Ki.

ivš'nina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, /.a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvotje v Kopitar jevi-ul.*6'/lll
Leto M
,3». "
M-
V Ljubl jani, v petek t-9. avgusta 1932
Štev. 188
Cena 1 Din


Telefoni.urediitištVa:jdnevnafslužba 2050?—-nožna12996,'s2994*in 2050
Izhaja. vsaMdonjzjutrnj, razen ".ponedeljka ^in^dneva i po,prazniku
'• - iip -
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 zu insernte; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Oprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Zbgiaia francoskega liberalizma
Dasi franrosko parlamentarno življenje že mesec dni miruje, pretresajo francosko notranje politično življenje zanimivi dogodki, ki groze zagrabiti v osnove francoskega državnega življenja. Če se je dogmatizinu francoske politične demokracije posrečilo, da skozi poldrugo stoletje ohrani čudovito ravnotežje v obliki dveh polov: na eni strani razvratnega laičnega jakobinizma, na drugi strani tistega tako politično koristnega konservativnega oportunizma — potem se v današnje politično pre-obrazovanje francoskih političnih zakonov vsiljuje nevarna smer, ki sicer še išče izživljanja na eni strani v revolucionarnem smislu, na drugi strani v evolucijski smeri, a ne more najti one radikalne oblike državnopravnega programa, ki bi mogla dati vse garancije za svoj monopol državne politike. Tako so majske volitve za težo današnje francoske gospodarske in socialne krize prišle skoraj da prezgodaj, ker takrat šele razvijajoča se gospodarska katastrofa ni prisilila množice meščansko demokratskih in socialistično konfirinističnili strank, da prebarvajo barve svojih praporov in preobličijo zaklad svojih političnih prerokb. Herriot je zmagal -svojim zunanjepolitičnim programom, dasi je bi1 francoskemu javnemu življenju mnogo bližji Tar-dieujev izrek, ki je grozeče pridigal, da bo za Her-riotovega režima francoski frank veljal le še r1 centimov.
Šele po volitvah je prišla nova francoska vlada na dan z državno finančno bilanco. Proračun se je prorokoval z deficitom petih miljard, dokler ni danes narastel že na osem miljard. Splošen blagoslov zbeganosti narodnih poslancev, ki so bili zopet za-sigurani svojega štiriletnega mandata, je poslala rešilna rečenica »deflacija« povsod in napram vsem, kakor da bi ne bilo treba računati več na pikre obraze razočaranega radodarnega volivstva. V prvih sejah nove Herriotove vlade sta finančni minister Gcrmain Martin in proračunski minister Palmade predložila velike načrte o redukcijah plač uradnikom in upokojencem, redukcije vojnega in gradbenega proračuna. Onemogočila je sprejem teli načrtov organizirana strnjena levica. Iti je v svojih uradniških in delavskih sindikatih zaslutila revolucionaren odpor svojih pristašev. Prevreči kritje primanjkljajev le na pridobitne sloje, pn je ob obstoječem mrtvilu francoskega izvoza in poljedelske krize bilo ludi nemogoče, dasi desničarske stranke ne razpolagajo z nikuko organizirano silo konservativnega kmetijstva, a se kapital tudi sam napram levičarski vladi tako zaupnopričakujoče Obnaša. Tako je vlada obsojena ua blažilno misijo notranjepolitičnega pomirjevalen, zunanjepolitično na ne plodno maskirunje formule o mednarodni solidarnosti, v pogledu lastne širokogrudne iniciativnosti pa je obsojena na zahrbtno pomoč krožkov, strančic in pokretov, ki se lako prilegajo francoskemu značaju individualnega snovanja, a v pogledu enotnosti ue nudijo nobene obveznosti iu discipline.
Tako se je v zadnjem času začelo v francoskem parlamentu mrzlično prerivanje okoli uvajanja nove državne politike. Tardieujeva politična skupina se je morala razklali na troje grup. od katerih je vsaka pripravljena pod različnimi pogoji vstopili v koncentracijsko vlado s Herriotovo stranko. Od skrajne desničarske stranke Marinovih konservativcev se je odlomila majhna skupina kaloliškili socialcev. ki tudi ne bi delali težav Herriotu, ako se i Herriotova radikalnosocialistična stranka odcepi od svojih volivnih socialističnih zaveznikov, ki da ne nudijo s svojim internacionalizmom nobene možnosti za resnično francosko rešitev današnjih težkih problemov. Vse. dobrine polpreteklega jakobinizma, ki je danes vsled prevelikega političnega vpliva socialistov in komunistov dobil tuje marksistično obeležje. naj se prelijeio v sintetično hotenje vseh desničarskih pristašev socialne evolucije in tradicionalne osnove francoskega liberalizma. Tako bi francosko meščanstvo bilo rešeno pred nevarnostjo bodoče diktature državnega socializmu.
Te namere novega francoskega patriotizma pa zadevajo v Herriotovi radikalni stranki na silno opozicijo. Mnogim članom Herriotove grupe je Herriot sam že zdavnaj mnogo prepatriotičen in dnevno mu očitajo, da je svojo mednarodno politiko zastavil vse pregloboko v koreninah Tardieujevih meduarodnopolitičnih zasnov. Dasi so Herriotovi radikali vsi večinoma pristaši modre in radikalne socialnopolitične evolucije, vendarle ne vidijo druge rešitve za bodočnost francoskega kapitalizma, ko v veliki in vodilni francoski evropski finančni iniciativnosti, ki se mora izvajati v obliki brzih francoskih mednarodnih posojilih, ki jo naj pripravi popolnoma v Briandovem smislu vodena zunanja politika. Ta mladolurškic pokret v Herriotovi radikalni stranki, ki ga vodi zelo vplivni <poslanec Pierre Cot. uživa popolno oporo framasonskih lož. ki po svdjih predstavnikih v senalu še trdovratno brani senilne oblike jakobinskega liberalizma. Ker pa je francoski senat še dovolj močni varuh te jakobinske tradicije, zato >mladoturška- grupa radikalne grupe v opoziciji proti Herriotu prehaja v najradikalnejšp oblike. Obenem s socialisti zahtevajo socializacijo železnic, ki danes delajo dnevno z osem milijoni frankov izgube, zahtevajo podržav-ljrnje vso vojne industrije in zakonodajno oblast uradniških in učiteljskih sindikatov.
Ce se hoče francoska liberalna desnica — liberalna v političnem in n* v filozofskem smislu — približali previdno vsem problemom zdrave socialne evolucije, potem se skrajno levičarsko krilo francoskega liberalizma znveda. da more le z radikalnimi sredstvi premostiti revolucionarne čeri bližajočega se preobrata. Herriot sam je predstavnik one tradicionalne francoske liberalne patriotične šole, kot so jo izoblikovali fianibetta. \Valdeck-Rous-seau in riemenceau. Zagato današnjega francoske-
ARe.

za gaspoci. sanaci§o srednje Evrope v Stresi v Italiji
(Od našega beograjskega urednika)
Belgrad, 18. avg. 1. Iz merodajnega mesta je dobil Vaš dopisnik sledeče informacije o bodoči konferenci za odpomoč državam srednje in vzhodne Evrope :
Reparacijska konferenca v Lozani, ki je za n-krat rešila vprašanje nemških reparacij, je sklenila, da se bodo velesile odslej v prvi vrsti pobrigale, kako pomagati agrarnim državam, ki se že delj časa nahajajo v veliki in grozeči krizi. Sklenjeno je bilo, da se skliče posebno konferenco na jesen. Danes je ie doloveno. da se bo ta konferenca sestala ie dne 6. septembra in sicer v Stresi v Italiji in da ji bo predvidoma predsedoval francoski minister Ueorge Bonet. Njeni sklepi bodo pozneje predloženi še »Mednarodni komisiji za ustvaritev evropske unijec, ki bo končno veljavno le sklepe sprejela ali zadržala.
Na konferenco v Italijo so povabljene sledeče države: Jugoslavija, Francija, Nemčija. Anglija, Italija, Češkoslovaška, Avstrija, Švica, Romunija, Bolgarija, Grčija, Madjarska in Poljska. Vsaka izmed njih bo poslala po dva delegata. Na dnevnem redu konference bodo v prvi vrsti vprašanja preferenčnih carin. Debata se bo spočetka sukala okrog tako zvanega Tardieujevega načrta, ki predvideva pomoč
podonavskim državam (Jugoslaviji, Romuniji, Avstriji, Madjarski in Češkoslovaški). Toda že samo dejstvo, da se te konference udeležita tudi Italija in Nemčija, dokazuje, da je stopil francoski predlog glede organizacije Podonavja v rzadje in da bodo prišli na dnevni red popolnoma novi predlogi, ki bodo vključili sodelovanje velesil. Kolikor je do sedaj znano, br lo prišla pred to konferenco sledeča vprašanja:
1.	Katere izmed srednjeevropskih in jugovzhodnih evropskih držav imajo takšno gospodarsko obeležje, da bi med seboj lahko ustvarile preferenčno gospodarsko enoto?
2.	Kakšno stališče naj zavzamejo velesile napram taki skupini držav, kakšne ugodnosti lahko velesile, tej skupini dovolijo in obratno, kakšne ugodnosti naj te agrarne države nudijo velesilam za dosedanje pravice po klavzuli največje ugodnosti?
3.	Ali naj agrarne države, ki so pripravljene ustvariti preferenčno skupino, isto ustvarijo na skupni konferenci ali pa brez konference in s posameznimi pogodbami od države do države?
Zaenkrat so vsa zunanja ministrstva v Evropi pridno na delu, da pripravijo delovni program in da razčistijo še nekatera predhodna vprašanja. Ako-
ravno bo konferenca v prvi vrsti obsegala le go-spodarsko-trgovinska vprašanja, ni dvoma, da se bo tekom zasedanja morala konferenca tudi intenzivno pečati s čisto finančnimi in tinančno-političnimi zadevami, na pr. kako omogočiti svobodno kretanje deviz med posameznimi državami, kako organizirati kompenzacijski urad za izravnavo medsebojnih računov in nadalje, kako organizirati izplačevanje denarja za izvoz le gospodarsko skupine v druge državo. Dokler namreč traja dosedanji kaos in do-klep bo kapital ostal blokiran kakor jb danes, je vsak poskus za gospodarsko sanacijo srednjeevropskih držav brezuspešen.
Iz vsega gori omenjenega sledi, da je rešitev težkih gospodarskih problemov, ki nas tarejo, še zelo oddaljena, ker se odlaga od konference na konferenco in so vsi upi, katere smo negovali, da se nam pride na pomoč že v tem letu, ko je bila stiska najhujša, bili brez podlage.
Na konferenci v Stresi se bo morala pojaviti organizirana fronta »držav, ki so za reševati , ker sicer jih »države, ki rešujejo ne bodo nikdar prostovoljno izvlekle iz sedanje bede. Zaenkrat pa s« ■nora na žalost ugotoviti, da med prizadetimi državami zaželjeno edinstvo v nastopu še ni dozorelo.
16.500 m!
Piccardov polet v stratosfero - Srečno pristal
Milan, 18. avg. tg. Prof. Piccard se je zdrav spustil na tla ob 16.40 pri majhnem kraju Ohello di Verona. Oba potnika sta popolnoma zdrava. Skoraj dve uri od 14 do 16 sta ostala skoraj nepremično v zraku 3000 metrov visoko nad Bezenzanom na južnem koncu (Jardskega jezera. Nato je veter odgnal balon južno proti Castiglione. Spuščanje sc je izvršilo brez nezgod. Ohello di Verona jc majhen kraj blizu kraja Volta Mantuano. ki v zemljevidih po navadi niti ni označen.
Curih. 18. avg. tg. Polet profesorja Piccarda je trajal od 5.07 do 16.40. Balon je nosil 650 kg teže. Piccard je izjavil pred startom, da hoče ostati v stratosferi približno 10 ur. V gondoli je imel živeža za dva dni. pel posod za komprimirani kisik za 36 ur in vso drugo potrebno znanstveno in tehnično opremo. Vse skupaj je tehtalo 1210 kg. Znani letalec Mittelholzer je spremljal balon s svojim letalom zaradi filmanja balona. Ob 6 zjutraj so videli balon samo se kot majhno točko. Ob 9.30 je poslal Piccard brezžično brzojavko: ^Nahajamo se 14.000 do 15.000 metrov visoko, vse zdravo.- Ob 9.40 je letel proti Meranu. Balon je plaval od Curilia najprej proti ! jugovzhodu, potem pa je krenil proti vzhodni Švici. | od lam pa se le zopet obrnil proti jugu. Nad dolino j Itena je letel ob 7.45 nad .kneževino Liechtenstein. j Ob 8.15 je bil nad ledenikom Silvretta, ob 9.45 pa j nad Spodnjim Engadinom. Piccard je brzojavil ol) j 10.30: »Preleteli smo Engadin in Samaden. Višina 16.500. Vse zdravo, pa zelo mrzlo. Ob 11.40 je brzojavil: Spuščamo se, da se izognemo Jadranskemu morju.t Piccard .ie radiotelegrafiral tudi, du so opazovanja bila odlična.
Mantua, 18. avgusta, tg. Prof. Piccard je dosegel višino 16.500 metrov. Ko je pristal, ni hotel dati nobenih izjav. Spustil se je na zemljo po 10 urah na ozemlju občine Volta Mantovana, 30 km od Mantove, Ozemlje je popolnoma pusto ln brez dreves. Ko so italijanske oblasti dobile prve vesti, da plove balon proti italijanskemu ozemlju, je zrakoplovno ministrstvo naročilo vsem letališčem v severni Italiji, da se pripravijo za sprejem Piccarda. Ko se jc popoldne zvedelo, da plove Piccard proti Gardskcmu jezeru, sta dobi natančna navodila letališči v Ferrari in Bc:„';n-soni. Piccard je pristal ob 17.17 na ozemlju, na I katerem so bile v preteklem stoletju mnogokrat bitke. Spuščanje je trajalo 15 minut ter je gondola I pristala v mali vasi CavnKarn blizu Monzanbana južno od Peschiore 3 km od Volte Mantovauc. Orožništvo je javilo pristanek ob 18 namestniku v Mantovi. Takoj so se odpeljali prefekt z drugimi političnimi osebnostmi v Cavallaro. Medtem je dospel tudi polkovnik Bernasconi, poveljnik letališča Besancone ob Gardskem jezeru.
Piccard je zapustil gondolo smehljaje, ne da bi bil videti utrujen. Izjavil jc na kratko, da je srečen, ko je izvršil svoj drugi polet v stratosfero. Nadaljnjih podrobnosti o svojem poletu pa ni hotel dali. Odredil ie, da se takoj demontira balon, ki ni prav nič poškodovan Piccard je samo prosil
za čašo vode, potem pa se je odpočil v avtomobilu in nadzoroval do noči demontiranje balona. Potem se je z zastopniki oblasti odpeljal v Besan-sone, kjer je gost tamkajšnjega poveljnika.
Mantua, 18. avgusta, tg. K pristanku prof. Piccarda nam naš dopisnik poroča še te-le podrobnosti. Kraj pristanka leži med vasjo Monzamano in iz zgodovine znanim krajem Solferino. Ker je bil Vaš dopisnik na licu mesta prvi med inozemskimi časnikarji, so nam znane naslednje podrobnosti. Govoril je s prof, Piccardom, ki je z uspehom svoje druge ekspedicije zelo zadovoljen tako v znanstvenem kot v tehničnem oziru. Oba učenjaka, ki sta se nahajala v zrakoplovu, sta se pritoževala nad izredno hudim mrazom, ki je znašal na nekaterih krajih do —15° C, kar je bilo neznosno pri stalnem sedenju. Nasprotno pa je bila orientacija med 12 ur trajajočim poletom izvrstna. Pristanek se je izvršil pod dramatičnimi okolnostmi: Ko se
je zrakoplov približal zemlji, so prišli kmetje, katerim je zaklical prof Piccard, naj primejo za vrvi ter privežejo zrakoplov na murve. Med tem pn je ušel zrakoplov še enkrat v zrak navzgor, nato se še v zraku petkrat preobrnil, dokler sc ni umiril. Potniki, ki so bili v zrakoplovu, niso bili poškodovani, pač pa jc nastala znatna škoda pri aparatih itd. Dobro je bilo, da so bile vse meritve prej preračunane. Zlasti so zanimivi izsledki gled-i kozmičnih žarkov, ki pa zahtevajo večmesečne znanstvene obdelave.
DOSEŽENA VIŠINA JE PO SEDANJIH TOČ-NIH UGOTOVITVAH 16.500 METROV.
Nad gardskim jezerom sta prišla nasproti zrakoplovu dva italijanska aeroplana, ki sta zrakoplov spremljala na nadaljni poti. Sopotnik prof. Piccarda Cossyns je izjavil, da jc do zadnje četrt ure vršil merjenje, dočim jc upravljal prof. Piccard zrakoplov ter obenem pazil na aparate. Oba učenjaka sta sc med vožnjo preživljala z mlekom, čajem in čokolado. Po pristanku sta odšla v Bcsan-zone, kjer sta sc nastanila v hotelu Meicr. Prebivalstvo jih je v triumlu spremljalo in sta bila deležna velikih ovacij. Zrakoplov sta oddala v bližnje letališče. Prol. Piccard je prejel že sedaj veliko število brzojavk z vsega sveta ter čestitk k posrečenemu poletu.	,
„Mi bomo go ostali na svojih mestih"
Berlin. 18. avg. ž. Tukajšnji dopisnik Reuter- I so hkratu željo, da se vrše brez zastopnikov nem-
ga liberalizma bo najbrž le težko razvozljal gospod Caillaus. ki se počasi, a odločno pripravlja, da zamenja Herriotu. Caillaux sani pa je apostol oue francoske radikalne politične šole. ki pravi, da kapitalizem nikdar ni propadel in da tudi ne bo. Da ga je treba le priličiti novim razmeram in potre bani! Treba je le. da se Francija zave le novo svoje misije in da lako reši stare kulturne in politične dobrine evropskega liberalizma. Razvoj bo še prekmalu pokazal, da Caillaux najbrž nima prav
jevega urada je imel snoči razgovor /. državnim kanclerjem von Papenom in ga vprašal, če se bo njegova vlada '''vala še do božiča. Kancler mu je odgovoril: »Mi mo se dolgo ostali na svojih mestih.* Von Ptrpen je poudarjal, da ne more biti niti govora o tem, da bi se njegova vlada hotela izpiliti Reichstagu. On se bo obrnil na Reichstag in ie prepričan, da bo zdrav razum strank prišel do prepričanja, da je trenutno vsaka druga vlada nemogoča in da zaenkrat ni vlade, ki bi lahko stopila -ia mesto sedanje, (''e pa bo vladi kljub temu izrečena nezaupnica, potem ho pač napravila svoj sklep v okviru spoštovanja ustave. Nemčija ne more I;>voliti. da se z njo postopa, kakor državo druge vrslo.
Ce bo Nemčija prikrajšana v enakosti na nolju varnosti, bo državna vlada storila potrebne korake.
i jih je v svojem govoru že napovedal general S hleicher. V teku razgovora se je dotaknil iržav-ni kancler tudi vprašanja kolonij in je rekel, da Nemčija še ni zapustila svojega stališča in d i l>o na vsak način zahtevala, da se to vprašanje reši \ njeno korist.
Na koncu je državni kancler izjavil, da narodni socialisti ne bodo skuhali priti do svojega cilja nelegalnim potoni. V ostalem je dobil v leni oziru od Hitlerja obvezno izjavo. Vlada se 110 lin pmui« Ijala. da v slučaju potrebe .vsak nacionalistični po «kns 7. orožjem že > kali zaduši. Vrs nemški narod je danes složen s svojim voditeljem Hindenburgom. v katerega vodstvo ima popolno zaupanje.
Pagaian:a med centrumom in nor. socialisti
Berlin, 18. avgusta. AA. Politični krogi motre z vidnim zanimanjem priprave za pogajanja med centrumom in nacionalnimi socialisti. Na dnevnem redu bo najprvo vprašanje sestave pruske vlade Ce bodo ta pogajanja uspela, ni izključena podobna koalicija v državnem parlamentu.
Kakor jc znano, je centrum prejšnji teden povabil obe desničarski stranki na posvet glede izvolitve pruskega ministrskega predsednika. Obe stranki pa sta tedaj to povabili zaradi direktnih pogajanj s Papenovo vlado odklonili.
S»dni <n n»cirin»tni socialisti prosili csntrum, naj bi se ta pogajanja vendarle vršila. Izrazili pa
ških nacionalcev. Razmerje med obema desničarskima strankama se je v zadnjih dneh bistveno poslabšalo. Vrhu tega so nemški nacionalci proti izvolitvi pruske vlade in so zdaj slavili predlog, naj bi predsednik republike tudi za Prusko imenoval prezidialno vlado, kakršna je vlada von Papena za Nemčijo.
Politični krogi so mnenja, da pogajanja med centrumom in nacionalnimi socialisti ne bodo potekala gladko, ker bo centrum najbrž predlagal za predsednika pruske vlade kakšno nevtralno osebo. Navzlic temu pa ta pogaanja niso brez izgledov in možno je vendarle, da pride do »črno-rjave koalicije■<, ker razpolagati obe stranki 7. zadostno večino tako v pruskem deželnem zboru kakor v državnem parlamentu. Črnorjava koalicija pa bi ustvarila v državnem političnem življenju popolnoma novo situacijo.
Reichstag se snide 30, avgusta
Berlin, 18. avgusta, tg. Predsednik nemškega državega zbora Lobe jc sklical novoizvoljeni nemški državni zbor na prošnjo državnega kanclerja na dan 30. avgusta k prvi seji. Kot stno.-tni predsednik bi imela poslovati komunistkinja Zctkin, vendar je vprašanje, ali bo to mogla storiti radi svoj -ga zdravja. Če ona tega posla nc bo zmogla, bo nsloval kot starostni predsednik poslanec cen-tr Johanes Blum.
. otvoritveni seji bodo samo ugotovili ali je zborirca sklepčna. Starostni predsednik bo imel po. leni ie nalogo, določiti prihodnjo sejo z dnevnim redom: Volitev predsedstva. Po parlamentarni praksi ima frakcija narodnih socialistov kot najmočnejša stranka pravico do mesta predsednika Smatrali je. da bo centrum spoštoval In tradicijo, zaradi česar bo omogočena večina za narodno.ona lističnega kandidata. List »Angriff* piše. da lin nemška državna vlada dobila v državnem zliorn skoraj soglasno nezaupnico. Navzlic lenin pa list namig,tvn na motnosti, di bi se do tedaj niordii lahko našla drugačna vladna večina. S tem ne 'more misliii nn nič drugega, kakor nn koalicijo med narodnimi socialisti in centrumom.

Pred razlastitvijo „ plemiških
v

iz Bolgarije
Madrid. 18.'avg. Zdaj jo popolnoma gotovo, da
ima vlada namen zapleniti zemljišča onili monar-liistov, ki »o bili zapleteni v minuli puč. Razlastitev se bo'izvršila brez odškodnine in sicer v dobro države. Od te razlastitve ne bo izključeno nobeno posestvo, naj bo veliko ali majhno, in nobena vrsta kulture, samo, da sc je njen posestnik udeležil upora proti režimu. Država bo ta zemljišča poceni prodala zemlje potrebnemu prebivalstvu. Posebno bodo prizadeti plemiški veleposestniki v Andaluziji, Estremaduri iu Manci, to je slučajno v onih pokrajinah, v katerih se ima po načrtu agrarne reforme, kateri že precej časa čaka sankcije zbornice, izvesti agrarna reforma.
Na ta način bo eden najbolj bogatih španskih veleposestnikov vojvoda Di Medina, ki je sedaj zaprt v Madridu zaradi udeležbe pri potlačeni kontrarevoluciji, izgubil svoje premoženje, ako bo zbornica odobrila zakonski načrt o zaplembi, katerega je vlada predložila 17. avgusta. Šef vlade Azana se
.je podal v La tiranijo, da se posvetuje s predsednikom republike, ki bo, kakor se zagotavlja, razla-stivni zakon sigurno odobril. Ni izključeno, da se bo razlastitev v zbornici sklenila že danes, 18. avgusta.
General San Jurijo v ječi ne podaja več nobenih izjav. Noče nikogar sprejeti in nikomur ne daje nobenih izjav. Tudi z ravnateljem ječe, ki ga obiskuje vsak dan, se general no spušča v noben razgovor o minulem puču. Zdi se, da je Sanjurijo bil vršilec načrta, katerega je momirhistična aristokracija že dolgo pripravljala in za katerega so bili zbrani veliki fondi. Raje je general Barrera izginil s fondom za vojsko. Uradni list pozivlje generala, da se v teku osmih dni javi oblasti, česar pa general čisto gotovo ne bo naredil.
Sedanji položaj skušajo izrabiti sindikalisti in komunisti, ki so proglasili generalni štrajk v znak protesta, da so oblasti potlačile ljudsko gibanje, naperjeno proti monarliistom. Pri tozadevnih mani-
festacijah sta bili ■namreč-ubili dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Policija je pri tej priliki tudi našla pri nekem delavcu revolver ter ga aretirala. Ker so ga njegovi tovariši hoteli osvoboditi, je policija morala rabiti orožje.	»■*.. v,*-^ ti j
Granada, 18. avg. AA. Sindikalni voditelji so odložili generalno stavko do ponedeljka. Če dotlej aretirani delavci nc bodo izpuščeni, bo stavka vnovič proglašena.
Sevilja, 18. avg. AA. Ker je igral list r La Union. v pravkar zadušenem monarhističnem komplo-1u dvolično vlogo, je vlada odredila zaplembo njegovega pohištva. Razen tega je list kaznovala s kaznijo 10.000 pezet.
Madrid, 18. avg. AA. Za inšpektorja meščanske garde, ki bo poslej podrejena ministru notranjih del, je postavljen general Bedija, ki, je bil pod vlado Primo de Rivero obsojen na smrt zaradi nekega vojaškega upora.
Samo še 99Vzhodna marka"...
99
Berlin. 18. avgusta. V tukajšnjih političnih kro-Rih so neglede na strankarsko pripadnost z velikim zanimanjem sledili razpravi o ratifikaciji lozanske pogodbe glede avstrijskega posojila, ki se je snoči zaključila v dunajskem parlamentu. Avstrijska poslanska zbornica jo odobrila lozanski zapisnik giede posojila z 81 proti 80 glasovom, torej z enim glasom večine. V Berlinu smatrajo prav to okolnost. da >e je zn posojilo našel samo en glas večine. za uspeh krepke akcije nemške diplomacije na Dunaju in živahne propagande nemških emi>ar-jev ter nemškega ti-ka. Treba je pomisliti, kako težko je danes sploh najeti posojilo na mednarodnem trgu, kako zelo je bilo potrebno to posojilo Avstriji, Narodni banki, da zaščiti šiling, in avstrijski industriji sploh, nadalje, da se je najetje posojila pred dobrim mesecem smatralo za izreden uspeh Dolfussove politike; pri vsem tem je bil oddan v dunajski zbornici za posojilo samo en glas več kakor proti njemu!
Poleg tega mora priti vprašanje posojila še pred zvezni svet. Ta bo posojilo bržkone odklonil, ker nima Dolfussova vlada pri njem večine. Nato bo v soboto o posojilu vnovič, in lo definitivno sklepala poslanska zbornica. Da si Dolfuss pridobi Starhembergov Heimatblock, je moral napraviti nacionalistom še drugo koncesijo. Lozanski sporazum glede sporazuma določa, da zadostuje navadna večina pri sklepanju v Svetu Zveze narodov o pogojih in morebitnih kršitvah od strani Avstrije, ki bi bile v zvezi s posojilom. Nemci so videli v tej določbi veliko nevarnost za priključitev (An-schluss). Ako bi svet sklenil, dn se v smislu lozan-skega sporazuma Avstrija ne sme združiti z Nemčijo, dokler traja posojilo (do leta 1952.), bi Nemčija tega sklepa ne mogla preprečiti, ker bi zanj zadostovala večina in se ne zahteva več soglasnost. Zato je nemška diplomacija na Dunaju pritiskala, da se ta določba lozanskega zapisnika bolj precizira. Dolfuss je moral tudi v tem pogledu ugoditi zbornici, in sicer s tem. da je pristal na predlog, dn si bo avstrijska vlada izposlovala pri državah, ki so posojilo podpisale, izjavo, da se določba glede večine glasov ne nanaša na vprašanja priključitve, temveč samo na sklepanje o zgolj finančnih vprašanjih, ki so v zvezi s posojilom. Po vsem tem bi bila potrebna za katerikoli sklep o priključitvi popolna soglasnost in Nemčija bi lahko poljubno razbila vsak sklep.
Za posojilo jamčijo v prvi vrsti Anglija in Francija, in sicer vsaka za 100 milijonov šilingov, za ostalih 100 milijonov pa Holnndska. Belgija, Švica in Italija. Nemčija je v zadnjem trenotku odpovedala svojo udeležbo pri posojilu, ki je po njenem mnenju v službi francoske zunanje politike. O
vprašanju posojila se vleče med avstrijskimi in nemškimi listi že dober mesec zanimiva polemika, ki je zelo razbistrlla razna naziranja o vprašanju priključitve v Nemčiji in Avstriji. Pokazalo se je. da >e Avstrija le težko odreka svoji samostojnosti, ki jo je nekoliko spominjala na slavo slare Avstrije. V dunajski zbornici je padla marsikatera trpka beseda na račun Nemčije.
»Germania« pravi, da so te besede izraz bolestne občutljivosti, za katero ni mogoče najti ne politične ne psihološkr razlage. Avstrijci mislijo, da je njihova samozavest iu samostojnost v nevarnosti, kakor da bi bila Nemčija stavila Avstriji ultimat. naj se takoj odpore samostojnosti in s polnimi jadri znnluje v roke svojega sosedn. List priznava. dn ima Avstrija i>otrebo posojila in da se Nemčija ne mara vtikati v avstrijske notranje politične zadeve, v isli sapi pa nadaljuje: Toda s stališča nemške politike ,kakor tudi s stališča nemškega gospodarstva je treba z vso odločnostjo odkloniti naziranje, da gre tu za avstrijsko notranje politično zadevo .ki bi no imela posledic za celoten poležaj Nemčije v Evropi. Nemški interesi pri tem vprašanju se ne nanašajo na to, ali je avstrijsko gospodarstvo potrebno posojila ali ne, temveč na to. ali je mogoče posojilo dobiti pod takšnimi pogoji. ki ne bi gospodarskega in političnega položaja Nemčije v okviru srednjeevropskega problema oslabili.
Kako gledajo-Nemci na Avstrijo, je še bolj razvidno iz komentarja, ki ga je priobčil drugi nemški katoliški list »KOlnlsche Volkszeitung« v svojem članku o najnovejši premogovni zadevi na Dunaju. List se pritožuje, da je Avstrija glede nabave premoga za svoje železnice znšla v klešče češkoslovaških in poljskih magnatov, kar je v škodo nemškemu premogu iz Porurja. Zdaj gre za načrt, ki bi omogočil avstrijskim železnicam, da bi se osvobodile vpliva premogovnih kartelov. »Tudi In gre zopet za košček avstrijske gospodarske politike, glede katere ne smemo priznati, da zadeva v prvi vrsti Avstrijo, čeprav bo to naše stališče zabolelo tiste ljudi, ki ne morejo pozabiti na slavo nelulnnjo avstrijske velesile in ki se ne morejo sprijazniti t dejstvom, da se nemški interesi v Avstriji ne morejo več rešiti s pomočjo Avstrije same. >'nloga vsega nemštra je, da obvaruje alpsko Vzhodno marko pred gospodarsko zanjko slovanskih lovskih psov v službi Francije. Pri tem je popolnoma vseeno, ali se ta naloga izvrši bolj s silami Nemčije kakor z napori avstrijske marke! Nemškemu premogu se morajo vrata v Avstrijo odpreti! Slovani so za ta list »slavvische Fanghunde Frankreichs«, medtem- ko je Avstrija postala »Vzhodna marka«, I o se pravi nemška provinca.
rs«
Bukarešta, 18. avgusta. AA. Na današnji tajni ministrski seji ee jc preciziralo vprašanje o posojilu, ki ga jc bila Romunija dobita od Francije. Ugotovljeno jc. da izposojena vsotn strogo odgovar jajo možnostim odplačila. Ugodni pogoji, pod katerimi jc država posojilo dobila, dokazujejo, <la je nastopil preokret v splošni situaciji, kar pomeni zn Romunijo uživanje boljših kreditov. Vlada smatra, cla jc rešitev v=oh denarnih in gospodarskih težav v zboljšanju medsebojnega zaupanja ter v dejstvu, da so na razpolago krediti pod ugodnimi pogoji. Odločno pa jc vlada proti inflaciji in proti nc-izplačiln zapadlih tratiš inozemskih posojil, ker fc mnenja, da jc za rešitev današnjih vprašanj
Za izvoznike v Avstrijo
Belgrad. 18. avg. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da po informacijah ,ki jih je dobil na carinarnici na Dunaju, ni točna vest. ki so jo prinesli nekateri listi, da za uvoz«sadja v Avstrijo ni treba prositi za posebno dovoljenje v smislu avstrijske naredbe z dne 16. julija t. I.'Olajšava za uvoz sadja, kakor tudi zelenjave, obstoji v tem, da avstrijski uvoznik prošnjo, ki se sicer redno vlaga preko kmetijske zbornice, v tem slučaju direktno gredlaga višji carinarnici na Dunaju brez posredovanja finančnega ministrstva. Ta olajšava je odrejena zato, da bi se prošnje reševale čim hitreje, ker bi se sicer lahko blago pokvarilo, če bi predolgo ležalo.
Osebne vesti
Belgrad, 18. avg. 1. V resoru prometnega ministrstva so napredovali: v 9. položajno skupino ?a administrativne uradnike: Čistnl Josip, llraeovec Dragotin, Arhar Marija, Močnik Josip, Logar Ivan, Čamernik Stanislava, Bitenc Peler. — Pri računovodstvu v Ljubljani je napredovala v 8. pol. skupino Kerkoč Emilija, v 10. [K>1. skupino: Langus Jaiuz, Pri ravnateljstvu drž. žel. v Sarajevu ie nostavlloa za pomožnetra nadzornika Kete Emil
potrebna tudi možnost, da vsaka država izpolnjuje obveznosti, ki jih ima.
Socialni demokrati so zadovoljni z vlado
Bukarešta, 18. avgusta. AA. Na seji parlamenta je socinlnoclciriokratski posl-ancc Mi-reseo interpeliral vlado glede njene delavsko politiko in glede ukrepov, ki jilt misli poti vzeti prati brezposelnosti. Minister za delo je nato razložil ukrepe, ki jih jc nova vlada že izvedla, ter zakonske načrte, ki jih bo v kratkem predložila. Miresoo jc izjavil, da «•> / odgovorom vlade zadovolji.
Usoda francoskega novmarja
Pariz, 18. avgusta. AA. Itavas poroča: Znani publicist Ilenri Guilbeaux je bil 21. februarja 1919 obsojen na smrt. Obsodilo ga je pariško vojaško sodišče zaradi stikov s sovražnikom. Razen tega se je liste čase udejstvoval kot revolucionarni pacifist. Guilbeaux jo nato pobegnil v Švico, odtod pa v Rusijo, kjer se je naturaliziral in kjer je postal sovjetski državljan. Kasneje se je napotil v Berlin in tu postal poročevalec pariškega komunističnega glasila >L'Humanite .
Ker pa se Ouilbeaut ni znal podrediti sovjetski politiki, se je kmalu s komunisti spri. Medtem pa so njegovi številni prijatelji v Parizu posredovali v njegovo korist in zahtevali revizijo procesa. Danes je Guilbeaux prispel v Pariz in se prijavil sodniku. Kmalu nato so ga odvedli v zapore. Novinarjem je Guilbeaux izjavil, dn je prišel dokazat svojo nedolžnost in da je srečen, ker se in vrnil v Francijo.
V Maroku je vojska
Casablanca, 18.' avg. A A. Zaradi uspešnega prodiranja v pokrajino Velikega Atlasa jc promet ua cesti Meknes—Mrdeld zopet prost.
„Burbonski princ" je bil navaden pustolovec in slepar
Pariz, 18. avg. AA. »Journak objavlja sledečo izjavo, ki jo je podal princ Sixt Bourbon-Parnia-Si-ciiski svojemu londonskemu dopisniku v zvezi s smrtjo princa Edgarja Bourbonskegar:
Brez vsakega oklevanja lahko izjavim, da oseba, ki je izgubila življenje v ljubavni drami v ulici Du Boulois, ni v nikaki zvezi z bourbonsko rodbino. Brez dvoma gre za kakšnega pustolovca, ki je na neznan način prišel do dokumentov, po katerih bi^ ga bilo mogoče smatrati za člana bourbonske hiše. Resnica pa je, da v vsej bourbonski knežji rodbini ni nikogar, ki bi nosil ime Edgar. To dejstvo je prav lahko dokazati.
Pariz. 18. avg. A A. Umorjeni >princ Edgar Bourbonski je zapustil mnogo hudih spominov v neplačanih hotelskih računih. Pripoveduje se, da bi bil moral biti »princ med vojno ustreljen v Italiji, ker so ga smatrali za avstrijskega Spijona, dočim je ou sum pripovedoval, cla je v vojni poveljeval oddelku avstrijske armade. V Nizzi vedo pripovedovati, da je bil -princ Edgar nekoč kandidat za albanski prestol in da je v Nizzi zapravil svoje imetje, potem pa je prejemal nekakšno podporo od avstrijskega dvora, za kar pa je moral vršiti špijonažo in podobne posle. »Princ Edgar se je neprestano predstavljal kot človek, ki bo zdaj zdaj zasedel albanski ali pa kakšen drug prestol. V avstrijskem poslaništvu vedo o princu bolj malo, zdi se pa, da je Imel že v letih 1910 in 1913 opravka z avstrijsko policijo, ko se je mudil na Reki in v Trstu. Avstrijsko poslaništvo med drugim opozarja na dejstvo, da je vprlncf Edgar imel potni list, ki mu ga je izstavil španski konzulat v Genovi, ne pa avstrijskega. Vse kaže, da je >princ- tudi svojo špansko' prijateljico neprestano prepričeval, kako bo zdaj zdaj postala vladarica, pa je njej nazadnje vsa stvar že začela presedati, ko je videla, da on že leta in leta ne premore počanega' groša.
Zagonetka „princa" še ni rešena
Pariz, 18. avg. tg. Zagonetka umorjenega princa Edgarja Bourbonskega še vedno ni pojasnjena. Princ Sikst Bourbonski. brat bivše cesarice Zite, izjavlja, da umorjenec ni z avstrijskim habsburškim domom v nobeni zvezi in da jo tudi popolnoma, nemogoče, da bi Sikstova teta, ki je danes stara nad 80 let, imela ljubavno razmerje s Francom Jožefom, iz katerega naj bi se bil rodil Edgar. Francoska policija je dognala, da so italijanske oblasti leta 1915. aretirale umorjenca po intervenciji španskega dvora, pa so ga kmalu zopet izpustili. Pri aretaciji je izjavil, dn dobiva vsak inescc podpore od avstrijskega dvora. Bil je osumljen, da opravlja gotove politične posle za avstrijski dvor, vendar ga niso pri tem motili.
Na vzhodni zopet težki oblaki
Sanghaj, 18. avg. A A. Japonski konzul je protestiral proti bojkotnemu gibanju, ki ga podpira tudi kitajska trgovinska zbornica, šanghajski župan je odgovoril, da njegova moč ne sega tako daleč, da bi mogel tako gibanje prepovedati.
Nemške občine v slabem položaju
Berlin, 18. avg. A A. Finančni položaj mnogih občin je postal že tako prekeren, da so se mnoge občine same obrnile na državno vlado po pomoč. Občine se izgovarjajo, da ne zmorejo prehudih brez-poselnostnih bremen. Na drugi strani pa je tudi državna oblast prisiljena imenovati v mnoge občine svoje komisarje. Gre predvsem za take občine, ki niso pravočasno oddale državi pripadajočih davkov. Odlok pruske vlade o tem je predsednik republike že podpisal in bo te dni objavljen. Odlok bo zadel kakih 40 do 50 občin.
Revolucijska epidemija
Buenos Aires, 18. avg. AA. Po poročilih Iz dobro poučenih virov je v brazilski državi Rio grande do sul izbruhnila revolucija.
Konferenca nemških škofov
F"Ida, 18. avg. AA. Včeraj je bila tu otvorjena konferenca nemških škofov. Pred konferenco so škofje prisostvovali božji službi. Konference se udeležujejo z izjemo obolelih škofov -iz Berlina, Milnslra in Aachena vsi nemški škofje.
Trsznostm kongres na Kumu
Belgrad, 18. avg. 1. Z naredbo od 18. avgusta, št. 18.550, je dovoljena udeležencem treznosuiega kongresa na Kumu, ki bo 28. avgusta, polovična vožnja. Udeleženci,. ki plačajo celotno vožnjo do i Zidanega mosta, Hrastnika ali Trbovelj, bodo oo-! tem na Kumu dobili potrdilo, s katerim jim je zagotovljena brezplačna vožnja nazaj.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, vroče, nagnjenje nekoliko k nevihtam. ■
Zagrebška vremenska napoved: šc vedno toplo in nekoliko oblačno.
Sofija, avgusta. Pomoč od toče prizadetim kmetom.
Filijalke bolgarske zemljedelsk« banke v me. stih Pleven, SlivPn in Vrača so začele nakupovati 'žito in druge pridelke, da omogočijo hudo prizadetim kmetom iz rodovitnejših pokrajin prehrano družin in krmo živine do prihodnjega leta, ker jo toča pobila vse pridelke in opustošiln polju. V nekaterih krajih je škoda'tako velika zaloge iz prejšnjega leta pa tako majhne, ker so kmetje prodali staro blago, da bo država morala že v kratkem deliti podporo v hrani nesrečnemu ljudstvu. Šele, ko bo nakup žita in drugega blaga gotov, bo mogoče ustanoviti ,koliko bo stalo razpoložljivega žita zu izvoz.
Obsojeni morilec mesto v zapor — na izlet.
Po volitvah v Narodno sobranje 21. junija lan« skegn leta, so bile razveljavljene volitve v okraju Gornja Orehovica, češ, da ju bivši »Dniokratičeski zgovor« izvajal tam najhujši volilni teror, kar je dokazala sodnijska preiskava. Nove volitve so se tedaj končale z zmago Narodnega bloka in je bil mod drugimi Izvoljen tudi sedanji zvezni tajnik zemljedelcev Vergll Dimov iu ministrski kandidat. Zalibog pa tudi naknadne volitve niso končale brez incidentov in je bil ubit neki Grozju Konstantinov od privrženca Vergil Dimova, po imenu Tabakov, ki se je vozil po agitaciji z ministrskim avtomobilom.
Pet odvetnikov, ki so zastopali interese ubitega, je zapustilo sodno dvorano, ker sodišče ni hotelo ugoditi njihovi zahtevi, da se smatra ubistvo za premišljeno. Končno je bil Tabakov obsojen na 6 in pol letno ječo in odvzamejo se mu za dobo desetih let državljanske pravice. Tabakov, ki so je nahajal na prostem proti garanciji 50.000 levov, je obsodbo sprejel, nato se pa peljal z ženo in prijatelji s čolnom v Romunijo na izlet...
•
Sofija, 18. avg. AA. Snoči okrog pol 11 sta se v ulici carice Eleonore slučajno srečali dve družbi Makedoncev. Z eno skupino je bil protogerovist Lav Gluvinčev s štirimi tovariši, v drugi skupini pu so bili trije pristaši Vunče Mihajlova. Med obojimi je prišlo do spopada, v katerem je padlo okrog 20 revolverskih strelov, ki pa niso nikogar runili. Borba med njimi se jo nehala, ko so že po prvih strelih prihitela na lice mesta policija in nekaj vojakov, tako, da so se vsi zagnali v beg. Policiji se je posrečilo aretirali štiri izmed njih, ostalim pa je na sledu.
Naša trgovinska pogajanja z Grčijo
Belgrad. 18. avgusta. 1. Iz krogov trgovinskega ministrstva poročajo, da so se pogajanju za dodatno trgovinsko pogodilo med Jugoslavijo in Grčijo in za ustanovitev kompenzacijskega urada med obema državama že znčelu in da so grški delegati takoj stavili konkretno predloge glede zvišanju grškega izvoza v Jugoslaviji. Dosedanji grški izvoz v Jugoslaviji znaša namreč okrog 40 milijonov drahem in bi gu bilo treba povišati na 400 mili jonov druhcni, da bi dosegel količnik trgovske bilance v izmenjavi blaga med obema državam«. Grški dcficit v trgovinskem prometu z Jugoslavijo znaša namreč 460 milijonov drahem. Naša delegacija si' bo potrudila in uvažcvaln grškfcieljc, v kolikor so upravičene, toda dozdeva se, tla so grške zahteve, postavljene s preccj čudnim na. s topom, ustvarile manj ugodno ozračje za uspešen napredek pogajanj.
Pred veliko stavko v Angliji
London, 18. avg. AA. Položaj v lancastersk) tekstilni industriji jepostnl prav resen. Delavska zveza je sklenila proglasiti stavko dne 27. avgusta in to v primeru, da dotlej lastniki tekstilnih tvor-nic ne bodo dali zadoščenja in izpremenili svoj pravkaršnji sklep o znižanju delavskih mezd. Stavka bi bila hud udarec za Anglijo. Priključilo bi se ji nad 250.000 delavcev. Prav malo verjetno je, da bi tvornice ugodile delavcem, ker so I i v svojih zahtevali nepopustljivi. V Prestonu je stavka že izbruhnila. Zaradi tega je tu 27 tvomic ustavilo delo.
Sporazum v Ottawi
Ottaiva, 18. avg. AA. Na konferenci je bil dosežen nov sporazum o trgovski vzajemnosti med posameznimi deli angleškega imperija. Med Anglijo in Kanado je bil dosežen sporazum, ki bo omogočil omejiti kvarno posicdice sovjetskega tltimpinga na angleški imperij.
Soproga predsednika poljske republike umrla
Varšava, 18. avg. AA. Soproga predsednika poljske republike Mošičkega je ob 12.30 preminula. Smrt jo je dohitela nu gradiču Spala v 60. letu življenja. Pokojnica je že delj časa bolehala na srcu. Pokojnica, rojena Czyzevska, je že pred vojno posegala v javno življenje in je bila svojemu soprogu vedno aktivna iu dragocena sodelavka.
Nova iznajdba
Pariz, 18. avg. AA. Francoski znanstvenik Dussaud je izročil znanstveni akademiji razpravo, v kateri opisuje svojo novo kinematografsko iznajdbo. Po tej iznajdbi bo mogoče delati kinematografske posnetke brez neposrednega fiksiranja posnetih
predme t oiv in dogodkov. «
Drobne vesti ,
Dakar, 18. avg. AA. Nalivi in viharji so poško. dovali železnico v okolici Bamaka. Veg domačinov je našlo smrt. Voda je izpodkopala in odplavila več sto hiš. Mnoge stavbe so bile močno poškodovane. Škoda je velika. Oblastva so podelila prvo pomoč.
Malta, 18. avg. AA. Angleški prestolonaslednik in njegov brat Gregor sta davi prispela na Malto. Prebivalstvo ju je sprejelo z velikimi ovacijami.
Pariz, 18. avg. AA. Francoska vlada je odlikovala pisatelja Alberta Londresa z redom častne legije. Pisatelj Albert Londres je, kakor znano ne-f (javno tega tragično preminul. Zgorel je s kakimi 50 sopotniki na francoski ladji, ki se jc ponesrečila v Adenskem zalivu.
f Peter Pajk
Ljubljana, 18. avgusta.
Mladi in nadarjeni slovenski esejist in kritik g. Peter P a j k . slavist nn ljubljanski univerzi, je danes ob 5 Dopoldne umrl v tukajšnji bolnišnici.
Ljubljana, 18. avgusta.
Daues nas je nepričakovano zadela žalostna vest iz Podnarta. da je davi ob pol 6 na svojem domu za večno zatisnil svoje oči gospod Josip P o -g a č n i k. Slišali smo, da je bolan, da pa bo bolezen to krepko gorenjsko korenino tako hitro potisnila v grob, tega nismo pričakovali. Zgodilo se je. Naša žalostna dolžnost je zato spomniti se rajnega Josipa Pogačnika in njegovega delovanja.
Pred 66 leti se je rodil v Podnartu, sin premožne gorenjske hiše, ki ga je dala študirat. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in v Pazinu, pravno fakulteto pa je študiral v Gradcu. Med študijami so mu doma umrli starši. Mladi jurist Joško je moral zapustiti Gradec iu doma prevzeti gospodarstvo po rajnih starših. Kmalu se je poročil z gospodično Gabrijelo Jegličevo, sestro bivšega višjega državnega pravdnika dr. Andreja Jegliča, iz Podbrezij.
V letih njegove najlepše moške dobe jc med Slovenci zmagovito udarila na plan slovenska ljudska misel v svojim krščansko-kulturnim in social-no-gospodar<kim programom. V tistih letih ne-
zlomljivega elana mladih borcev okrog dr. Kreka in dr. šusteršiča je krščanska ljudska misel osvajala vse hiše in koče slovenskega podeželja. Tedaj je tudi mladi Joško iz Podnarta stopil v njene vrste in kmalu postal deželni in državni poslanec. Po svoji naravi ni bil borec, vendar je v tedanji SLS bil zvest in lojalen mandatar, ki ji je skušal koristiti s svojim uglajenim nastopom povsod, kamor ga je postavila. Na odgovornih mestih načelnika brambnega odseka v dunajskem parlamentu in podpredsednika avstrijske poslanske zbornice, kamor ga je poslala stranka, je Slovencem mnogo koristil in dvignil ugled slovenske delegacije. S svojim koneiljantnim nastopanjem si je tudi osebno pridobival povsod le prijatelje, sovražnikov niti v najbolj razburkanih časih nikdar ni imel. Bil je ne le kavalirske zunanjosti in kavalirskih manir. ampak tudi kavnlirskega mišljenja in čustvovanja, vsled česar je tudi med avstrijsko aristokracijo užival ugled in spoštovanje. Cesarski dvor ga je cenil in uvaževal; cesar ga je poplemenitil in imenoval za viteza.
Ko je Avstrija razpadla in je bila v Ljubljani sestavljena prva narodna vlada, je Josip Pogačnik postal prvi predsednik suverene slovenske vlade. Ko so minili časi tistega velikega narodnega navdušenja in so se začeli javljati znaki novih strankarskih orijentacij in novih bojev za politično ureditev in gospodarsko socialno in kulturno usmeritev nove države, je Josip Pogačnik zapusti! bojno areno in se umaknil iz politike.
Postal je prvi poslanik mlade države na nekdaj cesarskem Dunaju, kjer je imel težko nalogo, urejati razmere med novo Jugoslavijo in novo Avstrijo. Potem pa. ko je svojo nalogo dokončal, se je umaknil v svoj Podnart. Politiki, ki ga njeni boji nikdar niso veselili, je dal slovo. S politično preteklostjo so ga ve/.ali le še stiki po osebnih prijateljih in znancih: politiki svoje preteklosti pa se je izognil za vedno. Posveti! se ;e ves družini In gospodarstvu.
Poslal je upravni svetnik Trboveljske preino-gokopne družbe, predsednik upravnega odbora tekstilne družbe »Jugočeška'. pivovarne »Union' itd. V teh lastnostih se je udejstvoval v teku zadnjega desetletja s tnko spretnostjo in sposobnostjo, da je užival splošno spoštovanje ter ugled gos|>o-darskih krogov. Za svoje zasluge je bil večkrat odlikovan z visokimi redovi. Z njimi mu je vladar hotel dokazati svojo posebno naklonjenost. Kadar ga niso klicali gospodarski posli, je bival v svojem Tusculu, v rojstnem kraju Podnartu, kateremu se ni izneveril vse žive dni. Tu zapušča ljubečo ženo. blago gospo Gabrijelo, v svetu pa svoje tri sinove: Jožka, ki je generalni tajnik TPD. Branka, ki je podpolkovnik in adjutant kraljice Marije, in Bogdana. ki je bančni ravnatelj v Mariboru. Nežen in dober oče je bil gospod Josip Pogačnik svoji družini; ljub prijatelj in tovariš; plemenit nasprotnik in človek zelo dobrega srca.
Naj mu sveti večna luč! Žalujoči gospej vdovi in gospodom sinovom pa bodi izrečeno naše iskre-ni sožalje!
Kaj nam Peca govori?
Prav bi bilo. da bi bile vse podružnice SPD v nedeljo na Peci dobro zastopane; pa tudi drugi prijatelji planin naj bi ta dan pohiteli na to pradavno slovensko goro. Več važnih razlogov je, ki kličejo planince na to ]>ot: Podjetni domači podružnici SPD se je po dolgem iskanju posrečilo najti votlino, kjer spi naš kralj Matjaž. V nedeljo jo bodo izletniki videli še več, v njej bodo videli tudi spečega kralja Matjaža (kipar N. Pirnat se je bil približal celo do prestola!). Vsak misleč Slovenec bi imel kralja Matjaža marsikaj vprašati. Morda bo pa kakemu srečnemu čestflcu kaj razodel?
Peca (2136 m) se nahaja v Karavankah. G. Badiura v svoji knjižici »Izleti po Karavankah« po pravici toži, da slovenski izletniki zanemarjajo prekrasni svet onkraj grebena Karavank. Koliko novega vidimo, če gremo na Peco! Koliko pa jih je med nami, ki bi vedeli, kje prav za prav leži Mežiška dolina, kje je tista Mežica, kje Prevalje, Guštajn, Črna? In dalje: vsi vemo. dn je Podjun-ska dolina prelepa in da so kraji Pliberk. Šmihel, Velikovec itd. posebno krasni; s Pece vse to vidimo kakor na dlani.
Peca ni le s svojimi pripovedkami živ spomenik nnše starodavnosti, ampak tudi s svojim imenom samim. Ko so naši dedje prišli do nje, so videli njene skale in jo nazvali Pec. (Zdaj pravimo: peč. Čehi govore peci, Čehi govor tudi: modliti se, in to govore tudi Korošci.) V kakšno starodavnost torej kaže ta ljuba nam gora!
Pa tudi sicer marsikaj novega vidiš na tem potu. Če si izbereš Hojnikovo ozir. Senčarjevo pot iz Solčave, uživaš najprej pogled na Olševo, kjer v Potočki zijalki koplje prof. Brodar predzgodo-vino; še Angleži so 6e povzpeli do nje, in mi naj niti ne bi vedeli, kje je ta Olševa? In potem se ti
Sedaj je skrajni eas, da vzamete Aspirin-tablete.
Proti prehladu, revmatizmu in bolečinam
Aspirin tablete
pristno samo v originalnih omotih.
• Odobreno od Miniitirtlva Socijtlne poli* tik« 1 narodnog fdravljt S. B, 8104 od 16. S. 1932.
s socialnega vidika marsikaj odpre: krog in krog Pece so posamezne kmetije, starodavne, isti rod že sto in sto let na istem svetu, trdoživ v vsakem oziru.
In kakšni prekrasni studenci izvirajo izpod I Pece- Žeje, izletnik, ne boš trpel.
Jubilejni dnevi na Brezjah
od 1. do 7. septembra
O strašnem neurju na Štajerskem
Sv. Urban pri Ptuju. 16. avg.
Danes ob pol 7 zvečer se je po dolgi katastrofalni suši prikazal oblak sem od Pohorja, a ni prinesel odrešilne?! težja, ampak pogubo. Začel je bučati vihar — ciklon — vmes je padala debela toča nad ubogo rogozniško dolino in v teku kratkih petih minut je bil uničen ves up in nada naših kmetov — vsi jesenski pridelki.
Ljudje so od strahu vpili, jokali. Sadonosniki. ki so ječali pod težo sadja, so bili uničeni, drevesa okleščena, izruvana. celi gozdovi polomljeni, vinogradi zenačeni z zemljo, polja uničena. Ciklon je prišel s tako naglico, da se pastirji in živali niso mogli rešiti, obtolčeni in krvavi so se po nevihti vračali.
Štirim posestnikom je podrlo gospodarska poslopja, drugim strehe razkrilo. Prosimo oblasti, naj prizadetim občinam Jirsovci. Vintarovci, Drstela in Janežovei pomagajo vsaj s popolnim odpisom davka.
Ptuj. IT. avgusta.
Katastrofalno neurje v ptujskem okraju, o katere nismo poročali, je napravilo večmilijon-sko škodo. Najhujše so prizadete občine v farah Vurberg, Sv. Urban. Ptuj, Sv. Marko, Sv. Barbara v Halozah in Zavrč. Take nevihte ne pomnijo najstarejši ljudje. Strokovnjaki trdijo, da je znašala brzina vetra, pomešana / dežjem in točo, do 120 km na uro. Ni čuda, da jc vihar uničil do tal vse poljske pridelke. V vaseh Bukovci in Stojnci ležijo kupi toče na njivah, da se niti ne razloči, kje je stala koruza nli krompir-Vse jc z blatom pomešano in izgleda kakor izsušeno jezero, povlečeno s cestnim valjarjem.
Drevesa ob cesti so |>o večini i/ruvana in polomljena. Sadonosniki so suhi. le veje štrlijo kvišku. Sadje jc pobito na tleh. takisto listje. Ljudstvo hodi zbegano in obupano po njivah in nc ve. kaj bo počelo z uničenimi pridelki in česa bi se poprijelo. Žalosten jc pogled na to puščavo. Vinogradi pri Sv. Barbari in Zavrču kažejo isto žalostno sliko. Toča je |»otolkla mestoma do 100 odstotkov grozdja in jc celoletna muka in trud vinogradnika bila zastonj. V splošnem strah in groza! Pomoč nujno potrebna. Veliko škodo je napravil orkan raznim posestnikom tudi s tem. da ie mnogo hiš in zgradb porušil in raznesel. Posebno se je to zgodilo v vasi Bukovci, kjer je nekaterim posestnikom orkan porušil stanovanjska in gospodarska poslopja. Porušeno gospodarska poslopja je videti tudi v neposredni bližini Ptuja. Kozolce je. orkan odnesel na vse strani, da nekaterih delov lastniki niti najti nc morejo. Ptujski park. drevoredi v bližini kolodvora, nasadi pri bolnišnici In ljudski vrt izgleda, kakor da bi bili že 1 + dni drvarji na delu. Do sto let stare lipe in konstanjc, smreke jo orkan izruval in podrl, kakor izruješ čebulo. Po ptujskih ulicah leže kupi opeke, ki jo je pometalo s streh. Mesto napravi vtis, kakor po katastrofalnem potresu. Največ jc trpel grad. cerkve, magistra t na zgradba in Mladika. V cerkvi sv. Ožbalta jc orkan polomil napravo zvona, da je padel na ogrodje in počil. Morali so ga spraviti v popravilo. Splošno žalostna slika. Danes sc vidi po vseh strehah zidarje, ki popravljajo škodo. Ubogo prebivalstvo je prehudo prizadeto. Pomoč je nujna.
Premnogi se še dobro spominjajo, kako so j pred '.'o leti /. ognjem in navdušenjem poromali k ' tronu Marije Pomagaj na Brezjah, ko je knezoškof dr. A. H. Jeglič kronal milostno podobo v navzočnosti velikanske množice vernega slovenskega ljudstva, množice, kakršne Brezje še niso videle. Nad 30.000 je bilo priča temu slavnostnemu dogodku, ki je edinstven in značilen za naš narod. 25 let je minilo od tistih dni, četrt stoletja, ki nam je zlasti Slovencem dal preživeti toliko hudega, čas. v katerem smo najbolj potrebovali pomoči in zaščite od Nje, ki nam je v najtežjih urah stala ob strani. Proslavili bomo torej 25 letnico kronanja, ki naj velja kot nekaka zahvala in obenem nova prošnja, naj nam milostno kraljuje in nas vodi naprej k cilju, ki ga nam je Hala Ona — Kristusu Kralju.
Znova se bodo zgrnile množice pred Njen oltar. Velikanske priprave, vsesplošno zanimanje in prijave dokazujejo, da se bo srebrni jubilej kronanja vršil z istim veličastvom in slovesnostjo ko kronanje samo. Da bo vsem omogočen obisk, je pripravljalni odbor zaprosil za polovično vožnjo. katera je že dovoljena z odlokom prometnega ministra z dne 27. julija, št. 17.051. Polovična vožnja velja za vse proge v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva v dneh od 1. do 7. septembra. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek z mokrim žigom. Ta listek velja tudi za nazaj obenem z izkaznico Pripravljalnega odbora, da se je res udeležil proslave. Izkaznice se bodo dobile na Brezjah.
Vsi dnevi od 1. do 7. septembra bodo veljali kol jubilejni dnevi v čast Marije Pomagaj. Od 1. do 3. septembra se bo vršila za pripravo slovesna tridnevnica. Vsak dan bo zjutraj pridiga, sv. maša pred Najsvetejšim, zvečer pa pridiga, večernice, pelje in zvonenje ter razsvetljava. V soboto zvečer
bodo slovesne večernice. Cerkev bo zunaj in znotraj kar najsijajnejše razsvetljena, prav tako prostor pred cerkvijo in druga poslopja. Po večerni-cah bo veličastna rimska procesija z Najsvetejšim, najlepša, kar jih je bilo kdaj na Brezjah. Marijino družbo in prosvetna društva se je bodo udeležile z zastavami.
V tej noči, od sobote na nedeljo, bo vso noč izpostavljeno Najsvetejše. Točno ob polnoči bo |>ol-nočna sv. maša s petjem, V nedeljo bo ob 10 pon-tifikalna sv. maša, katero Iki daroval prevzvišeni g. knezoškof dr. G. Rozman, ki bo imel tudi slavnostni govor in ki je najvišji pokrovitelj vseh jubilejnih slovesnosti. Z njim bo prihitela na Brezje tudi vsa visoka duhovščina, tako da bo slovesna služba božja kar najslovesnejša. Po sv. maši se bo zapel Te Deum.
Vse naslednje dni bo do 7. septembra vsak dan sv. maša s petjem ob 6 zjutraj pred Najsvetejšim, zvečer pa večernice.
Radi silnega navala zlasti v soboto zvečer in v nedeljo dopoldne, bo zn vsak slučaj poleg informacijske poslovala tudi posebna sanitetna pisarna. Vešč zdravnik bo z zdravniškimi pripomočki vsak čas na razpolago za slučaj kake nf.sreče, ne. nadne obolelosti ali česa podobnega. Številni reditelji bodo skrbet; za red ter bodo ljudstvu vedno in povsod v pomoč ter bodo dajali potrebne informacije. Tudi bo izdal pripravljalni odbor v spomin te slavnosti krasne razglednice, ki si jih bo vsak v tistih dneh lahko nabavil.
Da bo vsak vernik o proslavi tečno informiran, zlasti glede polovične vožnje, so vsi župni uradi ljubljanske in lavantinske škofije vljudno naprošeni, da navedeni spored razglase s prižnic ter objasnijo ljudem vse potrebno.
Pojdimo za svojim nadpastirjem, ki kol pokrovitelj 26 letnega jubileja kaže za to največ zanimanja in veselja!
Gasilska slavnost na Primskovem
pri Kranju
Evh. kongres v Novem mestu
Novo mesto, 18. avgusta.
Urno se bližajo dnevi evharističnega kongresa, ki bo v Novem mestu za novomeško dekanijo 27. in 28. avgusta. Ta dva dneva bo v Novem mestu zbrana menda prvič po prvem katoliškem shodu v naši dolenjski metropoli velikanska množica ljudstva pri češčenju evharističnega Boga. Da bo udeležba čim večja, o tem skoro ni dvoma. Da bo pa tudi širša javnost opozorjena na naš kongres, ter da bodo ljudje, ki se kongresa nameravajo udeležiti, dovolj poučeni o celi prireditvi, navajamo tu celoten program kongresa.
V soboto 27. avgusta zvečer ob 8 bo v kapiteljski cerkvi slovesno izpostavljeno sv. Rešnje Telo za nočno češčenje, na kar sledi kratek govor. 0 polnoči bo sv. maša z ljudskim petjem.
Drugo jutro se prično sv. maše ob 5. Ob 6 v nedeljo, dne 28. avgusta zjutraj bo v kapiteljski cerkvi govor za žene in matere, nato sv. maša, po kateri se sv. Rešnje Telo shrani. Ob pol 8 bo v frančiškanski cerkvi govor, nato pa sv. maša za fante in može. Ob 8 bo v kapiteljski cerkvi govor, nato pa sv. maša za dekleta. Oh 10 bo v kapiteljski cerkvi sv. maša s petjem. Po maši se bo pa vršila procesija s sv. Rešnjim Telesom.
Procesija pojde po mestu po sledečih ulicah: Izpred kapiteljske cerkve pojde po Proštijski ulici mimo mrtvašnice ženske bolnišnice čez Kapucinski trg okrog starega pokopališča do okrajnega glavarstva, nato zavij« po Ljubljanski cesti na Trg
Kraljeviča Petra, kjer krene pri hiši g. Seidla v Cerkveno ulico, čez Florjanski trg v Križatijsko ulico pod cerkvenim zidom mimo mežnarije in pride tako do kapiteljskega župnišča, kjer se ustavi, Ko bo vse ljudstvo zbrano na tem prostoru, bo tu zadnji nagovor, posvetitev presv. Srcu Jezusovemu in blagoslov. Ob sklepu pa zapoje »Povsod Boga«, nakar se množice razidejo. Vsa prireditev bo končana okrog poldne.
Verniki se zbirajo na določenih mestih po župnijah. Pazijo naj, da se bodo pravočasno uvrstili v procesijo. — Vse hišne posestnike, ki imajo hiše po ulicah, po katerih se bo pomikala evha-ristična procesija, so vljudno prošeni, da okrase okna in jih razsvetle v čast evharističnemu Bogu. Vsakdo naj po možnosti opravi sv. spoved v domači župni cerkvi, ker v Novem mestu bo te dni kaj težko priti na vrsto. — V kapiteljski cerkvi bodo obhajati vsake pol ure v nedeljo 28. t. m. zjutraj, tako, da bo prav vsakemu ustreženo. — Pridite, molimo Ga!
Smrt v valovih
Breznica, 17. avg.
Niso se še posušili venci na grobu Rajhovega Tončka, ki je v nedeljo utonil v ZavrSnici, in solze, s katerimi smo močili njegov grob, v sočustvovanju z ubogo vdovo, že se je takoj po pogrebu raznesla žalostna vest, da je pri vojakih utonit Niko Šare,
sin vrlega v vojni padlega našega cerkvenega in društvenega pevovodje. Materi, bratoma in sestrici naše sožalje! Upamo, da sta se ie sešln z očetom
v nebesih.
Kranj, 17. avgusta.
Bilo je pred desetimi leti. ko so se pomladi primskovski fantje, videč v sosednjih vaseh povsod < gasilska društva, opogumili in v binkoštih ustanovili svoje gasilsko društvo. Že prvo leto so kupili cevi, nekaj potrebnega orodja ter postavili skromen gasilski dom. Za načelnika so si izbrali čevljarskega mojstra Franca Sajevica iz Gorenj, ki na-čeluje društvu skozi vsa leta do danes. V veliki meri je njegova zasluga, da se društvo nahaja danes na taki višini. Z dohodki od vsakoletnih prireditev se je sčasoma nabral primeren denar, da so primskovski gasilci začeli resno računati z novim domom. Graditi so ga pričeli spomladi 1030. Vaščani so gasilcem uudili vso pomoč. Darovali so les, zvozili vso opeko, pesek, apno itd. ter še izvršili sami vsa težaška dela. Lani in letos so dovršili še zadnja dela pri stavbi, ki je bila v začetku avgusta dograjena. Novi dom je lepa stavba in meri 21 krat 11 metrov. V pritličju je dvorana v velikosti 16 krat 8 metrov, kjer se nahaja lep, stalen oder za igre, poleg dvorane je soba za seje in garderobo. V prvem nadstropju je stanovanje za hišnika. Stolp za cevi je visok 13 metrov. V domu gasilcev ima svoje prostore tudi strojna gospodarska zadruga, ki prireja poučna predavanja in tečaje.
Da pa ta redki in pomembni dogodek blagoslovitve novega doma čim lepše in doslojneje proslave, so vsi Primskovljani in Gorenjci v složnem nastopu priredili proslavo, kakršne 1'rimskovo že davno ali pa še nikoli ni videlo. Vsi vhodi v vas so bili okrašeni z mlaji in slavoloki, posebno okrašena sta bila dom gasilcev in cerkev. Na Veliki šmaren namreč, ko se je vršila la proslava, je na Primskovem tudi cerkveno žegnanje. Uvod v slavnost je bila na predvečer 14. avgusla bakljada po vasi in podokuica kumici g. Grudnovi. Peli so pevci Iz Kranja. Drugi dan popoldne so se na vrlu gostilne pri Grajzarju zbirali gasilci, goslje !n drugo občinstvo, nakar je krenil proti cerkvi lep sprevod, med drugimi domači Fantje v narodnih nošah, vrsta belo oblečenih primskovskih deklic, za njimi pa žene in deklela v narodnih nošah. Za njimi pa je na čelu čete kakih 150 gasilcev iz Primskovega, Kranja in okolice korakala gasilska godba iz Šenčurja. Sprevod je krenil v cerkev k lilanijam, od-1 lod pa k domu gasilcev. Ob asistenci duhovščine je dom blagoslovil kranjski župnik g. svetnik Matija •Skrbeč, ki je nalo povzel besedo in nekako lakole govoril:
Gasilski in gospodarski dom, ki smo ga pravkar blagoslovili, je sicer v prvi vrsti namenjen gospodarskemu napredku in gospodarskim interesom soseske Primskovo. Vendar pa ta ustanova nima samo gospodarskega pomena, ampak tudi velik mo-1 ralen vpliv. Skupnost dela na zadružnem polju že
budi socialno smisel med narodom. Delo za skupne koristi, za socialne smotre vedno v moralnem oziru blažilno vpliva na narod. Te žrtve, ki sle jih prinesli na oltar skupnosti, kažejo, da je v vas smisel za skupno delo, za solidarnost med vami. Program gasilstva je: Bogu v čast, bližnjemu v pomoč! Ta program je lep, je socialen, je tudi vzgojen. Ko sma blagoslovili to hišo skupnega dela. želim, da bi se v njej res la program izvrševal: Bogu v čast, bližnjemu v korist! V tem domu se bo vzgajala vaša mladina za gospodarsko in kulturno delo. Vrši naj se pa tudi vzgoja po tem načelu: Bogu v časi in bližnjemu v korist! Naša mladina, vaš naraščaj naj v tej hiši raste v ljubezni do Boga in bližnjega. Posebno pa eno bi želel, da bi se v tej hiši gojilo, to je ljubezen slovenskega naroda,
* - ... V nas Slovencih je premalo te zavesti, premalo skupaj držimo. Radi tega smo toliko tudi izgubili, da se je ozemlje našega naroda skrčilo tako, da gledamo od tu svoje meje. Kako Prešeren poje: »Slovenec že mori Slovenca, brata, kako strašna slepota je človeka!« Ta naš greh mora izginiti iz slovenskega naroda! Proti temu grelie se morate	•—i; v tej hiši '
•	^	Naj bo ia nom ,udi sola
da bomo kot en mož vsi sta., na Draniku svoje lepe domovine.
Nato sta pozdravila goste načelnik g. 5ranc Sa-jevic in župan g. Fr. Jenko. Za njima so pa govorili pokrovitelj slovesnosti g. dr. Dinko Puc, v imenu okrajnega načelstva g. podnačelnik dr. Zobec, primskovski rojak g. Anton Likozar in g. Josip Turk v imenu Jugoslovanske gasilske zveze. Naraščaj ljubljanskega gasilskega društva je tudi izvajal proste vaje. Po oficielnem delu se je na Fende-tovem vrtu vršila prijetna domača zabava.
Plat zvona je bilo
Sv. Gregor, 17. avg.
Snoči ob 10 se je prikazal rdeči petelin vrh skednja posestnika Franceta Modica, Sv. Gregor št. 9. Ljudje so legli že k pokoju, zdramil pa jih je klic in plal zvona.
Pod skednjem je bil hlev in k sreči je gospodar sam rešit vso živino, vse drugo je postalo plen I ognja. Hitro se je nabralo vse polno ljudstva od ! blizu in daleč, ker je bil požar viden daleč po vsej j okolici in tja gori do Ljubljane in čez. Domačim 1 gasilcem s ose v naglici pridružili tudi oni iz So-| dražice, Dvorske vasi, iz Preske, Vel. Poljan in celo iz daljnega Roba so prihiteli s svojo motorko. Bil je čisto miren zrak in zato ni bilo nevarnosti za bližnja poslopja. Kako je požar nastal, je uganka, i Vsem gasilcem iskrena zalivala za njihovo požrlvo-l valno sodelovanja.
Ljubljana
0 Francoski poslanik g. Paul Emile Naggiar
je moral radi bolezni odpovedati svoj prihod v Ljubljano. Sprejem, ki je bil napovedan za danes ob 10 dopoldne pred Narodnim domom, je torej odložen na kasnejši Jas. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r.
0 Tlakovanje Oosposvelske ceste je šlo doslej nekam hitro naprej, zdaj pa je nenadoma zastalo. V zgornjem delu ceste, od šišenske cerkve dalje, so z deli kar prenehali. Menda je zmanjkalo granitnih kock za tlakovanje. Cesta je zdaj tlakovana od železniškega prehoda do šišenske cerkve. Do Frankopanske ulice so zelo razširili tudi desni hod-#uk, od Frankopanske ulice dalje pa desnega hodnika sploh ne bo, ker so cestno robno črto pomaknili prav do roba hiš. Zdaj tlakujejo Oosposvetsko cesto nasproti Kolizeja, od Knezove ulice proti Dunajski cesti prelagajo granitne robnike ob hodniku. delajo tudi cestno odtočno kanalizacijo. Razne napeljave izvršujejo na Gosposvetski cesti tudi višje v tiiški ter jc del Celovške ceste za promet še vedno zaprt, ludi okrog velesejma je zaradi cestne regulacije vse razmetano, zlasti hodnik ob vele-sejmu je za pešce skoraj neuporaben. Mr :da ne mislijo čakati z ureditvijo prav do začetkh .•ele-sejmskih dni, ko bo tam okoli največ prometa?
(• Bogoča Sentpeterska cesta. Pri ureditv". L W>ljane so gradbeniki, zgodovinarji in drugi strokovnjaki prav za prav med dvema ekstren ima. Na eni strani so pristaši zgodovine, ki h' čejo prav vse, kar je v Ljubljani starinskega, pa naj bo lepo ali ne, ohraniti in konzervirati, čeprav je sodobnemu življenju v napoto, na drugi strani pa so pristaši modernosti, ki hočejo zbrisati iz Ljubljane prav vse starinsko in naše mesto do skrajnosti modernizirati ter ga spraviti v same premice in kvadratne bloke. Tako vidimo v Ljubljani včasih čudne kompromise med obema taboroma, ker smo Slovenci pač narod kompromisov. Stari in Mestni trg, ki sta prav za prav živ muzej nekdanje Ljubljane, imata na svojem ozkem cestišču — tramvaj. In vendar nista ti dve ulici v bistvu važni za promet skozi I.iubljano. Sentpeterska cesta pa se bo morala, kljub svojemu starinskemu značaju, prej ali slej brezkompromisno modernizirati. Zakaj Sentpeterska cesta je ena glavnih prometnih črt v Ljubljani in se bo morala vdati regulacijskemu načrtu. Novejše stavbe ie kažejo bodoči razvoj te ceste. Tako se je moral tudi podjetnik Adamič, ki gradi r.a mestu svoje nizke pritlične hišice, moderno betonsko stavbo, umakniti k regulacijski črti. Od Škofovega, pa do palač tvrdk Urbane in »Assicurazioni Generali- vodi ravna črta — bodoča najmoderneiša ljubljanska cesta, seveda, ko se umaknejo sedanje starinske hišice na tej cesti. Moramo pa vedeti, da Sentpeterska cesta nima prav nobenih kulturnih ali zgodovinskih spomenikov, tudi ne nobene značilnosti nekdanje ljubljanske arhitekture in jo morejo sedanja in bodoča generacija sodobnemu prometu žrtvovati z mirno dušo.
(? K tretjemu reševalnemu avtu. Včeraj smo poročali o tretjem reševalnem avtu, ki ga je nabavila mestna občina. Danes opoldne so gasilci razkaz&li novi reševalni avto g. županu pred magistratom. G. župan je bil z avtom prav zadovoljen in se je tudi pohvalno izrazil o delu poklic-
nih gasilcev pri tem avtu. Iz našega včerajšnjega poročila bi mogel kdo sklepati, da je mestna občina naročila avto neposredno pri tvrdki »International Harvvester Export Comp.« v Chicagu. To seveda ni mogoče, ker je glavno zastopstvo za Jugoslavijo pri ugledni ljubljanski tvrdki O. Žužek v Tavčarjevi ulici 12. Ta tvrdka je dobavljala tudi reševalni avto avstrijske znamke »Fiat« mestni občini ter je dobavila tudi raznim avtomobilskim in avtobusnim podjetjem v Ljubljani in v Sloveniji prav lepa vozila. Sicer pa se bo občinstvo samo moglo prepričati o dobri kvaliteti novega reševalnega avta.
REX
steklenice ln aparati
za vkuhavanje sadja. — Zaloga: JUHI Hleln. Ljubljana, \Volfova 4
0 Deložacije. Stanovanjska stiska se je sicer letos omilila v toliko, da najdejo stranke, ki so zmožne plačati, vedno stanovanje, na drugi strani pa se je poostrila, ker se najemnine skoraj nikjer niso znižale, temveč celo zvišale in zato revne družine nikakor ne morejo priti do stanovanja, ker ne zmorejo visokih najemnin. Posledice so delož&cije in od sodišča ukazane izselitve. Pri -em pride do prav dramatičnih prizorov, ki drastično označujejo stanovanjsko stisko in socialno bedo v Ljubljani. Tako se je poleg šišenske župne cerkve utaborila družina z 9 otroci. Ta družina je bila deložirana iz svojega skromnega stanovanja. Družina je ie pred leti zbudila precejšnjo pozornost, ko se je morala takrat izseliti iz svojega prejšnjega stanovanja. Usmiljenja vredno je stanje te družine, ker je v njej veliko bolnikov in nihče ne zasluži prav nič. V kakšnem stanju bo ta družina, ko prične deževati, si ni mogoče misliti. Iz poslopja bivše »Domovine« so deložirali te dni vdovo s 4 otroci. Družina sc je morala preseliti v napol podrto barako na Muzejskem trgu. Tudi ta družina je v skrajno bednem stanju. V kratkem pa utegne Ljubljana videti še nekaj zelo dramatičnih deložacij v sredi mesta, ako ne bo prave preudarnosti. Mesec avgust je namreč že nekaj let sem v tem oziru najbolj razburljiv.
0 Kako je poleti v ogrevalnici. Mestna ogre-valnlca ne pride brezposelnim prav samo pozimi temveč tudi poleti. Seveda pa ni take gueče, kakor je bila pozimi. Zlasti pa ni več škandala, da sta se morale v dveh kotih ogrevalnice stiskati dve družini s 7 otroci, v drugi polovici ogrevalnice pa 00 do 70 brezposelnih brezdomcev. Obe družini sta se sedaj že izselili. Ena se je preselila v barako pri klavnici, druga pa nekam drugam. Sedaj prenočuje v ogrevalnici stalno 5 brezposelnih delavcev ki jim je mestni socialni urad to dovolil. Vsa znamenja pa kažejo, da bo ta ogrevalnica na zimo mnogo pretesna, ker se število brezposelnih množi že sedaj poleti, na zimo se bo pa še bolj. Dobro bi bilo, če bi gospodje na magistratu že sedaj nekoliko mislili na še kakšne druge prostore za ogrevalnico, zlasti pa za ogrevalnico za brezposelne ženske,
0 Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska.
Evharistična slovesnost na Krku
Krk, 155. avgusta.
Evliuristični kongres v Diibašnioi-Malinski na otoku Krku 14. iu 15. avgusta je nepričakovano krasno uspel v vsakem pogledu« Bog je dal svoj blagoslov. Začel se je s trodnevnico
ter je bilo osem in še več spovednikov zaposlenih. Župnija šteje okoli 1600 prebivalcev; sv. obhajil je bilo nad 4500. Mesto kongresa smatrajo ljudje kot božjepotno mesto, j»osve-čeno Kristusu v Presv. Evliaristiji in njegovi proslavi. Sedanji papež Pij XI. je že 1. 1924 spojil z Evh. kongresi zelo številno iu zelo velike duhovno milosti za vse, ki pristopijo k sv. zakramentom in se Kongresa udeležijo. Ljudje se v živi veri tegu vedno bolj za-v cdajo in trumoma gredo ne samo v mestu Kongresov nego tudi doma k sv. zakramentom in hkrati na kongres. Zu naš kongres so ljudje vedeli povsod že od januarju naprej; početkoni julija so se osnovali v kongresni župniji razni odseki; [Hi vseli cerkvah v škofiji se je od tedaj molilo vsako nedeljo za kongres, čitale so se ru/ne okrožnice v zvezi s kongresom, zadnji teden je naznanjalo |>ovsod tudi svečano zvo-nenje, du jt- Evh. slavijo neposredno tukaj. Najmanj 6000 (računali so nekateri celo nad 7000) je bilo udeležencev i/ prav vseli vasi na otoku Krku. Motorna plovilu so pripeljala ljudi iz Baške, Aleksandrova, Krka, i/ Omi.šlja je božjepotnike vozil parobrod Triglav«. Prišli so
predvečer je bilo v inorj.u lučic. Cela vrsta slu* volokov. Ase hiše, vsi hoteli, ceste vse v zastavah in zastavicah, cvetju in taipetih, v lučkah in svetih slikali, ki so gledale iz oken, vrat in zidov, iNašlo so so tudi Magdaleniue hiše, ki so potrošile po več tisoč dinarjev za to priliko za: okrasitev prostorov, vse radi Jezusa v Presv. Evharistiji. Dve godbi sta v odmorih svirali svete pesmi, zbori so prepevali, narod je pel in molil rožni venec, zlato krunico, litanije, svete pesmi. Bilo je divno. Ljudje so čudovito vztrajali; po 3—4 ure in celo 6 ur daleč so prišli peš, že od treh zjutraj in še prej na nogah. Zdravnik v Dubašnici je sicer odprl ambulančno službo, ali niti enega slučaja ni bilo, kjer bi se rabila njegova pomoč. Iz cerkve sv. Apoiinara, ki je bila v sa v zelenju, so odnesli na prosto vse klopi, d.i bi se prostor ipridobil, ali prepolna je biia zjutraj in popoldne. Pontifikalna sv. maša v staro-slovanskem jeziku; škof dr. Srebrnič je govoril tuknj v cerkvi da je rešilev naša v Lvhnr:st:ji. i n popoid ne pri blagoslovu v Malin.ski »Tvoji smo. Tvoji hočemo biti«. Drugače je bilo javno svečano zborovanje po sv. maši predpotdna za vse; tu so krasno govorili o Cerkvi in Evharistiji advokat dr. T ur i na s Sušaka, advokat dr. P r o t u 1 i p a c iz Zagreba, uradnik Emil ICraljič s Sušaka. Zborovanje jc trajalo samo eno uro ter je tudi radi tega krasno uspelo. Popoldne je bilo drugo javno zborovanje samo z« moško mladino; okoli 700 fantov je bilo
Maribor
□	Mario Šimenc je pel. Na Trgu svobode up prostem, na prirejenem prostoru zn »Prodano nevesto«. Ljudi je bilo veliko, ki so po precejšnjem presledku zopet imeli priliko slišati našega vrlega
fievca, ki si je utrl pot v evropsko umetniško živ-jenje ravno iz mariborskega gledališča. Zapel je z zanosom in v skladu s svojim pevskim slovesom Ipavčevi >Ce na poljane rosa puder in Ciganka Marija«, potem Pavčičevo -»Pred durmi« in Vilhar-jevega Mornarja«. Sledile so arije iz oper »Tosca«, jCarmen . iTurandot«, >Zidovka in »Pagliacci«. Priznanje občinstva je bilo vprav burno in viharno, tako da je naš vrli pevec moral k sporedu še dodati »Kje 80 moje rožice^ in »Jaz te ljubim«. Prejel je tudi šopek in mnogo iskrenega pritrjevanja. Šimenca si še želimo v Maribor.
□	Vsaku nova postojanka v hasek tujskemu prometu. Za cesto na Hum nad Sv. Petrom pri Mariboru je predvidena vsota 800.000 Din. Upravičeno je pričakovanje prizadetega prebivalstva, da se čini preje prične z gradnjo te prepotrebne ceste. Gradnja te ceste, ki je nujno potrebna, bo omogočila izvedbo načrta za postavitev razglednega stolpa na Humu, ki bo gotovo privabil mnogo ljubiteljev naše lepe zemlje na Hum. odkoder se nudi krasen razgled po vseh delih naših slovenskih goric. S tem se bo ustvarila nova izletna postojanka v neposredni bližini mesta, ki bo dostopna najširšim plastem mariborskega prebivalstva.
□	35 let skupinovodja je bil g. Josip Vokač v tukajšnjih delavnicah državnih železnic, ki je nn lastno prošnjo šel v pokoj. Služboval pa je preko 40 let ter si pridobil mnogo zaslug za upravo in državo s svojim vnetim in vzornim delom. Toliko dodatno k naši tozadevni notici v številki od srede i dne 17. avgusta 1932.
□	Zanimive publikacije na vpogled. Na mestnem socialno-političnem uradu na Rotovškem trgu so na vpogled jubilejne publikacije okrožnega urada sa zavarovanje delavcev. Publikacije ponazorujejo razne vplive na gibanje zavarovanega delavstva in nudijo zanimivo sliko socialnega in zdravstvenega stanja našega delavstva.
□	Izpremembe v mestnem avtobusnem prometu. Zaradi slabe frekvence je mestno avtobusno podjetje primorano z 22. t. m. omejiti oziroma ukiniti nekatere vožnje, in sicer nn mestnih in podeželskih progah. Na mestnih progah: Na progi Maribor— Pobrežje se opuste sledeče popoldanske vožnje z odhodom z Glavnega trga ob 15.40, 16.40 in 17.40, in prihodom na Pobrežje ob 15.50, 16.50 iu 17.50; z odhodom iz Pobrežja ob 15.55, 16.55 in 17.55, s prihodom na Glavni trg ob 16.05, 17.05 in 18.05. Na progi Maribor—Glavni trg—Tezno se opusti dnevna vožnja z odhodom z Glavnega trga ob 7.45 in odhodom iz Tezna ob 8.05, ter vozi samo ob nedeljah in praznikih. Vožnja z odhodom s Tezna ob 13.15 s prihodom na Glavni trg ob 13.30 se popolnoma ukine za vse dneve. Razen tega vozi samo ob sobotah z odhodom z Glavnega trga ob 14.15, 16.10, 17.30, 18.10 iu 19.20, z odhodom s Tezna ob 11.30, 16.30, 17.50, 18.30, 19.10 in 19.50. Proge Glavni trg—Medje, Glavni trg—Nova vas in Glavni trg— Košalu se radi zelo slabe frekvence popolnoma ukinejo. Na ostalih neomenjenih progah ostane vozni red neizpremenjen. Vse morebitne informacije daje promelna pisarna na Glavnem trgu, telefonska številka 22-75, odnosno ravnateljstvo podjetja, telefonska številka 24-71.
□ Ni vtopljeni častnik. Včeraj smo poročali, da se je našlo v Dravi v Zavrču truplo podporočnika Terziča, ki je utonil pri kopanju v Dravi. Poroča pa se nam, da je komisija dognala, da utopljenec ni identičen s Terzičem, ampak gre za nekega drugega, katerega . identiteta, pa se ni ugotovljena.
vse eno petje in ena molitev. Rakete so se dvi-ale v zrak. inožnarji so grmeli, stotine električnih svetilk je v morju odsevalo, vse radi Kristusa Bogu. Malinska, kjer se jc za teoforič-no procesijo priredil oltar za blagoslov, je napravili) prav vse, kar je mogla, da se *ini lepSe pokloni svojemu Stvarniku in Odrešeniku. Na ' dal
Kraljiča.
Ob štirih se je začela razvijati sijajna manifestacija žive vere v Jezusu Kristusu v Presv. 1 vhuristiji, nu katero ne bo nikdo pozabil Od žepne cerkve v Malinsko in ob morju v ccrkev nazaj. Ljudje so bili navzlic utrujenosti, vročini in znoju nrezadovoljni in veseli. Bog jo Moj blagoslov. Njemu hvalat
Celje
□	Hlada konkurenca. Ob vročini pasjih dni so delali mariborski sladoledarji najboljše kupčije. Priliko so izrabili tudi taki, katerim je svoječasno obrtna oblast zaradi raznih prestopkov odvzela pravico prodaje ter so se sedaj zopet pojavili s svojimi vozički. Tovariši pa so budno pazili ua nedovoljeno konkurenco in na njihovo prijavo je romalo nekaj takih sladoledarjev včeraj za zapahe hotela Graf.
□	Mnogo sreče. V stolnici sta bila poročena inženjer falske elektrarne g. Jože Rus in gospodična Milena Lah.
□	Konkun mariborske Kmetijske eksportne zadruge. Ker mi kot konkurznemu upravitelju te zadruge ni mogoče na neSlevilna pismena vprašanja odgovarjali, opozarjani s tem vsakogar, ki ima proli zadrugi kako terjatev, da jo prijavi v dveh Izvodih okrožnemu sodišču v Mariboru in jo kol-kuje, kakor je navedeno na konkurznem oklicu, ki ga je prejel vsak upnik. Prijave, poslane meni ali gospodu konkurznemu komisarju, se nc morejo upoštevati in zaradi stroškov tudi ne vračati. — Dr. Šnuderl Makso, odvetnik v Mariboru, konkurz-ni upravitelj.
□	Zgled mladine. Maturantke ženskega učiteljišča čč. šolskih sester v Mariboru letnika 1912 so ob priliki 20 letnice mature darovale Počitniškemu domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju 350 Din.
□	Štedilc z vodo. Ravnateljstvo mestnega vodovoda opozarja prebivalstvo mesta in bližnje okolice, da morajo biti vsi vodovodni iztoki, zlasti oni iz višje ležečih stanovanj in objektov tudi ob času, ko nimajo vode, vedno zaprti, da se preprečijo poplave, ki lahko nastanejo v stanovanjih ob večjem dotoku vode, na primer ponoči. Ker je postalo pomanjkanje vode vsled suše zelo občutno, se lastniki vodovodnih naprav ponovno poživljajo, da pustijo vodovodne instalacije takoj pregledali in morebitne nedostatke odstraniti, da se prepreči popolna prepoved uporabe kopalnic in škropljenje vrtov
□	Na tukajšnji realni gimnaziji se bodo vršili popravni izpiti 25. in 26. avgusta ob 8; višji tečajni izpiti 26. in 27. avgusta ob 8; nižji tečajni izpiti 27. avgusta ob 8 in popravni izpiti za, privatne učence 28. avgusta ob 8. Sprejemni izpiti za I. razred pa bodo 29. avgusta ob 8. Vpisovanje v vse razrede se bo vršilo od 1. do 5. septembra; 8. septembra služba božja; 9. septembra pa je redni pouk.
□	Nesreča nikdar ne počiva. Skok Jakob, poljski delavec iz Zgornjega Dupleka, je pri spravljanju sadja padel z drevesa ter si poškodoval levo roko. Vicman Julijana iz Zgornjega Jakobskega dola pa je padla z lestve in si zlomila desno nogo v gležnju. Oba se zdravita v bolnišnici.
JU Za mariborske tekače. Uprava Pohorskega doma priredi meseca septembra tek iz Reke do Pohorskega doma. Tekači bodo lahko ubrali poljubno pot. Kdo bo prvi? — Za 28. avgusta nameravani tek na progi Dravograd—Maribor se prekliče.
□	Tudi v jetnišnici »stanovanjska kriza«. Zadnje dni je bilo toliko aretacij ljudi, ki so se pojavili v mestu in okolici zaradi nedovoljenega povratka, da so v tukajšnji jetnišnici vsi prostori prenapolnjeni.
0 Redukcija v državni službi Odpuščena je iz državne službe gdč. Žorža Peganova, suplentka na državni realni gimnaziji po poldrugem letu službene dobe.
tč Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v sredo 17. t. m. popoldne v starosti 31 let Ocvirk Jože, delavec iz Vlatkovevasi pri Št. Pavlu. — Isti dan je umrl prav tako v javni bolnišnici v starosti 12 let Span Jožef, sin posestnika in gostilničarja iz Planine pri Sevnici. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žaluiočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
0 Zopet lep uspeh celjske policije. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je neki Dominik Koser iz Gaštajerja, okraj Maribor levi breg, ukradel posestniku Pušniku z Liboj v zahvalo zato, da ga je sprejel v službo in mu plačal še pijačo, z voza listnico, katero mu je sunil iz žepa. V listnici pa je imel imenovani posestnik prav čedno vsoto 1500 dinarjev. Omenjenega Koserja že dalje časa zasleduje predstojništvo mestne policije v Mariboru zaradi tatvine neke obleke, vredne okrog 600 Din. V sredo 17. t. m. se je priklatil Koser v mesto. Čutil pa je potrebo, da se bi malo obril, ker bi na ta način lažje ušel varnostnim oblastem, ki so ga vsepovsod zasledovale. Zato se je spravil na Glazijo na igrišče SK Celja, kjer se je čutil varnega za visokim plotom, in se je začel brili. Ko pa je bil sredi dkla, jo je primaha! na igrišče agent mestne policije. Osamljeni »brivec« sc mu je zdel seveda sumljiv. Zato jc zahteval, da se mu legitimira. Končno je le prišlo na dan, da se brije na športnem prostoru zasledovani Koser, na kar mu je napovedal agent aretacijo. Izročen jc v zapore okrožnega sodišča.
0 Na državni realni gimnaziji v Celju bo sprejemni izpit za prvi razred 27. avgusta. Prošnje za sprejem je vložiti do 26. avgusta. Popravni in razredni izpiti se bodo vršili 25. in 26. avgusta vsakokrat od 8 dalje. Popravni izpili nižjih tečajnih izpitov bodo 29. avgusta, a višjih tečajnih izpitov 30. in 31. avgusta. Natančen spored bo nobit na razglasni deski. Vpisovanje v prvi razred bo 1. septembra od 8 do 12. Dosedanji učenci se bodo vpisovali 2. septembra od 8 do 12 v lanskih razredih. Za učence tujih zavodov bo vpisovanje 3. septembra od 9 do 12 v ravnateljevi pisarni. Vsak učenec mora pri vpisovanju predložiti izpričevalo o dovršenem niijem razredu (za prvi razred šolski »Izkaz« s potrdilom o opravljenem sprejemnem izpitu in krstni list, za peti razred tudi izpričevalo o nižjem tečainem izpitu) in potrdilo o višini neposrednega davka roditeljev in učenca, če je temu davek predpisan. Učenci tujih zavodov naj prineso odhodnico na izpričevalu in krstni list. Pri vpisovanju plača vsak učenec 50 Din za kolek na »Prijavo«, 20 Din za »Zdravstveni fond«, 20 Din za tiskovine in takso (šolnino), predpisano po višini neposrednega davka. Dne 12. septembra bo otvoritvena služba božja. Dne 13. septembra se začne redni pouk. — Direkcija.
P hit
Toliko vernega ljudstva še ni videl Vurbcg kakor se ga jc nabralo ob priliki tradicionalnega proščenja na Veliko gospojnico. Posebno veliko ljudi jc prišlo iz sosednih far Sv. Martin, Sv. Barbara in Sv. Rupert. Posebno svečano obeležje tej cerkveni slavnosti ie dala navzočnost pre lata Okolokulaku i/. Varšave, ki je daroval slovesno sv. mašo in ki se nahaja na oddihu pri svojem bratu dr. Okolokuluku, pri-mariju ruskega sanatorija v starinskem vurber-škem gradu.
Nu posledicah zastrupljcnja krvi jc, preminula v cvetu mladosti, stara komaj 20 let, mladenka Ana Krivec iz Vurbcrga. Pred nedavnim se jc ureznla s srpom ter rano zanemarila. Nastalo je zastrupljcnie krvi in ko je prišla zdravniška pomoč, je bilo že prepozno. Izdihnila je revica v strašnih mukali. Svetilu ji večna luč!
Morilec — sraka. Orožništvo jo are.tirulo nekega Husu Beganoviča, 26 letnega muslimana i/. Tesliča, ker sc je klatil po ptujskem okraju in kradel kakor sraka. Spravili so ga v zapore okrajnega sodišča. Pri tem se je ugotovilo, da je bil Beganovič 16. mejnika t. I. uretiran radi umora in da je nekaj dni nato pobegnil iz zapora. Ko prestane tukaj kazen radi tatvine, ga bodo ekskortiruli v Toslič, kjer sc bo vršil proces proti njemu radi umora.
FOTOAPARATE
Jezica
Naš brivec, podjetni g. Kjirel Doležal, si jc s svojo pridnostjo in podjetnostjo postavil ob Dunajski cesti v Složicah lep dom s stanovanjem za vso družino ler s prijaznimi, okusno urejenimi lokali za svojo obrt. Hišo in lokale je v nedeljo popoldne .. r	i	■ ••	blagoslovil in posvetil domači g. župnik Košir, do-
lotoodd. Jugoslovanske nnttgarne i Čim so intimni slovesnosti prisostvovali nekateri " "	"	'	sorodniki in najožji prijatelji g. mojstra Doležala.
K veliki podjetnosti in lepemu dejanju čestitamo!
svetovnih tvrdk Ze'ss-Ikon, Roden-stock, Volgtland r. Wclta, Certo itd ima vedno v zalogi
V«,Ljubljani 'zahtevajte ceniki
Šport
VICT0RIA:ILIR1JA.
V	nedeljo bosta gornja kluba v Ljubljani igrala predzadnjo prvenstveno tekmo. Nastopila je doba kislih kumare in v tem času, je kakor pravijo, marsikaj mogoče. No, in zakaj ne bi bilo tudi to, dn zmaga domače moštvo. Na zmago namreč prijatelji belo-zelenih že dolgo čakajo, toda ne več tako potrpežljivo, kot včasih. Prav nujno je potreben uspeh domačega moštva, pa čeprav nima posebnega pomena. Tudi na prestiž damo mi Ljubljančani precej. Zakaj ne bi bila ravno Ilirija kiuo, ki bo zaustavil Victorio? Saj je bilo tudi lani tako, ko nihče ni pričakoval več uspehov, so se fnntie kar naenkrat znašli in pričeli zmagovati. Ker gre lorej le še za prestiž, je tudi samo v tem zanimivost nedeljske tekme
Oba kluba nastopita s svojimi najboljšimi močmi; Victoria pripelje seboj zopet svojega Nurmija — Premrla, ki je dosedaj največ pripO'ncgrl k zmagani svojega kluba. Tako, ket pred leti Concordia, si bo lotos tudi Victoriu le z njegovo pomočjo priborita uspehe.
SALOMONSKA RAZSODBA V MITROPA CUPU.
V	nedeljo so zborovali v Celovcu zastopniki vseh držav, ki tekmujejo za srednje-evropski pok«]. Reševali so spor. ki je nastal po škan-lalih v Tu-rinu. Naloga ni bila lahka. Morali so najti pot, da zadovolje oba nasprotnika: Italijane in Čehe. Našli so res srednjo pot; nobenemu obeh nasprotnikov se niso zamerili, Italijan! si pa le dosegli to, kar so najbolj želeli. Na konfere-iri so ugotovili, da sta incidentov pri tekmi msd Slavijo ;n Torinom v Turinu kriva oba kluba. Juventus, ker ni mogel vzdržati red, Slavlju pa, ker je odstopila. Radi lega so uporabili § 12 prnvil srednje-evropskega pokala, da seizločita oba kluba iz nadaljnega tekmovanja, ako zakrivita incidente. Radi tega sta za letos diskvalificirana Slavija in Juventus, letošnji iina?ovalec je pa Bologna, ker drugega finalista ni. Italijani so jetos le zmagali v konkurenci za srednje-evropski pokal.. S tem so zadovoljni, čeprav so žrtvovali Juventus. Drugače je seveda s Čehi. Toda tudi ti so zadovoljni. Ugotovili so tudi, da prav za prav odnošaji med obema Zvezama niso prekinjeni in da so prav prisrčni! No ja. med profesijonali je vse mogoče. Italijanski klubi so dober vir dohodkov in teh nočejo srednje-evropski profesijonali izgubili. Radi tega tudi ta salomonska razsodba.
Z 0LIMPIJADE.
Zaključile svečanosti so bile v nedeljo izredno slovesne. Zadnjikrat se je napolnil stadion. 105.000 gledalcev je bilo navzočih, ko je prišel v častno ložo podpresednik USA Curtis z grofom Baillet-la-Tour in ostalimi vodji športnih organizacij. Po zadnji točki, lovskem skakanju in počastitvi zmagovalcev so se zopet zbrali vsi zastavonoše in atleti pred govorniško tribuno. Z tradicionalnimi besedami je grof Baillet-la-Tour zaključil X. olimpijado. Zahvalil se je v imenu Mednarodnega olimpijskega komiteja predsedniku USA Hooverju, ameriškemu narodu županu Los Angelesa in vsem prirediteljem X. olimpijade. Izjavil je, da so tekmovanja na X. olimpijadi zaključena, vabi pa po starem običaju mladino vseh dežela, da se zopet zbere čez 4 leta v Berlinu, kjer se vrši XI. olim-pijada. Želi, da bi se vršila v slogi in da bi tako olimpijski ogenj prežel vse narode v korist vedno višji; stremečemu človeštvu.
Po njegovem govoru so zadonele fanfare, topovski streli so zagrineli, ugasnil je ogenj nad maratonskimi vrati iu na glavnem jamboru so počasi pričeli snemali olimpijsko zastavo, ki je bila izročena v imenu mesta Amsterdama županu mesta Los Angelesa s prošnjo, naj jo hrani do prihodnje olimpijade. Na glavni jambor so pa potegnili grško zastavo, poleg nje ameriško zastavo kot prirediteljice in nemško — kot zastavo prihodnje prircditeljice. Stadion se je izpraznil in X. olim-pijada spada v zgodovino.
Poizvedovanja
Najdena je damska ura v Tomačevem pri ko' panju. Dobi se ob Zeleni jami 13.
Oseba, ki je našla 15. t. m. ob Sori v Rete-čah volneno pleteno jopico, se prosi, da javi svoj naslov upravi »Slovenca«.
Izgubila se je zlata verižica s križcem. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi vrne upravi »Slovenca«.
Najden je na glavnem kolodvoru dne 18. avgusta ob 8 zjutraj, nahrbtnik. Dobi se Gestrinova ulica št. 4, vrata 9.
Na poslaji Prcdoslje pri Grosupljem je ušel iz v laika rjav lovski pes z imenom Tref, /. znamko Brežice 50. Najditelj naj javi svojo ime proti nagradi na: dr. Peček, iircžicc.
Dnevna kronika
Dve avtomobilski nesreči
Avtomobil ga jo povozil
Celje, 18. avgusta.
Bila je temna noč, oziroma jutro. Slo je proti 4 zjutraj, ko je vozil po cesti pri Podčetrtku z vozom posestnik Rataj Anton iz Dražjevasi pri Konjicah. Nasproti mu je privolil črn, osebni avtomobil, a brez luči, tako da ga Rataj ni mogel videti in ker je tiho vozil, ga tudi slišal ni. Šele v zadnjem trenutku, ko je bil avtomobil tik pred voznikom in je dal ta signal s hupo, je zapazil Rataj avto pred seboj. Skočil je in porinil konje z vso silo, kar jo je premogel, na drugo stran, a bilo je že prepozno. Avto je pridrvel, se zaletel v Rataja In ga podrl na tla. Rataj je obležal z večjimi in manjšimi poškodbami in ranami po glavi in po telesu. Avto sam se je pa prevrnil na drugo stran v obcestni jarek, odkoder se je čez nekaj časa privlekel šofer, ki se je samo malo potolkel, da je pogledal, kaj je z Ratajem. Rataja so spravili potem hitro na osebni vlak, ki je prepeljal ponesrečenega posestnika zjutraj na celjsko postajo, od koder ga je prepeljal reševalni avto v javno bolnišnico.
Padel je z avtomobila
Celje, 18. avgusta.
V sredo 17. avgusta proti 5 popoldne se je Zgodila v Razlagovi ulici nesreča, ki bi bila lahko usodna za Rakuschevega delavca Franca Sertla Iz Celja. Sertl je bil poleg šoferja na tovornem avtomobilu trgovca Hrašovca iz Žalca, ki je vozil po Razlagovi ulici s srednjo brzino. Na ovinku Razla-gove ulice pred starodavnim stolpom mestnega obzidja pa je vrglo Sertla z avtomobila na asfalt, kjer je obležal, šofer je par metrov naprej ustavil avto ter priskočil svojemu ponesrečenemu tovarišu na pomoč. Nabralo se je seveda tudi obilo ljudstva, ki jih je mučila radovednost, kaj je s Sertlom. Po nekaj minutah je že pridrvel avto rešilnega društva, ki je odpeljal žrtev te nesreče v bolnišnico. Izkazalo pa se je, da posledice niso bile tako hude. Sertl je zadobil nekaj poškodb na glavi in nogi, v ostalem pa se je počutil še kar dobro. Zato so mu nudili zdravniki prvo pomoč ter ga nato odpustili začasno v domačo oskrbo.
Koledar
Petek, 19. avgusta: Ludovik Tol., škof; Julij, pr.
Osebne vesti
= Iz našega srednjega šolstva. Iz državne službe «o odpuščeni profesor Capuder Franc (Novo mesto) in gospe profesorice Kovačeva (Novo mesto), Pacheinerjeva (Kočevje) in Vodnikova (Ljubljana, učiteljišče). V Valjevo ni premeščen profesor Klemen Ivan, ampak strokovna učiteljica Klemene Ivana (II. drž. gimn. v Ljubljani). Upokojen je bil tudi prof. Fran Ferjan na prosvetnem oddelku v Ljubljani, je že reaktiviran, ker je v službi neobhodno potreben. Za ravnatelja I. realne gimn. v Ljubljani je imerfovan dosedanji ravnatelj bivše III. drž. realne gimnazije g. Kuno Hočevar.
Ostale vesti
—	Udeležencem proslave 25-lctnire kronanja tftdalte Marije Pomagaj na Brezjah! Polovična vožnja jo dovoljena od 1. do 7. septembra 1932 na vseh progah dravske banovine do postaje Otoče ali Radovljica. Izkaznice dobite na Brezjah.
—	Nedeljska služba božja na planinah. »Aljažev klub* sporoma, da bo sv. maša v nedeljo, 21. t m. na Kredarici ob 8, v Vratih ob 10, na Kofcah ob 10.
—	Vpisovanje t državni konservatorij bo v dneh 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9—12 in od 15—17. Ravnateljstvo opozarja gojence in njih stariše, da si pravočasno preskrbe od davčne uprave odnosno od urada, kjer prejemajo svoje prejemke, potrdilo, ki ga zahteva zakon o taksah. Ostale podrobnosti slede,
—	Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v dneh 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v prostorih Glasbene Matice, Gosposka ulica 8-1.
—	Poziv izletnikom na Jadransko morje. Ker je prvotni prijavni rok za ta izlet ob priliki Kongresa naro<1nih noš v Ljubljani do malega že potekel, je z ozirom na veliko zanimanje in vsesplošno željo prijavni rok podaljšan do 30. avgusta. Izleta se udeleži lahko vsakdo tudi brez narodne noše. Kdor od izletnikov pa ima narodno nošo, naj jo vzame s seboj, ker jo bo lahko rabil ob sprejemu v Splitu in prihodnji večer (v sredo) pri koncertu. Izleta se udeleže v znatnem številu tudi bratje Čehi, vsi v svojih slikovitih narodnih nošah.
—	Izlet na Peco. SPD Mežica »Peca« sporoča vsem udeležencem proslave »Usfoličenja kralja Matjaža na Peci«, da je polovična vožnja zaprošena. Ne oddajte voznih listkov 1 Prevoz od postaje Pre-
valje do vznožja Pece oskrbuje rudniška železnica in avtobusi.
—	Učiteljstvo narodnih šol, ki bi bilo v šolskem letu 1932-83 pripravljeno poučevati na meščanskih šolah v dravski banovini naj vloži prošnjo v kateri je navesti: 1. meščansko šolo, na kateri želi poučevati; 2. skupino predmetov, ki bi jih lahko poučevalo; 3. položajno skupino in 4. službeno dobo. Prošnje je vložiti zaradi nujnosti najkasneje do 25. t. m. neposredno pri kraljevski ban-ski upravi. Prvenstveno se bodo upoštevale prošnje učiteljstva, ki že službuje v kraju, kjer je meščanska šola, na katero prosi.
DAJ slado DAM led.
—	Islet na Jadransko: morje ob priliki kongresa narodnih noš v Ljubljani. V ponedeljek 5. septembra ob 19 odhod iz Ljubljane z vlakom skozi Zidani most, Zagreb na Sušak. — V torek 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.30 odhod s parnikom Aleksandrom ali Prestolonaslednikom v Split. Na parobrodu celodnevni koncert, razne zabavne igre. Ob 20 razsvetljava na parobrodu in spuščanje raket. Na parobrodu zajtrk, kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21.30, prevoz v hotel in prenočišče. — V sredo 7. septembra zajutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom. Izlet na Marjan in ogled zverinjaka. Po obedu izlet z avtobusi v Solin in kopališče. Na povratku večerja in prenočišče. Isti večer ob 20 koncert v Splitu. — V četrtek 8. septembra ob 7 zajutrek, ob 8 izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 11 povratek v Split, ob 12 kosilo, popoldan prosto ter izlet na kopališče (ali izlet v Šibenik k slapovom Krke), ob 19 večerja, isti dan zvečer povratek z vlakom proti Zagrebu. — V petek 9. septembra okrog 8 prihod v Zagreb, ogled mesta in razstave ter ob 13 povratek v Ljubljano. — Vožnja z vlakom ter s parnikom in avtobusi na Sušak, Split. Trogir in Solin, celokupna prehrana s prenočišči velja skupno za vsakega udeleženca II. razreda Din 750, III. razreda Din 550. Prijave sprejema vključno do 30. avgusta Kongresni odbor Ljubljana-Veselejem in potovalna pisarna Putnik v Ljubljani. — Pripravljalni odbor VKNN v Ljubljani.
Stanje Narodne banke
Pravkar objavljeni izkaz o stanju Narodne banke z dne 15. avgusta kaže v primeri z 8. avgustom tele važnejše izpremembe:
V podlagi je zlato ostalo neizpremenjeno, dočim so valute narasle, za 0.6 na 1.2, devize pa za 1.2 na 216.6 milj. Din, skupno je torej podlaga narasla za 1.8 na 1.80.7 milj. Din. Poleg tega so devize izven podlago narasle za 1.9 na 86.5 milj. Din. Nadalje je dospela nova pošiljka srebrnega denarja, kar je razvidno iz povečanja postavke kovanega denarja za svoto 41.1 na 121.3 milj. Din.
Posojila banke so v mali meri padla in sicer eskont za 3.95 na 2.037.85 milj., lombard pa se je nasprotno povečal za 0.15 na 355.2 milj. Din. Prejšnji predujmi državi so se povečali radi obresti
danih blagajniških zaipisov za 0.3 na 1.808.2 milj. dinarjev.
Med pasivi je obtok bankovcev padol za 73.4 na 4.799.1 milj. nasprotno so obveznosti po vidu narasle za 78.6 na 682.2 milj. in sicer je naraslo državno dobroimetje pri banki za 18.8 na 23.0 milj., žiroračuni za 16-8 na 446.8 milj. ter razni računi (računi gospodarskih podjetij) za 48.0 na 212.3 milj. Din. Obveznosti z rokom so so zmanjšale za 13.45 milj. na 1.403.0 milj. Din. Poleg tega so se razna pasiva banke povečala za 50.34 milj. na 212.3 milj. Din.
Skupno anašnjo obtok in obveznosti po vidu sedaj 5.481.3 milj. To pomeni, da je skupno kritje ostalo neizpremenjeno: 36.13, dočim jo zlato kri-t^o "znatno iiopustilo in sicer od 32.19 na 32.16.
—	Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josel« grenčice. Kliniki svetovnega slo vesa so opazili pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: Naši gostje — kako jim stre-žemo, ki jo ie spisala S. Deodata Kuni,p. uči-tcljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila in 66 slik. Cena vezani knjigi je Din 45. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To ie po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v literaturi vsake gospodinje t. j. o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavnostih (čajanke, banketi itd.). Knjiga jc razdeljena v dva dela: a) splošni, b) posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeti o obcdnici. mizi, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni namizni posodi in k rušenju miz: poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priorave jedil. V posebnem dolu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjnnje mize. strežba pri zajtrku, pri mali južini, (malici, predjiižniku), pri obedu, (kosilu), popoldanski južini. večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in o razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffctu in o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole ln tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—■ Pridelovalce sadnega vina opozarjamo na Humekovo knjigo: »Sadno vino ali sadjevec«. Potrebna je ta knjiga vsakemu, kdor prideluje sadno vino. Obsega bojata navodila in nasvete, kako je ravnati s sndjevrem, da ostane okusen, stanoviten in zdrav. Knjiga se peča tudi 7. izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da pridejo nam v prid. Opremljena je z 42 podobami in vePa 10 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v L<ub1inni.
—	Srce. živce, ledvire zdravi Slatina-Radenci.
—	»Franz-Josef« grenčica vztrajno poživlja obtok krvi v spodnjem delu telesa.
Naše gospodarstvo v juliju 1932
(po statistiki OUZD v Ljubljani)
S posebno okrožnico je uvedel SUZOR pri svojih krajevnih organih tekočo statistiko o številu zavarovanih delavcev v posameznih industrijskih panogah. Taka statistika bo omogočala realno narodno gospodarsko politiko, ker bo objektivno in stalno kazala, kako vsaka industrijska panoga napreduje, oziroma nazaduje. Sezijske oscilacije, konjunkturna valovanja in sekularne tendence bodo vedno znane.
Statistiko posameznih industrijskih panog se je začelo voditi šele s 30. junijem 1932.
Podatki za julij so sledeči (prva številka pomeni število delavcev (članov OUZD) 31. VIL 1932, druga prirast ( + ) oz. padec (—) zavarovanih de- , lavcev od 1. do 31. VIL 1932 absolutno, tretja številka pa prirast oz. padec, v odstotkih):
Rudarstvo 5, +4, +400%. Gradnja želez., cest in vodnih zgradb 2291, +288, +11.44%. Poljedelstvo 656, +30, +4.79%. Gostilne, kavarne, prenočišča 3299, +131, +4.14%. Javni promet 625, +9, + 1.46%. Higiena 1698, +15, +0.98%. Indus.rija hrane in p:'ače 3549, +13, +0.38%. Industrija tobaka 861. +3, +0.35%. Cent. za proizv. sile in preskrba z vodo 620, +2, +0.32%. Industrija kamenja in zemlje 4835, +14, +0.29%. Orafična industrija 1150, —1, —0.09%. Zaseb. promet, sredstva 921, -1, -0.11%. Tekstilna industrija 8761, —24, —0.27%. Ind. za predi, lesa in rezb. 4152, —15, —0.36%. Trgovina 4235, -17, —0.40%. Predelovanje kože in njenih surovin 3282, —17, —0.55%. Hišna služinčad 8004, —70, —0.87%. Denarni zavodi, samostojne pisarne 480, —5, —1.08%. Gledališča, svobodni poklici in razno 1208, —13, —1.06%. Industrija kože in gume 1394, —15, —1.06%. Kovinska industrija 6221, —95, —1.50%. Gradnje nad zemljo 7145, -131, —1.80%. Občinski obrati 1126, —23, —2%. Industrija papirja 1736, —37, -2.09%. Kemična industrija 1585, —47, —2.88%. Oblačilna industrija in čiščenje 4531, —160, —3.41%. Gradnja prevoznih sredstev 281, —15, —5.02%. Gozdno-pla-ninska industrija 6366, —482, —7.04%. — Skupaj 81.020. -659, -0.81%.
Podatki o rudarstvu so brezpomembni, ker so rudarji načelno zavarovani pri bratovskih skladtii-cah. Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb je napredovala zaradi regulacije Ljubljanice. Poljedelstvo, gostilne, kavarne in prenočišča ter javni promet so napredovali v glavnem zaradi sezije. Ostale industrije ne izkazujejo pomembnejšega napredovanja, temveč celo nazadovanje. Najbolj je nazadovala gozdno-planinska industrijo in gradnja prevoznih sredstev.
Zanimiva bo ta statistika čez daljšo dobo, ko bo mogoče spremembe industrijskih panog grafično predočiti.
Vrtnarska in sadna razstava na Brezjah
Ker nam narava obeta letos na Gorenjskem dobro poljsko in sadno letino, se Je sadjarska in vrtnarska podružnica na Brezjah odločila, da uvrsti svojo vrtnarsko ln sadno razstavo med letošnje jubilejne prireditve na Brezjah. Razstavile bodo sledeče občine: Radovljica, Begunje, Leše, Kovor, Ljubno, Podbrezje, Mošnje in Ovsiše. Namen raz-sUive je pokazati širši javnosti, ne samo kaj se v tem okrožju prideluje, temveč predvsem tudi na katere vrste kultur teh strok bo treba v bodoče polagati posebno pozornost, dn se dvigne kakovost in poživi kupčija. Razstava se priredi v samostanskih prostorih na Brezjah in se vrši dvakrat, vsakikrat po 10 dni. Vrtnarska razstava se otvori v nedeljo dne 28. avgusta in bo odprta do 12. septembra t. 1. Razstava zimskega sadja bo pa v oktobru. Razstavljeni bodo sledeči predmeili: 1. Letno in zgodno jesensko sadje: jabolka, hruške, slive in razno jago-dičevje. Ti predmeti se razstavijo v kabinetnih r.a-bojčkih, sortirani po predpisanem sadnem izboru.
2.	Vrtnarski proizvodi: a) povrtnina: zelenjava, so-čivje in korenstvo. b) Cvetlice v posodah: cvetoče in dekorativne ter povrtno cvetje v ličnih vazali.
3.	Kmetijski proizvodi: zelnate glave, krompir, fižol, buče, pesa in druge primerne stvari. 4. Vse vrste konserviranega sadja v ličnih posodah, in pri-
prave, kako se vrši vkuhavanje. Nadalje razni brezalkoholni sadni sokovi v posodah in steklenicah. 5. Razno sadjarsko in vrtnarsko orodje, med tem tudi več samodelnih škropilnic. 6. Sadjarska in vrtnarska literatura: knjige, listi in razne propagandno slike. 7. Nekaj tudi iz čebelarstva: med v različnih posodah, čebelarska literatura, žive čebele v opazovalnih panjih in nekaj čebelarskega orodja. 8. Končno tudi nekaj iz peratninarstva: razne divje in domače ptice, sobni pevci itd. Ker je od 1. do 7. septembra dovoljena polovična vožnja od vseh postaj dravske banovine do postaje Otoče ali Radovljice, se obeta veliko obiskovalcev.
Trgovcem v vednost. Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani, priredi o priliki ljubljanskega velesejmu tekmo izložbenih oken. lcknic naj bi se udeležile tvrdke glavnih ulic. Ocenjevanje izložb se Im> vršilo H. sept. t. I. [>o posebnem odboru. Prosimo cenjene gg. trgovce, da so tekme udeležijo polnoSteviliio in se prijavijo tekmovanju najkasneje do 31. avg. 1932. Prijavnice se dobijo v pisarni Združenju trgovcev v Ljubljani, kakor tudi vse ostale informacije. Odbor.
Borzo
Dne 18. avgusta 1982.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali neiz-premenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha in Londona, dočim so bile devize Berlin, Ne\vyork in Praga slabejše, Pariz in Trst sta se pa učvrstila.
Ljubljana. Amsterdam 229B.68—2302.04, Berlin 1351.25—1362.05. Bruselj 789.41 —793.85, Curih 1108.35—1113.85, London 197.42—199.02, Newyork 5663.81 -5692.07, Pariz 222.96—224.08. Praga 1(58.17 —169.03, Trst 291.01—293.41.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 80.075 Din.
Curih. Pariz 20.1125, London 17.84, Ne\vvork 513, Bruselj 71.25, Milan 26.31, Madrid 41.25, 'Amsterdam 216.70, Berlin 122.10, Stockholm 91.76, Oslo 89.20, Kopenhageii 95.25, Sofija 3.72, Praga 15.185, Varšava 57.00, Atene 3.20, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.05, llelsingfors 7.65.
Dunaj. Dinar notira: valuta 12.30.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje sla-bejša iu so tečaji bili nižji, deloma pa so ostali ne-izpremenjeni. Promet je bil mi zagrebški borzi na-slednji: 7% Bler 4000 dol., 0% bogi. obv. 100.000 Din, vojna škoda 500 kom., 5 kom. delnic Narodne banke po 4300 Din.
Ljubljana. Vojna škoda 202 bi.. 8% Bler. pos. 4 5bl„ 7% Bler. pos. 42 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Narodna banka 4000—4325 (4300), Privit agrar. banka 231—236, 7% inv. pos. 49—51, agrarji 24 50—26. vojna škoda 200.50—201.50 (200. 201), 8. 200.50—201 (201), 9. 199.25—201, 12. 1!>7 —21/0, 6% begi. obv. 34.50-35.50 (35). 8% Bler. pos. 44 — 45, 7% Bler. pos. 41.50—41.6-25 (41.50. 41.75), 7r/o pos. DHB 44—45.
Belgrad. Narodna banka 4300— KiOO, Priv. agr. banka 234— 238 (235.50), agrarji zaklj. 25, vojna škoda 198—200 (200.50, 198.50), 6% bogi. obv. 35.25 —35.75 (35.75. 35). 8'/< Bler. pos. 45 bl„ 7% Bler. pos. 41—41.25 (41.50, 41.25), 7% pos. DHB 38—44 (44).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 59.20. Živno 54.9. Aussiger Chemische 103, Mutidu- 54, Alpine 9.25. Trbovlje 18.01
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 28 vagonov. — Novi Sad in Sombor imata jutri praznik.
Chicago. Pšenica marec 61, sept. 50.375, dec. 54.25, koruza marec 29.625, sept. 32.625, dec. 28.125, oves sept. 16.25. dec. 18.875, rž marec 41, sept. 86.25, dec. 38.125.
VV in ni peg. Pšenica april 54.75, Jan. 64.50.
Franjo Šuklje:
S.ašim zgodovinarjem
Slovenci smo brezzgodovinskl narod, to se pravi, narod brez zgodovinske dramatike, brez aktivne zgodovine z drugimi besedami. To dejstvo je bilo huda ovira v našem narodnem boju. Kak razloček med nami in z druge strani med zgodovinskimi narodi kakor so Čehi, Poljaki, Madjari! Zlasti pri Čehih se naslanja njih čudoviti preporod neposredno na znanstveno preiskovanje in obdelovanje češke povestnice po slavnem zgodopiscu Frant. Palackem. Naravnost se more trditi, da je ta veliki učenjak in politik rešil svoj narod iz dvestoletnega mrtvila s tem, da ga je seznanil z njegovo častno zgodovino in v narodni duši zbudil domovinsko ljubezen z udejstvenjem češke preteklosti. Na Češkem Palacky, pri nas Slovencih pa od dr. Blehveisa protežirani — Peter Von Radie«!
V zvezi z dejstvom, da je slovenska zgodovina igolj zgodovina slovenskega trpljenja, pasivne obrambe pred vplivi tujega naroda in gospodstva,
{p dejstvo, da Slovenci še do danes pogrešamo ve-ikega historlka. Skoro v vseh vedah smo dobro, v nekaterih celo sijajno zastopani, na jezikoslovnem polju s Kopitarjem, Miklošičem in celo vrsto odličnih strokovnjakov, v matematiki z Vego, v fiziki s prof. Štefanom in Načelom KlemenSičem, v pravoznanstvu z bratoma Dollnarjema in dr. Kranjcem — le prvovrstnega zgodovinarja zastonj iščeš med na-Simi znanstveniki, vsaj do najnovejše dobe. Saj Valvasorja, kranjskega Herodota, ne moremo prištevati našemu narodu in izredne zgodovinarske zmožnosti Tomaža D o 1 i n a r j a , njegovo globoko znanje in prodirajoči kritični dar niso mogle na dan, ker so skrite v njegovem menda edinem zgodovinskem delu. v drobni knjižici:_»Codex epietolaris Prymislai Otokar-i II. regis«. Zgodovi-
ne z dramatiko velikih kontrastov, s široko epiko | najraznovrslnejših dogodkov nimamo, zalo pogrešamo tudi do današnjih časov velikih zgodovinarjev.	!
Sloprav v naših dneh se to pomanjkanje popravlja in znanstveniki kakor Hauptmann v Zagrebu, Milan Kos. v Ljubljani nam utegnejo ščasoma vzgojiti krdelo izobraženih zgodovinarjev. Toda baš ker to upam in pričakujem od naših univerz, si usojam obračati pozornost naših znanstvenih krogov na dejstvo, dn se pač z hvalevrednim trudom bavimo z lokalno povestnico, da pa preveč preziramo nekatere zgodovinske možake, ki so velikega pomena za probudo in za gmotno povzdigo našega naroda.
Eden izmed teh mož je dr. Matija Kavčič. Koliko je pač Slovencev, celo slovenskih politikov, ki bi vsaj za njegovo ime znali! Menda je slovenski častnik Fridolin Kavčič danes mnogo bolj poznan med slovenskimi rojaki. Pač je Kavčiču v »Slov. bijografskem leksikonu« dr. Pirjevec posvetil razpravo, iz katere se more posneti Kavčičeva pomembnost za slovensko politiko, toda prevažni živijenjepisni slovar se menda sploh premalo uvažuje med našim občinstvom in iz tehničiuk ozirov se ne more znamenitemu možu v tem slovarju določiti toliko prostora, kakor zasluži njegovo delovanje.
A zakaj povzdigujem baš Matijo Kavčiča?
Ker sem uverjen, da je bil Kavčič, ako izvzamemo Jan. Ev. Kreka, kateremu dajem prvenstvo med vsemi poslanci, kar jih je ltedaj Slovenija poslala v parlamente, na Dunaj ali v Belgrad, po jasnosti svojih nazorov in bistroumnosti svojih konstrukcij prvi. Osebno sem poznal skoro vse slovenske parlamentarce od 1. 1848 počenši, z veliko večino sem skupaj delal, ponosno poudarjam, da nismo bili zadnji v parlamentarni posvetovalnici in na govorniškem odru, dn so uvaževali Šu-steršiča in mene, Korošca in Žerjava, toda v kratki dobi od novembra 1848 do marca 1849 si je Med-
vodčan dr. Matija Kavčič znal pridobiti ugled, za katerega ga lahko zavida vsak politik. Tedaj so v kromerižkem državnem zboru skušali zgraditi mnogojezično narodnostno državo na pravični podlagi. Ostrogledi Kavčič se ni mogel navduševati za teritorijalno načelo avtonomnih dežel, radi tega je on prvi zahteval narodno samoupravo. Opozarjam na prezanimivo delo Rudolfa Siegharta: »Die letzten Jahrzente einer Groftinachk, katero je izšlo prav pred kratkim. Sieghart. desna roka ministrskih predsednikov od Ktirberja do Becka. če-stokral tudi njih glava, pravi na str. 430: »Misel narodne avtonomije... ni bila brez zgodovinskih vzorov. Mi jo srečamo v krouieriškem ustavnem odseku kot Kavčičev predlog.« In na drugem mestu, ko pojasnjuje kromeriški ustavni načrt, ki vsebuje razdelitev večjih dežel v narodno okrožje, omenja, da je dalje segajoči predlog Slovenca Kavčiča zahteval ustvaritev državnoprav-nih enot na narodnostni podlagi. »Narodnostna zvezna država je v tem predlogu prvič predvidena in ž njim bi bila premagana zgodovinskopolitična individualnost posameznih kronovin«. Kar je bil zadnji habsburški cesar Karol ponujal svojim narodom v trenutku državnega razsula, ko je že vse bilo prepozno, je slovenski poslanec predlagal 70 let prej, ko bi taka temeljita preosnova še bila pravočasna!
Ta Kavčičev predlog v Kromerižu ni obveljal, loda sprejeto je bilo. kar je nasvetoval v drugi nad vse važni zadevi, glede gruntne odveze. Danes še proslavljajo avstrijski Nemci svojega Hans Kudlicha, češ da je on rešil kmeta desetine in tlake. Kaj je na tem? Kudllch, študent zdravilstva, s svojimi 25 leti najmlajši izmed vseh poslancev, je presenetil zbornico s samostojnim predlogom, pač čisto umestnim po svojem namenu, toda po svoji vsebini povsem nepremišljenim in nezrelim. Jedro je dobil Kudlichov predlog šele v debati o odsekovem poročilu, ko je bil sprejet Kavčičev nasvet, naj se nekatere dajatve opuste proti
odškodnini, druge pa naj prestanejo brez odkupa. Zemljiška odveza se je v Avstriji sijajno posrečila. .Da se je to zgodilo na pravičen način, k temu je veliko pripomogel zdravi razum in pravni čut poslanca Kavčiča, ki je našel spretnega sodelavca v rojaku p osi. dr. Mih. Ambrožu.
še jo vidim pred seboj, krepko Kavčičevo postavo! V svojih »Spominih« pripovedujem, da so me oče že kot šestletnega fantiča redno jemali seboj na Spodnji Rožnik, kjer se je vsako jutro zbralo nekaj ljubljanske gospiide pri zajtrku. >V kotu je sedel oblastno kakor olimpični Jupiter dr. Mat. Kavčič, odvetnik ljubljanski... Dr. Kavčič je bil navadno malobeseden, kadar pa je usta odprl in katero zinil, je obmolknilo celo omizje in z napeto pozornostjo so sledili gospodje njegovim besedam.<
Ugledni mož je umrl 1. 1863, visoko Čislan ob svoji smrti, predsednik odvetniške zbornice, danes že popolnoma pozabljen od nehvaležnih rojakov. Ali ne bi bilo umestno, da bi sedaj, ko imamo svojo univerzo, le-ta se spomnila tega veljaka ter bi v znanstvenem zgodovinskem ali pravniškem seminarju profesorji napotili svoje slušatelje, dn spiše,jo Kavčičev življenjepis? Moj poziv velja v prvj vrsti zgodovinarjem, kajti prešinja me prepričanje, da mora vsak historik poznati državo ia njen pojem, kar je pa ozko zvezano s politiko! Baš s tega vidika je priporočati take študije, neglede na to. da na ta način izpolnjujemo tudi svojo narodno dolžnost proti velikim sinom naše domovine.
K znamenitim poslancem kromerižkega državnega zbora spada tudi dr. Jože Kranjc, pro sluli avstrijski pravnik. Mari ne bi bila hvaležni: naloga za ljubljansko pravniško fakulteto, pod svojimi avspiciji izdelati in Izdati tudi življenjepis tega učenjaka in narodnega politika, katerega bi sicer nemški sosedje, ne da bi so dolgo obotavljati, z inirnim licem proglasili za svojega?
Premislite in uvažujtel
Profesor Piccard se je dvignit
Na levo: Piceard ogleduje s časnikarji gondolo svojega zrakoplova. Prav na desni stoji prof. Piccard, prav n" levi pa njegov asistent Cosyns. — Na desno: Velika zaloga jeklenih bomb z vodikom. Vse te bombe je porabil profesor Piccard, da je napolnil svoj ogromni balon z vodikom.
Včeraj je okrog 5 zjutraj odletel profesor Piccard z letališča v bližini Curiha v stratosfero. Z njim se je dvignil tudi njegov pomočnik Cosyns. Ko je profesor Piccard, ker so bila vsa vremenska poročila zelo ugodna, sporočil že v sredo zvečer, da bo odletel v četrtek zjutraj, se je zbralo na letališču nad 40.000 ljudi, ki so hoteli videti, kako bo odletel profesor Piccard. Vso noč in in tudi še v prvih jutranjih urah je pripravljalo pomožno osebje vse potrebno, o polnoči pa je profesor Piccard že dal napolniti velikanski balon z vodikom, ki ga je imel stisnjenega v velikanskem kupu
jeklenih bomb, v kakršnih imajo sodavičarji pri nas ogljikovo kislino. Ob 4 zjutraj je bilo že vse pripravljeno in profesor Piccard je sprejel zadnjikrat novinarje, katerim je z veselim smehom na obrazu povedal, da je gondola popolnoma v redu in da pričakuje, da se mu bo polet popolnoma posrečil. Profesor Piccard ima na gondolo pritrjenih precej vreč balasta s skupno težo 650 kg. Ko je sprejel zadnja in zelo ugodna vremenska poročila, je stopil profesor Piccard med navdušenim vzklikanjem in ploskanjem ogromne množice v gondolo. Ko je bil že v gondoli, je zaklical raz-
burjeni množici: »Hvala lepa, na svidenje k Nato je zaprl lino iu dal povelje, naj odvežejo vrvi, ki so držale balon. V prvem jutranjem solncu se je dvignil ogromni balon in švignil prvih par slo metrov naravnost navzgor. Balon se je dvigal, kakor je bilo proračunano, približno 80 m na minuto. Ko je bil kakih 500 m visoko, ga je začel sicer slabotni veter nekoliko zanašati proti vzhodu, vendar je tisočglava množica še dolgo časa zasledovala balon, ki se je dvigal v vedno večje višave. Ob 8 zjutraj so ponovno opazili v velikanski višini Piccardov balon približno nad Beruino.
Koliko je avtomobilov na svetu
Na vprašanje, koliko avtomobilov je na svetu, odgovarja sedaj statistični urad United States Department of Comerce v Združenih državah Severne Amerike. Ta urad je izdal zanimivo statistiko, ki vpošteva vse številke do konca leta 1931. Tako je bilo 1. januarja 1032 na vsem svetu 35 milijonov 263.397 avtomobilov, od katerih jih je bilo v severnih Združenih državah Severne Amerike kar 25.986.353. na vsem ostalem svetu pa 9 mil. 277.044 avtomobilov.
Vsega skupaj je na svetu 29,291.172 osebnih avtomobilov, 5,609.441 tovornih avtomobilov in 962.784 avtobusov. Radi gospodarske krize je padlo število uradno dovoljenih avtomobilov v letu 1931 za 542.235 ali za 1 in pol odstotka vseh avtomobilov na svetu. Najbolj je nazadovalo število avtomobilov v Ameriki, ker je odstotek nazadovanja nekoliko večji. Kljub krizi pa je narastlo število avtomobilov v Angliji, Franciji, Italiji, Švici, Jugoslaviji, dočim so nazadovale Nemčija. Avstrija, Španija, Finska in Kanada.
Za Ameriko, ki ima skoraj 26 milijonov avtomobilov, je prva država Francija, ki pa ima le 1,713.368 avtomobilov. Za njo pride Anglija (izvzemši Škotsko), ki ima 1.342.969 avtomobilov, nato Kanada z 1,186.960 avtomobili ter Nemčija z 672.633 avtomobili. Vsa Avstralija ima 623.000 avtomobilov, Argentinija pa 331.000. Dežela »pa, ki ima najmanj avtomobilov, so pa Spitzbergi v Severnem ledenem morju, kjer je vsega skupaj en sam tovorni avto. Zamorska republika Liberia pa ima okrog 100 avtomobilov.
V sovjetski Rusiji ima vlada, ki ima itak vse avtomobile, skupno 12.857 avtomobilov. Seveda v tem številu niso zapopadeni avtomobili inozemskih diplomatov. Politiki in vlade vsega sveta, izvzemši Združenih držav Sev. Amerike, pa imajo na razpolago vsega skupaj 61.841 osebnih avtomobilov. Ameriška vlada pa ima 172.250 avtomobilov na razpolago.
Prvega januarja 1932 je prišlo na vsem svetu na 56 prebivalcev zemlje 1 avto. Pred enim letom pa je prišel 1 avto že na 54 ljudi. Ker je v Ameriki največ avtomobilov, je razumljivo, da pride na 477 Američanov 100 avtomobilov. Iz tega sledi, da se v Ameriki lahko naenkrat vozijo vsi od dojenčka pa do 100 let starega deda. Saj je razumljivo, da bi v vseh avtomobilih lahko sedelo po 4 do 5 oseb, s čemer bi že sedeli vsi Američani v svojih 26 milijonih avtomobilov. Zanimiva pa je dežela, ki po gostoti pride takoj za Ameriko. Je to Havai, kjer pride na 7 prebivalcev 1 avto. V Kanadi in Novi Zelandiji ima vsak osmi prebivalec svoj avto, v Avstraliji vsak dvanajsti. V Ala-
ski pride na 23 prebivalcev 1 avtomobil, v Franciji na 24, v Angliji na 28, v Nemčiji pa že na 95. Če pa imajo ameriške Združene države že rekord največjega števila avtomobilov, tedaj ima Los An-geles .ki je znan po zadnjih olimpijskih tekmah, prav poseben rekord. Los Angeles je namreč mesto. v katerem je sorazmeroma največ avtomobilov. V Los Angelesu prideta namreč na 3 osebe dva avtomobila in v mestu je vsega skupaj 851.556 avtomobilov. Torej približno 200.000 več kakor jih ima vsa Avstralija ali pa polovico toliko, kakor jih premore vsa Francija. V Ne\vyorku je 792.131 avtomobilov in vsak deveti Ne\vyorčan ima že svoj avto. Na tretjem mestu je Chicago z 485.565 avtomobili in Detroit, kjer je največ tvornic za avtomobile in kjer vozi 383.946 ljudi svoje vozove. Ves londonski okoliš premore 293.000 avtomobilov, tako da pride na 28 prebivalcev 1 avto. V Parizu pa pride avto na 14 prebivalcev. — Te ogromne številke so prav gotovo za nas nekaj nerazumljivega, zlasti če pomislimo, da se že jezimo nad temi avtomobili, če švigneta mimo nas po cesti dva avtomobila eden za drugim.
Vlakovodja omedlel
Prav redek slučaj se je pripetil na elektrifi-cirani železnici, ki vozi iz Neaplja v Salermo. Med vožnjo pospešenega osebnega vlaka je zapazil sprevodnik, da je prostor, kjer navadno stoji vlako-vodja na električni lokomotivi, prazen. Sprevodnik se je silno prestrašil in hitro šel skozi vozove do lokomotive in vdrl v kabino, v kateri bi moral biti vlakovodja. Vlakovodja je ležal na tleh kabine v nezavesti in sprevodnik je imel še prav toliko časa, da je ustavil zelo hitro vozeči vlak, preden je pridrvel na prvo postajo. Da ne bi sprevodnik tega zapazil, bi se zgodila velikanska nesreča, zakaj na prvi postaji je čakal na islem tiru vlak, ki naj bi se priključil prihajajočemu osebnemu vlaku. Tako pa je njegova hitra pomoč rešila vlak pred strahovitim trčenjem, prav tako pa je vlakovodja dobil prvo pomoč.
Lindbergu se ie rodilo dete
Nesrečnemu Lindberghu. kateremu so svojčas ukradli roparji otroka, katerega ni več videl živega, je poklonila žena v torek novo dete, fantka. Mati in olrok sta zdrava in se počutita prav dobro. Radi tega veselega dogodka se čudi vsa Amerika, ker nihče ni pričakoval, da se, bo Lindberghu rodil otrok prav tam, kjer so mu roparji ukradli prvega.
Izkopavanja na Nemijskem jezeru
Ze delj časa odkopavajo na izsušenem Nemijskem jezeru v Italiji dve cesarski ladji iz dobe zadnjih rimskih cesarjev. Ladji sta se takrat potopili in obležali na dnu jezera. Najprej so dvignili eno izmed ladij, katera pa je bila precej iz-ropana, ker so se potapljači že večkrat lotili dragocene ladje. Cesarske ladje so bile namreč razkošno opremljene in nemalo zlatih kipov in posod je bilo na njih. Prva ladja, ki so jo že dvignili, je pokrita s streho, tako da ji ne škoduje dež. Za drugo, ki leži še na dnu jezera, pa grade sedaj odre, na katere jo bodo dvignili. Prav tako je že napravljen 400 m dolg poševni oder, po katerem bodo potegnili ladjo valjerji na oder. Druga ladja je ležala nekoliko globlje in je bila pokrita z oka-menelim blatom, ki jo je varovalo pred napadi prejšnjih potapljačev. Sedaj so zbili z ladje to oblogo, izpod katere se je pokazala lepo ohranjena ladja. Meseca oktobra bodo dela končana in zgodovinarji bodo mogli občudovati razkošje starih Rimljanov.
Potopljeno „Niobo44 dvigajo
Na praznik je pripeljal reševalni parnik potopljeno nemško šolsko ladjo »Niobo« v kielsko pristanišče. Reševalni parnik je s svojimi dvigal-nimi napravami dvignil potopljeno ladjo do morske površine, tako da je gledal dimnik že iz vode. Nato je reševalna ladja skoraj celih 14 dni vlekla potopljeno ladjo od mesta, kjer se je potopila, do kielskega pristanišča. Vožnja je šla seveda le počasi od rok, ker je bila vsa »Nioba« pod vodo in je nudila že pri razmeroma zelo počasni vožnji velikanski upor. Sedaj, ko je »Nioba« že v pristanišču, pa se bodo začela šele najtežja dela: dvigniti bo treba ladjo iz vode. Kljub temu, da ve prebivalstvo, da tako dviganje zahteva mnogo časa, včasih več kakor 24 ur, vendar prihajajo že sedaj množice z vseh strani, da bi zasledovale dviganje tako nesrečne ladje. V ladji je še mnogo trupel, do katerih potapljači niso mogli priti. Te bodo spravili iz ladje šele pptem, ko bo dvignjena. Sedaj je zasidranih ob potopljeni »Niobi« troje ladij, ki jo bodo skupno dvignile iz vode. V sredi je ladja »Iliev«, ki je dvignila »Niobo« do vodne gladine. Z nje vise na obeh straneh debele jeklene vrvi v vodo in na teh jeklenih vrveh visi potopljena ladja, jekleni grob tako mnogih mladih življenj. Ko bodo začeli dvigati ladjo in jo pritrdili na obe stranski dvigalni ladji, bo ladja »Hiev«, ki je doslej ves čas držala na jeklenih vrveh potopljeno »Niobo«, odplavala nazaj. Nato pa bodo vse tri trdno zasidrane ladje začele dvigati s svo jimi ogromnimi žerjavi potopljeno ladjo, ki se bo čez par ur začela že kazati iz vode. Prvo, kar bodo storili reševalci, ki bodo vdrli v uničeno notranjost ladje, bo reševanje'trupel ponesrečencev. Okrog 50 jih mora biti še lih v šolski sobi 5 m pod krovom. Nato pa se .*o začela natančna preiskava, ki bo skušala dognati, če ni povzročilo strašne nesreče tudi kaj drugega, kakor le višja sila.
V sredo so začele dvigalne ladje dvigati »Nio bo«, po nesrečnem naključju pa so popustile veai, s katerimi je bila ladja privezana na jeklene vrvi, in prav v trenutku, ko so ladje dvignile »Niobo« nad vodno gladino, se je ta zopet potopila. Kakor vse kaže, »Nioba« svojih žrtev še noče izpustiti in dviganje bodo morali ponoviti.
Francoski predsednik republike Lehrun je v spremstvu Herriota obiskal na počitnicah pokopališče v Chambrieresu, kjer je položil na spomenik leta 1870 v obrambi mesta Sedana padlim vojakom iz mesta Metza venec.
Nesreča na morlu
Francoski poštni parnik, ki vozi med Južno Ameriko in Afriko in kateri prevaža zrakoplovno pošto, katero sprejema od letal in jo oddaja zopet letalom, je zašel sredi morja v vihar in se potopil z 22 možmi. Parnik je bil namenjen iz Pori Natala v Daker v Afriki.
V japonskem morju sta trčila japonska parni-ka »Nihituku Maru« in »Hidemaru«. Prvi je dobil veliko luknjo in se takoj potopil. Vseh 19 mož, ki so bili na parniku, se je potopilo.
V Nemčiji bo velik katoliški shod v Essenu. V Es-senu bodo priredili v dnevih od 31. avgusta do 5. septembra velik katoliški shod za vso Nemčijo. S shodom vred bodo proslavili 1000 letnico stolnice v Essenu, ki jo vidimo na sliki.
Američani v kopališčih
Na polotoku Floridi, kjer se v razkošno opremljenih kopališčih zbirajo največji bogalaši Združenih držav Severne Amerike, so si letos izmislili Američani zopet polno novih norčij, s katerimi zapravljajo denar in preganjajo vročino. Najnovejša norost je kartanje na vodi. Po vodi plavajo iz gumija narejene mize in prav taki stoli. Kopalci sede v teh stolih in igrajo karte, ki so narejene tako, da se ne morejo zmočiti. Pepelniki so iz votlega gumija, prav tako pisalniki in sploh vse potrebščine, ki jih rabijo kopalci. Vse to plava po vodi in igralec lahko z eno roko drži karte, z drugo pa meša po vodi. Tudi ping-pong igrajo na posebni mizi, ki plava na valovih. Posebne norčije pa nudijo polo-igre. Novost je zlasti igranje pola na vodi. Igralci jahajo z zrakom napihnjene gumijaste konjiče in se podijo za žogo. Tudi čajanke prirejajo na vodi. Vsak od udeležencev sedi v plavajočem stolu, ki je pritrjen na plavajočo mizo. Prav razumljivo je, da udeležencem take čajanke vse prav dobro lekne, zlasti še zato, ker jim strežejo z najbolj izbranimi jed mi. Seveda si privoščijo tak luksus le najbolj težki, katerim se ni treba brigati za ostali! I? milijonov brezposelnih v Ameriki.
Rimska cesta v Vatikanu
Poštni voz. ki vozi po morju. Na Labi je v bližini izliva v morje mal otoček Neuvverk. Na ta otoček vozi vsak dan pošta. Ker leži otoček 10km proč od brega, kadar je plima, odpelje pošla vedno la-krat, kadar je oseka. Tedaj vozi poštni voz dolgo časa po suhem. Na koncu pa mora še čez nizko vodo na otoček. Včasih pa se poštar na otoku zamudi in lakrat ga plima prehiti. Potem pa ne gre drugače, kakor da vozi čez naraščajočo vodo tako, kakor kaže slika.
V okrožju vatikanskega mesta so pri zadnjih odkopavanjih naleteli na važna arheološka odkritja. Delavci so zadeli ob temelje tako zvane Via Triumphalis, po kateri so nekdanji rimski vojskovodje šli v svojib zmagoslavnih pohodih. Cesta, ki je tlakovana z bazaltom, je 14 metrov globoko pod sedanjo- zemeljsko površino.
Okusi so različni
Moderna gospodična si misli: »Sveta nebesa, kakšen okus imajo ljudje!«
Staromodna gospa: >No, tale mlada ima pa re« spasen okus!«
■
•il>L\ .4. -
KraSievska banska uprava Dravske banovine javlja
žalostno vest, da je dne 18. t. m. umrl v Podnartu gospod
prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo
Pokojnika, ki si je pridobil zaslug, bo narod ohranil v trajno
za domovino nevenljivih hvaležnem spominu.
ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT
LJUBLJANI naznanja pretresljivo vest, da član, gospod
IN INDUSTRIJO V
ie umrl njen zaslužni
bivši predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik itd. itd.
Blagemu pokojniku, ki je vneto sodeloval v naši zbornici ohranimo trajno hvaležen in časten spomin.
la svele bossnsftc sElve
(debele) kg po Din 3'25 v košarah po 30 kg franko naročnika pošilja br/.o-vozno G. DRECH8LER, TIZLA, Bosna
Radio
Programi Hadio-Ljubfjana i
Petek, 19. avgusta: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cns, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Po poljski zemlji (Boje) — 19.30 Gospodinjska ura (gdč. lluinekova) — 20.00 Plošče — 20.90 Prenos iz Belgrada — 22.30 Čas, poročila, plošče .
Sobota, 20. avgusta: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Salonski kvintet. — 19 Gimnastične vaje (Drago Ulaga).
—	19.30 Premog (Žabkar). —20 Samospevi gdč. L. Vedralove. Češke in slovaške narodne. — 20.45 Prenos plesne glasbe iz hotela Toplice na Bledu.
—	22 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
DrugI programi i
Sobota, 20. avgusta. Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Radio-orkester. 22.40 Plesna glasba. — Milan: 20.45 Večerni koncert. — 21.30 Komedija. — 22 Plesna glasba.
—	Stuttgart: 22.15 Nočna glasba. — Toulouse: 17.15 Popevke. — 19 Harmonike. — 19.15 Melodije. — 20 Večerni konccrt. — 21 Pestra glasba.
—	22 Koncert opernega orkestra. — 23 Poljudna glasba. — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20 Koncert berlinskega radio-orkestra. — 22.30 Plesna glasba. — Belgrad: 21 Pester koncert. — 23 Večerna glasba. — Rim: 20.45 Večerni koncert. — 21.30 Komedija. — 22 Večerni koncert. — Beromiinster: 20 Zabavni koncert. — 21.10 Igra. — "1.45 Plošče. — 22.15 Plesna glasba. — Langen-
erg: 20 Radio-potpouri. — 22.35 Nočna glasba. — Praga: 20.15 Radio-orkester. — 22.20 Moravska Ostrava. — Dunaj: 20.05 Dunaj v poletju. — 21.45 Plesna glasba. — Budimpešta: 21.50 Večerni koncert. — 23 Ciganska glasba.

»g-c
Ji^O ri
"SjhŠo -j -1 r- >""
22S50 N
<u o. jz g a. a) , "
S ^ - s
% I'89s'
S-2'«'5
3 js sa = — c *"? 3 C- .. a-►J a) -j „
» 'v> 2? ž g o
® --pr ..
C ^ S. > ...
t	M <
:E, > ij > m ^
£ . & 168
»mE« O o	a
— I G I S-'
g I ra O
M. O 2-;t
tO .. CJ w
>	M <•■
m
^ S
S _T M ~ o » .»-C a 5 a
5 fes £ 40
e © > C ' »asa-ii 1
R. D. Blackmore:
»Pojdi sem, John,« je vzkliknil eden od dečkov in mi privzdignil brado; saj veš, on je udaril tebe, a ti moraš njega,«
-Plaačj dolg, preden odideš,« je dejal neki starejši študent in stopil k meni, ko je cul, kako je s častno zadevo. Ridd ,s tem moraš obračunati.:
»Bori se zavoljo časti nas mladih, mi je zavpit na uho eden od najpametnejših in najveljavnejših v našem razredu, ki je prej oponašal Johna Fryja in ki je dobro poznal vse aoriste in jih vtepai v glavo tudi meni. Toda jaz nisem prišel nikoli preko tretje vrstice, kajli vselej se je gotovo njkaj pripetilo in sem moral na dvorišče.
Tovariši okoli mene so siliii vame, naj bi se boril, loda moj želodec ni bil nič kaj navdušen za to. Slabe volje, kakor sem bil (seveda ne po svoji krivdi), sem se oziral od enega do drugega, da hi mi kdo pomagal. Nisem bil strahopetec, kajti že tri leta sem bil v Blundellovem zavodu in sem se ves ta čas vsaj enkrat na teden boril, tako da so me tovariši dobro poznali. Toda danes ni bilo moje srce zaradi težke slutnje prav nič voljno, da bi sc metal na travnati ruši.
»Ne,« sem odvrnil, naslonjen s hrbtom na železno okrižje vrat, zasajenih na sprednji strani Bakrčeve hiše. /Sedaj se ne bom boril s teboj, Robin Sneli, počakaj, da se vrnem.«
»Tedaj jo dobiš ko strahopetec v hrbet, John Ridd,« je zavpila gruča tovarišev.in je porinila Snel-la naprej, da mi zada udarec; ker so se žc često bili
z menoj in so me poznali, da vse prekašam, so dobro vedeli, da ne bom sprejel te sramote. Toda jaz sem se kaj malo brigal zanje in sem mrko in zmedeno bulil v Johna Fryja in njegovo kratko iraško, v ponija in svojo Peggy. John Fry se je praskal po glavi in je posinjel v obraz, kakor sem mogel opazili v luči, ki je prihajala skozi okno Bakrče.vega stanovanja. Nemirno se je prestopical okoli ponija, kakor da bi bil v veliki zadregi. Ves ta čas so mu živahno švigali pogledi od mojih oči do pesti, ki sem jo trdo stiskal, in zdelo se ini je, da mi skrivaj namiguje. Zdajci je Peggy švrknila z repom.
»Ali naj se spopnmem, John?« sem ga vprašal na zadnje; da nisi ti tu, bi se boril, John.«
»Le udarita se v božjem imenu; upam, da se boš krepko držal John,« mi je zašepetal skozi omrežena vrata; »marsikak boj te čaka, zato je najbolje, da kar sedaj pricneš. Saj me bo vratar menda spustil noter, da bom pazil na pravilnost borbe, kajne?«
Dvomeče je pogledal svoje rjave škornje iz kra-vine in svoja z blatom oškropljena konja, kajti močvirje, preko katerega je bil jezdil, je bilo nenavadno umazano. Peggy, moja kostanjasta kobilica, ni bila sicer zaradi svoje manjše težine obrizgana mnogo iznad oplečja, toda Smiler, naš mlajši dirkač, je bil blaten vse do vihra, tako da ga ne bi bil nihče smatral za šarca, temveč prej za rdečkastega ali temnega kostanjevca. Johnova puška je bila polna kepic barskega blata in njegov nesrečni nedeljski klobuk je bil okrašen s cvetočim močvirskim plevelom. Vse to sem pa le površno videl, ko jo s težavo in trudom stopal s konja in dvigal nogo s sodelnega podgrinjala, kakor da bi bil imel krče v hrbtu.
Medtem jc prodrlo vprašanje dvoboja že izven
našega ožjega kroga. Več starejših tovarišev, resnih in spoštovanih gospodičev, kakih šest ali s; dem naših velikih mojstrov v rokoborski umetnosti, je prihitelo po nasipu, ko so zvedeli, da je pred vrati nenadoma nastal nekak hrup. Te gospode je nemalo veselilo uriti nas v rokoborbi in metanju, toda mnogo rajši so gledali ,da smo so borili mi mlajši, kakor pa da bi se bili oni sami.
Jaz sem čutil v tem trenotku v sebi nekako odgovornost, nekako dolžnost in potrebo zastopati v prisotnosti Johna Fryja moško čast Riddove rodbine in ponos Exmoorske grofije. Razen tega me dotihmal še ni bil nihče premagal, dasi sem se med svojim triletnim šolanjem boril več ko šestdesetkrat in sem oškropil s krvjo slednjo travico sredi Železne poljane. Tega svojega uspeha mi pa sprva ni bilo pripisovati svoji spretnosti, kajti šele pozneje sem se bolje izuril. V dvajsetih do tridesetih rokoborbah sem udrihal, kakor me je pač vodil naravni nagon, nič previdneje kakor vešča v vročini svetilko. Premagoval sem deloma zaradi prirojene mi moči in Ex-moorske žilavosti, mnogo bolj pa zavoljo tega, ker nisem nikoli vedel, kedaj mi je borbe dovolj. Ta dan pa mi je bil boj po vsem videzu več ko odveč in srce mi je skočilo v hlače, ko bi bil moral pričeti. Robert Sneli je bil namreč hrust, s kakršnim se še nisem bil meril in glava mu je bila debela in trda malone kakor moja.
Materi nisem nikoli omenil teh svojih pogostih borb, ker je bila mehkega srca; tudi očetu nisem nikoli pravil tega, sicer bi me bil našeškal. Ker sem bil potemtakem v očeh John« Frvja še nedolžen otrok z lepimi kodrčki na čelu in na dobrem g!;:u, je menil, da me jc tedaj čakala prva borba v življenju.
usunu
Posebno zahvalo dolgujemo prof. Kordinu, ki se je s toplimi besedami poslovil od našega ljubljenca.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 20. avgusta ob pol 8 zjutraj v trnovski cerkvi.
V Ljubljani, dne 19. avgusla 1932.
Družina ing'. Turnšek.

si. •u.-?asasaits«w«a»Ba!^s»? znnvf-i:^?" 'tTHBaesaameKsmsemamFi ran F
Iz vsega srca se globoko zahvaljujemo vsem, ki so ob tragičnem udarcu usode izkazali odkrito sočutje, spremili in obsipali z venci in cvetjem našega nepozabnega
Zahvala
Restavracija z mesarijo
JSa&natnila
Ljubljana
Veiseloigra na vrtu Rokodelskega doma.
Rokodelsko društvo bo pričelo svojo letošnjo sezono v nedeljo, 21. avgusta s priljubljeno veseloigro »Pri belem konjičku«. Igra je polna smeha in izbornih domislekov. Vsi, ki si žele prijetne zabave, naj pridejo v nedeljo na vrt Rokodelskega doma. Pričetek točno ob 8 zvečer.
Klub jugoslovanskih primorskih akademikov sporoča udeležencem ekskurzijo, da odrinemo iz Ljubljane šele v ponedeljek z vlakom ob 7.15 vsi skupaj proti Gorenjski. Vsakdo inora biti vsaj dvajset minut pred odhodom vlaka že mi kolodvoru. — Za danes, 19. t. m. pa klub vabi udeležence ekskurzije -na sestanek in pogovor o potovanju, ki bo ob 20."i0 v Pražakovi ulici 6, II. nadstr. — Prosimo v vsakem oziru točnosti in skrbne priprave. Odbor.
Nova sadjarska in vrtnarska, podružnica. Dne 25. avgusta t. 1. ob 19 zvečer, se bo vršil v posebni sobi gostilne g. Kačiča na Dunajski cesti 58, ustanovni občni zbor novega sadjarskega in vrtnarskega društva za severni okraj mesta (Sv. Krištof). Člani, posestniki in prijatelji, vljudno vabljeni. — Za pripravljalni odbor: Koše, Dougan in Dobovišek.
*
Breznica. Naše društvo priredi v nedeljo 21. t. m. izlet k Valvazorjevi koči. Ob lepem vremenu bo ob poi .t) pri križu sv. maša. — Vsi člani m prijatelji diuTtva, zlasti pevke in pevci vljudno vabljeni. ~_______________
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mama, sestra, tašča in stara mama, gospa
MARIJA ROZINA
zasebnica
v četrtek 18. avgusta ob 16 po dolgotrajni, mukepolni bolezni, v 56. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala.
K večnemu počitku jo spremimo 20. avgusta ob 5 popoldne iz hiše žalosti Moste-Zelena jama, Valentin Vodnikova ulica 25 na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maša zadušnica se bo brala 25. avgusta ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Moste pri Ljubljani, dne 18. avgusta 1932. Žalujoče rodbine Rozina - Kozina in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodniat.
Inserirajte v
»Slovencu4!
na zelo prometnem kraju sc odda s 1. decembrom
za več let v najem. — Zraven spada devet lepo opremljenih sob za tujce in ves potreben gostilniški in kuhinjski inventar. Reflektant mora položiti kavcijo in dokazati zmožnost za vodstvo podjetja. Prednost imajo zakonci v starosti nc pod «0 in ne nad 50 let. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod Restavracija« št. 11.909.
ZAHVALA
Podpisani Juri Rožič, kmet v Družmirju pri Šoštanju, se zavarovalnici -Slaviji« v Ljubljani najprisrčnejše zahvaljujem, da mi je vsled moje požarne nesreče takoj in točno izplačala primerno zavarovalno vsoto v znesku 10.000 Din. Posebno zahvalo pa ji še izrekam za velikodušno naknadno podporo v znesku 1200 Din. JURI ROŽIČ.
E.I OGLASI

I
Auto-motor
i
Motor
V iti uliti oglasih velja vsaka beseda Din i*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši /nesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri narodu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilnn vrslk:a po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
na sesalni plin, sedaj še v obratu, poceni naprodaj. Dopise na podružnico »Slovenca« v Novem mestu pod »Dober stroj«.
(f)
»aillo
Proti predložitvi lega nakazila, ki ga Iz-
režite, priobčimo
brezplafno
v času od 18. do 20. avgusla 1932 enkrat
vsak nanovo naročen
moli ocjlas
v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljno besedo doplačati 1 Din. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakazilo z naročilom in besedilom se mora poslati naravnost na upravo .Slovenca" v Ljubljani ali Mariboru.
Nakazilo mora vsebovati Vaš natančen naslov, ker je drugače
neveljavno!
me: ------
Poklic : . Bivališče:
Stanovanja
Vsaka beseda 1 Din
Stanovanje
sobo, kabinet, kuhinjo in shrambo takoj oddam. Rožna dolina XIII/5. (č)
Rabljen avto
toda dobro ohranjen, zn. »Opel«, <1 HP, tipa 1926, se išče. Ponudbe pod zn. Opel 1926« št. 11.957 na upravo »Slovenca«. (f)
Vsalta beseda i Oin
Dober zaslužek
si ustvariš, če končaš Dopisno trgovsko šolo (Pra-žakova ulica 8 I., vogal Miklošič ve 30), kjer si pridobiš vse znanje, ki ga potrebuješ v trgovini in pisarni. Ni Ti treba puščati svojega poklica — pouk dobiš na dom! Piši po informacije!	(ul
r-IHR©.!!*
Vsalia beseda 1 Oin
Plačilna natakarica
z-osebno pravico, srednje starosti, želi mesto takoj. Ponudbe pod Čedne po-s-tave« 11.968 na upravo »Slovenca«.
(a)
Intelig. gospodična
7. znanjem nemščine, madžarščine, srbohrvaščine in čcJčine želi nameščenja, t,udi k otrokom. - Dopise podružnici Slovenca« v Celju pod -Vestna«, (a)
._ lali
Vsaka beseda 1 Din ■
Dekle
pošteno, delavno, zdravo, srednjih let, sprejmem v vilo za vsa hišna dela poleg kuharice. Samo take z dobrimi spričevali ali priporočili naj pišejo na upravo Slovenca« pod šifro Samostojna« štev. 11.898.	(b)
Kmečko dekle
zdravo, pridno, pošteno, iščem k družini brez malih otrok v pomoč gospodinji. Ponudbe na upr. Slovenca« pod zn. »250« 11.965._ (b)
Pomočnike
sprejme Zeleznik, cerkveni slikar, Predovičeva 11, Moste.	(b)
Upokojenci, pozor!
Lepo stanovanje v novi vili na Gorenjskem se odda stalno ali začasno. 2 ali 3 sobe in kuhinja. Voda, elektrika in vrt. -Cena 250 Din mesečno. -Naslov v upravi Slovenca« pod št! 11.961. (č)
Dve stanovanji
dvosobni, poselska soba, kopalnica, pralnica, jedilna shramba in pritikline, moderno urejeni, se od-dasta s 15. septembrom v novi vili v Bolgarski ulici v Ljubljani. Pojasnila daje uprava Slovenca« pod št. 11.960.	(č)

Vsaka beseda t Din
Dne 28. t. m.
ob 4 popoldne se odda v najem za dobo 4 let na licu mesta v Dobu št. 71 potom javne ustne dražbe lokal, obstoječ iz 2 sob, v katerem se sedaj nahaja brivnica. Pripraven je tudi za kako drugo obrt. -Pojasnila daje Rihtar Miha, oskrbnik posestva Vi-demšek v Dobu.	(n)
Vsaka beseda 1 Din
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov -kupimo. Ponudbe na upr. SI.« pod »Gotovina«, (d)
Vložne knjižice
z večjimi vlogami, ugodno prodam. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Denar«, (d)
Vsaka beseda 1 Din
Pomagajte
brezposelnim! Ker je nujno potrebno, da se svoj«-časno brezposelnim in stradajočim tudi dejanski pomaga, se priredi »Loterija v pomoč brezposelnim«. Z nakupom in raz-pečavanjem srečk te človekoljubne loterije boste tudi realno pripomogli svojim potrebnim bratom, kar je tudi Vaša državljanska dolžnost.	(o)
Sodna dražba
celokupne opreme kan-ditne trgovine se vrši dne 24. avg. ob 14 na Rimski cesti št. 6,	(1)
Jnserati
v-Slovencu-
imajo največji uspeh-
Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni sin, brat, stric
in svak, gospod
Mirko Kunay
uradnik Zadružne gospodarske banke
dne 11. avgusta v najlepši dobi življenja v kraljestvu Zlatoroga nenadoma umrl.
Pokopali smo ga danes 18. avgusta na župnem pokopališču v Bohinjski Bistrici.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1932.
MARIJA KUNAY, mati in ostali sorodniki BERCE, LOCKER, KUNSCHITZ.
Zahvala
Vsem onim, ki so nas v neizmerni boli ob nenadni izgubi naSega
Mirka
tolažili, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu ovili krsto in grob s svežim cvetjem, se prav prisrčno zahvaljujemo. Bog plačaj!
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1932.
MARIJA KUNAY, mat: in sorodniki.
Avto
štirisedežni, močan voz, ugodno prodam. Vzamem hranilno, bančno knjigo ali bukova drva kot plačilo. Viljem Smolej, Maribor, Ruška cesta 9. (f)
Kupimo
Partijo
stavbnega dolgega lesa in ca. 100 m' hlodov rabim za takojšnjo dobavo. Hlodi smejo biti mešani: jelka, smreka in tudi druge vrste. Ponudbe z navedbo cene poslati: Lesna industrija Fran Ravnikar, Linhartova 25, Ljubljana, (k)
»uhova drva in oglje
kupuje stalno
Uran Franc
Ljubljana
Sv. Petra cesta 24.
m iv firm	Ia bosanske slive sveže (debele) kg po Din 3.25, v košarah po 30 kg franko naročnik — pošilja brzovozno G. Drech-sler, Tuzla, (I)
Vsaka beseda 1 Din 2 posteljni mreži proda Novak, Slomškova ulica 27. (1)	
	Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela. po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Najmodernejše angleške štofe dobite na obroke! Zahtevajte poset potnika! A. H. Klančnik, Mojstrana. (1)	
Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82, Kemična čistilnica perja.	Prodam večjo množino brinjevca, hruševca, slivovke, 40 kadi in sodov za namakanje sadja od 5—15 hI ter vinskih sodov od 5—7 hI. -Zamenjam ludi za špecerijsko blago. - Naslov v upravi .Slovenca' pod šl. 11.907. (1)
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana.	(1)
Vse čebelarske
potrebščine, konve za med, točilnice itd., obi-ralnike za sadje, lične ptičje kletke in vso že-leznino nudi Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	(1)
estiaa&Bi
ješprenj, ajdovo moko
»edoo »vežo od.ta in n« debelo »eletrsovina
A. VOLK, I.JUBLJANA
Resljeva cesti. Ji
Vsaka beseda 1 Din
Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip)
Dvostanovanjsko hišo
na lepi legi, blizu šentviške tramvajske proge prodani. Ponudbe na upravo Slove,nca« pod »Letovišče« £t. 11.919. (p)
Vili
cnonadstropna, nova, se takoj ugodne proda v Zg. Šiški. Naslov v upravi »Slovenca« 11.373. (p)
Parcele naprodaj
Perssons, Ljubljana, poštni predal 307.	(p)
Majhno vilo
enonadstropno, dvostanovanjsko - prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.977.	(p)
Zapustil nas je za vedno po kratki, mučni bolezni, prtu 011 s tolažili sv. vere, naš predobri
Josip vitez Pogačnik
prvi predsednik Narodne vlade, poslanik n. r., i. t. d.
Pogreb se bo vršil v soboto 20. avgusta 1.1. ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Ovsišah.
V Podnarfu, dne 18. avgusta 1932.
Gabrijela roj. Jeglič, soproga.
Joško, generalni tajnik T. P. D., Branko, podpolkovnik in adjulanl Nj. Vel. Kraljice, Bogdan, bančni ravnatelj, sinovi.
Mara roj. Pogačnik, Franka roj. Jarc, Mirna roj. Pavlin, sinahe.
Bogec, Marko, Joži. — Joško, Jelka, — Jožek. vnuki.

Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, javlja tužno vest, da je njega podpredsednik, gospod
Josip vitez Pogačnik
veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, po. slanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. „Union" in ,,]ugočeške" tekstilne industrijske d. d., upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe in beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj—Tržič itd. itd.
danes, dne 18. t. m. v Podnarlu umrl.
Velezaslužnega pokojnika ohranimo v hvaležnem in Irajnem spominu.
Ljubljana, dne 18. avgusta 1932.

Za Jugoslavanako tifl&nipo i I^t^api: Karal Cefc
izdajatelj: Ivan Uaiiove«.
Urednik: Franc Kremžar.

i. Ai ■■•
d&jplmEm^ |
HOV
Upravni svet in ravnateljstvo »Jugočeške« tekstilne industrijske cl. cl. v Kranju 'javljala tu/no vest, da je umrl dolgoletni predsednik upravnega sveta in upravni svetnik, gospod
ip vitez
ačnik
veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union« in »Dugočeške« tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske
tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd. itd.
>
Velezaslužnega g. predsednika, ki je načelo val našemu podjetju od vsega početka ter si pridobil za njegov procvit nevenljive zasluge, bomo ohranili kot velikega jugoslovenskega pijonirja tekstilne industrije v najsvetlejšem in globoko hvaležnem spominu.
K r a n j, dne 18. avgusta 1932.
!!■■!IHIIIIIIIMIIIIII« MIHI llllllll ll|
Uradništvo in delavstvo »Jugočeške« tekstilne industrijske cl. d. v
naznanjata žalostno vest, da je danes zapustil za večno njun predobri gospod predsednik upravnega sveta
Iv ran j n globoko užaloščena in zanja očetovsko skrbni
veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. „Union" in Jugočeške" tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a. d,, lokalne
železnice Kranj—Tržič, itd., itd.
Smrt nam je ugrabila dobrotne vil naša hvaležnost mu bo tra
Kranj, dne 18. avgusta 1932
mg

t
Danes je v Podnartu umrl naš zaslužni, dolgoletni upravni svetnik, gospod
Josip vitez Pogačnik
veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. »Union in Dugočeške« tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premos. upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd. itd.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu. Ljubljana, 18. avgusta 1932.
Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe.

i SSPIš
i šc Sifs? v:Hr2SsHI Hi'i'" iiiimiV iB—
h^sfflM g n.
mšš
Igli
mmmt
S tem izpolnjujemo žalostno dolžnost poročati, da je umrl naš dolgoletni predsednik, gospod

veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. „Umon" in Jugočeške" tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a. d., lokalne
železnice Kranj—Tržič, itd., itd.
V pokojnem smo izgubili skrbnega in velezaslužnega voditelja, ki si je pridobil velike zasluge za dobrobit našega podjetja in je bil nastavljencem podjetja vedno vzor in zvest prijatelj.
Ljubljana, 18. avgusta 1932.
Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljene!
delniške družbe pivovarne „Union" v Ljubljani
H