Proletarci vseh dežel, združite se J PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana * gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE. K dveletnici zgodovinskega kongresa Neuspeh kominformovcev na kongresu francoskih učiteljev Razočaranje ob »Jezeru« — Fizkultura Dopisi — Obvestila Leto XI. — štev. i?Z( Ljubljana, četrtek, 20. julija 1950 Mesečna naročnina din 50.— Izhaja »Rak dan razen oh petkih Cena din 2.- K DVELETNJCI ZGODOVINSKEGA KONGRESA Peti kongres Komunistične partije Jugoslavije je zasedal v izredno usodnih dneh za naše narode. Toda ne samo za nos. Tište dni je vest človeštva vztrepetala ob nezaslišanem razglasu Informbi-zoja, ki je mnogim preprostim ljudem vzthračil poglede v prihodnost in strl nji-hove upe tt socializem. Za nas, za naše narode pa je pomenil Velcapebejfvski ultimat, naj se odpovemo svoji Partiji, ki je trideset let rastla iz nas in je del nas samih, ki je trideset let pogumno vodila naš boj za srečno Prihodnost, v katero smo si odprli vrata 2 ljudsko revolucijo, z žrtvovanjem sto-tisočeo življenj. Odpovedali naj bi se sebi in svoji zgodovini, sklonili glavo pod nov larem, posuli se s 'pepelom in šli obrez-čaščeni v Moskvo, o novo Canosso. Ne. človeškega dostojanstva, svobode in neodvisnosti si nismo pustili vzeti. Leta 19it. *° so bile okoliščine skoraj brezupne, eaio se uprli fašističnim osvajalcem, ne da bi se strašili prihodnjih dni. Trdno smo verovali v zmago napredka. Sedem let pozneje smo doživeli nov napad na na-svobodo. Peti kongres je izrazil našo Pripravljenost na novo vstajo, na nov boj. In tudi v tem boju bomo zmagali. »Resnica mora zmagati, ker je ta resnica 12 neuničljivih dejstev«. (Tito na kongre-fv). Peti kongres je dal neizmerne po-°vde za naše delo, vplival na sprostitev novih ustvarjalnih sil, ki *o ležale 'še neizčrpane in nerazvite o naših ljudeh. Velika preizkušnja, ki nas je nepričakovano doletela, je izzvala v našem ljudstvu množična junaštva na fronti boja za plan. Pretekli dve leti sta izpričali našo sposobnost, da z lastnimi silami zgradimo socializem. Lani in predlanskim smo ne samo izpolnili, temveč celo presegli letni Plan; prav tako tudi plan prvega polletja letos. Težave, ki so nam jih pripravili Paši sovražniki, nam niso mogle vzeti po-BPma in zlomiti ustvarjalne volje. Ob velikih naporih in žrtvah našega zavednega ljudstva smo dosegli postavljene smotre. Ti uspehi so neuničljiva dejstva — so na-*a resnica. Ob njih se drobe v prah vsi Poskusi nasprotnikov. Ti uspehi so naše nePremagljivo bojno orožje. Hkrati z graditvijo pa je napredovala tudi zavest naših ljudi, napredovalo naše Celotno družbeno življenje. S posplošitvijo zgodovinskih izkušenj naše Partije in teo-[riično ocenitvijo naše ljudske revolucije Ie dal peti kongres bogato gradivo za Hudi j, usmeril članstvo Partije k samo-*tojnemu proučevanju naše prakse in teoretične zakladnice marksističnih klasikov. Osrednja partijska revija •Komunist« in Partijske revije, ki izhajajo pri republiških centralnih komitejih, so na temelju Petega kongresa in republiških kongresov °bravnavale številna teoretična vprašanja. Zlasti gradivo plenarnih zasedanj Centralna komiteja KPJ je pomemben prispevek k teoriji o graditvi socializma. Take teoretične plodnosti, kot je značilna prav za ti dve leti naše Partile, ne Zaidemo v nobeni drugi Partiji v tem obdobju. Kako bedna so na primer poročila z druge seje Informbiroja, ki naj bi bil "p vsaj uradno — nekak teoretični forum brionskega gibanja, še psovke o Jugosla-VlH so si izposodili iz časov papeškega Pzeganjanja krivovercev. Nobene samo-riojne teoretične misli. In kako teoretič-n° siromaščino objavlja iBolfševik«, teo-friično in politično glasilo CK VKP(b). Največjo medvedjo uslugo teoriji je 'Koljševikt brez dvoma napravil z objavo lanka 1. Medvedeva, v katerem je pisec sovjetskem »znanstvenem« načinu zbral citate iz neštetih člankov jugoslovanskih izdajalcev, ki le-te objavljajo v v°jih lističih. V taki močvari pač iščejo ‘vvjetski teoretiki znanstvenih dokazov, *ajti CK VKP(b) za obrambo svojega naPada na Jugoslavijo ne more najti v 'fzarksističnem nauku nobenega opraviči-V- Stalin sam, ko je pred kratkim po vvlgem molku zopet napisal članek, pa se u njem ni lotil vprašanj boja za mir, ZQ socializem, odnosov med socialistični-P' deželami ali drugih vprašanj, na kafra iščejo danes ljudje v svetu odgovora, temveč je pisal — o jezikoslovju. Tudi ,e danes ni ničesar čuti, da bi bil sklican fvngres VKP(b), čeprav ga ni bilo že od ,e,a /939, in prav tako ni bilo mogoče f-rvh nobenih poročil ali sklepov s sej š-K VKP(b), če so te sploh bile. Sem pa Jv zvemo za govor člana CK VKP(b) ob vki obletnici, za kako avtoritativno >kri• J0' in o odstavitvi tega ali onega parmskega voditelja. In to je vse. Medtem ko CK VKP(b) molii, kot da ,\ v Sovjetski zvezi ničesar več, kar bi v treba še teoretično osvetliti in pojas-’ • kot da je v svetu največje zatišje, Tv je pri nas izredna delavnost na teore-/lneni poprišču. Informbirojevska reso-rija je prerf nas s surovo silo postavila ’■Trašanje: odkod ta pojav, kje so nje-B°vi vzroki. V težnji za spoznanjem teh rznank, ki jih je prinesel objektivni JuJbeni razvoj, je bila sproščena velika Tpbuda za razmah teoretične misli. V ne-vvilnih razpravah, člankih in govorih so vni našega Centralnega komiteja odkri-0,1 bistvo spora med nami in CK VKP(b), /'9oue vzroke in izvore. V njih je bogat riepevek k rešitvi dolgoletne krize v de- lavskem gibanju, a za nas jasna smer socialistične graditve. Nedavno sprejeti zakon o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih je najbolj vidni izraz praktičnega uresničevanja teh spoznanj. Naš boj proti kominformizmu je izraz novih zgodovinskih okoliščin, ki dajejo delavskemu gibanju nove možnosti za zmage in odpirajo široka pota k socializmu, izraz revolucionarnega humanizma, ki je lasten borcem za novo družbo. Stalinovo vodstvo VKP(b) je izmaličilo lik revolucionarja, člana Partije, ki je postal v Sovjetski zvezi državni uradnik, poteptalo temeljna človečanska načela, jih zavrglo v praksi in teoriji. Ne več koristi delavskega razreda, temveč koristi države — to je novo načelo sovjetske partij-nosti. Kot je skušal nekdaj Hegel ovekovečiti prusko državo, tako skušajo danes sovjetski birokrati prikazati sovjetsko državo kot najpopolnejšo družbeno ureditev, upirajo se njenemu odmiranju in se na vso moč trudijo odložiti neizbežno zgodovinsko usodo državnega stroja, ki vedno bolj spada >v muzej starin, poleg kolovrata in bronaste sekire* (Engels). Naš zgodovinski boj je ukresal v svetu nov revolucionarni plamen, ki se vedno bolj razširja. Navzlic najbolj mračnjaškim informbirojevskim ukrepom in uporabi srednjeveških načinov, vrednih samega Torguemade, nezadržno raste med naprednimi ljudmi v inozemstvu ugled naše dežele, ki si pridobiva vedno več prijateljev. V vseh deželah raste samozavest in pogum borcev za mir, svobodo in neodvisnost. Vse širše in globlje spoznavajo na .lastnih tleh zle posledice kominfor-mizma. ki nastajajo zaradi podrejenosti partijskih vršičkov v teh deželah sovjetski državni politiki, politiki sovjetske birokracije, ki je poistovetila boj za socializem z bojem za razširitev vplivnega področja sovjetske države in spreminja voditelje komunističnih partij v svetu v svoje uslužbence. Vsak dan močnejše so resnične sile napredka, kajti »volje in gibanja zgodovine, volje in gibanja narodov ne more zaustaviti nobena sila. pa čeprav bi bila še tako surova in nečloveška* (Djilas). Jugoslavija je ddn.es svetel lik junaške dežele, ki se plemenito bori za neodvisnost in prijateljstvo med narodi, za enakopravnost velikih in malih narodov, za resnični mir. V MEŽICI ŽE OBRATUJE tretja nooa peč za topljenje svinca V PRVEM POLLETJU 500 NOVIH ZADRUŽNIH POSLOPIJ Kmečke delovne zadruge v LR Hrvat, ski letos mnogo gradijo. Delo so bolje organizirale kakor prejšnja leta, zato so tudi že v prvem polletju dosegle lepe uspehe. Pozimi so si pripravile precej gradiva, tako da so mogle začeti zgodaj spomladi graditi. Pri številnih zadrugah so žgali opeko po novem načinu, in sicer izdelano iz primesi premogovega prahu. Tako opeko je mogoče žgati na prostem brez peči. Zadruge letos gradijo 3548 raznih poslopij. Večino zgradb so začeli graditi spomladi. Skupna vrednost gradbenih del znaša 1.233,408.000 din. Splošne kmetijske zadruge gradijo 145 poslopij v vrednosti nad 18 milijonov din. Izmed 666 zadružnih domov, kolikor jih je v delu, so jih doslej 310 pokrili. Skupno so v prvem polletju zgradili nad 500 poslopij. Letošnji plan je za 227 odstotkov večji kakor lani. Deset in desetletja že vozijo iz slikovite Mežiške doline težko, mehko kovino svinec v razne dele sveta. Več stoletij so mežiški rudnik izkoriščali tujci. Mežiški svinec slovi na svetovnem trgu, saj je najčistejši. Čeprav so vsi dosedanji lastniki črpali iz rudnika velikanska bogastva, pa so naprave za pridobivanje svinca še dokaj zastarele. Ko so naši delavci prevzeli rudnik v svoje roke, 60 morali marsikaj zboljšati. Vsako leto so doslej kaj preuredili, skrbeli so za olajšanje delovnih pogojev in za dvig proizvodnje. Zastarele naprave izboljšujejo, delavci pa z velikimi napori dvigajo proizvodnjo. Doslej so že za 50% povečali proizvodnjo svinca nasproti predvojni proizvodnji. Posebno težko je bilo delo v stari topilnici, kjer so topili svinec v starih ko-ritastih pečeh. Peči so bile visoke, zastarele, tako da je vročina udarjala delavcem naravnost v glavo. Seveda je zaradi zastarelosti peči bil tudi napor delavcev pri topljenju velik, proizvodnja pa majhna. Že leta 1948 so v topilnici podrli staro peč in napravili novo, pri kateri avtomatično zagrevajo maso. Drugo tako peč so zgradili tudi lani. Pred nekaj dnevi so zakurili ogenj v tretji novi peči, ki so jo zgradili letos. Poleg tega, da je delo pri novih pečeh lažje in vročina manjša, pomenijo nove peči povečanje proizvodnje svinca. Pri novih pečeh so povečali proizvodnjo svinca za 80%. Tudi topilci pri visoki peči se nenehno trudijo za večjo proizvodnjo ter za to, da lahko peč čim dalj časa obratuje, ne da bi jo bilo treba ustaviti in čistiti. Lani so dosegli v tej smeri izreden uspeh. Peč je neprenehoma obratovala 142 dni, kar se še ni dogodilo nikoli, odkar obratuje visoka peč za topljenje svinca v mežiškem rudniku. Tako je lani odpadlo več čiščenj peči, kar pomeni lep prispevek k znižanju proizvodnih stroškov. Tudi letos nadaljujejo topilci s tem načinom dela, ki pa je seveda odvisen od njihove spretnosti in vestnosti Delavci v rafineriji vedno presegajo planske naloge. Velik uspeh pa so dosegli tudi v tem, da sedaj topijo svinec, ki ima čistost 99.992%. Na svetovnem trgu zaradi te čistosti računajo naš svinec kot najfinejši in je uvrščen v prvo kvalitetno vrsto. Topilci tudi v drugem polletju nadaljujejo z ostro borbo za čimprejšnjo izpolnitev letnega plana. Polletni plan so izpolnili mesec dni pred Od leta do le prog V POMORSKEM PROMETU Čeprav bo naša trgovska mornarica i volj obremenjene Država je dajala druž-po tona'ži in številu ladij šele po koncu I bi »Jugolloyd« velike subvencije za ta petletke dosegla višino mornarice stare I nedonosni promet Jugoslavije, vendar se je že doslej zelo uveljavila v pomorskem prometu — ne le v obalni plovbi, marveč tudi v čezoceanski plovbi. Če hočemo pravilno oceniti uspehe in pomen naše trgovske mornarice, moramo vedeti, da je predvojna Jugoslavija imela 95 oceanskih ladij z nosilnostjo 5O0.CCO ton, vendar je vzdrževala promet samo na petih progah tako imenovane dolge plovbe in velike obalne plovbe. Vse druge ladje so bile v prometu proste plovbe. To pomeni, da so plule le toliko, kolikor so dopuščale razmere na svetovnem trgu. Zdaj pa ima Jugoslovanska linijska plovba samo 40 oceanskih ladij in je že lani vzdrževala promet na šestih rednih trgovskih progah dolge in velike obalne plovbe. V stari Jugoslaviji je bila tudi trgovska mornarica prepuščena milosti in nemilosti tujega kapitala. Naš pomorski promet, izvoz in uvoz, 60 dirigirale tuje ladijske družbe. Jugoslovanske ladje so zato redko prispele v domače luke. Čakale so v tujih pristaniščih na naročila. Zmogljivost ladij je bilo mogoče izkoriščati le toliko, kolikor je bilo za prevoz popolnoma po naključju pripravljenega blaga. Predvojna Jugoslavija je imela 24 ladijskih družb. Med njimi je le Oceani a« vzdrževala promet s tujino. Ladje dolge plovbe raznih družb so plule predvsem med Evropo in Južno Ameriko. Iz Južne Amerike so vozile za Anglijo, Nizozemsko, Nemčijo in Belgijo argentinsko žito in čilski soliter. Iz Evrope so navadno prevažali premog, če so sploh dobili kakšno blago za prevoz. Zato se je večkrat dogajalo, da so ladje plule v Ameriko popolnoma prazne. V naših pristaniščih so le redko pristajale velike oceanske trgovske ladje. Navadno so bile v prometu le na neredni progi. Prevažale 60 v Argentino lesne polizdelke, Skoraj nikdar niso bile do- Zadružniki v Orehovici pod Gorjanci pomagajo kmetom Žetev na Krškem in Šentjernejskem polju je končana. Tu in tam še stoje manjše površine ovsa, ki jih bodo kmetje poželi v teh dneh. Kljub suhemu letu je pridelek belih žit lep. Mlačev je v polnem teku; le z redkih skednjev se slišijo cepci, t ežavno delo so prevzele mlatilnice. Povsod, kjer le morejo, pomagajo tudi letos zadružniki zasebnim kmetom s svojimi stroji. — Na sliki: Orehovški zadružniki mlatijo zasebnim kmetom v okoliških vaseh Tudi pomorski potniški promet je bil slabo razvit Tako je n. pr. »Jugoslovanski Lloyd« imel v prometu dve potniški ladji, , »Kraljico Marijo« in »Princeso Olgo«, ki sta med turistično sezono prevažali potnike po Sredozemskem morju »Oceania« je vzdrževala linijske proge, in sicer petnajstdnevne med Jadranom in severno Evropo, Sredozemljem in Bližnjim vzhodom: razen tega je bila še ena mesečna proga med Jadranom in Južno Ameriko Na teh progah je promet vzdrževalo 13 ladij Nova Jugoslavija je prevzela želo slabo zapuščino: vsa trgovska mornarica je po koncu vojne imela komaj 135.000 brutto registrskih ton tonaže. Med vojno so bile vse jugoslovanske oceanske ladje pod upravo angleškega ministrstva za vojaške prevoze. Med vojno se je mnogo ladij potopilo. Tako je nova Jugoslavija prevzela komaj za 34% predvojne tonaže jugoslovanksih ladij. Obnova mornarice, ladjedelnic, pristanišč in pristaniških naprav je zelo hitro napredovala. Ustanovili so podjetja za plovbo, nacionalizirali stare družbe in uvedli linijsko ter prosto plovbo vzdolž Jadrana in v čezmorskem prometu. Naraščanje zunanje trgovine je narekovalo uvedbo rednih pomorskih zvez za blagovni promet s tujino. Uvedba rednih prog za tovorni promet je posebnega pomena. Zdaj more naša trgovska mornarica pri sklepanju pogodb nastopati kot enakopravni pogodbenik. Redne tovorne proge pa tudi najbolje ustrezajo planskemu gospodarstvu. Nadalje ne smemo pozabiti, da daje naša trgovska mornarica s svojo dejavnostjo našemu gospodarstvu na Milijone deviz Lani je Jugoslovanska linijska plovba vzdrževala naslednjih šest rednih trgovskih prog v dolgi in veliki obalni plovbi: Jadran—severna Evropa, Jadran—Bližnji vzhod, Jadran—Turčija, Jadran—Izrael— Ciper, Jadran—Severna Amerika in Jadran—Južna Amerika. V prometu med Bližnjim vzhodom na sedemdnevni progi so ladje srednje tonaže (motorne ladje »Zagreb«, »Skopje«, »Sarajevo«, »Titograd«, »Topusko« in »Rijeka«). Uvedli 6o redno petnajstdnevno progo med Jadranom in severno Evropo. Na tej progi pristajajo ladje v Dubrovniku (odhajajo z Reke), v Alžiru, Oranu, Casablanci, Londonu, Hamburgu, Rotterdamu, Antverpnu, Londonu In Trstu. Omeniti je treba še 28-dnevno progo v veliki obalni plovbi med Jadranom in Izraelom ter Turčijo in 25-dnevno progo Jadran—Tzrael— Ciper. Proga med Jadranom in Južno Ameriko je dvomesečna, med Severno Ameriko pa mesečna. Na progi med Jadranom in Južno Ameriko vozijo največje naše ladje: »Radnik«, »Bosna«, »Dubrovnik«, »Bičkovo«, »Kordun« in »Beograd« Na progi med Severno Ameriko vozi naša naihitreiša tovorna ladja »Hrvat-ska« (17 milj na uro). Razen tega ie na tej Drogi v orometu ladja »Srbija«. Tovorne ladje prevažajo tudi potnike. Ladia »Radnik« more n. pr, prepeljati 6°00 ton blaga in 500 potnikov, ladia »Hrvatska« pa nad 1000 ton blaga in 62 potnikov. Ladie Jugoslovanske linijske plovbe so udeležene tudi v prosti plovbi in vo njo na nerednih progah. Naš pomorski promet stalno narašča hkrati z izpopolnjevanjem trgovske mornarice z novimi ladjami. Letos se bo naša mornarica okrepila s sodobnimi ladjami »Makedo niia«, »Pula«, »Zadar«, »Slovenija« in »Črna gora«, tako da -b0 mogoče še bolj izpopolniti omrežje rednih prog. rokom. Prav gotovo je, da bodo letni plan izpolnili še dosti pred rokom. Za tako uspešno delo v topilnici pa imajo brez dvoma zasluge najboljši delavci,_ med katerimi so Kert, Lakner, Kolešnik, Seleč-nik, Ivančič in drugi. V topilnici pa se še med delavstvom vedno najdejo ljudje, ki ne poznajo delovne discipline in kva rijo delovne uspehe. Med temi so Jože Hudobrežnik, Anton Cvetko, Huso Han dekovig in drugi, ki imajo na mesec po več neupravičenih izostankov. Dragocen prispevek za naše gospo darstvo in za nove jeklarne, ki jih gra dimo v naši državi, je proizvodnja kalcijevega molibdata, ki so ga začeli proizvajati v mežiški topilnici. Iz kalcijevega molibdata pridobivamo redko kovino molibden za oplemenitenje jekla. S proizvodnjo kalcijevega molibdata so začeli v Mežici že leta 1948. Do letos so napravili poleg stare topilnice vse potrebne priprave, tako da že od februarja nov obrat neprenehoma obratuje. Kalcijev molibdat pridobivajo s kemičnim po stopkom iz vulfinita, ki je redkost v Evropi Vulfinit imajo edino še na Sved skem in v Avstriji. Prej so koncentrat prodajali v tujino, sedaj pa iz njega v Mežici sami pridobivajo kalcijev molibdat. Molibdenovo jeklo je posebno trdno neprobojno in izredno odporno proti trenju. Čeprav so s proizvodnjo kalcijevega molibdata začeli v Mežici šele februarja, so polletni plan izpolnili. V začetku so imeli pri proizvodnji kalcijevega molibdata težave, kajti kotel je po eni ali dveh šaržah počil. Pozneje so ga obzidali s šamotno opeko, tako da je sedaj ta nevarnost odstranjena. Največ zaslug za proizvajanje kalcijevega molibdata ima ing. Uršič, ki je pred kratkim tudi uspel s poizkusom topljenja svinca na nov način Proizvodnja svinca je odvisna od uspešnega dela rudarjev. Ozko grlo v proizvodnji svinčene rude je bil izvoz, kajti v rovu, ki pelje na Žerjav, so izvažal: rudo in jalovino. Tako se je večkrat zgodilo, da je nakopana ruda ostala v resni ei v jami. Dolgo časa so reševali vpra šanje prevoza, končno pa so se odločili, da po rovu, ki pelje na Glančnik, izvažajo samo jalovino, po rovu. ki pelje na Žerjav, pa rudo. S tem je bilo ozko grlo v prevozu odstranjeno in rudarji plan dosti bolje izpolnjujejo. V mežiškem rudniku in topilnici porabijo veliko električne energije. Kmalu pa bodo v Mežici imeli svojo lastno centralo, kakršno imamo le malokje. Hidro centralo za 2000 kW bodo namreč zgra dili kar pod zemljo. Vodo reke Meže bodo speljali po tlačnih ceveh v star za puščen horizont, ki je 90 m pod zemljp. kjer bodo postavili turbine in generator je. Od turbin bo voda odtekala po 7 km dolgem tlačnem rovu zopet na svetlo. Tlačni rov za odtok vode že kopljejo. Tako bo obrat rudnika in topilnice imel dovolj svoje električne energije, vsako le to pa bodo z lastno hidrocentralo prihranili nekaj milijonov dinarjev. IMENOVANJE REPUBLIŠKE KOMISIJE ZA VPIS DRUGEGA LJUDSKEGA POSOJILA Vlada Ljudske republike Slovenije je izdala odločbo o imenovanju Republiške komisije za vpis drugega ljudskega posojila. Za predsednika komisije je bil imenovan Zoran Polič, minister za finance, za člane komisije pa: Ferdo Kozak predsednik Ljudske skupščine LRS, Janez Hribar, predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, Franc Popit, generalni direktor za rudarstvo, Martin Greii minister za delo, Matija Maležič, predsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani, Janko Rudolf, predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slo venije, Stanko Semič-Daki, podpredsednik Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije, Angelca Ocepek, predsednic Glavnega odbora AF2 Slovenije, Jane? Hočevar, sekretar Centralnega komiteje Ljudske mladine Slovenije in Maks Kr melj, predsednik Republiške zveze kmetijskih zadrug. Imenovana komisija bo vodila delo v zvezi z vpisom in vplačevanjem ljudskega posojila. USTANOVITEV GLAVNE DIREK CIJE ZA CESTNI PROMET V LRf Pri ministrstvu za lokalni promet LF Slovenije se ustanovi glavna direkcija z-cestni promet. Direkcija bo operativn upravni voditelj avtomobilskih prevozni ških podjetij in javnih skladišč republi škega pomena, Delo direkcije bo vodil glavni direk tor, ki bo odgovarjal ministru za lokaln promet. Kolegij glavne direkcije, ki gs bo vodil glavni direktor, sest avl j ajr vodje organizacijskih enot z glavnim d; rektorjem. Kolegij je posvetovalni orgar glavnega direktorja. V kolegiju bodo ob ravnavali. posebna strokovna vprašanja Zato bodo po potrebi sodelovali tud. strokovnjaki, tako da se bo kolegij raz širil v strokovni svet Neuspeh kominformovcev na kongresu francoskih učiteljev francoski prosvetni delavci izražalo svoje simpatije do Jugoslavije Pariz, 19. julija. (Tanjug.) Včeraj se je v Parizu začelo delo kongresa nacionalnega sindikata učiteljev Francije. Med tujimi delegati so navzoči tudi predstavniki Jugoslavije. Jugoslovanski delegat je pozdravil kongres v imenu sindikata prosvetnih delavcv Jugoslavije in med drugim rekel; da jugoslovanski sindikati niso zapustili linije enotnosti prosvetnih delavčev na svetu. Omenil je revolucionarne tradicije, ki večejo delavski razred Francije in Jugoslavije. Želel je kongresu uspešno dela ki naj koristi miru, katerega danes ogrožajo imperialisti z Zapada in komin-formovci z Vzhoda. Ko je jugoslovanski delegat končal svoj govor, so navzoči priredili jugoslo- i vanski delegaciji manifestacije, ki so trajale deset minut. Kominformovska manjšina, ki je najprej hotela vsiliti resolucijo, s katero se obsoja navzočnost jugoslovanske delcgacije, je po takšnem pozdravu jugoslovanski delegaciji zapustila dvorano. Francoski prosvetni delavci so doslej že večkrat izrazili svoje simpatije do Jugoslavije. Sindikat prosvetnih delavcev pariške pokrajine je 20. junija soglasno izglasoval resolucijo proti francoskim kominformovcem, ki so skušali ovirati miting francoske napredne mladine. Razen tega se je več kot 120 mladih profesorjev in učiteljev, ki so člani te federacije, vpisalo v mladinske brigade, ki bodo letos delale na jugoslovanskih gradbiščih. Povečane letalske akciie v Koreii Dve ameriški diviziji sta se izkrcali na vzhodni obali Koreje — Vlada ZDA vztraja pri izpolnjevanju sklepov Varnostnega sveta Tokio, 19. juil. (Tanjug). V sporočilu štaba generala Mac Arthurja, ki ga prenaša Reuter, je rečeno, da sta ameriško im avstralsko letalstvo v sredo nadaljevala s taiktično oporo kopenskim silam. Bomniki so napadli pet mostov, zadeli dva železniška predora, onesposobili železniško križišče in bombardirali ranžirno postajo v Tanjangu. Vele-trdajave so bombardirale most v Seulu. Letala na zračni ipogon ameriške letalske skupine so zrušile tri severnoko-jska letala. Do sedaj so uničili 31 severnokorejskih letal. Reuter poroča, da je severnokorejsko topništvo prenehalo z dvodnevnim zatišjem na fronti severno in zapadno od Tedžona, kjer je tudi severnokorejsko letalstvo zelo aktivno. Toda ameriške čete »o obdržale svoje položaje. Severnokorejsko topništvo se zbira 8 milj od Tedžona, za to linijo pa so koncentracije pehote. AmeiriSko letalstvo bombardira severnokorejske koncentracije. Na osrednjem delu fronte drže južnokorejske čete svoje položaje, na vzhodni obali Koreje pa so zavrnile severnokorejski napad. Po zadnjem poročilu iz ameriškega »lavnega štaba sita se danes po desetdnevnih pripravah izkrcali dve^ ameriški diviziji na vzhodni obali Koreje. Izkrcanje je bilo izvedeno s podporo ameriških, britanskih in avstralskih vojnih ladij. Razgovori za pomoč južnokorejski vladi Predstavniki 20 držav, članic OZN, razpravljajo na konferenci v VVashingto-nu, kako bi pomagali južnokorejski vladi. To je izjavil predstavnik OZN in dodal, da predstavniki teh držav, med katerimi so Argentina, Avstralija, Bolivija, Kanada, Francija, Norveška, Nizozemska, Novi Zeland, Mehika in Velika Britanija, ne razpravljajo o odpošiljatvi kopnih čet v Korejo, temveč le ladij in vojnega materiala. Vse zaloge britanske nafte na Daljnem vzhodu, rezervirane za operacije na Koreji London, 19. julija. (Tanjug.) Uradni predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so za potrebe britanskih sil pri operacijah na Koreji rezervirane vse zaloge britanske nafte na Daljnem vzhodu. Zaradi tega je britanska vlada ustavila dobave naJte LR Kitajski. Zunanje ministrstvo ZDA je izrazilo svoje zadovoljstvo zaradi sklepe britanske vlade, da ustavi vse dobave nafte LR Kitajski. AFP poudarja, da pomeni ta ukrep pospešitev akcije za pomoč pri izvajanju resolucije VS o Koreji in pripominja, da je ameriška vlada zahtevala od Velike Britanije, naj ustavi dobave petroleja LR Kitajski. Komisija za Korejo pripravlja poročilo za generalno skupščino OZN Komisija OZN za Korejo pripravlja poročilo o splošnem položaju na Koreji. To poročilo bo predložila Generalni skupščini OZN, ko se bo ta sestala v začetku septembra. Komisija je sprejela resolucijo, v kateri je izraženo zadovoljstvo ■ glede na izjavo severnokorejske in južnokorejske vlade, da bosta spoštovali ženevsko konvencijo o ravnanju z vojnimi ujetniki. ZDA zavrnile indijski predlog UP poroča, da je vlada ZDA zavrnila predlog predstavnika indijske vlade Pan-dita Nehruja o sovjetsko-ameriških razgovorih, da bi se končala vojna na Koreji. Ameriški odgovor je izročil pomočnik zunanjega ministrstva ZDA George Macoy indijskemu veleposlaniku v ZDA gospe Pandit. ZDA so se postavile na stališče, da vojne na Koreji ni mogoče povezovati s prejemom delegat« LR Kitajske v VS. AFP poroča, da vsebuje ameriški odgovor naslednje: 1. da ZDA izpolnjujejo resolucijo VS, ki jo je odobrilo 54 narodov; 2. da sprejema LR Kitajske v OZN ni mogoče povezovati z rešitvijo korejskega spopada, in 3. da vlada ZDA misli, da je treba vsako posredovanje za končanje vojne na Koreji spraviti v sklad s pogoji, ki jih je formuliral VS. Izjava indijskega predstavnika Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je izjavil, da namerava indijska vlada objaviti vso korespondenco glede njene akcije za rešitev korejskega spora, j Predstavnik je tudi izjavil, da >ni pravilno ravnanje« sovjetske vlade, ki je objavila pisma med Nehrujem in Stalinom, še preden je Nehru dobil odgovor od drugih vlad. Francoska vlada zahteva povečanje izdatkov za narodno obrambo Pariz, 19. julija. (Tanjug.) Po končani vladni krizi, ki je trajala mesec dni, je francoska ljudska skupščina sklenila, da bo pet dni v tednu imela po dve seji, da bi tako končala debato o proračunski politiki in celo vrsto nerešenih socialnih in gospodarskih vprašanj. Vladni krogi stalno poudarjajo, da poslabšanje mednarodnega položaja nujno zahteva, da se vlada najprej začne ba-viti z vprašanjem narodne obrambe. Videti je, da so tega mnenja vse vladne stranke. Predsednik vlade Pleven je zahteval v svoji programatični deklaraciji povečanje vojaških kreditov za 80 milijard frankov, vendar pa odločujoče osebnosti poudarjajo, da gre za precej večje vojaške izdatke. NOTA VLADE FLRJ ALBANSKI VLADI Beograd, 19. julija. (Tanjug.) Albansko poslaništvo v Beogradu je 10. julija izročilo zunanjemu ministrstvu FLRJ noto, v kateri je protestiralo, češ da so jugoslovanski obmejni organi in letalske sile kršili jugoslovansko-albansko mejo. Zunanje ministrstvo FLRJ je preverilo obtožbe iz te note ter je izročilo albanskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri ugotavlja, da navedbe v albanski noti ne ustrezajo resnici in da z jugoslovanske strani ni bilo storjenega ničesar od vseera tega, kar se v albanski noti pripisuje jugoslovanskim organom. Res je, da se že dalj časa krši jugoslovansko-alban-ska meja, vendar to delajo edinole albanski obmejni organi. Te kršitve se ponavljajo in postajajo vedno hujše, čeprav so jugoslovanska oblastva na to večkrat opozarjala albansko vlado in čeprav je jugoslovanska vlada predlagala konkretne ukrepe, da v prihodnje ne bi več prišlo do tega. Incidenti in izzivanja, ki jih povzročajo albanski obmejni organi, dokazujejo, da albanski vladi ni do tega, da bi se na jugoslovansko-albanski meji vzpostavile normalne razmere. Očitno je, da albanska vlada vzpodbuja svoje organe' k novim incidentom in kršitvam jugoslovanskega ozemlja, obenem pa si prizadeva, jugoslovanskim obmejnim organom, svoje da bi ravnanje svojih organov naprtila lastne nemiroljubne poskuse pa vladi FLRJ. Živahno tekmovanje mariborskih frontovcev pri prostovoljnem deiu kot v diru dovažajo opeko s samokol- Že enajst dni zaporedoma govore tekmovalna poročila mestnega štaba prostovoljnega dela: »Druga brigada je še vedno neporažena...« V Mlinski ulici, kjer s<> Se pred meseci štrlele v zrak žalostne razbitine nekdanje tovarne svile, je zdaj vse drugače. Pridne roke prostovoljcev so močno spremenile lice tega dela porušenega Maribora. Še malo, pa ne bo več razbitih, težkih železobetonskih plošč. Saj sta samo Stojkovič in njegova žena razdrobila in porušila celo betonsko stavbo in v to delo vložila nad tisoč prostovoljnih ur. Naglo rastejo grmade presejane zemlje in skladovi opek. Uprava cest je zvozila že 70 vagonov raznega gradiva za Zagrebško, Klavniško cesto in' Oreško nabrežje. Tudi tega dne — ko sem obiskal gradbišče — se je sonce že nagibalo. Prostovoljci so začeli prihajati, najprej posamezno, potem pa kar v skupinah. Sredi delovišča sta vihrali v vetru partijska in državna zastava. Predsednik terenske fronte tovariš Toman je bil seveda tudi ta dan med prvimi. Kako bi ne, 6aj ima v izkaznici zabeleženih letos že 531 ur! Dežurnega brigadirja Vande še ni bilo. Glavni terenski brigadir Se-njor je skočil po opravkih, zato je kar on skrbel za evidenco, orodje in še za to in ono. Pionirjev se je nabralo že lepo število. Pa kako pridno delajo. Hektlov Henrik, mali Vahlenov Alfred in drugi Kaj pravijo člani francoske mladinske br ajde ,, Poiti ers“ o lugoslaviji Zagreb, 19 julija. — Te dni je prispela na gradbišče študentskega mesta četrta francoska mladinska brigada »Poi-tiers«, ki jo sestavljajo v glavnem delavci študenti. Razen Francozov je v brigadi »Poitiers« nekaj mladincev iz Vietnama, eden iz Sirije dva iz Kanade in en belgijski mladinec. Vsi so študenti pariške univerze. S francosko brigado je prišel tud: doslej najmlajši brigadir 15-letni David Kristian, učenec I. razreda liceja. Kristian dobro pozna mladinsko organizacijo Jugoslavije. — »Čeprav smo vsi še zelo mladi, nas zelo zanima, kaj dela jugoslovanska mladina, kako gradi socializem Ko se bom vrnil, bom povedal svojim tovarišem, kako gradi Jugoslavija novo življenje, in prepričan sem, da bo drugo leto prišlo še veliko mojih tovarišev z liceja v Jugoslavijo.« San Prav je po rodu iz Kambodže v Vietnamu in študira medicino v Parizu. Dejal je, da so ga propaganda proti Jugoslaviji, na drugi strani pa njeni veliki uspehi pri graditvi socializma pripravili do tega, da je prispel v Jugoslavijo, kjer se bo lahko sam prepričal, kakšno je resnično stanje. — »Na naši univerzi,« je izjavil Prav, »so vodili propagando proti odhodu v Jugoslavijo, toda nikogar nisem vprašal za mnenje in tudi nisem hotel poslušati mnenja drugih. Prišel sem v Jugoslavijo, da bi se sam prepričal, kakšno je stanje. Tisto, kar bom povedal Vietnamcem, ko se bom vrnil v Francijo, bo pripomoglo, da bo še deset in deset mojih sorojakov prišlo v Jugoslavijo.« Komandant brigade Georges Mougard, poštni kontrolor iz Pariza, je povedal, koliko je mladincev, ki bi radi prišli v Jugoslavijo. Tako je samo v pariški tovarni »Renault« izrazilo okrog 30% mladincev, da bi odšli radi na delo v Jugoslavijo. (Tanjug) PO SVETU DELO MEDNARODNEGA OTROŠKEGA FONDA. - V traja letih obstoja Mednarodnega otroškega fonda OZN (T.MCEF) Je bito materam ln otrokom na vsem svetu razdeljeno več knt milijonov kilogramov hrane. V Istem razdobju .ie bilo razdeljeno obleke In obutve v vrednosti nad 6 milijonov dolarjev, sanitetnega materiala v vrednosti 5 milijonov dolarjev In naprav za nredelivanie mleka v vrednosti nad milijon dolarjev To hlaffo Je bilo razdeljeno med otroke v več kot 50 državah. Prispevalo pa ca Je 35 držav. Nekatere države, med njim tudi Sovjetska zveza niso sodelovale pri izvatanju programa Mednarodnega otroškega fonda. JAVNA DELA v PALESTINI POD POKROVITELJSTVOM OZN. — V vzhodnem delu Palestine so se za«ela Javna dela pod pokroviteljstvom OZN za pomoe arabskim beguncem Iz Palestine. Prihodnji teden bodo začelt izpolnjevati nažrt za pogozdovanje ln dva načrta za melioracijo zemljišč. Organizacija ZN za pomoč arabskim 'juncem lz Palestine In Jordanska vlada se tudi pogajata o drugih Javnih delih. Računajo, da bo pri teh delih zaposlenih okrog 10.000 delavcev. ODSTOP MADŽARSKEGA PRAVOSOD NEGA MINISTRA. - Lradno poročajo, da je madžarski pravosodni minister Istvan Ris odstopil. Za novega pravosodnega ministra je bil Imenovan dr. Molnar, bivši zunanji minister in veleposlanik v Moskvi. Istran Ris je pripadal soclaidempkratlčnl stranki, preden se je 1. 191» združila s KP Madžarske. PRED VOJAŠKO SODISCE V ATENAH so postavili skupino 61 komunistov, ki so obtoženi da so »organizirali ln sodelovali pri ubojih visokih funkcionarjev.« V obtožnici je naveden uboj pravosodnega ministra Ladasa 1. 1918. dalje se omenjajo priprave za atentat na maršala Papagosa, šefa ameriške vojaške misije Van Fleeta, voditelja populistov Caldarlsa In druge osebnosti. PREPOVED IZHAJANJA GLASILA KP JAPONSKE. — Poveljnik ameriških okupacijskih sil na Japonskem general Mae Arthur je ukazal japonski vladi, naj prepove Izhajanje glasila KP Japonske »Aka-hate« In vseh njegovih organov za nedoločen čas. nicami. Nič ni čudnega, če 60 vrste na]-mlajših tako razgibane, 6aj gradijo tudi za-se — veliko igrišče z garderobami, vrtiljakom, gugalnicami, bazene za kopanj* in še mnogo drugega, kar jih bo razveseljevalo. Brigadir Senjor je privihral kot veter. Polne roke dela je imel in sem ga 1* 6 težavo pripravil do računanja: — Glej, 8500 ur je naša obveznosti pa smo jo z 12.019 urami v 12 dneh tekmovanja že krepko preseglil Dnevno dela 100 do 140 prostovoljcev. V torek jih j® prišlo celo 280. Po tekmovalnem plan" bi morali dnevno napraviti 340 ur. Pa jih seveda veliko več. Poglej za posamezne dni: 462, 577, 654, 781, 981 — i» osmega dne kar 1516, torej skoraj trikrat večl Najbolj se delo razvnema ponott ob svitu reflektorjev. Ves čas so naju v razgovoru prekinjali vedno novi in novi prostovoljci' Strojevodja Kolšek je prišel z ženo Terezijo in malim Tinčkom. Tudi brigadirka Slobodanka Čurčič je že tu. »SafflO da se mi mali ne bi do sedme prebudili* jo zaskrbi, pa že odhiti aa delo. Seno-vičev Franci, ali »naš organizator pi°' nirske brigade,« kakor mu pravijo, je tudi prispel. Ima že 118 prostovoljnih »Zvečer pridem še enkrat z atekom. Oo ima že nekaj ur več kakor jaz,« »Vidim, da imate veliko dobrih, kaj pa najboljši? ...« Kar vsuje se imen in številk, kd sko; raj vse po vrsti presegajo, 300 pa tudi 500 ur. »Nepremagljivi«, boste vzdržali tekmo? ... podrezam v živo, »Vsi se borijo, pa nas ne morejo užil-gati — reče brigadir. Glej, kako bi n sl radi. Ko so na 4. terenu zvedeli, da tekmujejo z nami, so ve« ponedeljek požj' vali, češ, v torek jih pa bomo potolkli s podvojeno silo. Pa smo jih tako posekali, da so zgubili dve, ne eno točko,« Grozeči, težki oblaki kakor na mah zatemnijo nebo. . — Dež! ,..« završi preko delovišča i® ie se usujejo goste kaplje. Vedrimo pod košatim kostanjem, kj** je .pritrjena tudi turnirska tabela. V razpredelnicah so vse brigade od 14. do 25' dobile ničlo — 2, brigada pa kar P' te severno od Drave izpolnile svojo na' logo. Zasedle so Vovbre, Štriholče, Gr®' binj, Gospo Sveto in nešteto drugih krajev na skrajnem slovenskem severi Ljudstvo nas je povsod veselo pozdrav ljalo. Vse se je veselilo tega velikeg* dogodka. Koroški Slovenci so spet sme)1 svobodno spregovoriti v svojem materi' nem jeziku. . Toda oditi smo morali. 22. maja l9star.'i borci, vsi smo bilj v najtežji zimi 1944-«s na Svinski planini. Prečitalj so nam P velje za umik za staro jugoslovansko mejo. Veseli obrazi so postali resni. Kami0' ni so čakali. Borci so se obotavljali. mandirji so mirili svoja moštva, čepr*v bi tudi sami radi ostali. Gledal sem borce. Marsikomu so pri' vrele solze. Jokali so ljudje, ki so v n*l' težjih dneh gledali pogumno smrti obraz, ki so se pobratili z lakoto, mr*' zom in trpljenjem. Vse so žrtvovali za ' zemljo: mladost, zdravje in kri. Nad tovarišev nam je ostalo na Svinski plani' ni in tokrat smo jih zapuščali. ZADRUGA NA MOTI je uspešno premagala začetne težave Zadruga na Moti je bila ustanovljena lani spomladi. Nekaj manj od polovice gospodarstev v vasi je združilo v zadrugo 180 ha zemlje, od česar je 70 ha njiv, ostalo pa so travniki, vinogradi, gozdovi in močvirja. Čeprav motenski zadružniki v svoji zadrugi niso imeli boljših pogojev, kakor sosedi na Cvenu in Krapju, so kmalu prehiteli druge zadruge. V odbor motenske zadruge so prišli razen starejših tudi mladi ljudje, ki so znali pravilno uveljaviti zadružna pravila. Tako so že v prvem letu s skupnimi močmi rešili najtežja vprašanja. Združili so živino, odpravili mejnike in uvedli delov-_ ne norme. To, čemur so se v sosednjima' zadrugama smejali in upirali, so zadružniki na Moti sprejeli z vso resnostjo. Tekom leta so adaptirali dva svinjaka, uredili skladišča, sezidali kurnik, namestili motor in motorni drobilec, temeljito popravili konjsko opremo, vozove in drugo orodje. Stroje so združili ter jih začeli Uporabljati na zadružnih njivah. »Letos nam bo suša pobrala precej pridelkov, posebno pa pri krompirju in koruzi,< pravi predsednik Peterka. »Tudi pri žitu se nekaj pozna; kljub temu pričakujemo, da bo povprečen donos žitaric 15—16 q na hektar. Razen 34 ha belih žit smo zasejali še 7 ha koruze, ”•5 ha krompirja, 3 ha sladkorne pese, f-5 ha sončnic, 1 ha buč, 3.5 ha detelje m 8 ha ovsa. Pri pšenici smo uvedli sorto ^ankutk, ki nam je lani dala rekordne hektarske donose. Tako bomo tudi ■etos oddali nekaj tisoč kilogramov žit kot semensko blago. Posebno lepo je ob-r°dil ječmen, ki ga je nekaj manj kot vagon. Oljne repice 6tno pridelali 3382 kilogramov. 60 arov inkarnatke je dalo o-0 kg priznanega semena. Do zadnjega nam je mnogo obetal krompir, ki lffia na naši zemlji posebno dobre pogoje, faradi suše pa ga je napadla krompirjeva plesen. Toda mi nismo odnehali! Prvič smo poskusili z škropljenjem z bor-dološko brozgo. Rezultate opazujemo. Pšenico in rž smo pomladi 100% zagnojili 1 superfosfatom. V zadružnih hlevih rede poleg 30 konj ‘a žrebet 67 goved in 90 svinj. Z adaptacijami so rešili problem prostorov. Živina Je sicer razdeljena v več hlevih, vendar Je sortirana. Živinorejski brigadir Horvatov Jožek je sicer še zelo mlad, vendar je vesten prj delu in ima do živinoreje veliko veselje. Vsako jutro pregleda ln si zapiše v svoj zvezek molznost posameznih krav. Tudi selekcijo uvaja. Najboljši živinorejec pa je Kranjčev Franček, ki ima najlepšo živino. Pri svinjah ®ta zaposleni Kranjčeva Micika in Mako-hova. Svinje imajo še sicer mešane po Pasmah, vendar že polagoma izpodriva Klesane svinje pasma »Veliki Jorkšir«, ki jo dobivajo iz državnih posestev v Prekmurju. Plan oddaje mesa za letošnje leto so v živinoreji že dosegli, kakor tudi Plan lastne vzreje. Mlečnost, ki sicer raste, še vedno ni na zadovoljivi višini. ^Uub temu pa so zadružniki oddali od Planiranih 8400 litrov mleka 10.160 li-r°v in tako presetrli plan. Pri živinoreji Pa se čuti pomanjkanje silosov. Letošnja košnja je dala sicer do 50.000 kg sena, f.ar pa še vedno ni dovolj za izboljšanje fivinoreje. Zato bo zadruga prihodnja leja morala misliti na zgraditev novih silosov. Letos uvajajo tudi perutninarstvo. , ajajo domačo štajersko kokoš in pa jLeghornkoc, ki sta na splošno priznani. Letos sicer še ne bodo imeli čiste pasme, vendar bodo postopoma vršili zamenjavo. povejo živino hranijo deloma z zeleno krmo, več Časa pa prebije živina na paši Po zasilnih pašnikih, ki so jih zadružniki Pripravili v obmurskih predelih. . Zadružni sestanki na Moti niso pogo-sli, kadar pa so, so plodonosni. Zadružniki opuščajo ob takih prilikah običajne formalnosti, ki jih pogosto vidimo ob takih sestankih. Odkrito se pogovore o vseh napakah, ki jih opazijo med seboj. *Prva so mladi ljudje s predsednikom Peterkom požrli marsikatero pikro na ra- čun svojih let, vendar se danes kaj takega več ne dogaja. Zadružniki vidijo, da so fantje dobri, zato jih spoštujejo. Zadnjič so se temeljito pogovorili o delitvi letošnjega žita. Ob koncu so sklenili, da ne bodo več ponavljali lanskih napak, ko so razdelili žito vsakemu enako, ne glede na to, koliko je žrtvoval delovnih dni v zadrugi. Vsak bo dobil letos žito po trudodnevih. Pri tem pa niso pozabili na dela nezmožne, ki bodo dobili toliko, da bodo lahko imeli poleg rženega tudi beli kruh na mizi. Ohišnice imajo sicer razdeljene, vendar so še vedno prevelike, kar občutno ovira zadružnike prj delu. Pri delu pa tudi ne pozabljajo na oddih. Tako je letos že nekaj zadružnikov izkoristilo oddih v Postojni, Opaliji in drugih krajih. Sedaj po končani žetvi se pripravljajo na večji izlet V zadružni pisarni je redno vsak mesec izplačilo. Seveda bo treba motenski zadrugi še marsikaj izboljšati in popraviti; dejstvo pa je, da je zadruga ob dobrem vodstvu zgledno rešila že prve začetne težave. — L. T. Zmogljivost splitske cementarne »Partizan« bodo povečali Dalmatinske cementarne so v zadnjih letih mnogo prispevale za graditev socializma. Dale so na tisoče in tisoče ton cementa za gradbena dela naše petletke. Razen tega smo prejeli mnogo deviz za izvoženi cement. Potrebe po kakovostnem Cementu še vedno zelo naraščajo. Tega se zavedajo tudi zavedni delovni kolektivi splitskih cementarn. Tako je nedavno delavski svet cementarne »Partizan« razpravljal predvsem o povečanju zmogljivosti ohra-ta. Prihodnje mesece bodo izročili v obrat še dve vertikalni peči. Prva peč bo začela obratovati 1. avgusta. Sestavne dele peči izdelujejo v tovarniški mehanični delavnici. LR Hrvatska ima 58 mest Po novem zakonu o novi upravno-teritorialni razdelitvi je postalo 34 krajevnih področij ljudskih odborov mesta. Poprej je bilo v Hrvatski 24 mest, zdaj pa jih je torej 58. Pri novi razdelitvi so upoštevali predvsem posebne gospodarske pogoje, ki omogočajo razvoj posameznih krajev kot mest. Množične organizacije naj pomagajo pri nabiranju zdravilnih zelišč Pravkar je končan odkup svežih borovnic, ki smo jih pošiljali v London, ali pa predelovali doma. Letošnja akcija nabiranja borovnic je bila zelo dobro organizirana, posebno lepe uspehe pa so dosegli v okrajih Ljubljana-okolica in Kamnik, kjer so presegli plan oddaje za nad 200%. V kolikor bi nabiralci še utegnili nabrati borovnice, jih naj posušijo in prodajo podjetju »GOSAD«. Cena bo 106 dinarjev za kilogram, od tega 25% v bonih za nabavo industrijskega blaga. Ker je sezona borovnic v glavnem končana, lahko nabiralci borovnic in drugi začno z nabiranjem zdravilnih zelišč, saj so za zelišča določene zelo ugodne cene. Dosedanji rezultati nabiranja zdravilnih zelišč kažejo na nezadovoljive rezultate. To nedvomno škoduje tako naši zunanji trgovini, kjer dobimo za zelišča dragocene devize, kakor tudi dvigu domače proizvodnje zdravil. Kljub ugodnim pogojem za nabiralce zdravilnih zelišč so v nekaterih okrajih, kakor: Krško, Kočevje, Kamnik, Tolmin, Ljutomer in Radgona dosegli slabe uspehe. Vzrokov za to je nedvomno več, glavni pa je predvsem ta, da je v teh krajih premajhna povezava med AF2, LMS in pionirji in da množične organizacije premalo opozarjajo nabiralce na ugodnosti odkupa. Poleg tega je važna tudi agitacija v odkupnih centrih (zadružnih trgovinah). Tu Se mora pokazati kako in kaj se naj zbira, da se ne bo več dogajalo, da bi posamezne skupine ne vedele točno katere dele rastline je zbirati, kako je ravnati z nabranimi zelišči, kako se jih mora sušiti itd. Podjetje »GOSAD« bo v kratkem izdalo brošuro o zdravilnih zeliščih, s katero se morajo čim prej-seznaniti vsi nabiralci. Marsikdo bi se že zdavnaj lotil nabiranja navadnih kopriv, katerih je povsod dovolj, če bi vedel, da je cena za kilogram posušenih kopriv 20 din (50% v bonih), za baldrijan 150 din (25% v bonih) itd. Zdravilnih zelišč, ki jih lahko zbiramo, je vse polno: preslica, lapuh, lisičji rep, srčna moč, bodeča neža, arnika, planinski mah itd. Prav tako pa čaka v zadrugah vrsta predmetov, predvsem tekstilnih, ki si jih bomo lahko nabavili z boni za prodana zdravilna zelišča. jp • " KAJAKAŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Na divji vodi najboljši Slovenci m Hrvati Bled, 19. junija. V nadaljevanju tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije v kajakih je bilo danes tekmovanje na divji vodi. Proga je vodila od Save Dolinke do blejskega mostu, bila je srednje težka ter je zahtevala od tekmovalcev veliko spretnost. Tekmovanje se je končalo v redu brez poškodb. Na današnjih tekmah so se predvsem odlikovali slovenski in hrvatski tekmovalci. Rezultati današnjega tekmovanja so naslednji: Člani 7.000 m S—1 (zvezni razred); 1. Branko Drovenik (S) 20:52,4, 2. Mozetič (S) 21:17,6, 3. Desnica (H) 21:21,0. Člani 7000 m S^2 (zvezni razred): 1. Zadel-Drovenik (S) 20:09,4, 2. Vrkljan-Hlavaček (H) 20:30,4, 3. Petrovič-Luka-novič (H) 20:59,4. Članice 6500 m S—1 (zvezni razred): 1. Haigel (H) 21:05,8, 2. Flego (H) 21: 49,4, 3. Bezlaj (S) 23:48,0. Izven konkurence je tekmovala avstrijska tekmovalka Švajgerjeva, ki Je dosegla najboljši čas na tej progi 19:06,8. V 6kupnem plasmanu po prvem dnevu vodi Hrvatska, ki ima 118 točk pred Slovenijo 99 točk, Makedonijo 20 točk itd. Vzgajamo nov mlad kader v vajah na orodju Nabiranje zdravilnih zelišč ugodno poteka zlasti na Dolenjskem. Najboljše uspehe ima še vedno novomeški okraj, ki redno dosega plan zbiranja in odpreme gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Trenutno zaključujejo kmetijske zadruge odkup borovnic, začela pa se je doba rdečih in črnih malin. KZ v^Gaberju jih je v dobrem tednu oddala že 653 kg, pred tem pa 1103 kg borovnic. Asak teden obidejo uslužbenci okrajnega odkupnega podjetja »Vino« zadruge v okraju in odkupijo nabrana zelišča. — Na sliki: pred kmetijsko zadrugo v Orehovici tehtajo balo posušenega listja plemenitega kostanja. Telovadna Zvera Slovenije, odbor za vaje na orodju je priredil julija dva štirinajstdnevna tečaja za mladino v vajah na orodju. Prvi tečaj za mladinke je bil od 3. do 16. julija, drugi tečaj za mladince pa se bo zaključil 30. julija. Usposobiti mladino v tej športni panogi in jo dvigniti na kar najvišjo stopnjo, da bo ob prestopu v članske vrste lahko uspešno izpopolnila našo sedanjo republiško in državno vrsto, je bila glavna naloga odbora za vaje na orodju pri TZS že od osvoboditve dalje. In trud ni bu zaman. Iz vrst slovenske mladine rastejo novi talenti, ki imajo pred seboj lepo razvojno pot. Zato ni slučaj, da so slovenski mladinci in mladinke na prvih mestih v državi tako v oceni vrst kakor tudi med posamezniki. Izletniki na Gorenjsko so v Kranjski gori z radovednostjo opazovali živahno vrvenje mladink ki so vadile na prostomeni travniku pred domom Porentovo. 40 tečajnic iz vse Slovenije je pod strokovnim vodstvom vsakodnevno vadilo po izdelanem načrtu. Poleg panog, ki jih vsebujejo vaje na orodju, so se mladinke bavile tudi z dopolnilnimi panogami (atletika, športne igre, ritmika itd.). Sonce voda, planinski zrak, do- Mednarodno boksarsko srečanje BELJAK : LJUBLJANA V soboto 22. julija bo ob 20. uri v prostorih letnega kina Tivoli mednarodno boksarsko srečanje med boksarji Beljaka in najboljšimi Ljubljančani. Obe reprezentanci se že dalj časa pripravljata za to prvo mednarodno srečanje v letošnji sezoni. Tehnični referent je sestavil naslednjo reprezentanco: mušja kategorija: Borušak, bantam: Cigir, peresnolahka: Stane Jezernik, lahka: Vivod, velter: Kržišnik, srednja: Ažman, poltežka: Komar, težka: Šimnovec. Vstopnice se dobijo v predprodaji v vseh prodajalnah »Slovenija šport«. Atletsko tekmovanje v Litiji Moški: (Dvoboj Kranj — Litija) Skok v vls: 1 Zupan (K) 165, 2. Kralj (L) 160, 3. Lebinger (L) 160. Izven konkurence: Zgalin 175. — Skok v daljino: 1. Jug (L) 585, 2. Vozei (L) 568, 3. Zupan (K) 549. Izven konkurence: Span 648. Met kroglo (7.25 kg): 1. Primožič (L) 10.57. 2. Sodnik (L) 9.86, 3. Cankar (K) 9/25 Tek 10« m: 1. Jug (L) 11.8, 2. Primožič (L) 11.9. Izven konkurence: Polc (Zel. Lj.) 12.1. Tek 400 m: 1. Kralj (L) 57.0, 2. Lebinger (L) 61.0. Tek 800 m: 1. Peterlin (L) 223.3, 2. Glavič (L) 2:30.0. Met diska (2 kg): 1. Vozel (L) 28.21, 2. Kastelic (L) 23.90. Met kopja (800 gr): 1. Primožič (L) 45.:20. 2. Kralj (L) 34.12. Tek 390« m: 1. Mlakar R (L) 12:22,3. 2. Baus (L) 12:26.4. - štafeta 4X100 m: 1. Litija 49.0. Zenske: (Dvoboj Železničar (Ljubljana) — Litija Tek 60 m; l. Pustinek (L) 8.8, Piro (L) 9.0, 3. Cimerman (Z) 9.2 — Skok v Tišino: 1. Pečarič (Z) 129, 2. Kovič (L) 125. 3. Baumkir-cher (L) 115. Skok v daljino: 1. Pustinek (L) 428, 2. Tropifi (Z) 387. 3. Cimperman (Z) ,356. Met krogle: 1. Pečarič (Z) 856. 2. Ljubo-jevič (Z) 848, 3. Baumkircher (L) 826. Met diska: 1. Pečarič (Z) 28.22. 2. Baumkircher (L) 28.11. 3. Ljubojevič (Z) 21.40. Met kopja: 1. Baumkircher (L) 27.73. 2. Pečarič (Z) 23.63, 3. Ljubojevič (Z) 21.60. Rokometaši Enotnosti bodo igrali kvalilikacijsko tekmo V nedeljo popoldne ob 17. uri bo na »Slovanu« v Mostah igrana kvalifikacijska tekma med Železničarjem iz Niša in domačo Enotnostjo za vstop v rokometno ligo. Moštvo Enotnosti se je za to tekmo vestno pripravilo, tako da lahko upamo na uspeh. Ekipo bodo sestavljali v nedeljo tile igralci: Kola-kovlč, Perlšlč, Bojadjljev. Grahor, Knšnjer, Majcen, Kranjc, Pelicon. Avsec. Papež Vidic. Vremenska napoved za četrtek 20. julija: Sončno, toplo vreme. Temperatura ponoči 14 stopinj C. čez dan 30 stopinj C. bra in izdatna hrana zadosten počitek ter kratki planinski izleti so podkrepili voljo in razpoloženje za delo. Na tečaju se je vsaka telovadka seznanila z načeli sodobne pravilne vadbe tako v praksi kot tudi 6 teoretičnimi predavanji. Prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. Mladinke nam bodo to s svojo pridnostjo in vztrajnostjo v bodočnosti vsekakor potrdile in s tem dokazale, da trud vodnic in pa skrb Telovadne zveze Slovenije nista bila zaman. Ob zaključku tečaja je bil pripravljen tudi Javni nastop, ki naj bi pokazal uspeh tečaja in kvaliteto naših mladink. Vendar je nastop zaradi dežja odpadel. Mednarodno teniško prvenstvo Jugoslavije bo v Opatiji Opatija, 19. julija. Za III. Internacionalno teniško prvenstvo Jugoslavije ki bo v Opatiji od 14. do 21. avgusta, so se prijavili igralci ZDA, Filipinov, Anglije. Avstrije, Italije in drugih držav. Ameriška teniška federacija je prijavila dva svoja igralca Dorfmana in Kovalevske-ga (9. in 10. z rang liste ZDA), ki sta letos sodelovala z velikim uspehom na tekmovanjih v Parizu in Wimbledonu. Napovedan je prihod filipinskega Davis cup-moštva: Ampona ln Carmone. Tekmovali bodo tudi najboljši predstavniki Avstrije Redi Huber, Doležal, Neumann in drugi. Anglija. Italija in Francija so tudi sprejele povabilo na to veliko tekmovanje, niso pa še določile igralcev, ki jih bodo zastopali. Belgija in Švica še nista napovedali svoje udeležbe. V tako močni konkurenci inozemskih igralcev bodo prvič na turnirju tudi mladi nadarjeni igralci. Jugoslavijo bo zastopalo 16 prvoplasiranih igralcev z državnega prvenstva ki bo v Mariboru. »Tour de France« Dinard. 18. V peti etapi Rouen-Dinard. dolgi 316 km, pa sta zmagala Francoz Robert Desbats in Italijana Giovanni Corrieri, ki sta skupno prišla na cilj v 10 urah 35 min. 51 sek. V splošni kvalifikaciji vodi še vedno Francoz Bernard Gauthier: drugi je Luksemburžan Goldschmidt, tretji Francoz De Muer. četrti Belgijec Lambrecht, peti pa Francoz Piot. Italijan Bartali je deseti. Kvalifikacija no ekipah na je naslednja: 1. Francija. 2. Belgija. 3. Ile de France. 4 Luksembrg. 5. italijanski kadeti. 6. Italijani. DOMAČE VESTI Zagreb, 19. julija. Danes je odpotovalo 17 igralcev rokometa zagrebškega kluba »Lokomotive« na gostovanje v Avstrijo. Odigrali bodo dve tekmi v Korneuburgu. obenem pa bodo vrnili obisk ekipi delavcev elektroindustrije »Elin« iz Weiza pri Gradcu ki je preiT TfFallrinr gostovala v Zagrebu. S A H MLADINSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Turnir se nadaljuje zopet v Piranu. 9. kolo: Ribarič—Mikunda 1:0. Trampuž— Podkrajšek 0:1. Grosek—Blino remis, Prijon — Sila 0:1, Vaupetič—Habe 1:0, Ramšak — Horvat 1:0. Cuderman—Roblek 1:0; Njog ivan prost. 10. kolo: Horvat—Cuderman remis Habe— Ramšak 0:1. Sila—Vaupetič 1:0, Biino—Prijcn 1:0, Podkrajšek—Grosek 1:0. Mikunda—Trampuž 0:1, Njegovan—Ribarič 1:0; Roblek prost. Stanje po 18. koln: Grosek, Ribarič 8, Blinc 6 in pol. Trampuž 6, Vaupetič, Njegovan. Podkrajšek 5 in pol. Mikunda. Ramšak 4 in pol, Roblek, Horvat 4, Cuderman 3 in pol, Sila 3, Prijon 1, Habe pol. PRVENSTVO II. ZVEZNE LIGE 5. kolo: LUSK—Kumanovo 6:2. Sarajevo— JA 5 in pol : 2 in pol, Borao—Crvena zastava 3 in pol : 3 in pol (1), Polet—Titograd 5:2 (1). Metalac—Osijek 6:2. Po odigranju vseh prekinjenih partij prvih štirih kol in vštevši 5. kolo je stanje naslednje: Metalac 26 in pol, Borao 24 in pol (1), LUSK 24 in pol. Sarajevo 21. Osijek 20, JA 18 in pol. Kumanovo 18, Polet, Crvena zastava 17 in pol (1), Titograd 10 (1). RAZOČARANJE OB JEZERU" Dostikrat smo že slišali in prebirali o Sraditvj velikih hidrocentral na Neretvi 111 Rami. Ogromna dela in ogromni na-P°ri so to. Pri vrtanju predorov in kot Nebotičnik velike podzemeljske dvorane 'j živo granitno skalo, ob preložitvi železnic, cest in vasi, pri graditvi največje- jeza v državi, 80 m visokega, so se izkazal i Številni junaki dela: nad 2000 udarnikov, proslavljeni minerji vrandu-»ke brigade, betonerji, tehniki in inženirji, ki so premagovali dotlej neukročene sile prirode. Izkazali so se na gradbiščih komunisti, ki so bili za zgled vsem drugim delavcem in strokovnjakom v požrtvovalnosti, v borbi za socialistični odnos do dela. Nove elektrarne bodo kmalu napajale z energijo vso Hercegovino, Dalmacijo in Bosno; na leto bodo dajale to-’ko energije, kot če bi delalo 13 milijonov ljudi vsak dan po 8 ur. Poleg tega J58 se bo z namakanjem kraška Hercegovina v okolici spremenila v velike, Plodne njive in vrtove. , Zalo smo z velikim zanimanjem pričakovali naš novi, deseti umetniški film >Jezero<. Mislili smo, da bomo videli '’erno sliko žive stvarnosti, žive borbe, javih junaštev na gradbiščih. Toda ne — azočarali smo se. 2e sam začetek filma gledalca spravi dvom. Utrgal se je oblak; hudournik vasico Lis; med divjimi, nečlove-kimi kriki beže ljudje v hrib. Iz teh godnih slik šele preidemo na gradbišče. 1 nam jasno ali gradijo jez zato, da bi Preprečili poplave? Da ga grade pred-^.Sem zato, da bomo dobivali električno j“0 za naše tovarne in rudnike, ne vidimo. Se bolj se razočaramo, ko pridemo v ^edino dejanja. Kaj je poglavitno v zgod-J. Boj proti saboterjem, ki hočejo pre-Preeiti dograditev centrale: župnik, glav- ni inženir Suvič, vaški bogataš Franjo in njegov sin Jerko. Ali je pri nas borba s saboterji, ki delajo »po navodilih iz inozemstva«, zares največja težkoča na gradbiščih? Ne, ni. So posamezni primeri, nepravilno bi jih bilo zanikati, in treba je biti buden. Toda značilno za našo deželo to vsekakor ni. Značilna je borba s kubiki, premagovanje naporov, predvsem pa borba za nov, socialistični odnos do dela. (V kolikor je ta borba prikazala v filmu — v enem samem prizoru — sliči bolj veselemu igranju otrok, ki delajo hiše iz peska, kot pa zmagovitim, toda bežnim naporom naših delavcev.) Poleg tega je sabotaža v filmu tako otročja, da se ji menda še pionirji smejijo. Pomislite: direktor Černič sprejme za strojnika na žerjavu nestrokovnjaka, »ki še nikoli ni delal na takšnih strojih, pa se bo že naučil«; in ta delavec, ki so ga sem poslali plačani saboterji, zleze ob belem dnevu, v prisotnosti nekaj stotin delavcev, na vrh žerjava, napili pleteno jekleno žico in breme se zruši ter ubije mladega delavca. Strojnika zaslišujejo, pa ga spet izpuste, ker »mu niso mogli dokazati krivde«... Kot da se na žici ne bi poznalo, da je napiljena in kot da bi mogel kdo drug p.rilesti ob belem dnevu na vrh žerjava! Tudi drugi poskus sabotaže, da bi namreč spustili vodo na turbino, ki še ni gotova, ni dosti bolj bister. Druga zgodba, ki teče vzporedno s prvo. toda ne dovolj povezana z njo, je zgodba vasi Lisa, ki bo pod vodo, ko bo jez dograjen. Treba bo zgraditi novo vas višje v hribu. Tu se bojuje stara miselnost kmetov, navezanih na zemljo (Peter), ki jih podpihujejo vaški nazadnjaki, z navdušenjem zadružnikov za novo vas (predsednik KLO Izmet in tajnik KLO ter sekretar vaške partijske organizacije Malo). Toda ta borba je poenostavljena do zmešnosti. 2e prizor v začetku, takoj po poplavi, ko nazadnjak Franjo pod-pihne vso vas, da se noče izseliti, in ko Mato z nekaj praznozvenečimi besedami vaščane spreobrne, je v stvarnosti nemogoč. Tako lahko se ne da preobraziti ljudi. Še bolj pa so neverjetni prizori iz nove vasi. Zdi se, kot da smo v deveti deželi, kot da se pri nas povsod cedita med in mleko, tako gre vse samo od sebe. Otvoritev nove vasi: kmetje pridejo,, hiše že stoje gotove; prej siromašni gospodar si ogleduje svojo novo hišo, ki je očividno še nikoli ni videl; celo otroke napodi iz veže, da ne bi tal pomazali (čeprav trenutek potem Izmet govori o prostovoljnih urah pri graditvi vasi, kar je v nasprotju s celotnim prizorom). In dalje: živino in stroje zadružnikom kar podari država, kmetom ne ostane menda nič drugega, kakor da sedejo za bogato naloženo mizo. Ali je res tako v stvarnosti? Kaj kmetje kar tako prejemajo darila od države? Tudi pri ustanavljanju zadrug, pri graditvi poslopij, pri reji živine itd. delajo naši kmetje sami in precej napora in precej borbe s starimi nazori je pri tem! Preveč dolgo bi bilo, če bi hoteli govoriti o vlogi posameznih oseb. Dovolj je, da se ustavimo pri Matu. Od kod je? Ne vemo drugega, kot da je prišel iz Sarajeva. Kaj je po poklicu? Spet ne vemo. Sedaj je tajnik ljudskega odbora in sekretar vaške partijske organizacije. 2e samo to, da prihaja tajnik in sekretar majhne zakotne vasice iz velikega mesta, je več kot izjema v naši stvarnosti. Še bolj čudna pa je njegova vloga v celotni zgodbi. Pričakovali bi, da sekretar partijske organizacije vodi borbo na vasi, da je sredi dela, da daje zgled vsem drugim. Tega v filmu ni. Mata vidiš v glavnem samo v precej praznih razgovorih z vaščani, tu pa tam še v pisarni gradbišča, najbolj pa se ti vtisne v spomin plehko prikazani razpad njegove stare ljubezni z neko mestno gospodično iz Sarajeva in osladno orisana ljubezen do Mare, Petrove hčerke, zalega kmečkega dekleta. Nismo pisali o celotni zgodbi filma, ki se nazadnje le »srečno« konča s prelomom v Petru, s pravočasnim prepre-čenjem drugega poskusa sabotaže, s proslavo prihoda elektrike v vas in z_ razrešitvijo ljubezenskega vozla med 'Matom in Maro. Film je vsekakor slab. Slab, ker izkrivlja resnico. Igralci pri takem scenariju niso mogli ustvariti čuda kljub vsemu svojemu prizadevanju. Zlasti Milivoje 2ivanovič je igral vlogo Petra dobro, prepričljivo, čeprav bi se lahko kaj pripomnilo k nekaterim posameznostim; tudi Jože Rutič (Franjo), Jožo Laurenčič (Izmet) ne zaostajajo mnogo; neprisiljeno igrajo tudi Bert Sotler (direktor Černič) in Milan Puzič (Jerko). Igra Karla Buliča (inženir Savič), Vere Ilič-Djukič (Mara) in zlasti Jovana Miličeviča (Mato) pa s tu in tam precej prisiljenimi gestami in izumetničeno igro obraza ne izkoristi niti tistih možnosti, ki jih sicer zgrešeni scenarij daje. Tudi glasba Mi-hajla Vukdragoviča ne zadovoljuje popolnoma; dejanje je včasih tako živo, da uho kar zahteva še spremljavo glasbe, toda ni je — in poslušalec občuti nekakšno praznoto. Na koncu se pred nas postavlja še eno vprašanje. Dejanje filma se godi v resničnem okolju: gradbišče hidro cent ral e pri Jablanici, vas Lis (pravo ime je Li-sič). Po drugi strani pa so v zgodbo vpletene mnoge bistvene stvari, ki pa se v resnici tam niso nikoli zgodile: sabotaže, poplava itd. Kaj ne bi bilo bolje, če bi scenarist bodisi vzel za osnovo zgodbe resnične dogodke, in jih prikazal takšne, kot so bili, "seveda umetniško obdelane; ali pa, kar bi bilo morda še bolje, z ustvarjalno umetniško fantazijo izoblikoval novo dejanje, ki pa bi obsegalo ono, kar je najbolj značilnega na vseh naših gradbiščih? Pridružujemo se mnenju ocen v drugih časopisih, da je osnovna napaka v filmu — premalo poznavanje resničnega življenja na področju borbe za petletko. Razumemo tudi upravičeno ogorčenje prizadetega delovnega kolektiva hidrocen-trale pri Jablanici, ki je celo pisal v »Borbi«, da takšnega filma sploh ne bi bilo treba predvajati. Mislimo, da tudi ocena gledalcev v Beogradu, kjer je bila dvorana že tretji dan predvajanja na pol prazna, ni bila napačna. Toda, ko danes govorimo o slabostih scenarija, ki ga je nanisal Jugoslav Djordjevič, in o slabostih režije Radivoja Djukiča, ne smemo vse odgovornosti pripisati njima. Kot piše Vicko Raspor v »Filmu«, je bil scenarij napisan pred več kot dvema letoma. Takrat pa je bila linija naše kulturne politike pod velikim vplivom sovjetskih šablon in je v njih videlo svoj vzor. Zato pa so tudi v našem umetniškem ustvarjanju in vodstvu tega ustvarjanja pogosto vladala pragmatistična gledanja in mislili so, da mora biti scenarij dober samo tedaj, če odgovarja nekakšnim šablonskim teorijam. Pisec se je sprva v glavnem omejil na preobrazbo kmeta Petra, toda tedanji partijski voditelji na področju umetnosti so zahtevali, naj bo sabotaža na gradbišču eden od poglavitnih dra-matskih vozlišč, ker je bilo prav takrat nekaj procesov proti izdajalcem in sabo terjem. Djordjevič je to storil, čeprav ni imel dovolj umetniške sile, da bi uspel. Danes pa, ko gledamo na filmsko in sploh na umetnost dokaj drugače, imajo umetniki mnogo večjo samostojnost pri ustvarjanju in zato lahko tudi bolj budno in samostojneje ter svobodneje ocenjujejo vrednost svojih del. Zato pričakujemo, da bo kolektiv »Zvezda-film« v bodoče ustvarjal mnogo boljše lilme. — 2. M. Prej nehal nudi, potem pobirat Ljubljana. 19. julija. Pravda, kdo bo upravljal kopališče oa I Ježici, teče že pet let. Včasih je bilo to veliko moderno kopališče s 700 kabinami in 200 omaricami. Kadar je bila dobra sezona, I® ališče obiskalo na dan tudi preko 3000 kopalcev. Okupacija g a je precej opu-stoSlla, vendar ne toliko, da bi g a z majhnimi stroški ne mogli le obnoviti, ampak celo povečati in razviti. Štiri leta se je fizkulturno društvo potegovalo da bi kopališče dobilo v upravlja-Slf' *a5i si?, MJ1 Popravljeni izvršiti vsa dela, treba bi bilo 15 nekaj investicij. Vendar je bilo nekaj modrih »ekonomistov« v takratnem četrtnem odboru mnenja, da so investicije za fizkulturo v socializmu luksuz. kopališča niso obnovili, ampak odprli gostilno. Tudi II. rajon, ki je nato prevzel četrtna podjetja, se za kopališče ni posebno zmenil. Mladi ilzkulturnlki sami so obno-vAi» Prost°r za odbojko in košarko ter očistili savski breg za skakalnico in ugoden plavalni teren, seveda pa vse proti volji vodstva kopališke gostilne! Letos je bilo že maja nenavadno vroče in Ljubljančani so se spomnili, da je bilo včasih na Ježici zelo dobro kopališče. Vse je kazalo, da bo Savo letos obiskalo mnogo kopalcev. Kopališče pa je bilo še vedno zapuščeno in mrtvo.. Sele konec junija se je zganil MLO Ljubljana, prevzel kopališče v svoje roke in začel z močno »reorganizacijo«. S štirimetrsko leseno ograjo je pregradil dostop k Savi. postavil nekaj desk za sončenje, otroško gUgalko, ustoličil upravnika kopališča, blagajničarko, vratarja in čistilko. Ko plačaš 20 dinarjev, res ne veš, če je treba plačati tudi zrak, sonce In vodo. ker to, kar nudi kopališče, dobiš pod kopališčem v prosti naravi. Prvi dan je vstopnina znesla 4000 dinarjev, naslednja dva dni pa 75 in nato 15 din. Koliko pa znašajo plače štirih uslužbencev? Gostilno, ki je sestavni del kopališča, pa upravlja rajonski ljudski odbor in ima zopet svojega upravnika natakarico in gospodinjsko pomočnico. Včasih so večji promet za kopališče in gostilno vodili le štirje ljudje!! Ko vidiš, kako mladi fizkulturniki, ki so si uredili prostor za odbojko in košarko, gledajo preko ograje, ker res ne morejo vsak dan žrtvovati 10 din za vstopnino. In matere z otroki, ki sl žele gugalnice, se vprašaš, če le niso zopet nekateri napačno dojeli socialistične akumulacije?! Razmere v kočevskem kinu Kočevje, 19. jnllja. Kino v Kočevju 6e zdaleč ne ustreza potrebam me9ta ln je bolj podoben podrtiji kot kulturni ustanovi. če upoštevamo, da ima Kočevje največji lesno-industrljskl ob- rat v Sloveniji in 109V« več delavcev kot pred vojno, je to vprašanje še posebno pereče. Film se navadno začne s Četrturno zamudo. Aparatura je tako Izrabljena, da se film pogostoma trga. kar vzbuja med gledalci upravičeno godrnjanje. Pred nedavnim ee je spet sredi predvajanja film pretrgal. Ljudje so čakali nad eno uro in ko 6e film le ni pričel, so se z zabavljanjem razšli. Kinooperaterji se niti domislili niso, da je treba občinstvu vendar pojasniti okvaro in mu v takem primeru vrniti denar, Posebna »specialiteta* v kočevski kinodvorani so sedeži iz neizoblanih klopi. Večkrat se zgodi, da morajo gledalci vstati, ker jim grozi nevarnost, da se bo klop zrušila in se bodo nepričakovano znašli na tleh. Poleg tega je na klopeh polno blata, na mnogih mestih pa štrlijo iž desk po 1 cm dolgi žeblji. Ne glede na vse te pomanjkljivosti prodajajo v kočevskem kinu vstopnice po polni ceni. Cas je, da mestne oblasti uredijo to kulturno ustanovo. — Z. V. Manever mladine Litostroja Ljubljana. 19. julija. V nedeljo sta centra predvojaške vzgoje »Litostroja* priredila v Sostrem manever v čast osme obletnice ustanovitve Tomšičeve brigade. Ob 12. uri se je priče! napad, ki ga je vodil komandir tov. Čirič. Komandir »sovražnika* — branilca je bil tov. Roman Krištof. Obe četi — branilci in napadalci — sta bili dobro oboroženi: poleg pušk In lahkih mitraljezov sta Imeli, tudi topništvo in metalce min. Po zasedbi pripravnih položajev so se napadalci pričeli bližati ognjeni liniji. Ves čas premika so streljali ha »sovražnika* s puškami, pomagali pa so jim mitraljezci ln topničarji. Po znaku z raketo so z jurišne-ga položaja planili na »sovražnika«, ki se je trdovratno branil, vendar se je zaradi hrabrosti napadalcev moral umakniti. Nedeljski manever je prav tako kot prejšnji dokazal neresničnost in podlost inform birojevskih pisunov, ki trdijo, da se mladina »Litostroja« noče udeleževati predvojaške vzgoje. Odgovor na to je tudi 99,i* s povprečna udeležba pri pouku predvojaške vzgoje! — A. Z. TT ... , , Ljubljana. 19. julija. Uslužbenci in nameščenci v internatu Gradbenega tehnikuma v Ljubljagi so imeli te dni sindikalni sestanek, na katerem so se med drugim pogovorili tudi o vpisu ljudskega posojila Čeprav imajo člani po večini družine z več otroki, je ves kolektiv podpisal vsoto 19.Qfli din. Posamezniki so podpisali zneske od 599 do 1990 din ljudskega posojila. — M. Z. Cobvestila^) POVERJENIŠTVOM ZA PROSVETO PRI OIO IN RAVNATELJSTVOM GIMNAZIJ Pozivamo ravnateljstva spodaj navedenih gimnazij, da z današnjim dnem ekspresno odpošlje:o poročilo, ki smo ga naročili z '•a.z-pisom II. št. 2195/1 od 22. 5. 1590. Ljubljanska oblast: QLO Ljubljana-okolica: Sostro, Črnuče OLO Celje-okolica: Dobje. Pilštajn. Ponikva, St. Jurij, OLO Kočevje: Fara Vas. Loški potok, Ribnica, OLO Krško: Artiče , Bizeljsko, Djbova, Globoko,^ Kostanjevica, Leskovec, Raka, Sv. Peter, Velika Dolina, Senovo, Sevnica. OLO Trebnje: Mirna, Trebnje, Tržišče ; OLO Črnomelj: Suhor, Vinica. OLO Grosuplje: Grosuplje, Stična, St. Vid. OLO Jesenice: Breznica Koroška Bela. OLO Kamnik: Kamnik. OLO Kranj: Poljane, Preddvor. Predoslje, Stražišče. Trata Tržič. OLO Šoštanj: Šmartno ob Paki. i OLO Trbovlje. Hrastnik, Radeče. Mariborska oblast: MLO Maribor: gimn. Maribor I.. II., III., Iv., učiteljišče Maribor. Kamnica. Pobrežje, Studenci, Tezno OLO Maribor-okolica: Ruše, Fram, Jare-nina, Hoče, Limbuš, Ribnica na Pohorju, Selnica ob Dravi, Slivnica,. Svečina, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Jurij. Sv. Lenart, Sv. Trojica, Spodnja Polskava, St. IIj. OLO Dol. Lendava: Črenšovci Odranci, Bogojina. OLO Ljutomer: Sv. Tomaž pri Ormožu. OLO Murska Sobota: Beltinci, Cankova, Rogaševci, Tišina. OLO. Poljčane Loče, Sv. Križ pri Rogaški Slatini. 2reče. OLO Ptuj: Cirkulane, Markovci. OLO Slovenjgradec: Mežica. Goriška oblast: OLO Postojna: Postojna, Stari trg, Cerknica, Nova vas — Bloke, Sv. Peter na Krasu. OLO Idrija: Črni vrh, OLO Ilirska Bistrica: Knežak. Podgrad. OLO Sežana: Komen. Tomaj. Iz Ministrstva za prosveto LRS ---------------RADIO--------------------- Novi udarniki v lesni industriji KZ Četa ta „ . Kranj, 19. julija. V Češnjici se razvija najmočnejši lesni obrat kmetijske zadruge, ki Ima danes v pogonu dva polnojarmenika. sodarske delavnice, zabojarno. dve elektrocentrall. mehanično delavnico ln svoj avtopark. Njihov gozdni odsek zaposluje sedaj 219 delavcev, ki tekmujejo med seboj za večjo storilnost dela. Tako Je temu lesnemu podjetju, ki je največje v naši lokalni Industriji, uspelo, da je Izpolnilo polletni plan 199*'. kljub raznim nepredvidenim težavam, ko so delavci ostali brez upravičene garantirane preskrbe Itd. V januarju letos so bili pri podjetiu razglašeni prvi trije udarniki, na koncu polletja pa so proglasili novih sedem. Vsi so visoko presegali postavljene norme, ki so uvedene pri vseh delih v tem lesnem obratu. Imajo tudi svoj SKUD »Jelovica«, ki deluje od lani zelo uspešno na dramskem ln pevskem poprlšču. — T. M. SKORAJ VSI ŽE UDARNIKI Kokra. 19. Julija. V soboto je uprava kamnoloma razglasila 46 udarnikov. V času od marca do julija je bilo razglašenih že 95'.'« članov delovnega kolektiva za udarnike Glavni štab mladinskih delovnih brigad na gradnji ceste Bratstvo-edinstvo je ob tej priliki podelil desetim najboljšim delavcem spomenice. Delovni kolektiv kamnoloma je eden lz med najboljših v Jugoslaviji saj so v Juniju dosegli rekord v drobljenja kamna. Zdrobili so ga 10.209 ton, kar je za 1200 ton več kot prej. Uprava Je razdelila najboljšim delavcem nagrade v znesku 20.000 din. Nagrajen je bil tudi najstarejši član kolektiva tov. Ivan Hrapeš. — I. K. Počitniške kolonije v Beli Krajini Črnomelj, 19. julija. Okrajni pionirski štab v Črnomlju je organiziral za letos taborjenje otrok. V Dragomlje pri Domžalah je odšlo lz Bele krajine 50 otrok, ravno toliko tudi v drugi Izmeni. Rdeči križ je poslal na morje osem, soc. odsek pa 12 otrok. V Metliki je dečja kolonija lz Kranja, ki bo Imela v dveh Izmenah 100 otrok. V Semiču so otroci 4. rajona Ljubljana. V dveh izmenah bo tu letovalo 200 otrok. — R. F. DOBER ZGLED Črnomelj, 19. julija. Na zadnjem zasedanju okrajnega ljudskega odbora so odborniki sklenili, da pojdejo najmanj za tri dni na delo v gozd ln da k sečnji lesa pritegnejo čim več frontovcev. Clanl skupščine so odšli na delo od 14. do 18. julija. Ravno tako so sklenili, da bodo ukrenili vse potrebno, da bo vpis ljudskega posojila v okraju čim večji. Sami so se obvezali, da bodo vpisali 160.000 dinarjev. — R. F. Zboljšanje zdravstvene službe Črnomelj, 19. julija. Okrajni Izvršilni ljudski odbor v Črnomlju je takoj po vojni ukrenil vse potrebno, da se v Bell Krajini izboljša zdravstvena služba, ki je bila v stari Jugoslaviji skrajno zanemarjena. S pomočjo zdravstvenih delavcev so bile obnovljene zdravstvene ustanove v Metliki, Črnomlju, Semiču, Vinici in Starem trgu. Pri tem delu sta se posebno Izkazali medicinski'sestri tov. Vag-ner Marica na Vinic) in tov. Hermina He-rakovlč v Črnomlju, ki sta sami vodili adaptacijska dela v teh dveh ustanovah Da je danes eden najboljših protituberkuloznlb dispanzerjev v Sloveniji v lepo urejenem zdravstvenem centru v Črnomlju, je tudi zasluga tov. Herakovičeve In dr. Smrcčnika. V zdravstvenem centru v Črnomlju je urejen protltuberkuloznl dispanzer, splošna ambulanta soc. zav., zobna ambulanta in posvetovalnica za matere. Tega vsega pred vojno ni bilo. Prvega septembra bo pa na novo odprta stalna ambulanta v Adlešlčih. V' ambulanti bo stalna medicinska sestra, zdravnik ba bo ordlnlrel določene ure v tednu. Zboljšanje zdravstvene službe se pozna pred vsem pri omejevanju nekaterih nalez ljlvih boleznih (tifus itd.), ki so se prej večkrat ponavljale. — R. F. VELIKA RAZGIBANOST JEZERČANOV Jezersko 19. julija. Letos so frontovcl na Jezerskem zelo raz gibani pri prostovoljnem delu. Dozdaj je ta naš obmejni kraj napravil že nad 5090 rjp-stovoljnlb delovnih ur in sicer pri gradnli zadružnega doma 2845. pri pogozdovanju 2199 ur, dočlm zdaj pomagajo pri košnji zadružnikom, ki se je v tem gorskem kraju šele zdaj začela, ln so dozdaj pri košnji opravili nad 250 delovnih ur. IZID NATEČAJA za Izdelavo osnutka plakata za II. republiško razstavo lokalne Industrije, obrti ln komunalne delavnosti LRS Glavni odbor za II. republ- razstavo lokalne Industrije obrti ter komunalne delavnosti LRS objavlja izid natečaja za izdelavo osnutka plakata kakor sledi: I. nagrada — avtorja Polak Oto in Žnidaršič Tone Ljubljana (šifra »Lepak«), II. nagrada — avtor Seagnotti Franci, Ljubljana (šifra »S«), III. nagrada — avtor Trpin Ja nez, Ljubljana (šifra »Maj 1950*. Odkupi: Avtor Ramovž Ignac, Ježica (šifra »Ingri«), avtor Škutelj Anton, Zagreb (šifra »Triglav«), avtor Trpin Jože, Ljubljana (šifra »Delo«), Dnevni 9pored za četrtek 20. julija Poročilu Ol. 5 15 II 12.80. 15. 19. 22 in 23.30 — 5 Jutranji pozdrav — 5.30 Slovenske narodne pesmi — 5.50 Jutranja telovadba — 6.10—7 Jutranji koncert — 12 Pojo znane al-tistke — 12.40 Zabavna glasba raznih narodov — 13.20 Oddaja za pionirje — O naših tankistih (ponovitev) — 13.40 Igrajo znani jugoslovanski pianisti — 14 Lahko orkestralno glasbo agleških avtorjev izvaja Stojan Stenovio s svojo kapelo — 14.30 Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer: Kmečki upori na Slovenskem — III. del (ponovitev) — 14.50 Johann Strauss: Milijoni — valček — 15.10—15.30 Orkestralne skladbe sodobnih italijanskih skladateljev — 18 Igra orkester Russeil Bennett — 18-20 Pogovor s pionirji — 18.40 Lahki instrumentalni soli — 19.15 L. v. Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru — 19.50 Popularni slovenski samospevi — 20 Brigadirji v KDZ v Selu poročajo o delu in razpravljajo o tekočih vprašanjih - 20.20 Vasilij Mirk: Jugoslovanska rapsodija — 20.30 Poje tržaški komorni zbor p. V. Uba-lda vrabca (prenos iz Kopra) — 21 Dobljena je bitka za autostrarlo — 21.20 Dimitri-i Šostakovič: Simfonija št. 6 op. 53 — 22.15 Zabaven nočni spored — 23.35 Konec oddaje. Dnevni spored za petek 21. Julija Poročila 5.15, 6, 12.30. 15, 19. 22 in 23 30 — 5 Jutranji pozdrav — 5.30 Vedri napevi — 5.50 Jutranja telovadba — 0.10—7 Lahek jutranji spored — 12 Opoldanski koncert — 12.40 Zabavna glasba — 13—13.15 Odnrimo pošto naših dopisnikov — 14 Pesmi Hatzoia in Gotovca. Sodeluje Helena Plevelova, pri klavirju Marjan Vodopivec — 14.30 Kaj si bodo sedaj izmislili — 14:40 Orkestralne skladbe Bedrieha Smetane — 15.10—15.30 Poje zbor Slovenske filharmonije p. v. 'Rada Simonitija — 18 Pisan glasbeni spored — 19.15 Nikolo Paganini: Koncert za violino in orkester v D-duru — 20 Politični komentar Radia Beograd — 20.15 Zabavna solistična glasba — 20.40 Gotteried Keller (Ob 60 letnici njegovo smrti) — 21 Pester večerni spored. Sodelujejo: Danica Filipič, Avgust Stanko in Slovenski vokalni kvintet — 22.15 Plesna glasba — 22.45 Komorna ura — Leoš Janaček: Godalni kvartet, Bohuslav Martinu: Godalni kvartet — 23.35 Konec oddaje. -DGLASI- OBIščITE 11. REPUBLIŠKO RAZSTAVO lokalne industrije, obrti in komunalne dejavnosti RL Slovenije od 22. julija do 6 avgusta t. 1 Razstava bo v Ljubljani v državni gimnaziji »Bežigrad«. 80% po-pusta na železnicah Na odhodni postaji zahtevajte obrazec K O Revija oblačili Zabavni vrti ŽIVILSKO KARTO za mesec julij na ime Suban Pavla. Zrinjskega c. 6, Ljubljana, sem izgubila v torek 18. t. m. na Celovški cesti v Dravljah. Najditelja prosim, da jo vrne na gornji naslov. 4082 ŽENSKO TORBICO z dokumenti na ime Žirovnik Marica. Spodnji breg 124, Hajdina Ptuj sem pogrešila na ljubljanskem kolodvoru v nedeljo 16. t. m. Najditelja prosim, da vrne dokumente na njih naslov proti nagradi. 4081 OČALA, moška, v sivo drap okvirju sem izgubil 6. ali 7. t. m. od Rimske do Maj-strove ulice. Najditelja prosim, da jih vrne na naslov Tomšič Franjo. Rimska cesta 4. proti nagradi. 4079 IZGUBLJENA je bila leta 1949 knjižica od kolesa št. 061827. Prosim najditelja, da mi jo vrne na naslov Borštnar Vinko.'Kisovec 86, Zagorje O/S. 72 PERESNICO z raznim tehničnim orodjem sem pozabil v sevničanu 15. t. m. Najditelja prosim, da mi peresnico z vso vsebino vrne proti nagradi. Geometer Marinček. Novo mesto. 284 REPUBLIŠKI ODBOR Sindikata prosvetnih delavcev za Slovenijo išče za čas od 24. julija do 16. avgusta perfektno kuharico. Hrana in stanovanje prosto. Nagrada 3000 din. Javiti se nujno na Masarvkovi cesti 14*1. — palača Grafika. — Republiški odbor Sindikata prosvetnih delavcev za Slovenijo. -ŠOLSTVO- INDUSTRIJSKA TEKSTILNA SOLA V MARIBORU sprejme v tem šolskem letu 100 novih učencev za predaprilski, taklski. oplemehilniški in tekstilno-kovinarski odsek. Za vpis-so potrebni naslednji pogoji: 1. dovršenih 6 razredov, osnovne ali njej slične šole, ' 2. starost od 14—17 leta. 3. da je fizično zdrav in ima veselje do stroke. Učenci te stroke imajo priliko, da se izučijo za specialiste v tekstilni industriji v vseh navedenih odsekih. Učenje na šoli traja tri leta. Vsi so preskrbljeni s stanovanjem v internatu, s hrano, obleko in šolskimi potrebščinami, poleg tega pa prejemajo še mesečne nagrade do njihovem uspehu v šoli. Mladinci, ki se zanimajo za vpis v šolo, naj se takoj prijavijo — ustno ali pismeno na naslov Industrijska tekstilna šola Maribor — Melje. Prijavi odnosno lastnoročno pisani prošnji za sprejem v zavod, naj bodo priloženi še naslednji dokumenti: 1. rojstni list. 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. karakteristika LMS, 5. potrdilo o imovinskem stanju, 6. pismeno obvezo staršev oziroma varuha, da bodo poravnali vse stroške oskrbe, ako bi učenec samovoljno ali iz malomarnosti zapustil šole. Na osnovi teh prijav bodo gojenci klicani k sprejemnemu izpitu, kjer se bo dokončno odločilo o njihol-em sprejemu v zavod. — Uprava industrijske tekstilne šole Maribor. METALURŠKA INDUSTRIJSKA ŠOLA ŽELEZARNE JESENICE razpisuje sprejem učencev v šolo za izuiitev livarskega oklica, modelno-mizarskega. . ele-ktrikarskega, v poklic kemičnih in tehnoloških laborantov ter delno v kovinarske poklice. Pravico, do vpisa imajo državljani FLRJ; stari 14 let, a ne starejši od 17 let, ki so uspešno dokončali najmanj 5 razredov osnovne šole, kandidati za elektrikarje tehnološke in kemične laborante pa dva razreda gimnazije. Kandidati morajo do 19. avgusta t. 1. predložiti upravi šole: lastnoročno pisano prošnjo z navedbo točnega naslova in pošte, rojstni list. zadnje šolsko izpričevalo, kratek življenjepis, izjavo staršev in skrbnika, s katero dovoljujejo vpis. Učenci, ki ne prihajajo direktno iz šole, morajo predložiti tudi potrdilo o prejšnji zaposlitvi, katero izda KLO. Za časa šolanja je učencem zajamčena vsa materialna oskrba. Sprejemni izpiti'ss bodo vršili po 25. avgusta. Na sprejemni izpit sprejeti učenci bodo na izpit pismeno poklicani. RAZPIS terminov za prehodne in diplomske Izpite učiteljskim tečajnikom za šolsko leto 1950-51 a) predhodni izpiti hodo: v drugi polovici septembra, dalje v mesecih novembru, marcu in aprilu, b) diplomski izpiti bodo v mesecih: oktobru. decembru, februarju in maju. Prijave za vsak termin morajo biti kolko-vane (10 din) in vložene dva meseca pred terminom preko okrajev na personalni oddelek Ministrstva za prosveto. Prijave za prehodni izpit v mesecu septembru morajo biti vložene do 1. septembra 1950. Nov pravilnik o opravljanju predhodnih in diplomskih izpitov bo izšel v Prosvetnem delavcu. OBVESTILO Po nalogu Ministrstva za gradnje LES se je aprila 1950 leta Splošno gradbeno podjetje - ZID AR* v Trbovljah priključilo S.G.P. »BETON« CELJE in s tem izgubilo ime 5. G. P. »ZIDAR« in tudi upravo v Trbovljah. Zato obveščamo vsa državna podjetja in ustanove, da ima bivše podjetje »ZIDAR* sedaj samo funkcijo gradbišča Splošnega gradbenega podjetja »BETON« v Celju in da naročila, piačila in terjatve pošiljajo na upravo »BETON« Celje in ne na gradbišče Trbovlje. — Uprava gradbišča Trbovlje. POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM! Podjetje za Tejo prašičev za teritorij mariborske oblasti, s sedežem Maribor ob Jarku 6, tel. 28-85, ban. zveza filiala NB Maribor 640-151-54—1 je od 1. avgusta 1950 v likvidaciji. Zaradi tega pozivamo vse dolžnike, da brez posebnega poziva poravnajo vse obveznosti do 10 avgusta 1950. Vsi dobavitelji — upniki, pa naj do 10. avgusta 1950 predložijo podjetju vse račune za dobavljeno blago, katerih zneske pa si naj vnovčijo na zgoraj navedeni tekoči račun-Istočasn o naj podjetju izstavijo izvlečke svojih kontov v svrho primerjave in potrditve pravilnosti. Opozarjamo, da naknadnih prijav ne bomo upoštevali. IZŠEL JE Priročnik za krajevne ljudske odbore, III. del Orna'.nav a tele panoge in stroke: Delo, Socialno skrbstvo, Zdravstvo, Prosveto, Znanost ln kulturo. Kinematografijo, Radiodifuzno Blžubo. Fizkulturo in Vzgojo strokovnih kadrov. Ljudskim odborom in odborom množičnih organizacij ter podjetjem bo Priročnik v precejšnjo korist, prav tako pa tudi drugim, ki se bavijo z vprašanji s področja dela, socialnega skrbstva, zdravstva, kulture in prosvete ter vzgoje. Priročnik jo izdal Komite vlade LRS za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Naroča se pri Upravi »Uradnega lista LRS*-, Ljubljana — Gregorčičeva ulica 23-1 Obseg 227 strani, cena 50 din. -DIH EVI E VESTI Uprava okrevališča Staneta Žabarja St* Ana nad Tržičem, obvešča vse starše, kateri imajo otroke v okrevališču, da je zabranjefl obisk, vsem osebam do starosti 14. leta 40i0 Važno za gospodinjske pomočnice! Danes ob 20. uri se vrši množični sestanek v Križevni* ški ulici št. 2. Zaradi važnosti nai bo ud®" ležba sigurna! — Odbor. 4070 Planinsko društvo Kranj gradi planinski Dom na Storžiču in z-ato organizira delovno bngado, katera odide 22. t. m. na Storžič Za hrano in prenočišče je poskrbljeno, de* lovni čas 7 ur. Planinci, pomagajte graditi Dom da bo čimprej služil delovnemu ljnd* stvuj Prijavite se v brigado v društveni P»’ sarni Jankova ulica 6 3965 PRVENSTVO FLRJ V KAJAK SLALOMU se vrši jutri, 20. julija na Savi Dolinki P? »Blejskem mostu« s prviin startom ob 15. uri. POZIV! Slovenija cesto, direkcija Ljubljana, pr&i Gradbeno podjetje za cesto, poaiva vpisnike ljudskega posojila v letu 1948 na gradbišču v Novi Gorici kateri so obroke plačali> a obveznic še niso prejeli, da čimprej sporoČ® svoje naslove odnosno navedejo, kam je dostaviti obveznice. Obveznico so deponiran® pri Drž. inv. banki v Ljubljani, potrdila o deponiranju pa hrani navedena direkcija. OBVESTILO Okrajna odkupr.a podjetja kmetijskih pridelkov in sadja, mleka in mlečnih izdelkov, ter za živino in mesne izdelke Jesenice so se dne 1. julija 1950 fuzionirala v novo usta-novi j eno podjetje pod naslovom: Okrajno podjetje »Odkup« Radovljica, * sedežem v Radovljici, Mestni trg št. 30. -Uprava. GLEDALIŠČE ---------------------------- OPERA Veseli teater 90' ob 19.30 in 21.30. Predprodaja vstopnio pri operni blagajni vsak dan za vse predstave od 16. ure dalje-Ob nedeljah predprodaja tudi od 10—12 dopoldne. Predprodaja vstoptnio za sindikate d 11—12 in te neomejeno število! OBRTNIŠKO KUD KOS - HRIBERNIK Ljubljana, Komenskega ulica 12: (na vrtu) . Ob priliki II. republiške razstave lokalu® industrije in obrti prireja 22., 23., 26., 29. i® 30 julija in 2., 5. in 6 avgusta — vsakokrat ob 20.30 Goldonijevo komedijo: »Pri lop* krčmarici« (Mirandoiina). Režija: Edo Gregorin, član SNG. Predprodaja vstopnic: Zdruga oblačilnih strok, Sv. Petra cesta 9. dnevno od 8—12 i® 15—18. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Letno gledališče Sobota 22. julija ob 19.30: Držič: »Dundf Maro j e«. Nedelja 23. julija ob 19.30: Držič: »Dundo Maroje«. Zadnjič. — Zaključek gledališko sezone. Predprodaja vstopnic v soboto in v nedeljo 10—12 v Titovem domu in dve uri pred predstavo na letnem gledališču. Opozarjamo na točen pričetek. Koneo pred 22. uro. -KINO- d<> 3- avgusta MOoKVA; Jugoslov. umetniški film »Je-M*sv6?nik JA 14* Predstave ob 16-15. 18.15 in 20.15 SLOGA: Sovjetski film »Jan Rajnis« Srbski mes. 26. Predstave ob 16.15. 18.'l5 >n 20.15. TIVOLI: Ameriški film »Ljubavna pesem«. Obzornik 40. Znanost ln tehnika 8 tn mesečnik JA. Predstava ob 20.30, LITOSTROJ: Angleški film »Sedma tančica«, bosanski mesečnik 22. MARIBOR PARTIZAN: Francoski filin »Človek človeku*, mesečnik JA 15. UDARNIK: Ameriški film »Državljan Kane«, črnogorski mesečnik 4. CELJE LETNI: Francoski film »Ob zori«, bosanski m»sečnik 27. KAMNIK: Avstrijski film »Dolga "pot«-‘ br vaški pregled 9. JESENICE MESTNI: Sovjetski film »Bell volčjak*. Obzornik 34. KRANJ STORŽIČ: Ameriški film »Nje® obraz«. Obzornik 42. BLED: ^ Ameriški film »Tarzan zmaguje«. ^ kratki film Vode nam bodo pokorne. VRHNIKA: Ameriški barvni risani film »Guliverjevo potovanje«, ftednik, DOMŽALE: Nemški film »Ni prostora z3 ljubezen*. Znanost in tehnika 5. ŠOŠTANJ: Sovjetski film »Bogata nevesta«, filmske novosti 203. SEŽANA: Sovjetski film »Dubroveki«, risan- Vo TtpeAlio KOČEVJE: Sovjetski film »Dnevi in noči«, mesečnik JA 11. ROG. SLATINA: Ameriški film »Sestri i* Bostona«, tednik. Pionir 8. OSMRTNIC! Uprava ln sindikalna podružnica Stavbene mizarstvo, Slomškova 16, Ljubljana, sporočata žalostno vest, da jo po kratki in težki bolezni preminil njun član in sodelavec 18. julija tov, FRANC ERJAVEC, član IZNM-Pokojnega tovariša bomo spremili danea v četrtek ob 17. uri iz kapelice sv. Jakoba na mestno pokopališče. Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v svetlem in trajnem spominu. Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, jo 19. julija umrla šolska sestra MARIJA KOŠAK, sestra DOLOROZA. Pogreb dobro sestre bo v petek 21. julija ob 16. uri na 1950 pokopališče. — Domžale. 19. julija Ureja ureduiškj odbor — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 52-61 do 52-65 - Telefon naročninskega oddelka 50-30 — Telefon oglasnega oddelka 36-85 — Štev ček. ra£una 604,-90601-0 »o >< GABER ZA RAZORE 33 Bik je planil ne meneč se za bolečine v nosu- Jernej ni bil kos njegovi moči, padel je in bik ga je potegnil za seboj 6koraj do vrat. Ljudje so kriknili, toda k Jerneju so se upali šele, ko je bila razjarjena žival že zunaj. Jernej je bil nezavesten in ves krvav. Odnesli 60 ga ven in ga položili v listje pod napuščem steljnika na drugi strani dvorišča. V zvoniku je bilo plat zvona. Iz bližnjega trga pa se je slišalo tuljenje 6iren- Okrog ognja se je nabralo polno ljudi, malone vsa va6 je bila tam. Toda ljudje so bili proti požaru brez moči. Nekateri' so nosili vodo v ška-fih in jo polivali v goreč hlev. Ogenj se je razdivjal. Plameni so se preli-zali skozi streho in se pognali visoko pod nebo-Kmalu so začeli tramovi pokati, porušil se je prvi, nato pa še drugi, tretji, četrti ■.. Nad plameni' se je dvigal roj isker. Jernej je kmalu prišel k sebi. Ko je odprl oči, se je nad njim sklanjala Marica in mu zmivala čelo z rahlo roko. Čeprav je bil zaradi požara še ves iz sebe, mu je vendar dobro dela njena skrb. Nasmehnil se je, nato se je skušal dvigniti. Z Maričino pomočjo se je počasi spravil na noge. Samo nekaj korakov je napravil, nato pa se je naslonil na voz, ki so ga potegnili izpred hleva. Molče je zrl v požar. Zaradi razburjenja je še vedno drhtel po vsem telesu. V glavi se mu je motalo, kakor da je še vedno pijan. Toda telesnih bolečin skoraj ni čutil. »Toliko truda in bojev je bilo s tem hlevom, zdaj pa je vse vrag vzed,« je neprestano greblo v njem- »Da smo le živino rešili!« je nekdo dejal. »Malo kasneje bi prišli, pa bi bili še ob živino,« se je oglasil drugi. Tretji pa je dejal: »Prekleti Tomažin, vse življenje je bil ljudem v nadlego, na, zdaj pa je še zažgal.« »Če se sam ne bi ubil, bi ga bilo treba pobiti kakor garjavega psa.« Jerneju je bilo, kakor bi nekdo njega oplazil 6 kolom po glavi. Srce mu je zastalo, noge pa so se mu zašibile, da se je moral še bolj nasloniti na voz. Zdelo se mu je, da ga vsi gledajo s sovražnimi očmi. Nihče ni prišel k njemu, da mu pomaga, ali da ga vpraša, kako mu je. Le Marica je ostala ob njem. Toda še njej si ni upal pogledati v oči1. »O bog, zakaj me ni bik do mrtvega pohodil,« se mu je oglašala v duši bridka misel-Greblo je v njem. kakor da je on kriv požara, ki ga je zanetil oče. »Vedno sem govoril, da je treba pijanca nekam spraviti, msgari pod ključ, pa se ni dalo nič napraviti. Na. zda j pa to...« se je zopet nekdo oglasil. Jurij je tudi stal med ljudmi, čeprav ga je ves čas nekaj gonilo stran Toda ni si upal oditi, ker se mu je zdelo, da bi bilo sumljivo, če bi izmed vseh zadružnikov le njega ne bilo pri požaru. Poleg tega je tudi strahoma prisluškoval pogovorom ljudi. Bal se je, da bi morda le kdo slišal, kaj je kričal Tomažin. Toda vsi so le tega dolžili požara Marija pa je molčala. »Lastnega moža ne bo izdajala,« se je še vedno tolažil v mislih. Polagoma je popolnoma prišel k’ sebi-Odvrgel je strah in rekel, da so ga slišali široko naokrog: »Saj Tomažin ni kriv... Pijanec je pijanec. Kaj je bilo treba pijanega nositi v hlev! Tu ali nismo s Kovačem, Steblom in Lazarjem neprestano govorili: Ne lesenega hleva! Nekateri pa samo: Les, pa les, pa les. No, zdaj pa vidimo, kateri smo imeli prav. Cement ne gori-« Zadnje stavke je spregovoril s posebnim poudarkom, ki' pa ga lahkoverno uho okoli stoječih ni ujelo. Ljudem se je zdelo, da iz njih zveni skrb za zadrugo, ki jo je Jurij po njihovem mnenju zmeraj kazal. Zdaj so se res vsi ozrli proti Jerneju, ki je slonel ob vozu-Ta se je sicer zaradi Jurijevega očitka čutil krivega, toda vseeno ga je Jurijev glas razdražil. Bolj nagonsko kakor razumsko je dojel, da se v Jurijevih besedah skriva vse nekaj drugega kakor skrb za zadrugo. »Zdaj bo hudič dobil še večji vpliv na ljudi, pa bo napeljeval vodo na mlin, ki ne bo mlel za nas,« je greblo v njem. Toda zaradi očitajočih pogledov ljudi in ker se je čutil krivega zaradi očeta, ni našel moči, da kar koli reče. V grlu ga je stiskalo kakor na jok. Tedaj pa se je oglasila Marija, kakor do se ji je iztrgalo iz grla: »Tiho bodi Jurij, ti'.ti...« Jurij se je zdrznil. 'Prestrašeno, hkrati pa grozeče se je ozrl proti ženi. Tudi drugi so se ozrli proti nji, toai skoraj začudeno, jezno. Lazar pa je rekel: »Kaj bi molčal! Resnico je treba povedati, sicer ne bomo nikamor prišli.« »Da, resnico... Treba jo je povedati,« je golčala, kakor da jo nekaj davi, da ne more govoriti. »On naj jo pove, Jurij... O sebi naj pove...« Spet je prenehala. Prestrašeno in zmedeno je gledala po ljudeh, nato se ji je izvilo i® grla, kakor krik ranjene živali: »Kdo je zažgal hlev? Kdo je ubil Tomažina? On.-.. Jurij... Slišala sem Tomažina, ko je kričal v hlevu: »Odpri Jurij, kaj me hočeš živega zažgati!« Marija je bila po tistem, ko je zagledala Tomažina na oknu, vsa zmešana. Njegov krik jo je bil pretresel do mozga. In potem, ko g3 je našla mrtvega, jo je njegova 6mrt tako pretresla, da ni bila zmožna nobene misli. Polagoma pa je raslo v nji grozno spoznanje. »O bog, kaj je Jurij zažgal?« Od groze ji je ledenela kri, zdelo se ji je. kakor da se v njej podijo blazne misli. Toda ne, to ni blaznost! Ali ni Jurij bežal od hleva, ko ga je poklicala? Ali se ni v njegovih očeh zrcalil zločin, ko je sikal nanjo, naj molči? »On, on je zažgal, on je tudi kriv, da se je Tomažin ubil,« ji je raslo v duši in ji izj podrivalo vse drugo. »O bog, 6aj ni mogoče, 6aj se človek ne more spozabiti tako daleč,« se je lovila v mislih, kakor utopljenec, ki išče rešilni predmet, pa ne more ničesar najti. Tudi v njenih mislih ni bilo ničesar, na kar bi se oprla, da ne bi bilo treba verjeti oni strašni misli, ki je silila vanjo.