SIEV. 294.
V LJUBIM Y CellleK, lice 25. flecemira 1924. p0S:mezna Številka stane 3 Din. LOlO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol lela..... . 120
za celo leto .... . 240
za Inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno
v Jugoslaviji , v inozemstvu.
Din 40 . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsla mali oglasi po Din 1'50 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm. višine po Din 2'50, veliki po Din 3 — In 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izv7em§i ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
S tedensko prilocjo „ Ilustrirani Slovenec" PosminapUiCsnavoofovlid.
Uredništvo je v KopParjevi ulici 6 III. Rokopisi se ne vračajo: netrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredništva telefon 30, upravništva 328.
Političen list za slovenski naroi!.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Kvišku srca!
Čas, v katerem obhajamo letos božične praznike, ni posebno vesel. Dejanske razmere v naši domovini so popolno nasprotje himni, ki so jo peli angelski zbori ob rojstvu Izveličarja: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Kajti neusmiljena borba, v kateri si dajo duška najbolj nizke strasti sovraštva, maščevalnosti in divje gospodstvaželjnosti, pretresajo našo državo. Nevidna roka je iztegnjena nad narodi Jugoslavije in krmari naš brod v temno bodočnost. Nihče ne ve, kaki so njeni cilji in kakšna usoda še čaka ljudstvo, ki ne more in sme o sebi samo odločati, je izpostavljeno samovolji peščice in oropano državljanskega dostojanstva. Ves demokratizem, celo v tistem pičlem obsegu, kakor ga dovoljuje ustava, je navidezen. Dejansko gospodari kapital, nasilje in nemorala male, a mogočne družbe. Najvažnejše odločitve za državo padajo za kulisami, z njenim bogastvom se razpolaga brez kontrole, soodločevanje ljudstva je komedija. In če se gane opozicija, se z vsemi sredstvi sile brezobzirno potlači po besedah znanega zlega duha Jugoslavije, da se mora oblast, ki je bila dobljena po krvi, tudi s krvjo branili.
Toda baš na tem temnem ozadju se še bolj sveti pomembni božični praznik. Ob pogledu na dete Jezusa v jaslicah, pod razsvetljenim božičnim drevesom, ob radostni liturgiji rojstva Gospodovega v cerkvi se ne omehčajo samo srca, se ne zasanja samo zlata doba miru in sprava, se ne posvečujejo samo za hip misli in čuvstva in odpuščajo zmote — resnični vernik črpa iz tega tudi moč za nadaljevanje borbe, da bi resnično zmagalo na zemlji kraljestvo slave božje in miru med brati. In brez borbe ne gre, kajti dete, ki je vidimo v Betlehemu revno in nežno ležati na slami, je v najlepši moški dobi zaklicalo, da je prineslo meč na zemljo, da je prineslo ogenj, — Izveličar je dejal, da je kamen, ob katerem se bodo mnogi izpodfakniii. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje — boj pa zlu, boj krivici, boj nasilju, ki podira delo Božje za svobodo, čast, dostojanstvo in odrešenje vsake duše!
In to moramo pomisliti, da je doba, ki jo pravkar preživljamo, najboljša šola za naš slovenski narod. V tem ognju preizkušnje mora z nas odpasti zadnji ostanek hlapčevskega duha, neznačajnosti in nizkotnosti poželjenja po zgolj materijalnih dobrinah, ki se nujajo vsakemu izdajalcu. Preganjanje celih narodov in strank, ubijanje idej, gaženje svoboščin, ki so bile plod dvetisočletnega razvoja krščanske kulture — mora strniti slovenski narod, kar ga je poštenega, v eno falango, mora pozvročiti, da bodo slehernemu izmed nas ideali duhovne svobode posameznika in politične svobode skupnosti še dražji nego so nam bili dosedaj in da jih bomo branili z ono vztrajnostjo, ki je odlikovala krščanske viteze, mislece, državnike in katoliške narode v vseh vekih v borbi zoper kraljestvo teme in zlobe na zemlji, zoper trinoštvo in zatiranje malih.
Svetli, lepi, mili Božič! Ta dan se je rodil revni Božji sin od revne matere; že ga je čakalo preganjanje Heroda in beg pred tiranom v tujo deželo; materi je oznanil Simon trpljenje, ki čaka sina na potu življenja pri oznanjanju večne resnice. Toda on je premagal smrt, je premagal svet, je položil v zemljo seme svojega kraljestva, ki ga sicer skušajo uničiti sovražniki njegovega veselega oznanila, a ga ne morejo. Kaste počasi, se razvija v silnih borbah, se dviga in pada, toda ne mine nikoli. Minejo pa tiranije, padajo drug za drugim samosilniki, se podirajo imperiji, zgrajeni na tlačenju in izkoriščanju drugih. In sredi razpadanja se svetlo orisujejo na ozadju vseh globoko pretresajočih dogodkov našega stoletja večno etične resnice Kristusove, kakor nevidna roka, ki je na Nabuhodonozorjevi palači zapisala usodne besede vsem, ki delajo krivico, služijo svojim strastem in hočejo svobodne duše, iz-išle iz božjih rok, zasužnjiti svojemu pohlepu.
Kristus se je rodil! se veselo razlega po krščanskem svetu. Kristus se je boril! Kristus je zmagali
Izjave papeža Fp XI.
v tajnem konristoriju dne 18. decembra.
Rim, 19. decembra 1924.
Dne 18. decembra so se kardinali zbrali v vatikanski konsistorski dvorani. Ob desetih dopoldne je v dvorano vstopil svetj oče Pij XI., da določi kardinale, ki naj kot papeževi legati odpro »sveta vrata : v glavnih rimskih cerkvah in s tem otvorijo sveto lelo 1925. Sveta vrata se odpro dne 24. decembra; obred otvoritve bo v cerkvi sv. Petra izvršil sam sveti oče; v cerkvi sv. Pavla bo ta obred izvršil kardinal de Lai, v cerkvi I.ateranski baziliki kardinal Pompili, v Liberianski baziliki (Maria Maggiore) pa kardinal Vanuleili.
Pri tej priliki je imel sveti oče obširen latinski nagovor, v kalerem se jc spornima! važnejših novejših dogodkov v katoliški cerkvi. Omenjal je plenarni cerkveni zbor na Kitajskem, evharistični shod v Amsterdamu, Velehradski kongres, razne katoliške shode in večje prireditve v Italiji, Ameriki, Franciji, Nemčiji in Belgiji, ob koncu ie omenjal prenos trupla Leona XIII. v Lateransko baziliko in podal važno izjavo o delovanju papeške dobrodelne misiic v Rusiji. Nas zanima posebno izjava o Velehradskem kongresu in o Rusiji. Te izjave sporočam v doelovnem prevodu na podlagi latinskega izvirnika.
Velehradski kongres.
»Z veseljem ms je navdajal četrti kongres, katerega je v juliju sklicalo Apostolstvo s v. C i r i 1 a in Metoda na Velebradu ob častitljivem grobu sv. Metoda. Kakor prejšnji trije Velehradski kongresi, tako je imel tudi letošn ji kongres namen pospeševali edinstvo ločenih vzhodnih narodov s katoliško cerkvijo. Jasno je, da moremo pri lakem poskusu samo potem imetj upanje v uspeh, ako se na eni strani premaga napačno pojmovanje o nauku in uredbah vzhodnih cerkva, na drugi strani pa vzhodni narodi globlje prouče soglasje svojih cerkvenih očetov z latinskimi v isti veri; nadalje je potrebno, da sc take razprave na obeh straneh vrše v duhu bratske ljubezni. Znano je, da so se s tem namenom na Velehradu zbrali mnogi izvrstni poznavalci starodavnih spornih vprašanj, in da so bili navzoči tudi mnogi izmed ločenih bratov, kaYor smo to želeli v pismu k olomuškemu nadškofu; drugi pa so od daleč pozorno spremljali posvetovanja kongresa. Z cbph strani se j'e pozdravljalo z dobro vol:o'in ljubeznijo. Med drugim se je sklenilo, da se mora nepokvarjeno ohraniti slaroslovensko bogoslužje, da se tako vzhodnim narodom olajša vrnitev k nekdanji edinosti v veliko veselje vzhodnih svetnikov. Nadalje se je sklenilo, rla se na zapadnih visokih šolah in v semeniščih uvedejo kolikor mogoče obširna predavanja o vzhodnem bogoslovju in da naj se o teh vprašanjih podrobneje poroča na posebnih shodih, posebno na internacionalnih evbarističnih kongresih. Ta načrt so^s srečnim pogledom v bodočnost deloma že izvršili oni odlični možje, ki so vodili evharistični kongres v Amsterdamu, ki je bil končan štiri dni pred Velclirad-skira kongresom. V Amsterdamu so se namreč zbrali škofje in duhovniki raznih vzhodnih cbredov, pridružili so se jim zastopniki kongregacije za vzhodno cerkev in pa predsednik papeškega Vzhodnega instituta; ti so se v posebnem odseku posvetovali o veri, zgodovini in obredih vzhodne cerkve in ta vprašanja spretno pojasnjevali zbranim množicam. Po lem novem predmetu in namenu se amsterdamski evharistični kongres lepo odlikuje v vrsti ostalih kongresov te vrste.«
(K tej izjavi, opozarjam, da se je na evharističnem kongresu v Amsterdamu osnoval vzhodni odsek po i/rečni želji svetega očeta in da je sveti oče nekatere poznavalce vzhodne cerkve osebno prebil,
naj gredo v Amsterdam.)
i
Papeška dobrodelna misija v Rusiii.
>Videli smo mnoge katoliške prireditve, katere so nam bile v veliko tolažbo; ako pa sc kje zbirajo oblaki, želimo, da bi se razpršili, da se naklepi, ki sc snujejo proti verj in cerkvi, ne bi naposled obrnili v nesrečo narodom in vsej človeški družbi.
Pri tem ne moremo molčati o vrnitvi naše dobrodelne misije, katero smo z neverjetno darežljivo podporo skoraj vsega krščanstva posfali v neizmerne rusko pokrajine v pomoč Rusom, ki so trpeli lakoto in mnogotere bolezni. Zadosti vzrol-a imamo, da člane naše misije javno pohvalim«, ker so važno in težavno nalogo izvršili v popolno našo zadovoljnost. Te naše pohvale so ten bolj vredni, kolikor več neprijetnih c*'ir so morali pretrpeti pri usmiljenem podpiranju tolikih množic, dasi bi bilo primerno, da bi njihovo delovanje, ki sc je vršilo v duhu krščansko ljubezni v pomoč. Rusom brez razlike vere, tudi (ruska) vlada s svojo avktoriteto podpirala, a nc ovirala. Kar so tega tiče, smo sklenili, da bomo še nadalje podpirali Ruse tako v njih domovini kakor tudi one Ruse, ki jih tare izgnanstvo.
Nihče naj ne misli, da smo s to dobrodelnostjo hoteli podpirati sedanji ruski državni usiroj (rei publicae genus), katerega nikakor ne odobravamo, marveč še na-sprotr.o, ko smo tako dolgo lajšali nesrečo ruskega naroda, smatramo, da smo po očetovski skrbi, cd Boga nam izročeni, dolžni opominjali in v Gospodu spodbujali vse, posebno pa možo, ki vladajo narode, da vsi ljubitelji javne blaginje in miru, vsi, ki spoštujejo svetost družine in človeško dostojanstvo, z združenimi močmi sebe in svoje narede varujejo velikih in resnih nevarnosti in pogubnosti (damna) takozva-nega socializma in komunizma, a pri tem ne zanemarijo dolžne skrbi za zboljšanje položaja delavcev in sploh nižjih slojev. ;
Zadnji etavki papeževe izjave o boljševizmu so veliko važnosli, ker je s tem končno pojasnjeno reservirano stališče Vatikana nasproti boljševizmu. Člani papo-ške dobrodelne misije so na podlagi lastnih izkušenj in lastnega opazovanja toliko poročali o grozotah boljševizma, da je Pij XI. končno odločno izjavil svojo sedbo o sedanji ruski vladi, ki je celo nasproti članom dobrodelne misije kršilg mednarodne kulturne in diplomatske običaje.
Iz katoliške Francije.
Naš list je že poročal, da je začel Herriot pred nekaj meseci zelo previdno preganjati katoliško Cerkev. Najbolj ga bodejo v oči samostani. Izdal je par odlokov, v j katerih naroča, naj se samostani izpraznijo | in redovnico izselijo. Nato pa je previdno čakal, kakšen odmev bo to imelo pri kato-1 ličanih. Ni pričakoval, da bo zadel na tak odpor. Sicer od svojega početja nikakor ni povsem odnehal, vendar čuti, da ima pred seboj nepričakovano močnega nasprotnika.
Francoski katoličani, katerih vera je ponovno preskušena v trpljenju in v velikih žrtvah, so se začeli organizirati v enotno katoliško organizacijo La Federation nationale cathelique, kateri stoji na če'u general de Castclnau. Ne organizirajo se proti Franciji — kdo bolj ljubi svojo domovino kot katoliški Francoz? — ampak zato, da dobi katoliška Cerkev pravico, ki ji gredo. 50 škofov ie že uvedlo to organizacijo v svojih škofijah. Pri veličastnih manifestacijah, ki se vrše zadnje mesece po vsej Franciji, puste ob strani dnevna politična vprašanja, ki jih morda ločijo; pred seboj imajo le svoj veliki čili, ki ga morajo doseči: pravice katoliške Cerkve ne le v privatnem ampak tudi v javnem , življenju.
7. in 8. decembra je manifestirala Brctanija za katoliško stvar. 20.000 mož se jo zbraio 7. dec. v Cornouaille. Vlada je pričakovala nemirov, zato je roslala tjakaj močne orožniške patrulje. Pa niso imele prav nikakršnega posla. Mirno so se zbrali možje v stolnici in do zadnjega kotička napolnili prostorno cerkev. Zabučale so orgle in vsa hiša božja je odmevala globoke vere, ki so jo zbrani možje izpovedovali s tem, da so zapeli kot uvod k manifestaciji enoglasno Čredo — Verujem v Boga Očeta, Jezusa Kristusa, sv. Duha, sv. katoliško Cerkev. Nato jc v splošni tišini stopil na prižnico škof Duparc, ki je z ognjevito besedo le še podprl navdušenje, ki je že gorelo v srcu vsakega posameznika. Po končani cerkveni slovesnosti se je v popolnem redu vršilo inanifcstacijsko zborovanje na
škofijskem vrtu. Kot govorniki so nastopili duhovniki in k.kt. Od države zahtevajo zlasti troje: 1. Diplomatične zveze z Vatikanom se ne cmcjo prekiniti. 2. Francoska vlada mora dr'a'i besedo, ki jo je dala katoličanom v Alznciji Lotaringiji. 3. Vse svoje moči in ves svoj vpliv bodo zastavili v to, da se odpravijo zakoni, ki kratijo pravice katoličanov (proti redovnikom, proti šolam itd.).
Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih krajev. V Folgoet se je vršila veličastna manifestacija 8. dec., katere se je udeležilo do 50.000 mož. Pretekli teden se je zbralo v Avignonu 7000 mož, kjer je kot glavni govornik nastopil general de Ca-stelnau. Prav tako se je v Bordeaux zbralo zadnji teden do 12.000 mož, ki vsi pošiljajo vladi in v svet poročila z istimi zahtevami.
Ni čudno, da je Herriot presenečen, ker si je predstavljal, da bodo njegovi načrti vse drugače prospevali. Pozabil je na tisto kot že toliko in toliko drugih pred njim, ki so preganjali katoliško vero, da je namreč katoliška Cerkev postavljena na skalo, ki je Kristus.
K pouku latinščine.
V sedanij debati za ali proti pouku latinščino je vnet časnikar tudi zapisal, da da so vso kulturne države odpravile latinščino iz šol. Namen lakih truitev je očividno sugerirali nepoučenemu občinstvu, da smo ie pri nas na celem svelu še tako nazadnjaški, da se ukvarjamo z latinščino, dočim da so jo drugod že davno vrgli med staro šaro. Resnica je drugačna. Kdor se le malo ozre po svelu, vidi, da se zapadni narodi kot pivi predstavniki naše omike, še jako intenzivno bavijo s klasičnimi jeziki, na katerih sloni dobršen del evropske kulture, tako velik, da si je brez idej in oblik humanizma še mislili nc moremo, — sa jje že besedni zaklad vseh civiliziranih jezikov v veliki meri oplojen z grškimi in latinskimi izrazi, ki tvorijo skupno kulturno last vseh.
Vzemimo le Francoze, ki jih sicer tako radi posnemamo. Res, tudi v Franciji se že desetletja bije boj med pristaši in nasprotnikih klasičnih jezikov, ali bolje rečeno: boj za šolsko reformo v svrho večjega upoštevanja realnih predmetov in modernih jezikov, kajti proii pouku klasičnih jezikov samih Francozi v splošnem nikdar niso bili. Šlo je le zato, da se da v skladu z zahtevami modernega časa tudi praktičnim predmetom več mesta v šoli. Treba je vedeti, da so Francozi cd nekdaj prvoboritelji klasicizma, ves njihov značaj in razvoj zraščen ž njim; zalo se je pri njih srednja izobrazba do 20. stoletja orre-določevala preveč izključno okoli kia i enih jezikov. Prvo večjo koncesijo realnim predmetom je prinesla reforma srednješolskega pouka 1. 19C2. Po njej se jc delila nižja stopnja srednjih šol na dva oddelka, na humanističnega in realnega. V prvem se je poučevala latinščina vsa štiri leta, grščina (neobvezno) v zadnjih dveh letih, dočim se je vršil pouk v drugem oddelku brez klasičnih jezikov. Višja stopnja pa se je cepila v štiri paralelke: A z latinščino in grščino, B z latinščino in živimi jeziki, C z latinščino in realnimi predmeti, L) z živimi jeziki in realnimi predmeti; torej se izmed štirih lo v eni ni latinščina poučevala.
Ta učni načrt je ostal v Veljavi dvajset let. A veliko Francozov se ni moglo sprijazniti ž njim. Zagovornikom humanistične izobrazbe je bilo to prevelika koncesija praktičnim predmetom na škodo splošne, umske, estetske in etične izomike. Tako je izšla pod ministrom prosvete L. Berarciom 1. 1922 zopetna reforma, ki pomeni dejansko korak nazaj k prejšnji metodi v smislu manjše moderni-asije. Vpeljali so zopet enoten tip nižje srednje šole, v katerem sta latinščina in grščina obvezna predmeta za vse, prva vsa štiri leta, druga pa zadnji dve leti, — tedaj nižja humanistična gimnazija. Tudi pri nižjem tečajnem izpitu se polaga glavna važnost na pismene naloge i/ obeh t« hniSnih jezikov. Višja stopnja srednje šole ima humanistično in realčno sekcijo: v prvi se nadaljnje pouk lalinščinc obvozno, grščine
pa neobvezno, v drugem pa se poučuje
mesto klasičnih jezikov še en moderni jezik. — Iz tega je razvidno, da na Francoskem še dolgo ne mislijo odpraviti klasične vzgoje.
Pa so mogoče v Belgiji bolj napredni? Poglejmo! Popolne srednje šole imajo tu dva oddelka: humanističnega in modernega. Prvi se razcepi s 3. letnikom v latin-sko-grško in v latinsko sekcijo, drugi pa s 5. letom v realno in trgovsko-obrtno. Latinščina se poučuje v humanističnem oddelku v prvih dveh letih po 6 odnosno 7 ur, a v naslednjih pa po 8 ur v obeh sekcijah, grščina od 3. leta dalje v vseh razredih grško-latinske sekcije po 5 ur. To nam pove, da prisojajo Belgijci klasičnim jezikom še vedno veliko važnost pri vsestranski izobrazbi dijaštva. Sicer se tudi v Belgiji radi pomenijo o načinu, kako izboljšati pouk starih jezikov ,ki mu je odmerjenih toliko ur, da tvori v zvezi z materinščino očividno središče takozvane »pismene« izobrazbe A učna oblast predloži vsa taka metodična ali načelna vprašanja glede učnega načrta profesorskim konferencam, da dobi lahko merodajno podlago za tozadevne sklepe. — V ostalem jc pa v Belgiji pretežna večina srednjega šolstva v privatnih rokah.
Kako pa v Švici? Švicarska konfederacija je sprejela v svojo ustavo le splošne smernice glede vzgoje: širok okvir, v katerem se srednješolstvo v posameznih kan-
Anglija.
Konservativna vlada je v nekaterih ozirih začela res hoditi zelo reakcionarna ipota. Tako n. pr. je obvestila Društvo narodov, da ne odobrava registracije pogodbo, ki se je bila sklenila med Irsko in Anglijo 6. decembra 1. 1921, na podlagi katere je Irska postala svobodna republika. To se pravi, da zastopa sedanja angleška vlada stališče, da odnosi med do-minijoni velikobritanske države Društva narodov nič ne brigajo. To stališče pa ni pravilno, kajti Irska je bila kot neodvisna država sprejeta za članico Društva narodov pod pogojem, da da svojo pogodbo z Anglijo pri Društvu narodov registrirati. Kajti le na tej podlagi se je mogla izkazati kpt svobodna država. Razume se, da je nota konservativne vlade Društvu narodov napravila na Irce zelo neugoden vtis, ker se iz nje razvidi težnja g. Austena Chamberlaina, da dominijone na britansko državno skupnost bolj priveze, nego je to Irski ljubo.
Konservativna vlada se tudi čezdalje-bolj izkazuje kot zaščitnica izvestnih ve.e-industrijskih koncernov. V nižji zbornici je premier Bald\vin napovedal, da bo vlada izdelala zakon o varstvu angleške industrije. Ta zakon izgleda čisto tako kakor visokocarinski protekcionizem, ki ga tako liberalci kakor delavska stranka ljuto pobijajo. V tem smislu sta nastopila proti vladi Snowden od Labour Party in Lloyd Oeorge v imenu liberalcev. Opozicija ima faktično večino volivcev v deželi za seboj, v zbornici pa je zelo slaba. Zato hočejo konservativci svoj načrt na vsak način iz-
Razbojnik Matevž.
Bilo je na božično, sveto noč... Tam daleč iz vasi v divjem gozdu, na Razdrtem, tam je bil razbojniški tabor. Povsod naokoli je pošepetaval zdaj pa zdaj lahen vetrič z nočjo — kraljico gozda. Včasih je zašumelo od dreves sem na veji je po-drsnila kepica snega... Vse naokrog ta-jinstveni sveti mir... Le od tam, iz zamolkle daljave je včasih zabrnelo, kakor pesem pijanca, ali je zastokalo zategnjeno, kot bolan vrisk zapuščenega fanta ...
Na Razdrtem je gorel velik ogenj, ob njem so se greli veliki, črni lonci. Okrog so bile nakopičene gromade suhega dračja, poleg je stala skromna lesena koliba. Iz nje so vreščali pijani glasovi, pomešani z zateglim zvokom harmonike.
V črni kajbi je sedela družba tolovajev okrog črvive mize. Medla leščerba je osvetljevala divje obraze. Na koncu mize je sedel harambaša in pel ostudno pesem. Okoli njega se je sukalo napol staro žen-šče in mu nalivalo vina. Na dolnjem koncu je godec raztegoval svoj meh. V najbolj temen kot se je spravil Matevž. Vsa družba je divje razposajeno vreščala in se opajala z. rujno kapljico. Le razbojnik Matevž je brez besed in tugo v srcu gledal to neokusno vesel,jačenje. Včasih je pogledal skozi okno v temno, božično noč, kakor bi nečesa pričakoval...
Nekoliko pred polnočjo je zaukazal harambaša roparjem na delo.
»Ti Šmolca greš v farovž. Luka Jer-nač in Peter gresta v graščino. Midva z Matevžem pa bova potipala blagajno v drugi vasi. Ajdimo! Nocoj smo brez skrbi, ljudje so v cerkvi!«
fn šli so! Smole Je pritajeno zlezel v farovž, pospravil denar iz blagajne v svoj
tonih čisto prosto giblje, tako zasebno kakor javno. Vsled te dalekosežne avtonomije na šolskem polju je tudi pouk v posameznih kantonih jako različno urejen. V vseeno najdete v vseh večjih mestih poleg vsakovrstnih tipov tudi humanistične gimnazije ali paralelke. Vzemimo samo en primer! V Ženevi je kolegij, ki ima tro-razredno nižjo in štirirazredno višjo stopnjo. Višja se deli v 4 sekcije: klasično, realno, pedagoško in tehnično. Poučuje se pa latinščina na nižji stopnji v vseh 3 letih po 6 ur, na višji pa v klasični sekciji v 4. letu po 6 ur, v 5.-7. letu po 5 ur, v realni sekciji po 5 ur v vseh letnikih raien v 2. (tu po 4 ure), v pedagoški sekciji v 4. razredu po 1 uro, v ostalih pa po 2, — torej v vseh r?zen v tehnični. Vrhutoga se uči v klasični irekciji še grščina po 6 odroma po 5 ur. Gimnazije obstoje v Bernu, Curihu, Luganu itd.
Tako v treh kulturnih drv^nh. Tn če bi pogledali še dalje, bi vide'i, da je baš kulturnost držav v te-r.t zvezi s stališčem, ki ga zavzemajo do humanistične izobrazbe. Potemtakem se zastonj trudi:o tisti, ki bi nam radi dopovedali, kako zaostale da so naše šol«* — zaradi latinščine.
I!, književna tombola figg;
Žrebanje prvih dveh številk nepreklicno dne 21 januarja 1925.	Tablice po 3 Din.
vesti, toda javno mnenje, zlasti srednjega meščanstva in nižjih slojev je odločno proti njim. Stvar utegne rediti s časom za konservativno vlado velike težave in verjetno je, da se ne uresniči napovedovanje, da bo konservativna vlada sipričo svoje velike večine v parlamentu ostala bogvekoliko let na vladi.
Konservativci debro vedo, koliko in kako močne nasprotnike imajo: doma v delavski stranki, zunaj pa v Rusiji in v angleških kolonijah. Zato skušajo prisrčne vezi s Francijo, ki so se bile pod Lloyd Georgom in Mac Donaldom zelo ohladile, obnoviti in še utrditi, To predpostavlja iz-vestno preorientacijo sedanje francoske politike.
Politika Austen Chamberlaina vzbuja med nacionalistično opozicijo v Franciji nade na vzpostavitev bivšega režima, tembolj ker je Herriot že delj časa bolan in ne more voditi razprav v zbornici. Toda levica ne bo dala tako lahko vajeti iz rok in če bi se Herriotovo zdravstveno stanje ne popravilo, ima levica pripravljeno celo vrsto kandidatov za ministrsko predsedstvo: Brianda, Loucherja, Painlev6ja in druge. Da bi umerjeni Briand zasukal politiko Francije bolj v angleško smer, je gotovo, toda zelo neverjetno je, da bi se dal od angleških konservativcev popolnoma voditi. Chamberlain je spustil v svet krilatico o proti bol jševiškem bloku, francoska levica pa zasleduje to politiko, da sicer energično pobija agitacijo III. intornacio-nale doma in v kolonijah, ne mara se pa pridružiti kakšni akciji, ki bi bila naper-
jena proti Rusiji kot državi. Nasprotno: Francija ima le korist od tega, ako sc Anglija z Rusijo popolnoma spre, ker bi ji bilo na ta način olajšano prizadevanje, da zavlada nad pelrolejsko produkcijo na Kavkazu, katero ji sovjeti naravnost ponujajo. Gotovo je tudi, da Francija smatra Rusijo za svojo politično rezervo v bodočnosti, ako bi se kdaj antanta z Anglijo ob kakšni čeri razbila. Herriotova politika zadeva v tem oziru seveda na dve težavi: na notranje zapreke, ki jih stavlja levici opozicija, katero brezdvoma podpirajo angleški konservativci, in na trdovratnost sovjetov, ki pač radi akceptirajo francoske kapitale, nočejo pa slejkoprej ničesar slišati o povračilu carističnili dolgov, kar pomeni trajno oškodovanje zlasti malih in srednjih francoskih rentnikov, glavnih Herriotovih pristašev. To je tudi vzrok, da Ile.rriot v zadnjem času nekoliko popušča nacionalizem z ozirom na politiko napram Nemčiji.
Gospodarski položaj Nemčijo st naglo izboljšuje. Državne finance so se jako popravile. Dohodki »rajha« iz davkov in carin so se tako povišali, di jo nn krncu proračunskega leta aipril 1924 — april 1925 pričakovali prebitka 1 milijarde zlatih mark. Vrše so pogajanja za trgovinske dogovore c Francijo, Anglijo in Rusijo.
Politični položaj pa je manj ugoden. Ker je centrum odklonil sodelovanje, da so stvori desničarski blck, se je sprožila misel, naj bi se obnovil takozvani weimar-ski blok, fo je koalicija oni strank, ki so bilo l. 1919. dale. Nemčiji republikansko ustavo: socialnih demokratov, ccntra in demokratov. Ta levičarski blok bi razpolagal z 232 glasovi proti 216 reakcionarnim. Desnica bi mogla tako vlado strmoglaviti le s pomočjo komunistov. Uresničenje lega bloka zavisi najbolj od cenlra, ki je sicor odločno odklonil sodelovanje z nemškimi n&cionalci v vladi, pa bi utegnil z odro.r. na močrc konservativno strujo v svoji čredi imeli pomisleke tudi proti koaliciji c socialno demokracijo. Zaenkrat se notranjepolitično vprašanje v Nemčiji siploh no razčiščuje, in to namenoma.
Konservativna angleška vlada se nam-roČ jako trudi, kako bi Francijo čimbolj privezala nase. Zato popušča Francozom glede njihovih interesov ob Renu, da si zasigura njihovo pomeč, kar se tiče angleških interesov v kolonijah. Te so namreč močno ogrožene po propagandi za neodvisnost, katero podpirajo sovjeti. Rezultat te politike angleškega kabineta je, da se je izpraznitev kolniške cone odgodila. Nemci hočejo to. parirati s tem, da grozijo z osnut-jem desničarske vlade, ki bi inavgurirala prolizavezniški kurz in se bržčas naslonila na Rusijo.
O notranjih razmerah na ogromnem teritoriju zveze sovjetskih republik, kamor moramo v zadnjem času prištevati še Mongolijo, prihajajo vesti, ki druga drugo pobijajo. Dočim delegacija angleških trade-unionov (delavskih strokovnih društev, ki so odločno antikomunistična), ki je zadnji mesec obiska'a Rusijo, v svojem poročilu trdi, da jc politično in gospodarsko stanje
Rusije naravnost sijajno, se z druge strani sliši ravno nasprotno. Po nekaterih poročilih divja v SSSR naravnost meščanska vojna. Res je, da se je Trockij zopet temeljito spri z ostalim vodstvom sovjetov, zdi se pa, da ta spor ni stvarnega značaja, ampak da jo posledica neprestanega trenja mod voditelji ruske sovjetske republike, med katerimi Trockij predstavlja najbolj izrazito individualnost. Ali ta spor kaj globoko vpliva na razmerje širokih mas do sovjetske vlade, je zelo dvomljivo. Pač pa se opaža neko naraščajoče nasprotstvo do sovjetov od strani kmetskih mas, ki so se pod sovjetskim režimom politično močno zavedle in brez dvoma stremijo za uveljavljenjem svojega vpliva nad industrijskim delavstvom, ki je doslej imelo pri vodstvu sovjetske politike odločilno besedo. Nobenega dvoma tudi ni o tem, da tičijo za tem gibanjem gospodarski vzroki in da silijo na vrh premožnejši kmetski krogi, ki so interesirani na vzpostavitvi privatne trgovine, oziroma lastništva. Te krize tudi sovjeli ne laje, in da more voditi ščasom do zelo temeljitega preobrata, je več kot verjetno. Izključeno pa je, da bi se iz tega mogli Okoristiti pristaši carizma v Evropi, ki z ozirom na angleški protiboljševiški kurz upajo na možnost vzpostavitve carskega prestola v Rusiji. Rusija se ne bo nikoli več vrnila k carizmu kakor Turčija ne k sultanom. Pač pa utegne protiruska fronta, ki jo propagira angleška vlada, še bolj ojačiti ruski patriotizem in dovesti do konfliktov, ki bodo Angliji jako neljubi, posebno na daljnjem vzhodu.
Kitajska in Japonska.
Strmoglavljenje diktature generala Vu-pejfu v Pekingu in izgon mandžurske dinastije, ki je živela doslej v Pekingu v zavetju, je iinel veliko večje posledice, nego se je mislilo. Vlade se niso zopet polastili tekmujoči generali, ampak Sunjatsen, ki je odšel v Tokio, da pripravi antanto z Japonsko. Tej ideji je kumovala sovjetska vlada, ki ima v Pekingu svojega najboljšega diplomata, Karahana. Tako se pripravlja alijansa med Rusijo, Kitajem in Japonsko, ki predstavlja največjo nevarnost za zaipadno Evropo in Ameriko. Sunjatsen je to v svojem govoru v Tokiu javno p>ovedal. Dejal je, da se mora sedaj celokupna Azija postaviti v bran proti gnjili kapitalistični Evropi, ki vzhodne narode samo gospodarsko izkorišča. V Kolnische Volkszoitung« piše neki katoliški misijonar, da azijski narodi z vedno večjim pre-ziranjem gledajo na Evropce, ki mesto prave kulture razširjajo nemoralo. To je značilno za razpoloženje zbujajočega se vzhoda
Vse te domneve se potrjujejo po vesti, da nameravata Japonska in Rusija skleniti p>ogodbo, po kateri Japonska Rusiji vrne severni Sahalin, si pa zagotovi eksploatacijo ondotnih ogromnih naftinih ležišč, ki so potrebna japonski vojni mornarici. Če se ta zveza res podpiše, bomo v Aziji stali pred jako določnim položajem: na eni strani Rusija-Kitaj-Japonska, na drugi Anglija-Amerika. Kam se bo potem nagnila Nemčija, ki s komaj zatajenim veseljem gleda na dvig muslimanskih in mongolskih narodov, je jasno. In kako bodo odmevali vsi dogodki, ki se bodo v tej smeri razvijali, na Indce in na Egipt, ki se je zdaj pod trdo pestjo Britanije potuhnil — tudi lahko vnaprej vemo. Seveda bodo po tem prizadete tudi druge velesile, predvsem Francija in Italija.
Italija.
Tukaj poje Mussoliniju mrtvaški zvonec. Mož nima več podpore krone, ki se je končno obrnila po javnem mnenju. Kolikor je Evropa moralno slabela, vendar je krščanska moralna in demokratična vest še tako močna, da registra zločinov, po katerih se je fašistovski režim vzdrževal, ni mogla prenesti. Zdaj se šele jasno vidi, da fašizem ni bil ničesar drugega nego družba banditov, ki je prikrivala svoja zla dela z obeti, da bo Italijo povzdignila do noke nebotične veličine. Ker pa bi bila Italija pod Gioliltijem bržčas dosegla isti mednarodni prestiž, ne da bi ga bilo treba plačati s popolnim uničenjem narodno svobode, se je laška javna vest odvrnila od diktatorja. Kralj je Mussolinija prisilil, da vzjjostavi demokratični parlamentarizem po novem volivnem zakonu, na podlag! katerega se fašizem čisto gotovo ne povrne več v zbornico kot večina, ako se prej n» zgodi nekaj še hujšega. Mussolini se hoče vzdržati s tem, da kuje razne zveze, ki naj ga podpro, tako n. pr. z
Jugoslavijo,
ali boljše rečeno, s PPŽ režimom. Kaj sei | je Mussolini vse pogodil s Pašičem, je velika tajnost. Zdi se, da laški diktator nagovarja Jugoslavijo na zvezo z Romunijo in Bolgarijo pod protirusko firmo — kakšne cilje Italija s tom zasleduje, je konkretno še te/ko uganiti. Da si pa hoče na ta način zasigurati hegemonijo na Balkanu, je jasno. Zelo ratiovodni smo, kara sc

žep, postavil še smetilnik iz kota na pisalno mizo irt z divjo radostjo odšel v tiho noč. — V graščini so zagospodovali Peter, Luka in Jernač. Zvezali so hlapca varuha, in potem nabrali polno vrečo dragocenosti. Nazadnje so si še izposodili konja, da jim je nosil naropane stvari.
Harambaša in Matevž sta nemo stopala v sosednjo vas. Iz dalic so zvoni.i zvonovi, prosili, vabili, jokali... Matevžu se je trgalo srce... Kako lepo je bilo na sveti večer pri mamici. Vesela sta kramljala pri gorki peči, v kotu pred jaslicami so gorele ,sveče ... Toda ona že spi... O, pač, ima še eno bitje na svetu, toda to sovraži, ves gnev lije nanj. Osovraženo to bitje je njegova žena... Zapustil jo je kmalu po svatbi, šel od nje, daleč proč — med roparje. Ona ga je ljubila, dala mu je vse, bogastvo, posestvo, zemljo, a srce njegovo je bilo iz kamna ...
Roparja sta prišla v vas. Harambaša se je ustavil baš pred njeno hišo. Matevžu je zastala sapa. »Pa ne misli tu...«
A vodja je kruto ukazal: »Tu!«
Matevž je stisnil blede ustnice in ubogal. Zlezla sta po lestvi v hišo. Glej! Mlada žena je slonela ob mizi, v kotu je pomeži-kavala zaspana lučka. Leniča ob mizi je spala...
Harambaša je namignil Matevžu na omaro. Oni se ni ganil.
»Pojdi!« je zarentačil vodja. Žena pri mizi se je zbudila. Obnemele so ji ustnice strahu in ko je zagledala Matevža, se je sesodla. Ta je še vedno stal nepremično, obraz se mu je svetil v žarkih drobno lučke.
»Ne bom ...«, je naposled zaiecljal proti gosnodarju. »Ia če me umeriš, no bom, ne bom ...k
Vodju se je zasvetil v rokah nož.
»Ti, pes, izdajica! Bojiš se! Ženske se bojiš! Na, tu imaš. Še enkrat, na!« Harambaša je divjal, Matevž je hropel, pobit na tleh. Leniča je vila roke... Rana je bila globoka in rdeča, tudi obleka je bila rdeča, obraz rdeč, tla rdeča, vse rdeče, rdeče, rdeče...
»To--je moja---že--na
— Od — pus — ti---Lju---
bim---—---—«, besede so tiho
umrle, tiho in mirno je umrl on, razbojnik Matevž...
Leniča se je burno sklonila k njemu, budila, klicala, a njegova duša je splavala na boljši svet.
Harambaša je obžaloval to dejanje. Tedaj je ona vstala, vsesala se v njegove oči... Končno je spregovorila, besede so bile bič in grenak pelin duši tolovaja. »Tvoja duša je črna in razpadla velikih grehov, o ropar. Toda čuj, ta greh je*največji, ker si se omadeževal z njim o polnoči na sveto noč... Padel je mož, padlo moje upanje, moja sreča. A glej, razbojnik, tu jc roka! Odpuščam ti, pojdi in bodi človek !«
Podala mu je desnico in tedaj je kanila v temno dušo kapljica spoznanja. Stisnil je belo roko:
»Ne reci mi razbojnik, žena. Nocojšnjo božično noč se odpovem nečloveškim dolom. Grem k luči, k solncu in miru. Hvala ti, žena za besede svete.« Šel je s trdim : korakom v drugi svet...
Leniča je slonela dalje nad mrtvim, I jokala je in trgalo se je tudi njeno srce ...
Z;utraj so dohili ljudje v hiši dva mrtveca, — tajnost božične noči...
i	Vanjcv.
Razgled po sveiovni politiki
bo obrnila Jugoslavija, kadar Mussolini iz gine v tisti nič, iz katerega je prišel? Jn vsak razsoden človek se sprašuje, kakšno korist bo imela naša država od protirus-kega kurzu. Mari PPŽ rie vidi, da hodi le po kostanj v žerjavico za druge? In vse to zato, da bi mogel Pašič ostati še delj na krmilu...
Božične praznike porabimo tudi za izpopolnitev volivnih priprav. Zaupniki naj se te dni pogovore o agitaciji za prihodnje tedne. Pazite na to, da ne bo vasi, ne hiše, ne volivca, ki ga ne bi obiskal naš agitator.
Delajte kolikor mogoče točno po navodilih v okrožnicah. Nekateri menijo, da tajništvo SJ.1S preveč zahteva, da se mu mudi ■i izvršitvijo itd. Izkazalo pa se je še vedno, da je bilo vedrio napak, če ni kak krajevni odbor izvršil kakega navodila. Volitve so pač boj. V boju mora nekdo voditi, drugi pa izvrševali, ker je sicer vsak enoten nastop izključen. Torej urno in brez odlašanja delajmo za skupno stvar. Sijajen izid borbe nam bodi vedno pred očmi.
Že zdaj napravite popolen, celoten as;i-tacijski načrt. Zapišite ta načrt, da se kaka misel ne izgubi ali ne opusti. Ne odlašati! To moramo poudarjat; zlasti radi tega, ker imamo vlado PPŽ, ki grozi, da nam bo delala zadnje tedne pred volitvami nepričakovane težave. Zmogli jih bomo le, če bomo pripravljeni. Zato takoj določite sestanke iu shode, določile osebe, ki naj sodelujejo pri volivnih pripravah in skrbite, da bo vsak o svoji nalogi točno poučen. Če kedo ni za rabo, ga menjajte z drugim. V vojski ni pardona.
Pazite na nasprotno časopisje in pridno sporočajte uredništvom naših listov, da j bo moglo odgovarjati nasprotnikom.
Kodno poročajte o svojih pripravah, ! kakor tudi o gibanju nasprotnikov tajništvu i SLS.
Zbirajte za ljudski sklad. Le s skupnimi žrtvami bomo zmogli orjaški boj. Prosimo zlasti premožnejše pristaše, da se odzovejo tej prošnji. Dvakrat da, kdor kilro da. —
»Slovenec« in vsi drugi naši politični listi bodo imeli stalno rubriko o volitvah. Vselej jo točno preberite!
o m
LEKE IVA
R O K E I mestni trg 5 EWNATOVJ<-
»županske
Z velikim zanimanjem, kakršno zasluži tako važna organizacija kot je Županska zveza, se je izvršil 22. t. m. ob častni udeležbi občinskih zastopnikov od blizu in od daleč občni zbor naše zveze. — Načelnik Stanovnik je poudarjal v svojem otvoritvenem govoru, da živimo v časih, ko se krši občinska avtonomija, kojo ščititi je cilj Županske zveze, ki je s svojimi nasveti prihranila članom že mnogo tisočakov. Poziv-Ije župane, naj lakoj poročajo, če se zgodi ikomu kaka krivica.
Po odobritvi tajnikovega in blagajnike- [ vega poročila je bilo soglasno sklenjeno, da se bo pobirala odslej članarina letno 5 Din, ker to vsoto premore pač vsakdo. — Župani naj bi prevzeli nalogo, da pobero članarino in jo skupno po poštni položnici pošljejo »Hranilnici kmetskih občin«, obenem pa sporoče imena članov tajništvu Županske zveze. — Ravnotako se je sklenilo, da naj občine brez izjeme plačajo naročnino na »Občinsko upravo« po 100 Din, ker to vsoto premore tudi najrevnejša občina. Raču-niti je z možnostjo, da bo izostala vsaka državna podpora, tako da bi morala zveza vsled pomanjkanja sredstev prenehati z izdajanjem za občine prepolrebnega glasila.
Pri volitvah novega odbora je bil z vzklikom izvoljen načelnikom dosedanji načelnik Ivan Stanovnik, v odbor pa naslednji gg.: za bivšo Kranjsko: župan Ivan Novak, Valentin Rihar, Ivan Bastič, Franc Ur-šič, Josip Perme, dr. Ivan Stanovnik, Josip Oražcm, Janko Jeglič, Josip Pire, Vinko Resman, Fran Kristan, Lovro Kos, Anton Pogorelec in Ivan Štrukelj. Za bivšo Štajersko: Alojzij Mihelčič, Martin Steblovnik, Martin Topole, dr. Josip Leskovar, Luka Deržečnik, Ivan Černoga, Jakob Draksler, Franc Gologranc,, dr. Anton Ogrizek, Jožef Klekl. — Namestniki so: Josip Burgar, Ivan Finžgar, Franc Orehek, Josip Neinanič, Mi-ba Adamič, Ilinko Lebinger, Josip Erjavec,
Jožef Gale, Ivan Trkov, Franc Furlan. — Pregledniki računov: Albin Zajec, Jožef Mrak, Drago Novak.
Občni zboi; je zavzel tudi stališče proti šikaniranju županov in proti kršitvi avtonomije občin z odstavitvijo župana na Jezici. Store se potrebni koraki. Občni zbor se obrača dalje na vse gospodarske in denarne zavode, da bi z izdatnimi prispevki prišli na pomoč tej tako potrebni strokovni organizaciji. — Končno je bil na naslov oblasti storjen sklep, da naj se na vsak način odobrujejo občinski proračuni in občinske doldade tako, kakor jih je ugotovil in skle-nil občinski odbor — tudi tedaj, če hoče občina kriti svoje potrebščine izključno le z dokladami na pijače. Občinski odbor bo pač najložje sam presodil, kaj jc v korist občini in kuj ne.
4 Proti brezvorstvu boljševizma in vsakega na materialistični podlagi slone-čega socializma se morejo uspešno bojevati samo krščanske stranke s tem, da propagirajo krščanska načela v socialni borbi za tlačene stanove in politično svobodo zatiranih. Stranke PPŽ režima pn to idejno borbo zlorabljajo le v to, da s silo brezzakonja skušajo utrditi svoj korupcionistični veJekapitalistični režim s tem. da udarjajo pod pretvezo proti-boljševiške borbe vse opozicioralne stranke sploh. Za idejno borbo zoper brezver-stvo materialističnih socialističnih struj pa te stranke niso sposobne niti poklicane, ker same stojijo na materialistični brezbožni podlagi!
-f Kandidati SRS so: Nofilec liste: Albin Prepeluh. — Okrajni kandidati: za Črnomelj Horvat Peter, posestnik, Kot št. 24; namestnik Kramarič Anton, posestnik, Dragomlja vas št. 3; za Kamnik Živan Alojzij, kolarski mojster, Dragomelj št. 42; namestnik Zevnik Jožef, posestnik, Suha-dole št. 52; za Kočevje Košmerlj Jožef, posestnik, Retje št. 20; nameshiik Rudolf Janez. posestnik. Turjak 41; za Kranj Bohinc Jernej, mlinar, Trboje št. 67; namestnik Habian Tomaž, posestnik, Podbrezje št. 8; za Krško Hrvat Jože, posestnik, Sv. Križ št. 6; namestnik Vegelj Anton, posestnik, Krašks"as ^t- za Litijo Vidergar Ivan, posestnik, Loke št. 57; namestnik Anton Hauptmpnn, usnjar, Šmartno; za Logatec Jakob Sernel. mizar, Begunje št. 6; namestnik Jožef Zalar, posestnik Dolnje Otave št. 1; za Ljubijano-okolica Kozin Jožef, posestnik, Ig št. 62; namestnik Novak Viktor, kipar, Vnanje gorice št. 10: za No-vomesto Frank Jožef, trgovec, Črmošnjice; namestnik Lesjak Alojzij, delavec, Mrzla-luža št. 4; za Radovljico Bohinc Jernej, mlinar, Trboje št. 67; namestnik Habjan Tomaž, Podbrezje št. 8.
-f- »Vclikansk ugled PPŽ režima«, o katerem pišeia Žerjavova organa, posebno jasno odseva iz decembrske številke ugledne »Slavonic Review \ v kateri je eden najboljših poznavalcev Jugoslavije (brez dvoma znani Seton-Watson) napisal temeljit in tako objektiven pregled o političnem položaju v Jugoslaviji, kakor ga doslej nismo še nikjer brali. Veliki prijatelj jugoslovanskega naroda in države natančno popisuje, kako je prišlo do vlade g. Davidoviča in nravi: »Nastop tega bloka na vlado je bil dogodek neizmerne važnosti za Jugoslavijo in je bil povsod sprejet z velikim zadoščenjem, tako v Belgradu kakor v inozemstvu, kjer so z naraščajočo skrbjo opazovali padajoči ugled Jugoslavije in njeno nesposobnost, da se otrese vlade klik in razvija konstruktivno politiko.« Nato opisuje angleški politik mnogoobetajočo vlado bloka sporazuma, poštenosti in reda, zlasti pa njegovo borbo proti korupcionašem. Nastopivši preobrat G. novembra pripisuje Anglež b e l i r o k i«, tajni kainarilr, ki je grozila z udarom, in seveda Pašiču, ki se je vsega tega posluževal ter izvajal pritisk na krono. Seveda dolži deloma tudi Radiča, »ki ne zna brzdati svojega jezika« in je s svojimi nepremišljenimi besedami in koraki dal povod za preganjanje pod krinko protiboljše-viške akcije, dasi »more samo ignorant Ra-diču očitati, da je komuniste. O PP režimu pravi S. W., da »je ustvaril p>olit. položaj, ki ga vsi prijatelji Jugoslavije morajo smatrali za izredno težak.« Vlada PP je sestavljena h elementov, ki nimajo niti večine niti moralnega ugled a!: Ta vlada predstavlja po besedah angleškega publicista zadnji obupni poizkus, zajeziti bodoči razvoj. Končno izjavlja S. W., da je čisto gotovo, da je bodočnost Jugoslavije jako mračna, ako se ne zadovolji težnja ljudstva po pošteni in čisti vladi in po demokratičnem sporazumu. —
Ta angleški pozdrav naj si Ninčič vtakne za klobuk.
-f- Velik del slovensko Inteligence stoji danes pred odločitvijo, ki je zgodovinskega pomena in ki bo morda za celo generacijo določila njeno razmerje do slovenskega ljudstva. Ali bo s svojimi protikleri-kalnimi predsodki maskirala svojo pasivnost ter s tem podprla strahovlado iz slovenskega občestva izločene Žerjavščine, ali bo pa stopila vsaj v tem življenskem boju svojega naroda v isto fronto z ljudstvom! Danes gre slovenskemu narodu za biti i a nebiti, zato pozna le en program, eno zahtevo, en cilj in eno fronto, s katero bo tudi zmagi, gre le za to, al itud s celokupno svojo inteligenco v sredi ali brez nje. Inteligenca, voli, kakor veš in znaš, in po tem bo uravnalo slovensko ljudstvo tudi svoje razmerje do tebe.
-f- Protiboljševiško balkansko zvezo snuje baje Ninčič, ko je propadel s svojim »evropskim protiboljševiškim blokom«. Člani te zveze bi bili PPŽ, romunska ko-rumpirana veleposestniška oligarhija in fašistovska vlada g. Cankova, ki ima n8 vesti par tisoč umorov. Manjka šc nasilna madžarska aristokracija in oficirski Kaka-trotulusov režim na Grškem, pa bi bil cvet vse evropske reakcije in nasilja kompleten. Toda če ta dična družba reakcionarnih teroristov misli, da bo ljudstvo njihovo dejanje mirno preneslo, se hudo moti. Pri nas ji bo zavit vrat že 8. februarja.
-f Hinavci. Bliža ce dan, ko bo slovenski narod obračunal z velesrbskimi pod-repniki in našo žerjavščino že obliva kurja j polt. Naenkrat bi ss zopet radi pokazali j vnelo Slovence in to oni, ki so toliko let j sistematično pljuvali na vse, kar je sloven- 1 skega, oni, ki so po prevratu v Belgradu plačevali različnim pouličnim listom sramotilne notice proti Slovencem, ki so storili vse, da doma in izven Slovenije diskre-ditirajo slovensko ime. Da bi nasuli naivnim slovenskim dušam peska v oči, je objavile »Jutro« hinavski članok v obrambo slovenske univerze, ono »Jutro«, ki je že neštetokrat pokazalo, da hoče v beli slovenski Ljubljani le srbsko in to »jutrov-sko« univerzo ali pa nobene. Ko je že vsa slovenska javnost obsodila nesramno pisavo Kosiča, je ced^j pricapljalo tudi »Jutro-: ter se ga odreka, čeprav ta zanimivi balkanski eksemplar ni storil nič drugega, kot da je javno povedal, kar »jutrovska« gospoda na tihem že več let dela in misli. Javna tajnost je v Ljubljani, da je bilo na Žerjavovi proskribcijski listi tudi nekaj odličnih znanstvenikov ljubljanske univerze, ki so sicer svobodomiselci, a so ostali Slovenci in so nočejo prodati velesrbski Žerjavovi kliki. Vsi vemo, kako so vsi dosedanji demokratsko-radikalni proračuni naravnost davili vsak razvoj ljubljanske univerze, dočim so metali belgrajski milijone j in milijone. Pa saj ie Žerjav že opetovano I povedal, da si misli znanstveno delo ljubljanske univerze tako, da naj univerzitetni profesorji po dispozicijah živinozdravnika Bibnikarja letajo po shodih in mu pomagajo j ubijati »klerikalnega« zmaja. Ker se je pa v teh računih urezal, ni na njeni eksistenci le desinteresiran, temveč mu je naravnost trn v peti. Kako spoštuje žerjavščina univerzo in kakšna je kvalifikacija njegovih pristašev med akademiki, nam kričeče dokazuje dejstvo, da so bili ob priliki nemirov na mestu do zadnjega vsj in so pridno provocirali pretepe, ko je pa šlo za proslavo obstoja njene petletnice- so jo — bojkotirali. In li kulturni Herostrali hočejo veljati še za — naprednjake.
bro, če pa v korist slovenskemu narodu, naj presodijo bravci »Slovenskega naroda«. Na vsak način je »Slovenski nurod« kupljen z nemškim denarjem. Zdravo »nacionalnih blok!
A kje so Trbovlje? V demokratskih listih sedaj dan za dnevom paradira Zale ška cesta, s tajno nado, da se bo vendar kdo vlovil v to zanjko. Toda vsak delavec danes ve, da obžalovanja vrednih dogodkov na Zaloški cesti ni niti najmanj kriva naša stranka. A čisto drugače je s Trbovljami in demokratsko stranko! Njene roke so iniciativno in aktivno sodelovale pri pr^ojih in umorih v Trbovljah, njene roke so kf-vave in še danes niso oprane od nedolžne delavske krvi. In nedolžno zaprti komunisti po trboveljskih dogodkih! vzdihuje >Jutro«. Ali ste že videli večjo pokvarjenost?! "Jutro« vzdihuje za onimi, kojih nesreče so krivi njegovi najožji prijatelji! In nam očita, da se nismo potrudili za njih osvobojenje! Bivši minister Hrasnica je pisal za pospešitev procesa in preiskave, poslal svojega delegata, da osebno pospeši počasni aparat, a ni šlo naprej. Pač pa so slišali tisti, ki so se za stvar zavzemali, na : merodajnem« mestu očitke, »da se brati jo s komunisti, zavzemajo za nje, delajo po navodilih iz Moskve. Hvala za to »Jutro-vim« denunciantom! Ko so prišli demo-i krati na vlado, je postalo drugače, v tem; ima »Jutro« prav, vrnile so se na svobodo, »nedolžne žrtve«, osumljene sokrivde na strašnih trboveljskih dogodkih.
Boljševizem je trenutno krinka, s katero hoče masikirati iutrovska klika, ki se je dokopala do soudeležbe pri oblasti z ga-ženjem vseh običajev demokratizma, parlamentarizma in ustave, svojo reakcionarno strahovlado. Pred takim cinizmom zastaja človeku sapa, kajti boja proti ateističnemu boljševizmu nr.s hoče učiti framasonska klika, ki je prva paktirala s komunisti z zločinskimi namerami (spomnimo se le Protičevih obdolžitev o priliki umora Draš-koviča) in ki je še pri zadnjih občinskih volitvah v Sloveniji marširala skoro po vseh občinah v »enotni fronti« s komunisti, nad »klerikalnega zmaja«. Celo vrslo občin bi lahko našteli, kjer so imeli celo enotne kandidatne liste. In še po trboveljskih dogodkih se je ::Jutro dobrikalo boljševikom in jih vabilo na zvezo s »svobodomiselnim meščanstvom«, hujskajoč proti »klerika-lizmur. Taki ljudje naj o načelnem boju zoper komunizem kar molčijo. Drugiji načel sploh ne poznajo kakor blagor svojega trebuha.
»Gliha vkup štriha« pravi naša narodna prislovica. Tega smo se spominjali zadnje dni neštetokrat, ko se je brati I pred kratkim g. Ninčič z Mussolinijem in »Jutro« je za svojega idejnega bratca tako navdušeno, da prinaša v svoji številki celo njegovo sliko!
Materialističnim socialistom vseh barv in nians je tudi po državnem udaru, ki ga je napravila združena SHS reakcija, glavna tarča vseh napadov naša stranka. Zlasti pridno se udejstvuje'o ria tem polju Koru-novi ožji somišljeniki, o katerih intimnih zvezah z žerjavščino čivkajo vrabci že po vseh strehah. Ali hoče!o morda ti dični proletarski »prvoboritelji« pospešiti likvidacijo Žerjavovih nagrad za »samostojen« nastop pri volitvah in si priboriti še kak nameček? Saj so itak žo dostj dobili, eni pri delavski zbornici, nekaj Ljudska tiskarna, drugi drugod ...
nudi veliko izbiro modnih (angleški ccfir), beliti, športnih in spalnih moških srajc; molinos, platnenih, gradi in barhent spodnjih hlač, kakor tudi vse damsko pi-rilo, priprosto in fino, lastnega izdelka, vsled česar so tudi cene jako nizke,
tvrdka F. in I. GORIČAR, »Pri Ivanki«, LJUBLJANA, Sv. Petro cesta 29,
jer- OGLEJTE SI IZLOŽBO!	<5»L
Kupni na za »Slovenski narod«. Kakor znano, bi morali položiti le dni mladini vso kupnino za »Narodno tiskarno«. Še bolj pa je znano, da mladini tega denarja nimajo, ker rabijo ves denar za sebe. Vprašanje nastane, kdo je položil denar, ker drugače bi bil ^Slovenski narod« menj mladinsko navdušen nego je. Govori se, da je moral, kakor smo že včeraj poročali, nek spodnje-štajerski industrijalec, poleg tega Nemec, globoko poseči v žep, da je obvaroval glasilo nacionalnega bloka pred smrtjo. Podjetje ministra za šumo in rude učinkuje do-
Dopisi.
Slovenska slavnost v Franciji. Iz Lens-Lievina smo prejeli: Tukajšnje kat. slov. del. društvo sv. Barbare je priredilo na praznik sv. Barbare, ki jo slavimo kot zavetnico in priprošnjico, prav lepo slavnost. Dopoldan smo imeli sv. mašo za slovenske rudarje, pri kateri je pel tukajšnji slovenski pevski zbor. Popoldan je pa gledališki odsek društva priredil slovenski gledališki večer. Prvi so nastopili slovenski dečki in deklice s prav lepimi dcklamacijami. Potem sc jc igrala igra ^.Rcpoštev* za samo moške vloge. Ne bomo omenili posameznih vlog, kajti tu so vsi igralci prav izvrstno storili svojo dolžnost v veliko zadovoljstvo vseh navzočih. Med drugim jc bilo tudi slovensko petje. Potem pa slovenski kupleti, kakor župan, smolar i. dr., kar je povzročilo mnogo vesele zabave in smeha. — Pa tudi naše ženske in slovenske mladenke so se potrudile s prireditvijo vesele igre, da nam olepšajo to slovensko slavnost naših rudarjev v tujini, in so prav izvršno igrale. Udeležba je bila mnogoštevilna. Bilo nas je polna dvorana samih Slovencev. Slavnost je prav izvrstno potekla, kar priča želja mnogih, da bi se še večkrat priredile slovenske predstave.
Cene dopolnjenih steklenic
Štev. 0
Din 5 — 10'-
17'
36'
-jeve
zabele
naj se pati na to, da se zabela iz Margijeve velike originalne steklenice dopolni, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo fWawq feaa zabela in ničesar drugega.

Vteta igralcem in igralkam kakor voditeljem
pa Izrekamo prisrčno zalivalo m njihov trud, da ao priredili Slovencem v tujini tako lep dan, kateri bo marsikomu ie dolgo ostal v lepem spominu. Sprejmite prisrčne božične pozdrave, Slovenci in Slovenko v domovini in inozemstvu od vaših bratov in sester iz daljne Francije. — Odbor kat slov. del. društva sv. Barbar« v I.ens-Ličvinu, Francija, Pas de Calais.
Cerklje na Gorenjskem. Med zelo napredna krajo so smemo .šteli od 19. oktobra 1924, ko ja v vaseh Cerklje, Pšenična Polica ln iVosca iz domače centrale zasvetila električna luč. V Reki nad Sangradom st"ji centrala za 125 konjskih sil, ki se pa dajo lahko pomnožiti do 7'K) IIP. Z dnaerv otvoritve je bilo oddanih okoli 270 žarnic. Znamenita je naša napeljava, ker trna prva lesene cevi. Pri nas s>o videli inžonerji to napeljavo, in »o po našem vzorcu naredili eua*,e cevi v Zireh. Pri otvoritvi je nal župnik ob asistenci g. kaplana Janeza Buruika blagoslovil centralo, ravnatelj kranjske gimnazije Kočnik je slavil v navdušenem govoru domačina Ivana Čirnžurja, Bukovfevegu iz Dvorij, ki je v Ameriki varče-val, da jo mogel svoji domovini napeljati lepo razsvotljavo. Veliko je pretrpel Ivan Cimžar, predno je luč zagorela. Ncpodučeni ljudje so se norčevali in brili neslane šale. Nekateri so že celo v časopisih smešili prizadevanja Čim-žarjevo, namesto da bi ljudi podučevaLi in ji in kazali korist električne luči. Pa je Cimžar \bC premagat Danes ima zadoščenje. I.judje so z razsvetljavo zadovoljni, in vedno novi tiaro niki se oglašajo. Napeljal je električno luč sedaj že tudi župan, kaplauija, iu v kratkeui jo dobi tudi župnišče.
Iz Kranjske £ore. Imamo najkrasncjSo zimo, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje. Že okrog dva meseca ni oblaka na nebu. Solnca imamo seveda malo, ker je vsled visokih gora malo obzorja, a sveti nam tem jasneje, med tem ko vas nižavce mori in tlači težka megla, katera se začenja že od Jesenic navzdol. Toplomer kaže v jutranjh urnh __ 4« do — 5" C, čez poldan pa -f 6° do -f 8° Celzija. Ljubljanski smučarji hodijo ob nedeljah iskat tu sem sneg, a se razočarani vračajo. V Pišcnski dolini in proti Vršiču ga ie okrog 20 cm, a tamkaj teren za smuči ni ugoden. Solnčua stran jc pa popolnoma kopna, tako da cvete teloh in pomladni vres. Če bo sneg ugoden, sc bosta vršila pri nas v tekoči zimi dva vojaška smučarska kurza, katera bosta trajala vsak en mesec. V teh kurzili bo zastopana vsa jugoslovanska armada. To bo vsaj nekaj življenja v sicer po zimi tako zapuščeni Kranjski gori.
Zagorje ob Savi. Z ozirom na hvalisanjo nekega Jutrovega dopisiuia o izbornem delovanju električne zadruge in o številni udeležbi njenega izrednega občnega zlx>ra ugotavljamo sledeče: Občnega zbora nli bolje družabnega večera se je udeležilo 5 ljudi. Čedna šieviika! 5 jo veljala za predvojne obresti (članov je okrog 100). Verjetno bo, da je bil Ju-trov jk>ročevalac eden tistih gospodov, ki imajo pri zadrugi opraviti s številkami. Ti včasib s številkami čudno operirajo v nezadovoljnost zadružnikov. Le tako si lahko razlagamo vso stvar. V koliko so ljudje v resnici navdušeni za vodstvo zadruge, bomo videli na prihodnjem občnem z!>oru. Žalostno za zadrugo, če si hoče na ta način delati raz;>oložorije med člani. Ljudje so se že naveličali raznih žandarskih Sarž ter njihovih metod, kot tudi medvojnih aprovizacijskih mesarjev, ki po mnenju dopisnika tako izborno delujejo v blagobit Zagor-janov. Hvaliti zadružnega monterja Ln govoriti o njegovi delavnosti, to je preveč! Nepobitno je, da tnalo dela in veliko govori. Morda so zadovoljni z njim gg. krčruarji, ker jih zelo rad in pridno obiskuje. To je sicer njegova stvar, če je tudi po zimi žejen; vendar inož takrat pozablja, da je v službi. Naše čislano načelstvo pa gre in naredi s tem človekom pogodbo za celih pet let. Častitamo! Gospodu dopisniku priporočamo, da zopet brž kaj napiše o našem vrlem načelslvu! Želeli bi pač, da bi imel toliko časti, da bi svojo čvekarijo vsaj podpisal.
Iz Sodrnžice. Zadnjo nedeljo je obiskal tukajšnje krošnjarje in obodarje naš bivši poslanec g. Skulj. Zbralo se jih je lepo število, katerim se je pridružilo tudi več drugih njegovih čestilccv, tako da jc nazadnje iz obrtnega sestanka nastal skoraj volivni shod. S svojim daljšim poročilom jih je popolnoma zadovoljil glede krošnjarstva v Italijo in Nemško Av-rtrijo. Za Italijo jim je isto že zagotovljeno, kar je pričakovati tudi za Avstrijsko republiko. Zborovalci so ga večkrat prekinili z burnim odobravanjem ter mu zagotovili svoje neomejeno zaupanje tudi za bodočnost. Za vse j krošnjarske ugodnosti se ima, kar je z vlad- \ nimi citati dokazal, kočevski in logaški okraj . tali valili, edinole Jugoslovanskemu klubu ter 9 prvi vrsti našemu dosedanjemu narodnemu eastopniku g. Škulju. Po končanem govoru se mu je v imenu interesentov zahvalil g. župan Stupica.
Reteče pri škofji Loki. Dne 21. t. mes. je
g. dr. Ivo Pire predaval o zdravstvu. Zanimivo predavanje so pojasnjevale kino-slike. Poslušalcev je bilo prav veliko. Poslušali so s takim zanimanjem, da jim je čas prehitro minuL
Papeževo božično voščilo.
Rim, 23. dec. (Tzv.) Papež je danes sprejel kardinalski kolegij. Kardinal Va-nutelli je prebral papežu božično voščilo miru, v katerem izjavlja, da mir sveta ne more temeljiti v pisanih pogodbah marvpč v srcih ljudstva. Papež je odgovoril na pozdrav, za katerega se je zahvalil in izjavil, da je božično geslo »Mir ljudem na zemlji!« mir sporazuma temeljili mora na resnici, v čistih srcih, v bratskih osebnih in socialnih vprašanjih ter bratstvu mod narodi. Sveto leto, ki se jutri prične, nsj bi pospešilo zmago kraljestva in ž njim mira božjega na zemlji. Narodi svota, ki b^do na sveto leto prihajali skupno v sr,,,e krščanstva naj bi tu našli mir, sporanun in bratstvo.
Hrvatska puifta stranka.
Zagreb, 24. dec. (Izv.) Včeraj «c je vrnil z a<citačijskega potovanja pn Dalmaciji in Hercegovini predsednik Hrvatske pučke (ljudske) stranice Stjepan .B a -r i č. Udeležil se ja zborov zaunniVov v Silcmku, Splitu in Mostaru. V severni Dalmaciji je nerilec listo Stjepan Pa<ič, v južni Dalmaciji dr. An'e Pul ti4, za volivno okrrfje Mostar tra Dominik Ma"dič. G, B-'rič je izjavil, di se jc razpoloženje za IIPS v Dalmaciji in Hercegovini zelo zbeljšalo in bo dobila pri volitvah m^go več glasov kakor zadnjič. Določeni so ' tudi kandidalt za binj^lurko in trrvniško okrožje. Nosilec za okrožje Caijalu!:-» je dr. Janko ?imrak, za okr. Travnik pi i Ant^ VuL kmet. — Za Tuzlo in Sa>-a- i jevo še nivo določeni kandidati.
Zagrrb, 24. dcc. (Izv.) Zadnjo nedeljo se vršil v Jelenju zbor zaupnikov HPS za mydru£ke • reiko vjlvno okrožje. Nosilce liste !e dr. Janko Simrak.
Zagreb, 24. de". (Izv.} Okrpjni kandidati HPS za sremsko volivno okrožje so: za okraj Vukovar - Pok: Ilija Pelričevič, za Vinkovce - Županjo: Marjan Bosančj^, za Sid - Mitrovico: Josip Suk. za Stara Pazovo - Zeniun: Ivan KrmpcLa, za Irik: Martin Štilin^er.
Italija.
MUSSOLTNIJEVE NAMERE.
Rim, 23. dec. Včeraj se je sešel ministrski svet, da razpravlja o načrtu za volivno reformo. Razpravo se bodo nadaljevale. Ker se snidejo odseki in zbornica že 3. januarja, se sklepa, da mora ministrski svet rešiti volivno reformo najkasneje do 30. t. m., da bodo imeli poslanci priliko, da načrt do 3. januarja vsaj površno proti če. — Zanimivo je, da je ministrski svet včeraj sklenil, da predloži vlana zbornici že v januarskem zasedanju državni proračun za leto 192.)—192G. Na ta način si hoče zagotoviti vlada prosta roke za razpust zbornico in vo-lilve. Kakor hitro ima proračun, moro Mussolini odgoditi sedanjo zbornico in jo potem poljubno razpustiti ter razpisati volitve tako, da bi se sešla prihodnja zbornica šole 30. junija 1923. Poleg volivne reforme, tiskovnega zakona in Giuntove izročitve bo torej večina v prihodnjem zasedanju rešila tudi proračun za 1923.—1023.
OPOZICIJA SE NE UDELEŽI VOLITEV POD SEDANJO VLADO.
Rim, 23. dec. Opozicionalni listi »Mon-do«, >Giornale d'Italia«: in drugi izjavljajo, da se opozicija morebitnih novih volitev, ako bi jih vodila sedanja vlada, nikakor ne udeležila.
MINZ0NIJEV PH0CES.
Rim, 23. decembra. V preiskavi zaradi umora don Minzonija je državni pravdnik ! te dni zaslišal posl. Morea, ki je potrdil j svojo izpovedbe v Balbovem procesu ter je 1 izročil sodniku izvirnik Beltramijcve spomenice.
PREISKAVA P?k0TI SEN. DE BONU.
Rim, 23. dec. Danes se je prvič sešla preiskovalna komisija senatnega vrhovnega sodišča, da ot/ori zasliševanje prič v Donatijevi obtožbi proti sen. De Bonu.
FAŠIZEM ZA REŽIJI.
Rim, 23. dec. Včeraj je zboroval izvršilni odbor fašistovske stranke. O seji so i izdali poročilo, ki naglaša, da bo stranica ' do skrajnosti branila režim. Hipoteza, da ! bi vodila volitve kaka druga vlada, je ne-zmiselna in smešna. Fašistovska vlada ima v rokah vsa odločilna sredstva in jih bo obdržala. Kar tiče volivne reforme, je to stvar vlade. Vendar predložitev načrta šo ne znači takojšnjih volitev. Fašistovska stranka bo nemudoma uvedla najobsežnejše priprav za bodoče volitve.
UMOR MACED0NSKEGA VODITELJA.
Rim, 23. dec. (Izv.) V Milanu je dane® popoldne v nekem baru 24 letni Bolgar Di-
• je dan novih oblačil. Marsikdo bo kupoval modne potrebščine, toda dobro in ceno bo kupil le oni, ki bo šel k tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
mitrijev ustrelil macedonskega revolucionarja Isantova Aliasa i Halefa. Tri kroglje so šle v glavo, dve v srce. Po storjenem činu je poskušal usmrtiti samega sebe, kar prt se mu ni posrečilo. Pri zaslišanju je izjavil, da mu je naročil tajni macedonskl odbor, raj Isanteva ustreli, ker jc Isantev v zvezi z Poličem delal za federacijo in združenje vseh balkanskih jugoslovanskih narodov, Dimitrijev, ki se izjavlja za ho'gar-skega nacionalista, proglaša. Isanteva za bolgarskega izdajalca, ker je hotel, da bodi Macedonija samostojna.
ARETACIJE V ROMUNIJI.
Bukarešt, 23. dec. (Izv.) Policija je te dni po raznih mestih Romunije aretirala 400 komunistov, češ da so v zvezi s sovjeti in teroristično akcijo na Romunskem .
IZPRAZNITEV K0LNSKE CONE,
Pariz, 23. dec. (Izv.) Ministrstvo za zunanje zadeve je izdelalo načrt note glede i/pra^nitve kolnske cone. Nota bo v soboto predložena v cdobrenje veleposianiški konferenci, ter se bo na to izročila nemški vladi.
novice.
—	Romanski fib:!pg proM latinščini. Prejeli smo: V soboto ^ t. m- se je vršilo v Ljubljani posvetovanje staršev, prizadetih po srednješolski reformi. Shoda niso sklicali k'i8ični filologi. za latinščino ni govoril nikak profesor, anpalc resnični zastopniki staršev, ki so se v svojs"i javnem delovanju prepričali o veliki vrr loosti in potrebi humanistične izobrazbe. !>a se je na shodu pojavila tudi opozicija, je čisto razumljivo, mauj razumljivo pa je, da jo la opozic j.a sestavljena re iz sluršev, ampak dijakov in to celo tistih, ki so pri vsej stvari sila malo prizadeti in ki se zdi. da so prišli s svojo zavistjo gimnazijcem takorekoč pričat za potrebo humanistične šole. Še čudneje se ti zdi, da proti latinščini in humanistični gimnaziji nastopajo samo profesorji, dočim jo branijo odvetniki in vojaki. Naravnost osupneš pa, ko 7.?,glodaš med napadalci latinščine predavatelja romanske filologije na ljubljanskem vseučilišču, g. prof. šturma. To je popolnoma nerazumljivo in po pameti tudi popolnoma nemogoča, da bi na talcem mestu mogel kdo govoriti iz prepričanja. Blagrujem gospoda profesorja, ki mu bo delo silno olajšano, kajti svoja predavanja bo lahko začenjal z osnovnimi pojmi iz latinščine, ker sicer mu je vsaka pot v poznavanje in znanstveno proučavanje romanskih jezikov čisto nemogoča. Ali pa mogočo predava g. profesor historično slovnico lomanskih jezikov ne oziraje se na latinščino? •Ali mu je mogoče praksa na univerzi pokazala, da v romanistiki najlepše napredujejo tisti, ki še niso otrovanl z latinščino? Ali sa morda ne spom;nja g. profesor, da' je nekoč izrazil misel, da bi bil potreben za tiste ro-maniste, Id ne znajo latinščine, poseben latinski tečaj, kjer naj bi se jim na podlagi romanskih jezikov razlagala latinščina? Seveda je vse teže razložiti 6 latinskih sklonov iz eno sama romanske oblike, kakor pokazati kako so se iz psiholoških in glasoslovnih razlogov izgubljali skloni. Itegresija ja pri takem pouku smešna in na glavo postavljen pouk, kar se bo moralo kmalu zgoditi, če nam na glavo postavijo našo srednjo šolo. (In če bo med slovenskimi profesorji mnogo tak:h režimskih kimavcev, kakor so gg. Šlurm, Pavlic etc., ki komaj čakajo, kdaj bo Prifičevič kihnil, da soglasno zjder iče: >Bog pomagaj, gospod mi-nisterl Zdravo! Sluga sem, gospod minister!« — Op. ured.) Prav tako ja čisto nemogoče in nesmiselno poglabljati se v srednjeveško romansko kulturo in umetnost brez poznavanja latinska in klasične umetnosti. Če pravite, proč z latinščino, recite tudi proč z romanskimi jaziki, ki so itak le latinščina 20. stoletja. Če pravile, ven s klasiki, bodite dosledni in recite tudi, ven iz naših šol romanska kultura, romanska umetnost in literatura. S kakšnim brezglavim, ali govorimo odkriteje, podlim cinizmom odpravljajo latinščino ter Uvajajo dete, ld so mu umorili mater. Če to zagovarja kak pol lični zagrizene^, bodi; plačan hlapec jel Toda da se do tega spozabi vseučiliški profesor romanskih jezikov, to ja neodpustlji-vo- Mi želimo samo, da gospod profesor dobi med svoje poslušalce prav kmalu same nela-tince, da mu bo delo njegovih predavanj in rjegovega znanstvenega vzgrjanja olajšano, ko se bo odkrižal humanističnih nadutežev. Naj se g. profesor v Parizu, kamor se odpravlja z državno štipend jo, kakor slišimo, ogleda, kako veliko važnost polaga francoska šola na latinščino in na poznavanje latinske kulture; naj se prepriča, s kakim ponosom se priznava lalinskim narodom. Morda pa vendarle prodre počasi pamet na površja. — Ali pa naj morda tudi državne štipendije pomagajo ubijati "naše šolstvo? Ali se morda tudi g. prof. Šlurm ravna po načelu: >Iz čegar jasli zob-ljem, njemu pesem poj:m?« Njegov zagovor Pribjčevičevih reform, ki nimajo druzega namena, kakor demontirati naše šolstvo, uas močno potrjuje v tej sumnjl.
—	Tudi hrvatski starši proti šolski reformi S. Pribičeviča. Kakor poročajo Hrvatski listi, so tudi starši iz Hrvatske in Slavonije poslali kralju spomenico, v kateri prosijo, da bi se nova Pribičevičcva naredba gledo >re-forme« realnih gimnazij ua Hrvatskem ne izvedla. .
—	Sv. Barbara la vcstlalskl SIovencL
Slovenski rudar na Vcstfalskem, ki se mora vsak dan trudili in delati v veliki nevarnosti in si zasluiil.i svoj vsakdanji kruh, časti kot j svojo zav-tnico sv Barbaro. Ko začne delati, sc priporom cjanenn-' varstvu, in posebno, ko se othaja 4. d'-r^*)>bra praznik sv. Barbare, se darujejo povsod, kjer stanujejo Slovenci, svete maše sv Barbari v čast. Vsako društvo sv. Barbare obhaja to slovesnost. Letos se je I vršila 14. decembra v Gladbecku izredna pro-i slava tega praznika. Zastopniki vseh društev so prišli v CIadbcck. Sveta maša s slovenskim peljem je bila ob 11. uri v kapeli bolnišnice; pridigal je g. vikar Tensundern. Po službi božji jc bilo v najlepšem hotelu »Rhcin-gold« skupno kosilo. Govorili so pri tej priliki Konciija, Lindič, Rostohar/ Zaje, Zapot-nik, Kočjan in drugi. Obenem pa smo obhajali narodni praznik in sc spominjali svoje mile domovine. Pismene pozdrave smo poslali obema slovenskima škofoma, gosp. duh. svetniku Kalanu in jugoslovanskemu konzulatu v Diis-seldorf. Trdni katoličani in zavedni Slovenci ostanemo tudi v tujini. Svojim ljubim rojakom v domovini želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto. — Zveza kat. slov. društev v Nemčiji.
—	Ljudski tednik« baje preneha izhajati z novim letom. S tem bo slovenska žur-nalistika očiščena enega sramotnega madeža.
—	Žlahtič. V dobi, ko so Francozi kljub velikim simpatijam, ki jih je morilec vžival med ženstvom, po vseh zakonitih določbah in predpisih spravili pod zemljo svojega glaso-vitega Landruja, ki je umoril in sežgal neznano število žensk; v dobi, ko se Nemci v rajhu pripravljajo na zadnji čin v podobno senzacionalnem procesu proti vampirju Haar-marinu in njegovemu zlemu duhu Gransu; v dobi. ko ima Rim svojega onečaščevalca in morilca dveletnih deklic — smo tudi Slovenci dobili svojega Žlahtiča v Mariboru, ki ima razen treh članov Miklove družine ua vesti menda še umor dveh svojih ljubic in več drugih oseb. Da se niso vsi ti slučaji zgostili tako tesno v isti dobi — kdove, kaj vse bi morali preslišali Slovenci zaradi Žlahtiča, kakor smo morali svoj čas zaradi nesrečnega Bratuše, ki je bil obdolžen, da je umoril in speltel lastnega sina in bil obsojen na smrt, a se je kasneje izkazalo, da je bil popolnoma nedolžen in se mu je sin le potepe! po svetu. Tako smo pa sedaj takorekoč v »dobri« internacionalni družbi in si moremo s Francozi, Nemci in Italijani la sožalno seči v roke. Ako primerjamo vse te Landruje, Ilaarmanne in podobne iz-rodke človeškega plemena s slavonskim ha-rambašo Čarugo, ki istotako prav te dni pričanja — pom loščenja ali pa izvršitve smrt-' ne obsodbe, moramo reči, da je njegov pojav kar razveseljiv, vitežkil Hrvatski listi pravkar poročajo, da se dva njegova tovariša — Mihajlovič in Seltholcr, ld sta istotako obsojena ua smrt, bolj zanimata za Čarugovo usodo nego za svojo lastno. Tudi vsi drugi kaznjenci os;eških sodnih zaporov se živo zanimajo za Čarugo iu žele, da bi bil pomilo-ščen. S tem seveda nočemo opravičevati Ča-ruge in njegovih del, a primera se vsiljuje tembolj, ker je aktualna- V svobodni naravi zrasel človek tudi kot zločinec še ostane Človek, dočim velika mesta proizvajajo človeške spake.
—	Odpuščanje delavcev v Bosni. Šuhiska
industrija >Ugar« v Bosni jo brez odpovedi odpustila 2000 delavcev, češ da delo slabo napreduje. Istotako je železarna v Zenici odpustila ve?je število delavcev. Napovedujejo se. odpusti še v drugih podjetjih.
—	Društvo v zaščito upnikov iz Slovenije se namerava ustanoviti. To se jc sklenilo na dobro obiskanem sestanku trgovskih in obrtniških interesentov dne 17, t. m. v zbornici (jremija trgovcev. Izvolil se jc tudi odbor, ld naj sestavi načrt pravil za takšno društvo. — Pripravljalnemu odboru načelujeta vcletržca gg. Fran Zcbal kot predsednik in Fran Stupica kot podpredsednik. Tozadevne informacije daje tajništvo Grcmija trgovcev v Ij"b- , ljchi, palača Kreditne banke. Telclon št. 927.
PIT &MKUIajp dišave v zavojčkih so ar&ajjboafšeS -TPS

Blagoslovljene praznike!
Uredništvo in upravništvo.
—	»Finančni minister« dr. Ninčič. V Novo Palanko se je te dni pripeljal lepo in elegantno oblečen gospod, ki se je postajenačel-niku predstavil kot »finančni minister« dr. Ninčič. Postajenačelniku, ki bržkone ne bere nobeni!) časopisov, je imponiral elegantno oblečen gospod tako zelo, da ni niti najmanje dvomil, da ima pred seboj pravega »ministra finansija« dr. Ninčiča. Ko se je gosped minister odpeljal dalje, je postajenačelnik še telefoniral svojemu tovarišu na sosednjo postajo, kakšen visok obisk ga čaka; sosednji postajenačelnik je pripravil za gospoda ministra naravnost sijajen sprejem. Pričakovali so ga na peronu pri prihodu vlaka vsi uradniki v paradi, neka dama pa je poklonila gospodu ministru krasen šopek. Gospoda ministra so z vsemi častmi spremljali v hotel, kjer je bila zanj že pripravljena fina večerja in udobno prenočišče. Med tem pa se je vendarle neki uradnik spomnil, da dr. Ninčič ni »minister finansija«, ampak minister vnanjih zadev. To je razumel končno tudi postajenačelnik, ki je nato obvestil policijo o prihodu »gospoda ministra«. Policija je kmalu ugotovila, da »gospod minister« ni niti »ministar finansija« dr. Ninčič, ampak brezposelni pohajač Rezso Ma-rik iz Sombora. Namesto v lepem hotelu, jo moral prenočevati »gospod minister« na trdih deskah v policijskem zaporu.
—	Mlad tat. V sredo so v Kranju v trgovini Likozar zalotili vajenca D., ki je že nad leto dni odnašal iz trgovino speeerijsko blago. Imel je stalne »odjemalce« in predvsem dobrega prijatelja B. D. je živel razkošno in vedno razpolagal z denarjem. Delal je neopaženo svoje špekulacije, vsi so namreč mislili, da dobiva denar od doma. Je imovito družine iz Poljanske doline. Orožniki so ga takoj odvedli v zapor in tam je tekom včerajšnjega zaslišanja priznal za 30.000 kron ukradenega blaira in 2000 Din gotovine. Vajenec je star šele 18 let. Rad je zahajal v kiuo in v slabo družbo.
—	Novi tečaji za strojepisje, stenografjo, knjigovodstvo ter srbohrvaščino (posamezni pouk) začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja 1925. Vpisovanja, pojnsnila in prospekte v specijalni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Ant. Rud. Legat & Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!
—	Najboljši univerzalni računski stroj za seštevanje, odštevanje, množenje in deljsnje je »Triumphator«, Samoprodaja in razkazovanje radovoljno po tvrd. Ant. Rud. Legat & Co, Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, specijalna delavnica za popravila pisarniških strojev, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!	8082
—	Ledvične, želodčne in črevesne bolečine prenehajo po vživanju Radenske vode!
Iz Primorske.
p 25 letnica »Pučkega Prijatelja«. Glasilo hrvatskega ljudstva v Istri: »Pučki prijatelj« obhaja ta teden svojo 25 letnico. List je ustanovil veliki škof dr. Anton Mahnič. Kasneje ga je prevzelo novoustanovljeno »Tiskovno društvo« v Pazinu, ki je ustanovilo svojo tiskarno. L. 1920. so fašisti navalili na tiskarno in jo s stroji vred popolnoma uničili in zažgali. »Pučki Prijatelj« je nato kot begunec izhajal nekaj časa v Trstu, odkoder se je preselil v Gorico — ob stran svoje zveste pose-strime in soboriteljice »Goriške Straže«. Vsled določb novih tiskovnih predpisov pa se je moral zopet vrniti v Trst, kjer sedaj izhaja. List je resno in krepko urejevan in istrskemu ljudstvu v sedanjih težkih dneh pravi dobri in zanesljivi prijatelj. Bog blagoslovi delo tudi v bodoče in daj dočakati vsem skupaj lepših dni!
p Nevarno je obolel g. Ivan Drašček, ku-rat v Štjaku.
p Prosvota. Pred kratkim je slovensko gledališče v Gorici praznovalo s\ojo 25. predstavo s Cankarjevim »Pohujšanjem v dolini Šentflorjanski«. Ze preje je bila vrla »Mladi-
ka« priredila svoj izvrstno uspeli koncert, sedaj je pa za nedeljo 28. t. m. napovedan koncert prvaka pevskih društev v Jul. Krajini: zbora učiteljske zveze. Poleg tega pa se seveda tudi prosvetna društva po deželi pod vodstvom »Prosvetne zveze« pridno gibljejo.
p Zopet prepovedana slovenska gledališka predstava. V Sv. Križu pri Trstu je tržaška kvestura prepovedala gledališko predstavo, ker se istočasno vrši ples italijanskih učiteljev.
p Interministcrialna komisija za Istro je proučila vse dosedaj ji predložene spomenice in dovršila pripravljalna dela- Dne 3. januarja se snide na plenarno zasedanje.
p Potres v Modeni. Dne 22. t. m. ob 7.52 zjutraj so čutili v Modeni precej močan potresni sunek, ki je trajal 5 sekund. Škode ni napravil.
Iz štajerske.
en!
>BUDDHA<
Hm

' l i ■mk
TRADE MARK
Vsakomur, ki ljubi svoje zdravje,
se priporočajo
~ ~ mešasilce
ca
t*
najfinejših indijskih in kitajskih čajev s znaralto
biiooiia
Priporoča sc za zjutraj in popoldne indijske, za zvečer pa kitajske meSanice,
Dobiti Jih Je v vsaki trgovini.
i n i TiniTiUjnua1 vui«
s Posvetitev zvonov za mariborsko stolno cerkev. V nedeljo se je izvršila v Mariboru slovesna posvetitev zvonov za stolnico. Ob zvokih vojaške godbo in zvonenju starih zvonov so prepeljali nove zvonovo iz livarne na Slomškov trg. Med potom je zvonove sprejela duhovščina na čelu številnim vernikom. Učenka meščanske šolo jo pozdravila došle zvonove. Na Slomškovem trgu so zvonove obesili ua oder. Ob pol 10. uri je došel s številno asistenco mil. g. škof dr. Andrej Karlin, ki je zvonovo posvetil. Prvi je posvečen v čast presv. Trojici, drugi na imo patrona škofije sv. apostola Andreja, zadnji pa presv. Srcu Jezusovemu. Posvetitvi so prisostvovali razun botrov in duhovščine zastopniki drž. oblasti, med njimi veliki župan g dr. Pirkmajer, okrajni glavar dr. Ipavic, komandant mesta, polkovnik Nikolie in drugi. Po posvetitvi jo prevzv. škof v stolni cerkvi v slavnostni pridigi razložil zgodovino in pomen stolnih zvonov. Po pridigi je opravil slovesno pontifikalno sv. mašo mil. g. stolni dekan dr. J. Tomažič. Vsa cerkvena opravila jo zaključil zopet premil. g. škof s slovesno zahvalnico. Točno ob 13. uri so se začeli zvonovi pomikati v stolp. Dviganje je izvršila mestna požarna bramba z dvema avtomobiloma. Med dviganjem je na stolpu zopet svirala vojaška godba. Več tisoč bro-ječa množica je napeto gledala dviganje in vztrajala do 15. ure, ko je zginil velikan v stolni stolp.
š Vlak ga je povozil. V ponedeljek so našli v Čretu blizu Celja mrtvo moško truplo z odtrgano glavo. Povozil ga je najbrže nočni brzo-vlak. Kdo da je ponesrečenec, ni bilo še mogoče dognali. Tudi se ne ve, ali se je zgodila nesreča ali pa se jo namenoma vrgel pod vlak.
š Divji zajec v Mariboru, Včeraj z.lu-traj so mariborski policaji ujeli v Gosposki ulici divjega zajca. To je vsekakor redek pojav, da se divja žival zaloti v prometno sredino mesta.
^ai osajtG
Vsem onim, ki na zmoreja naročnine na vsakdanjo izdajo »Slovenca«, priporočamo sobtno izdajo, ki bo imela redno prilogo
»Ilustriranega S!ov©nca«.
Celoletna naročnina s prilogo vred bo veljala za leto 1925 jsr- samo 60 Din za vsa kraje Jugoslavije, za pol Ista pa JKf" 33 Din.	— Naročila sprejema
UPRAVA »SLOVENCA«.
lj P.ožifni sejm. Mesec december je mesec otrok. Najprej jih razveseli Miklavž z bogatimi darovi. Eno ali drugo otroško lice se na Miklavževo jutro sicer nekoliko zategne, ko vidi šibo, pa se kmalu zjasni in potolaži, ko vidi na šibi par zlatih orehov in sočnih jabolk. Za Miklavžem pa zopet Bcžič! Otroci ne vedo, koga bi bolj častili, ali Miklavža ali Božička! Oba pa kupujeta v Ljubljani svoje lepe stvari za pridne otroke na Kongresnem in na Vodnikovem trgu. Na Kongresni trg pripeljejo ljudje na vozove mladih smrek, božičnih drevesc. Vsak prodaj, lcc pripelje s
seboj tudi svojo delavnico, da sproti izdeluje križaste in okrogle podstavke. Podstavljena drevesca pa občuduje sladka mladina z željo, naj bi božiček zanjo kupil največje drevo, najrajši visoko kot cerkveni stolp, ker ua visoko drevo gre več bombonov in igrač kakor na eno samo majhno vejico. Na Vodnikovem trgu pa je jaslic kar za celo razstavo, jaslic z globoko v mah vdelanimi betlehemskimi hlevčki in s celimi čredami ovac in z mestom Belleheniom ali pa celo samim Jeruzalemom v ozadju. Poleg jaslic pa na kupe trobent, ropotulj, konjičkov in bobnov. Pa tudi trgovine si ogleduje Božiček, posebno one, kjer gledajo iz izložb kodraste punčke s premikajočimi se očmi ali pn tiste, kjer drdrajo kar celi vlaki po zaokroženih šinah ali pa čakajo cele kolone avtomobilov v izloženih garažah. Vse te lepe stvari si ogledujeta Miklavž in Božiček ves mesec in nosita pridnim otrokom skromne ali pa begale darove, kakor sta pač razpoložena in kakor pač presojata pridnost in zasluge otrok po svojih natančnih zapiskih.
lj Ata. »Strašna je ta zima, es ist sehreek-lich,« so rekli ata, ko so pozno dopoldne vstali, porinili škafček s popeljčki pod posteljo in stopicali k oknu, kjer so pogledali na termometer in potrkali na barometer. Potem so počasi zložili iz omare debelo jopo, topel kožuh — eeht Biber, bitte sehr, in debele rokavice. Ko so svojega rojstva kosti in meso zavili v debelo volno in se omolali s toplo kožuhovino, so počasi zlezli po stopnicah do vežnega praga. Najprej so na cesto previdno pomolili svoj nos, — eeht rot, bitle sehr, Stich ins Blaue —, privihali kožuhast ovratnik čez ušesa in potem so se spustili v daljni svet na Kongresni trg. Tam je bilo polno drevesc. Ata so se spomnili na svoja mlada leta, ko so tudi oni gledali božično drevesce vso v svečkah in bogato obloženo s piškoti, zlatimi orehi in igračami. Pa kmalu so jim mladostni spomini ušli drugam, in ala so bili zopet ata, stari ata. »Kar tukaj bi jih pobesil, na ta-le drevesca, vse skupaj, diese verdammlen Kle-rikaltzen! V štanijol bi jih zavil, da bi se lepo svetili, pa bi bingljali z vej!« — Tako so gledali ata v duhu pred seboj bingljajoče klerikalce, ko jih nekdo sune. Ata so se nejevoljni ozrli, a oči so se jim kar zaiskrile od veselja, ko so zagledali pred seboj kar tri rodoljuben vom Land, ganz eeht, bitte sehr. Z rodoljubi skuprj so jo ubrali po Kravji dolini na Martinovo ceslo, tja k gospodu, ki so zdaj za Topolavca. Ko so se gospodje lepo razvrstili tam zadaj, im Rodoljuben-zimmcr, so gospod, ki so zdaj za Topolavca, nekoliko pomežiknili: »Volitve bodo, ja, volilve. Kaj pa izvolijo?« Beseda »volitve« je na ata učinkovala čudovito. Kar oči so se jim zasvetile, pa so rekli: »Ja, volitve! Mi bomo volili, vsi bomo volili. Tudi zmagli bomo, wier verdcu siegen! Najprej pri Lvovu, potem na Dunaju in potem v Ljubljani! Der General von Mo-liorič, Exzellenz, bitte sehr, wird schon ma-chenk Ves navdušen od končne zm*ge pri Ljubljani so se ata obrnili k črnemu dekletu, ki je ponižno in udano v voljo božjo čakalo na naročilo: »Also, heute Siegeswein, tistega, der was is ganz spezial, oni naj pa kar sifon pijejo, diese verdammten Klerikaltzen!« — »Bravo, bravo,« so zaploskali atu die Rodoljuben vom Land, ganz eeht, bitte sehr, in so slavili zmago pri Lvovu, pri Dunaju in pri Ljubljani kar vse naenkrat tako dolgo, dokler ni prišel čas, ko so vsi skupaj odšli na praznovanje bodoče zmage pri Ljubljani še zum Maček, dem vvellberuhmten, tam za vodo, kjer so tako zmagovali, da še danes verjamejo na zmago.
lj Razglas mestnega magistrata proti vojaškim begunccin. V zmislu razpisa veli-
Bujni, svila di Iasye
i
iiiiiiiiiiHiiii.iuuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuia.iiiiuMitiuimiiiuiniii. minil
po rednem umivanju glave z
Elida" Shampooii0™!
kega župana ljubljanske oblasti z dne 12. dc-cembra 1921, št. 29.908, re razglaša, naj noben delodajalec no sprejme v delo ali službo osebe, ki se ne more izkazati z vojaškim dokumentom. Da so predvsem omogoči izsledo-vanje vojaških beguncev se prebivalstvo po razpisu ministrstva za notranjo zadeve, odo-lenjo za državno zaščito, z dne 26. novembra 1921, D. Z. br. 10.293, opozarja iu poživlja, da nobeno osebo, ki se no more izkazati' z vojaškim dokumentom, no sprejme v delo ali službo, temveč naj v zmislu veljavnih zgla-ševalnih predpisov vsako tako osebo naznani na deželi županstvu, v Ljubljani pa policijski direkciji, da ugotovi njeno identiteto. Neizpoljnjevanje take prijave povzroči delodajalcu neprilike in kazni. V Ljubljano pristojni dobijo potrebne vojaške dokumente t j. vojaško zglasnico — če je že nimajo — v mestnem vojaškem uradu (Mestni dom). — Mestni magistrat ljubljanski, dne 19. de-, cembra 1921. Magistralni ravnatelj dr. Zar-n i k 1. r.
lj Tvrdka I. Maček, Aleksandrova c. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih prazmkov po znatno znižanih cenah.
lj Svetlobna telesa »Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilko v vseli izdelavah po konkurenčnih cenah J. Gorcc, palača Ljnbljj. kreditno banke.	7528
Učiteljski vestnik.
Običajno božično zborovanje »Slomškove zveze bo dne 3. januarja 1925. Dnevni red in kraj naznanimo po božičnih praznikih. — Odbor.
Naznanila.
Vrhnika. Pri žrebanju srečk v prid Rokodelskega doma na Vrhniki, katero se je vršilo dne 21. decembra 1924 ob pol 4. uri popoldne v društveni dvorani, j3 zadela prvi. in glavni dobitek v vrednosti 700 Din srečka št. 2560. Drugi in tretji dobitek v vrednosti po 300 Din sta zadeli srečki št. 1887 in 2434. Na-daljne štiri dobitke po 200 Din so zadelo srečke št. GOS, 1717, 2G13, 2781.
Ježka pri Ljubljani. Na praznik sv. Štefana ob 3 popoldne ponovi »Pevski odsek* S. K. I. D. Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«. Pred igro je na sporedu 7 pevskih točk, po večini vse domače narodne pesmi. — Vstopnice v predprodaji v trgovini I. Smrke, pred predstavo v Društvenem doma.
Ljudski oder v Radovljici ponovi zgodovinsko dramo »Dekle z biseri« v nedeljo 28. t. m. dvakrat: ob pol IG. in ob 20. Zaradi velikega navala se priporoča preskrba vstopnic med tednom pri Kmetijski zadrugi.
Šmartno pri Litiji. Dramatični odsek kat. prosvetnega društva priredi 28. t. m. ob treh popoldne v Društvenem domu igro »Na bctle-hemskih poljanah« s petjem. Po igri bo predaval tajnik prosvetne zveze iz Ljubljane o Palestini. Predavanje bo zanimivo, ker bodo s predavanjem združene skioptične slike.
Teharje, Katoliško prosvetno društvo priredi na Štefanovo dne 26. t. m. ob treh popoldne v društveni dvorani Jalenovo dramo »Dom«.
Štore. Slovenska mladina v Štorah, podružnica prosvetnega društva v Tcharjih, uprizori v nedeljo, dne 23. decembra 1924, ob štirih popoldne v dvorani Narodnega doma v Celju zgodovinsko igro v petih dejanjih »Mlada Zora«. Čisti dobiček je namenjen revnim šolarjem v Štorah.
Silveslrova noč pevskega društva »Ljubljanski Zvon« dne 31. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni vzpored: Ženski, moški in mešani zbori ter orkestralne točke. Zabavni vzpored: Novi originalni ku-plcti in komični nastopi, bogat srečolov, o polnoči nagovor in krasna alegorija. V paviljonih izvrsten prigrizek, slaščice, pristna kapjica, kava in čaj. Vstopnina 10 Din. — Vse prijatelje društva, petja in neprisiljene zabave vabi na velik poset odbor »Ljubljanskega Zvona«.
Železničarji, ki so polagali izpit osemraz-redne šole, so pozivajo na sestanek dne 28. decombra ob pol 11. uri v salonu pri »Levu«, Gosposvetska ccsta. Sestanek je velevažen glede prevedbe! Pridite vsi in točno! — Sklicatelj.
Društvo sejmarjov za. Slovenijo priredi v soboto dno 3. januarja 1925 v restavraciji »Mrak«, Rimska ccsta, zabavni večer s sre-čolovom. Zabava bo popolnoma domača. — Vstopnina samo 5 1 lin. Začetek ob 20. uri. — Društvo sej mar je^-	8072.
I®
Pariška zrakoplovna razstava.
Vsako leto se vrši meseca decembra v Parizu v veliki palači na Elizojsklb poljih razstava zrakoplovstva. Namen te razstave je, pokazati občinstvu razvoj ln važnost tega najnovejšega prometnega sredstva.
Co stoji človek prod zrakoplovnimi stroji, ima nehote občutek skrivnostnega in pa vzvišenega. Petnajst let je šele, odkar letamo po zraku in vendar kako velikanski napredek! Ce primerjamo prve aoroplane z današnjimi, se kar čudimo, kako so si nekdaj ljudje upali na tako slabotnih škatljah se dvigniti v nebeške višavo. Co si pa v svoji nestrpnosti želimo še hitrejšega napredka, se moramo spomniti, da se je zračna plovba, kot kaže to letošnja razstava, praktično mnogo hitreje uveljavila kot parobrodua plovba in najmanj ravno tako naglo kakor železniški promet.
V razstavi se nahajajo aeroplani najrazličnejše vrsto: transportni avijoni, v katerih je dosežen višek varnosti in udobnosti, vojni zračni »lovci«, potem izvidni stroji, kakoršnih se jo poslužil Pelletier-Doisy za svoj znani polet v Tokio, razen tega avijono za dnevno in nočno obstreljevanje, vodna letala vseh vrst in dirkalni stroji, katerih eden jo dosegel svetovni hitrostni rekord. Ta stroj je izumil francoski inženjer Hubert in rekordni polet (448 km na uro) je ž njim napravil francoski vojaški letalce Bonnet ter ga tako iztrgal Američanom, ki so mislili, da se nahaja definltivno samo vnjih rokah.
Pred dvema letoma, za časa osmo avi-jatične razstave, se jo lahko šo pisalo, da je Francija daleč zadaj v gradbi kovinskih letal. Danes pa so Francozi tudi v tej panogi letalstva vse drugo narode že zdavnaj prekosili.
Avijon tipa Breguct, s katerim je letel Pelletier-Doisy, je stroj iz kovine z euira motorjem 400 konjskih sil, ki ga hladi voda. Obstoja iz 12 cilindrov, ki so postavljeni v V obliki v kotu 60°, dva po dva sknpaj, in so prilrjenji na kraterju iz aluminija. Vrti se 10jO krat na minuto.
Zanimanje občinstva vzbuja vodno le-talo za bombardiranje z motorjem 520 konjskih sil, ki so ga zgradili v Sartrouvilleu ob Seini, kjer se nahaja veliko pristanišče za hidroavijono. To je mesto 11 km od Pariza, kjer ima naš rojak s. Klopčič tovarno za fotografske aparate. To vodno letalo ima rekord preleta Sredozemskega morja v šestih
arah 15 min. (Saint Raphael—Bizorte). * * *
sv. Kat. univerze. Univerza v Louwa1nu
je bila otvorjena letošnjo jesen in ima 4000 slušateljev. Knjižnica se nahaja v novem poslopju, ki je dar ameriškega ljudstva. Ker so na univerzi tudi dijaki iz Flandrije, je roktor msgr. Ladiure naprosil slušatelje, naj se izogibljejo vsakih političnih sporov. Preteklo leto jo bila ustanovljena v Nymwego-nu prosta kat. univerza, ki ima lotos 225 slu-šateljov. Univerza je nov sad krasnega katoliškega življenja na Holandskem.
sv. Koliko kardinalov je umrlo letos? Pod Pijem X. je bilo sklenjeno, da so vrši vsako leto 1. nov. slovesna zadušnica v Sik-stinski kapeli za kardinale, ki so tisto leto nmrli. Kardinal Camerlingo je to vršil leto za letoni. Letos se pa coremonije niso vršil«, ker ni umrl v preteklih 12 mesecih noben član svetega zbora,
sv. Junaštvo. Kakor poroča »Cathollc Times«, preti Herriot z Izgonom med drugim tudi enemu najrevnejših nunskih samostanov v Franciji. Bile so izgnane iz Francijo pod njegovimi predniki leta 1901 in so se naselilo v nekem mesta na belg. francoski meji. Takoj v začetku svetovno vojne so je vršil blizu njihovoga samostana hud bo.j, med katerim so prinesli v samostan več težko ranjenih Francozov. Same so živele ob kruhu 3n vodi, da so moglo dati kaj boljšega ranjencem. Spale so na tleh, ker so dale za bolnike svoje blazine in odejo in na ta način rešile osem življenj. Neki Belgijec jim je rekel: »Francozi so vas izgnali in vi jim sedaj tako radovoljno pomagate. Ostalo so v samostanu, dokler ni odšel zadnji ranjenec, obenem delale za francosko begunce civilna obleke in pomagale ujetnikom. Leta 1917 so se vrnile v svoj prejšnji samostan na Francosko, kjer jih jo ljudstvo z veseljem sprejelo, Francija so jim jo za njih dobra dola zahvalila z dovoljenjem, da smejo ostati v Franciji. Sedaj jim zopet groze z Izgonom.
sv. Gora Ararat pristopna turistom. — Skupina Armencev z Leonom Pašalianom na čelu, tajnikom armenskega narodnega odbora v Zvozi narodov v Ženevi, si prizadeva pri ameriških kapitalistih, da bi so gora Ararat, svetopisemsko pristanišče Noetovo barko, izpremenila v zabavni park ter omogočil turistom pristop na vrh goro. V ta namen naj bi so izpeljala žična železnica na vrh Ararata, odkoder je prekrasen razgled daleč okrog. Ararat je svet kraj armenskim kmetom, h kateremu so vsak dan obračajo med molitvijo. Dviga se kakor osamel vul-kanični stožec na južni strani visoko planino Arasii 51G5 m nad morsko gladino. Vrh gore v višini .1400 jo pokrit z črnim snegom.
I Ta del je po mnonju Armencev nepristopon in o njem je razširjena govorica, da ga stra-žijo duhovi. Prvi jo stopil nanj ln ga zme-ril prirodoznanec Parrot 1. 1829. Od 1. 1S40. je gora po strašnem potresu izpremenila svojo bliko. .Tedaj so jo utrgal del goro in zagrobol samostan sv. Jakopa ter .cvetočo vas Argoro.
sv Ponesrečena komunistična demonstracija na Dunaju. Po najnovejišh statističnih izkazih se je število brezposelnih delavcev v Avstriji pomnožilo tekom enega meseca od 100 do 120 tisoč oseb. Te ljudi bi radi izkoristili za svojo politično agitacijo komunisti in so jih nagovorili, naj zahtevajo od vlade za božične praznike posebno podporo. Vlada je pa to prošnjo vsled pomanjkanja potrebnih kreditov odklonila. Voditelji brezposelnih delavcev so nato sklenili prirediti v ponedeljek velike demonstracije pred mestno hišo in velik shod po mestu z geslom, naj ima tudi bogato meščanstvo slab božič, če ga tudi brezposelni delavci ne morejo praznovati. Dunajska policija pa je shod ir obhod prepovedala in vlada je alarmirala tudi vso dunajsko vojaško posadko, na kar so vse demonstracije izostale.
sv Poročilo angleškega delavskega odposlanstva o razmerah v Rusiji. Zastopniki angleških strokovnih organizacij, ki so pred dvema mesecema odšli v Rusijo na študijsko potovanje, so se nedavno vrnili domov in so le dni dokončali svoje uradno poročilo o razmerah v Rusiji. V svojem poročilu naglašajo, da potrebuje Rusija predvsem velike svote za investicije. V socialnem, gospodarskem in industrijskem oziru je Rusija po 1. 1920. silno napredovala, njen denar se je ustalil, število delavskih družinskih stanovanj in hiš se je dvignilo, posebno pa je napredovala splošna ljudska izobrazba.
sv Najomniki zemljišč v Angliji. Med vojno skrb za prehrano prebivalstva ni prizadevala težkih ur samo Nemccm in Avstrijcem, ampak tudi Angležem, ld morajo ogromne količine živil uvažali večinoma iz svojih kolonij, celo iz daljne Avstralije, ki preskrbuje skoro vso Anglijo z zmrzlim mesom. Anglija bi pa producirala lahko še enkrat toliko živeža doma, če bi ogromna veleposestva na pameten način parcelirali. Cela Anglija je namreč danes last par tisoč londonskih rodbin, ki ogromnih prostorov zemljo ne dajo obdelovali, ampak jih rabijo, za šport in svoje športne prireditve. Proti veleposestnikom je žo pred vojno energično nastopil Lloyd George, ki je označil temeljito agrarno reformo v Angliji kot najvažnejši notranjepolitični angleški problem. V svojem zadnjem govoru v Edinburgu je LIoyd George to. vprašanje zopet-načel, in vse kaže, da so bo z vprašanjem agrarne reforme pri prihodnjih volitvah temeljito oddolžil londonskim konservativcem za poraz svoje slranke pri zadnjih volitvah.
sv Angleški uradniki v Egiptu. Vsled zadnjega upora proti Angležem v Egiptu se je veliko število angleških uradnikov v Egiptu 1 odpovedalo svoji službi. Z odpovedmi so pa spravili egiptovsko vlado v nemalo zadrego, kajti če bi angleški uradniki res vsi odšli iz dežele, bi ostal Egipt skoro brez vsake uprave. Da prepreči zastoj v upravnem poslovanju, ponuja egiptovska vlada angleškim uradnikom sedaj silno visoke plače, samo da bi jih pridržala še nadalje v egiptovski upravni službi.
sv Najstarejši irski list je prenclml izhajati. Najstarejši in nekdaj najvplivnejši irski list »Frcemans Journal« je prenehal izhajati. To je posledica popolnoma izpremenjenega političnega razmerja med Irci in Angleži. Dokler so bili Irci najtrdovralnejši sovražniki Angležev, je bil list na višku svojega vpliva, odkar pa je Irska dobila svojo neodvisnost, je ugled lista tako padal, da so lastniki sedaj sklenili ga ukiniti.
sv Drobne vos«. Občinski svet v Dresde-nu je sklenil, da bo vsak meščan na mestne stroške pokopan. — Med dvanajsto in eno uro so vdrli zločinci v prodajlano zlatarja Maxima v Monte Carlo in so ukradli za GOOO angleških funtov dragocenosti. — Ob belem dnevu so napadli trije roparji bančnega uradnika v Berlinu in so mu vzeli 80.0CK) zlatih mark. — Nemški konzul Schwimmer je izročil papežu v zasebni avdienci posebno izdajo novega dela »Roma saera« (Sveti Rim), izdelano z novo barvno fotografijo, več sto posnetkov iz Vatikana; papež je bil izredno vesel, se je prav lepo zahvalil in je napisal na uvodno stran posebno posvetilo. — Ce bi tehtal vsak človek na zemlji 60 kilogramov, bi znašala teža vsega človeštva 90 milijard kilogramov; vso našo človeško revščino bi odpeljalo 120.000 fovor-nih vlakov po 50 vagonov. Vsa naša teža je komaj G6 bilijoninka teže zemlje. — Zapriva vse človeštvo v zaboj in dajva vsakemu človeku 1.7 m dolžine, 40 cm širine čez rame j in 30 cm širine krog prsi: zaboj bo samo 075 metrov širok, 1750 m dolg; 1 meter visok. O li ubogi človek. — Ce postaviva vse človeštvo na kvadratni prostor, bi znašala vsaka stranica samo 13 kilometrov in pol, bi torej avlo ves prostor prav lahko obkrožil v eni uri. — | Reciva, da ustaviva brzovlak, ki ima deset va- 1 gonov in vozi z brzino 70 km na uro: moč, ki postane tedaj prosta, bi lahko zavreln 23 000 litrov vode in bi lahko dvignila vse Slovence (1 milijon) 10 met rev vieoko.	j
sv Biblioteka r Louvainu. Kakor znano, je bila biblioteka mesta Louvaina (L5\ven) v Belgiji med vojsko uničena, večinoma po požaru. Gb letošnji otvoritvi univerze je rekel rektor, da bo kmalu spet popolna. Eno krilo poslopja je že dokončano. luštitule so pozidali Amerikanci z izključno ameriškim denarjem. Vsega skupaj je bilo dosedaj podarjenih 245 tisoč knjig; k njim pridejo še 40.000 disertacij in brošur. Anglija je podarila okoli 50.000 posebno skrbno izbranih knjig, ozirajočih se ua polrebe vseučiliščnega pouka in znanrlvenega raziskovanja. Dragocena japonska pošiljka je tako pomembna, da ima skoraj sedaj louvain-ska knjižnica eno najznamenitejših zbirk japonskih knjig v Evropi.
sv Novo znajdbe na polju brezžičnega prenosa. Za svetovno radio-razstavo v prihodnji jeseni v New Yorku je neki ameriški tovarnar pripravil nov sistem brezžičnega prenosa luči, toplote in moči. Neki inžener je napravil aparat za brezžično ohlajevanje, ki ga bo uporabljal že v prihodnjem poletju. Znano je, da kinoslike že dolgo časa brezžično pošiljajo. Sedaj pa poročajo, da lahko brezžično pišem na pisalni stroj, pa naj bo še tako daleč.
sv Polet poštnega goloba. V mestu Santa Pono v južni Afriki so ujeli goloba, ki je bil letel iz belgijskega mesta Bruslja nuravnost tja.
sv Novo gledališče v Milanu. Minolo soboto so otvorili v Milanu Narodno gledališče, ki je ramenjeno širokim ljudskim slojem. Zgradba je obsežna in v notranjosti najmo-morlerneje opremljena. Prostora ima za približno 4000 gledalcev.
sv Koliko zasluLi svetovni bokserslci mojster Dcm])scy? Brez dvoma poada znani svetovni mojster Dempsey med ljudi, ki največ zaslužijo. Udejstvuje se ne samo kot bokserslci mojster, ampak tudi v filmu in s tem izredno mnogo zasluži. Za boj s Carpentierjem je dobil 300.000 dolarjev, za boj z Gibbonsom 265.000, s Firpom 425.000. Za letos cenijo njegove dohodke na najmanj 500.000 dolarjev. Da svoj denar čim bolje naloži, je s svojim tovarišem Koarnsom kupil v Los Angeles dva velikanska hotela, katera oskrbujeta dva hotelska strokovnjaka.
sv Katedrala znanosti v Pittsburgu. V Pittsburgu zgrade znanosti orjaško katedralo — vseučilišče, ki bo po svoji višini in obsegu presegalo vse dosedanje nebolične zgradbe v Ameriki. Stavba bo visoka 207 m, dolga 110 m in 80 m široka. Zgrajena bo v gotičnem slogu in bo stala 10 milijonov dolarjev. Za približno 12.000 dijakov, ki bodo obiskovali j univerzo, bo na razpolago IG brzih dvigal.
sv Organizacija katoliških časnikarjev v Italiji. O priliki nedavnega socialnega tedna v Turinu se je vršil' ondi tudi sestanek italijanskih katoliških časnikarjev. Sklenili so, da se ustanovi društvo katoliških časnikarjev in da se na univerzi presv. Srca v Milanu priredi enomesečni tečaj za časnikarje. Poseben odbor sestavlja sedaj društvena pravila, a ustanovni občni zbor se vrši začetkom novega leta. Istotako so v teku priprave za Časnikarski tečaj, ki se bo vršil najbrže okolu velike noči.
sv Padanje civilnih porek v Pra*i. Glasom uradnih podatkov se število civilnih porok v Pragi stalno krči. Višek so dosegle civilne poroke 1 ,1921,, ko jih je bilo 23S9. To število se je 1. 1922. znižalo na 2243, L 1923. na 1935 in soditi po dosedanjem stanju, se bo to število v I. 1924. še znižalo.
sv Transkontinentalni kanal v Južni Ameriki. Med republikama Argentina in Chile obratuje že petnajst let železnica čez Ande. Sedaj si bosta zgradili še kanal, ki bo vezal Atlantski in Tihi occan. Žcleznica gre mimo 7000 metrov visokega ognjenika Acconcagua, najbrž najvišje ameriške gore, in se vzpne na sedlu Cumbre 3600 m visoko; kanal bo pa dosegel samo višino 500 metrov. Seveda bo šel čez Ande veliko bolj proti jugu, kakor železnica, tam, kjer so žc bolj nizki. Nekako 47 stopinj južne širine se razprostira ob ar-gcntinsko-chilski meji nekako v smeri od vzhoda proli zahodu ISO km dolgo jezero Bue-nos Aircs. Jezero je plovno od enega konca do drugega in postane z zajezenjem lahko šc bolj plovno, leži pa samo 222 m nad morsko gladino. Reka Baker je njegov odtok proti Tihemu oceanu, predere vse andske vrste in je v spodnjem teku že sedaj na 7 km za večje ladje plovna; brez noselnih težkoč sc pa da za plovbo prirediti tudi gornji tek. Proti vzhodu sega jezero v Patagon°ko visoko planoto in je ločeno od reke Deslado, močnega dotoka Atlantskega oceana, tako po pragu nekaj nad 500 m visokem. Ta prag je razvodnica med obema oceanoma. Zato jc umljivo, da so si zbrali ravno to točko za napravo krn?.la; posebno šc, ker je na vsaki strani zaliv, na tihocccanski Pcffas (n = nj), na atlantski pa z;div sv. Juriji. Kanal bi bil dolg 650 km in bi nadomestil 2000 km dolgo in nevarno pot okoli rt'ča Hoorn aH pa skozi Mnfa^harsovo cesto. Poiolnorm izdelani načrt je odobril v septembru 1922 tudi mednarodni kongres in"cncrjcv v Buenos Aircs. Seveda bi kuna! nikdar nc imel Fstrga velikega pomena, kakor ga. ima n. pr. Panamski: služil bi v prvi svrsti obrc:yn! plovbi med ,Tn?no Brazilijo in •Avrfor,ino na eni strani ter Chile : m drugi. Tudi ni čisto gotovo, če bi sc splačal, ker sta gospodarstvo in nrcbilfiji na obeh strar.-h prcccj enaka. V Drvi vrsti bi prišla v poštev varnost.	1
Iz ženskep sveta.
Mati.
Mati in sin gresta na travnik pred mestom. Mrači se. Vedno več je zvezd ua nebu.
V	mestu zaprejo večerni zvonovi vrata dneva.
V	travo se usedeta. Z rokami pod koleni na-vskriž sanjata v modro, tiho noč. Boječe se igra veter z lasmi matere okoli senc. Trave poslušajo, poslušajo tja proti zvezdam. Šepetajo po zeleni razdalji in drhtijo po travniku k materi in k sinu. Ustavijo se, zleknejo se, šepetajo, tekajo in padajo. Čudna je ta njih ura.
»Zdi se mi. da sem ob morju,« pravi mali, »in da na nekoga čakam.« — Molk. >Na onega, ki pride iz Avstralije.«
»Ali imaš koga, ki mora priti iz Avstralije?«
»Morda. — Morda ga tudi ni več tam. A za mene je samo tam.«
>Kdo je to?«
»Ti še nikdar nisi vprašal po njem.«
Nekaj ga prešine, kakor razodetje. »Nisem hotel, ker sem mislil, da le bo bolelo.«
»Ljubi moj otrok!«
K njej se pritisne. »Pripoveduj mi, mati!« Čuti smeliljajočo-oložno potezo okoli njenih ustnic.
»Sedemnajst let sem bila stara, ko sem prišla v dobro meščansko hišo za vzgojiteljico. Tam sem ga spoznala, inžener je bil. Pisal mi je pisma. Ljubila sem ga. Vzel me je seboj v opero, v gledališče, dal mi je knjige, da sem jih brala, vodil me je v muzeje, bila sem mu res dama. Zelo lepo je bilo tedaj.«
—	Molk. — »Eno leto je trajala ta prelepa doba. Mislila sem, da je svet zame prekrasen.« — Molk. — »In nekega dne se je odpeljal z ekspedicijo v Avstralijo. Kmalu sem morala tudi jaz proč, domov, k mojim staršem. Saj si se tedaj ti rodil.« — Molk.
»In ali ti ni nič več pisal?« — »Nič več.«
—	»Ali ti je poslal denar,« — »Ne, ne! Nisem hotela povedati njegovega imena. Moji starši so me psovali, ker so mislili,, da ne vem njegovega imena.« — »Zakaj ga pa nisi hotela povedati?« — »Bilo bi nehvaležno od mene.«
—	»Toda on je bil vendar najbolj nehvaležen.« — »Ne, ne. Dal mi je lepe dni, srečne dni.« — »Ali ni nikdar rekel, da bi te rad poročil?« — »Nikdar. In kako bi me bil tudi mogel poročiti? Bil je reven in jaz bi mu bila samo ovira.« — »To si le tako misliš.« — »Mogoče, a jaz sem to čutila.« — »Tvoje življenje je pa le zagrenil.« — »Saj imam vendar tebe od njega in ti si mi v veselje.« —• Molk.
»Mati! Ali bi se ti potem ne bila mogla poročiti?« — »Morebiti; in svet bi sodil drugače o meni.« — »Gotovo.« — »A kako bi sodila jaz o sebi? Vedela sem, dn mi je vzel vso mojo ljubezen in jaz njegovo. In to je bilo vredno življenja, četudi je bilo trdo.« — Molk.
—	»Nobenega moškega ne morem več tako ljubili, kakor sem ljubila njega.« — »Morebiti je poročen?« -- »Ne vem.« — »In če bi ti to zvedela?« — »šla bi k njemu in bi mu pljunila v obraz« — »Toda, mati, ti bi morala vse natančno vedeti. Morebiti se je žrtvoval.«
—	Molk. — »Morda je kaj znašel in je potreboval denar za aparate. In tedaj pride ona in je bogata, žrtvuje se ji, ki je ne ljubi.« — Molk. — »Žrtvuje se za idejo, mati. Ali misliš, da kaj takega ni mogoče?«
»Da, sedaj verjamem. Tedaj bi pa rada videla njegovo ženo.«
In trave se zibljejo in valovijo v mesečini.
DOLŽNOST KRŠČANSKE MATERE,
Dolžnost krščanske žene in matere je vsekakor velika in pomembna- Velika je njena naloga tedaj, ko priseže pred oltarjem bodočemu možu ljubezen in zvestobo, večja jo njena naloga tedaj, ko se ji rodi otrok. In ko raste rodovina, išče mlada mati ideal, pri katerem more najti uteho v težkih usodnih urah. In la ideal je isti, ki si ga je izbral Bog kot vrednega, da postane mati Njegovega sina. Po zgledu Božje matere mora tudi oko krščanske matere čuvati nad otrokom, za katerega je Bogu odgovorna, mu mora skleniti roke v pobožno molitev, peljati ga mora v svetišče božje.
Srce matere razume vse in vse odpusti. Eno samo napako ima: to, da neha enkrat biti. A tudi tedaj, ko zelena ruša na pokopališču že davno pokriva blago materino srce, ni to srce nikdar pozabljeno in pozabljena tudi ni zlala materina beseda. Ni dosti, da preskrbimo olroke za življenje, skrbeti moramo tudi za njih dušo. Najboljše darilo na poti življenja, ki ga more mati dali, je katoliška vzgoja; in če ni otroku mogla clati nič I drugega, dosti je in ni se ji treba bali odgovora. Beseda sama pa ni vse, potreben je tudi zgled. Ce otrok nikdar ne vidi staršev, da bi molili ali šli v cerkev, tedaj so zasejejo prve kali dvoma v otroško srce. Dober zgled je največ vreden, dobra mali bo imela tudi dobro olroke.
BBICGBBBUKBUUEKfaBBUBBBBBBRaBBBBSa
VRH	prenoviti, emajlirati
ase
S ca in ponikljati, kakor "»i tudi strokovno
shranili črez zimo Vam oskrbi ccn6 tvrdka J. GOREČ, naioCa Ljubljanske Kreditne banke GOSPOSVET3KA CESTA 14
Ksaver Meško:
M SV ETI N0č/
Z neba doli plava krilatcev zbor in peva prečudežne speve. Začuden posluša svetovja obzor nebeških pesmi odmeve, in zvezde nebeške poslušajo zavzete prečudežno pesem to: »Bogu na višavah slava . .
Poljan betlehemskih tiho ravan nebeška svetloba obseva, in angel iz nebes poslan pastircem ob ognju peva: »Zveličar, že davno prerokovan, Sin božji v telesu nocoj vam je dan Bogu na višavah slava!«
»Kar vaši očetje prosili so, sedaj se je izpolnilo: oblaki neba Ga rosili so — nocoj se je to zgodilo. Temina zmot je sedaj prešla, in narodom Luč je velika izšla Bogu na višavah slava\*
Giovanni Papini:
Betlehemski hlev,
Jezus se je rodil v hlevu.
Hlev, pravi hlev; to ni mikavno, vitko I stebrišče, kakor so je zgradili krščanski slikarji Davidovemu Sinu, kot bi se bili sramovali, da je njih Bog ležal v bedi iri nesnagi. Tudi niso to jaslice iz mavca, ki si jih je izmislila sladkobna domišljija kiparjev v modernih časih: nežno poslikane, v lepih barvah, snažne in v lepem redu, z zamaknjenim osličkom in otožnim volič-kom, na strehi angelci z veličastnimi frira-jočimi okraski, kraljevi služabniki v plaščih in pastirji v kučmah klečeč na cbeh straneh. To so lahko sanje novotarcev, okus prepobožnih dušic, otroške igrače, »prerokovano zavetišče« Aleksandra Man-zoni, ne pa pravi hlev, kjer se je rodil Jezus.
To je hlev, resnični hlev, zaprto bivališče za živali, ki garajo za človeka. Starodavni, siromašni hlev v starodavnih vaseh, po ubožnih pokrajinah, v Jezusovi domovini; to ni lopa z glavifaslimi stebri, tudi ne umetno zgrajeni konjski hlev današnjih bogatašev ali lepa kočica, o božičnih praznikih. Illev ni nič drugega ko štiri raskave stene, umazana tla, trairiovje in škri asta streha. Illev je navadno temen, nesnažen, v njem neprijetno diši: ni snažnega mesta razen jasli, ka.mor gospodar poklada seno in krmo.
Travniki spomladi, sveži v jasnih iu-trih, valujoči v vetru, obsolnčeni, rosni, dehteči, se pokosijo; železo poseka zeleno travo- visoke, nežne liste; hkratu se pore-žejo lepe, bujne cvetke, bele, rdeče, rumene, medre. Vse oveni n re posuši, dobi bledo in enotno barvo sena. Voli vlačijo potem domov mrtvi plen velikega travna in rožnika.
In ta trava, te cvetlice, te posušene rastline, te cvetice, ki vedno dišijo, so tam v jaslih, da tešijo glad človekovim sužnjem. Živali jih z velikimi črnimi gcbci počasi premlevajo, in malo pozneje so cvetoči travnik spremeni v gnoj in se pomeša med steljo na ležišču.
To je tisti pravi hlev, kjer je Jezus prišel na svet. Najbolj umazan kraj na svetu je bil prvo bivališče edino Čistemu med rojenimi iz žene. Človekov Sin. ki so ga umorile zveri, katerim je ime ljudje, je imel za prvo zibel jasli, kjer živali prežvekujejo čudežne pomladne cvetice.
Jezus se ni rodil v hlevu slučajno. Ali ni svet ogromen hlev? Ali ne spreminjajo ljudje najlepših, rajčistejših, najsvetejših reči po peklenski alkemiji v blato? Potem se zleknejo na grmado gnoja in imenujejo to »veseliti se življenja«.
Na zemlji, v tem nestalnem svinjaku, kjer vse lepoličje in vse dišave ne morejo utajiti in zakriti gnoja, se je renadoma neko noč rodil Jezus iz Device brez madeža, zgolj z nedolžnostjo obdan.
Prvi Jezusovi molilci so bile živali, ne ljudje.
Med ljudmi je poiskal preproste, med preprostimi otroke — bolj preproste, krot-kejše so domače živali, te so ga sprejele. Čeprav sta ponižna, čeprav sužnja šibkejših in bolj divjih bitij od njiju, sta vendar osel in vol gledala, kako poklekajo pred njima množice.
Jezusov narod, posvečeno ljrdstvo, ki ga je bil Jahve osvobodil iz egiptske suž-nosti, ljudje, ki jih je bil Mojzes same pustil v puščavi, da se je šel pogovarjat z Večnim, so prisilili Arona, da jim je naredil zlato tele, da so je molili.
Osel jo bil na Grškem posvečen bogovom Arcsu, Dionizu in Apolonu Hipcbo-rejslcemu. Oslica Balaumova je s svojimi besedami rešila preroka, bolj modra kot on. Ohos, perzijski kralj, je postavil v svetišču boga Fta osla in ga velel moliti.
Nekaj let pred rojstvom Krista, njegovega bodočega gospodarja, je Oktavijan na poli k svojemu brodovju, na večer bitko pri Akciju srečal moža z oslom. Živali je bilo ime Nikon (ZmagajoČi), in no bitki ie cesar dal postaviti v svetišču bronastega osla, ki je spominjal na zmago.
Kralji in narodi so se dotlej poklanjali volom in oslom. Bili so zemeljski kralji, narodi, ki so ljubili materijo. Jezus pa se ni rodil, da bi na zemlji vladal ali ljubil materijo. Ž njim se bo nehalo češčenje živali, Aronova slabost in praznoverje Avgustovo. Živali iz Jeruzalema ga bodo umorile, sedaj ga pa grejejo betlehemske s svojim dihanjem. Ko.se bo Jezus za zadnjo Vel. noč bližal Mestu smrti, bo jahal na oslu. On je več i i prerok ko Balaam; prišel je rešit vse ljudi, nele Judov, in se na svoji poli ne bo obrnil, tudi če bi rigali nad njim vsi jeruzalemski mezgi.
Trije modu.
,Nekaj dni potem so dospeli iz Kaldeje trije modri in pokleknili* pred Jezusa.
Morda so prišli iz Ekbatane, morebiti izza obal Kaspijskega morja. Na kamelah z natlačenimi, na sedeže pritrjenimi tovori so prebredli Tigrido in Evfrat, prekoračili širno puščavo nomadsko, šli ob obali Mrtvega morja. Nova zvezda, podobna repa-tici, ki se določeni čas prikazuje, da ozna-njuje rojstvo kakega preroka ali smrt kakega vladarja — jih je vodila prav do Judeje. Prišli so molit kralja in so našli revno povitega dojenčka, skritega v hlevu
Približno tisoč let pred njimi se je napotila neka kraljica z iztoka (iz Sabo) v Judejo in je tudi prinesla darove: zlato, dišave in dra^lje. A našla je na prestolu velikega kralja, največjega, kar jih je kdaj vladalo v Jeruzalemu (Salamon), in od njega se je naučila to, česar ji nihče drug ni znal povedali in razložiti.
Modri pa, ki so se smatrali za modrej-še cd kraljev, so našli otroka, ki se jo rodil pred malo dnevi, otroka, ki še ni znal ne vpraševati ne odgovarjati, otroka, ki naj bi, ko dorasle, zavračal zemeljske zaklade in zemeljsko r;čenosl.
Modri niso bili kralji, temveč so bili v Mediji in Perziji svetovalci, zaupniki kraljev. Kralji so zapovedovali ljudstvu, a vodili so jih modri. Samo oni so kot svečeniki, razlagavci sanj, preroki in najvišji služabniki smeli občevali z Alniva-Mazdo, dobrini bogom; samo njim so bile znane prihodnje, vna. rej določene reči. Z lastnimi rokami so uničevali škodijive živali in zlonosne ptico. Očiščevali so duše in polja: nobene daritve ni sprejel Bog, če je niso darovale njih roke; noben kralj ni pričel vojne, ne da bi jih bil vprašal za svet. Hranili so skrivnosti sveta in neba; prekašali so ves svoj narod v vednosti in vernosti. Predstavljali so sredi ljudstva, ki jc živelo za materijo, duhovni del.
Bilo je torej prav, da so se prišli poklonit Jezusu. Za živalmi, ki predstavljajo naravo, zi pastirji, ki predstavljajo ljudstvo, poklekne k jasHm tretja moč — modrost. Stara duhovniška vrsta z Jutrovega se ukloni novemu Gospodu, ki bo raznoslal svoje oznanjevalce na Iztok; Modri pokleknejo pred tistega, ki bo podredil vednost besed in števila novi modrosti ljubezni.
Modri v Betlehemu zastopajo stara ve-roslovja, ki priznavajo dovršeno razodetje, znanost, ki se poniža pred Nedolžnostjo, bogastvo, ki pade pred noge uboštvu.
Oni darujejo Jezusu zlato, ki je bo poteptal: ne zato kakor da bi Marija, uboga, bila morda preskrbljena za pot, marveč da bi šc pred časom izpolnili evangelijski svet: prodaj kar imaš in daj ubogim. Ne darujejo kadila, da bi premagali močni duh v hlevu, temveč ker so njih verski obredi prenehali in ne bo treba več dima in dišav za njih oltarje. Darujejo miro, ki se z njo mažejo mrtvi, ker vedo, da bo ta otrok umrl kot mlad mož in da bo mati, ki se sedaj smehlja, potrebovala dišav, da namaže sinovo mrtvo truplo.
Na stelji kleče, med sijajnimi plašči, posvetnimi in duhovniškimi, oni, mogočni, učeni, napovedovalci prihodnjih reči, darujejo tudi sami sebe kot poroštvo pozemelj-ske pokorščine.
Jezus je tako prejel vse časti, do katerih je imel pravico. Komaj so bili modri odšli, so že začeli preganjati Jezusa tisti, ki jO ga odslej sovražili do smrti. A. M.
Pastirji.
Za živalmi časte Jezusa njih čuvarji. Tudi če bi jim angel ne bil oznanil velikega rojstva, bi bili prihiteli v hlev gledat sina tujke.
Pastirji žive skoro vedno osamljeni in daleč narazen. Nič ne vedo o daljnem svetu in o pozemeljskih praznikih. Naj se pripeti karkoli že v njih bližini, tudi kaj malenkostnega, jih zgane. Čuvali so- črede v dolgi decenfberski noči, ko jih je razburila svetloba in angelove besede.
In komaj so opazili pri slabi svetlobi v hlevu lepo mlado ženo, ki je molče občudovala sinčka, in videli otročička, ki je zdajpazdaj odprl očke; to nežno, rdeče meso, ta usteca, ki še niso ničesar zavžila; in orr.ečilo se jim je srce. Rojstvo, rojstvo človeka, duša, ki se je pred malo trenutki združila s telesom in prišla trpet z drugimi dušami vred, je vselej tako bridek čudež, da mora ganiti tudi preproste ljudi, ki ga ne umejo. ln to novorojenec za one gledavce ni bil neznanec, otrok kakor vsi drugi, temveč tisti, ki ga je narod tisoč in tisoč let pričakoval.
Pastirji so darovali ono malo. kar so imeli, ono malo, ki je vendar veliko, če se da z ljubeznijo; prinesli so bele darove pastirske: mleko, sir, volno, jagnje. Tudi danes po gorah, kjer se dobe že zadnji sledovi izumirajoče gostoljubnosti in bratov-stva, prihite, brž ko katera žena porodi, tje sestre, gospodinje in hčere pastirjev. In nobena ne pride prazna: ta ima dve še gorki jajci, ona steklenico svežega, pravkar umolzenega mleka, druga kos sira. ki mu je prej odkrušila skorjo, druga spet kokoš za juho porodnici. Novo bitje se je rodilo na svetu in je prvič zajokalo: sosedje prinašajo materi darove, kakor da jo hočejo potolažiti.
Pastirji ?o bili v starih časih ubožni in niso prezirali ubožnih, bili so preprosti kot otroci in so radi gledali otroke. Rodili so se med ljudstvom, ki je izhajalo od pastirja z dežele Ur (Abrahama), odrešil jih je pastir z dežele Madian (Mojzes). Pastirja sta bila njih prva kralja Savel in David — prej pastirja čred ko pastirja rodov. A belle-hemski pastirji, »trdosrčnemu svetu nepoznani«, niso bili ošabni. Siromak se je rodil med njimi in oni so ga gledali z ljubeznijo in so mu dajali z ljubeznijo to ubogo bogastvo. Vedeli so, da bo ta olrok, — ki sc je rodil v revščini, preprost, v preprostosti, iz ljudstva med ljudstvom, — odkupil ponižne, te ljudi »dobre volje«', nad katere je angel priklical mir.
Tudi nepoznanega kralja Odiseja, ki je blodil po svetu ni nihče drug sprejel s takim veseljem kakor pastir Evmej v svoji staji. Odisej je prišel na Itako, da bi se maščeval, se je vrnil domov, da bi pobil nasprotnike. Jezus pa se je rodil, da bi maščevanje obsodil, da bi oznanjal prizanes-ljivost do sovražnikov. In ljubezen betle-hemskih pastirjev je spravila v pozabljenje usmiljenje in gostoljubnost svinjskega pastirja z itake.
Bolči Žvan:
Zvezde žare.
Zvezde žare, — prečudežna noč ovija poljane, gore. Tajinstvena moč se sklanja na zemljo prostrano, tisoč src hrepeni, moli, trepeče udano, v želji plamteči drhti.
Zvezde žare, potujejo soIimju nasproti; ob ognjih molče pastirji dremajo v zmoti.
Zvezde žare, gore,
kot da v ljubezni božji se vnele.
v dalje neznane hite,
da srcu bi hladna ogrele.
Da srca bi hladna ogrele za dete nebeško nocoj, vse zvezde so toplo žarele. Pozdravljam in molim Zveličar Te moj.
Bolči Žvan:
Božični sen.
Tone Vršič, nekdanji davčni oficijal, je praznoval petdeseti Božič.
V gostili, sneženih zametih je zabredel v zapuščeno hribovsko vas in zavil v edino gostilno, kjer si je naročil za poslednji denar žganja.
Hripavo se je odkašljal, pohvalil pijačo in z vlažnimi očmi pogledal po sobi. Ob veliki, kmečki peči je sedel poslaren gostilničar, gospodar. Okorni, debeli prsti so držali časopis, med katerim je kimal dremajoči mož. Zunaj jc brila ostra burja, ki je zanašala drobne snežinke na nizka okna, ki so solzavo zrla v neprijazno zimsko pokrajino.
Tone Vršič se je zamislil. Njegovo du Šo je objelo mehko, otožno čuvslvo. Tako mu je bilo, kot nolioč, ko je bil še mlad in se je veselil božičnih praznikov, hrepeneč po nečem neznanem, lepem. Morda je njegovo srce koprnelo po izgubljeni sreči, morda so njegovi spomini blodili po davni preteklosti.
In zopet je zakašljal. Gostilničar se je zdramil, sunkoma dvignil glavo, si potisnil nerodna očala na čelo in široko zazdehaJ. Potem je leno zganil časopis in se obrnil h gostu:
»Še eno merico?c
Gost je nemo odkimal.
»Neprijazen Božič bomo imeli letos,<: je nekako sam zase nadaljeval gostilničar.
»Nocoj je sveti večer,c je zamišljeno spregovoril Tone Vršič.
/Sveti večer ...« je tjavendan ponovil gostilničar.
Nastal je kratek molk.
»Bi lahko prenočil pri vas, lu ob peči?c je slednjič poprosil Tone.
»Ste daleč doma?<, je vprašal gostilničar in nekam sočutno pogledal gosta.
»Nimam doma, dolgo ga že nimam. Domovina moja jo prostrani svet. Nekoč sem imel dom, o, lep dom sem imel. Pa je prišlo lako, da sem izgubil vse. Beda me je pognala po svetu. Kaj bi vam pravil.«
»Lahko oslanele, le ostanite, zunaj je zima in na planem ne morete' prenočiti. Gorje tistim, ki nimajo slrche na sveti večer. Ubogi ljudjek
In Tone Vršič je ostal.
Ko se je stemnilo in so prižgali luč, je sedel z dobrimi ljudmi k večerji. Tako domačega se je počutil med njimi, da je za hip pozabil na vso trnjevo pot, ki ga je vodila preko klancev skozi življenje dolga leta. Odkar so ga pognali iz lastnega doma in ga pahnili na cesto, je živel ob kruhu drugih. Trd in s solzami namočen je bil kruli, ki ga je Tonetu Vršiču rezala tuja roka. dostikrat godrnjaje, z nejevoljo.
Po večerji je družina pokleknila in molila za gospodarjem rožni venec.
»Ki si ga Devica od sv. Duha spo-čela..
Mehko, nežno, kakor polglasno dihanje so hitele pobožne besede, polne ljubezni tja v kot pod nizki slrop, kjer so bile postavljene Jaslice. Mala, oljnata svetilka je tajinstveno osvetljevala mahoviti hribček, po katerem so hiteli z ovčicami obloženi, skrbno izrezljani pastirci navzdol, k hlevcu, kjer je ležalo v bornih jaslicah božje dete.
Tone Vršič je molil. Tako iskrena, lako hrepeneča še nikdar nj bila njegova molitev.
Končala je družina rožni venec, a Tone je še vedno klečal. Njegova duša se je mudila ob jaslicah, pogovarjala se je z novorojenim Bogom.
Končno se ,je dvignil in sedel na klop. Rad bi bil spregovoril z dobrimi ljudmi, ki so ga sprejeli pod streho, rad bi še jim bil izpovedal, toda v grlu ga je nekaj iiščalo, kar mu ni dalo govorili. Zaželel je družini lahko noč, se zahvalil za večerjo in se zlek-nil po klopi.
Kmalu je enakomerno, utrujeno dihanje javljalo, da jc mož za.pal.
Tone Vršič jc san;al.
Veliko mesio se je izvilo iz razredču-joče se megle. Po mestu je zazvonilo poldne. Tone Vršič, davčni ofici;al je odložil pero. snel toplo suknjo, obšito š krznom in pravkar hotel zapustiti urad, Takrat j<>
je klical v svojo pisarno. Molče mu je izročil brudati gospod veliko, zapečateno pismo. bilo je naslovljeno nanj. Tone so jo zahvalil in tesno čuvstvo ga je spreletelo. Odlutel je na ulico in tam raztrgal ovitek.
»Odpuščen!«, je vzkliknil, ko je naglo preletel vsebino. V tresočih rokah je stiskal šop bankovcev, ki so bili priloženi pismu. Njegova poslednja plača in odpravnina.
»Zakaj?«, je zazijalo pred njegovimi očmi.
V pismu je stalo: z ozirom na pomanjkljivo kvalifikacijo in v zveza z disciplinarno preiskavo radi odkritih uorednosli ste Odpuščeni.
Vos bled in zmeden je stopil Tone Vršič pred svojo ženo in ji pomolil pismo.
2ena je kriknila in objela kodrasto glavico petletnega sinčka, ki se je boječe 6tisnil k materi.
>Koko bomo živeli?«, je tožila žena obupno.
»Pride še hujše,« je pripomnil Tone resigniraro.
Tedaj je nekdo močno potrkal na vrata. Tone se jo zdrznil, žena je hitela odpirat.
Vstopil je moški, črnih, kratko pristriženih brk, s trdimi, neizprosnimi potezami v obrazu.
»V imenu zakona!«, se je glasi! njegov pozdrav.
Tone se je molče poslovil od žene in otroka, ld sta preplašeno gledala nepričakovani dogodek.
Ko je bil Tone s policijskim agentom na ulici, se mu je zazdelo, da prihaja skozi okno njegovega stanovanja pridušen jok. , Tone Vršič je sanjal daljo.
Stal je pred mrkimi sodniki med dvema paznikoma. Govoril je, da je zagrešil zločin nevede in nehote, ker mu je pač manjkalo zadostne kvalifikacije. Prosil je, naj se sodniki usmilijo žene in otroka, i bosta morala pra:^novati Božič osamljena, zapuščena...
Ni mogel ganiti sodnikov.
Tri dolga leta je živel v.kaznilnici, med hudodelci, morilci. In ko se je bližal tretji Božič in z njim zlala prostost, je dobil sporočilo, da mu je umrla žena. Pobrala jo je beda.
Kdo bi popisal Tonetovo nesrečo! Njegovega sinčka so oddali v sirotišnico.
Ostarel in uničen je prišel nekdanji davčni ficijal Tone Vršič na svobodno soln-ce. Zaman je iskal službe, zaman trkal na gostoljubna vrata. Nikjer ni bilo mesta zanj, obsojenega hudodelca.
In takrat je krenil na tmjevo pot, ki ga je vodila preko klancev skozi življenje v samotno hribovsko vas, k dobrim ljudem, kjer je bilo tako toplo, tako prijetno.
Glej, ali se ni pravkar sklonila nadenj svitla podoba, znan obraz? Ali mu ni šepetala ljubeznive besede in ga vabila, naj se vrne v svoj novi dom, kjer {.-a čaka sinček ob bleščečem sc božičnem drevescu? Da, to je ona, žena njegova, ki prihaja in mu prinaša srečo, vso srečo iz nekdanjih dni.
In Tone se je napotil. Odšel je, kamor ga je vabil blaženi usmev njegove žene.
Naslednje jutro nikakor nho mogli prebuditi neznanega gosta.
Tone Vršič je nadaljeval svoj božični sen v večnosti...
Gustav Strniša:
Božična.
Tiho grem skozi belo gaz k maši o polnoči:
Nad mano svetle zvezde gredo k maši o polnoči, migljajo mi in se smejejo, ker ne znam njih poti. —
Sredi poljane cerkev stoji vrh zvona-griča belega, 6aj zdi se mi, da ves grič zvoni pijan praznika veselega!
Pa orgije pobožno zapojo in sv etike zagore vašeani v cerkev se drenjajo, da Jezusa počaste,
ki tiho v ozkem kotičku leži ves neznaten, ubo" nad njim pa repatica visi, smehlja se ji božji otrok.
Ob jaslih Marija na desno stran, na levo Jožef sloni, a zadaj pastirček zdeba zaspan, in vendar veselja žare mu oči.
Pri vratih pa stari pastirji molče, se tiho sklanjajo, in zdi se mi, da jim brade šume, ko srečo skrivnostno sanjajo. —
A sivi osliček in lisasti vol pri drugih jaslih stojita in zrela proseči h oči na okol, nihče ne napolni korita.
Toulonski kaznjenec.
(Odlomek božične pripovedi.)
Sedeli smo ob šotoriščnem ognju. Bil jo preklicano divji teden. Ni bilo niti dneva zadnje polovice decembra, da bi se ne bili spopadli s secesijonistično svojatjo. Vsak izmed nas je bil nekoliko »opraskan«, če pa kdo izjemoma ni bil, se Je hvalisal na vsa usta.
Plešoča luč bakelj je obsevala čudovit živžav možakarjev, ki so se tu zbrali. Fantastični obrazi z divjimi bradami, potem pa obleka in orožje, o, to bi komaj naslikal tako slikoviti čopič Callotov.
Posebno en mož je vzbujal pozornost vsakogar: imel je svež, živahen obraz, lobanja pa mu je bila pokrita s sivimi lasmi, ki so počivali na njem kot snežna odeja. Sedel jc mirno, popolnoma zatopljen sam vase, igral se s petelinom svoje puške, yil v rokah konec konec vrvice, jo prižgal, ugasnil in zopet zavijal.
Nocoj je bil božični večer. Iz oddaljenega svetilnika se je razlegal zvon. Koga je pač klical? Saj ni bilo nikogar nadaleč in naširoko; vojni zlodej, ki je tu besnel že nekaj tednov, je spravil s sveta, vse naokoli.
Toda ostro fn jasno je donel svečani glas zvonov. Sedeli smo in poslušali, svečano razpoloženje je objelo naša srca.
Sveti večer! Kdo, pa tudi z najtršim srcem, bi se nocoj ne spominjal svojcev, ko je tako daleč od njih, kdo bi so ne omiljil ob svojem prošlem življenju I Katero srce bi se ne odprlo in ne govorilo! Tako je bilo tudi v našem šotorišču. Komaj so umolknili zvonovi, že so se nam raz-vezali jeziki in takoj smo sedeli skupaj v prisrčnem razgovoru.
Le mož s sivo glavo je sedel tamkaj ob strani. Le vrvica, ki jo je vil, ni več ležala v njegovem naročju; padla je na tla, možak pa je sprva potihoma, potem glasneje, nakonci pa prav naglas pel staro božično pesem.
Ta pesem nas je vse ganila tako čudovito. Ko so odzvenele prve kitice, ni bilo v vsej družbi niti človeka, da bi molčal; najprej tiho, potem pa ubrano glasno in glasneje je donela v noč lepa božična pesem.
»Hej, tovariš!« je zaklical nekdo od ognja. »Kaj pa tako samujete tamle? Primaknite se k nam! Saj ste s svojim peljem posvetili ves ta večer.
»Pusti moža pri miru!« se je oglasil drugi. »Iložič je zanj pač dan, ki ga izmed nas ni menda nihče doživel.«
»Kaj poznaš njegovo prošlost?«
»Da, poznam jo. In ako bi kdo od vas doživel tak božični večer, bi tudi ne sedel vesel v vašem krogu.
»Pripovedujte nam, kaj veste o njem, tovariš!« Tu sedimo okoli ognja, in ako nas opazujem, mi je tako, kakor da sem se vrnil v davnino, kakor da zepet sedim ob domačem ognjišču, ko smo se svoje čase I vsi zbirali na božični večer in si ob plapolaj očem ognju pripovedovali bajke in po-j vesti, dogodivščine in pustolovščine na | kopnem in na morju.«
V	tem trenotku je pristopil tovariš, ki nas je s svojim petjem povzdignil v svečano razpoloženje. Resen, a prijazen izraz je ležal na njegovem obličju. Zdelo se jc, kot da so mu božični zvonovi odprli srce — da bi rad pripovedoval, ako bi ga prosili.
V	imenu vseh sem ga naprosil jaz. Najprej je bilo videti, kakor da hoče s kretnjo roko zavrniti našo prošnjo. Tu pa so ga enodušno obkolili vsi možje, ki so stali ob ognju, mu stiskali roke in mu prigovarjali, naj začne pripovedovati.
ln belolasi tovariš je zaprl knjigo ter začei pripovedovali.
»Po rodu sem Francoz in se zovem Fran^ois Thierry. S svojo predzgodovino vas ne bom vznemirjal, dovolj naj vam bo, da vam povem, da sem zakrivil političen zločin in bil obsojen na galejo. Tiste čase so zločince še žigosali, in še vedno lahko vidite na molili plečih vžgano sramotno znamenje.
Prijeli so me v Parizu, postavili pred sodišče in Obsodili. Nato so me peljali z jctr.iškim vozom v Toulon, in drdra ije koles mi še danes odmeva po ušesih. Ako se spominjam onih časov, menim, da me je ostra kazen popolnoma omamila, za':aj od vsega potovanja se spominjam ie »trave-ausso torco — travcause force — trave-ause force 5 perpetuite«, dan za dnem brez nehanja. Ko sem izstopil iz jcitniškega voza, so rr.e vedli na tlakovano dvorišče, po tlakovanem hodniku v zelo veliko tlakovano dvorano, ki jo je razsvetljevala dnevna luč skozi stropno okno. Tu me je zaslišal vojaški paznik in vpisal moje irne v glavno kaznjoniško knjigo, ki je bila kot jaz nesrečnež, okovana v železje.«
»številka dvesto sedem,« je dejal paznik. »Zelena«.
Vedli so me v sosednjo sobo, me preiskali, slekli in me okopali v mrzli vodi. Ko sem prišel iz kopeli; so me vtaknili v obleko galejskih kaznjencev in me pokrili z zeleno čepico. Na hlačnice, ra prsi in hrbet so mi vžgali črke »T. F.« (lraveaux
fore6s), na ?©p!co pa so nrf pritrdili
bakren ščiteč s številko 207. Od tega tre-notlca daljo sem izgubil svojo individualnost: nič več nisem bil Fruucois Thierry, bil sem številka 207.
»Brži pojdi k me je pozval paznik in mrvil svoje dolge brke. »Kasno je že, in pred večerom moraš biti poročen.«
»Poročen?« sem ga vprašal osuplo.
Paznik se je smejal in si prižgal smot-ko. Njegov smeh je bučno odmeval po sobi.
Nato sva šla po drugem kamenitem hodniku, čez drugo dvorišče v mračno dvorano, polno umazanih postav, ki so obupno rožljali z verigami. Na dveh nasprotnih koncih dvorane je bila odprtina, iz katere je štrlelo srdito žrelo topa.
»Privedi številko 20G«, je dejal paznik drugemu, »in pokliči svečenika!«
Iz zadnjega ogla dvorane je prišla številka 206, grozno rožljaje z verigami in okovi, z njo pa rabelj z golimi rokami in usnjatim predpasnikom. Topotnil je z nogo ob tla in grozovito vzkliknil: »Lezi!«
Legel sem. Težak obroč, priklenjen na šestnajstčlensko verigo, so mi prikovali na členke. Drugi obroč pa se je strnil z verigami mojih tovarišev, in bil sem v krogu ,poročenih'.«
»Tako se je izvršila moja poroka.« —
Koliko je vedel mož še povedati o svojih strašnih doživljajih! Skrbno smo ga poslušali, ko je pravil, kako se je rešil in kako prišel med nas. O polnočni uri smo pa pozabili na vse, kar je bilo, in uživali le blagoslov svetega večera.
Franjo Neubauer:
radosti in svetlobe.
Zvonovi, zazvonite in bakle zagorite v Božično noč! Iz dolov prihitfte in gorskih koč po gozdu in čez polje vsi, ki ste svete voije! Hitite vsi, ki sto noči v bolestih ste prebdeli, ko bežal vam je sčn z oči in nemo ste trpeli. V temo brezčutno, v mrak strašan upirali oči ste, zazoril že je beli dan, miru se našli niste. Zdaj noč ni bridkih žalovanj, mučečih ni razrnišljevanj, ne težkih in nemimih sanj. Tej noči so neznane srca skeleče rane. Poslušajte, kako nocoj veli nam glas zvonenja: »Nocoj, trpin, zapoj z menoj, radosten odrešenja!« In ni mrakov in ni temin! Na zemljo lije luč z višin. In tu na zemlji sami, med nami luč pori: od Deteta na slami po zemlji vsej žari.
Božič v umetnosti.
(Od katakomb do renesance.)
Božič ali Kristovo rojstvo je nudilo že odnekdaj umetnosti najlepše motive in su-jete. Vse v istini religijozne in mistične duše so nalilo v tem misteriju Logosa živi vir večnih uteh. a njihove pesni in slike so prožete s krotko in veselo betlehemsko idilo, najvažnejšim dogodkom svetovne po-vestnice.
Kakor jo Božič zgodovinski dogodek, a hirati pravna oznaka krščanske vere, tako je tudi njegovo odražanje v umetnosti dvolično: zgodovinsko in mistorijozno. Moment slikarskega pojmovanja Božiča je izražen v nastopnih evangoljskih besedah: Porodila je sina prtorojenega, ga povila in položila v jaii, ker niso imii mesta v prenočišču« (Sv. Luka 2, 7). Najboljši raz-lagatelji sv. pisma so bili mnenja, da se je Jezus "rodil v skalni špilji, izdolbljeni v hribu. D m "i pravijo, da je prišol na svet v hlcvcu aH kolibi. Padi različnega tolmačenja, trenda bo pravilno prvo, je umetnost pri rojstvu Krista uporabljala seclaj špilje, sedaj hlevček. Na vzhodu, zlasti v deželah okoli Sredozemskega tr.orja se navadno sli-1 ka pečira, dočim na severu prevladrje hlev. Najslarcjše minijature v Bizancu in na Atosu kažejo pečino.
Star okr sčanska umetnost v Rimu in Bizancu je kazala Kristovo rojstvo skupno s pastirji in modrijane z iztoka. To skupno slikanje pastirjev in modrih, ki ne odgovarja časoslovju, se razlaga s tem, da so so stari kristjani hoteli ogniti vsem poganskim ugovorom, da so hoteli zatreli morebitne zle misli protivnikov o nizkem zemeljskem rodu Jezusovem, pa so spojili poklon si-I ro.Tašnih in bednih pasirjev s kneževskim ' dostojanstvom in častmi modrijanov. V | rimskih katakombah so vedno skupaj pa-1 stirji in modreci. Razen teh, in umevno, razen Marije in Jožefa, predstavlja staro-krščnnica umetnost dve živali: vola in osla. To predstavljanje jc vzeto iz knjige
preroka Izaljo (1, 8): >Vol Je spoznal svojega gospodarja in osel jasli svojega domačina.« Aluzijo na to sliko nahajamo tudi pri proroku Habakuku (3, 2). Ni dvoma, da sta ti dve živali simbol nerazumne pri-rode, ki je po besedah velikega apostola Pavla tudi čakala odrešenika. Vol je po mnenju nekaterih svetih očakov 8!ika ju-dov, osel pa slika poganov. Slikanje Jezusovega rojstva, kakor ga vidimo na najstarejših sarkofagih, je v glavnem zgodovinsko, hkrati pa je moment umerjene ado-racijo, tega prvega znaka religije. V čo-trtein in petem stoletju so krščanski umetniki podajali večjo intonacijo Jezusovega rojstva, a modri so bili samo vzporedno figure. V šestem stoletju vidimo parkrat samo rojstvo brez modrijanov .
Od šestega stoletja daljo so srednjeveški umetniki jemali predmete iz Jakobovega protoevangelija ter iz Matejevega pseudoevangelija, in je božična umetnost dobila nove barve. Ta struja je prišla z iztoka, iz Bizanca. Gospa leži v sijajni, gosposki postelji, dete Jezusa kopljejo v umivalnici a žene mu strežejo. Sveti Jožef stoji ob strani, ali se naslanja na lakti, ali gleda obred očiščenja. Umetnost te dobo je kazala razne zgodbe iz psevdoevangelija, To je trajalo vse do XII. stoletja, pri nas celo do XIII. veka. Motive te umetnosti nahajamo na portalu katedrale v Trogiru in v reliefih neznanega mojstra na zvoniku sv. Duje v Splitu nasproti vratom stolno cerkve. V tej epohi se namesto treh modrih slikajo trije kralji. Iz tega se razvidi, da se v slikanje Božiča uvaja več sijaja in bogastva. V Trogiru imajo kralji plašče in jašejo konje. Izjemo tvori glasoviti splitski umetni Buvina na vratih sv, Duje. On kaže v eni sliki rojstvo v pečini in poklon aigelov ter pastirjev, v drugi pa poklon modrih, a ne kraljev. Tako se on drži stare, domače umetniške tradicije, bližje sta-rokrščanskemu pojmovanju. Dvanajsto stoletje ustvarja novo ikonologijo Božiča. Zgodovinske momente obravnavata Giotto in Cimabue, a najbolj vpliva na domišljijo slikarjev legenda. Odslej je postala božična umetnost pesem inkarnacije Sina božjega.
Niti čas, niti kraj, niti okoliščine, niti figure, niti milje nimajo več toliko vpliva na božično umetnost. Glavno je prihod Krista na ta svet v p>odobi deteta. »Et ver-bum caro factum est«. Dete je postalo središče vseh božičnih kompozicij. Razlog temu okretu moramo iskati v verskih prilikah XII. stoletja. Takrat je živel največji prijatelj deteta božjega sv. Bernard (umrl 1153). Častna in starodavna opatija v Clairvauxu ter mesta Italije in Galije so poslušala njegove propovedi o Kristovem rojstvu. Bog-človek je prvi in glavni predmet njegovih meditacij in propovedi. Najstarejše slike kažejo sv. Bernarda ob jaslicah. »Parvus doaiinus et amabilis ni-mis« (In Cant. 48). Sveti Bernard je največji pesnik Božiča za Efremom Sircem, Prudencijem, Fortunatom in Ambrožem. Njegov vpliv na logično slikarstvo je bil velik. V trinajstem stoletju je Frančišek Asiški postavil jaslice v gradiču Greccio in nazval Jezusa »bambino di Betlehem-me«. Ta topla in nežna čustva Bernarda in Frančiška so našla mnogo odziva v umetnosti. Prvi, ki je v tem zmislu naslikal Božič, je Beato Angelico da Fiesole (1387—1455), ki mu je otvoril pot Taddeo Gaddi. Fra Angelico je bil pobožen in svet redovnik. Njegova umetnost se zove »ars amare Deum«. Slikal je Marijo in Jezusa klečeča. Evo vam slike njegovega Božiča! Na zemlji, porasli z mehko, zelenkasto-zlato travico, leži Jezus, nedolžno detece, na beli odeji. Eno roko dviga k blagoslovu, a prstece druge roke približava k uste-com, kakor da hoče reči: »Jaz sem luč sve-I ta«. V ozadju pojo angeli. S strani se mu j klanjata Mati božja in sv. Jožef. Na drugih I slikah vidimo detece božje, kako mu po-i čiva glavica na snopu žita, simbolu bed-| nega življenja. Božič fra Angelica je deviški, zlat, preprost in tajinstven: »Virgo, quem genuit, adoravit!«
Stopinjam redovnika-slikarja iz Fiesole so v božičnem slikarstvu sledili Pe-sellino, Ghirlandaio, Giovanni di Pietro, Borgognone in Pinturicchio. Sever, poln mistike in božičnega -nastrojenja starega božičevanja, je tudi nudil božičnemu slikarstvu novih obzorij, ko je opustil stare gotske motive. Nordijska božična umetnost, ' reprezentirana v starovsstfalski in kolin-ski šoli, prejema koncem XIV. stoletja živahnejši in romantičnejši značaj, poln ljubezni za novorojeno dete božje. Med temi nordijskimi slikarji slovi v pni vrsti Roger van der Weyden (1400—1464), Holandec iz brabantske pokrajine Pri njem vidimo razne kneze in velmože, dete v pastirski obleki. Bctlehemski hlevec je obdan z razvalinami starih dvorcev, porastlih z bršlja-nom. Med senom počivata vol in osel. Pastirji imajo svojo kočo, a Betlehcm v ozadju je utrjeno mesto. Predočevanje ni zgodovinsko, nego dogmatsko. Prevladuje ideja: »Vcrbum caro factum est.« V Nemčiji slika Bo/.ič na ta način Ilans Holbein mlajši. Za njim prihaja Božič renesance, v kaleri dominira »Sveta t\r>x* mojstra Correggia.
Božič v Betlehemu.
Ko se prižgo božično svečice in ko done zvonovi skozi plešoče snežinke ter vabijo k polnočnici, takrat se naša domišljija rada pokreno tjakaj na ono mesto, kjer se je najprej razlegal klic: »Mir ljudem na zemlji k Že izza dolinskih let sta nam dobro znana hlevček in jaslice v Ee-tlehemu, v mestecu — »dasi majhnemu med tisoči v Judeji« —, ki pa se je vendar toliko proslavilo, da pujdo ljubeznivi čita-telj gotovo prav rad z nami v one kraje.
Mnogobrojne krščanske karavane potujejo vsako leto o Božiču iz Jeruzalema v Betlehem, in celo latinski patrijarh iz Jeruzalema dospe tja popoldne 24. decembra s svojim sijajnim spremstvom, da vodi veliko procesijo, ki poseti božično noč sveti kraj betlehemski.
Jeruzalem zapustimo skozi mogočna, obokana jafska vrata, zavijemo nato proti jugu po skoraj popolnoma ravni cesti in korakamo osem kilometrov daleč proti Betlehemu. Pot se kmalu pogrezne v hi-nomsko dolino in vodi najprej preko re-fajmske ravani, kjer so se v starih časih ponovno vršili boji med Izraelci in Fili-stejci. Na južnem obronlni pri grškem samostanu Mar Elias se nam odpre obsežen razgled na tri mesta, ki so tesno zvezana s Kristusovim rojstvom, trpljenjem in vstajenjem: Jeruzalem s kupolo nad božjim grobom, Oljska gora na severoiztoku in Betlehem na jugu.
Mimo nagrobnika Rahele pridemo v Betlehem, ki stoji na višini, na podkvastem hrbtu, ki se mu je v sredino zarezalo malo sedlo, in ki je po višavju in pobočjih posejan s hišami. Mesto, katerega arabsko ime Bet Lahern pomenja »hiša kruha«, dočim se je imenuvalo v najstarejših časih Efrata, to je »rodovitno«, sliči v gotovi razdalji- kupu sivih kamenitih zgradb s ploskimi strehami med stopicoma nasajenimi vrtovi. Okrog mesta se razprostirajo rodovitna polja, ki jih cepijo ljubke dolinice.
Betlehem ima eno veliko cesto, ki se razteza preko iztočnega obronka do južno-iztočnega konca mesta, razen te a pa množico ozkih in strmih ulic, ki križajo mesto v različnih smereh.
Mesto je bilo dolgo časa majhno in nepomembno. Proslavilo se je kot rojstni kraj Davida in Jezusa Krista. Utrdil ga je kralj Rehabeam.
Ko je bil razdejan Jeruzalem, je propadel tudi Betlehem*; pod krščanskim go-spodstvom se jo dvignil. Cesar Justinijan pa je zopet utrdil. Kasneje je podleglo mesto muslimanom, in ti so ga izvzemši Marijino cerkev popolnoma porušili pre- j den so se umaknili križarjem. Ti so Be- j tlehem zopet zgradili in papež Paska! II. j ga je dvignil v škofijsko stolico. L. 1244 so ' Betlehem razdejali Hovarezmijoi, 1. 1489 j so razpadle utrdbe, in kraj je propadel. Od mestnih zidov ni ostalo ničesar, vidimo pa še razvaline citadele.
Mestni prebivalci umevno z velikim interesom motre potovanja romarjev. Betlehem Šteje sočasno okoli 5000 prebivalcev, ki so z malimi izjemami skoro sami katoliki.
Prebivalci Betlehema se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in čebelarstvom, redvsem pa z izdelovanjem razpel, molov in svetopisemskih predmetov iz slono-ve kosti, biserne matice itd. Moški so krepke postave, ženske se oblačijo nadvse slikovito in se često ponašajo s presenetljivo lepoto. Njihovo izrazito fizijognomijo posebno oživljajo krasne, temne oči, ki razodevajo pol judovski, pol egiptovski značaj. Nosijo modro srajčasto krilo, ki sega do členkov, nad njim pa kratko rdečo tuniko brez rokavov. Posebno značilen je diademni nabavni okras, sestavljen iz zlatnikov in srebrnikov, izpod katerega se vije umetno vezana tančica. Knt naprsni nakit nosijo težke srebrne verižice. Ako [ pogledamo tako oblešeno Bati' hemko, ko stoji ob vodnjaku, se nehote či'1'mo pre- ■ stavljene nazaj v patrijarhalične čase sla- j rega zakona.
Najznamenitejša stavba v mestu je Marijina cerkev, ki se dviga nad rojst um , mestom Izveličarja ( v Palestini še dandanašnji uporabljajo votline za hleve). Da j pridemo do njo, mora-no obresti ves kra j, : ker leži zunaj mesta. Polog nje ste.je trije sam istani: grški, latinski in armenski.
Na prednji strani Marijine cerkve se' nahaja prostrani frančiškanski konvent, ki j obstoji iz romarskega azila, takoimenova- ! nega latinskega samostana in razpadajoče | cerkve sv. Katarine, ki je hkrati katoliška farna cerkev.
V najbližji okolici stoje slikoviti šotori arabskih Beduinov, kjer tujci lahko opazujejo dejanje in nehanje otrok puščave. Navadno jih čepi nekaj tudi pred samostanskimi vrati in dremlje. Oblečeni so v dolge kaftahe, a pokriti so z rjavimi turbani.
Poglavitna privlačna točka za tujce in ; romarje, zla ti o božičnem času, je Marijina cerkev, ki je zgrajena v obliki križa in baje predstavlja baziliko, ki jo jo Konstantin 1. 330 postavil nad votlino JczttPO- j vega rojstva. L. 1101. je bil tu na božični '
dnn Balduln proglašen za jeruzalemskega kralja. L. 1169 je bizantinski cesar Manuel Comnenus opremil cerkev z bogatimi mozaiki, od katerih pa je do današnjih dni ostalo le prav malo. Preko' prostornega preddvorja pridemo do zapadnega cerkvenega portala, ki pa je zazidan v majhna, ozka in nizka vrateca. Iz dokaj temačne prednje dvorano s tremi vratmi stopimo v cerkev skozi srednja vrata, ki so edina ostala nezazidana. Cerkev s svojimi mogočnimi ladjami učinkuje zares vzvjšeno. Ima obliko bazilike, v kateri pet pcdolžnih ladij križa ena povprečna. Stranske ladje so ločene od srednje, ki leži nekoliko višje, z dvema vrstama monolitičnih, šest metrov visokih apnenčastih stebrov z bizantinskimi glavicami. Žal moti celotni vtis visok zid, ki so ga postavili Grki in ki zakriva povprečno ladjo in apsidoi.
Pod glavnim oltarjem se nahaja sveta duplina, v katero vodi troje stopnic. Dva-intrideset svetilk izpod stropa noč in dan razsvetljuje kripto ali rojstno kapelo, ka* tere stene so obite z rjavim mramorjem. V kotu proti iztoku je vložena v tleh srebrna zvezda, ki ima napis: »Hic de virgine Maria Jesus Christus natus est« (Tu je bil od device Marije rojen Jezus Kristus). To mesto tvori poglavitno točko oboževanja romarjev.
V stranski kapeli kažejo mramorne jasli kraj, kjer je bilo sveto deta položeno v jaslice, poleg stoječi oltar pa mesto, kjer so trije modri molili Jezusa. Druga votlina je imenovana po sv. Hieronimu, kjer počivata on in cerkveni zgodovinar Evzebij.
Vsa ta mesta posečajo leto in dan v obilnem številu; posebno živahno in svečano vrvenje pa vlada na božični večer. Po pontifikalnih večernicah obišče vse svete kraje pod zemljo ogromna procesija domačinov in romarjev. »Tiha noč, blažena noč!« se razlega po naših dušah in mi občutimo ves pesniški čar betlehemskega Božiča.
Franjo Neubauer.
Božično hrepenenje,
Hrepenenje tiho polni mi srce, iz srca neslišno v Betlehem mi grč.
K zibelki presveti gre v Božično noč, Dete sveto boža spev šepetajoč.
Želja moja moli, prosi vzdih globok: »Daj miru, počitka Božji mi otrok!«
,»Poglejmo to, kar nam je bilo povedano..
Kovač Purah in njegov sin, ki jo bil slep, pa Šimen, ki je slikal podobe, so skupaj popolovali iz Galileje v Betlehem, da bi se dali popisati kakor je velel ukaz cesarja Avgusta. Pot je bila daljna in pozno je že bilo, ko so prišli v mesto, ki je bilo vse polno tujcev, prišedših k popisovanju. Za vse tujce je bilo premalo krčem. Potniki z utrujenimi živinčeti so v zadregi semterlja spešili. Tu pa tam je bilo slišali vesele glasove. ZCclo ob tej pozr.i uri so ponujali poulični kramarji pri luči svetlijo svoje blago tujcem. Govornik, kateremu je stari Šimen navdušeno ploskal, je proglašal z raz-vnelim ognjem, c!a bi se ljudje za ukaz tiranskega cesarja, ki je dri.al Izrael v ped-jarmljenju, ne imeli zmenili. V majhnih, temnih kran.arijah in kraj gostilniških vrat so moški večerjali in pili vino; ženske so se zavijale v umetne, lepe tkanine, olroci so se pa pc ajali s starin i Židi za ceno perzijskih koral, sočnatera grozdja, piščal, trobent, krotkih grlic itd;
Burah in sin sta sedala na stopnicah pred krčmo, se krepčala z jedjo in pijačo ter premišljevala, kje bi se dobilo kali o prenočišče, ko se je z urnim korakom vrnil Šimen, ki ie bil šel krčtrarju poravnat račun, in redostno zaklical: »Videl sem nebes o prikazen, lepo kakor jutranje zvezde. Poglej, Eurah, tua v smeri svetlobe od one svetiljkek
Burah se je okrenil in gledal, kamor je Šimen kazal.
»Oh, zašle so«, je vzdihnil Šimen. Nočni mrakovi so jih pogoltnili.
»Zagledal sem moža, vodecega mezga, na katerem je'sedela žena v halji iz temno-modrega blaga,< jo povzel Burah in gledal v prijatelja.
»Mislim, da gresta proti nam, menda iščeta krčme.«
»V krčmi ni več prostora,« je pripomnil Šimen.
»I, kaj pa si tako nenavadno vznemirjen,« je vprašal Burah. »Iz tvojega glasu govori veliko vznemirjenje, a za jed, ki si jo naročil, se ne zmeniš.
»Videl sem njeno Hcc,« je odgovori! Šimen. »Videl sem obraz moža, ki je peljal
osla. In zdelo se mi je, — zdelo se mi je, kakor bi moževo lice odsevalo v zorni lepoti njenega obličja.«
»Potem je dobro, da si se napotil v Betlehem, Šimen,« je dejal slepi deček. »Vsaka tvoja beseda je hvala za lo milost, ki si jo videl. Stoječ tik tebe kar čutim, kako so od radosti treseš.«
»Zdi se mi, da lepota včasi v zraku za-miglja, da bi nas razveselila,« jo ponovil Šimen, »kakor kadar ti, sinko moj, prepo-vaš svoje lepe pesmi,« je pristavil v sladki sreči, prijel deč>'.<a za roko ler vroče stiskal njegove mrzle prste v svojih.
Naenkrat pa dvigne deček z nekako velevajočo kretnjo desnico.
»Pstk je zašepetal z lahno vzravnano glavo, z izrazom veselega pričakovanja, a tega izraza niso opazili, kaleri so krog njega sedeli.
Šimen in Burah sta molčala pa poslušala. Ali ljudje okoli njiju so spešili v glasnem vrvenju. Deček se je za trenutek uža-lostil kakor bi bil prevaran. Šimen ga je zopet prijel za roko, se sklonil k njemu ter sočutno vprašal: »Ali si slišal nje glas, ko je šla mimo?«
»Cul sem v tem hrupu in hladu kakor godba ljubezniv glas, Šimen. Bil je tako nežen in mil zvok, da ga je bilo jedva slišati. Pa me je vendar napolnil z velikim veseljem. Obrnivši se k očetu, je položil roko na njegov rokav in dejal: »Oče, zvenel je še vse lepše kakor glas rajne matere, ko je še sladko prepevala. To je bil glas, ki ga mora človek rad slišati in visoko ceniti, kakor bi bila ta, ki je gbvorila, sveta žena.
Deček je umolknil in je bil videti v duhu globoko zamišljen. Zdaj pa zdaj se je vzravnal, kakor bi so predramil iz spanja v smeri proti mestnim vratom kakor človek, ki bi red ujel njegovega ušesa dotikajoči se zvok.
»To je bil glss tiste, ki srm jo videl,« je pravil Šimen Burahu ter prelomil kos Črnega presnega kruha. »Šli so mimo nas proti južnim .vratom.«
»Zagledal sem njiju nejasni postavi v nočnj temi, kako sta si delala pot med množico,« je pripomnil Eurah.
»Kolikor sem mogel opaziti, sta bila videti revna potnika iz gorskih krajev, sama kakor mi, ki smo prišli med tujce.
»Jaz nisem sam,- je mimo dejal deček. 5>Koprnim po samoti, prsti moji pa po pi-šSaM. V moji duši odmeva zopet godba, ki sta jo vidva doma cd mene slišala.« 1 Šimen, ki je bil že povečerjal, je zrl i mračno dečkovo čelo, ki se jo dvignil s tal ; \ ter stopil zraven Buralia.
»Gospod ti je naklonil duševno veselja, ki ga jaz ne poznam,« je kovač hladno velel. Meni je skoraj mraz. Eojim se zate, ker boš brez strehe to noč. Luči pojemajo, ljudje se razhajajo. Kam naj sc obrnemo, ko v krčmi ni dobiti prostora.«
»Nič ne skrbi, oče,« je mirno dejal deček.
»Ali bi ne šti malo tja za mesto v samoto pod onile grič? Tam bomo našli — prav ta'?o kakor v Galileji — kak miren prostorček med drevjem, čigar šušlanje nas bo zazibalo v sladico spanje. Vsekako najdemo tam kotanje z mehko travo, s suhim listjem in žametastim mahom, na katerih sa bomo udobno zleknili. Gotovo bodo tamkaj griči s skalami in grmovjem, ki nas bo branilo ostrega vetra.?
»Pametr.o svetuješ,« je rekel Šimen, izpil čašo ccnenega vira ter planil na noge.
Pospravil je po3cdo, iz katere so piJi, in odšel. Burah je vstal, težko opiraje se cb palico. Skrbno je pogledoval proti gričem. Deček je bil videli, da zopet prisluš-kava. Šimen se je vrnil k njima.
»Alo, Eurah, pojdi,« je prigovarjal tovarišu, »tja k onim gričem.«
Prijel je dečka za roko in se dotaknil kovačeve rame. Odšli so nemudoma. Kmalu so imeli mestna vrata za sabo, kjer so si jeli na lahnem gorskem pobočju iskati I primernega ležišča. Naposled so našli i ugodno mesto: tokavo med dvema skalafha, j ki ju je prikrivala pritlikava naprej nag-! njena oljka. Po lokavi je rastlo gesto grmičevje, trn le. Legli so tja, zamotavši se v i svoje plašče. Nekoliko časa so se pogovar-I jali, ali kmalu jim je zatisnil spanec oči.
Utrujenost jih je premagala, potniki so za-I spali. In nočna zarja jih je pokrila kakor s j plaščem.
Naenkrat se je deček, ki ni vedel, kako dolgo je spal, predramil in poslušal, j Zdelo se mu je, kakor bi se pod njim zemlja tresla. Vstal je in se nagnil ter začel z večjo pozornostjo poslušati. Kakor bi iz daljave prihajal izredni šum spevov, ki so se razlegali z vetrcem čez griče ter tonili v notranjščino zemlje. Pa ni bilo najmanjšo sapice. Veje dreves niso več šuštele, niti genile se niso. Nobenega glasu ni slišal razen oddihovanja obeh spečih poleg sebe. V tej nemi samoli je dečka obšel slrah.
»Oče, oče! šimen, Šimen!« je zašepetal.
Burah je naprej trdno spal. Šimen pa se je zgenil, globoko vzdihnil, pa v spanju mrmral: »Kličejo nas k popisovanju — v ' mesto — Davida — kralja.« Tako je pre- ! ' Irgano šepetal — lahno — mirno kakor srečen človek.
Obrnil se je v strnn, zamahnil roko in zopet umolknil. Deček je od mraza trepetal
ter se tesneje stisnil k Burahu, ki se je nato prebudil. Ali v tem, ko je klical Šimna, so zaslišali nad holmom dlvno melodijo, ki se je razlivala z vrha v prekrasnih akordih v dolino. Šimen je planil pokonci.
»V mesto kralja Davida,« je govoril še napol v spanju, prožil roke in šlatal po skalnatih stenah.
»Čujte, petje!« je kričal deček, ki se je bil skoz trnje iz jame prikopal.
»In sama nebesa so videti kakor v plamenih, sinko moj!« je vzkliknil Burah ter uprl oči v nebo.
»Poglej, poglej, Burah,« je zašepetal Šimen. »Nebesa so se odprla in pretrgani oblaki se leskečejo kakor zmrzei sneg. Slava Gospodu na vekov veke!«
»Slava Bogu Abrahama, Bogu Izaka in Bogu Jakoba!« je zašepetal Burah.
»Slišita! Kakor glasovi angelov Gospodovih, ki hvalijo in poveličujejo ime Njegovo, • je kričal deček, ki je stoje z rokami kazal v ono stran, odkoder je angelsko petje zvenelo.
A ko so še tam stali, je proslava nad griči pojemala in zdelo se je, da se vriskajoča harmonija od njih oddaljuje. Velikanska proga bele lesketajoče se svetlobe je samo gorela in plapolala ter se odmikala v daljavo in višino.
»Oh, izginilo je!« je izpregovoril Šimen in ukinil slavnostno tihoto z otroško radovednim strmenjem.
Pogledal je na Buraha. A kovač je ves zamaknjen zrl na grič, kjer je nebeška lepota zahajala za zvezdnati zavoj. Stal je vtopljen z odkrito glavo.
»Godba se še vedno sliši,« je dejal deček, ko je stopil k njim. »Slišite, kako sladko šepetanje in petje se vije okoli nad nami!«
»Slišim, slišim,« je veselo potrdil Šimen. »In slutim, da se bo ta godba razlegala po vsem svetu — z blagoslovljenim«...
»Oh, Šimen, Šimen,« je vpil deček, »kaj se ne spominjaš več besed, katerih si me učil, medtem ko je oče v kovačnici delal?«
Ko je umolknil, se je pokazal izreden, srečen izraz na dečkovem obrazu. Moža sta gledala nanj z nežnim pričakovanjem in nista črhnila besedice. Deček je pa po kratkem molku zopet s tresočim se glasom iz-pregovoril:
»In ti, Betlehem, zemlja judovska! Nikakor nisi najmanjši med knezi judovskimi, zakaj iz tebe bo izšel vojvoda, kateri bo vodil moj r.arod izraelski.«
»Da, tako stoji zapisano,« je. proglasil Šimen in pogledal Burahu v oči.
»In naše odrešenje bo bliže ...« je pristavil deček, a ni dopovedal, ker je zaslišal glasove moških, ki so prihajali s hribov.
Šimen in Burah sta zagledala v nejasnih obrisih postave, ki so hitele v somraku. Ko so se približale, so jih slišali govoreče s pritajenim glasom o nečem divnem in posebnem. Tedaj pa je Burah stopil nekoliko naprej ter vprašal prvega moža:
»Prijatelj, kakor je videti, prihajate z gričev; prosim, kam pa s tako naglico, kam?«
»Pa, dh, prihajamo s hribov,« je odgovoril vodnik, ki je držal v roki pastirsko palico. »Gremo pa v Betlehem.«
>Angel Gospodov se nam je prikazal, ko srr.o nočili pri svojih čredah,« je pravil drugi, — starec častitljivega obličja, — »in nam je oznanil srečno novico o velikem veselju, ki bode vsem ljudem.«
»Pojte z nami,« je bodril mlajši pastir, ki je hitel naprej, »Pojte z nami v Betlehem! — Zakaj nocoj se nam je rodil —■ tako nam je oznanil angel, — Odrešenik, ki je Kristus Gospod, v Davidovem mestu. Tudi mi Ga gremo gledat.
Kmalu potem so prišli do hleva, ki je bil podoben skalnati jami, kjer se je velika jasnost razlivala po temnih in grudaslih tleh. In bali so se stopiti bliže. Ali deček, ki se je krčevito držal Eurahove roke, je slišal v hlevu glas, na katerega se je spominjal in ki je bil tak kakor bi prihajal iz nebes. A preden je stopil noter, je povzdignil svojo dušo v živi in silni otroški prošnji. Prosil je Boga, da bi se ga usmilil ter odvzel slepolo njegovim očem.
»O, Spasitelj, ki si Kristus, čigar angele sem slišal, daleč proč od mene, prosim Te, da bi videl to besedo, ki se je zgodila v ir.eslu Davida, našega kralja. O, Gospod,« je molil vdano v duhu, »če nisem vreden, da bi pogledal na Tvojo slavo in veličanstvo božje, daj mi, da bom potrpežljivo ter v vsem vdan v Tvojo sveto voljo.«
Ko je domolil, je stopil v jamo, kjer je bila velika tišina in so se pastirji pripogi-bali in klanjali. Zdaj je deček zaslišal kakor bi nekaj v slami zašumelo in drobnega deteta glasek se je dotekr.il njegovih ušes. V srcu slepega dečka sc je iznova zbudila vroča prošnja. Njegovi drobni prsti so stiskali Burahovo roko. Kakor bi ga moč Najvišjega dosegala in se ga dotikala, tako je bil od bojazni in velike groze prevzet. V prsih pa mu je srce poskakovalo in trepetalo kakor liček v gajbici. V očeh je čutil, kakor bj se vnema] ogenj. Njegova duša se je veselila v bližini Gospoda, njegovega Odrešenika, ki se mu jc s celim srcem poklanjal. A mahoma je minilo, kar sc mu je zdelo, da mu pali oči, nepopisna lepota še
je pojavila pred njegovimi očmi, krasota,
ki je bila Sin božji, dete Marijino, ki ga je videl.
>Slava Bogu na višavah! Slava Bogu
na višavah!«
Ko jc Burah slišal te vesele vsklike, je začudeno pogledal na sina in videl odprte •žareče oči tega, ki je bil od rojstva slep.
Preložil Tugomir Zlatopoljski.
Giovanm Paplni:
Molitev h Kristusu.
(Prevel Peter Klemen.)
Še vedno, vsak dan si sredi med nami. In z nami boš zmeraj.
Živiš mod nami, poleg nas, živiš na zemlji, ki je tvoja in naša, na zemlji, ki te je sprejela kot otroka med otroke in kot obsojenca med tatove; živiš z živimi na zemlji, ki si jo imel rad in jo ljubiš, živiš med ljudmi življenje, neviden mogoče celo onim, ki te iš( -jo, mogoče kot Ubožec, ki si sam kupuje kruha in nihče nanj ne pora j ta.
Zdaj pa je prišel čas, da se znova prikažeš nam vsem in daš temu rodu neizogibno in neodklonjivo znamenje.
Jezus, ti vidiš, da smo v potrebi; ti vidiš, kako veliko je naše veliko pomanjkanje; ti ne moreš odoleti, da ne bi spoznal, kako neodložljiva je pomoč v naši revi, kako trda in resnična je naša stiska, naše pomanjkanje, naš obup; ti veš, kako potrebni smo tvojega posredovanja, kako nujna je tvoja vrnitev.
Pa naj je tudi le kratka vrnitev, nenaden prihod, pa takojšen odhod, ena sama prikazen, prihod in odhod, samo ena 6ama samcata beseda, ko prideš, le ena besedica, ko greš, samo znamenje, samo opomin, blisk na nebu, luč v temi, odpre naj se nebo, zažari naj noč — samo ena ura tvoje večnosti, samo ena beseda po vsem tvojem molku.
Potrebujemo te, tebe samega in nikogar drugega.
Ti edini, ki nas ljubiš, moreš za nas vse, ki trpimo, občutiti usmiljenje, ki ga vsak izmed nas čuti do samega sebe. Ti edini lahko čutiš, kako velika, kako neizmerno velika je potreba po tebi na tem svetu, ravno to uro sveta. Nihče drugi, nihče izmed tolikanj, ki žive, nihče izmed onih, ki spe v blatu slave, ne more nuditi nam potrebnim, ki smo strrnoglavljeni v strašno ^pomanjkanje, v najstrašnejšo izmed rev-ščin, v revščino duše svoje, onega blagra, Ji i rešuje. Vsi te potrebujejo, tudi oni, ki tega ne vedo, in tisti, ki tega ne vedo še mnogo bolj od onih, ki vedo. Sestradanec si domišlja, da išče kruha, pa je lačen tebe; žejni misli, cla hoče vode, pa je žejen tebe; bolnik se vara, misleč, cla hrepeni po zdravju,'a on boleha zalo, ker ni tebe pri njem. Kdor išče na svetu lepote, išče, ne da bi se tega zavedal, tebe, ki si cela in popolna lepota; kdor v svojih mislih hodi za resnico, želi nehote tebe, ki si edina resnica, ki je vredna, da jo poznamo; kdor se žalosti, iščoč miru, išče tebe, ki si edini mir, ki se v njem lahko odpočijejo najbolj nemirna srca. Kličejo te, ne da bi vedeli, da te kličejo, in njih krik je neizrečeno'bolj bolesten kot naš.
Mi ne kličemo k tebi iz ničemurnosti, da bi te lahko videli, kakor so te videli Ga-lilejci in Judje, ne kličemo k tebi radi veselja, ki bi ga čutili, če bj mogli kdaj zreti v tvoje oči, niti radi neumnega ponosa, da bi te premagali s svojimi prošnjami. Mi ne prosimo velikega prihoda v slavi in veli-častvu neba, ne onega blišča, v katerem si se izpremenil, ne angelskih trobent in onih veličastnih obredov zadnjega prihoda. Ti sam veš, da je res toliko ponižnosti v oni predrznosti, ki se nas polašča. Mi hočemo samo tebe, tvojo osebo, tvoje ubogo, pre-bodeno in ranjeno telo z ono ubožno srajco, ki si jo nosil kot ubogi delavec; hočemo videti one oči, ki prodro skozi prsno ogrodje in skozi mišičje srca, oči, ki ozdravijajo, kadar zadevajo z nevoljo, in povzročajo kr-vavijenje, ko gledajo v milobi. In hočemo slišati tvoj glas, ki s svojo sladkostjo straši demone in čara otroke s svojo močjo.
Ti veš, kako zelo ravno sedaj potrebujemo tvojega pogleda in tvojih besedi. Dobro veš, da en sani tvoj pogled lahko prevrže in i/premeni naše duše, da nas lahko tvoj glas potegne iz znoja naše neskončne bede; tj veš toliko bolje, toliko globlje od nas, da je nujen tvoj prihod in da ga ne smeš odlašati v času, ki te ne pozna.
Ko si prišel prvič, si prišel reševat; rodil si se, da bi reševal; govoril si, da bi reševal, dal si se križati, da bi reševal; tvo;a umetnost, tvoje delo, tvoje poslanstvo, tvoje življenje je reševanje. In nam je treba danes, v teli temnih in zlobnih dneh, v teh letih, ko se zgošča in se do neznosnosti množi strahota in bol, nora je brez odloga treba, da nas rešiš.
Ce bi bil li ljubosumen in trpek Bog,
Bog, ki zna mrziti, Bog, ki se zna maščevati. i'og, ki je farno pravičen, ue bi poslušal naših prošenj.
Kajti prav vse, kar so ti mogli ljudje storiti zlega tudi po tvoji smrti, in še več po smrti kakor v življenju, vse so ti storili; mi vsi, tudi sam tisti, ki govori s teboj obenem z drugimi, smo te žalili. Milijoni Judežev so te poljubljali potem, ko so te prodali; pa ne samo za trideset denarjev in tudi ne samo enkrat; legija Farizejev, cele vojske Kajfežev so te sodile kot zločinca, ki je vreden, da ga zopet pribijejo na križ; in milijonkrat so te križali z mislijo in voljo; in večna druhal zapeljanih izvržkov ti je znova pokrila obraz s pljunki in klofutami; in konjarji, cerkovniki, vratarji in vojačina onih ljudi, ki si krivično in protipostavno pridržujejo denar in oblast, so te bičali po plečih in ti okrvavili čelo s krvjo.
In tisoči Pilatov, čmordeče oblečenih, ki so komaj prišli iz kaznilnice, dišeči po mazilih, lepo počesani in obriti, so te tisoč in tisočkrat izročili rabljem, potem ko so te spoznali za nedolžnega; in nešteto zabuhlih Ln pijanih ust je prosilo neštetokrat za prostost puntarskih tatov, znanih morilcev in zločincev, ki so priznali svoj zločin, da bi te še neštetokrat vlekli na hrib mrtvaških glav in bi te pribili na drevo z železnimi žeblji, ki jih je koval strah in jih sovraštvo znova zabiialo.
A ti sj odpustil vse, odpustil zmeraj. Ti, ki si bil sredi med nami, veš, kakšno je bistvo naše nesrečne natore. Mi smo samo krpe in nezakonska mešanica, nestalno in minljivo listje, rablii samih sebe, nadležni splavi, ki se zlekajo v zlu kakor doje-nec, ki je zavit v svoje scanje, kot pijanec, ki se je prevrnil v svoje kozlanje, kakor za-bodenec, ki leži v svoji krvi. kakor človek, poln tvorov, ki leži v svoji gnilobi. Zavrgli smo te, ker si prečist za nas; obsodili smo te na smrt. kajti ti si bil rb?cdb.> našega življenja. Ti sam si rekel tiste dni: »Stal sem sredi sveta in v mesu s"n so jim odkril; in našel sem vre pijane in nikogar nisem našel žejnega, in duša moja trpi radi otrok človeških, ker no slepi v svojem srcu.« Vsi rodovi so enaki onemu, ki te je križal, pa pridi, v katerikoli obliki, zavržejo te. Kakor oni de čin ste — tako si rekel — ki stoje na trgih in kličejo svojim tovarišem: Igrali smo vem na pišcal in niste plesali; zapeli smo žalostinke in niste jokali. In tako smo delali skoraj celili šestdeset rodov.
Zdaj pa je prišel čas, ko ?o ljudje bolj pijani kot tedaj, a bolj žejni. V nobeni dobi nismo tako ginili žeje po nadnaravni rešitvi kakor v naši. Še nikoli, kolikor se spominjamo, ponižanje ni bilo tako nizko in vročina tako žgoča. Zemlja je pekel, ki ga razsvetljuje vljudnost solnca. Ljudie pa so se pogreznili v blatno smolo, razredčeno s solzami; iž nje se včasih dvignejo besni in spa-čeni ter planejo v rdečo vrclico ikrvi v na-di, da se operejo.
Ni dolgo tega, ko so prišli iz take divje umivalnice in so se vrnili po brezme"nem desetinjenju v navadno, nagnusno blato. Kužne bolezni so prišle za vojskami, potresi za kužnimi boleznimi; ogromne črede segnilih mrličev, ki bi bile včasih zadoščale, da bi ž njimi obljudil cela kraljestva, so se razprostrle pod lahkim krilom črvive zemlje in bi, če bi prišle skupaj, zavzele prostor mnogih dežel. In vendar se ubija'o in ubijajo še dolgo, kakor bi bili ti mrliči samo pivi obrok vesoljne podrtije. Bogati narodi obsojajo na lakoto uboge narode; punlarji ubijajo svoje včerajšnje gospodarje; gospodarji dajejo moriti pun-tarje po svojih najemnikih; novi diktatorji, ki se okoriščajo z rarsulom vseh sistemov in vseh režimov, gonijo cele narode v draginjo, v pokolj in razkroj.
Živalska ljubezen vsakega človeka do samega sobe, vsake kaste do samega sebe, vsakega naroda do samega sebe je še bolj slepa in bolj orjaška po teh letih, ko je sovraštvo pokrilo zemljo z ognjem, z dimom, z grobovi in kostmi. Samoljubje je po vesoljnem in splošnem razdejanju postoterilo sovraštvo: sovraštvo malih do velikih, nezadovoljnih do nemirnih, hlapcev do zasužnjenih gospodarjev, častihlepnih stanov do propadajočih, hegemonskih plemen do plemen podložnikov, podjarmljenih narodov do narodov pod jarmi vcev. Pohlep po tem, česar je bilo preveč, je rodil pomanjkanje tega, kar je potrebno; srbež po nasladah prinesel duševne muke, ki glodajo, besnost po svobodi je obtežila naše spone.
Zadnja leta je človeški rod, ki se je že prej zvijal v deliriju sto in sto mrzlic, zblaznel. Ves svet bobni od hrušča razvalin, ki se podirajo; stebri so zagrebeni v smeli; in še gore vale z vrhov gramozaste plazove, da bi cela zemlja postala grda, dolgočasna ravan. Tudi ljudi, ki so bili osiali neomadeževani v miru in nevednosti, so s silo potegnili s pastirskih ledin, da jih na-gromadijo v besno meščansko mcšanico, kjer naj se onečedijo in trpe.
Povsodi zrrošnjava, zmeda in zabloda brez nade, kopa, ki kuži soparen zrak, nemir, ki je ne: >:lovolien z vsem, še bolj kot s svojo lastno nezadovoljnostjo. Ljudje, ki se vaPajo v usodni pijanosti vseh strupov, ugonabljajo sami sebe v želji, da bi z mukami štrli svoje brate, da bi si pa vendarle pomagali iz tega neslavnega trpljenja, iščejo smrti na vse mogoče načine. Apotekar-
sko blago, s katerim se zamikajo In uživajo čutno naslado, slasti, kj ugonabljajo in nikoli ne nasitijo, a"cohol, igre in orožje odvzemajo že vnaprej na tisoče preživelih ob-ligatnim declmacijam.
Svet se je cela štiri leta mazal s krvjo, da se odloči, kdo bo imel večje gumno in debelejšo mošnjo.
Mamonovi hlape iso zapodili Kalibana v nasprotne, brezkončne jarke, da postanejo bogatejši in bj spravili sovražnike na be-raško palico. Toda ta strašen poizkus ni pomagal nikomur. Bolj revna kot prej, bolj sestradana kot prej, so se vrnila vsa ljudstva k blatnim nogam boginje Trgovine, da ji žrtvujejo svoj lastni mir in življenje drugih. Božanska Kupčija in sveti Penez imata obsedene ljudi še bolj v krempljih, kakor kdaj prej; kdor ima malo, hoče veliko, kdor ima veliko, hoče še več; kdor pa je dobil največ, hoče vse. Ker so se navadili razsipanja v letih, ki so snmo žrla, so zmerni postali požrešneži, oni. ki so bili vdani v voljo božjo, so zdaj za vse pripravni in spretni, poštenjaki so se vdali tatvini in najčistejši tihotapstvu. V imenu trgovine se vrši oderuštvo in prilaščevanje; pod zastavo velike industrije se dogaja gusarstvo nekaterih v škodo mnogoterih. Sleparji in po-neverniki čuvajo javni denar in izsiljevanje je bistveni del v pravilniku vseh oligarhij. Tatovi, ki edini še gledajo, kje bi utegnila biti pravica, v splošni kraji ne prizanašajo niti samim tatovom. Bogataška ba-hari:a je vbila v glavo vsem ljudem, da na zemlji, ki se je končno oslobodila nebes, ne velja nobena druga reč kot zlato in to, kar se lahko kupi in ugonobi z zlatom.
Vse vere blede in se rušijo v tej kužni slepariji. V eni sami veri se svet še udej-stvuje, in to je v oni, ki priznava najvišjo trojico Votana, Mamona in Priapa; Moč, ki ji je simbol Meč in svetišče Kasarna; Bogastvo, ki ji je simbol zlato in svetišče Borza; Meso, ki mu je simbol moško spolovilo in svetišče javna hiša. To je vera, ki kraljuje danes na vsej zemlji in kateri z vnemo služijo v dejanjih, če že ne vedno v besedah, vsi živi Pudje. Stara družina se razbija: zakon rušita prešuštvo in dvoženstvo; otroci se zde mnogim prokletslvo, pa se jim izogibl;e'o z različnimi prevarami in prostovoljnimi splavi; prešuštovanje zmaguje nad zakonsko ljubeznijo; sedomski greh ima svoje slavo3pevce in svoja kurbi-šča; javne in tajne vlačuge kraljujejo neizmernemu narodu hromcev in sifilitikov.
Ni več ne monarhij ne republik. Vsak red je samo še okrasek in podoba. Pluto-kracija in demagogija, sestri po duhu in smotrih, se prepirata za gospodstvo nad puntarskim tolpami, ker jima plačani srednji stan slabo služi. Medtem pa je kopro-kracija, dejanska in neovržena resničnost, preko obeh vojskujočih se kast, pod armila Vzvišenost Nizkosti, Kakovost Množini, Duha pa Blatu.
Jezus Kristus, ti veš vse te reči, ti vidiš, da so časi zopet dopolnjeni in da mrzlični in poživinjeni svet ne zasluži drugega, kot da ga kaznuješ z ognjenim poslo-pom ali pa ga rešiš s posredništvom. Samo tvoja Cerkev, Cerkev, ki si jo ulemeljil ua Fe'rovi skali, edina, ki zasluži ime Cerkev, edir.a in vesoljna Cerkev, ki govori iz Pi-rra z nezmotljivimi besedami tvojega vikarja, edino ona se še dviga nad besnim in blatnim morjem; napadi jo jačijo. razkoli jo večajo, stoletja jo pomlajajo. Ti pa, ki ji pomagaš s svojim duhom, veš, koliko in koliko jih je, celo med onimi, ki so rojeni v njej, ki žive izven njene poslave.
Piekel si nekoč: »Če je kdo sam, sem jaz ž njim. Odmakni kamen in tam me boš našel, zarezi v les in tukaj sem.« Da pa te najdemo v kamnu in v lesu, je treba volje, da te najdemo, in spodobnosti, da te vidimo.
In danes te večina ljudi noče in ne zna najti. Če ne začutijo tvoje roke nad svo'o glavo in tvojega glasu v svojih srcih, bodo še dalle iskali samo sami sobo, ne da bi se našli, kajti nihče sc ne polasti samega sebe, če sc ne polasti tebe. Mi te torej prosimo, Kristus, mi, zatajevavci, mi kri-
vični, rojeni v neugodnem času, mi, M se
te še spominjamo, ki si prizadevamo, da bi živeli s teboj, pa smo zmeraj predaleč od tebe, mi, najzadnji, obupanci, ki smo obja-drali svet in se vračamo, mi ki se vračamo iz brezden, — mi te prosimo, da se vrneš še enkrat med ljudi, ki so te ubili, med ljudi, ki te ubijajo še dalje, in vrneš nam vsem, morilcem teme, luč pravega življenja.
Več ko enkrat si se po vstajenju prikazal živim. Takim, ki so mislili, da te sovražijo, takim, ki bi te bili ljubili tudi, če ne bi bil Sin božji, si pokazal svoj obraz in si govoril ž njimi z glasom svojim. Videli so te pokorniki med obalami in peskom, videli so te menihi v dolgih samostanskih nočeh, svetniki na gorah so te videli in slišali; in od onega dne dalje niso prosili ničesar drugega nego milosti, da bi umrli in se združili s teboj. Ti si bi! luč in beseda na poti Pavlovi, ogenj in kri v votlini Frančiškov!, obupana in popolna ljubezen v celici Katarinini in Terezini. Če si se vrnil zaradi enega, zakaj se ne vrneš enkrat zaradi vseh? Če so bili oni vredni, da so te videli, ker jim je dajalo za to pravico njih strastno upanje, se mi lahko sklicujemo na pravico svojega samotnega obupa. One duše so te klicale z močjo svoje nedolžnosti, naše pa te kličejo iz globine slabosti iu ponižanja. Če si zadostil za-maknjenju svetnikov, zakaj ne bi prihitel, ko silišiš jok obsojencev? Ali nisi rekel, da si prišel radi bolnih in ne radi zdravih, radi onega, ki se je izgubil in ne zavoljo tistih, ki so ostali? Poglej, vsi ljudje so okuženi iu mrzlični; in vsakdo izmed nas je zašel, iftfoč samega sebe, in te je izgubil. Še nikdar tvoje poslanstvo ni bilo tako potrebno kot danes, in še nikoli ga ljudje niso tako pozabili in zaničevali. Kraljestvo satanovo jc povsem dozorelo in rešitev, ki jo v svojem tavanju iščejo vsi ljudje, more biti le v tvojem kraljestvu.
Velika poizkušnja gre h koncu. Ljudje, ki so se oddaljili od evangelija, so našli obup in smrt. jMnogo obljub in mnogo groženj se je uresničilo. Mi obupanci zdaj nimamo ničesar več kot upanje na tvojo vrnitev. Če ne prideš in ne zbudiš spečih, ki so nagrmadeni v smrdečem blatu našega pekla, je znamenje, da se tj kazen za naše izdajstvo zdi še prekratka in prelahka in da neČeš izpremeniti redu svojih postav. In zgodi se tvoja volja zdaj in vselej, v nebesih in na zemlji.'
A mi, zadnji, te čakamo, te bomo čakali vsak dan, kljub temu, da lega nismo vredni in naj si bo še tako nemogoče.
In vsa ljubezen, ki bo še izcurljala iz naših opustošenih src, bo zate, Križani, ki so te mučili radi nas in k| nas sedaj mučiš z vso močjo svoje neulešne ljubezni.
Božična legenda.
Ko so v božični noči priplavali angeli dol z r.cba in so šli pastirji k jaslicam novorojenčka, da ga molijo, so ostali samo še psi zunaj pri ovcah. Pa sc jim je razvezal jezik in govorili so: »Tudi mi hočemo počastiti Odrcšenika, kajti nem je dober, ker hoče dobroto za vsa stvarstva.« In zapustili so čredo in so šli.
Zgodilo se .ie tedaj, da so piidrli volkovi iz gozdov. Niso pa raztrgali ovac, vlegli so se k njim na tla, kot bi biii njih varuhi iri čreda se ni bala.
. Psi so pa prišli do koče, kjer je porodila Marija ,'eznsa, in so praskali s šapami po vratih. Otrok božji, ležeč v materinem naročju, jih ie slišal in rekel: ^Spustite jih noter!« Živali so padle pred Odrcšenika in so se opravičevale, ker nimajo nobenega darila. Jezus jim je pa rekel: >Dajcte mi več kakor marsikak človek. V vaše oči bom rogledal, dale mi bodo moč, kadar bom od vseh zapuščen.«
Od tedaj naprej se je zgodilo, da vidimo v očeh psov ono čudno lesketanje, k! mu pravimo zvestoba.

Pozdravi naših fantov.
Od vsepovsod so se za božič oglasili nafii fantje vojaki s prošnjo, da priobčimo njihove božične in novoletne pozdrave in častitke. Pri tem jih je pač vodila želja, da zgrade neviden most, ki bi jih v teh prazničnih dneh zvezal z dragimi in znanimi ljudmi in z ožjo domačijo vobče. Njih Željo izpolnujemo tem raje, ker se zavedamo, da je žrtev, ki jo doprinašajo domovini, marsikje težka in trpljenje ne veliko manjše, nego je bilo v vojni. Vsi smo jim torej dolžni hvale. Iz celega srca jim vračamo njihove pozdrave in časlitke in želimo, da bi se vsi zdravi in srečni vrnili domov!
Vesele božične raznike in srečno novo leto želijo slovenski fantje, Orli-mornnrji vTivntu: Franc Opara, Trebnje ;Turk Jožef, Celje; Dominko Beg, Toplice; Franc Noč, Žirovnica; Ivan Kržiinik, Kropa; Karlo Kržin, Ljubljana; Jože Potočar, Št. Jernej; Josip Zavbi, Blagovica; Ivan Zakrajšek, Vel. Lašče; Novak Viktor, Bohinj; Alojzij Baja, Gorite; Josip Šibenik, Logatec; Stane Bergant, škotja Loka; Zeleznik Franc, Vrzdenci; Štane Arko, Sodražica; Janez Cegnar, Škotja Loka; Roman Rot,Vel. Lašče; L. Kogovšek, Št. Jošt; J. Kodrič, Šmartno pri Kr.; Al. Gorenje, Mirna peč; V. Bizjant, Podolnice; Fr. Oman, Tržič; J. Bertoncelj, Kanina gorica; Joško Sajovic, Kranj; J. Vlašič, Črnomelj; Janez Dolenc, Lučna.
Mornarji morn. akad. v Boki Kotorski pošiljamo vsem slovenskim fantom in dekletom najlepše božične pozdrave: Franc Bezlaj, Vrblenje; Jože Jurjevčič, Logatec; Franc Marolt, Žirovnica; Srečko Kavčič, Logatec; Franc Turšič, Cirknica; Franc Marolt, Nova vas; Matija Oven, Slraliomer; Anton Francek, Ig; Franc Petač, čirče; Bogomir Germek, Maribor; Janko Urbane, Ljubljana; Janki Zupančič, Banja luka.
Slovenski fantje kr. mornarice, Tivaf, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem domačim in cenjenim bralkam in bralcem »Slovenca«. Mornarji I. klase: Fr. Tepina, Stražišče pri Kranju; Ludvik Kolenc, Mirna Peč; Matija Marolt, V. Lašče; Fr. Mlakar, Lož; Anton Mišjak, Bari-čevo; mornarji II. klase: Jakob Laznik, Šiška; Fr. Nakrst, Vnanje Gorice; Fr. Verbošt, Slov. Gorice; Janez Krašovec, Vrhnika; Josip Potočnik, Vitanje; Viktor Šali, Novo mesto; Fr. Zupančič, Dolnje Ka-mence; Fr. Noč, Selo (Gor.); Anton Mcžnac, Vrba; Alojzij BalanČ, Sv. Lenart (Sclca); Alojzij Krašo-vec, Lož.
Slovenski vojaki-Orli, služeči pri avijatiki v Zagrebu, pošiljamo pozdrave vsem čitateljem »Slovenca« in želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! Mehaničar Franc Junkar, Ljubljana; Iv. Kregar, Št. Vid nad Lj., Matevž Križaj, Godešiči, pri Škof ji Loki; Ivan Pogačnik, Dobrava pri Radovljici
Vsem sorodnikorrij prijateljem in znancem, posebno pa našim brhkim, neporabljenim Slovenkam želimo iz srca srečen božič in novo leto Slovenski fantje-topniearji v Vel. Ivikindi. Pcdnared-niki: Ludvik Zeleznik, Alojz Križan, Anton Dolšak, kaplar Vinko Majhenc; redovi: Ivan Veršec, Valentin Kukovič Anton Mirnik, Lev Reich, Avgust Turk, Lojze Zerdoner, Joško Štraus, Franc Eržen-čink.
Vsem bralcem in bralkam »Slovenca? želimo vesele božične praznike in srečno novo leto slovenski fantje s Kosovega polja. Drago Pavčič, Novo mesto; Anton Milek, Črnomelj; Frane Štok, Pobrež-je, Maribor; Anton Kos, Zagreb; Anton Bernard, Hosta, Škotja Loka; Rudolf Zaje, Ljubljana; Rudolf Tekavčič, Žužemberk; Peter Cuderman, Predoslje, Kranj; Anton Kocmur, Stranje; Jakob Fortuna, Sp. Logatec; Anton Gazvoda, Težka voda; Lovro Komar, Gorje-Bled; Franc Vrtnik, Sp. Breg, Kranj; Jožef Verbič, Liukov turn; Ivan Fujan, Polje, Kamnik; Anton Frlan, 'Jazbina, Kranj; Leopold Dar-mota, Lučna; Jožef Pavlič, Visoko; Leopold Šetina, Sp. Straža; Josip Japer, Mirna; Rudolf Novak, Ponikve; Ivan Ureh, Ljubljana; Karel Bezenšek, Konjice; Danijel I.evšek, Oplotnica; Maks Krajne, Ptuj; Ivan Pucelj, Podgozd; Anton Kalan, Police, Ljutomer; Anton Kreft, Radgona.
Slovenski fantje pri 14. pešpolku v Knjalevcu ob bolgarski meji pošiljamo vsem slovenskim fantom in dekletom mnogo srčnih pozdravov in jim želimo vesele praznike in srečno novo leto! Stanislav Božič, Sp. šiška; Maks Novak, Ambrus; Franc Fabjanc, Vičaje; Albin Zakrajšek, Št. Janž; Leopold Mrak, Dragočajna; Franc Može, Hudo; Ivan Jere, Franc Zupan Koprivnica; Franc Oražen, Pri-gorica; Franc Raubar, Sraža, Franc Zibert, Križe; Jernej Ilacer, Veliki Ilrib; Alojz Gradišar, Rob; Vinko Prijatelj, Zamostec; Franc Kozina, šušje; Edvard Šafar, Srednja vas; Rafael šobcrl, Koroška Bela; Rok Peterlin, Kamnik; Josip Horvat, rodllc-lak; Leopold Čampa, Gora; Franc Pelko, Gorčice, Viktor Jeriha, Zg. Kašelj; Franc U urnik Smlednik in vsi ostali.
Vesele božične praznike ter srečno tn veselo novo leto vsem slovenskim fantom in dekletom, znancem, prijateljem in čitateljem »Slovenca« želimo slovenski fanljo-vojaki, služeči pri bolničarski četi v Ljubljani: Franc Veršič, Srv. Marico pri Ptuju; Rudolf Telban, Borovnica; Jcžcf Vičič, Cerknica; Konrad KokoSinek, Celje; Avgust Huš, Trbovlje; Anton Zolger, Slov. Bistrica; Srečko Belšak, Ormož; Jožef Ivačič, Senovo, Rnjhenburg; Janez šum-rada, Kozaršče; Leopold Mlakar, Nadlesk; Franc Truden, Nadlesk; Alojz šmid, Koritno; Jožsf Arh, Ribno; Franc Strehovec, Vodico; Karol Krašna, Vrhnika; Jožef Turk, Sv. Gregor; Jožef Jaklič, Vel. Lašče; Martin Gabrijel, Trebnje; Janko Vehovec, Kranj; Lojze Mrzel, Trbovlje; Jakob Bider, Vodice; Franc Cufer, Boh. Bistrica; Jake1- Gostej, Sevnica ob Savi; Henrik Esjk, Makole; Anton Petek, Sv. Marjeta pri Ptuju; J(d;nb 2unič, Cvcn pri Lju-
tomeru; Anton Crnoša, Sv. Katarina; Feliks Vogrin, Sv. Martin; Franc Karba, Nunska graba; Franc Kristan, Hlebce; Jernej Muršič, Sv. JLovrenc na dr. polju; Joško Košir, Jezersko nad Kranjem.
Slovenski lantjo 9. čete 21. pešpolka Čelio-slovačkoga v Mavrovi-IIanovi želijo svojim staršem, prijateljem, znancem in dekletom veselo božične praznike in srečno novo leto! Kaplari: Anton Oset, Avgust Golež, Miha Špitaler; redovi: Anton UršiČ, Joško JazbinŠek, Karel Novak, Joža Vok, Avgust Es, Peter Veligovšek, Anton Tominšek, Leopold Hri-beršek, Joža Jescnek in Anton Snoj.
Slovonski fanljo, ki služijo pri I. artiljerijskem polku v Valjcvu, želijo vsem slovenskim fantom in dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto! Franc Seliškar, Belice; Jakob Flis, Domžale; Josip Modic, Ljubljana; Leopold Fabjan, Šiška; Alojzij Razliznik, Leskovec; Anton Vehar, Gorice; Avgust Kušar, Dravlje; Ignac Glavič, ZatlClna; Ign. Vozel, Trbovlje; Janez Rus, Ilrastenice, Lovko Za-lesjak, Ljubljana; Franc Majhen, Sv. Barbara; Janez Zimperman Ptuj in Pero Ilisič, Macedonija.
Slovenski fantje artiljerijskega polka v Petro-varadinu želijo znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto! Kaplari: Avgust Milievec, Logatec, Jože Glavan, Raka in Ivan škitelj, Kostanjevica; redovi: Franc Jeke, Kostanjevica; Martin Jordan, Kostanjevica; Leopold Mla-
kar, Raka; Valentin Naraks, Alojz Jelen, Karlo I'o» kelšek, Jakob 1'akel, Celje; Franc Mesajedec, Vič; Ivan Prašnikar, Vič; Feliks Plesničnr, Vič; Andrej Klemenčič, Tržič; Franc Sošnik, Bistrica; Jakob Beznik, Gorenjsko.
Slovenski fantje podčastniki 1. divizijo konjičke artiljerije v Subotici želijo vsem fantom in dekletom vesele božične praznike in srečno novo leto! 1'odnaredniki: Jožef Črnugelj iz Grabrovca pri Metliki; Mihael Selevšek iz Trbovelj; Anton Rnž-marič (Z Veržeja in tnojster ključavničar Ivan Lovše iz D. M. v Polju.
Slovenski »rožniki pri komandi belgrnjskpga žandarm. polka želimo vsem slovenskim orožnikom veselo božične praznike in srečno novo leto!
Vesele božične praznike in srečno, veselo novo leto žele vsem znancem in prijateljem slovenski orožniki v Nišu. Naredniki: Jakob Stradovnik, Franc-Mataus, Rafael Tomšič, Ivan Karba; kaplari: Leopold Kočevar in Franc Ozebek.
Člani čitalnice 27. pešpolka v Vel. Bečkcreloi, vsi kršni Slovenci, žele vsem bralcem in bralkam :■ Slovenca i vesele božične praznike in srečno veselo novo leto 1925! — Knjižničar narednik Ivan Mošt.
Vesele božične praznike ir srečno novo leto žoli Vsem slovenskim fantom in dekletom iz Pariza Ivan Cajhen iz Ježe pri černučah.
TuristSka in šport.
Pgr športnih zanimivosti.
Zadnjič smo pisali, da bo poskusil mladi francoski atlet Rigoulot prekositi GHšslerjev rekord; Nemec Gtifiler je leta 1912. sunil s prostim dvigom do prsi 151 kg v Parizu in 157.5 kg v Mtmchenu. Nemci smatrajo po vsej pravici zadnjo številko za svetovni rekord, Francozi so pa za 151 kg, ker je bilo to izvršeno v njih glavnem mestu in pod njih kontrolo. Rigoulot je preteklo nedeljo sunil 152.5 kilogramov in s tem dosegel rekord, ki je boljši od pariškega GSBlerjevega.. Trenutno ni atleta na svetu, ki bi se v tem oziru lahko meril s komaj 23 letnim Francozom. Njegova teža je enkrat označena s 85 kg, enkrat z 89 kg. Omenimo, da je Pierre Bonnes, mož stare klasično šole, dvignil prosto na prsi 153 kg, a jih ni mogel suniti; sunil je »samo« 145 kg. Svetovni absolutni rekord, z neprostim dvigom do prsi, ima Dunajčan Kari Svoboda še iz leta 1911, 185.6 kg. Ta rekord je še težji kakor Rigoulotov. V tistih letih prosto dviganje na prsi na Dunaju ni bilo običajno, sicer bi bil Steiiibach prav gotovo prišel na 160 kilogramov.
Te dni so se pričele velezanimive roko-borbne tekme v Berlinu. Udeležujejo se jih Poddnbni, Čaja, Grenria, Strenge, Kavan. Se zanimivejše se pa o!>etajo v januarju v El-berfeldu. Če bodo res vsi oni prišli, ki so oglašeni, bo to največja rokoborbna prireditev, kar jih je dosedaj sploh se vršilo. Priglašeni so mojstri stare šole Poddnbni, Zaikin, Kašef (kozak, 216 cm), Belgijca Steurs in Constant le Marin, Rus Romanov, Danec Petersen, Poljak Kornacki i. dr., novo generacijo bodo pa zastopali svetovni mojster Estonec Jaago, Poljak Pinecki, Nemec \Vestergaard-Schmid, Si-birec Vajnura in morda tudi Nemec Schikat. O tem se je doslej malo slišalo; bil je v Ameriki in je bil povsod prvi. Ameriška šola je trša od naše. Nam Ljubljančanom znanega Lassartessea je te dni odpravil v čisto neenakem boju že v osmih minutah, Kavana v 35 itd. In Kavan je pred meseci premagal zntv nega italijanskega prvaka G. Rajčevlča. Ves športni svet pričakuje z napetostjo boj med Schikatom in Jaagom, potem pa boj teh dveh 3 prvovrstnimi predvojnimi rokoborci. Sedaj bomo videli, če je Podubni kljub svoji starosti še zmeraj »razred zase:;, kakor je bil prej.
Seznam nemških telikoatfetskih rekortfov 1924,
Novi seznam, s katerim je nemška športna zveza letos spet začela, nam govori o dobrem napredku v letošnji seziji, zlasti v teku. Stari Doerryjev 50 metrski rekord je vendar enkrat podrt, Houben ga je zboljšal na 5.4 sekunde. 100 metrski rekord Riharda Rana z 10.5 je Houben večkrat dosegel, ni ga pa prekosil. Pač pa je napravil Houben nov rekord na 200 metrov, v 21.5 sek. Do 1000 m ni bilo nato nobene spremembe. Rekorda Braunova na 400 metrov v 48.3 in 800 m v 1:54.9 stojita že od leta 1912. Peltzer je rekordiral v teku na 1000 metrov v času 2:30.3. Silno veliko novega je napravil Bedarff: 7500 m v 23:54.4, 10.000 m v 32:14.2, 15 km v 49:47.5, 1 uro s 17.979 km. Vsi ti so novi nemški rekordi. Ilempel je zboljšal rekorda na 40 km z 2:36.56.2 in na 42.2 km (olimpijska razdalja) z 2:47:05.2. V teku čez staje je zboljšal samo Frossbach stari rekord, in sicer na 200 m v 27:9. Možtvo iz Mannheima je teklo 4 krat 400 m v 3:25.4, olimpijski tek pa v 3:34 6.
Hoja pa ni tako dobro odrezala kakor tek. Samo en rekord zaznamujemo v vsem letu. Vidi se, da te panoge ne gojijo več tako kakor prej. Rekorder je Sie\vert, ki je zboljšal čas na 50 km prav izdatno, na 4:34.03. Gunieva rekorda na 7.5 km s 34:05 in na 10 km s 45:43.5 sta še zmeraj neokrnjena, prav tako njegov rekord na uro s 13.009 km.
Tudi sknkučetn se je posrečil ieios en sam rekord, in 3e ta ni bogvekaj. Selr, is Ham-
burga jo skočil brez zaleta 1.465 m visoko, torej komaj toliko kakor naš Loj k. Najstarejši nemški skakalni rekord je Pascmannov skok v višino, z zaletom, 1.923 m.
Bolje so se odrezali metalci. Monakovčan llaymann je napravil dva nova rekorda: kroglo je vrgel 14078 m daleč, obojeročno je pa dosagel zelo lepo številko 24.68 m. Tudi Ber-linčan Ltideke je napravil dva nova rekorda, in sicer v metanju kopja: enoročno 62.14 m, obojeročno 103.26 m. Dr. Lullier je v obojc-ročnem suvanju kamna (16.75 kg) prišel na 15.705 m, nov rekord.
Novi seznam navaja tudi ženske rekorde. Ženski šport je še tako mlad, da se zmeraj sliši kaj novega. Samo deset panog so registrirali, pa je že pet novih rekordov. Gdčna VVittmann jo pretekla 200 m v 27.4 in je vrgla kopje 35.69 m daleč. Švedska vrsta športnega kluba Berlin-Charlottenburg je dosegla čas 2:36 3. Gdčna Heisler je dosegla v skoku v višino 1.48 m, berlinski športni klub pa v teku na 4 krat 100 m r?i.6 sekund. Torej povsod lep napredek.
Boksanja v šoli.
še to! bo marsikdo vzkliknil. Ne moremo pomagati, čas gre svojo pot naprej: Kar je v Ameriki in na- Angleškem že davno vpeljano, to so napravili sedaj v Berlinu: uvedli so boksanje v šolo, in sicer deloma ko obvezen predmet v okviru telovadbe, deloma pa kot neobvezen. Tako je sklenil berlinski odbor za skrbstvo mladine, in tudi ženske so bile zraven in so pritrjevale. Glavne misli govornikov in govornic so bile tele: Boksanje je najbolj pripra-veu šport, da naredi mladino gibčno, močno, energično in delavno. Ce imaš nasprotnika pred seboj, ne moreš nazaj, drzno mu moraš pogledali v oči, neustrašeno se ga moraš lotiti. Ne krepiš samo kit in mišic, dvigaš tudi pogum, bistroumnost in veselje do dela. Boksanje ni surov šport in je ravno ono najbolj pripravno, da odvadi mladino surovosti, o kateri se sliši toliko pritožb. Dober bokser je dostojen, se zaveda svoje moči in prinese dostojnost z bojišča tudi v življenje.
Pravijo, da se bodo dobre posledice kmalu pokazale in da bo drugo leto boksanje obvezen predmet na vseh nemških šolah.
Mi vemo samo lo, da angleška in ameriška mladina ni prav nič bolj surova kakor mladina drugod, da je pa za življenski boj prav dobro usposobljena.
Največji avto-klub na svetu.
Največji avtomobilni klub sveta je na Angleškem. Imenuje se »Royal Automobile Club« (kraljevi avtoklub). Število članov jo doseglo že 200.000. Leta 1907. je štel klub samo 2866 članov, leta 1910. že 20.000, ob začetku Vojske 83.000, ob koncu vojske 31.000. Umljivo. Od tedaj naprej pa klub izredno hitro raslo- Sedaj sprejema tudi motorne kolesarje kot neposredne člane, plačajo običajno letno članarino 1 funta in uživajo pravno varstvo, dobivajo turistične informacije itd., kakor vsi drugi člani. Z ozirom na veliko število članov je klub pomnožil število vodnikov in jih bo pomladi 1925 zopet. Vodniki so tam, kjer so najbolj potrebni: v središčih avtomobilnega prometa izven velikih mest, v pristaniških mestih in povsod drugje, kjer jih avtomobilist v prvi vrsti potrebuje. Vsak vodnik pozna svoj okraj, cestne razmere, vozne predpise in drugo in lahko tudi v tehniškem oziru pomaga, če je treba. R. A. C. ima svoj sedež v Londonu, podružnice pa v vseh večjih mestih: Liverpool, Birmingham, Manchcster, Nottingham, Nonvicb, Neu Gasile, Leeds, Bri-stol, Southampton, Cardiff. V deželi, kjer se avtomobilizem tako hitro razvija, je lak klub pač potreben.
Krogljicna ležišča
iz prvovrstnega švedskega jekla z jamstvom ra avtomobile, industrijo, obrt in vsakovrstne stroje Vam nudi najceneje
i J. GOREČ, palača Ljublj. kreditne banke.
Prosveta.
»NABOR«.
Ljudska opera v dveh dejanjih.
Spisal Fran G e r b i č.
Pri pregledovanju Gcrbičeve zapuščine, ki nudi mnogo zanimivega, sein prišel tudi do opere »Nabor«, ljudski operi v 2 dej., ki bi se pa lahko imenovala »Kranjsko«. Tekst jc kom-, ponist priredil sam in gre nekako tako:
Dan sc nagiba. Čez trg, katerega predstavlja pozornica, prihajajo delavci s polja. V koračnici sredi v ozadju se pridno dela, stari Košek sedi na zidu vrine ograje in puha dim iz svoje pipe. Vaški lovec Martin je prišel na oder.
Martin: Zamišljeni ste, nekaj kujete, Kosck: Da, da, jaz nekaj kujem. Martin: Pa kaj, povejte!
Kosck: Jaz v mislih kujem velikanski meč, od
zemlje do neba bi moral seč'! Zbor: Al kaj pa z mečem bi počeli, saj brusa
zanj bi nc imeli. Košek: Vse mlinske kamne v brus en sam bi
zbral, nabrusil meč od vrha bi do tal. Zbor: To 'bil bi brus, kdo bi ga pa vrtel? Kosck: Valovje rek vseh in morja dovolj moči zato ima.
Martin zastavi nadaljevanje tega zabavnega pogovarjanja s tem, da vpraša Koseka, čemu bi rad okoval tak meč.	•
Kosck: Najprej pognal vojsko bi iz sveta. Zbor: Da, da! Vojske na svetu treba ni! Martin: Stojte I Res, vojska, to je hudo zlo. Al kdo nas bo branil pred sovražnikom? Košek, za sina se bojite, to je! Košek: Res jc! Jaz star sem že! Martin: Seveda. Sina bi pogrešali težko, po^ stava pa je taka, da služit mora vsak, kdor jc zato. Poglejte v Črno goro, tam žene in celo dekleta gredo v boj. Dekleta: Aj, aj! Ta bi k vojakom vzel še nas! Če ste zastopnik vojne agenture, zakaj prinesli niste nam mondure? Vojaška suknja, črni pas, ej, to bi bilo kaj za nas! Mrxrtin: To čenče so in prazne kvante, vam
mar jc le za vaše fante! Dekleta (Martinu): Vi pojdite v zeleno Bosno, pa hitro, da ne bo prepozno, me za pečkom se bomo grele, vi pa topov tam štejte strele!
Ljudstvo se polagoma porazgubi, na odru ostaneta Boštjanka in njena hčerka Jelica, prestrašena od ponočnih sanj. Boštjanka: Pa mi povej te sanje svoje! Jelka: Sanjala sem, da sem sedela na vrtu Z Jožctom na klopi. On de mi: Kdaj sc bova vzela?! — V tem smrt s koso med naju stopi, roke koščene name položi, in z votlim glasom me nagovori: »Podaj rok6, zdaj moja si nevesta, že čaka zunaj svatov polna cesta * Prestrašena vsa oklenila sem tesno prs se Jožeta. Pa smrt s koso jc zamahnila in mrtva zgrudim se na tla.
Mali jo tolaži, naj se umiri, fantje zavri-i skajo preko odra, zagrinjalo pade, medtem igra orkester medigro »Vzhajanje meseca«. Zastor se dvigne, po kraju hodi nočni varuh in oznanja polnočno uro. Kar ga nekaj prestraši. Spočetka misli, da jc duh, ko sc pa skaže, da jc Jože, gre varuh naprej, Jože pa Jclici pod olcno, kjer si kmalu nato zatrjujeta obojestransko ljubezen. Samo, ko jo Jože vpraša, kdaj bi sc vzela, jo spreleti groza ob spominu na ponoči preživete sanje.
Drugo dejanje. V županskem poslopju se vrši nabor. Dekleta na trgu čakajo, kogo bodo vzeli. Tudi Jelica jc med njimi, vendar jc videti žalostna. Otroci se igrajo vojake, star invalid z lajno in opico prosi vbogajme, medtem je konec nabora, fantje privriskajo iz županske hiše, ljudstvo gre večinoma za njimi, ostali gredo domov, le Jelka je še na odru. Premor žen, prileten samec Jerni pristopi in jo prosi I za roko, pri čemer sc prcccj baha in opravlja I Jožeta. Jclica ga odbije, Jcrni pa odide, mi-.
sleč, da bo njegov denar očeta že pregovoril, i V godbi se zasliši spomin na njene sanje, Je-; lica sc ustrašena zgane in žalostna odide.
Spremenjena sccna predstavlja prizor v krčmi, kamor so se fantje zbrali po naboru, j Vsi so glasni, posebno Jože. Mariin jih spodbuja in daje za pijačo. Org'ar gode na harmoniko, nekaj fantov sc vrli med seboj in z natakarico. V prešernosli si privoščijo godca, ta pa vzame stvar zares, zgrabi harmoniko in jo j pobere. Komaj ga pregovorijo, češ, naj stvari ne vzame tako tragično, da jc bila to le šala, nakar sname harmoniko z rame ter ostane.
V gostilni sc prikaže Jcrni. Martin ga povabi, naj prisede, nocoj plača vse on.
Jcrni mu zabrusi nazaj, da bo že lahko sam plačal, kar spije. Jože sc hoče posloviti, a fantje ga zadržijo. Jcrni začne nagajali Jožetu, Mariin ga opomni, naj da mir, Jcrni pa ga nahruli, naj sc nc vmešava, Jože pa naj zgine iz vasi in naj pusti Jelko na miru, sicer mu šc glavo razbije. Jože pa pravi, da Jclicc itak ne dobi. Jcrni zdivja. Jcrni: Motiš farilič sc, širokoust! Moja bo, in to še ta predpust! Vse sva sc že domenila, sva to noč sc zaročila! Pa povem še, da pri nji bil vso noč sem v izbici. Ježe: Ncsramncž! Ti lažeš!
Jcrni zagrabi Jožeta za grlo in ga davi. Ko sc ga ta nc more otresti, zgrabi za steklenico na mizi ter ž njo udari Jerneja, ki mrtev obleži. Orožniki, ki jih ie dal zvati mod prepirom krčmar, vstopijo in vprašajo po krivcu, Oglasi sc Jote, fel da ga je ubil ne-
hote, kar pričajoči potrdijo. Da zadostita postavi, orožnika Jožeta uklcncta. Ko pa pride na sceno Jožctov oče, se začne Jože zoper-stavljati in med orožniki in fanti nastane boj. Eden od orožnikov se požene z bajonetom v Jožeta, v istem hipu pa je bila prihitela Jclica in se vrgla Jožetu krog vratu. Mesto Jožeta je tako dobila Jelica bodalo v prsi. Fantje popadejo za stole, orožniki se postavijo v nasprotno stran. Medtem zastor pade in konec.
Marij Kogoj.
• * *
pr Socialna misel, 11 -f- 12 zvezek je izšel ravno za božič. Prvi članek, »Osnove bodočega sporazuma«, obravnava najaktualnejši problem naše politične borbe. — Vseučiliški profesor dr. Karel Ozvald je objavil svoje uvodno predavanje na ljudski visoki šoli v Ljubljani 2. novembra 1924: »Politična miselnost in politična vzgoja«, ki z ostrimi potezami slika miselnost politika, kateremu je samo do moči, in riše v bodočnost sliko etično usmerjene politike, kateri postavlja stvar naroda nad stvar stranke. — Nekaj posebnega je tudi članek Frana Erjavca o »Slovenskem šolstvu«, kateremu je pridejana pregledna tabela o številu šol, razredov, učnih moči in učencev v Sloveniji, kakor je dozdaj še nismo imeli. Erjavčev članek predstavlja stvarno in največjega vpoštevanja politikov in šolnikov vredno kritiko šolskega sistema po prevratu. Zanimiva je zlasti pisateljeva ugotovitev, da so ravno šolniki našo šolo zavozili. — Dr. An-gelik Tominc nadaljuje zanimivo debato o bogastvu s člankom: »Neomejeno kopičenj: bogastva dovoljeno?« — Dr. Preobraženski, lektor na vseučilišču v Ljubljani zaključuje svoje članke o moderni Rusiji, ki so zbudili toli interesa, z razpravo o evrazijcih, »Med Azijo in Evropo«. — Med sotrudniki Socialne misli nahajamo topot tudi Ivana Ogrina, ki jc v poljudni obliki temeljito obdelal »Stanovanjsko vprašanj:« in sicer tako, da daje praktična navodila, katera bodo služila zlasti malemu človeku. — Socialna misel stane na leto malenkost 40 Din in se naroča pri upravi Socialne mis'i, Jugoslovanska tiskarna, kolpor-taZni oddelek, Poljanski nasip. Socia'na misel bo izhajala naprej dvanajstkrat na leto. Uredniki so slekoprej F. Tcrscglav, dr. A. Gosar in dr. E. Besednjak.
pr »Vigred«, edini slovenski dekliški li~t, je izšla za leto 1925. Povečala se jc in ima zelo bogato vsebino. 1. Naš program! (1 jubezen do Boga in bližnjega.) 2. Pričakovanje. Tadeja. 3. Božična molitev. (Pesem. Zv. Primcc.) 4. Ti bodi lučka! (Pesem. Vita.) 5. Tebi, o mati! (Snežniška.) 6. Poglavje o pobožnosli. (Iz Biserne knjige slov. deklet.) 7. Božično veselje v Rožnem domu. (Malka Marinko.) 8. Pozni cvetki. (Pesem. Št. Kac.) 9. Njena moč, (Črtica. Škcndcr.) 10. Katoliško mladinsko gibanje v Nemčiji. (P. R. Tomincc.) 11. Nekaj o umetnosti. (Starešinka.) 12. Kuharica. (Ša'jiv prizor s petjem. 13. Predavanje iz gospodinjstva v Grcbljah. (Helena Černctova.) 14. Naša organizacija. (Snov za tekme 1925.) 16. Domače ognjišče. (Pouk o kolinah.) 17. Zrna in pleve. 19. Sestre sestram. (Dopisi.) 20. Uredniška molčečnost. 21. Za oči in roke. (Vzorci za ročna dela.) — »Vigred« bodi vsem slovenskim dekletom toplo priporočena. Naroča se: Uorava »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Stane za vse leto 25 Din.
Najprimernejša BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARTLA ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Jos. Jurčič spisi. Uredil dr. Ivan Grafenaucr. Popolna zbirka vseh 10 zvezkov, vezana v celo platno zlata cbreza v lični kaseti. Cena Din 5G0. Posamezni zvezki se dobe tudi v elegantni celo platneni vezavi (brez zlate obveze) po Din 42 (cela zbirka pa Din 420).
Slovenska kuharica. Velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 barvanimi tabelami s 193 slikami v naravnih barvali. Priredila S. M. Felicita Kalinšek. Cena okusno opremljeni knjigi vez: no v celo platno Din 220. Domači vrt. Praktični navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil M. Humek. Cena vezani knjigi Din 60, broširani Din 48. Praktični sadjar. Zbirka najnovejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 25 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Priredil M. Iluinek. Cena Din 120. Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju b sadjem, sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Cena Din 30. Jugoslovanska knjigarna y Ljubljani.
Narodno gledališče v Mariboru.
Četrtek, 25. dec. ob 15.: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. — (Kuponi.) Četrtek, 23. dec. ob 19JO: MAM'ZELLE NI-
TOUCI1E. - (Kuponi.) Petek, 26. dec ob 15.: RAZPOROKA. — Kuponi.
Petek, 26. dec. ob 19.30: PRI TREH MLADENKAH. - Kuponi. Sobota. 27. dec.: TRUBADUR. — Red C. (Kuponi.)
Nadel a. 21. dcc. ob 15. PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. - (Kuponi.) Nedelja, 28. dec. ob 10.30: PRI TkEH MLADENKAH. Red E. - (Kuponi.)	I
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sveti dan, 25. decembra ob 3. uri pop.: SUMLJIVA OSEBA, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 8. uri zvečer: MAGDA. — Izven. Štefanov dan, 26. decembra ob 3. uri popoldne PAGLAVKA, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 8. uri zvečer: VERONIKA DESENIŠKA. -Izven.
Sobota. 27 decembra: ZORA, DAN, NOČ. — Red B.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sveti dan 25. decembra: TRUBADUR, gostuje tenorist dr. Adrian. — Izven. Štefanov, 26. decembra ob 3. uri pop.: PRODANA NEVESTA, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Sobota, 27. decembra: TRUBADUR, gostuje tenorist dr. Adrian. — Red C.
A. REMEC, MAGDA.
Tragedija ubogega dekleta v dvanajstih scenah. Avtor je vzel ubežno, a lepo služkinjo, ki je v dobrem prijateljskem razmerju z mizarjem Petrom, in jo pred našimi očmi kaže v mnogih scenah zapeljevanja, ki so, vse skupaj vzete, propad poštene deklice. Kot za-peljivec nastopi prvič mlad študent, za njim detektiv, policijski komisar, trgovski agent, zvodnik, v javni hiši pesnik, — vsi eden in isti —, konča pa pri prvem, ki je postal ta čas zdravnik v bolnici. Magda se v svoji obrti okuži, skoči v vodo in pri raztelešenju njenega kadavra se zdravnik Pavel ureže ter neozdravljivo okuži. Peter, ki je spremljal deklico kot zvesta, pasivna in dobrotljiva senca na vseh njenih postajah, ostane sam na svetu.
Snov je velikomestna, sodobna in vsakdanja. V avtorjevi zasnovi ostane vseh dvanajst slik, ki so skoraj enako dolge in predstavljajo le malo stopnjevanja, dvanajst živih ilustracij k povesti o zgubljenem dekletu. Naturalizem v pojmovanju dogodbe same je ne-le očiten, ampak celo vsiljiv. Tembolj se čudimo, da je skušal ustvariti v tej atmosferi nekak misterij, ki ga tvorijo na eni strani vsi zapeljlvci kot perniutacije ene osebe, na drugi str ni dobri, a sentimentalno literarni, neresnični Peler Vkljub skrajno priprosli formi, ki se namenoma izogiba tradicionalni dramatični umetnosti, so scene nezgeščene, brez lastne ekspresije, pa tudi v celoti ne tvorijo tragedijo. Avtor >o je iskal izven snovi in si j« konstruiral moralo o krivdi in kazni, ter s tem zagrešil nepričakovano nedoslednost. Krivdo za zapeljevanje in propad dekleta naprti moškemu, in ker je prvi zape-Ijivec tudi zadnji v vrsti, ga na otročji način kaznuje: v 12. sliki dihamo zrak »Scliieksal-tragedije« in ž njo je usoda drame zapečatena Mesto umetniške formacije snovi imamo neodkrilosrčno meralo, posledico ne posebno pogumnega avtorjevega stališča. Forma tragedije je eksperiment, ki se brez dvoma ni obnesel. Vse te negativne stvari pa pričajo, | da avtor ni slab dramatik, Čim večkrat za-] dene kdo na slepo ulico, tem jasnejša mu postane prava pot. Razveseljivo ja, da se pojav-ljajo eksperimenti doma, kjsr tvorijo del življenja slovenske drame.
»Mngdk je dal g. Lipah scenično obliko. Razumel je avtorjev namen in ustvaKl enohio sceno, v splošnem ckusno in jasno ter brez navlake. Naslovno vlogo je igrala ga. Na-blocka; težavno vlogo je premalo stopnjevala, kakor običajno ja imela neprilike s slovenščino. G. Rcgoz kot zapeljivec v 1*110$'h podobah je bil dcAier komisar, zvodnik in, deloma zdravnik; za študenta mu manjka mladosti in prisrčnosti. G. Kralj je nehvaležni Petrovi vlogi dal dobro figuro in deber clas> klici za odrom pa so bili v resnici smešni.
Videti je bilo, da je obfiinstvo, ki mu je snov drame znana iz resnikv&sti, občutilo ne-dostalke igre. Slabo so uplivale naglo se vrsteče scene brez skupne napetosti, zadnja pa je dosegla celo ohralun učinek.	M.
Gosp o darslvo.
Janko Jovan:
Trgovska pogodba z Avstrijo.
Ko so se gospodarske razmere v naši državi jele nekoliko urejevati in jc tudi naša valuta, v kolikor moramo to presojevati, počela stabilizirati, je nastopila naravno tudi potreba naše trgovske odnošaje s sosednimi državami postaviti na neko stalno zakonsko osnovo. V trgovini sc zrcali ekonomska moč podjetja, naroda in države. Vse te organizacije čutijo, da je za nje življenjska potreba sklenitev dobre trgovske pogodbe z vsemi državami, s katerimi imamo gospodarske stike.
O trgovskih pogodbah se mnogo piše, ljudstvo čita, pa največkrat ne ve, kaj take pogodbe pomenijo. Pred dobrim letom se je mnogo pisalo o vsem, kaj bi morala zahtevati naša vlada pri sklepanju trgovske pogodbe z Italijo. Medtem je bila pogodba z Italijo sklenjena, kako pa — o tem vlada javnosti ni še obvestila in javnost je mogla zaznati nekatere podatke le iz italijanskih časopisov. V marsikaterem oziru pa je še bolj važna za nas pogodba z Avstrijo, ker imamo z njo neprimerno več trgovskih stikov, kakor jih imamo z Italijo. Bivša Srbija je sicer imela trgovsUo pogodbo z Avstro-Ogrsko, vendar so danes razmere v ns>ši novi državi tako izpremenjene, cla se ne da z enostavnim pomnoževanjem carinskih postavk aplicirati stare srbske pogodbe na odnošaje med Jugoslavijo in sedanjo Avstrijo. Srbija jc bila čisto agrarna država in njen interes je bil v toliki meri vezan na pri-boritev ugodnih tržišč za agrarne produkte, da jc šla lahko mimo interesov industrije, ki se jc jedva v postanku pcjavljala. Jugoslavija jc tudi pretežno agrarna zemlja, vendar je v njenih posameznih pokrajinah industrija že v takem razvitku — in to se tiče zlasti Slovenije —, da postaja ta industrija faktor, katerega mora vlada pri sklepanju trgovskih pogodb nujno upoštevati tako iz splošno gospodarskih kakor tudi iz narodno-obrambenih ozirov. Vse te ozire jc morala imeti vlada naše države pred očmi, ko je pristopila k pogajanju za trgovsko pogodbo z Avstrijo in niso smeli iti preko teh ozirov instrukcije, ki jih je da'a vlada svoji delegaciji.
Kcnčno besedo o potrdilu trgovske pogodbe ima narodna skupščina, a ta dobi pred-l sc že pogodbe izgotovljeno tako, kakor jo je ! sklenila po vladi posebej v ta namen imeno-! vana delegacija. Delegacijo tvorijo višji mini-j sterialni uradniki, katerim so prideljeni eks-j perti iz raznih strok, n. pr. carinski, trgovski, kmetijski, veterinarski in drugi strokovnjaki. Poleg ekspertov, katere je pritegnila vlada k pogajanju, je ta dovolila, da sodelujejo tudi zastopniki trgovskih in obrtnih zbornic, industrijskih in izvozničarskh udruženj. Preden predloži dclcgacija svoje predloge delegaciji i druge pogodbene države, sc isti v skupnih sejah, ki se vrše rodno vsak dan, do podrobnosti prctres?;o in teksti ugotove. Pri, naši delegaciji na Dum ju je delovalo skupno okrog 20 delegatov in ekspertov. Dclcgaciji je načeloval dvorni svetnik dr. Ploj.
Samoposcbi je umevno, da so udeležniki po.frjanj vezani glede na potek istih na strogo molčečnost. Da pa javnost razume, zakaj tra-jap taka pogajanja cele mesece, hočem na kratko omeniti predmete, na katere se ima trgovska pogodba nanašati.
Glavni deli trgovske pogodbe so: splošna določila, določila o veterinarnih pred->isih, o obmejnem prometu in kcnčno pogodbene carine za obe države.
Splošni del se nanaša na pravice trgovanja ene države na teritoriju druge države, o medsebojni pravni pomoči, o predpisih glede potovanja trgovskih potnikov, o obiskovanju sejmov, o pošiljanju vzorcev in celo vrsto drugih podrobnosti, ki določujejo medsebojne pravice v izvrševanju trgovine. Veterinarska konvencija določa o načinu postopanja z živino, ki se pošilja na teritorij druge države, o živinskih polnih listih, o pregledu mesa, o korakih, ki jih je treba podvzeti, če se pojavijo nalezljive živinske bolezni bodisi na transportih ali na mestu domicila samem, določa da'je, v katerih slučajih je treba zapreti meje, kdaj da obvesti ena vlada o izbruhu bolezni drugo, o malciniziranju konj pri uvozu v drugo državo in tako dalje.
Zlasti za Slovenijo so velevažna določila o obmejnem prometu. Državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo je na veliko mestih razdelila kraje, ki so tvorili preje gospodarske enote, vsled česar jc na obeh straneh meje dosti poscslnik.ov, ki imajo na obeh straneh svoja zemljišča, drugi zopet razne servitute, n. pr. pravico pašništva, vodne pravice itd. Na dolgi razdalji tvorijo meje vode, ob katerih obrežju sc nahajajo mlini, ki meljejo za prebivalce obeh bregov in tega razmerja ni mogoče v dogledncm času izpremeniti, vsled česar je nujno potrebno to medsebojno razmerje postavno urediti in določiti, v katerih slučajih se ti stari običaji obdržc šc nadalje. Ker jc državna meja naravno tudi carinska meja, bi brez medsebojnega sporazuma ne mogli zemljiški lastniki svojih lastnih pridelkov spraviti domov. Brez medsebojnega sporazuma bi bilo celo obdelovanje zemlje nemogoče, paša na urugi strani izključena, nporaba putuv, izraba vodnih sil iluzorna. Državna meja deli celo
verske občine in bi bila vernikom ene strani nemogoča udeležba službe božje. Prav tako važna je regulacija mejo tvorečih rek, brez sporazuma bi mogla ena država izvesti regulacijo tako, da bi s tem oškodovala zemljišča na nasprotnem bregu. So dalje skupne naprave za prcbivalce obeh strani, n. pr. električne instalacije. Prav tako je potrebno postaviti izvrševanje ribolova na postavno podlago. V mnogih slučajih izvršujejo obrtniki svoj obrt na drugi strani, ker lam blizu enakih obrtnikov ni. Navedel sem nekaj vprašanj, ki potrebujejo sporazumne rešitve, a je še mnogo drugih zadev, ki posegajo neposredno v gospodarsko življenje prebivalcev obmejnih držav in brez katerih pravne ureditve bi na obeh straneh sledili mnogi gospodarski polomi.
Glavni in najtežji del trgovske pogodbe pa jc ugotovitev pogodbenih carin. Srbija jc imela pred vojno carinsko pogodbo z Avstrijo, a ta se, kakor sem že omenil, ne da brez bistvenih sprememb prilagoditi sedanjim razmeram. Tudi avtonomna carinska tarifa, ki jo je vlada 1. 1921. revidirala, ni zadostno upoštevala naših gospodarskih interesov. Nova avtonomna tarifa je izgolovljcna in treba le še, da jo vlada odobri, v kar je pooblaščena po finančnem zakonu. Tudi Avstrija ima že novo tarifo, ki jo istotako ni še uveljavila. Vsaka pogodbenih držav mora skrbeti, da si od nasprotne strani za tiste predmete, ki jih izvaža, pribo-i kar največji popust od avtonomne carine. Mi smo to'iko na boljšem, da so glavni naši izvozni predmeti agrarni proizvodi, v katerih je Avstrija pasivna, a Avstrija more izvažati le industrijske proizvode. Ker pa nismo le mi izvozniki za Avstrijo, je razumljivo, da si more naša delegacija priboriti ugodnosti le z ugodnostmi, ki jih je treba priznati Avstriji, umevno pa je tudi, da sme iti naša delegacija pri popuščanju le do gotovih meja, da ne oškoduje lastne industrije in ne pripusti prehude konkurence z dovoljenjem uvoza zunanjih izdelkov. Ker pa prihaja pri tem delu trgovske pogodbe več sto predmetov v pretres, jc jasno, da sporazuma ni mogoče hipoma doseči, temveč da je treba mnogo časa, preden sc vsa nasirotstva premoste.
V teku pogajanja so časopisi poročali marsikaj, o čemur delegaciji sami niti znano ni bilo. Večina časnikarskih poročil je bila le sama domneva brez poznanja stvarnega položaja. Brez rezerve je vzeti za resnico samo tiste vesti, ki prihajajo neposredno od vlade, ki je seveda o poteku pogajanj sta'no točno informirana, v katere interesu pa ni, te informacije dajati javnosti.
Kakor je iz poročila v'adc razvidno, so sc pogajanja z Avstrijo začasno uk;nila, a se jTiajo takoj po Novem letu zooet nadaljevati. Dasi je, kakor razvidno, predmet za trgovsko pogodbo zelo obširen, vendar je uoanje, da bode po zo->etnem obnovljenju pogajanj v nekaj tednih dosežen popoln sporazum. Čc sc to upanje izpolni, smemo biti zadovoljni, ker so n. nr. nogajrnja Avstrije s Češkoslovaško trajala od meseca marca do nričetka decembra,
ko je prišlo do podpisa sklenjene pogodbe, * * *
g Produkcija premoga v Sloveniji v me-socu juliju t. 1. V mesecu juliju t. 1. je produ-cirala Slovenija 140.039 ton premoga napram 136.345 tonam v junija t 1. Izvczilo se je v mesecu juliju t. 1. 8728 ton (v juniju 1924 15.341 ton). Povprečno je bilo v mesecu juliju t. 1. zaposlenih v premogovnikih Slovenije 12. 432 delavcev (v juniju t. 1. 12.916 delavcev). ZaJoge dne 31. julija 1924 so znašale 44.136 ton in so se povišale napram 30. juniju 1924 za malenkostno množino 399 ton. — Skupno je v prvih 7 mesecih t. 1. producirala 1097.000 ton rjavega premoga in lignita, v celem lanskem letu pa 1.697.000 ton.
g Zborovanje Centrale industrijskih kor poracij. Iz Belgrada poročajo da je zborovanje Centrale industrijskih korporacij, ki je bilo prvotno določeno za 23. t. m., zopet odloženo. Najbrž se bo vršilo v teku meseca januarja prihodnjega leta.
g Jadransko osiguravajočo društvo v Trstu (Riunione Adriatica di sieurla). Ustanovljena leta 1838 je povišala svojo glavnico od 20 na 100 miljouov lir, od katerih je popolnoma uplačanih 40 milijonov lir. Društvo je svojo poslovanje razširilo na vse države kontinenta ter šteje v svoj koncem 18 društev v deset evropskih državah. S tem poviškum delniške glavnice je društvo ustanovilo garancijske fonde, kateri proračunani na zlato pariteto presegajo predvojne društvene garancijske fonde ter stavlja društvo med prve internacionalne svetovne zavode. Razvoj društva kažejo sledeče številke: premijski prihod v elementarnem oddelku: leta 1919 lir 50 milijonov, 1923 lir 167 milijonov. Nova življenjska zavarovanja: leta 1919 lir 88 milijonov, 1923 lir 423. Društvo posluje tudi v naši državi v vseh vrstah zavarovanja z zelo dobrim uspehom.	(8091)
j do NOVEGA LETA v moderni konitkcitf
| m. uuMk - LJUBLJANA.
revizij sit I in komercialni biro
LJUBLJANA, Anton Knezova ulica 3. Telefon 952.
(Lastnik Milan Bo£ady, bivSi generalni ravnatelj Trgovske banke v Ljubljani.)
ga
m is
m
IH Rpnfojfp in sestave bilanc, mesečnih zaključkov, in-llluJijlju ventuntd. enkrat ali v rednih presledkih.
| UpBiiavan]e nauih Hnligccodstev pon:"d'
preizku enih najbolj praktičnih metodah. Zastarele, Depraklične sisteme in enostavna I,njigovodstva se preurejajo v nove picglcdne sisteme s posebnim ozi-sum oa zaliteve davčnih obiasti. Za male i,i srednje tr. obrate, ki si nt morejo nastat iti ia-trioga knjigovod c, Ja žele pa imeti jasno sliko o delovanju, izvršuje vsa
Easvršuje:
knjlgovodstvena dela po izurjenih uradnikih ot'
majhni mesečni odškodnini. Specialni siste.. obrtnike .n mitie trgovce.
nnnnnfvnriip trgovskih,industrlalnih,,obrtnih pod-Ul jJUIIlfiliLlju fetij. Poenostavljenje dela v pisarnah
strokovna mnenja in vsa zaupna trgovska dela.
STROGO STROK VNO DELO IN ABSOLUTNA TAJNOST ZAJAMČENA. ZMEREN HONORAR.
M
ES! ti2 i
UBBDBB
50-100.000 Din
POSOJILA se sprej'iie za kratek čas proti popolni ,-amosti. — Ponudbe po'.: ,Dobro obrestovanje« 8104 na upravo »Slovenca«.
Pn
r
in

ZNACAJEN družabnik
Sploš. kleparstvo
karkoli, javite nas'ov »POSREDOVALCU«, Sv. Petra cesta »t. 23.	3
REGISTRIR-KARTON
ia urejevanje po abeced-m redu pisem, račiin"V, cceptov, za vsal.o pisarno, jtrtfovino, ol>rt neobhodno jtreberi. Izdelan za najbolj iriktično vporabo in iz-ljučuie vsako iT''"1-.! ki-kega lista. — LERH, Radovljica St. 21.	81..0 ;
:ia srednje posestvo v Nem- I	|
■iki Avstriji, pridna in po- samec, se sprejme pod ugod- ! šttsria, lahko oženjena, a brez n'mi pogoji v dobro vpe- j - TTTT>T otrok, ISČLM. Pcilira plača ljano trgovino z mešanim LJUBLJANA irf povrnitev voznih stroškov blagom v večjem k kakor tudi potnega lista. - Dolenjskem, Viktor PRES"CER, lesni tr- trgovino govec, Bodtnsderl ob 0;oj- ben kapital Din 80.0J0. — nem jezeru, Koroško. 8111 Ponudbe na upravo lista
pod »TakojSnji naslop« 7S73
Srečne
In veselo božllne praznike bli
Msrtin Žursn
sobni slikar
EM liana, Mgstnl trg 12
Uessle božične praznike
In 1 ' .......
srečno Houo leto
želi tisem suojlm cenjenim edje-malcem, prijateljem ln znancem
Franc Sernik
Izdelouatelj klobukou
Lsjubljana UII, - 5p. Šiška
Miri« 2 ,
1 33 let star, oženjen drž. iz-
Drva
trboveljski
premog
si. mm
Ljubljana Gosposvetska cesta 8 Telclon 343
OPRAVA
za špecerijsko trgovino v prav dobrem stanju, in sicer: pudel, steiale z predali, dolžina 6 m, visočina 2.90 m, dolje pudel z 3 pre-da'i za olje in druge omare in različne stvari naprodaj po ugodnih ccnah. Naslov pri upravi lista pod 8001.
Nudim vptatk« (kit«) lasne obroiko.
Bsrvanlt lis l Orttl H, rt.
M.POOURA)ŠE!R
frizer ra datre In gospoda
M?	»--vrSuje vsa stavbena in ga- , pit, z večletno gor.d. prakso.
no^ sa-n os t o jn o! PSE	"" ^f b	^ —!? » ^
ranit.1 Ilin ann n .pravila slrokovno In ccao. i zneie. - Dopise pod »PoSlen
Krojaštva n c!a- Tvrdka jank0 me in gospode —~
Pro&laialka
z večletno prakso, i.*Sc me-
UC.?-SOLIDNE
, v Ljubljani prodaja v obra- sta v trgovini i mcS. bla-tovališču: Ces'a v Mestni gom ali galanterijo, najraje
" Ljubljani ali v večjem
opise pod 7966« na upravo »Slovenca«
, Damski klobuki
MODERNI KROJI log St. 15 - PRVOVRSTNE Laju nB Sta,,skem. Naslo.
banažke ln sremslre j pi lahko taftoj. Reference
CEiNE I
NOVI SPOMLADANSKI JOURNAU ŽE DOSPELI I JJIllfi---,
J. [(VOS	| (Spebarje) tudi posamezne
'ugodne. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. £045.
nakiteni. od 100 do 150 Din. baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, vcloiir svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
modfotka — Stari tri
KROJE
: SV. FLORIJANA ULICA 3,
l komade, po najiiiž.ih dnevnih cenah.	7877
«5- Mirna sira
tazpošllja KNAFELJ AL.,	«»"■■««•	ZA NOVO LETO!
učitelj krojaštva, Ljubljana.	1ŠCE oziroma ZA.MENJA	'"a"11«:«:, razveselite otroke KrlževuiSka ulrca 2. Te? a ji	STANOVANJE z 1 sobo in	m kupite igračne vozičke in brezplačni, plačate edino	b A,' UVAiNJL z 1 sobo m	mala kolesa, tricikelne. ho-risalne potr bščine.	pntikl. za stanovan)e 2-^3	lenderje, stolice (zložljive ----------------------------------------soh in priliki. Plača dobro,	mizice), šival, stroje
KONJ-DIRKAČ	event. tudi vnaprej za par	if^tovlrnP1jvo^olJUnE*
(e z vozom ta opremo vred	jel najemnino. PoBudbe na	olroškU, voziTkov^^ubfjana,
upravo pod »Točnost« 1030. Karlovska cesta 4. ■ 7763
iroda, kakor Hidi rtvovprež-
KUCIR-VOZ. Naslov v____________
ipravi lista pod Stev. 8052. rozor, Kupujem vse vrste !
A U T O , 5 - tonski, Slarlll fjII lH ^ŠPOl
leneralno popravljen, sc s	.
iriklopniko.il vred pro-'a.	'v,l5Jl, cc,nl- " Va!entia
Naslov v upravi pod £053. UKBANcIČ, kovaški mo)-
ster, Ljubi;una — Hrenova vei;jca jeclnokatna zgrada sa u.ica št. U.	krasnim parketiranira
?
POSESTNIKI
GOZDOV ! Za obdelovanj, kovin ^^ka^Vh^vA'.
)obro vpeljana lesna tvrd-	j
;a z lastno elektr. ŽAGO,	'k
Seli. stopiti v slik s posest-	»S C. S1 K«, d. C. SKOlja
&.V gozdov. -- Kupim pod	Loka, precizijsko
idodpiinl plaCMr^imi pogoji	1 '
■cčji gozd, prevzamem pa	f^J-.vr R t; fl
udi velike množine hlodov	- © tS£Skiif!j "
žaganje. 7.načajn'-'<'a člove-	, ...
:a, ki poseduje gozdove, bi	1500 mm dolžine, m
:vcnt. sprejel kot družab- :	- .
lika. — Naslov v upravi	|,f|§g|
tovarna klobukov odjel za karažu itd., sve u novom stanju, bet inventura ili po spo-azumu sa inventarom, u dobro posfe-čenom kupali.?tu Krapinskim Toplicama,
Slovenca« pod štev. 8051.
KRASNA NAKUPNA PRILIKA I
.eno urejeno do^posko POSESTVO tik Ljubljane, ob-
U0
uz povoljne platežne uvjete za Din 125D.0C0.— Nakor za vrtanje lukenj, do 20 mm. ! osobnog pregleda stupa o ______________________________pregovore Viastcik
NAPRODAJ STA DVA TO- FF.ANJO JURKOVIČ,
VORNA AVTOMOBILA i Krapinske Toplice. 3 TONSKI FKOSS-BuS-!
SING, 38 KP,
M&mBBmBKURmKmBB
egajoče novo urejeno, z 'sem komfortom vili slično
inonadstropno hišo, novo	z 1923 montiranim Jugo-Hag
iospodarsko poslopje, lep	generator, za pogon z ogljem, j
adni in zelenjadni vrt štiri	2 T0NgKI LAURIN- |
Tnoir zaokroženo - te; KLEMENT, 18 35 HP, In HARMONIJE na obroke:
orala dobro zaraš,' nega	2 P.~1KJ OPNA V07A Bosendorler. hdrster, Steio-
Ukovega Sozda. Prodaja se	Z "^»»A VUiA, way etc Vse lnstruraent«
li
adi izselitve. Cena, ki jc vso
jako dobro ohranje- za bleh- in štraih - godbo, iko ugodna in naslov o^o- ncm stanju in za takojšnjo [ strune in žice vseh vrst na aialca se poizve pri »FO- V"!1'0 pnpr^^V A" Vpra- debdo «n drobno ALFONZ 1FST« R<»'Jitetna pi;a-na, Siinla na »PEIOVIA«, us- j BREZNiK. Ljubl ana, Mestni jubljana, Sv. Petra c- 24^ njarska industr., d. d. Ptuj. : t.-g 3 (pri magistratu). Naj-----—	- - Z,"	j '	7 1 sposob tvrdka Jugoslavije.
)ve SPALNI OFR\VI KuP1310 iC0 do 20'} lcPih
:na češnjev les. ena ;ese- [irOatOVH] EklOCfOV Jcs, poceni_naprodaj. — od <0 cn, debeline in 3 do 6 m dolžine. - Ponudbe izpod 50 m3 se na upoštevajo.
0ŽEF ŽAGAR, Iravljah 5t. 73.
mizar v 8119
:ementnega
STREŠNIKA
loppelfalz), in cementne
Spccijslno emajliranje
dvokoles v ognju
-Ponudbe franko vagon na- j kakor tudi ra!ne kovinaste
; Li S nn nnc -ni t navr>' lin .
s. ,. --- -o-
'f r ^
Tone E^aSgas
plesksr In lif ar, sobo ln Hrkoillkar,
Dolavnice: Kolodvorska ul. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodvor.-ka ul. C.
e M EVA
vseh vrst. kakor vsako leto po najugodnejši ceni vedno na '••\logi. Ravnotam se kupuie
su/ovHn stopljeni loj
in -e plača po najvišji dnevn, cen;. Jos Kirgman, Ljublianai Poljanska cesta St. 85.
23 leto obstolaivnE^e!
KISA s TRGOVINO
pritlična, na promet, mesto Zagreba, tržišče pred hišo, se PRODA radi fmrtneg« slučaja. V hiši sta dve stanovanji, vsako po 1 sobo, sobico in kuhinjo, hodnik, klet, iznajemljeno skladišče za drva in premog, nekaj vrta, vse skupaj okoli 40 sežnjev. Kupec dobi tudi dobro vpeljano TRGOVINO mcšaneffa blaga s trafiko in točilnieo pijač, z vsom blagom in prodajalniškim inventarjem. Cena vsemu 500.0 0 Din ali po dogovo^ ru. Vprašanja na »DELTA STAN«, ZAGREB, Biča 17 M. 1568.	8036
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
la suhe hruška
figovke (maslenke) kupuje vsako množino (tudi vagon-sko) proti navedbi cene in jem. Pisn'a prosim na up-a
Tsrovitia.
Vzamem trgovino s stanova« njem takoj ali pozneje v na«
množine JOŽO KOVAČ Ljubljana - Piudnik Slev. 53.
sasaananHBjnaiR^isHa
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda. Na lov v upravi lista pod St. 8118. 'ccsaaaBBKUKissccGscce
Stanovanje v Mariboru
ZAMENJAM za stanovanje v Ljubljani. - Naslov pove uprava lista pod Slcv. £089.
IqI
SDreja?em za v<a bifna opra
Prodam hišo
z vrtom in del gozda v Sp. Dupljah St. 21 pri Tržiču. -Jarca KcSnjek - Radomlje št. 26 pri Kamniku. 8076

netpiinierncjSa
dobite v umclniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
l^žens e a L2I3E o Kra :iu
Cenil: tastcnli Cenik zastonj!
ECCasSEBBCBBSBaCBBn
vo pod »Trgovina St. 8095".
Srjrejme se v vseh strokah in več strojih izvežbana
PLETILKA
kot prva moč, zmožna sama voditi obrat, (s kavcijo imajo prednost). Vsa oskrba v hiši. — Ponudbe z navedbo plače in znanja na upravo »Slovcnca« pod šifro: »S'al-ro meslo« Stev. 8057.
fT'
za rejo, 3- leta stara, prOr> d a m. - Pcizve se v upravi
vila. - L. MAT J AN. valjini j GRAŠČINE NA KODELJE-mlln, Fužir.e — S?. Hrušica. i VEM, Moste p.i Ljubljani.
poslovni
na promeluetn I<ra'u odda takof
Foko^mnslci zavod v Lfub3fani
G edališka ulico.


kla-lalna postaja z navedbo i ,	, ,,
kraja, kjer se blago lahko predmete, nap1Sne table, po-oglcda, na upravo li ;ta pod I stelje, mize, stole itd. Izvršujem vsa plesttarska, ličar-ska, sobo- in čikcslikar: ka
»Lepa Inas.ove hlode«.
wi\ur~
ei a prvovrrstna za halje, (Kltidcr-Kurbelsti-kerin), ki
!Pc'ie več tisoč, poceni na-'rorlaj. F. Barida in drug, "" arlovska ccsta 8. B027 j
DVE HARMONIKI ~
oljši štiri- in pet vrstni, ina risati, dru:<a za delo ra CelovSka Cesta Št. 63 -•oe urine Lubas, popo no- roko, ki zna evcnl. hetlati	,	,
dobrem stanu, NA- in risati, sc sprejmeta p oli ; Zgornja SiSka, poleg milnico. RODAJ. — Poizve se pri dobri plači in celi oskrbi. - H3SSiaatDaa»HSBSaW!Ba oleia"a«, Pot v Rožno r'o- | J/eč pri »Irlerrckla-r'«, d. d.----------—
de'a po zelo ugodnih cenah.
FRANC BOKAL
itio 34, Ljubljana.
811-1
Trgovska l.i:a
t kupi. — 0,'erte je po-v trgovino KARLOV-KA CTSTA St. 4 — kjer izve naslov.	8093
Ojijttk L, Kapucinska ulica št. 8, pod aev. 430.
HARMONIKA
DEČKA
inol-tnega, ODDAM. Je »polnoma zdrav in sc na-sia v dočjem zavodu v ibljani. Kdor bi ga hotel !"ti, naj poizve naslov v ravi pod številko £112.
Oznanjam
da prič-n .m n«'-
tečaj ra pouk v KUO '-RISANJU DAMSKIH '31 F.K dne 7. |annarja 1925. r'.?!ase ta ta tečaj spre-mnm do 3. jnnuaria 1925.
MFDVFD, strok u'<l-iica, Ljublj., Mestni trg 24.
trivrslna, hromatična, se po zelo ugodni ceni proda. Ponudbe se prosi na naslov i ?renrllt K"NDA, Ljabl'a-a.
7945
'i;."aci'0? — Gotovo v loto.	.	~
graf-ki atelje KUNC FR., ; USNJARIJA se cdda Ljubljana, Wollova ul. Tam v NAJEM. — VpaSanja naj dobim siike najugodnejr-el ! LAVRIČ, 5t. Vid pri Sličnl,
'	8031
KAM?
se bo lem Sel slikat za legi- Mestni trg.
Priporofenio lurclko

Dolenjsko.
»u«
F L,
Matija ¥@zjsk
STROJNA PLETARNA kokošjo, rafjo, co^jc in _ y |\iArib0RU -Kosii puh, oddaja vsako ...... ,. ..
množino po e m e r n i | Vctnnjsk« ulica 5t. 17,
cetli tvrdka	; P r i p o r o č a v s a v stroko
' spadajoča dela po zelo
E. Vsjila, Cakovec
POSTREŽBA TOCNAI
Ljub'jana, blizu PreSerno-vega spomenika za vodo.
Najccnej/.i nakup:
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajal, palic, j nahrbtnikov, potrebSCin zo givllfe, krojače, Sollngcn in za obrezovarje trt.
NA 'EllKO IN MALO. {
Kompanjo?!
micšovite struke sa velikim okrugom, dobro uvedena, za- ] jedno sa sortiranim skladi- ! štera robe u Kraplnckim To- j plicema, prodaje se od- j nosno daje od 15. siječnja 1 na više godina u n a j a m , I stan sa vrtojn na razpolož-bu; za odpiatu traži se do 103.000 Din, za ostalo pla-težni uvjeti pogodovni. Sa- ' mo sa ozbiijnim refl-ktanti-ma kod osobnog pregleda radnje stupa u pregovore
vlastnik JURKOVIČ Fran — Krapinske Toplice.
BgaaaaaaaanBaagiagia
Trgovska ;
na deželi, v mariborski oko-i lici, cnonadstropna, novodobna, v dobrem stanu ob I okrami cesti, poleg tc kve in šol?, p'ospo:'arr,ko poslopje, skladišče, vrt, dva orala travnika, sc radi preselitve PRODA. V hiši jo do'ro uvedena trgovina z mešanim blagom, poštni in brzojavni urad, tri lepa stanovanja, od katerih je eno s 3 sobami ter kuhinjo takoj na razpolago. Tudi trgovina se z blagotu vred proda pod ugo'nimi plač. pogoii. - Po-nudbe pod »Trgovska hiša 1075« na Alotna Company, Ljubljana.	7967
JELENOVI, GAMSOVI in SRNJAKOVI
ROGOVI
v večji množini, nnp-odaj. Naslov v upravi .tc:a lisia pod Številko 8004.
ZA KUHO IN KURJAVO ELEKTRIČNI MOTORJI ELEKTRIČNA SVETILA ELEKTRIČNE NOVOSTI
_ ^APARATI, zajamčeno dobro vsprejcmljivi in lC23 lili" čistega glasu. Prcpuste se tudi poizkušnje. RADIO-MATERIAL za amaterje, prav po ceni. — Najcenejši nakupni izvor
ELEKTR0-CGMPANY
D. Z O. Z. LJUBLJANA, SV. PETRA C. 25.
j^Bili
pc!jubno količine vsakovrstnega mehkega, rezanega« •5>/7* UVOT,	<r» a mi	RflrSilNnf
tesasiega m oKrogiega
parjene in neparjenc bukove plohe, testone, hrastove Liic, drva in oglje. Ponudbe naslovite! »GAZA«-LES LJUBLJANA — PObTNI PREDAL 6.	8105
m
MilCJSi

ki bi imel veselje naučiti se vkuhavanja in fcandiranja SADJA ter vkuhavanja SOČ1VJA. Prednost imajo ne-oženjeni. — Nastop bi bil z novim letom.
KONZERVNA TOVARNA »GLOEUS«, d. d. na Vrhniki pri Ljubljani.
•JiELilESEMESaaEBa
tih ali javen, Se iSče z novim letom za jako dobička- . t)aiiS,e,tttui,Bfclt;KB;iuBluD nosno, večletno podjetje v ,
Mariboru z vložkom do 50 AKO HOČETE NATOPITI tisoč Din proti 25% obresti, j 25.000 DINARJEV
ki ie izplačajo pri vsako- j an vtf, stalno in prav ugod-mesečnem obračunu. Var-' no (več kot 20% nost zasigurana. - Ponudbe ! nito„ nn iov pod »Industrija Maribor« na PREPRIČAJTE SEI Aloma Compony, Ljubljana.1 aaBoaaoaaBBBaaaaaa
. na/na-»Ugodr« prilika« St. 8003 na upravo.
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen. da jc temu ponajvef vzrok napačno izbran način reklame Zato jc neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kai ku-pujc ali prodaja, obrne poprej na upravo naSega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in sc cbvaruje češče večje škode.
I PA K NAJtlfikdA
€iavno zastopstvo ln shlotmce po lovurnl&hl ceni
Knndit Zagreb
I
Soinostansha ulica Sle?. i. Telefon 0 9o.
JJtfflS
štev, 29.684 —ref. IX.
8098
RAZPIS VOŽENJ.
Mestna občina ljubljanska razpisuje za leto 1925 eo del mestnih voženj, in sicer:
a)	navadne dnevne mestne vožnje, t, j. prepeljava vsakovrstnega materijala, snega itd. Izrecno se po-vdarja, da se tc vožnje oddajajo samo po potrebi.
V ponudbi je navesti dnevno mezdo za par močnih konj s hlapcem in vso priprego.
b)	Razvažanje premoga iz kolodvora:
1.	v mestno elektrarno;
2.	v skladišče na Poljanski nasip.
Oferirati ie vožnjo per vagon (10.000 kj»).
c)	Razvažanje gramoza po Spodnje-šišenskih cestah 5n ulicah, odvažanje blata itd ter vožnja z pnevmatičnim vozom. — Navesti je dnevno mezdo za par konj 6 blapccm in priprego.
Vse vožnje se naročajo po potrebi in mora imeti Izdražitclj vedno ono Število voznikov na razpolago, katero se bo od njega zahtevalo.
Delavni čas je običajen kakor za mestne vožnje, t j. od 7.—11. ure in od 13.—17. ure.
Oicrt je obvezen le za leto 1925.
Vadij je vložiti pri mestni blagajni in sicer za vožnje pod al Din 20.000, za vožnje pod b) Din 20.000 in »a vožnje pod c) Din 10.000.
Pravilno kolekovane ponudbe je vložiti do 31. dc-cembra 1924 do 19. ure pri mestnem stavbnem uradu.
Vse tozadevne podrobne podatke daje tudi mestni stavbni urad v navadnih uradnih urah.
Omenja se pa, da si mestni magistrat pridržuje izrecno pravico opravljati vse vožnje v lastni režiji ozir. oddati le del voženj po lastnem prevdarku.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI
dne 20. decembra 1924.
F.
SMOLA
ZALOGU P0UED. STROJEV, SV. JU311 08 1. Ž.
^mmammmmBmmm
SIHM0SEZNICE		Mt ATItNICE
ŽELEZNI PLUGI		TSflVH. BRANE
Vesele praznike in srečno novo leto
želi
KATI OVSEC-DERŽAJ
trgovina t mešanim blagom, vinom in žganjem LJUBLJANA - FLORIJANSKA ULICA ŠT. 25.
ZASTOPNIKA
l?fip prva hiša DUNAJSKE KON-IDLfc FEKCIJSKE BRANŽL ZA
PERILO _ Le taki, ki so dokazano dobro vpeljani pri boljših odjemalcih, naj pošljejo ponudbe t na'mčno navedbo o dosedanjem delovanju in starosti pod »PRIMA REFERENZEN 2784« — ra Rudolf Mosse, V7IEN I„ Seilerstatte 2.	8055
P I 196—21.	8092
Prodaja hiše s skladišči.
S sklepom sodišča z dne 6. oktebra 1924, P I 196—21-46 dovoljena prostovoljna sodna dražba zemljišča Brandtovih dedičev v Spodnji Šiški štev. 77, vlož. štev. 214 k. o. Spod. Šiška, se vrši dne 8. JANUARJA 1925 cb 9 dopoldne v pisarni notarja dr. Andreja Kuharja, Kolodvorska ulrca site v. 3.
Izklicna ccna znaša 1,235.100 Din, vadij 123.510 Din, ki ga je položiti v gotovini, hranilni knjižici ali v vrednostnih papirjih.
Najvišji ponudek je plačati v enem mesecu z 8 odstotnimi obrestmi pri sodišču. — Vknji-ženim upnikom ostanejo njihove pravice pridržane. r- Vpogled dražbenih pogojev v pisarni notarja dr. Andreja Kuharja med urad, urami.
mm izb:
m DROBNO
-NIZKE CENE!
— HA ČEBELO
0K0-PAUIKI
l/1T L I
iN
VSI DRUGI POLJEDELSKI STROJI.
KUITI-VATORJI
ES&tc
Kavarna, gostilna »Central«
LJUBLJANA
POLEG »ZMAJEVEGA MOSTU«
priporoča za božične praznike samo PRISTNA VINA: Juruzalemec liter 16 Din — rizling liter 13 Din — cviček Gadova peč liter 12 Din — izborna črnina liter 12 Din. — Na razpo'aJo gorka in mrzla jedila. — V1NOTOČ čez ulico naravnost iz soda. — Za obilen obisk se priporoča
ŠTEFAN MIHOLIČ. KSBatsaa&sajssBaBBaBBBBaaBBBer
čitajte in širite »Slovenec«!
* poporai,
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI



m m
1J.-J >1] m
53
l3
Centrala Zsgreb
Vp!a"ana d?.!n'ška glavnka in rezarve preko 1SO.9C3.oeo
PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod nabavi, Celje, Dubrovnik, Gor. Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac,
Šibenik, Vršac, Wien, EXSFOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesnice. AFILIJACIJI: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslovenska industr. banka, d. d. Split LASTNE AGENCIJE V JUŽNI AMERIKI: Buenos Aircs, Posario de Santo Fe; V SEVERNI AMERIKI: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze.
Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo.
Olajšuje posle eksporterjem in importerjem s tem, da jim eskomptira menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah.
Otvarja akreditive, Izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantnee.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje.
lSI,

Kurite
Malenkostna vsebina tera in žvepla, vsled lega izgoreva brez saj in smradu. Malen-kogteo preostanek pepela, nobene žlindre, vsled tega tudi enakomeren ogenj In dolgotrajna žerjavica
Enakomerna velikost kosov ter najiis<lat-nejša izraba loplole. Priročna oblika. Is-redno varčno kurivo za domačo, obrtniško in industrijsko kureuje. Prvovrstne za ceutralne kurjave in pekarne
Giavau zastopstvo za Jugoslavijo
Ing. Lovro Maurer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 48
mm si
Važno m automobalisfe!
i 1
K d e r hoče imeti svoj avto mojstersko p r e l i č a n in tapeciran po specialni in strokovni izvršitvi, ki je v tu in inozemstvu brezkonkurenčna, naj ga o d ^ a v specialno delavnico za ličanje in tapeciranje avtomobilov,
koles in drugih vozil
t. Šušferiič, tjubsjana, Dunafska c. 41.
Za brezkonkurenčno, fino izvršitev jamči lastnik delavnice, ki ima tozadevno prakso iz najslovitejših dunajskih aviotovaren.
m @
ES
B ©
S
i k
LJubljana. Rolodvorslio u!,41_od bolodvora druga hiša desno.
t	Vtscu Iz ulice.
t Kupuje in prodaja vsakovrstne valute po najugodnejših dnevnih cenah
brez vsakega odbitka.
Piačule našvEšje zlat in srebrn denar.
Posluje od pol 8 dopoldne do pol 7 popoldne nepretrgoma.
naai	
R	
13	
U	e
B m	
B	s
a	>»
B	b
B	K
n	
B	f
B	C
H	
B	i«
□ IS	v ?
ca	C
K!	
B n	e K
a p	"i e
Bi	
na	
B	t.
M	r
n	M
u	
51	tc
B n	%
M	e
n	c
B	n
n	
B	
B	ra
B B	■tt
B	U
n	tv
R	Z
n	
n	
Bnna3»!2<5Bs:aHaa3BaBBSiiBBBBBHBansBaBii
■4 i
Na drobno! Brez konkarence! Na debelo!
Oglejte si specijalno detajlno in engros trgovino
vrvarskih lastnih izdelkov
iz prave dolge konoplje, ije, dvigala in za telovadno
Prepričali se boste, da je blago napravljeno garantirano in sicer: VRVI za zvonove, transmisijc, orodje vseh dimenzij. Posebno močne OPRTI za transmisije (Miillergurten), oprli navadne vse širokosti, vrvi in MREŽE za seno, ribje mreže, gugalne mreže (Hangemattcn), bombaževe mrežice za otroške postelje v vseh barvah, tržne TORBICE, ognjegasne CEVI, štriki za perilo, trtne vrvice, štrange, uzde, špaga, dreta, zidarske in tesarske vrvice, TRAKOVI in vrvice za žaluzije. — Velika zaloga pravih tržaških bičevnikov, biSev, gož, jermenov, morske trave, žime vseh vrst, konjske krtače, konjske odeje, ncpremočljive vozne plahte, juta platno, ribarice itd. po najnižji ceni.
SPECIALNO MONTIRANJE (šrlajsanje) VRVI
za transmisijc in dvigala se izvrši solidno in točno. — Priporoča se
Ptva kranjska vrcarna in trgov.na s konopljino
i m K. Mml Sv, Petra cesta št. 31
TELEFON 8!ev. 441. Podružnici:
MARIEOR, Vetrinjska nlica štev. 20. -KAMNIK, Šutna štev.
Telefon štev. 454,
I a s
9
s
3 ■
a ■
■
a
9 I
H BI
a
i i a
1 B 9
a i
i
i?
■
a s n
n at a
9
■
9
HaassannaaHBnanasaaaaaanEsaMaKaanaassninBBtmHEaEBnaBEBCs
ITessIo božično praznita in srečno nova leto ISZii
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem iu prijateljem
Obiteli OBupoira
Irgovi a in go^JJna
Pod Trančo
Ljubljana
Stari trg 1—2
Istočasno priporoča iz svoje znane gnslilne pristno
štajersko in dolenjsko™
katero se toči čez cesto za praznike 1 Din ceneje.
Inserira.te v »Slovencu".


Pogonoma varno naložite denar v
Kat $ 'M fes J i"B ti v a tv i
regstrciana zadruga z cm^eno zavezo v Liubljani
Mestni trg štev. 8
-ki ima že n3d-
10,000.000- Din jamstvene glavnice
UIcre na' ran!!, kn r!cc 'n 'e' ov' raTun obrcs'u'6 najugodneje
5	i
SLOVENEC, dne 25. decembra 1924.
iMSI
Telefon 900
ustanovljeno 1903
Ustom. 1883
:; Naznanjam svojim cenjcnim odjemalcem, da t
sera preselil svojo delavnico iz Jernefeve	|
ceste v moderno preurejeno delavnico na Sloven-	♦
; ski cesti (bivši perutninski zavod). — Sprejemajo	T
i sc vsakovrstna popravila. — Se priporočam	Z
Franc Bernik	1
izdelovaielj klobukov	t
Ljubljani! Vil. - Sp. Šiška, Sloucnsha cesta	|
fllehsandrDBa c. I Ljubliana Selenburgovn ol.B
Prvi in na|stare|ši specialni artistični atellf« ta črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno Itd- — IzvrSilev točna, okusna in precizna v najmodernejšem žargonu. — Specialista v izvrševanja steklenih napisnih lirm. — Slikanje grbov po ' predpisih.
V KRANJU
velika zaloga manufakt. blaga za vsak letni čas iz prvovrstnih tovarn.
NA DROBNO IN DEBELO
ZHF- OBIŠČITE TRGOVINO -»c
B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko izbe
Kje se najbolje za NOVOLETNA DARILA kupi,
[a brez dvoma zuano.
„PRI MI55KS ČEMI"
----- — ---- —— ..Uv.ro: srajc,
ovratnikov, nogavic, klobukov, čepic, triko-perila, volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Coty, Ilubigan, Gybs, Botot, Zermandie, Piver, Simon, Roger Golet, kol. vode -1711 in Marija Farini, fina mila, pudri, Kalodcrme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t. 1. nov princip; malo zaslužka — velik obrat!
Dobavlja najboljše bronaste zvonove, po kakovosti nadkriljuiejo one Iz predvojne dobe, čisti harmonični glasovi, 4 tedensik dobavni rok, večletno jamstvo. -Odlikovana tvrdka z zSato koSajno. Cene najnižje v Jugoslaviji
Ljubljana v. Sv. Petra cesta 3.
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero rasnega perila in rokavic, nogavic, dalje velika Izbera dani-skih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, juniporjev, otroških obleke. — Sviiene in pletene samoveznice ild., itd. —
Velika izbera za krojače in šivilje.
Splošne stavbene družbe IMAfgfBOR
Najboljše manufakturno blago
se dobi pri tvrdkl
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
Strojenje, barvanje, izdelava kožuhovine.
Nakup kož divjačine.
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
Telefon št. 222. Trgovina z modnim, manufa!-turnim, suknenim in platnenim blngom, perilom, konfekcijo iu pleteninami.
Ka debeSo in drobno.
Agifirajfe za &nase časopise'
SpHstnih dalmatinskiSi vin
ima edinole
Josip Povodnik, Maribor, VojaSniška ulica 6.
Prodajajo se le pristna, prvovrstna dalmatinska vina po najnižjih cenah in je p. t. interesentom na razpolago vedno več vagonov raznih vrst. — Kadar pridete v Maribor, obiščite mojo splošno znano, z zadovoljnimi gosti vedno napolnjeno klet, ki vam nudi dobro kapljico in okusne dalmatinske zakuske!
Na debela!
Na drobno!
barve, črnlia, lake, Uit, emajle, čopiče in zajamčeno čisti firnež na]boljše kakovosti nudi
Madil-Zanki rm<?l
Marliior Ljubljena tiovi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
L;u&3jana — Medvode.
Od ministrstva za trgovino in obrt koncesijonirana
krojna šola
Ljubljana, Ž.dovska ulica 5
,e„ Najlepše veselje napravite za
gospodinji in nevesti z
Z 2. januarjem nov krojni tečaj za krojače tudi v uniformiranju, za šivilje in nešivilje pouk v vsej garderobi, otroških oblekah in splošnem
gospodinjstvu. Izdelovanje in razpošiljanje najmoder-nejš.h krojev z natančnim podukom.
za ukuhavanjc,
Dobavlja:
.	' mmmMmmm
Poizkusite enkrat s ierpeniiimm,, Gazela4' m lom
WŽm//;/, Tabor 2. - Krekov trg 10,
je darovavec umrl. Da, to je moja harfa, ki sem jo bila popustila v Thebah. Povej mi, dojilja, kako je prišla semkaj?«
»In kako sva prišli miclve semkaj?« je odgovorila Asti kratko. ^Odgovori na moje vprašanje in jaz bom na tvoje.«
Tua je odložila harfo in pogledala, l:aj je še v košari. Pod plastjo suhega papiro-vega listja je našla skrite bisere, tisoče biserov vsake velikosti in tolikega sijaja in lepote, kakršnih ni še nikoli videla. Eili so nabrani na svilene niti, vsi biseri iste velikosti na eni sami niti, tisti pa, ki so bili zelo debeli, veliki kakor nohet ali še večji, so bili posebej zaviti in položeni na dno košare.
»Nobena kraljica na svetu,« je rekla Tua vzradoščena, »ni dobila v doto biserov tako neizmerne cene. A kaj bova z njimi in s harfo v tem gozdu, tega ne vem.«
»Njih namen se bo gotovo pokazal, kadar pride čas,« je odgovorila Asti; sedaj se zahvaliva bogovom za njih darove in jejva.«
Nato sta jedli, in ker nista imeli drugega posla, sta legli k ognju in hoteli zaspati.
A komaj sta zatisnili oči, ko se je zazdelo, da se je gozd zbudil. Naiprej se je od reke oglasilo slrašno rjovenje, v katerem sta spoznali glasove levov, ker sta videli te živali ukročene v thebanskih vrtovih. Nato sla zaslišali lajanje in zavijanje volkov in šakalov, z njim pa se je mešalo glasno prhanje nosorogov in povodnih konj.
Ti strašni glasovi so prihajali bližje in bližje, dokler nista zagledali rumenih oči, ki so se bleščale kakor zvezde v temi cb robu gozda, po peščeni stezi, ki je vodila do njune skale, pa so hitele vohaje po tleh urne postave. Ob reki so sc pojavile velike, psom podobne zveri z bleščečimi zobmi in j
globokimi žreli, za njimi pa je lomila gr-mičje ogromna pošast, ki je imela en sam rog na gobcu.
»Na^in konec je prišel,.: je rekla Tua slabotno. ;>Te zveri bodo naju požrle.«
Toda Asti je Ie zopet naložila drv na ogenj in je čakala, prepričana, da jih bo plamen pregnal. A ni jih pregnal, zakaj bile so tako radovedne ali tako lačne, da so se levi plazili bližje in bližje in slednjič tako blizu, da so ležali, otepaje z repom po pesku, samo še za skok daleč od skale, dofiin so se na drugi strani, kakor dvorjani okrog svojega kralja, zbirale hijene in druga zverjad.
»Takoj bedo planili na naju,« je zaše-petala Tua.
Ali je naju duh božanskega faraona, tvojega očeta, in duh mojega gospodarja Mermesa zato pripeljal semkaj na solnčni ladji, da naju požro divje zveri kakor izgubljeno ovco v puščavi?« je vprašala Asti. Nato je kakor po navdihnjenju dostavila: ' Gospa, vzemi svojo harfo in zaigraj in zapoj!«
Tua je torej vzela harfo, segla v nje zlato strune in dvignila svoj ljubki glas ter začela peti. Spočetka ji je nialo trepetal, toda ko je sčasoma pozabila na vse drugo razen na godbo, se je okrepil in se sladko razlegal po tihoti gozda in nad široko, leno reko. In glej, ko je tako pela, so se divje zveri pomirile in so prisluškovale, kakor da so očarane. Celo kača se je priplazila od nekod iz pečin in poslušala, zibaje svojo grebenasto glavo sem in tja.
Tua je slednjič utihnila, in ko so odmevi zamrli, so se vse zveri obrnile in izginile v gozdu ali v vodi, vse razen kače, ki se je zvila in kar tamkaj zaspala. Tako je zopet zavlada'a tihota; tudi Tua in Asti sla za?pali in se nista predramili, dokler ni solnce prisijalo na nebo.	j
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Ilaggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	53
Začudeni sta se zbudili in odšli po peščeni stezi, ki so jo bile izgazile stopinje živali, do obrežja reke, se tam napili in umili ter skušali s pogledom prodreti megle, ker sta mislili, da zagledata morda zlato ladjo z zakrinkanim moštvom, ki ju je pripeljala iz Memfide, kako se je vrnila in ju čaka sredi reke.
Toda ladje ni bilo, ničesar nista videli razen povodnih konj, ki so se dvigali in potapljali, krokodilov na blatnem obrežju in divjih ptičev, ki so poletavali od morja za hrano. Vrnili sla se torej k pepelu svojega ognja, jedli iz Astino košare, in ko sta so nasitili, se spogledali, kaj naj storita sedaj.
»Pojdiva, dojilja,« je rekla Tua. »Ob' reki ne moreva hoditi, ker je obrežje polno plevela in blata; skozi gozd morava udariti in bogovi bodo naju vodili!«
Asti jc prikimala. Oblečeni v lahko, toplo obleko iz kamelne volne, sta zadeli košari na glavo po običaju egipčanskih kmetic in sta se odpravili dalje, harfo iz slonovo kosti in zlala pa si je Tua obesila preko hrbla.
Tako sta korakali uro za uro skozi gozd in si delali pot med velikimi stebli dreves, držeč, se vedno proli jugu, zakaj v to smer so tekle z gostim grmiejem porasle jase v gozdu. V vrhovih dreves so nad njima vreščale velike opice, zdaj pa zdaj je kaka zver pretekla njuno pot in izginila pod drevjem, a videli nista nič drugega. Proti poludnevu so se slednjič tla jela dvigati, drevesa so postajala manjša in so se redčila, dopler nista prispeli do roba peščene puščave in stopili v majhno oazo, katere zelena trava je pričala, ila bosta tam-kaj našli vode. V tej oazi jc bil vodnjak. Sedli sta torej k njemu, pili in jedli iz svoje zalotre ter malo zadremali.
Ženski sta se spogledali in sta se tedaj prvikrat zbali.
»Resnično,« je rekla Tua, »če je kdaj koga strašilo, potem straši naju sedaj; ta ladja ima duhove za mornarje.«
»O tem sem bila že od početka prepričana, gospa,« je odgovorila Asti. »A ne boj se, zakaj li duhovi so bili nekoč možje, ki so naju ljubili, in gotovo ljubijo naju še vedno. Prepričana bodi, da se nisva zaman rešili iz Abijevih rok ter prišli živi in zdravi pod vodstvom faraonove in Mermcseve sence do tega skritega obrežja. Glej, tam gori ogenj, pojdiva tjakaj in junaško ča-kajva, kaj se zgodi; saj ne more biti drugega kot dobro.«
Šli sta torej k skali, in ker se je že bilo stemnilo, sta sedli k ognju, ob katerem so bila pripravljena drva za prilaganje, in pri drveh mehka oblačila iz kamelne volne, da ju varujejo mraza. Hvaležno sta jih oblekli, naložili na ogenj in odprli košari, ki sta ji prejeli, ko sta odhajali z ladje. V prvi košari, ki jo je držala Asti, sta našli hrane, kolačev, suhega mesa in datljev, kar jih je mogla ena ženska nositi. Tista košara, ki jo je dobila Tua, je bila napolnjena z drugačnimi rečmi; na vrhu je ležala ljubka harfa iz slonove kosti z zlatim strunami in nje rob je bil izrezljan v podobi ženske. Tua jo je dvignila in si jo ogledala ob svitu ognja.
»To je moja harfa,« je rekla plašno, rharfa, ki mi jo je dal princ iz Keša, preden ga jc Rames ubil, in s katero sem spremljala svojo pesem o ljubezni, preden
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeli. - Inserirajte v njem !
šivalni stroji
na veliko in malo pri
9
Naumann Vesta Kayscr
Em. Fischer
Zagreb
Jurišičeva ul. 6 in Sudnička ul. 3.
Nadomestni deli in vse potrebščine za šivalne stroje. Najnižje tovarniške cene Zahtevajte ponudbe 1
Za Novo leto
priporoča
Nova založba
r. z. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19
kot primerna d a r il a sledeče knjige lastne založbe: Cankar Ivan, Podobe iz sanj; Cankar Izidor, Oii kij Debevc, Vzori in boji; Euripides, Bratski spor; Finžgar, Zbrani spisi IV.; Hcrman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič, Ljudske povesti; Majcen, Kasija; Mole, Trislan ex Sibeiia; Shakespeare, Beneški trgovec in Julij Cezar; Sophokles, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovine umetnosti pri Slover-cih.
Finžgar, Zbrani spisi (za božič) izide V. zvezek, Prerokovanje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in šolske knjige, ludi tujih slovstev, v bogatem izboru.
Perilo m dame in gospode
Različno homftl- „„	_-„_».
mrano perilo PO nOjniZjlfl CEIIOl] Primerno božična derlla
PI. ilICiO¥C€. aJSSOi
ua&r. I
.......................... . *«««.
Izvežban
odvetniški solicitator
se išče proti ugodni plači. - Dopisi pod »Srlicitator« na »Publicitas«, cglasni zavod — Ljubljana, Želenburgova ulica Stev. 7, II. nadstropje.	7944
Velika zaloga šivaln;h potrebščin, modnega nakita, svile, baržuna i. t. d. i. t. d. i. t. d. pri
fl, Šintiouec nasi. H. Soss
Ljubljana, Mestni trg st. 19
Šivilje in krojači znaten pepust I H Se pošilja dnevno po poštil H
**mmmm mrnanee
Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaja- moderne spalrice, jedilnice, kuhinje, pisalne n-.ize amerikanskega sistema in drugo pohištvo Sprejemalo se naročila — ANDREJ KREGAR, strojno mizarstvo, Vižmarje — St Vid nad Ljubljano — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2SČ0
oses.
150 nagrad
po 2 pločevinasti do7i kakao-a razpisuje tvrdka F. Š i b c n i k v Ljubljani za častilce VAN KASTER kakao-a. Listki, na temelju katerih se dolitek zadene, so razdeljeni na 3030 pločevinastih doz, kar znači, da vsebuje po en tak listek vsaka dvajseta doza. Do' i'.ek se pošlje vsakomur poštnine prosto.
Segajte torej pridno po pločevi a~t'h dezah KAKAO VAN KASTER, da dobite nagrado!
božične reklamne uganke!
Dne 17. t. m. sc je vršila v pisarni g. kr. notarja M. Hafnerja v Ljubljani ob njegovi prisotnosti otvoritev pravilne rešitve moje božične reklamne uganke, ki kaže gernjo brezhibno sliko slona.
Razpošiljanje razpisanih nagrad vsem vpošiljatcljem pravilne rešiivc se je že začelo in se konča z drem 24. t. m.
Zavitki z vsebino, navedeno pod a), b), c) se razpošiljajo vsem udeležencem priporočeno in prosim vse tiste, ki bi jih iz kakoršnegakoli vzroka do dne 24. t m. ne dobili, da jih reklamirajo.
Vsem onim pa, ki niso zadeli pravilne rešitve, nudim kljub temu priložnost, da izkoristijo mojo božično rek'amno urfarko na sledeči način: Izrežite spodaj stoječo prizrarlco in mi jo pošljite priporočeno! Ta pri-znanica predstavlja vre-kost fO Din in se vračuna pri naročitvi predtiskane kuLlrjske garriture kot vplačana gotovira.
Vsaka kuhinjska garnitura obstoji iz: 1 kuhinjskega namiznega prta, 2 stenskih prevlek; 1 prtiča za kredcnco; 2 prtičev za stolč k; 3 metrov proge za kredcnco; 1 prtiča za podstavek; 1 prtiča za krušno košarico ter stane 240 Din, torej za vse, ki imajo pravico do vporabe priznanice, samo 160 dinarjev.
Razpošiljanje te kuhinjske garniture se izvrši na moje stroške ali po poštnem povzetju 3 i proti takojšnjemu plačilu 1C0 Din, namesto 2<0 Din.
Bralce tega časopisa pa opozarjam posebej na to, da irrajo pravico do te i7jemne cene za kuhinjsko garnituro san-o oni ra-očriki, ki sr se ujezili reševar.ja mej? boCSfJr.e reklamne uganke, toda niso zadeli pravf.no.
Razpošiiv&Infca i oč.i h del: Nika Sipser, Bi&d.
Prfznanfc?*,
glaseča se za S11 Din (osemdeset dinarjev], ki se pri naročitvi popolne pred-ti kanc kuhinjske garniture, sestoječe iz; 1 kuhinjskega namiznega prta; 2 stenskih prevlek; 1 prtiča za kredenco; 2 prtičev za stolček; 3 metrov proge za kredcnco t prtiča za podstavek; 1 prtiča za krušno košarico in ki stane sicer 2<0 Din, vračura kot gotovira.
Veljavna jc le do dne 15. jan. 1925 in samo za one. ki so se udeležili reševanja rroje božične reklamne uganke, toda niso zadeli pravilno. Ta pri-znanica je neprenosna in velja le pri naročitvi zgoraj navedene kuh. garniture.
Raz joši!jalmca ročnih del; Mka Z pser, Bl> d.


s.>.	•♦». ^ v.:.:-.
Združene tovarne d. z o. z.
KCMNSK-MEKINJE
Industrija kovinskih galanterijskih izdelkov, kar-tonaže, moškega perila In lesenih zab o je v
Za novoletna darila
si oglejte zalogo v modni trgovini "^C
A. Ž1BERT - Kongresni trg
poleg nunske cerkve.
Tu kupite primerna darila po nizkih cenah, kakor: podložene rokavice od 25 Din naprej, Ilor nogavice od 24 Din naprej. Dalje raznovrstno volneno pleteno blago: telovrike, svaeerje, jumperje itd. - Predpasnike, damsko in meško perilo ter lepe svilene kravate za gospode po zmernih, nizkih cenah.
POZOR!
POZOR!
Ali že veste, da jc sedaj v Ljubljani, na sv. Petra ces;i štev. 26, poleg Kolodvorske ulice, trgovina
ki priporoča svojo bogato zalogo barhanta, Stola, cajga, Llota, bele, rujave in plavc kote. ine, okslorta, ccfiija, belega in rujavega platna za rjuhe, svilenih rut in šerp, svilenih in volnenih jumperjev, kravat, bombaža (pavole), volne, nogavic, dalje vse cp.eine za n-veste, moiko in žensko perilo.
DOBRO BLAGOI	NIZKE CENEI
iminrtimni**-1
ISoFai Mali Lin©
Kr. angleška
poštno-pa, obredna lin ja.
Gercral. zastopstvo za kraljevino SHS;
Zagreb
Trg I. štev. 17.
Redn potniški promet
ila-rburg—Cherbourg —9outliampton v Novi Jork in Kanaco
Cherbourg- L'verpool—coulhampton v južno Ameriko Rio de Janciro, iantos, Monlevideo, Buenos Aires, San Paolo.
Odprava poloikov t, 2, S. razreda, — Kabine 3. raz. r 2 in t posteljami Udobnost — bigurnost — JBrzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjrrgjeva ulica 91. — L'ubljana. Kolodvorska 26. — Vel. Bečkerek, Kialja Aleksandra 4.
Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „R0YMAI1.PAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro:
Srpska P.omelna banka v Sarajevu in Gružu.
Doo!sovan'e v vseh ezik h. Naslov za brzojavke; Prometno banka.
gž—MBBM8—WH
zmmm
»K. ftfcj. .- k-.
Zadružna Gospodarska banka d. d
9
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači via A vis hotela ..Union").	Telefon St. 57 in 470.
Račun po-tno čekovnega urada za Sloventio štev 11.1)45, v /.ngrebu štev. 3!).080.
j Podružnice: CELJE, DJA.OVO, MARI OR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SI3ENIK.
Ekspozitura: bLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,003.000«-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice. lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbole tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodaa ec srečk Drž. razr. tot_ri;e.
1

——
Tedenska priloga „Slovenca" z dne 25. decembra 1924, štev. 294.
Slava Bogu na višavah!
E. Steinle: Jaslice sv. Frančiška.	Frančiškanski samostan v Greccijn.
Kakor znano, je postavil prve jaslice ustanovitelj frančiškanskega reda, sv. Frančišek Asiški, 1. 1223. v gozdu, v neposredni bližini samostana, v Grecciju, v srednii Italiii odkoder se ie f» |P„„ „»M,la hitro razširila po vsem svetu. Naši dve sliki nam kažeta samostan v Grecciju in prve jaslice sv. Frančiška, kakor jih je naslikal znameniti umetnik Edvard Steinle (1810-1886)
P. Blaž Farčnik: Sv. Frančišek pri jaslicah.
(Stika je last ljubljanskega frai}?.:žkanskega samostana.)
Betlehem v sneg«.
Pogled na današnji Detiehem pod snežnim plaščem. Ker ima Palestina jako toplo podnebje, je lam sneg zelo redek in ta »'.ika je doslej edina, ki nam kaže Zveličarjev
rojstni kraj v snegu.
07652163
Kulturni dogodek na slovenskem odru.
Scenerija k IV. dejanju »Veronike Deseniške«.	Marija Vera v vlogi Jelisave Frankopanke. L^var v vlogi grofa Hermana II. Celjana.
Dne 1. decembra so uprizorili na ljubljanskem odru prvič petdejansko tragedijo »Veronika Deaeniška«, izvirno delo našega velikega pesnika Otona Župančiča. »Veronika Deseniškac je eno
največjih uel slovenske dramatične književnosti in je dosegla takoj sijajen uspeh.
23. svetovni mirovni kongres
mednarodne zveze mirovnih društev v Berlinu. Slika kaže svečano otvoritev v berlinskem parlamentu po belgijskem senatorju La Fontaine-ju.
Nasilja PPZ režima
Nova in stara univerza v Belgradu.
Dne 4. decembra sta navalila v belgrajsko univerzo policija in orožništvo in je prišlo do hudih pobojev med dijaštvom in oboroženo silo. Oddanih je bilo tudi več strelov.
Dr. Ladislav Polič	Dr. Albert Bazala
protizakonito odstavljeni in upokojeni rektor za- protizakonito upokojeni profesor filozofije na zagrebške univerze.	grebški univerzi.
Dr. Danilo Majaron
dolgoletni deželni in drž. poslanec SLS ter poverje- odvetnik v Ljubljani ter predsednik odvetniške nik za prosveto v bivši narodni vladi v Ljubljani	zbornice v Ljubljani.
V soboto, dne 13. decembra je priredilo dijaštvo ljubljanske univerze lepo spominsko svečanost, kjer je proslavilo ustanovitev in otvoritev naše najvišje prosvetne ustanove. Naši dve sliki nam kažeta moža, ki sta s svojo energijo, ljubeznijo in pridnostjo največ pripomogla, da so šla vsa pripravljalna dela tako hitro od rok. V eni prihodnjih številk prinesemo slike vseh dosedanjih
rektorjev.
Umetnostna
razstava v Ljubljani.
Dne 23. novembra t. 1. je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani najnovejša razstava slovenske upodabljajoče Umetnosti. Razstavilo je 15 umetnikov (K. Bulovčeva, R. Jakopič, P. Gustinčič, M. Jama, G. A. Kos, F. Klemenčič, L Kobilca, L Napotnik, A. Sodnik-Zupančeva, S. Šan-tel, 1. Vavpotič, B. Vavpotič, F. Vesel, 1. Zajec in F. Zupan) nad 150 odličnih umetniških del, ki vzbujajo veliko pozornost. Aranžer razstave je akad. slikar Matija Jama. Odprta ostane do novega leta.
Pogled \ prvi razstavni prostor. Spredaj stoji Napolnikova .Satira , v ozadju pa Zajčeva . Indijska idila . l'o stenah je videti Jakopičeve, Jamove in slike Anke Zupanec.
Akad. slikar Matija Jama: lastni portret
Stanlev Baldwin
novi angleiki ministrski predsednik in prvak konservativne stranke, ki si je priborila pri zadnjih volitvah od 604 mandatov 402.
Puccini na mrtvaški postelji.
'!"!!*!• "ovembrtt. je umri v Brtlsslu slavni operni komponist Giaccomo Puccini v starosti. Pr, nas je znan zlasti p0 svojih operah: Tosca, Bohen.e in Ma.lame li
Ogromni zrakoplov Z. K. III.,
i^ru^v	A0kt0bMa !■ 1,6 81 urni voZnii h Friedrichshafna ob Bodenskem
jezeru v Lakehurst (Amerika). To je bil prvi posrečen polet preko oceana. Preletel
je 5066 morskih milj.
»Jadra« se vračajo.
»jadrnico«, ki jo ženeta dve »jadri, v jbliki vatj^v, T£er fc prihr^Tb^u sffaj ves premog. Poizkusi so se obnesli baje jako dobro.
tatvin tJoolidge
ponovno izvoljeni predsednik Združenih držav ameriških.
K angleško-egiptovskemu sporu.
Kralj Fuad (v sredi, sedeč na prestolu) otvarja dne 14. novembra t. I. v Kairi egiptovski parlament. Na kraljevi desnic, se,le člani kraljeve rodbine, na levici pa stoje član?vlade
^^	._	izrinile
'-uda moderne tehnike
lanorisce spanske armade v Maroku.
fC* »tlS ulu^ll! PraV Vdni gospodarji Maroka, zadnje vstaje tarnanjih domačinov, v katerih so bili Španci opetovano hudo poraženi, jih bodo pa najbrže popolnoma
izrinile z afriških tal.
Iz dežele vzhodnega solnca.
Znamenito »Nebeško svetišče« v Pekingu.
Kaca s štirimi perutnicami
izvalena v Long I si and u v Ameriki.
Biser v obliki križa,
ki «a je našel 1. 1874. ribič Clark v ujeli školjki v Avstraliji. Iianes </a cenijo na 13 milijonov jugo-
slovanskih kron.
Edini enonožni drsalec sveta.
A. Falkner iz Montreala v Kanadi izvaja brez vsake opore najbolj umetne figure na ledu.
Smuški šport v Triglavskem pogorju.
Nova učna metoda v nogometu,
ki so jo vpeljali na univerzi v Cincinatiju (Amerika). Slika nam kaže pripravo, ki navaja igralca na pravilno držanje telesa v različnih momentih igre.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
(v lastni palači vis a vis hotela ,Union ). Telefon št. 57 in 470. Račun poštno čekovnega zavoda za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Podružnice: CELJE, D3BKDV0, MARIBOR NOVI SRD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Kopitai in rezerve sHupno nad Din 15,000.000'-.
Daje trgovske kredite, eskumptira menice, lom-bardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu (n na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PREMOG
ČEBIN - LJUBLJANA.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani
Zvonarna
Pravijo
da kupiš dobro blago najceneje pri
IL Šinkovec nosi. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19 Velika zaloga perila,
pletenin, svile, nakita, rokavic za dame in gospode.
Prodaja z 10-ZD °/„ popustom
ustanovljena leta 1767 , dobavlja priznano prvovrstne bronaste Zvonove
čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Zahtevajte cenik!
E1IIEIIIEIHEIIIEIIIEIIIEIIIE
III
je čas =
da si naročite za novo leto našo —
s podobo sv. Družine.
mm^mm yj
B&i^l =
^aaf^^aa HI
BMhBv^ 1
fij
Dobi se povsod. Ijj
Prva izvirna »Rutterfly« y Nemčiji.
Znamenita japonska operna pevka Teiko Kiva je gostovala zadnje čase z ogromnim uspehom na nekaterih nemških odrih v vlogi »Madame Butterflyc.
Zadnja moda ženskega klobuka na Filipinih.
Zamorske deklice na Filipinih se oblačijo še v narodno nošo. Naša slika nam kaže deklico iz bogate hiše z značilnim klobukom. Ko se deklica omoži, »ozaljšajo< klobuk s petdolarskimi bankovci in visi nato na odličnem mestu v hiši.
Ledeni mraz
Vam ne pride do živega, če ste oblečeni v sijajno suknjo, ki jo dobite za neverjetno nizko ceno pri tvrdki
Drago Sch\n/ab, Ljubljana,
IJbežni kralj . . .
Junak Stipica, ki je vse poletje klical na korajžo pol Evrope, se je pri prvem pojavu PPŽ »junaško* skril —
si moram, da zahtevam pri trgovcih na deželi, oziroma da kupim sam
niilin maso
le od.stare leta 1885. ustanovljene tvrdke
Crobath Franc Kranj
Manufaktura na debelo In drobno.
Raznovrstni ostanki po Izvanredno nI z kita cen ali vedno v zalogi.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.