Posamezna St^vflka 14 vinarjev. Slev. 25. T LimiH y sram, (tet JO. lamraria K. LflO XLTL ■b Velja po pošti: ■ n Ml* M« aaprej.. K * r aa lemči|o oeloietno" 40--m ostalo laoseautvo. „ ** - V Ljubljani na domt la tele lato uprt].. K 32--HHUMM „ ..K 2-70 V >pml prajson mm6m „ 2-50 es Sobotna Izdaja: asL X« telo lato.....K »v. sa Nemčijo oeloietno. „ 10-m ostale laoseautvo. _ 11 — MT Oredalltve ]e v Kopitarjevi nlloi Mer. B/ttL Bekopiai m m vračalo; aefraaklrana pisma se ae mam sprejeaujo. — Uredallktga telefaaa stav. 74. ob i Insaratl: Enostolpna petitvrsta (71 aua Uroka la 3 mm visoka ali a|» prostor) sa enkrat .... pa 10» sa dva- ta večkrat . _ d»w pri večjih naročilih prlmerea popnat p« dogovora. Ob sobotah 4vo|nl tarfl. i ni Poslano: n. ; na Eaoitolpaa petitvrsta K h— Uhaja vsak daa Isvsaail sedel je to praaalke, eb J. ari pop. Redna letaa priloga vezal rad Dpravalitvo ]o 7 Kopitarjevi allol It 8. — Kača poitae hranilnico avstrijske it 24.707, ogrske 26.511, bosn.-hero. tfl, T«TS. — Dpravnllkega telefaaa it 188. nvsiriio lo NA Nemški poslanci v zbornici povdar-jajo skoraj ob vsaki priliki, da mora biti podlaga avstrijski politiki zveza z Nemčijo. In dan na dan napadajo slovanske poslance, da hočejo to zvezo zrušiti. A danes je jasno, kdo je tisti, ki najbolj ogroža zvezo z Nemčijo, danes so to Vsenemci v Nemčiji sami, Wolf-Barbo-Dobernigovi somišljeniki, ki so proglasili geslo »Proč od Avstrije.« V Avstriji je delavstvo prejšnji teden stavkalo, danes stavka v Berlinu. Koj so pisali vsenemški, na vojno hujskajoči listi: Avstrijska vlada je to stavko proti Nemčiji naročila! Poleg grofa Hertlinga je govoril tudi grof Czernin. In ker želi grof Czernin trajen mir in je zato pripravljen stopiti z Wilsonom v dogovor, zato je danes vse-nem. časopisje vse iz sebe. Vsenemci uvi-devajo, da je do danes igrala Nemčija med svetovno vojno prvo vlogo, a sedaj pri mirovnih pogajanjih naj stopi Avstrija na njeno mesto, ki je veliko bolj poklicana kot država narodov doseči sporazum med narodi nego Nemčija. En sam pogled na pisavo vsenemških listov o Czerninovem govoru nam zadostuje, da spoznamo položaj. Vsenemška berlinska »Deutsche Zeitung« smatra Czer-ninov govor za močan poskus dunajske ▼lade strahovati berlinsko vlado. List poziva nemške zvezne kneze, naj vplivajo na nemškega cesarja — kakor je to bavarski kralj že storil — naj nastopi proti sedanji Czerninovi mirovni politiki in naj se zavzame seveda za vsenemški mir zmage z orožjem. — Vsenemški grof Rewentlow piše v svoji »Deutsche Tageszeitung«; Med naziranjem nemškega državnega kanclerja in avstro-ogrskega zunanjega ministra vlada neprikrit globok prepad, ki je prešel v tem trenutku do ostrega nasprotja, ko je izjavil grof Czernin svoje popolno soglasje z večjim delom Wilsonovih predlogov in predlagal avstro-ogrska in ameriška posebna mirovna pogajanja. Ta pogajanja bi pomenila ogrožanje nemških življenskih interesov. Ostro in še bolj odkrito piše »Tagliche Rundschau«: »Torej zmagovita Nemčija, ki je prenašala največjo težo te svetovne vojne in si priborila zmage, naj postane privesek Avstrije, ki hoče posredovati za Wilsonov mir? Sramotnejšega bi ne mogel nihče tudi premagani Nemčiji pripisovati. Na to mora naša vlada odgovoriti na najostrejši način.« Dalje imenuje list grofa Czernina češkega grofa, kateremu ne morejo Nemci zaupati. V takem in podobnem smislu pišejo vsenemški vojni hujskači o možu, ki se trudi, da doseže mir. Seveda Wolfi, ki so svoječasno klicali »Hoch Hohenzollern« bodo na to molčali. Dobro odgovarja Nemčiji in nemškim avstrijskim politikom, ki tako radi govore o utrjenju zvez med Nemci in Nemčijo. »Arbeiterzeitung«, ki je zapisala besede: »Mi smo zavezniki Nemčije, ne njeni vazali.« Ista »Arbeiterzeitung« navaja sledeči stavek Czerninovega govora: »Avstro-Ogrska je pripravljena do skrajnosti braniti predvojno stanje posesti svojega zaveznika.« Zato vprašuje list: »Ali bo imela nameravana morilna ofenziva na zahodu značaj obrambe?« ter zanikuje to vprašanje. Vsenemci ne poznajo nobene obzirnosti; oni so pripravljeni s svojim hujskanjem in z zahtevami po »osvoboditvah in odškodninah« Nemčiji odtujiti Avstrijo. Sedaj, ko razpravlja časopisje po Czernin-Hertlingovih govorih o problemu »Avstrija in Nemčija«, se torej opravičeno vprašujemo; Kdo je največji sovražnik zveze med Avstrijo in Nemčijo? To so Vsenemci samil SM S. L. S. v Kranju. Vršil se je dne 28. januarja v prostorih Marije Mayer »pri Petrčku« ob veliki udelebi. Do 500 ljudi so tri zapovrstne »obe obsegle, več jih ni moglo noter. Navzoči so bili vsi župani političnega okraja Kranj. Shodu je predsedoval bivši načelnik Kmečke zveze Ivan B r o d a r, posestnik iz Hrastja. Prvi je govoril državni posl. J. D e m-š a r o politiki Jugoslovanskega kluba, o enotnem postopanju jugoslovanskih poslancev, pri čemer sta naredila izjemo dva, dr. Šusteršič in g. Jaklič, s tem, da sta izstopila iz kluba. (Klici: Sramota!) Dotaknil se je vprašanja prehrane in miru, razmer doma na Kranjskem, žalostnega razdora v zadružništvu vsled ustanovitve nove zadružne centrale. Omenil je Kmetijsko družbo, kateri predseduje zdaj dT. Lampe. Govornikovo poročilo so zborovalci odobravali, posebno živahno, ko je omenil zedinjeno Jugoslavijo. Vidno pa je bilo takoj, da sta dr. Šusteršič in dr. Lampe v tem okraju bila obsojena od ljudstva, š® preden se je vršil shod, obsojen tudi nepotrebni zadružni in politični razdor, Z obžalovanjem je bilo sprejeto obvestilo, da se zborovanje ne vrši v »Ljudskem domu«, dasi je bil zidan v kulturne namene katoliškega ljudstva. Drugi govornik državni posl. Evgen J a r c je govoril o državni uprav?, o vladi nemške birokracije in nemško - vojaškem sistemu, vsled česar stojimo pred gospodarskim polomom in lakoto. Navaja posledice nemškega narodnostnega sistema in samo par slučajev strašnih žrtev, govori o zahtevi po narodnem sporazumu, posebnem in splošnem miru. Omenil je tudi napake domače deželne uprave. Pozival je k zmerni prevdarnosti in k odločnosti proti vsaki nadaljni rekviziciji kmetijskih pridelkov in živine in proti zapori mlinov. Vse odstavke govora so navzoči spremljali z živim zanimanjem in odobravanjem. Za njim ie nastopil posestnik Ivan B rod ar iz Hrastia. Zanimiv je bil njegov govor, v katerem je razložil, zakaj on kot kmet ni postal pristaš nove dr. Šu-steršičeve stranke, ampak je ostal zvest Slov. Ljudski Stranki. Zasledoval je od začetka spora očitke proti dr. Kreku, se udeleževal sej in sestankov in spoznal, da ni noben očitek proti Kreku upravičen, ampak da je I£rekovo zadružno gospodarstvo edino zdravo in pravo, kakor tudi njegova politika, kar vojska čimdalje bolj dokazuje. Dobro bi bilo, ko bi se objavilo podrobno poročilo Brodarjevega govora, govorjenega iz lastne izkušnje. Ko je Brodar končal, sta se oglasila k besedi tudi dva gimnazijska profesorja. Na shodu je bilo navzočih poleg mož in žena iz vseh kmečkih občin okrajnega glavarstva tudi precej odličnih meščanov: g. Makso Pirnat in g. Vincenc Marinko. Makso Pirnat je v par pesniških besedah izrazil svoja domovinska čustva. Marinko pa je nastopil kot pristaš dr. Šusteršičeve Kmečke stranke in začel žaljivo. Ali v hipu se je pokazalo, da je popolnoma sam. Na burne ugovore in ogorčene klice mu je morala biti odvzeta beseda. Na shodu se mu sicer ni nič žalega zgodilo, kako pa se mu je godilo po končanem shodu zunaj na trgu, ne spada več v naše poročilo. G. profesor bi moral že prej vedeti, da je ljudstvo svoje račune s Kmečko stranko sklenilo. Pred sklepom shoda je še spregovoril sklicatelj, da se je glede Jugoslovanov uresničil rek: človek obrača, Bog pa obrne. Pred letom so že obračali sovražni ljudje, da bi izginili Slovenci z zemlje, in niti spregovoriti se ni smelo javno njim v korist. Danes vstaja iz trpečega in tepta-nega ljudstva jugoslovanska država. Nekateri hočejo, da bi se ji odpovedali. Ali kakor se mati ne more odpovedati pravicam do otroka, tudi če ji ga šiloma vzamejo, tako se tudi jugoslovansko ljudstvo ne more odpovedati združeni, svobodni in srečni jugoslovanski domovini, v kateri se naj vlada po božjih postavah in po vesti njenih ljudi, ne pa po tujem nasilju. Nato je prebral predsednik Brodar resolucije, ki so bile sprejete vse soglasno. 1. Shod S. L. S. v Kranju so izreka 7.a samostojno jugoslovansko državo v smislu dr-žavnozborske izjave Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1017 in Izreka prevzvišenemu knezoškofu Jegliču navdušeno zalivalo za njpgnv odločni nastop v svrho uresničenja te naše zahteve. 2. Slovensko kmečko ljudstvo na Kranjskem je moralo doslej 7. ozirom na vojni položaj žrtvovati najhujše gospodarske žrtve. Vsaka nadaljna rekvizicija kmetskih pridelkov in živine spravlja v nevarnost obstoj našega kmetijstva. Zato kmetje, zbrani na današnjem shodu, protestirajo najodlofnejše proti vsaki nadaljni rekviziciji, kakor tudi proti nameravani zapori mlinov. 3. Shod S. L. S. izreka svojo hvaležnost vsem, ki delajo za pravičen in stalen mir, zlasti našemu vrhovnemu verskemu poglavarju sv. očetu Benediktu XV. in našemu cesarju Karlu 1. 4. Shod S. L. S. v Kranju poziva jugoslovanske drž. poslance, naj vstrajajo v boju za pravice jugoslovanskega narodi, zlasti v delu za neodvisno jugoslovansko državo pod habsburško dinastijo in izreka jugoslovanskemu državnozliorskemu klubu zaupanje. 5. Shod S. L. S. v Kranju obsoja izstop dr. Susteršiča in g. Jakliča iz jugoslovanskega kluba in jima izreka nezaupanje. 6. Shod S. L. S. v Kranj" pozdravlja dejstvo, da združuje GJov.nska m Vseslovenska ljudska stranka v svo.';li političnih smotrih vso slovensko katoliško ljudstvo, kakor tudi vse stanove in sloje, da jim varuje pravico in naslonjena na združc-ie mo'i skuša doseči vsem, kar upraviče' 0 f^e. — Zato obsoja poskus dr. Susteršiča in njegovih pristašev razbiti S. L. S. Zato obsoja tudi dr. šusteršičevo kmečko stranko. Na zborovanju čeških državnih in deželnih poslancev iz dežel svetovaclavske krone dne 6. januarja 1918 v marmorni dvorani reprezentančnega doma v Pragi je bila soglasno sprejeta naslednja deklaracija: V četrtem letu strašne svetovne vojne, ki je zahtevala že neizmernih žrtev na življenjih in imetju narodov, se vrše prvi pogovori za mir. Mi češki poslanci državnega zbora, ki nam je bila vsled razsodb nepristojnih vojaških sodišč odvzeta cela vrsta članov, dalje tudi mi češki poslanci razpuščenega in dosedaj ne obnovljenega deželnega zbora kraljevine Češke, kakor tudi poslanci ves čas vojne nesklicanega deželnega zbor« mejne grofije Moravske in neobnovljenega deželnega zbora vojvo-dine Šleske, povdarjajoč vse izjave čeških poslancev v državnem zboru, smo dolžni, da za češko ljudstvo ter za zatirano in po-! litično usmrčeno slovaško pleme na Ogr-! skem jasno označimo svoje stališče nasproti novi uredbi mednarodnih razmer. Ko so izpregovorili češki zastopniki našega preporojenega naroda začasa fran-cosko-nemške vojne o evropskih mednarodnih vprašanjih, so v svoji spomenici z dne 8. decembra 1870. slovesno izjavili: Vsi narodi, veliki in mali, imajo enako pravico do samoodločbe in njihova enakost se mora enako varovati. Samo iz priznanja enakopravnosti in vzajemnega uva-ževanja svobodne samoodločbe vseh narodov se more razviti njihova prava svoboda in bratstvo, vseobči mir in človečan-stvo. Zastopniki češkega naroda, tudi danes zvesti tem načelom svojih prednikov, z radostjo pozdravljamo, da danes vse tiste države, ki temelje na načelih demokracije, vojujoče in nevtralne, priznavajo tudi nam enako pravico do svobodne samoodločbe narodov kot jamstvo trajnega splošnega miru. Nova Rusija je ob svojem poizkusu za splošni mir stavila med mirovne pogoje tudi samoodločbo narodov v tem smislu, da naj bi narodi s svobodnim glasovanjem odločili o svojem življenju ter sklenili, ali hočejo ustanoviti samostojno državo ali pa tvoriti državno celoto skupaj z drugimi narodi. Proti temu je izjavil zastopnik Avstro-Ogrske v imenu četverozveze, da se mora vprašanje o samoodločbi tistih narodov, ki dosedaj nimajo državne samostojnosti, rešiti v vsaki posamezni državi ustavnim potom. Z ozirom na to smo dolžni proglasiti v imenu češkega naroda, da to stališče zastopnikov Avstro-Ogrske ni naše stališče. Mi smo se v vseh svojih izjavah in predlogih protivili taki rešitvi, ki po naših neštetih britkih izkušnjah ne pomeni nič drugega, nego popolno zameta-vanje načela o samoodločbi narodov, Vro-i če obžalujemo, da je bila našemu narodu odvzeta državnopravna samostojnost jn pravic; ;:imoodločbe ter da je bil z umet- nim! volilnimi redi izročen gospodstvn nemških manjšin in nemške centralistične birokracije. Naše slovaško pleme pa je žrtev madjarske brutalnosti in nečuvenega nasilja v državi, ki navzlic vsem ustavnim oblikam ostane najtemnejši kot Evrope in v kateri so nemadjarski narodi, ki tvorijo večino, zatirani po gospodujoči manjšini, raznarodovani od zibeljke in ki so tako-rekoč brez zastopstva v državnem zboru in v uradih, brez javnih šol in brez svobode v zasebnih šolah. Ustava, na katero se sklicuje zastopnik Avstro-Ogrske, je istotako potvorila pravičnost splošne volilne pravice in v avstrijskem državnem zboru na umeten način pomnožila število mandatov nemške manjšine. Da ta ustava za svobodo narodov nič ne velja, se je najjasneje pokazalo v krutem vojaškem absolutizmu začasa vojne. Vsako sklicevanje na to ustavo torej ne pomeni nič drugega, nego zameta-vanje pravice do samoodločbe za vse nfe-nemške narode v Avstriji, ki so izročeni na milost in nemilost, in posmeh nemad-jarskim narodom na Ogrskem, kjer u§tava ni nič drgega nego sredstvo bizantinskega gospodstva oligarhije nekaterih madjar-skih plemiških družin, kar je ravnokar predložena volilna reforma znova potrdila Naš narod stremi z vsemi demokracijami sveta po splošnem in trajnem miru. Zaveda se pa, da more biti trajen samo tak mir, ki bo odstranil stare krivice, brutalno _silo orožja, kakor tudi nadvlado držav in narodov nad drugimi narodi, tak mir, ki bo zajamčil samostojni razvoj velikim in malim narodom ter osvobodil posebno tiste narode, ki dosedaj ječe pod tujo nadvlado. Zaradi lega mora biti ta pravica do svobodnega narodnega življenja in samoodločbe malih in velikih narodov tudi glede državne pripadnosti temelj bodočega mednarodnega prava, jamstvo miru in prijateljskega sodelovanja narodov in veliko idealno dobro, katero si reši človeštvo iz grozot te svetovne vojne. Zastopniki češkega naroda proglašamo, da mir, ki našemu narodu ne bi prinesel pravice in svobode, za nas ne bo mogel biti mir, nego samo začetek nove, silne in dosledne borbe za državno samostojnost, v kateri bi naš narod do skrajnosti napel vse svoje sile in bi v tem brezobzirnem boju ne odnehal do srečnega konca. Naš narod se oglaša za to svojo samostojnost opirajoč se na zgodovinsko državno pravo, poln vročega hrepenenja, da bi mogel v svobodni tekmi z drugimi svobodnimi narodi v svoji dovršeni, polnopravni, demokratični,- socialnoopravični in na enakosti vsega svojega prebivalstva ter v mejah zgodovinskih svojih dežel in naselbin in slovaškega plemena zgrajen državi prispevati novemu razvoju človeštva na temelju svobode in bratstva, priznavajoč v tej državi narodnim manjšinam popolnoma enake pravice. Temeljem teh načel slovesno prosve-dujemo proti preziranju pravice narodov do samoodločbe na mirovnih pogajanjih ter zahtevamo, da bodi v smislu te pravice vsem narodom, toraj tudi našemu, zagotovljena udeležba na mirovnem kongresu in popolna svoboda, da ondi branijo svoje pravice. Državni zbor. Dunaj, 29. januarja 1918. Z današnjo sejo sc je pečalo dnevno časopisje že nekaj dni popreje. Prvptni dnevni red (nadaljevanje debate o Seidler-jevem odgovoru na interpelacijo Češkega Svaza glede konfiskacije praške resolucije z dne 6. januarja, davek na vojne dobičke i. dr.) je izgubil svojo zanimivost, ker se je pojavila i" vrst Čehov novica, da bodo ti po § 68. novega poslovnika predlagali, naj zbornica odgovora ministrskega predsednika ne vzame na znanje. S tem je seveda sproženo kritično vprašanje: Ali ima vlada — vsaj v tej točki — večino? V boj, ki naj odloči to vprašanje, so stopili Čehi z razmeroma ugodnimi šansami. Konfiskacija jc splošno nepriljubljena — torej je upati na pomoč socialnih demokratov, tudi nemških. Poljaki z vlado zopet niso prav ia.- dovoljni; njih stališča so različna; pri njih sc ne mere vlada zanašati na brezdvomno pomoč. Enako je z Ukrajinci. Torej je glasovanje sigurno samp glede Čehov in Jugoslovanov na eni strani in glede Nemcev brez socialnih demokratov na nasprotni ; !'-ani. Kot noroča »N. Fr. Presse«, se polit ja z dosedanjimi nevtralci Seidler že od sobote. Poljaki in nemški socialni demo-' i.uie so imeli pred sejo posvetovanje, kako staliččc naj zavzamejo. Dvorana je bila ob otvoritvi seje pre-cci dobro 7?sedena. Prva točka dnevnega vda je bik volitev novega podpredsednika namesto umrlega Pernerstorferja. Socialni demokrati so pTedlagali svojega poslanca Seitza, ki je bil tudi izvoljen. K besedi se javi ministrski predsednik dr, pl. Seidler in izjavi, da umakne konfiskacijo praške resolucije. Ta korak je slutila že današnja »N. Fr. Presse« in ga utemeljevala s tem, da se na ta način odbije ost češkemu predlogu. In res je nato izjavil novoizvoljeni podpredsednik Seitz, da je postal češki predlog vsled izjave ministrskega predsednika brezpredmeten in da se bodo nemški socialni demokrat je vzdržali r.mejn biti zaman! — Želimo iz dne ^ miru; tora resničen in trajen mir prinese Senut narodu lc prosta in zjedinjena Jugoslavija! — »Jugoslovanskemu klubu« izrekamo svoje srčno priznanje in zahvalo za nietfa do* sledno in neustrašeno delovanje za uresničenje naših upravičenih in življenskih narodnih zahtev in obsojamo vsako rovanjc proti ju-slovanski vzajemnosti. (Sledi 584 podpisov.) Ob enem se je nabralo 253 K za Krekov spomenik. i Polltline novice. -f- Poslanci Jugoslovanskega kluba so vložili v zbornici 28 intereplacij; nanašajo se na politična preganjanja zlasti v Dalmaciji, na predpripravo za strahovlado nasproti Jugoslovanom, na razmere pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu, na razmere v zaporih divizijskega sodišča v Gradcu, oddelek Thalerhof; Jugoslovanski klub je interpeliral dalje radi nemirov, povzročenih po lakoti, v garnizijskem zaporu v šentpeterski vojašnici v Ljubljani, in radi avstrijskega vojaškega atašeja v Haagu, ki je potvoril podatke iz dr. Tresič-Pavičiče-vega govora. + Cesar je sprejel v posebni avdienci podpredsednika poslanske zbornicc Jožefa viteza Pogačnika. -f Zvišanje kongrue. Včeraj je bil predložen poslanski zbornici zakonski načrt glede zvišanja kongrue. Dosedanje plače duhovščine se zvišajo, in sicer: a) za samostojne dušne pastirje od 1200 K na 1800 K, od 1400 K na 2000 K, od 1600 K na 2200 K, od 1800 K na 2400 K, od 2000 K na 2600 K, od 2400 K na 3000 K, od 3600 K na 4200 K; b) za pomožne duhovnike od 600 K na 1100 IC, od 700 K na 12C0 K, od 800 K na 1300 K, od 1000 K na 1500 K. Pomožni duhovniki, ki morajo irneti lastno gospodinjstvo, dobe še posebej po 300 kron. Provizorji dotiranih ustanov dobe svojo plačo iz verskega zaklada. Ta se ravna po višini kongrue in znaša pri ustanovah s 1500 K kongrue 120 K, pri ustanovah z 2000 K kongrue 140 K, pri ustanovah z 2200 K in 2400 K kongrue 150 K, pri ustanovah z 2600 in več kronami kongrue 170 K mesečno. Neglede na svojo plačo dob6 provizorji dotiranih ustanov letno doklado po 300 K iz verskega zaklada. Postavno določeni letni minimalni dohodek za svetne in redovne duhovnike se zviša za 200 K. Kanonikom metropoli-tanskih, katedralnih in konkatedralnih kapitljev se dosedanji minimalni dohodki zvišajo, in sicer: od 2400 K na 3400 K, od 2800 K na 3800 K, od 3200 K na 4200 K, od 3600 K na 4600 K, od 4000 K na 5000 kron. Tudi vpokojenim duhovnikom se dohodki zvišajo. -f- Celovški Nemci pobijajo šipe na slovenskih poslopjih. Iz Celovca nam poročajo: Včeraj, v soboto, dne 26. januarja, na predvečer rojstnega dneva cesarja Viljema, je nekaj nemških celovških mladih fantov razbijalo okna pri Trabesingerju in na hiši Mohorjeve družbe. Junaki so ko j zbežali, ko so se prikazali domači omenjenih hiš. -f- Ptujski občinski svet pod predsedstvom župana Orniga je v zadnji seji protestiral proti jugoslovanski deklaraciji in »veleizdajalski protiavstrijski politiki Jugoslovanov«. — Najhujši so nemškutarji! -f Czernin in Amerika. Iz Stockholma poročajo, da v Ameriki različno presojajo zadnji Czerninov govor v delegacijah. V V/ashingtonu odobravajo spravljivi ton in jasnost govora, ki se znatno razlikuje od Hertlingovega, in menijo, da je govor zunanjega ministra znaten korak proti splošnemu miru. Drugi zopet poudarjajo, da se more z Avstro-Ogrsko potem šele skleniti mir, kadar se izjavi, da hoče izpolniti teritorialne zahteve svojih sosedov, zlasti Italije. Vendar nihče ne dvomi, da ne bo Czernin nobene dežele odstopil, in se zato položaj skeptično presoja. Ni upati, da bi Wilson kmalu odgovoril na Czerninov govor, ker se mora prej posvetovati z zavezniki. Dvomljivo je tudi, ali bo odgovoril v javnem govoru ali po posredovanju kake nevtralne države. Gotovo pa se je vsled Czerninovega govora želja po miru v širokih plasteh ameriškega ljudstva še bolj okrepila. -f Ententa in Czernin. Francoski socialisti so v zbornici vprašali, kakšno stališče misli zavzeti vlada nasproti dunajski in berlinski izjavi. Clemencau bo kmalu odgovoril. »Matin« sodi, da bo zavezniška konferenca Czcrninu in Hertlingu skupno odgovorila. -f »Osservafore Romano« o mirovnem vprašanju. »Osssrvatore Romano« piše glede na govora Czernina in Hertlinga: Pripoznajmo, da smo vendar na opolski poti do miru vsaj napredovali. Medtem, ko sedaj na raznih frontah rožljanje orožja popolnoma ali vsaj deloma počiva, se formulirajo, če že ne konkretni mirovni predloži« pa vsaj čeravno šc nejasne — človeške zahteve po mirovnem stremljenju. Govori Czernina, Hertlinga, Lloyda Georgesa in Wilsona postavljajo brez dvoma etape na listi poti, ki mora Evropo privesti iz sedanjega strašnega položaja k miru. + Mednarodni katoliški posvet je Pričel 29. januarja zborovati. Udeležujejo Se ga oficielno nizozemski in nemški delegati; med njimi posl. Erzbergcr, Pri- čakujejo tudi osebnosti iz Francije, ki se pa posveta oficielno ne udeleže. -f- Varuh sv. dežele. Odkar je bil maja meseca leta 1915. p. Serafin Gimino izvoljen za redovnega generala frančiškanov, je bilo mesto varuha sv. dežele nezasedeno, ker ni bilo mogoče priti tja. Z osvojitvijo Jeruzalema je postala pot ija zopet prosta in je bil za novega varuha izvoljen p. D i o-t a 11 e v i. Novi varuh je star 33 let in je £c v Carigradu deloval kot misijonar, tako da so mu razmere sv. dežele dobro znane. Po svoji vrnitvi je bil provincijal redovne provincije Loreto. Varuštvo sv. dežele je eno najodličnejših in najbolj odgovornih mest v frančiškanskem redu. -f Vscnemška berlinska »Deutsche Zeitung« je vsled napadov na državnega kanclerja od višjega vojaškega poveljstva za tri dni ustavljena. — Dekan v Radovljici Ivan Novak umrl. Tik pred sklepom lista smo prejeli iz Radovljice sledečo brzojavko: Radovljica, 30. januarja 1918. Danes je umrl dekan in župnik v Radovljici, častni kanonik in konzistorijalni svetnik Janez N c p o m u k Nova k. Pogreb se vrši v petek, dne 1. februarja, ob 11. uri pred-pcldne. * * * Jcuez Nep. Novak jc bil rojen v Kočevju dne 13. majnika 1842, v duhovnika je bil pocvečen leta 1866. Pokojni je bil odbornik Slovenskega katoliškega tiskovnega društva. Pokoj njegovi duši! — Dr. Rudoli Andrejka pl. Livnograd, načelnik pisarne ministra dr, Zolgarja, jc povišan okrajnim /"livarjem. — Vojaška o njja. Za hrabro iz-- rsen napad na Col di Rosso dne 23. dec. > bili odlikovani fartje »Cesarjevičevega pešpolka«, in siccr s srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste: četovodja Šubic Jakob, enolet. prost, deset. Petzler Ignacij, inf. Iskra Franc, Ciuha Matija; 2. vrste: desetniki: Škrjanc Janko, Bartol Franc, Justin Franc, Gor jan Karel. Zaplotnik Ivan; poddesetniki: Bohinc Franc, Pangeršič Ivan, Bučar Jože, Jager Ivan; inf.: U ranic Ivan, Jerala Franc, Maroli Lovrenc, Zore Ignacij, Brinovec Jože, Srpčič Ivan; bronasto hrabrostno svetinjo: poddesetnik Peterlin Feliks, ir-f. Zupančič Martin, Udovč Jožef, Pahole Fivnc, Goršič Ivan, Šavor Jožef, Kukovič Karel, Oražem Ivan, Podvršan Karel, Kos Jože. — Z železnim zaslužnim in Karlovim četnim križcem so bili odlikovani gorski strelci: Valentin Čebulj iz Trzina, Jakob 'Škrbinc, Franc Makuč, Anton Zorn, B'až Ferš in Jožef Lajovic. — Odlikovanja. V drugič sta dobila vojaški zaslužni križcu 3. vrste z vojno dekoracijo in z meti stotnik ?.. gor. strel. p. Bernard Ko-kail, prideljen 22. polj. top. p. in nadporočnik 2. strel. p. Josip Grablovic, prideljen 0G. pp. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: nadporočnik 7. pp. ,Josip Hočevar, nadporočnik L bos. herc. pp. Frane Golob, poročnik 2. bos. herc. p. Alojzij Naglič, poročnik pp. Ivtin Maier in poročnik 2. bos. herc. p. Aleksander Mlakar. — Najvišjo pohvalno priznanje z meči so dobili: stotnik 17. pp. Evgen Ratz. poročnik 87. pp. Bruno Ba-diura, poročnik 28. polj. liavb. p. Herman Oblak, nadporočnik 2. hos. herc. p. Ivan Kranjec in nadporočn4k 2. gor. strel. p. Rudolf Se-nica. — O naših slepcih v Gradcu. Te dni se je po prizadevanju drž. poslanca dr. Vrstovška in inženirja Hoflerja v Gradcu, ki za štajerske invalide nakupuje posestva, kupil prvi dom za enega izmed slovenskih slepcev v Gradcu, Frana Šosterja; posest-vece leži v Št, Petru v Sav, dolini. Imenovani Fr. Šoster je dobil železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. — Slepce jc obiskala gdč. učiteljica Skaber-ne, ki je v Ljubljani vpeljala pouk v pisavi za slepce. Sedaj bodo začeli v Ljubljani pisati knjige za oslepele slovenske vojake. Za enkrat preskrbe 100 takih knjig, pozneje pa še, če bo treba. Domov so odšli v zadnjem času iz zavoda za oslepele vojake: Žilavec, Sugar in Kobal. — Hrvatski časopisi imajo le še za deset dni papirja. Stavci zahtevajo zvišanje draginjske doklade. — V vzhofini Kelieiji poslujejo zopet: poštno, urada Germakowka in Mielnica za pisemski poštni promet; poštni urati Uscieczko za denarni promet; poštni urad Czarnokonce Wieikio za promet z denarnimi pismi in za denarni promot; poštna urada Tarnopol 1 in Wisniowczyk za promet zc denarnimi pismi, za denarni promet in za promet z zavitki v omejenem obsegu, poštni urad Za!oszyki za promet z zavitki v omejenem obsegu. — Iz :lt. VW.a pri Vipavi. Dno 24. t. m. nam jo smrt. ugrabila organista g. Antona Brntovž. Nenadoma nas jo zadela ta izguba. Preteklo nedeljo je bil ves vnet za krščansko Izobraževalno delo, z veseljem na občnem zboru izobraževalnega društva. ye v torek jo or-glal in pel pri sv. maši — pa že naslednji dan ga jo Bog poklical k sebi po plačilo. Rajnki jc bil vedno vnet član pri raznih društvih, kakor tudi pri posojilnici. Pri vojakih si jo nakopal bolezen, ki mu jo v najlepši dobi 34 let vzela življenje. Morda nikjer ni zadnje čase pri cerkvenih služabnikih smrt tako kos;la kot ravno pri nas, kajti v enem letu so umrli c. K- župnik Fr. Sever, cerkvenik Kopntin in sedaj pa še g. organist. R. i. p.! — Pmlel ie 23. t. m. na italijanskem bojišču, zadet cd sovražno granate, narednik Anton lJergant, pri nelu vojno štabni stotniji. Fcoajanfn v Brestu Litovskem. Bunaj, 29. jan. (K. u.) Iz Bresta Litovskega: Včeraj popoldne in zvečer so se pripeljali v Brest Litovsk grof Czernin, pl. Kiililmann, Talaat paša in bolgarski polkovnik Gančev. Dopoldne se jo pripeljal Trockij. ki jo prosil, naj so dunes določena seja odgodi na jutri, ker se mora še z ruskimi delegati pogajati. Poročila iz Rusije. Itumunsko poslaništvo je moralo odpotovati iz Petrograda v Stockholm. — Na Finskem so razglasili revolucijo proletarlata. Razglasili so splošno stavko. — V Stockholm jo prišlo odposlaništvo z Alandskih otokov, ki jo prosilo, naj ho otoki združijo s Švedsko. — 20 kozaških polkov so je uprlo proti Kaljedinu. — V Moskvi (?o bo_zbrala nova konstituanta. — Ukrajinska centralna rada jc s 308 proti 4 glasovom sklenila popolno neodvisnost Ukrajine. — Krilenko je zapovedal, naj razorože poljske legije. Rumuni se bojujejo v boljševiki. Berlin, 29, jan. Poroča se o pogajanjih kijevskega glavnega tajništva in romunske vlade glede na skupen boj proti boljševikom in da se rumunska vlada udeleži mirovnih pogajanj. Berlin, 29. jan, Rumunske čete so obkolile Kišijev; mesto obstreljujejo s lopovi. So'ija, 29. jan. Rumuni nameravajo razorožiti ruske čete in zasesti Besarabijo, kar so že pričele. Zavedli so že Babadag in Bolgrad, a iz Bolgrada so Rusi Rumune pregnali. Vojni svet sporazuma. Ecrn, 29. jan. (K. u.) Na pariškem posvetu se bedo, kakor poročajo lyonski listi, pečali pred vsem z resnimi političnimi iti vojaškimi vprašanji, kakor tudi z ustanovitvijo armade za zahodno fronto Clemen-ceatu sc udeleži posveta z generalom Foch in Wevgand. London, 29, jan. (K. u.) Reuter: Lord Milner in sir Roberts sta včeraj s številnim spremstvom odpotovala v Francijo, kjer bo v Versaillesu zboroval vojni svet. Orlandov poset T ondoau. London, 26, jan. (K. u.) Reuter: Orlan-dov poset v Londonu je popolnoma uspel. Sporazumeli so sc v vseh vprašanjih, o katerih si še niso bili na jasnem. Dogovorili so se tudi v vidikih, no katerih je mogoč pravičen in trajen mir. lj Opozarjamo na predavanje g. prof. Iv. Grafenauer.ja v šentpeterskem prosvetnem društvu v četrtek 31. jan. ob 7. uri zvečer. Po predavanju sestanek dam in gospodov, ki sodelujejo pri družabnem večeru v Unionu. Prosimo polnoštcvilne udeležbo. lj Eružobni večer štMitpetcrskerjn prosvetnega druSivn, ki se vr.,i v nedeljo 3. februarja v veliki dvorani Uniona, obeta združiti vse znance in prijatelje društvenega življenja v prijetni zabavi in poštenem razvedrilu. Roznoličnost posameznih točk sporeda gotovo ustvari razpoloženje, da bo večer minil v lepi družabnosti; posebno zadovoljivo je. da oskrbi vso postrežbo društvo samo, katero bo nu- I dilo pristna domača vina po primernih cenah, žal, da nam ne more v laki meri postreči z ! jestvinami. Vabimo k tej prireditvi vse prija- j tel je društva, posebno še člane in članice dru- j gih naših prosvetnih društev in vse somišlje- i nike našega mesta. Opozarjamo, dn se dobo vstopnico v prodprodaji pri gdč. Strahovi (Sv. Petra cesta 27)'. v prodajalnah obeli naših kon-zumnih društev (v Zvezdi in na Zaloški cesti) in v Katoliški bukvami. Da se izognemo gnjeti na večer prireditve in ker je število vstopnic oblastveno omejeno, svetujemo, da ; i vsi po-setniki žc prej preskrbe vstopnice. Za rezerviranje sedežev odbor ne moro prevzeti odgovornosti, priporoča, da posamezniki 1 uro pred pričetkom rezervirajo tudi za svoje znance sedeže, a odgovornost nosijo sami. Vstopnico bo rositi vidno I Prebitek prireditve je namenjen za Vincencijevo in Elizabetno konferenco pri sv. Petru. lj K društvu za varsivo vajencev v Ljubljani so pristopili kot člani in darovali: pre-lat J. Flis, kanonik in generalni vikar (usta-novnina) 100 K, dr. A. Breznik, prof., 20 K. Fr. Frakelj 20 K, neimenovan 20 K. lj Čevlji z lesenimi pcdplati za pasle. V četrtek, dne 31. t. m. se bodo oddajali čevlji z lesenimi pcdplati dotičnim strankam, ki imajo dozdaj nakazila do štev. 270. Druge stranke z višjimi številkami pridejo pozneje na vrsio. Razdeljevanje se bode vršilo na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje od 3 do 4 popoldne. lj Razdelitev sukanca aiecl obrlaiiio In domače šiviljo v Ljubljani. Scle te dni je do- ! šlo razdeljevalnici sukanca pri trgovski in i obrtniški zbornici v Ljubljani toliko obrtni- | škega sukanca, da sc more vsaj v nekaterih razdelilnih okrajih pričeti z razdelitvijo. Za razdelilni okraj Ljubljana mesto, to je za upravičence, ki imajo svojo bivališče v Ljubljani (n e tudi v okolici), so prične izdava nakaznic v četrtek, dne 31. januarja, v pisarni krojaške zadruge. Gosposka ulica št. 5, pritličje. Za one, ki se jim imena prično s črkami A do L. so določeni dnevi: četrtek, petek in sobota, za one z začetnicami M do Z pn prihodnji ponedeljek, torek in sredo, vsakokrat od 8. do 12. dopoldne. Nakup sukanca bo mogoč samo na nakaznice, in sicer pri-čenši v soboto, ti n e 2. februarja, samo uri oni trgovski tvrdki, ki je navedena na nakaznici. Nakaznica ie veljavna. samo do vštetega 2 8. februarja 10 18. S tem dnem so prodaja zaključi in pravica za nakup zapade vsem, ki jo v tem čnsu niso porabili. V poštev morejo priti potem šele pri prihodnji razdelitvi. Potrebno je to zaradi reda; sicer pa oni, ki v | štirih tednih ni porabil pravice, tudi gotovo , ni potreben sukanca. Vsak upravičenec naj ! pazno prebere navodila ob levom robu nakaz- : niče, zlasti ločki 2. in 3.. in se točno ravna po j njih. — Kakor je bilo že objavljeno, so uprti- I vičeni za nakup toga, sukanca krojači in kro-jačieci. domačo šivilje, izdelovalci neriia. mo- distke, klobučarji, izdelovalci modrcev, roko-vičarji, krznarji, dežnikarjl in podobno, spioh vsi obrtniki, ki prodchijcio tovrstni sukanec v svojem obiiu. Priglasiti sc jim je bilo pri krojaški zadrugi, da jih sprejme v seznam. Kdor doslej še ni bil storil tega, naj so naknadno priglasi. Po možnosti se ga )>o vpoStevulo že pri tej razdelitvi, dokler bo namreč dopuščala rezervna zaloga sukanca, sicer pa se ga ho moglo vpoštevati šele pri prihodnji ra zcleUtvi. lj Krušne komisije bodo ttradovale v četrtek, dne 31. t. m in v petek, dne 1. februarja t. 1. vsakokrat od 8 do 1 ure popoldne. Izdajale sc bedo v četrtek izkaznice za kruh in moko, v petek izkaznice za sladkor, ter za dodatni sladkor za noječe in noseče matere, ter za olroke, ki šc niso nad 5 let stari. — Stranke iz onih hiš, za katere gospodarji niso oddali izjave, koliko ima vsaka stranka oseb, nc dobe kart dokler hišni gospodar ne poda zahtevane izjave, lj Gp. hišni gospodarji se ponovno opozarjajo, tla stranko iz onih hiš, za katere hišni gospodarji še niso oddali izjave, katere stranko se nahajajo v hiši in koliko oseb šteje vsaka stranka, sploh no bodo dobili izkaznic za živila, dokler hišni gospodar ali njega namestnik no i.oda zahtevane izjave. Razen tega so bo proti gospodarjem, l i niso podali izjavo pri krušni komisiji, uvedlo kazensko postopanje. Po oddani izjavi hišnega gospodarja mora v.-aka stranka, kateri je iiišni gospodar izrodil hišno legitimacijo zu. priglasitev ali odgla-sitav kake osebe, prinesti hišnemu gospodarju razen hišne legitimacije šo posebno potrdilo mestnega magistrata, iz katerega ho razvidno, za koliko oseh še dobiva stranka izkaznice za živila. Za pravilno priglasitev oziroma odgla-sitev strank bodo v prvi vrsti odgovorni hišni gospodarji. lj Izgubila je dne .17. t. m, uboga gospa črno fcoo na poti iz Šiške po Dunajski cesti do Prešernove ulice. Najditelj naj jo odda v, našem upravništvu. mmm®. p v Juti j Po? — • l Včeraj zjutraj je nrviom? in nepričakovano umrl oreč. g. J u r i j Pel c r - c 1 , dekan v Kobaridu. Pogreb vr?5 jutri ob 10. vri dopoldne. Dočakal j.? crvobojenje priljubljenega mu Koto, sprejel jc nadškofa, ki je prišel tolažit in bodri' bridko preskušane Koba-ridce, gledal in pozdravljal je iz Italijan-ske£a ujetništva vračajoče re okoličane, hotel je ravno poslati svojemu radpastirju prošnjo, dobro utemeljeno, za zasluženi: Nune: dinvttis oervum tuum, pa mu je bila prošnja za nenzijo prihranjena, zaKaj Go-spod jc priklical svojega zvestega služabnika k večnemu počitku, kjer mu bodo obrisane vt-e cclze, ki jih jc jokal tekom zadnjih dveh le', kjer bode pa tudi za vedno zapisano vse, 1 ar jc on tekom svojega dolgega in uspešnega dušnopastirskega življerja ntori' v korist svojih ovčic. Gospo:! Jurij ?etevnel jo smdal med tiste srečne ki so bi'*, vsem brez izjeme pri ;jubl jeni, ki so it ž vali obč': spoštovanje in niso imeli resnih nasprotnikov. Otroško vdani so mu bHi Kobaridci. ki so v njem sooštovali dobrohotnega, priljudnega in skromnega duhovnega* pastirja; s sinovsko ljubeznijo so ga je oklepala dekanijska duhovščina, ki ji ie bil vedno odkritosrčen in zvest prijatelj in svetovalec. Kakor ;e za časa pok. Murovca v Cerknem, tako je veljal dolgo vrsto let tudi za Pctemela v, Kobaridu svetopisemski rek: Kako dobro je bivati bratom, prijateljem skupaj, Zato ni bilo tedna pred vojno, da ne bi se bila zbrala duhovščina okoli svojega dekana, ni bilo duhovnika, ki ga je pot pelje.'a skozi prijazni Kobarid, da ne bi vsaj za trenutek pogledal h g. dekanu. Visoko so ga cenili tudi višji predstojniki, žc pred leti, ko so bila odlikovanja še redkejša, jc bil odlikovan z vitežkim križem Franc .lože-fovega reda. .Pokojnik je bil rojen v Novakih pri Cerknem dne' 23. aprila 1844, v mašnika posvečen pa 19. septembra 1868, Mir in pokoj njegovi blagi duši! p Begunska podpora. Begunci bo-i do prejemali običajno podporo še 60 dni potem, Ico so prišli zopet domov. V ta namen dobo posebne listine. Takoj po vrnitvi morajo izročiti to listino politični oblasti. Na.jdal.je pa morajo to storiti do 1. aprila, sicer izgubo pravic co do podpore omenjenih G0 dni. Jako določen pa jc predpis v tem razglasu, cla vsem bcguncem v skupini A se begunska podpora ustavi s 1. aprilom, pa naj so se že vrnili nli ne. Tudi nekateri begunci iz skupine A bodo mogli dobivati v nekaterih slučajih podporo še dalje po preteku omenjenih CO dnL Ti slučaji so: nepreskrbljene in za zaslužek popolnoma nesposobne osebe, take osebe, katerim .je bila vrnitev iz kakršnegakoli vzroka zabranjena: bolezen, ki ne dopušča potovanja; dalje posebnega obzira vredni slučaji kakor n. pr. dijaki in otroci v raznih šolah. Vsi taki slučaji bodo posamič uradno dognani. Tozadevne prošnje je vložiti na listo oblast, ki je doslej podporo dovolila, oziroma, kjer zdaj podporo prejemajo. in ta pošlje na deželno vlado, na Dunaju nn notranje ministrstvo. O skupini B bomo poročali prihodnjič. O skupini A na nam prihajajo naslednjo pripombe: Občine Prvačina, Dornberg, nekatere vasi rihemberško župani je in menda tudi nekatere na Krasu (kakor Brje) dalje Libušnje (t. j. vosi Kamno, Smast, dalje Libušnje, Selce, Vršno in Krn) so več ali manj v tem obsegu poSkodovane, da je uvrstitev v skupino A neopravičena. Po ministrskem razglasu bi se begunci morali vrniti v povsem razdejane hiše. Te vasi bi morale priti v skupino 13, kamor bi se mogli vrniti tisti begunci, ki imajo domačo streho več ali manj obvarovano. Vsi drugi pa bi mogli ostati, kjer so, in dobivati begunsko podporo dalje. p Našim obrtnikom, rokodelcem in podjetnikom. Prodira prepričanje, namen in priznana potreba, da sc porabijo za bodočo obnovitveno akcijo v prvi vrsti domači ljudje. Vsako županstvo imej pred očmi prvo nalogo, da ima natančen seznam vseh takih oseb svoje županije, z natančno označbo dosedanjega bivališča in morebitne sedanje vojaške službe. Ko bodo ti seznami po-ipolni, naj jih predložijo potom glavarstva na obnovitveni rad v Trstu. Točen prepis naj pošiljajo tudi našemu odboru. Sicer pa naj se interesirani rojaki naši sami oglašajo pri našem odboru. Posebno pa naj se oglasijo vsi tisti, ki imajo že kako opekarno, apnarno, večjo ali manjšo mizarsko delavnico, stavbeniki in izprašani zidarski mojstri. Dalje naj se nam prijavijo tudi invalidi^ ki bi bili sposobni za kako službo, njim primemo. Tudi kar se njih tiče, bodo morala biti v naših krajih nameščena invalidom namenjena mesta v prvi vrsti z našimi rojaki. p V pojasnilo. V št. 22. sobotnega »Slovenca« povprašuje nekdo, kje se nahaja županstvo občine Kojsko v Brdih. Pripomniti je treba, da je bila ta občina zasedena po Italijanih brez boja. Prišlo je vse tako nenadoma, da je le malo ljudi ubežalo. Najveljavnejše osebe iz občine so odpeljali v ujetništvo, med njimi župana Obljubka in podžupana Antona Baudača. Izmed občinskega svetovalstva se sedaj tudi še ni nihče oglasil. Res, tamkajšnje ljud-tvo se ne ve kam obrniti. Ali bi ne bilo prav, ako bi vlada imenovala kakšno zaupno osebo, da bi prevzela posle odsotnega županstva? p Poštni urad Trnovo pri Gorici še zdaj ne posluje, četudi smo brali v »Slovencu« od 4. t. m., da bo odprt že 18. ja- J nuarja. Želimo, da se to kmalu zgodi, in sicer z zvezo iz Gorice, kajti čez Slap ob Idriji so zamude tudi čez 14 dni, kar je posebno za uradna pisma neprilično. p Gospod France Gaspari, rojen v Komnu in bivajoč v Trstu, ki se je vsled bolezni vrnil iz ruskega ujetništva, je na-prošen, da naznani svoj sedanji naslov Mariji Ferjančič, soprogi okrajnega sodnika v Ajdovščini. Gre se za važno zadevo. p Jože! Bučineu iz Moše št. 152 pri Gorici išče svojega očeta Mihaela. Kdor ve, kje se nahaja, naj blagovoli sporočiti na naslov: Jožef Bučineu, k. u. k. Div. Back 3, Feldpost 403. p Umrla je 22. januarja goriška begunka Alojzija Bagan, stara 19 let iz Vrtojbe. Pokopali so jo 24. januarja v Steinzu pri Gradcu. p Dar. Gospod Jernej Kopač, svečar iz : Gorice, sedaj v Spodnji Šiškišt. 90, je daroval Posredovalnici za goriške begunce 30 K mesto venca na krsto blagega pokojnika g. naduči-telja Josipa Hrovatina. Iskrena hvala! p Kdo bi kaj vedel o mojem očetu Francu Peršolja.. doma iz Rozan pri Gorici? Ob izbruhu vojske z Italijo je ostal doma in nimam od takrat, nobene vesti o njem. Odgovor na na- slov: Fr. Peršolja, Hor^as b. Graz. Bar. I. Z. 1. rmin- OolievSCeK iz SKail, ki je siuzn pri iruii]a.v»K.i artiljeriji na Tirolskem. — Jožefi Goljevšček, p Kdo ve kai? Mihael Goljevšček, Škr-Ijevo štev. 28, p. Krmin-Dolenja, išče Alojzija Goljevšček iz Skali, ki je služil pri trdnjavski Škrljevo št. 28, p. Krmin-Dolenja, išče Olgo Lužnik iz Gorenje vasi pri Kanalu. — Ig. Me-lihen, J. A. R. 150, Batt. 5, glavna pošta v Celju, išče Kristino Saunig iz Gorice. p Postrezite! Jožefa Krpan išče svojega moža Antona Krpana, doma iz Bukovice št. 9, žup. Vrtojba, Primorsko. Zadnjikrat je pisal 21. avgusta 1917; njegov zadnji naslov je bil: Anton Krpan, I. R. 87, III. Komp., vojna pošta 304. Kdor bi kaj vedel, kje se nahaja, ga iskreno prosim, naj sporoči na naslov: Jožefa Krpan, begunka, Št. Jurij štev. 22, pošta Litija, Kranjsko. Darov! za dr. KreUov spomeii. VIII. Izkaz. Od 19. decembra 1917 do 10. januarja 1918. — 15.000 K: Zadružni Savez v Splitu j zbral pri svojih članicah v Dalmaciji. — 1000 K: ( Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. — 955 K 94 vin.! Darilo »Slovenskega Naroda« (SI. N. 10. januarja 1913). — 900 K: Andrej Jakil, tvorničar, Karlovec (drugi dar). — 719 K 20 vin.: Darilo »Slovenskega Naroda« (SI. N. 29. dec. 1917). — 503 K: Joso Kamušič, cand. jur„ Dunaj, IV. (Zbirka: Darovali so: ravnatelj Buratovič 100 K; pravnik Besednjak, vseučiliščni prot. Plemelj po 20 K; nadsvetnik Posega, dr. Drnovšek, prof. Dolenec, pravnik Kamušič, abs. pravnik Stanovnik, kurat Kuk, medicinec Maslač, eksp. akd, čorič, med. Junašcvič, Jakobovič, veleposestnik Juša, učitelj Al. Toroš, župnik Miroslav Lenardič po 10 K; eksp. akad. Linda Afrič. M. B. po 8 K; razni vi-sokošolci in drugi 217 K). — 315 K: Darilo »Slovenskega Naroda« (SI. N. 5. jan. 1918). — 255 K 73 vin.: Darilo mornarjev iz Pulja (p. »Slov. Na. rodu«). — 246 Ki Ivan Flego, župnik-dekan, Bu. zet, Istra. (Zbirka: Darovali so: Ivo Flego, dekan- j župnik, Buzet, Emil NVester, ekspozit, Prcgora, Mate Kurelič, župnik, Hum, po 20 K; Fran Flego, I narodni zastopnik, Ivan Gregorec, ravnatelj posojilnice, Vinko Žigulič, župni upravitelj, Draguč, Luka Halat. c. k. kot. šumar, Zorica Špehar, učiteljica, Buzet, Arg. Matkovič. opčinski zastupnik, Grimclda, Josip Zlatič, učitelj, Slum, Ivan Droč, učitelj, Trstenik; Anton Štule, opčinski zastupnik, Prcgara, Iv. Zega, per.z. župni upravitelj, Slum, po 10 K: Iv. Šestan, opčinski zastupnik. Draguč. Ant. Sirotlč, opčinski savjetnik, Vrh," Mate Crnac, opč. zastupnik, Račjavas, po 6 K; Fr. Juričič, opčinski zastupnik, Grinialda, Fr. Agreš, kapelan, Buzet, po 5 K: pod 5 K štirinajst drugih.) — 230 K: dr. Anton Koročec, državni in deželni poslancc, Maribor (od tega so darovali: dr. Korošec sam 100 kron; prof. dr. Arnejc 30 K; češki drž. poslanec Šamalik zbral med katoliško-narodnimi pristaši na Moravskem 100 K). — 223 K 30 vin.: Župni urad Smlednik zbirko smledniških župljanov. — 210 K: Julija Totkar, učitcljica, Podbrdo oh Bači (nabrala v veseli družbi na Silvestrovo pod vodstvom gosp. dr. H. Irgoliča v prostorih g. Ivana Torkarja). — Po 200 K: Županstvo občine Pazin, Istra; Josip Lavrenčič, Postojna; županstvo Dol. Logatec; občina Vrhnika; Janko Dolenec, kaplan, Trnovo, nabral na ljudskem taboru v Trnovem, Notr.; Delavsko konsumno društvo Jesenice. — 130 K 50 vin.: Darilo >Slov. Naroda« (SI. N. 24. dec. 1917). — 145 K 40 vin.: Darilo »Slov. Naroda« (SI. N. 19. dec. 1917). — 143 K: Županstvo Črni vrh pri Idriji (ob priliki izjave za jugoslovansko deklaracijo zložili obč. zastopniki 93 K, dali iz obč. blagajne 50 K). — 120 K: Matija Pire, c. kr. profesor v Mariboru (ob odhodu dr. Tajn-Seka so darovali šolski svetnik prof. Fr. Jerovšek 100 K; c. kr. poročnik dr. Škapin, c. kr. nad-poročnik Vladimir Abram in dr. Tajnšek po 5 K; dva ostala po 5 K). — 118 K: Pavel Marušič, četo-vodja Ljutomer, sedaj v Rovtah. (Zbirka iz Ljutomera. Prej je bil poslal od tam že 400 K, ki smo jih navedli v V. izkazu, skupaj je torej 518 K. Od tega so darovali: dr. Viktor Kukovec 40 K; poročnik Katz obitelj Sršen, desetnik Josip Kata-lan, trgovec Cimerman in obitelj Prinčič po 20 K; obitelj Kacavan, poročnik M. Deškovič, Franc Maurič, Albin Smerkolj, dr. Rozman, begunka Er-zetič, obitelj Bezeg, učitelj Ciril Mikelj in Mihael Fajt po 10 K; obitelj Batistič 9 K; Antonija Da-nevčič in obitelj Mozetič po 6 K; Al. Smarski, Ivo Bernabič, Mihael Vahtar, nadporočnik Bratuš, dimnikar Erjavec, praporščak Žega, Thr. Troha in Mici Gabrijelčič po 5 K; v društvu se je nabralo 102 K; ostalih 105 K je darovalo ?44 drugih.) Soproga gospoda Marušiča je nabrala med begunci v Rovtah 30 K, kakor smo navedli v VIL izkazu. Sedaj nam pošilja še imena darovalk. Darovale: Mrrijn Marušič, Kristina Marušič, Aleksandra Per:~., Marija Peric, Karolina Pahor in Marija Jelen, vsaka po 5 K.) — Po 100 K: Iz Čcrnikala in Ospa (Zorka Klun); Jožef Meško, župnik, Sv. Miklavž pri Ornožu, Staj.; družina Babnjk, Zgornja Šišk«; županstvo Šmarje pri Ajdovščini; Emil Pleskovič. davčni upravitelj, Laški trg (od tega: dr. Ko'.?ek in M. Komes po 20 K; Dergan 14 K; St. Komc^ h F!e-=kovič po 12 K; P. Zupane 10 K; Poršič 6 K: tr.:je drugi 6 K); Kmečka hranilnica in porcjilnicn Črni vrh nad Idrijo; Ant. Papež, žup. pik, Vrhpolje pri Vipavi; medicinka Valči Felici-jar., nabral", v Zagrebu; Fr. Poženel, nadporočnik, b. h. 3/4 11, vojn-* pošta 407 (zbrali jugoslovanski častniki pri b. h. I B. 3/4). — 96 K 10 vin.: Mo-horjani, Braslovčc. — 90 K: Darilo »Slov. Naroda« (SI. N. 3!. dec. 1917). — 83 K 70 vin.: Ivan Cesar, poročnik, Novo mesto (zložili Jugoslovani v kavarni Centril, Novo mesto). — 82 K: Zbirka občinskih odbornikov v Litiji 19. dec. 1917. — 80 K 48 vin.: Iv. Leban, Št. Vid pri Vipavi o priliki dveh zabavnih večnrov v prostorih g. Iv. Kopatin. — 80 K: Slovenski in češki gostje v gostilni pri Lo-zarju v Ljubljani na Silvestrov večer. — 78 K: Udeleženci cbčtnske seje 27. dec. 1917. — .77 K 42 vin.: Žene in dekleta v Dolu pri Ljubljani o priliki izjave za jugoslovansko deklaracijo. — 60 K: Jos. Valez, prožni mojster iz Kanala, tačas na Jesenicah (nabral med begunci na Jesenicah, da se tako oddolže spominu pokojnika dr. Kreka, ki jc imel za nas vse toplo čuteče srce. Obenem se krepko izražajo za majniško deklaracijo.) — 53 K 60 vin.: Dariio »Slov. Naroda« (SI. N. 2. jan. 1918). — Po 50 K: III. razred tj-g. akademije, Sušak,- Fr. Hiti, vojni kurat. Drg. Rgt. 5, vojna pošta 284; Iv. Drešar, vojni kurat. IV. 27. Feldbaon, voj. pošta 393; dr. Franc Jankovič v Kozjem, županstvo Litija; občina Tržišče: Ljudska gospodarska zadru- j ga v Zagorju. — 45 K: Janko Gregorec v Buzetu j (nabral na izletu v Štrped v veseli družbi). — 43 j kron: Josip Hekič, četovodja, pp. 97. sup. odd., ! Radgona (zložilo 53 vojnikov tega polka osobito iz hvaležnosti do dr. Kreka, ustanovitelja Jugoslovanskega kluba). — 42 K 20 vin.: Možje in fantje, žene in dekleta ija Royih zbrali na Štefanovo pri županu. — 40 K: Družba, zbrana zadnjo nedeljo leta pri Jesihu na Dolenjski cesti. — 34 kron: Nabrala gostilna Alojzija Lavrič, Nova vas pri Rakeku. — Po 30 K: Fran Dernič, mornariški komisar, Reka; Josip Volčič. Srebrniče pri Novem mestu; Franc Lotrič, Češnjica nad Škofjo Loko; gostilna pri Bobenčku. — Po 25 K: Jakob Aljaž, župnik, Dovje; M. Šmid, župnik, Solčava, Štaj., z rodoljubnim pozdravom; Iv. Mevželj, kaplan, Trnovo, Notr. — 23 Ki Moštvo 11. komp. G. Sch. R. 2, v. p. 646 (pošiljajo slovenski fantje gorskega strelskega pcšpolka št. 2 z bojišča od Piave, želeč vsem zavednim Slovencem srečno novo leto. — 22 K 32 vin.: Idrijski Orli, zbrani na sestanku dne 31. decembra 1917 — Po 20 K: Franc Pečarič, kaplan, Dovie; Marica Jurjevčič, učiteljica, Li-gojna pr> Vrhniki (čisti dobiček od prodanih dr. Krekovvih razglednic v Ligojni); Jožef Cerjak, župnik v pok., Rajhenbtirg; Kmečka posojilnica ▼ Rajhenburgu; Ivan Majhen, c. kr. poštar, Loški potok; Franc Krek, župnik, Vranja peč; Srečko Vršič, kaplan, Sv Tomaž, Štaj.; Ig. Travnik, Vel. Mlačevo, občina Sp. Slivnica (nabral na ženito-vanju Josipa Nartina iz Volčje Drage). — 15 K: Gregorij Potokar, župnik, Bočna. — 14 K: Neimenovan iz Lesc. — 10 K 50 vin.: Franc Ozimek, Sela pri Zagracu (zbrala mala družba v gostilni g. Ozimka, želeč obenem našim neustrašenim bori-teljem za svobodo božjega blagoslova v Novem mestu). — Po 10 K: Fr. Rebolj ml.. Krka; osobje tvrdke »Florijan«, Ljubljana; Iv. Sever, kaplan, Moravče; Ivo Prisot, župnik, Bokovo pri Cerknem, Gor.; Vasyl Kurdydy, gr.-kat. župnik - begunec. Črna gora pri Ptuju. — 9 K: Kat. slov. izobraževalno društvo Dol pri Ljubljani (2. zbirka). — 8 K 40 vin.: Marjašpartija v gostilni Pehani, Žužemberk. — 7 K: Janko Gollas, Bled. — Po 6 K: Marica Jurjevčič, učiteljica, Ligojna pri Vrhniki (čisti dobiček od prodaje dr. Krekovih razglednic); par ljubljanskih dijakov. — 5 K: Ivan Smrdel, Koseze. Živčni glavobol. Obrazne nevralgije, živčni ' zobobol in preveč razdražene živce pomirimo s Fellcrjevim, živcc krepečim, bolečine hladečim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko Elsa-fluid. 12 steklenic franko za 14 K 32 vin. pri lekarnarju , E. V. Fcller, Stubica, Elza trg 134, Hrvatsko. Proti I glavobolu priporočamo poleg Fellerjevega Elza. j fluida tudi Fellerjev črtnik zoper migreao (kot ! pridatek 1 K). Obenem tudi lahko naročite Feilcr-jeve miloodvajajoče rabarberske kroglice z znamko >.Elza-kroglice«. 6 škatlic franko 7 K 37 vin. Elza-preparali so v resnici dobri. (v) Izgubila se je dne 27. januarja JSJP" ženska srebrna ara od Vrhnike do Verda. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi na županstvo obč. Vertojba, sedaj na Verdu št. 105. 308 Zahvala. Za obilne dokaze odkritega sočutja iu za darovane vence povodom težke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, svaka, brata in strica, gospoda Pavla Velkavrh izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preč. g. priorju nem. vit. reda za zadnja tolažita, č. g. voditelju križevniške Marijine družbe in družbi sarnej, ki je z zastavo dragega pokojnika spremila k večnemu počitku. Nadalje bodi iskrena zahvala čč. sestram Marijanišča, tretjemu redu in vsem ostalim, ki so s tako obilno udeležbo pri zadnjem sprevodu počastili spomin blagega pokojnika. Žalujoči ostali. HLAPEC se sprejme v starosU od 1^. do 55 leta s brano in stanovanjem v hiSL — Ponndbe pri IV. PERDAN 297 V LJUBLJANI. KUPI SE 296 MANJŠA HIŠICA ali VILA z vrtom, najrajši kje na Gorenjskem. Ponudbe s ceno in opisom do 5. svečana pod »Solnčna lega« poštno ležeče Ljubljana 1. Večje posestvo pri Gorici se v najem. Poslopja nepokvarjena. Podatki so pri ANTONU REMEC, ZGORNJA ŠIŠKA »t. 41. SPREJME SE več dobrih :s- 298 MIZARJEV IN TESARJEV proti dobri plači in preskrbi hrane in stanovnnfa. —:: VpraJa se SV. PETRA CESTA iT. 23. ___DeIo_staIno ▼ Ljubljani. OPOZARJAM cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev ŠIVALNIH STROJEV in GALANTERIJE. Prosim torej, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimat, da sc oglasi čim preje v trgovini JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7. Tovarniška zaloga Šivalnih strojev. 299 IZGUBILA se je 302 denarnica i večjo vsoto denarja. — Prinese naj jo polteni najditelj proti nagradi v Zalokarjevo ulico it 16. iT VRTNAR -^m oženjen, brez otrok, vešč v vseh strokah vrtnarstva, želi premeniti službo. Naslov poštno ležeče 301 LJUBLJANA »VRTNAR«. PRODAM lepega konja 300 radi pomanjkanja krme. — M. SPREITZER, Vojaška ulica 2, Ljubljana. KUHARICErKUHINJSKE POMOCNICE IN NATAKARICE rabimo za častniške kuhinje na VOJNEM OZEMLJU. "9C Ponudbe s spričevali, nravstvenim spričevalom, natančnim naslovom ter določenim časom službenega nastopa je javiti etapnemu poveljstvu H. ▼ Ljubljani, Dunajska cesta 31, pritličje. f Ivan Lovšin naznanja v svojem in v imenu svojih sester in brata vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je njih predobri oče i^rt&anag LovSin posestnik in trgovec v ponedeljek, 28. t. m., ob 7. uri zvečer, po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, bogovdano preminul. Pogreb se vrši v četrtek, 31. t. m., ob 9. uri dopoldne. Blag mu spomini Gcriča vas pri Ribnici, 29. jan. 1918. KAVNI NADOMESTEK »AIDA«, PRALNI PRAŠEK »ADRIA«, dišave ter vse drugo špecerijsko in kolonijalno 306 blago dobi se vedno pri Filip Šibeniku, Zagreb, Sveučilištni trg 1. nove in stare g^MgJjj vsak° množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov Proda se star, dobro ohranjen Naslov pri upravi lista pod štev. 257, Sprejme se vešč obenem vincar, tudi invalid, za trajno službo. Za hrano in stanovanje se bode slabelo. — Kje, pove upravništvo tega lista pod štev. 225. Zemljišče i banu naprodaj. Na desnem bregu Ljubljanica med »Kaminom« in »Jurjem«, okrog 300 m od brega oddaljeno, je na prodaj zemljišče v obsegu 7 hektarov. Zemljišče je travnik z govejo krmo, oziroma sposobno za njive, ker ga najvišja voda ne poplavi Istotako je na prodaj zemljišče ▼ obsegu 9 hektarov travnikov na Dolju pri BorovnfcL To zemljišče obstoji iz dveh blizu skupaj ležečih kompleksov poleg okrajne ceste. Ponudbe sprejema in pojasnila daje uprava posestev Josip Lenarčiča na VrhnikL 290 93 (jTItambilije vse|, vrS| za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev Ljublfana, Dvorni trg št. 1. ISf Klavirje, pianine harmonije prodaja in izposoja Bf^srsiik, Ljbljana, Kongresni trg štev. 15. Skupaj ...... Glasom prejšnjih izkazov 25.231 K 79 v 32.869 » 36 » Dosedanjih darov . . . 58.101 K 15 v Ljubljana, 10. januarja 1918. Odbor za dr. Krekov spomenik. Sprejme se s 15. februarjem vseh domačih del vajena ženska k samostojnemu gospodu. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 35. sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. "^ac Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. 3244 Krsnis n. a. deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprelema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riziko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Prospekti zastonj in poštnino prosto Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 1831 »MHBIMIIIMIlillBmilllllH^ailllll«^