Neprozorno in obenem prozorno steklo Kos opalnega stekla, kl ga ]e direktor neke nemke steklarne pokazal nekemu radovednetnu no-vlnarju, Je bll popolnoma nepro-zoren. Skozi kvadrat tega nena-vadnega stekla niso mogli prodre-ti niti arki monega pomladnega soaca. To steklo tudl ni dajalo v nasprotju z vsetni neprozor-niml stekli nlkaikega odseva. Toda ta lastnost e ne bi bila to-likan] pomembna, Se Je ae bl spremVjala Se neJta druga: to ne-prozorno steklo namre lahko na-enkrat isUne popolnoeaa piozor-no. Ce na prlmer to neprozorno ste-klo postavtrao na barvno sllko, postane takoj ob dotiku obeh plo-skev prozorno, kakor obiajno steklo. Razllkuje se od navadnega le v tem, da tudl v prozornetn stan]u ne daje odsevov. V razdaljl le nekaj oentlmetrov od kakega predmeta postane to steklo spet neprozorno, im pa se znova dotakne slike ali fotografi-]e, postane spet prozorno. Sliko in totografijo lahko gledamo skozl steklo s katere koli stranL, prl kakrni koll svetlobl, pa vendar ne bo to udeno steklo dalo ni-kakrnega odaeva. Razume set da to steklo, kl so ga lznali v Sirtcl, lzdelujejo ga pa v Nemiiji, izvaajo na vse stranl sveta. V Londonu so nedavno od-prll razstavo, na katerl so blle vse slike pod tein tudenicn steklom. SUke ste mogli rotograflratl T vaaketn dnevnem asu, ne da bl vas motm nezaeleni refleksl sonca na nJLh. Za ta naijnoveji lzdelefc se zla-stl zanimajo muzeji irotn po sve-tu. Tudi public!stiLna podjetja priakujejo od tega lztitna velike korisu. Menijo, da bo novo steklo uporabljlvo tudl v raznlh lndu-strijsklli pan>gah.