bil prodrl Hueh možmi proti 264, Od izvolitve \ Lincolna pred 7 blikanci 56 let n pa samo 20 let. pove, ki so jih Abesinci leta 1896. zmagi pri Adui zaplenili Italijanom, le-ti zdaj našli v Adis-Abebl in so prepeljali v Rim, da so jih tam razstavili. Mak Četrtek. — Uredništvo in uprava v Ljubljani, TyrSes« cesta Stev. {9/1. PoStnl predal Ctev. 149. R«hin Postne hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vraCamo, netranklranih dopisov ne sprejemamo. Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Oin. za vse leto 80 Din. — V Italiji za vse leto 40 lir, v Franci|l 50 frankov v Ameriki 7*1? dolarja. — Naročnino |e treba plačati vnaprej. — Za odgovore |e priložiti znamko. f&a ftet nas nima mesta... Danes objavljamo na tem mestu enega umed najzanimivejših dopisov, kar smo JiU dobili na naš uvodnik o laganju. Zelo zadovoljna in srečna sem v svojem, že več let trajajočem zakonu, kot mati dveh otrok. • Citala sem tožbo drugih žensk, ki haštevajo vzroke nesrečne ljubezni. Mogoče bi danes tudi jaz govorila tako, ako me ne bi bilo pripeljalo do sreče nekaj nenavadnega. Imela sem odlične, premožne starše bi tudi odlično službo. Zato sem zašla tudi v odlične družbe, kjer mi je bil vstop zmerom prost. Sramežljivost, deloma prirojena, deloma privzgojena po starših, me je obvarovala pred nepremišljenimi koraki. Nesreča in smola drugih žensk mi je Pa dala povoda za globoko in trezno razmišljanje. Imela sem nekaj prihrankov, nekaj so mi pa še starši dodali. V naših, srbskih in nemških listih sem večkrat brala oglase astrologov sem se odločila za nekega, ki ne °8laša, ker ima astrologijo za postranski poklic, največ ljudem na ljubo. Zahteval je točne rojstne podatke, moje in mojih oboževalcev. Nekateri so Pii jih dali, drugi so se mi pa smejali. Astrolog je primerjal njih usodo z mojo in mi priporočil za moža tistega, ki mi je bil najmanj všeč, ker ni bil V družbi nič interesanten in ne športnik. Ker mi je pa astrolog drugače mnogo uganil, sem videla, da je v svoji stroki pošten, vesten in zmožen, in sem mu verjela še to. Minili so meseci, kavalirja sem pa Vzljubila zelo počasi in v negotovem Prepričanju; a potem se je ljubezen Poglobila in astrologova napoved se je Uresničila. Nisem mu nič govorila o svojem imetju, on meni tudi le malo, in iz-ieti so bili turistični, strogo moralni in solidni. Povabil me je v stanovanje ha ogled. Ni bila to samska soba, ampak družinsko stanovanje, opremljeno Z vsem, čakajoče samo še žene. Nato smo vse hitro uredili za poroko — in danes ne najdem besedice pritožbe! Sama od sebe bi se za tega moža nikoli ne bila odločila. V zakonu vidim in čutim, koliko so vredne lepe lastnosti moža, ki jih moderne ženske tako smešijo. Ni dosti, če je zakonska dvojica poštena in resnicoljubna; za zakonsko skupnost mora biti res naravna podlaga in ta odpravi morebitne hibe. Jaz sem se odvadila v zakonu mnogih kapric brez njegovih opominov, on pa tudi ustreza vsem mojim željam, tako da mu jih le redko omenim. Nisem ga marala, a danes ga ne bi zamenjala z nobenim od onih, ki sem si jih nekoč želela. Laži na njem še nisem ugotovila nikoli. Pripomnim še, da imava pri sebi poleg otrok še njegovo staro, postrežbe Potrebno teto in mojo zaslužka nezmožno sestro. Njegovi dohodki so zelo skromni, a vendar do danes od svojega imetja še nisem nič porabila. Bogu bodi hvala, da je zdravje! Tudi v družbo in na pošteno zabavo gremo včasih. Laž pri nas nima mesta, ljubezen je zasedla vse prostore in vsa naša srca! Zadovoljna Metka. Pripis. Po pregovoru Ima laž kratke noge, » te kratke noge so tako urne, da skačejo okoli resnice vedno tako kakor Pajac, in to moti ljudi. Resnica je naklonjena le onemu, ki jo vzljubi in se Uazgled p© svetu. Po Rooseveltovem triumfu 800 milijonov brošur, 1200 milijonov din volilnih stroškov. Padanje Madrida. — Ciano na Dunaju V Ljubljani, 10. nov. Pričakovanje sveta se je izpolnilo: Franklin Roosevelt bo še za štiri leta vodil usodo Združenih držav. Zmagal je s tako veliko večino, kakor je severnoameriška Unija ne pomni od Washingtonovih dob: dobil je 519 volilnih mož, njegov glavni tekmec Landon pa komaj 12. Ta zmaga je še mnogo večja kakor leta 1932., čeprav je bila tudi takratna ena izmed naj-triumfalnejših v ameriški zgodovini: saj je dobil poslavljajoči se predsednik Herbert Hoover samo 59 glasov. Triumf letošnjih predsedniških volitev seveda ne velja demokratski stranki, ne njeni politiki, temveč tako rekoč izključno samo njenemu voditelju Rooseveltu: zmagal je politik, ki mu je narod izrekel zaupnico. Franklin Roosevelt slovi v Ameriki za moža, ki je odločno napravil črto pod prejšnjim sistemom — odločno, a vendar ne brezobzirno; za moža, ki hoče veljati za prvega služabnika naroda in ne za njegovega diktatorja. V štirih letih svojega prvega predsednikovanja mu temeljito zastudi za zmerom vsaka, tudi najmanjša laž. človek, ki živi v lažeh in ljubi družbo lažnivcev, je kakor pilot, ki drvi z letalom proti skalovju, zavitemu v meglo, in ga more rešiti le čudež. Vse človeštvo obeh spolov in vseh stanov je zapleteno v laži; marsikoga pokvarijo v službah v nepošteno osebo. S tem poteptajo trud, ki ga imajo starši z vzgojo otrok. Tudi moj mož in jaz sva že trpela pod tem pritiskom in zaradi tega zaničevanja, ker sva se upirala nepoštenosti. Moja služkinja je dobila pri istem astrologu zagotovilo, da je instinktivno in po naključju srečala pravega in poštenega fanta. Ko je šel k vojakom, jo je prosil, da bi mu za ta čas pošiljala denar. In mu je obljubila. Pred odhodom ji je prinesel lepo vsoto prihrankov v ta namen. Pomagala ji bom do čimprejšnje poroke z lastnimi sredstvi. To je namreč naš edini luk-sus, da pomagamo potrebnim. V družbo zahajamo zdaj le zato, da jo proučujemo. Prevzela sem služkinjo, s katero neke dame niso bile zadovoljne, ker so jo preveč zaničevale in so ji zato ubile veselje in smisel za delo. Jaz sem si jo 1» kmalu prilagodila in naš dom ji je prava vsestranska šola, kakor sama pravi. Kdor daje dobre zglede, tudi tedaj, ko ga nihče ne opazuje, je v resnici kremenit značaj in Bog mu govori neposredno. Kdor pa ljubi glu-maštvo, mu služi le satan, a samo do neke dobe — do poloma, življenja brez trpljenja pa tako nikjer ni, kajti trpljenje pride tudi brez velikih osebnih in gospodarskih napak. Pozdravi ® nemirom v Indiji: slika razdejanja po spopadih med Indi in mohame-dancl v Bombaja. Mnog« trgovin so demonstranti razbili in oplenili. je nekoliko pospravil sledove obupne gospodarske stiske, ki jih je pustil njegov prednik Hoover. Storil bi bil še več, da mu ni dobršnega dela njegovih reform razveljavilo naj višje državno sodišče — tista mogočna ustanova, ki ima nalogo paziti, da se ne krši ustava, pri tem pa zaradi mrtve črke zakona dostikrat ubije dobro, po- Topove, ki po so jih šteno in koristno delo. (Mimogrede: v tem sodišču sede sami stari, okosteneli gospodje, ki dobro poznajo paragrafe, a znatno manj živi utrip gospodarskega življenja; gospodje, ki jih volijo na sedem let, in ne na štiri. To se pravi, da gospodje najvišji sodniki, ki so ovrgli nešteto Rooseveltovih reform kot protiustavne, tega naj-brže ne bi bili storili, če bi bil te reforme izdelal republikanec Hoover, ne pademokrat Roosevelt; ti sodniki so namreč republikanci, ker jih je postavil še Hoovrov režim.) V novo štiriletko stopa Roosevelt močnejši, dela želj nejši, bolj z energijo nabit kakor kdaj koli. Zaveda se, da je njegovo delo odobril narod s svobodnim glasovanjem — v kolikor je pač moči govoriti o svobodnih volitvah v gospodarsko tolikanj komplicirani gmoti, kakor je prostrana USA. Njegovo dosedanje delo je bilo šele uvod, priprava za veliko nalogo, ki ga čaka prihodnja štiri leta. Problem nezaposlenosti je še zmerom velepereč in kočljiv, problem ameriškega farmarja skoraj nič manj, da omenimo le obe najobčutljivejši točki novodobnih Združenih držav. »Franklina Roosevelta je izvolil ves narod,« piše »New-York He-rald«, organ republikanske, torej premagane stranke. »Vsak spodoben Američan bo priznal, da je zato prezident vreden, da pokažemo vso dobro voljo pri vseh njegovih ustavnih delih. Občudovati moramo njegov pogum in mu želeti mnogo zdravja in uspeha. Možu manjšega formata bi se od tolikšne zmage utegnilo zvrteti v glavi. Toda predsednik Roosevelt je slavil že preveč političnih zmag — triumfiral je tudi nad svojo hudo boleznijo (hrom ost jo) — da mu njegova vest ne bi dala moči, da se obdrži nad svojo osebno ambicijo in nad slavohlepnostjo svoje okolice.« • Nekaj zanimivosti o ameriških volitvah in predsednikih. Republikanski volilni odbor je razdelil vsega skup skoraj 300 milijonov brošur, letakov in propagandnih številk strankarskih listov. Demokrati so svoje nasprotnike tudi na tem polju potolkli: razdelili so namreč 500 milijonov iz-tlsov. Republikance so stale volitve okoli 9 milijonov dolarjev (400 milijonov din),demokrate pa 3,500.000 dolarjev (160 milijonov din). Ce upoštevamo tudi izdatke občin, okrajev in drugih upravnih ustanov, dobimo čedno številko 25'/* milijona dolarjev (1200 milijonov din). Doslej Je bila navada, da so se predsedniške volitve vršile novembra, novega predsednika so pa ustoličili šele marca, t. j. štiri mesece po izvolitvi. Pred kratkim je pa ameriški kongres sklenil ustavo v toliko spremeniti, da sme predsednik že januarja priseči. Stara določba je izvirala še iz dobe, ko še ni bilo modemih prometnih sredstev. Prvo Rooseveltovo predsednikovanje se bo torej skrčilo za poldrugi mesec. Najmanjšo večino je doslej dobil H a y e s : zmagal je 1. 1876. s 185 glasovi proti 184 nad demokratom Tildnom. Volitev je morala izvesti posebna volilna komisija. V 20. stoletju si je izvojeval najtežjo zmago Woodrow W i 1 s o n leta 1916. proti Hughesu. Uspeh je visel v zraku 24 ur; odločila ga je naposled Kalifornija s 13 volilnimi možmi, če ne bi bil Wilson v Kaliforniji dobil 4000 glasov več, bi z 267 volilnimi velikega Abrahama 76 leti so bili repu-na vladi, demokrati let. Izračunali so, da so demokrati in republikanci izdali v volilni borbi za radijsko reklamo več ko 7 milijonov dolarjev (300 milijonov din). Obe stranki namreč trdita, da je radio najboljši pripomoček, če hočeš stopiti v neposredni stik z vo-lilci. Toda radio ni nadomestek časnikov, temveč le dragoceno dopolnilo. Izdajatelji časopisov se tega prav dobro zavedajo, saj vedo, da ljudje, ki so kaj slišali v radiu, hočejo to videti še črno na belem v svojem časopisu. (Podatki po »New-York-Heraldu«.) Madrid padel — Madrid ni padel Nesporno je, da španske nacionalistične čete počasi a nevzdržno prodirajo. Prav tako nesporno je, da so poročila z bojišč hudo nezanesljiva in na moč strankarsko pobarvana. To se je posebno nazorno pokazalo te dni, ko smo vsak dan iz- nova doživljali »padanje« in »vstajanje« Madrida. Prvi je novico raznesel drugače zanesljivi londonski Reuter, s pridržkom sicer, da tako proda, kakor je kupil; toda Reuterjeva slava je od abesinske vojne sem nekam obledela, in tako nas njegova raca ne čudi preveč. Stvar je torej ta, da so Franpove čete vdrle v nekatera madridska predmestja, a so jih miličniki koj spet vrgli nazaj. Boji se zdaj vrše že nekaj dni z nezaslišano srditostjo in z izmenično srečo jx> pre-stolniških ulicah in v predmestjih. Socialisti so podminirali več važnih točk in zato se napadalci prav ne upajo naprej; vendar ni dvoma, da branilci ne bodo več dolgo kos moderni oborožbi nacionalističnih čet. Da bi bilo po padcu Madrida državljanske vojne konec, ni pričakovati; da bodo nade socialistične vlade v končno zmago z izgubo prestolnice znatno splahnele, je na dlani. Grof Ciano na Dunaju Italijanski zunanji minister grof Ciano je po obisku v Berlinu prišel na Dunaj. Njegov obisk v avstrijski prestolnici prihaja gotovo bolj od srca kakor berlinski sestanki z Goebbelsom in Neurathom. Kajti ponoviti moramo, kar smo ze nekajkrat poudarili: Italija je sedanji Avstriji naravni zaveznik po vsaki ceni — tudi proti Nemčiji; baš proti njej! Obiski v Berlinu utegnejo iti obema diktaturama t.a trenutek v račun, trajnega pa od njih ni pričakovati. Ribbentrop v Londonu Ondan je novi nemški poslanik na angleškem dvoru, Joahim Ribbentrop nastopil svojo novo službo. Angleški listi pišejo, da se jim je predstavil s pompom in leskom, kakor ga izlepa ne pomnijo. Tako je pripeljal s seboj nič manj ko pet avtomobilov, najdražje znamke kajpada in najmodernejše modele. A to še ni vse; celo lastno po-slaniško letalo premore njegova »prtljaga«. Angleži trde, da je Ribbentrop svoj namen dosegel, če je bil njegov namen tak, da dene vse diplomate sveta v koš: ni ga nameč na vsem svetu poslanika, ki bi se ponašal z lastnim letalom. Maginotove utrdbe tudi ob Belgiji Ker se je Belgija umaknila v nevtralnost in bo prej ali slej razdrla vse vojaške pogodbe s sosedi, se čutijo Francozi na severni meji ogrožene. Prejšnji teden sta si ogledala to mejo vojni minister Dala-dier in šef generalnega štaba general Gamelin. V zvezi s to insj>ek-cijo so se razširili glasovi, da bo Francija tudi svojo mejo proti Belgiji utrdila s podzemeljskim trdnjavskim pasom, kakor je že utrdila mejo na Renu do švicarskih gora. Stroški za te utrdbe bi znesli svojih 15 milijardi Observer Slika Madrida tik pred poslednjim naskokom na prestolnico: tovorni avtomobili, polni miličnikov, hite na fronto. PoKnina plačana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Din DRUŽINSKI TEDNIK Lelo Vlil. Ljubljana, 12. novembra 1956 Sfev. 45. Kronika preteklega tedna MHSioni, ki ne ottanelo doma... Zlata Jama angleške družbe v Jugoslaviji Beograd, 8. nov. Angleška družba »Trepča Mineš Limited« je izkazala lani 74 milijonov dinarjev čistega dobička... Družba ima za 60 let koncesijo za irpanje svinčenih in cinkovih rud v Trepči v Južni Srbiji, Dobički, ki jih Sanje pri nas, so velikanski. Tako so njeni rudniki vrgli v poslovnem letu 1933/34 čistega dobička 38 milijonov dinarjev, predlanskim in lani pa 74 milijonov. Skoraj ves ta denar gre iz države. Človeku se hudo stori, ko bere take številke. Pa ni pomoči: pogodba je pogodba... Krvodajalci se organiziralo Tudi znamenje časal Zagreb, 9. nov. Zagreb postaja velemesto. To dokazuje tudi novica, ki jo beremo v časopisih: ljudje, ki poklicno prodajajo svojo kri za transfuzijo bolnikom, prav resno razmišljajo o tem, da se združijo v posebni organizaciji. Drugače, pravijo, se ne bodo mogli ubraniti »nelojalne« konkurence in izkoriščanja po nepoklicanih ljudeh. Organizirani krvodajalci bi potem sklenili z zagrebškimi bolnišnicami kolektivno pogodbo. ■ Naši na Vestfalskem. Po vsem SWestfa]akeni je v približno 80 sloven-bkih naselbinah raztresenih do 40Jti-fioš Slovencev, po večini rudarjev. Gospodarska stiska, ki je v Nemčiji 'leta 1930. vrgla v bedo milijone ljudi, posebno tujcem (med njimi je bilo nešteto naših ljudi) ni prizanesla. Razmere se zdaj obračajo na boljše. Do 75% naših mladih, že v Nemčiji rojenih Slovencev, je v službi. Slovenski rojaki, ki nimajo dela, so pa kot domačini deležni državnih podpor. Tudi pri razdelitvi »zimskih pomoči« ni razlike med domačini in tujci. Svoje domovine in jezika prvi naši weet-f a teki izseljenci niso pozabili. Toda ■drugi in tretji rod govori materinščino že bolj slabo. Temu so krive izključno nemške šole in drugi vplivi. ■ Veliko povpraševanje po našem bakru. Produkcija bakra v borskem rudniku je izvrstna. Povpraševanje j>o našem bakru je na svetovnih tržiščih tolikšno, da v Boru do konca aprila prihodnjega leta sploh n« sprejmejo več naročil. ■ Slaba vinska letina na Slovenskem. Letošnji vinski pridelek je za 60 do 70% slabši od lanskega. Kakovost vina pa je večidel dobra. Vino izredne kakovosti plačujejo po 5 do 6 dinarjev liter, mošt 14 do 18 stopenj pa po 2'50 do 4'50 dinarja. V vsej državi je letošnji vinski pridelek za nekako 30% slabši od lanskega. ■ Nesreča ne miruje. Pred nekaj dnevi je Jamnikove v Rogatcu zadela huda nesreča. Skrbni gospodar Jamnikove domačije, Perme, je zgodaj zjutraj, ko je bila še tema, stopil v ekedenj po seno, da bi nakrmil živino. Zadel se je pa s tako močjo s trebuhom v oje voza, da je bila sleherna pomoč zaman. Ugledni gospodar je po nekaj dneh pravega muče-ništva (lotrpel. B Šolsko polikliniko ▼ Ljubljani so pričeli graditi. Od 1929. leta sem že teko priprave za zgradbo šolske poliklinike. Denar je bil že v začetku na razpolago, toda vse mogoče ovire so povzročile zastoj. Posamezni oddelki ■koristne ustanove so bili začasno spravljeni najprej v paviljonu na vrtu učiteljišča, potem pa v Gledališki žilici, v neki tamkajšnji stanovanjski hiši. Razumljivo, da taki prostori evo-jjemu namenu niso kaj prida ustrezali. Nova 6ta\ba, ki so jo pretekle1 Kini začeli graditi v Aškerčevi ulici jjiasproti tehnične srednje šole, bo stala dober pol.irugi milijon dinarjev. • "J V Rc,gal|yieveni gaju, na Gradu ,je hotel na vernih duš dan iti v smrt 20 let stari trgovski potnik Stanko Z. Dekle, ki si ga je bil izbral, mu ni bilo naklonjeno in lant je segel po lizolu. Pozorni so postali nanj redki sprehajalci na Gradu, poklicali so reševalce in tako mlademu Človeku rešili življenje. ■ Lesni delavci zahtevajo osemur-nt delavnik. Pretekle dni se je vršil HoUo. o-dvadvtc ^ 0’tUohotUui’ HMft&ZHG. od fUiatc Vam pove jugoslovanska Izdaja knjige dr. Irvinga, člana društva za uničevanje alkoholizma. Nasveti in recepti domačih sredstev za družine, ki hočejo svojce neopazno odvaditi pijanstva. Dr. Ir-ving ni trgovec in ničesar ne prodaja. Knjigo razpošilja zgolj Iz človekoljubnosti brezplačno Kdor hoče, lahko priloži v naših znamkah din 10’— za poštnino. Drugih stroSkov in carine ni. Naslov: Socičte pr. le combat de ralcool, dep. 60, Dr. Austin Irvinr, B. P. 32, Par« — x. (Na pisma v Pariz nalepit« znamko za din 4'—.) v Delavski zbornici v Sarajevu kongres leanih delavcev iz vse države. Delegati so ugotavljali, da se v lesni industriji zadnje čase opaža nekaj gibanja, toda stanje lesnega delavstva se ni prav nič popravilo. Posebno v Bosni in Hercegovini so plačani slabo, nagrad za pogosto čezurno delo sploh ne dobe, stanovanjske razmere so pa kar neverjetne. Živila morajo delavci kupovati v prodajalnah podjetnikov, čeprav eo slabša. in dražja ko drugod. ■ Društvu za zaščito koristi vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice v Ljubljani se je posrečilo premakniti z mrtve točke vprašanje izplačila vlog naših malih varčevalcev. Prizadeli vlagatelji morejo za majhno članarino vstopiti v društvo, ki bo tako laže uresničilo svoja prizadevanja. ■ Za 18 vlomov in tatvin v Mariboru in okolici se je te dni zagovarjal strahovalec mariborske okolice črkoslikar Alojz Babič, doma s Pobrežja pri Mariboru. Vlomilec je imel več pomočnikov, specializiral se je pa na krajo koles. Sodišče ga je obsodilo na 6 let zapora. ■ Trgovinska pogajanja s Francijo, ki jih je preprečila devalvacija franka, se bodo bržkone namesto v Parizu vršila prihodnji teden v Beogradu. Francoska vlada spoznava potrebo poglobitve trgovinskih stikov z našo državo, saj je uvoz naših pridelkov v Francijo utemeljen. ■ Letalski napad na Ljubljano. Propagandna vaja z zračnim napadom je v sredo, 4. t. m. dosegla svoj poučni in vzgojni namen. Okrog pol treh popoldne so streli z Gradu, za njimi pa zvonovi ljubljanskih cerkva oznanili bližajočega se sovražnika. Devet bombnih letal je priletelo nad mesto, da ga napade. Toda obrambno vojaštvo jih je sprejelo s topovi, strojnicami in dimnimi raketami in napad uspešno zavrnilo. B Jeseniee rastejo in napredujejo. Industrija, občina in zasebniki kar tekmujejo v vnemi za gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij, pa tudi drugih gradbenih del. KID je pravkar spravila pod streho novo delavnico, ustvarja nadalje nova stav-bišča z gradnjo obcestnih škarp in nasipov in postavlja dve veliki stanovanjski hiši za delavce in nameščence. Mestna občina gradi gasilski dom, razširila bo pa tudi vodovod in cestno razsvetljavo. ■ »Turistična« marka (za potoval-ce) ima v novembru tečaj 14'25 din. ■ Pomladitvena alera pred novosadskim sodiščem. V kratkem bo novosadsko sodišče razpravljalo o čudni operaciji, ki jo je izvršil tamkajšnji specialist za kirurgijo dr. Uzelac. Mladoletnemu delavcu Mariču je bil namreč izrezal 6polno žlezo, da bi pomladil nekega starca iz Beograda. Delavčeva mati je vložila pritožbo, a dr. Uzelac se za obtožnico še zmenil ni. Njegov pomagač dr. Kolesnikov se je nanjo pritožil in zdaj je afera pred apela-cijskim sodiščem. ■ Hajduka Marinka Radiča so v Petrovcu na Mlavi zajeli orožniki po dolgotrajnem boju. Skrival se je v družbi drugega razbojnika v gorah in ropal ter kradel po okolici. Z njim vred so pozaprli skoraj polovico vasi. Hajduk je namreč med preiskavo izdal vse tiste, ki so mu v letih hajdu-kovanja nosili živež v gore ali ga pa svarili pred orožniki. ■ Ljudski glas božji glas. Zaječar-sko okrožno sodišče je lani obsodilo na dosmrtno ječo pravoslavnega popa Stevo Mihailoviča, ker je bil osumljen, da je skoval umor svojega očeta. Kasacijsko sodišče v Beogradu je odredilo obnovitev postopka, in zdaj so obdolženega popa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ljudstvo je sprejelo oproščenega popa z veseljem m zadovoljstvom. ■ Sestanek obrtniških zbornic v Dubrovniku. 5. t. m. se je v trgovin-sko-industrijski zbornici pričela konferenca delegatov obrtniških zbornic in odsekov za obrt pri zbornicah za TOL Na konferenci razpravljajo o poslovnem davku na obrtnike, o postopnem obdavčenju obrtnikov s pridob- nlno, o irvedbi obrtniških legitimacij in o spremembah v obrtniškem zakonu. ■ Dr. Maček ▼ avdienci Nj. Vis. Knez namestnik Pavle je v nedeljo sprejel na gradu Brdu pri Kranju v avdienci dr. Vladka Mačka. ■ Ciklonski pojavi na našem Jadranu. 4. t. m. je ciklonski vrtinec, imenovan »morska pijavka«, na Plo-čah pri Cavtatu napravil veliko škodo. Še silnejša »morska pijavka« je zahodno od Lapada uničila oljčne nasade. Vrtinec se je spustil tudi pri Dubrovniku na neko garažo in pokvaril in razmetal avtomobile, ljudje so se pa še o pravem času zavarovali pred njim. Morska pijavka črpa kot velikanska sesalka vodo iz morja, nato jo pa vrže kvišku, da se zlije na zemljo iz oblaka. Še hujša je pijavka na kopnem, ker razdre in poruši vse, kar ji pride na pot. ■ Dela na eesti Ljubljana—Kranj lepo napredujejo. Stroški eo preračunani na 30 milijonov dinarjev. Načrti za posamezne odseke so zelo širokopotezni, posebno pri popravilu trase sedanje državne ceste. Potrebna bo med drugim naprava nadvoza pri Bitnjah, popraviti bo pa treba tudi smer sedanje ceste in njene vzpone. Vsa dela bodo končana najpozneje do junija 1938. ■ Nova družba ca gradnjo cest. V Beogradu se ustanavlja delniška družba za gradnjo cest. Sodeloval bo bržkoDe tuj kapital z 200,000.000 din in tehnično opremo podjetja. ■ Spet požar v Slovenskih gorieah. 6. t. m. je ogenj uničil 400 let staro hišo posc-stnice Alojzije Diemantove v Partinju. Hiša je bila kljub starosti trdna, zgrajena je bila iz hrastovega lesa in znaša škoda 50.000 dinarjev. ■ Kmetje so pobesneli in krvavo obračunali s tatovi. Kakih 30 vaščanov iz Novskega Segeca se je nedavno opilo, nato pa navalilo na hišo bratov Culjakov, osumljenih, da kradejo kmetom perutnino in poljske pridelke. Od Culjakove domačije so ostale same ruševine, več stanovalcev so morali prepeljati v bolnišnico, enega hlapca eo pa. kmetje vrgli v vodo, da je utonil. V zapore so odgnali skoraj polovico vaščanov. ■ Nezaposlene reveže sta izkoriščala dva prekanjena lopova, ki sta v Zagrebu ustanovila lažno podjetje za posredovanje služb pod imenom »Uranija«. Od svojih žrtev sta izvabljala denar, da jim bosta priskrbela službe; seveda o teh službah ni bilo ne duha ne sluha. ■ Hud vihar je zajel jahto kralja Borisa na Črnem morju. Bolgarski kralj je cele štiri ure sam krmaril jahto v viharju. Naposled so vendar pripluli rušilci in kraljevo iahto rešili. ■ Nepreviden kolesar povzročil prezgodnji porod in smrt novorojenčka. V Maribora je v nedeljo neroden kolesar zavozil v nosečo Heleno Kmetičevo. Žena je kmalu nato predčasno povila, a je dete koj po porodu umrlo. Kolesar 6e bo moral zagovarjati pred sodiščem. ■ Možev odhod jo je tako potrl, da je šla v smrt. Na Brdu pri Viču sta zakonca V. vse do zadnjega živela v miru in soglasju. Pred kratkim je pa mož zaradi nekih razprtij v družini odšel od doma, kakor da se ne misli več vrniti. Zena Marija tega ni mogla preboleti in se je zastrupila e strihninom. Zdravnik, ki so ga poklicali domači, obupani ženi ni mogel več pomagati. Cahkac v Ameriki Ameriški Slovenci so dobili iz Slovenije spomenik Ivana Cankarja. Preti kratkim •o &i ga hoteli Tnovič ogledati, toda v ropotarnici, kamor so ga bili spravili, ga ni bilo več. Cankarja so izklesali, ker je naš najljubši sin, ga čez morje odpeljali, vsem rojakom v spomin. Med deske so ga zabili, meseo dni je tam čepel, zdolgočasil se je revež, in neznano kam odšel. V strahu so možje pritekli, našli prazen so zaboj: »Če se ta škandal raznese,« so dejali, >nam bo joj.P1,0 ’ nostno« tekmovanje skrajno nenrav' no, škodljivo zdravju posameznikov 1,1 splošnoeti in v živem nasprotju z ele-mentalnimi pravili civiliziranega veštva. To je pač najmanj, kar smemo za' pisati tudi mi, kronisti te žalost’1® senzacije — ?. željo, da bi bilo te" misli tudi sodišče. Streli o polnoči Kriminalni roman, ki ga je napisalo življenje Y. K. Los Angeles, okt. Polnoč se je bližala, ko sta se zakonca Whittakerjeva vračala z nočnega krokanja v svoj hotel. Pred odhodom sta hitro zvrnila še par cock-tailov in mister Whittaker je bil Židane volje. Njegova žena je bila dobrih trideset let mlajša od svojega moža, a le-ta je bil videti s svojo vitko postavo in osivelimi senci še nenavadno mladosten. »Tako sem srečna, Bob,« je šepetala ona, ko sta stopala proti svojemu domovanju, »tako srečna, da si me za nekaj tednov rešil tega neznosnega Čikaga. Zdaj pa hočem uživati najine počitnice!« Mister Whittaker je smehljaje se odprl vrata, odložil klobuk in rokavice in si prižgal smotko. Njegovo žena je odšla v spalnico. Njena roka je v poltemi iskala stikalo. Grozotno presenečenje Zdajci je skozi temo zadonel grozeč : »Sem vaš nakit, madam! Sicer bom streljal.« Medtem ko si je madam Whittaker-jeva s tresočo se roko odpenjala nakit, so se za njo neslišno odprla vrata. Skozi špranjo so počili trije streli. Razbojnik je zavpil. Iz njegovega revolverja se je zabliskalo in pokadilo. Mrs. Whittakerjeva ee je zgrudila na tla. Bila je mrtva. Ko je priteklo hotelsko osebje, je ležala mlada žena nepremično na preprogi. Kri je vrela iz njenih prsi, ob njej je pa klečal ves zbegan njen mož in jo ljubkoval z najnežnejšimi imeni, hoteč jo priklicati v življenje. Kmalu je prišla tudi policija. Policijski nadzornik je počakal, da ee je nesrečni mož nekoliko pomiril, potem Pa ie pa pričel zasliševati. Medtem so policisti ugotovili, da je hudodelec mogel uiti samo skozi odprto okno na prosto. To je bila pa tako vratolomna pot, da jo je mogel tvegati samo izurjen plezalec. Krvava sled je pričala, da se je drzni bandit nekoliko ranil. »Ali bi mi ga mogli vsaj približno opisati?« je vprašal nadzornik gospoda VVhittakerja. »Bil je majhen, čokat mož,« je odvrnil mister Whittaker. »Po njegovi izgovorjavi sem sklepal, da je iz Mehike.« »Čudno,« je menil nadzornik. »Ali niste malo prej dejali, da se je revol-versko streljanje vršilo v temi? Kako ste torej mogli videti morilca?« »Ko sem odprl vrata, je skozi špranjo padel nanj pramen luči iz sosednje sobe,« je pojasnil mister Whitta-ker. Drugo jutro je policija morilca že prijela. Krvava sled jo je pripeljala na pravo pot. V bližnji hiši so našli mladega moža, ki je bil ranjen na no-g’ in je ležal v postelji. Bil je star tri in dvajset let. ime mu je bilo James Culver in je bil pristen Američan iz Kentuckyja. Kmalu se je mlademu možu odvezat jezik. »Ta VVhittaker je pravi lo; pov,« je zasikal. »Namesto da bi n" izplačal moj delež pri kupčiji, me je hotel spraviti s* poti.« »O kakšni kupčiji govorite?« se je začudil nadzornik. »Nu, o kupčiji z zavarovanjem! P ved nekaj dnevi me je poiskal v Čikaga in mi zaupal, da je visoko zavaroval dragulje svoje žene proti tatvini. P°' treboval je samo moža, ki bi jih n® videz ukradel, obenem pa zaigra1 majhno vlomilsko komedijo. Ne z** merite, gospod nadzornik, v zadnjen1 času mi je šlo prekleto slabo. Zato sem njegov predlog sprejel.« »Ali sta se tudi to zmenila, da boste ob tej priložnosti ustrelili mrs-Whittakerjevo?« »Ne, ne, gospod nadzornik. Saj nisem poklicni morilec. Samo branil sen’ se, ko je Whittaker streljal name. Mislil sem, da bom zadel njega, pa sein žal ubil njegovo ženo. Sam se je skril za njo in jo pustil hladnokrvno ustreliti.« Zdaj je bila policiji zadeva jasna-Whittaker si je bil izredno pretkano izmislil ta umor. Svojo ženo je zavaroval za 20.000 dolarjev. Pri domnevnem ropu naj bi jpo nesreči« prišla ob življenje. Če bi io bil sam ustrelil, bi ga seveda takoj dobili. Z nepričakovanim streljanjem je pa prisi' lil svojega pajdaša k, obrambi. Medtem pa ko ga je hotel Culver ustreliti, se je Whittaker po bliskovito skril za svojo ženo in jo mirno poslal v smrt. Če bi se mu bilo še posrečil.0 svojeea zločinskega tovariša ustreliti-bi bila njegova skrivnost za zmerom pokopana. Toda človek obrača, Bog pa obrne, in tako se je rafinirani načrt izjalovil- Sodišče je obsodilo Whittakerja na dosmrtno ječo, Jamesa Culverja so pa sorazmerno milo zašili samo za oe* let. (n) Banka Barudi 11, Rue Auber, PARIŠ (9<) Odpremlja denar v Jugoslavij0 najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančn^ posle najkulantneje. — Po^tfd uradi v Belgiji. Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemaj0 plačila na naše čekovne raftin®1 Belgija: št 3064-64. Brusell^' Holandija: št. 1458-66. Ded. Francija št. 1117-94. Pariš: LuxeP>' burg: ŠL 5967. Luxeniburg. Na zahtevo pošljemo brezplafo0 naše čekovne nakaznirp Kariera nadarjene študentke 4 milijone din nagrade za roman > ---------------------------- Se pred nekaj leti je stradala ob kavi in slanini, danes se ji pa stekajo milijoni z vseh vetrov Madžarska pisateljica Jolanda Foldesova Je dobila na mednarodnem tekmovanju v Londonu prvo nagrado za najboljši roman. S. I. Budimpešta, nov. Prav za prav bi morali nežno rdečelasko z globokimi rjavimi očmi obžalovati, če se ne bi sama čutila tako brezmejno srečna. Kajti, odkar je javnost zvedela o njenem ogromnem uspehu v Londonu, nima Jolanda Pol-desova niti minute miru več.. Neprestano brni telefon, obiskovalci prihajajo in odhajajo, čestitk, povpraše-Vanj in ponudb kar dežuje. Tako se zgodi človeku, ki lepega večera leže sPat nepoznan in reven ko cerkvena drugo jutro se pa zbudi na Ollm-Pu literarne slave. m Neznana je pa ta čitateljica samo tui‘m narodom, madžarskemu ne. Med svojimi rojaki je Jolanda Foldesova stara znanka, saj so jo že dolgo šteli •* največjim talentom mlajših madžarskih literatov. 2e pred ved leti je dobila za neki svoj roman večjo ma-Cžarsko literarno nagrado. Tedaj seveda še nihče ni slutil, da °° ta roman s čudaškim naslovom »Ulica ribje mačke« ponesel njeno ime v širni svet. V ta roman je vjela “Olanda dobršen košček svojega živ-JerUa. v njem opisuje ozko ulico z nizkimi hišami, polnimi izseljencev z v'sega sveta, pravi Babilon narodov, strank in svetovnih nazorov. Jolanda Foldesova je okusila revščino in bedo do dna. Z devetnajstimi leti je prišla v Pariz kot dijakinja, seveda brez beliča v žepu. Njeno stanovanje je bilo na oglu »Mačje uli-ce«. Dan za dnem je delala kot navadna delavka v veliki tekstilni to-yarni. Zvečer je pa hitela, navadno Proučena na smrt. na Sorbonno poslušat predavanja. Tri letn je trajala ta pariška »med-M?ra«. Potem je Jolanda zapustila to-var«o in se preživljala s poučevanjem tujih jezikov. Zdi se, da se ji je sreča nasmehnila: v Kairu so jo sprejeli za Poslaniško tajnico. Po enem letu se je Pa vrnila v domovino in se je posvetila pisateljevanju. Danes, ko spada vse že v preteklost, lahko srečna nagrajenka kaj pove o °nih skrbeh, ki jih je doslej javnosti Skrbno prikrivala. Pred dvema letoma So znašali njeni mesečni dohodki komaj 30 do 40 pengov (400 din), čaša kave in par dek paprične slanine, to 3e bilo često njeno edino kosilce. Ko poznej« dobila službo prevajalke pri fceki peštanski založbi, se je zdela sa-®a sebi bogatinka. Toda" za gospodinjstvo — gospa Jolanda je že poročena ln se je šele pred kratkim preselila v novo stanovanje — potrebuje človek dosti denarja. In tako se vrla žena ** skrbi kar videla ni. In ko je prišla prva čestitka iz Londona na neko peštansko založbo, si Je morala gospa Jolanda izposoditi pet Pengov, ker ni imela niti toliko, da bi sl tramvaj plačala. Sprva sploh ni *azumela, kaj meni njen znanec iz Londona s svojo čestitko. Sele iz brzojavke ugledne založbe Pinker se ji je Fakir stradal 200 dni (n.) Bombay, okt. — Pristašu naj-strožje brahmanske sekte, šest in štiridesetletnemu Punjabu Misrilajiju je vrhovnl duhovnik naložil kaj hudo kasen. Zapovedal mu je, da 200 dni ne sme uživati nobene hrane. Menih se je strogemu ukazu pokoril. Njegovi sobrati in mnogo drugih ljudi ga je spremilo v njegovo čenčo; nato so jo skrbno zazidali. Prvih sedem in petdeset dni menih ni zaužll ne jedi ne pijače, šele osem in petdeseti dan je popil kozarec vode. Ko je preteklo 200 dni, je zapustil fakir svojo celico z namenom, da bi Nadaljeval svoje prejšnje življenje. Toda pred svetiščem ga je čakala velika •Množica ljudi; ko so ga zagledali, so Popadali pred njim na kolena in ga *®stiii kakor svetnika. Trgovina za sleparje R. D. Newyork, nov. — Newyorška tvrdka Mason & Co. je odprla prav svojevrstno trgovino — trgovino za sleparsko orodje. Tam dobiš ne samo Predmetov za dnevno rabo, temveč tudi predvsem vso mogočo sleparsko robo za tiste, ki se za take reči zanimajo. Tvrdka je celo izdala katalog, v katerem dokazuje »reelnost« svojih izdelkov. Pri Masonu & Co. lahko dobiš Pr. elektromagnetski aparat, ki prisili ruleto, da se ustavi v zaželenem trenutku. Sleparji si lahko tamkaj kupijo zaznamovane kvarte vseh mogočih oblik. Tudi skrila ogledala dobe pri Masonu “leparski kvartači in še drugo takšno tobo. Lastniki tvrdke so sicer vse časti Tredni mežje, le to je, da se ne za- zasvetilo, da je njen roman dobil med romani dvanajstih držav prvo, milijonsko nagrado. In potem so se na lepem pričele zanimati za pisateljico imenitne založbe. Vnelo se je pravo tekmovanje, kdo bo smel prevajati njene romane. Neka velika filmska družba si je zagotovila pravico za filmanje njenih del; odrinila ji je za to pravljično veliko denarja. Gospa Jolanda je dalje sklenila tudi pogodbo za predavateljsko turnejo po Ameriki. Tako bo ta edini roman prinesel gospe Foldesovi vsaj štiri milijone dinarjev. Tudi ona sama je še vedno presenečena zaradi te velike, nepričakovane sreče. ----------- »Ali je pa tudi vse to res?* se vprašuje včasih s plašno negotovostjo. Da ni pravljica, potrjujejo vendar kupi pisem in brzojavk in neprestano klicanje telefona iz Londona in drugih mest. Gospa Jolanda že sanja o velikem potovanju po širnem svetu. Tako bo vendar že lahko pisala o vsem, kar ji Uporablja] za pranja vedno Radion. kajti samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo. Zato je Radion tako blag in izdaten., Pranje z Radionom je tako lahko in preprosto: belo perilo kuhaj 15 minut, volno in svilo pa peri v mrili raztopini., i Samo' Mg 1111111 [fjEOPili. \ * H raji im'inn VSEBUJE SCHICHTOVO MILO PERE SAM! bosta veleli srce in navdahnjenje. Tako je n. pr. skupaj s Pavlom Vajdo pred kratkim skončala igro »Namesto posebne objave«. Kajpada bo z njo žela velik uspeh. Kariera gospe Jolande je narejena. Njena pot gre navzgor — sedem suhih let ob paprični slanini spada že v preteklost... (n.) neso na obljube oblastev, da bo gangstrstvu v doglednem času odklenkalo. Zato pač z njim računajo — in bilanca te nenavadne trgovine kaže, da njihovi računi niso zgrajeni na pesku... (“■) Ni maral sam v smrt a. K. Po nekega Spanca so prišli rdeči miličniki na dom in ga naložili v avtomobil. Tam je slišal, da ga peljejo na morišče. Vedel je, da mu ni rešitve. Toda mož ni maral sam umreti. Ko je privozil naproti drug avtomobil, poln miličnikov, je začel Spanec na ves glas vpiti: »Živel Kristus kralj!« To je bojni krik nacionalistov, zato so miličniki v drugem avtomobilu pri priči obsuli ujetnika z ognjem. Padel Je, z njim pa tudi vseh dvanajst njegovih spremljevalcev, ki so ga peljali na morišče. (n.) Usodna vožnja n. O. D. Toronto, nov. — Strojevodja nekega potniškega vlaka je ravno zaviral lokomotivo, fcer je imel križati cesto. Pogledal je skozi lino, da vidi, ali je pregraja zaprta. Bila je, a kdo popiše njegovo presenečenje, ko je zagledal za pregrajo avtomobil in v njem svojo ženo, v nežnem objemu nekega prijatelja. Strojevodja je ves srdit ustavil vlak, pozval s seboj kurjača in sprevodnika za pričo in se je prav mirno ustopil pred svojega tekmeca, da ga je videl. Nato je spet skočil na lokomotivo in pognal vlak. Drugi dan je vložil tožbo za ločitev zakona. (n.) Reumatične bolečine odstranimo z Nibol tabletami Bahovec, ki so se obnesle tudi pri išijasu in gihtu. Nibot tablete kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov, zobo- in glavobolu in sličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehlajenja. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih steklemčicah 20* tablet Din 20— ali 40 tabl. din 34— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg, 8. br. 17.816/35. Poostritve kazni si želi c. K. London, oktobra. — Nekega Clifforda Wiliamsa so obsodili zaradi vloma na tri leta ječe. Mož pa s to odmero kazni ni bil zadovoljen: prosil je, naj ga zapro za štiri leta. Svojo prošnjo je utemeljil takole: »V treh letih se ne morem naučiti nobene obrti. Jetniki, ki so obsojeni na tri leta, ne smejo drugega početi kakor dan na dan šivati poštne vreče, toda pri tem se človek ničesar ne nauči. Kdor pa ostane v »delavnici« štiri leta, se priuči takšne obrti, ki mu pozneje pomaga do kruha. Edina obrt, ki sem jo doslej obvladal, sta bili tatvina in vlamljanje.« (n.) Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. »Smreka« bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4'— in 6‘—. Apoteka Mr. L. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg št. 12 Dijaki, ki si sami popravljajo gimnazijo (b.) Brno, sept. — Gimnazija v Tišnovem na češkem je hudo kričala po popravilu, a kaj ko ni bilo denarja zanj! Tedaj je dijakom šinila modra misel v glavo: zakaj ne bi sami zbrali tistih par sto-tisočakov, ki jih terja takole popravilo?! Od misli do dejanja je bila to pot res kratka pot. Dijaki so uvedli sami med seboj akcijo za podpisovanje brezobrestnega posojila za popravilo šolskega poslopja. Ni trajalo dolgo, ko so zbrali 200.000 kron (350.000 Din). Nekateri učenci so podpisali tega originalnega »šolskega posojila« celo 1000 čeških kron. Po maturi jim bo posojilo vrnjeno — če se ne bo prosvetno ministrstvo vendarle prej spomnilo in nakazalo potrebni kredit za popravilo. J* Sola zakona Debra žena hočeš biti? In dober iož? Preberita spodnja vpražanja, odgovorita nanje po pravici in resnici — In potem sodita Odgovori odkritosrčno in pogumno na spodnja vprašanja in potem boš lahko sama presodila, ali si dobra žena — ali imaš pa toliko malih napak, da se ne smeš ponašati s tem ponosnim imenom. Na vsako vprašanje odgovori z »da« ali »ne«. Našteti pa moraš vsaj 14 do 15 »nec, če hočeš veljati za dobro in vzorno ženo. Vprašanja 1. Ali tl mora mož prinesti zajtrk v posteljo? 2. Ali zajtrkuješ v domači obleki? 3. Ali ljubimkuješ z moževimi prijatelji? 4. Ali mu skušaš vsiliti jedi, ki mu niso všeč, pod pretvezo da prijajo njegovemu zdrwju — v resnici pa prijajo le tebi, ker jih hitreje skuhaš? 5. Ali je tvoj dom vedno poln prijateljev? 6. Ali porabiš mnogo denarja za svoje toalete In klobuke? 7. Ali brskaš po moževih pismih? 8. Ali dolgočasiš moža z nepomembnimi podrobnostmi svojega gospodinjstva? 9. Ali se kujaš, če noče s teboj zvečer v kavarno ali kino? 10. Ali ga vselej vprašaš, kadar ga dolgo ni, kje je bil in kaj je počel? 11. Ali čltaš ▼ postelji, če je tvoj mož zaspan? 12. Ali mu toliko časa tožiš o svojih boleznih, dokler ne ustreže tvoji muhi? 13. Ali ti gre dosti stvari »na živce« in ali sl razdražljiva? 14. Ali te mora mož spremljati po trgovinah in nositi tvoje zavitke? 15. Ali se pogovarjata o politiki? 16. Ali se jeziš, da moraš možu Čistiti čevlje? 17. Ali te mora večkrat prositi, da mu spečeš priljubljeni kolač? 18. Ali gostoliš in mu segaš y besedo, kadar ti skuša razložiti kako stvar, ki se mu zdi posebno važna? 19. Ali sitnariš, če po kosilu t miru p od remije, ali pa pokadi smotko in prebere časopis? * In zdaj je vrsta na vas, prijatelji. Ali ste dobri zakonski možje? Damo vam priložnost, da to sami nepristransko presodite. Važno je le, >Tak v Parit si -namenjen? In se ne bojiš, da bi imel težave s svojo francoščino? t >J a z nikakor ne — It Francozi/« da po pravici odgovorite na spodnja vprašanja; potem boste sami lahko presodili, ali ste dobri možje in kakšne napake imate. Ce morete vsaj na osem vprašanj z mirno vestjo odgovoriti »Ne«, smete biti s seboj zadovoljni. Vprašanja: 1. Ali berete pri zajtrku? 2. Ali kadite ▼ postelji? 3. Ali pozabljate osnažiti brivski aparat? 4. Ali puščate kopalnico (stranišče) v zanikrnem stanju? 5. Ali govorite o svoji ženi z izrazom »moja stara«? Ali pa »boljša polovica«? 6. Ali pozabljate na njen rojstni dan? 7. Ali pripeljete prijatelje na dom, ne da bi jih poprej napovedali, in pričakujete potem dovolj jedače za dvakrat toliko ljudi, pri ženi pa prijazen obraz? 8. Ali se branite iti z otrokom na sprehod? 9. Ali skačete ženi v besedo, %kadar kaj pripoveduje? 10. Ali brskate po radijskem aparatu, kadar bi se ženi hotelo v miru poslušati? 11. Ali ste slepi za njeno novo obleko? 12. Ali onesnažite prt z omako? 13. Ali stopite v sobo, ne da bi si očedili čevlje? 14. Ali dajete svoji ženi svojo mater za zgled? (P* londonskem »Sunday-CIHajdukx in naša »Ljubljana«. O tekmi sami vam ne bom govoril, ker vas menda ne bo zanimalo, saj ste gotovo že brali kritike v dnevnikih. Nekaj drugega bi rad povedal: kako živinsko je naše občinstvo, kadar podivja od športne strasti. Okoli mene so stali sami *naši«. Kar obračalo se mi je, ko sem poslušal izraze, ki so z njimi obsipali >sovražne« igralce in sodnika, kadar jim ni bilo kaj všeč. »Prašič« in *svinja< sta bila največkrat na vrsti; Kadar je bila nevarnost pred našimi vrati, so pa padali kar krvoločni izrazi: »Pohodi ga! Pobij ga, da bo imel zadosti! Ali vidiš svinjo, kako simulira?< Ne zamerite, gospod urednik, da tako napišem, kakor sem slišal. In ne mislite, da so bili ti podivjand kakšni predmestni pobalini; ne: elegantno oblečeni gospodje zrelih let, pa mlečnozobi frkolini in vmes, poslušajte in strmite! — tudi zastopnice nežnega spola. To naj bo potem vzgojni pomen športa? No samo da jemlje sicer najbrže spodobnim in kultiviranim ljudem vso glazuro civilizacije in jih razgalja v gnusno nagoto; še tisto kar je celo divjaškim ljudstvom sveto !— gostoljubje — ubija v človeku. Ali ni današnji svet že tako dovolj podivjan, da mu ne bi bilo treba iskati spodbude za nizkotne instinkte še v takšnih novodobnih gladiatorskih igrah, ki jih nogomet imenujejo? I. Z. Strešica na s ni nebistvena stvar. Posebno tedaj ne, kadar se večkrat po vrsti izgubi — dokaz, da se to ni slučajno zgodilo. Študentje so tisti nesrečneži, ki jim v nekaterih slovenskih časnikih ne privoščijo nedolžne strešice na začetnici. Le zakaj ne?... O tem bi se morda dala pisati razprava, morda satira, morda celo političen uvodnik. Le zbadljiva pesmica po Prešernovem, zgledu o kashi in kaši, le to ne: kajti o tej strešici ni slovniškega problema, ne pravopisnega, čudo prečudno: o tej strešici so si edini Pleteršnik, novi Pravopis in novi Glonarjev Slovar. Torej bi smeli tudi mi žumalisti vsi veseli pozdraviti ta čisto neslovenski jezikovni sporazum — mar ne? študent je tujka, ki si je že pred dolgimi desetletji, že davno pred Finžgarjevo ljudsko igro, pridobila pri nas domovinsko pravico. Pač noben z rodno grudo zrasel Slovenec ne pozna študentov. A zakaj potem zadnje čase po nekod dosledno beremo to nenašo besedo — prav tako kakor srečujemo drugod dosledno Belgrad, vzlic Breznikom in Ramovšem? qu. TilateUia * Nemška zimska pomor. 21. septembra so izšle prve letošnje nemške znamke za zimsko pomoč, in sicer za 3+2 pf. 6+4 pf, 12 + 6 pf in 25 10 pf. Znamke imajo . elikost 24'5X29'1 o mm in so tiskane v leklorezti na papiriu brez vodnega znaka Prav v kratkem bodo postopno izšle še oetaie vrednote 4+3 pf, 5+3 pf, 8+4 pf, 15+10 pf in 40+35 pf. Na znamkah so upodobljene »ceste in gradile tretjega rajlm«. — Tehnično so nove nemške dobrodelne znamke na višini kakor zmerom, le idejno so nekam hladne in puste. 8. nadaljevanje Več ko teden dni sem bil že odsoten, vsaj tako se mi je zdelo. Naskrivaj sem bil odšel; samo polkovnik Strong je vedel za to. Niti poročniku Hard-castlu, našemu dojenčku, nisem bil ničesar povedal. Zdi se mi nepotrebno, da bi opisoval vso svojo nadaljnjo pot. Če na kratko povem, moram reči, da je bila strašna. In tisti, ki so kdaj koli že brali daljše in krajše zgodbe znamenitih raziskovalcev, ki so hrabro rinili skozi pragozde in pretrpeli sam kdo ve kaj, si bodo tako lahko mislili, kakšno je bilo moje popotovanje. Razlika je le v tem, da zaradi tega nisem postal ča6tni član kakšne zemljepisne družbe; le to me torej razlikuje od onih častivrednih raziskovalcev. Nekega jutra sem se zbudil čudno slab in utrujen, zato sem se precej spet zleknil, da bi še malo podremal. In iz tega sna me je nekaj zbudilo, bržčas moj instinkt. Pri priči sem 6kočil na noge. Kdor je že prida spal pod milim nebom, pa ne morda v mirnih evropskih krajih, temveč v nevarnejših predelih sveta, ta ve, da sicer zaspiš trdno ko žival, toda hkratu tudi čuječno ko žival. Nekdo so me je bil dotaknil. In če si vajen tudi v spanju čuječnosti, potlej se prebudiš pri priči ves svež in bister, od sekunde na sekundo, brez zehanja, brez mežikanja, ne da bi se moral šele pretegovati, ne da bi zijal v svet ko tele v nova vrata. Pri priči si buden z vsemi čutili. Potreboval sem torej še manj ko sekundo, da sem se prebudil, in ostali del sekunde sem potreboval za to, da sem krepko zamahnil z desnico, hoteč udariti. In ta udarec, kar iz spanja tako rekoč, bi bil prav gotovo pošten in imeniten, da bi se ga še kakšen svetovni boksarski mojster ne sramoval. Zal na nisem utegnil udariti; preveč nazaj sem zamahnil... in čeprav sem udarec imenitno odmeril, ga vendar nisem mogel dokončati. Nad seboj sem uzrl tedaj temnorja-vi obraz nekega gorjanca in moj udarec bi ga bil pogodil točno pod brado, če bi ga bil mogel — kakor sem že rekel — dokončati. Toda začutil sem nenadejano tako tesen objem ko v primažu. Neznanec mi je bil tako stisnil roko k telesu, da se nisem mogel ganiti. Pošteno sem mu zameril, da je bil hitrejši od mene. Nekaj sekund sva se nepremično merila z očmi. Kajpak, bil je nepridiprav s hribov! Najmanj meter devetdeset dolg, zrastel ko drevo, v obraz rjav in obra-ščen z gosto, temnočrno brado, ki me je ščegetala po licih. Na glavi je imel običajni turban, čez ramena mu je visel tesen plašč; pod njim je imel oblečeno jopico iz domače tkanine, okoli nog so mu pa mahedrale široke, našopirjene hlače. In tale gorjanec me je takole ogovoril: »Odkod so vas pa nagnali, vi komična figura?« Nisem verjel svojim ušesom. To je bila vendar angleščina! Angleščina z nedvoumnim zanikrnim ameriškim naglasom in hkratu s prizvokom tako dobro mi znane široke irske izgovarjave! Še zmerom me je držal za roke in le s težavo sem vlovil toliko sape, da bi bil bevsknil par besed temu dozdevnemu domačinu v obraz. Ker se pa zmerom s humorjem vživim v vsak položaj, sem vprašat čudaškega gorjanca: »Ali bi hoteli, če vam to ni težko, ponoviti svoje predavanje?« Pri priči me je pošast izpustila. Na ves glas se je zagrohotal. Pri tem mi je pokazal dve vreti snežno-belih zdravih zob, da so me v gosti šumi njegove črne brade kar oslepili. »Prav rad,« je dejal, »vprašal sem vas, odkod so vas nagnali, in rekel sem vam. da ste komična figura.« Skočil sem pokonci. Ta človek že ni domačin! Takšen šaljiv govor se ne strinja s to pokrajino in toliko odkritosrčne hudomušnosti ne srečaš nikoli na Indijčevem obrazu. »No, zdaj bi mi že lahko odgovorili.« je dejal. »Da,« sem menil, »to bi zdaj res že lahko storil. Toda zgodba ie prav dolga. Ali bi mi hoteli mogoče prej vsaj namigniti, odkod vas je veter prinesel?« Z roko ie pokazal na stran. »Iz Kabula prihajam, sem pa na poti iz Afganistana v Indijo. Dovolite, dragi gospod. Barney Binns se pišem in Američan sem. doma sem pa z Irskega. ukvarjam se s poštenim trgovstvom in tam na levi lenuhari moja karavana.« Obrnil sem glavo. Res, komaj kakšnih petdeset metrov vstran je počivala velika, popolnoma opremljena karavana. Moral sem presneto trdno 6pati, da nisem slišal njenega prihoda. Malo v zadregi sem se nasmehnil. »Moj dragi mister Binns,« sem dejal, »jaz eem stotnik Digger Graven od indijske armade in poslednje dni se mi ni dobro godilo. Mojo ranjeno roko ste mi na primer kar zverinsko stisnili. Če se odrečete nadaljnjemu pojasnjevanju in vas morda obide preimenitna misel, da mi ponudite jedi in pijače, se prav gotovo ne bom prevzel. Razen tega bi vam potlej lahko povedal kakšno zanimivo in čedno zgodbico.« »Govorite ko knjiga,« je ugotovil Američan. Potlej sva ee napotila h karavani. • Mož je bil pravi biser. Neprestano je bil dobre volje, neprestano je zanimivo pripovedoval, bil je na moč odkritosrčen in prostodušen, na moč žejen... Takšni možje bi morali prav za prav v indijsko armado njegovega veličanstva. Odpotovala sva skupaj v Pešavar. In ker me je spotoma začela mrzlica tresti, me je Američan kljub mojim ogorčenim ugovorom izročil v bolniš- nico namesto v vojašnico, da bi podal poročilo polkovniku Strongu. Šel je in je polkovnika kratko in malo pripeljal k moji postelii. In to kako ga je pripeljal, pokaže oba moža v jarkejši luči kakor še tako dolgo pripovedovanje. Binns je šel, kakršen je bil, v zamazani domačinski obleki v kazino in je dal polkovnika Stronga poklicati v pivnico. Ordonanca, ki mu je Binns povedal svojo željo, ga je gledal ko da bi z neba padel, potlej mu je pa namignil, da po navadi svinjam ni dovoljena milost, da bi s svojimi parklji umazale posvečene stopnice vojaške kazine. Binns je začudenega moža prijel za hlače in ga je odnesel v kazino pred zbrane častnike... Skratka: polkovnik Strong je že nekaj minut kasneje stopil z Binnsom v pivnico. »Eden od vaših fantov leži v bolnišnici, sir,« je dejal polkovniku, »in če ste pravi oče svojim vojakom, mu brž kupite nekaj rebrc čokolade in sli-kovnieo, pa še obiščite ga povrh.« Polkovnik Strong je pretaknil svojo kratko pipo v drugi kot ust. »Odkod prihajate?« je vpraša! Binn-sa, in ko je ta pokazal z ustnikom svoje pipe proti Afganistanu, je polkovnik Strong brez besede odšel z njim. »Pri priči sem si mislil, da ste vi. kozel kozoglavi,« me je pozdravil. »Kako vam je? Zdaj pa razveselite starega moža in mu brž povejte mnogo čednih nov'c o Lenhaju.« Pripovedoval sem dolgo uro in polkovnik Strong ;e poslušal, ne da bi me bil prekin 1. Bil je na moč zadovoljen. »Glejte, da se kmalu postavile na noge,« je zarenčal, ko se |e poslavljal, »potlej bomo pa kar brž spustili vasico z lepo mlado damico vred v zrak.« Spet je napočil dan, ko sem lahko krepko prijel za vajeti. In tisti dan smo bili že na poti, da poženemo Lenhajevo gnezdo v zrak. Ker sem bil edini, ki sem vsaj približno vedel, kje je skrito, so morali pač vsi Kur-ramci čakati, dokler ne ozdravim. Polkovnik je dovolil, da ee nam je tudi Binns pridružil. »Ne bom vam branil,« je zagodel, ko ga je Binns prosil, naj ga vzame s seboj. »Delajte in etorite zastran inene,^ kar vas je volja. Toda rečem vam že vnaprej: če mislite uganjati junaštva, vam vendar ne bom mogel pripeti odlikovanja na prsi, a če se vam kaj zgodi, vam tudi kapelice ne bom mogel sezidati na državne stroške. Plače ne boste dobivali. Jed in pijačo vam bo menda dal Graven. Na vas se ne bomo nič ozirali. Jezditi ali pa marširati morate ko mi; muh se boste morali sami otepati — in če vas kača piči, Bog z vami. Niti kraljevske britanske puške vam ne bom dal.« »Samo trenutek, sir,« je odgovoril prijazno Binns. »Vse v redu. Puško imam sam. Zastran drugih reči ei pa nikar ne belite glave. Sicer pa že kot otrok nisem maral dolgih pridig o smrti...« Mislil eem že, da se bo polkovnik Strong razpočit. Na moje začudenje ee pa ni razpočil, temveč je samo s svojimi zvijačnimi očmi pogledal Američana in razpotegnil svoj kozavi obraz v bežen puščoben ornament. Zdelo se je, ko da bi si bila. drug drugemu najrajši zavila vrat, toda pozneje se je pokazalo, da sta se imenitno pogajala, samo da sta občevala na prav čudaški način. Peljal sem torej stotnijo spet na višavje. Spotoma sem ai večkrat belil glavo, preden sem dognal, katera pot je prava. S čelno četo 6em jo mahnil navkreber v gozd. Tudi polkovnik in Binns sla Sla z menoj, Hardcastle je pa vodil jedro stotnije. Binns naju je imenitno zabaval. Spotoma sva izvedela od njega, da je precej znan ameriški pisatelj, ki zbira svoje vtise v najbolj divjih predelih vesoljnega sveta, in ki mu je najprijetneje pri srcu. če lahko to počne v življenjski nevarnosti. Takrat ko je mene snel, se je vračal z drznega pohoda po prejioveda-nih krajih onstran višavja. Zdelo se je. da ee oblači zmerom po šegi dežele. v kateri potuje in — za čudo — znal je zmerom tudi jezik domačinov. Še nikoli nisva e polkovnikom srečala takšnega »jezikovnega genija«. Šele teden dni je bil med nami. pa je že bolje govoril sjiakedrano narečje kurrani6ke stotnije kakor mi častniki, bolje ko moštvo samo. Binns nam je bil neusahljiv vir veselja in prešernosti. Razen tega je bil onstran višavja slišal vse mogoče o našem prijatelju Lenhaju in nam je celo lahko v marsičem priskočil z nasvetom na pomoč. Dalje prihodnji* Slika Napisal Franc Molnar Na samotni potki se sprehajata g®* spod in mlada lepa dama. Ona: ...ZcL.j je naposled res konec. Poljubi mi še poslednjič roko, potlej pa ostaneva samo še dobra prijatelja- On: Prav. Ona: Ostal nama bo samo lep sf)0" min, brez grenkobe in brez bolečin. Ljubila sva se, poljubljala sva se — in naposled sva se drug drugega nasitila. Konec. On: Da. (Poljubi ji roko.) Ona: Jaz pojdem na desno, tl še malo postoj, potlej jo pa mahni na levo. Ne bi rada, da bi naju prav danes srečal moj mož, ko jemljeva slovo za zmerom. On: Klanjam se. (Oba stojita ko ukopana.) Ona: Zakaj še ne greš? On: Saj si rekla naj še počakam — in tudi sicer bi te rad še nekaj vprašal, preden se razideva. Nekaj, kar me zelo zanima. Ona: Povej. On: Ko sva se seznanila v St. Moritzu, še nisem poznal tvojega moža. Bila si takrat v damski družbi. Ona: Res je. On: Ko sva najino razmerje nadaljevala v Budimpešti, še zmerom nisem videl tvojega moža. Ona: Tudi to drži. On: Lepega dne si ml potlej prinesla sliko nekega prekrasnega moža in si mi rekla, da je to poslednja fotografija tvojega moža. Natanko sem sl jo ogledal. Možak je bil lep, eleganten, skrbno počesan, obrvi Je imel drzno zbočene, oči so mu toplo sijale, po* gled mu je bil možat. Ničesar niseffl rekel, bil sem pa vendar ves dan slabe volje. Ona: Opazila sem. On: Ponoči nisem mogel spati. tx> ušes sem bi takrat zaljubljen vate in zato sem stat neprestano pred ogledalom in študiral svoj obraz. Bil sem resda čeden mladenič, vendar nekam vsakdanji. Trma in zagrenjenost sta me obšla; po vsaki ceni sem hotel postati lep. Ona: Tudi to vem. On: V nočeh brez spanja sem premišljal, zakaj ti prav jaz ugajam, ko pa imaš takšnega možatega tovariša? Mislil sem že, da je tvoj mož bebec. Nu, to me je nekaj časa tolažilo. K o sem se pa domislil, da sem tudi sam le povprečen človek in sem se spomnit, da je čelo tvojega moža na sliki pričalo o prav posebni duhovitosti, sem postal spet ves zmeden, ker nisem vedel, zakaj neki me ljubiš. Postal sem pošteno ljubosumen na tisto preteto sliko — in zaklel sem se, da se bom uspešno kosal z njo. Ona: Nič novega mi ne poveš. On: Obleke sem si dal krojiti pri najimenitnejših krojačih, lase mi is moral brivec vsak dan znova skodrati. Pošteno in trdovratno sem se trudil, da bi prekosil v lepoti tvojega moža, po!«g tega sem pa bil nate brez meja ljubosumen. Ko si mi nekoč dejala, da misliš iti s svojim možem na neki ples, sem skoraj ponorel. Kako zapeljiv in očarljiv je moral biti ta mož šele v fraku! Ona: Spomnim se. On: Nekoč si mi pripovedovala, da se je tvoj mož vrnil z dolgega potovanja. Prosil sem te in rotil, da mi ga kjer koli pokažeš. Ti tega nisi storila. In nekoč drugič — zdaj ti lahko priznam, — ko si bila popoldne vrl meni, si izgubila v moji sobi posetnico. Našel sem jo šele takrat, ko si bila že odšla. Pisemce je bilo. Prebral sem ga: »Draga mama, jutri gremo v opero. Ložo imamo. Z možem bova prišla pote.« — To pisemce si hotela bržčas poslati svoji materi, pa si ga po rieprevidnosti izgubila pri meni. Ona: Kaaj? Izgubila sem ga? On: Da. Meni je bilo cerp prav, zakaj drugi dan, ko sem ko obsede« drl v-opero, seim vas videl vse tri skupaj v loži: tvojo mater, tebe in, tvo-1 jega moža. : Ona: No; in? On: Tako brez zadrege št spričo ^tega? To je od site! V operi sem vendar ugotovil, da si me — nočem savno reči: nalagala, temveč vsaj — preslepila. Tvoj mož: ni bil niti zdaleč podoben sliki, ki si mi jo nekoč pokazala. Tvoj mož je — ne zameri ml — prav grd, bebast, star in golobučen gospod s skrajno neinteligentnim obrazom. Ona: No, no, no... On: Torej priznaš, da je bil tisti gospod tvoj mož? Ona: Da. On: To sem izvedel še tisti večer. Znanci so mi povedali. Ona: Bo že tako. On: Zakaj si mi potlej natvezla tako ba.iko? Kdo je bil pa tisti mladenič. ki si mi pokazala njegovo sliko? Ona: Tisto sliko sem kupila nekoč v Londonu za en šiling. Ne vem kdo nai bo. Najbrž kakšen angleški plemič. On fosuplo): Zakaj ta teater? Ona: Sam si povedal, kakšen je bil učinek. Pokazala sem ti sliko in uspeh ni izostal. Trik se mi je popolnoma posrečil. Ko si se začel kosati s sliko, el portal najmanj za petdeset odstotkov imenitnejši ljubimec. Tista slika ti j® Nadaljevanj« na 8. str. ii Indijski domačini iz krajev, kjer se dogaja naša povest, proslavljajo s plesom in kresom versko svečanost. Poloma vprašuje... Ondan sem srečala Polonco. Veste, kdo je to? Polonca je majcena, komaj petletna, a zelo, zelo pametna Punčka. Povedala vam bom, o čem sva govorili. Saj vas ne bo dolgočasilo, upam. Takšne drobne punčke, ki se jim še nebo zrcali v očkah, iz-tuhtajo včasih čudne, a zanimive reči. Hodili sva po mestu in gledali izložbe. Kazala sem ji vse mogoče stvari, a Polonca kakor da n ima oči za vse to. *Kaj pa je danes s teboj, Polon-ca? Greš, greš in nič ne poslušaš?« In Polonca na to: »Ne utegnem, tetka Damijana.« Meni gre na smeh, Polonca tako rada posnema odrasle. Polonci pa Bog ve zakaj ni do smeha. Ko prideva iz trušča v nekoliko mirnejšo ulico, se na lepem ustavi, rne Pričakujoče pogleda in vpraša: . *Tetka Damijana, povej, koga ttnaš rajši, dame ali gospode?« >Kako, koga misliš, Polonca?« *0, tako na splošno. Dame ali gospode? Povej!* (Povedati moram, a se Polonca razume na bon-ton, zanjo so vse ženske dame in vsi mo-8c»i ®osV°die') V nemajhni zadregi >Zakaj pa to vprašuješ, Polonca?« >Cakaj, tetka!« Droben glasek mi Je zabrlizgal v uho: »Veš, jaz imam rajši gospode. Zato, ker so tako resni in učeni. Skoraj na vsa vprašanja mi znajo odgovoriti. Vča- 4 sicer pravijo: Polonca, ne utegnem,' toda povedo vendar na kratko V?el ^ar hočem vedeti. In tudi pokušajo me.« Začudena sem zastrmela v Polonco. *Težko vprašanje to, deklič. Pa si nikar ne beliva z njim glave, Po-*°nca. Ko boš malo večja, se ti bo Vse posvetilo. Zdaj pa pojdiva na •rad, Polonca, če te je volja.« že sva pod Osojami in Polonca je hvala Bogu spet razigran otročiček, beblja in čebma ko vretence. Poslušam jo in ji odgovarjam. Obenem P<1 čedalje bolj vrta v meni čudna misel: Morda ima Polonca prav. In so moški včasih boljši vzgojitelji ko ženske. Večkrat otroka bolje razumejo. Morda je v nas preveč slepe ljubezni, razumevanja in tovariškega čuvstvovanja z otrokom pa premalo. Mislimo, da je že dovolj, če takole malo Polonco, Metko, Marjetko, ali kakor jih že kličejo, če nas ravno prevzame nežnost, malo pobožamo in stisnemo v naročje. Domišljamo si, da je tudi krivična kazen zabrisana za vselej s poljubom. Pa ni tako. Otrok ima smisel za pravico. Tako dobro zna ločiti krivico od pravice. In potem, iz malega otroka naj bi postal nekoč velik človek. Ali vsaj človek... Ali se zavedamo, da je le tista vzgoja dobra, ki že od vsega početka v malem "otroku spoštuje bodočega človeka? Saj otrok ni samo tvoj ali moj, otrok je del velikega človeškega občestva. Imejmo to vedno pred očmi, da bo mladost naših otrok lepša in svetlejša. Dajmo jim poleg ljubezni tudi spoštovanja, bodimo jim tovarišice, prijateljice. Slepa ljubezen ni dobra. Od tvoje slabe ali dobre volje, od razpoloženja je odvisna. Še to. Veste, kaj sem videla zadnjič? Dve mladi, lepo oblečeni gospe sta šli po promenadi. Gledali sta v izložbe, klepetali, opravljali (oprostite, toda bilo je res; ne da bi prisluškovala, sem slišala) in se zabavali. Obema je pa ob prosti roki bingljal — otročiček. Da, bingljal, zafcaj obe dekletci, ki sta ju dami oči-vidno peljali na sprehod, sta komaj dohajali svoji nadobudni mamici. Pogovoriti se med sabo nista mogli, saj sta bili materi vmes, in da bi tvegali kdaj pa kdaj kako vprašanjo, na to še misliti ni bilo! Tole sem videla, zdaj vas pa vprašam: Ali je to prav? Saj otroci vendar niso brezdušne igračke! In malo več prostosti v gibanju bi jim tudi lahko pustili. Že male poniglavčke je treba navajati k samostojnosti. Damijana. Nekai receptov za shuišanie Drobnjakove palačinke 2 veliki žlici vode, 2 žlici mleka, P?1 jajca, 4 dkg moke, drobnjak. voda, mleko, jajce, moka in drobno narezani drobnjak se dobro premešajo in v tenki plasti vlijejo v Plitko železno ponev. Zvite palačinke deneš na merico fižolove solate. Fižolova solata 30 dkg zelenega ali 3 dkg suhega fižola, 1 veliko žlico kisa, malo olja, P°pra, čebule, soli. Zeleni fižol očisti, zreži (suhi fižol pa namakaj 12 ur) in skuhaj. Nato napravi solatno omako iz kisa, olja, sesekljale čebule, soli in popra in jo vme-saj v shlajeni fižol. Sirov zavitek (pust) (za deset porcij) Testo: 30 dkg moke, 1 jajce, °sminka litra kisa, zmešanega z v°do, 1 dkg presnega masla. Nadev: 80 dkg sira iz kislega mleka, desetinko litra mleka, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov, 5 dkg Presnega masla, 10 dkg sladkorja, limonova . lupinica (olupek). Iz moke, jajca, kisa, vode ih presnega masla napraviš testo za zavitek. Sir pretlačiš. Maslo, rumenjak in Sladkor dobro premešaš, nato pa dodaš še sir, mleko, na drobno nastrgano limonovo lupinico, vsemu pa dodaš naposled še trdni beljakov sneg. S tem nadevom pomažeš testo, zavitek zviješ in ga v pečici spečeš. Za razvajene želodčke Gobov golaž 1 čebulo pražiš na masti, pride-neš kumine, paprike, soli in očiščenih gob. To dušiš */s ure. Tudi par Kuhinjska posoda, jedilno orodje Franc §o!cb LJllBLJANA, Wolfova ulica Smrt plešavosti .Merama' OORAtfA' MOOIKNA HOZMETIHA Split Ojena svanoiboci DiriAo je vsakomur potrebna, to dokazujejo mnogoštevilne zahvale dan za dnem. »MORANA«, dišeča kozmetična tekočina, ne glede na stanje las Uspešno pomaga. Takoj izginejo prhljaji, ekcemi, Ušaji itd. Hrani lase, krepi korenino. Takoj ustavi izpadanje las in na Plešastem mestu zrasejo novi lasje. Zahtevajte v frizerskih salonih Umivanje glave samo z »MORANO«, pošiljamo po povzetju steklenico din 40'—, poštnina din 7'—. Modema kozmetika „Moraoa“ Split ^ko ne boste zadovoljni z uspehom, Vam denar vrnemo. krompirjev duši zraven; naposled potresi še z moko. Umetniška solata Na rezine zrežeš: 1 olupljen paradižnik, 1 pomarančo, 1 banano, 2 na koščke narezani jabolki, sok pol limone, 'k kavne žličke sladkorne moke, malo kislega mleka (po okusu). Vse rahlo premešaš in po vrhu potreseš z malo nastrganega rženjaka. (z.) Se nekaj o česnu Prejeli smo: V zadnji številki »Druž. tednika* sem čitala izvrstni člančič o česnu. Saški se prav lepo zahvaljujem za prizadevanje, da vrne veljavo in spoštovanje do te koristne rastline. Izvrsten je posebno kot obrambno sredstvo pred poapnenjem žil. Nešteto gospa in gospodičen poznam, ki , si z njim odganjajo vse vrste bolezni — in z uspehom. Posebno poapnenja žil se uživalcem česna ni treba bati. Poznani pa še drug recept, nekoliko različen od Saškinega. Morda bo tej ali oni čitateljici jiogodu: V K 1 bri-novca namočiš 6 dkg na drobno zrezanega česna. Namaka naj se kak teden dni ali še dalje. Nato tekočino precedi? skozi kr|>o in pretočiš v stekleničko. Kavna žlica tega domačega zdravila, ki ga popiješ na tešče pred zajtrkom, ti bo izvrstno deta. Čitateljirn. feSCfl:. jM m zimo Velika izbira blaga za damske plašče — in volnenih tkanin Skabernč Tvoj circZt Otroku, ki se na vso moč brani zdravila slabega okusa (na pr. ribjega olja), daj prej košček limone ali melisnico, po zaužitju zdravila pa l:os črnega kruha. Citronova kislina ali ostrina melisnice napravi otrokovo ustno votlino neobčutljivo in znatno olajša zaužitje. Žvečenje kruha pa odstrani vse ostanke zdravila z jezika in z zobnega mesa. Dekletova zimska garderoba »Garderoba«, to se kar nekam veliko sliši, ne? Nič se ne bojte: v mislih imam samo tistih nekaj oblek, ki jih potrebuje vsaka deklica, ko odraste kratkemu krilcu Ravno v dekliški garderobi največkrat greše skrbne mamice, ker hočejo, da dobi njih ljubljenka čim prej »damski videz«; pa tudi marsikatero dekle si včasih izbere obleko, ki bi se podala levečemu poročeni dami. Že tako ni lepo, če je obleka preveč komplicirana, za dekliško obleko pa še posebej veljaj, da bodi čira bolj preprosta. Poudarek naj bo predvsem v ostri, dobri liniji. To je razumljivo, saj je telo mladega dekleta lepo in vitko in zato najbolj pripravno za vse mogoče drzne domisleke. Velika svoboda vladaj tudii v barvah; zelo živahne 60 in pisano kombinirane. Oglejmo si naše skice! Premožnejše dekle si bo lahko omislilo vseh pet modelov, skromnejše bo pa zadovoljno z oblekami, ki jih kažejo I., 111. in V. skica. To 60 najpotrebnejša oblačila mlade deklice za zimsko sezono. I. skica predstavlja dopoldansko obleko iz grobejšega blaga: po potrebi jo labko oblečeš tudi za v kavarno, kino ali gledališče. Podobna ji je obleka na 11. skici, ima pa že bolj popoldanski videz v tem. da je sestavljena iz jopice in krila, da je svobodneje vezana in da je iz finega blaga. Mlademu dekletu se bo bržkone najbolj podal športni plašč, kakor ga kaže III. skica. Šivi so prešiti s tenko, usnjeno vrvco; to je zelo močno, zelo učinkovito in zelo moderno. Tak plašč je ob vratu visoko zaprt in ima udobne, globoke žepe. Katera ima več denarja, si labko privošči široko »raglansko« jopo: oblekla jo bo popoldne čez popoldansko obleko in ima tako komplet. Plesna obleka mladega dekleta je in bodi poglavje zase. Posebno danes, če pogledaš v plesno dvorano, se kar začudiš in lastnim očem težko verjameš, da so to mladenke-dijakinje ati včasih še komaj odrasla »punčeta«. Pretirano okrašena obleka ni lepa ne elegantna! Ni vse lepo, kar je drago, in ni vse, kar je moderno, edino pravilno in okusno! Dekleta, dajte si dopovedati, da ste ve tiste, ki dajete obleki lepoto in čar, da ste same lepe in da mora vse drugo vašo lepoto samo podčrtati, ne pa prevpili ali potisniti v ozadje! Kakor preveč ličila skazi še tako lep obraz, tako neprimerna obleka zabriše tudi najlepšo postavo. Obleka bodi mladostna, vesela in živa, pokaže naj, da si lepa in mlada, ne pa prevzetna, zdolgočasena in naduta! Oglej si plesno obleko na naši V. skici 1 Ljubkejša in obenem preprostejša gotovo ne bi mogla biti: drobcen naborek za vratom in na rokavih, tenek stas in široko krilo, z bogatimi gubami. Vse naredi kroj, barva in postava. Predstavljajte si v njej ljubko dekletce, veselo, nasmejano, gibčno in dobro, pa boste priznali, da je treba samo še malo godbe, malo razpoloženja in dobre volje, pa bo frfotala kakor metuljček po razsvetljeni dvorani. Blago za te obleke je lahko nekoliko cenejše, saj je mlad človek rajši večkrat nov, kakor da bi bila obleka tako »trpežna«, da je ne moreš uničiti. Mladost sama nosi pečat lepote in ljubkosti, vaša obleka, draga dekleta, naj pa nosi pečat okusa in mladosti! In vate ustnice? (n.) Zima je že tak neprijeten čas, da moramo uživati precej mastnih jedi, dolgo spati in biti kar venomer izpostavljeni mrzlemu zraku. Tiste, ki rade plešejo ali hodijo v gledališče, so še na slabšem: predolgo bede, iz toplih kurjenih prostorov morajo na lepem v nočni hlad, burjo in mraz. In tako ugledaš lepega dne v zrcalu majhno, a vendar neprijetno nadlogo. Katera od vas ne pozna »ocvirka«, ki se le prerad naredi ob lepih ustnicah in kazi ljubki smehljaj? Ta izpuščaj ima svoj izvor v bolehnosti telesa ali pa v preslabi negi obraza. Iznebiš se ga še posebno težko, ker ga vedno znova razdražiš, bodisi pri jedi ali pa umivanju zob, masaži itd. To nadlogo moramo znati ukrotiti! Kdor ima zelo občutljive ustnice, naj si jih pred kosilom in po njem umije s prekuhano vročo vodo. To umivanje obstoji v tem, da s koščkom vate, namočene v vodo, rahlo očistiš okolico ustnic, ne da bi jo drgnila ali pritiskala. če ne zadošča vroča voda, vzemi raztopino boraksa. če vidiš, da je tak ocvirk še »v povojih«, ga hitro uženi z boraksovim praškom, ki ga raztopiš v vodi. Med ustnicami in brado je koža še posebno občutljiva. Tudi z njo moramo ravnati zelo previdno, da je preveč ne utrudimo in da izpuščaja še ne povečamo. če je koža na bradi presuha, jo četrt ure po umivanju natremo z dobro, mastno kremo, če je pa preveč mastna in se prerada raztegne, je potrebna še večja previdnost. Paziti moramo, da kože še bolj ne razdražimo s sredstvi, ki skupaj vlečejo; večkrat jo umijemo z mlačno vodo, ko se dobro posuši, jo previdno napudrajmo z dobrim pudrom za nego kože. Ko ste si Umili zobe, si vselej umijte še kote ustnic, in sicer z vročo vod6, ker še tako majhne kapljice zobnih krem zaradi svoje jedkosti koži škodujejo. Irene Conseillere Pravilna prehrana ustvarja lepo polt Največja želja vsake ženske je lepa polt. Le malo žensk pa ve, da je prebrana tisti činitelj, ki je od njega najbolj odvisna lepota polti. Ženske z mastno kožo, ki nagiblje k zajedavcem in mozoljem, bi se morale kar moči ogibati mastnih jedi, posebno pa mesa. Prav tako pa tudi preveč začinjenih jedi in ostrih, pikantnih jedi, n. pr. majoneze, zrelega sira itd. Zunanja nega lica bo pri takih ženskah uspešna le, če bodo uživale čini milejšo hrano, spoštovale vse vrste sočivja in si za vsakodnevno pijačo izbrale kislo mleko in sveže pripravljene sadne sokove. Mnoge ženske trpe zaradi nakazne nosne in obrazne rdečice. Skušajo si jo odstraniti z zunanjimi sredstvi (n. pr. pekršiljem), toda navadno brez uspeha, saj pri tem venomer greše pri prehrani. A prav ta je edini vzrok teh nevšečnosti. Po zaužitju alkohola, vročega čaja ali kave in sploh močno začinjenih jedeh se nežna kožna'vlakenca preveč napolnijo s krvjo. Večkrat žilice popokajo in na koži se pokažejo značilne rdeče lise. Da zoprno rdečico odpraviš, bi morala uživati čim več sveže kuhane zelenjave, solate, sadja, kislega mleka, jabolčnika. Bledoličnim dekletom in ženskam z medlo, sivkasto kožo je pa ravno nasprotno priporočati, da uživajo jedi in pijače kolikor moči tople; še važnejše je, da hrano dobro prežvečijo. Na ta način se hrana premeša s slino, s tem se poenostavi prebavni proces, okrepi in s krvjo se pa napolni žvečilno mišičevje; in to je zelo važno. Blede, nežne ženske bi morale redno piti toplo mleko, včasih pa kak kozarec rdečega vina. Zanje so tudi jetrca, pripravljena na vse mogoče na- čine. Jabolka so priporočljiva ob vsakem času in v vsakršni pripravi, najboljša eo pa seveda kar presna. Po smotrni prehrani se krvna telesca pomnože in koža dobi zdrav, prijeten barvni nadih. (z) Ako si majhna... 1. Ne nosi lisice okrog ram, ker boš z njo videti še manjša! 2. Ne nosi visokih petd, tudi nizkih ne; najlepše so polnizke. 3. Ne nosi širokih pasov, ker so le za visoke postave! 4. Ne nosi pretirano širokih in visokih klobukov! 5. Ne kupi si krznenega plašča, ker boš v njem krogli podobna. 6. Ne nosi tako kockaste bluze, da je vzorec videti večji od tebe! 7. Ne nosi ogromnih korald, dolgih uhanov in širokih zapestnic, sicer bo£ videti ko uklenjena! 8. Ne nosi dolgodlakega košatega krzna in ne velike pričeske! 9. Pazi, da se preveč ne odebeliš! Majhna ženska je ljubka, debela in majhna okorna. 10. Ne ženi si svoje majhnosti preveč k srcu! Glej v njej prednost, ne pa napako! Saška MODNE SKICE K ČLANKU »DEKLETOVA ZIMSKA GARDEROBA« Metini utrinki Za gledališče in ples nam prinaša pariška moda večerne obleke iz težke svile (velurja, posebne vrste žerseja). Stroge večerne obleke bodo nagubane, spredaj nekoliko krajše. Njih gornji, prednji del bo gladek in tesno prižet k životu, vsi okrasi (trakovi, cvetlice) so na hrbtu. K večernim oblekam bodo nosili sandale e srednjo peto iz laka ali kovine. Posebno priljubljeni bodo pa enostavni temni večerni kostimi. 0 krznu Krzno bomo videvali celo nn ' oblekah. Toda nikjer ne preveč. Tudi krzneni ovratniki na plaščih bodo skromni. Zelo bodo pa v modi mufi z vdelano torbico ali brez nje. Damijana. 3ne2c«icie o ameriških prezidentih Lincoln />' Abraham Lincoln (1809—1865) je v nekem pogovoru z generalom Mac-Clellanom grajal njegovo politiko. General se je razsrdil: »Kaj me imate mar za bedaka?!« »Nikakor ne,« je mirno odgovoril Lincoln. In s suhim nasmehom je dodal: »Seveda se utegnem motiti.« Arthur V dobo predsednikovanja Chester-ja A Hana Arthurja (18:10—1886) je prišla leta 1882 v Ameriko gostovat slavna italijanska [>evka Adelina Pat-ti (1843—1919). Predsednik jo je šel poslušat in ji je nato osebno čestital. Kmalu potem je dobila umetnica vabilo za gostovanje na gala koncert v VVashingtonu. Šušljali so, da je pri vabilu igrala nekaj vloge tudi pre-zidentova želja. Patti je zahtevala za nastop 5000 dolarjev. Impresariju je kajpada sape zmanjkalo. Ko se je nekoliko zbral, je oporekel, da toliko niti prezident ves mesec ne "asluži. »Prosim,« je odvrnila Adelina. »Če je prezident cenejši, naj vam pa kar on poje!« Coo1 id ge Calvin Coolidge (187*2—1929) je slovel po svoji molčečnosti. Neka mlada dama, ki so jo predstavili prezi-dentu v VVashiugtonu, se mu je za klela, da bo spravila iz njega več ko običajne tri besede. Coolidge se je nasmehnil in odgo-.voril: »You will lose.« (Izgubili boste.) Roosevelt Mater sedanjega prezidenta Franklina Roosevelta (*1882) so pred mnogimi leti predstavili takratnemu predsedniku Clevelandu (18:17—1908). Državni poglavar je prijazno pozdra-vii mlade ženo in ljudomilo j>otrep1jal fantka petih ali šestih let, ki ga je 'držala za roko, češ: »Vaš sinček? Naj bo zmerom le|»o priden, marljiv in pobožen, pa mu bo morda Bog milostljiv, da ne bo nikoli predsednik Združenih držav.« Mladi Franklin takrat pač ni mislil. da bo kdaj sedel v Beli hiši. Sanjal je samo o tem. da bi postal admiral... * Iz svojih otroških sanj si je do današnjega dne ohranil veliko ljubezen do morja, mornarice in ladij. Med svetovno vojno je bil Roosevelt eden izmed tistih, ki so posebno ostro na stopali proti nemškim podmornicam. In ko je |. 1933 prvič |»ostal prezident. je bila ena izmed njeirovih prvih izjav, da mora dobiti njegova domovina mogočno brodovje: »Vojaka izuriš v šestili tednih.« je dejal. »Preden mornar dozori, mine šest let. Ladjo potopiš v dveh sekundah. Preden novo zgradiš, mineta dve leti.« t na Roman iz našiti dni Po francoSCinl priredil Ž. C 7. nadaljevanje Toda njegov sobesednik je zmajal z glavo. »Ali vara nisem, rekel? Pri ženskah človek nikoli ne ve, koliko je ura. Vzlic temu bi pa rekel,« je resno dodal, »da ta dama ni kdor si bodi; nekaj dobrega je nedvomno na njej. In ne samo nekaj: še prav mnogo celo, se mi zdi.« Odvetnik se je nekam nejeverno nasmehnil. »Upajmo.« »Boste videli, da imam prav. Ta ženska ne spada med tiste, ki jih gre dvanajst na tucat.« »Tem bolje. Bo vsaj za dobro partnerko pri tej zakonski igri. Kdaj mi jo boste predstavili?« »Predstavil vam je sploh ne bom, ker me ljudje preveč poznajo in bi zbudilo le nepotrebno pozornost. Vi njo poznate. Ona vas tudi. Najboljše je, če stopite k njej — še prej ji bom pa sporočil, da že vse veste.« Mladi mož je prikimal. »Medtem ko boste z njo govorili, stopim na balkon, da pokadim cigareto,« je dejal. še zmerom se ni bil prav opomogel od presenečenja, zato je hotel biti vsaj nekaj trenutkov sam, da se v miru pripravi na to prvo »uradno« srečanje. Ne meneč se za starega gospoda, ki je zavil nazaj v dvorano, je krenil skozi druga vrata na balkon. Sveži zrak mu je dobro del. In tudi cigareta se mu je prilegla; tako je vsaj malo spravil svoje misli v red. »Zadeva je res zabavna!« je premišljal sam pri sebi. »Da mi moja bodoča žena ne bi bila všeč, sicer ne morem reči. Vprašanje je le, ali se bova znala oba otresti sleherne čustvenosti in se zavarovati drug pred drugim z zidom spodobne nedostopnosti.« Mladi mož se je zagledal v noč, zatopljen v svoje misli. Te misli so morale biti precej resne, kajti o lahkomiselnosti ni bilo na njegovem obrazu niti sledu več in čelo so mu prepregle brazde. Cigareta mu je dogorevala; utrnil jo je in polglasno zamrmral: »Najstrašnejše, kar si morem misliti, bi bilo, če bi se Noel Mer-cier lepega dne zatreskal v svojo ženo. Pazi, fant, to te lahko drago stane!« Z malce porogljivim nasmeškom na ustnicah in z nekam trudnim obrazom, kakor bi hotei pokazati, da je doživel še vse drugačne stvari, se je vrnil v salon, da poišče njo, ki jo je sam imenoval zgolj »partnerko« v tem prečudnem zakonu. Noel Mercier je najprej zavil v skriti kotiček, kjer je bil odkril Marcelo. Toda tam je opazil samo njeno starejšo spremljevalko. Sklju čena v naslanjaču je kinkala z glavo: zadremala je bila. Odvetnik se je obrnil nazaj v dvorano — In tedaj je zagledal nekaj korakov vstran njo, ki jo je iskal, njo ki ga očitno že nekaj časa ni izpustila iz oči. V kotičkih njenih ust je igral droben porogljiv usmev. In ta nasmešek je bilo tisto, kar je Noela najbolj dregnilo. »Smrt božja!« je zaklel v mislih, »za norca me ima! In če pomislim, da sem ji še malo prej dvoril! Na, lepo kašo sem si skuhal!« Ali so bile te misli vzrok, da je iznenada oledenel? »Iskal sem vas, gospodična,« je rekel in se hladno priklonil. »Gospod Morel mi je povedal, s kom sem imel malo prej čast govoriti.« »Ali vas je kaj manj strah pred menoj kakor pred damo v zelenem?« je odgovorila z vprašanjem mlada milijonarka. Videti ni bila prav nič v zadregi in tudi Noelova formalnost ji ni šla do živca; pripisovala jo je prirojeni zapetosti siromašnega moža, trudečega se, da bi se prikupil bogatinki, ki si ga je izbrala za moža. Na tihem si je pa dejala: »Ne boš, lepi moj gospodič: vlogi sta zdaj zamenjani! To pot ne bo dekle zardevalo pred fantom!« Ta gotovost je podelila deklici tolikšno samozavest, da je odvetnik že po njenem nasmešku uganil, kaj misli. Vzlic temu ga hladnokrvnost ni zapustila. »Nisem se upal misliti, da Je tista, ki me je smela nocoj edina zanimati, tako zala,« je preprosto odgovoril. Marcela je komaj vidno nabrala obrvi. »Kakšno damo ste po tem takem pričakovali?« je vprašala, še zmerom z nasmeškom na ustnicah. »Ona v zelenem vas je razočarala; in jaz — mar tudi jaz nisem po vašem okusu?« Mercier je obletel svojo spremljevalko z nedopovedljivim pogledom. Potlej je pa počasi povzel, kakor da bi šele iskal pravih bssed: »Pripravljen sem bil na drugačno... morda bolj... poslovno žensko, kaj vem. Vas je sama milina in sam nasmeh: kako naj združim tolikšno ljubkost s tolikanj čudno predstavo o zakonu in zakonskem sožitju?« Milijonarka je namršila obrvi. Za trenutek so njene nekam trde črne oči zletele po plesalskih parih. Potem se je spet obrnila k Mercier ju. »Upam, da vam je ravnatelj Selekcijske agencije sporočil moje želje in zahteve?« je rekla nekam visckostno. »Da, gospodična.« »Upam tudi, da ste pač vi gospod Noel Mercier, tisti Mercier, ki mi je znal gospod Morel toliko dobrega povedati o njem.« »Kaj vam je gospod Morel o meni ■ovoril, ne vem; drži pa, da mi je Noel Mercier ime.« »Odvetnik?« »Na žalost brez prakse.« Malce prisiljeno se je nasmehnil; o tej stvari mu je bilo očitno mučno govoriti, tem bolj, ker je čutil, i da se upirajo vanj zapovedovanja I vajene oči. »Ta okoliščina zame nič ne pomeni,« je pripomnila. »Ce se pogodiva, tako ne boste več imeli svoje pisarne.« Mladi mož ni trenil z očmi. »Ali mislite, da bi utegnila kakšna zapreka braniti, da s e n e p o -godiva?« je vprašal z istim umerjenim glasom. »Takšno vprašanje bi morala j a z zadati,« je odgovorila brez obotavljanja. »Ali niste mar pravkar rekli, da nisem tista, ki ste se je nadejali?« Zdaj je Mercier dvignil oči in jih uprl v svojo sobesednico. Okoli ustnic mu je zaigral nedopovedljiv nasmešek. »Gospodična, temu se pravi koketnost: sami veste, da ste boljši, neskončno boljši, kakor sem se upal nadejati; in ker se tega zavedat?, želite, da bi vam še jaz to povedal.« »O, nikakor ne!« je živahno oporekla. »Za poklone se ne peham. Le to je, da sem si izgovorila to in ono zastran pravic tistega, ki bo moj mož, in mu vnaprej omejila njegovo vlogo: ali ni potem docela naravno, da se vprašam, kakšen vtis ima o meni, in da vnaprej vem, ali bo hotel in mogel izpolnjevati dolžnosti, ki jih terjam od njega?« Mercier se je ugriznil v ustnice, očaran in osramočen hkrati. Očaran nad prisebnostjo mlade dame, ki se očitno ni dala meni nič tebi nič ugnati v rog, nekoliko osramočen pa zato, ker ji je dal priložnost za takšno pripombo. Govoril je z Marcelo kakor s katero koli deklico njenih let, toda pokazala mu je, da ne mara, da bi jo deval v isti koš s tistimi, ki se pode za fanti in hlastajo po moških komplimentih. Ne, ta je drugačna: hoče si moža kupiti in ne mara biti njegova; tega naj gospod Mercier ne pozabi! To je bila že druga pika, ki jo je nocojšnji večer izgubil proti njej — proti deklici, ki jo je bil sam proglasil za ljubko... morda nekoliko prezgodaj! Toda borilec Mercierjevega kova takšnih partnerk pač ni preziral; narobe! Prigoda se mu je začela dozdevati na moč mamljiva. Mladi mož se je v duhu že veselil, koliko priložnosti bo imel za proučevanje tega res nevsakdanjega ženskega značaja — da zakonskih dogodivščin niti v misel ne vzame! In zakonska zveza na takšni podlagi, z medsebojno nedostopnostjo in vzajemnim spoštovanjem dane besede: ali ne bo to neizčrpen vir vsak dan novih doživljajev? Toda prvo vprašanje je: ali je takšna zveza sploh mogoča? Zakon kakor je bil doslej v rabi, temelječ na ljubezni, a še večkrat na površnem in spremenljivem čustvu; zakon ki se je zdel y tej obliki večen in nespremenljiv — tak zakon, se zdi, je doživel polom. Ali je neki mogoča kakšna druga oblika zveze med moškim in žensko? Oblika, ki bi izvirala iz medsebojnega dogovora in jasno orisanih dolžnosti, brez slehernega slepila? Ali je dopustno, da stopita dva človeka v zakonsko zvezo in se dogovorita, da za besedo »ljubezen« v tem sožitju ni prostora, zato naj bi pa prevzeli njeno mesto besedi »pogodba« in »vljudnost« — ali je to dopustno? Mercier je bil preveč zatopljen v to razmišljanje, da bi utegnil odgovoriti. Tedaj je spet povzela Marcela : »Vidim, da molčite; ali vas je mar že minila volja?« »O, nikakor ne,« je hitro odgovoril mladi mož. »se nikoli si nisem take zelo želel, iti na poskušnjo z vami, kakor tele minute, ko sem tehtal mir in srečo, ki nama bo .namenjena v zakonu, če bova izločila iz njega strast in ljubezen.« »Res? Ali iskreno govorite?« je živahno vprašala. »Mislite, da bi mogli biti srečni v takšnem zakonu?« Prvič dotlej jo je obšel strah, kaj utegne on misliti o njeni zakonski ideji. Do tistih dob je gledala za- TUDI VAS NOVI PUSC OD PAULINA KER LAHKO DOKAŽEMO, DA SO NASI PLAŠČI NAJLEPŠE IZDELANI IN DA UPORABLJAMO LE PRVOVRSTEN MATERIJAL. DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG * V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA devo samo s svojega stališča. Mož? Kaj bo on: njega bo plačala... bogato plačala zato, da se ne bo imel vzroka pritoževati. še na um ji ni nikdar prišlo, da bi moški utegnil še kaj drugega zahtevati. In zdaj, čudno, jo je pred Mer-cierjem obšla sebična želja, da bi bil tudi on istih misli z njo. A že ji je mladi mož odgovoril: »Mislim, da je najina sreča odvisna samo od najine skupne volje.« Marcela je vzravnala svojo ponosno glavo. Milijonarka ni prenesla, da bi bila njena sreča sužnja kogar koli na svetu. In odkrito je priznala: »Povedati vam moram, da bom srečna z vami ali brez vas. Takšna je moja neomajna volja. Če se ne čutite tako močnega, da bi sprejeli moj predlog v celoti, je boljše, da že zdaj odstopite. Kaj ti povem vam, da vas bom brez usmiljenja odslovila tisti dan, ko boste prekršili le eno točko najinega dogovora.« Te besede so bile na moč jasne in niso prenesle ugovora. Mercier se je nasmehnil. Ni bilo videti, da bi mu bila šla grožnja hudo do živega. Ali se mu je mar njena namera, da zasužnji njegovo moško voljo, zdela tako neresna, da jo je smel puščati v nemar? In vendar je imel tudi on trdno voljo zgraditi si srečo, naj stane kar hoče... Iz kakšnih skritih misli je zatorej šel tolikanj nebrlžno mimo nevarnosti, ki so mu jo oznanjale Marceline besede? Ali je bil mar njegov pohlep po denarju tolikšen, da se je vse drugo umaknilo pred njim? »Ponovim, gospodična, da sem vam na razpolago,« je dejal namesto odgovora. Njegov glajs je bil prav tako hladno vljuden ko prej. To njegovo zagotovilo je ukresalo v dekličinih očeh blisk zadoščenja. Vse njene želje se bodo torej izpolnile, njena neomajna odločnost jo je pripeljala do cilja. In na tihem je zahvalila Boga, da ji je naklonil tolikšno bogastvo, saj drugače ne bi bila svojega namena nikoli dosegla. »To pot sem na cilju: našla sem si moža! Moža, ki ga bom dovolj drago plačevala, samo zato, da ne bo drugega počel kakor tisto, kar bo moja volja! Moža, ki mi ne bo vsiljeval svoje volje z grožnjo, da bi me lepega dne postavil na suho. Moža, ki mi ne bo v nadlego, ker bo njegova glavna dolžnost, da se bo ravnal po mojih željah.« Bodočnost se ji je obetala tako blesteča, da je kar pozabila na svoj prejšnji visokostni nastop nasproti Mercierju. Obrnila se je k mlademu možu in vzkliknila vsa sijoča od veselja: »Tak sva se res sporazumela?« »Da, gospodična; popolnoma.« »če je tako, mi pa dovolite, da vas predstavim Mariji Duvalovi.« In gredoč mu je razlagala: »Stara dama mi je za družab-nico. Pri meni živi že od materine smrti, zato sem jo pač dolžna prvo obvestiti.« »Dovolite mimo grede pripombo, da izkazujete toplo pozornost ljudem iz svoje bližine,« je vljudno menil Noel. Deklica se je ustavila in ga je osuplo pogledala* »Pozornost? Zakaj ne, če me ne stane nič truda 1« »Ah! In drugače?« »Kako drugače?« »Nu, tedaj, kadar vas stane kaj truda?« široko ga je pogledala in se veselo zasmejala: »Takšnih .drugače' ne poznam; ne spomnim se, da bi se kdaj za kogar koli trudila.« Mercier je videl v njenem odgovoru prazno bahanje; usta, ki so ga izgovorila, so bila preveč ljubka, da ne bi bil pri priči zavrgel take trditve. Medtem sta bila prišla do stare gospodične. Marija Duvalova je še zmerom spala. Celo nekoliko smrčala je; to je bilo Marceli očividno v zabavo. »Le poglejte jo,« je dejala svojemu spremljevalcu, »kadar spi, je nebeška: vtelešena nedolžnost in nepokvarjenost! Ne verjamem, da bi katera slaba ženska mogla tako mirno spati.« t Na lepem in brez prizanašanja je stresla svojo družabnico. »Marija, zdramite se! Saj ste nepopravljivi! Sram me je namesto vas! Taka sramota!« »Kaj se je zgodilo?« Stara dama je planila pokonci in zastrmela s šisSkimi očmi v Marcelo. »Tako neznansko smrčite, draga moja, da se je kapelnik orkestra začel razburjati, katero pihalo ga tako vztrajno lomi. Saj mu delate kar sramotno konkurenco!« »Oh, Marcela, preveč pretiravate!« je odgovorila stara družabnica v veliki zadregi in se plaho ozrla na okoli, boječ se, da se ji morda res niso ljudje smejali. Videč, da se nihče ne zmeni zanjo, se je po malem pomirila; toda Marcela je ni hotela tako hitro izpustiti iz rok. »Zdaj, draga Marija, ko ste se nekoliko zavedeli, vas moram opozoriti, da zberete vso svojo hladnokrvnost in vso prisebnost, ki ste je zmožni: usodim si vam namreč predstaviti svojega ženina, gospoda Noela Mercier j a, moža, ki mu je odprta najlepša kariera, odvetnika, ki mu zavidajo vsi njegovi tovariši, in zagovornika, ki ga njegovi klienti ne morejo prehvaliti.« Mercier se je diskretno nasmehnil. Stari gospodični je vsa kri šinila v glavo: s široko odprtimi očmi je strmela zdaj v Marcelo, zdaj v njenega spremljevalca. Hotela je nekaj reči, a ni našla besed. Mlada milijonarka se je vidno pasla na njeni zadregi in presenečenju. »že vidim, da ste od veselja vsi iz sebe,« je rekla na moč resno. »Verjemite mi, da znam po zaslugi ceniti vaše navdušenje. Le predobro vem, kako vam je pri srcu moja sreča in kako nesrečni bi bili, če mi ne bi mogli prvi čestitati. Toda moj zaročenec vas še ne pozna in zato tudi ne more slutiti vašega navdušenja; bodite vendar tako ljubeznivi in recite mu dve, tri prijazne besede za dobrodošlico.« »Gospod, jaz...« Stara devica je obmolknila. Vsa zbegana je pogledala svojo gospodarico in obupno vzkliknila: »Oh, Marcela, saj ni mogoče, saj niste tega storili, kaj ne da ne?« »Ko bi vedeli/ draga prijateljica, v kolikšno čast si štejem vaše zaupanje! Le predobro ste vedeli, da se nisem zmožna pregrešiti zoper dobre nauke, ki ste mi jih dajali vse življenje. Nu, zdaj vidite njih sadove, zdaj lahko sami presodite, kako modro sem ravnala: namesto da vzamem kakšnega boksarja, salonskega plesalca ali cirkuškega krotitelja, kakor sem vam grozila, sem sl rajši izbrala moža iz naše družbe, moža, ki bo še vam všeč — tako všeč, da se bojim, da ne postanem ljubosumna na vas!...« Gospodični Duvalovi se je pod to ploho besed začelo vračati duševno ravnotežje. »Prav imate, mala moja Marcela,« je resno pritrdila. »Ce je vse res, kar mi pripovedujete, vam moram čestitati. Vaš spremljevalec je čedne zunanjosti in tudi jaz imam vtis, da je spodoben človek.« Govorila je, kakor da bi bila na pogrebu; a prav to je Marcelino veselost še podžgalo. »Kako sem vesela, Marija! Vaš pristanek imam! Verjemite mi, ta- ko malo sem bila pripravljena na to, da boste istih misli z menoj, da sem zares kar ganjena.« »Drago moje dete, še zmerom ste takšna porogljivka, kakor ste bili. in vendar ste v srcu tako dobri!...« je vzdihnila vrla družabnica, komaj premagovaje solze. »Ali se pa tudi zanesete, da se niste prenaglili?-Ali res dobro poznate svojega... tega mladega gospoda? Ali za gotovo veste, da boste z njim v vseh ozirih zadovoljni?« »Ali za gotovo vem? Ali poznam svojega zaročenca? O, Marija, kako le morete o tem dvomiti! Poslušajte rajši in sami presodite, ali svojega bodočega moža poznam ali ne: Star je tri in trideset let. Oče mu je zgodaj umrl, zato ga je vzgajala mati. Ko mu je bilo osem let, je imel ošpice, z dvanajstimi leti je prestal nevarno škrlatinko; ta bolezen mu je pustila za nekaj let bolehnost in telesno šibkost. Vojaščino je služil pri dragoncih. Noge ima dobre, vidi brezhibno in njegov želodec je v redu...« »Nikar, Marcela, nikar ne govorite na takšen način.« »Le počasi, draga moja, naj vsaj dogovorim! Dokazati vam moram, da svojega bodočega moža korenito poznam, in prav tako želim, da ga tudi vi spoznate... Naj torej nadaljujem: Moj bodoči mož je trdnega zdravja in se ponaša z imenitnim tekom. Tri zobe ima plombirane, na dveh pa zlato krono, čevlje nosi štev. 42, rokavice pa Vk — glede na njegovo dokaj visoko postavo je torej oboje prej majhno ko veliko...« »O, Marcela, takšne podrobnosti...« Toda ni ga bilo človeka na svetu, ki bi prišel mladi objestnici do konca, kadar si je kaj vtepla v glavo. »Naposled moram navesti še to, da je moj ženin dobro zapisan pri tako častivrednih in občutljivih ljudeh, kakor so njegova sobarica, čevljar in perica. Da sliko dopolnim, moram omeniti še zelo važno posebnost, ki pač najneposredneje karakterizira nravno vrednost slehernega samca: svojega krojača plačuje še dovolj redno... To je, kolikor razmere poznam, velika redkost pri moških.« Naj se je Noel še tako trudil, da bi ostal resen, pri poslednjih Marcelinih besedah ga je premagal bučen smeh. »čudovito zabavni ste, gospodična!« je vzkliknil, ko je prišel do sape. »O, le počasi!« je menila Marcela in se živahno a s strogim obrazom obrnila k njemu. »V vašem življenjepisu je tudi nekaj črnih pik, in ne baš nedolžnih...« »Nikarite!« »Tako na primer trde o vas, da niste nikdar imeli nobene resne ljubezni, zato pa tem več prijateljic... in ena izmed njih...« Obmolknila je, kakor da bi hotela že vnaprej uživati ob njegovi zadregi. »In ena izmed njih?« je vprašal vljudno mladi mož. Na ustnicah mu je zaigral droben nasmešek. »Ena izmed njih vas zelo bremeni!« »Ni mogoče!« Kini prinaSajo SOKOLSKI DOM SISKA telefon 2^87 Od 14. do 18. t. n. »LI8EL0TTE« V gl. vlogi: Magd* Schnelder in Al- bert Lieven. KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 14. t. m. ob 20.30 uri, v nedeljo 15. t. m. ob 16., 18. in 20.80 url telefilm »AVETI KINEŠKE ČETRTI« Georg Raft, Ana May Wong, Jean Parker in Kent Taylor. Dodatki: Sala in Foxov žurnal. ZVOČNI RADIO JESENICE telefon Int. St. 620 13. t. m. ob 20. uri, 14. t. m. ob 20. uri in 15. t. m. ob 15. in 20. url »V DŽUNGLI« V gl. vlogi: Harry Piel kot »gospodar džungle«. Dodatek: domač kulturni film. Pri vsakem sporedu najnoveiii Paramountov in Univerzum (Ufa) zvočni tednik. ZVOČNI KINO SEVNICA 14. in 15. novembra t. 1. »RIVIERA EKSPRESS« V gl. vlogi: Gharlotte Sussa in Karl Ludwig Dielil. Dva dodatna filma. KINO ŠOŠTANJ predvaja od 12. do 15. novembra t. 1. velefilm »BEN GALI« Dodatek: predigra — Predstave: ob delavnikih ob 20. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 18. in 20. url. Pride velefilm: Nesmrtne gosli. O LAGANJU o-------- Pisma naših čitateljev k uvodniku .Laganje* o------------ Spoštovani gospod Haka! Zadnjič se je pri meni zbralo več Mladih deklet. Bil je rojstni dan ene izmed njih in prišle so, da se pomenimo pri skodelici kave. Ko so bili naši pogovori že kolikor toliko izčrpani, sem jim pokazala tisto številko »Družinskega tednika«, kjer ste v uvodniku pisali o laganju. Kakšna “koda, da niste bili med nami, gospod Haka! Ce bi bili videli žareče in nagajive obrazke mojih obiskovalk, bi Se vam bilo razjasnilo drugače gotovo strogo lice in zadovoljno bi si bili Pomeli roke, češ: To pot sem pa pravo zadel! Kakor je videti, je to polje Pereče in še dokaj neobdelano. Naj bom kratka! Povedati vam ho-®em le, da so se vse moje gostje s poudarkom izrekle proti vsakršni laži. Laž je že sama po sebi nekaj slabega, nekaj človeka nevrednega in dokaz njegove slab06ti ali pa zahrbtnosti. Nedopustno je zato lagati tujcu, kar peh je pa zavajati v lažno zmoto fante, zaročenca ah kakor se že imenuje srečni ali nesrečni izbranec. ^orej. gospod Haka, kar potolažite se- še so dekleta, da tistih pet, ki so bile pri meni, niti ne štejem, ki se ne bodo kar tako meni nič tebi nič šopirile z lažnim perjem, da bi bile inte-resantnejše. Saj jim tega tudi treba ni! Vsaka ženska, tudi tista, ki je videti preprosta in enostavna ko beli dan, je tako kompliciranega bistva, da ji niti hlepeti ni treba po tem, kako bi se napravila interesantno. Kajni Medved je nekje povedal, »da nekaj pesnika in nekaj zdravnika v vsakem človeku tiči«. Dokazano in Preizkušeno pa je, da je v vsaki, pa Prav vsaki ženski odblesk sfinge. In teko bo vsak takle pesnik in zdravnik lahko reševal življenjske uganke, ki mu lih bo zadajala njegova sfinga. Jasno je seveda, da pametna ženska svoje življenjske uganke ne bo dala Reševati meni nič tebi nič kar prvemu, ki pride, in takoj. Pri tem pa ni treba, da bi bila neodkritosrčna. Ko so dekleta še enkrat prečitala Vaše kramljanje, so izjavila še tole: Posebno med človekoma, ki se imate rada, je odkritost potrebna, tako Potrebna ko drugim vsakdanji kruh. Toda mnogo je deklet, ki mislijo, da so prav odkrite šele, če svojemu fantu ne zamolče nobene marnje ter mu Vse povedo; kaj je rekel o njem ta in oni, kako sodi o njem teta, kako stric. To ni odkritost, to je jalovo in nespametno prenašanje čenč in potrata časa. Dekle mora znati presoditi, kaj je važno in kaj ni, neprijetne stvari naj pa fantu pripoveduje le tedaj, če misli’ da mu bo to koristilo in da je Prav, če jih izve. Naj končam. Se nekaj, gospod Haka! Cez teden ali dva me spet obiščejo moje znanke. Dajte, napišite no kaj o tovarištvu in prijateljstvu med fantom in dekletom. Kaj mislite, ah Je že napočil tisti čas, ki ga obeta Nietzsche v svojem Zaratustri?... Citateljica X. Y. Spoštovani gospod Haka! Zadnjič mi je slučajno prišel v roke >Družanski tednik« in nehote &o^ se moje oči najprej ustavile na vašem Članku o laganju. Ker je vprašanje 60-dobno in po snovi zanimivo, vam pošiljam nekaj svojih misli, čeprav nisem vaša naročnica. Laganje v l-jubezni bi bila zelo klavrna zadeva, če bi jo razumeli tako meščansko in praktično, kakor jo navadno razumemo. Prava ljubezen je čisto tovarištvo, strnjeno z ljubeznijo do vsega lepega, in ni nič manj čista, kakor je čisto veselje, ki ga občuti človek v trenutku duševnega sproščenja. Spol je v taki ljubezni na drugem mestu. Ljudje. Id govore drugače, eo premalo ponosni ali preslabo vzgojeni, da bi se znali premagati. Če govorim o ljubezni, mislim vedno le na tako ljubezen, in če govorim o laži, ne mislim na laž iz predmestne krčme, temveč na laž, ki je morda Obrnjena resnica. Neopravičljiva je tista laž, e katero svojemu bližnjemu nekaj vzameš. Karkoli: ča6t. zaupanje, srečo, pa tudi kakšno svetno dobrino. Vse druge laži so lepe in neumno je trditi, da je vsaka laž grda. Laganje v ljubezni je bilo. je in bo vse dotlej, dokler se bodo v naših ercih večno menjavala žalost in veselje, ljubezen in nenaklonjenost, zakrknjenost in dobrota. Laž je morda prav tako upravičena kakor resnica. Ali niste še opazili, da lažejo v ljubezni le zelo tenkočutni in občutljivi ljudje? Z lažjo preplete ženska svojemu ljubimcu svet kakor s tančico. Tako daje ljubezni vedno novo barvo, ljubezenskemu svetu vedno n-vo ozračje. Moški ljubijo laž. ker so potrebni oddiha, trudni umstvenega, preciznega ®veta in ker so bolj otročji, kakor sami mislijo. In ženska, ki res ljubi svojega dragega, mu nehote ustvarja nov ne-svet. Ne z majhnimi ženskimi Nadaljevanje v 5. stolpcu i 37. nadaljevanje V množici, ki je odhajala od pisanega šotora, so bili tudi trije, ki so se razlikovali od ostalih po posebno elegantnih oblačilih: dva gospoda v večernih plaščih s cilindri na glavi in dama z razkošnim svilenim kepom, obrobljenim z dragocenim krznom. Zdajci je dama šepnila starejšemu spremljevalcu nekaj na uho. Gospod, sivkastih las, z majhnimi pristriženimi brčicami, se je zdel na oko ko kakšen konjeniški častnik. »Ali vidite tam na levi moža, ki stoji pri strelišču? To je eden izmed tičev, ki so bili pri železniškem ropu udeleženi!« V tistem trenutku je množica zava-lovila in odrinila našo trojico vstran. Veseljaška študentovska družba, ki je prihajala iz Latinskega okraja, si je utirala pot skozi množico, udrihajoč na levo in na desno s papirnatimi biči. Mlada dama, ki so jo prešerni študentje neusmiljeno odrinili, je prijela mlajšega gospoda za roko in dela: »Gospod P..., paziti morava, da ne izgubiva starega gospoda!« Ogovorjeni, mlad mož z angleškimi brki, je smeje se odgovoril: »Nič se ne bojte I J... ima oči povsod! Ali ne vidite, da pravkar z nekom govori?... Bržea6 mora še to ali ono ukazati...« Lepa, elegantna Parižanka ni bila nihče drugi ko Jozelina, Loupartova ljubica. Mladi mož s plavimi brki je bil Fandor, starejši pa — oni s častniškimi manirami — pa Juve. Da, Ju-ve, Fandor in Jozefina so od tistih dot) »delali« skupaj! Tako so se zmenili tisti dan, ko je Fuselier zasliševal Jozefino. Jozefina je morala biti za svojo svobodo hvaležna edinole prijaznemu posredovanju komisarja Juva. Sicer naš stari Juve ni verjel v njeno nedolžnost, dejal si je pa, da mu utegne Jozefinina simpatija marsikaj koristiti. Morda utegne izvedeti kakšno zanimivo podrobnost o Lou-partu; razen tega se mu je zdelo, da ima na ta način Jozefino neprestano pod nadzorstvom. Jozelina, ki je bila kakopak neizmerno vesela svoje prostosti, je prisegla, da bo policiji na vseh koncih in krajih pomagala. Juve in Fandor sta Jozefino odvedla ta večer v neko elegantno restavracijo in sta z njo prav obilno večerjala! Razkošje je Jozefini zmešalo glavo. Juve ji je 6likal še vse lepše večere, če bo pridna in poslušna, če bo z dušo in s telesom njegova prava zaveznica. In ta večer je bila prav Jozefina skuhala to misel, naj obiščejo vsi trije veselico na Montmartru, zakaj prav gotovo bodo člani Louparto-ve tolpe nocoj strašili po vseh teh razkošnih zabaviščih. Jozefina je pogledala v smer, ki jo je pokazal Fandor, in res je uzrla komisarja v vnetem pogovoru z nekim Arabcem, ki je prodajal laške orehe. >Da, gospod šef,« je dejal preoblečeni prodajalec, »že od dveh zasledujem malega Mimila; ali naj ga aretiram?« Juve ni odgovoril naravnost, tern- Prava beseda lepo mesto najde... Trgovec Jezerie je dobil od davkarije prav neprijetno pisanje. Na koncu je bilo zapisano: »Skrajno nezadovoljni smo z vašo napovedjo dohodkov.« Jezerie je premišljal in naposled odgovoril: »Veleugledni gospodje! Nihče ne more biti niti naspol tako nezadovoljen z mojimi dohodki, kakor jaz sam!« Izhod Jeternik in Zeljar sedita v gostilni. Jeternik je poplaknil že s šestim vrčkom piva svoje žejno grlo. »He.c se čudi Zeljar, »kolikor 6e spomnim, ti je zdravnik dovolil samo en vrček piva.« »Res!« prizna Jeternik. »Veš, pa nisem tako zelen, kakorsezdiin. Sel sem še k petim zdravnikom, pa mi je vsak po en vrček dovolil.« Dobro zdravilo Knjigovodja Ječmenček je v pisarni zaspal. Sef ga je zalotit. »Oprostite,« se je izgovarjal Ječmenček. »naš mali je vso noč vekal.« »Naj bo,« je dejal šef. »Jutri ga pa kar s seboj v pisarno prinesite!« Klepetave papige »Kaj, dve papigi imate zdaj?« »Da, zdaj je mir pri hiši. Žena ima svojo, jaz pa svojo « »Ali zna tvoja tudi govoriti?« »Kajpak! Njena venomer vpije: .Klatež klateški, kje si ee pa spet potepal?1 moja pa odgovarja: ,Spet*iuieso prismodila.'« več je opazoval agenta in mu potlej smeje se dejal: »Imenitno, dragi Michel, vaSa maska je čudovita. Nihče izmed Loup&r-tovih ljudi n® bo spoznal v vas starega Sapeurja, ki so ga pred tednom dni vrgli iz ,Zelene opice1.« V tistem trenutku je stekla Jozelina k Juvu in ga potegnila za rokav. Pokazala je z roko na majhno gručo, korakajočo čez Beld trg. Juve je namignil Fandorju. Vsi trije eo se tedaj z vso previdnostjo prerinili skozi množico. Spoznali so Lou-partal Apaš je imel oblečeno pisano srajco, na glavo si je poveznil visoko čepico, v roki je pa vihtel debelo gorjačo; korakal je v sredini med šestini enako oblečenimi fanti. Po oblekah je sodila ta pisana sedmorica med konjske mešetarje. Ko se je skrivnostna gruča približala razkošno razsvetljenemu trgu Pi-galle, je Juve s svojim spremstvom obstal, da bi ga Loupart ne opazil. Sekundo pozneje so obstali tudi konjski mešetarji. Obkolili so Lou-parta in vneto prisluhnili njegovim ukazom. Vsi ti fantje so bili brez dvoma Loupartovi pomagači. Ali so mar opazili, da jih kdo zasleduje? Fandor, ki je držal Jozefino za podpazduho, je čutil, kako ji je srce utripalo. Dekle je bila res v skrajno nevarnem položaju. Bati se ni imela samo maščevanja svojega ljubčka, saj bi bilo že dovolj, če bi jo kdor koli izmed Loupartovih zaveznikov spoznal... Zaman jo je skušal časnikar pomiriti. Ko ji je zatrjeval, da se ji Lou-parta ni treba bati, češ da bo pri priči vklenjen, če se približa, je samo še podvojil njeno razburjenje. Dekle se je začela tresti po vsem životu. Fandor je jel razmišljati ali bo mar res pomagala policiji, ali se pa samo pretvarja? V njegovem razmišljanju ga je zmotil važen dogodek. Loupart se je ločil od svojih tovarišev in jo mahnil v veliko restavracijo »Pri krokodilu«. Restavracija je imela v pritličju veliko dvorano, kjer si lahko pil pivo, vino ali kar koli, ne da bi moral zapraviti kar cel stotak. Tudi v prvem nadstropju je bila velika dvorana. V njo so držale ozke stopnice. Pri vhodu je stal orjaški vratar v bahaški livreji. Razen tega si našel pri »Krokodilu« še nekaj sob za sklenjene družbe, diskretnih salonov in separejev za ljudi, ki imajo polne mošnje denarja. Okoli polnoči so se kar vrstile razkošne kočije; dame in gospodje v velikih toaletah 60 kar trumoma prihajali. Za imenitne ljudi se je s]>odobilo, da so večerjali v prvem nadstropju. Na svoje začudenje sta Jozefina in Fandor opazila, da je Loupart v družbi dveh gospodov v fraku in dveh elegantnih dam iz pariškega polsveta krenil po ozkih stopnicah v zgornje prostore. .To je bilo nekaj posebnega! Kostum konjskega mešetarja je moral v teh lokalih neprijetno odbijati. Kaj je le Loupart nameraval? Humor Dobesedno »Piskernik je baje do ušes zadolžen.« »Bo že res, saj še klobuka ni plačal.« >Glcj, glej, pa si se hudo spremenil, odkar se nisva videla.f< »Na boljše ali na slabše?« »Oprosti — ti se lahko sploh samo na boljše spremeniš!* Juve je stekel k Fandorju in Jozefini in jima naročil takole: »Stvar se zdi v redu; dobro poznam to hišo. Samo en izhod ima. Vi, Jo*e-fina Raniotova, boste sedli ▼ prvem nadstropju na kakršno koli mizo; na-naročili boste šampanjca. Nate petdeset frankov! Bodite prijazni in se nikar preveč deviško ne vedite... Nikar ne pozabite, da ste odslej prelestna dama, ki hoče uživati m ki se hoče zabavati.« »Ali mislite, da se bom znala vživeti v svojo vlogo?« mu je odgovorila Jozefina s prisiljenim nasmehom, čeprav je bila prav za prav od sile razburjena. Ko je hotela oditi, ji je Juve še prišepnil: »Zapomnite si, naj pe zgodi kar koli, midva se ne poznava!« Jozefina je prikimala. Medtem ko je odšla v jedilnico, sta ostala Juve in Fandor na trgu Pi-galle. »Kaj premišljuješ?« »Zdi se mi prav sumljivo, da je Loupart šel v ta lokal; bržčas ima kakšne namene,« je dejal Juve. »V takšni obleki?...« »Otroče! Bodi brez skrbi, saj ne bo sddel v jedilnico... Nemara ima kakšen sestanek v separeju....« »Kje bova čakala nanj?« je vprašal časnikar. Po kratkem premisleku je Juve odgovoril: »Sedla bova v dvorano, kjer že Jozefina sedi, in sicer si bova izbrala mizo pri stopnicah, da nama nič ne uide... Tako bova lahko prihajala in odhajala, kadar bova hotela.« »Če pa ne bo takšne mize?« »Potlej bova pač na cesti počakala.« Ko je Juve opazil, da je časnikar spačil obraz, je resno dejal: »Najina naloga je prav resna; ne gre predvsem za to, da Louparta aretirani, temveč za to, da opazujem vse njegovo gibanje, da mu bom lahko na dan aretacije kakor v ogledalo pokazal njegovo dosedanje življenje. Tokrat dragi Fandor, ne bo čas izgubljen, zakaj prepričan sem, da je ta nepridiprav počel vsa strašna zlodej-etva in hudodelstva pod...« »Pod Fantomasovim vplivom...« je dokončal Fandor. »Da, pod Fantomasovim!« je svečano pritrdil Juve. Gospod Dominik, poslovodja v »Krokodilu«, je stregel Juvu in Fandorju osebno; imenitna gosta sta bila, saj sta ukazala šampanjec, ocvrta jetrca in še drugih dobrot... Časnikar in komisar sta se šla bogata lahkoživca, ki se z dobro večerjo podpirata za veseljaško noč. Našla ata res mizo, ki sta si jo želela. Medtem ko je Fandor videl po vsej dvorani, je bil Juve s hrbtom obrnjem h gostom in je ves čas opazoval stopnice. Nocojšnje vrvenje ni bilo vsakdanje. Videl si zakonce iz najvišjih družabnih krogov, poleg njih so pa sedele za isto mizo predrzne dekline in dvomljivi kavalirji. Tu si slišal bučen grohot, tam slano Nadaljevanje na 8. str. Sodobno »Kam ste se pa ondan zatekli z družino, ko vas je presenetila nevihta?« »Jaz sem stekel v krčmo, žena k modisUci. pes k mesarju, moji hčeri pa v ženitno posredovalnico.« Zafrknil jo je Ona: »Peter, kaj pomeni ta črni las na tvojem suknjiču?« On: »To pomeni, da mi suknjiča že od tistih dob nisi skrtačila, ko ei bila še črnolasa.« Premoženje Operna pevka: »V mojem grlu tiia premoženje!« Pijanec: »V mojem tudi.« Najnujnejše stvari »Nu, Petrček,« vpraša oče, »kako ti je všeč tvoja nova sestrica?« Sinko: »O, nič ne rečem, oče. Le to mislim, da bi marsikaj drugega nuj-neje potrebovali.« Po ovinkih »Saj ne mislim Jernačevih obrekovati,« je jezikala opravljiva soseda. »Najmanj pa Jernačko samo... Le to rečem, da se mi ubogi mož strašno smili!« Košarica »Dejal sem ji, da se bom ustrelil, če me ne bo marala!« »In kaj ti je odgovorila?« »Vprašala me je, ali bi potlej lahko njen brat prišel k mojemu šefu v službo namesto mene.« O LAGANJU Nadaljevanje iz 1 .stolpca lažmi, temveč s svojo fantazijo; poet je in njen dragi jo posluša. Ali poznate »Mono Liso«, to skrivnostno pesem v barvah? V njen svet ima dostop samo čista duša'. In še ta ne doume, samo sprejme in varuje v srcu neznano lepoto. Nikoli doumeti, to je tista laž, ki je vedno nova in vedno neznana. Morda bom edina, ki zagovarjam laž, toda te vrstice sem vam napisala zato, ker je dane® moje srce mirno in srečno. Pozdrav! iskra. G. Haka! Dovolite prosim, da vam na vaš članek »Laganje« tudi jaz povem svoje mnenje. Priznati moram, da se strinjam v nekaterih stvareh * vašim pisanjem. Laganje je zelo nizkotna in podla stvar. Dvakrat tako nizkotna in podla Je pa takrat, če se nalaže fant dekletu ali pa obratno. Is svoje lastne izkušnje vam povem, da me je nekoč nalagal fant, s katerim sva bila dolgo časa nerazdruž-ljiva prijatelja. In danes? Posledica tega njegovega nepremišljenega dejanja je ta, da ne verjamem nobenemu fantu niti trohice več. Povsod se mi zdi, da se mi hoče nalagati vsak človek — in konec tega bo? Odgovor prepustim vam. Zdi se mi, da dekle, ki je količkaj pošteno in ima kod kakšno ljubezen, ne bo moglo seči po tako nizki stvari kakor je laž, da bi se fantu kdaj zlagalo. Prava ljubezen ne gori nikdar v taki luči; se ne bo nikdar prijemala takih stebrov! Našla bo izhod v drugi smeri, pa če je treba premagati ne vem kakšne ovire in zapreke. Saj pride vendar prej ali slej vse na dan. In potem se boji srečanja, ker ima slabo vest, in tako gre taka, na videz velika ljubezen vsaka v svojo novo smer, iskat novih žrtev. Ista velja seveda tudi za fante, tudi teh je žal vsak dan manj poštenih. Gotovo se dobe še kje izjeme, kakor tudi obratno, toda zelo težko. Res! Naj bi se vsak fant in vsako dekle odvadilo laganja, prihranjenega bo mnogo gorja in trpljenja med mladimi ljudmi. Sicer bi imela še marsikaj pripomniti, toda moje pismo ni edino, ki pride v vaše roke. Oglasite se še kaj s takšnimi članki, človek ima poleg vsakdanjih stvari še kakšno posebnost. Vas pozdravlja vneta čitoteljica vašega lista St. P. Ljubljana. Spoštovani g. Haka! Vedno prebiram vaše uvodne članke in sama sebi odgovorim na vsakega, a pismeno se vam do danes še nisem odzvala. Mislim si: »Gospod Haka dobi vedno dovolj tehtnih odgovorov brez mojega sodelovanja.« Ko sem pa v zadnjem listu prebrala članek »Laganje«, se mi je zdelo, da moram nekaj napisati, ker se nikakor ne strinjam z nazori današnje mladine. Sem že preko dekliških let in vendar mi je mladina še vedno na srcu. Kajti vse premalo se zaveda, kakšno vlogo igra »mladostna doba«, kako odločilna je za vse poznejše življenje. Nikakor ni na mestu, da bi jo izrabljali tako lahkomiselno in celo s pečatom laži. Z lažjo ne prideš daleč, kvečemu morda priromaš v tako zaželeni zakonski jarem — vsaj po mnenju omenjenih dveh gospodičen iz ljubljanske kavarne. In kakšen naj bi bil tak zakon. Z lažjo zgrajen! Ne kakršni podlagi sloni, na takšni se zruši. Sicer pa resni zakonski kan-didatje in kandidatke, ki jim beseda »ljubezen« kaj pomeni, ne govore take plehkih besedi kakor omenjeni dve gospodični. To je navadno igračkanje s fanti ali nasprotno s dekleti, ki navadno ne pripelje v zakon. Kajti ka' kmalu se razblini v nič, ker ni med njima one močne vezi »ljubezni«, porojene iz duše in medsebojnega razumevanja ter brezpogojnega zaupanja Ostane mi še »laganje« kot privlačna sila v ljubezni. Po mojem mnenju tudi to ne bo držalo, še zdaleč ne. Kakšna zmota , drago dekle ali gospodična! Ti sama moraš biti v ljubezni tista privlačna sila, ti sama moraš imeti v sebi vso moč. ves vpliv na izvoljenca svojega srca. V tebi mora najti vse, kar je iskal v ženski, in ostala mu boš nenadomestljiva, Le ako si si privzgojila toliko srčne kulture, da boš kdaj komu vse to, se ti ni treba bati, da ti bo neiskren in nepošten, da bo šel okrog tebe mimo drugih deklet, kakor čebela okrog cvetlic; kajti ustavil se bo pri najlepši cvetki, pri biseru tvoje duše! Upošteval in cenil te bo on in morda še kdo drugi tako, da bo včasih tvo.’ izvoljenec lahko ljubosumen tudi brc/ tvojega laganja. • Moje mnenje je kakor vaše, g. Haka, da laž ni ne nujna, ne življenjsko potrebna. Vrhnika pri Starem trgu. M. P. Slika Nadaljevanje s i. strani navdahnila čut za eleganco, duha ti je podžgala; postal si resnično lep in duhovit. Ljubiia sem te takrat. Na moč mi je ugajalo, da se vse tvoje dobre lastnosti stopnjujejo. On; Zvito sl to premislila, tega ti ne morem odreči. Ženska zvitost — ko 1 c, ki ima kratke noge! Ona: Zakaj? On; Ker je slučaj razkril vso spletke. Našel sem tvoje pisemce in že diugi dan sem spoznal tvojega moža. Ugotovil sem da si me — varala. Tz-previdel sem, da je odveč sleherno kosanje s tvojim možem, zakaj že tak, kakršen sem bil, da, celo neobrit, sem ga prekašal za najmanj sto odstotkov. Zapustil sem se po malem, ljubosumnost me je minila, in celo ljubezen se je naposled popolnoma ohladila. Upam si celo trditi, da je temu počasnemu odmiranju mojih čustev bilo krivo samo tvoje drobno pisemce. Da nisi takrat izgubila pisma, bi bil bržčas še današnji dan tako brezmejno zaljubljen vate. (Zmagoslavno jo je pogledal zviška.) Ona (tiho): Misliš torej, da ženska še pisem ne zna čuvati! če bi bila kdaj koli s tvojimi pismi tako neprevidna, kakor misliš, bi si že davno opekla prste! On: Kaaj? Ali si mar tisto posetnico nalašč izgubila? Ona: Da. On (ves srdit): Zakaj? Ona: Da bi spoznal mojega moža in bi si malo ohladil svoja čustva, dokler bi tvoja ljubezen naposled popolnoma ne ugasnila. Kajti... On: Kajti...? Ona: Kajti tragedij ne morem trpeti. Ko sem te bila že sita, sem nalašč posejala posetnico. Ti si se me potlej tudi preobjedel — in zdaj se na koncu mirno razhajava. On: Torej prelomiš najine vezi samo zato, ker... Ona: ...ker sem prelepo londonsko sliko že pokazala nekomu drugemu. (Ona steče s hitrim korakom na desno, on pa stoji ves zmeden in strmi za njo.) * SKRIVNOSTNI^ FANTOMAS Nadaljevanje s 7. strani šalo, žvenketauje kozarcev in bučanje godbe. Med mizami je plesal črnec v rdeči obleki in se spremljal sam z udarci na gong. Kadar si je oddahnil, je pri priči zaigral jazz, in dve zapeljivi, na pol goli Španki sta se v divjem diru pripodili na sredino dvorane ter zaplesali izzivajoče španske plese. Fandor je opazil lepo Jozefino na sredini dvorane. Natanko se je ravnala po Juvovib navodilih. Ni bila 6amo ljubezniva, temveč celo malo izzivalna; v to vlogo 6e je imenitno vživela. Za njeno mizo je sedel plavolasi velikan, zagorelega obritega obraza; za nič na svetu bi ne mogel zatajiti svojega angleškega rodu. Fandorju se je zdel znan; to možato postavo, te nenavadno orjaške mišice, napete pod elegantno obleko... nekje jih je že moral videti! »Pri moji veri!« je zdajci vzkliknil časnikar na glas, »saj to je Dixon, ameriški boksač, ki je v treh krogih premagal znamenitega...« Fandor se je prekinil, ko je pogledal Juva Prasnil je v smeh, videvši, da si komisar z vsakdanjim gibom zatika zlato obrobljen monokel pred oko. »Resnično!« je dejal občudujoče, »kadar se greš svetovnjaka, ne pozabiš niti najmanjše malenkosti. Zdaj bi Vse vrste oblek, nepremočljivih Huberfusov, plaščev, perila itd., si nabavite po zelo nizki ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta itev. 14 te brez ugovora sprejeli y ,Jokey-Club‘...< Ker mu Juve ni odgovoril, ga je Fandor čez nekaj časa vprašal, zakaj tako trdovratno molči. »Tebe bi po pravici lahko prišteval med tiste, ki zanje evangelist pravi, da imajo oči, pa ne vidijo...« »Zdaj se boš spet znesel nad mano,« je zamrmral časnikar in se delal šaljivo užaljenega. »Saj se mi je zdelo, da se bova spet prepirala!« • V 1 liFi^friiprr 12 3 4 5 6 7 8 9 6 8 m m Pomen besed Vodoravno: 1. veznik (Prešernova oblika); nezorana zemlja. 2. naslov abesinskih poglavarjev; stre-žaj, 3. zavetišče; staro mesto v nekdanji Raški, 4. britanska indijska vazalna državica, 5. veznik; zver; veznik; 6. snov v hrani, ki je velikega življenjskega pomena, 7. del živali; zdraviliško mesto v italijanski južni Tirolski, 8. zlato (lat.); oblika vode, 9. kdor ee bavi s čim le iz ljubezni in v zabavo, ne pa poklicno; predlog. Navpično: 1. Dumasov mušketir; kratica za agencijo Avalo, 2. donavska soteska; pijača, '3. član družine; žensko ime, 4. pritlikavško mesto iz Swiftovih »Gulliverjevih potovanj«, 5. španski spolnih; števnik; osebni zaimek, 6. zdraviliško mesto na Hrvatskem, 7. Dedalov sin iz Ovidovih metamorfoz; droga, 8. osebni zaimek; krasen, 9. medmet; britanski domi-nion. REŠITEV KRIŽANKE iz št. 44 Vodoravno, po vrsti: 1. karat; ramon, 2. orava; irena, 3. rop; pisa; en, 4. amazonas; go, 5. balaton; pas, 6. 1. r. (lastno ročno); m; ar, 7. sto; koblenz, 8. or; musliman, 9. da; arta; ima, 10. ivana; tajen, 11. marat; ada-na. Radio Ljuhlj ana od 12.-18. novembra 1936 ČETRTEK, 12. NOVEMBRA. 12.00: Vsakemu nekaj (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plesi narodov (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pestri zvoki (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave; Nova budilka (prizor) ■20.00: Narodne z vseh strani. Sodelujejo: g. Drago Žagar, Akademski nevski kvintet in Radijski orkester ■ 22.00: Čas, POZOR GOSPODINJE I Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIČ trgovina s kurivom LJUBLJANA VIL Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem l Radio modeli letošnje sezije so senzacija tako v kvaliteti, kakor v ceni in ugodnih pogojih ORION so aparati za Vasi Obrnite se na tvrdko |Q)\MV Ljubljana Dalmatinova ul. 13 TeL 33-63 vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za zabavo! Cimermanov trio) ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 13. NOVEMBRA. 11.00: Šolska ura: Postanek in upo-uporaba v papirni in kemični industriji ■ 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert Radijskega orkestra ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Kateri zakoni se tičejo posebno žene (ga. dr. Donata Capuder) ■ 18.20: Klavirske točke (plošče) ■ 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Prenos iz Berlina: Koncert londonske filharmonije ■ 21.00: Zbor praških učiteljev (plošče) ■ 21.20: Citraški koncert, g. Mez-golits Emil ■ 22 00: Čas, vreme, poročila. spored ■ 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA, 14. NOVEMBRA. 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, S|x>red, obvestila ■ 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes pesmic veselih in godbe za ples ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Martinovanje ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Operetna glasba (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 15. NOVEMBRA, 8.00: Vesel nedeljski pozdrav! (plošče) ■ 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške, vodi g. prof. Marjan Dobovšek) ■ 9.00: Čas, poročila, 6pored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani ■ 9-45: Verski govor (ravnatelj g. Jože Jagodic) ■ 10.00: Narodne pesmi: Pojeta gg. Vekoslav Janko in Svetozar Banovec s epremljev. harmonike (Stanko), vmes Radijski orkester ■ 11.30: Striček Matiček kramlja otrokom ■ 12.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Kar imamo, to Vam damo (plošče po željah) (oddaja je prekinjena od 14,—16. ure) ■ 16.00: Fantovska ura: O boljševiški vzgoji (predavanje in razgovor, vodi g. Rudolf Smersu) ■ 17.00: Kmetijska ura: Kmečka družina (g. A. Krošl) A 17.20: Pieno6 iz Mežice: Koncertni nasfop koroških pevskih zborov ■ 19.00- Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled (Bgd) ■ 19.30: Slovenska ura: a) Risto Savin: Gospo- svetski^ sen — prolog (poje g. Tone Petrovčič), b) Slovenska narodna pesem na Koroškem (g. dr. Julij Fella-cher) ■ 20.30: V. Vodopivec—R. Schonherr: Ko-račev študent — spevoigra ■ 21.15: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 22.15: Plesna glasba (plošče) ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA. 12.00: Kmečka godba, kmečki ples (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Ča6, spored, obvestila ■ 13.15: Slavne pevke (plošče) ■ 14.00: Vreme borza ■ 18.00: Zdravniška ura: (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Češke narodne pesmi (plošče) ■ 18.30: Sloven- HvatiUta adiacufe pri nakupu naših površnik*1* Vsak površnik ima svoj* 100 °/o vrednost! Izvolite se prepričati tudi ^ milostljiva, o kakovosti in doVl' šenosti našega kroja. ska narodna pesem (g. France Marolt) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Ideja Jovana Skerliča med Slovenci (Toni Gmajner) Ljubljana ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Rezervirano za prenos ■ 21.30: Edvard Grieg: Sonata v G-duru op. 13 (plošče) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki za oddih! (igra Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 17. NOVEMBRA. 11.00: Šolska ura: Na Ohridsko jezero! (g. Josip Lapajne) ■ 12.00: Pesmice z našega juga (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Reproduc. koncert na wurliških orglah ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Šola in avtoriteta (g. dr. Stanko Gogala) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Kopališče Ilidže (Stanko Vinaver) Bgd ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: II. skladateljska ura: Heribert Svetel. Sodelujejo: Heribert Svetel (klavir), ženski in moški zbor »Sloge«, gd°. Štefka Korenčanova (sopran) in Radijski orkester ■ 21.00; Simfonična glasba (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Plesna glasba, Radijski jazz ■ KoneC ob 23. uri. SREDA, 18. NOVEMBRA. 12.00: Lahka solistična gla6ba (plo-šče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Razvoj prometa v Egiptu — II. del predavanja (g. dr. Valter Bohinec) ■ 18.20: Ročna dela: Naredimo si mape za zvezke (g. Miroslav Zor) ■ 18.40: Bistvo kapitalizma (g. Rudolf Smersu) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila* spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Lamartinova pot po jugoelov. državi 1832 in 1835. 1. (dr. Pavle Jevtič) * Bgd ■ 19.50: Uvod v prenos ■ 20.00: Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri. MALI OGLASI Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par ca besedo, trgovske in podobne pa po 50 par ca besedo. Preklici in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega enačaja, stanejo po 1 Din ca besedo. — Za vsak mali oglas Je treba !e posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po poSti ali če ima oglas Šifro, mora doplačati Se I Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po počtni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Jnfcrniaci/c Vuka beteda 1 Din. Davek 1*50 Din. Za titro ali da|anje naslovov a Din. Najmanj 10 besed. ISCE SE STREŽNICA, ki ina lepe prati perilo In nogavice ter fino krpati. Ponudbe na upravo .Družinskega tednika« pod Šifro »Natančna.. INTIMNI ZENSKr KOLEDAR, velikost notesa, 180 strani, mora Imeti vsaka dozorela žena. da te pouči, kako se lahko bres fizične ali moralne Škode na versko In medicinsko neoporečen način trajno Izogiba spočetja. Po povzetju Din 20'—. Zaloga v Ljubljani: Kati Voda. Medvedova 8: dobi ze tudi v Učit. knjigarni In v trafikah nasproti »Rio«, Slamiča In v trafiki na Tyr Sevi e. 63. Službe Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za «ifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed. MIZARSKI POMOČNIK In flofer c Izpitom, zmožen vseb stavbenih del In politirar, star 28 let. Išče službo Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod: »Nekadilec.« "Dopisovanje Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za Šifro ali dajanje naslovov s Din. Najmanj 10 besed. MLADA GOSPODIČNA, simpatična, vajena vseh hišnih del in dobra kuharica, išče mesto pri boljši družini. Ponudbe poslati pod »Simpatična«. DVIGNITE TUDI PISMA POD: »Ženitev«, »Fani in Anita«, »Hrepenenje po tihi sreči«. ČUJ LEPO MLADENKO hoteč idealne ljubezni. Oglas »Tednika«. GOSPODIČNO »Siroto« prosimo, da dvigne pismo v upravi. Stanovanje Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za iifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed. SOBO ALI SOBICO ISčem za stalno v bližini glavnega kolodvora po možnoktl s centralno kurjavo In strogo Repariranim vhodom Dopise na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Označba cene«. Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za fiifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed. IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje posta nejo spet bujni, vrne se Jim let»k ln posta nejo popolnoma zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica s navedi lom stane Din SO*—. — Po poSti razpofiilja parfumerija Ncbilior, Zagreb, Illca 84. LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času. če se masira s čudežnim eliksirjem »Eau d« Lahore«, l steklenica i natančnim navodilom stane Din 40*—. Po pofitl ra?pofiilja parfume* rija Nobilior. Zagreb. Iliča 34. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strd* kovnjakih. ker si Jih s Oro-barvo za lase. ki Jo dobite v črni. rjavi, temnorjavi. svetlo* rjavi ln plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in Je postopek celo enostaven In stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom 8f.ane« 30’—. Po pofitl razpofiilja parfume* rija Nobilior. Zagreb. Iliča 84. ESENCA IZ KOPRIV je že davno prelzkufiend oojboljfie In najzanesljivejfie sredstvo proti prhljajem In Izpadanju las. Slabi ln canemar* Jeni lasje dobe v najkrajfiem času mladostno bujnost ln lesk, 8teklenica c navodilom PIO 30—. — Naroča se pri: Nobilior parfumeriji* Zagreb. Iliča 84 Dvodam Vsaka beseda 25 ati 50 par. Davek 1*60 Din* Za Šifro ali dajanje naslovov 8 Din. Najmanj 10 besed. NA PRODAJ NOV ŠIVALNI STROJ, pogrezljir. Naslov v upravi »Družinskega tednika«. POHIŠTVO. Več fiperanlh sob na zalogi, orehova korenina, od 8 400 Din naprej. Kuhinjske kredence od 870 Din naprej pri Lancol D* Wolfova 12. Skoraj nove šivalne stroje „Singer“, BPfaff“, „Gritzner“, in druge za polovično nakupno ceno dobite edino pri,.PROMET" (nasproti Križanske cerkve) Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern. novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani