj napetih odnosih, ker se bojijo, da bodo prišli pod jurisdikcijo druge nacionalne skupine. Da gre za razdelitev BiH na tri nacionalne države, nihče vec ne dvomi. Dokler ženevska konferenca ni proizvedla zemljevida bodoče državne ureditve, so bile meje med temi državami abstraktne. Ženevski zemljevid pa je postavil meje, za katere se splača boriti. V Travniku se je mesto razdelilo na dvoje. Ima dve vojski, dva štaba, dva župana, dve vladi in dve logistični organizaciji. tero se sklicujejo Muslimani, ni veC, vojska BiH pa je evfemizem za muslimanske oborožene sile. Njegov muslimanski protižupan Muhamed Curie pa pravi, da je on edina legalna oblast v mestu. Da sploh ne gre za vprašanje organiziranja lokalne uprave, ampak za velikohrvaške ambicije, ki hočejo jugozahodni del Bosne in Hercegovine priključiti republiki Hrvaški. Oba župana uradujeta v stavbi nekdanje skupščine občine. Hrvaški v prvem nadstropju, muslimanski v tretjem. V hrvaškem nadstropju se jim zdi ženevska konferenca božji blagor in vsa trenja v mestu pripisujejo nerazumnosti Mutima-nov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so izgubiti vojno. »To, kar se dogaja v Gornjem Vakufu, je odraz Ženeve. Muslimani noCejo sprejeti položaja, ki sta ga predlagala evropska skupnost in Združeni narodi, da morajo živeti v hrvaškem kantonu. To ni incident, ampak načrtno upiranje dejstvu, da so nekatera mesta z večinskim muslimanskim prebivalstvom dodeljena hrvaškim provincam.« Curie pa za Ženevo pravi, da je še ena zarota proti Muslimanom. »Zemljevid, ki so ga izdelati v Ženevi, je kombinacija nacionalnega zemljevida Bosne in Hercegovine in zemljevida vojaško osvojenih ozemelj. Predele, kjer je večinsko prebivalstvo hrvaško, so dodeliti Hrvatom. Ozemlja, ki so jih vojaško osvojiti Srbi, so dodelili Srbom. Od področij, ki so večinsko muslimanska in jih Srbi niso zasedli, so potem pravično razdeliti nekaj Hrvatom in nekaj Srbom.« O Srbih, ki so le nekaj kilometrov pred mestom in občasno nanj pošljejo kakšen topovski izstrelek, skoraj nihče ne govori. Tista vojna je že izgubljena. V zahodnem delu osrednje Bosne svoje sile zdaj merijo le še Hrvati in Muslimani. V Gornjem Vakufu so s posredovanjem britanskega bataljona ZN skleniti premirje in danes je bilo v mestu slišati samo še občasno obstreljevanje lahkih pešadijskih orožij. Zato pa je do novih napetosti prišlo v vasi BusovaCa ob cesti, ki iz Travnika pelje proti Sarajevu. Pred nadaljevanjem ženevske konference ŽENEVA, SARAJEVO - Iz urada predsedujočih mirovne konference o nekdanji Jugaviji so sporočili, da se bodo nadaljevanja pogovorov udeležili vsi povabljeni, Dobriča Cosič, Slobodan Miloševič, Momir Bulatovič, Radovan Karadžič, Franjo Tudman, Mate Boban in Alija IzetbegoviC. Mirovni načrt za BiH, ki sta ga sestavila predsedujoča konferenci o nekdanji Jugoslaviji lord Owen in Cyrus Vanče, ima tri dele. V prvem je devet točk ustavnih načel. Drugi del vsebuje zemljevid BiH, razdeljene na devet avtonomnih kantonov po etničnih, geografskih, gospodarskih in zgodovinskih kriterijih. V tretjem delu pa so navedeni pogoji za premirje. Sporazum, ki obsega 19 strani, predvideva zaustavitev vseh sovražnosti, ponovno vzpostavitev infrastrukture, sprostitev prometnih poti, ločitev oboroženih sil, demilitarizacijo Sarajeva, nadzor nad mejami in vrnitev obrambnih sil na vnaprej določena območja. Da se sprte strani ne strinjajo z omenjenim načrtom, dokazujejo hudi spopadi po vsej BiH. Spopadi med pripadniki HVO in vojske BiH v Gornjem Vakufu se nadaljujejo. Topništvo vojske BiH je napadlo vec hrvaških naselij na tem območju, najhuje je bilo v mestu Tmo-vaCa. Vse veC spopadov med Hrvati in Muslimani je tudi na območju Travnika. Najhuje je v Mostarju, ki so ga srbske sile po 40 dneh premirja v petek zopet napadle. (Reuter) Obsodili ustanovitelje Dubrovniške republike DUBROVNIK - Svet vojaškega sodišča splitskega operativnega območja je v Četrtek v Dubrovniku obsodil na zaporne kazni pet oseb. Obtožnica jih je bremenila, da so pred dvema letoma hoteli ustanoviti Dubrovniško republiko, ki naj bi se odcepila od Hrvaške in se pridružila drugi državi. DubrovCana Aleksandara Apolonija je svet obsodil na 12 let zapora, Iva Langa na 10, Mirka VujaCiCa na 3, Blaža Zlopašu na 6 in Mira Bratoša na 3 leta zapora; vsi so iz Cavtata. Pred sodiščem je bil samo Bratoš, medtem ko so drugim sodili v odsotnosti. Šestega obtoženca Uglješa Joviča so oprostili. Bratoš je zanikal navedbe obtožnice in zatrjeval, da se je zavzemal samo za demilitarizirano in avotno-mno Dubrovniško republiko, ki bi sodila k Hrvaški. Za republiko kot takšno pa naj bi se po Bratoševih trditvah zavzemali nekateri pripadniki prosrbske Narodne stranke, visoki oficir KOS, Aleksander Apolonijo in Ivo Lang. (MOREL) Petinsedemdesetletni predsednik Makedonije Kiro Gligorov je doslej dokazal, da je atipičen politik na Balkanu, kjer znova vre. Človek, ki ni nagnjen k težkim besedam, ampak prej k strpnemu grajenju odnosov v tej novi balkanski državi, za katero je Ta-deusz Mazovviecki ugotovil, da je »etnični sod smodnika« (z znatnim številom Albancev, a tudi drugih manjšin: Turkov, Romov, Vlahov, Srbov), kakor tudi pri iskanju možnosti za sodelovanje s sosednjimi državami: z Grčijo, Bolgarijo, Albanijo in tudi s Srbijo. V političnem obzorju Gligorova vojna ne obstaja kot možnost reševanja političnih vprašanj. Informacije o tem, da se »Makedonija hitro oborožuje«, demantira v celoti. Odkar se je pred letom dni z makedonskega ozemlja sporazumno umaknila nekdanja JNA, ni Makedonija kupila niti ene same puške, nobenega topa, kot pravi sam. Hkrati dodaja, da ima Makedonija na voljo orožje nekdanje teritorialne obrambe, tega pa je dovolj, da lahko nadzoruje meje. »Z orožjem ne moremo doseči ničesar. To bi pomenilo smrt za Makedonijo, saj bi vojna na tem ozemlju pripeljala tudi do biološkega uničenja naroda. Ce je iz Bosne, ki je nekdaj imela več kot milijon prebivalcev, odšlo pol milijona ljudi, kaj bi to šele pomenilo za Makedonijo, ki ima pol manj prebivalcev,« se sprašuje Gligorov. MAKEDONSKI PREDSEDNIK KIRO GLIGOROV Človek, ki ne mara nasilja, na sodu smodnika ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Marjan Kos / Skopje Zaradi nasprotovanja Grčije, ki zahteva spremembo imena makedonske države, Makedonija že več kot leto dni Čaka na širše priznanje mednarodne skupnosti. Po Evropski skupnosti se podobna situacija ponavlja tudi v Varnostnem svetu ZN. Vaša prošnja za sprejem v Združene narode nikakor ne pride na dnevni red Varnostnega sveta. Kljub temu pa so zaceli tudi Grki deloma popuščati; pripravljeni so namreč ta problem rešiti z novo arbitražo. Vi tega ne sprejmete. Kaj so vam priporočili, ko ste se minuli petek pogovarjali z generalnim sekretarjem ZN Galijem v Parizu? Gospod Gali mi je rekel, da se zaveda, da formalno ne moremo sprejeti nove arbitraže. A tudi tisto, kar je predlagal, je spet svojevrstno posredništvo pri izumljanju imena, ki bi bilo sprejemljivo tako za makedonsko kot za grško stran. Tudi Ce bi pri tem sodelovala sopredu-joCa Ženevske konference, Mednarodno sodišče v Haagu oziroma kdo tretji, bi to konec koncev pomenilo samo novo arbitražo. Sam pa sem prepričan, da sprejem določene države ne more pogojevati njene politike, Ce je ta država sposobna izpolnjevati obveznosti iz Listine ZN. Potemtakem Makedonija izpolnjuje oba pogoja in vse je rešljivo v petih minutah, kot se je to zgodilo v primeru Češke in Slovaške. Po drugi strani pa že obstaja arbitražna komisija, ki jo vodi predsednik Ustavnega sodišča Francije Badinter, komisije, ki jo je ustanovila sama Evropska skupnost tudi s sodelovanjem Grčije in je že povedala svoje stališče; po njem je Makedonija že pred letom dni izpolnila vse pogoje za mednarodne priznanje. Ne moremo pristati na novo arbitražo, saj bi to pomenilo novo negotovost za makedonski narod. Ob vsem tem pa naj bi se odločalo tudi o njegovem imenu in priimku. Tega si ne more dopustiti noben narod, saj je njegova naravna pravica, da se imenuje tako, kot se sam želi imenovati, kar pomeni, da v Makedoniji nima nihče mandata, da bi o tem odločal - ne predsednik države ne parlament. Ali mislite, da so zadrege v Varnostnem svetu posledica groženj, ki so prihajale iz Aten in zatrjevale, da bi sprejem Makedonije v ZN s tem imenom »destabiliziral položaj« na jugu Balkana? Ali bi bila Grčija res pripravljena stopiti v vojno? V ozračju, ki je nabito z emocijami, bi jo to lahko pripeljalo tudi do spopada z drugo Članico Nata, s Turčijo, kar vsekakor ni v interesu same Grčije, ki ima tudi brez tega veliko sporov s sosedi okrog sebe. Ce je bil to zgolj pro-pagandno-politicni grški trik, ali ne mislite, da podobno velja tudi za tezo makedonske po- litike, da bo »neprizna-nje Makedonije destabiliziralo to področje« in v končni konsekvenci posledično pripeljalo tudi do vojne na njenem ozemlju? Ce bo Makedonija dalj Časa ostala nepriza- na s strani širše mednarodne skupnosti in se ne bo normalno vključila v Mednarodno skupnost, da bi bila tako zaščitena njena suverenost, lahko pride do konflikta. Se posebej na Balkanu, in to zaradi apetitov, ki jih poznamo iz preteklosti. Ce se med seboj povežejo odprti problemi Makedonije in odprti problemi v njeni neposredni soseščini na Kosovu, potem je nevarnost nove vojne na Balkanu veliko večja, kot Ce bi se zgodilo nasprotno. Iz katere smeri menite, da Makedoniji grozi najveCja nevarnost? Očitno je, da nekatere sile v Srbiji že pripravljajo teren za destabilizacijo Makedonije. V srbski vasi Kučevi-šte Šešelj že ima svoje organizacije, vzklikali so Arkanu, hkrati pa tudi: »To je Srbija«. Izkušnja nas uci, kam je to pripeljalo v bližnji preteklosti, a tudi sicer tega ne bi prenašala nobena država. Kljub temu se naša policija ni neposredno spopadla s tamkajšnjimi prebivalci. Preprosto so prišli, sneli te slike in odšli. O odnosu makedonske države do srbske manjšine navsezadnje dovolj govori tudi objava na makedonski televiziji, kjer lahko opazite veliko srbskih priimkov. V kioskih je mogoCe kupiti ves srbski tisk. Potem so seveda v Makedoniji tudi šole, v katerih poteka pouk v srbščini. Po drugi strani pa nimajo Makedonci nobene šole v svojem je- ziku v Srbiji, vendar iz tega ne delamo problema, ker menimo, da ne gre zaostrovati odnosov. Naše načelo je - sesti za mizo in se na meddržavni ravni dogovoriti o položaju srbske manjšine v Makedoniji in naše manjšine v Srbiji. Od vodje poslanskega kluba Albancev v makedonskem parlametnu sem izvedel, da so nekateri makedonski politiki obljubili, da se bodo v primeru razširitve vojne, Ce bi ta zajela Kosovo in Makedonijo, solidarizirali z Albanci. Ne gre za nobeno obljubo. Vsi skupaj v Makedoniji, Makedonci, Albanci, Turki in drugi pripadniki narodnostnih manjšin, smo dolžni braniti to državo, saj je to država vseh njenih državljanov. Pojav Makedonije kot političnega in državnega dejstva je marsikoga po svetu »presenetil«. A zdaj, ko se je že pojavila, del inteligence, ki je nagnjena h geopolitičnim spremembam, meni, da obstajata dve opciji za ureditev prostora na balkanskem jugu. Ena menda francoska, vidi Makedonijo v srbsko-grški interesni sferi, druga pa je prepričana, da bi bilo za Makedonijo najbolje, Ce bi se znašla v nekakšni skupnosti, kakršna je na primer evropski Beneluxs, ki bi zaobse-gala tudi Bolgarijo in Albanijo. Geopolitika in njene variacije na »makedonsko temo« niso nobena novost. Makedonski narod se že 130 let bori za svojo neodvisnost in lastno državo. Ta država obstaja že 50 let in v vseh Ustavah povojne Jugoslavije so jo obravnavali tako kot tudi druge republike, kot državo. Pravzaprav je bil vrstni red tale: 2. avgusta 1944 smo na Avnoju najprej razglasili neodvisnost, potem pa smo sprejeli sklep, da se pridružimo jugoslovanski federaciji. Danes noCemo nic drugega kot mednarodno priznanje te subjektivitete države, ki obstaja že pol stoletja. To vedo vsi tisti, ki govorijo o »presenečenju« in to mogoCe počnejo iz slabe vesti. Okrog Makedonije sta bili dve balkanski vojni. Zanimivo je, da je bil po prvi svetovni vojni v zraku tudi italijanski predlog, naj se »makedonsko vprašanje« reši z avtonomijo. Vse kombinacije, ki se tudi danes pletejo okori Makedonije, imajo svojo zgodovinsko genezo. Vse, kar smo naredili, smo dosegli na legitimen in legalen naCin, po miroljubni poti. Tisto pa, kar se v zvezi z Makedonijo dogaja v Evropski skupnosti in Združenih narodih, je ostanek tega balkanskega viharja, ki pojenjuje. Treba je pač sprejeti stvarnost, ta pa govori, da smo država, da smo poseben narod. To je pogoj za mir na Balkanu, mednarodna skupnost pa mora to priznati, saj je vse, kar smo v Makedoniji storili, v skladu z njenimi praviri. Sobota, 23. januarja 1993 NOVICE Marjan Podobnik zanika obtožbe predsedstva NDS LJUBLJANA -»Z nemajhnim presenečenjem sem prejel vest z včerajšnje novinarske tiskovne konference, kjer je bilo rečeno, da sem se mimo pogajalske skupine pogovarjal s posameznimi občinskimi odbori NDS in s tem otežil razmere v NDS, pa tudi odnose med SKD in SLS.« Te besede je v svoji izjavi za javnost zapisal prvak SLS Marjan Podobnik. V njej zatrjuje, da ni imel nobenih pogovorov s katerimkoli odborom NDS, da pa je večje Število posameznikov in skupin iz vrst NDS zlasti v zadnjem obdobju izrazilo interes za vključitev v SLS. Marjan Podobnik odločno zavrača, kot sam pravi, »pavšalne kritike« na njegov raCun v zvezi z združevanjem desnosredinskih strank. Izjavlja, da je glede teh vprašanj pripravljen na kakršnokoli javno soočenje, saj po njegovem mnenju elani sveta NDS niso dovolj vsestransko obveščeni o dogovorih glede sodelovanja in povezovanja desnosredinskih strank. (B. K.) Predstavnik Demokratične stranke levice na obisku pri SDP LJUBLJANA -Piero Fassino se je s elani SDP pogovarjal o odnosih med strankama, med Slovenijo in Italijo in o vojni v nekdanji Jugoslaviji. Kot je povedal v. d. predsednika SDP Peter Bekeš, je ta stranka poudarila, da je treba v odnosih med državama nadgrajevati osimske sporazume. Gostu pa so izrazili tudi nezadovoljstvo zaradi neučinkovitih ukrepov Združenih narodov in Evropske skupnosti pri reševanju krize v nekdanji Jugoslaviji. ( STA) __________PARLAMENT / PREDSTAVITVE_______ Na kratko: o aferah, jezikih in dušah... Vsi so bili za ministrske kandidature, toda z zadržki Ivanka Mihelčič, Mija Gačnik, Boštjan Lajovic sluškovanju, saj to od obrambnega ministra ne bi pričakoval ter ali meni, da je naredil napako? Ciril Ribičič (ZL) pa je Janšo vprašal, ali bi na njegovem mestu glasoval za ponovno kandidaturo človeka, ki je kot obrambni minister uporabil zaupne podatke, s katerimi je povzročil politični konflikt? Janez Janša se je tudi tokrat največkrat spušCal v »ofenzivne« polemike. Sicer pa je nekajkrat povedal, da ni razkrival podrobnosti prisluškovanja in da ni zlorabljal polo-žja za politične obračune. O aferah znotraj ministrstva je dejal, da potekajo nekateri preiskovalni postopki in da bodo zadeve sankcionirali, ko bodo za to imeli dokaze. O Neslovencih je dejal, da je v TO le 330 Častnikov in podčastnikov, ki so nekoC bili pripadniki JLA, od tega kar 75 odstotkov Slovencev. Denarja za obrambo je res malo, toda puche so kupovali, ker so primerni in tudi zato, ker je od teh nakupov imela koristi tudi Slovenija. Ob pojasnjevanju koncepta parlamentarnega nadzora nad delom varnostnega organa v okviru obrambnega ministrstva pa je povedal, da so poročilo o Kandidat za obrambnega ministra, Janez Janša, je vCeraj sicer dobil potrebno soglasje začasne komisije državnega zbora za področje notranjih zadev, obrambe, pravosodja in uprave, toda na način, ki bo v kroniki rojevanja novega slovenskega parlamenta zagotovo ostal zabeležen kot nekaj farsi podobnega. Po zapletih se je udeležil glasovanj o lastni kandidaturi in jo podprl. Neodločen izid glasovanja je nato razrešil predsednik komisije, ki si je po lastni razlagi poslovnika prisvojil še en glas.Tako je komisija z izzidom 6 : 5 podprla Janševo kandidaturo. Pred tem pa je kandidat za obrambnega ministra prestal dolge minute dobesednega zasliševanja. Nekateri poslanci namreč niso bili zadovoljni z Janševim nagovorom v stilu ugotovitve, da je obramba pac najzahtevnejši državni sistem, ki je bil postavljen v minulih dveh letih, in sicer ob trikratnem zmanjševanju denarja zanj. Jelinčič mu je tako očital, da kot bodoči minister sploh nima koncepta obrambe in tudi sicer mu je očital posplošeno vizijo bodočega dela. Konkretno pa ga je zanimalo število Neslovencev v TO, kdaj bo TO preimenovana v Slovensko vojsko, kako je Janša ukrepal ob javnem razkrivanju slabega dela njegove obveščevalne službe, predvsem pa ob dejstvu, da iz obrambnega ministrstva curljajo podatki. Zanimalo ga je tudi, zakaj ob pomanjkanju sredstev ministrstvo nabavlja draga terenska vozila znamke puch in podobno. Dragan Černetič (LDS) je spraševal, s kakšnim motivom je Janša pisal o pri- Janez Janša - s starim načinom komuniciranja v novo vlado? (Foto/TRIO) Kandidat za zunanjega ministra Lojze Peterle je uspešno prestal včerajšnjo parlamentarno preizkušnjo, kljub »vročim« vprašanjem (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO) delu poslali predsedniku parlamenta že v začetku leta 1992, da do danes o njem Se ni nihče razpravljal oziroma še vedno leži v zaprti kuverti v predalu zdajšnjega predsednika državnega zbora. Dokaj pestro pa se je vCeraj zaCela tudi predstavitev kandidata za zunanjega ministra, Lojzeta Peterleta, pred začasno komisijo za področje mednarodnih odnosov. Se pred Peterletovo uvodno besedo je Dimitrij Rupel predlagal, naj poteka predstavitev v tujem jeziku, saj bo kandidat moral veliko komunicirati s tujino. Ta predlog ni bil sprejet, pa tudi na naslednje Ruplovo vprašanje, katere tuje jezike kandidat sploh govori, ni bilo odgovora. Peterle je menil, da so njegove ključne reference za to mesto poznane že iz Časov, ko je bil predsednik vlade. FIkrati pa je izrabil priložnost, da izrazi zahvalo in spoštovanje dosedanjemu zunanjemu ministru, delo ministrstva za zunanje zadeve pa je na splošno ocenil za zelo uspešno. Trenutek je izrabil tudi Jožef Skolc, saj je Peterleta spomnil na predvolilne izjave, da zunanje ministrstvo deluje katastrofalno. Toda Peterle se je znašel in dejal, da je v njegovi oceni poudarek na besedni zvezi »na splošno«... Komisija je na koncu ocenila kandidatovo predstavitev za ustrezno. Kandidat za šolskega ministra dr. Slavko Gaber je svoj nastop zaCel s parafraziranjem Maxa VVebra. Umestil se je med ljudi, ki verjamejo, da v Sloveniji nastopa Cas za neobremenjeno in umirjeno vzpostavitev nove strukture. Politika se dela z glavo in ne z drugimi deli telesa ali z dušo. Ravno odsotnost duše pa je zbodla dr. Janeza Podobnika, ki si brez nje politike ne more zamisliti. Daljši teoretski disput je preprečilo pomanjkanje Časa, ostalo je le pri Aristotelovem in Machiavellijevem razumevanju duše in Podobnikovem deljenem mnenju glede podpore Gabrovemu ministrovanju. Podobnik je s tem odprl prastaro dilemo o odnosu med vzgojo in izobraževanjem oziroma ideloškosti šole, vendar včerajšnja predstavitev ni bila prava priložnost za razprave o tem. Več denarja za znanost in kulturo Znanost je gibalo razvoja v svetu, je dejal na današnji predstavitvi kandidat za ministra za znanost in tehnologijo Rado Bohinc. Poudaril je, da je treba zato nujno razvijati osnovna in dodatna znanja. Zavzel se je tudi, da zaCne država vlagati v znanost in njen razvoj, saj je doslej v znanost vložila premalo. Tej dejavnosti smo namreč namenili komaj 0, 5 odstotka domačega bmto dohodka. Podobno usmeritev namerava začrtati tudi kandidat za novega kulturnega ministra Sergij Pelhan, ki je prav tako govoril o kroničnem pomanjkanju denarja, potrebnega za razvoj kulture. Sicer pa je dejal, da se bo zavzel za ureditev davčne pob tike v kulturi, za zaščito avtorskih pravic, za odnos do mecenov. Letos bodo omogočiti snemanje kar štirih celovečernih filmov. ____________NOVA VLADNA KOALICIJA______ V vladi tudi SDSS ZL pa pravi, da bo o sodelovanju v vladi še enkrat premislila Tanja Starič Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Jože Pučnik so vCeraj podpisati aneks h koalicijski pogodbi med LDS in SKD, v katerem je v prvem členu prevideno, da SDSS pristopa k sporazumu med obema strankama in da sprejema vsa njegova določila. V drugem je določeno, da se pogodba odslej imenuje Sporazum o skupnem delovanju LDS, SKD in SDSS v vladi dr. Janeza Drnovška. V tretjem, zadnjem Členu pa je zapisano, da mora mandatar za obrambnega ministra predlagati Janeza Janšo. S tem pa se še vedno ni končala polemika o bolj ati manj enakopravnih elanih vlade. Ivo Bizjak je na redni petkovi tiskovni konferenci SKD dejal, da sta sporazuma o sodelovanju krščanskih demokratov in strank združene liste po kvaliteti, oziroma po tem, kaj urejata, različna. SKD in LDS sta podpisala koalicijski sporazum, med LDS in ZL pa gre za sporazum o vključitvi ministrov liste v vlado. Bizjak je menil, da je veliko število ministrskih stolčkov združene liste morda cena za to, da ZL fomalno ni v koaliciji. Tiskovno konferenco je sklicala tudi združena tista, ki trdi, da so enakopraven partner v vladi in da se zdaj njihova pogodba tudi uradno imenuje Sporazum o medsebojnem sodelovanju. Peter Bekeš pravi, da gre za »zvezdasto« sestavo koalicije. Njeno središče je LDS kot najmočnejša stranka, ZL in SKD pa sta njena kraka. Za- to bi moral, da bi ohranil ravnotežje, mandatar podpisati loCeni sporazum tudi s socialdemokrati. Dejstvo, da je SDSS pristopila k pogodbi med SKD in LDS, pa lahko pomši ravnovesje v razmerju sil vladne koalicije, zato bo združena tista »ponovno proučila pogoje za sodelovanje v vladi«. Združeno tisto tudi moti, da namerava Drnovšek imenovati še drugega podpredsednika (Davorina Kračuna), Čeprav je po zakonu v vladi lahko samo eno podpredsedniško mesto. Ta »zaskrbljenost« združene tiste je seveda logična -s prihodom Janše se bo namreč zagotovo okrepil desni pol v vladi. Imenovanje liberalnega demokrata in mi- nistra za ekonomske odnose Kračuna za podpredsednika pa bi lahko pomenilo, da bo ta v praksi »nadrejen« ministru za gospodarstvo in članu ZL Maksu Tajnikarju. Prevelika samostojnost ministra LDS lahko vladne partnerice dodatno moti zato, ker bo prav ta resor odgovoren za izvedbo privatizacije. Sploh bodo »finančne zadeve« v novi vladi nekoliko drugače urejene kot v prejšnjih in bodo lahko tudi razlog za nesoglasja med koalicijskimi partnerji. Janez Janša je na primer po novem »minister brez listnice«, saj bo finanCno-raCuno-vodske službe v vladi prevzelo ministrstvo za finance, ki ga vodi Mitja Gaspari. Zu- nanja trgovina, torej gospodarski odnosi s tujino, se selijo iz zunanjega ministrstva v že omenjeno Kračunovo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Gaspari in Kračun sta seveda ministra LDS, kar dokazuje, da je najmočnejša stranka očitno vendarle obdržala ključne vladne pozicije. Sicer pa te dni politične kroge poleg ministrskih in koalicijskih kombinacij najbolj vznemirja informacija, da obstaja še ena pogodba med SKD in LDS, ki pa ni podpisana. V tej pogodbi je menda podrobno navedeno, katere »kadrovske spremembe« se bodo zgodile na nekaterih ključnih mestih, predvsem v gospodarstvu. Obe stranki sta obstoj takega dokumenta, katerega vsebino naj bi poznal silno ozek krog ljudi, zanikali. Dimitirj Rupel in Miran Potrč: zamenjani vlogi pozicije in opozicije. Kaj bo prinesel ponedeljek? (Foto TRIO) BOŽIDAR VOLJČ O SVOJI KANDIDATURI Ne politična, temveč strokovna merila Kandidat stranke zelenih, ki ni v vladni koaliciji, dobil podporo pristojne komisije državnega zbora Foto: Srdan Živulovič / TRIO Dosedanji minister za zdravstvo, druži- • no in socialno varstvo, dr. Božidar Volje iz stranke zelenih, je po včerajšnji predstavitvi dobil podporo pristojne začasne komisije državnega zbora. Je prvi minister, ki je predlani v skupščini sploh nastopil na tako imenovani predstavitvi in edini minister, ki je svojo kandidaturo in poglede na smeri razvoja ter vlogo slovenskega zdravstva v sorazmerno kratkem času predstavljal kar trikrat. Prvič, ko je na tem mestu zamenjal dotedanjo zdravstveno ministrico dr. Katjo Boh, drugič lani spomladi v prvi Drnovškovi vladi in zdaj tretjič. Dr. Volje je edini Član vlade iz stranke, ki ni v koaliciji. Ko je bil še poslanec, se je med kolegi »proslavil« kot vztrajni borec proti kajenju. Čeprav uživa ugled v strokovnih oziroma zdravstvenih krogih, v stranki in drugod, je bilo njegovo kandidiranje za ta resor še Katarina Novak zadnji dan vprašljivo, saj so bili v igri tudi demokrati. Takoj po potrditvi komisije je dr. Volje za naš Časopis pojasnil razvoj dogodkov. Ali imate soglasje svoje stranke in kaj pomeni vaš sedež v koalicijski vladi? V stranki smo se odločili, da bomo v opoziciji. Ker pa se je govorilo, da bo vlada tudi strokovna, ne samo politična, smo sklenili, da ne bomo nasprotovali, Ce bi se kakšnemu našemu elanu ponudilo mesto, ki bo predvsem strokovne narave. Razen gospoda Gošnika, kot sem zvedel danes, iz stranke doslej temu ni nihče nasprotoval. Na svojo kandidaturo gledam predvsem s strokovnega vidika. Kaj menite o tem, da je premier Drnovšek pristal na to, oziroma predlagal, da bi to področje tudi v novi vladi vodili vi? To bi morali vprašati gospoda Drnovška samega, saj se osebno z njim nisem pogovarjal o ničemer. Boste pri opravljanju svojega dela zavezani stališčem svoje stranke, torej zelenim, ko bo na primer prišlo do razhajanja mnenj glede določenih stvari? Na srečo gre za področje, na katerem težje pride do večjih razhajanj. Posebej moram poudariti, da se Čutim zavezanega tudi ekologiji, ki se vedno bolj povezuje z zdravstvom. Zato ministrstvo za zdravstvo lahko glede varstva okolja naredi zelo veliko. S tem lahko hkrati veliko prispeva tudi k imidžu stranke, ki ji pripadam. Kot elan vlade pa se Čutim lojalnega njeni politiki. Tako sem se Čutil tudi v obeh dosedanjih vladah in sem tako ves Cas svojega ministrovanja tudi ravnal. r PREDSTAVITVE / PROMET IN FINANCE h 0 davkih in povezavah Katarina Fidermuc, Mile Čuk Pred začasno komisijo državnega zbora za področje financ se je včeraj uspešno predstavil kandidat za finančnega ministra Mitja Gaspari. Že uvodoma je napovedal vrsto sprememb in novosti v davčni zakonodaji. V pripravi pa so tudi spremembe zakona o dohodnini, predvsem 7. Člen, ki govori o davčnih olajšavah.Glede vladne zaščitne politike za kmetijstvo pa je Gaspari zatrdil, da se bo zavzemal za »razumno zaščito«, kar po njegovih besedah po eni strani pomeni »subvencioniranje kmetov, ne pa predelovalne industrije«, po drugi pa »opredelitev spodnjega praga, pri katerem začnejo delovati državne subvencije.« Kandidat za ministra za promet in zveze Igor Umek je v svoji predstavitvi kot poglavitni cilj politike na gospodarskem področju omenil povezavo Slovenije s svetom oziroma integrativno vlogo vseh sistemov v naši državi.Načelo integra-tivnosti naj bi uveljavili tudi v telekomunikacijah, saj imamo na primer vec vzporednih sistemov: od RTV in PTT do elektro- in železniškega gospodarstva. Zelo pomembna je ob tem notranja reo-ganizacija, pa tudi racionalizacija in sanacijski programi v prometnih dejavnostih. V prid razvoja infrastrukture navedel pomen splošnega gospodarskega razvoja in vključevanje Slovenije v evropski prostor. Kandidat za prometnega ministra Igor Umek ni novinec med ministri (Foto:Srdjan 2ivulovič/TRIO) AVSTRIJA, KOROŠKA Sobota, 23. januarja 1993 DUNAJ / ZA SOŽITJE CELOVEC / PO TRDITVAH KOROŠKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA NOVICE Avstrija danes v znamenju strpnosti in miru Pričakujejo 100.000 ljudi Kancler VranHzky za rešitev vseučilišča v Celovcu Odloženo srečanje med Busekom in koroškimi politiki Ivan Lukan CELOVEC/DUNAJ -Današnje vseavstrijsko zborovanje proti sovraštvu do tujcev in rasizmu ua Dunaju bo eno naj-vecjih zborovanj v zgodovini druge avstrijske republike. Na zborovanju, ki bo hkrati jasen ^dgovor na Haiderjevo in svobodnjaško politiko do tujcev in poziv Avstrijcem, naj se ne udeležijo referenduma o tujcih, organizatorji Pričakujejo daleC nad 100.000 udeležencev. Število bi pa lahko naraslo na nekaj stotisoč ljudi, saj je včeraj Zveza avstrijskih sindikatov, ki ima nekaj stotisoC članov, pozvala vse avstrijske delavce, naj se danes udeležijo manifestacije na Dunaju. Nadaljnji poziv k udeležbi so izdali vsi trije predsedniki avstrijskega državnega zbora, socialdemokrat Heinz Fischer, Robert Lichal (Ljudska stranka) in celo Haiderjeva namestnica in tretja predsednica avstrijskega parlamenta Heide Schmidt! Udeleženci protestne prireditve se bodo zbrali ob 15. uri na Ballhausplat-zu, ob 16. uri je predvidena "veriga luči” na Ringu, ob 18. uri pa je na sporedu zaključno zborovanje z "morjem luči” na Heldenplatzu. Zaključno besedo pa bo imel dunajski kardinal Franz Konig. Koroška platforma "Ljudje proti sovraštvu do tujcev”, ki jo tvorijo nemško in slovensko govoreči, se bo prav tako udeležila dunajskega zborovanja ter poziva vse, da koristijo ponudbo Avstrijskih zveznih železnic, ki so v vozni red vključile posebne vlake, ki bodo ljudi pripeljali na Dunaj. Povratna vozovnica za udeležence iz Koroške stane 300 šilingov. Poseben vlak se bo odpeljal iz Beljaka ob 9.50 uri, iz Celovca pa ob 10.16. Odhod z vlakom iz Dunaja na Koroško bo ob 19.28 uri. Ivan Lukan Avstrijski zvezni kancler Vranitzky CELOVEC/DUNAJ - V odločilna pogajanja o dokončni usodi celovške univerze za izobraževalne vede se bo vključil sam zvezni kancler Franz Vranitzky. To je sporočil namestnik koroškega deželnega glavarja Peter Ambrozy. Hkrati je bilo preloženo srečanje med pristojnim ministrom Erhardom Busekom in koroškimi politiki, ki je bilo načrtovano za prihodnji ponedeljek na Dunaju. Rektor ogrožene univerze za izobraževalne vede univ. prof. dr. Albert Berger je poseg zveznega kanclerja v pogajanja pozdravil. Kot smo že poročali, je Ber- ger v razgovoru za naš Časopis pred nekaj dnevi dejal, da upa na močno in solidarno podporo ne le koroških politikov, predvsem pri prizadevanjih za ohranitev možnosti študija filozofije in pedagogike Kot smo poročali, predvideva zadnji predlog ministrstva za znanost in raziskovanje bistveno spremembo dosedanje strukture univerze. V načrtu je delitev na dve fakulteti: eno s težiščem na gospodarskih vedah, informatiki in matematiki, drugo pa za jezike, geografijo in zgodovino. Sedanje možnosti študija filozofije in pedagogike pa bi V Mladinskem domu v Celovcu so otroci predstavili prisrčno lutkovno igrico Juvitaja CELOVEC - V četrtek popoldne so se v Mladinskem domu v Celovcu predstavili mladi igralci pod izvirnim naslovom ABE-CECEDKE. Ime izvira iz društva staršev šolarjev nove dvojezične ljudske šole v Celovcu ABCC. Učenci in učenke, te šole so v popoldanskem varstvu v Mladinskem domu, tam pa razvijajo tudi zunajšolske dejavnosti. Pred leti, ko je skupina staršev v Celovcu zahtevala dvojezični pouk za svoje otroke, jih je tedanji deželni glavar VVagner zavrnil, da je Celovec nemško mesto in da nimajo nikakršne pravice zahtevati dvojezični pouk. Družina Messner je s pritožbo na ustavno sodišče uspela izposlovati drugačno odločitev in na Rennarjevi ljudski šoli zdaj že drugo leto gostuje celovška javna dvojezična šola, ki jo obiskujejo otroci obeh jezikov. Ob vztrajnem delu tako učiteljev kot vzgojiteljev in seveda ob izdatnem prizadevanju staršev, so uCenci te Sole pripravili lutkovno igrico Juvitaja po besedilu Mire Voglarjeve, priredili pa so jo sami pod strokovnim vodstvom Vaške Trobec iz Ljubljane. Otroci so nastopili sproščeno, jezikovno so bili zelo suvereni, izraz in artikulacije sta bila za to stopnjo prav zgledna. Upati je, da Juvitaja ni le enkraten utrinek in da se bo skupina razvila v stalno obliko kulturnega dela, saj Celovec že nekaj Časa pogreša dejavnost na gledališkem področju mladih. (H.V.) ukinili leta 1994 oz. leta 1998. Poleg tega naj bi iz sedanje »Univerze za izobraževalne vede v Celovcu« postala preprosto »Univerza Celovec«. Peter Ambrozy kot tudi bivši rektor celovške unvierze Giinther Hold sta vCeraj ponovno poudarila, da podpirata tako imenovani »Koroški koncept«, ki ga je izdelala celovška univerza skupaj s deželnozborski-mi strankami. Omenjeni koncept predvideva poleg ohranitve obstoječih študijskih smeri, razširitev gospodarskih znanosti, tako da bi univerzo tvorile tri fakultete,- ki bi zajele področja humanističnih ved, kulturnih ved ter gospodarskih ved in matematiko. Ambrozy je v zvezi z razpravo o celovški univerzi spomnil tudi na svojo zahtevo o visokošolski anketi o bodočnosti celovške univerze. Anketa naj bi bila protiutež sedanjim načrtom ministrstva za zano-st in raziskave, ki so usmerjeni v okrnitev univerze, ne pa v nadaljnji, perspektiven razvoj te visoke sole, je poudarjeno v izjavi predsednika socialdemokratske stranke Am-brozyja. OMV - Okoli 300 milijonov šilingov izgube! DUNAJ - NajveCji avstrijski naftni in kemični koncem OMV je leto 1992 zaključil z izgubo v višini 300 milijonov šilingov! To je vCeraj sporočilo vodstvo koncema. »NajveCjo izgubo - 1, 5 milijarde šilingov! - je koncem utrpel na področju proizvodnje umetnih snovi, toda tudi cena nafte, ki je ostala pod pričakovanji nizka, je znatno vplivala na neugoden rezultat,« je dejal generalni direktor Schenz. Lanskoletni promet OMV je znašal 80 milijard šilingov, kar pomeni, da v primerjavi z letom 1991 ni bilo bistvenega povišanja. Schenz je s tem v zvezi Ze napovedal "znatne redukcije pri osebju”, Čeprav je koncem že v letu 1992 znižal število zaposlenih za 900 na 12.500. Slab rezultat pa bodo Čutih tudi delničarji, saj je koncem znižal dividendo od 20 na 15 odstotkov. (I.L.) Štirje koroški umetniki na sejmu umetnosti v Bologni CELOVEC - Koroški umetniki Kiki Kogelnik, Meina Schellander, Alois Kochi in Valentin Oman razstavljajo svoja dela na velikem sejmu umetnosti "Arte fiera ’93” v Bologni. Sejem traja še do 25. januarja, razstava koroških umetnikov (na stijišču Judith VValker) pa je odprta od 10. do 20. ure, v ponedeljek le od 19. ure. Ustanovitev strokovne šole za varstvo okolja CELOVEC - V okrajnem mestu St. Veit/Glan (Šentvid ob Glinji) bo dežela Koroška ustanovila prvo strokovno šolo za varstvo okolja Pristojni deželni referent Hebert Schiller je v zvezi z enoletno strokovno šolo poudaril, da je ta zamišljena predvsem za specijalno izobrazbo strokovnjakov na področju varstva okolja. Doslej je tako specifično izobrazbo nudila samo strokovna šola v Gradcu na Štajerskem. Sentvidski župan Mock je povedal, da bodo s poukom zaceli že 25. februarja letos, predavanja pa bodo ob Četrtkih in petkih zveCer ter ob sobotah dopoldne (skupno 15 ur tedensko). Sola se zaključi z diplomo. Krejci novi predsednik nadzornega odbora Al DUNAJ - Nekdanji generalni sekretar avstrijske Zveze industrijalcev, Krejci, bo postal novi predsednik nadzornega odbora podržavljenega velepodjetja Austrian Industries (Al). O svoji novi funkciji je novo imenovani predsednik dejal, da je položaj velepodjetja kritičen, toda ne brezupen. Glede zahteve po privatizaciji pa je menil, da je njegovo gledanje v tem vprašanju "daleC od vseh fundamentalistienih premišljanj”. (I.L.) DUNAJ / POSLANKA ZELENIZ STOJSICEVA Narodnostne skupnosti se ne smejo zapirati Haiderju so dnevi očitno Šteti DUNAJ - Haiderju oz. avstrijski svobodnjaški stranki v Liberalni internacionali so dnevi očitno šteti! Ugledni predstavniki LI so namreč pozitivno ocenili najnovejšo izjavo voditelja avstrijskih svobodnjakov, v kateri je ta v razgovoru za dunajsko revijo ”News” naznanil, da FPO resno razmišlja, da bi sama izstopila iz tega mednarodnega združenja liberalnih strank v Evropi in po svetu. Designirani predsednik Liberalne internacionale, Britanec Steel, je ob Haiderjevi napovedi menil, da v LI trenutno ni nobene skupine, ki bi obžalovala izstop Haiderjeve stranke, saj se je le-ta razvila v "desnopopuli-sticno stranko”. Haider je v Četrtek zveCer na avstrijski televiziji ponovil svojo napoved, hkrati pa ostro napadel LI in jo označil kot "politično neobstoječo organizacijo". (I.L.) DUNAJ - Terezija Stoj-sic, poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, je v izjavi za tisk obžalovala prizadevanja Narodnega sveta koroških Slovencev in Enotne liste za ustanovitev narodnostnega parlamenta oz. etnične zbornice za koroške Slovence. »Obžalujem, da se hoCe del slovenske narodnostne skupnosti postaviti izven pluralističnega in demokratičnega sistema,« je dobesedno dejala državna poslanka in menila, da bi se koroški Slovenci z ustanovitvijo etnične zbornice sami izobčili oz. ločili od večinskega prebivalstva. Stojsiceva s tem v zvezi ostro kritizira zadržanje večinskih strank v preteklosti, saj so raz- mišljanja o "notranji emigraciji” znak za resignacijo dela narodnostne skupnosti. »K temu je moCno prispevalo izobčenje slovenske narodnostne skupnosti v preteklosti iz vseh političnih procesov,« je pou- darila govornica Zelene alternative in poudarila, da se ZAL - »tako kot gradiščanski Hrvati in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem« -zavzema za skupno odgovornost manjšine in večine. M_____________________________________PRIREDITVE Sobota, 23. januarja 1993 BILCOVS Gostilna pri Miklavžu: ob 19.30 predavanje Andreasa Pampperla o mirovnem pohodu Dunaj-Sarajevo (z diapozitivi). SMIHEL-PLIBERK Farna dvorana: ob 19.30 »Ista Aogin - Zbledele vizije - Ver-schvvommene Visionen« trojezicni recital ob 500-letnici odkritja Amerike v izvedbi gledališke skupine Višje šole za gospodarske poklice v Sentpertu pri Šentjakobu. OBIRSKO Gostilna »Pri Kovaču«: ob 20. uri Smeh v zrcalu - dve komediji Miroslava Vilharja v izvedbi igralske skupine iz Borovelj. Nedelja, 24. januarja 1993 DOBRLA VAS Rutar Lido: ob 14.00 - Dia-predavanje Mirko Srienca za društvo upokojencev »Podjuna«. TINJE / SVOJEVRSTNO KULTURNO DOŽIVETJE Slikar Kristijan Sadnikar razstavlja v prosvetnem domu v Tinjah CELOVEC - Odprtje likovne razstave mladega koroškega slikarja Kristijana Sadnikarja v Domu prosvete v Tinjah je bil pravi praznik. Le redko se na kaki verni-saži, tudi starejših in uveljavljenih umetnikov, zbere toliko obiskovalcev. To je bil pravi koroški fenomen, saj smo ob odprtju lahko srečali vso paleto obiskovalcev - od pravih poznavalcev likovne umetnosti pa do ljudi, ki so hoteli le počastiti mladega slikarja. Kristijan Sadnikar v tinjski galeriji razstavlja oljne slike, večinoma večjega formata. Umetnik je končal likovno akademijo v Ljubljani, še prej pa umetnostno šolo v Gradcu. K študiju likovne umetnosti sta ga spodbujala vodja tinjske-ga doma rektor dr. Jože Kopeinig in koroški pisatelj Janko Messner. Oba je mladi slikar seveda tudi povabil na svojo prvo samostojno razstavo. V Sadnikarjevem likovnem izrazu je, kar je nekoliko nenavadno, a ne v tem primeru, spregovoril gledališki režiser Peter Mili-tarov. Ta mladega umetnika zelo dobro pozna in ga doživlja ob večkrat- nem sodelovanju ob izdelavi in poslikavi scen za dramske uprizoritve, pri Čemer mu je bil vzor lani umrli scenograf Saša Kump. Sadnikar razstavlja predvsem krajinske slike. Njegova Črta je v večini primerov izražena s širokim čopičem,. barve so tople, žive in optimistične. Obiskovalec ima velike možnosti lastne razlage njegovih slik. S tem je nevsiljiv, širok, izrazno svoboden. Koroška slovenska likovna scena je dobila novega umetnika, ki bo zagotovo še večkrat opozoril nase. (H.V.) Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec * Grabštanj * Rožek * Šmihelj/Pliberk Beljak * Hodiše * Selo * Št. lij Bekštanj * Kotmara vas pri škocijanu * Št. Primož Bilčovs * Labot * Svatne * Struga Bistrica ob Zilji Hoče * Šteben * Tinje Brnca * Ločilo * Šentilj * Velikovec Borovlje * Miklavčevo * Šentjakob * Vernberk Čajna * Podrožca * Škocijan * Vrba Galicija * Podgorje * Šmarjeta * Železna Globasnica * Psinja vas v Rožu Kapla Goselna vas * Podklošter * Šmohor * Žrelec NOVICE ADAMANSKO MORJE / NAFTNI MADEŽ SE VEČA ZDA / OFENZIVA Sedem tisoč let star kit na vrtu BUENOS AIRES - Družina Gonzalez iz Argentine že nekaj časa deli svoj vrt s 7.000 let starim kitom. Da imajo sostanovalca so se zavedeli, ko so si hoteli na vrtu urediti bazen, pri kopanju pa so naleteli na fosilne ostanke 20 metrov dolgega kita. Takoj so obvestili najbližji naravoslovni muzej in znanstveniki so si prišli paleontološko najdbo tudi ogledati. In tam se je tudi vse končalo, saj muzej nima denarja, da bi kita preselil v La Plato, kjer bi ga dah na ogled občinstvu. Družina Gonzalez pa bo za sedaj ostala brez bazena, saj so jim prepovedali, da bi kopali naprej... Rekordna torta za kitajsko novo leto BANGKOK - Ob kitajskem novem letu so nekateri tajski kuharji kitajskega rodu spekli ogromno torto, ki tehta kar 7 ton in meri šest metrov v premeru. Kuhali in pekli so kar 40 ur in sicer v 20 pečicah, vse skupaj pa jih je veljalo 20 tisoč dolarjev. Torto bo razrezala princezinja Sakri Sirin-dam. Skočil z mosta na jogije... TEL AVTV - Kraj, ki ga je izbral, je bil videti kar se da primeren: nadvoz nad zelo prometno avto cesto, tripasovnico, po kateri dan in noC vozijo tovornjaki. Ko pa je 45-letni Bene Braq skotil z namenom, da si vzame življenje, je padel na tovornjak, ki je prevažal jogije, tako da so mu je namera izjalovila. Moškega so nato odpeljati v umobolnico. 200 tisoč dolarjev za rešitev kostanja Anne Frank AMSTERDAM - Marsikdo bi lahko mislil, da je dvesto tisoč dolarjev za rešitev enega samega drevesa odloCno preveC; nihče pa ni kritiziral odločitve amsterdamskega občinskega sveta, ki je sklenil nameniti to vsoto za rešitev 150 let starega kostanja, ki raste za hišo Anne Frank in o katerem "■j? deklica večkrat pisala v svojem dnevniku. Drevo je moCno prizadela nafta, ki se je po naključju razlila po vrtu in prepojila zemljo. Sedaj jo bodo morali odstraniti, vendar ni niti tako gotovo, da se bo drevo rešilo. Kostanj je predstavljal za Anno Frank simbol svobode in zunanjega sveta, ki ji je bil prepovedan v času, ko se je z družino skrivala pred nacisti. V svojem dnevniku, ki so ga prevedli v 55 jezikov in prodali v 20 milijonih izvodov, je Anna Frank večkrat opisala spremembe letnih Časov, ki jim je lahko v krošnji starega kostanja. Tudi danes si obiskovalci hiše-muzeja v Amsterdamu skoraj vedno ogledajo tudi drevo, ki raste za hišo. Iz ure v uro večje razsežnosti ekološke nesreče pri Sumatri Vsi upajo, da požarne bo prizadel drugih cistern sodobnega tankerja Tajska se je za sedaj oddahnila, razlitje pa skrbi malezijske oblasti Nikotin našli tudi v krvi nekadilcev Pasivno kajenje škodljivo SINGAPUR - Glasnik brodarske družbe v Singapurju registriranega tankerja Maersk Navigator, ki je po četrtkovem trčenju z nekim tankerjem brez nadzorstva in v plamenih severno od Sumatre, je moral včeraj priznati, da nafta, ki se izteka v morje, ne zgori, kot so to optimistično navajali v Četrtek. Helikopterji so včeraj ugotovili, da je naftni madež dolg več kot tri kilometre, širok pa 200 metrov. Ekološka škoda bo torej večja kot so prvotno računali. K sreči se madež še vedno nahaja kakih 50 milj od severne obale Sumatre, tako da izvedenci upajo, da se bo razgradil preden bo dosegel obalo. Kljub slabšim vestem pa so se na Tajskem odah-nili, madež namreč miruje, ker se je polegel zimski severozahodni monsun . V Maleziji pa si ne delajo utvar, če bi se monsun ponovno dvignil, bi veter naftni madež bržkone z Andamanske-ga morja potisnil v Malajski preliv in bi lahko dosegel malezijsko obalo z nepredvidljivimi posledicami za tamkajšni ekosistem. Po vsemu sodeč pa oblasti skrbijo predvsem posledice, ki bi jih jih imel tamkajšnji turizem. Za severno obalo Sumatre, kjer v bistvu Vlačilec ob gorečem »supertankerju« Maersk Navigator v Adamanskem morju pri Sumatri (Telefoto AP) ni turističnih objektov, se nihče ne meni razen naravovarstvenikov. Vsekakor pa vsi upajo, da bo narava sama poskrbela, saj se v morje izliva le nafta iz ene od 12 cistern tankerja, ki je iz Omana na Japonsko prevažal kar 189.000 tom surove nafte. Vse dosedanje izkušnje ob podob- nih razlitjih so protislovne, tako da je surova nafta še vedno popolna neznanka. Nekje se razgradi z bliskovito naglico, tako da v bistvu ni kratkoročnih posledic, drugje pa so posledice katatstrofal-ne. Izkušnje ob razlitjih v tropskih morjih so v glavnem spodbudne, ker visoka temperatura in tropsko sonce pospešita razgraditev. Tudiposle-dice na organizme v tropskih morjih so po vsemu sodeč manj dramatične kot v morjih zmernega pasu. Katastrofa pa je težko popravljiva, ko nafta doseže obalo, ker tanki sloj nafte uniči korale in skoraj vse na obalo vezane organizme. Nihče si ne upa niti pomisliti, kaj bi se zgodilo, Ce bi skoraj neizbežne eksplozije na gorečem tankerju prizadele še druge cisterne. Ze res, da je Maersk Navigator sodoben tanker, ki so ga zgradili po najsodobnejših predpisih, a Ce ne bodo cimprej ukrepali, se lahko zgodi najhujše. NEW YORK - V krvi vsakega Američana, pa naj bo to strastni kadilec ali dosleden nekadilec, je po vsej verjetnosti prisoten nikotin. To vsaj izhaja iz prvih rezultatov širokopotezne akcije ameriškega zveznega raziskovalnega centra CDC, ki pri 23000 Američanih preverja učinke aktivnega in pasivnega kajenja na človeški organizem. Ugotovitve niso spodbudne, saj so v krvi vseh dosedaj pregledanih (800 oseb) ugotovili prisotnost nikotinskih spojin, in sicer v razponu od o, 1 do 65 nanogramov ( en nanogram je ena milijardinka grama) na mililiter krvi. Pri aktivnih kadilcih so ugotovili v povprečju od 10 do 15 nanogramov nikotinskih spojin, nižje vrednote pri nekadilcih, višje pa pri strastnih kadilcih. James Pirkle, eden od raziskovalcev je navedel, da so rezultati raziskave stoodstotno zanesljivi, saj se pri iskanju nikotinskih ostankov v človeškem organizmu poslužujejo najsodobnejših tehnologij. Pri prejšnji raziskavi z manj sodobnimi aparati so le med redkimi nekadilci zaznali prisotnost nikotinskih spojin, kar 20 do 30 od- stotkov nekadilcev ni imelo v krvi ostankov nikotina. Te prve rezultate so objavili le dva tedna po objavi poročila Ustanove za varstvo naravnega okolja EPA, ki trdi, da v ZDA zaradi pasivnega kajenja letno umre vsaj 3 tisoč oseb zaradi pljučnega raka. To je seveda sprožilo ostre proteste ameriške tobačne industrije, ki zahteva nesporne znanstvene dokaze za take trditve. Po besedah Jamesa Pirklea skuša sedanja raziskava dokazati, da so trditve ustanove EPA pravilne. Za sedaj se omejujejo na preverjanje prisotnosti nikotinskih spojin v človeškem organizmu, kasneje bodo poskušati dokazati, da tudi te minimalne količine ogrožajo zdravje neka-dilcev.Trenutno ni povsem jasno, kako bo na to ofenzivo odgovorila ameriška tobačna industrija, ki je že pred leti razumela, da se ji na domačem tržišču slabo piše in je zato svoje napore preusmerila predvsem na izvoz. Ker je v industrijsko razvitem zahodnem svetu v teku podobna ofenziva kot v ZDA, so se sedaj preusmerili v nekdanje komunističn države in v tretji svet. GENOVA / ZA SEDAJ ŠE NEZNANI VZROKI NESREČE NEMČIJA / IZ EKOLOŠKEGA ZORNEGA KOTA ELEKTRIČNI AVTI NISO POVSEM NEDOLŽNI Eksplozija razdejala GENOVA - Huda ek- tudi mestni redarji in po- poškodovana, tako da je šnjo eksplozijo. Gasilci so splozija je v noči na petek licija, za sedaj še niso prava sreča, da je bilo pri celotno poslopje izpraz- popolnoma razdejala ugotovili za kaj je šlo: tem samo sedem ranjenih nili in izselili številne zadnja nadstropja deset- domnevajo, da je bila ek- in še ti niso v smrtni ne- družine, ki v njem bivajo, nadstropnega stanovanj- splozija plina, vendar do- varnosti. Hišo so lani ob- Stanovalci se bodo lahko skega poslopja v Genovi, slej ni bilo mogoče potr- novili: predelati so streho spet vselili, ko bo jasno, Čeprav so na kraj nesreče diti to domnevo. Zadnja in obnovili fasado, kar se- da nosilna struktura hiše takoj prihiteli gasilci in nadstropja hiše so močno -veda ni v zvezi z včeraj- ni bila poškodovana. Izdelovalci avtomobilov kritično gledajo na dosedanji razvoj električnih avtov Nemškim inženirjem se električni avtomobili ne zdijo božji dor: pravijo, do bi bilo bolje izpopolniti motor z notranjim izgorevanjem - Vprašanje polnitve akumulatorjev Michael Birmann DUDENHOFEN (DPA) - Avto na akumulatorski pogon je izjemno tih, ne oddaja izpušnih plinov, elektriko za napolnitev akumulatorja pa je moč dobiti iz najbližje vtičnice. Za nemške izdelovalce avtomobilov je prav slednja značilnost razlog, zaradi katerega avto na električni pogon ne bi smel uživati brezpogojne podpore: elektrika namreč prihaja iz elektrarne, ta pa za obratovanje uporablja večinoma zemeljski plin, nafto ali jedrsko energijo. Z drugimi besedami, z uvedbo električnega avtomobila bi škodljivi vpliv na okolje od dosedanjih avtomobilov zgolj prenesli na elektrarne. Prebivalcev Kalifornije, ki se dušijo v smogu, ti pomisleki ne motijo. Po letu 1998 hočejo v tej zahodni ameriški državi na cestah videti vse več avtomobilov, ki ne 'oddajajo izpušnih plinov, to pa v praksi pomeni električne avtomobile. Nemški izdelovalec avtomobilov Opel je na posvetovanju v Dudenhofnu pri Frankfurtu, posvečenemu električnim avtomobilom, opozoril, da bo uporaba takšnih avtomobilov z ekološkega zornega kota povsem odvisna od tega, kako se bodo ljudje s takšnimi avtomobili vozili in iz kakšnih elektrarn bo zanje prihajala elektrika. Oplovi inženirji so izračunali, da imajo električni avtomobili v mestnem prometu v tem oziru jasno prednost, saj porabijo 20 odstotkov manj energije kot enako veliki avtomobili z bencinski- mi motorji. Eden izmed razlogov je ta, da avto s klasičnim motorjem med čakanjem pred semaforji, ko motor teče v prostem teku, še vedno "kuri" bencin ali dizelsko gorivo, medtem ko električni avto tedaj ne porabi prav nič energije. Toda ta energetska prednost električnih avtomobilov v primerjavi s klasičnimi atiomobili povsem skopni, kadar gre za zmogljivost na dolgih vožnjah in pri večjih hitrostih na odprti cesti. Glede oddajanja izpušnih plinov je prednost na strani električnih avtomobilov, vendar le tedaj, če elektrika prihaja kot v Nemčiji iz ene tretjine elektrarn na lignit, ene tretjine nukleark, ene četrtine iz elektrarn, ki kurijo trdi premog, ostanek pa iz takšnih, ki elektriko ge-nerirajo drugače, npr. hidroelektrarn. V deželi, kakršna je Norveška, kjer kar 99 odstotkov električne energije proizvedejo hidroelektrarne, bi bila prednost električnih avtomobilov pred klasičnimi še večja, pravijo Oplovi inženirji. Nemški projektanti se pri Oplu v zasnovi svojih bodočih avtomobilov torej ne opirajo prvenstveno na električno energijo. Povsem drugače razmišljajo pri Oplovi matični družbi General Motors, ki namerava sredi 90-tih let začeti serijsko proizvodnjo športnega avtomobila impact. Pri Oplu pravijo, da sami raje gledajo na "veliko sliko", na kateri so upoštevani mnogi dejavniki -npr. proizvodnja, uporaba in reciklaža - in ki skuša uravnovesiti stvari, ki v avtomobilski industriji na videz niso združljive, tj. ekologijo in ekonomijo. Zato so inženirji pri Oplu prepričani, da bencinskim in dizelskim motorjem nikakor še ni zaklenkal ekološki zvon. Motorji z notranjim zgorevanjem po njihovem mnenju še omogočajo gospodarnejšo porabo goriva. "Dvojček" je prototip, s katerim pri Oplu preskušajo zamisel o avtomobilu z dvema različnima motorjema, ki bi ju voznik glede na okoliščine izmenično uporabljal. Med vožnjo na kratkih razdaljah v mestu bi za pogon skrbel elektromotor, zunaj mesta pa bi ga na dolgih razdaljah zamenjal motor z notranjim zgorevanjem. Oplovi inženirji opozarjajo, da prav kalifornijski primer kaže, kakšne so težave, če se /oklepaš enega samega koncepta. Po predpisih te ameriške zvezne države je za pogon avtomobilov, ki nimajo motorja z notranjim zgorevanjem, moč uporabljati samo akumulatorje. Eelektrični avtomobili niso božji dar za okolje, pravijo nemški inženirji ZNANJE Sobota, 23. januarja 1993 RAZISKOVANJE / EDINA STRATEGIJA, KI JO ZAGOVARJAM, JE SISTEMATIČEN RAZVOJ DOMAČIH PROIZVAJALCEV Mednarodna delitev dela in specializacija znanosti Milan Meden - Aleksander Bajt Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, njegov predsednik je akademik Aleksander Bajt, je pripravil izhodišča in usmeritve nacionalnega raziskovalnega programa, ki zajemajo vsa področja, pomembna za učinkovitost raziskovalnega dela in proizvodnje. Čeprav političnim dogajanjem v Sloveniji ne kaže odrekati pomembnosti, pa skoraj premalo vemo o prizadevanjih [jadi, ki se zavedajo, da je treba živeti predvsem °d dela. Proizvodnje. Mehanizem, ki naj vodi k temu, pravi profesor Bajt, je preprost: proizvodnja naj se Siri v smereh, v katerih bo zagotavljala donosnost. Čeprav Se zmeraj živimo v času pompoznih posploševanj, mora Slovenija prestopiti tudi ta oslovski most. Bodisi zato, da se uveljavi v mednarodnem tekmovanju bodisi zato, da si pridobi spoštovanje in zadovoljstvo, ki ga ustvarjajo velika politična dejanja. V mednarodno dejavnost se namreč ni mogoče vrivati s pomočjo državne organiziranosti: ob nizki ravni produktivnosti bi bila ta pot težja. Prosim, da jedrnato predstavite glavne obrise in cilje izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega programa, da bodo bralci vedeli, o Cem se pogovarjava... Glavni namen je uveljaviti takšno razvojno politiko, ki bi Slovenijo kar najhitreje pripeljala med najbolj razvite dežele. Raziskovanje lahko k temu pomaga na dva načina: tako, da dvigne lastno kakovost na svetovno raven in tako prispeva k povečanju produktivnosti slovenske materialne in nematerialne proizvodnje (zdravstva, šolstva, državne uprave in podobno) na raven najbolj razvitih dežel. Pomen kakovostne znanosti v prvem smislu lahko ilustriram takole. Ce bi imela Slovenija deset nobelovcev, bi jo, ne glede na produktivnost njenega dela, najrazvitejše dežele Stele za sebi enako in bi bila navzoča v celotnem svetovno relevantnem odločanju. Ne bi se ji bilo treba vrivati v mednarodno skupnost s pomočjo državne organiziranosti. Na njenih univerzah bi se šolali mnogi študenti iz razvitih dežel. Zal je verjetnost, da neka dežela doseže svetovno znanstveno raven ob nizki ravni produktivnosti, zelo majhna. Celo špice, kot so nobelovci, težko doseže. Zato je ob vsem poudarjanju, da vsaka, tudi slovenska, znanost korespon-dira s svetovno znanostjo in da je vsaka, tudi slovenska produktivnost predvsem funkcija svetovne znanosti, namen slovenskega raziskovalnega dela povečati produktivnost domače proizvodnje. Mehanizem, ki naj bi pripeljal k temu, je preprost. Proizvodnja naj se širi v smereh, v katerih bo zagotavljala donosnost; to ji bo omogočilo vključevanje znanosti v njene programe, s tem pa prenašanje strukturiranja produkcije na strukturiranje raziskav. Kakšno bo to strukturiranje v naturalnem smislu, kaj bomo pravzaprav proizvajali in raziskovali, ne moremo reci, je pa tudi nepomembno. Gotovo je le, da bo do strukturiranja prihajalo v medsebojnem oplajanju proizvodnje in znanosti. Tuje so nam strategije razvoja, ki opredeljujejo prednostne naloge, »pro-pulzivne panoge«, Ce uporabim izrazje dr. Co-beljiCa, jugoslovanskega planerja par excellence, s katerim sem se spopadel že leta 1963. Kam to pripelje, dokazuje preteklega pol stoletja. Nevarnost je, da se v novih političnih razmerah, kljub temu, da je Slovenija tako majhna, da se lahko le prilagaja danostim svetovnega trga in znanosti, pojavijo novi doktorji Cobeljiči. Družbenega denarja ni težko porabiti, teže pa je odgovarjati za rezultate. Država po definiciji ne more odgovarjati, troši pa z navdušenjem, kajpak v »izključnem interesu naroda«. Edina strategija, ki jo zagovarjamo, je sistematična skrb za razvoj domače proizvodnje, ne le visoko kvalificiranega dela, izumiteljstva in podjetništva-menedžer-stva, ampak tudi kapitala. Brez tega slovenskega gospodarstva preprosto ni. Tako bomo ustvarili konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva. Brez tega tudi naravne primerjalne prednosti ne pomagajo veliko. Gospodarski politiki se to še ni posvetilo. Gospod profesor, najbrž ne boste zamerili, Ce rečem, da se mi zdijo izhodišča in usmeritve nacionalnega raziskovalnega programa reso-lucijska? Motor? Glede na mnoge druge potrebe slovenske družbe daje država kar precej denarja za raziskave. Zdaj poteka podpiranje skoraj ne glede na rezultate. S politiko, ki jo želimo uveljaviti, bi radi dosegli, da bo ta denar kar najbolje izkoriščen. Niti »resolucija« niti »motor« mi ne ugajata. Gre za priporočila vladi. Za kakšno resolucijo nismo pristojni. Motor pa bodo pri izvajanju priporočene politike postali raziskovalci sami, torej znanost, saj je napisana na njihovo kožo. Pravih raziskovalcev, ne »raziskovalcev«. Med glavnimi predpostavkami izhodišč je uravnoteženo pospeševanje znanosti na temeljnih področjih; za to naj poskrbi država. Izkušnje preteklih desetletij, ko so bile iz ideoloških razlogov de-privilegirane posamezne stroke, nas ne navdušujejo, kadar govorimo o tako imenovanem državnem intere-vencionizmu na področju znanosti. Ta zadrega pa postane še večja, Ce dosledno izvedemo kategorijo nacionalna znanost? Kako se bo ta kategorija, ki pomeni sicer izjemo od siceršnjih kriterijev izhodišč, odražala v celotni strukturaciji znanosti v Sloveniji? Uravnoteženost pospeševanja ne pomeni, da mora država doseCi, da se bodo vse znanstvene veje razvijale enako hitro in v enakem obsegu. Pomeni predvsem, da mora dati vsem vejam enake možnosti. To bo doseženo predvsem z nevtralnostjo financiranja, pri kateri bo obseg državnega financiranja odvisen od kakovosti raziskovalcev. Nevtralnost pospeševanja štejemo za glavno značilnost izhodišč in usmeritev nacionalnega raziskovalnega programa. Nekatera področja bodo napredovala zelo hitro, druga zaostala in morda celo izpadla. Celo za visoke šole, ki naj bi v načelu zajele vsa znanstvena področja in kjer je torej najbolj potrebna uravnoteženost; pravimo tako. Sicer pa si predstavljamo, da se bo razvijala znanost predvsem v odvisnosti od proizvodnje in da bodo prav iz proizvodnje morala prihajati tudi naj-vecja sredstva za raziskave. Ali je res mogoče zaostanke na področju naravoslovja, tehničnih ved in družboslovja odpraviti z uravnoteženim razvojem vseh znanosti, navkljub nadnacionalnemu statusu znanosti? Po povedanem uravnoteženost ne omogoča hitrejšega razvoja nekaterih znanosti, čeprav bi bila država pripravljena ta področja močneje podpirati. Najprej je potrebno zadostiti naCelu kakovosti. Načelo interaktivnosti dopušča začetne vložke, ne pa tudi njihovega nadaljevanja, Ce ne bi bilo uspehov. Uravnoteženost ima predvsem to vlogo, da je z izjemo nacionalnih znanosti a priori vseeno, katera znanstvena veja se.razvije in kako močno. Vendar se tudi za nacionalne znanosti postavljajo omejitve, predvsem v smislu njihove metodološke in tehnološke ravni. Zaradi nacionalnosti same po sebi se ne bi smela razvijati nobena znanost. Ce bi se samo zato, sploh ne bi bila znanost. Majhna digresija, saj ste duhovit človek: kaj bi se zgodilo z uravnoteženostjo, ce bi se na primer v Sloveniji rodila Albert Einstein ali »-vsaj« Stephen Haw-king? Takšni ljudje povzročijo tektonske premike... V skladu s povedanim bi bila uravnoteženost zagotovljena, Ce bi neki novi Milan Vidmar potegnil za seboj vse raziskovalce in vso produkcijo in bi postala Slovenija svetovni laboratorij elektrotehnike in producent transformatorjev, generatorjev in druge elektrotehnične opreme. Ne spreglejte pa, prosim, da je bil kot elektrotehnik Milan Vidmar v resnici produkt produkcijskih potreb. Uravnoteženost v našem dokumentu ni enoplasten pojem. Je pa koristen. Einsteinova odkritja so pregloboko funda-mentalna, da bi lahko ijj 1 1 1 Prof. Aleksander Bajt povzročila »tektonske premike« v Sloveniji. »Tektonsko«pa bi premaknila Slovenijo v mednarodni skupnosti, saj ji ne bi bilo treba znova in znova dokazovati, da obstaja in da ni niti »Slovenska« niti »Slavonija«, Čeprav je »Slavonic«. Našim diplomatom in mednarodnim odnosom se to še dolgo ne bo posrečilo. »Ambasadorji znanosti« so tu nedvomno uspešnejši, tudi Ce jih ne bi nihče promoviral. Njihova posebnost je, da se promovirajo sami. Kolikšne bodo spremembe v državnem aparatu, ki naj bi zagotovil koordinacijo in financiranje nacionalnega raziskovalnega programa? Spremembe so sicer velike, vendar se zdi, da še ne bomo kos nalogi, ki se imenuje nacionalni raziskovalni program? Rekonstrukcija znanstvenih ustanov se mi zdi v primerjavi s tem problemom še kar obvladljivo področje; kaj menite? Lahko bo postal skromnejši, tako po obsegu kakor po ambicijah. Posebnost predlagane politike je, da se lahko izvaja »sama po sebi«, brez velikega aparata, v veliki meri samoupravno, pri Čemer vidim bistvo samoupravnosti v strokovnosti, ne pa v številčnosti. Kar zadeva urejevalne ambicije, skoraj neizbežne značilnosti politične moči, jih naš program želi dokončno odpraviti. V preteklosti sta ne le gospodarstvo, ampak tudi celotna družba utrpela prevelike izgube zaradi domišljanja države, da vse najbolje ve. Uravnoteženost naleti na prave probleme šele v tej zvezi. Država ima tudi brez tega dovolj in preveč dela, tudi glede na svoje zmogljivosti. Najboljši študentje naj študirajo na najboljših šolah v tujini -to je ena izmed diferenciranih zahtev programa. Ta preseznostna predpostavka precej odstopa od optimalisti-Cne zasnove programa. Povsem praktično vprašanje: kako odpraviti to protislovje? Ko bo izvedena ocena znanstvenih področij po mednarodno priznanih kriterijih kakovosti, se bo najbrž pokazalo, da so nekatera področja precej »votla«, številni strokovnjaki klopotci. Zaupati vzgojo mladih ljudi takšnim »strokovnjakom«, bi bil pravi zločin. Naj gredo na najboljše tuje šole! Tudi strokovnjaki sami, Ce se še da iz njih kaj narediti. Gre za priporočilo za Cas, ko nova znanstvena politika še ne bo zaCela dajati plodov. Ko jih bo, se bodo lahko vsi šolali doma. Toda to ne pomeni, da bo takrat visoko šolstvo zaobseglo vsa področja. Mednarodna delitev dela mora tudi tu pripeljati do specializacije. Pomeni pa, da bodo vsa področja, na katerih bo razvito visoko šolstvo, dajala mladim ljudem enako znanje kot na najboljših tujih šolah. Se ena, vendar ne ne- pomembna, digresija: ali si upate (na) povedati, kako bosta sprejeli izhodišča univerzi? Fakultete? Kaj pričakujete? Bo stala izhodiščem ob strani ekonomska stroka? Skoraj prepričan sem, da jih bodo tako univerzi kot tudi fakultete in ustanove sprejele z odobravanjem. Konec koncev sta oba rektorja elana sveta za znanost in tehnologijo, ki je izhodišča sprejel. Mariborska univerza nas je s svojimi kriteriji za univerzitetne učitelje v resnici prehitela. Pričakujem ugovore, da sprejeti kriteriji v nekaterih posebnih primerih niso uporabni. Takšno je tudi naše mnenje. Sprejeti kriteriji jasno kažejo, v kakšni smeri jih je treba formulirati v taksnih posebnih primerih. Ugotovi bodo omogočili, da se opravi tudi to. Težko pa bo zagovarjati stališče, da moramo imeti neko usmeritev, posebno na podiplomski stopnji, samo zaradi tega, ker je naša. Nevarnost vidim ravno z nasprotne strani. Zaradi presplošnega strinjanja lahko izostanejo spremembe, ki bi jih radi sprožili. Vendar pa bo ambicioznost mednarodno uveljavljenih strokovnjakov, ki vsi brez izjeme pozdravljajo novo politiko, vodila do erozije nestrokovnosti od znotraj. Procesa, ki ga sprožamo, preprosto ne bo mogoče zaustaviti. Mislim, da ekonomska stroka pri tem ne bo izjema. Konec koncev so moji sodelavci z mojo malenkostjo vred tudi nekakšni ekonomisti. Imate komentar na zdajšnjo razpravo o organizaciji vlade? Naše usmeritve in izhodišča priporočajo združitev visokega izobraževanja in raziskovanja v istem resorju. Pri tem moram poudariti, da razumejo z raziskovanjem tudi tehnološke raziskave. Da bo še bolj jasno: vse tehnološke raziskave. Povsem nekaj drugega pa so tehnološke odločitve v proizvodnji. To je del investicijskih odločitev in s tem stvar proizvodnje, konkretno podjetništva-menedžer-stva. Znanost mora pospeševati podjetništvo-menedžerstvo, ne more pa odločati, kaj je dobro za gospodarstvo, posebno ne, kaj je primerna tehnologija. Tti lahko znanstveniki, posebno tehnologi, veC škodijo, kot koristijo. V vladi mora biti to pristojnost ustreznega gospodarskega resorja. Vsem, ki so tako prosvetljeni, da vedo, kakšne so optimalne tehnološke odločitve, in gospodarske nasploh, priporočam, da se preselijo v gospodarstvo, ustanovijo svoja podjetja in vanja vložijo kapital. To nam je najbolj potrebno in bo Slovenijo najhitreje uvrstilo med gospodarsko najbolj razvite dežele. Ce bi v preteklosti to storili z vsemi planerji in podobnimi strokovnjaki za razvoj, bi nam bilo zdaj precej laže. NOVICE Naselja pod zemljo HONOLULU - Havajski arhitekt Gideon Golany se je posvetil preučevanju prastarih človekovih bivališč pod zemljo, kajti zaskrbljen je, ker se zaradi rasti prebivalstva vse bolj povečujejo tudi težave pri gradnji naselij in zagotavljanju potrebne energije. Prva bivališča, opozarja arhitekt, so bila votline ali izkopana podzemna zatočišča. V stari Kitajski so nastala zelo strnjena podzemna naselja, ki so bila varčna tako glede energije kot prostora. Golany je izračunal, da tipično nadzemno naselje s 194 stanovanjskimi enotami pokrije 14 hektarjev, še pet jih gre na račun poti in prostih površin nazadnje ostane zelo malo. Podzemno naselje s 194 enotami bi se razprostiralo na zgolj 2, 6 hektarja, za poti je dodati še kake tri in ostane torej 15,7 hektarja proste površine. "Podzemljani" bi bili zaradi stabilne temperature in nizke vlažnosti bolj zdravi, saj bi manj trpeli zaradi vnetij gornjega dela dihalnega sistema, revmatičnih oboljenj in krvavitev iz nosa. Raziskave v podzemni bolnišnici v Šanghaju so pokazale, da se kirurške rane tam 20 do 25 odstotkov hitreje celijo. Sad zanimanja za podzemne življenjske prostore, povečanega v 70-tih letih zaradi energetske krize, so danes podzemne hiše v ZDA, trgovski centri na Japonskem in v Kanadi ter industrijski obrati v Švedski. Motor na konici igle TOKIO - Družba Toshiba je izdelala mikromi-niaturen motor premera vsega 0, 8 milimetra. Pri tem so uporabili "strukturo z osnimi režami za navpično namestitev navit j a in magneta". Motor je dolg 1, 2 mm, težak 4 miligrama, njegova vrtilna hitrost je 60 do 10 tisoč vrtljajev v minuti, delovna napetost je 1, 7 V, uporabljali pa ga bodo v medicini za pogon mikroaparatov. Premer motorja so mogli zmanjšati prav zaradi zamenjave prejšnjih radialnih rež z osnimi. Rotor premera vsega 0,15 mm ima na železnem jedru debeline 0,1 mm 20 navojev žice, ki je "debela" 0,03 mm. Novi motor je malce debelejši od konice šivalne igle. Električna oblačila FARGO - V preteklosti so kar nekajkrat poskušali - žal nic kaj uspešno uresničiti zamisel o zimskih oblačilih, ki bi jih grel električni tok. Glavna ovira je anatomsko dejstvo, da različni deli telesa različno reagirajo na izjemne temperature - najprej recimo zmrznejo prsti na okončinah. Korporacija Phoenix International iz mesta Fargo v Severni Dakoti, kjer se živo srebro pogosto spusti pod 30 stopinj Celzija, trdi, da je našla rešitev. Njene "energetske hlače", kot so imenovali to posebno oblačilo, so razdeljene na pet toplotnih con: za prsni koš, hrbet, roke, noge in stopala. V žicah, ki vodijo do teh con in ki so občutljive na temperaturo, analogni instrument meri upor, ki s padcem temperature slabi. Mikroprocesor glede na izmerjene vrednosti upora izračuna temperaturo in ji prikroji ogrevanje posamičnih con (oziroma to lahko stori sam uporabnik s kontrolnim gumbom). Dvanajstvoltni akumulator, ki je težak vsega 5 kg, oskrbuje grelne elemente s potrebnim tokom. "Energetske hlaCe", ki so izdelane iz tkanin lycra in termax, stanejo približno 500 dolarjev in so primerne za delo na prostem, vendar tudi v zaprtih industrijskih okoljih. Pričakujejo, da bodo najboljši kupci tovrstnih oblačil poleg industrijskih podjetij lovci, farmarji in smučarji. Rekorderska števila LONDON - Praštevila so tista števila, ki so deljiva samo sama s seboj oziroma z ena (po domače povedano, takšna števila niso deljiva). Naj jih nekaj naštejemo: 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17... Uporabljajo jih v kriptografiji in za zaščito podatkov, shranjenih v računalniku. Matematiki so nenehno na lovu za takšnimi števili, kajti ni formule za avtomatsko računanje. Do nedavna so poznali 31 praštevil, in sicer so zadnje našli leta 1985, sestavljeno pa je bilo iz 65.050 številk. Nedavno so znanstveniki iz laboratorija, ki je v Harvvellu blizu Oxforda v sestavi družbe AEA Technology, našli novo prosto število. Obsega 227.832 številk in je doslej najveCje - v skrajšani obliki ga pišemo 2 na 756839-to potenco minus 1 (od zmožka števila 2 s samim seboj, in to kar 756.839-krat, moramo odšteti 1). Odkritje novega praštevila je privedlo tudi do novega idealnega števila, tj. števila, ki je enako seštevku svojih množiteljev. Primer: število 6 je idealno število, ker je lx2x3=l+2+3. Najnovejše idealno število je (2 na 756839-to potenco minus 1) x (2 na 756839-to potenco. To število je sestavljeno iz 455.883 številk, s katerimi bi napolnili kar 14 običajnih strani dnevnika. Na tisoče imen za Venero PASADENA - Sonda Magellan, ki že od avgusta 1990 kroži okrog Venere, je že sestavila mozaično sliko tega planeta, ki je skrit pod gostimi oblaki. Pred znanstveniki je zdaj razgrnjena panorama velikanskega števila novih "zemljepisnih" značilnosti, ki jih bo v naslednjih desetih letih treba poimenovati. Pristojna ustanova U.S. Geological Survey je pozvala svetovno javnost, naj pomaga izbrati kakih štiri tisoC novih imen. "Poštni nabiralnik" za predloge so Laboratoriji za reaktivni pogon v Pasadeni, ki vodijo misijo Magellan. Za dokončno potrditev imen je pristojna Mednarodna astronomska zveza (IUE). Po pravilih IUE pridejo za Venerine značilnosti v poštev ženska imena - mitološka, stvarna ali izmišljena (edina izjema so tri starejša poimenovanja: Maxwell Montes, Alpha Regio in Beta Regio). Ni moc uporabljati imen iz političnega in vojaškega sveta in iz glavnih svetovnih verstev, pa tudi ne imen stvarnih ljudi, ki so še živi oziroma so preminili pred manj kot tremi leti. (E.J.) ŠPORT Sobota, 23. januarja 1993 domači šport DANES Sobota, 23, januarja 1993 ODBOJKA MOŠKA C-1 LIGA 20.30 v Standrežu: Valprapor Imsa - Vivil Villa Vi-centina ŽENSKA C-l LIGA 20.00 v Vidmu, Ul. del Pioppo: Cus Udine - Koim-pex; 20:30 v Trstu, Sola Suvich: Bor Tombolini drinks - Fontane Treviso MOŠKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Bor; 20.30 v Gorici, Slovenski športni cenetr: Qlympia CDR - San Vito ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 v Casarsi, Ul. Roma: Banear - Sokol Indules; 20.30 v Huminu, Ul. Čampo: Al Fungo - Kmečka banka MOŠKA D LIGA 19.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Rojalese ŽENSKA D LIGA 18.00 v Čedadu, Ul. Udine: Asfjr - Bor Friulexport; 20.00 v Rivignanu, Ul. Ungaretti: Danone - Koim-pex 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.00 v Mariami, Ul. Cavour: Intrepida - Valprapor Vini Pintar; 20.30 v Ločniku: Caldini - 01ympia; 20.30 v Muši: Mossa - Soča Valprapor 1. ZENSKA DIVIZIJA 15.30 v Trstu, Zandonai: Orna - Kontovel; 17.00 v Pierisu: Pieris - 01ympia; 18.00 v Dolini: Breg Union Beton - Altura DEČKI 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Furlani - Sloga DEKLICE 17.30 v Nabrežini: Sokol - Ricreatori NARAŠČAJNIKI 15.30 v Trstu, šola Morpurgo: Nuova Pallavolo -Sloga KOŠARKA MOŠKA B LIGA 21.15 v Anconi, Ul. V. Veneto: Stamura - Jadran TKB MOSKADUGA 20.30 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Arte Bit-tesini PROMOCIJSKA UGA 18.30 v Tržiču, Ul. Rossini: Pom - Dom Simek; 20.00 v Nabrežini: Sokol Warm- Breg 1. MOŠKA DIVIZIJA 16.00 na Proseku: Prosek - Virtus DRŽAVNI KADETI 18.00 v Briščikih, dom Ervatti: Bor Radenska - Ser-volana; 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel - Kontovel DEŽELNI KADETI 15.30 v Dolini: Breg - Ferroviario NARAŠČAJNIKI 15.30 v Nabrežini: Sokol - Ferroviario B DEČKI 16.00 v Briščikih, dom Ervatti: Polet - Don Bosco B MINIBASKET ! 7.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ferroviario NOGOMET UNDER21 16.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg DEŽELNI MLADINCI 15.30 na Proseku: Primorje - San Canzian; 16.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina POKRAJINISKI MLADINCI 14.30 v Bazovici: Zarja - Chiarbola ROKOMET MOŠKA C LIGA 20.00 v Roveretu: Mori Rovereto - Kras Trimac NAMIZNI TENIS ŽENSKA A UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Scordia MOŠKA BI UGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Villazzano ZENSKA C UGA 18.00 Kras - Azzurra MOŠKA D2 UGA 16.00 v Fossalonu, Trg Chiesa: Sakura - Kras ZENSKA PROMOCIJSKA UGA 18.00 v Zgoniku: Kras B - Kras A JUTRI Nedelja, 24. januar 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Flumi-gnano; 14.30 v Fiumicellu, Ul. Liberta: Pro Fiumi-cello - Primorje 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Mossa; 14.30 na Proseku: Vesna - Piedimonte 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Ronchisu, Ul. Galetti: Ronchis - Kras; 14.30 v Zompicchi, Ul. Pozzo: Zompicchia - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 14.30 v Dolini: Breg - Fincantieri KOŠARKA MOSKADUGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Jesolo PROMOCIJSKA UGA 15.00 v Trstu, šola Suvich: Scoglietto - Cicibona Plasteredilizia I. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Briščikih, dom Ervatti: Polet - Ferroviario DEŽELNI MLADINCI II. 00 v kraju Santa Maria la Longa: Dentesano -Dom NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Don Bosco PROPAGANDA 9.15 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran - Sgt; 16.00 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Scoglietto ODBOJKA MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Cus; 11.00 v Trstu, šola Visentini: Altura - Breg DEKUCE 9.00 na Opčinah: Koimpex - Orna; 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - SanfAndrea NARASCAJNICE 12.00 v Trstu, šola Visentini: Virtus - Kontovel SMUČANJE CICIBANI 9.00 v Piancavallu: slalom, nastopajo tudi naši smučarji Tri Drvaričeve postavke kot recept za uspeh drevi v Anconi Vprašljiv je nastop Merlina Igor Canciani Košarkarska prvenstva in prvenstva na sploh nosijo v sebi dve lastnosti, eno izredno pozitivno drugo pa izredno negativno: ekipe in posamezniki nimajo dovolj časa, da se pretirano veselijo uspehov tako kot tudi jim ne preostane časa, da bi se preveč zamišljali nad neuspehi. To vodilo naj bi veljalo tudi za košarkarje Jadrana, ki so preteklo nedeljo visoko izgubili s prvouvrščeno Faenzo, ampak so se morali kmalu preusmeriti na naslednji dvoboj, se pravi na drevišnje srečanje v Anconi, pozno zvečer (ob 21.15). Kot pravi Janez Drvarič v tej ligi ni nepremagljivih moštev in vsakič ima sleherna postava priložnost, da lahko pripravi večje ali manjše presenečenje. Tri temeljne postavke, na katerih se trener Drvarič nanaša pred drevišnjo tekmo so kolektivnost, povečana stopnja entuziazma v igri (kar pomeni, da je treba nekoliko povišati stopnjo borbenosti v obrambi in povišati tempo izvajanja napada) ter seveda agresivnost, saj je to element v katerem so jadranovci vedno prednjačili. O nasprotnikih je že vse znano, vsi pomnimo, da so košarkarji Jadrana TKB na prvem 'srečanju v Trstu zamudili enkratno priložnost, da bi jih premagali, dejstvo pa je, da imajo Ric-cardi, Flumini, Mancini in vsi ostali trenutno kar 16 točk v razpredelnici. Ključ drevišnje tekme bo kot običajno v dobri obrambi in v izvajanju protinapada in zgodnjega napada, saj je to orožje, ki je jadranovcem omogočilo suvereni zmagi proti San Marinu in proti Mestrini. Trener Drvarič pa ima seveda prav, ko pravi, da je treba ob vsem tem nekoliko premakniti os napada in več vztrajati s podajami in z igro pod košema, saj si nobena ekipa ne more privoščiti, da bi igrala in zmagovala izključno na osnovi deleža, ki ga prispevajo zunanji igralci. Zato, da bi ne bilo vse v redu, se je na četrtkovem treningu poškodoval Umberto Merlin, ki si je zvil gleženj, v danem trenutku njegov nastop ni še gotov, v primeru, da Merlin ne bo odpotoval v Ancono, bo njegovo mesto prevzel mladi Jan Gregori. Bor Tombolini v tekmi s šesterko Fontane TV za ohranitev 3. mesta Za Valprapor Imsa »derbi« z Vivilom Dekleta Koimpexa čaka v Vidmu proti Cus važna tekma za obstanek Tako ah drugače bodo vse tri naše šesterke, ki nastopajo v državnih odbojkarskih ligah, danes zvečer pred težko preizkušnjo. Najbolj atraktivno bi moralo biti tokrat srečanje deklet Bora Tombolini drinks doma proti Fontanam iz Villorbe pri Trevisu. Obe ekipi imata namreč enako število točk in zaostajata (skupaj z Moglianom) šele za dve točki za vodilno dvojico Camst - Marzo-la. Fontane je že nekaj let ena boljših šesterk v tej ligi, zato njena visoka uvrstitev sploh ne preseneča, medtem ko so se borovke pri vrhu znašle povsem nepričakovano, saj je ekipa štartala v prvenstvo korenito pomlajena. Ce se hočejo plave po dveh januarskih spodrsljajih še obdržati pri vrhu, je zmaga tokrat nujna. Prejšnji teden so plave z zmago proti La-salleju pri Vicenzi menda že dokončno uresničile svoj minimalni cilj - obstanek v ligi, tako da lahko odslej igrajo zdaj povsem brezskrbno, upati je le, da to ne pomeni tudi nemotivirano. Zal se je med tednom na treningu težje zvila gleženj Gustinijeva, ki letos res nima sreče, prej jo je namreč mučila rama. Ko je nekajkrat le stopila na igrišče, je bil njen delež vselej opazen. Vsekakor pa se njena odsotnost ne bi smela poznati, če bodo standardne igralke igrala na običajnem nivoju. Pred izredno pomembno preizkušnjo stoji Koimpex, ki mora na gostovanju v Vidmu pri Cus nujno zmagati, sicer bi se povsem vpletel v boj za obstanek. Zdaj je to tudi edini cilj ekipe. S tem ciljem se je treba sprijazniti tudi, če so bila začetna pričakovanja povsem drugačna. Zal ekipa tudi tokrat ne bo zaigrala v popolni postavi. Cus je gotovo slabši, a ima na svoji strani nevarno orožje - servis. Na težave, ki se bodo morebiti pojavile pri sprejemu, je treba reagirati mimo, saj v ostalih elementih nasprotnik ne bi smel biti boljši. Valprapor Imsa bo igral doma proti Vivilu iz Ville Vicentine. Gre za pravi derbi, saj je med društvoma rival-nost precejšnja. Valpra-porovci so po porazu proti San Giustini na treningu še resneje poprijeli za delo in zato lahko v Standrežu pričakujemo dobro igro. NAMIZNI TENIS / V ZENSKI A LIGI Čar tekme s Scordia je le v dvobojih naših deklet s Kitajko Fenovo Fantje v B 1 ligi proti Villazzanu za zmago Drevi ob 18. uri bo Kras Corium startal na gotovo zmago. V drugem povratnem kolu ženske namiznoteniške A lige se bo v Zgoniku srečal s postavo Scordie, ki nima niti minimalne možnosti, da ostane v najvišji ligi. Naša gotovost zmage izhaja iz gostovanja na Siciliji, kjer so se domačinke predstavile kot povsem nedorasle nasprotnice našim prvoli-gašicam. Izkazalo se je tudi, da niti visoko kotirana tujka Ju Zhi Fen št. 7 ne more prinesti društvu zmage, če nima ob sebi kolikor toliko solidnih igralk. Fen nima te sreče. Car drevišnje predstave v najvišji italijanski ligi bo dalo le srečanje naših deklet s Kitajko. Moška BI liga Prvouvrščena postava Krasa Activa se bo srečala še z zadnjim od sedmih nasprotnikov v ligi. Gostovala bo pri Cassa Rurale Villazzano starim znancem iz nižjih lig. Vsekakor se bodo Šercerjev! varovanci potrudili, da obdržijo vodilno pozicijo napram četrtemu Villazzanu, ki pa ima le eno zmago manj od naših fantov. Z velikim zanimanjem pričakujemo novico o izidu med Krasovim moštvom, ki ga sestavljata drugokategornika Ch- Adut Krasa Christian Mer- ristian Mersi in Igor Milič (št.29) ter Marjan Milič in nasprotniki iz Vil-lazzana Parisi, Marchio-ri, Šuster - vsi druga kategorija. Ženska C liga Po dobrem začetku prvega dela prvenstva se nadejamo, da bo Krasova postava uspešna tudi v drugem povratnem kolu, še zlasti, ker so prvo srečanje z Azzurro izgubile z borih nekaj točk razlike posamenih setov. Mlade Krasove igralke Katja in Vanja Milič ter Erika Radovič bodo imele tokrat prednost domačega igrišča in seveda vso podporo zvestih navijačev. Pozicije gostje in Krasa so na lestvici skoraj izenačene. Deželne lige Po daljšem premoru se nadaljujejo prvenstva promocijske lige. Med štirimi konkurenčnimi ekipami, ki nastopajo v ženski vrsti si bosta stali nasproti za zaleno mizo postavi Krasa B proti Krasu A. Deška Krasova ekipa, ki jo sestavljata Gorazd Milič in Janez Grom bo gostovala pri prvouvrščeni ekipi Sacu-ra iz Gradeža. Od 26. do 29. t.m. se bo v Bormeju odvijal turnir za mladinske deželne reprezentance. Igre Bor-mea bodo imele tudi mednarodno obeležje. Poleg nekaterih reprezentanc iz Severne Italije bodo prisotne tudi reprezentance iz prostora Alpe Adria. Organizator, deželna Namiznoteniška zveza, pričakuje udeležbo nad 100 tekmovalcev iz 18 dežel, ki imajo pravico do nastopa. Reprezentanco FJk bo vodil deželni selektor Matjaž Šercer in Butelli Cristi-na. Pretekli teden je deželni selektor v ta namen sklical tudi minista-ge desetih igralcev in sestavil moško in žensko ekipo. V ženski sta tudi dve igralki Krasa, Katja in Vanja Milič in Gambi-nijeva Rangers Videm. Moško vrsto naše dežele bodo predstavljali Ceppi in Radini, oba Fincantieri Trst, in Baniariol San Giovanni iz Vidma (J.J.) KOŠARKA ODBOJKA / NASE ŠESTERKE V DEŽELNIH PRVENSTVIH ŠOLE / DIJAŠKO PRVENSTVO Mladinci Bora z dobro obrambo presenetili Santos Zadnji moški derbi prvega dela na Opčinah obeta izenačenost Slogaši so vsekakor favoriti - Oiympia proti San Vitu - Popravni izpit za Kmečko banko - Zelo važna tekma za Sočo Sobema proti Rojaleseju Santos Autosandra -Bor Radenska 62:78 (31:36) BOR RADENSKA: Cu-pin 8 (1:2), Porporati 14 (4:4), Giacomini 12 (8:10), Samec 19 (5:6), Grbec 25 (4:5), Vidali, Verri, Bandi, Palmisano. TRENER: Martini; TRI TOČKE: Cupin in Grbec. V zaostali tekmi so borovci so borovci presenetili, saj so igrali brez Simoniča in Debeljuha. Vodili so od vsega začetka, ob odmoru pa imeli pet točk prednosti. V 25’ so že vodili z 38:47, a v 32’ je bilo le še 55:58. Hitro zatem pa so naši ponovno prevzeli vajeti igre v svoje roke in brez težav izpeljali tekmo do konca. S consko obrambo so borovci močno omejili nasprotnike.Dobro je igral Alan Porporati, v protinapadu pa Giacomini in Grbec.(U.A.) MINIBASKET TURNIR »G. OBER-SNEL« RCT - Bor 12:37 BOR: Kemperle 2, Stanič 8, Križmančič 9, Peric, Kralj 16, Dolhar 6, D. Požar 8, Rebula, Zanon, L. Požar, trener Vecchiet. Borovci so uspešno začeli na tem turnirju in povsem zasluženo premagali moštvo Ricreato-rija. Za borbenost in požrtvovalnost si vsi zaslužijo pohvalo. Universitš. Popolare -Bor 9:54 BOR: Kralj 8, Cosmo 4, Stanič 18, Dolhar 6, Peric, D. Požar 8, Sadlowski 4, Rebula, Hrovatin 6, Mahnič, trener Vecchiet. Z zelo dobro obrambo so si Borovi najmlajši prislužili že drugo zmago na tem turnirju. V moški odbojkarski C-2 ligi bo drevi na sporedu še tretji derbi slovenskih ekip med Slogo in Borom. Ta derbi bi verjetno moral biti še najbolj izenačen, saj se obe ekipi borita za obstanek.. Na papirju so favoriti slogaši, ki točki tudi krvavo potrebujejo na svoji poti proti obstanku v ligi. Borovci pa se jim bodo upirali po svojih močeh in skušali osvojiti vsaj set, kot nam je pritrdil Borov podajač Dean Furlanič: »Prav gotovo je Sloga favorit, toda mi se bomo zagrizeno vrgli v boj. Zato pričakujem lepo in izenačeno tekmo, tako da bi prišla na svoj račun tudi publika, ki bo verjetno precej številna.« Borovci se bodo potrudili še toliko bolj, ker je ta tekma tudi poslovilna za trenerja Seppija, ki bo od ponedeljka naprej med tednom v Milanu zaradi službenih obveznosti. Med tednom so imeli borovci nekaj težav, saj je zbolel Ruttar, Ceresari je imel težave z zobmi, Ca-puti pa s kolenom. Njihov nastop je torej še vprašljiv. Na drugi strani pa je tudi Sloga imela težave s poškodbami. Edi Božič si je namreč pretegnil mišico in cel teden ni treniral. Danes pa bo morda le na igrišču: »Zelo si želim igrati, saj je tekma zelo pomembna. Moramo zmagati z gladkim izidom. Vsak izgubljen set je za nas majhen neuspeh.« V primeru Božičeve odsotnosti bo verjetno na centru igral Cisolla, na krilu pa Kralj. Upamo seveda, da bo tekmi sledilo tudi večje število gledalcev, kot jih je običajno prisotnih. Slogašem lahko v boju za obstanek v tem kolu pomaga tudi 01ympia CDR, ki igra na domačem igrišču proti San Vitu, ki ima na lestvici le dve točki več od Sloge. Na papirju so Goričani absolutni favoriti, zato jim zmaga v tem kolu ne bi smela uiti. Trener Pe-tejan pa je kljub temu nekoliko zaskrbljen. Cel teden namreč ni treniral najboljši tolkač Simon Terpin zaradi težav z zobmi in njegov nastop je vprašljiv. Poleg tega pa je bila prisotnost drugih igralcev na treningih slaba. Manjkali pa so prav tisti, ki bi morali biti nositelji igre. Pete jan je zato razočaran in je rekel, da bodo danes igrali tisti igralci, ki so pokazali večjo zagrizenost in voljo. V ženski C- 2 ligi ima Sokol Indules svoj popravni izpit v Casarsi proti zadnjeuvrščenemu Benearju. Po slabem nastopu v prejšnjem kolu pričakujemo seveda reakcijo igralk. Z izjemo poškodovane Saške Per-tot bodo tokrat vse igralke na razpolago trenerja Jerončiča. Nasprotnika seveda ne gre podcenjevati, saj je v prejšnjih nastopih že ukradel kakšen set tudi boljšim ekipam. Jerončič pa je vsekakor optimist, saj so igralke že na prijateljski tekmi proti Gemo-ni pokazali določen napredek. Prav prvouvrščena Gemona pa je današnji nasprotnik go-riške Kmečke banke. Ta ekipa odločno cilja na napredovanje. Delo v M Lucijan Batistič (Soča) društvu je zelo resno zasnovano, saj imajo na primer dva sodelavca, ki vsak teden redno filmajo nasprotnikove nastope. Igralke redno trenirajo štirikrat tedensko, med njimi pa izstopa odlična podajačica. Njihovo orožje je tudi izredno dober servis, s katerim bodo skušali spraviti v težave goriški sprejem. Pri Kmečki banki se zavedajo, da bo ta tekma izredno težka. Po dveh kolih bo spet zaigrala Savina Žbogar, tako da bo napad gotovo prodornejši. Dodatno past za Kmečko banko pa predstavlja majhna telovadnica V moški D ligi čaka Sočo Sobema izredno važna tekma proti ekipi Rojalese, ki ima na lestvici enako število točk kot Goričani. Rojalese je do sedaj edina ekipa, ki je premagala vodilni VBU, v Sovodnje pa prihaja po dveh zapored- nih porazih. V zadnjem kolu je izgubila 3:2 celo na domačem igrišču proti ekipi iz Fojde. Vsekakor gre za izkušeno ekipo, saj so njegovi igralci že igrali tudi v B ligi. Njihova glavna značilnost pa je ta, da delajo izredno malo napak in da imajo izredno dober servis. Sočani se na to tekmo pripravljajo že dva tedna. Prejšnji teden je bil bolan Aleš Hlede, ki pa je že ozdravel, zaradi službenih obveznosti pa ta teden ni treniral Livio Mučič. Igralci upajo tudi v pomoč publike. V ženski D ligi skuša ohraniti stik z vrhom lestvice Koimpex, ki se bo v Rivignanu srečal z ekipo, ki deli tretje mesto z njim. Priprava na to tekmo ni bila dobra, saj je bilo iz raznih razlogov na treningih odsotnih več igralk. To seveda ni dober znak. Je pa tudi čudno, da se igralke slabo pripravijo prav na eno odločilnih srečanj prvenstva. V Rivignanu čaka slogašice tudi težek ambient, saj domačo ekipo podpira glasna publika, ki večkrat pogojuje delo sodnikov. Težka naloga čaka tudi Bor Friu-lexport na gostovanju v Čedadu. Asfjr ima na lestvici 14 točk .V prejšnjem kolu je s 3:1 izgubil z vodilnim Albatrosom, vendar je bilo nekaj igralk poškodovanih. Borovke bodo poskusile prinesti domov obe točki, čeprav bosta odsotni Stoperjeva in Forausova. Poleg tega je zbolela tudi Bezenškova, tako da njen nastop ni gotov. Odbojkarice liceja Prešeren v finalu pokrajinske faze V polfinalu premagale vrsto Zoisa V finale pokrajinske faze odbojkarskega turnirja za ženske v okviru Dijaškega prvenstva sta se uvrstili še-sterki znanstvenih licejev Prešeren in Galilei. Polfinalne tekme so bile včeraj v telovadnici šole Galilei. Izidi: Prešeren - Zois 2:0 (15:4, 16:14); Galilei - Slomšek 2:0 (15:5,15:8). Datum finala še ni določen. Postavi naših šol: PREŠEREN: Cok, Zadnik, Ažman, Pemarcich, Ma-molo, Gruden, Flego, Pitacco, Spacal in Čeme. ZOIS: A. in M. Faimann, M. Milič, I. Vidali, Gregori, Ferluga, Mauri, Bogatez, Kosmina in Mezgec. SLOMSEK: Antonič, Radetti, Vodopivec, Kutin, Živec, Orlič in Cossutta. Naraščajnice: derbi gladko Dorovkam Bor Friulexport - Koimpex 3:0 (15:4,15:3,15:3) BOR FRIULEXPORT:Bogatec, Orel, Sternad, Toma-selli, Ruzzier, Flego, Furlani, F. in K. Mezgec, Rogelja, Sadlowski. KOIMPEX: Kocjančič, Kalc, Sossi, Marucelli, Gibi, Ban, Criti, Furlan, Ferluga, Kete, Dagostini. Derbi je bil povsem enosmeren, saj je bila tehnična razlika med ekipama prevelika. Borovke so zaigrale homogeno in učinkovito in brez pravih nihanj, kar je za igralke te starosti zelo pozitivno, slogašice pa se jim, kljub požrtvovalnosti, niso mogle resneje upirati. Zelo zadovoljen z igro borovk je bil po tekmi tudi tehnično vodja našega mestnega društva UCo Jurkič, ki pa je več pričakoval od slogašic. Borovke so še edina ekipa, ki v prvenstvu ni izgubila niti seta, zdaj pa nestrpno pričakujejo dvoboj s Cusom, za katerega kaže, da je njihov najnevarnejši nasprotnik. (E.M.) Koimpex - Altura: 3:0 (15:9,15:13,15:7) KOIMPEX: Ban, Canziani, Gibi, Criti, Grgič, Kalc, Kocjančič, Marucelli, Sossi, Štor, Strajn. Mlade igralke Koimpexa so tokrat zaigrale nekoliko slabše kot znajo, tako da je bila tekma s tehnične plati manj zanimiva. Največjo težo so na tem srečanju imeli servisi, tu pa so bile slogašice boljše. (INKA) NARAŠČAJNIKI Bor Furlani - Pallavolo TS 1:2 (5:15,15:9, 9:15) BOR FURLANI: Bosari, Jančar, Lunazzi, Krmec, Mikolj, Savarin, Seppi. Igralci Pallavola so se borovcem oddolžili za poraz iz prvega dela, treba pa je reči, da so plavi tokrat spet nastopili v okrnjeni postavi. Igra ekip v tem prvenstvu temelji na servisu in na izkoriščanju nasprotnikovih napak. Tako lahko tudi razumemo razplet v prvem setu. Plavi so v drugem setu po plitvem začetku (0:6) odločno reagirali in razmeroma brez težav niz osvojili, s tem pa tudi dragoceno točko. Tretji niz je bil izenačen z napakami na obeh straneh, na koncu pa so bili gostje boljši. VRSTNI RED PO 6. KOLU: Pallavolo 13 (6 tekem), Bor Furlani 12 (6), Rozzol) (5), Sloga ((6), Nupva Pallavolo 0 (6). ŠPORT Sobota, 23. januarja 1993 TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO NOVICE Garner in Jones junaka dneva MELBOURNE - Ce je po eni strani res, da od »preživelih« favoritov tu na odprtem teniškem prven-stvuAvstralije resnično navdušuje le Jim Courier, je Mdi res, da so bili v ospredju pozornosti včerajšnjega Petega dne tega turnirja, ki šteje tudi za veliki slam, nekateri njegovi manj poznani rojaki. To velja to za Štiriindvajsetletnega Chrisa Garnerja, 220. igralca na jakostni lestvici ATP, ki je premagal Todda VVitskena, Potem ko je ta v prvem kolu premagal 9. nosilca Nizozemca Richarda Krajicka. Toda še bolj je presenetil že 29-letni Kelly Jones z zmago proti VVheatonu. Jones je na računalniški lestvici šele 447., VVheaton pa je pred tem tu v Melbournu z izločitvijo Changa pokazal izvrstno formo. Tako Garner kot Jones sta se na osrednji turnir prebijala skozi kvalifikacije in menda ni potrebno poudarjati, da bosta v osmini finala enega od turnirjev za veliki slam nastopila prvič. Njima pot bo sedaj zelo zahtevna. Garner se bo namreč pomeril s pedmim nosilcem Kordo, Jones pa z 11. Forgetom, ki je včeraj zmlel domačina Morgana. Veliko težje sta se do zmage dokopala Spanec Bruguera in Nemec Stich. Nekaj izjav: Courier: »Nikoli ne pogledam semaforja, ki kaže hitrost servisov. Bojim se, da bi pri 200 km na uro zaCel pretiravati v želji, da dosežem še večjo hitrost. Pred jeti sem na turnirju v Indian VVellsu zahteval odstranitev te naprave, zdaj pa je spet vse po starem.« Forget:«Res sem se oddahnil, ko sem izvedel, da bom proti Morganu igral zjutraj, ko je hladneje. Toda bolj kot vročine se bojim vetra.« Medvedev: »Res me jezi to, da sem dvoboj s Kordo izgubil zato, ker se je žogica dotaknila mreže. Sicer pa pretiranih razlogov za tarnanje nimam, saj sem res igral slabo.» Korda: »Konec je bil res žalosten, toda vseeno sem zadovoljen, ker sem zmagal slabi igri navkljub. Prvič letos nisem serviral kot zmorem. Upam, da bom v Prihodnjih dneh serviral boljše.« V ženski konkurenci ni bilo presenečenj. Včerajšnji izidi Moški - 3. kolo: Forget (Fr-št.ll) - Morgan (Avstral) 6:2, 6:2, 6:2; Korda (Ceš-št.7) - Medvedev (Ukr) 6:4, 4:6, 6:4, 7:6 (7:5); Bruguera (Sp-št.15) - Siemerink (Niz) 7:6 (7:5), 4:6, 6:3, 3:6, 9:7; Courier (ZDA-št.l) -Raoux (Fr) 6:4, 6:3, 6:4; Garner (ZDA) - VVitsken (ZDA) 6:1, 6:1, 4:6, 4:6, 6:4; Stich (Nem-št.14) - Stol-tenberg (Avstral) 5:7, 6:4, 7:6 (7:0), 4:6, 6:1; Jones (ZDA) - VVheaton (ZDA) 0:6, 6:3, 6:4, 6:2. Michael Stich ni imel lahkega dela (telefoto AP) Ženske - 3. kolo: Tauziat (Fr-št.12) - Dahlman (Fin) 6:2, 6:1; Porvis (Av) - Demongeot (Fr) 6:1, 6:2; G. Fer-nandez (ZDA) - VVhite (ZDA) 7:6 (8:6), 3:6, 7:5; C. Martinez (Sp-št.6) - Oremnmas (Niz) 6:3, 4:6, 6:4; Sa-batini (Arg-št.3) - Kimberley Po (ZDA) 6:2, 6:3; Halard (Fr) . Garrison (ZDA) 6:4, 7:5; Pierce (Fr-St.10) - Davenport (ZDA) 6:3, 6:0; Seleš (Jug-št.l) . Fendick (ZDA) 6:1, 6:0. V nadaljevanju 3. kola so ponoči in danes zjutraj po našem Času igrah še naslednje dvoboje: Antonit-sch (Avb) - Edberg (Sve); Mandsdorf (Izr) - Samporas (ZDA); Fromberg (Avstral) - Costa (Sp); Black (Zim) -Ferreira (J.Afr); VVashington (ZDA) - Stark (ZDA); Volkov (Rus) - Boetsch (Fr); Porvvik (Nem) - Graf (Nem); Capriati (ZDA) - Zvereva (Blr); Zrubakova (Sik) - Sanchez (Sp); MJ Fernandez (ZDA) - Savvamat-su (Jap). Scavolini dobil italijanski derbi Premagal je Knorr - Poraz Benetfona PESARO - Italijanski derbi 8. kola evropskega klubskega prvenstva A skupine med Scavoli-nijem in Knorrom so po izenačeni in trdi tekmi osvojili košarkarji iz Pe-sara. Pete Myers (20 točk), Carlton Myers (17) in Magnifico (15) so bili najboljši strelci pri gostiteljih, odločilen za zmago pa je bil American Work-man, ki je dosegel odločilne točke v ključnih trenutkih. Pri bolonjskem moštvu je bil kot običajno najboljši Predrag Danilo-vič (26 točk). Dobro sta igrala tudi Moretti (19) in Coldebella (14). Scavolini je s to zmago na vrhu lestvice skupno z Limogesom in Paokom, ki sta se prav v tem kolu spoprijela med seboj, zmagah pa so Francozi. Knorr pa je na 4. mestu skupno z zagrebško Cibo-no, ki je v tem kolu tesno, toda zasluzeno odpravila Joventut iz Badalone. Junak zagrebškega srečanja je bil nedvomno Radulovič, ki je dosegel kar 31 točk, od le-teh celo 6 »trojk«. Dobro sta zaigrala še Nakič (16) in Zurič (15). Pri Joventutu, ki se je po tem porazu dokončno poslovil od Četrtfinala, je bil najboljši Villacampa s 23 točkami. Na tej tekmi so odločale prav »trojke«, saj so jih Zagrebčani dosegli kar 10 in si tako tudi priigrali minimalno prednost, ki so jo nato ohranili do konca srečanja. V B skupini je bil derbi tega kola v Madridu, kjer je domači Real nadigral Skansijevo moštvo Benet-tona. Italijanski košarkarji so na tem srečanju povsem odpovedali in že dejstvo, da so v prvem polčasu dosegli bornih 19 točk, jasno kaže, da je vsa ekipa iz Tre viša imela Cm dan. Res je, da je zaradi komaj prebolele gripe Kukoc igral le v drugem polčasu, to pa gotovo ni opravičilo za tako slabo predstavo. Pri gostiteljih, ki so zaigrali zelo zbrano in motivirano, saj jih je bodrilo veC kot 10.000 navijačev, so vsi zelo dobro igrali, odlikovala pa sta se Birjukov z 22 točkami (6:6 za 2 točki in 3:5 za 3 točke) in Sabonis, ki je dal sicer le 9 točk, imel pa je kar 19 skokov. Bil pa je, kot običajno, odličen pri »odpiranju« protinapada z dolgimi podajami. V tej skupini je Zadar doma zasluženo premagal zadnjeuvršCeni Mahneš, toda tudi po tem uspehu ostajajo Hrvatje odrezani od boja za uvrstitev med prvo Četverico. Srečanje v Zadru ni bilo za košarkarske sladokusce. Igrali sta paC ekipi s spodnjega doma lestvice. Od posamez- nikov naj omenimo razpoloženega Sarlijo, ki je dal 18 točk, prav toliko pa jih je pri gostih dosegel Varner. V tej skupini je bržkone ostalo le pet ekip v boju za prva štiri mesta. Tu so še nepremagani Real Madrid, Benetton in Orthez ter Bayer in 01ympiakos. Skupina A IZIDI 8. KOLA: Limoges - Paok 60:58, Gibona -Joventut 84:81, Scavolini - Knorr 83:80, Makabi prost. VRSTNI RED: Limoges, Paok Solun in Scavo-lini Pesaro 10, Knorr Bologna in Gibona Zagreb 8, Makabi Tel Aviv in Joventut Badalona 4. PRIHODNJE KOLO (28.1.): Gibona - Makabi, Joventut - Scavolini, Knorr - Limoges, Paok prost. Skupina B IZIDI 9. KOLA: Pau -Estudiantes 71:68, Real -Benetton 83:51, 01ym-piakos - Bayer 79:63, Zadar - Maes Pils 77:67. VRSTNI RED: Real Madrid 16, Benetton Tre-viso in Pau Orthez 12, Bayer Leverkusen 10, 01ympiakos Pirej 8, Zadar 6, Estudiantes Madrid 4, Maes Pils Malines 2. PRIHODNJE KOLO (28.1.): 01ympiakos - Real Madrid, Benetton - Maes Pils, Bayer - Pau Orthez, Estudiantes - Zadar. Skakalci danes spet za točke V Predazzu PREDAZZO Smučarski skakalci se bodo na veliki skakalnici v Predazzu v dolini Fiemme danes pomerili na tekmi za posameznike, jutri pa bo na sporedu moštveno tekmovanje. Na startu bo 69 tekmovalcev, manjkali bodo samo predstavniki držav nekdanje Sovjetske zveze. Na Četrtkovem treningu so bili slovenski skakalci nekoliko slabši, včeraj pa so Petek, Gostiša, Franc, Kladnik in Jekovec skakali vedno boljše. Petek je v treh serijah za trening skočil 111, 115 in 114 metrov, Gostiša 107, 111 in 115 metrov, Kladniku pa se je najbolje posrečil tretji poskus, v katerem je dosegel 116 metrov. Franc je v drugi in tretji seriji skočil 106 in 108 metrov, Jekovec pa je v najdaljšem poskusu doskočil pri 102 metrih. Prepričljivo najboljši so bili Japonci. Akira Higaši je s 122 metri dosegel naj-vecjo daljavo dneva. V Predazzu bo nastopil tudi zmagovalec lanskega pokala Toni Nieminen. Na treningu je skočil le 106 metrov. Tekmovanje na 120-metr-ski napravi, na kateri je Franci Petek pred dvema letoma postal svetovni prvak, se bo začelo ob 12.30 mi. (J.M.) Slalom: J. Košir v prvi jakostni skupini VEVSONNAZ -Danes in jutri se bodo alpski smučarji v francosko govorečem delu Švice še zadnjic pred svetovnim prvenstvom na Japonskem pomerili na tekmah svetovnega pokala. Za točke v smuku, slalomu in kombinaciji, dekleta pa bodo medtem v istih disciplinah nastopila v Hausu v Avstriji. Danes bodo na progi L’Ours tekmovali smukači. Na uradnih treningih je bil dvakrat najhitrejši Švicar Franz Heinzer, enkrat pa Italijan Peter Rung-galdier. “Na trdem umetnem snegu ima veliko možnosti za zmago Runggaldier, ” meni Heinzer. To bi bila prva italijanska zmaga v smuku po slavju Kristiana Ghedine pred tremi leti v Areju na Švedskem. Po šestem smuku bo jutri na sporedu sedmi slalom sezone, v katerem bo po daljšem času v prvi petnajsterici spet nastopil slovenski tekmovalec. Jure Košir je 14. na štartni listi, ob odsotnosti poškodovanega Accole pa bo štartno številko nocoj izbral kot trinajsti. “Verjetno bom izbral kar štirinajstico, bila naj bi srečnejša od tri-najstice, ” nam je malo za šalo, malo zares povedal po telefonu. (A.D.) SMUČANJE / ZENSKI SMUK ZA SP Chantal Boumissen pred presenetljivo Zelenskajo HAUS (AVSTRIJA) -Švicarka Chantal Bour-nissen je včeraj osvojila svojo drugo sezonsko zmago v smuku. Prvič si je Švicarka prismuCala prvo mesto v Lake Loui-seju. Bolj kot podvig Bumis-senove velja omeniti padce številnih smučark na tej progi, ki je najdaljša v prvenstvu. Najhuje jo je skupila Američanka Hi-lary Lindh, ki so jo morali odpeljati v bolnišnico, kjer so jo pridžali zaradi poškodbe v kolenu. Tudi Kanadčana Kate Pace je padla na istem odseku proge in si pri tem poškodovala roko, blizu cilja pa sta padli še Avstrijka Barbara Sedleder in Američanka Megan Ge-rety, ki pa sta dobili le nekaj prask po telesu. Zaradi številnih padcev je bila včerajšnja tekma kar nekajkrat prekinjena. Verjetno najzadovolj-nejša po včerajšnjem smuku ni bila zmagovalka, Švicarka Bournis-senova, temveč Rusinja Varvara Zelenskaja, ki je povsem nepričakovano osvojila drugo mesto. Lahko bi celo zmagala, Ce bi smučala z enakim tempom tudi na spodnjem delu proge. Naj omenimo še, da je bila Slovenka Mojca Suhadolc 30. VRSTNI RED SMUKA: 1. Bournissen (Svi) 1:42, 64, 2. Zelenskaja (Rus) 1:42, 70, 3. Ginther (Av) 1:42, 86, 4. Seizinger (Nem) 1:43, 11, 5. Zeller (Svi) 1:43, 21, 6. Renoth (Nem) 1:43, 56, 7. Ertl (Nem) 1:44, 00, 8. Lee-Gartner (Kan) 1:44, 05, 9. Vogt (Nem) 1:44, 12, 10. Haas (Av) in Merle (Fr) 1:44, 17, 30. Suhadolc (Slo) 1:45, 97. SKUPNI VRSTNI RED SMUKA ZA SP: 1. Seizinger (Nem) 340, 2. Bournissen (Svi) 258, 3. Hausl (Nem) 190, 4. Lee-Gartner (Kan) 179, 5. Merle (Fr) 175. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. VVachter (Av) 749, 2. Merle (Fr) 609, 3. Seizinger (Nem) 583, 4. Maier (Av) 420, 5. Vogt (Nem) 379, 6. Schneider (Svi) 370, 7. Bournissen (Svi) 354, 8. Lee-Gartner (Kan) 320, 9. VViberg (Sve) 319, 10. Coberger (N. Zel) 300, 11. Hausl (Nem) 299, 12. Ertl (Nem) in Eder (Av) 294. Chantal Bournissen - letos drugič uspešna (telefoto AP) NOGOMET / C. ZVEZDA, PARTIZAN IN VOJVODINA USTANAVLJAJO NOVO ZVEZO Veliki klubi kopljejo NZS grob BEOGRAD - Crvena zvezda, Partizan in Vojvodina tudi uradno niso veC elani Nogometne zveze Srbije. Večmesečni spor med NZS in klubi je izbruhnil zaradi izbora novega predsednika Nogometne zveze Jugoslavije, njegove korenine pa so, po vsej verjetnosti, mnogo globlje. Osnovni razlog je želja klubov, da bi pri bistvenih odločitvah upoštevali tudi njihova stališča, ne pa zgolj kombinacij birokratov iz majhnih nogometnih centrov. Zato so tudi ustanovili lastno organizacijo - Nogo- metno zvezo Republike Srbije. Za razliko od prejšnje nogometne organizacije, še vedno obstoječe Nogometne zveze Srbije, naj bi imeli glavno besedo v novi zvezi klubi in ne vec občinske, pokrajinske in druge zveze. Le-te so prava legla propadlih politikov, ki so se skrili za nogometno zaveso. Najbolj znana imena jugoslovanskega nogometa so soglasno podprla zamisel o ustanovitvi nove organizacije, med njimi tudi Miljan Milja-niC, ki bo avtor programske usmeritve oziroma Maja Marsicevic tisti, ki bo risal svojo vizijo strokovnega dela in razvoja v Republiki Srbiji. Skupščino nove zveze bo predstavljalo 63 elanov, med katerimi jih bo 53 zastopalo klube, po pet mest pa bodo imeli sodniki in trenerji. Iz zveznih lig bo delegiranih 21, za preostale klube pa bo preostalo 32 mandatov, kar pomeni, da bodo imeli večino tako imenovani mali klubi. »Srbski posli« je najnovejše dogajanje v no- gometu Zvezne republike Jugoslavije komentiral eden znanih televizijskih komentatorjev. Medtem ko kakovost najbolj popularnega športa vrtoglavo drsi navzdol zaradi odhoda velikega števila odličnih nogometašev v tujino in nenastopanja na mednarodnih tekmovanjih, se nogometni birokrati borijo za oblast in celo ogrožajo težko vzdrževani status Nogometne zveze Jugoslavije v FIFA. »Z osnutkom statuta nove organizacije bomo seznanili vse klube po Srbiji,« je izjavil Žarko ZeCevič, generalni sekretar Partizana. »Ves Cas si bomo prizadevali za ohranitev legitimnosti NZJ, ki ne sme biti ogrožena en sam trenutek. Ce bo odziv pozitiven, bomo februarja sklicali vsesrb-ski nogometni zbor v Beogradu, da bi NZJ lahko še pravočasno izvolila svoje osnovne organe in ohranila svoje Članstvo v FIFA.« Predstavniki treh naj-veejih klubov v ZR Jugoslaviji obljubljajo velike spremembe za začetek novega sistema tekmovanj že spomladi. IAAF: dokončni »ne« za nagrade posameznikom DŽAKARTA - Na včerajšnji seji mednarodne atletske zveze (IAAF) so dokončno sklenili, da ne bodo dajali denarnih nagrad posameznikom za nastope na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Odločitev je bila pričakovana, saj, tako trdijo možje iz IAAF, bi morali biti atleti ponosni, da zastopajo svojo državo na tako pomembnih tekmovanjih. Na seji mednarodne atletske zveze, ki ji je predsedoval Italijan Primo Nebiolo, so tudi sklenili, da bodo državnim atletskim zvezam dodelili kar 7, 5 milijonov dolarjev (približno 11 milijard lir) za pripravo in za nastop na SP in OI. Sammer k Borussi Dortmund DORTMUND - Inter je odstopil Borussii iz Dortmunda svojega igralca Matthiasa Sammerja. Vest je vCeraj sporočil predsednik nemškega kluba Gerd Niebaum, ki pa ni hotel povedati, koliko denarja so odšteli Interju za ta prestop. Futreja ni v reprezentanci LA VALLETTA - Paula Futreja ni v portugalski reprezentanci, ki bo igrala proti Malti. Tako se je odločil zvezni trener Portugalske Carlos Quei-roz, potem ko je na včerajšnjem treningu reprezentance poslal z igrišča Futreja, ker ni pokazal nobene volje do dela. Futre je pred dnevi prekinil vsako sodelovanje s svojim klubom, Atleticom iz Madrida, in verjetno je prav spor z madridskim klubom vzrok za tako obnašanje tudi v reprezentanci. »V reprezentanci potrebujem motivirane nogometaše, brez psiholoških težav. Tekma z Malto ne bo lahka. Maltežani so se namreč enakovredno upirali Italiji,« je dejal selektor Queiroz. Nuna iz Neaplja piše pesmice za Maradono CASTELLAMARE Dl STABIA (NEAPELJ) - Ste-fania Iorio, nuna iz Nepalja, je že dolgo let navijačica Napolija in si zelo želi, da bi si Cimprej ogledala prvenstveno tekmo Bianchijevega moštva. V svoji celici si med molitvijo nima Ste-fania odtrga nekaj Časa za sestavljanje pesmic za nogometno ekipo Napolija in predvsem za Maradono. »Mislim, da je šport sijajno sredstvo za dialog z mladimi. Večkrat sem se prav o športu in predvsem o nogometu pogovarjala z mladino in prepričana sem, da bi bilo veliko manj težav z mamili, Ce bi se mladina bolj ukvarjala s športom,« pravi nuna Stefania. Najboljši trije skbpaj OSAKA - Vsi trije dobitniki olimpijskih kolajn iz Barcelone na 110 metrov z ovirami se bodo ponovno pomerili na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu na Japonskem. Zmagovalec Mark McKoy (Kan), dobitnik srebrne olimpijske kolajne Tony Dees in tretjeuvršCeni iz Barcelone, Jack Pierce, (oba ZDA) bodo nastopili na 60 metrov z' ovirami na atletskem mitingu Vomiuri Chitose, ki bo 11. februarja. Na mitingu so potrdili udeležbo tudi štirje dvoranski svetovni rekorderji, in sicer skakalec ob palici Sergej Bubka (Ukr), rekorderka na 60 metrov Merlene Ottey (Jam), skakalka v daljavo Heike Drechsler (Nem) in ameriški skakalec v daljavo Mike Conley. (Reuter) Prvi turnir na Hrvaškem BRIONI (Morel) - Danes bo po 50 letih v tem mondenem letovišču mednarodni turnir v golfu, ki bo hkrati prvi tovrstni turnir na Hrvaškem. Na njem bo sodelovalo okoli 50 tekmovalcev iz šestih hrvaških, dveh avstrijskih in štirih slovenskih klubov (Bleda, Lipice, Gradu Mokrice in Rogaške Slatine) ter italijanski in nemški igralci golfa, ki bodo nastopili posamezno. Končina v Italiji VIDEM (Morel) - Jutri bo v Brazzanu pri Vidmu poulični tek na 12.400 metrov dolgi progi, na katerem pričakujejo prek 100 tekačev in tekaCic iz Evrope in Afrike. Teka se bo udeležil tudi Ljubljančan Srečko Končina, ki je po krajši bolezni okreval. Upa, da bo na svojem drugem nastopu na tem teku zmagal. Leta 1990 je bil namreč drugi, za Kenijcem Mietom. Deseterobojec Thompson odslej pri Peugeotu LONDON - Dvakratni olimpijski zmagovalec v desetoroboju, Britanec Daley Thompson, se je preusmeril v avtomobilizem. 34-letni atlet, ki je podpisal pogodbo s podjetjem Peugeot, bo tekmoval na dirkah za Pokal Velike Britanije. Vodja ekipe voznikov Peugeota Mick Lindford je povedal, da na Thompsona resno računajo, saj je zelo dober voznik. Daley Thompson v avtomobilskih krogih ni povsem neznan, saj je že tekmoval na 500 km dolgi tekmi na dirkališču v Silverstonu. (AFP) Zahtevajo hitrejšo igro TOKIO - Predsednik mednarodne namiznote- • niške zveze (ITTF) Ichiro Ogimura je pozval igralce in funkcionarje tega športa po celem svetu, naj naredijo vse, kar je v njihovih moCeh, da bi ta igra postala hitrejša in popularnejša. Na majskem srečanju 160 elanov svetovne namiznoteniške zveze bodo predstavili dveletno študijo, kako izboljšati igro namiznega tenisa. Eden izmed predlogov pravi, da bi znižali število točk za zmago ene igre z 21 na 11, drugi predlog je, da bi menjali servis po vsaki točki, in ne šele po dosedanjih petih. Predvidevajo tudi spremembe v materialih, iz katerih so izdelani loparji. Z vsem tem želijo tudi povečati zanimanje televizije za ta šport. O spremembah, ki jih bodo letos samo preizkušali, se bodo dokončno odločili na konferenci ITTF leta 1995, veljati pa naj bi zaCele dve leti kasneje. (Reuter) KULTURNI DOGODKI Sobota, 23. januarja 1993 GORICA / SAXING TIME 93 r-TRST / DEBATNA DEJAVNOSTn BENETKE / ILUSTRACIJE ZA OTROŠKE KNJIGE^— Jazz v priljubljenih zvokih saksofona V torek, 26. januarja prvi koncert v gledališču Verdi Zanimiva večeraSK Prvi večer bo namenjen Bosni, drugi istrski glasbi Aleš Waltritsch Saksofonu, glasbenemu inštrumentu, ki se v zadnjih časih vsepovsod uveljavlja, je posvečena letošnja izvedba goriških srečanj z jazz glasbo. Naslov niza štirih koncertov, ki se bodo odvijali na odru gledališča Verdi v Gorici z začetkom ob 21. uri in katere bo popestril tudi spoznavni večer s predstavitvijo številnih videov posnetkov in drugega zgodovinskega materiala, je Saxing time 93. Prireditev, katere poglaviten namen je ob nudenju vrhunskih jazz koncertov tudi predstavitev priznanih mednarodnih glasbenikov v Gorici, poteka tudi letos v organizaciji združenja Kappa Vu iz Vidma pod pokroviteljstvom odborništva za kulturo goriške občinske uprave. Revijo Saxing time 93 bo v torek, 26. januarja v gledališču Verdi otvoril čikaški kontralt saksofonist Steve Coleman. Zelo talentiran in tehnično zelo popolen glasbenik se bo tokrat predstavil v triu zasedbi, speremljala ga bosta namreč kontrabasist Reggie VVashington in bobnar Gene Lake. Cole-manova glasba je pravzaprav zmes jazza z ostalimi tipičnimi glasbenimi zvrstmi temnopoltih A-meričanov. Na odru Coleman zelo rad improvizira, jazzovski podlagi uspešno dodaja nianse funkyja, bluesa, rapa in free-jazza, rezultat vsega tega pa so sveži, včasih tudi precej trdi, a nesporno moderni zvoki. Goriška jazz srečanja se bodo nadaljevala v torek, 2. februarja v Večnamenskem socialnem središču v Ul. Baiamonti. Tu bo znani glasbeni kritik Claudio Dona, ob sodelovanju saksofonista Maurizia Caldure in s predstavitvijo zaključne jam-session prisotnih glasbenikov na kratko podal videozgodovino jazza. Koncerti se bodo nadaljevali v Verdijevem gledališču, in sicer v torek, 9. februarja, ko bodo gledalci lahko poslušali sax Steva Grossmana, ki bo nastopil z ameriško-italijansko zasedbo, v kateri so še Andrea Pozza (klavir), Luciano Milane-se (kontrabas) in Billy Brooks (bobni). Kvartet Steva Lacyja, ki je morda najbolj zveneče ime celotne prireditve, bo nastopil v ponedeljek, 22. februarja: poleg Lacyja bodo igrali še Steve Potts (sax kontralt), J. J. Avenel (kontrabas) in John Betsch (bobni). Niz koncertov Saxing time 93 pa bo v ponedeljek, 1. marca zaključil kontraltist Bobby Wat-son, katerega bo spremljala skupina Horizon, in sicer Terrel Stafford (trobenta), Edward Simon (klaviature), Esslet O. Esslet (kontrabas) in Victor Lewis (bobni). Po srečanju z italijanskimi jazzmani in nizoma posvečenima trobenti in klavirju se nam torej letos v Gorici ponuja iz- vrstna priložnost, da spoznamo še enega, morda najbolj toplega in čutnega izmed temeljnih glasbil te, vedno bolj priljubljene glasbene zvrsti. Na sliki ( foto Studio Reportage) saksofonist Bobby VVatson, ki bo v ponedeljek, 1. marca zaključil kratek goriški niz Saxing time 93, ki je posvečen jazz glasbi v izvedbi saksofona. Damjana Ota Po uspelem srečanju z bodočim slovenskim veleposlanikom v Argentini in avtorjem druge zbirke satiričnih vinjet Francom Jurijem, ki je zaznamovalo začetek sodelovanja Slovenskega kluba s krožkom Istria, se na prihodnjem torkovem večeru ponuja nova priložnost za razgovor o najaktualnejših vprašanjih. Tokrat bosta gosta kluba dva časnikarja, in sicer Aleksander Mlač, posebni poročevalec RTV Slovenija iz Bosne, in Sergio Canciani, prav tako posebni poročevalec iz vojnih območij bivše Jugoslavije za tretjo mrežo RAL V torek, 26. t.m., ob 20.30, bo torej govor o dogodkih, ki že dalj časa zaskrbljujoče preraščajo v vprašanje mednarodnih razsežnosti. Oba gosta bosta posredovala svoja živa pričevanja o vojnih dogodkih še posebno v Sarajevu oz. v Bosni in Hercegovini. Aleksander Mlač je poročal za slovensko radijsko in televizijsko postajo prav med obleganjem Sarajeva: delal je v zelo težkih pogojih in večkrat pošiljal svoja poročila s pomočjo radioamaterjev, ker drugih zvez z "zunanjim svetom” ni bilo. Sergio Canciani, tržaški Slovenec, ki je začel svojo časnikarsko pot pri Radiu Trst A, je kot posebni poročevalec TG3 prispeval, da je širša italijanska javnost spoznala jugoslovansko vprašanje, okoliščine, ki so privedle do sedanjega tragičnega vojnega stanja. 2e teden dni kasneje, točneje v torek, 2. februarja, bo na vrsti drugi večer, ki ga v skupni zamisli ponujata Slovenski klub in krožek Istria. Tudi tokrat bo osrednja pozornost na novi knjižni izdaji: konec decembra je namreč le izšla pesmarica z notnimi in besednimi zapisi in krajšo spremno raziskavo ljudskih pesmi severne Istre, s katero se pod naslovom "Predi predi hči moja” predstavlja javnosti Da-rio Marušič, eden najboljših istrskih ljudskih godcev, zbiratelj dragocenega glasbenega izročila istrskega prostora. Ob predstavitvi knjige, ki bo priložnostno v Križu, v kleti pri Tret-jakovih, bodo poleg avtorja sodelovali še duo godcev Piščaci in strokovni raziskovalci ljudske glasbe. Ob razstavah odslej tudi šola Na pobudo ustanove Bevilacqua La Masa so ustanovili mednarodno šolo Jasna Merku msasm Pod pokroviteljstvom ustanove Bevilacqua La Masa so decembra v Benetkah organizirali 3. bienalo otroške ilustrirane knjige. Kot je ob odprtju pripomnil kritik Li-vio Sossi, ni naključje, da se to dogaja prav v mestu, kot so Benetke z bogato tradicijo na področju tiskane knjige. Leta 1469 je npr. že delovala tiskarna, pri kateri je sodeloval slavni Aldo Mammzio: še danes rabimo times črke, ki so nastale po njegovi zamisli. Razstavljale! 3. bienale potrjujejo vlogo ilustracije kot vzgojnega sredstva, ki zna spodbujati v opazovalcu miselne sposobnosti. Ustanova Bevilacqua La Masa je pod svoje okrilje vzela številne mlade umetnike, ki so zdaj poznani širom po svetu. Lelo Luzzati črpa svoje figure iz teatralnega univerzuma podob. Njegov učenec in prijatelj Stepan Zavrel je v svojih delih posredno spojil srednjeevropsko grafično tradicijo z latinsko domiselnostjo, sam je pa vzgojil in spodbujal k avtonomiji umentiške-ga izraza celo generacijo ilustratorjev, ki so na razstavi prav tako prisotni, kot so npr.: Fulvio Testa, Cino in Linda Al- . • • • ic: berti, Nicoletta Costa ali Alessandra D’Este (na sliki njena ilustracija iz knjige Zimska pravljica, ki jo je izdala založba ZTT). Roberto Innocenti je v svojih zimskih pejsažih spojil koralnost sredozemskega Bruegla z izrazno močjo flamskih slikarjev. Pisani Altanov svet označuje sintetična grafična govorica in živi barvni kontrasti. Poleg omenjenih, razstavljajo še Flavio CostantinL Sergio Toppi, Cecco Ma-riniello, Nadia Pazza-glia, Mario Gomboli, Va-leria Della Valentina, Greta Cencetti. Novo le-to se obeta še posebno plodno, saj je ustanova Bevilacqua La Masa v sodelovanju z Mednarodno grafično šolo poskrbela tudi za Mednarodno šolo ilustracije s sedežem v Benetkah. ZGODOVINOPISJE Raoul Pupo: Julijska krajina -neretorični prikaz enega najbolj spornih obdobij sodobne tržaške zgodovine 1 gm ■ Marta Verginella Trst je mesto, ki posveča svoji preteklosti izjemno pozornost, skorajda večjo, kot jo izkazuje svoji sedanjosti. V Trstu namreč ne manjka domoznancev, krajevnih zgodovinarjev, ki obujajo lepe stare čase in ki prisegajo na čistokrvno italijanskost mesta. V tej kopici historiografksih in polihistoriskih del le redkokdaj zasledimo študijo, ki se loteva tržaške preteklosti z neretoričnega in nacionalistično obremenjenega stališča. Povedati je sicer treba, da se je v povojnem obdobju tržaškemu historiografskemu pisunstvu odločno postavila ob rob skupina zgodovinarjev, ki je s svojim strokovnim delom skušala posredovati Trstu ne le vzgibe, temveč tudi posledice retoričnega in pristranskega tolmačenja tržaške preteklosti. V njo sodi zgodovinar Raoul Pupo, avtor knjige»Julijska krajina - Podobe in vprašanja«(Venezia Giulia. Immagini e Problemi. Editrice Goriziana 1992), ki je izšla prejšnji mesec v Gorici. Knjigo bogati serija V vojni vihri je tudi istrska kmetica zavihtela zastavo upora - posnetek je iz Pulja. fotografij, ki jih je v italijanskih, slovenskih, avstrijskih in ameriških arhivih zbral Roberto Spazzali. Pupo obravnava zadnje leto druge svetovne vojne in prva povojna leta v Trstu in Julijski krjaini z gledišča zgodovine dolgega trajanja. Družbena, ideološka in narodnostna nasprotja, Id jih je fašistični režim nasilno zatrl, pravi, so izbruhnila z neverjetno silo v zadnjem vojnem letu in niso pojenjala niti v prvih povojnih časih. Avtor se torej loteva najbolj spornega obdobja sodobne tržaške zgodine, ki še vedno buri duhove, zdaj na eni, zdaj na drugi strani. Tudi zato, ker so štvilne dosedanje zgodovinske študije zaradi svoje tendenčnosti dovoljevale, in celo spodbujale politične špekulacije tistih, ki se v Trstu hranijo z nacionalistično mržnjo. Pupo je za osvetlevanje zgodovinskega dogajanja med letom 1944 in 1954 uporabil že objavljeno literaturo, a tudi dokumentacijo, ki je v zadnjih letih na ogled v italijanskih, britanskih in ameriških arhivih. Zal pa mu niso bili vpogled, kot tudi ne ostalim zgodovinarjem, dokumenti, ki jih hranijo slovenski in hrvaški arhivi. Priključitev Trsta, Primorske in Istre nemškemu Reichu je leta 1944 prinesla v Trst po-novo nadvlado nemškega sveta in na novo oživela konflikt med gospodarskimi in nacionalnimi interesi mesta. Tržaški vodilni razred je kljub dotedanji zvestobi fašizmu in italijanstvu ponudil svojo razpoložljivost novim nemškim oblastnikom. Verjetno je šlo tudi, trdi avtor, za obrambno dejanje, ki pa je bilo vsekakor odsev težav, ki so nastopile po prvi svetovni vojni, ko se je moral tržaški podjetniški razred vključiti v širši italijanski gospodarski prostor. Za ohranitev vodilne vloge so bili tržaški podjetniki pripravljeni paktirati s komer koli. In če je obnašanje tržaške vodilne elite postalo model vedenja tudi za ubrano prebivalstvo, potem je dovolj razumljivo, da je tržaški srednji sloj dejavno sodeloval z okupatorjem. V takem okolju so italijanski antifašisti, ki so poudarjali nujnost nacionalne obrambe pred nacisti, ostali le peščica brez vsakršnega širšega konzenza. Za Pupa so tudi dovolj pomenljivi spori, ki so nastali zaradi nasprotujočih se nacionalnih stališč med italijanskim in slovenskim odporništvom. Italijansko odporništvo so v Julijski krajiini ošibila še posebno razhajanja med tistimi, ki so se navdušili za jugoslovansko partizanstvo in tistimi, ki so hoteli ohraniti priviligiran odnos z italijanskim antifašizmom. Ob prihodu jugoslovanske vojske v Trst, Gorico in Istro so politična, družbena in nacionalna nasprotja dosegla svoj višek. Konec vojne ni prinesel v te kraje konec nasilja, nasprotno začelo se je obdobje povojnega obračunavanja. Prihod jugoslovanske vojske v Trst je bil namreč osvoboditeljski le za del Trsta, za slovensko prebivalstvo in dele tržaškega proletariata. Za večino Italijanov je prihod jugoslovanske vojske pomenil prihod novega okupatorja. Jugoslovanskim oblastem je šlo zato, da bi Trst priključile ostalemu jugoslovanskemu ozemlju. Dosledno s tem načrtom so v času, ko jugoslovanske uprave skušale obračunati zlasti s predstavniki mestnega antifašističnega odbora (CLN), ki se je v mestnem okviru pojavil kot direkten tekmec jugoslovanskih oblasti. Povojno nasilno obračunavanje ni zajelo le kolaboracionistev, ugotavlja Pupo, prizadelo je prav tiste antifašiste, ki niso soglašali z revolucionarnim prevzemom oblasti in s priključitvijo Trsta ter ostalih delov Julijske krajine k Jugoslaviji. Povojno nasilje ni zrastlo namreč le iz ideoloških nasprotij, bilo je toliko bolj krvavo, ker se je zasidralo na rodovitna tla nacionalistične mržnje. Internacionalizacija tržaškega vprašanja, določitev Morganove črte,'razdelitev obmejnega ozemlja na cono A in cono B še zdaleč niso pomirile povojnega političnega dogajanja, ki je čedalje v večji meri sililo v politično in nacionalno polarizacijo. Vezi med za-lednjem in mestom so se nasilno prekinile. Tr- st se je ločil od Istre, Gorica od Vipavska in Soške doline. V knjigi je opaziti v avtorjevem pisanju tančico obžalovanja, za kar sta Trst in Gorica takrat izgubila. Izrazitejša sentimentalna nota je medtem očitna v didaskalijah izpod peresa Fulvia Anzellottija, ki dopolnjujejo skrbno izbrane fotografije. Ob tem lahko pripomnimo, da je težko pri osvetlevanju polpretekle zgodo- vine, tudi v primeru strokovnega pisca, povsem potlačiti čustveno plat predstave, ki sta jo tako starejša kot mlajša generacija asimilirali ne glede na stran, kateri pripadata. Stereotipna gledanja na preteklost ene ali druge nacionalne skupnosti so zapustila v tistih, ki so zgodovino doživeli, v tistih, ki so jo pisali in tistih, ki so jo brali ali le poslušali dovolj obremenjujočo dediščino. Pupo teži za tem, da bi se čim bolj izognil tej dediščini, ki je vseprevečkrat proizvedla ozko-gledo osvetlevanje peteklosti. Dejstvo je, da kamor koli bi bila v Julijski krajini, na Primorskem in Istri postavljena meja, bi njeno mesto bilo krivično za ene ali pa za druge. Taka je očitno usoda tega multietičnega prostora, ko se znajde na državnih obrobjih. Doslej se je zgodovino o vojnem in povojnem času v teh krajih pisalo ločeno. Vsaka stran si je izoblikovala svojo. Morda je vendarle prišel čas za trezno, znanstveno in globalno osvetlitev povojnih zgodovinskih vozlov. Junija 1945 so bili v Trstu prepričani, da od takrat dalje ne bo več nikakršnih težav z javno uporabo slovenščine, Na sliki prvo povojno veselje tržaških slovenskih otrok. Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: od 25. do 30. t.m. ob 2J- uri in 31.t.m. ob 18. uri (Ovalna dvorana) Strniša - Zlatar-Frey: Žabe. V izvedbi Koreodrame Ljubljana. Cena vstopnic je 1000 SIT. 26., 27. in 28.t.m. ob 20. uri (Štihova dvorana) Leticija in Luštrek. Cena vstopnic je 500 SIT. 3. in 9.2. ob 20. uri (Štihova dvorana) Ob letu osorej. Cena vstopnic je 500 SIT. 28. in 30. t. m. ter 1. 2. ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, v izvedbi Opere in baleta SNG Ljubljana. Gostujejo solisti: Pusar-Je-ric, Cioromila, Elenko, Kaludov, Trajanov, Pivo-varov. Cena vstopnic 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. NAPOVEDUJEMO: 21.2. ob 18. uri, 22.2. ob 19.uri in 23.2. ob 11. uri (Gallusova dvorana) Shakespeare: Kralj Lear. Cena vstopnic 600, 500 in 400 SIT. Za predstavi 21.2. in 22. 2. je na voljo le še nekaj vstopnic. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.uri Henrik Ibsen: Peer Gynt. Zadnja predstava! Ob 20. uri (Mala drama) Luigi Pirandello: Človek s cvetom v ustih. Za izven (konto). Cenjene obiskovalce obveščamo, da so vse predstave W. Allen: Zaigraj še enkrat, Sam. v mesecu januarju, razprodane. Vstopnice za predstave v februarju bodo na voljo od 30. januarja, ko bodo objavili tudi razpored predstav za mesec februar. Rezervacij ne sprejemajo. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 E.Kishon: Bil je škrjanec (za izven in konto). V PRIHODNJIH DNEH: 25.t.m. ob 19. uri A.P. Cehov, T. Brasch: Platonov. Za abonma mladinski I.. 26.t.m. ob 18. uri in 30.1. ob 19.30 uri Z. Petan: Don Juan in Leporella (za izven in konto). V zanimivem dvojezičnem projektu igrata gosta Stanislava Bonisegna in Johannes Pump. Informacije vsak dan med 10. in 12. uro in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. šentjakobsko gledališče DANES: ob 20. uri Prometej brez skodelice. V izvedbi eksperimentalnega gledališča Rezares. Za izven. Tel. 061/312-860. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: ob 20. uri Aldo Nicolaj: Dragi pokojniki, blagi možje. Nastopa Polona Vetrih. V PRIHODNJIH DNEH: 29..t.m. in 4.2. Gavran: Mož moje žene. Prodaja vstopnic vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure v Jelovškovem sa-lovu Kulturnega doma in uro pred predstavo pri blagajni. Tel. 061/448-922. MAPIBOR SNG DRAMA DANES: ob 21.uri (Mali oder) Kabaret 20. stoletja: Isadora, koreodramski projekt. Primabaleri-na Maja SerbljenoviC Turcu razkriva življenje in smrt prve moderne plesalke Isadore Duncan. V PRIHODNJIH DNEH: 25. in 26. t.m. ob 19.30 Shakespeare: Hamlet. Informacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. MINORITSKA CERKEV DANES: ob 20. uri Grum-Zlatan Frey: Dogodek v mestu Gogi. JUTRI: ob 20. uri Grum-Zlatar-Frey: Dogodek v mestu Gogi. SNG OPERA V PRIHODNJIH DNEH: 30. in 31. t.m. Čajkovski: Hrestač. Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje razpisuje abonma za Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, redni abonenti SLG Celje imajo 10 odstotkov popusta. Spored: Frayn: Hrup za odrom (Mestno gledališče Ljubljansko), Vitrac: Volkodlak (PDG Nova Gorica), Moliere-Rozman: Tartif (Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana), Nicolai: Hamlet v pikantni omaki (Slovensko stalno gledališče Trst), Moliere: Svatba po sili (Drama SNG Ljubljana), Cooney: Zbeži od žene (Prešernovo gledališče Kranj), Nicolai: Blagi pokojniki, dragi možje (Drama SNG Ljubljana), Moliere: Namišljeni bolnik (SLG Celje). Vpis abonmaja od 11. do 29. t. m. vsak delavnik med 9. in 11. uro. Tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri R. Cooney: Zbeži od žene. predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost. V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m., ob 18.00 in 20.00 : »Marat/Sade» Igrajo Glenda.Jackson, Patrick Magge, lan Richardson. NAPOVEDUJEMO: 2. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata« Igrajo Bruce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn. 16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear*. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.00 - Predavanje univ. prof.dr. Rudolf Neuhauser: Meyerhold in ruski avantgardni teater (v nemščini). DUNAJ BALLHAUSPLATZ Ring - Heldenplatz DANES: ob 15.00 in 18.00 - Zaključno zborovanje »Avstrijci proti sovraštvu do tujcev in rasizmu*. TINJE DOM PROSVETE JUTRI: ob 14.30 - 1. Srečanje zbirateljev rudnin pod geslom »Bogastvo rudnin na Koroškem«. Predavatelja Valentin Letner in Anton Krammer. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 26. t.m., ob 19.30 - Predavanje škofa Helmuta Kratzla »Dunaj: Ali nas vera omeji ali nas osvobodi?« fesorjem filozofije in jezikov na univerzi v Bologni, ki sta ga organizirala Avstrijski konzulat v Trstu in bančni zavod Cassa di Risparmio iz Trsta pod naslovom »L’insostenibile leggerezza del maschio: anatomia del seduttore«, ki se nanaša na predstavo Anatol Athurja Schnitzlerja. GLEDALIŠČE MIELA V organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost. V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m., ob 18.00 in 20.00 : »Marat/Sade« Igrajo Glenda Jackson, Patrick Magge, lan Richardson. NAPOVEDUJEMO: 2. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata« Igrajo Bruce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn. 16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear*. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee. Koroška Razstave Slovenija LJUBLJANA ga slikarja Jona Gal Pia- Glasba JUTRI: ob 19.30 R.Cooney: Zbeži od žene. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 20.uri bo v Solkanu na sporedu R.Vitrac: Volkodlak v izvedbi PDG Nova Gorica. Za abonente iz Postojne, Idrije in izven. KRŠKO KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 Moliere: Namišljeni bolnik. Gostovanje SLG Celje. LJUTOMER DOM KULTURE JUTRI: ob 19.30 Marjan Marinc: SreCka. V izvedbi Gledališke skupine KUD Ljutomer. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 17.00 bo v gledališču Rossetti na sporedu srečanje z gledališkim kritikom in profesorjem filozofije in jezikov na univerzi v Bologni, ki sta ga organizirala Avstrijski konzulat v Trstu in bančni zavod Cassa di Risparmio iz Trsta pod naslovom »L’insostenibile leggerezza del maschio: anatomia del seduttore«, ki se nanaša na predstavo Anatol Athurja Schnitzlerja. GLEDALIŠČE MIELA V organizaciji Zadruge Bonaventura bodo Slovenija LJUBLJANA TEOLOŠKA FAKULTETA JUTRhob 10. uri koncert glasbene skupine iz Zuricha Mountain Silence. Vstopnine ni. Informacije na tel 061/555-800. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 22. uri Marc Ribot & S brek. Newyorški aktivist in organizator benefita za Bosno Marc Ribot , heroj lanskoletne Druge godbe, bo nastopil s skupino Sh-rek. Ob njih se v klubu obeta orto balkaniada, na sceno pa bo stopil tudi veliki Vakuza. Na voljo so fotografije in obširno press gradivo. Tel. 061/113-282. MARIBOR UNIONSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri (Unionska dvorana) (za abonente in izven) Rossini: Stabar Mater, v izvedbi mariborske Opere. JUTRI: ob 19.30 uri (Unionska dvorana) (za abonente in izven) Rossini: Stabat Mater. V izvedbi mariborske Opere. Informacije na tel. 062/211-461. ROGAŠKA SLATINA RAZSTAVNI SALON V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Maribor. SEŽANA KULTURNI CENTER SRECKA KOSOVELA DANES: ob 20. uri koncert zbora I cantori del friuli iz Vidma (vokalni abonma in izven). Vstopnina je 400 SIT, abonenti imajo 20% popusta. ILIRSKA BISTRICA KLUB MKNZ JUTRI: koncert skupine Asexuals iz canade. Informacije na tel. 067/81-326. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Kvartet Fiesole. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: v ponedeljek, 1. februarja, ob 21. uri celovečerni koncert Francesca Gucci-nija. GLEDALIŠČE VERDI-MILJE V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 30. t. m., ob 22. uri bo na sporedu koncert skupine Micro-groove, ki ga predstavlja Globogas. Po koncertu se bo večer nadaljeval z glasbo D.J. do 0.30. COLUGNA (Videm) GLEDALIŠČE LUIGI BON DANES: ob 20.45 koncert rock skupin Abdia, Radio Baghdad, i Dodi e i Monodi, Bohemien Flambes z naslovom »Di no alla droga«. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.00 - Predavanje univ. prof.dr. Rudolf Neuhauser: Meyerhold in ruski avantgardni teater (v nemščini). DUNAJ BALLHAUSPLATZ Ring - Heldenplatz DANES: ob 15.00 in 18.00 - Zaključno zborovanje »Avstrijci proti sovraštvu do tujcev in rasizmu«. TINJE DOM PROSVETE JUTRI: ob 14.30 - 1. Srečanje zbirateljev rudnin pod geslom »Bogastvo rudnin na Koroškem«. Predavatelja Valentin Letner in Anton Krammer. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 26. t.m., ob 19.30 - Predavanje škofa Helmuta Kratzla »Dunaj: Ali nas vera omeji ali nas osvobodi?« Razne prireditve Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA FRANCOSKI KULTURNI CENTER V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 16.30 in lS.uri Bouillon de culture (vodi Bernard Pivot) in Caracteres (vodi Bernard Rapp). Center je odprt od 8. do 19. ure. Tel. 061/224-883. KLUB K 4 V PRIHODNJIH DNEH: 25. t.m. ob 21. uri Ek-skalibur, Predstavitev in demonstracija tehnike Ekskalibur, ki jo vodi skupina EGA. Video, glasba, ples. Vroči telefon Kluba K4 061/113-282. ČRNOMEU MLADINSKI KULTURNI KLUB DANES: Rock recital bivšega basista Don Mentoni banda, Aleksa Basa iz Celja. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 17.00 bo v gledališču Rossetti na sporedu srečanje z gledališkim kritikom in pro- Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ Do 31. januarja bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro in v soboto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu. Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. številko 061/213-024. LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 11. in 17. uri S. Makarovič: Gal med lutkami. Za izven. JUTRI: ob 18. uri Z.Florian: Tobija. Za izven. LGL in TV Slovenija, Mladinska redakcija, razpisujeta otroški lutkovni klub- Studio Cepetavček. Vabijo otroke med osmim in devetim letom starosti na avdicijo, ki bo v LGL, DANES, 22. 1. od 17. do 20. ure v Veliki dvorani. Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: ob 16. uri Sobotno popoldne za otroke odpade. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 9. uri Levstik-Jovanovič-Partlji: Martin Krpan. Zaključena. Ob 16. uri Golia-Partljic: Srce igračk. Za izven. JUTRI: ob 16. uri Golia-PartljiC: Srce igračk. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po tel. 061/312-860. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 17. uri Kužek in muca v izvedbi LS US. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK JUTRI: in 31.t.m. ob 17. uri Kužek postružek na obisku. V izvedbi gledališča Jaz in Ti. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana, tel. 061/228-544 oz. uro pred predstavo na prizorišču. OPERA IN BALET SNG V PRIHODNJIH DNEH: 30.t.m. ob 11. uri. Cip-ci: Sneguljčica. Tel.061/331-945. DOMŽALE PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR V PRIHODNJIH DNEH: Vesele zimske počitnice od 1. do 5.2. od 8.do 14. ure. Organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov. Modelarska delavnica - izdelava zmaja. l.,2. in 3.2. od 13. do 15. ure. Za oboke od 1. do 4. razreda. Računalniški teCaj - od 1. do 5.2. od 9. do 10.30 ure za otroke 1. do 4. razreda, od 11. do 12.30 ure za oboke od 5. do 8. razreda. 1. in 2.2. od 10.30 do 12.ure. Gledališko lutkovna delavnica na temo Pike Nogavičke z naslovom Pika Strumf gre na počitnice. Namenjeno obokom od 2. do 5. razreda . Organizira društvo SMO (Starši-Mladi-Oboci) ob pomoči Napredka Trgovine, d..o.o. Informacije od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure po telefonu 711—875. PORTOROŽ AVDITORIJ DANES: ob 16. uri Marie Kubanova- Matjaž Loboda: Oh, te princese, gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-571. Furlanija-Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 26. t. m., ob 10.30 Andersenova pravljica »Cesarjeva nova oblačila«, ki jo je za SSG v verzih napisal Milan Jesih. Režija Vladimir Jurc. Scenograf Marijan Kravos, kosmumi Marija Vidau, komponist Miran Košuta, svetovalec za magijo Vikj. Nastopajo Gojmir Lešnjak, Alojz Svete, Maja BlagoviC, Adrijan Rustja, Lučka Počkaj, Stojan Colja, Vladimir Jurc in Franko Korošec. GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Kraljična na zrnu graha v izvedbi gledališke skupine La Con-bada. CANKARJEV DOM Do 31. t. m. si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carinzia/ Venezia- Topo-grafia superiore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT. Do 31. t. m. je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo - razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA Do 31. t. m. razstavlja Gojmir Anton Kos. Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, palstik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18.ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 8. februarja bo na ogled retrospektivna fotografska razstava z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. GALERIJA KOMPAS, SLOVENSKA 36 Na ogled je razstava najnovejših slik akademskega slikarja Jožeta Slaka. JAKOPIČEVA GALERIJA 26. t.m. ob 12. uri okrogla miza z naslovom Priprava novega zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Do 31. t. m. je na ogled razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta VViela Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010. KUD FRANCE PREŠEREN Do 29. t.m. je na ogled razstava del fotografa Igorja Anderliča. Odprto od 15. do 24. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Informacije na tel. 061/332-288. GALERIJA EQURNA Do 31. t.m. je na ogled razstava elanov ob 10. obletnici. Galerija je odprta med 10. in 13.00 ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majaro-na.Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA KAPELICA Na ogled je razstava skupine 63/70 - risbe: Andrej Brumen-Cop, Milan Golob, Maja Licul, Robert Lozar, Katarina Toman, Mojca Zalokar. Tel. 061/113-282. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA SKUC Do 31. t.m. bo na ogled razstava Galerija v sliki slikarke Janje Vrabec. Odprto od 12. do 20.00 ure. Tel. 061/216-540. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730. FOYER MGL Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je sacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina KovaCiC in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do konca januarja je na ogled razstava Doreta Klemenčiča: Slike 1928-1941. Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike -instalacije. CELJE LIKOVNI SALON Do 10. februarja je na ogled SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz Plešivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža PoCivavška. NOVA GORICA Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segala- Miške iz Škofje Loke. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega sliakrja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/631-141. FJK LIKOVNA VITRINA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV Na ogled je razstava keramike Pine Putrih in likovnih del Franca Goloba. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska krušarica. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. ŠKOFJA LOKA TRST GALLERIA RETORI TRIBBIO Do 29. januarja je na ogled razstava slikarja R. Casarse. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Od 24. t. m. dalje bo muzej, v katerem je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik •ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola) in RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7) Do 2. februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost. SALA DEGLI STUCCHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bari-sona z naslovom »Trieste e dintomi«., ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Mira-mar». MUZEJ REVOLTELLA-AVDITORIJ Odprta je razstava An-drzej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništ-vom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground. V organizaciji Tržaške letovišCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasic-nih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MIELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Na ogled je razstava Daniele Frausin z naslovom Blues. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 in v GALERIJI DIACO-NO Do 31. januarja 1993 razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava risb za otroške knjige mlade beneške ilustratorke Luise Tomasetig. Razstava je odprta vsak dan, razen nedelje od 17. do 19. ure. PORDENON Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 31. januarja 1993 razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA FREUND VViesbadenerstrasse 3 Do 30. januarja razstavlja svoja dela Heide Stollinger. MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava »Planine v sliki« in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe. TINJE DOM PROSVETE Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane. GALERIJA LJUBLJANSKE BANKE Do konca januarja je na ogled razstava akademske- GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov ZEROIMAGE (Aula magna Centro studi Pordenone) Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. Alpe-Jadran PADOVA SALA DEGLI SPECCHI - STORICO CAFFE’ PE-DROCCHI Na ogled je razstava I Caffe di Remo Squillanti-ni. ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišida, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda Jandriča, Vatroslava Kulisa, Peruška Bogdaniča in Hrvoja Sercara. MUZEJ MESTA ZAGREBA Do 15. februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure. GALERIJA SOBODNE UMETNOSTI, GALERIJA PRIMITIVNE UMETNOSTI, STAROGRADSKA VIJECNICA V treh dvoranah je do 6. februarja na ogled razstava Fotografija od 1950 do danes. Odprto vsak dan od 9. do 15. ure, v soboto od 9. do 12. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. VVIENER SECESSION Na ogled je razstava Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. GRAPHISCHE SAMM-LUNG ALBERTINA Do 31. januarja 1993 bosta na ogled razstavi del (1948 - 1992) Johannesa VVanke-ja in del (1945 -1992) Zorana Mušica. Galerija je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 10. do 16. ure, v sredo od 10. do 18. ure ter v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. GALERIE ULYSSES Na ogled je razstava risb in akvarelov Marie Las-snig. Galerija je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Tel. 587 12 26. MUZEJ MODE HET-ZENDORF Do 11. aprila bo odprta razstava Cas krinolin. Odprto med 9. in 12.15 uro in od 13. do 16.30 ure. MUSEUM DES 20. JAHRHUNDERTS Do 31. januarja je na ogled razstava o Rudolfu Schvvarzkoglerju. GALERIJA MAK Na ogled je razstava akvarelov Italijana, živečega v New Yorku, Lauretta Vinciarellia. Mamika. Le katera beseda še bolj toplo zveni kot mamika. V Prlekiji je mamika najbolj ljubljeno bitje. strani vreča jabolk. Le zakaj tri ure? Prva je na baterijo, drugi dve sta mehanski. »Vsak večer ju moram naviti. Toda vem, da čas teče tudi za naju dva. »Likalnik ni zareč. Je bil morda sinoči? Zenica ga pri svojih petinosemdesetih letih Se vedno uporablja. Žerjavica je ognjena svetloba in toplina. Tkanina dobi pokončnost svojega sporočila. Le kdo koga nosi? Človek ponižnega človeka ali blago ponižnost človekove pameti. Nič mi nista odgovorila. Zasanjano sta se spogledovala in odčudovala drug drugega. Samotna hiška, gola drevesa in gole trte ter pritajeno lajanje Štirinožnega prijatelja odkrivanj o odprtost, ki je doma v dobrohotnosti, resnici, ljubezni in darežljivosti ljudi, ki žive v Prlekiji, v krajih, kjer se glasba nebes in narave združuje v svetlobo besedovanja. Utrujene roke so tiho dopovedovale, da se čas ni ustavil, temveč da se le hitreje premika. Viktor Kralj je zdrav in pokončen možak. Poln je misli in spomina na začetek stoletja, ki se počasi izteka. Je pravi besedni poliglot. Toda ne jezikov, ampak oseb in osebnosti, ki jih je skozi branje in osebno srečeval. Naj bodo vladarji, cesarji, kralji, predsedniki... Taksnih kraljev, kot je Viktor Kralj, je resnično malo na svetu. Samo ne recite, da je na svetu se kdo bolj ponosen in pokončen, kot je prleški kralj. Ioni Kos Prleška srebrnica oblakov na soncu življenja Slovenci imamo že več kot devetdeset let svojega KRALJA "V T knjigi Prlekija \/ Franceta Steleta je v zapisana tudi ta misel Frana Ksavenja Meška: »Dežela, čudovita kakor iz lepih sanj -tista moja domovina tam doli, naše Slovenske gorice. Dežela polna naravnih lepot, ne sicer divjih, ne s svojo veličastnostjo manecih kakor visoke gore, ne, preprostih in idiličnih skoraj. A je prav zaradi tega s tem mehkejšo poezijo ožarjena in tem prisrCneje govori srcem. In polna nadzemskih, drugosvetnih skrivnosti, polna Čarovnij, prepolna vere v Čarodejstvo in v vse mogoče nadsvete moči...« Nikar ne recite, da se vam podira svet! Vonj odmaknjenosti od vsakdanjosti je prisluškovanje tihega ihtenja, ki v zimskem jutru prebuja V bukovem gozdiču se prepletata življenjski zgodbi samotarjev, ki skupaj z naravo odmerjata svoj čas. roso spomina. Ko svetloba zaobjame vinorodno gričevje in gre luna v zaton, se sonce dobrosrčno nasmiha jutru. Izza okna vsrkajoče koprene prihaja vonj pomladnega zelenila. Se je čas do pomladi. Pa vednar idila, ki udarja skozi samoto, gre v umirjenost človekovega zimovanja. Spoznanje in toplina sta drugačna, kot je hip vrženega zraka v vesolje. V ljudeh, ki domujejo v Prlekiji, je zasidranost stoletij bivanja in ravnodušnosti, vendar ne proti vsemu, kar jih obdaja. Morda gre ritual rojstva v obratno smer? Dva Abrahama ne moreta imeti večje cene, kot jo ima zelenilo otroštva. So to samo besede zrelosti ali pa igra spomina? Na koncu stoletja otroci besed vržejo kovance v vodo in si zaželijo novih cekinov. Je razmišljanje v tem, da so cekini dobili patino že na začetku obliža svetlobe? Nikakor ne! Usoda je neminljiva spremljevalka spoznanj. Prosim. Cernu smo sploh zbrani? Zakaj vas tako nestrpno poslušamo? Bi morda nekaj povedali, morda odgovorili na vprašanje, kje je čas, v katerem smo prisotni. Ali pa smo samo dvignili in spustili ramena ter rekli: »Zelo visoko smo, vendar se bojimo, da ne bi pogoreli.« Človek se igra z ognjem toliko časa, dokler se dodobra ne opeče. Samota je ranocelnik življenja. Kaj je lepšega kot bivati v hišnici petinpetdesetletne ljubezni. Ne. Nisem se zmotil. Popolnoma pravilno sem zapisal število 55. Svet se je za dva človeka šele začel rojevati. Toda to ni tisti svet, ki ga obdaja reinkarnacija, temveč svet, ki je odmaknjen od nas, kot je odmaknjena življanska črta na roki do sredinca med prsti. Na prvi pogled je to zelo malo, pa vendar več kot vek in koraki na tihi spremljevalki zemlje. Ne bom vas spraševal, zakaj sta tukaj? Zakaj živita v tej hišici? Kaj vama pomeni samota? Je odmaknjenost od ljudi in urbanega okolja? Zakaj sta brez elektrike, radia, televizije, vodovoda... vendar nekaj je v tem. Živimo in živijo! Mamika Uršika je rodila enajst otrok. Pisatelj Stanko Janežič je dejal, da v Prlekiji, in Se to ne povsod, »mati« zveni trdo, »mama« premehko, najbolj ljubljeno bitje je moč prepoznati le kot m arniko. Mamika. Morda je v Prlekiji tako, in še to ne povsod: Prijazno staro okno Kraljeve domačije. Vse fotografije Loni Kos mamika mora roditi mnogo otrok. Mamika ... Narava je z ljudmi in ljudje so z njo. Toda kakšni ljudje? V bukovem gozdiču gola hiša. Visoko nad gozdičem je v zimskem objemu gola trta. Slika prosojnosti življenja. Videno gre skozi videnje in občuteno. »Ne. Se nikoli ni položil prsta name!« kaj ni to klic srebrnici oblakov in klic cvetlici in petje brenčanju čebel. Lahko bi rekel, da je to samotnost v vrvežu zračnih tokov ali pa iskrivost skozi večnost ljubezni. HiSa se nikoli ne podira sama. Vzrok je v nasprotovanju razuma in v različnosti pogledov. Le koliko je spoznanj in resničnosti? Zapah ni kovinski, tla so ilovnata, omare »alt- deutsch«, turkizno zelena peč, v kateri je tiha skrivnost polstoletnega sporočila. Štedilnik, okoli njega brezzračen prostor. Popolna urejenost, celo laboratorijska sterilnost.kajti nikjer ni izrabljenosti trenutka in spomina. Ves prostor kuhinje je kakor tema črn. Postelji sta visoki. Vse je v črno obarvano. Pa vednarsončno in v glasbi duha spokojno. Se lahko priklonim lepoti življenja in skromnosti? »Vi meščani, narcisi, boemi, brezglavi resnicoljubi laži. Pridite in doživeli boste marsikaj - in dosti vsega videli.« So morda takšne misli devetdesetletnega Viktorja Kralja? V prostoru je ob desni omari vreča krompirja, na levi IG RECEPT Krompirjev narastek SESTAVINE: 600 g krompirja, 150 g čebule, sol, poper, česen, peteršilj, paradižnik, 100 g pečene slanine, 150 g pečenega mesa (ostanki pečenke), maslo za pekač, 1 dl smetane, 1 dl mleka, 6 jajc CAS PRIPRAVE IN PEČENJA: 50 do 60 minut Olupljen krompir narežemo na rezance in prepražimo skupaj z narezano slanino. V drugi ponvi prepražimo sesekljano Čebulo in narezano pečeno meso. Dodamo Česen, sol, poper in na kocke narezan paradižnik. Na koncu dodamo Se prepražene krompirjeve rezine s slanino in dobro premešamo. PekaC namastimo z maslom. Jajca stepemo, dodamo mleko in smetano, solimo in dobro premešamo. Polovico zmesi vlijemo v pekaC, dodamo krompirjevo maso ter prelijemo s preostalim jajčnim prelivom. V peCici pečemo 20 - 25 minut. Ponudimo takoj, Se vroče, in izdatno potresemo s sesekljanim peteršiljem. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Omlete s suhimi gobami SESTAVINE: 4 jajca, 1 dl sladke smetane, 1 žlica črne moke, sol, mleti muškatni cvet Za nadev: 25 g suhih jurčkov, 1 dl sladke smetane, 3 žličke črne moke, pol čebule, krebuljica, peteršilj, sol Suhe gobe poparimo z malo vrele vode in pustimo, da se prepojijo. Moko zmešamo s smetano, drobno nasekljano čebulo in peteršiljem, dodamo malo suhe krebuljice in vse skupaj zmešamo z namočenimi gobami; posolimo in pokuhamo, da se zgosti. Za omlete zmešamo jajca s smetano in moko ter dodamo sol in mlet muškatni cvet. Tik pred uporabo lahko v možnarju ali terilniku stolče-mo cel muškatni cvet. Zmes nekaj časa stepamo in nato iz nje spečemo 4 omlete. Namažemo jih z nadevom, jih prepognemo in ponudimo. (Neva Miklavčič Predan) S helikopterjem v službo Iztok Ivančič ___________________________ MALE ŽIVALI kupina ljubiteljev letenja in tehnike l^/je na ljubljanskem letališču Brnik prejšnjo soboto izvedla enega prvih testnih poletov s helikopterjem EXEC 90, ki so ga po sistemu »kit« izdelali sami. Polet se je sicer končal nekoliko hitreje in trše, kot si je izkušeni testni pilot želel, toda do zdaj so opravili šele pet od predvidenih petnajstih ur testnega letenja. Program, po katerem dela skupina letalskih navdušencev, je usklajen z navodili ministrstva za promet in zveze, kar seveda zagotavlja kakovostne rešitve. Po zagotovilu sestavljalcev bodo začetne težave kmalu rešili. Pilot, ki je v soboto preizkušal helikopter, meni, da bo ta zaradi lahkega upravljanja primeren za šolanje pilotov in za turistično letenje. Ce pa želite na poti v službo izvajati akrobacije, je bolje, da si omislite prevozno sredstvo, ki vam bo dopuščalo nekoliko bolj grobe manevre (recimo gorsko kolo). Helikopter, ki meri v dolžino manj kot 7 m, ima vodno hlajeni motor boxer s 150 konjskimi močmi. Prazen tehta 450 kg, v njem pa je prostora za dve osebi. Z njim lahko poletite 3000 m visoko, najvišja točka, s katere še lahko vzletite, pa je 2100 m nad morsko gladino. S polnim rezervoarjem lahko z dvosedež- nikom preletimo do 300 km. Ce ste se v razdalji ušteli in vam je v 60-litrski posodi zmanjkalo goriva, se lahko ustavite na kaki Petrolovi črpalki. Gorivo z oktanskim številom, višjim od 95, bo ustrezalo. Super ali pa evropski zeleni torej. Sestavne dele za helikopter izdeluje ameriška tovarna Rotor way. Na dom vam jih dostavijo za 50 000 dolarjev. Ce k tej vsoti prištejete še nadaljnjih 13 000 dolarjev in približno 1200 ur dela, ki jih boste potrebovali od odpiranja tovarniškega paketa do vžiga motorja, boste po opravljenem izpitu, ki ni vštet v znesek, lahko odleteli v službo. Srečno! Helikopter EXEC 90 na Brniku Foto: Iztok Ivančič | lasji mladiči se največkrat okuži-jo s pasjimi glistami (Toxocara canis) Se v maternici preko posteljičnega krvoto-ka. S trdno ovojnico zaščitena jajčeca se namreč sproščajo med brejostjo in »pripotujejo« v mladiče, ki v tem primeru že okuženi pridejo na svet. Mladič dobi gliste tudi tako, da liže ali pa je okužene predmete. Jajčeca namreč lahko živijo na prostem, v razpokah in preprogah tudi več kot eno leto. Pasje gliste imenujemo tudi bič mladičev in niso redki primeri, ko okužen mladiček pogine zaradi močnega množičnega prodiranja teh notranjih zajedavcev. Pogost vzrok za to je mehanično zaprtje črevesja, ki ga povzroče »zavozlane« odrasle gliste. Okuženi mladiči imajo povešen in napihnjen trebuh, so otožni, mirni in neješči. Pri močnih invazijah otresajo z glavo in opletajoče hodijo (gliste izločajo živčni toksin) in kašljajo (med svojim razvojem od jajčeca do odraslega parazita glista »potuje« tudi skozi pljuča v sapnik in v črevesje, kjer zajeda). Glistavi mladiči hujšajo in dobijo nesvetlečo ter nasršeno dlako. Pogojno je pasja glista nevarna tudi ljudem, vendar se v človeškem organizmu nikoli ne razvije v odraslega zajedavca, pač pa se lahko jajčeca preko sten krvnih žil »naselijo« v jetrih, pljučih, ledvicah, v očeh in drugje. Tu se obdajo z ovojnico ali pa več mesecev potujejo in povzročajo različna vnetja. Na srečo so v Sloveniji tovrstne okužbe pri ljudeh zelo redke. Pri odraslem psu, če ima le-ta gliste, navadno ni posebnih kliničnih znakov. Diagnozo postavi veterinar, ki opravi mikroskopski pregled iztrebkov. Enkraten negativen izvid še ne pomeni, da pes ni okužen. Zato je treba pregled večkrat ponoviti ali pa preventivno odpravljati zajedavce. Na trgu je veliko različnih preparatov za odpravljanje glist in drugih notranjih zajedavcev. Izredno učin- kovita je recimo bio-vermin pasta domačega proizvajalca (Krka), ki je v posebnem inje-ktorju in jo lahko natančno doziramo na kilograme telesne teze. Pasto, ki je za pse zelo dobrega okusa, lahko damo mladičem že, ko so stari 14 dni, pozneje pa jo dajemo do starosti treh mesecev vsaka dva tedna, do enega leta starosti pa vsak mesec. Odrasle pse preventivno zdravimo nekajkrat na leto. Vedno več psov živi z ljudmi v tesni simbiozi. Nujno potrebno je, da je naš štirinožni prijatelj zdrav. Zato moramo notranje zajedavce resno obravnavati in jih seveda redno odpravljati. Tako bo božanje psa bolj brezskrbno. 24. januarja 24. januarja leta 1852 je na Dunaju umrl Jan Kollar, Slovak, ki je bil protestantski pastor in profesor arheologije. Danes, ko je njegova domovina uresničila stoletni sen in postala -po zgledu svoje bližnje sorodnice Slovenije -samostojna in suverena država, je prav, da se ga spomnimo. Nenazadnje je imel svoj delež tudi pri narodnem preporodu Slovencev. Jan Kollar se je rodil v protestantski družini leta 1793 v kraju Mo-sovce na Slovaškem. Šolal se je v Bratislavi in na univerzi v Jeni. Bil je pastor med Slovaki v Pešti, nato pa je dobil profesuro na Dunaju, kjer je do smrti predaval slovansko arheologijo. Že med študijem v Jeni je odkril, da so bila širna področja takrat povsem nemških dežel nekoč poseljena s slovanskim prebivalstvom. Utrdil se je v prepričanju, da gre za enotno ljudstvo, ki ga sestavljajo razna plemena. Tako je postal utemeljitelj panslavistične ideje. Kakor so se deli nemškega naroda poizkušali združiti v močno celoto, tako je videl tudi prihodnost slovanskih narodov v državni enotnosti. Svoje ideje je med drugim ubesedil v sonetnem ciklu Hči Slave, v katerem je kot okvir uporabil popotovanje po nekdaj slovanskih deželah in Dantejevo vizijo pekla in nebes. RADIO TV Sobota, 23. januarja 1993 oddaje v slovenščin SLOVENIJA 1 Radovedni Tacek: Očala, ponovitev Povodnjak in makov škrat, 2/3 del lutkovne igrice Zlata ribica: Pismo, 5/7 del, ponovitev Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Rimske počitnice, ameriški film, (CB), ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Sova, ponovitev Popolna tujca, 14/28 del ameriške nanizanke, VPS 1500 Woody Allen: Škrlatna roža Kaira, am. film, VPS 1525 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Življenjske preizkušnje, 13., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, VPS 1710 TV mernik Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme Šport Utrip Tvariete, VPS 2025 Bagdad Cafe, 15., zadnja epizoda am. naniz., VPS 2130 Olimpijski krogi Barcelona ’92 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2155 Šport Sobotna noč Videonoč, VPS 2235 Svetovne glasbene nagrade, 2. del, VPS 2345 Video strani SLOVENIJA 2 Jakec in čarobna lučka, 15/26 del angleške risane nanizanke, ponovitev Denver-poslednji dinozaver, 12/20 del ameriške nanizanke, ponovitev Zgodbe iz školjke, ponovitev Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke, ponovitev Haus: SP v alpskem smučanju, smuk, (Z), prenos Veysonnaz: SP v alpskem smučanju, smuk, (M), prenos Operne zgodbe: Falstaff, 3.oddaja Športna sobota: Evropska liga v košarki, (M): Real - Be-netton , posnetek iz Madrida Dober tek!. Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 20/22 del TV dnevnik 2, vreme, šport Churchill, 3/4 del angleške dokumentarne serije Slovenski magazin Poglej in zadeni Slike iz Sečuana: Svila, 6. del dokumentarne oddaje Sova Znaki zodiaka: Tehtnica, 7/12 del nemške nanizanke Dan obračuna, ameriški film Video strani A KANALA Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Modra strela, ponovitev filma Napoved sporeda in vreme Srečni Luka, 6. del ameriške risanke MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Afrika skozi glasbo in ples, dokumentarni film j m Čebulno polje, ameriški akcijski film i Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle j m Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Astrološka napoved Erotična uspavanka Erotični film s Video strani @ KOPER 18.00 ® RAI 1 Film: Marocco La sporca dozzina Film: Flipper contro i pirati (pust., ZDA ’64) Variete: Stelle domani Nan.: Mio zio Buck Vreme, dnevnik Check Up in izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Ena - Avto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Disney club Vesti in loto Zdravi in lepi Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik flB Športne vesti Variete: Saluti e baci \ Nočni dnevnik !SČ TGl Posebnosti Dnevnik 1 in vreme Bj Zanimivosti o filmu Lettera da Parigi Film: Bird (dram., ZDA ’88, r. C. Ea-stwood) RAI 2 Cuore e batticuore Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 10.00) kratke vesti) Film: Donne verso 1’ignoto (pust., ’51) Aktualno: Scrupoli Dnevnik Dribbling in vreme Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Aktualno: Videl boš O TV filmu La scalata Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki, 17.45 košarka, nato Hunter Vreme in dnevnik Športne vesti Film: Doppio identikit (krim., ZDA ’92) Detto tra noi: Kronike v živo Dnevnik in vreme Senza scrupoli Nočni šport ^ RAI 3 V kioskih TGR O kmetijstvu SP v smučanju: biatlon, 11.25 ženski, 12.15 moški smuk, 13.30 skoki Deželne vesti Popoldanski dnevnik Samo za šport Športni tednik: Scusa-te 1’anticipo Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Film: Se non e uno sconosciuto (dram., ZDA ’89, i. A.B. Gish) Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Magazine 3 §3 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.30 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marilena, 9.45 General Hospital, 10.35 Anche i ricchi piangono, 11.00 Ines, 11.45 Celeste, vmes (10.30) TG 4 vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, 16.50 Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena e servita TV film: Il magistralo (dram., Avstral. '89, i. F. Nero, 2. del) V parlamentu in TG 4 Film @ CANALE5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5 Nan.: Arnold Aktualno: Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Kviz: Lingo Aktualno: Arca di Noe, 15.00 Arniči Otroški variete: Topo Gigio in risanke Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Il principe cerca moglie (kom., ZDA ’88, r. J. Landis, i. Ed-die Muprhy, A. Hall) Nan.: Časa dolce časa Proza: La meravigliosa arte delPinganno (i. Bastric), vmes (24.00) TGS vesti O ITALIA1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini paph Variete: Non e la RAL 16.00 Unomania Glasba: TopVenti A tutto volume Nan.: Ultraman Variete: Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport Film: Coraggio, fatti ammazzare (krim., ZDA ’83, r.-i. Clint Ea-stvvood, S. Locke) Film: Spogliamoci senza pudore (kom.) Odprti studio ® TMC Euronevvs Rubrika: Snežni planet (pon.) Nan.: Chopper One Rubrika o motorjih SP v smučanju: ženski smuk, 12.15 moški Šport Show Košarka NBA Nogomet: Pokal VB S trike: Ribolov na ekranu Gamesmaster Vremenska napoved Vesti: TMC News Nanb.: Maguy - La te-lefonata Film: Due uomini e una dote (kom., ZDA ’74, r. Mike Nichols, i. Jack Nicholson, War-ren Beatty) Film: Arizona Čampo 4 (dram., ZDA ’78, r. Mel Stuart, i. George Kennedy) Film: Il serpente di fuoco (dram., ZDA ’67, i. Peter Fonda, Su-san Strasberg) Aktualno: CNN News ® ITALIA7 Risanke J Gremo v kino Nadaljevanka iti Glasba in show S Borsaffari Nanizanka Aktualno: USA Today Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria Nan.: I Cambell, 19.30 L’uomo di Atlantide Film: Zorro il cavalie-re della vendetta (pust., It. ’70, i. Charles Quiney) Nan.: Mike Hammer Filmske novosti 33 Film: La cuccagna j (kom., It. ’62) £$ TELEFRIULI Kratke vesti Dok.: Explorer Rubrika: Mavrica Cinquestelle Večerne vesti Posebnosti TG Nan.: Anna e il suo re Opera: 1492 Epopeya Lirica de America Nan.: Barney Miller Nočne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi n ! Koper Harry O, ameriška tv nanizanka Sojenje neznanim storilcem, italijanski film Čarobna svetilka: Po-pajeve dogodivščine, risanka Nenavadni tjulenj, angl. mladinski film Koncert pianista D. Sgourosa - F. Chopin Mali koncert - Volodja Balžalorsky, violina Globus TV dnevnik Verska oddaja Harry O, ameriška tv nanizanka Charlie Bubbles, angleški barvni film; igrajo: Albert Finney, Colin Blakely in dragi; režija: Albert Finney TV dnevnik Stanje stvari, v studiu Lorenzo Josa Vohuna, ameriška nanizanka Horoskop EMP Avstrija 1 Dopoldanski spored, ponovitve oddaj Jules in Jim, pon. filma Bagdadski tatič, angleški film Jaz in ti Ko so živali zapustile gozd Otroški VVurlitzer Mini čas v slikah Slika Avstrije Grad ob Vrbskem jezeru Cas v sliki, vreme Šport Stavimo, da... Zlata dekleta: Štiri na kavču VVarriors, ameriški akcijski film Duhovi, it. komedija z Sophio Loren in V. Gassmanom Poročila, Ex Libris Tisoč mojstrovin * Avstrija 2 Haus: Smuk, ženske VVengen: Smuk, moški Ali imate radi klasiko? Poročila iz parlamenta Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom Šport Avstrija danes Cas v sliki Kultura Televizijska igra Cas v sliki Peter Veliki, zadnji del ameriške nad. s Hanno Schygullo Rožnata nanizanka: Ljubezenski napoj Poročila/Ex libris Tisoč mojstrovin OtO Hrvaška 1 TV koledar Dobro jutro, Hrvaška Oddaja za otroke Magija, ponovitev 3. dela Poročila Moč in slava, 9. del Duhoviti dvorec, ponovitev 6., zadnjega dela Vi in vaš video, pon. Poročila Pozdravi iz domovine Beverly Hills,90210 16/23 del amer. naniz. Poročila Televizija o televiziji Poročila TV razstava: Hrvaška naivna umetnost Santa Barbara, 308. del amer. nadaljev. V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik Sovražni rudnik, ameriški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja QtQ Hrvaška 2 Video strani TV koledar Šport Rokomet-prvenstvo Hrvaške, 2, prenos 1. polčas Dnevnik 1 TV tednik Crno-belo v barvah: V avtobusu, 20/51 del angleške humoristične nanizanke Diplomiranec, ameriški barvni film Hit-depo Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Verski program Spored za otroke TV magister VVurlitzer Condorcet, 33.del francoskega filma Popoldne z Disneyem, ameriški film Barometer, politični show Kolo sreče, kviz Večerna pravljica Dnevnik Čakam te pri tebi za večerjo, ameriški film Zvezdniki Paradise, ameriški film Dnevnik TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30 Obilo zabave v oddaji TVariete V tokratni oddaji bodo nastopili priznani pevci domače in tuje zabavne glasbe 1 Nocoj vas ustvarjalci ' oddaje TVariete vabijo, da si ogledate prvo oddajo v novem letu, ki bo po novem pre- ? m ji ji dvajana ob sobotnih večerih. Sicer pa oddaja ostaja takšna, kot vam je všeč. V tokratni oddaji bo voditelj Aleš Valič gostil priznane pevce in plesalce, skratka umetnike, brez katerih oddaja nikakor ne bi mogla biti variete. Nastopili bodo Arsen Dedič in Zoran Predin, Gabi Novak, Alenka Godec, Marjana Deržaj, Irena Polko, Darja Švajger, New Swing kvartet ter plesalci Mojce Horvat, Urške in Bolera. Seveda pa tudi tokrat ne bo šlo brez nepogrešljivega in zabavnega Rovvana Atkinsona ter domačih igralcev v skečih. Tisti med vami, ki ga bodo izžebali, pa bo dobil tudi lepo nagrado sponzorja oddaje. Srečno! RADIO r Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglia; 9.30 Govorimo francosko; 10.30 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla- sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19,00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-country); 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.00 Prenos iz metropilitanske opere: Mojstri pevci (VVagner); 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever- green; 8,00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 19,00 Večerni radijski dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8,35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixa-ge; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 '\ Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Interpreti veneziani; 11.40 Odprta knjiga: Metulj (M. Rožanc, r. S. Verč); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajan-ski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naši diplomanti - violončelist Corrado Roajc; 18.00 Esej: Adam, kje si? Edvard Kocbek in njegov čas (A. Inkret, 12. oddaja); 18.30 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. SATELIT SUPER 6.30 Poslovne novice; 7.00 The mix; 8.00 Poročila; 8.30 Financial; 9.00 Super Shop; 10.05 Mix; 14.00 Youthquake; 14,30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16.00 Šport; 16.30 Focus; 17.00 Scena; 17.30 Absolutely live; 18.30 Videofa-shion; 19.00 Filmska matineja; 20.15 Dick Tracy (krim., ZDA 1946); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspirations; 23.00 Scena; 23.30 Hang Loose; 24.00 The terror (srh., ZDA 1963); 1.30 The Mix; 2.00 China News Europe. SKV ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14.00 Rich Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15.20 Greenacres; 16.15 Risanke; 17.00 The Dukes Of Hazard; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Hllls 90210; 20.00 Uk Top 40; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22,00 Cops I; 22,30 Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24.00 Satruday Night Live. EUROSPORT 9.00 Ski Report; 10,00 Mednarodni motošport; 11.00 SP v smučanju: smuk (2); 11,20 SP v smučanju (M); 13.30 Smučarski skoki; 15.00 EP v hitrostnem drsanju; 118.00 Euroscores; 18.05 SP v smučanju; 20.00 Smučarski skoki; 22.00 Boks; 23.00 Euroscores; 24.00 Kickboks. SCREENSPORT 6.30 Nogomet; 7.00 Golf; 8.00 Odbojka na plaži; 9.00 Hokej na ledu; 10.00 Ameriški nogomet; 12.00 Mednarodni šport; 12.30 Košarka NBA; 13.00 Kickboks; 14.00 Košarka NBA; 16.00 EP v dvoranskem hokeju; 18.00 Dirke na ledu; 18.30 Go; 19.30 Tajski kickboks; 20.30 Boks; 21.30 Rally Pariz-Dakar; 23.30 Boks; 1.30 Ameriški nogomet; 3.30 Košarka; 4.00 Kegljanje; 5,00 Košarka. MTV 8.00 Awake On The VVild Side; 11.00 The Big Picture; 11.30 US Top 20; 13.30 XPO; 14.30 Video; 16.30 Boz 2 Men Special; 17.00 Vol; 18.00 The Real World; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1.00 Video; 3,00 Nočni video. SKV MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 9.00 1941; 11.00 A Town's Revenge; 11,30 Tales Fram The Darkside: It Ali Comes Out In The Wash; 12.00 Tales From The Darkiside:Bige-low's Last Smoke; 12.30 The Per-fect Date; 13.00 Original Intent; 15.00 Primo Baby; 17.00 Kiss Shot; 18.50 White Fang; 20.40 Enter-talnment Tonight; 21.00 The Godfather Part 3; 24.00 King Of The Kickboxers; 1.40 Erapture, MOVIE CHANNEL 6.30 The Idol; 8.00 HelLs Island; 11.35 VVaterloo; 14.00 The Ad-ventures Of Nellie Bly; 15,50 Leadbelly; 18.00 Puss In Boots; 19.30 Xposure; 20.00 Robin Hood: Prince Of Thieves; 22.25 9 1/2 Ninjas; 24.00 Days Of Thunder; 1.50 Glory; 3.55 Man Of Passion. PR0 7 6.15 Serije: Lassie, 6.35 V kraljestvu divjih živali, 7.20 Tisoč milj prahu, 8.10 Fant z druge zvezde; 9.05 Dolina upanja (vestern, 1967); 10.40 Najbolj nori rally na svetu (kom., ZDA 1976); 12.35 Mash; 13.05 Booker; 13.55 V kraljestvu divjih živali; 14.45 Človek z druge zvezde; 15.35 Starsky in H uteh; 17.20 Zadnji dnevi Pompejev (It.-Šp. 1959); 19.00 Show Billa Cosbyja; 20.00 Poročila; 20.15 Hudičevka (kom., ZDA 1986, i. Meryl Streep); 22,10 Black Rain (krim., ZDA 1989; I. Michael Douglas); 0.25 Vohljača; od 1.15 do 6.15 Poročila, 1.25 Angel; 2.10 T.J. Hooker, Poročila. SATI 6.05 Ponovitve; 7.30 Risanke in igre; 10.30 Gospodarski forum; 11.00 Kolo sreče; 11.40 Devuška kraljica (zgod., ZDA 1955, i. Bette Davis, Richard Todd, Joan Collins); 13,15 Črni tulipan (pust., Fr. 1963, i. Alain Delon, Virna Lisi); 15.15 Hollywood ali propad (kom., ZDA 1956, i. Jerry Levvis, Dean Martin, Anita Ekberg); 16,55 5 krat 5; 17,25 Pojdi na vse; 18.00 Nogomet; 18.30 Show Mika Krugerja; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Brian - Primer demonskega morilca (srh., ZDA 1983); 22.00 Ohoho moški; 23.00 Vila nenasitnih (erot.. It. 1988); 0.40 Ponovitve: Gospa Claude in njene gazele (erot., Fr. 1977); 2.30 Vila nenasitnih); 4.05 Show Mika Krugerja. RTL 6.00 Risanke; 8.05 Pobegla miš; 8.20 Zelda; 9.05 Otroške serije; 12.45 Full House; 13.20 Princ iz Bel Aira; 13,45 Ultraman: Pogled na zvezde; 14.05 Policijsko poročilo; 14.50 Knight Rider; 15.45 A-Team: Žganjekuha na črno; 16,45 21, Jump Street; 17.45 Kdor zna, ta zna; 18.45 Poročila; 19.15 Be-verly Hills 90210; 20.15 Flori bo že zgladil (kom.); 22.00 Freeway -Blazni morilec na avtocesti (ZDA 1987); 23.30 Dekleta iz žlahtnega bordela (Nem. 1989); 1.00 Au-stralian Open '93 (prenos iz Melbourna). PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja, 8.00 Smrt pod palmami (srh., ZDA 1990); 9.50 Vice nečimrnosti (ZDA 1990,1. Tom Hanks, Bruce VVillis, Melanie Griffith); 12.00 0137; 12.45 Showbiz; 13.15 Kakor vam drago (ris.); 13.45 Glenn Miller in Concert; 15.00 Dvoranski nogomet; 17.35 Živali in šesti čut; 18.30 Klasične risanke; 19.00 Airplay; 20.00 Premiere; 20.15 Turtles 2 -Skrivnost Ooze (fant., ZDA 1991.1. Paige Turoc); 21.40 L.A. Story (kom., ZDA 1990, i. Steve Martin, Victoria Tennant); 23.15 Saturday Night Live; 23.45 Najlepše v Nemčiji; 0.45 Lulu (erot., šp. 1990); 2.25 El Diablo - Ples s hudičem (vestern, ZDA 1990); 4.10 Moč zakona (ZDA 1990); 6.00 Evropa (dram., 1991). STOCKHOLf LONDON PRAGA MONCHEN ZURICH BUDIMPEŠTA MILANO O O ZAGREB SOFIJA O MADRID LIZBONA ATENE PALERMO TRIPOLI BENGAZI KAIRO O VČERAJ MOSKVA O l v/K0BENH^K. O HAMBURG ^ O MINSK O VARŠAVA AMSTERDAM Q BERLIN O KOLN O KIJEV O ANKARA TEMPERATURE OB 13. URI EVROPA / OSLABLJENA FRONTA NAD ALPAMI pod -20 C' n n n - n °l__I-20/-10 C" |_1-10/0 C» |_|0/10 C" |_| 10/20 C" J20/30 C‘ j nad 30 C° oblačno nevihta megla topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad Skandinavijo in Rusijo je ciklonsko območje. Oslabljena hladna fronta bo dosegla naše kraje. Nad južno Evropo in Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Ob močnih jugozahodnih vetrovih bo pritekal k nam topel in bolj vlažen zrak. C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.34 in zašlo ob 16.55. Dan bo dolg 9 ur in 21 minut. Luna bo vzšla ob 07. uri 35 minut in zašla ob 17. uri 56 minut. \ VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE PO SVETU HELSINKI 2/3 OSLO 2/7 STOCKHOLM... 3/5 K0BENHAVN... 5/7 MOSKVA -1/-1 BERLIN 10/13 VARŠAVA 5/9 LONDON 10/12 AMSTERDAM... 10/H BRUSELJ 11/11 BONN 11/12 FRANKFURT 12/12 PARIZ 10/12 DUNAJ 2/13 MUNCHEN 6/H ZURICH 2/9 ŽENEVA -2/9 RIM 0/13 MILAN 1/H BEOGRAD -1/11 NICA 15/15 BARCELONA... 1/15 BUKAREŠTA -1/12 CARIGRAD 4/6 MADRID -3/14 LIZBONA 8/16 ATENE 4/15 LARNAKA 7/17 TUNIS 8/16 ALZIR 2/18 MALTA 7/16 JERUZALEM 2/12 KAIRO 12/17 PLIMOVANJE Danes: ob 3.44 najnižje -16 cm, ob 9.18 najvišje 41 cm, ob 15.58 najnižje -61 cm, ob 22.37 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.14 najnižje -18 cm, ob 9.47 najvišje 39 cm, ob 16.21 najnižje -58 cm, ob 23.00 najvišje 42 cm, ALPE-JADRAN / DELNO JASNO IN RAZMEROMA TOPLO VREME TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -4/7 TRST........... 4/7 CELOVEC...... -7/2 BRNIK....... -4/7 MARIBOR...... 0/13 CELJE....... -5/12 NOVO MESTO -2/11 NOVA GORICA -1/3 MUR. SOBOTA -3/5 PORTOROŽ... 2/6 POSTOJNA... 0/4 IL. BISTRICA. -2/6 KOČEVJE...... -4/10 ČRNOMELJ... -4/12 SL. GRADEC... -5/6 BOVEC........ -2/3 RATEČE..... -2/8 VOGEL...... 7/9 KREDARICA.... 5/5 VIDEM...... -1/2 GRADEC..... -2/4 MONOŠTER..... 0/8 ZAGREB..... -2/14 REKA....!..... 5/7 V SLOVENIJI: Delno jasno bo z zmerno SOSEDNJE POKRAJINE: Ob severnem oblačnostjo. Na Primorskem bo megla Jadranu in v severni Italiji bo megla ali ali nizka oblačnost. V notranjosti Slo- nizka oblačnost. Drugod bo delno jasno venije vetrovno. Najvišje dnevne tem- z zmerno oblačnostjo in vetrovno, percrture bodo med 8 in 14 °C OBLAČNOST) DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% s; pod 5 44 ** 10-30% I 5-10 *** *** 10-30 30-50% 50-80% nad 80% ******** 30-60 *** *** *** *** nad 60 nad 10 m/s V SLOVENIJI: V nedeljo bo na Pri- OBETI: V ponedeljek se bo poob-morskem še pretežno oblačno in za- ločilo, občasno bo tudi rahlo deže-megljeno, drugod bo precej jasno, valo. razmeroma toplo in vetrovno. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 na Ljubljana 151 Maribor 85 Celje -r- Trbovlje — Hrastnik 130 Zagorje 185 Šoštanj 26 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 113, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 42, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 128, Sora Suha: 104, Ljubljanica Moste: 70, Savinja Laško: 103, Krka Podbočje: 92, Kolpa Radenci: 90, Soča Solkan: 188. v mikrogramih m3 zraka: M & HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Ta vikend bi si morali privoščiti pravi počitek, tako telesni kot duševni, da pozabite na vse težave, ki vas tarejo v službi! BIK 21-4/20-5 : Ce se vam bo uspelo naspati in otresti napetosti, boste v prav dobri fizični kondiciji. Pojdite na sprehod, v družbo, da si naberete svežih moči za prihodnji teden. DVOJČKA 21-5/21-6 : Družina že na veliko protestira, ker mislite tudi ta vikend posvetiti zgolj službi. Ce vas služba preveč obremenjuje, si delo razdelite s sodelavci. RAK 22-6/22-7 : Pogovorom v zvezi z nepremičninami ne bo videti ne konca ne kraja. Morda bi bilo pametno, da se o pravnih zadevah posvetujete s svojim odvetnikom LEV 23-7/23-8 : Neki incident vas bo prisilil, da boste začeli nekoliko bolj razmišljati o svojem zdravju. Pojdite na preventivni pregled, da boste bolj mirni. DEVICA 24-8/22-9 : Večji del dneva boste posvetili domačim opravkom. Ponovno boste razmišljali o pomembni zadevi v službi, na katero pa ne bi smeli gledati preveč optimistično. TEHTNICA 23-9/22-10 : Zakopali se boste v knjige in tam poskusili poiskati rešitev problema, ki vas 2e lep čas mori. Vprašajte prijatelje, morda znajo nanj odgovoriti oni. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Imeli boste cel kup sestankov, poslovnih dogovorov in projektov. Ce mislite investirati, to le pogumno storite, saj se vam bo investicija izplačala. STRELEC 23-11 /21-12 : Nekoliko vec časa in volje bi morali posvetiti svojemu družabnemu življenju. Dolgo je že od tega, kar ste doma nazadnje priredili zabavo. Povabite prijatelje! KOZOROG 22-12/20-1 : Komunicirali boste brez težav in za spremembo tudi pogumno razkrili svoja čustva ljubljeni osebi. Vaš harmonični odnos s partnerjem bo čutiti tudi v službii. VODNAR 21-1 /19-2 : Danes boste razpoloženi za vsakršne avanture. Kdorkoli se bo z vami hotel resno pogovoriti, bo »obupal«. Sproščen vikend pa bo za vas prav gotovo dobrodošla sprememba. RIBI 20-2/20-3 : Upoštevajte nasvet prijatelja, ki bo položaj veliko bolje in veliko bolj nepristransko ocenil kot vi, kar pa nikakor ne pomeni, da vam samim ni treba pretehtati vseh možnosti. BELJAK CELOVE' VARAŽDIN CEDAl UDO GORICA' OPAZIM CESTE / VEČINOMA NORMALNO PREVOZNE ZAGREB ^REKA O KARLO VAČ 0 ZASTOJI X ZAPRTA CESTA Ji POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA 0 SAMO Z ZIMSKO OPREMO 889 ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA 1 BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Iz cestnih podjetij tudi ni poročil o večjih ovirah ali zastojih. Tako je promet v notranjosti in na mejnih prehodih tekoč. Le na mejnem prehodu Dolga vas je čakalna doba za izstop iz države za tovorna vozila do 6. ur. Voznike opozarjamo, da se lahko v jutranjih in večernih urah ponekod pojavi megla. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope .20/30 Cimolais Podklošter -/45 Golte .10/10 Claut 5/5 Bad Kleinkirchheim ...20/50 Mežica .20/30 Piancavallo ..30/60 Pliberk/Pecd -/40 Straža pri Bledu.... .25/25 Zabnice/Ovčja vas ...25/30 Sloveniji Plajberk -/50 Rogla .30/30 Raibl Dobrač ...30/70 Kanin .0/105 Forni Avoltri 0/0 Nassfeld/Mokrine ..40/80 Rahtel-Pameče... .25/25 Forni di Sopra ..30/80 Spittal/Goldeck. ...10/65 Soriška planina.... -/- Paluzza-Timau ...20/30 Heiligenblut .20/140 Vogel -/- Pautaro 0/0 Katschberg ...60/80 Kabla -/- Pontebba ■/• Koralpe/Golica. -/35 Mariborsko Pohorje .20/35 Pradibosco ...20/60 Kotschach/Mauthen. ....30/50 Kranjska aora ...0/20 Prato Carnico Mallnitz .15/120 Pokljuka -/- Zoncoian ...10/40 AVSTRIJA Rog - Črmošnjice -/- Sauris ...20/30 Arlberg .25/140 Prvine -/- Sella Chianzutan ...15/20 Seefeld ...10/20 Jezersko -/- Nevejsko sedlo.... ...10/25 Kitzbuhel ...10/30 Ulovka -/- Višarje ...35/60 Obertauern 100/200 Krvavec -/- VENETO Zeli am See ....15/80 Črni vrh -/- Sappada .30/100 Schladming/Planai ...30/90 V VEDNOST Vreme v minulem letu Suha in zelena zima se nadaljuje. Zadnjo omembe vredno količino padavin smo v Sloveniji in njeni okolici zabeležeili v dneh okoli 10. decembra. Za novoletne praznike je na Dolenjskem in ponekod na Štajerskem sicer padlo kar precej snega, vendar je toplo vreme sneg hitro stalilo. Ker je bil sneg suh, je bilo v njem malo vode . Snega je malo tudi v gorah. Na prisojnih legah v Kamnisko-Savinjskih Alpah na sneg naletimo šele okoli 2000 metrov visoko, v osojnih legah pa na nadmorski višini 1500 metrov. V julijskih Alpah je snežna meja nekoliko nižje, na sneg naletimo na 1500 oziromal200 metrih nadmorske višine. Na Kredarici je v teh dneh le okoli 150 centimetrov snega. Snežna odeja v gorah tako Se ne predstavlja večje vodne zaloge za delo naših hidroelektrarn v pomladnih mesecih. Tudi v minulem tednu jena vreme pri nas vplivalo območje visokega zračnega pritiska s središčem nad severnim Sredozemljem. Slove- nijo jevzaCetku tedna prešla oslabljena hladna fronta, ki padavin ni povzročila. Prehodi front ob takih vremenskih razmerah imajo v zimskem Času to dobro lastnost, da razbijejo temperaturno inverzijo; ozračje se premeša in megla po kotlinah in nižinah vsaj za kmjsi Cas izgine. Megla je bila tudi v minulem tednu pogosta predvsem v Furlaniji, na Primorskem in v Ljubljanski ter Celovški kotlini. Po prehodu oslabljene fronte se je v torek megla v vseh omenjenih krajih razkrojila. Zev sredo pa prebivalci slovenske obale, Ljubljanske kotline in Furlanije spet ves dan niso videli sonca. Zaradi bližine nove fronte se je megla v Ljubljanski kotlini včeraj ponovno razkrojila. V Četrtek je bilo v višjih legah zelo toplo. Na Usti, 947 metrov visoko, so namerili kar 15 stopinj. Na tem hribu vreme organizirano opazujejo od leta 1985. Od takrat v mesecu januarju Se nikoli niso -izmerili tako visoke tempemture. Janez Markosek