Naročnina mesečno 15 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din DredniStve je t Kopitarjevi aL6/IIl VENEC Cele. račun: Ljubljana it 10.690 m 10.349 za inseratei Sarajevo Itv. 7563, Zagreb »t*. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Telefoni uredništva i dnevna služba MM — noten mi, 9M ta Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 lakaja Ani sjafera), rasen peaedeljka in dneva po praznika l Ob nastopu Živkoviča Bog ve v kolikič je že JNS izjavila, da hoče z vsemi silami delati na to, da »združi vse' nacionalne sile, da pride do sodelovanja vseli jugoslovanskih konstruktivnih elementov«, kakor je izjavil v svojem govoru na kongresu JNS 30. junija tega leta šef njenega generalnega štaba, senator Banjanin. Če vpoštevamo, da je jugoslovanska nacionalna stranka samd novo ime za elemente, ki se že od leta 1918 zbirajo pod gori imenovanim geslom, potem moremo konstatirati, da so že skoraj dve desetletji na delu, da zgradijo državo po svojem zamislu, ne da bi bili ustvarili kaj drugega ko čedalje večjo zmedo, splošno nezadovoljstvo in razdor med državljani, kadarkoli so bili poklicani na vladno krmilo. Tudi na tem svojem zadnjem kongresu, ki ni bil namenjen samo pomladitvi JNS, ampak po zatrjevanju »Jutra« tudi »splošnemu preporodu vsega našega javnega življenja«, niso povedali ničesar drugega, kakor da hočejo »eno edinstveno državo brez plemenske in razredne borbe«, kar so hoteli in na čemer so delali tudi dosedaj z znanim rezultatom, da se je tako »plemenska« kakor tudi razredna borba vsakokrat le še bolj oostrila, kadar so bili poklicani na odgovorno ;onstruktivno delo. Ker se stranka sama dobro zaveda totalnega neuspeha svoje politike, zlasti v šestletnem razdobju, ko ji je bila dana polno-moč za izvajanje njenega jugoslovenskega programa, ki naj zedini vsa plemena in vse razrede, so njeni delegati na kongresu sklenili, da sami to nesrečno periodo svojega delovanja desavu-irajo in si poiščejo vodjo izven vrst svojih aktivnih politikov v osebi gospoda generala Petra Živkoviča, ki je obenem čisto pravilno odložil mesto, ki ga je imel doslej v naši armadi. Kolikor nas odkrito veseli, da je stranka poslala kot svojega dosmrtnega častnega predsednika v pokoj najbolj izrazitega predstavnika njenega dosedanjega brezplodnega delovanja, gospoda Nikolo Uzunoviča, se ne moremo otresti instinktivne slutnje, da bo usoda ostala stranki tudi pod novim krmilarjem slejkoprej nemila. Nobenih znakov ni, da bi se JNS pod vodstvom gospoda Petra Živkoviča, kateremu so postavljeni ob stran isti starokopitni prvaki, pod katerimi je JNS doživela svoj popolni brodolom, kaj izpremenila. Gospoda Živkoviča smo videli že na delu v enem najvažnejših trenutkov naše politične zgodovine, ko mu je bila z velikimi pričakovanji zaupana naloga, da zbere vse jugoslovanske konstruktivne elemente, da bi vse državljane preko vseh narodnih, verskih in razrednih razlik usmeril v eno. Toda gospod Peter Živjcovič je, kakor vemo, popolnoma odpovedal, ker ni delal v omenjenem pravcu samostojne politike, ampak je samo pripravljal tla za režim, ki smo ga potem videli v polnem razmahu pod njegovimi nasledniki, ki so iz njegovih avtoritarnih načel razvili popolno fašistično diktaturo, čeprav so na zunaj predstavljali ta usodni razvoj tako, kakor da bi se oni iz Živkovičeve diktature polagoma vračali k demokraciji... V resnic' so bile pod Živkovičevim režimom vložene v naše politično življenje vse tiste razdiralne klice, ki so iz njega logično privedle do čisto negativnega jugofašizma, sramežljivo odetega s figovim peresom JNS parlamentarizma. To je bil namreč tisti fatalni unitarizem, ki ni razumel, da je treba združiti v svobodno konstruktivno delo vse naravne narodne sile, vsa verska prepričanja in socialna stremljenja v naši državi, ne da se uničile te ustvarjajoče sile same v neki nenaravni »jugoslovenski« zbrodi. »Slovencu« je že v tistem času kljub najstrožji cenzuri uspelo, da je gospoda Živkoviča svaril pred tako usodno napako, ko je na svojem proslulem popotovanju po Jugoslaviji kot šef vlade razlagal te .mita-ristične tendence na tak način, da je bila ogrožena že naša jezikovna in kulturna individualnost. Kljub temu ali mogoče ravno zaradi tega se je ta režim s suverenim ignoriranjem ljudske volje razvil v pritlikavsko kopijo fašizma, od katerega je po svoji nesposobnosti in nesamev stojnosti privzel samo slabe strani. Zato je baš ta režim kriv in odgovoren za vse ono, kar je za njim prišlo, to je za najbrezobzirnejše nasilje nad ljudstvom, za potlačitev vseh državljanskih svoboščin in za popolni narodni razdor med onimi, ki jih je ta režim proglašal za edino jugoslovanske in privilegirane državne elemente in onimi, ki jili je iz jugoslovanske skupnosti izobčil kot veleizdajalske elemente. Mi bi zelo pozdravili, če bi bila šestletna izkušn ja, med katero so politiki jugoslovanskega izpačenega fašizma s svojimi idejnimi zablodam; in histeričnimi metodami našo državo privedli tik do državljanske vojne, gospoda Živkoviča izučila, da bi njegov povratek v politično življenje pomenil tudi preobrat v idejah in metodah, ki bi danes, ko se po vsej Evropi zopet dviga pomlajena in okrepljena demokracija na podlagi enakopravnosti vseh narodov, svetega spoštovanja osnovnih človeških pravic in temeljitih socialnih reform ter gospodarske preureditve, bile pravi anali ronizom in nesreča za državo. Če beremo govore prvakov JNS na Zadnjem kongresu, ki je postavil na prestol gospoda Živkoviča, smo žnl primorani močno dvomiti v tako preorientaoijo JNS, ki je očividno nesposobna prilagoditi se času, novim razmeram in mogočnemu ljudskemu toku, oprijemajoč se z naravnost reakcionarnim pra/.noverstvom svojih zastarelih idej in šeg, kakor so lastne le umirajočim družabnim organizmom. Če bo novi pred sednik liotel delo svoje stranke usmeriti v splošno korist v soglasju s tem, kar je ljudska voljn izvojevtla po polomu Jeftičevega impotentnegn fašizma in česar ni nobena sila na svetu več zmožna zaobrniti nazaj v politično in socialno reakcije — pa četudi pod imenom jugoslovenskega iliirionalizma — potem bo v prvi vrsti pri-moran. da likvidira miselnost in metode tiste struje. Iki ga je posadila na to mesto; to bo pa gotovo Ijako težko delo, in mi bomo gospodu /ivkovifu samo čestitali, če mu bo uspelo. Za čem ljMstvo stremi in kaj brezpogojno hoče. je že povedalo in bo povedalo še glasneje in odločni ie: spoštovanje svoje narodne osobitosti, svobodti razmah svoje ustvarjajoče politične sile, p< lolno samoupravo v okviru države, ki mora rtevoj ljudstva pospeševati, ne pa njegove prihroiKr požirati v nenasitnem centralizmu, in nrnviriu preureditev našega gospodarstva, ki Po negušovem nastopu v Ženevi Vsi državniki »potrti".. • Abesmsko vprašanje nesejo h pogrebu f Ženeva, 1. julija, e. Današnji dan se je razvijal yea v znamenju velikegv govora, ki ga je snoči imel pred skupščino Zveze Narodov a besi neki cesar. Vsepovsod se posebno obsoja nezaslišano postopanje italijanskih časnikarjev, ki so se pred in po govoru neguša tako spozabili. Ko se je danes ob pol 11 začelo zasedanje skupščine Zveze narodov, se je predsednik van Zeeland sam spomnil včerajšnjih dogodkov in opozoril vse navzoče na tribunah, da se bo najstrožje postopalo proti vsem, ki bi motili red in mir v zborovalnici. Italijanska delegacija pa skuša popolnoma kriti one časnikarje, ki w snoči proti negušu demonstrirali. Takoj zjutraj je odšel k državnemu tožilcu Cornuju italijanski delegat Bovascopa in zahteval, da naj časnikarje takoj izpuste. Ker je državni tožilec to njegovo zahtevo takoj odbil, je zaprosil, da bi mu bilo dovoljeno, da bi se smel z italijanskimi časnikarji porazgovoriti. Toda državni tožilec je tudi to njegovo prošnjo odklonil. Generalni konzul v Znevi je snoči telefonsko sporočil dogodke italijanskemu zunanjemu ministrstvu v Rim. Danes dopoldne pa je imel dolg razgovor z italijanskim poslanikom v Bernu, ta pa je takoj interveniral pri švicarskem pravosodnem ministru, vendar dosedaj brez uspeha. Italijanski časnikarji sede v ječi St. Antoine. Minister za propagando in tisk Dino Alfieri jim je poslal brzojavno zahvalo za njihovo postopanje in jim sporočil, da naj se zavedajo, da uživajo vse njegove simpatije in prijateljstvo. Tudi nevtralne države. ki so včeraj igrale tako čudno vlogo v neguševi zadevi, so smatrale za potrebno, da so imele dane6 svoj ponovni sestanek. Po tem sestanku je bil objavljen komunike, v katerem skušajo te države ublažiti vtis svojega včerajšnjega postopanja in izjavljajo, da hočejo še vnaprej delati za ojačenje in okrepitev pakta Zveze narodov. Ponoči se je vršil tudi sestanek med francosko delegacijo in Edenoin in van Zeelandom. To je bila tako zvana lokarnska konfernca, na kateri je bilo sklenjeno, da se bodo lokarnske države sestale v Bruslju v dneh od 17. do 20. julija tega leta. Prevladovalo je prepričanje, da bo Italija na tej konferenci sodelovala, angleški zunanji minister Eden pa se je obvezal, da bo Anglija izvedla novo intervencijo v Berlinu in zahtevala, da naj nemška vlada odgovori na angleško vprašalno polo vsaj do 15. julija. Današnje zasedanje skupščine ZN se je začelo ob pol 11 dopoldne. Prvi je govoril delegat Kolumbije, ki je poudaril, da naj se v bodoče ZN omeji samo na to, kar je v njeni moči, da lahko stori. ZN ne sme prevzemati nalog, ki jim ni kos. Leon Btum Nato je govoril delegat Francije Leon Blum, ki je izvajal: Ko si Francija pridrži pravico, da ustvarja prijateljstva po svojih političnih, socialnih, zgodovinskih ali nacionalnih načelih, želi miru za vse, in z vsemi narodi in državami — ne glede na režim, ki vlada v teh državah, ne glede na vlada-vinski sistem. Zelje Francije po miru ni pojmovati kot kakšno slabost, a tudi ne kot sebičen umik vase. Francija nože, da bi kdo na tihem delal silo miru ali pa da bi bil mir posledica re-signirane jndiferentnosti nasproti dovršenemu dejstvu. Po francoskem pojmovanju miru nikakor ne more pristati na metodo dovršenih dejstev, zlasti tedaj ne, kadar se ta dejstva po svojih težnjah ne skladajo z mednarodnim pravom in mednarodno moralo. Po njegovi sodbi je prvič po 18 letih nastopil trenutek, ko je zavladal resen in upravičen strah pred vojno. Govoreč o preureditvi Zveze narodov je Blum izjavil, da Francija ne želi čisto akademskih in formalnih ukrepov, temveč dejansko preureditev, ki bo okrepila sposobnost Zveze narodov za akcijo. Po njegovi sodbi je sicer treba iskati vzroke sedanjim neuspehom ZN ne v samih določbah pakta, temveč v nedoslednem in neenakem iivaja-nju pakta v konkretnih primerih. Vsaka država zase mora biti odločena, da tvega tudi vojno za ohranitev miru. Francoski narod želi mir za vse narode in * vsemi narodi ne glede na to, kakšen sistem vlada t njihovih državah in po kakšnih načelih se druge države upravljajo. Francoski narod pojmuje mir kot eno in nedeljivo celoto. Današnja Evropa še daleč ni mirna. Vsi Čutimo, da je obzorje prepreženo s črnimi oblaki. Na vseh straneh se narodi oborožu-jejo, nekateri narodi pa to svoje oboroževanje celo skrivajo v neprodiren misterij. Bilo je mnogo netočnih poročil o delavskem gibanju, nastalem na Francoskem po volitvah. Politično življenje v naši državi je zadnje čase res zelo živahno, toda ljudje, ki se po svojih močeh bore za svoja načela, niso nizkotneži in tudi sebič-neži ne. Vsak narod, ki dovoli, da pridejo v njegovih vrstah do izraza prizadevanja in želje vseh krogov in slojev, že s tem pripomore k okrepitvi narodne celote. Francoska narodna celota je jasno in složno dala izraza svoji želji do mirnega sožitja z vsemi narodi. Italijanska spomenica je sestavljena v zelo spravljivem tonu in da je treha upati, da bo pripomogel k mirovnemu delu. Upajmo, je dodal predsednik francoske vlade, da bo tudi nemški odgovor na britansko vprašalno polo sestavljen v enako miroljubnem tonu. mora iz kapitalističnega postati socialno koristno. Če bo gospod Živkovič k temu kaj pripomogel, ne bomo varčevali s svojo polivalo. Zveza narodov kaže živo zanimanje za neguša... Popoldanska seja se je začela ob 16, in sicer je najprej govoril zastopnik južne Afrike. V svojem govoru je poudaril, da Zveza narodov nikakor ne sme priznati aneksije Abesinije, dasi je aneksija ustvarila popolnoma nov položaj. V imenu svoje vlado izjavlja, da hoče južna Afrika podpreti vsako akcijo, ki bi slonela na kolektivnem sodelovanju. Za njim je govoril v približno istem smislu zastopnik Kanade. Anthony Eden Nato je dobil besedo angleški zunanji minister Eden. Takoj v uvodu je rekel, da je včeraj z veliko pazljivostjo poslušal negušov govor. Vsi, ki so poslušali negušov govor, so morali biti potrti. Na vse nas je napravil negušov govor mučen vtis. Eden pravi, da so tedaj, ko so se začele izvajati sankcije, vse države menile, da bodo sankcije proti Italiji uspešne in da bodo dosegle svoj cilj. Toda zgodilo se je drugače. Sankcije so svoj cilj zgrešile. Okoliščine, ki bi jih naj ustvarile sankcije, se niso uresničile. Vsakdo ve, da so sankcije danes brez moči in da ne morejo spremeniti toka dogodkov. Če bi angleška vlada bila prepričana, da se s sankcijami lahko spremeni položaj v Absiniji, potem bi angleška vlada sankcije takoj nadaljevala, če bi sankcije izvajale tudi vse druge članice ZN. Toda v Abesi-niji vladajo danes čisto druge razmere. Menim, da se samo i vojaško akcijo lahko kaj konkretnega spremeni v Abesiniji. Toda po mojem mnenju danes ni mogoče za Abesinijo storiti nič koristnega. Aneksije Abesinije pa Zveza narodov ne more priznati. Angleška vlada je te dni predložila koordinacijskemu odboru memorandum, ki naj ojači posebno čl. 16 pakta Zveze narodov. V imenu angleške vlade izjavljam, da vzdržuje Anglija vse svoje obveze in obljube. Ker zaenkrat nismo uspeli s paktom ZN, se še ne smemo nasloniti na tisto mednarodno silo, ki bi slonela samo na meču. Zgodovina dokazuje, da so potrebni taki dogodki in da so potrebni tudi dolgi napori, da se lahko doseže kaj boljšega. Danes nastopa predvsem doba rekonstrukcije. Zato sem i veliko pozornostjo poslušal govor francoskega delegata Leona Bluma, ki je rekel, da hoče Fran- cija podpreti predvsem avtoriteto ZN. Nauk, ki smo ga dobili v zadnjih mesecih, mora biti koristen za nas vse. Proučiti moramo okolnosti našega poraza. Proučiti moramo predvsem, ali se je izkazala samo naša slabost, ali pa nas je upropa-stila borba za interese. Tudi vojaške okolnosti moramo proučiti. Glede razorožitve se popolnoma strinjam z Ulumom. Toda naša dolžnost je, da ojačimo predvsem pakt ZN. Če ne bi bilo nobene druge nevarnosti na svetu in v Evropi, bi bilo laliko raz-vozljati afriško zadevo. Kar pa se tiče bodočega dela, je Anglija pripravljena sodelovati z vsemi za ojačenje ZN. Toda mislim, da bi bilo najbolje, da se šele na septemberskem zasedanju ZN pomenimo o tem podrobneje. Kot predsednik Sveta ZN sem bil presenečen, ko sem ugotovil popolno soglasnost, ki vlada med članicami ZN. Vsi so prepričani, da mora ZN ostati močna in da mora vdtrajati pri svojem dosedanjem delu. Tudi Anglija veruje v načela pakta Zveze narodov. Mahsim Litvinov Za njim je govoril sovjetski zunanji minister Litvinov. Poudaril je, da je stališče Rusije v sporu med Abesinijo in Italijo slonelo na spoštovanju pakta ZN. Rusija je delala samo v tem okviru. Toda konec je v Abesiniji prišel prej, nego je kdo to pričakoval. Ko je bila pogumna abesinska armada poražena, so sankcije postale nesmiselne. Danes ni več koristno nadaljevati sankcije. Toda ZN ni bila sposobna zaščititi svojega člana in to je edini nauk za nas vse. Toda čl. 10. še zmeraj ostane močno orožje Zveze narodov. Najbrž se sedaj ni izkazal zaradi tega, ker se ni bil nikdar izvajan. Ni potrebna nobena reforma pakta Zveze narodov. Zvezo narodov je treba samo podpreti in ojačiti in taka Zveza narodov ne bo trcbaia sprejemati pogojev od tistih držav, ki se bodo hotele vrniti vanjo. Zveza narodov ne sme biti akademija diplomatov in mednarodnih pravnikov. Treba jo predvsem, da se ojači pakt ZN z definicijo p napadalcu, proti kateremu naj se začno avtomatično izvajati vnaprej določene sankcije. Ko to poročamo, zasedanje še traja. Cerkev in socialni program Ljudske fronte v Franciji 0 važnem vprašanju, ki je naznačeno pod gornjim naslovom, se je svetovni tisk razpisal in piše dalje več ali manj objektivno ali neobjektivno, vsak z ozirom na stališče, ki ga sam zavzema. Naj na podlagi taktičnih izjav in dogodkov to vprašanje razjasnimo po svojih močeh kolikor mogoče nepristransko. Preden so se izvršile volitve v franco«ki parlament, v katerih sta si stali nasproti ljudska fronta na eni in zmerne republikanske stranke, med njimi skupina krščanskih socialcev (Catholi-ques sociaux) pod imenom Parti democratique po-pulaire, ter Marinova desni®, v kateri so tudi nekateri katoličani iz tako Ivanih višjih slojev, na drugi strani — je pariški kardinal nadškof V e r d i e r , največja avtoriteta francoske cerkve, izdal pastirski list, v katerem je pozival vse francoske državljane k miru v smislu demokracije, ker le v miru se morejo rešiti pereči politični in socialni problemi, ki danes tarejo francosko ljudstvo. Francoski katoliški sami, ki jih nikakor ne smemo zamenjavati z desničarskimi, so, razume se, zavzeli načeloma stališče proti boljševizmu, niso se pa niti najmanj zavzemali za desnico, s Čimer so v političnem oziru spričo sedanjih razmer, ki glasno kličejo po temeljitih socialnih reformah, oziroma po novem socialnem redu, varovali neke vrste posebno stališče, ki je temeljilo na preudar- ku, da je načeloma treba odločno zavračati brez-božnost marksizma, v katerikoli obliki nastopa, da pa to ne sme katoličanov zapeljevati, da bi direktno ali indirektno podpirali socialno in politično reakcijo. Potem, ko se je po zmagi ljudske fronte začelo gibanje generalne stavke, s katerim je ljudska fronta hotela premagati odpor delodajalstva in desničarske reakcije proti nameravanim socialnim reformam — ki so za Francijo bile nekaj nezaslišanega, dasi so v drugih državah povečini že zdavnaj izvedene, o drugih pa se da debatirati, ali so preveč radikalne ali ne, ali bodo služile gospodarskemu napredku ali pa stisko le povečale — je pariški nadškof kardinal Verdier izdal naslednje znamenito pastirsko pismo: Poziv kardinala Verdiera V težavnih in obžalovanja vrednih okoliščinah, v katerih živimo, sem kot vaš nadškof dolžan povedati svoje mnenje in vam dati svoje nasvete. V sedanjem času se nam postavljajo izredno težki problemi. Kljub nekaterim reformam, ki so se bile sklenile (pod I-avalovo vlado), se zgrinja, povečana še [>o svetovni stiski, nad našim delav- Nadaljevanje na 2. strani z£oraj. strom huda beda. Najrazličnejše šole In strank« predlagajo svoje programe. Ali mi je dovoljeno spomniti na to, da je Cerkev iz ust papeža Leona XIII. pred dobrimi petdesetimi leti, t najnovejšem Času pa is ust Pija XI. ožigosala napake našega socialnega reda (to je: današnjega) in svetu predočila to, kar pravica in modra enakost zahtevata za blagor delavca? Čo bi se bili ti nauki bolje razumeli, bi se bili izognili marsikateremu zlu, ua katerem danes trpimo. Spričo napak tega našega socialnega reda se moramo vsi, prav vsi, potrkati na praa in se spričo teh neredov, ki čedalje bolj naraščajo, spominjam na besede Kristusove: >Naj tisti, ki je brez greha, prvi vrže kamen 1« Po tem opominu pa se moramo vsi lotiti dela, zakaj v tem trenutku nas vest opominja ua veliko dolžnost: na dolžnost, ki jo imajo vsi, delodajalci in delavci, meščani in kmetje, moralisti, dušni pastirji in verniki, da odločno pomagajo pri rešitvi gospodarskega vprašanja, ki na« stiska. Splošna beda postavlja to vprašanje na prvo mesto in iuu podeljuje naravnost svet značaj. Res da ima ta socialni .problem tudi svoje tehnične strani ter gotove politične učinke, toda to zdaj ne spada v nnšo konipetenco, ampak imamo mi neko drugo dolžnost, namreč: da 6e povzdignemo nad vse strankarske razprtije in da ustvarimo ozračje miru in bratstva, na katerem bodo mogli konipetentni ljudje z resnim pogumom proučevati to trnjevo vprašanje. Potem imamo dolžnost, da žrtvujemo svoje osebne simpatije in antipatije, svoje politične in socialne predsodke, predvsem pa svoje lastne interese cilju socialnega miru In končno imamo dolžnost, da lojalno povemo to, kar nam naša vest predočuje kot najboljšo rešitev tega vprašanja, ter da potem pustimo našim legalnim državnim oziroma parlamentarnim insti-turijam skrb, da sklenejo, kar se jim zdi učinkovito in pravično. Kdor bi izbral drugo pot, ta bi bil v zmoti, ta Erizadeva občestvu le škodo in bi ga vodil le v rezdno. Zunanjepolitični jtoložaj, nevarnost državljanske vojne, ki jo podžiga pretirana nestrpnost, zapravljanje neprecenljivih narodnih bogastev ter večno poslanstvo Francije, ki je oznanjevalka resničnega napredka, »ahteva od vsakega pravega kristjana in Francoia, ki je vreden tega imena, od vsakega človeka, ki resnično ljubi svojega brata, da pomaga ustanoviti mir, soglasje in odkritosrčno bratstvo, ter m a nalaga dolžnost, da se brez odlašanja pogumno loti dela sa »gradite t novega socialnega reda (ordre no veau), ki ga vsi i e I i j o. Odmev v javnosti Razen desničarjev je vsa Francija pastirsko pismo kardinala Verdiera razumela pravilno: da namreč poziva k miru in sporazumu vse Francoze, tako levico kakor desnico, da 9e zedinijo k temeljitim socialnim reformam, ki naj ustvarijo nov, pravičnejši družabni red, nego je sedanji. Res, da kardinal tudi delavstvo poziva k spoštovanju zakonitosti, s čemer pa se nikakor ne obsoja atrajk, če je nujno sredstvo obrambe človečanskih pravic v boju zoper krivično delodajalstvo, ampak se svari le pred nelegalnimi dejanji (razna nasilja itd.). Vendar pa ves ton pisma kaže, da je v prvi vrsti naslovljeno na delodajalstvo, naj se zave svojih krščanskih socialnih dolžnosti, in je zelo značilno, da kardinal Francoze poživlja, naj prepustijo zakonitim oblastem, da se socialno vprašanje reši demokratičnim potom, kakor to pač zahteva francoska ustava. S tem nadškof ni opomnil samo komunistov, da se mora socialni preobrat izvršiti mirnim in zakonitim potom, ampak so brez dvoma mišljene tudi tiste desničarske organizacije, ki so Ščuvale h kontrarevoluciji reakcije. Desnica napada kardinala Da je temu res tako, dokazuje, da so se desničarski listi takoj obregnili ob kardinala Verdiera m da je proslula »Action francaise« šla tako daleč, da je kardinalu Verdieru očitala tajno zavezništvo z ljudsko fronto in cel6 »krščansko-boljševiško miselnost« I Tudi ostali desničareki listi so si dovolili podobne neslanosti. Na vse to je kardinal Verdier, čigar pastirsko pismo je takoj prinesel »Osserva-tore Romano« v celoti in ga v polnem obsegu odobril ter pohvalil kot sijajen dokument pravilnosti katoliške doktrine ter socialnega čustvovanja Cerkve v smisla »Rernm novarom« in »Quadragesimo anno«, odgovoril e tem, da je zopet ponovil besede svoje pastirske poslanice in dodjal: »Ali sem mogel aunoičatt, da M veliko tega socialnega sla ne bilo, če bi bili ljudje poslušali nauke Cerkve? Jas nUem tajil, da so prejinji režimi marsikaj storili za izboljšanje socialnega sla, toda moral sem poudariti, da je kljub temU socialna beda vedno večja. Če sem rekel, da se moramo spričo te bede posrkati na prša vsi. nisem mislil nikogar osebno, nobene stranke posebič. Tudi jas sam se trkam na prsa v tem oziru. Jas sem vedel, da se bodo nekateri spodtikali posebno nad tem, ker pozivam vse, naj se nemudoma in pogumno lotijo dela na graditvi novega socialnega reda, ki ga vsi želijo. Toda jas sem s tem rekel samo to, bar misli vsak pošten Francoz, da je namreč treba spremeniti politično ustavo naše dežele in da se na vsak način mora uzakoniti socialna postavodaja, ki bo bolj odgovarjala potrebam našega delavstva vseh vrst. Za mojimi besedami se ne skriva nobena zveza z nikomur in tudi noben kompromis « kakršnokoli stranko. Jaz sem čisto neodvisno in svobodno spomnil Francijo samo na nauk svete Cerkve.« (La Croix, št. 16.303 od 22. junija 1936.) Drugi škofje Poziv pariškega kardinala so povzeli vsi francoski škofje popolnoma v istem smislu in duhu. Naj navedemo samo pastirski list marseillskega škofa Dnbourga, kjer je socialno vrenje bilo najhujše. Ta škof ponavlja vse besede in opomine pariškega nadškofa, dostavlja pa, da je treba ločiti med komunizmom in komunisti. Kot nauk je komunizem nesprejemljiv, ker nasprotuje veri, krščanski družini m potrebni zasebni lasti, komuniste kot ljudi pa moramo ljubiti, ker so otroci božji kakor mi, katere moramo, kolikor moremo, varovati zmot in zla. V borbi proti komunizmu moramo rabiti vso svojo inteligenco, pa tudi vse evoje srce. Drugo zanimivo pismo je pastirsko pismo kardinala Sueharda, nadškofa v Reimsu. Zanimivo zato, ker se ta škof naravnost obrača v prvi vrsti na delodajalce, katerim pravi: »Gospodarji se morajo spomniti, da morajo obstoječe zakone_ prilagoditi posebnim okoliščinam časa in delavnice ter družinskim razmeram delavcev, kajti zakone je treba izvajati tudi g srcem in z ljubeznijo.« Delavce pa škof opominja, da ne smejo rabiti nasilja, ampak da morajo biti navdihnjeni duha sprave, ne pa sovraštva, tudi če so njihove zahteve, kakor v tem primeru tudi so, pravične. Potem pa poziva katoličane, da se združujejo v krščanskih delavskih sindikatih in da jim pomagajo, kakor je to ielja papežev. V tem oziru so uamreč katoličani veliko zamudili. Katoliška stranka v parlamentu glasovala za socialni zakon Naj na kratko še omenimo, da so katoliški poslanci, ki so organizirani v že omenjeni Parti de-mocratique populaire, 23 po številu, glasovali" za socialne zakone, ki jih je predložila vlada ljudske fronte. V senatu je njihov voditelj Saint-Maur v svojem lepem govoru podčrtal, da »ti zakoni v nobenem oziru ne zadevajo v nauk katoliške Cerkve in v program krščanskih socialcev«. Nard-be, socialne reforme Ljudske fronte oziroma vlado predstavljajo one socialne reforme, ki jih je katoliška socialna stranka ie pred petnajstimi leti predložila v poslanski zbornici in v senatu, pa so takrat bili zavrženi tudi od katoliških konservativcev in seveda tudi vse desnice. Dejal je, da so ti konservativni katoličani danes v "tragičnem položaju, da so si morali dati vsiliti: te, katoliškemu socialnemu nazoru popolnoma odgovarjajoče zakone od socialistične ljudske fronte. Enako kakor poslanec La Cour Grandmaison v poslanski zbornici, je tudi Slaint-Maur grajal velekapital in delodajalce, da so morali šele danes priznati pravico sindikalnega združevanja delavcev, in je pribil dejstvo, da tudi mnogi katoliški podjetniki niso hoteli te pravice do danes priznavati niti krščanskosocialni strokovni zvezi. »Tisti katoličani« — je dejal — »za katere je papeževa okrožnica »Quadragesimo anno« ostala mrtva črka, lahko sedaj sprevidijo, kako ogromno opustitev oziroma napako so s tem napravili.« Pri vsem tem seveda ostane odnos katoličan-stva do komunizma v načelnem oziru popolnoma nespremenjen, kakor smo že poudarjali. Iz vsega povedanega sledi le to, da je napačno, bodisi iz nevednosti ali iz namerno napačnega predstavljanja stvari tupatam pojavljajoče se mnenje, kakor da katoliška Cerkev in cerkveni krogi ter dobri katoliki istovetijo katoliško stvar s kapitalističnim družabnim redom. Pastirsko pismo kardinala Verdiera in stališče, ki ga je zavzela katoliška parlamentarna skupina v Franciji, je nepobiten dokaz, da temu ni tako. Zagreb poplavljen Zagreb, 1. julija, b. Šele danes se vidi, kako velikega obsega je bila včerajšnja poplava v Zagrebu. Po poročilih meteorološkega zavoda je padlo v Zagrebu na kvadratni meter 84 litrov vode. V času dobrih dveh ur je padlo včeraj v Zagrebu in okolici nad 4 milijarde litrov vode. Leta 1926 je padlo v 24 urah 117 litrov vode na kvadratni meter. Če se pomisli, da je včeraj samo malo manj vode padlo na kvadratni meter v dobrih dveh urah, potem se šele vidi, kako strahovit naliv je bil. Skoda je ogromna in do danes še ni ocenjena. Skok v Dravo - radi slabega spričevala Maribor, 1. julija. Danes okoli poldneva se je nudil na desnem dravskem bregu obupen prizor. Mlado dekle je skočilo v Dravo, ki je v zadnjih dneh silno narasla ter je umazana kakor kava. Ljudje so kriknili v strahu, da so valovi deklico pogoltnili, vendar pa se je ta kmalu pokazala na površju ter krepko rezala vodo. Izkazalo ee je, da je izvrstna plavalka, ker se je obrnila naravnost proti levemu bregu in je reko preplavala poče/. kljub temu, da je bila oblečena. Na bregu se je vsa izmučena izkobacala iz vode ter hitela v Birtičevo gostilno pri klavnici, kjer so jo okrepčali z žganjem in jo spravili v posteljo. Deklica je hčerka nokeija uglednega Mariborčana. Vzrok njenega dejanja je bilo slabo izpričevalo na trgovski šoli. Po skoku v vodo pa se je kaj hitro premislila ter splavala na breg. Maribor, 1. julija. Neznanega utopljenca je naplavila Drava pri Vuhredu. Truplo je že precej strohnelo ter je moralo ležati v vodi že najmanj dva meseca. Utopljenec je okoli 175 cm visok, okroglega obraza ter oblečen v suknene sive hlače in zelenkasto suknjo. Nihče ga ni mogel prepoznati in so ga dane« ne-»poznanega pokopali. Dunajska vrem. napoved: Povečanje oblačnosti. nagnjenje k nevihtam, soparno. /emunska vremenska napoved za 2. julij: f o-večini jasno, oblačnost v severnih krajih, krajevne nevihte z dežjem in nalivi. Sonce vzhaja ob 3.55 in zahaja ob 19.27. Belgrajska „Samouprava" poroča t Kongres „povampirfene JNS" 0 „Uzunovičevem duhu" in MZivkovicu — zadnjem adutu" Uzimovičevi palači v Kralja Milana ulici 21. Radi »pretesnih« prostorov je pa ta seja bila pozneje v koncertni dvorani Delavske zbornice. Pričakovalo se 1'e, da bo novo izvoljeni predsednik JNS Peter 2iv-:ovič prisostvoval že današnji prvi seji glavnega odbora. Iz tega razloga se je seja namesto ob 10, fričela ob pol 11. Živkovič, ie po podpredsedništvu NS obvestil sejo, da mu je izposebnih razlogov danes še ne mogoče udeležiti se seje glavnega odbora. Na dnevnem redu seje glavnega odbora, so bile Iz sodne službe Belgrod, 1. julija, b. Za starešino okrajnega sodišča v Radovljici je postavljen sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani Valentin Bidovec, dosedanji starešina okrajnega sodišča v Radovljici pa je premeščen k okrajnemu sodišču v Ljubljani. Za sodnike so imenovani dosedanji sodni pripravniki oziroma pristavi: Gubenšek Franc k okrajnemu sodišču v Slovenskih Konjicah, Podboj Jože k okrajnemu sodišču v Šmarje pri Jelšah, dr. Umnik Ivan k okrajnemu sodišču v Dolnji Lendavi, Zalokar Alojz k okrajnemu sodišču v Višnji gori. Premeščeni so: Logar Franc, sodnik okrajnega sodišča iz Konjic k okrožnemu sodišču v Novo mesto, starešina okrajnega sodišča v Sevnici dr. Do-brošek Josip za sodnika k okrožnemu sodišču v Novo mesto, starešina okrajnega sodišča v Kozjem Moškon Stanko k okrajnemu sodišču v Murski Soboti, dr. Benedik Valentin od okrajnega sodišča v Kranju k okrajnemu sodišču v Ljubljani, Pance Vinko od okrajnega sodišča v Brežicah k okrajnemu sodišču v Litijo, Poljane France od okrajnega sodišča v Višnji gori k okrajnemu sodišču v Kranj, Picek Ivan od okrajnega sodišča v Marenbergu k okrajnemu sodišču v Črnomlju, Svetel Vinko od okrajnega sodišča v Konjicah k okrajnemu 6odišču v Šoštanj, Peterca Franc od ol.rajnega sodišča v Črnomlju k okrajnemu sodišču v Kranju, dr. Mohar Frane od okrajnega sodišča v Ložu k okrajnemu sodišču na Vrfcniki, Zavašnik Franc od okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi k okrajnemu sodišču v Ljutomer. Karlovšek Vinko od okrajnega sodišča v Litiji k okrajnemu sodišču v Brežicah, Levstik Andrej od okrajnega sodišča v Šoštanju k okrajnemu sodišču v Konjicah in Gruden Ludvik od okrajnega sodišča v Šmarju pri Je lin h k okrajnemu sodišču v Marenbergu. 3 rushi ujetniki se vračajo Maribor, 1. julija. Danes so prispeli v Maribor trije bivši avstro-ogrski vojaki, ki so bili v Rusiji ujeti 22 let. To so Mihajlo Vukoievič iz okolice Banjaluke. Ivan Hajc-man iz Sente in Gjorgje Sta ji C iz Vrnnja^Vsi trije so ž«1 olenjeni ter se vračajo domov z ženami in otroci. Belgrad, 1, julija, m. Z včerajšnjim kongresom JNS se bavi tu ji današnja »Samouprava« ter pod naslovom »Zadnji adut JNS«, pravi sledeče: Takozvani »kongres povampirjene JNS« je končan. Brez potrebne legitimacij«, brez organiza« cije v narodu, se je zbralo kakih 100 biyiih veličin in odpadnikov vseh strank z raznimi programi (največ brez programa), da ožive ono, kar je že zdavnaj umrlo, kar je bilo enkrat za vedno končano. Z« sam potek sej in predkonferenc. nesloga in prepiri v temeljnih vprašanjih, nesodelovanje širših narodnih slojev, vse to je najboljši dokaz, da JNS nima nobenega pogoja za obstoj. Staro je minilo in se nikdar več ne more vrniti in se tudi povrnilo ne bo. Ti rogovi v vreči so dovolj znani našemu ljuJstvu in več kot gotovo je, da bo ta »stranka« vegetirala do prvih svobodnih volitev. Ta starejša gospoda se ni sestala radi naroda, sestala se je zaradi sebe. Njej manjkata dve stvari: moralna moč in zaupanje naroda. Izgubili so eno, kakor tudi drugo. Padla je žrtev: Nikola Uzunovič, ki je postal »dosmrtni častni predsednik«. Toda ostali so njegovi stebri, njegovi pomagačil Ostal je njegov duhl Za podpredsednika sta izvoljena Banjanin in Demetrovič, za tajnika pa dr. Kramer. Dobro jih poznamo. Po daljših prerekanjih in pogajanjih ter ob neštetih protestih enega dela »kongresa« je bil izvoljen za predsednika — Peter 2iv-kovič, armijski general in minister za vojsko in mornarico vpok. Z izvolitvijo Petra Živkoviča za svojega šefa je JNS vrgla tudi svoj zadnji adut. Ne vemo, kdo je napravil večjo napako: ali stranka, ki ga je izvolila, ali pa on, ki je to izvolitev sprejel. Demokracija zahteva danes druge ljudi, druge programe. Ona zahteva popolno svobodo, ne pa eksperimentov. Moč kakšne ideje mora sloneti samo in edino na svobodni volji naroda, na neusahljivih virih narodnih sil, ki edino dajejo pogoje, brez katerih demokracije sploh zamisliti ni mogoče. — Razen firme, ki morda nekaterim še lepo zveni, je treba imeti tudi vsebino, te pa v JNS nL Kajti poleg lepih besed in programov zahteva naš narod tudi delo in ljudi. Ta pa, ki je narod enkrat obsodil, je za vse večne čase pokopan tako, da ga nihče več ne more prebuditi, pa celo ne ime Petra Živkoviča. Narod ima samo eno sodišče. Ne pozna ne apelacije in ne kasacije. Ker sa tiče del JNS, so nam še preveč v svežem spominu, da bi jih zopet ponovno omenjali. Danes ni več mogoče vladati nad narodom brez naroda. O tem se je že enkrat prepričala tudi ta »stranka«, katero je mogel združiti Bogoljub Jevtič celo z Veljo Popo-vičem in dr. Kojičem. Politično življenje, označeno s svobodno voljo naroda, gre naprej svoj tok in ne pozna zastoja, ruši vse ovire ter bo zrušil tudi nenaravno tvorbo jugoslovanske nacionalne organizacije, ki je že v naprej obsojena na propast, na propast onega dne, ko se bodo razpisale svobodne volitve za narodno skupščino na temelju novih demokratskih in svobodoumnih zakonov. Pod razvalinami te stranke se bo znašel tudi njen šef. »Kongres« JNS je dobro spomniti tudi nedavne preteklosti te »stranke* in njenegja dela, ko je bila na oblasti. To Je posebno potrebno sedaj, ko imajo njeni prvaki vsa nsta polna demokracije in svobode. Po njihovem razumevanju so oni edini pravi demokrati, edini unitaristi, edini Jugoslovani itd. <— Takšni so le IJziiriovi?,Kramer, Popovič, Demetrovič, Banjanin in ostali iz JNS. »Samouprava« v tem članku nadalje citira tudi »Slovenca«, ki je pred kratkim objavil okrožnico za časa vladavine JNS, v kateri so centralne oblasti dale navodila posameznim policijskim organom, kako morajo postopati z opozicijonalnimi voditelji. Nato zaključuje svoj članek o tem svečanem kongresu z ugotovitvijo: »Tem ljudem, ki se danes pritožujejo, da eh je zabeležil tak način volitev narodnega predstavništva, je znana Slovenci se po ogromni večini radi svoje politične pripadnosti niso jx>sebno navduševali za Uzu-novičevo vlado, vendar pa ee mora ob primerih obeh fjolitjčnih mož — Uzunoviča in Živkoviča — priznati, da je Uzunovič star izkušen r>olitik in da je imel pri izvajanju svojega programa kunktator-ski značaj,, bil pa je zmeren. Tega se ne more trditi o ljudeh, ki 30 Uzunoviča potisnili v političen pokoj. Živkovič, ki je na zahtevo jugofašistov in pofistov zavzel Uzunovičevo mesto, prihaja na čelo teh ljudi kot ostrejša nota. Volitve izvršilnega in ožjega glavnega odbora JNS Na včerjašnjem konoresii izvoljeni glavni od bor je imel danes do|>oldne svojo prvo sejo. ki bi -"vala biti v dosedanjih strankinih prostorih v volitve izvršilnega strankinega odbora, ki šteje 15 oseb, nadalje razgovor o akciji ter organiziranju stranke po posameznih banov, in končno izdelava resolucije, ki da se v javnosti sporoči kot poseben »Manifest JNS«. Ker Živkovič ni bil navzoč na seji, jo je vodil podpredsednik lovo Banjanin. Takoj v začetku je bil izvoljen poseben odbor za izvolitev članov izvršilnega odbora. V ta odbor so bili izvoljeni: Pucelj, Angjelinovič, Svetislav Popovič in Ilija Mihajlovič. Pred volitvami članov izvršilnega odbora so razpravljali o načinu, kako naj se izvedejo volitve širšega glavnega odbora, ki šteje 250 članov. Sklenili so, da se v ta širši odbor izvoli na ta način, da se dosedanji odbor dopolni s strankinimi prvaki, ki jih boao delegirali banovinski odbori. Ob 11 je bila seja glavnega odbora prekinjena ter so se oba podpredsednika Banjanin in Demetrovič ter glavni tajnik dr. Kramer podali na živ-kovičevo stanovanje. Tu so uradno obvestili Živkoviča o njegovi izvolitvi za predsednika JNS ter mu podali tudi točno poročilo o poteku včerajšnjega kongresa in današnje seje glavnega odbora. Ob pol 12 se je seja nadaljevala pod predsedstvom dr. Kumanudija. Kmalu po nadaljevanju seje so se že vrnili Banjanin, Demetrovič in dr. Kramer od Živkoviča. Zatem so bile volitve izvršilnega odbora JNS, v katerega so prišli »častni predsednik« UzunoviS, Banjanin, Demetrovič glavni tajnik dr. Kramer, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik kluba senatorjev JNS Timotijevič in predsednik kluba JNS v narodni skupščini dr. Vasa Jovanovič. Poleg omenjenih, ki so se po svojem položaju v stranki prišli v izvršilni glavni odbor, so bili izvoljeni za člane izvršilnega odbora, ki bodo dejansko vršili vse posle, še naslednji: senator dr. Petar Zec, senator Milutin Dragovič, Milorad čaudarevič, senator dr. Grga Angjelinovič, senator Svetozar Tomič, poslanec dr. Kumanudi, bivši minister dr. Velizar Jankovič, poslanec Šukrija Kurtovič, poslanec dr. Avda Hasanbegovič, bivši minister dr. Lavoslav Hanžek, bivši podpredsednik narodne skupščine Kovačevič, poslanec Pavao Matica, poslanec dr. LJu-devit Auer, senator dr. Vaso Glušac, poslanec Dušan Ivančevič, poslanec dr. Svetislav Popovič, senator inž. Daka Popovič, odvetnik Mihajlo Živan-čevič, poslanec Ilija Mihajlovič, poslanec Mihajlo Jevtič - Kajle, senator dr. Uroš Krulj, senator Pueelj, poslanec Ignjat Stefanovič, Rudoli Giu-nio, Jovan Lukič in dr. Oton Pirkmajer. Za tajnika odbora sta bila izvoljena senator Milutin Dragovič in senator Dušan Ivančevič. Kakor jc iz sestave izvršilnega ocfbora ,JNS razvidno, ima tudi v tem odbom Kramer 3ia»r«n Puclju večino. Tudi v izvršilnem odboru imajo jevttčevci samo tri svoje zastopnike, in ^cer dr. Avdo Hasanbegovič«, Ilijo Mihajloviča ujja je bil SK Železničar s i4 in do! točke. Ljubljanska mestna občina -kol odjemalec del in blaga Mestna občina ljubljanska je v Sloveniji največje samoupravno telo, ki ima sicer svoja podjetja (vodovod, elektrarna, cestna železnica itd.) in velike pisarne z obsežnim aparatom, nima pa svojih produkcijskih tovarn in svojih trgovin. Vsa uprava neprestano teče in za njeno vzdrževanje je vedno treba kakih del in blaga. Za vse to se mora mestna občina posluževati zasebnih podjetnikov in trgovin. Zato se zlasti tu more pokazati čut občinske uprave za pravičnost, nepristranost in skrb za splošno korist, ker ni tako vseeno, na katere podjetnike, mojstre in trgovce se občinska uprava obrača pri naročanju del in blaga in na kakšen način jim pove, da za mesto zopet nekaj potrebuje. Z vidika mestne občine pa mora biti pri tem edino merilo: najboljše delo, oz. najboljše blago po čim manjših izdatkih. Tako ravna tudi zasebnik, ki pregleda vse izložbe, vpraša tu in tam, primerja cene in kakovost blaga, potem se šele odloči za nakup ali naročilo. Kar je za zasebnika izpraševanje in razgledovanje, to so za mestno upravo: ponudbe in izkušnje. Sedanja mestna uprava je takoj ob svojem nastopu opazila, da tozadevna praksa prej ni bila ravno tenkovestna. Vse se je napravilo nekako po domače in vse preveč kar v »domačem« krogu. Pri večini del in naročil so prišle v poštev le nekatere tvrdke in stalno iste, drugi so le malokdaj prišli na vrsto in še takrat samo za kako malenkost. Taki zaprti krogi pa med tistimi, ki ne vedo, zakaj prav za prav ne morejo vanje, navadno niso bogve kako priljubljeni, med občani pa izpodkopujejo zaupanje in netijo tiho nezadovoljnost, ker se nihče ne zanese, da bi bile ob takem poslovanju koristi mesta prav natančno upoštevane. Zato je nova mestna uprava tudi s to tradicijo prelomila, čeprav se je s tem v takih »zaprtih krogih« nekoliko zamerila. Postavila si je za načelo, da se mora vsako naročilo del ali blaga javno razpisati in da imajo ob enakih poljih vsi davkoplačevalci enako pravico do naro-iil (to načelo je bilo zapisano že prej, toda načela ne morejo sama s papirja po mestu). Ponudbe se morejo oddajati samo pismeno in jih odpira samo predsednik oddelka, ki je dela ali naročilo razpisal, pri večjih naročilih pa posebna komisija. Toda zaupanje v nepristranost javne uprave je tekom zadnjih let pri nas že tako padlo, da nihče ne verjame, da bi kaj opravil, ce ne gre sam okrog vseh »gospodov«, ki imajo pri tem kaj besede in če od kljuke do kljuke ne razlaga in ne priporoča svoje zadeve. Tudi Ljubljana ni ostala nedotaknjena in trgovci in podjetniki so kmalu zaslutili, da se krog odpira in I so začeli posredovati med člani posameznih odsekov in priporočati svoja prepolna skladišča in svoje razpoložljive delavnice. Da bi se izključil vsak osebni vpliv, je sedanja mestna uprava v smislu čl. 11. finančne uredbe o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1935-36 ustanovila poseben odsek za occno nabavk za vse urade in podjetja mestne občine. Tak odsek je sicer obstojal že prej, toda ni imel niti svojega pravilnika in ni bilo mogoče ugotoviti, kdaj je ravnal pravilno, kdaj pa nepravilno. V novem pravilniku pa je delokrog tega odbora točno določen, prav tako vsebuje natančna pravila za svoje poslovanje. Naloga odseka za oceno nabavk, v katerem so izključno člani mestnega sveta, je, da na svojih najstrožje tajnih sejah pregleda, kdaj in kako je bila ta ali ona nabavka blaga ali oddaja del razpisana, kteri ponudniki so se odzvali razpisu in kakšne pogoje stavijo. Ta odsek tudi strokovno oceni ponujeno blago in obenem pretehta ponudnika, ali je zmožen v ponudbi obljubljene obveznosti v resnici tudi izpolniti ali ne. Slednjič pa poda obrazložen predlog, komu izmed ponudnikov se oddajo razpisana dela, oz. kdo izmed ponudnikov naj dobavi razpisano blago. Ta predlog se nato pošlje upravnemu odboru, ki je na-bavko razpisal, o svojem sklepu pa ocenjevalni odbor obvesti tudi predsednika mestne občine. Vsako nabavljeno blago pa prevzame izključno samo načelnik gospodarskega urada, ki ga hrani v zato določenih prostorih in ga ob potrebi izroča posameznim uradom. Nobenega blaga ne morejo uradi sami prevzemati naravnost od dobaviteljev. Pri ocenjevanju in oddajanju nabavk odbor ni vezan na najnižjega ponudnika, ampak na najboljšega, t. j. tistega, ki za isto ceno daja najboljše blago. Merodajna je kakovost blaga, primerjana s ceno. Načeloma pa se upoštevajo predvsem domači proizvodi. Kot dobavitelji blaga in prevzemalci del pa pridejo v poštev predvsem ponudniki, ki imajo svoj sedež na ozemlju ljubljanske mestne občine. Namen ocenjevalnega odbora je razviden iz njegovega poslovanja: izključiti pri oddaji del in nabavk vsako osebno posredovanje in omogočiti vsem tvrdkam, brez ozira na nekdanji ali sedanji klerikalizem in liberalizem lastnikov, da se potegujejo za razpisana dela in naročila po svojih konkurenčnih zmožnostih. V tem oziru je mestna občina izključno gospodarsko podjetje, ki mora svojim potrebam zadoščevati samo po gospodarskih vidikih, kakor zasebnik, ki kupuje in naroča tam, kjer je ceneje in boljše. Strašno neurje nad Mulo Strela zažgala cerkveni stolp - Toča je uničila vse pridelke Maribor, 1. julija. Včeraj popoldne so se nakupičili nad Muto grozeči temni oblaki. Oznanjali so hudo uro, ki se je okrog 1. ure razbesnela s tako močjo, da nekaj tako strašnega ne pomnijo niti najstarejši prebi-'fraltt,'<€ttemnilo se je kakor ponoči, vihar je zahru-mel, vlilo se ie iz oblakov kakor iz škafa, kmalu pa se je dež izpremenil v točo, debelo kakor orehi, Rt sipala skoraj pol ure neprestano na tla. Vmes pa so švigale strele in je treskal grom, kakor da se bliža sodni dan. Udar za udarom strele je padal, zadevala je v drevesa in poslopja. Treščilo je najprej v zvonik farne cerkve, ki nima strelovoda. Zvonik je krit z lesenimi skodljami, Ba je kljub silnemu nalivu v hipu bil v plamenih, lomači gasilci, katerim so prihiteli na pomoč še Vuzeničani s svojo motorko, so odstranili nevar- nost, da ni zgorela vsa cerkev. Pač pa je uničena streha na zvoniku. K sreči je med streho in prostorom za zvonove zidan obok, da ni mogel požar naprej do zvonov. Tudi je zaviral širjenje ognja naliv, ki je zmočil strehe v soseščini, da se jih iskre niso prijele. Vse strehe so večinoma slamnate ali lesene in bi bil uničen ves trg. Na stolpu je napravila strela 40.000 Din škode. Druga strela je udarila v ključavničarski oddelek železarne. Oplazila je vajenca pri mizi ter ga vrgla na tla, nato pa izginila v zemljo. Kake večje škode ta strela ni napravila. Pač pa je ogromna škoda, ki jo je povzročila toča. Vse je dobesedno opusto-šeno. Na hmeljiščih štrlijo samo še gole hmeljevke v zrak, koruza in krompir sta kar zbita v zemljo. Ljudje so strahovito prizadeti. Strela je večkrat udarila v telegrafsko in telefonsko napeljavo ter stalila vse varovalke. Oblak se je utrgat nad Zagrebom Vsa Ilica pod vodo - Strele udarjaj o - Toča pada V torek je Zagreb doživel nenavadno in zelo neprijetno presenečenje: velika povodenj se je namreč vlila z bližnjih gora in okolice na to mesto, ki je v precej nizki legi, pač pa v bližini sorazmerno visokega pogorja Zagrebške gore. Niti najstarejši ljudje po Zagrebu ne pomnijo take povodnji, ki bi prodrla do glavnega hrvatskega mesta in tudi metereološki zavod v Zagrebu zadnjih 30 let ne beleži takega naliva, kakor je bil v ponedeljek. Z obronkov Zagrebške gore tečejo skozi oziroma mimo mesta Zagreba potoki Jelenovec, Kraljevec, Tu-škanec, Medvešček in drugi. Ti potoki so skremn>. toda ko se je nad Zagrebško goro pretrgal oblak ter je v ponedeljek popoldne dobro uro neprestano lilo kakor iz škafa, so se ti skromni potoki spremenili takoj v prave drveče reke, ki so odnašale le3, pohištvo, sode in vse predmete, kolikor so jih zajele. Deroča množina vode je namah zalila mesto Zagreb in elegantne zagrebške ulice so se takoj spremenile v pravo malo jezero. Avtomobili so morali sredi mesta pristati in počakati, da je voda oddrvela dalje. Sredi Ilice, to je najlepše in največje zagrebške ceste, je voda ustavila ves promet in vsa Ilica je bila podobna naglo drveči veliki reki. Mestni kanali niso mogli pogoltniti te ogromne množine vode, zlasti, ker se ogromni oblak ni pretrgal samo nad Zagrebško goro, temveč tudi nad mestom samim. Mesto Zagreb je bilo dve celi uri pod vodo. Rumena voda je nosila s seboj deske, kose lesa, valila je kamenje, grmovje, poginulo žival, kakor perutnino, svinje in govedo. Velika sreča v nesreči je bila, da ni bilo človeških žrtev. Zagrebški reševalci in gasilci so takoj vložili ves napor v reševalno delo ter pričeli reševati bolnike, zlasti take iz kletnih stanovanj. Obenem pa so rešili tudi mnogo delavcev iz tovarn,, ki so zgrajene na nižjih tleh. Zagrebški in mestni delavci so imeli mnogo truda, da so v naglici odprli vse kanale, ki so morali odvajati vodo, kolikor so jo pač mogli. Vse mesto Zagreb je bilo spremenjeno v eno samo povodenj žolte vode, ki so jo od časa do časa prebrodili avtomobili. Ko je po dobri uri dež ne- Vsakemu ni mogoče iti i> kopališče, vendar more osak žrtvovati Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! koliko ponehal, 60 prišli iz hiš oni, ki so se med nalivom poskrili in ki so sedaj morali po nujnih opravkih. Bredli so vodo do kolen. V Gornjih Sveticah je potok Remetimec prestopil cesto ter zavrl ves promet. V Slovenski ulici je počil kanal ter je voda izbruhnila z vso silo na cesto. V Barotanskem jarku je voda odnesla most, pri potoku Medvedščeku pa je narasla voda razdrla obrežni zid. Posledice te nenadne povodnji v Zagrebu so prav strašne. Po skladiščih, delavnicah, tovarnah in stanovanjih je voda, kamor je dospela, povzročila ogromno škodo. V vsej zagrebški okolici pa je še več kot povodenj povzročila škode gosta toča, ki je pričela padati v začetku naliva in povodnji. Nov gasilski dom v Hotiču Mlada gasilska četa v Hotiču pri Litiji si je iz lastne moči in sredstev postavila ličen in prostoren gasilski dom v Spodnjem Hotiču, ki naj varuje gasilno orodje, s katerim so naši vrli gasilci vsako uro pripravljeni priti na pomoč onim, ki jih zadene nesreča uničujočega požara. — V kratki dobi šestih let so si nabavili tudi že motorno brizgalno »Agregat« za 36.000 Din poleg vseh drugih gasilskih potrebščin. Vse to je stalo nad 300.000 Din, podpor pa so prejeli komaj nekaj nad 85.000 Din. Ves denar, stavbni les, gramoz pa so Hotičani sami prispevali, oziroma navozili. Taka požrtvovalnost va-šfanov je edinstvena in mogoča le zato, ker vlada v Hotiču v vseh javnih zadevah popolna soglasnost, ki jih druži in povezuje v harmonično celoto, pa naj gre tu za verske zadeve, gasilstvo, prosveto, gospodarstvo ali politiko. Ta naša strumna gasilska četa pa se ne udejstvuje samo na gasilskem polju, ampak je vprizorila vsako leto več iger na domačem odru v šoli. Za vse to nesebično delovanje prav gotovo zasluži Hotič in njegova gasilska Četa vse priznanje in pohvalo. Pokroviteljstvo nad to slavr.ostjo blagoslova novega doma je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, ki se je blagoslovitve osebno udeležil. Našega ljudskega bana so ob prihodu v Hotič pozdravili predsednik domače čete tovariš Drnovšek Franc s poveljnikom Kimovcem Ludvikom. Dalje je v imenu litijske župe prebral pozdrav starešina tov. Lajovic Franc. Gospod ban se je za lepe pozdrave v daljšem govoru prisrčno zahvalil ter pribil dejstvo, da se ima gasilska četa le edinosti hotiške vasi zahvaliti, da je v tako kratkem času bil zgrajen ta dom brez podpore banovine. Želel je, da tudi v bodoče v složnosti z vasjo deluje hotiška četa ter ji je zagotovil vso svojo pomoč. Nato je dom blagoslovil domači župnik gosp. Kristjan Cuderman, ki je v krasnem, pesniško zasnovanem govoru poveličeval izredno marljivost in požrtvovalnost hotiških gasilcev in domačinov ALBUS domače milo Dobiva se povsod 1 Pazite na ime Albusl varuje Vaše perilo! Stritarjeva proslava v Vel. Laščah in Podsmreki Dne 4. julija ob 8 »večer. • 1. Godba otvori uvod v proslavo. 2. Dekla-maeija: »Turki na Slevici«. 3. Mladinski zbor iz Vel. Lašč zapoje: »Mlade vojake«, »Predice«, »Koklo«. 4. Govor (g. banski inšpektor Ivan Do-lenec). 5. Mladinski zbor iz Ribnice zapoje: »Oba junaka«. 6. Mladinski zbor iz Ribnice zapoje: »Žabjo svatbo«. 7. Recitacija iz »Zorina«, iz »Spominov«, »Pikin Jožek«. 8. Duet: »Izgubljeni sin«. 9. Duet: »Spomladi v gozdu«. 10. Igri: »Oderuh«. 11. Prizor: »Na senožeti«, »Pikin ,Ioiek«. 12. Mešani zbor iz Vel. Lašč zapoje: »Pozimi iz šole«, »Večerno«. 13. Godba zaključi večerno proslavo. V nedeljo, dne 5. julija. 1. Ob 4 zjutraj budnica. 2. Sprejem gostov po prihodu vlakov in odhod v Podsmreko. 3. Služba božja ob 10.30 v Podsmreki. 4. Govor (Franc Ter-seglav) in odkritje spominske plošče. 5. Petje: »Molitev za slovanski rod«. 6. Govori zastopnikov društev in korporacij. 7. Deklamacija: »Doma«. 8. »Bože pravde« (godba). Po proslavi povratek v Velike Lašče na veselico s pestrim programom. Voznina po železnici bo polovična z veljavnostjo od 2. do 9. julija t. 1. Udeleženci kupijo na odhodni postaji zel. vozni listek in žel. leg. (obrazec) K 13. — Oboje shranijo, dajo pri proslavi žigosati in se z istim vrnejo brezplačno. — Udeleženci, ki reflektirajo na stanovanje, naj se obrnejo na odbor za Stritarjevo proslavo v Vel. Laščah. PoseBni vlak v nedeljo zvečer v Ljubljano bo odpeljal zvečer točno ob 10. Odvetniški tarif Ljubljanska odvetniška zbornica je izdala novi odvetniški tarif, ki ga je priredil odvetnik dr. Anton Urbane. Tarif se uradno imenuje »pravilnik o višini nagrad za odvetniške posle«. Prireditelj je dodal lestvice za preračunavanje nagrad in - stvarno kazalo. Knjižica je namenjena predvsem pravniškemu svetu, t. j. odvetnikom in sodnikom, vendar bo z njo mogel tudi preprost človek dobiti vpogled v sicer precej zapleteno obračunavanje odvetniških stroškov. Prireditelju se je prevod besedila ponekod ponesrečil. "Omembe vredno je, da imamo za besede advokat, tabela, kurz, komora, honorar itd. svoje po Babniku priznane izraze, da mora biti pred »dokler« vejica in da je Samo »če« slovensko, »ako« pa ne. Edinstven je prevod slovitega belgrajskega (ne srbskega!!!) rodilnika, (ki pride do svojega smešnega viška v znanem imenu belgrajskega zavoda: »Dispanzer za pijanice JugoslovensjtaDg templar-skog reda«). Za vsakega Slovenca ja precej jasno, da spada svojilni rodilnik tik k samostalniku, šele nato sledi predmet v tožilniku. (Torej: »Dispanzer J. t. reda za pijance«.) Ta čudoviti besedni red, ko se stavlja tožilnik pred svojilni rodilnik, ki se protivi vsem pravilom srbsko in hrvatske slovnice, se uporablja v belgrajski (!) časopisni in uradni srbščini. Seveda naš slovenski »Službeni list« s čudovito uslužnostjo sprejema ta stavkovni nestvor v prevode. V Urbančevem Odvetniškem tarifu je več takih nestvorov. Stavek (str. 23): »sprejem v predlog na rubež predloga za predajo zarubljenih stvari hranitelju« je gotovo za pravnika nemogoč (rubež predloga!!!), za drugega pa nerazumljiv. Šele, če po pravilih o gradnji stavka po sklonih besede pravilno razporedimo (1. imenovalnik, 2. rodilnik, svojilni ali delilni, 3. tožilnik ali kak drug sklon), šele takrat postane stavek razumljiv. Torej: »sprejem predloga za predajo zarubljenih stvari hranitelju v predlog na rubež«. — Prav posebej pa moramo zahtevati od slovenskega »Službenega lista«, da piše po osnovnih pravilih stavkovne gradnje! Pri lenivosti (rev j« naravna Franz-Josefova franka voda prijetno dobro učinkujoč« domače ■reditvo, ki zmanjšuj« težave, ker večkrat trn male množine dobro delujejo. Bo«, po min. aoo. pol. In lir. »dr. 8-hr. 1M8», ». V. M. Pijan avtomobilist Šmartno pri Litiji, 30. junija. Danes je bil v Šmartnem pri Litiji živinski sejem ter so prignali živinorejci precej živine. Okrog desetih pa se je kar na lepem zapeljal na sejmišče pijan avtomobilist s svojim avtomobilom med krave in vole. K sreči se ni nič zgodilo, ker so kmetje hitro umaknili živino pred ponorelim avtomobili-stom. Iz Šmartna je svoj avto pripeljal v Litijo, kjer je popival v restavraciji na pošti, od tam je pognal avto naprej ter se pod Turkovo hišo v Gradcu prevrnil v jarek. K sreči se mu tudi tu ni nič hudega zgodilo, avto je potegnil posestnik Ko-kalj iz jarka, nakar je avtomobilist z avtom drvel po litijskem glavnem trgu, kjer je ogrožal ljudi, ki so bili na trgu. Pred litijskim mostom je ustavil, ker je bila ena pnevmatika popolnoma prazna. To priliko je neki njegov znanec porabil, da je iz avtomobila vzel »kurbel«, da ni mogel več naprej voziti. V tem času so prispeli litijski orožniki, ki so avtomobil zaplenili ter ga s konjem prepeljali v garažo k Planinšku. Tam so voz plombirali. Orožniki so ugotovili, da je avtomobilist popolnoma vinjen ter je v takem stanju vozil po cestah. Radi sličnih deliktov ima v kratkem času že tri kazni, katerih še ni plačal. Radi današnje neprevidne vožnje, s katero je ogrožal ljudi na cestah, bo imel sitnosti na sodišču, poleg tega mu bodo na glavarstvu odvzeli pravico šofiranja, kar bo edino pravilno, ker pijancem ne gre dajati v roke avtomobila oziroma volana. sploh, ki naj jih tudi naprej združuje ljubezen do bližnjega. Prireditev so posetili tudi okrajni načelnik g. dr. Lovro Hacin, zastopnik gasilske zajed-nice tov. tajnik Stanko Pristovšek, polnoštevilne okoliške gasilske Čete iz Litije, Kresnic, Ribč, Vač ter v lepem številu naši okoličani-kmetje. ki vidijo v dobro razvitem gasilstvu varnost svoje vasi — lastne strehe. G. ban dr. Marko Natlačen se je nato delj časa zadržal na veselici, kjer je prišel z našim preprostim človekom v stik in se tako sam prepričal o tegobah in stiskah naše vasi. 70 letnico Blaž Potočnikove čitalnice dne 4. in 5. julija bo St. Vid nad Ljubljano kar naj-slovesneje praznoval. V soboto zvečer bo proine-nadni koncert, nato predstava krasne pravljične igre »Zlatorog«. Med odmori bo igrala škofjeloška godba »Lubnik«. V nedeljo zjutraj bo sv. maSa za-dušnica za vse umrle člane Čitalnice, po maši pa poklonitev na Potočnikovem grobu. Na velikem manifestacijskem taboru ob devetih na igrišču škofijskega zavoda bo spregovoril o pomenu Blaža Potočnika in čitalnic za naš narodni preporod gosp. prosvetni referent F. Erjavec. Šentvidci! Pokažite, da je praznik vaše Čitalnice hkrati praznik vas vseli! Naj je ne bo hiše, ki ne bi bila okrašena! Za ponosni praznik vaše pro-svete naj bodo pozabljeni vsi ivalenkostni osebni in politični prepirčki! Krščanski narodni prosveti v §t. Vidu je Blaž Potočnik ustanovil čitalnico, krščanski f>t. Vid naj et; oddolži njegovemu spominu! Ne strašite se torej truda in žrtev, saj vam jih bo Čitalnica z obrestmi povrnila s prosvetnimi večeri v zimski sezoni. O šolstvu na Gradiščanskem 0 šolstvu na Koroškem ni treba našim čitate-ljem dosti praviti, zakaj to je znano žalostno poglavje v naši zgodovini. Najhuje pa je, ako ga primerjamo s hrvatskim šolstvom na Gradiščanskem, kajti prvo kakor drugo je vendar v Avstriji. In vendar tako ogromna razlika! Poglejmo. Ob koncu šolskega leta 6ino prejeli jako zanimivo in poučno poročilo o hrvaškem šolstvu na Gradiščanskem, ki nam kaže šole v drastični lufi ogromno razliko s šolstvom v slovenskem delu naše Koroške. V tem poročilu čitamo: Veselo se je končalo šolsko leto v 46 čisto hrvatskih ljudskih šolah. Ali še je krajev, kjer nimajo hrvatske šole, dasi je tam ljudstvo bodisi čisto ali po večini hrvatsko. Preteklo leto pa so štiri nemško-hrvatske šolske občine zaprosile, naj bo zanaprej tam lo hrvatski učni jezik. In v bodoče bo še več takih prošenj. Da bo v bodočnosti še več uspeha, nam je porok dejstvo, da imajo Hrvatje od letos že svojega šolskega nadzornika (ki je prof. Rolf Klaidus, imenovan po želji Hrvatskega kulturnega društva. Ta se je šolal v — Zagrebu in je narodno zaveden Hrvat). Z letošnjim letom je tudi druga važna sprememba v hrvatskem šolstvu. Doslej je veljal še vedno ogrski šolski zakoo, ki je dal cerkvenim občinam jako lepo avtonomijo. Te občine so same nastavljale učitelje in določalo — učni jezik. To je bilo za Hrvate jako važno. Ko so pred 400 in več leti ogrski latifundisti vabili naše Hrvate na jugu, da bi se preselili v kraje, ki so bili po turških vpadih prazni, so se res začele trumoma preseljevati cele občine v kraje sedanjega Gradišča in še dalje čez po sosednjih krajih Ogrske. Z ljudstvom pa je sla tudi duhovščina in sploh njegovi občinski predstojniki. In v novih domovih so takoj poskrbeli za cerkev, kjer se je služba božja nadaljevala isto tako, kakor v stari domovini. Duhovniki pa eo poskrbeli za svoje — naslednike Hrvate. Zato je bilo ustanovljeno že v 16. stoletju v Gjoru duhovsko semenišče, ki je skrbelo za hrvatski duhovski naraščaj. Tako se je ohranila hrvatska cerkev vse do zadnjega časa. Po hrvatskih občinah se je tako ohranil hrvatski jezik nele v cerkvi, marveč tudi povsod v javnem in zasebnem življenju. Spomeniki po hrvatskih pokopališčih dokazujejo, da so Hrvatje pohrvatili vse nemške in madjarske doseljence. Tako vidimo še dandanes tam na spomenikih, da tam v »miru počiva kak Thilringer, Nemeth, Magyar, Pollak, Fiirt itd. Ko je Ogrska izdala svoj znani šolski zakon in je prepustila cerkvenim in obenem šolskim občinam, da 60 določale učni jezik in izbirale učitelje, so te rekle: hrvatskih učiteljev hočemo, da bodo znali poučevati našo deco v hrvatskem jeziku. In tako so bile šole — hrvatske, dasi so pod Madjari učitelji po večini bili vzgojeni na madjarskib učiteljiščih in so doma govorili najraje — madjarski. Ko je bilo Gradiščansko na mirovni konferenci prieojeno Avstriji, je dovolila ta tudi hrvatsko šolstvo, ki se je ohranilo in se še v ugodnejših razmerah dalje razvija. V Avstriji se je začelo učitelj-stvo tudi narodno bolje zavedati, zlasti odkar so na Dunaju začeli izdajati svoj tednik — »Hrvatske Novine«. Po vseh večjih krajih so nastajala hrvatska pevska in druga društva, katerim so stali na čelu po večini duhovniki in učitelji. Prav lepo je število takih društev od Donave doli do naše meje. Letos je Avstrija zamenila stari ogrski šolski zakon z novim, ki je pa pustil staro uredbo cerkvenih občin. Glede učnega jezika pa se smatra to kot nekak okvirni zakon in pravi v § 5., da učni jezik bo določala deželna postava. Ker pa so Hrvatje tudi v deželnem zboru dobro zastopani (imajo štiri zastopnike), in so ti člani večine, se ni bati, da bi Hrvatje ne dosegli polnega upoštevanja. V tem pogledu so Hrvatje neizprosni in bodo znali svojo voljo uveljaviti. —ag— Smrten skok mlade artistinje Maribor, 1. julija. Danes na vse zgodaj se je pripetil v Mariboru zopet tragičen slučaj, ki je zahteval človeško življenje. V smrt se je pognala v globino 16 metrov mlada artistinja v Veliki kavarni Retka Horvat ter obležala na cementnem stopnjišču z razbitimi udi. Dogodek se je pripetil zjutraj okrog 4 ure. Tedaj, ko so že odhajali zadnji gostje iz bara, se je pojavila na balkonu mlada 20 letna artistka Horvatova. Nastopala je 14 dni v Veliki kavarni in baru kot plesalka. Njen angaž-man je včeraj potekel in že ponoči bi morala odpotovati na svoje novo službeno mesto. Ostala pa je kljub temu še v Mariboru ter se mudila v kavarni in bnru. Okrog 4 ure je stopila nn balkon nad stopniščem, ki vodi z mosta v Dravsko uliro. Na mostu je stal tedaj stražnik, ki tam stalno vrši službo. Horvatova ga je poklicala, se mu nasmehnila ter 11111 zaklicala »Zbogom in na svidenje« ter se v tistem hipu pognala v globino. Z zamolklim padcem je udarila na stopnišče ter obležala no-gibno. Stopnice so se pordečile z njeno krvjo. Stražnik je ob tem strašnem prizoru obstal kakor otrpel, potem pa je hitro skočil k telefonu ter poklical rcševalce. Pomoč pa je bila zaman. V bolnišnico so jo sicer še pripeljali živo, tam pa je izdihnila. Betka Horvatova je bila doma iz Bel-grada. Ni zapustila nobenega pisma in tudi nikomur zaupala, zakaj gre v smrt. Dogodek je povzročil v Mariboru razburjenje in mnogo govoric. Drobne novice VELIKA ODPRODAJA VSEGA POLETNEGA BLAGA o 0. Zlender, manujakturna trgovina Sjubljana, Mestni trg 22 V Berlin in Hamburg / Radi hitrejšega po6topka pri reševanju prošenj za dovoljenje za potovanje k olimpijskim igram v Nemčijo, je kr. ban. uprava odd. za prosveto dovolila za učiteljstvo sledeči skrajšan postopek: Vsak učitelj, odnosno nastavljenec, ki spada pod kompe: tenco tega oddelka, mora službenim potom vložili predmetno prošnjo za potovanje v inozemstvo potom svojega uradnega predstojnika na pristojno srezko načelstvo. Prošnjo je kolekovati z Din 5. Srezko načelstvo bo kakor običajno vsako tako prošnjo predložilo v odobritev kr. banski upravi, prosv. oad. v Ljubljani. Kr. banska uprava, prosv. oddelek v Ljubljani, pa posameznih prošenj, oziroma prosilcev ne bo vračala, temveč bo izročila vodstvu ekskurzije vsako tako dovoljenje. Učiteljstvo, ki misli, da šolskega voditelja — predstojnika — kateremu mora biti po službenem redu vsaka vloga na nadrejeno instanco najprej e predložena, radi počitnic i. dr. ne bo več na službenem mestu, naj radi nujnosti vloži prošnjo kar naravnost na pristojno srezko načelstvo. Obenem so bila obveščena srezka načelstva (policijske uprave), da takoj izdajo potrebna dovoljenja (potraila) vsem udeležencem, ki pojdejo v Berlin. . J 4 . . Vse udeležence nujno naprošamo, da se takoj obrnejo na srezko načelstvo (policijsko upravo) za tozadevna dovoljenja ter nam jih čimpreje pošljejo s tremi slikami vred; kajti našo okrožnico (in seznam udeležencev) s potrebnimi navodili prejmete šele do nedelje 7. t. m. Kolektivni potni list je d£ voljen z odlokom notranjega ministrstva št. 26°02 z dne 30. maja 1936 (odloft banske uprave II št H 779/4 z dne 4. junija 1936) dovoljenje za drz. nameščence, da smejo v Nemčijo, pa je dodano z rešenjem g. rrredsednika ministrskega sveta jx>d št. E. R. 3269 z dne 16. junija 1936. Vodstvo. JVa primer: poldelen 9"— f< otlr . . 16"— Itd. Dnevi nizkih cen od 1.-11. julija M-NUFAKTURA gOUVAN Koledar Četrtek, 2. julija: Obiskovanje Marije Device; Martinijan, mučenec. Osebne vesli — Na dunajski drž. glasbeni akademiji je g. Gregor Z a f o š n i k, duhovnik mariborske škofije, končal petletne cerkvenoglasbene študije in položil izpite z odliko. = Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je bil diplomiran Jože Maučec iz Bogojine v Prekmurju, bivši urednik »Novin« in sotrudnik »Slovenca«. Iskreno čestitamol — Diplomiran je bil na tilozolski fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani g. Stane Hafner iz Škofje Loke. Čestitamo. — V župni cerkvi v Trnovem se je poročil na praznik sv. Petra in Pavla g. P i p p Anton, učitelj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, z gdč. Gruden Bogoniiro, učiteljico v Gribljah pri Črnomlju. Poročil ju je ženinov brat Pipp Vilko, kaplan v Cerkljah na Oorenjskem. Bilo srečno! = Iz politične upravne službe. — Diplomirani pravnik Šlander Joško iz Košnice pri Celju je imenovan za politično upravnega pripravnika na okr. načelstvu v Kamniku. — Dipl. pravnik Koren F. Viljem iz Celja je imenovan za politično upravnega pripravnika pri okr. načelstvu v Slovenjgradcu. — Dipl. pravnik Brimšek Jožef je imenovan za politično upravnega pripravnika pri okr. načelstvu v Mariboru, levi breg. — Dipl. pravnik Brezan Jožef iz Gradca pri Litiji je imenovan za politično upravnega pripravnika pri upravi mesta v Belgradu. — Dipl. pravnica Melihar Danica iz Ljubljane je imenovana za politčno upravno pripravnico pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani. — Diplomirani pravnik Sonc A. Vladimir iz Maribora je imenovan za politično upravnega pripravnika pri okr načelstvu v Murski Soboti. — Dipl. pravnik, sedaj volonter |>ri šum. odseku kr. banske uprave v Ljubljani, Breznikar F Jožef je imenovan za politično upravnega pripravnika pri okr. načelstvu v Laškem. — Dipl. pravnik Zupane D. Viljem iz Ljubljane je imenovan za politično upravnega pripravnika pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Dipl. pravnik-volonter pri okr. načelstvu v Šmarju pri Jelšah Križman E. Emil je imenovan za politično ui>ravnega pri|>ravnika istotam. — Dipl. pravnik-volonter pri okr. načelstvu v Kočevju Abram M. Jožef je imenovan za politično upravnega pripravnika pri okr. načelstvu istotam. — Iz banovinske službe. Dr. Alekšič Sava. se-kundarij splošne bolnišnice v Mariboru, je premeščen na lastno prošnjo v banovinsko javno bolnišnico v Celju. — Ing. Burger Josip, ban. tehn. pristav VIII. pol. skup. pri okr. načelstvu v Celju je postavljen za banov, tehn višjega pristava VII. pol skup. — Jamšek Marjan, banov uradn. pripravnik pri okr. cest. odboru v Kočevju je postavljen za arhiv, uradnika X. pol. skup. — Kokalj Josip, arh. uradnik drž. zdravilišča Topolščica, je prestavljen k higijenskemu zavodu v Ljubljani. — Ker-mavner Ivo, banov. arh. uradnik pri kralj, banski upravi, je napredoval v VII. pol. skup — Jaklič Alojzij, banov, dnevničar-desinfektor pri okr. načelstvu v Krškem, je napredoval za banov, služite- lja II po'- sk"P- ~ J®™0 Rudo"' drž ces,ni nad" zornik pri okr. načelstvu Novo mesto, je postavlien v IX. pol. skupino. — Doki Jakob, banov, služitelj pri banov, bolnišnici v Slovenjgradcu, je postavlien za služitelja v I. pol. skup. - Zupan Ivan banov, uradn. pripravnik pri okr. načelstvu v Laškem, je imenovan v X. pol. skupino. _ u vojaške službe. Odrejeni so v službo v Stab 1. pešpolka pob. stotnik 1. razr. Juro Sič; za vršilra dolžnosti blagajnika 23. samostojnega topn. divizijona int. podporočnik Marijan Smerdu; za vršilra dolžnosti kontrolorja intendancp potijske div. oblasti peh. stotnik II. razr. Jakob Blažon; za vršili« dolžnosti kontrolorja infendanrr bosanske div. oblasti peh. stotnik II. razr. Karto Dolin šek- za vršilca dolžnosti kontrolorja intendance savske div .oblasti inž. stotnik II. razr. Ivan Sin-ger; v službo v lovsko pilotsko šolo 6. zrako-plovnega polka zrakoplovni stotnik II. razr. Vladimir Bosner in za učitelja lovske pilotske šole 6. zrakoplovnega polka zrakoplovna poročnika Savo Poljanec in Anton Ercigoj. — Izpit so napravili za čin rez. san. majorja rez. san. stotnika f. razr. dr. Josip Paleček in dr. Marko Alkalaj; za rez. san. podporočnika kaplar-dijak dr. Herbert Grajner; za rez. lekarniškega podporočnika kajilar-dijak Josip Rivoseki; za čin akt. ]>eh. majorja stotniki I. razr. Ivo Šnur, Lav Gračan in Ljudevit Bertok; za čin akt. peh. stotnika II. razr. poročniki Marijan Borič, Josip Hor-žič in Josip Krašovec; za čin akt. topn. stotnika II. razr. poročniki Zvonimir Haniš, Evgen Ruka-vina in Cvetko Tumpa in za čin akt. peh. pod-!>oročnika narednik Alojz Cretni. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«. — Unio Cleri Missionara pro Jugoslavia prireji dne 9. julija ob 10.30 v Zagrebu občni zbor. Ker je ta občni zbor posebne važnosti, vljudno vabimo vse čč. gg. duhovnike, ki bi imeli čas in priliko, da se ga udeleže. Občni zbor se vrši v duhovnem semenišču v Zagrebu. Predsedoval bo pre-vzvišeni g. škof. dr. G. Rožman. Odhod iz Ljubljane je dne 9. julija ob 5.30 zjutraj. Vse it. gg. duhovnike, ki bi se udeležili občnega zbora in skupnega kosila (približno 15 Din) prosimo, da nam blagovolijo prijaviti svojo udeležbo na naslov: Misijonska pisarna, Ljubljana, Semeniška ulica 2/II. — Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani so koncem letošnjega šolskega leta dobili spričevalo usposobljenosti za organiste Štirje učenci: Borovinšek Jože, Dežman Vinko, Koželj Janko in Studen Andrej. Ker ostane v šoli še 20 dosedanjih učencev, se za 1. 1936-37 novi ne bodo sprejemali. — Zbornik taksnih in pristojbinskih predpisov »Takse«. Rokopis označenega dela je prireditelj Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p. izročil tiskarni, da prične z natiskom. Knjiga bo vsled svoje obsežnosti doti-skana tekom meseca septembra t. 1., nakar bo vezana in brez odloga dostavljena p. n. naročnikom. 0 tem se obveščajo vsi gg. naročniki s pri-stavkom, da je dravsko finančno ravnateljstvo po svoji uvidevnosti, naklonjenosti in uslužnosti prireditelju omogočilo, da je v knjigo vnesel tudi vse one normativne razpise ministrstva za finance in kr. banske uprave dravske banovine ter razsodbe državnega sveta in upravnega sodišča, ki so bili doslej odtegnjeni splošni javnosti. Vsled tega se je komentar k posameznim členom in tarifnim postavkam taksnega zakona ter k paragrafom in tarifnim številkam zakona o sodnih taksah izredno izpopolnil. V knjigo so vnesene tudi katastrske takse in takse za žigosanje mer. Da ostane knjiga za daljšo dobo let kurentna, bo avtor v slučaju večjih zakonskih izprememb izdajal v primernih presledkih h knjigi >Takse< proti plačilu malenkostnih tiskovnih stroškov posebne »Dodatke«, ki se bodo lahko prilepili v knjigo na izpremenjenih in dopolnjenih mestih. Enake »Dodatke« namerava avtor izdati tudi h knjigi »Neposredni davki«, ki je pred kratkim izšla in se dobiva v knjigarnah. Z naročili »Takse« naj interesenti ne odlašajo, ker se jim bo do konca tega meseca še zaračunila sub-skripcijska cena 200 din, po tem roku pa knjigar-niška cena 260 din. Naročila sprejema Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova 15. — Začetek regulacije Savinje. Gospod ban dr. Marko Natlačen je odredil, da se takoj začne z regulacijskimi deli Savinje v drugem odseku v smeri od Tremerjev proti Celju. Podjetje Nassimbeni iz Maribora bo že te dni začelo z regulacijskimi deli. — Za nož — 1 leto strogega zapora. Miren in skoraj še naiven je 23 letni Janez Raztresen iz Planine pri Horjulu. Na svatbi svojega bratranca se je zagledal v Frančiške Železnikovo, ki je služila pri Malovrhovih. Razpletlo se je med njima iskreno prijateljstvo tako. da je Janez gojil srčne želje Francko poročili. Malovrhovim, ki so opazili, kako Janez hodi vasovat k Francki, ni bilo to všeč, zlasti go-sf>odarjevemu bratu Jožetu. Na Veliki četrtek, 9. aprila letos, je Janez spremil nekaj časa Francko proti domu. Ko sta se na Butajnovi ločila, je kmalu nato za Janezom priletela dober meter dolga palica, ki jo je jiobra!. Jože Malovrh pa je skočil do njega, mu palico strgal iz rok in začel se je najprej besedni prepir. Jože je Janeza udaril s palico jx> glavi, da je klecnil na tla. Janez pa je potegnil nož in sunil z njim Jožeta zadaj v hrbet tako nesrečno, da mu je prerezal pljučno žilo. Jože je imel še toliko moči, da se je zavlekel do Osredkarjevih, kjer je izkrvavel in umrl. Pred malim senatom v Ljubljani se ie Janez Raztresen včeraj zagovarjal zaradi uboja. Navajal je. da je dejanje izvršil v silobranu, ker je bil napaden. Po dveurni razpravi je bil Janez obsojen zaradi prekoračenja silobrana na eno leto strogega zapora. V kazen se mu všteje preiskovalni zajx>r od 9. aprila naprej. — Razprava proti Josipu Grašku. Razpisana je glavna razprava ppoti lastniku realitetne pisarne v Ljubljani Josipu Orašku, ki se bo 11. avgusta 1936 ob 8.30 pričela v nekdanji porotni dvorani. Malemu senatu, ki bo sodit Graškove manipulacije s hranilnimi knjižicami, bo predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih. Obtožbo bo zastopal drž. tožilec g. Branko Goslar. K razpravi so vabljene le tri priče in izvedenec v knjigovodstvu g. I. Božič. O razpravi pa bo od 208 oškodovancev vabljenih, odnosno obveščenih okoli 135 oškodovancev, ki zahtevajo povračilo jx> obtožencu povzročene škode. Josip Gra-šek je nekatere lastnike hranilnih knjižic oškodoval za manjše zneske, druge pa za velike tisočake, tako neko stranko za 405.000 din, drugo za 38.000 din, tretjo za 31.000 din itd. Grašek je knjižice v mnogih primerih kupoval za 100% nominalne vrednosti, pa jih potem prodajal pod nižjo vrednostjo. — Korani Marijin slavospev (Magnlficat) r slovenščini je izdala Jugoslovanska knjigarna ▼ Ljubljani, cena izvodu je 1 Din. Pričujoči spev se navadno poje pri sklepu pobožnosti marijanskih kongregacij, za katere priliko je izdaja tega slavo-speva v prvi vrsti namenjena. Porabi se seveda iahko tudi zlasti ob Marijinih praznikih, na koncu litanij. Skladbo priporočamo posebno zborom ma-rijinih kongregacij, kakor tudi drugim cerkvenim zborom. — Avtoizleta: 4.-6. julija Grossglorkner; 25.—30. julija Dolomiti in Milan. Informacije in prijnve: Izletna pisarna Okom, Hotel Slon, Ljubljana. — Sestanek bivših nbitlirijentov Tehnične srednje šole, strojnega oddelka v Ljubljani, ki so maturirali leta 1026.. Je preložen na 11. julija t. 1. s sestankom v Ljubljani Prosim za nujne prijave lolago še večje število izvodov »Slovenca« od 28. junija. Ta številka je bila posvečena Slomšku. Njena pestra vsebina bo društvom gotovo dobrodošla in potrebna. Naročila sprejema uprava »Slovenca«, Maribor, Koroška 1. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in el. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju objavlja, da bodo sprejemni izpiti kandidatov za I. letnik dne 1. IX. 1936 od 8.30 dalje. Popravni in razredni izpiti se prično 26. VIII. 1936 ob 8. Vpisovanje dne 5. IX. 1936 ob 8. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 147 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 25 tednika »Ko]>rive«, št. 25 časopisa »Radničke novine«, št. 2 tiskopisa »Seljačka mladina« in letakov z naslovom »Gospodinu predsjedniku ministarskog savjeta« in »Brača seljaci u Vojvodini, bez razlike narodnosti i vere«, kar je bilo vse tiskano v Zagrebu. — Gibanje stavbinskih delavcev. Včeraj so obnovili delo stavbinski delavci, ki grade progo Sevnica-Št. Janž. V stavki je bilo okoli 750 delavcev, ki so zahtevali tudi zase priznanje ljubljanskega delovnega sporazuma. Tvrdka Dukič je ugodila zahtevam težakov in minerjev, nakar so se delavci vrnili na delo. V stavki pa je še vedno okrog 200 delavcev neke ljubljanske tvrdke. Ta tvrdka izvršuje razna javna dela in zato je čudno, da se tako malo zmeni za javno mnenje. Kakor čujemo, bo morala ta tvrdka pod javnim pritiskom kmalu popustiti, tako da bo upravičenim zahtevam delavcev ugodeno. Ljubljana © Nočne častilce prosv. R. Telesa opozarjamo na redno celonočno češčenje v stolnici, ki se prične drevi ob 9, po opravljeni skupni molitveni uri. Molili bomo najprej 4., nato pa 11. uro iz knjige »Večna molitev«, ki je tudi v cerkvi na razpolago. Može in mladeniče, ki jim je to mogoče, vabimo, da se udeleže skupnega češčenja v poznih nočnih urah, posebno od polnoči dalje. Vhod v stolnico skozi stransko zakristijo, nasproti semenišča. © Visok obisk v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. V soboto 27. junija je obiskal Mladinski dom na Kodeljevem g. I. Maričič, načelnik v prosvetnem ministrstvu. Prišel je v spremstvu g. Erjavca, referenta za cen. šole dravske banovine, in več drugih odličnih osebnosti. V veliki dvorani so ga mnogoštevilna mladina in prijatelji Mladinskega doma navdušeno pozdravili. Pevski zbor fantovskega krožka mu je v mladostnem poletu zajiel pesem Slovenec, Srb, Hrvat. Hišni ekonom in voditelj Salezijanske prosvete g. Štefan Temlin je v lepem jx>zdravnem govoru izrekel visokemu gostu j>risrčno dobrodošlico v hiši, ki je še do nedavno veljala za zbirališče najhujših protidržavnih elementov, čeprav je vedno stremela le za tem, da vzgoji vse, ki se zbirajo pod njeno streho, za dobre katoličane in dobre državljane. Dijak Skok je nato deklamiral kratko pesmico, zbor je zapel še eno pesem, nakar je g. načelnik sam spregovoril par prav toplih besed. Izrazil je veliko veselje, da je mogel obiskati ta dom, o katerem je že toliko slišal, kako dela za narodno in versko vzgojo svoje okolice. »Nadaljujte tako in nihče več vas ne bo preganjal! Ubogajte svoje predstojnike in boste STečni!« Nato so si gostje ogledali zavodove prostore in temelje za novo cerkev Male Terezike ter zapustili Mladinski dom z najboljšimi vtisi. 0 Mestne počitniške kolonije. Mestno poglavarstvo javlja, da je odhod kolonije v Medno (deklice) v petek popoldne ob 15.44; na morje (dečki) pa istotako v petek ob 18.23 popoldne. Starši naj zanesljivo pripeljejo otroke vsaj 1 uro pred odhodom vlaka na glavni kolodvor, da bo vodstvo lahko še enkrat pregledalo otroke in uredilo vse potrebno za pot. 0 Protituberkuloina Zveza v Ljubljani se zahvaljuje gojencem gospe Lovšetove: gg. Grego-rinu Miru, Irkiču Ignaciju. Jeločniku Alojzu, Ko-runovič Lilijani, Murn Anici, Orlu Antonu in Pap-lerju Albertu, ki so čisti dohodek svojega pevskega koncerta v ljubljanskem radiu, dne 25. junija t. 1., v znesku 400 din poklonili za namene Zveze. KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela Štrukel © Važno ca vojne invalide, njih lene in vojne sirote. Ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje je dostavilo kr. banski upravi dravske banovine razpis glede odobrene uredbe o izpremem-bah in dopolnitvah invalidnega zakona od 4. julija 1929 s spremembami in dopolnitvami od 4. decembra 1929 in 18. septembra 1930, ki stopi v veljavo in zadobi zakonito moč dne 1. aprila 1936. Podrobnosti te uredbe so razvidne iz odloka kr. banske uprave dravske banovine VI No. 15124-1 z dne 18. aprila 1936, ki je nabit na občinski deski mestnega poglavarstva v Ljubljani. © Avto povozil otroka in mater. Včeraj malo pred poldne je na Sv. Petra cesti jsovozil tovorni avto pivovarne »Union« 27 letno Marijo NagliČevo, ženo delavca tovarne »Indus«, stanujočo na Sv. Petra cesti 74, in njenega 4 letnega sinčka Edvarda. Otrok se je na pločniku iztrgal materi ter stekel čez cesto, medtem pa je pridrvel avto. Mati je skočila za otrokom ter tako prišla sama pod kolesa. Materi so kolesa avtomobila zlomila levo ključnico ter ji prizadejala hujše poškodbe po vsem telesu, otrok pa je k sreči dobil le lažje praske. Oba, mati in otrok, sta bila prepeljana v splošno bolnišnico. © Tržni 'n seimarski dan. Včeraj, prvo sredo i v mesecu, je bil velik tržni in sejmarski dan, ki je privabil |rrav veliko jiodeželskega prebivalstva v mesto iz bližnje in daljne okolice, kakor tudi iz drugih krajev banovine Kakor v soboto, je bil tudi včeraj živilski trg natrpau z vsemi dobrinami in po- trebščinami. Na tirgu je vladala velika gnječa. Bar-janke in Trnovčanke so postavile na trg prve zelj-nate glave, ki so bile 1—2 din kg. Sadja je bilo obilo. Češnje pojenjujejo in so se prvovrstne češnje nekoliko podražile. Lepe hruške se že dobe po 4 din kg. Marelice in breskve so sedaj poceni. Na trgu so se pojavile tudi že domače marelice. Splošne cene so bile 6—8 din kg. Obilo je bilo na trgu malin, rdečih jagod in borovnic. Cene nizke. Zanimiv pojav je, aa je bilo naprodaj več lepih jurč-kov za konzerviranje. Marelice po 5 din. Stročji fižol je bil 3, paradižniki pa 4 din kg. Na Sv. Petra nasipu je bilo nekaj voz starega in letošnjega krompirja. Cena novemu in 6tairemu je izenačena, 1 din Kilogram na debelo in drobno. © Licitacija za opremo bežigrajske gimnazije. Gospod ban dr. Marko Natlačen je odredil licitacijo za nabavo opreme za novo bežigrajsko gimnazijo, ki bo stala nad 1 milj. din. Za opremo šolskih prostorov, predavalnic, kabinetov in drugega je j>roračunanin 894.000 din. Za opremo telovadnice pa 109.000 din. Licitacija bo 23. julija. © Davčna uprava Ljubljana mesto bo javno rodajala zarubljene predmete iz proste roke v so-oto dne 4. julija 1936 od 8. ure dalje v baraki mestnega poglavarstva na Jegličevi cesti 10. Prodalo se bo: pisalni stroj, pis. mize, motorno kolo, elektromotor, vrtalni stroj, ročni tiskarski stroj, stroj za entlanje gumbnic, radi-aparati, gromofon, trgovski stelaži, furnir, knjige itd., kupci vabljeni. Maribor n Sv. mašnfiko posvečenje podeli prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič v nedeljo 5. t. m. ob 7. v stolnici 18 letošnjim lavantinskim novomaš-nikom. □ Praznik farnega patrona sv, Janeza Krst-nika bo praznovala stolna in mestna župnija v nedeljo na praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, Ob 10. bo slovesna pontifikalna sv. maša. □ Pisarna Kmečke zveze. Ob priliki Slomškovih prireditev se je vršil v Mariboru sestanek odbornikov Kmečke zveze. Sklenili so, da se odpre tehnična pisarna Kmečke zveze v Mariboru, ki je potrebna zaradi lažjega obvladanja velikega dela. Pisarna se je odprla že včeraj v prostorih Zadružne zveze v Miklošičevi ulici. □ Pokroviteljstvo nad letošnjimi plavalnimi tekmami za državno prvenstvo, ki bodo v priredbi SSK Maratona 18, in 19, t. m. na Mariborskem otoku, je prevzel mestni načelnik dr. Alojzij Juvan. □ Za zobotehnika je bil promoviran g. Josip Čeh iz Maribora. Čestitamo! i □ Fotografe in fotoamaterje, ki so ittifckli Slomškove slovesnosti, prosi Slomškova družina, da predložijo svoje slike, ki jih bo po izhfci„qd-kupila. ai □ Prvi državni pravdnik dr. Zorjan je nastopil dopust ter ga nadomešča državni tožilec Sever. □ Župna vaja mariborske gasilske župe se bo vršila drevi ob 19.20. Vaja se bo vršila na objektih železniških delavnic v Mariboru. □ Plavalni tečaj za mladino prireja SSK Maraton na Mariborskem otoku. V tečaj se sprejemajo fantje in dekleta od 11. do 16. leta. Prijave sprejema Bervar v kopaliču. Tečaj se prične v ponedeljek ter se vrši pod vodstvom strokovnega plavalnega učitelja. Starši, pošljite mladino v tečaj, da se nauči pravilnega plavanja. Tečaj je brezplačen. □ Prijateljem SSK Maratona. V nedeljo, 5. t . m. popoldne priredi SSK Maraton pri Lovskem domu za Tremi ribniki svojo veselico. Vabljeni so vsi člani in prijatelji kluba, da pridejo v čim večjem številu ter tako pokažejo svoje simpatije klubu ter izrazijo svoje priznanje za delo, ki ga vrši. □ Pogreb žrtev elektrike hišnika Franca Drat-sehneiderja in pomožnega delavca Andreja Vrabla, ki ju je v torek zvečer ubil električni tok v Jez-darski ulici, bo danes popoldne ob 4. na mestnem pokopališču. □ Seja občinskega sveta bo jutri, v petek, ob običajni uri. Na dnevnem redu je oddaja nekaterih del v novi Magdalenski šoli ter nekatere zadeve Mariborskega tedna. □ Dohodki mariborske carinarnice so znašali v juniju Din 4,981.738.50, od tega pri izvozu 10.055—. Depoziti so znašali Din 1,135.589.31. □ Uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« išče kolporterje, katerim nudi dober zaslužek. Prijaviti se je na Koroški cesti št. 1. □ Leto dni, ker se je upira* stražnikom. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj 30-letni Kari Pernek iz Limbuša. Pred sodnike je prišel zaradi ropa 100 Din, ki ga je zagrešil 9. maja, ko je na Koroški cesti vzel Matiji Robiču iz Brester-nice 100 Din iz žepa, obtoževala ga je pa tudi upornost, s katero se je postavil stražnikom ob prilike aretacije po robu, Navalil je na nje s pestjo ter dva udaril v pestjo in ju zmerjal. Obsojen je bil na leto dni in 3 mesece robije " *■ '--ti ; viube častnih pravic. Celie C Redna seja mestnega sveta celjskega bo jutri v petek ob 6. uri zvečer v posvetovalnici mestnega poglavarstva. Na dnevnem reJu so poročila odsekov. & Koncert vojaške godbe iz Maribora v korist društva Rdečega križa bo danes v četrtek ob pol osmih zvečer v mestnem parku. O Velika strelska nagradna tekma bo dne 5. julija 1.1. na Vranskem. Tekmo priredi Strelska družina na Vranskem. Streljanje se vrši od 9. ure zjutraj do 19. ure zvečer. V slučaju slabega vremena se vrši sobno streljanje v Hmeljarni. Za udeležence iz Celja so na razpolago zelo ugodne avtobusne zveze. 0 Tujski promet in umrljivost v mesecu juniju. Meseca junija je obiskalo Celje 1080 tujcev; med temi je bilo 773 Jugoslovanov in 307 inozemcev. — V tem mesecu je umrlo v Celju 31 oseb, in sicer 23 v bolnišnici in 8 v mestu. & Starokatoliška kapela ▼ Narodnem domu. Kakor posnemamo iz zadnje številke celjskega pohorskega lista, se nahaja v Narodnem domu v Celju starokatoliška kapela. Kakor je občinstvu gotovo znano, je bil Narodni dom, ki je sedaj last Celjske posojilnice d. d. v Celju, zgrajena z denarjem, ki si ga je s krvavimi žulji prislužil slovenski katoliški kmet. Letina v Evropi Po poročilu Mednarodnega kmetijskega zaroda v Rimu je hilo stanje kultur v splošnem dne t. junija 1936 zadovoljivo v Evropi ter približno enako kot lani. V državah ob Sredozem. morju je bilo stanje slabše, v ostali Evropi pa boljše, tako da se je celotno stanje precej izenačilo. Zavod že podaja prvo cenitev evropske letine ter ceni letino v uvoznih državah na 295 rnilij. met. stolov, letino v 4 podonavskih državah ter Poljski in Litvi pa na 121 milijonov stotov. Skupna cenitev je to^-rej 416 milij. v primeri s 421 milij. lani, 476 milij. leta 1933, ki je bilo rekordno in 347 milij. v povprečju 1924—1928. Letina v uvoznih državah je torej za 8 odstotkov manjša kot lani ter za 3 odstotke večja kot v povprečju 1930-34. Izvozne države izkazujejo povečanje letine za 20 odstotkov v primeri z leiom 1935 in 16 odstotkov več kot v povprečju 1930—34. To povečanje je tem pomembnejše, ker je bila skupna posejana površina letos zmanjšana. V Rusiji so bile vremenske razmere ugodne ter je pričakovali skoro iste letine kot 1935, ko je bila zelo ugodna. V severnoameriških Zedinjenih državah bo letina ozimne pšenice, čeprav je višja kot v zadnjih treh letih, še vedno samo srednja. V Kanadi je pričakovati, da bo letina višja kot v povprečju zadnjih treh let. Madjarska ceni letos uradno svojo letino pšenice na 23.18 milij. met. stotov, dočim je znašala letina lani 22.02 milij. met. stotov. Tudi pričakujejo povečanje donosa rži, ječmena, ovsa itd. Plasiranje presežkov pšenice je po uradni izjavi kmetijskega ministrstva tudi letos zagotovljeno. Cene bodo iste kot lani za vsako posamezno postajo. Povečanje likvidnosti zagrebških velebank V zvezi z našim člankom z dne 20. junija 1936 0 zagrebških velebankah v letu 1936 (katerega je po nas posnel nek zagrebški in nek ljubljanski dnevnik) navajamo še naslednje podatke po objavah' v »Narodnih novinah«, službenem glasilu savske banovine: Jugoslovanska banka objavlja, da bo počenši s 1. julijem 1936 izplačevala svojim upnikom v starem poslovanju poleg obresti za prvo polletje še zavodove terjatve na vezanih tek. računih do 10 tisoč Din. S tem se je kvota izplačil znatno povečala ter je znašala, kot sledi: prosti zneski prva polovica 1965 1.000 Din druga polovica 1986 5.000 Din prva polovica 1936 7.000 Din druga polovica 1936 10.000 Din Poleg tega omenja banka v svojem letnem poročilu za 1935, da so bili na trgovskih prometnih tekočih računih vsi zneski dani lastnikom na prosto razpolaganje. Poleg tega pripominjamo, da se viSina izplacljivih vlog računa po dnevu, ko je bil banki odobren odlog plačila, t j. od 7. februarja 1985. Seveda plačuje banka tudi še obresti za vsako polletje do konca junija 1936. Nadalje objavlja druga zagrebška velebanka »Srbska banka«, da bo izplačevala počenši s 1. julijem 1936 stare vloge v tek. računih do 7.000 Din v celoti, vloge na knjižice pa do 3.500 Din. Poleg tega seveda izplačuje tudi že obresti za prvo polletje. To je sedaj že tretji šestmesečni razpored plačil v starem poslovanju ter je doslej banka dala na razpolago upnikom v starem poslovanju zneske na knjižice tek. račune druga polovica 1985 do 1.000 Din do 1.000 Din prva polovica 1936 do 2.500 Din do 5.000 Din druga polovica 1906 do 3.500 Din do 7.000 Din Svojih odplačilnih kvot za drugo polovico 1936 še ni objavila Jugoslovanska združena banka. Doslej je izplačala ta banka svojim upnikom avgusta 1935 12, oz. 10% njih starih terjatev, 10. marca 1936 pa je začela izplačevati 12, oz. 14%. Poleg tega je izplačala znatne zneske tudi malim vlagate- ilffjfebi. "Posebno je pri tej banki omeniti, da je svojim upnikom iz specialnega rezervnega fonda izplačala v smislu sklepa občnega zbora z dne 2. aprila 1936 7% v skupnem znesku 3.8 milij. Din. Prva hrvatska štedioniea tudi še ni objavila najnovejšega izplačilnega razporeda, doslej pa je prenesla na nov račun (kar pomeni izplačilo v gotovini) 45.191 vlog do 1000 Din, že leta 1982 pa je prenesla na nov račun 30% vseh vlog, ki niso presegale vsote 5000 Din. Teh vlog do 5000 Din je imel zavod 70.920 od skupnega števila vlagateljev, ki je znašalo 102.699. Relorma francoske banke Francoska vlada je predložila francoskemu parlamentu zakonski osnutek o reformi Francoske banke. Namen reforme ni napraviti Francoske banke za popolno državno ustanovo, na drugi strani ta hoče zopet izključiti preveliki vpliv zasebnega kapitala na banko in izkoriščanje tega vpliva (borba proti 200 družinam, ki obvladajo Francosko banko in vse francosko gospodarstvo). E Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerarpolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana naravna Franz-Josefova grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je Franz-Josei-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. tog. S. br, 80474/35. Med drugim predlaga vlada tele izpremembe: 1. Banka more dajati državi predujem na založene državne blagajniške bone. Skupna zadolžitev države pri banki ne sme presegati 40% višine zlatega zaklada. 2. Francoska banka bo prevzemala v diskont menice iz vseh krajev Francije ter bo ukinila nekaj svojih podružnic, agentur iti 3. Vse banke morajo vsakih 14 dni sporočiti Francoski banki svoje stanje, poleg tega pa morajo predložiti tudi statistiko vseh kreditov, odobrenih industrijskim in trgovskim podjetjem. 4. Izpremeni se način sestave upravnega odbora banke. 5. Glavne skupščine se udeleže vsi delničarji brez ozira in števila delnic. 6. Država, podguvernerji bi člani upravnega odbora banke ne smejo imeti delnic banke. Odlog plačil je dovoljen Občinski hranilnici v Krškem za 6 let od 2. aprila 1936, obrestna mera za vloge, nastale do 9. septembra 1935, znaša 2% brutto. Iz računskega zaključka zavoda za 1935 posnemamo, da so znašale vloge zavoda na hranilne knjižice 12.0 (1934 12.88) milij., vloge na tek. račun pa 0.69 (0.97) milij. din. Bilančna vsota je znašala 12.96 (14.12) milij. din. Med aktivi znašajo hipotečna posojila 3.75, menična 3.8 in posojila v tek. računu 3.5 milij. din. Prošnje za uvoz is neklirinSkih držav. Uvozniki, ki so uvažali blago iz neklirinških držav, so že začeli pošiljati svoje prošnje Narodni banki za dovolitev uvoza, posebno iz severnoameriških Zedinjenih držav in Anglije. Odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki je že začel odklanjati te prošnje, kot poroča agencija »Jugoslovanski kurir«. Tako so med drugimi zahtevale nekatere znane tvrdke dovoljenje za uvoz radijskih aparatov, toda odbor tega ni dovolil in svojega odloka tadi ni motiviral. Prvo zlato ii Trosnyk Mineš. 35 angleških milj od Sarajeva je začelo eksploatiratt zlato v rudnikih Bakovica in Fojnica (kjer so pridobivali zlato že v rimskih časih) družba Trosnyk Mineš, ki dela z angleškim kapitalom. Iz poročila družbe za dobo prvih 5 mesecev 1936 je posneti, da je družba proizvedla 995 ton rude ter je prodala Narodni banki 450 unč finega zlata in 173 unč srebra. Uprava rudnika računa, da bo v teku leta dni lahko povečala svojo produkcijo rude na 50.000 ton letno. Vpisi v trgovinski register: Ekonomist, gospodarska pisarna v Mariboru, Tomšičeva ulica 12, glavnica 100.000 din, od tega vplačano v gotovini 25.000 din, poslovodji: Daneu Milko in Koštomaj Stanko; Wernigg Ivan, »Avenarius«, izdelovanje sredstev za uničevanje sadnih škodljivcev in izdelovanje raznega izolacijskega materiala, Maribor, lastnik Wernigg Ivan, Maribor, Meljska cesta 5. Nove občinske hranilnice. V Somboru je občinski svet sklenil osnovati svojo mestno hranilnico. Dalje namerava tudi mesto Banjaluka osnovati svojo mestno hranilnico. Dobave. Ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija ponudbe za oddajo kolodvorske restavracije na postaji Celje v zakup. — Dne 3. julija bo v intendaturi štaba dravske dlvizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo raznih pisarniških potrebščin in dne 6. julija za dobavo 2250 kg kavinih konzerv. — Dne 17. julija bo v štabu dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani ustmena licitacija za prodajo raznih krp in 831 parov starih iznošenih čevljev. Licitacije. Dne 15. julija bo v pisarni inženje-rije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za inštalacijo električne napeljave v vojašnici v Mariboru. — Dne 80. julija bo pri 1. kolesarskem bataljonu ▼ Ljubljani ofertalna licitacija za prodajo posameznih delov za kolesa. Sonce in NIVEA C i idealna združitev, da Vam oža lepo porjavi, s NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrii svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor. Poljski trangferni moratorij. Iz Londona poročajo, da bo najbrž Poljska proglasila transfernl moratorij za svoja inozemska državna posojila. Zaenkrat bodo za obrestno in amortizacijsko službo položeni potrebni zneski v zlatih na vezan račun pri Poljski banki. Poljski zlati zaklad je znašal dne 20. junija samo še 370.1 milij. zlatov, dočim je znašal na koncu marca 1936 še 427 milij., v začetku leta pa 444 milij. zlatov. Uspeh češkoslovaškega notranjega posojila. Uspeh češkoslovaškega notranjega posojila, ki je bilo razpisano v obrambne svrhe, je prav lep. V teku tega meseca je bilo do sobote vpisanih 1219 milij. Kč., od tega 285.6 milij. 3% zadolžnic, 923.06 milij. Kč. pa 4.5% zadolžnic. Pripominjamo, da je zadnje češkoslovaško notranje posojilo marca leta 1933. dalo 2010 milij. Kč. To zadnje posojilo je služilo za javna dela. Ptuj Borza Denar Dne 1. julija. V zasebnem kliringu je avstrijska šiling na ljubljanski borzi naraste! na 8.95—9.05, na zagrebški borzi na 8.82—8.92, na belgrojski pa na 8.78— 8.88. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.40-28.ta v Belgrad« 28.50 blago. Angleški funt se je na ljubljanski borzi učvrsti! na 243.50 blago, na zagrebški na 241.6350— 243.2350 na belgrajski pa na 241.70-243.30. Španska pezela je v Zagreb ubeležila 6.70 denar. Nemški čeki so beležili v Ljubljani 13.86 do 14.06, v Zagrebu 13.8650—14.0650, za sredo julija 13.85 denar, za konec julija 13.90 denar, za sredo avgusta 13.75 denar in konec avgusta 13.70—13.90. V Bel gradu so beležili 13.8069-14.0069. Denarni zavodi so plačevali za italijansko liro (valuto) 2.95—3, za dolar pa 47.50—48. Na belgrajski borzi so italijanske klirinške nakaznice notirale 3.15—3.30. LJubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2962.43—2977.03 Berlin 100 mark...... 1750.63—1764.51 Bruselj 100 belg.......7M.18— 739.24 Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29 London 1 funt.......217.70— 219.76 Newyork 100 dolarjev .... 4313.60—4349.91 Pariz 100 frankov...... 288.43— 289.87 Praga 100 kron....... 180.47— 181.58 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,255.336 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.25, London 15.31, Newyork 306.5, Bruselj 51.625, Milan 24.15, Madrid 41.95, Amsterdam 208.05, Berlin 123.10, Dunaj 57.3, Stockholm 79.025, Oslo 77.025, Kopenhagen 68.426, Praga 12.68, Varšava 57.70, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45,, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.7675, Buenos-Aires 0.82376. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 82—84, agrarji 47—«, vojna škoda promptna 964—366, begi. obv. 07—69, 8% Bler. pos. 86-86, 7% Bler. pos. 74—76, 7% pos. DHB 86-88. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 81.50—83, agrarji 47 den., vojna škoda promptna 364 den., 9. 364 den., begi. obv. 68.50—69.50, dalm. agrarji 66 den., 8% Bler. pos. 86 bi., 7% Bler. pos. 74—75.50 (75). _ Delnice: Priv. agr. banka 234 den., Trboveljska 140 den., Isis 10 den., Osj. sladk. tov. 120 —130. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 83.50— 84.50 (84), vojna škoda promptna 365—308 (365, 363), 9. 364 den. (363, 362), begi. obv. 68.75—69.25 (69, 68.75); 68—68.75, 7% Bler. pos. 75—76 (76). — Delnice: Priv agr. banka 233—235. Žitni trg Novi Sad. Vee Je neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Nesreče. Pri obiranju češenj je padel z drevesa 9-letni Ljudevil Ploj, sin posestnfta v Drbe-Hnrih. Pri padcu si je zlomil desno nogo. — Marija Skofič, 60-letna povest niča na Sp. Majdini je nesla na mizo vrelo kašo; no pragu pa ji je spodrsnilo in si je zlila vso kašo nn desno roko in se nevarno opekla. — Nevarno se je ponesrečil 51-letm jožef Bračko, posestnik v Orajenščaku. Pri spravljanju krme se je prevrnil voz in Bračka pokopal pod seboj. Ponesrečenca so z veliko muko spraviti iz neprijetne situacije nezavestnega. Dobil je težke notranje poškodbe ter ima strto desrto nogo. — Pri razkladanju hlodov se je ponesrečil 52-letni Franc Petek, posestnik v Vičancih. Na Dravskem polju zopet požar. V Sikolah pri Cirkovcah se požari kar vrstijo. Pri posestniku Antonu Kmetecti je preteklo noč izbruhnil požar, ki je vpepelil stanovanjsko poslopje in skedenj, oboje iz lesa in krito s slamo. Zgorela je tudi večja količina srna in gospodarsko orodje. Domači gasilci so prišli še pravočasno in preprečili, da se ognjeni element ni razširil na sosedna poslopja. Litija Smrtna kosa. Na Bregu pri Litiji je po daljšem bolehanju umrl Humanov oče, g. Strojan Jože, posestnik, star 66 let. Pokojni je bil največji gruntar na Bregu, vzorno je skrbel za krščansko vzgojo svoje številne družine. Skozi 30 let je bil cerkveni ključar podružnične cerkve sv. Katarine, ter je v tem svojstvu bil res skrben varuh in gospodar te cerkvice. Ob asistenci treh gospodov ie bil položen k počitku na župnem pokopališču v Smartnem pri Litiji ob ogromni udeležbi cele soseske. Skrbnemu očetu naj sveti večna luč, preostalim naše iskreno sožalje. Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani sta se poročila g. inž. Maks Mihelčič in gdč. Stanka Cernetova, dolgoletna uradnica litijske občine. Značajnemu mlademu paru želimo vso srečo in blagoslova božjega na življenjski poti. Vandaliiem. Na Frtici ob pešpoti proti pokopališču je bil lansko leto postavljen za Litijo evharistični križ. G. sodni uradnik Ludwiger je na vsako stran posadil mlado lipo. V eni preteklih noči je neki nepridiprav eno lipo polomil. Gasilska četa na Vačah pri Litiji je imela v nedeljo izredni občni zbor, na katerem je izvolila nov odbor s predsednikom Zamikom Francetom in poveljnikom Juvanom Francetom na čelu. Šmarje pri Ljubljani Prva javna šolska razstava je bila 28. in 29. junija. Videli smo pisavo začetnikov, lepe ris-| be ter ročne izdelke. Obisk j« bil velik. O znani sliki blagopokojnega kralja Aleksandra na križu s trnjevo krono je pa že svojčas časopisje prineslo negativno oceno iz verskih ozirov. V sredo, 90. junija, pa je šlo 5 vos naše šolske mladine na ljubljansko letališče, kjer so si ogledali razna letala ter se tudi vozili. Vsi so hoteli priti na vrsto, a kdo naj vozi 180 otrok, kdaj bi se to nehalo! Slednjič smo videli še novo avstrijsko potniško letalo za 20 oseb pri doletu in odletu. Vodstvu letališča smo hvaležni za ta prvovrstni užitek. Naznanila Liubljana 1 Nočno siulbo imaja lekarne: dr. Pieooli, TynSnv» oesta 6; tnr. Hočevar, Cetovika oeeta 82, in inr. («a»-tu«. Mast«. Cerkveni vestnih II. Vntmjn Mar. konprenočijo pri urlttlinkah » Ljubljani ima Jutri na prvi petek ob 6.45 »kupno »v. obhajilo. Pridite ™e. Voditelj. Kulturni obzornik J. Orožen: Gradovi in graščine v narodnem izročilu I del: Ob Savinji, Sotli in Savi. Celje 1936, str. 268. Znani celjski zgodovinar prof. J. Orožen se je 1. 1931. lotil težke, a potrebne naloge: zbrati vse ustne spomine na dobo starih gradov-razvalin in graščin na ozemlju južne Štajerske. To se mu je s pomočjo njegovih dijakov posrečilo ter je plod tega napora zdaj izšel kot prvi del celotne zasnove _ Gradovi in graščine na ozemlju med Savo, Savinjo in Sotlo. V uvodu razloži prof. Orožen prav nazorno posamezne zgodovinske pojme, tako — gradišča, ki so ostanki rimske m predzgodo-vinske dobe, gradove iz časa viteškega srednjega veka, ter dolinske graščine iz poznejšega, že novejšega časa. Plastično oriše zunanjo in notranjo ureditev gradov na naših strmih višinah, k: so pa danes že večinoma samo še razvaline. Po tem zgodovinsko opisnem uvodu nas popelje od celjskega Gornjega graja v bivališče celjskih grofov po Savinjski dolini ob Dreti in Paki ter po Šaleški dolini v vUanjski, dobrniški in vojniški kraj, v Šentjursko dolino preko Jelš do Sotle, nato ob Bistrici in ob Savi navzgor preko Zidanega mosta in Laškega nazaj v Celje ter nam spotoma na osnovi zgodovinskega gradiva našteva vse gradove in graščine ter njihovo zgodovino, v kolikor je do-gnana. NaJ sto plemiških gnezd je naštel na tem tako omejenem prostoru, ki še zdaj spominjajo v razvalinah na težki položaj slovenskega podlož-nika, ki jim ie služil in jih vzdrževal. Nato pa preide na osrednjo nalogo, na zapiske ustnega izročila, !.: ::u r.-, 1*. mnln — mndrl zaipli i* še tiskanih ni p.n ,c 1- ------ !«-„ .-( virov, večinoma oa |ih |e nabral sam s svonmi učenci ter predstavlja danes dragoceno gradivo za poznejšo zgodovino tega okraja. Čez 200 strani je teh zapiskov (škoda, da ni zaporednih številki), ki imajo vrednost za slovensko zgodovino prav tako kot za slovensko folkloro, ter se da primerjati zbirka samo Keleminovi zbirki Slovenskih bajk in pripovedk (Mohorjeva družba). V zaključnem poglavju razbere pisatelj vsebino tega narodnega izročila o graščinah ter razvrsti snov po glavnih motivih, kar da lep pogled v pravljično snovanje narodne fantazije na eni strani, na drugi pa v realno življenje našega naroda v preteklosti, ko je še ves bil v oblasti tujekrvnega plemena. Na koncu daje seznam ljudi, ki eo zapisali gradivo, kar daje delu dokumentarnost ter večjo znanstveno vrednost. Oroinova knjiga je svojevrstnega pomena ter ne bo privlačna samo za naše zgodovinarje, temveč še bolj za folkloriste in demopsihologe, predvsem pa bo zanimala prebivavce tega okraja, tako bogatega na gradovih, ter bo v njih dvigala željo po poznanju lokalnih znamenitosti. Obenem pa bo še marsikoga napotila, da še v zadnji uri zapiše kako zgodovinsko drobtino, ki utegne pomagati razjasniti preteklost. V času, ko se v zmedi današnjih dni gubi spomin na daljno preteklost, je storil Orožen veliko delo, da je povezal svoje gradivo v lično knjigo. Zato bi samo želeli, da bi mogel nadaljevati svojo zamisel ter izdati še podoben opis gradov v Murski in Dravski dolini, ki ga, kakor slišimo pripravlja, obenem pa tudi zbirko ustnega izročila, tičočega se postanka cerkva v tem okolju, da bi mogla iziti še ta dela, želimo tej prvi zbirki vsega uspeha, ki ga tudi resnično zasluži. td. Slovenska pesmarica. Anton Anžič. — Družba svetega Mohorja, 1936, strani 222. — Kolikokrat se čuti v veseli družbi potreba po petiu. ko pa se pesem začne, zmanjka besedila. Še večkrat pa se »brunda« samo melo- dija, ki ostane v muzikalnem ušesu vse dalje ko pa beseda v spominu. Temu je zdaj hotela odpo-moči Mohorjeva družba, ki je izdala v mali žepni obliki čez 350 najlepših slovenskih pesmi, ki so večinoma že vse ponarodele, toda ne melodij, kakor bi utegnil kdo misliti, temveč samo besedilo. Knjižica ima predvsem praktični značaj in namen, ta namreč, da naj bo slovenskemu človeku vedno pri rokah, pa naj gre kamorkoli, ter mu ob vsaki priliki lahko postreže z besedilom pesmi, ki jo želi zapeti. Taka knjižica je kot nalašč primerna našim fantom, ki gredo k vojakom, prosvetnim društvom, gostilničarjem, ki jim je mar razpoloženje gostov, pevovodjem, duhovnikom itd. itd., vsem, ki jim je na tem, da lepa slovenska popevka živi med narodom ter da se ohrani pristno besedilo, ki se vsebolj izgublja. Kazalo pesmic je zelo praktično urejeno: prvič po vsebini (otrok, fant, dekle, fant in dekle, življenje, domoljubne, pripovedne, pri-godne, lepa narava, šaljive), kakor so tudi v knjigi vrste. Nato sledi kazalo pesmi, ki imajo posebne naslove, (n. pr. Jidransko morje, Moj spomenik itd.) ter še posebej kazalo pesmi po abecedi začetkov. Tako je dana možnost, da se pevec takoj znajde ter poišče nadaljevanje pesmi, ki se morda ravno tedaj poje. — Knjižico »besedila za ljudsko ' petje« kot pravi podnaslov na notranji strani, priporočamo vsem pevcem in vsem, ki jim sicer znano zveni melodija naših narodnih pesmi, ki pa so jim besede iz spomina. Tako bo uosegla svoj namen ter pospeševala slovensko družabno petje. Prof. dr. Angela Piskernik: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. — Jugoslovanska knjigarna, 1936; str. 232. Broš. 20 Din, vez. 30 Din. — Pravi in popolnejši naslov je »Nem-ško-slovenski in slovensko-nemški žepni slovarček s slovničnimi podatki za Slovenca«. In v tem je povedana že vsa vsebina pa tudi prednost pred drugimi našimi podobnimi slovarčki. Prva prednost 1 je, da ni preobširen ter da obsega samo najnujnejše ' besede, ter tako praktično zelo vporabljiv za po-1 vprečnega človeka. Drutfa oa ie ta. da ima iasno podane vse slovnične potrebe in spremembe, tako pri samostalnikih spolnik, končnice in preglas, pri glagolu vse nepravilne oblike in sploh sprego itd. Sprach-Brockhaus. — V januarju smo na tem mestu spregovorili o Dudenu in njegovem četrtem delu »Slovarju v slikah«. Približno v istem času (oba v letu 1935] je v Brockhausovi založbi v Leipzigu izšlo na 762 straneh podobno delo, tudi »nemški slovar v siikah«. Mimogrede bodi omenjeno, da se nam za učenje tujih jezikov nudijo vedno bolj prijetna in enostavna sredstva. Da pri takem delu tujci nimajo znanstvenih ciljev, je jasno. To je torej v istem letu že drugi nemški ilustrirani slovar. Bruockhaus je znan že s svojo enciklopedijo. Pričujoče delo pa je namenjeno naravnost začetnikom. Vsak samostalnik ima izpisan člen, naglas, pove o sklanjatvi, sledi razlaga s pomočjo jasne slike. Ko gledate sliko, vam obenem strelice povejo več izrazov o predmetih, ki so v zvezi s prvim. Pri glagolu se brez vsakega predhodnega znanja poučite o vsem: o nepravilnostih, o oblikah v vseh časih i. dr. Razlaga se vrši s pomočjo duhovitih slik. Izredna prednost slovarja je, da so redke one besede, pri katerih ne bi bil primer izražen s celim stavkom. Delo ima 5400 slik in tablic. Tisk je odličen, črke so nove in stavljene tako, da vas privedejo čimpreje do zaželene besede. Cena delu j® vezanemu v platno okrog 70 Din. St. SRBSKOHRVATSKE KNJIŽEVNE NOVOSTI. V seriji znanstvenih del, ki pod naslovom »Srp-ski narod u XIX. veku« izhajajo pri Gezi Kohnu v Beogradu, je pravkar izšla zanimiva študija Jaše M. Prodanoviča »Ustavni razvitak i ustavne borbe u Srbiji« (knj, IV—VI omenjene serije). Knjiga je zelo obsežna (440 strani, cena 120 Din) In zanimiva. Omeniti je treba, da pomenijo knjige serije »Srpski narod u XIX. veku» resno zamišljeno delo, : saj jih urejajo najboljši srbski znanstveniki (Slo-I bodan Jovanovič, Jovan M. Jovanovič, Stanoie ' Šlanojevič in N. Stoianovičl. Ob Slomškovih praznikih v Mariboru je bil solnčni mrk? Kakor smo že poročali, je bil dne 19. junija popoln solnčni mrk, ki je bil viden po nekaterih krajih naše zemlje. Kar 37 znanstvenih odprav je odšlo na razne kraje opazovat ta dogodek. Splošno se lahko reče, da so uspehi teh odprav precej veliki, dasi bodo znanstveno nabrano snov šele pozneje obdelali in jo objavili. Največjo smolo je imela angleška odprava, ki je odšla na japonski otok Hokaida,, kjer si je pripravila veliko opazovalnico. Malo pred solnčnim mrkom je namreč velik oblak zakril solnčno ploskev, vsled česar potem ni bilo mogoče mrka tako opazovati, kakor so si Angleži želeli. Pač pa je ta oblak povzročil, da je postal na zemlji mrak še večji in da je tudi toplota zdatno padla. V tem miaku pa so lahko ljudje opazovali druge zvezde, ki so se v mraku prikazale na nebu. Blizu solnca namreč stoji zvezda Venera, ki je v nastalem mraku prav lepo zasijala. Japonci, ki so opazovali ta lepi prizor, so zvezdo vsi veseli pozdravljali, rekoč: »Ljube zvezdice se prikazujejo.« Japonske odprave, ki so opazovale solnčni mrk v Mandžuriji, pa so mogle napraviti nekaj prav dobrih posnetkov solnčnega mrka. O dobrih uspehih poroča tudi odprava ameriškega muzeja za naravoslovje v Newyorku, katero vodi znan- stvenik dr. Clyde Fischer. Ta je imela svoje opa-zovališče v kraju Ak Bulek v zahodni Sibiriji. Tamkaj je solnce mrknilo med 8 in 9 dopoldne. Med solnčnim mrkom so povsod ugotovili, da je toplota ozračja znatno padla. Na obzorju je visel svetlobni sij oranžne barve in nad sibirsko stepo se je lesketalo v škarlatno rdeči barvi. Med popolnim mrkom je obdajal solnčno oblo prekrasen venec, kakor bi bil stkan iz srebrnih niti. Ta venec je imel 5 rogljev, vsled česar so boljševiki to označevali za simbol svoje peterooglate sovjetske zvezde. Nekateri roglji so bili večji, kakor pa solnčni premer. Sredi krone okrog lunine oble je bilo videti pet velikih peg zlate barve, ki so bile nenavadno velike. Tudi v Sibiriji so med popolnim solnčnim mrkom videli Venero, ki je svetlo sijala. Na Grškem, ki je nam najbližja dežela, kjer je bil viden popolni solnčni mrk, se je zbralo na stotine zvezdoznancev iz manj premožnih dežela srednje Evrope. Svoja opazovaliča so napravili na griču Sunion pri Atenah. Tukaj je nastopil solnčni mrk takoj, kakor hitro se je majhen del solnca pokazal izza obzorja. Na Grškem so opazovali, ds se je med solnčnim mrkom vseh živali polastila velika vznemirjenost. Kaj je prerokovala za L1936 Leto 1936. je na polovici .Zato je gotovo prav zanimivo napraviti pregled v pretekli del leta glede na — izpolnitev raznih prerokovanj. Časopisje je ob začetku leta 1936 prineslo poleg napovedi raznih prerokov in jasnovidcev tudi prerokbe Francozinje Malnati. Ta Francozinja je kaj preprosta ženska. Ne bere niti časnikov. Skrbi le za dom, za svetovne dogodke se ne zanima dosti. Po značaju je vesela in ljubezniva. Doma iz BTetonskei, je vzela nekega Italijana, ki prebiva v Franciji. Do prerokovanja je prišla na poseben način. Leta 1910 jo je močno bolel zob. Šla je v neko lekarno po olajšila in tam v stanju, ki je bilo podobno umobolnosti, presenečenemu lekarnarju do podrobnosti napovedala svetovno vojsko. Pozneje se je to razvedelo in visoki ljudje, državniki in politiki, so hodili k njej po nasvete. Vendar Malnatijeva nima vedno, rekli bi, nastrojenja za prerokovanje. Kdor zadene primeren trenutek, kaj izve, drugi pa morajo oditi. Za leto 1936 je med drugim napovedala: 1. Glede Francije. V Franciji ne bo nobenih politično-finanč-nih škandalov. Zveza Francije z Rusijo se bo okrepila. Sprememba Francoske vlade bo prvič v januarju, oz. v februarju drugič v maju (Blum se je za par dni zamudil!). Obenem bo izbruhnila velika stavka, skoro splošna, ki bo gotovo revolucionarna. (To je zadela! 700.000 delavcev je stavkalo.) Pride do zveze med Anglijo in Francijo. Nemčija želi trgovsko in politično zvezo z Francijo. 2. Glede Italije in Abesinije. Pohod v Abesinijo ee bo kmalu končal brez koristi za enega in druge.ga(?). Italija ne bo zmag.ala(?). Nasprotno, radi večjih potreb nasproti preprostim abesinskim bo trpela škodo. Vidim prevrat v Mussolinijevi deželi. Bojim se, da bo temu diktatorju sledila smrt. Ko se v Ri- Mtečne granate Pri mestecu Gera v. nemški Turingiji se je pred kratkim tole dogodilo: K velikemu tovornemu avtomobilu je bil priklenjen priklopni tovorni voz, v katerem so vozili tisoče pločevinastih škatelj, v katerih je bilo shranjeno in hermetično zaprto mleko. Po nesreči pa se je priklopni tovorni voz vnel in kmalif zgorel v velikih plamenih. Zaradi silne vročine se je v pločevinastih zaprtih škatlah začelo mleko vedno bolj razgrevati, dokler nazadnje ni zavrelo. Ker ni moglo vzkipeti, je nastal v škatlah tak pritisk, da so začele druga za drugo s silnim pokom eksplodirati. Pokale so kakor ročne granate in frčale 50 in daleč naokrog. K sreči pa te mlečne granate niso nikogar poškodovale. Maščevanje lepotic V južno-italijanskem kraju Lecce so imeli lepotno tekmo tamkajšnjih lepotic. Za najlepšo je bila izbrana 20 letna kmečka hči Emilija Buona-ventura. Toda drugo jutro so Emilijo našli ležečo na polju v okolici mesta. Po vsem telesu je bila na debelo pomazana s kolomazom, lase je imela ostrižene in obrvi obrite. Nagla preiskava je nato ugotovila, da sta se tako nad njo maščevali dve drugi lepotici, ker onidve nista bili izbrani za kraljci lepote. mu razglasi taka mobilizacija kakor leta 1915, bo konec vsega, revolucija v Rimu... Trajala bo samo nekaj dni. Monarhija ostane. Vidim kraljevega sina na prestolu. Neguš bo izgubil krono(!). Abesinija pa ostane neodvisna. Najpametnejši negušev sin se dokoplje do velike moči. — 3. Na splošno pa je prerokovala tole: To leto bo slabo za nekatere diktatorje. Bojim se, da se bo sin enega nzmed njih ubil z letalom. Vidim zeta tega diktatorja hudo ranjenega. Tega zeta si je določil za naslednika, toda zet se loči od svoje žene, kar bo diktatorja toliko razburilo, da bo končal takole: ali bo ubit ali se bo sam umoril, ker ne bo hotel odstopiti od oblasti. Neki drugi diktator bo postal manj nevaren: njegova zvezda naglo temni. Možgani popuščajo. Ubili ga bodo .V rumeno nevarnost ne verujem. Take so nekatere Malnatijine prerokbe. — Bralci lahko presodijo, v kolikor so se že izpolnile, še bolj pa vidijo, v koliko se niso. »Av! Tristo zelenih! V moji potapljaški opremi je osa!< Novopečeni šofer se pelje s svojim prijateljem na prvo vožnjo. Sredi vožnje začne kričati: »Iznašel sem perpetuum mobile!« »Kako je to mogoče?« »Ne morem več avtomobila ustaviti...!« Sodnik: »Šestintrideset goljufij ste napravili pod tujini imenom!« Obtoženec: »Veste, pod lastnim imenom bi tako visokega števila ne bil nikdar dosegel!« Neka bogata, toda skopa dama sreča na cesti zdravnika. V pričakovanju, da dobi brezplačen zdravniški nasvet, ga vpraša: »Kaj naredite, gospod doktor, če se pre-hladite?« »Če že ne kaši jam, pa vsaj kiham!« Mož (služkinji): »Kje je moja žena?« »Pred dvema urama je odšla za pet minut k sosedi na obisk...!« L©¥EME©< V kopališču pri Berlinu so si izmislili nov vodni šport, tako imenovano povodne smučke, s katerimi so sedaj vadijo. Pravijo, da je ta zabava silno zanimiva, ne toliko s športnega stališča, kolikor bolj laradi sinešnosti, kadar kdo izgubi ravnotežje iu širbunkr.c t vodo. V soboto, 1. julija 1876. Izvirni dopisi. Hrvatska, 22. jun. Medjumurje je tedaj za nas zgubljeno. Najpoprej so ga nam leta 1861. odtrgali politično, zdaj pa tudi še cerkveno. Že lani se je slutilo nekaj tacega, letos pa je stvar že dogna-na... Vsem je znano, da je Medjumurje hrvatsko in da se vsacemu narodu mora božja beseda ozna-novati v jeziku dotičnega naroda. Samo Madjari se ne drže teh naravnih pravic ter hočejo najsvetejše, kar vsak narod ima, božjo vero, v mad-jarskein, temu prebivalstvu sploh neznanemu jeziku oznanovati... Vsa državniška modrost naših vladinih krogov obstoji v tem, da se vse pomadja-ri. Vse ravno tako kakor pri nas. Na zadnej konferenci v Pešti javil je ogerski primas Simor zagrebškemu nadškofu Mihaloviču in škofu Stross-niaycru, ki sta oba protestirala proti takemu na-silstvu, da zdaj ne pomaga nobena protestacija nič, ker je stvar že gotova... Naj jim bode veselje še za nekaj časa, — saj se na iztoku tudi že za nas dani. — Razne reči. — Slavnemu pisatelju A. Janežiču hočejo domoljubni Slovenci postaviti primeren spominek pri njegovi rojstni hiši v Lešah v Rožni dolini, ter ob priliki razbitja napraviti narodno veselico in svečanost, ktere se bodo gotovo vde-ležili rodoljubi tudi iz drugih slovenskih krajev! — Okrajne volitve na Štajerskem so šele deloma znane. Iz Ljutomera dohaja vesela novica, da je pri volilvi velikih posestnikov 21. t. m. zmagnla slovenska stranka. Slovenci so prišli volit v tako velikem številu, dn si nemškutarji iz samega strahu niso blizo upali. Narodno noše nosijo v slovesnem sprevodu knjige s podpisi za beatifikacijo Slomška. Dr. Korošec izroča škofu dr. Tomaiiču podpise za beatifikaeijo Slomška. Ministri in drugi dostojanstven iki na tribun! na Glavnem trgu- Sv. inaša na Glavnem trgu: Na levi tribuni je zbrana duhovščina, na desni dostojanstveniki. Produkcija plesne šole iia p Mete Vidmarjeve Pravo spoštovanje vzbuja to tiho, nekričavo, a zato toliko bolj resno in poglobljeno delo, ki se vrli v okviru plesne iole Mete Vidmarjeve. Kajti uspehi tega dela, ki se od časa do časa manifestirajo, jasno pričajo, da stremi vse to snovanje nasproti vrhovom plesa, kot ga je ustvaril zadnji čas in kot se po oblikovnih in vsebinskih zvezah opravičeno naziva umetnost. In še posebna vrednota tega tako usmerjenega dela je v tem, da nam bo postopoma gradilo samosvojo slovensko plesno umetnost, ki je še povsem nebogljena in o njej kot o samostojnem pojavu prav za prav ie niti govoriti ne moremo. Zadnja produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve se je vriila v dramskem gledališču pod naslovom »Nianse^v prostoru«. Ob presoji celotnega vtisa tega nastopa je ugotoviti, da se je ta prireditev z oziram na lansko mnogo dvignila, kar samo podkrepi vero v resnobo delovanja, ki je zavestno preračunjeno na daljši čas in pričenja zato z brezobzirno natančnostjo in nepopustljivo strogostjo pri oblikovanju prvinskih plesnih sestavin, ida na teh trdno zgrajenih osnovah zraste lahko rea vsestransko dovršena plesna umetnost. Tako •o letos učenke nakazovale že obvladanje prostora v vseh dimenzijah, in sicer predvsem v obliki krivulje in njenih odtenkov (osmica, krog, krivulja, Spirala). To podajanje pa je bilo odeto v estetsko zgrajeno obliko, ki je mikala v svoji živahni podobi in da ni bilo kretanje samo telesno, je za njim Jivel še tudi duševni izraz, seveda pa enako predvsem v prvobitnih osnovnih nasprotjih svetlih in temnih razpoloženj. Ta duševni izraz pa se je že močno povzpel ob koncu (zlasti v »dveh varijaoi-jah«), kjer smo že doživeli utrinek polne plesne umetnosti. Gojenkam je na sploh treba priznati mnogo zmisla za stvar, nasproti kateri prihajajo ■ spoštovanjem ln ljubeznijo, pa tudi še lepo stop-njo izvežbanosti. Med njimi je Gradnikova (kot ae naziva) posebno izrazit talent, ki z estetsko !'-neao giba in močjo izraza stopa visoki plesni umetnosti nasproti. V okviru produkcije pa je nastopila tudi Meta Vidmarjeva sama s tremi kompozicijami prav različno oblikovane in vsebinske značilnosti. »Stoji drevo«, )• bil lirični privid življenjskega utripa, ki polje nevidno v rasti po navidez negibni snovi m je v njegovi samonikli obliki pokazala umetnica, da zna tanko prisluhniti življenju. »Čarovnica« je bil plesni lik, v katerem je zaživel odsev demonizma v prepričevalni podobi. Tu se je zlasti lepo odrazil zmisel za obliko in zgradbo. Ples je bil izredno plastičen in dosleden v logični kombinaciji motivov, ki »o dosegli še posebno lepoto t svoji jasni simetriji. V »Dolenjski« pa je bil preprosto, a izrazito tmodobljen značaj slovenskega človeka v naivni bahavosti in Šegavi veselosti V vseh plesih je umetnica dokazala tudi svoj veliki smisel za akustični svet, kajti oblikovna in zlasti vsebinska skladnost med plesnimi gibi in med igro tonov (odnosno šumov), je bila povsod izredno velika, rojena iz zelo tankega občutka za podrobne ■vtise na podlagi zveze obeh umetnostnih panog. Prireditev je bila zelo ugodna in res razveseljiva. Zlasti, kar je bila v njej podčrtana velika tesnoba, visoko spoštovanje do umetnosti in velik čut odgovornosti napram njej, kar je prav danes redko. Na taki podlagi in s tako resnim delom mora dozoreti zdrav sad. Želimo samo vztrajnosti plesalki Meti Vldmarjeri ta ni«ni Soli> kljub težkim razmeram in kljub težki borbi postavi samosvojo plesno kulturo. V. U. Kaj je z mrtvaško vežo v Ljubljani Z nastopajočimi vročimi poletnimi dnevi, ki »o kar nenadoma presekali letošnjo dosti dolgo in hladno pomlad, se nam nehote vsiljuje vprašanje Ee tolikokrat obetane gradnje mrtvaške veže. Pred nekaj dnevi smo šli stari znanci v eno tukajšnjih mrtvašnic, da pokropimo umrlega starega prijatelja. Začudili smo se, ko smo v mali mrtvašnici zagledali nič manj kot ri mrliče in pravili so, da enega še pripeljejo. Hoteli smo opraviti svojo prijateljsko pietetno dolžnost, toda po pravici rečeno, krsti se ni bilo mogoče približati, grozen vzduh nas je dobesedno vrgel nazaj in urno smo se umaknili na cesto. Mrtvašnica je sicer prav lična in snažna, tudi od rok ni — zlasti staremu onemoglemu človeku, aE današnjim razmeram in potrebam ne more ustrezati Poleti se sonce upre z vso silo vanjo, kar povzroča naglo razkrajanje mrličev. Od tod tudi ta neznosen smrad. Človek se pri tem nehote vpraša, kdaj bo teh škandaloznih razmer konec in kdaj bomo v Ljubljani s skoro 100.000 prebivalci dobili že tolikokrat obljubljeno moderno in higijenično mrtvaško vežo, kot jih imajo že vsa večja mesta v državi. Na dnevnem redu seje občinskega sveta, ki bo v petek, je tudi poročilo mestnega pogrebnega zavoda »o zidavi mrtvaške veže«. Prepričani smo, da bo mestni svet našel sredstva in način, da to važno zadevo spelje z mrtve točke, na kateri zagonetno čepi že nekaj let. Sedanje, absolutno nezadostne naprave in ne-prikladni prostori, kjer se shranjujejo mrliči, bi imele v slučaju kake večje nesreče (epidemije) nedosledne posledice. Splošni zahtevi po razširjenju bolnišnice se mora nujno pridružiti tudi zahteva po takojšnji zidavi prepotrebne, današnji veliki Ljubljani odgovarjajoče mrtvaške veže. Poznamo težak finančni položaj sedanje obč. uprave, vendar bi se z dobro voljo, katero vsepovsod kaže, morda Spoti Kako postanem močan in gibčen? Še nobena doba ni zahtevala tako zdravega, delovnega in življenja zmožnega človeka — moža ali ženo — kakor današnji čas. Samo popolnoma zmožen človek more držati korak z navijajočim se življenjskim tempom, se prilagoditi razmeram ter se obvladati. Nikdar še niso bile zahteve duševne in telesne bolj vsestranske in večje, kakor ravno sedaj, ko stremi vse naprej in navzgor, bodisi ljudske mase ali pa posamezniki. In če zaostanemo? Samo en zamujen trenutek in težko bo dohiteti široke mase, ki brzijo s tempom časa. Zato je treba iti zraven, treba je ostati v strnjenih vrstah. Treba je stremeti po zmagi, hrepeneti po nekem določenem cilju. Tekmovalci pioramo btti. Kajti brez borbe ni življenja. — Kakor furija drvi življenje mimo nas samo z enim ciljem: naprej, navzgor! In mi revčki stojimo pred tem razburkanim morjem človeškega življenja. Edino izvežban športnik je kos tej htirosti, športnik, ki ima izurjene ude in živce, športnik, ki je zmožen prenesti poraz in zmago. Zahteva po športnem življenju ni samo moda, temveč je to nujna potreba in pogoj. Samo tako bomo vzgojili športne veličine, kateri nam shižijo za zgled pri uspehih na športnem polju. Ti so brezobzirni borci, Vitki, močni, hitri. Vsakdo, moški ali ženska, ima dolžnost, da bo pravičen napram sodobnim zahtevam, seveda v okviru sposobnosti in možnosti. Vsakdo se mora na kakršenkoli način baviti s telesnimi vajami, da ohrani svoje tek) močno, zdravo in lepo. šport ali telesne vaje niso nikak luksus, ni nobena novost za preganjanje dolgega časa. Kdor pravi, da nima časa za šport, ta izreče nepremišljene besede, celo nemogoče besede. Telesne vaje so vir življenja, krepijo naše telo, poživljajo sploh vse naše organe. Nešteto možnosti se nudi v gibanju, v športu. Vsakdo se bavi s športom, kateremu je pač bolj naklonjen: ali se bavi z lahkoatletiko, plavanjem, telovadbo ali pa s kako igro, ki navdušuje mladino na soncu, na zraku. In tako dobi vsakdo svoje. Nič manj pa niso vredne gimnastične vaje, zlasti smotrena gimnastika. Poleg tega pa imajo še to prednost, da se lahko redno in povsod gojijo brez tuje pomoči in brez vsakršnega orodja. Ce ne moremo dobiti primerne družbe, jo lahko izvajamo sami doma. Pri gimnastiki moramo biti zelo nalahno oblečeni. najbolje v plavalni obleki ter jo je izvajati pri odprtem oknu. Izbrati si moramo dober in kratek program, tega pa dobro predelati. Na mirno, globoko dihanje ne pozabiti! Gimnastične vaje so osnova in spopolnitev, so stremljenje po napredku, eo vaje, ki napravijo človeka odpornega. le dala postaviti tudi ta stavba. gotovo najpotrebnejša Zagorje Stari hrasti padajo. Dne 30. junija je umrl v 87. letu starosti g. Dolinar Jernej. Do zadnjega je bil čil in svež. Vsi smo ga radi imeli, zlasti je bilo prijetno poslušati, kadar je pripovedoval svoje doživljaje iz časov zasedbe Bosne in Hercegovine, katere ae je pokojni udeležil kot pionir.1 Med svetovno vojno je nadomestoval v cerkov-niški službi svojega sina, ki je bil odšel k vojakom. Pokojni je bil vseskozi pošten in miren človek, zvest pristaš bivše SLS in vesten bralec katoliških časopisov. Zadnji čas je bival pri svoji hčerki Fani Fleretovi, trgovki v Dobrni. V nedeljo, 28. t. in., mu je postalo nenadoma slabo. Ker je želel, da bi ga pokopali v Zagorju polog njegove žene, so ga pripeljali v Zagorje. Pogreb bo v četrtek, 2. julija, ob 4 popoldne na tukajšnje pokopališče. Naj mu sveti večna luč! Žalujočemu sinu in hčerama iskreno sožalje! V Paračinu je pri kopanju utonil 25 letni Za- forjan, delavec steklarne Jože Rabuzin. Zapušča eno, s katero je bil komaj dva meseca poročen. Še vedno smuki Gorenjska zimsko-sportnn podreza na Jesenicah razpisuje za dne 5. julija 1936 Za Akom pod Široko Pečjo v Martuljku »slalom tekmo«. Start na plazu pod široko Pečjo ločno ob 13, cilj istotam. Tekmuje se po razredih na podlogi pravil in pravilnikov JZSZ. Pravico nastopa imajo vsi verificiram« tekmovalci JZSZ. Prijave sprejema tajništvo GZSP do 3. julija t. 1. Prijavnine ni. Žrebanje startnih številk bo eno uro pred pričetkom tekmovanja. Razglasitev rezultatov ob 16 pri gozdarski koči v Martuljku. Ker so snežne razmere zelo dobTe, vabimo vse alpske tekmovalce, da se te tekme udeleže, na kateri nastopi tudi naše celotno olimpijsko alpsko moštvo, poleg še drugih priznanih alpskih smučarjev-tekmovalcev. Pozivamo vse klube GZSP, da pošljejo no to tekmo tudi svoje mladinske odseke, ker v slučaju, da bo dosti prijavljenih neraščagnikov (ki pa morajo biti že bolje izvežbamil, bomo izvedii tudi noraSčajsko tekmo. Odhod z Jesenic z jutranjim t»uristovskrm« vlakom. Šport na Jesenicah Trboveljski delavei proti jeseniškim delaveem. Jeseniki Športni klub Kovinar je povabil trboveljske delavske športnike SK Amater na prijateljsko nogometno igro. Kljub temu, da imajo Jeseničani vse druge življenjske možnosti kot pa sestradani Trboveljčani, jim Jeseničani niso bili koa in je igra končala neodločeno 3:3. Delavci 90 igrali brez vsake surovosti. Prvenstvena tekma. Športni klub Domžale »e je moral boriti z jeseniškim prvakom Bratstvom. Jeseničani so položili Domžalce na tla z rezultatom 4:1. Igra je bila prav lepa. Ljubljana-Bratstvo. Športni klub Ljubljana je prišel prvič na prijateljsko tekmo v industrijski kraj. Četudi je imela Ljubljana eelo tri igralce iz prvega moštva in je igral tudi popularni Slamič, je Bratstvo pokazalo elan prvega moštva na Jesenicah in odpravilo Ljubljano ( neodločnim rezultatom 1:1. Igra športna. Pokalni turnir SK Moste Pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena se je vršil v nedeljo in na praznik nogometni turnir na igrišču TSK Moste. Prireditev je lepo uspela in si je darilo g. bana priborila SK Grafika, utešno darilo pa SK Zalog. Tekmovali so sledeči klubi: Slovan, Grafika, Moste in Zalog. Rezultati tekem so bili: prvi dan: Slovan i Zalog 8:2, Grafika : Moste 3:1; drugi dan: Zalog ; Moste 4:2, Grafika : Slovan 3:3. Žreb je odločil za Grafiko. Vsi klubi so nastopili v najmočnejših postavah, zato so bile tekme zanimive in napete ter je številna publika prišla na svoj račun. »Prijazen »spiejem SK KrapSnlka. 21. t. m. je SK Ljubljana odigrala svojo prvenstveno nogometno tekmo v Barvjakiki s SK KrajBmikom, kjer so jih lepo sj>rejeli. V soboto, 27. t. m. pa je prišel SK Krajišnik v Ljubljano, da odigra tu drugo tekmo z SK Ljubljano. Gostje so prišli ob 10 zvečer in kljub temu, da so prišli prvikrat v Ljubljano, ni bilo nikogar, ki bi jih sprejel na postaji. Gostje so si morali sami v nepoznanem kraju «n tako pozno iskati prenočišča. Končno so se nastanili v hotelu Slon. Tam jih je našel v nedeljo dopoldne neki njihov rojak, ki stanuje v Ljubljani. On je moral letati za posameznimi člani SK Ljubljane in r>o dolgem trudu se mu je posrečilo, da ie našel nekatere izmed njih in jih obvestil, da je prišel SK Krajišrak ter ■■mini Mini m m m i' iiiiiii a da gostje ne vedo niti kdaj se tekma prične, rah kje je igrališče. Na njegovo intervencijo šele se je ob pod 12 odpravila skupina članov SK Ljubljane k gostom v hotel Slon, da jih o vsem infor- Zelo so bili iznenadeni gostje iz Bosne nad takim »sprejemom«. Ljubljančani so napravili vtis, kakor da ne vedo, s kom m kdaj do imajo tekmo. SK Kraj i srak je gostoval že marsikje, pa povsod so ga sprejeli kod gosta. Ta način pa, ki ga je pokazal SK Ljubljane, ne more biti v ponos nase gostoljubnosti. Zdeli bi bilo, da se kaj takega ne dogodi več. Plavalna šola v kopališču Kolezija. Včeraj je pričela SK Planina s podukom v plavanju za otroke, stare nad 8 let, in to za dečke in deklice. Prvi tečaj rične s 16. ju- običajr uk se vrši vsak dan, razen nedelje in praznikov od 9.30 -10.30 dopoldne. Od 8.30 dalje pa do 10 dopoldne se vrši vsak dan (razen nedelj in praznikov) trening za o«e plavalce in plavalke kluba, ki se hočejo izpopolniti v plavalnem športu. Pouk, odnosno trening se vrši pod strokovnim vodstvom. Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 6.30 <18.30) dalje pa se bodo vršili tudi treningi v vvaterpolu. Starši! Pošljite svoje otroke v šolo, da se naučijo plavati, da se naužijejo sončnega zraka in gorkega sonca! Kakor vsako leto, bo tudi letos imela naša mladina priliko naučiti se pravilno plavati. Izkušeni člani plavalne sekcije SK Ilirije, ki že več učijo mladino plavati, bodo prevzeli vodstvo teh tečajev. Lepi uspehi zadnjih let jamčijo vsem, da se naučijo otroci tukaj na najprimernejši način pravilno plavati V teh tečajih se otroci svoji starosti in telesnim močem primerno uče prve gibe najprej na suhem m nato v vodi. Pavze pa izpolni lahka gimnastika, ki ima namen otroke obvarovati pred prehladom. Vabimo vso mladino od 10. do 16. leta, da se prijavi pri ključarju na kopališču SK Ilirije. Prijavnine ni, vstopnina v kopališče znižana. ★ GZSP (tluSbcno) Trn dlalom tekmo, H se bo tt-Sila dne 5. julij« t. 1. Za Aikora pod Široko Po&Jo Je določen sJedefti sodniiftki 7,hor ta Hicor: predsedstvo: fop Miha, teh. vodstvo: Korenini Dratro ta FVellh M ulovi, starterj«: Truhlrar Jože ta Ravnik »tuniko, sodnika na elita: Cop Jaka ml. im Lamprtm Brno, fji»v merrilca: Novtak Viktor in ntipraJ IgriiM* ASK Pri morja xa vse Juiriorje vseh ljubljanskih lahko-atletf&lh klubov; četrtek popoldne od Ifi.SO naprej iigri-Me ASK Primorje ®a vse reprezentativne knmdldate petek dopoldne od 9—13 ta popoldne od l«.ao naprej UrriSče 2SK Herinesa, SiSka; sobota dopoldne Sd 9—11 ta popoldne od 1(1.80 neiprcj Stadion SK Plamime, Tyr Seva centa; nedeJJa dopoldne od 9 uniPTej IsiriSče ASK Primomja xa v»e reprezentativne kandidate. Vsak klub, ma kitaorossa i(rriWn »c vrSi treni n«, ima določiti slaiž-bojočesa odbornilka 7.a trening*-, 'ki se vrSf na n-je«ov«m i«r!K«n ta ki Im« Turistične frportnermn odboru predložiti poročilo. Val kJuhi «e opoarerjaito. da morajo do perihortaje seje predloži hi pismeno izjavo, da dovoljujejo v«nm atJetom . zaspal. Pogreb dragega nani pokojnika bo v petek 3. t. m. ob petili iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Bizovik, dne 1. julija 1936. Žalujoča rodbina Koleša. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vosi, da je dno 3(1. junija t. 1. nenadoma umrl gospod Emit Stalowshy železniški nradnik Pogreb sr bo vršil v Četrtek, dne 2. julija ob pol petih popoldne na pokopališče v Sevnici. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 1. julija 1936. Družini Stalowsky, Grud ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ženllovonjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonslta 3 mm Visoka petltna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZltl znamko. Denar Vaše terjatve pri hranilnicah in posojilnicah vnovčujem hitro in poStono. Obrnite ne na edino oblastveno dovoljeno pisarno In priložite znamko. — Rudolf Zore, l,jubljaan, Gledališka ulica 12, telefon 38-10. (d) PREIZKUŠENA KOZMETIČNA TEKOČINA. Tako] ustavi Izpadanje las, ja6i korenine. Lasje zrastejo tudi na pleSI. Tako) Izgine prhal in vse kožne bolezni. Jamčimo za uspeh. Cena steklenici Din 40'-. VoDi se v lekarnah, drogerijah, parfumerljah, frizerskih salonih ali pri MODERNA KOZMETIKA - SPLIT Omot ln poStnlna franko. \lužbodobe Fotografa prvovrstnega retušerja in lelca operaterja, izvežba-nega, sprejme za takoj Pelikan, Celje. (b) Služkinjo v pomoč gospodinji sproj-mem. Maribor, Pobrežje, Stanko Vrazova 35. (b) Mesto hišnika na deželi oddam takoj zakonskemu paru, ki zna vea kmečka dela. Informacije samo osebno dnevno od 11 do 12. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 9600. (b) Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Naslov v upravi Slov. 61. 9611. b Trgovskega pomočnika 24 do 30 let starega, samskega, sprejme špecerijska veletrgovina v Ljubljani.. Keflektira se le na trezno, zanesljivo moč s prvovrstnimi referencami. Pismene ponudbe upravi Slovenca pod »Skladišče« štev. 9609. (b) IE3SH2II Vajenca sprejme špecljalna delavnica za popravila pisarniških strojev Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova ulica 44. (v) Učenko z znanjem nemščino takoj sprejme konfekcijska trgovina Belihar in Vele-plč,, Tyrševa c. -35 b. (v) Reven fant prosi, če bi ga kdo vzel za brivskega vajenca. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9605. (v) Poizvedbe Pes Foxterrier se je zgubil; najditelj naj ga odda proti nagradi lastniku: K. Cermelj Dvorakovi ulici 12, pritličje, desno. (r) Vtanoianja Enosobno stanovanje v III. nadstr., so odda za avgust; ogled od 10 do dopoldne, Gosposvct-ska costa 10-1. (č) Trisobno stanovanje z garažo, komfortno, oddam. — Mtrje, Riharjeva ulica 1. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico in pritikllne, oddam za 700 Din. Mer-genthaler, Moste. (č) Vnajem Večjo restavracijo ali kavarno iščem v najem v dravski ali savski banovini. Ponudbe upravi Slovenca pod »Kavcije zmožen« št.. 9612. (m) f! Pohištvo Staro pohištvo I in drobnarija je naprodaj radi selitve. - Poljanska cesta 15-II/I., vrata 6. Pavel Bertoncelj, valjčni mlin v Domžalah obvešča, da odvzema Francu Bertonclju pravi co poslovodstva In zlasti sklepati zanj pogodbo ter sprejemati denar. (o) Iščem 4000 Din posojila proti mesečnemu odplačevanju ali pa dam hrano in stanovanje v lepem letoviškem kraju. Ponudbo je poslati upravi Slovenca pod »Lotovišče« št. 9601. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Manufakturna trgovina Ant. Schuster, Ljubljana, vzame v račun hranilne knjižico Ljudsko posojilnico v Ljubljani. (d) Obavlja vse denar, posle vnovčujo najbolje terjat1 ve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor. (d) Električne inštalacije za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam izvrši solidno povsod IVAN MIHELČIČ elektrotehnično podjetje Ljubljana Borštnikovtrgšt. 1 Telef. 27-04. Posestva Vila v bližini Celja (lop razgled) z gradbenim materialom, naprodaj za 80.000 Din; tudi stavbne parcele. — šimonovič, Zagreb, Pantovčak G3. (p Kupim knjižice Zadružne gospod, banke do 150.000 Din. Ponudbe z navedbo cene upravi Slovenca pod šifro »Vlož-no knjižice A. M.« štev. 9568. (d) na Pozor, filatelisti! Kupujem zbirke evrop skih znamlc. Nadalje vse vrste Slovenije in ostalo jugoslov. znamke - samo v kompletnih serijah. Plačam v gotovini. Ponudbe z detaljnlm popisom in eeno na upravo Slovenca pod št. 1000/9615. (k) Opozorilo in preklic Cenj. občinstvu obveščam, da mlekar Joško Guzelj nI upravičen kaslrati in delati dolgove na moje ime, ker nimam ničesar skupnega z njim. Ljubljana, 1. julija 1936. — Marija Guzelj, posestnica, Klunova ulica 8. (o) Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za svojo ženo Porenta šteti. Po-• renta Ant., Stopanja vas I štev. 106. (o) I Obrt Dobro idoča gostilna na periferiji Maribora je ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca v Mariboru pod št. 983. (p) Kupimo Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih eenab ČERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulioa št. 3> Vsa letna oblačila, llster, buret, kaša, v odlični izdelavi dobite poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. Malinovec najfinejši, naraven, kupite najugodneje pri tvrdki »Vitamin«, Ljubljana — Masarykova 46. (1) Kolesa pokromana In ponlkljana po najnižjih cenah, najboljši nemški fabrlkat, dobite samo v Novi trgovini na Tyrševl c. 3 6. (1) Izredna prllllca! Zaradi popolne izpraznitve ■kladiiča odprodajam poleg ! drugih železnlnBkih predme- j tov po znatno nižjih cenah: Dvorezne llčnlke - Doppel-hobel od 42-01 mm po Sin 4S'-. Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din 25'-. Llčnlke - Sohllchthobel od od 42-48 mm po Din SO'-. Bpehalnlkl - Rauhbankho-bel 60 mm po Din IOO'-. Stanko riorfanilC železnina, Ljubljana Resljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče Svetla soba dobro zaprta, pripravna za delavnico, se takoj odda. Poseben vhod. Poizve se v upravi Slovenca pod štev. 9469. (s) Prazno sobo takoj odda I-Ioman, Sv. Petra cesta 81. (s) Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni. »Paket serija S« vsebina; 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dinidl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, DvO' rakova cesta št. 1. r- m Zanimalo J Vas bo, da ima tvrdka „Pri Škofu" na zalogi vse vrste SVILE kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih. Cene zelo ugodne! Žagini odpadki bukovi, hrastovi ln smrekovi po najnižjih cenah vedno v zalogi pri Lav-renčič in Co., Ljubljana, Vošnjakova ulica 16. (1) Nogavice, rokavice in pletenino Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Eau de Cologne O/CVL J^JA^IIL, deluje na živce prijetno ln osvežujoče, poveča odporno silo ter Ima fini in nežni vonj parfuma „Solr de Parls". \ vBem delovanju je kot parfum, a ne Btase več kot dobra kollnska voda. BOURJOIS parfumeur-paris Tinček in Tonček Itotf detfeldiva 94. Pokopališče ladij. Otoček je bil ves posejan z ostanki razbitih ladij. »Meni se zdi,« je rekel Tonček, »da so se vse ladje sveta, ki jih je vihar razdejal, zatekle semkaj.« »Veš kaj?« se je zdajci domislil Tinček. »Imenujmo otok »Pokopališče razbitih ladij«. To se sliši na vso moč imenitno in skrivnostno.« »Dobro, jaz sem tudi za to,« je pokimal Tonček. »A nekaj si pozabil: nemara je pa otok obljuden in ima že drugo ime?« »Bomo videli!« je kratko odgovoril Tinček. Ce bi bila kuža Muki in gorila znala govoriti, bi si imela gotovo mnogo povedati. Tako sta pa samo debelo zijala drug v drugega in si od časa do časa inodro pokimala, kakor da hočeta reči: »Tako je in nič drugače!« Gorila se je za vsak slučaj oborožila z debelini kolom. Človek nikoli ne ve, kaj ga čaka v zasedi... V DVEH MINUTAH GOTOV SLADOLED s „Fredovia-ExpreM" - sladoled strojem • Brez vsake rožne ali pogonske sile • Brez ledu in soli V DELOVANJU NEPREK0SUIV - CENA SNESN0 NIZKA Pojasnila in predvajanje pri tvrdki Peter Angelo, družba, z o. z, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 4 L. Ganghofer: 123 grad Hubectiis Roman Kakor preganjana zver, boreč se za vsak dih-ljaj, je tekla Mali po gorskem gozdu proti planinam. Med ihtenjem je v pretrganih besedah molila in rotila nebo za pomoč. Padala je in spet vstajala, stopala si na obleko in si cefrala krilo. Preden je bila na planinah, je zašla v meglo, ki je sivo zastirala vsa drevesa. Po odprtih pašnikih so se vlačili beli hlapi, kakor kroži dim okoli gorišča. Veter je vlekel huje in huje. In če se je silovito zagnal v valoveče meglene gmote, so se utegnile kdaj zgornje plasti medlo zableščati, kakor bi bila nekje tam gori svetloba, beli dan. Zamolklo je zabobnelo. V stenah nekje se |e utrgal plaz in pometel zadnji sneg s strmin v temne prepade. In kakor bi se boreča pomlad razveselila svoje zmage in bi se ji zahotelo vriskanja, je zabučal vihar, planil v sive megle in jih raztrgal na dvoje. V zevi se je prikazalo nekaj modrega neba, bleščeča skalna stena, okoli katere so krožili temni oblaki, in pod njo kamnita globača z lovsko kočo, ki se ji je skodlasta streha zasvetila v soncu ko srebro. Blesteči prizor je trajal le nekaj kratkih hipov. Potem so se megle spet zgrnile. Jug je šumel in bučal. In pridušen glas, kakor medel krik na pomoč, se je razlegal po sivi megli, ki jo je gnal veter mimo lovske koče. Vrata v kočo so bila odprta, na brunasto steno je bila prislonjena puška z blatnim kopitom. Ognjišče v kuhinji mrzlo, v koči nobenega glasu. Za kočo je žuborel studenec. Na robu lesenega korita, s katerega je tekla voda, je sedel lovec, V obraz je bil bled in imel srajco na prsih in gola kolena oškropljena s krvjo. Ob glasu, ki je zadonel iz sivo zastrtega cre-tja, je dvignil glavo. Ali je zaječala na smrt ranjena žival? Ali je bil človeški glas? Trudno, kakor z zlomljenimi udi, se je dvignil in uprl oči v gosto meglo. Na stezi, vodeči iz cretja proti koči, je nekaj zašumelo, V krožeči sivini se je pokazala zabrisana postava. Zdelo se je, da se opoteka. Zdaj je padla in se ječeč dvignila spet kvišku. Lovec je skočil proti njej. »Jezus, Marija!« Strah in vroče veselje obenem je zvenelo iz njegovega vzklika. »Mali! Mali!« TresoJ se je stala pred njim, brez sape, do omedlevice izčrpana, s spačenim obrazom, in strmela vanj kakor v čudež, ki je pred njenimi očmi spremenil smrt v življenje. Poklicala je lovca po imenu in se opotekla naprej. Z obema rokama ga je prijela za obraz, kakor bi izginjalo vse pred njenimi očmi. Spet ga je hotela poklicati, pa je samo hripavo kriknila — hotela ga je poljubiti in ga je ugriznila v lice, v brado. »Mali!« France je čutil, da popuščajo roke, ki so se ga oklepale za vrat. Hotel jo je prestreči. A že je zdrknila ob njem in se ko mrtva zgrudila na tla. Hropeč se je vrgel na kolena, si pritisnil nezavestno dekle na prsi, jo klical po imenu in tresel njeno negibno telo. Ni se hotela prebuJiti. Kričeč jo je nesel k studencu, zajel z roko vode in ji izmival obraz ter jo neprestano klical po imenu. Ni hotela čuti, ni se hotela prebuditi. Bučeč sunek vetra je raztrgal oblake. Slap sončne luči se je razlil po skalovju, čez kočo in čez oba človeka. Potem so se megle spet zgrnile in vse je bilo sivo ko prej. Iz cretja se je razlegel iategel klic. France je prodirno kričeče odgovoril. Med grmovjem je na produ zapela gorska pa-ica, čulo se je več glasov, ki so se bližali. I 1 37. POGLAVJE. V jutru, ko je javljala žica pozno prebujeno hrepenenje grofa Eggeja v Amalfi, Sorrent in Ca-pri, so prispeli Kiti in Gundi Kleesberg ter Ivan Forbeck in profesor Werner v Monakovo. Čim je zavozil vlak na postajo, se je sklonila Kiti iz voza in od veselja zavpila: »Tas in Ana sta tu, čakata nas!« Mahajoč z obema rokama je vsa v solzah začela klicati: »Ana! Tas!« Stala sta eden poleg drugega, lep, ponosen par — kdor ga je videl, je moral čutiti: to sta srečna človeka. Vlak je še vozil, ko je Kiti že dvignila za-klopnico na vratih. Od veselja ihteč je planila bratu v objem. Vzel je njen drhteči obrazek med dlani in smehljaje se rekel: »Poglej mi v oči in preberi odgovor na tvoje pismo iz Ravella! Želim ti obilo sreče, moj ljubi vrabček! Dobro si izbrala.« Obrnil se je proti Forbecku, ga objel in poljubil na lice. »Tas! Moj dobri Tas! Kako si ljubezniv! Kako srčno dober!« Od brata je Kiti v blaženi vihri zletela k Ani. Tasilo je pozdravil gospodično Kleesberg. In bil je čuden pogled, ki je z njim pogledal od Gundi k Wernerju. Brez besede mu je poudil obe roki. Tudi Werner je molčal, ko je stisnil Tasilovo roko. Pred postajnim poslopjem je čakala domača kočija, v katero so sedle dame. Gospodje so se odpeljali za njimi v najetem vozu. Voznik se je trudil, da bi dohajal kočijo pred seboj, toda ko je privozil na cilj, sta bili grofica Ana in Kiti že v stanovanju, samo teta Gundi je še stala na stopnicah in se borila s svojo pohajajočo sapo, Forbeck je skočil po stopnicah kvišku in ponudil gospodični Kleesberg roko. Ta trenutek je porabil Werner, da je šepetaje vprašal Tasila: »Kdaj ste prejeli moje pismo?« »Obenem s pismom svoje sestre. Kako globoko me je ganilo, vam ne morem povedati. Po-občutiti vam morem tuli vzroke, ki so vas nagnili, da ste mi odkrili to tajno svojega življenja. Za- hvalim se vam za zaupanje. Vendar se ne morem vzdržati tudi očitka. Werner! Ljubi prijatelj!« Tasilo je položil roko profesorju na ramo. »Mar me poznate tako slabo, da ste me smeli osumiti za človeka nespametnih predsodkov?« »Toda, doktor!« se je zavzel Werner. »Odkod neki se vam je vzela takšna misel?« »Vsilili ste mi jo sami s svojo boječo skrbjo. Mar naj mi bo ženin moje sestre manj dobrodošel, ker njegov oče ni zavržen pijanec, ki mu je