VMiaraa puain » i«iwM ^||^k ISj SpedUlone »bbonamentc posten Hte jfjjjjjjjjjj Slovenski Preno - Cena Ur 0.50 Štev. 275 V Ljubljani, v tor eh, 1. decembru 1942-XXI Leto HI. izključna pooblaščenka ea oglaSevanje ttalilanskega In tujega Izvora? Onlone PubblicitS Itallana S. A- Milana Uredništva In oprava. Ropltar|eva 0. Ljubljana Bedazlone Ammlnistrazione; Kopitarjeva flL Loblana vonceasionarla escloslva pet la pubbllcltl dl provlnlenza 1 ta lian a ed ester«; Uniona Pubblieita ItaJlana 4 A_ Milana Zasedba važne višine v Tuniziji Zavezniki so izgubili mnogo oklepnikov, tovornih avtomobilov in moštva Uspešen napad na alžirska letališča Tnjno poročilo št. 919: Italijansko uradno vojno poročilo št. 919 pravi: V Cirenajki so bili odbiti sunki angleških oklepnih oddelkov. Na tuniškem odseku so bile zavezniške čete. ki so jih podpirala oklepna sredstva, ustavljene in s« izgubile mnogo tovornih avtomobilov. Napad osnih sil je prinesel zasedbo važnega položaja; nekaj angleških in ameriških oklepnikov je bilo uničenih. Poleg tega je bilo ujetih 200 Mož, med temi 21 častnikov. Vkljub neugodnemu vremenu so oddelki naših bombnikov močno tolkli alžirska letališča, uničili na tleh 4 letala ter zadevali pristaniške naprave in razna skladišča. V zraku nad Cirenajko so nemški lovci zbili eno letalo. Britanska letala se vrgla številne bombe na Tripolis ter povzročila lahko škodo; med prebivalstvom je bilo 21 mrtvih in 43 ranjenih. Eng letalo, ki ga je zadela protiletalska obramba, se je zrušilo na zemljo. Novi letalski napad, ki je bil to noč izvršen na mesto Torino, ni povzročil znatne škode. En bombnik je bil zadet od topništva ter se je zrušil pri Nichelinu. Druga tri angleška letala so bila zbita v teku prejšnjega napada. Žrtve prejšnjega letalskega napada dosegajo med civilnim prebivalstvom skupno 15 mrtvih in 22 ranjenih. Tu so imena vodij posadk torpednih letal, ki so po uradnem vojnem poročilu 918 napadla ladijsko spremljavo v alžirskih vodah: kapetan Giu-lio Marini, poročnik Vezio Terzi, poročnik Fran-cesco Di Bella, poročnik Ferruccio Lo Prieno, poročnik Giuseppe Torretta, podporočnik Carlo Pfi-ster, podporočnik Antonio Virdis, podporočnik Martino Aichner in podporočnik Mario Panagini. # Operacijsko področje, 1. dec. s. Poseben dopisnik agencije Stefani javlja: Naši bombniški oddelki so prejšnjo noč napadli važne vojaške cilje v pomembnejših krajih Alžirije. Številne bombe so odlično zadele cilj in povzročile obsežna opustošenja. Hudi požari so izbruhnili v vseh teh krajih. Čeprav je bil protiletalski ogenj strahovit, vendar to naših bombnikov ni moglo ovirati pri izvajanju njihovega poslanstva in so se vsi vrnili na svoje oporišče. Hud napad italijanskih bombnikov na alžirska letališča Vojni pas, 50. novembra, s. V pretekli noči *o težki bombniki za dolge polete v zaporednih Nastopih napadli številna alžirska letališča. Zadeli so letalske postojanke Maison Blanchc pri Alžirju, Philippeville, Bougie in Bono: visoki in gosti stebri dima ter številni požari so pričali, da je bil napad, ki so ga italijanski bombniki izvedli v silnem napadalnem duhu, prav uspešni, čeprav je bilo vreme hudo neugodno in je pOlet močno oviralo. Tudi protiletalsko topništvo je izredno živahno streljalo, a ni moglo ovirati bombnikov, da ne bi prileteli nad cilje in jih zadeli. Na letališču pri Boni, ki so ga mnogi oddelki zaporedoma napadali, so bili zatrdno uničeni štirje stroji drugi p« so bili zadeti. Vsi bombniki so se v redu vrnili na odletne postojanke po odsekih na otočju, potem ko so v temni noči in nad odprtim morjem preleteli stotine kilometrov skozi viharje in obširne deževne oblake, ki so se dvigali v višino 7000 metrov. Nemške čete so povsod zajezile Sovjete Uspešni napadi v Donovem kolenu — Sovjeti izgubili 135 oklepnikov ob limonskem jezeru V vzhodnem Sredozemlju je nemški lovec na podmornice pod poveljstvom mornariškega poročnika Kleina z zaletom potopil od Angležev prevzeto prejšnjo grško podmornico »Triton« in ujel posadko. Nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih 7 angleških letal. Hitlerjev glavni stan, 1. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je, včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem Kavkazu so se ponovni sovjetski napadi zrušili s težkimi izgubami. Od 27. novembra dalje je bilo v teh obrambnih bojih uničenih 60 sovražnih oklepnikov. Lovska letala so sestrelila 15 sovjetskih letal. V Kalmiški stepi so prodrli nemški motorizirani oddelki proti sovjetskim zvezam v zaledju in so uničili skladišča ter razpršene bojne oddelke. Med Volgo in Donom so oddelki vojske v oilcem sodelovanju z močnimi letalskimi 6ilami znova odbili močne oklepne in pehotne napade. V Stalingradu 6amo krajevno bojno delovanje. Nemški protinapadi v velikem Donovem kolenu 60 bili uspešni. Letalski napadi proti železniškim napravam ob 6rednjetn Donu so 6e nadaljevali in je bilo pri tem več prevoznih vlakov težko zadetih. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča in na ozemlju ob llmenskem jezeru 60 bili zopet odbiti vsi sovjetski napadi. 135 oklepnikov je bilo uničenih. V Cirenajki so nemške in italijanske čele odbile sunke angleških oklepnikov. Letalski napadi sp bili podnevi in ponoči usmerjeni proti britanskim taboriščem in motoriziranim silam. Bojna lelala so na ozemlju Tunisa bombardirala zavezniške čete in jim povzročila znatne izgube v težkem orožju, voz:,:h ip oklepnih sredstvih. Tajnik stranke je obiskal Turin in prinesel mestu pozdrav Ducaja Torino, 1. decembra. 6. V noči na 30. november je prispel v Torino tajnik stranke, minister Vidussoni, v spremstvu podtajnika GUF-a, nar. 6V. D'Esteja. Sprejel ga je torinski zvezni tajnik. Eksc. Viteški red savojske hiše za odlična in hrabra letalska poveljnika Rini, 1. decembra, s. Kralj in Cesar je na predlog Duceja izvolil imenovati za viteza savojskega reda letalskega brigadnega generala Enrica Pezzija in polkovnika pilota Kanlelrija Cu-pinija zaradi izrednih zaslug, ki sta si jih pridobila v sedanji vojni. Brigadni general Pezzi je bil rojen leta 1897, se udeležil prejšnje svetovne vojne in potem kot podporočnik obiskal tečaj za letalsko opazovanje, pozneje je postal poročnik-opazovalec, nastopil Hitler odlikoval generala Ranckeja Hitlerjev glavni stan, 1. dec, s. Hitler je včeraj v svojem glavnem stanu sprejel poveljnika padalske brigade generala Bernharda Rancke-ja in mu podelil hrastov list k viteškemu redu železnega križa. General je Hitlerju poročal o drznem podjetju, o katerem je vrhovno poveljstvo oboroženih sil poročalo 9. novembra, ko so bili oddelki nemškega afriškega zbora pod poveljstvom generala Ranckeja naenkrat odrezani od svojih tovarišev, ker jim je vse zveze presekala motorizirana kolona angleške vojske. Po silno težkih bojih, ki so trajali več dni, se je posrečilo oddelkom generala Ranckeja priboriti si zvezo z zaščitnimi oddelki maršala Rommela in nato osvoboditi nekaj italijanskih oddelkov, ki so bili prav tako odrezani. Potem je Hitler sprejel poveljnika letalske bombniške skupine kapitana Schiveinskardta in mu podelil hrastov list k viteškemu križcu zaradi njegove zgledne hrabrosti in silne požrtvovalnosti. Churchillov radijski govor Rini, 1. decembra, s. Churchill je imel v nedelje zvečer na radiu govor, v katerem je izrazil prepričanje, da je potrebno osne sile vreči iz Afrike. Potem je slavil organizacijo izkrcevatne ekspedicije v francosko Severno Afriko in pristavil, da so podmornice Osi povzročile anglo-ameriškemu brodovju občutne izgube. Potem je na dolgo in široko napadal Italijo ter ji grozil in jo psoval. Prešel je nato na sovjetsko ofenzivo, ki je v teku, potem pa pristavil, da se ni še nič zgodilo, kar bi opravičevalo upanje, da vojska ne bo več dolgo in da Velika Britanija ne bi čakala več trpkih in krvavih let. Zaključil je svoj govor z mislijo, da se bodo sovražnosti morale končati v Evropi tedaj, ko bo bojni metež na Pacifiku dospel do svojega najvišjega vzpona. Ko se bo to zgodilo, se bodo Združeni narodi z vsemi svojimi silami vrgli na Japonsko, Angleške kršitve švicarske nevtralnosti Berlin, 1. decembra, s. V tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo, da v Švici stalne kršitve švicarske nevtralnosti, povzročene po britanskem letalstvu, še naprej beležijo na značilen način s tem, da objavljajo le redna uradna poročila. Isti krogi postavljajo vprašanje, kako dolgo bo Še mogla obstajati švicarska nevtralnost, ako bo Anglija kar naprej ostala pri tein svojem načinu in namenih in ako bo Švica še naprej beležila to dejstvo v skladu s svojimi dosedanjimi načini. svoje mesto v Tripolitaniji fn se tu odlikoval v številnih sjiopadih z uporniki in prejel za svoje junaštvo srebrno kolajno, bojni križec in številna druga odlikovanja. Nato je stopil v vrste letalstva, postal leta 1926 kapitan in še isto leto dobil vojaško pilotsko diplomo. Boril se je v Vzhodni Afriki in Španiji in prejel dve novi srebrni kolajni. V prvih mesecih sedanje vojne se je kot poveljnik bombniškega roja nad Sredozemskim morjem udeleževal številnilt bojev in je bil za svoje junaštvo ponovno odlikovan. Februarja letos je bil povišan v brigadnega generala in je prevzel poveljstvo nad italijanskim letalstvom v Rusiji. Odlikovan je bil z železnim križcem L reda. Pilot polkovnik Cupini je bil rojen leta 1904. Pilotsko diplomo je dobil leta 1927 in je takoj jiokazal izredne pilotske darove ter sodeloval pri krožnem poletu za 10. obletnico fašizma in si zaslužil hrabrostno kolajno. Leta 1937 je v družbi kapitana Paradisija zmagal na mednarodnem letalskem tekmovanju Istres—Damask—Pariz in dobil srebrno kolajno za letalske zasluge. Bil je v španski državljanski vojni kot poveljnik bornb-niških oddelkov. Za junaštvo, ki ga je pokazal v vseh nastopih, je bil fiovišan v polkovnika za-, radi vojnih zaslug in dobil srebrno hrabrostno kolajno. V tej vojni je ponovno podal dokaz o svoji pilotski spretnosti in hrabrosti, ko je na Čelu bombniških oddelkov nastopil v številnih napadalnih nastopih v krajih, ki jih je nasprotnikovo delovanje najhujše ogrožalo. Vidussoni je takoj zahteval podrobne podatke o delu, ki ga je turinski fašizem izvedel v korist žrtev sovražnih letalskih napadov. Najprej je družinam V6eh žrtev sporočil sožalje Duceja, enako pa tudi prinesel svoj pozdrav ranjencem, nakar je pohvalil trdnost in mirnost, s katero je torinsko ljudstvo odgovorilo na divje angleške napade. Tajnik stranke je dal nato točna navodila, po katerih naj se čimbolj izj>opolni obsežno delo podfiorne akcije. Medtem ko je trajal nov sovražni napad, je odšel tajnik Stranke na prefekturp, kjer je ugotovil točno delovanje organov, ki vodijo obrambo mesta in podporno akcijo za poškodovance. Ko je prenehal letalski alarm, je odlel Vidussoni skupaj z zveznim tajnikom in s člani direktorija v kraje, ki so bili prizadeti in 6e osebno zanimal za prvo pomoč. Včeraj zjutraj je Vidussoni v spremstvu funkcionarjev pregledal vse mesto in si dal poročati o obsegu škode, ki 60 jo povzročili sovražnikovi letalski napadi. Izkazal je tudi ganljivo čast truplom padlih, nato pa je odšel v mestne bolnišnice in ponesel živ pozdrav Duceja vsem ranjencem, ki so v bolniški oskrbi. Na obisku v mestnih predelih, ki so najbolj trpeli, je ugotovil prijateljsko solidarnost, 6 katero je 6tranka s svojo obsežno organizacijo izkazala s tem, da je vsem potrebnim dala svojo jromoč. Med številnimi obiski se je Vidussoni posebno razgovarjal z družinami, ki so bile prizadete in imel za slehernika besedo toplega sočutja in tolažbe. Potem je tajnik stranke prispel v Nichelino in pogledal ostanke štirimotor-nega letala, ki je bilo ponoči zbito. Popoldne je v liktorski hiši sprejel člane zveznega direktorija in torinskega fašija ter posebej pohvalil zveznega tajnika in njegove sodelavce za takojšnje delo, ki so ga člani 6tranke storili v tem posebnem trenutku. Vidussoni je jx>sebno [»udaril, da je treba v teh trdih časih iti na delo z največjo odločnostjo in biti kos vsem nalogam, ki 6e [»javljajo. Potem bo lahko potrditi dejstvo, da italijansko ljudstvo ljubi svojega glavarja Benita Mussolinija, ki je in bo poseben zgled italijanskega junaštva. bil Tajnik stranke je zaključil svoie poročilo s pozdravom, nakar so mu navzoči funkcionarii odgovorili z gromkim: »Z nami!« Nemška vojska odbija povsod sovjetske napade Sovjeti podtikajo neresnične stvari Berlin, I. decembra, s. V vojaških krogih poudarjajo, da je področje med Ropopecom in Kalininora (Iverom) posebno ugodno za nastopanje množic oklepnih sredstev. V ofenzivi, ki je bila preteklo jvoletje in je trajala 6 tednov brez slehernega končnega uspeha, si je j»sta-vil sovražnik za cilj Ržev in je na lem odseku nastopal z velikimi silami oklepnih vozil. V ofenzivi, severozahodno od Moskve so imeli Sovjeti v boju silne množice oklepnih sredstev in njihove izgube so znašale okrog 3000 oklepnikov, ki so bili večinoma izdelani v sovjetskih tovarnah. Posebno značilno je, da je le majhen odstotek vojnega gradiva, ki ga Sovjeti uporabljajo v ofenzivi na severozahodu, iz ameriških tovarn. V istih vojaških krogih zatrjujejo, da je neresnična novic-a iz Moskve, da bi se Sovjetom posrečilo prodreti v industrijsko področje Stalingrada. Prav tako je neresnično izredno sovjetsko poročilo, ki je javilo, da se je Švica ostane popolnoma nevtralna Bern, 1. decembra, s. Predsednik švicarske konfederacije Etter je na kongresu švicarske katoliške stranke izjavil: »Popolna nevtralnost mora hiti temelj švicarske politike. Ta nevtralnost pa_ mora biti korektna jn lojalna. Zato nalaga državljanom dolžnost, da so v svojih sodbah zadržani in oprezni.« med Volgo in Donom boljševikora posrečilo na eni točki uničiti nemško obrambno črto. Kolikor pa se tiče nasprotnikovih trditev glede začetka sovjetske ofenzive pri Stalingradu, pa pravijo ti krogi, da za to stvar , še ni nobenega Jiotrdila in kakor tudi ni potrdil® m novico, da bi sovjetske sile, ki bi od zunaj pritisnile, prišle v dotik s posadko v Leningradu. Helsinki, I. decembra, s. Finsko vrhovno poveljstvo poroča: Po 24 urah jx>[>olnega zatišja .|e v Karelijski ožini spet oživelo delovanje prednjih patrol. Na srednjem odseku bojišča ob reki Ainsu je sovjetski oddelek prodrl skozi finske postojanke, toda pehota je s silnim protinapadom sovražnika vrgla nazaj. Na bojišču vzhodne Karelije je prišlo do močnega strelja-f1 ja med pehotami. Na severnem odseku istega bojišč® je finska pehota odbila z usjješnimi napadi sovjetske oddelke, ki so prišli preko zaledenelega jezera. Hrastov list k viteškemu križcu Je Hitler podelil poveljniku oddelka strmoglavskih letal kapitanu Langu, ki se je izkazal v bojih na zahodu, potem na Kreti in končno v Rusiji. V nacionalistični Kitajski so slovesno proslavili drugo obletnico podpisa , skupne kitajsko-mandžurske izjave. Kitajski zunanji minister iz Nangkinga je v svojem govoru razložil pomen dogodka. Tudi predsednik kitajske vlade v Nangkingu Vančmgvaj je imel na radiu govor. Nemški lovci so nadaljevali svoje podnevne prodore proti južni angleški obali in so uspešno obstreljevali železniške naprave. Odkar je bilo 15. novembra objavljeno posebno poročilo o velikih uspehih italijanskega in nemškega letalstva ter italijanske in nemške vojne mornarice proti britansko-ameriškemu invazijskemu brodovju pred obalami severne Afrike, so se ti usjrehi še znatno povečali. Skujmo je bilo v času od 7. do 25. novembra v lukah in obalnih vodah Severne Afrike j»toplje-nih 23 trgovskih in prevoznih ladij s 6kupno 165 tisoč tonami. Nadaljnjih 11 trgovskih in prevoznih ladij s 6kupno 100.000 tonami je bilo tako težko j»škodovanih, da 60 bile j» vsej verjetnosti prav tako potopljene. 65 ladij s skupno 393.000 tonami je bilo poškodovanih, en del med njimi tako težko, da je mogoče računati, da bodo za dalj časa izločene iz bojev. Izmed vojnih ladij 6fa bili dve oklepnici in tri nosilke letal [»škodovane, med njimi ena zelo težko, 5 križark uničenih, 28 križark, rušilcev in drugih ladij za spremljavo pa [»oškodovanih. Poleg tega 60 skoraj vsakodnevni letalski napadi povzročili v pristaniških napravah severne Afrike veliko razdejanje in velike jjožare, pri čemer je “do uničenega mnogo dragocenega oskrbovalnega Nov izpopolnjen seznam vseh izgub ameriške vojne mornarice v bojih z japonsko mornarico Tokio, 1. decembra, s. Novo poročilo glavnega stana japonske mornarice je objavilo podrobnosti o obsegu izgub, ki jih je severnoameriška mornarica utrpela v treh bitkah pri Sa-lomnskem otočju. Na podlagi nejmbilnih ugotovitev obsegajo celotne ameriške izgube, sledeče: Tri oklejmice potopljene, tri jioškodovane, 4 letalonosilke potopljene, enako Število poškodovanih. 80 križark potopljenih, 5 pa poškodovanih. Iri ladje neugotovljene vrste jioškodovane 18 ali 19 rušilcev potopljenih, 12 ali 13 poškodovanih. J podmornic potopljenih, ena poškodovana V ce-loti je bilo torej potopljenih 64 aR 65' bojnih enot, 93 ali 94 pa jih je bilo poškodovanih •i , j®.u Jega j? b.ilc> potopljenih 17 prevoz-tu n ladij, 6 pa jih je bilo poškodovanih. Ugo-tovljeno je bilo, da je bilo zbitih ali sestreljenih ooO severnoameriških letal. škoda, katero je utrpela japonska mornarica je v primeri z nasprotnikovimi izgubami- 1 oklepnica potopljena, 1 poškodovana 3 letalonosilke poškodovane. 3 križarke potopljene 4 poškodovane. 6 rušilcev potopljenih, 3 poškodo-vam 1 podmornica potopljena, 1 poškodovana. so Povzete iz popolnoma točnih in ‘ ® Pretehtanih podatkov in podajajo jasno sliko o silovitosti poraza, ki so ga na morju doživele ameriške Združene di-žave. Današnji številki »Slovenskega d o m a« so priložene položnice! V ljudno prosimo vse naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužifi! Od rnl-nega plačevanja naročnine zavisi obstoj lista! — Pridobite nam novih naročnikov! Vesti 1. decembra V Lizboni so odprli umetniško italijansko foto- grafsko razstavo, katero je organiziral italijanski kulturni zavod za Portugalsko. Iz Indije poročajo o novih izgredih v [»krajinah Orisa in Bengala. Okoli HM) oseb jc bilo aretiranih v Bombaju zaradi eksplo-zije bombe pred policijskim uradom. Tudi v. Ahmedabadu so bile izvedene hišne preiskave, kjer so zaplenili mnogo orožja. V Bukarešti so odprli v prisotnosti maršala An- tonesca in članov vlade razstavo »Transni-siria«, kjer se nahaja bogata zbirka slik, listin in drugih dokazil, ki razgalja uničevalno delo boljševikov v ozemlju, ki so ga zasedli tik pred vojno. Zaradi požara v nekem nočnem loknlu v Bostonu je bilo v silni gneči do smrti poteptanih 342 oseb, ranjenih pa 214. Nemci so uvedli telefonski promet med Nemčijo in Srbijo. Nemčija je zvezana z mesti Beogradom, Pančevom, Velikim Bečkere-kom in Veliko planino. V Srbiji izgube značaj zakonitega plačilnega sredstva kovanci bivše Jugoslavije po 2, 1, 0.5o in 0.25 din, ki so izdelani iz aluminijevega brona. Ta denar bo izgubil veljaro s 1. januarjem prihodnjega leta. Da bi si Amerikanci prihranili ladijsko ionažo, bodo odslej naprej surovo kavo jircdelali v k a vm e koncentrate, živila pa bodo poši-Ijah v čezmorske dežele v koncentriranem in posušenem stanju, ker prevoz takih živil zahteva manj ladijskega prostora. V New)-orku je umrl VVilliam Parisli, ki je hit ameriški petrolejski magnat in predsednik znane družbe Standard Oil Company, Bogataša je zadela srčna kap. Domača novost v ljubljanski drami: Cvetko Golar: »Ples v Trnovem« Ljubljana, decembra. Golar je že star znanec gledališča. Toda izmed njegovih štirih iger nui je samo Vdova Rošlinka dala ime, ki bo ostalo, medtem ko so druge tri podpovprečno nelx)gljeni poskusi. Četrto Golarjevo odrsko detlo je namreč »Ples v Trnovem«, ki smo ga v soboto prvič videli v Drami. Že takoj spočetka moram povedati, da je tudi ta igra zvesto nadaljevanje Golarjevega apirnato besedilo je bil delež obeh zaljubljencev, ki ga je Selanova Metka g. Levarjeve zaradi svoje prirojene prijetnosti laže prikrila kakor njen ljubi, mladi Češnovar g. Drenovca, (zmed drugih vlog naj omenimo samo še predsednika Mladosti g.' Li-paha. ki je sicer dobro naštudiral vlogo, a škoda, da jo je nesmiselno in brez potrebe poskušal karikirati v pridigarskem tonu. Ne ogreje! Za satiro je treba globine in duhovitosti! šnortni drobiž Dunajski amaterski plavalni klub se trudi, da bi dobil na gostovanje znano svetovno rekorderko Ranghildovo. Kakor vse kaže, bo rekorderka laskavo povabilo sprejela in bo prišla plavat na Dunaj v začetku prihodujega meseca. Danska predstavnica bo gostovala po plavanju na Dunaju še v Linču, Innsbrucku in kasneje še v Mo-nakovem. To bo kar majhna turneja. November in njegova vremenska bilanca Ljubljana, 30. novembra. Andrej danes končuje mesec november in hkrati tudi vrsto onih svetnikov, ki so upoštevani pri priprostih vremenarjih, vremenskih opazovalcih in ki so važni v navadnem življenju kmetovalca. Navadno pravijo o sv. Andreju: »Vreme na Andreja, ko vince v kozarcih se smeja, tako ali onako, ostane do konca leta enako.« Letošnji november je bil, kakor vsi drugi meseci v primeri s prejšnjimi leti, zelo reven na dežju, zadnje dneve je prinesel nekaj mrh-za, ki ga zdrav človek laže prenaša, kakor pa vlago in brozgo. V novembru smo letos imeli le 9 deževnih dni, ko je padlo samo 55.7 mm, to jer razmeroma malo dežja, kajti za november je bil padavinski mesečni povprečnik preračunan na 114 mm in na povprečno 12 deževnih dni. Letos torej ta povprečnik daleč ni bil dosežen, saj so tudi ostali meseci izkazovali zelo nizke padavine pod mesečnim povprečni-kom. V 11 mesecih pa smo letos zaznamovali celotno 137 deževnih dni in 851.9 mm dežja. Včeraj je bila prva adventna nedelja. Po sobotnem milem jutru je včeraj spet pritisnil zmeren mraz, ko je bil zaznamovan jutranji minimum —5.6". Pojavila se je spet slana. Bilo je megleno in splošno prav čemerno vreme. Poleg slane je bilo na drevju tu in tam tudi ivje- In star vremenski pregovor .omenja: »Na prvo nedeljo v adventu slana in ivje, prihodnje leto bo polno sadno drivje.« November je nas drugače zadovoljil. Bil je mesec, ko so ijudje pospravili vse pozne jesenske pridelke, ko so si napravili drva in poskrbeli za žiiino zadostno zalogo stelje. Na dan sv. Andreja lahko sedaj naš kmet potegne bilanco o svojem poljskem delu. Je splošno zadovoljiva, kajti vse pridelke je kmet spravil lepo in v redu, ne da bi mu bile hujše vremenske prilike nagajale in da bi mu v jeseni povodnji pokrivale polja in travnike. Letina je bila dobra. Ponekod so pridelali nepričakovano veliko krompirja in fižola. Sadna letina je bila izborna. V vinorodnih krajih pa je vinogradniku trta rodila prav dobro kapljico. Bilanca Za 22 milijonov lir prodanih nepremičnin Ljubljana, 1. decembra. Splošen seznam o vseh zemljiškoknjižnih zadevah na ljubljanskem okrajnem sodišču podaja zanimivo sliko o raznih pogodbah glede prodaje in nakupa nepremičnin, ležečih v raznih katastrskih občinah Ljubljane, in okolice. V preteklem novembru je zemljiškoknjižni urad zaznamoval do 15 prenosov lastninske pra-\ice na razne kupce in druge prevzemnike nepremičnin. Celotna kupna vrednost teh realitet znaša 2,576.700 lir. Bile so izvedene nekatere večje kupčije nepremičnin v mestu samem. Prodani sta bili dve nepremičnini, ležeči v kat. obč. Gradiško predmestje in Ljubljana-mesto, po 400.000 liri Bruno Galle je kupit med drugimi polovico nepremičnine vlož. št. 228 k. o. Ljubljana za 400.000 lir. Dve nepremičnini pod kat. občino Petersko predmestje L del. in Spodnja Šiška pa sta bili kupljeni po 500.000 lir. Na nepremičninskem trgu je kakor druga leta proti koncu leta nastopilo zimsko mrtvilo, vendar je opažati prav mnogo ponudb, ko so na prodaj razne zemljiške parcele, hiše, oduos-no vile in mala posestva. V oktobru je bilo zaznamovanih 43 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 4,925.066 lir- V 11 mesecih letos pa je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih že 429 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 22,497.369 lir. V novembru so bile vpisane v zemljiško knjigo tudi nekatere kupne pogodbe, ki datirajo še izza leta 1939 in (940 ter iz lanskega leta. Nastale so pač prilike, da se niso mogli kupci takoj prepisati in so morali čakati, da so nastopile ugodnejše prilike in da so bile odstranjene ovire. Pri nekaterih prenosih je šlo pač za vprašanje bremen prostega prepisu prodane nepremičnine, za kar je bilo pač potrebno .dovoljenje interesiranih zavodov in oseb. ki so bili morebiti vknjiženi za razna posojila in terjatve na posestvo, h kateremu je spadala ona, kupcu prodana zemljiška parcela. Samo še štiri dni bo odprta razstava Kalin-Kregar-Omersa-Putrih v Jakopičevem paviljonu. Zadnji dan, 3. decembra or> pol 15. bo imel vodstvo po razstuvi g. ak. sl. Stane Kregar na katerega že danes opozarjamo. Morda najdete med razstavljenimi umetninami tudi kako primerno darilo za Miklavža, je torej letos zadovoljiva. In v decembru bo naš kmet mirno, preudarno snoval načrte za prihodnje leto, se pripravljal, a tudi primerno odpočil ter se posvetil knjigi, za katero je tudi na deželi postalo veliko zanimanje. Na dan sv. Andreja pa se je spet vreme naglo kar čez noč obrnilo. Zavel je jug. In jutranja temperatura se je dvignila nad ničlo, vsaj tako je pokazal toplomer pri reševalni postaji na Krekovem trgu. Je zelo južno in hkrati močno oblačno. Vsekakor je pričakovati, da pridejo dnevi z deževjem. EIAR - Radio Liubliana Torek, 1. decembra. 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 15.20 Plošče — 15.55 Operno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Morelli, sodeluje sopranistka Marija Bertozzini — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. šijanec — Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert Hau tista Arrisa Tassi-narija — 17.40 Koncert sopranistke Marije Urban — 19.50 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahika glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Tipična glasba — 21 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove — 21.50 Pisana glasba — 22 A. Nicotera: Poeovor s Slovenci — 22.10 Domovina v vojni — himne in pesmi izvajata orkester in zI>or. vodi dirigent Petrplia — 22.45 Poročila v italijanščini. S Hrvaškega Po novem voznem letalskem redu vozi potniško letalo iz Zagreba v smeri Dunaj—Berlin samo enkrat tedensko. Iz Zagreba odhaja ob torkih ob 10.50 dopoldne. S posebno zakonsko odredbo so bile na Hrvaškem ustanovljene posebne pomožne orožniške čete. Pomožni orožnik se mora pri nastopu službe obvezati, da bo najmanj leto dni ostal v kraju, kamor ga je oblast dodelila na službovanje, li pomožni orožniki nimajo pravice do pokojnine in jih lahko oblast odpusti iz službe takoj, ko smatra lo za potrebno. Od 29. nov. do 6. dec. traja v Zagrebu teden slovaške kulture. Teden je organiziralo Hrvaško slovaško kulturno društvo v Zagrebu. Hrvaška delavska zveza je začela v vseh večjih hrvaških krajih ustanavljati delavske kuhinje. V nekaterih teh kuhinj 6e hrani zelo veliko delavcev. Po vsej Bosni je pred dnevi zapadel precej debel sneg. Tako poročajo hrvaški časopisi. V Sarajevu ga je zapadlo 40 cm. Sneg in mraz je že občuten. Podružnica zagrebške nemške znanstvene akademije v Sarajevu je uvedla posebne nemške tečaje za tamkajšnje hrvaške časnikarje. Kakor vse kaže. bodo v Zagrebu v kratkem uredili poseben Meštrovičev muzej, kjer bodo shranjeni V6i odlitki, ki jih je ta veliki hrvaški umetnik, znan tudi daleč po svetu, kdaj ustvaril. Kaj bo prinesel sv. Miklavž OČKU: leno usnjeno li BRAT U nalivno neio mi n -'■ainoi'apo s risalno am m • • SESTRIC l: krasen nltn m a i spominsko tniign keiaM.i^eu ' aosvelil temu dogodku zanimive podrobnosti. Razen njega in njegovega očeta 1' ranča, ki se je nahajal ob času francoske zasedbe po inšpekcijski službi v Ljubljani, ni bil nihče od civilnega prebivalstva navzoč pri nameravani izvršitvi obsodbe z giljotino. Le komisiji, ki je pred izvršitvijo pregledala giljotino, če je v redu, je bilo to dovoljeno. Pii izvršitvj prav za prav ni bil navzoč niti krvnik: ta je prinesel sekiro, katero je predložil v pregled sodni komisiji. Takoj ko se je po Ljubljani zvedelo, da bo ufcoda giljotine zadela olvsojenca, je ljudstvo kar teklo pred sodišče. Nekateri so po tem dogodku domnevali, da so obsojencu pred strašno smrtjo pod giljotino dali kranjski sodniki strup, drugi pa so zopet domnevali, da je bil obsojenec že več dni bolan in da se je zaradi slabosti, pa tudi strahu sesedel in umri, ko je stopil pod giljotino. Kakor je bilo vedno: francoska giljotina je na kranjskem ozemlju s tem končala svoje poslanstvo, vendar pa je prispevala svojstveno epizodo v zgodovini te dežele. S S VAN DINEt J&uVftoj&u bd&aZ -niinniiiniiiH:- ^afcanife, - 31 Bil je prvi v razredu. In kako reden i je bil: niti enega predavan ju ni za-j tnudil, tako da smo danes dopoldne, ko se v šoli pri ugotavljunju števila | nuvzočnih ni oglasil. takoj pomislili, da Pa še ena stvar je, o kateri vam še nisem ničesar povedal,« je dejal in /e potegnil iz žepa košček papirja, na katerem je bil napisan tisti sloviti matematični obrazec. »Ta dokument so našli pod Spriggovim truplom.« Arnesson si je pozorno ogledoval listek. Spet škof, kakor vidim. Enak papir in enake značilnosti... Pa kje |e za vraga vendar staknil Riemnnn-Christoffelov obrazec? Vprav tega! In potem manjka tu nekaj izrazov... K, vraga, zdaj se spomnim, da sva s Sprig-gom govorila o lem obrazcu vprav snoči. Natančno se spominjam, da si ga je s svinčnikom zapisal. »Pyne je povedal, da je bil Sprigg tu na obisku v četrtek zvečer,« je pripomnil Vanče. »'Pako? V četrtek ... sa j res. Bila sta tu tudi Pardee in Drucker. Spominjam se, da smo govorili o Gaussovih koordinatah in vprav pri tej razpravi smo omenjali tudi Riemann-Christoffelov obrazec. Pardee je celo prišel na dan pri tej priliki z dulio-vito domislico, da bi bilo' morda mogoče ta obrazec uporabiti pri reševanju neke, ne vem kakšne šahovske uganke...« »Dovolite, gospod Arnesson, da vas mimogrede vprašam: ali tudi vi igrate šah?« »Nekoč sem ga, zdaj pa ne več. Lepa igra, če ne bi bili ša.his i vsi tako čudni ljudje, da jih kar ne morem razumeti.« »Sle se kdaj poglabljali v Pardee-jev gambit?« Niti jaz nisem dobro razumel, zakaj je Vanče to vprašal. Sicer pa je bilo tudi z Mar k h a mo m nekako tako kot z menoj in začel je očitno kazati st’ojo nestrpnost. »Ubogi stari Pardee!« Ob teh besedah se je Arnes.son zaničljivo nasmehnil, kakor je bila pač io njegova stara navada. »Ni slab matematik. Za ljnd-skošolekega učitelja bi bil gotovo izboren. Toda... preveč denarja ima in si je mislil, da bi bilo bolje, če bi se posvetil šahu. O njegovem slovitem gambitu sem mu že tisočkrat povedal, tla ni kaj prida. Sicer pa Pardee ni hotel tega priznati vse dotlej, dokler niso svetovni šahovski mojstri, kakor Capablanca, Vidmar in Tariakower dokazali, da sem imel prav. Posledica tega je bila. da se je temu ubogemu vragu šahovska igra zastudila ... in da si ni delal več nobenih utvar...« »Zelo zanimivo...« Vanče je pomolil Arnessonu škatlico vžigalic, da bi si pri/gdl pipo. »Potem nam povejte še tole: ali vam je znano, če je Pardee dobro poznal Sprigga.« »Mislim, da ne. Srečala sta se tu le nekajkrat, in to je bilo vse. Pardee pa zelo dobro pozna Drnckerja, h kateremu se večkrat zateče zaradi tiste svoje visoke matematike, ki jo hoče uporabljali tudi pri šahu...« »Ali vam je znano, če Paitlee pripisuje kakšen poseben pomen Rie-mann-Christoffelovemu obrazcu, o katerem ste razpravljali preteklo noč?« >Zdi se mi, dn ne. Tako daleč njegovo znanje ne sega « »Kako si razlagate, da so omenjeni obrazec našili pod Spriggovim truplom?« »Tega si res nič ne razlagnin. če bi bil obrazec napisal Sprigg lastnoročno, bi dejal, da mu je moral tisti listeK pasti iz žepa. Toda, komu je moglo biti toliko na tem, da je matematični obrazec napisal na stroj?« - Kakor vse kaže, škofu...« Arnesson si je vzel pipo iz ust. »škofu... Treba ga bo poiskati... To je človek, ki je ves poln muh in ni preveč kreposten.* »Očividno ne,« je odvrnil Vanče s pretirano brezbrižnostjo. »Ali morda slučajno veste, če so imeli pri Dillnr-dovih kakšne samokrese?« >Oh ne!« Arnesson je cmoknil z jezikom, očitno zadovoljen. »Kolikor vem, piha veter od druge strani... Ne bi vam hotel lagati, a res mi ni znano, da bi imeli pri hiši takšno orožje. Nobenega samokresa, nobenih zazidanih vrat ali kakšnili skrivnih stopnic, ničesar taksnega, tla človek ne bi mogel takoj opaziti. »škoda... res škoda!« je vzdihnil Vanče. »Jaz pa sem imel pripravljeno tako le|K> razlago...« Tedaj je prišla iz zgornjega nadstropja Bella Dillardova. Tiho se je postavila k vratom ?e pravočasno, da je lahko slišala Vancejevo vprašanje in Arnessonijv odgovor. ■»Sigurd,« je spregovorila, »pri hiš’ imamo vendar dva samokresa. Se n-lfc več ne spominiaš tiste stare pištole, s katero sem se zunaj na deželi učila streljati v tarčo?« >Eh, saj res. čisto sem pozabil. Mislil sem, da si jo že davno vrgla proč.« »Ali lahko zvemo, kje sta zdaj tista dva samokresa?« je» vljudno vprašal Vanče. »Spodaj v dvorani za sestanke, v omari, kjer so spravljene potrebščine...« »Ali hočete biti tako ljubeznjiv;> gospodična Uillard.« je pro»i! Vanče in pri tem že vstal, »in mi točno pokažete. kam ste ju dali? Izreuuo We zauimu.« f ^ ^ f, l e . WK=X ■■■■■■■ ^ '■■■.<' I- Ljubljana Stari cerkovnik je nato želel vsem lahko noč in odšel: župnik pa je svoji‘'sestri naročil večerjo za oba, zanj in pastirčka. , Po večerji je stari župnik sedel v naslonjač m tedaj nm je pastirček pravil o planinski paši v frati, o sanjah, o zgubjenih ovcah ter o trnjevi pcnti, ki da peije gor v nebesa ... Hodil da je zelo dolgo, prišel do cerkvice in da sedaj ne zna več doniov in da želi ostati blizu cerkve. Župnik je odločil, da ostane pastirček pri njeni tako dolgo, dokler se ne bo zvedelo, čigav in odkod je. In tako je pastirček ostal v župnišču pri planinskem 'župniku in njegovi sestri, ki je zanj zelo lepo skrbela. Rokodelski oder: »Višarska polena« V nedel jo. 29. nov. so igrali tukaj lepo dra-Ino »Višarska polena«. Igra obsega 4 dejanja. 1 ri j c napisal po svoji povesti z istim naslovom pisatelj Narte Velikonja sam. četrto'pa je dodal in adaptiral ostalim g. Pirnat, tako da tvorijo eno!o. Isfro je izšla v obliki povesti v Slovenskih yeternih Moj) družbe. Tako je tudi naša povest }n po njej prirejena igra veeerniška, t. j. po-'jiiflno poučna. Kaže nam — kakor vse povesti te vište življenjski nauk. življenjsko misel na do-Kodkih in osebah. Taka je vsebinska snov in miselno jedro Višurskih polen. — Na kmečkem domu gos poti in j i in gospodari mlada vdoVa Franca s |>omo5jo hlapca Tineta. In prhv ta Tine ima na vesti smrt gospodarjevo, kar spoznamo iz ponovnih pozivov njegovega očeta, ki edini ve o zločinu, naj se Tine spokori in da zadoščenje za greh. Franco, ki potrebuie na posestvu tudi gospodarja, zasnubi Tine. Kmalu bo Rospodar na kmetiji, kjer je bil doslej hlapec. ‘Vav tedaj pa mora Tine v družbi z dvema dril-ffirna z vozom v gozd po hlode; pri tem se nju Pripeti nesreča. Naložen voz se z^rne in ga prt-toko, da ga smriiionjevarno poškoduje. Takega prineso v, Mokpfjevo hišo v sobo, kjer se odigra zadnje dejanje. Približa se Tinetov oče, ki razodene navzočim, tla je Tine njegov sin. Ta da je ostal sam, ker je on zapustil njegovo mater — svojo nevesto. Tine pa umirajoč izpove; da je on sam usmrtil Franckinega moža. Veš prizor izzveni v misli, da hoče človeška pregreha, kakršna teži Tineta zaradi umora in njegovega očeta zaradi brezvestnega »ravnanja z nevesto, zadoščenja in da sledi krivdi kazen. Zato pozove Tinetov oče ob sinovi smrti navzoče, naj gredo zaradi zadoščenja na božjo pot na Višarje in neso tja višarska polena.< Kot ljudska in poučna igra je tlelo izvrstno. Obenem pa lepo slika v ozadju preprosto kmečko življenje, ki kaže skrbi in trdo delo slovenskega kmeta na njegovem zemljišču. Tudi le-to naj spoznava gledališko občinstvo! Naš dom je mesto in selo, oboje nam je nadvse drago! Tgranje je bilo vobče prav dobro. Podajanje je šlo gladko zlasti starčkom (g. Čehuti, Pirnatu). V ospredju zanimanja sta bila Franca in line. Obema sta se vlogi posrečili, ker sta kazala v besedi in gesti umevanje težkih življenjskih dogodkov in doživetij. Sploh pa je podajanje kmetskih oseb za na.šp igralce manj gibčno kakor igranje vlog iz meščanskega življenja. Igrokaz je bil prav dobro.obiskan. Gledalci so z zanimanjem sledili tragičnim dogodkom v kmetovem življenju. Igro bodo ponovili prihodnjo nedeljo. Dr. Gr. Junaški odpor vaške straže v Korinju Šest kmečkih fantov odbilo napad dveh partizanskih bataljonov Kompolje, 80. novembra. »Slavna partizanska dobrepoljska republika« se ruši. »Osvobojeno« partizansko ozemlje se je že omejilo na temne kočevske gozdove in le tu in tam se pojavi še kakšna sestradana druhal, ki prihaja od časa do časa pod varstvom teme v osamljene vasi ter tu krade, ropa in ubija. Tako se je tudi 28. novembra ob 9 zvečer prikradla partizanska tolpa v osamljeno vas Ko-linj v Silili krajini. Gotovo je. da jim je kak skriti partizanski ovaduh sporočil, da je v tamos-nji šoli stalna vaška straža. Prišli so v izredno velikem številu z namenom, da fante pokoljejo. Kot krvoločne hijene so se od vseh sirani naenkrat začeli plaziti proti šoli, da bi tam z nenadnim napadom presenetili naše fante in izvršili svoje zločinsko dejanje. Budno oko stražarja je takoj zapazilo prihajujočo nevarnost in takoj je stražar obvestil še pet svojih tovarišev, ki so bili v šoli. Začel se je strašen boj. Na eni strani šest fantov vaške straže, na drugi strani pa dva bataljona krvoločnih partizanskih zločincev. Povelj- nik partizanov je divje zakričal hura in juriš, partizanske strojnice so od vseh strani regljale proti fantom, ki so ves napad z najveejo hladnokrvnostjo sprejeli in mirno kot junaki, ki se l>ore za svoje domove, odgovarjali s puškami divjemu partizanskemu streljanju. Cele^ tri ur.e je trajala borba in ves ta čas so vaščani pričakovali, kakšen bo izid borbe. Vsi so bili prepričani, da niti eden od fantov ne bo ostal živ. Toda fantje, v svesti si, kaj pomeni njihova borba proti največjim zločincem slovenskega naroda, so stali trdni kot skala vsak na svojem mestu in branili sebe in svojo vas pred partizansko zverjadjo. Vedno hujše je postajalo vpitje na partizanski strani. Eni so kiicali na pomoč, drugi so preklinjali, tretji silili tovariše v napad, četrti jokali in se valjali po svoji krvi po tleh. Od vseh strani so obmetavali šolo z ročnimi bombami in res se je enemu partizanu posrečilo, da je vrgel bombo skozi okno v sobo, kjer so se branili fantje. Trije od fantov so dobili ob eksploziji bombe lažje poškodbe, toda vse to jih ni prav nič razburilo, ampak so se še z večjim ognjem postavili v obrambo napadajočim partizanom. Malo pred polnočjo so partizani obupali in se s svojimi mrtveci in ranjenci pognali v divji beg v ambruške gozdove. Vsi v strahu so'prihiteli ljudje v šolo, prepričani, da svojih odličnih borcev ne bodo našli živili. Ranjencem so takoj nudili pomoč, vsem fantom pa se zahvaljevali, da so rešili vas pred nameravanim nasiljem. Partizanskega nasilja bo kmalu konec, kajti njihove akcije obstoje danes samo še v ropanju in klanju poštenih slovenskih ljudi. In prav to njihovo početje je znamenje, da so oni že zdavnaj obupali nad vsem tem, kar njihovi politični komisarji in poveljniki iz dneva v dan pripovedujejo. Danes dežela dobro ve, s kom ima opravka, ko zagleda partizansko tolpo, zato ni čuda, da se je vse pošteno slovensko ljudstvo združilo v močilo fronto, da prežene partizansko golazen s slovenske zemlje. Dobi se še tu in tam kak prihuljeni partizanski somišljenik, ki je seveda sveto prepričan, da ni na svetu očesa, ki ne bi tudi v njegovo dušo videlo. Toda vrli dobrepoljski fantje, ki obvladajo v svojih akcijah domala vso Suho krajino, dobe vsak dan po kakšnih skrivališčih te potuhnjene partizančke in čistijo glave partizanskega duha. Prav tj fantje so nam sveto poroštvo, da v naši zemlji nikdar ne bo zavladal zločinski komuiiizpm, čeprav so si sedaj partizani s svojih partizanskih čepic iztrgali sovjetsko zvezdo in sedaj na vsa usta govore, da ščitijo samo slovenske koristi. Danes dobro poznamo te lisjake in ni>i eden od njih ne bo ušel naši trdi pestil S štaierskeca Novi grobovi. V Mariboru je umrl 70-letni železniški namešečnec v pokoju Janez Oržina. V Št. liju v Slovenskih goricah je umrl trgovec in s Kočevskega. V Slatini-Radeneih je umrla trgovka in posestnica Eleonora Jurjovič, rojena Leskovarjeva, v Makolah pa gostilničarka in posestnica Marija Juršičeva. V mariborski okolici je umrla 82-letna Frančiška Miklova, v Mariboru pa 78-letna staroupokojenka Neža Mohnova. — Na vzhodni fronti je padel planinski lovec Jožef "Riithel, kočevski naseljenec iz Artič pri Brežicah. Dve smrtni obsodbi v Gradcu. Kakor smo svoj čas poročali, so letos avgusta našli v neki podstrešni sobici v Gradcu brivskega pomočnika Janeza Fronta s Poleele na Spodnjem Sta* jerskem umbrjenega. Stanovanje je bilo izropano, izginila je gotovina in obleka, truplo pa skrito v lesenem kovčegu. Zločina sta bila osumljena 21 letni Franc Koren, po rodu s Kočevskega, in 21 letni Pavel Žbogar, po rodu s Spod- iintfftar Lekarne. Nočno službo imajo ‘lekarne: Dr, Kmet, Bleiweisova e. 45; mr. 1 rnkoezy, ded., Mestni trg 4. in mr. Ustar, Šelenburgova ulica štev. 7. Torek, 1. decembra: Eligij, škof; Natalija* 6veta žena; Nahum, prerok; Kandida, mučenica; Ansam, mučenec. V Tavčarjevi ulici Vam nudi trgovina »CICIBAN« pestro izbiro igrač in daril. Na oglede Vas vljudno vabi A. Engelman. »Sindikat mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani sporoča po nalogu Visokega komisariata ceuj. občinstvu, da bodo prodajali v Ljubljani v sredo, dne 2. decembra mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam, odn. krvavic na osebo. Davščina na nezazidane parcele v Ljubljani. Posestnike, ki so prejeli zavrnjeno odločbo na vloženo prošnjo in proti temu niso vložili v določenem roku pritožbe, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov, da se takoj oglase dopoldne v društveni pisarni. III. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v ponedeljek, 7. decembra, ima izTedno skrbno sestavljen spored. Najprej* se bo izvajala Rossinijeva predigra k operi fankred. Nato je na sporedu Griegov slavni Koncert za klavir in orkester. Klavirski part bo izvajal naš najodličnejši pianist prof. Anton Trost, ki bo sodeloval pri tem koncertu iz posebne naklonjenosti. Vsak njegov koncertni nastop je praznik v našem koncertnem življenju in prepričani smo, da ho tudi to njegovo sodelovanje vzbudilo največje zanimanje pa tudi zadovoljstvo pri koncertnem občinstvu. Po Griego-vem Koncertu se bo po daljšem presledku izvajal Lajovčev Andante za veliki orkester in nato Dvorakova simfonična pesnitev Divja žena. Koncert bo vodil Drago Mario šijanee. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. r h*bl pnnsko glettoliSče DRAMA: Torek. 1. decembra ob 16.30; »Šestero oseb išče avtorja«. Red B. Sreda. 2. decembra ob 16.30: »Gradbenik Solnes«. Red Sreda. Četrtek. 3, decembra ob 16: Hamlet« Red A. Petek 4. decembra: Zaprto (generalka). OPERA. Torek, 1. decembra: Zaprto. Sreda, 2. decembra ob 16. uri: »Travi« tu.« Izven. Četrtek, 3. decembra ob 16. uri: »Slepa miš.« Red Četrtek. Petek, 4. decembra ob 15. uri. »Slepa miš.« Izven. ROKODELSKI ODER. Sobota: Miklavžev večer. Ob 4 popoldne. Nedelja ob pol 5 sRoksi«. Torek ob pol 5; »Višarska polena«. Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. Kakor vsako leto, bo tudi to pot prišel sveti Miklavž s svojim spremstvom na Rokodelski oder, da obišče in obdaruje' svoje drage malčke. Pred prihodom bo otroška igrica z glasbo in rajanjem. Darila se sprejemajo y. društveni pisarni v petek od pol 3—6 in v soboto od 0 dalje do Miklavževega prihoda. njega Štajerskega, oba pa pristojna na Hrvat-sko. Janez Front je namreč stanoval s Pavlom Žbogarjem, ki je po zločinu pobegnil s svojim paidnšem Korenom, vendar so ju v Inomostu izsledili. Zdaj sta bila pred posebnim sodiščem v Gradcu oba obsojena na smrt. Ljudsko vseučilišče v Celju prične 1. decembra zvečer novo sezono. V veliki dvorani okrožne hiše bo predaval dr. Wrage iz Berlina o pestri Španiji. S pomočjo filma bo prikazal deželo in ljudi ter šege in običaje v Španiji. Dne 11. decembra bo predaval dr. Karel Schalbefger o razliki med narodnim socializmom in boljlevizmom. Tri dni nato bo mladini predaval podčastnik Valdez o svojih doživljajih v mrazu na fronti. Zlata poroka v Studencih. V krogu svojih otrok in vnukov sta te dni praznovala zlato poroko Anton in Katarina Maček v Studencih pri Mariboru. Preseljenci ptujskega okraja so te dni kot >rvi na Spodnjem Štajerskem prejeli zadevne istine. V ta namen je bil sklican svečan zbor vseh naseljencev ptujskega okraja. Zbrali so se v Ptuju. Zastopnik državnega komisarja za učvmanje nemštva, glavni napadalni vodja SS Schallermaver je pozdravil naseljence, nakar jih je zaprisegel. Nato je izpregovoril buko-vinski rojak Becker. Pi DVE SIROTI Zgoraj pa je bila Luiza, ki je bila na koncu svojih moči zavoljo strašnih do-■živl^ajev in zaradi svoje telesne šibkosti. .Madenič je etienil glavo med dlani in .začel premišljevati ;n tuhtati, da bi našel pnmerno sredstvo in revici p jTPgai. Odkrito se proti svoji maieri 'n brat i ii mogel postaviti, zato pa 6e bo ireba boriti z njima zvijačno. Da, tako bi se dalo zmagati, tako braniti ubogo slepo deklico, če bi le megel za hip zbrati nekaj pogiinia .. Ta mise! je priigrala na njegove U6tne bežen nasmešek, ki pa je takoj izginil. Z.yle-, dal je 6vojo mater, ki se je dvigni!« 6 slainujače. Frochardova je imela v teh kratkih minutah spanja zelo težke sanje. Sanjalo 6e ji je, da hoče Peter rešiti deklico m pod vtisom teh sanj 6e je dvignila, 6e približala 6inu, mu pokazala zobe in mu pod no6 pomolila pest, kakor bi ga hotela takoj udariti. Potem pa jo je popadla neka druga inisel in se obrnila na stopnice, ki so vodile v izbo Stopala je naprej po stopnicah, ne da bi poslušala Petra, ki je dejal, da nima nobenega smisla sedaj buditi 6lepo deklico. Čim je stopila v izbo, je starka stopila proti ostrešju, ki je bilo že itak del- no razkrito in je snela novo opeko. Tako je naredila odprtino za mrzli zrak, ki je takoj upihnil leščerbo. Klecajoč se je nato približala ležišču, na katerem je bila zleknjena Luiza v omedlevici. | »Ti, zguba, zbudi 6e! Kdor ni delal, naj tu^li ne spi...« Deklica pa je ostala še vedno negibna. 1 Beračica jo je surovo zgrabila za roko in jo stresla, pa tudi ta način ni rodil nobenega uspeha. 1 Kazalo je kakor da so alkoholni duhovi že izpuhteli iz zmedene glave stare Frochardove, kajti takoj nato je prebledela in se pripognila, da bi boljše videla slepo deklico. »Kaj je umrla?« Potem pa se je dvignila in komaj zadržala vzdih radosti. Živa je, pa le nezavestna! Z režečim glasom je poklicala sina, ki je ostal zunaj, in mu ukazala, naj prinese steklenico žganja. Ko je stopil v shrambo, je Peter s 6trahom v srcu zagjedal bledo dekličino obličje in vodene oči in takoj razumel, da je deklica izgubila zavest. Frochardova pa je brez vsakršnih ozirov dvignila Luizino glavo in ji med ustne vtaknila grlo steklenice. Žgana pijača je takoj zdramila nezavestno dekli- co. Zakašljala je in vzdihnila, potem pa začela jokati in klicati svojo, sestro. »Kar kliči, kliči, draga moja, saj te nihče ne diši! Ko se boš premislila in se odločila, da boš_ prosjačila in pela, potem šele smeš upati, da boš našla svojo sestro.’.. Poprej pa ne! Lakota te bo pokončala!* »Nočem prositi miloščino... nočem se tako globoko ponižati'.« »Ponižati se? ponižati se.'..? Jaz da se ponižujem? Sedaj ti bom pa pokazala! Pretoplo ti je, draga moja.« Peter, ki je obstal pri vratih, je prebledel, ko je videl, kako je starka s tresočimi 6e rokami začela trgati obleko z deklice. sKaj pa zijaš tukaj, izvržek...? Ali ne veš, da se ne spodobi, da bi bil moški zraven, kadar 6e dekle slači! Hajdi ven, pokveka!« Ko slepa deklica ni imela na 6ebi nič drugega več kakor srajco in spodnje hla-čice, ki 60 ji 6egale le do kolen, je starka šele odjenjala. Luiza 6i je gola prsa pokrila z rokama, ker jo je začel stresati pih, ki je prihajal skozi odprtino na strehi. »Tako, sedaj imaš, draga lepotica! Ako te bo prijelo veselje do petja, vedi. da sem jaz spodaj v sobi na toplem. Na svidenje, pa ne muči se preveč, kajti jaz sem zelo potrpežljiva.« Ubožica je že drugič slišala, kako se je ključ obračal v ključavnici. Mraz ji je rezal žile in ji jemal sapo. Mislila je, da ji je odbiU zadnja ura in obrnila 6e je na Boga z zadnjo prošnjo. Spodaj pa je Frochardova do dna izpraznila steklenico. Po starem običaju je ubogemu &epavcu zaigrala prizor 6Voje popolne pijanosti. Toda tokrat Peter ni bil zmeden, temveč je čakal na zadnjo 6topnjo te pijanosti, kajti čim bo starka pijana zaspala, bo zanj nastopil ča6, da bo lahko kaj ukrenil v dekletovo korist. Toda trenutka poguma, ki bi povzročil, da bi pozabil na svoje podrejeno razmerje in na ves strah pred kaznijo in potem skočil po stopnicah, vdrl- skozi vrata v izbo in dvignil na roko Luizo in pobegnil z njo . tistega trenutka ni hotelo biti od nikoder. Nesrečni mladenič je obsede' na prvi stopnici in začel zdihovati in jadikovati kot dete, med tein pa so mu iz oči padale debele solze. Prebudilo se je jutro in Frochardova je vstala in že kričala, kakor je bila njena navada. Ko je preklela vse meščane in policijo, je planila po stopnicah in se ustavila pred vrati izbe. Luiza, ki vso noč ni zatisnila očesa, je zaslišala njeno hojo in jo je s strahom pričakovala, toda starka ni vstopila. »Torej, princeska, ste lačni? Ali bi radi, da bi vas počastil strežnik s kruhom in maslom? Boste peli?« Luiza je sklenila roki na prsi, obrnila oiji proti nebu in prosila Boga, da bi ji dal moč, da bi 6e upirala. »Oh, ne bo6te odgovorili? Dobro! Pustila te bom, vrnila 6e bom pa šele zvečer in H mi boš potem pripovedovala. Uko ie minil dan.« Sirota je slišala, kako 60 škripale stopnice pod težo starke, ki se ie odda- Ijevala, potem pa je slišala, kiko se je začela dreti na 6ina. »Na noge. izvržek, kaj bi samo spal! Danes boš moral delati za dva, kajti slavček še noče peti.« Nastopil je molk, potem pa je 6lišala s ceste šepavčevo vpitje, odločno in krepko kričanje, ki je šlo na živce celo 6tarki. »Čemu kričiš tako? Ali bi rad prebudil celo sv. Medarda v njegovem gnezdecu na cesti Mouffetard?« Toda Peter se ni dal zmotiti, temveč je ponovil svoje vpitje še z večjo silo kot prvič. »Brusim nože, škarje...« Luiza, ki je zleknjena ležala na blazini, jc slišala ta klic in zdelo se ji je, da se je upanje v njej znova prebudilo, kajti uverjena je bila, aa bo revež že poskušal priti ji na [»moč. Odzvonilo je poldne, ko se je Frochardova s svojim kerubom srečala pred vrati bara sTorej, mama, kako je kaj 6 tisto smrkljo?« »Slabo, noče delati.« * »Treba jo bo postaviti na cesto. Ne vidim rad ust, ki jedo le zastonjkarski kruh.« »Nak, ne bom je vrgla ven, mora od-jenjati! Za začetek, ker me ni hotela ubogati, 6em jo pustila doma brez jedi, in videl boš, da bo zvečer že manj uporna.« »Prav imate, mati! Dajte mi ključe sobe in etopi! bom tja pogledat, kako je i njeno upornostjo, železo je treba kovati, dokler je še vroče.« Po tem d< šla. ogovoru sta se bednika raz- /Y\/WI HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V K TOL' J-JAf Neobljudena Avstralija Armada prihaja Sydney (Avstralija 2e tednein sem ne govore v Sydneyu o ničemer drugem kakor o obisku amerikanske vojne mornarice. Slovesno pričakovanje je zasenčila samo novica, da je odplulo v Melbourne trideset ladij vojne mornarice, v Sydney pa samo trinajst. Kljub temu pa so bile med temi trinajstimi ladjami tri prave bojne ladje in vsaka od teh treh bojnih ladij je imela na krovu pravega admirala. Na vseh hišah so visele zastave in 13. julij je postni narodni praznik. Za svoj del gledam mnogo rajše majhen tovorni parnik kakor-pa veliko bojno ladjo. Toda to je stvar okusa. Ker pa imajo prebivalci v Sydneyu drugačen okus, kakor ga imam jaz, tudi jaz nisem hotel ostati doma. Moj prijatelj (ki je, kakor vsi Avstralci, bolj gostoljuben kakor kak Karl Mayev a paški poglavar), mi je preskrbel povabilo na neko zasebno jadrnico. To gotovo ni lahko dosegel, ker je bil lastnik te jadrnice malo pred tem moj soigralec pri bredgeju; kdor pa je bil enkrat pri bridgeju moj soigralec in je zaradi mene izgubil igro, pri kateri je imel vse izglede, da jo dobi, me ne ljubi več tako, kakor zaslužim. Toda kljub temu sem bil povabljen na jadrnico. Jadrnica je bila krasna, dolga je bila 50 čevljev in je imela veliko Število jader. Na jadrnico nas je bilo povabljenih osem; sedeli smo udobno in smo se veselili vsake prenapolnjene pristaniške ladjice, ki je vozila mimo nas. Prav M prav bi nas moralo biti deset, toda neka zakonska dvojica, ki bi morala prinesti s seboj žemlje, ni prišla do našega odhoda. Končno smo se odpeljali sami in smo se tolažili s šunko brez žemelj. Bilo je krasno jutro, sicer mrzlo, toda sončno. Pisano pristanišče je bilo čisto penasto, kakor bi se hotelo v naglici še obriti, »pride bojna ladja »Kalifornija« in tej bodo sledile ostale ladje v| razdalji tisoč jardov.« »Zakaj prav za prav prihajajo Amerikanci sem?« je vprašalo mlado naivno dekle, ki se je trudilo s palačinko. je to prijateljska država, in ker so našega rodu,« ji odgovoril oče. To bi lahko brala v pozivu «Anglosaške Unije».« »Ali ue mislite,« sem, upadel v besedo, »da bi to utegnili biti preje politični razlogi? Mogoče hoče Amerika pokazati svojo pripravljenost, da bi branila vašo celino pred japonskim napadom.« »Ne,« je vztrajal stari gospod, »to je gotovo samo zaradi anglosaksonskega prijateljstva. Mi govorimo vendar isti jezik...« »ftadoveden sem,« ga je prekinil nek mlad farmar, »ali bomo mogli mi razumeti yankeeje in oni nas. Mi govorimo avstralsko in oni amerikansko; oboje je sicer res »angleščina«, toda je kljub temu nekaj drugega.« . To je imel gotovo prav. Priporočil sem izdajo tisoč avstralskih besed, kjer naj bi bilo pojasnjeno, da se »cakes« izgovarja »kajkg« in »yes« — »jej«. Moje nadaljnje razglabljanje je z začudenim krikom prekinil ladijski fant. V daljavi ob vhodu v pristanišče je opazil ogromno dim puhajočo gmoto, okoli katere so krožila letala. Zares, prihajala je »Kalifornija«! Pol ure prekmalu! »Vraga, približajmo se!« smo prigovarjali lastniku ladjice. »Poskusil bom,« je godrnjal, »čeprav smemo voziti samo vzdolž obale; sredina pristanišča je danes zaprta.« Naravnal je več jader. Vozil smo s hitrostjo dobrih dvanajstih vozlov in morje je pljuskalo preko krova. »Nič ne škodi,« je pripomnil naš gostitelj in njegov glas je bilo približno edino, kar je bilo na krovu suho. »Ne škodi nič,« smo odgovarjali kakor odmei »Tut — tut — tut!« je nenadoma zatulilo. Za nami je drvel motorni čoln z avstralsko zastavo na krnu. »Prekleto! Policija!« je klel lastnik ladje. »In vozimo v prepovedanih vodah! To bo stalo najmanj dvanajst funtov, ali štiri dni zapora. Jim! napni vsa jadra, ki še niso napeta!« Ladijski fant, sicer vzorno len pobič, je postal uren kakor pod- lasica. Uiti policiji, razveseli tudi v Avstraliji vsakega. »Za nami ostajajo!« je vriskal. »Ne bodo nas dobili, gotovo ne!« Sedaj smo vozili s hitrostjo štirinajstih vozlov in valovi so nas lepo in pravilno zalivali. Nisem mislil, da je sploh mogoče jadrati hitro, razen v filmu. Leteli smo vzdolž nekega majhnega sklanatega otoka in vzdolž dolgih sipin Jadrnica je ležala v vodi poševno in ostro rezala valove. Ko smo bili na vrhu vala, smo videli ogromno železno gmoto »Kalifornije« z njenima dvema stolpoma. Enkrat smo vendar lahko videli, kako je prava vojna ladja izstrelila, da izstrelila, letalo s svojega krova. Vožnja z jadrnico je bila divja; bila bi krasna, ko bi imelo morje, ki nas je zalivalo, več stopinj Celzija kakor samo osem. Bila je vražje divja vožnja! Iz obale so stotisoči prebivalcev Sydneya kričali svoj »dobrodošli!«. Ladijske sirene so tulile in letala so brnela nad našimi glavami. Iz vsega hrupa,pa je bilo razločno slišati »tut — tut — tut! motornega čolna, ki nas je še vedno zasledoval. V desetih minutah smo dosegli pristaniški vhod in smo prišli čisto blizu Kalifornije. V tem trenutku je nekaj za nami kratko in ostro počilo. »Capini!« je godrnjal farmer, »streljajo na nas«. »Ne, niso streljali na 'nas, toda veliko jadro za nami je počilo. Slišali smo, kako je kričal na nas krmar iz stolpa »Kalifornije« nekaj, kar za nas ni bilo razvesljivo in nekaj, česar sploh ne bi smel kričati. (Na krovu smo imeli dame.) Nato je »Kalifornija ( zavozila tako blizu mimo nas, da smo pod dolgo vrsto helih čepic lahko videli obraz vsakega posameznega jankee-momarja«, ki je stal na palubi ob ograji. »Yankee-kuharji,« je mrmral oče mladega naivnega dekleta. Zdelo se mi je, da je njegov čut za anglosaksonsko enotnost precej trpel zaradi moi-ske vode. Končno je za nami pripuhal tudi motorni čoln in se pri nas ustavil. Iz kajute tega motornega čolna smo slišali nežen, očitajoč ženski glas: »Zakaj neprestano bežite pred nami? S seboj nosimo vendar žemljet< preden pridejo gosti. Vlekel je namreč 03ter vzhodnik. »Točno ob 9 in 15« je predaval lastnik ladjice ob krmilu, Za Ljudsko tiskarno » Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: Ini Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« ob sečno naročnina 11 Ib, ta inozemstvo 15 ib - Uredništvo: Kopitarjevo nlicn 6/U1 - Uprava: Kopitarjevo nlica 6, Ljubljana - Telefon štev. it 40-01 do 404» - Podruinlea. Novo mest Stari cesarski Rim še od druge strani Po soglasnem mnenju zgodovinarjev je imel najmanj milijon ljudi, stanovanjsko vprašanje pa je delalo hude preglavice Cesarksi Rim, zlasti če upoštevamo, da je od tedaj poteklo že skoro dva tisoč let, je bil nenavadno gosto naseljen. Koliko ljudi je imel. o tem je sodba raznih zgodovinarjev precej različna, vendar pa so si vsi edini vsaj v toliko, da je Rim v dobi rimskih cesarjev štel najmanj milijon ljudi. Mesto na 2000 ha zemljišča Prostor, ki je na njem stal tedanji Rim, je meril dva tisoč hektarjev, a mnogo so ga zavzemali bregovi reke Tibere in njene bližnje okolice, ki je bila skoro vsa precej divje zaraščena, poleg tega pa je bilo v tedanjem Rimu še okrog štirideset parkov in večjih vrtov, ki so med drugim krasili zlasti enega izmed sedmerih gričev, ki je bilo »večno mesto« na njih zgrajeno, Eskvilin. Grič Palatin je bil skoro ves namenjen za cesarjevo bivališče, na tako imenovanem »Čampu« Martius« pa so prostor kakšnih 200 hektarjev zavzemala svetišča/gledališča, amfiteatri, žrtveniki, grobišča in drugo. Za stanovanjske hiše malo prostora Prostor za ljudske stanovanjske hiše je bil torej zelo omejen z ozirom na veliko število prebivalstva. Zato ga je bilo pač treba čim temeljiteje izkoristiti. Ljudska stanovanja in hiše v starodavnem cesarskem Rimu niso kar nič podobna tistim v liercutaneu ali v Pompejih pod Vezuvom, ali pa recuna v Livijini hiši na Palatin u. kdor m uit res migat, si ni mogel privoščili stanovanja v blestečih in uadvse razkošn okrašenih in opremljenih palačah, kakršnih je bilo v tedanjem Rimu zelo veliko. Pa ne samo to, da ni imel možnosti bivati v takšnih razkošnih palačah, temveč tudi v enonadstropnih hišah zanj skoro ni bilo prostora, ker je imel premalo pod palcem. Stanovanjsko vprašanje so tedaj reševati že skoro prav na isti način, kakor ga rešujejo uanes po velikih mesuh, kjer je treba upoštevati, (la ni vedno na razpolago dovolj stav onega sveta /m nove zgradt?e, oziroma, kjer takšnega nezazidanega sveta že skoto nikjer več ni. Rim v doUi Cicerona je lakorekoč že silil v zrak, če se tako izrazimo, zakaj na širino se že ni mogel več tako raztegovati kakor v prejoijih stoletjih. Zidali so tedaj že hiše s številnimi nadstropji tako, da so bile visoke tildi že do sedemdeset čevljev, ali po naše kakšnih dvajset metrov. Razumljivo je, da so bile razmeroma ozke ulice med hišami precej temne. L>a bi to nevšečnost vsaj omejili, so v dobi cesarja Trajana izdali posebne zakonske določbe, po katerih ni smel v bodoče nihče več gra^ eliti hiše, ki bi bila višja kakor osemnajst metrov. Velike skupne stanovanjske hiše so zavzemale kar cele mestne okraje, njihovi lastniki pa so bili rimski bogataši. Ker pa je bila že tedaj precejšnja stiska za stanovanja so si ljudje pomagali še na ta način, da so najemniki dajali del svojega stanovanj v podnajem drugim, kar je bilo še zlasti potrebno, ker je število rimskega prebivalstva hitro naraščalo. Torej so že v tedanjem Rimu ravnali pruv tako, kakor se dogaja po mestih še danes Na ulicah med temi velikimi stanovanjskimi hišami je bilo spričo velikega števila tedanjega rimskega prebivalstva vedno polno ljudi. Treba je bilo zato tudi poskrbeti, da ne bi ti ljudje preveč ovirali prometa, oziroma n-"robe, da ne bi prevelik promet preveč motil pešcev po ulicah in da se ne bi dogajale prepogosto prometne nesreče. Že tedaj je bil uveljavljen poseben red po prometnih cestah Te določbe med drugim tudi niso dovoljevale, da bi po nekaterih najprometnejših ulicah podnevi vozili kakršni koli vozovi, pač pa je bila vožnja tod dovoljena le ponoči, ko ni bilo ljudi po cestah. Čisto drugačne kakor te velike stanovanjske hiše, pa so bile veličastne in bogato urejene palače. Knezi in drugi veljaki, ki so uživali kaj več ugleda, niso imeli radi opravka s preprostim iljodstvom, s plebejci. Slavni Pom-pej je imel svojo palačo v carenskem mestnem okraju. Med vsemi patriciji najbolj prevejani Julij Cezar je prej, preden se je iz političnih in ! verskih razlogov preselil, imel svoje stanovanje 1 celo v predmestju. Pozneje si je Mecenas zgradil svojo hišo na najbolj zoprnem kraju na Es k vili n u. Velike tedanje rimske stanovanjske hiše so bile na pogled precej podobne današnjim. Bile so prav tako enolično zgrajene in niso imele nobenih posebnih okraskov. Stavbeniki so si jih zamislili kot večnadstropne hiše s številnimi notranjimi prostori in so na ta način res v veliki meri zadostili nenasitnosti najemodajalcev, bogatih Rimljanov. Na pročelni strani pa 60 kmalu začeli graditi tudi balkončke in celo nekake mostičke preko ulic Tako so ljudje zlasti zvečer kar čez ulico kramljali med seboj — piše nek zgodovinar — ali pa. so se obiskovali čez mostove nad ulicami. Na ta način pač niso ovirali prometa spodaj na ulici. Mnogo teh stavb so iz gospodarskih razlogov pozneje podrli, ali pa so se zrušile zaradi nepravilne gradnje same. Pogosto se je namreč zgodilo, da se je kakšna takšna hiša sesedla, kar je zahtevalo tudi človeške žrtve. Pomožne zgradbe, ki so bile vse zgrajene navadno iz lesa, so zaradi brezbrižnosti lastnikov večkrat postale žrtev požarov, tako da je nekoč nekdo v strahu vzkliknil: »Ah. kdaj bom lahko bival v takšnem kraju, kjer ni nevarnosti pred ognjem in kjer človek vsaj ponoči lahko mirno spi!« Kljiub temu pa požari niso prinašali samo nesreče pač pa mnogim tudi srečo. Kadar je kje nastal hišni požar so se brž pojavili na tistem kraju kupci, ki bi radi kupili svet, na katerem je stala še goreča hiša. Vedeli so, da ga bodo v takšnem primeru dobili precej ceneje, ker bo lastnik — pogorelec ves nesrečen zaradi požara. Vprav stanovanjsko vprašanje je bilo v starodavnem cesarskem, Rimu tisto, ki je delalo največ preglavic in ki so se na tedanjih pristojnih mestih mnogo z njim ukvarjali. Hišne lastnike so ljudje na vso moč sovražili. Najemnike so v tedanjem Rimu kaj tnalo imeli v časteh, radi so jih imeli le hišni lastniki seveda, če so jim dobro in v redu plačevali. Isti pojav že pred 2000 leti kakor danes Na splošno pa se lahko reče, da je cesarski Rim j»oleg svojih krasnih palač, na katerih.se je pač nadvse lepo razodevala stavbarska umetnost, palač, ki so v njih stanovali tednji »knezi« in privilegiranci, imel tudi izredno mnogo skupnih stanovanjskih hiš, podobnih današnjim. Petrolej iz šote! Iz Osla poročajo: Na Norveškem so zgradili posebne naprave, v katerih delajo poskuse, kako bi se dalo pridobivati petrolej iz šote. Doslej se je že posrečilo na ta način pridobiti 25 kg petroleja iz vsakega kubičnega metra šote. Izkazalo se je, da jo ta novi proizvod zelo dober, predvsem pa ga z velikim uspehom laliko uporabljajo za olje ‘za mažo. Slika na cigaretni škatlici prodana za 385.000 frankov V Parizu so zadnjič prodali na neki javni dražbi tri slike francoskega impresionista Seu-rata, narisane na cigaretne škatlice. Prva teh slik je bila prodana za 2000 frankov, druga za 280.000, tretja pa celo za “>85.000 frankov! Zanimivo pri tem je zlasti še, da je nesrečni Seurat v vsem svojem življenju prodal vseg'a skupaj le dvoje svojih del in še ti samo za >00 frankov. Sedemkrat trpežnejše gramefoncke plošče kakor doslej Skušnja kaže, da so gramofonske 'plošče, ki smo jih zavrteli kakšnih petnajstkrat, že nekoliko obrabljene, in da izostajajo potem vedno slabše. Glas vedno bolj hrešči in treba je tako obrabljeno ploščo kmalu zavreči. Iz Berli- 121. Drugo jutro je Vinicij zvedel, da pride cesar čez tri dni 'Z Rima k morju in da je med povabljenimi gosti tudi on. Pe-Ironij mu je omenil, da je po-vabljjen najbrž po prizadevanju cesarice Popeje Svetoval je, naj se lepo vda, če noče priklicati nase Neronove in cesaričine jeze. A Viniciju je bilo vseeno Mučila ga je ena sama misel in želja: kako bi spet prišel do ligije Tedaj je nenadno stopil predenj Hilon. Bil je videti postaran in sestradan Oblečen je bil v zguljen plašč Vinicij bi mu bil najrajši'pokazal vrata, toda domislil se je, da bi Grk utegnil kaj vedeti o Ligi ji Hilon je začel govoričiti ter beračiti, nazadnje je pa povedal, da je Ligija z Ursusom vred pri Linu, najstareišem krščanskem duhovnu 122 ■.Treba je samo s sužnji obkoliti hišo. pa bo dekle še no coj v Tvoji hiši, o sin Sreče!., mu je prišepetaval Hilon Vinicija je prvi trenutek prevzela skušniava. Glavno je da dobi Ligijo v roke, potem bo vse prišlo samo po sebi Tako bo storil.. Toda samo trenutek |e mislil na to potem sta ga takoj prevzela kes in sram. Kaj ni prisegel Ligiji pri bogovih, da ne bo več stegnil rok po njej? Mar naj prelomi besedo in z novim napadom poplača Ligiji vse, kar je storila zanj? Naj jo brez njenega privoljenja vleče v svoj dom? Ali bo Ligija po tem res iz srca njegova7 Vedel je, da bi bila potem za večno izgubljena in sram ga je bilo, da se je za trenutek vdal skušnjavi. Hkrati ga je popa Ta divja jeza na Hilona, ki je prišel s takim svetom. Poklical je sužnje ter zapovedal, naj dajo Grku za plačilo tri sto udarcev s palico. Hilon se je zgrudil predenj in ga začel prositi usmiljenja, toda sužnja sta ga pograbila in ga odvlekla v sobo za kaznovanje. na pa zdaj poročajo, da so začeli že delati poskuse, kalto bi gramofonske plošče najnovejših izdelav zdržale dalj časa. Treba je poskrbeti zato, da bi bila plošča manj občutljiva in da je trda jeklena igla ne bi tako hitro razdejala. Pravijo, da imajo zdaj že takšne nove gramofonske plošče, ki jih lahko vrte najmanj stokrat in ne več samo petnajstkrat kakor prej, pa še vedno ni tako obrabljena, da bi njena godba šla človeku na živce. Najnovejše plošče imajo na zunanji strani posebne vrste trpežno plast, ki je jeklena gramofonska igla ne more tako hitro razpraskati. Pa ne samo, da je takšna gramofonska pilošča odpornejša in trpežnejša, pač pa ima tudi to prednost, da igla na njej dosti manj hrešči kakor pri prejšnjih ploščah, to se pravi, da gladkeje in tišje po njej. Za 6.5 milijarde levov so Bolgari podpisali doslej posojila za narodno obrambo. Uspeli je izreden, je objavil bolgarski finančni minister, kajti vlada je računala le na 6 milijard _ opla gala je bilo do sedaj ugotovljeno, da je Pri morski poplavi v Indiji v pokrajini Ben- izgubilo življenje nad 10.000 oeeb. Morje, ki je preplavilo ogromno ozemlje med izlivom reke Ganges in pokrajinama Midna-fore in Bengala, ie porušilo na tisoče hiš in opustošilo obdelano zemljo. Španija bo konec januarja prihodnjega leta odpovedala moratorij, ki je bil proglašen v Španiji zaradi državljanske vojne. Novi poveljnik španskega 10. armadnega zbora, ki je razporejen v Maroku, je dospel v Me-lillo in prevzel poveljstvo.