Naročnina pnevnn Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel|ika Izdaja celoleino vJugo-»InvlJI SO Din. za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, peilt-vrsla mali oglasi po 1 50 ln2D,večji oglost nad 45 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v urednltkpmdelu vrstica po 10 DU» □ Pri večjem □ naroČilu popus< Izide ob 4 zlutraj razen pondeliK« ln dneva po prazniku ssb uredništvo /e v Kopltar/evl ulici št. 6111 UoKoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprelemalo * Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32S Političen list sza slovenslci narod Uprava le v Kopitarjevi ul.št.6 * CeHovnt račun: Clubllana štev. 10.6SO In 10.349 xa lnserate, Sara/evoSI.7S63, Zagreb št. 39.011, Vraga ln Duoaf št. 24.797 Kievetnikom. »Samouprava« je nedavno posvetila dolg flanek »Slovencu« in SLS. Članku se pozna, da je kukavičje jajce, ki ga je kak pristaš slovenskega »plemena« znesel v ta list, da natvezi srbski javnosti budalosti, kakršnim bi se v Sloveniji prav vsak otrok krohotal. 0 SLS in »Slovencu« trdi ubogi člankar, da sta protinarodna, republikanska, da podpirata boljševike in širita v Sloveniji boljševizem, da imata zveze s sovjeti, da sta pozdravljala Ljenina, ko se je bojda enkrat peljal mimo Slovenije in tako naprej — pač ni vredno, da bi ponavljali te aeumno-zlobne fantazije. Kakor smo rekli: V Sloveniji bi bile take faži nemogoče. »Samoupravin ;c člankar greši pač na nepoučenost srbskih bravcev in misli, da jim lahko natvezi o Sloveniji karkoli jim hoče, ker morebitnega odgovora v »Slovencu« itak ne bodo brali. Zato nas »Samouprava« tudi ne bo pripravila do tega, da bi ji dokazovali stvari, ki jih njen člankar brez dokazov zlobno taji. Vsak Slovenec ve, da je prvo resolucijo za združevanje južnih Slovanov sklenilo in objavilo katoliško akademično društvo -Danica«. Člani »Danice« pa so bili tedaj baš sedanji voditelji SLS. »Samoupravinemu« član-karju je brez dvoma tudi znano, da je tedaj ravno »Slovenski Narod«, ki je danes deležen njene blagodejne zaščite, napadal »Danico«, da je protidržavna, To je bil samo začetek. In nadaljevala je boj za osvoboditev Slovenije izpod habsburške oblasti Slovenska ljudska stranka in njeno časopisje, dokler ni svetovno klanje pospešilo razpada trhle monarhije. To ve v Sloveniji vsak liberalec in radikal — tudi »Samoupravin« člankar to ve. Zato je samo zloba narekovala vprašanje: »Ali je v Slov. Ljudski stranki sploh kak človek, ki ni bil fanatičen avstrijakant?« Tako oklevetanje Slovencev se pač ne spodobi za glavno glasilo lajmočnejše srbske stranke. Republikanstvo v SLS naj bi bil drugi šla-ger, ki naj postavi našo stranko v slabo luč v monarhistični Srbiji. Celjska resolucija »Samoupravi« ni všeč. Pa naj bo komu všeč ali ne, SLS je ljudska in krščanska stranka, ki ji je vprašanje oblike vladavine podrejeno splošnemu blagru. »Samouprava« naj prime za ušesa režim, katerega ona zagovarja in ki z neverjetno doslednostjo uničuje blagostanje Slovenije in s tem ustvarja hujše in nevarnejše nezadovoljstvo kot vsak republikanizem ali magari boljševizem. »Samoupravi« tudi ni prav, da »Slovenec« In SLS nista zadovoljna s sijajno zunanjo in notranjo politiko v državi. Vprašamo »Samoupravo«: Ali je zadovoljen z uspehi svoje zunanje politike dr. Ninčič? Ali mu vedni porazi napram Italiji pleto lavorike? Ali je zanj prijetno, da n. pr. Chamberlain in Mussolini na sestanku razdeljujeta interesne sfere na Balkanu? Ali je za državo in posebej za Slovenijo dobro, da nimamo nobenega prijatelja, ki bi kaj storil za pravično rešitev koroškega vprašanja? Ali naj bo SLS zadovoljna s tem, da kraljevina SHS kot najmočnejša država na Balkanu ne more in ne sme podvzeti prav nobenega inicijativnega koraka za končno upo-stavitev reda in miru med temi ubogimi narodi, ki se koljejo, kadar se to poljubi plačancem? Ali naj dr. Korošec neha klicati, da je vsem slovanskim narodom treba edinosti, da Južni Sloveni potrebujemo pomoči in to nujne pomoči stomilijonskega bratskega ruskega naroda. Ali je za našo državo morda koristno, da bo ves svet popreje upostavil prijateljsko razmerje z Rusijo, kot naša država, ki je tudi slovanska? Ali naj bomo končno zadovoljni s porazi, ki jih doživlja naša diplomacija pred nednarodnimi forumi? Eminentno državotvorno delo vrši naš list In naša stranka, da opozarja na vse te napake in to v krepkejši in odločnejši obliki kot je morda to raznim bankarskim klikam in čarši-jam v Belgradu prav. To ve tudi »Samouprava« pa kljub temu natolcuje. Kako naj kvali-'i'"'ino tako pisanje? O nolranji politiki v kateri nas »Samo-nprava počasti s separatisti, ne bomo danes govorili. Sila razmer bo tudi »Samoupravi« (lopovedala, da ima SLS kot zastopnica slovenstva prav, da vstraja pri svojem avtonomi-stičnem programu. Že današnje stanje v državi kaže, da je revizija ustave v tem zmislu nujna državna potreba, ki io bo najbližja bodočnost ludi krogom okoli »Samouprave« brezobzirno diktirala. Karolaite .Slovenca'! Nova ogromna davčna bremena. R - R viada zahteva ponovno zvišanje davkov v Sloveniji. PREDLOGI OPOZICIJE ZA ZNIŽANJE DAVKOV ODKLONJENI. — FIKTIVEN PRORAČUN. - ZA SLOVENIJO ZVIŠANI DAVKI ZA 18.000.000 Din. — VSAK SLOVENEC PLAČA 83.82 DIN, SRB PA 47.42 Din. Belgrad, 26. jan. (Izv.) Predsednik fin. odlx>ra Radon j ič je otvoril ob 5 popoldne sejo, nakar je zastopnik fin. ministra minister za javna dela, Uzunovič, podal kratek ekspoze o dohodkih, ki so preračunjeni na 12 milijard 900 milijonov Din. V ekspozeju je posebno poudarjal, da so ti dohodki taki, da jih bo mogoče dobiti in da država lahko pričakuje, da se bodo vsi ti dohodki stekli v njeno blagajno. V imenu vladne večine je Stepanovič stavil nekatere predloge glede povišanja iziro-ma znižanja nekaterih davkov. Po tem predlogu bi se znižali sledeči davki: Davek na poslovni promet od 250 milijonov na 220 milijonov, invalidski davek od 160 milijonov na 140 milionov, izredne 500 in 30 odstotne doklade od 900 milijonov na 450 milijonov, komorske doklade od 80 milijonov na 70 milijonov. Nadalje je znižana trošarina od 781 milijonov na 751 milijonov, takse od 1.159 milijonov na 1.119,000.000 Din, carine od 1.706 milijonov na 1.650,000.000, monopolski dohodki od 2.426,000.000 na 2.424.000.000 Din. S tem, da so se dohodki iz saharina znižali za 2 milijona Din. Vsa ta znižanja so take narave, da se ne pove, kje nameravajo izvesti znižanja. Verjetno je, da se bo to zgodilo v krajih, ki so že dosedaj plačevali manj, kakor dugod. Zvišali so sc neposredni davki za Slovenijo od 83,000.000 na 88,000.000 Din, za Bosno in Hercegovino od 75 na 85 milijonov, za Hrvaško od 115 na 120 milijonov, za Srbijo od 173 na 204 milijone, za Vojvodino od 183 na 195 milijonov Din. Čisti dohodek drž. posestva Belje se določi na 10 milijonov Din, Topole 400.000 Din. Dohodki drž. tovaren za svilo se zvišajo od 44 na 55 milijonov. V imenu vlade je Stjepanovič izrazil pobožno željo, da naj bi se znižala cena soli, ukinila doklada na dohodnino, zvišala odkupna cena za tobak in naj bi se pri odkupu pravilno postopalo. Zastopnik fin. ministra ni dal o tem nobene izjave. Zavrnil je prelagatelja in ga potolažil, češ da bo to reševal sam Sto-jadinovič, ko se vrne. Nato je opozicija stavila več predlogov za zmanjšanje davčnih bremen: L Glede posrednih davkov a) trošarina na sladkor naj se zmanjša od 5 na 2.50 Din, b) monopolske takse naj se znižajo od 3.50 na 2 Din, c) vse sodnijske takse naj se znižajo za 50%. d) prenosne takse se znižajo ob 6 na 4 o- II. Glede neposrednih davkov: 1. izredno drž. doklade na zemljarino naj se zmanjšajo od 500 na 400%, izredne drž. doklade na ostale davke naj se zmanjšajo od 30 na 20%, 2. davek na imovino z vsemi državnimi in ostalimi dokladami se ukinja z dnem, ko stopi proračun za leto 1926-27 v veljavo, 3. dohodnina naj bi se plačevala po sledečem obrazcu: Davčna obveznost za plačevanje dohodnine se razširja na vse osebe, katerih skupni letni dohodki so večji kakor 15.000 Din, osebe, ki imajo več dohodkov plačujejo te doklade na sledeč način: Od 16.000 do 19.000 5%, od 19.000 do 25.000 10%, od 25.000 do 35.000 15%, od 35.000 do 45.000 18%, od 45.000 do 50.000 19%, od 50.000 do 100.000 20%, od 100.000 do 200.000 23%, 200.000 do 300.000 25%, od 300.000 do 500.000 30%;, od 500.000 dalje pa 40%. Na ta predlog se jc zedinila cclotna opozicija ter ga jo pismeno predložila predsedniku lin. odbora. Nato se je pričela debata. Govorila sta dr. Mehmed S p ah o in dr. Ko-sta K u m a n u d i, ki sta oba kot bivša fin. ministra proračun dohodkov ostro kritizirala in ugotavljala, da je ta proračun absolutno neizvršljiv in da je z ozirom na to fiktiven. S sedanjimi davki je prebivalstvo že itak preveč obremenjeno v svoji davčni moči. Nemogoče si je misčliti, da bi bilo mogoče iztirjati skoro 13 milijard. Zagovarjala sta predlog opozicije za znižanje teh ogromnih davčnih bremen. Nato je dobil besedo posl. P u š e n j a k, ki Je izvajal: Drž. dohodkiso preračunani na 12 miljard «00 mi M jonov, na isti znesek «o preračunani tudi drž. izdatki, se čemeT se je na papirju doseglo ravnotežje. Vladna večina je predlagala par spreminjevalnih predlogov za razne davke. Ostale so neenakosti. Krivični davki, pretirane postavke za nekatere vrste dohodkov, ki se ne bodo dale doseči. Zato vprašujemo, ali bo mogoče doseči te vsote? Odgovor mora biti negativen. Drž. dohodki za 1924-25 so znašali 11.190 milj. Din, drž. dohodki za 6 mesecev 1925-26 so znašali 5.416,000.000 Din, za celo leto pa bodo znašali 10.852,000.000 Din. Sodeč po teh podatkih smemo pričakovati za 1. 1926-27 kvečjemu 11 miljard Din dohodkov, nikakor pa ne 12 miljard 900 000.000 Din. Iz pregleda izdatkov in dohodkov za 1925-26, se vidi, da je bilo manj drž. dohodkov, kakor je bilo preračunano, da gospodarimo s primanjkljajem, ki je znašal koncem julija 1925 že 420,000.000 Din, četudi niso bili še izplačani vsi proračunski krediti v znesku 1.114 miljonov Din Kako je vlada prišla do zneska 12 miljard 900 miljonov Din? Na ta način, da je povečala vse drž. dohodke. Po višala je neposredne davke za478,000.000 Din, posredne davke (trošarina, takse, carina) za 269000.000 Din, dohodke 3\z monopolov za 88,000.000Din, iz drž. gospodarstva za 1.475,000.000 Din lunni dohodki za 47 milijonov Din. Popolnoma izključeno je, da bi moglo ljudstvo plačevati povišanje dohodkov. Vsi dohodki v lanskem letu pričajo, da je davčni vijak prenapet in da ga ni mogoče dalje navijati. Iz razdelitve posrednih in neposrednih davkov vidimo, da se vsota, ki je bila dosedaj določena za Slovenijo, povišuje od 70 milj. na 88,100.000 Din Z ozirom na število prebivalstva izkazuje Slovenija najvišje poviša-n j e. Posledica tega je, da pride v Sloveniji na en eg a prebivalca 83.82 Din posrednih in neposrednih davkov, v Srbiji le 47.42 Din. Ako se razdele še splošni neposredni davki, davek na poslovni promet, invalidski davek, vojaški davek, davek na plače izredna 500 odstot. in 30 odstot. doklada, komorska doklada), na pokrajine po razmerju po plačanih davkih v zadnjem letu, dobimo, da pride v Slovenijo neposrednih davkov 170.64 Din, v Srbiji pa 62.60 Din. Slovenija plača trikrat več kot Srbija, dočim je bilo razmerje v prejšnjem proračunu malo ugodnejše, ker je Slovenija plačala sni brdodi gospodarji vsestransko kvalificirani. Dokler traja val sedanje reakcije, je razen izvi Sevanja običajnih tekočih poslov največja dolžnost ubraniti delavstvu vsaj dosedanje zakonite pridobitve na socialno političnem polju, ko pa ti dnevi minejo in upamo, da bodo kmalu, bo pa njena naloga pripraviti revizijo vse dosedanje cenralistične socialne zakonodaje in sodelovati pri zgradbi našli socialno političnih zavedov, ki jih je spravil nesposobni centralizem v vprav derutno stanje. Udeležiti se bo pa seveda morala tudi vseh velikih akcij, ki bodo že v bližnji bodočnosti neizogibne, nanašajoč se v prvi vrsti na sanacijo našega žalostnega gospodarskega pokžaja ter na organizacijo skibstva za brezposelne in za izse'jence. V interesu delavstva je, da si za to delo izbere boljše delavce, nego so bili dosedanji.« ZADNJI DAN. Danes 27. t. m. je zadnji dan, da sc dvignejo glasovnice in kuverte. Somišljeniki, storite povsod svojo dolžnost. Tudi druge opozorite, da gotovo gredo po kuverto in glasovnico. Kdor ne gre po oboje k poslovalnici daje po tem volivnem redu socialnim demokratom priliko, da sami zanj glasujejo — seveda po svoje. Na deželi, kjer so preko 5 kilometrov od poslovalnice, naj vsakdo še danes povpraša, če so došle glasovnice in kuverte. Ako ne, odpošljite kako osebo k predsedniku krajevnega volivnega odbora, na sedež poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavce'' (bolniška blagajna). Kjer bi jih ne dobili, takoj vložite pri. tožbo in obvestite naš volivni odbor. KAM S KUVERTO IN GLASOVNICO? Vse kuverte z glasovnicami morajo priti, da se izognemo nadaljnim sleparijam, na tajništvo Slovenske ljudske stranke, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Na Štajerskem na taj-ništvo Slovenske ljudske stranke, Maribor Aleksandrova cesta. Ncbenih kuvert po pošti na glavni volivni odbor. Pazite, da tudi posamezne kuverte pošljete na naše tajništvo pod posebnim oviikom Pošljite takoj! Ne odlašajte! NEČUVEN PRITISK NA SLUŽKINJE. Zabeležili smo v našem listu nešteto slu-čajev nasilja in sleparij, vendar moramo pribiti še eno Ljubljanski demokratje se trkajo na svoja svobodomiselna prsa, toda kadat gre zares, pozabijo na svojo lepo svobodomiselnost in so res pravi tirani. Liberalne dame so hodile te dni k Okrožnemu uradu s služkinjami. Spremljale so jih do vrat in ko je služkinja stopila iz urada, ji je »gospa« vzela kuverto in glasovnico. Isto je včeraj storil visoko stoječ gospod demokrat. Najbrž je bila njegova soproga toliko svobodoumnejših nazorov, da ni hotela kratiti služkinji svobode odločitve, pa je to storil gospod sam. Če bo treba, bomo postregli z imenom tega velmoža iz vrst »svobodomiselnih« gospodov. SE ENO BESEDO KRAJEVNEMU ODBORI) V LJUBLJANI! Delavec Franc Mohar je šel dvakrat z dokumenti k poslovalnici, da dvigne kuverto. Vedno dobi odgovor, da ga ni notri, da ni njegove kuverte. Gre tretjič in dokaže, da je v imeniku. Kuverte vendar ne dobi. Ali je to nesposobnost uradništva, ali je premišljeno sleparstvo? Naj se vendar zgane gospoda, ki je zato to in napravi red. Mi teh slučajev ne bomo pozabili — tudi kasneje. Preska. Pri tukajšnjem obratu Alojzij Rebolj so prejeli delavci kuverte brez glasovnic. Ali bo krajevni odbor dognal, kdo je ta kontrolor in storil pri državnem pravdništvu potrebne korake? Št. Vid nad Ljubljano. Pri upravi podjetja »Štora« d. d. smo se informirali ter ugotovili, da nista v notici z dne 23. t. m. omenjena uslužbenca Lozar in Polanšek prevzela kuvert in glasovnic, temveč tri zastopnice delavstva, ki so te listine pravilno razdelile. ZOPET VOLIVNA SLEPARIJA. V Zapužah pri Begunjah so v tovarni g. Kristana 3 delavci prejeli volivne legitimacije. Čez eno uro prideta v tovarno dva socialista iz Lesc, izmed katerih se eden predstavi kot »kontrolor z Jesenic«. Vpraša jih, če so že pre eli volivne listine in jih podpisali. Delavci so bili tedaj pri delu in niso povpraševali dovolj, temveč so podpisali in izročili. Šele pozneje so izvedeli, kakšen »kontrolor« jih je opeharil. Zahtevali so legitimacije nazaj in jih tudi dobi'i. Ravnotako so hoteli nekateri ogoljufati delavke v »Lani« na Zgoši. Iz Italije. VSE K FAŠISTOM. Rim, 26. jan. (Izv.) Desničarska libera'na stranka je sklenila, da likvidira in prestopi k fašizmu. ITALIJANSKI SENAT. Rim. 26. januarja. Senat je v včerajšnji seji sprejel zakon proti političnim beguncem v inozemstvu. ITALIJANSKO-ANGLEŠKA POGAJANJA. London, 26. januarja. (I/.v.) Posvetov nja med italijanskim finančnim ministrom Volpi-jem in Churchillom so se danes nadaljevala Kakor poročajo so pogajanja ugodno napredovala in je pričakovati, da kmalu pride do sporazuma. NOVI TELEFONSKI PROGI. Rim 26. januarja. (Izv.) Senat je sklen-1 zgraditi dve novi telefonski progi T ••si—Dunaj Ln Trst—Praga. Madlerska afera. Budimpešta, 26. jan. (Izv.) Francoska policijska uradnika Eencit in Doulzzet sta danes na polic ji zahtevala, da se jima da na vpogled stroj, s kate im so tiskali ponarejene franke. En stn:j je ie vedn o v kartografskem zavodu, ker bi bilo demontiranje združeno s prevelikimi stroški. Drug stroj, ki je ves razdejan, je shranjen na policiji. Renoit je izjavil, da ta stroj ni pripraven za izdelovanje bankovcev in da niso bili s tem tiskani. Vendar je major Geros izjavil, da so se bankovci tiskali n,a tem stroju. Budimpešta, 26. jan. (Izv.) Francoski po slanik v Budimpešti je dobil na očilo, da vse svoje mo&i zastavi, da se preiskava izpel e natančno in skuša varovati francoske interese s tem, da se bodo smeli francoski zastopniki udeleževati preiskave. Francoska vlada bo energično zasledovala potek vseh razprav in skrbno gledala na to, da se razkrije celotna organizacij« novice •k Sodaliteta M. ima 10. februarja ob desetih sestanek v Radovljici. * Poroka. V Dolenjem Logatcu se je poročil 24. t. m. g. Josip Krhin, finančni komisar v Splitu, z gdč. Angelo Gostiša, blagajni-čarko Kmet. gos. društva v Dol. Logatca. * Promocija. V soboto dne 30. t. m. bo na tukajšnji univerzi promoviral za doktorja prava odvetniški kandidat gospod Aleš S t a -no vni k iz Horjula pri Vrhniki. * Msgr. fflond, škof v poljski Šleaiji. Zanimivo je, da je bil zadnje dni posvečen v škofa msgr. Hlond, ki je bil poleti navzoč v Ljubljani pri shodu za proučavanje vzh. bogoslovja; pač po pravici se veseli poljska šlezija svojega novega nadpastirja, saj se širi povsod glas o njegovi dobroti in ljubezni. Ni ostalo prikrito, kako je takoj po posvetitvi še v cerkvi, ne oziraje se ne na desno ne na levo, dvignil svojo klečečo, od sreče objokano mamico, ki mu je hotela poljubiti prstan, im jo kot sin prvi poljubil, potem pa pri slavnostnem obedu obdržal na svoji strani. * f Aleksij Roblek, kogar nekrolog je prinesel »Slovenec« na 5. strani svoje nedeljske številke 19, ni bil rojen na Dvoru, kakor se tam pomotoma glasi, ampak pri Hlad-niku v Bašlju, v župniji Preddvor na Gorenjskem. Ondotna zgodovina ga bo uvrstila med svoje odlične rojake. * Slaba poštna »veza s Trojanami. Pred vojno so prihajale dnevno v Trojane tri vozne pošte in sicer iz Zagorja, iz Lukovice in iz Vranskega. Kmalu po vojni pa so bile vse te vozne pošte ukinjene in nato se je uvedla peš-pošta na Motnik, kamor se prenaša pisemska pošta. Ako pa kdo dobi težji paket, mora iti sam ponj v 6 km oddaljen Motnik na pošto. Pri fari Št. Gotard pri Trojanah se nahajajo občinski urad, župni urad in šolsko vodstvo, dalje dve trgovini in dve gostilni. Pri uradih, posebno pri občinskem uradu, se večkrat zgodi, da okrajno glavarstvo v Celju zahteva odgovor v par dnevih, ker drugače zadene župana občine denarna kazen. Tudi pri tako slabi poštni zvezi, kot je sedaj, posebno v zimskem času, ni mogoče ukazom ustreči, ker še pismo od glavarstva porabi tri dni, predno dospe iz Celja do nas, in če se reši takoj z obratno pošto, porabi zopet tri do štiri dni. Na primer dopis, ki dojde na občinski urad v nedeljo Skladatelj Ignacij Hladnik obhaja letos 60 letnico rojstva, 45 letnico svo-iega službovanja kot organist in 40 letnico kot skladatelj. popoldne in se takoj reši, gre v pondeljek od pomožne pošte v Št. Gotardu na pošto v Trojane, v torek s pešpošto v Motnik in v sredo iz Motnika na Kamnik—Ljubljano in j nato v Celje, kamor dospe šele v četrtek na j okrajno glavarstvo. Torej se iz tega se raz- ; vi li, da nikakor ni mogoče oblasti v dveh ali I treh dneh ustreči. V zadnjem času se je že j dvakrat pripetilo, da po dva dni ni bilo sploh | nobene uradnice na pošti Trojane, torej zopet ni bilo uradovanje po pismonošinji povoljno. Veliko se je delalo na to, da se ta slaba poštna zveza odpravi in da bi se uvedla vsaj ena vozna pošta in sicer iz Trojan na Zagorje ob Savi. Napravila se je prošnja potom okrajnega glavarstva in vel. župana na poštno ravnateljstvo v Ljubljani; šla je posebna deputacija v Ljubljano s prošnjo, da naj se uvede vozna ^ošta na Trojane, toda vse je bilo zastonj! Torej, ker so vse naše prošnje zaman, se obračamo tem potom na vse v tem oziru odločujoče faktorje s prošnjo, da naj neumorno delajo na to da se čim preje uvede zaprošena poštna zveza z Zagorjem, katera bi ne stala veliko, kef drugače se moramo udati v usodo in čakati, da nam bodo mogoče slednjič še pešpot na Motnik odvzeli. •k Direkcija drž. železnic v Ljubljani nam sporoča glede polovične vožnje na vinski sejem v Središču: Posetnikom vinskega sejma v Središču, ki se je vršil dne 19. t. m., je bil z o '.lokom ministrstva za promet z dne 13. jan. t. 1. odobreu 50 odstot. popust voznih cen. Radi pokvarjene brzojavne zveze z Belgradom je direkcija drž. železnic v Ljubljani prejela brzojavni odlok o dovolitvi pismeno s pošto šele 19. t. m. popoldne ob 16. uri in je takoj po prejemu istega brzojavno obvestila svoje postaje. Ker so nekateri posetniki trdili pri povratku iz Središča, da je postaja Maribor že zjutraj vedela o popustu in da so to vedeli tudi sprevodniki, in ker so valili krivdo na postajo Središče, ki je pravilno zahtevala, predno je bila o popustu uradno obveščena, cele karte za povratno vožnjo, izjavlja direkcija, da so bile vse postaje obveščene šele popoldne in da tudi direkcijo ne zadene nc-bena krivda. k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 25. januarja 1926. objavlja poleg raznih osebnih vesti in uradnih razglasov: Program za opravljanje državnega strokovnega izpita za uradnike pripravljalnih skupin I. in II. kategorije ministrstva za notranje posle; Pravila o posesti in prodajanju strupov; Razpis o ureditvi vzgaja-lišč v Hrvatski in Slavoniji. k Slovenski mladinski orkester t Clevelandu. V Clevelandu se je osnoval Slovenski mladinski orkester, ki šteje nad 50 članov obojega spola. ■k Za pospešonje blagovnega prometa. Vsled številnih pritožb iz trgovskih krogov proti nekaterim prometnim organom, ki da namenoma ovirajo hiter promet, je prometni minister pooblastil vse ravnatelje železniških direkcij, da najenergičneje nastopijo proti takim organom in jih strogo kaznujejo. k Revizija kvalifikacije prometnih uradnikov. Iz prometnega ministrstva poročajo, da se izvrši revizija kvalifikacije vseh prometnih uradnikov. Revizijo izvrše ravnatelji železniških direkcij, ki bodo potem podali ministrstvu predloge o izmenjavi oduosno odpustu nesposobnih uradnikov. k Otvoritev bolnico na Siišaku. Koncem tekočega meseca se otvori na Sušaku nova oblastna bolnica za Hrv. Primorje. Tem povodom se prredi v bolnici higijenska razstava Majica in dete«. k I* prosvetnega ministrstva. Podpisan je ukaz, s katerim se imenujeta vpok. profesor dr. Milovan Grba za rednega profesorja višje pedagoške šole v Zagrebu in B. Inhof, vpo-kojeni ravnatelj moškega učiteljišča v Mostar- ju, za referenta pri prosvetnem oddelku velikega župana v Zagrebu. k Umrla je v Poljčah pri Begunjah vrla krščanska žena Jera Golmajer, roj. Pristav, sestra č. g. jezuita P. Pristova. k Bratska pomoč. Na poziv Antona Grdi-ne se je pred kratkim vršil v Clevelandu sestanek vseh tamkajšnjih Slovencev brez raz- J like strank. Po daljši razpravi so izvolili začasni »Odbor za prosvetno pomoč bratom v , starem kraju«. V odboru so: Anton Grdina, j dr. F. J. Kern, Andrej Križmančiič, Ludvik j Medvešček, Boris Pavlin, Marij Urbančič in Ivan Zupan. k II. redni občni ssbor Zveze duševnih delavcev t Sloveniji bo v pondeljek, 8. februarja t 1., ob 8. zvečer v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7. Dnevni red: 1. Čita-nje zapisnika I. rednega občnega zbora. 2. Poročilo odbora in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Delegate je treba prijaviti 3 dni pred občnim zborom (§ 11). — Dne 26. jan. 1926. — Predsedstvo. k Težka nesreča v Radovljici. Ko je včeraj vozil skozi radovljiško postajo mešani vlak, je hotela odskočiti neka ženska doma iz Jesenic, pa je pri tem nesrečnica prišla pod vlak. Kolesa so ji odtrgala obe nogi. Prvo pomoč ji je nudil radovljiški zdravnik, s popoldanskim vlakom so jo pa prepeljali v ljubljansko bolnico. k Težka, nesreča v kamnolomu na Vrhniki. V ljubljansko bolnico so prepeljali težko poškodovanega 16 letnega delavca Jurija Gla-I viča. Fant je bil zaposlen pri tvrdki Brajer na i Vrhniki. Pri razstreljevanju skalovja je neka | mina nrezgodaj eksplodirala. Zračni pritisk je | vrgel fanta več metrov daleč v neko skalovje, j kjer je obležal nezavesten s težkimi poškod-i bami in je le malo upanja, da bi okreval. k Aretacija železničarjev. Železniški detektivi so aretirali v Zidanem mostu deset celjskih železničarjev, ki so bili zaposleni v ta-mošnjem železniškem skladišču. Aretiranci so osumljeni velikih železniških tatvin in drugih nerednosli, ki so se vršile v tamošnjem skladišču že od leta 1923. in kalerih povzročiteljem niso mogli do sedaj priti na sled. Uvedena je obsežna preiskava, o katere uspehih bomo svoječasno poročali. k Ukinjenje jedilnih voz na želesmiei. Prometno ministrstvo je ukinilo radi slabega poseta potnikov restavracijske vozove na progah Zagreb—Brod in pa Zagreb—Plašlov. Po-set potnikov v te vozove je vedno padal in sicer, kakor trdijo številni potniki, največ zaradi pretirano visokih cen. •k ŠkoJja Loka. Dne 3. svečana 1.1. na dan sv. Blaža se vrši vsakoletni sejem. Pričakovati je, da bo sejem dober, ker se je prijavilo že dokaj kupcev. Kmetovalci se pa opozarjajo, da priženejo svojo živino v kar največjem številu. Priženite posebno ovce, ker je bil ta sejem že v prejšnjih časih splošno znan kot sejem za ovce. k V zadnjem Ilustriranem Slovencu smo j pod sliko naših delegatov v Ameriki pozabili ustaviti ime dr. Rudolfa Steinmetz-Sorodolski, ki je na sliki zadnji na desni s kapo na glavi. k Samoprodajo pisalnega stroja »Continental« — izdelek Wandererwerke — je pridobila tvrdka Ivan Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, za Slovenijo in obmejne dele Hrvatske. Tvorniško novi pisalni stroji »Continental« se dobijo odslej samo pri omenjeni tvrdki in njenih zastopnikih. k Naš profesor je čudak, Vode preje izpil j« polovmjak. Ko poskusil pa je »Budha«-čaj, Pije ga za tri sedaj! (Za mlade zakonce.) Mala žena sedi jokaje na stolu v kuhinji; velike, resnične solze ji vro v oči in samo zato, ker je sobota. Sijajnega moža ima: velikega, močnega in dobrega. In čisto nič ni razvajen — samo da bi sobote ne bilo. Toda ob sobotah zahteva kruhovo juho s slanikom — res grozna jed — in samo zato, ker jo je nekoč doma vedno dobival. Kakor bi to imelo kaj opraviti z njenim zakonom! Pa ne da bi mu ona ne hotela narediti te jedi. Ne, a ne more mu je po godu napraviti, pa naj bi si tudi oči izjokala. Eno leto sta poročena. Gotovo do petdesetkrat mu je že prinesla kruhovo juho na mizo, toda redoma je čula eno in isto: »Ne, tako kot moja mati je ne boš znala nikoli pripraviti!« — Vse mogoče in nemogoče umetnijo je že poskusila, a naj bi storila kar bi hotela, vedno in vedno dobi tako pod nos. Prav sovraži že staro ženico in noče nič o tem slišati, da bi jo med počitnicami obiskala. Kar sam naj potuje, naj le! In odslej naj si sam kuha kruhovo juho, ali pa naj si najame kuharico. Saj je že pre-neumno, da mora vedno sama pri teh loncih stati, naj on malo hrani pri svojih nepotrebnih izdatkih! Gre v sobo, sc vrže na ogel zofe in kuha jezo. Nenadoma začuti oster duh, skoči in leti v kuhinjo: kruhova juha prismojena! V nekaj trenotkih bo mož doma in ni časa, da bi jo iznova pričela! Obupno zajoka in se sesede vsa nesrečna. Toda naenkrat jo obide misel, kako neumno je pravzaprav, da tako joka, in hitro si obriše solze. Raje bo huda, prav jezna in hudobna; tako jed mu da na mizo, kakršna pač je. Zakaj bi se pa žalostila, ko jc itak vse narobe, kar napravi. Že vidi, kako dolg bo njegov obraz. Pa če jo prične oštevati, mu poreče, da je juho nalašč prismodila, samo da se bo jezil. Nekoliko škodoželjno se nasmeje. Ko pa pride mož domov, postane vendarle nekoliko nervozna. Čuti, da sc ji bodo pri njegovi najmanjši besedi usuie solze in jezno stisne ustnice. Ko prime mož za žlico, odsko-či v kuhinjo. »Heureka!« kliče mož v sobi. Strese sc. »Hcurcka, — vendar si jo enkrat zadelo, dekle! Pridi, da te poljubiml« Obotavljajoč se, stopi v sobo: »Kaj pa je?« »To je juha, kot jo jc mati skuhala — natančno taka!« Veselo se zasmeje ona: ;Pa saj je vendar — prismojena!« In prav ta zadnji stavek jc bil odveč. O Radio-telegraf sko-telefonski tečaj. Poučna predavanja v radio-telegrafsko-telefon-skem tečaju se više ob sredah in sobotah od pol sedmiih do pol devetih zvečer v fizikalni dvorani državne realke, Vegova ulica. Prvo predavanje bo v soboto dne 30. januarja t. 1. ob pol osmih zvečer. O III. velika zabavna prireditev juristov se vrši v soboto zvečer v »Unionu«. 0 Poslednji den. Še danes se da dvigniti kuverto in glasovnico pri Okrožnem uradu, Miklošičeva cesta, nasproti sodniji. Opozorite vse, da je danes zadnji dan. Odprto je zvečer do 8. ure. Glejte, da nihče ne pusti kuverte nedvignjene, ker bi sicer glasoval s socialnimi demokrati. Vse kuverte potem v tajništvo naše stranke, Jugoslovanska tiskarna. Kdor je v dvomu, če je v imeniku, naj pride pogledat v naše tajništvo. 0 Umrl je v starosti 65 let oskrbnik drevesnice »Kmetijske družbe« g. Josip Urbančič. Bil je znan zlasti med sadjarji. Pogreb bo danes ob štirih popoldne, s Poljanske ceste št. 59. O Iz krogov »Mlekarskega društva za ljubljansko okolico« nam pišejo: »Z ozarom na tozadevno poročilo tržnega nadzorstva (Cene mleku v Ljubljani) nekaj stvarnega pojasnila ljubljanskim konsumenlom: Bralec tega poročila, ki nima prilike opazovati produkcijo mleka in se prepričati, koliko stane pridelovalca mleko, bi sodil, da kmet umetno in neopravičeno navija cene mleku na ljubljanskem trgu. Po strokovnjakih in po praktičnih kmetovalcih, ki vodijo knjigovodstvo, je dognano, da pflidelovalca stane liter mleka dražje, kakor je pa sedanja lr?n,i cena v Ljubljani Vsak stan. tako tudi kmetski, je po božji in državni postavi upravičen do eksistence. Če pa produ-centi mleka ne reflektirajo na pokritje stroškov in če dalje ne reflekUrajo na po zakonu Aleksij Roblek, znani lekarnar in dolgoletni bivši mestni župan v Radovljici, ki je pred par dnevi umrl. zaščiten čisti dobiček, ampak ga prodajajo v izgubo, potem res ne vemo, iz kakih nagibov se tržnemu nadzorstvu zdi potrebno še pritiskati na cene mleka. Kmetje, ki vodijo račune, že sedaj opuščajo pridelovanje mleka. I" če bodo prenizke cene prisilile še clruge, da jim bodo sledili, pride sigurno do slabih posledic za ljubljanske konsumente in zlasti ubožno mestno prebivalstvo ne bo prišlo do potrebnega mleka. Tržno nadzorstvo poroča, da je mleka na trgu dovolj. Ne pove pa, zak. Posledica v decembru zvišane cene mleku je bila, da je dovoz mleka na trg narastel, istotako je pa tudi naravno, da bo mleko izginilo iz ljubljanskega trga, čim se mu bo cena znižala. Tržno nadzorstvo napačno tolmači, če misli, da je še upravičeno kar sistematično cene mleku znižati, če ga je slučajno kakšen dan malo več na trgu. Saj v tem ga lahko prepriča vsa ostala ljubljanska trgevina. V manufaktur-nih trgovinah n. pr. je blaga nakopičenega, pa vendar tržno ndzorstvo tukaj ne čuti nobene potrebe pritiskati na znižanje cen. Tržno nadzorstvo v svojem poročilu navaja, da se je prodajalo nekatere dni mleko na trgu pod maksimalno tržno ceno. Ne pove pa nič, koliko je bilo vode v tistem mleku. Ugotavljamo, da se najdejo nepošteni prodajalci mleka, ki to tečno in zdravo pijačo mešajo z vodo, ki pa tudi posneto mleko prodajajo za pristno. Tako mleko seveda lahko prodajajo pod pravo ceno. Naloga tržnega nadzorstva pa je, da kakovost dovoženega mleka kontrolira. S tem bi skrbelo, da konsumenti dobijo dobro in zdravo mleko, obenem bi pa tudi ščitilo poštene producente. Mlekarsko društvo je že opetovano opozorilo tržno naclzerstvo na to njegovo dolžnost, toda pri izvrševanju te naloge ne kaže tiste vneme, kakor pri pobijanju cene mleku. Pridelovalci mleka bodo radi sami popustili v ceni, kakor hitro bodo lahko ceneje krmili molzne krave in sicer spomladi, ko pride zelena krma.« © Krekova mladina Ljubljana igra v nedeljo v Ljudskem domu »Miklovo Zalo« in ob enem praznuje 251etnico Ivana Peterlina od kar sodeluje na naših diletantskih odrih. Ker je povpraševanje po vstopnicah veliko, prosimo p. n. občinstvo, da si vstopnice preskrbi v predprodaji, da ne bo pri blagajni prevelikega navala. Vstopnice bodo v predprodaji od četrtka do dneva predstave vsak dan od 9 zjutraj do 8 zvečer na Starem trgu št. 2. Na Sveč-nico se igra ponovi in sicer ob 3 popoldne na kar opozarjamo prebivalce ljubljanske okolice. Igra se bo končalo pravočasno, tako da bodo vsi lahko dobili vlake za odhod. — Odbor. 0 Smrt starega ljubljanskega profesorja. Pred par dnevi je umrl v Gradcu profesor zgodovine Andrej Zeehe. Pokojnik je bil priznan strokovnjak v svoji stroki in je sp;sal tudi učno knjigo »Zgodovina za višje srednje šole«. Mož je gotovo ostal še v dobrem spominu starejšim ljubljanskim gimnazijcem, ki so še posečali staro ljubljansko državno gimnazijo na sedanjem Vodnikovem trgu. On je bil tudi eden izmed prvih, ki je uvedel v zgodovinski pouk mesto suhoparnih in brezpomembnih letnic raznih vojsk in dinastij predvsem kulturni in gospodarski razvoj posameznih dob. Tudi kot šolnik je bil strokovnjak, dober in zanimiv predavatelj ter je bil v profesorskem zboru in med dijaštvom jako priljubljen in spoštovan. O Umrli »o v Ljubljani: Marija Ljudmila Markič, hči trgovskega potnika, 7 dni. — Josip Urbančič, oskrbnik, 66 let. — Marija Paul, rudarjeva žena, 32 let. — Karoliina Žnidaršič, novoro]enka, 2 dni. — Marija Kovač, zaseb-nica, 80 let. — Fran Rupnik, dninar, 25 let, © Posojilo za sedmo mestno stanovanjsko hišo za Eežigradom. Zadnji Uradni list objavlja sledečo naredbe velikega župana: Na podstav? § SI. občinskega reda za mesto Ljubljano dovoljujem sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani, da sme naieti mestna občina ljubljanska na podstavi sklepa gerentskega sveta z dne 15. septembra 1925 za zgradbo 7. stanovanjske iiiše za Bežigradom posojtlc 1,000.000 (en milijon) Din proti 6 odstotnemu obrestovanju in amortizaciji v 100 semestrih. Anuitete se morajo kriti z najemnino. O Zlobna poškodba. Neznani zlikovci so pokvarili ponoči na vogalu Škofje ulice ln Sv. Petra ceste več metrov železne ograje in •o napravili s tem gospodarju čez 300 Din Škode. Ta razvada razbijanja ograj se je v zadnem času v Ljubljani posebno v predmestjih zelo razSirila in marsikaki pocestnik je imel 2e radi tega že prav občutne stroške in zraven ie sitnosti. To niso nobeni pravi krokarji, ki se od par kozarcev tako napijejo, da dajo svojemu nenormalnemu razpoloženju duška v takih brezsmielnih uničevalnih činih, ampak čiato navadne barabe. G Cerkvene tatvine. Oskrbnik cerkve pri Sv. Kriitcfu France Vidic je prijavil mestni policiji, da je bilo ukradenih v času od 18. do 21. januarja iz cerkve šestna st električnih žarnic. Dalje so pokradli lopovi iz cerkven h božičnih jaslic večje število lesenih jasličnih kipcev in okraskov in so pokvarili pri tem tudi mehanizem jaslic za p emikanje jasličnih kipcev, Napravili so cerkvi precej žk de. Policija jim je že na sledu. — Tudi v Šentjakobski cerkvi so se pojavili in m odnesli iz jaslic mali kip Jezuščka ter več drugih umetniško izrezljanih lesenih kipov. Maribor □ Duhovniške novice. S 1. svečanom t. 1. nastopi g. Urh Hafner, župnik na Ojstrici nad Dravogradom, župnijo Tinje, odkoder odide dosedanji g. provizor Janez Ogulin kot kape-lan v Loče. Na Ojstrico pride za provizorja g. Rudolf Kociper, tačasni kapelan na Ponikvi ob juž. žel., kjer mu sledi iz Loč g. kapelan Franc Časi. Istočasno so prestavljeni gg. kapelani: Matija Neudauer iz Rajhcnburga k Sv. Lavrenciju v Slov. gor., od tam pa g. Jakcb Zidanšek v Rajhcnburg, Anton Ob'ak iz Mozirja v Makole, Feliks Vršič pa v Mozirje. □ Telovadna akademija, ki jo priredi Orlovski odsek v Mariboru dne 31. t. m. ob 5 popoldne v dvorani Zadružne gespedarske banke, Aleksandrova cesta 6, obeta biti zelo zanimiva. 2e po predpripravah soditi, bo to ena najlepših prireditev v letošnjem predpu-stu. Zato pa naj nihče ne zamudi pravočasno si priskrbeti vstopnico. V predprodaji so v knjigarni sv. Cirila, Koroška cesta 5, in pri njeni podružnici, Aleksandrova cesta 6. Cena je: sedeži po 15, 10, 8 Din, stojišča po 4 Din, dijaško stojišče 2 Din. □ Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 31. t. m., ob 10 dopoldne v dvorani Društva katoliških mojstrov, Vetrinjska ulica 16. Za vse p. n. gg. redne člane je udeležba obvezna; katoliški mojstri in drugi prijatelji Katoliškega pomočniškega druStva so dobrodošli! □ Proračun mestne občine je bil še le v petek večer na nadaljevalni seji sprejet s 25 glasovi proli 6 glasovom. □ Uradniška napredovanja. Za politično opravne uradnike 5. razreda I. kategorije so imenovani: dr. Bronislav Fišer, okrajni glavar pri vel. županu v Mariboru, dr. Jns. Hubad, okr. glavar v Ljutomeru, Rihard Koropec, okr. giavar v Prevaljah, Gašper LipovSck, okr. glavar v Murski Soboti, Ivo Poljancc, okr. glavar v Mariboru, desni breg, Karol Trstenjak, okr, glavar v Kcnj cah, dr. Herbert Kartin, okr. glavar, dodeljen ckr. glavarju v Šmarju pri Jelšah, Rajko Mulaček, okr glavar pri vel. županu v Mariboru, dr. Stanko Majcen, okr. glavar istotam. Za policijske svetnike v 5. razredu I. kategorije: Gustav Puš, policijski svetnik v Mariboru, dr. Ivan Senekovič, pol. svetnik v Celju, Karol Pe-stevšek, pol. svetnik v Mariboru. Za politično upravnega uradnika 6. razreda I. kategorije: dr. Franc Bratina, vladni tajnik v Murski Soboti Za politično upravnega uradnika 1. razreda II. kategorije: Robert Pohar, uradnik pri vel. županu v Mariboru. Za arhivske uradnike 1. razreda III. kategorije: Fran Robar, okrajni tajnik v Prevaljah, Franc Jurca, okr. tajnik pri vel. županu v Mariboru, Ivan Marko, pis. pristav pri okr. glavarju v Celju, Adolf Svoboda, okr. tajnik v Murski Soboti, Fran Babič. okr. tajnik v Mariboru, levi breg, Fran FiŠcr, okr. tajnik v Ptuju, Josip Turčinovič, pis. pristav pri vel. županu v Mariboru. Za policijskega pristava 1 razreda III. kategorije: Josip Strmšek, pol. pristav pri okr. glavarju v Celju. C Šolsko polletje je te dni na ljudskih in meščanskih šolah. Nekateri otroci so bili prav nesrečni. Prišli so domov, prinesli izpričevala, pa tako slabi redi. 5 in 4! Pa je šiba pela, predno so mogli dopovedati, da je dandanes tudi žc v šoli tako, da je vse narobe prav! □ Bivši židovski tempelj v Dravski ulici ae je preuredil za stanovanje. S tem je občina t stroški 35.000 Din pripravila dvoje stanovanj. □ Sankanje se vrši pri nas prav na pri-prost način ali pa tudi — na velikomesten način. Tako smo bdi priča, kako je avto vlekel za seboj 10—15 sani, ki so bile zvezane druga za drugo, šlo je prav naglo v veselje sankačev in gledavcev. □ Brivski vajenci imajo letos še vedno počitnice. V obrtno šolo ne hodijo, ker je zanje — strokovna šola pripravljena. Ta pa tudi ne — posluje. In tako »o vajenci samo v brivnicah. V interesu stanu samega je, da se zadeva čimprej uredi. Cel/e Odkrit odgovor! V naSem vseznalu, lokalnem listu, beremo danes, da nage notice glede gradnje novega Šolskega poslopja zasledujejo prozoren namen, da bi se to vprašanje zopet zavleklo in sicer na iskreno željo gotovih »nazadnjakov«, katerim žal tudi nekateri nepoučeni narodni ljudje nasedajo. Temu nasproti konstatiramo samo to dejstvo, da so vse stranke v občinskem svetu tega prepričanja, da je prostor, katerega je krajni Šolski svet določil kot stavbišče za okoliško Solo, eden izmtd najbolj neprimernih. Res je, da je pred Štirimi leti bil ta prostor izbran sporazumno z občinskim svetom kot stavbišče za novo šolo. V teku let se je pa na podlagi strokovnega mnenja izkazalo, da je ta prostor najbolj izpostavljen poplavam ter da ima tudi neko drugo oviro, namreč, da ne leži ravno v sredini cele obširne cbčine. Onim gospodom, za katere morda pri tem šolskem vprašanju igra glavno vlogo »principielno narod-no-kulturni« značaj, povemo prav odkrito, da bodo lahko svoj denar naložili v popolno varstvo svojih za< odov, a to le pod pogojem, da bodo ti zavodi nudili okoliški občini take pogoje, kakor vsakteri drugi trdni zavod. K temu imrmo pripomniti samo še to: Ako želite, da se bo to vprašanje rešilo v korist okol ške občine, ne smete gledati samo na komodnost projektiranega poslopja za učiteljsko osobje, temveč v prvi vrsti na olajšavo šolskega obiska. Ta bi bila lepa, da bi šestletni otročiči tavali dve uri v centralno občinsko šolo, učiteljsko osebje bi pa iz svojih stanovanj opazovalo, kateri revni ctročiček bi zamudil za nekaj minut šolo in to le vsled tega, ker narekuje »principielno narodno kulturno stališče«, da morajo otroci hodili v šalo po dve uri daleč. Saj je vendar šola za otreke! Čudno se nam pri celi stvari zdi le to, da je depu-tacija okoliške šole dobila pri g. dr. Hrašovcu, predsedniku krajnega šolskega sveta, popolnoma drugačen utis, kot skuša danes utemeljevati »Nova doba«. Kaj g. dr. Hrašovec ni več pravoveren član SDS? Našim ljudem pa pravimo to-le: ako ne bodo vladni krogi ugodili željam ljudstva, da se nemudoma pričneta zidati za levi in desni breg Savinje ločeni šolski poslopji, naj sc ti krogi ne čudijo, da bo nastalo v okoliški občini skrajno hudo razburjenje. In to ne samo med našimi ljudmi, temveč tudi med onim, ki sicer razun »Nove debe« zastopajo v javnosti tudi principielno narodno kulturno stališče. Teror se nadaljuje. Socialni demokrati, ki so pred volitvami v Delavsko zbornico propagirali svobodo udejstvovanja vsake posamezne osebe, teptajo to svobodo, kjer le morejo. Našim ljudem ne izdajajo volivnih kuvert kljub temu, da so vpisani v volivni imenik. Tudi smo ugotovili slučaje, da so naši ljudje sicer dobili svoje kuverte, a brez onih ominoznih glasovnic. Tako je debila Str-bucelj Terezija, ki je vpirana v volivnem imeniku na strani 1520 tek. št. 17 volivno kuverto brez glasovnice. Druga ne more priti do kuverte vsled tega, ker je v volivnem imeniku označena kot Herman, sama se pa imenuje Jermen. Identiteta te osebe je bila že uradno dokazana, a glasovnice ne dobi. Nrša podjetja še do danes niso dobila dostavljenih glasovnic. V veži bolniške blagajne se še vedno trgajo glasovnice služkinjam. V tovarnah sc še vedno silijo naši zavedni pristaši, da izroče glasovnice socialno demekraškim agitatorjem. Je li to svoboda? Kaj bi ne bilo boljše, ako bi socialni demokrati, naše glasove kar uničili? Na ta način bi volitve veliko manj stale, oni bi pa debili po načinu maccdonskih volitev svojo zaželjeno večino. To je farsa, pa ne volitevl •0 Delavski sestanek, ki se je vršil v nedeljo v Mislinju, je izpadel nad vse pričakovanje dobro. Udeležilo se ga je nad 150 ljudi, ki so imeli priliko, da cb govoru taj. Deželaka spoznajo prave namene socialnih demokratov. Na sestanku sta se oglasila tudi dva taka demokrata, ki sta s svojimi izvajanji dosegla samo splešni zasmeh. Imela sta v svojih žepih tudi uradne glasovnice v svrho razdelitve med tamkajšnjo delavstvo, a poslednje je zaman čakalo na razdelitev teh kuvert. Ustrašila sta se naših zavednih delavcev in jo z kuvertami odkurila. Radovedni smo, kdo bo s temi kuvertami glasoval. Evidenca nam ne bo ušla! 0 Ustanovni občni zbor Sadjarskega društva za Celje in okolico se je vršil danes v Narodnem domu. Udeležilo sc ga je povolj-no število obiskovalcev. Na tem občnem zboru so ustanovili podružnico v Celju in izbrali za predsednika podružnice g. Miloša Levstika, znanega sadjerejca in prijatelja prirede. Za tajnika so izvolili g. Ivana Petraka, za blagajnika pa g. Ivana Gabrščka, prvi je učitelj v Celju, drugi pa uradnik okolške občine v Celju. Značilno je, da je država sedaj ukinila vsako podporo za vzdrževanje državne drevesnice, ki je vsled tega zaspala in prenehala. Tu se je pokazalo, da poznajo pomen drevesnice v veliko večji meri ljudje, ki so zrasli iz ljudstva, kakor pa država. Tako je g. J. PiSek stavil novi podružnici brezplačno na razpolago zemljišče v svrho naprave drevesnice in s tem pokazal, da je vnet član nove podružnice, ki tudi z dejanjem priskoči na pomoč tam, kjer bi država morala izpolniti svejo dolžnost. Pri tem sc pa g Pucclj hvali po svojem listu, koliko ie ie Driitcdilo ori oolic- delskem ministrstvul Ako bi tudi minister pri tem ministrstvu odpadel, bi se še več priite-dilo, a poleg tega bi ne bila to tudi nobena Skoda. 0 železničarska tatinska družba, ki je leta in leta uganjala svoj nečedni posel, bo menda sedaj dobro razkrinkana. Kakor se sliši, je šestim izmed desetorice zaprtih že dokazano, da so kar na debelo kradli Vsi ti so že odpuščeni iz službe. Poleg že zaprtih je suspendiranih od službe še osem drugih železničarjev, preiskava pa teče še proti osmim, ki so tudi osumljeni, da so bili pri teh tatvinah udeleženi. Tako bo ta afera marsikaj spravila na dan, kar je bilo do sedaj še temno in tajno. Dobro se še spominjamo slučaja, ko je prišel v Celje s svojo gospo soprogo bogati Hrvat z dvema kovčekoma, ki sta prišla iz celjske postaje do dna oropana. Drugim je zmanjkalo veliko živil, posebno prekajenega mesa, spet drugim ogromne množine manu-fakturnega blaga. Pa tudi vinski trgovci so bili po tej tatinski družbi precej prizadeti. Marsikateri sod je prišel sicer v Celje, a na-vrtan in skoro prazen, ker so si ti lepi bratci svoj težki posel marsikdaj oslajšali z rumeno kapljico. & Nova trgovina. Dne 25. t. m. je bila v našem mestu otvorjena nova trgovina s čevlji.. Podružnica zagrebške tvrdke »Humanic« je v Prešernovi ulici odprla svojo luksurozno opremljeno trgovino in upa, da bo s svojimi cenami nrodila na celjskem trgu. & Zelezničarcka afera začenja zavzemati vedno večji kroff. Sedaj je zastopnik železniške policije v Zidanem mostu podal tukajšnjim uradom zopet nov material, ki bo vstanu, da pono'noma razčisti in oojasni vso to kolikor toliko komiMcirano kazensko zadevo. & Gospod Knez, bivši navdušen in nad vse požrtvovalen predsednik »Piometne zve-1 ze« je postal kar naenkrat pristaš socialne demokracije. Čudno je na tem samo to. da sc je preobrat izvršil ravno pred volitvami v Delavsko zbornico. Občani našega mesta hočejo sklicati protestno zborovanje proti nameravanemu sklicanju cbčinske seje, katero nekateri občinske svetniki na vsak način žele imeti. Drugi — negativni — elementi pa pravijo, da se je v Jugoslaviji najbolje izkazal sistem pasivnosti in absolutističnega gospodarstva, vsled tega ne žele, da bi širši krogi mcSianov imeli vpogled v vodstvo mestnega gospodarstva. To protestno zborovanje se bo baje vršilo v veži magistratnega poslopja tik pred magistralno posvetovalnico. ti Dr. Ogrizek bo morda sedaj vendarle debil »absolulionem generalem«. To je bil nekdaj grozno nevaren človek, ko se je »vezal« z pretinarodnimi, nemškimi elementi. Ves naredni blok je bil naravnost divji na tega »izdajalca«. Kaj pa sedaj, ko iščejo nekatere eksponirane pritičevsko-demokratske osebnosti ozke stike z Nemci in jih vabijo v svoj tabor z namenom, da vržejo za vedno tega za vsak človeški napredek nevarnega »klerikalnega« zmaja? Morda bo dr. Ogrizek vendar ta svoj »pregrešek« spoznal in padel pred demokrati na kolena in jih prosil odpuščanja. •0 Občinska seja se kljub vsemu naporu vendarle ne bo vršila pred 30. t. m., to vam sigurno zagotavljamo. G. Pribičevič tega ne dovolijo. J& Sestanki. Poslanec dr. Hodžar je imel v nedeljo popoldne proti pričakovanju lepo obiskan shod v Žalcu v Savinjski dolini Popoldne je pa na sestanku Jugoslov. strokovne zveze razkrinkal ljubezen socialnih demokratov do delovnega ljudstva in navduševal naše delavce in delavke, da se vsak do zadnjega našega moža udeleži teh važnih volitev. & Novlnski tečej, ki ga je priredila ekspozitura Orlovske pedzveze v Celju, je bil prav dobro cbi3kan. Kljub skrajno slabemu vremenu se ga je udeležilo osem naših fantov, ki pojdejo v prihodnjih tednih k vojakom. Predavali so fantom gg. prof. Kardinar, La-zarist Tumpcj, dr. Godnič in N. Jagodič. v Murski Soboti, je zbral v Zagrebu 3000 Din za murskosobški Evang. dijaški dom. Samomor mladega fanta. V petek, dne 22. t. m. je izvršil 261ctni Lajoš Zakoč, posestnikov sin, iz Križevcev št. 107, samomor. Popoldan okrog 5 je prišel domov. Kakor se je dognalo, je prišel pravkar od svojega dekleta L. N. iz Sela. Oče, ki je vedel, da zahaja sin na več krajev k dekletom, je takoj slutil, kje je sin že zopet bil in ga je pokaral. Prišlo je med njima do prepira, ki pa se je zaenkrat končal brez hujšega. Zvečer je sin jedel z očetom pri večerji; po večerji okrog 8 pa je izročil svoji materi pismo, s prošnjo, naj ga odda sosedu Petru Kučanu. Ko je mati odšla k sosedovim, je pa izročil še eno pismo očetu, mu podal roko in rekel: »Z Bogom oče, jaz grem!« Odšel je v svojo sobo, jo zaklenil za seboj, takoj nato sta počila dva strela, eden za drugim. Oče je takoj skočil pokcnci in hi-tel gledat v sinovo sobo. Ker pa so bila vrata zaklenjena, je poklical sosedove. Ko so odprli sobo, so ga našli vsega v krvi na tleh v zadnjih zdihljajih. Poklicali so tudi zdravnika, toda vsaka pomoč je bila prepozna. Dve uri po nesrečnem dejanju je izdihnil. Kroglo si je pognal v g avo. Ker je vsak sum kake tuje krivde izključen, so samomorilca 24. t. m. pokopali. Vdenle. r< jre Častna murskocobcška meščana. Gerent- j ski sesvet Murske Scbcte je izvolil za zasluge ob priliki zadnje povodnji mariborskega vel. župana g. Pirkmajcrja in okrajnega glavarja v Murski Soboti g. G. Lipovšlsa za častna meščana. G. gerent bo dne 1. februarja t. 1. popoldan slovesno izročil obema gospodoma diplomi; zvečer pa se bo vršila v hotelu Dobray zabava ob priliki lovskega plesa, ki ga priredi isti večer tukajšnja podružnica Slov. lovskega društva. Svoje vrste red. Nekatere osnovne šo'e so zaključile prvo polletje že v soboto 23. t. m., druge ga pa bodo šele 30. t. m Polletnih izpričeval učcnr.i še niso prejeli, marveč jih bodo prejeli šele pozneje Ljudstvo, ki ne vc vzrok te neenakosti in ki še nima mnogo zaupanja v upravo, si pa misli svoje. Tako sc gotovo ne ustvarja spoštovanje do oblasti. Lepo znamenje bratovrke ljubezni. Nemško protestantsko društvo Gustava Adolfa, o katerem je že »Slovenec« enkrat pisal, se je za novo leto lepo spomnilo svojih bratov po veri v Prclcmurju. Poslalo jc 500 mark (6715 Din) za murskosrbeški Evang dijaški dom. Dr. Popp Filip, senjor evang. senjorije v Zagrebu in prvi predestenirani evan^eljski škof v Jugoslaviji, ki se je inMežil rs-bno proslave 25lclnice Evang. ženskega društva Velik pritfck se vrši ob priliM vol;tev v Delavsko zbornico v našem premogovniku. Posebno se odlikuje kontrolor Bajt iz Šoštanja, ki je trikrat razdeljeval glasovnice po trgu, pa jih vseeno še do 24. t. m. ni oddal eno tretjino in to ravno tam, kjer je na več delavcev. Da je tu odzadaj gotov namen, je jasno. Mož je navdušen Sckol. Zarub!jcn rudnik! Davčna oblast je zaru-bi'a 180 dvajsettonsklh vagonov premoga, ker ima rudnik zaostanek na davkih. Pač značilen primer »si'a:nih« gospedarskih razmer, v katerih živi Slovenija, Ukradli so posestniku Mihaleku, po domače Blažiču v Šentjanžu pri Velenju par lepih volov. Storilca še niso našli. IZŽREBANE ŠTEVILKE EFEKTNE LOTE RIJE DIJAŠKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. 1. dobitek avlo je zadela . . 91. 99 683 2. deb kmja in voziček . . št. 72 913 3 dob. sobna opravo .... št. 70.517 4. dob. kolo.......št. 53 f'34 5. dob. slamoreznico .... št. 23.203 6 dob radio-aparat .... št. 95 548 7. dob. kuhinjsko opravo . . št. 33 227 8. dob. plug.......Št. 14 027 9. dob. fotograf, aparat . . št. 41 C93 10. dob. blago za moško obleko SI. 85 5 i7 11. . dob pisalno mizo .... št. 29.597 Ostale ilevilke se objavijo v nedeljskem »Slovencu«. Dobitki se izdajajo od 1 do 28. februarja t. 1. Do 28. febr. nedvignjeni dobitki zapadejo v prid ef. loteriji. Številko srečke, ki je zadela, je treba 3 dni prej, preden se dvigne dobitek javili odboru DPD, Miklošičeva cesta 5, Ljubljana. EFEKTNA LOTERIJA MLADINSKEGA DOMA NA KODELJEVEM V LJUBLJANI, Dne 17 t m. je bilo v Mladinskem domu pod oblastvenim nadzorstvom žrebanje eiektne loterije v prid novi stavbi. Izmed 150 izžrebanih številk je zadela prvi dobilek št. 460, drugi št. 32M), tretji št 2037. Nadalje s obile izž;ebane št. 1181, 2915. 3091, 1921), 499, 1469, 1E53, 1014, 8669, 157:1, 1697, 2419, 2229, 1251, 452, 8801. 3994, 2021, 449 109, 1731, 1311, 2379, 902, 2422, 2539, 8767, 2482, 2545, 488, 1784. 60 ), 3672, 3792, 1078, 1748, 1821. 38^8, 503, 2254, 1762, 223, 620, 519. 1472, 207, 3132, 1223, 2837, 438, 39:;6, 1147. 757, 3882. 3471. 326, 2016, 490, 3074, 3204. 3793, 2724, 2588. 3418 8075, 1946, 8291, 3025, 756, 3560, 563. 1387. 423, 951, 8677. 1400, 3641, 2475, 17, 3959, 921, 2212, 1518, 63, 1794, 262, 3212. 767. 1492, 2152. 955, 2672, 672, 640, 1763, 214, 3082, 3125, 1817. 296), 2431, 437, 3210, 290, 3491, 1257, 1063, 2017, 32 )6, 3577, 24S6, 3693, 845. 993, 2305. 11i8, 2956, 188, 1329, 2186, 3256, 1693, 83, 3178, 3545. 1659, 418. 2110, 8198, 3750, 2623, 3109. 2763. 2272, 2202. 2523. 1297. 1S32, 8924, 2086, 3. 3427, 1567. 964, 8601. 3249. 3026, -Oddajanje izžrebanih dobitkov prične v sredo 27. t. m. ter traja do všle ega 15 feVtnrja: dotlej nedvignjeni dobitki pripadejo Mladinskemu domu. CJutolfansT^o ^Jemšče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Sreda 27. jan : Zaprlo. Oetriek 28. jan : HENRIK IV Red A Pe'.ek 29. jan.: PRUGA MLADOST. Red B. Sobota 30. jan.: NAŠA KRI. Premijera Izven. Opera. Začetek ob doI 8 zvečer. Sreda 27. jan.: ZVEDAVE ŽENSKE. Red D. Četrtek 28 jan.: Vojaška predstava. Izven Petek 29 jan : AID A. Red C. Sobo a SO. jan.: Zaprto. »Zvod.i7e ženske«. Prva repriza komično opere Wolfa-Ferrarija »Zvedave žen ke« bo v sredo dne 27 t. m. Opera je pri premijeri popolnoma uspela. V glavnih .vlogah nastopijo gg. Po-tučkeva, Lovšetova, Ribičeva. Poličeva, Rumpelj, Janko, Bancvec, Zupan, ftubelj. Dirig ra g Nerfat, režira g. Bi čar. 1'olcg svo ih odličnih umetniških kvali et nudi ta opera občinstvu najprisrčnejše zabave. Orel Pk-.ipni fantovski sestanek vseh ljubljanskih odsekov je danes ob csmib zvečer v Ljudskem domu. Predava g. 'leiscglav. Na svidenje! * V"M" Kran'«k« gora. 27. lan ob 7 zjutrrj: —8° C. baromcie.r pada, brez cb'akov, veler. prš č, 50 cm suh snet',, sanircc ugoden. r>oh. Bistrira, 27. jan. ob 7 zjutraj: —9" C. *neqa 60 cm. suh pnesr. saninec In amtikn ugodna. d svež Naši ženiki domaČi obrti. POGAJANJA HLINKA—ŠVEIILA. Pra;-a, '^6. januarja. (I/.v.) Ministrsk. pred-Bednik Svehla je začel pogajanja s slovaškim voditeljem Hl nko radi vstopa v vlado. Pogajanja se vrše samo na podlagi gospodarskega prcgrama in se pri pogajanjih ne bo oziralo na avtcnomističnl program Hlinkove stranke. PEOGRAM~~NOVE NEMŠKE* VLADE. Berlin, 26. jan. (Izv.) Danes ie podal predsednik dr. Luther izjavo o vladinem progiamu. Izjava je fclla kratka in je v njej poudarjal, da se bo zunanja po it ka vršila v znamenju pogodb, sklenjenih v Locarno in bo vlada pripravljala vstop Nemčije v Društvo naro lov. V notranji politiki pa bo vlada predvsem okrepila varstvo najemnikov in izdelala načrt za preskrbo brezposelnih. IZPRAZNITEV NEMŠKEGA OZEMLJA. Eerlin, 26. jan. (Izv.) Nemškim oblastem «0 bili predloženi roki, V katerih naj bi se iz-vi šilo izpraznjenje zasedenega ozemlja. Po tem načrtu bi se izpraznjenje izvršilo sledeče: ozemlje, zaseceno cd Angležev, se izprazni do 31. januarja, belgijske čete se umaknejo najkasneje do 4. februarja, prvo cono pa izpraznijo francoske čete najkasneje do 20. februarja. VLADA BRATIANA PRED PADCEM. Iz Bukarešta poročajo: V nedeljo je na seji ministrskega sveta m n. predsednik Brati-anu podal poročilo o notranjem položaju. Potek te važne seje drži v n j večji tajnosti, tcda poučeni krogi zatrjujejo, da je Bratianu svoje ministrske kclege obvestil o svojem sestanku in razgovoru s kraljem. Tedaj je Bratianu zahteval cd kralja, naj z ozirom nn politične razmere podaljša mandat sedanji skup-šč ni kar bi obenem pomenilo podaljšanje mandata sedanje vlade. Kralj pa je to zahtevo odbil. Na seji ministrskega sveta je Bratianu naglasil, d., stoji on s svojo stranko pred skorajšnji in izstopom iz vlade. Zato je predlagal, naj se parlamentu takoj predloži novi volivni zakon, kar je ministrski svet tudi sklenil. Ta vest je nared la v Bukarešti velik vtis. kajti po programu vlade je imel priti volivni zakon šele zadnji': na vrsto. Spričo tega sklepanja, da stoji Bralianova vlada pred demisijo. RUSKO-KITAJSKA FORAVNAVA. Moskta, 26. jan. (Izv.) Glasom poročil sta se v omejitev spora ruski poslank v Muk enu Krakovicky in kitajski poslanik Kau zedinila, da se takoj spuste na svobodo vsi delavci in ravnatelj Ivanov, katere so aretirali Čang-so-linovi vojaki. Vpostavi se takoj normalen železniški pp met in s tem popravi kršitev pogodbe iz leta 1924. AMERIKA VSTOPI V IIAAŠKO RAZ. SODIŠČE. Washigton, 26 januarja. (Izv.) Senat je z 68 glasovi prati 26 glasovom sprejel predlog, da Amerika vstopa v mednarodno razsodišče v Haagu, čeprav je opozic ja ta predlog močno obstruirala. Senator Koed je govoril o razmerju Evrope do Amerike in poudarjal, da ima Evropa le tolik interes do Amerike, kot ga ima dolžnik do upnika. Brezbrižnost vlade nasproti izseljencem* Chicaški »Hrvatski Glasnik piše: > V Novi Zelandiji je umrl tamkajšnji častni jugoslovanski konzul L. Skansi in naši izseljenci so ostali brez lastnega diplo-matičnega zastopnika. Ker v Belgradu malo ali nič ne misijo na potrebe nas izseljencev, moramo opomniti belgrajsko vlado, da čimprej imenuje drugega kon.ula za Novo Zelandijo, dotlej pa naprosi kako prijateljsko državo, da brzojavno pooblasti svojega konzula, da zastopa jugoslovanske interese. Ta opomin je tem potrebnejši, ker je Jugoslavija po svojem postanku čakala celih 5 let, predno je imenovala za Novo Zelandijo vsaj častnega kon ula. Odkar je Amerika zaprta za naše ljudi se veliko Jugoslovanov izseljuje v Novo Zelandijo. Konzul je zato nujno potreben. Imenuje pa naj se reden konail s plačo, ne pa pričakovati, da bi leta služil državi gratis in zraven še iz svojega plačeval p sarniške potrebščine, kakor se jo /godilo pok. Skausi. Izseljenci pošljejo vsako leto v Jugoslavijo 10 do 15 milijonov dolarjev suhega zlata, zato imajo pač tudi pr vico zahtevati, da država dobro uredi kcn ularno službo.« PET SPLAŠENIH SLONOV NA TURINSKIII ULICAH. Zadnji čas se znani cirkus Kludski mudi v Italijo. Pri tem ga spremljajo razno nezgode. Izgubil je dva krasna bela medveda — enega cd teh mu je povozila železnica. V soboto pa mu je velik buldog splašil pet slonov, da so 6e ra bežali po mestu in napravili med Turin-čani mnogo strahu in nekaj škode. Eden izmed slonov se je nameril v neko hišo; udri je zaprta vežna vrata in neka steklena, nakar je obtičal med podboji, ne da bi mogel naprej ne nazaj. Izvlekli so ga potem komaj s tremi konji. Trije sloni so drveli po trgu Balbo, p drli neko ženo z otrokom, a ji drugače niso storili: žalega. Neki mož je zbežal pred sloni v bližnjo palaJo — sloni pa za njim; sledili io mu tudi po stopnicah, a očividno brez zlega namena, ker so se v prvem nadstropju mirno ustavili. Te so cirkuški službenci brez truda spravili nnznj v cirkus. Največ posla je bilo s prvim slonom, ki ga je bil buldng ugriznil v nogo tega so morali zvezati in ga tako odpeljati v cirkus. Drugače pa ogromne dobričine niso nikomur nič zalega storile. KaioUSh KATOLIŠKA AKCIJA V ITALIJI. Pred tednom se je vršilo v Rimu zboro- j vanje osrednje zve-.e katoliške akcije. Pred 1 vsem se je govorilo v ettclkllki o Kristusu i kralju ki je vsem pr.šla pr.tv zaželjeno, ker so že preje na svoj h zborovanjih ponovno govorili in o tem obvestili tudi svetega Očeta. Ta enciklika jim podaja sedaj pravi program /a njihovo delavnost. Treba je to kar se tam priporoča, Uvesti tudi v javno življenje in prav to je dolžnost kat. akcije. Ta organizacija tudi nosi del skrbi za kat. Univerzo Srca Jezusovega v Milanu, ker zbira na dolečen dan zanjo prispevke med ljudstvom. Za letos so določili 21. marec, Lani so ob tej pr liki nal rali 1.POO.OOO lir. I Jubilej sv Franci sna hoče Ital ja prosla- i viti kar najslovesnejše in so priprave /a to j pod vodstvom osrednje zveze že po celi deželi v teku. V moralnem oziru si stavi centrala kot glavno nrlogo boj proti preklinjanju in pa proli temu kar je v It li); za moralo najbolj škodljivo proti plesu in proti nekaterim ple-s ščem. V tem upajo, da jih bo podpirala država tudi nadalje. S Šolstvom so vsplršnem zadovoljni, ker je vera prva in mjvečja vzgojna sila, dobila v šoli iresto, k'tero ji prpada, vendar so zborovale! sprejeli predlog, ki govori o ustanovitvi nekega posebnega podjetja za fizično in moralno vzgojo mlad ne. Tu bi si vzgajala kat. akcija svojo elito, lakozvane »vojskujoče«, kateri bi pomagali pri verskem in socialnem apostolatu in bi se postavili v službo Cerkve. OSSERV. ROMANO ZA KRŠČANSKI SINDIKALIZEM. Voditelj fašistovskega sindikalizma posl. Rossoni je v pogovoru s poročevalcem »Tribune« o sindikalnem vprašanju med drugim izjavil, da bele (krščanske) strokovne organizacije nimajo več zmisla v Italiji ln da naj se lotijo sedaj te organizacije drugih nalog, ki niso sindikalne. Na to izjavlja »Osservalore Romano« z dne 22, t. m. med drugim: »Od nflše sireni bi morali poudarili načela ki smo jih ponovno izrazili v prid sindikalni svobodi, kot lemelju delnv?' organizacij, namenjenih obrambi leglli:! : ,'.< interesov. Pa dovolj tudi samo fo opozorilo na naše stplišče. katero smo Ze obširno pojasnili. Ugotovili hočemo le, da izhaja ugovor Ros«onija, da bi mogla »Azi-one Cattoiica« voditi sindikalno akcijo, iz zmotne premlse. Ni »AZzione Caltolica«, ki vodi ali naj bi vodila sindikalizem čisti, enostavni, fipičiii sindikalizem je. ki se more duhovno nasloniti na to ali ono šolo, na to ali onO teorijo, na to ali ono vero. Zato imamo krščanski sindikalizem, ki se sklicuje na cerkev, na Azione Cattolica, na našo socialno 1 , dokfrino kot hranileljice razlagalke in raz- ! širjevalke gospodarsko-soeialne ideje, ki ji vsekakor gre mesto v življenju dela.« V posebnem zmislu odgovarja na Rosso-nijeva izvajanja »Unitž Cattolica«. ki jo »Os-servatore Romano« tUdI citira. ' NOVA KATEDRALA V UGANDI V mestu Rubaga v Ugandi so domačini i znradili katedralo z dvema stolpoma, dolgo ' 80 m in Šroko 22 m. Ves malerial so doma- i čini pripeljali od dalač zastonj in tudi delavci niso zahtevali plačila. Arhitekt je bil misijonski brat belih očetov; zidarji in rokodelci :/. Bagande so mu pri delu pomagali. Zelo slovesna je bila otvoritev cerkve. Slovesnosti se je udeležil vladar v. ministri in vojaštvom. Škof Procens je blagoslovil zvonove in škof Streicher je nalo pei pcntifikalno sv. mašo. DomaČi semeniščn ki so peli na koru. Pri povzdigovanju so zatrobile ianfare kraljev pozdrav. Bila je to velika verska manifestac ja, ki se jo je udeležilo nad 10.000 domačinov. PRVA JAVNA PROCESIJA V BOMBAYU. 3000 katoličanov iz raznih plemen in kast Je nedavno v prvi javni procesiji z Najsvetejšim | v Bombayu manifestiralo svoje versko prepričanje. Najodličnejše osebnosti, vojaške in civilne, so nosile nebo, vsi verniki pa so spremljali Najsvetejše s svečami v rokah. Med pohodom je godba in zbor pevcev proizvajal verske pesmi. Na veliko množico, ki je opazovala procesijo, je ta gotovo napravila globok vtis. Cerkev sv. Imena je bila umetno okrašena z zastavami in venci. Ponoči pa je bila razsvetljena z nebroj elektri.nimi lužicami in velik razsvetljen križ nad cerkvijo je daleč na okrog oznanjal slovesen praznik katoličanov v Bombay. Nascmamila Scica nad Skofjo Loko. Dne 2. februarja ob treh popoldne se vrši ustanovni občni zbor Espe-rantovskega kluba za Selško dolino pri organislu v Selcih. j Zveza šoferjev Slovenije naznanja, da se vrši njen redni občni zbor v soboto dne 6 februarja v zvezinetn lokalu, Rimska cesta 19 Člane poživlja- j mo, da se občnega zbora potnoštevilno udeleže Odbor. Preostanek nabranih prispevkov za nabavo vimra na krsto tovariša blugopnkojnikn g Franc : Kramarja trgovca tu, v znesku 49" Din jp »Trgov- \ sko društvo« v Celju naklonilo tukajšnji dijaški kuhinji »Hera«, stavbna regis'r zadruga i e. f. v LJubljani vabi nt zadružnike, da se zanesljivo »glase v zadružni pisarni v Dalmatirovi uici 11 pritličje s svojo vložno knjižico in sieer: v petek popoln, dne 29 jan od St. 1-F.O, v soboto pop SO. jnn od St. 150-1 OO, v pondeljek pop. dne 1. febr. od 100—150. Zadeva važna I V današnjem času nam ne sme biti vseeno, ali se izdoiki. ki se dajo napraviti doma, uvažajo ali izvažajo. To velja pred vsem r.a ročna dela Uvažanje ženskih ročnih tlel je docela nepotrebno, pa naj se že nanaša na katerokoli panogo ženskih ročnih del. Ker pp vlada pri nas še precej nejasnosti glede organi/aelje ženskih domačih obrtov, naj !ta;n bo dovoljeno, podali nekaj misli, kako bi se dalo to delo organizirati. Čipkarstvo razpolaga s tisoči delavkami in je danes že deloma neorganizirano. Zalo ni enotnosti v cenah maierijalu in uzorcih za eksport, kar deln nrl kupčiji veliko zmedo, ruši cene In ustvarja nepotrebno konkurenco. '1 u je potreba, če že ne organizacije, pa vsaj skupnih domenkov, da se pokaže eni,"tnoši na svetovnem trgu. Zaradi neenotnosti je vsak večji eksport danes nemogoč in to odpira na široko vrata tuji konkurenci. Malenkostne osebne diference se morajo umakniti visokemu cilju splošnosti. Poleni bodo živeli trgovci in delavke, v neslogi pa trpilp oba dela. Mnogo krivde leži tudi v tem, ker niso trgovci vedno in pravočasno Informirani o potrebah svetovnega trga Da se morejo naročila izvršiti natanko In pravočasno. je potrebno, da primejo delavke za vsako delo in izvršijo vsako naročilo, ker le potem bo trgovec lahko oildal vse blago In si ohranil odjemalca. delavke pa stalen zaslužek. Ce se branijo izdelovanja n pr meterskih čipk, se trgovci obračajo navadno potem tudi za druge predmete tja, kjer dobijo metersko blago. In danes ni svetovna konkurenca ravno majhna. Italija producira mnogo te robe, Francija ima v Vogezih na tisoče delavk in Belgija je znana po svojih naj enejših delavkah Na Češkem je delalo v Rudogorju še pred vojno <50.000 žen in deklet Nemčija ima tudi veliko čip-karic. Čipkarstvo je zašlo tudi v francoske in angleške kolonije in postaja nevaren konkurent zlasti manjšim državam. Vse to naj bi imele pred očmi v prvi vr3ti Ivan Peterlin 25 letnik. Dne 31. januarja 1926 proslavlja »Krekova mladina< jubilanta, kateri se je žrtvoval in zastavil vse svoje meči v 25 letih našim odrom Med tem časom si je mež pridobil mnogo priznanja in pohvale, kajti bil je vedno vsem društvom naklonjen in je pomagal kjer je mogel. Začel je, 1 1901 v mladeniškem društvu v Rokodelskem domu. Tak:>j je pokazal svoj igralski talent in dobival v kratkem času tudi glavne vloge. Ko se je ustanovil 1. 1903. na Turjaškem trgu Katoliški dom, je bil eden prvih, ki so se posvetiti društvu Bil je pri ustanovitvi Ljudskega odra, ko-der je deloval dolgo vrsto let. Bil je priljubljen igralec tudi na odru v Rokodelksem domu Se laj deluje pri »Krekovi mladini«, h kaieri je kot zaveden kršč. soc. delavec pristopil takoj ko se je osnovala. Najljubše njegove vloge so: Grešnik pri »Revčku Andrejčku«, Rihtar pri »Divjem lovcu«. Gelb pri »Na smrt obsojeni«, Miklavž Borštnik, francoski mer pri »Naša kri«. Šivanka, krojaški mojsler pri »Lumpacij vagabund« itd. itd Igral je tudi pri --Revčku Andrejčku« na Ljudskem odru, pri katerem je gostoval pokojni gledališki igralec Borštnik in pri »Deborah«. pri kateri je gostovala priljubljena igralka naše drame gosna Borštnkova. Dolžnost vseh kulturnih društev je. da čim lepše proslavimo njegov jubilej. Tovarišu Peterlinu kličemo vsi Krekovei »Še na mnaga leiatf ECnfiflie mm re^JsVe Napoved za dohodnino Za sestavo napovedi o dohodnini, katero je 'roba meseca januarja vložiti je neobhodno pctreb.n knjiga 2un, Dohodnin a. Lahko umljiva s praktičnimi vzorci opremljena knjiga bo izbo,no služila fJlajšala bo delo in prihranila m«u« kaj nn lavčnih izdelkih Malokomu so namreč /.um)? določbe gla-ie do voljenih odbitkov, katere mora v napovedi uvcl'a-viti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Kniiga velja 10 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Zbirka slovenskih narodnih pesmi, IV. zvezek. Nabral in za moški, deloma mešani in ženki zbor harfnoniziral Marko B a j u I: Ceea izvo'u 16 Din. — Jugoslovanska knjigama v Ljubljani je pravkar izdala v drugem natisu te priljubljene, pesmi, ki so nabrane večinoma iz cerkniške oko-!'ce. Zvez- k obsega 24 pesmi in sicer 9 ra moški, 12 Zn mešani in 3 za ženski zbor Profesor B si -j u k je eden naših najboljših harmonizatorjev na- naše delavke, da bodo razumele položaj, v katerem se nahaja naše čipkarstvo. Bolje je namreč delati vso zimo z malo manjšim zaslužkom, kakor pa en mesec za navidezno visoko plačo Država bi morala naše čipkarstvo bolj podpirati. Poskrbel' smo, da bodo informirana naša ministrstva o vsem, da ne bo po tem izgovorov Druga tehnika ročnih del je vezenje, ki s* uporablja za najrazličnejše predmete. Razni trgovci zaposlujejo sicer precej vezilj, vendar trdimo, da bi lahko organizirali še par tisoč žen in deklet za razna večja naročila Danes gredo n pr. razne vojaške dobave še v inozemstvo, ker ni organiziranega dela doma. Oficirske e|>olete n pr. za mornarico se izdelujejo v inozemstvu, ker ni nikogar doma, da bi prevzel naročilo, kar bi se lahko is-vršilo doma Naše obrtne šole so vzgojile na stotine dobrih vezilj, ki bi prav rade prijele za delo. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4-1 hoče organizirati žensko ročno delo in v to svrho bi potreboval informacij, ki bi služile kot podlaga nadaljnemu delu. Vse interesentke naj bi javile svoj naslov po dopisnici zavodu in navedle: 1. Kake vrste ročno delo znajo (klekljali« čipke, šivane čipke, mreženje (file), navadno belo vezenje, toledo, pisano vezenje, specijalne vezne tehnike, slikanje z iglo, zlato vezenje, fino belo vezenje, kineško vezenje, arabsko apliclranje, vezenine na koži in kožnate aplikacije). 2. Koliko ur rasa bi dnevno lahko delale. Na ta nac.ln nam bo mogoča evidenca vseh delavk, kar je velike važnosti za presojanje delovne kapacitete. Nič nemogočega ne predvidevamo, ampak vse to bo izpeljivo. če najdemo ljudi z resno voljo in veseljem do dela Tudi ta važen gospodarski problem nam mora preiti v meso in kri kakor je to drugod in postati velik plus v našem narodnem gospodarstvu. O vsem nadaljnem bomo poročali po potrebi. rodnih pesmi Izdal je že več zvezkov, ki so pa skoraj vsi razprodani BajUkova harmonizacija je sicer priprosta. a blagoglasna. Skrbno se ozira na sleg in obliko, kakor poje slovenski narod. Vse pesmi so torej lahke in ne bodo delale še tako šibkemu zboru nikakih težav. Izdpio te zbirke prisrčno pozdravljamo, zbirko pa najtoplejše priporočamo vsem na;im pevskim zborom. Spori Športna organizacija slovenske mladine r Ameriki. Društva KSK Jednote v Združenih državah so začela živahno snovati žogometne klube, ki naj bi zbrali okoli domače org nlza-cije tamkajšnjo slovensko mladino. V teku so že tudi priprave za ustanovitev Jednotine žogometne 1 ge. Prvo 50 kilometersko medklubsko smučarsko tekmo v naši državi priredi TK »kala- v nedeljo dne 31 jan na Bledu Proga ima obliko osmice in poteka čez sledeče važnejše kraje: Z Bleda preko Ribnega na planoto Jelovco, nato Lipničo, Lari-covo. Bohinjsko Belo, blejski kolodvor. Zgornje Go.rje, Krnica, Giafcče, Laze, Podhom. Zasip, BlUnion< Za 50 kilometersko medklubsko smučarsko .tekmo, ki jo piiredi 'I a .»Skala« v nedelio ''ne 31. januarja na Bledu, so predvidena sledeča darila: 1. darilo Turistovskega kluba ^Skalar, 2. darilo Jugoslov. zimskosportnega saveza. 3. darilo občine Bled, 4. darilo »Putnika K tekmovanju se bodo pripustili samo prijavljeni in zdravniško preiskani smučarji z dopolnjenim 20 letom. V svrho pojasnil, ki jih bo podal o progi vodja lekme, to je o markacijah, okrepčevalnicah, rešilnih postpj^h itd., je v lastno korist tekmovalca neobhodno potrebno, da je v soboto do večera že nn Bledu. Kraj in čas tega sestanka objavimo pravočasno, istotako glede razdelitve prenočišč tekmovalcem. Prijave za tekmo se sprejemajo do srede 27 t ra. Naslov prijav: Smučarski odsek hotel -/Unioni. Jos. Ilc, Kočevje: ŽeSsznlška zveza (Dalje.) NTa celi črti Kočevje—Brod Moravice ni nikakih umetnih konstrukcij. Na progi se na'ia.'!ijo samo zidani viadukti v navadnih merah, železnih mostov pa spi-h ni. Na ta način ie izvrTno preskrbljeno za slučaj vojske, kjer bi se dali eventu-elno po sovražniku poškodovani objekti takej nadomestiti z lrseriru napravami. Primerjajmo sedaj s tem samo en most čez Kolpo pri Starem trgu na Lukovdol! Edini ta most slane toliko kolikor polovica proge Kočevje— Brod Moravice po zadnjih ugotovi.vah inženerjev-trasantov. Njegove dimenzije so ogromne in zanje vlada ravno v slučaju vojno stalna opasnost sovražnih e poškodbe, s katero je namah ustavljen ves promet in nain zadana neizmerna škoda, ki jo ni mogoče za časa trajanja sovražnosti nikakor ne nadomestiti. Gospodje od konkurenčne trase so zelo redkohe^edni o problemu premosti ve Kol|e pri Staieni trgu. kjer teče ta v ozki strugi med bie^ovi, ki se nngibljejo do Kolpe v kotu 45%. In lam teče Kolpa le 173 m nad morsko gladino, medtem ko leži Stari trg pri CfTotnlju nekaj nad 370 m visoko nad morsko gladino. In istotako razmerje velja za '.vezo Črnomelj-Lukovtlol. Ponavljam ponovno — samo pro-mos ilev Kolpe po Klodič-Hrovatovcm načrtu hi stala najmanj polovico celokupnih gradbenih stroškov črte Kočevje—Brod Moravice, da ne govorim o nadaljnih vzdrževalnih stroških o tem po g ing Klodiču zamišljenem železnem kolosu. Ako se hoče doseči samo železniška zveza za tranzitni promet in se hoče žr ovati ogromen denar, ne da se oziramo na lokalni promet, lo bilo bolje, da se /.gradi popolnoma kratka r\p/a s Kočevjem—Brod Moravice v dolžini /3 km. ki bi bila ravna ter brez predorov, a bi imeh n>ek" Kolne most — velikana, katerega stroški tntjhrl.* ne bi znašali več kakor Klodlčev most pri Širne n Irgn in pa prihranjeni kilometri gradbe na dol/iri proge. Pri Brodit na Kolpi smo pri p.-oblemtt želc,-niškegn snnjn Kočevja t reško prro dobili najugodnejšo premostitev te reke tako glpde višine kakor smo ludi odprli •ibneen' gorenja dolino ob Kolpi prome u medlem ko nismo s premo-lilvijo pri Slarem trgu dosegli nlčrsrir drugega ko da prepcliemo železnico po »ila dragpm železnem n o-stu-vellkanu v ct 6 km doli! hrvatski predor Lovnlk Zdrava podlaga vsake železnice je samo to- emje z morfem. vorna množina ki bo na razpolago žpie/nici. Velf-ko smo že pisali o naturnem bogastvu krajev ob črti našega akcijskega odbora. Naši nasproinikj so naše navedbe izrabljali, češ le /. par mogotcev delate. Značilno a učinkovito sredslvo za vplivanje na povojno psihozo nepoučenega raroda! Mi običajno na vse klevete v tem oziru nismo odgovarjali, zavedajoč se. da ie pravica na naši strani Povabila] i smo slrokovnjke in gospodarje. na| si pregledajo teren obeh prog in gospodarske dobrine vseh krajev, ki pridejo za te železnice v poštev. Veliko resnih gospodov inženirjev ter drugih veljakov je bilo n« licu mesta, kjer so študirali vse oči ke naših nasprotnikov In uvideli so. H« F0 nasedli pretiravanjem v bojnih sredstvih neizbirčnih nasprotnikov na'e proge. Pa glavno je. da »upalic, bi lahko očitali g. ing. Ilrovatu za njegov nedeljski govor v Novem mestu, kjer se je po svoji mili volji »izclemagogiiah, kakor na kakšnem političnem shodu droge vrste nekoliko bolj kričav politik. G dvorni svetnik Suklje je že ob priliki pojasnil stroške vseh prog, ki so bi!e proj.kHrane in (udi trasirane za zvezo Sloveniie % morjpm Poudarja m, 'la so številke po v?em resno ugotovljene na podlagi zadnjih trasacij. Po tem preračunu stane črta: 1. Kočevje-Brod Moravice, pri minimalnem radlusu 300 m. 205 milijonov Din v papirju, računajoč 1 zlat dinar 11 papirnatih. 2. Črnomelj—Vrbovsko 180 milijonov DL 3. Kočevje—Stari trg—Lukov dol 138 milijonov Din. Pri Irasi Kočevje—Brod Moravice se bo ml« niinalni raditis zri žal od 800 m na '^"-O m ter se bo pri leni prihranilo na gradbenih stroških 20 do 30 odstotkov, tako da bi stala proga Kočevje Brod Moravice le okroglo 160 milijonov D'n. Direkcija za gradbo novih železnic v Belgradu je trasirala tudi progo Straža—Kočevje, ki je mišl era kol zvezna železnica me I obstoječimi železnicami z dopolnitvijo vrteli im-d Sevnico iti šf. Janžem, tako da dobimo zvezo Zidani most—Sev-n en —Št Janž—Trebnje- Novo mesto—Straža— Kočpvje— Brod Moravice- Sttšik T« zidma žele*-niča bi bila dolga 41 km in hI stala kakih 85 milijonov Din. Pripominjam, da smo dobili na mero-dnjnpm mestu vtis, d« je ta zvez* zelo resno mišljena in to iz državnih ozirov. (Dalie.1 Zgodovina. Horthv in Kari Habsburški. Zadnji zasebni tajnik bivšega avstrijskega cesarja Karla Habsburškega baron pl. Werk-mann je nedavno izdal knjigo: »Iz zapuščine cesarja Karla«. Knjiga podaja avtentično poročilo o dogodkih povodom ponesrečenega Karlovega prihoda na Ogrsko o velikinoči leta 1921. Resničnost navedb — napisanih po narekovanju Karla samega — potrjuje pismo bivše cesarice Zite, ki je natisnjeno na čelu knjige. Knjiga drugače ni zanimiva, razen po tem, kako sta se v tisti, za Karla usodni noči pulila za oblast »kronani kralj in najvišji gospod« in njegov »državni upravitelj«. Najsi Karel ne igra posebno junaško svoje vloge, stoji vendar moralno človeku neprimerno bližje nego Hortky, ki je izdal svojega gospoda, čim je videl, da je brez moči odnosno je hotel v najtežjem položaju izsiliti od njega «ase časti in gmotne koristi. Ganljivo je, kako je dobrosrčni Karel trdno računal na zvestobo svojega podadmi-rala Nikolaja pl. Horthyja, kateremu je bil dejansko, dokler je imel oblast v rokah, na-klanjal odlikovanje za odlikovanjem. Nič manj trdno ni računal na zvestobo in ljubezen ostalih madžarskih voditeljev in naroda samega; pričakoval je, da ga bodo sprejeli z odprtimi rokami. Doživel jo grenko razočaranje. O sestanku s Horthyjem v tisti velikonočni noči pripoveduje Karel v svojih zapiskih: »Ko sem vstopil v pobočnikovo sobo (na dvoru v Budimpešti), sem takoj opazil, kakšno mišljenje je 1u doma: korekten nastop, a pogledi polni strupenega sovraštva. Tu mi je že prišel nasproti Horthy ves prepaden. V svoji delovni sobi — ki je bila prej moja — mi je Horthy takoj rekel: »To je nesreča. Vaše Veličanstvo mora takoj proč, mora takoj nazaj v Švico!« Prijazno sem odgovoril Hor-thyju, da o tem ni govora, ker lega sploh ne morem, ker sem s svojim korakom podrl za seboj vse mostove. Nato se je začela nad dve uri trajajoča borba za oblast, v kateri sem, ker nisem razpolagal z nikakimi puškami, kljub obupnemu naporu podlegel verolomni \adajalski in nizkotni oblastiželjnosti Horthyja. > Naj prej sem se Horthyju najprisrčneje gahvalil za vse, kar je storil za kralja in narod, naštel sem njegove zasluge in ga zagotovil, da kralj in narod tega ne bosta nikdar pozabila: »Sedaj pa vas poživljam, da mi izročite vlado!« Horthy: »Kaj pa mi nudi Vaše Veličanstvo, ako sedaj predam?« Menil sem, da nisem prav razumel: »Kako menite?« Horthy: »Da — kaj pa Vaše Veličanstvo meni da za to?« Nad tem nizkotnim kupčevanjem se mi je dvignil ves stud in le s težavo sem odvrnil: »Kaj pa hočete vi ?« Horthy: »No, vedeti hočem, kaj mi Vaše Veličanstvo nudil« Jaz: »Horthy, če je bil kdo voditelj čet, ki so domovino osvobodili boljševizma, če se mu je potem posrečilo, da je napravil konec sovražni okupaciji, če je to deželo zvesto upravljal, ji vrnil red in jo potem prostovoljno izroči kralju, potem je njegovo mesto seveda zelo visoko* in se bo uveljavilo tudi zunanje in pred vsem svetom, da je takorekoč kraljeva desna roka. To mesto, Horthy, pripada v tem slučaju vam.« To Horthyiu ni bilo dovolj: zahteval je, da se mu potrdi vojvodski naslov, ki si ga je bil dal sam; dalje, da se mu podeli mesto vrhovnega armadnega poveljnika in poveljnika mornarice, in končno zelo visok red. Vmes je živahno slikal posledice, ki nastanejo za deželo in opozarjal na sovražno stališče velike in male antante in na nevarnost državljanske vojne. Ko vse protidokazovanje ni nič zaleglo, je Karel rekel: »Gospod admiral, pri prisegi, ki ste mi jo prisegli kot svojemu najvišjemu vojnemu gospodu, vam ukazujem, da se mi podredite in mi izročite oblast!« Horthy: »Nek Nato je Horthy navajal nove protirazloge: da vojska ni zanesljivo monarhična, da je prisegla zvestobo njemu — Horthyju — in da jo bo pozval, da se kralju ne pokori. »Opravili sem imek — pravi Karel — »z verolom-nim odporom, ki se noče umakniti nikakemu dokazu. Vsak plemenitejši čut je tu ugasnil. Imel nisem nikogar poleg sebe. Niti tega nisem vedel, kje sta moja dva gospoda, ki sta me bila spremila do dvora. Bil sem neoboro-žen in nisem imel pri sebi niti svojega revolverja. Zunaj so bili Horthyjevi pobočniki in ostali njegovi sateliti. Vse v dvoru se je pokorilo samo njegovemu povelju. Bil sem kakor v pasti.« Koncem koncev sc je Horthy odkrižal Karla s p- llogom da se vrne v Subotico in tam počaka, da Horthy pripravi vojsko m pohod na Dunaj in restavracijo monarhije tam in na Madžarskem. Dejansko je pa Horthy še tisti dan povabil k sebi poslanike zapadnih velesil, jim izdal Karlove namene in početje in se z njimi dogovoril o odredbah proti njemu. Ta zgodba je značilna za »zvestobo« in ^nesebičnost« visokih krogov, na katere stav-ljajo svojo nado naivni monarhisti v Avstriji in Nemčiji. Sicer se je podobno godilo svojčas tudi Ludoviku XVI. in carju Nikolaju II. Samo Švicarji so si 1. 1702 zaslužili spomenik »Hel-vetiorum fidei ac virtuti...« kite, lovske hiše, kmetske hiše in koče. Gozdovi, divji in zarasli, štirideset in petdeset-tisoč juter, lovišča, kakor jih ni kmalu najti; divjačina na kupu, ker je že več let ne love. Skrita jezera z obilico rib. Vse to čaka bogataša, ki bi si hotel izbrati Hebride za letovišče. Malo kraljestvo za letovišče! Ali ne mika nikogar? ZDRAVE POKRAJINE. Med zdrave pokrajine štejemo one, kjer je malo bolehnih ljudi in kjer dosežejo povprečno jako visoko starost. Bolgarija je zlasti na glasu, da ima največ od vseh evropskih držav prebivalcev, ki štejejo več nego 100 let. V poštev pridejo predvsem obmorski deli, kjer vedno svež morski zrak neprestano razkužuje ozračje. Med take dežele spada na severu tudi Vzhodna Frizija, nemška provinca ob Severnem morju. V tem kraju je klima tako ostra, da jo tujec komaj prenese, domačina pa napravi jako žilavega in odpornega. Malo ljudi je, ki umrjejo pred 80 ietom. Zlasti vas D i t z u m se odlikuje po jako sla-rih, obenem pa zdravih prebivalcih, kjer je med 800 ljudmi 19 takih, ki imajo že nad 80 let. Birwa Oov&lke kole. Pri raznih človeških plemenih nahajamo vse mogoče prehode in nijanse od najtemnejše črne do čisto bele bane. Na podlagi tega dejstva je tudi Linne napravil svojo razdelitev človeških plemen. Kakor je gotovo že mnogim znano, zavisi barva kože od barve in množine pigmenta, ki se nahaja v koži. Solberg razlikuje na podlagi svojih raziskovanj štiri vrste pigmenta: rumenega, bledordečega, rjavordečega in črnega. Pri svetlih rasah prideta večinoma samo prvi dve, oziroma tri komponente v poštev. Pri nas belokožcih je pigmenta tako malo v koži, da je skoraj prozorna, rožnato barvo pa podeli naši koži kri, ki kroži tik pod kožo. Mongoli, rumenokožci, imajo v koži samo rumen in rjavordeč pigment in sicer v toliki meri, da se ne poznajo žile pod kožo. Indijanci imajo v svoji koži samo rjavordeč, črnci pa samo črn pigment. Kakor pa se posamezni pigmenti' v koži mešajo, tako dobimo tudi različne nijanse. Črnci centralne Afrike imajo v svoji koži poleg črnega tudi rjavordeč pigment, kjer pa vendar črni prevladuje. Koža potemni najbolj pod vplivom soln-čnih žarkov. Koža belokožca na žgočem solncu kmalu močno ogori, dočim pri Mongolih samo nekoliko porjavi. Naša koža se celo lahko vname in izpahne, ako je preveč izpostavljena solncu, medtem ko temne rase pri tem nikake bolečine ne čutijo, ker pri njih koža samo nekoliko potemni. Na to prav za prav ne vpliva vročina solnca, temveč predvsem kemični žarki spektra, modri in ultravijolčni. Ako si namažemo roko z modro, rdečo ali rumeno barvo, ne učinkuje na ta del še tako huda vročina solnca, ker te barve kemične žarke odbijajo. V tem torej vidimo tudi vzrok, zakaj v tropičnih in sploh vročih krajih lažje prestajajo barvokožci kot pa mi belokožci. Z ozirom na jakost teh kemičnih žarkov nahajamo vse mogoče nijanse kožnih barv, ki končno niso drugega nego kombinacije vseh štirih pigmentov. Posamezni antropologi so celo skušali sestaviti barvno skalo vseh mogočih barvnih nijans človeške kože. Brocas je na primer nnšiei 34 nijans. Dandanes sc še najbolj rabi barvna skala, ki sta jo sestavila Topinard in Selim idt. Razlikujeta samo 8 nijans, pri katerih navajata tudi konkretne primere. Za najtemnejše rdečerjavo oziroma skoraj črno nam služijo za primer abesinski Hamiti, za temnorjavo, ki prehaja v rdeče, so Dravida in Melanezijci ter Avstralci, za temnorjavo, ki prehaja v rumeno pa Malajci. Nato imamo svetlejše polti. Bakrenordeči so Fulbe - zamorci, rumeni ali olivni so večinoma ameri-kanski Indijanci. Bele barve, ki prehaja v rumeno, so Kitajci; Španci in Italijani pa so bele barve, ki prehaja v rjavo. Končno imamo še najsvetlejšo nijanso, belo barvo, ki prehaja v rožnato. Tako kožo imajo večinoma vsi Evropejci razen že prej naštetih južnih narodov. Hebridi, otoki pred zapadnim obrežjem f Škotske so na prodaj. So zapuščina umrlega lorda Leverhulme-ja. Kupil jih je pred par desetletji; hotel ie divje, mračne otoke, za katere se je bila že angleška vlada zastonj trudila, rešili propada. Zastonj. Prebivalstvo Hebridov, ki se vedno bolj krči, se ubija s pusto grudo, kjer je je kaj, da si pribori svoj vsakdanji kruh, ali bolj pravilno, svoj vsakdanji krompir. Lord Lever-hulme jih je hotel pregovoriti, da bi se lotili ribištva. Zgradil jim je nanovo mesto Storno-way, dotlej kup ilovnatih koč. Na oloku Har-risu jim je zgradil dobro pristanišče petdeset ribiških ladij, postavil tam hiše, skladišča in hladilnice, zmetal je samo za glavni otok Levvis baje nad en milijon funtov šter-lingov, da bi ga napravil za središče evropske ribiške industrije. Vso brez uspeha. Na Hebridih je doma megla; megla je tam vsaj tristo dni v letu. Tla so kamenita. Na morju divjajo vse leto viharji, zato pristajajo ladje na Hebridih le po potrebi in ribištvo je tam težak poklic; zato otooani ne marajo na morje, rajši se mučijo vsak na svojem koščku nerodovitne zemlje. Otočje propada in proti temu ni pomoči. To je uvidel po mnogih brezuspešnih poskusih in po ogromnih gmotnih žrtvah tudi lord Leverhulme. L. 1923. je podaril prebivalcem, dotlej najemnikom, cel otok Lev.is. Bili so prosti, a niso zmagovali davkov. Z~to so darilo odklonili in obdržali le par gradov, ki jih je lord sezidal; dajejo jih v najem. 58.000 akrov je lord zadnja leta prodal za celih 500 funtov. 300.000 juter obsega še ostalo otočje, ki čaka kupca. Mesto in gradovi, moderno pristanišče, velika postaja za lov na Jože! Kollmann, sedanji avstrijski finančni minister, državni poslanec in župan mesta Baden pri Dunaju, rodom iz Ljubljane. To in ono -f Žrtve morja. Te dni je divjal na Jadranu velik vihar. Žrtev je postal italijanski parnik »San Roco«, potopil se je v bližini Pela- gruža. Predno je posadka — 12 mož — zapustila ladjo, je oddala radijski signal za pomoč. Signal je prejel italijanski parnik »Ga-lozia« in krenil v naznačeno smer. Našel je čoln, v katerem je bil kapitan potopljenega parnika s šesterimi možmi; o drugem rešilnem čalnu, v katerem je bila ostala polovica posadke, niso našli nobene sledi. -f- Prijetna služba. Ravnatelj newyorske policije je bil prisiljen poskrbeti za novo orožje, ker so postali ropi pri zlatarjih in drugje pri belem dnevu skoro vsakdanji dogodek v ameriški prestolici. Nabavil je 9 oklopnih avtomobilov, kii so opremljeni s strojnicami in plinskimi bombami. Zadnje povzročijo takojšnje očesno vnetje in številne solze, ki prenehajo šele po več urah. Ti avtomobili dobijo kot moštvo one polic-mane, ki so najboljši strelca. Vozili se bodo po celem Newyorku po svojem voznem redu, tako da vedno lahko prihitijo na telefonski poziv. -f- Veseli študenti. V Chicagu so priredili visckošolci severozapadne univerze svečano bakljado po končani nogometni tekmi. Zanetili so ob tej priliki požar v praznem poslopju Akademskega kolegija. Prišli • so ognjegasci, toda študenti jih niso pustili na delo. Kočno je posegla vmes policija z bombami, ki izzivajo solze, medtem ko so sprožili ognjegasci kljub decembrskemu mrazu dolge curke vode. Šele takrat se je posrečilo razpršiti preveč vesele in prevzetne mlade gospode. -f- Framasonstvo na Daljnem vzhoda. Framasonstvo je močno napredovalo po vojni na Kitajskem. Ameriška Massachusets Great Loge je dosedaj otvorila 8 podružnic, izmed njih 3 v Šanghaju in po eno v Pekingu, Tien-cinu, Dajrenu, Naukingu in Kantonu. V Kitaju so delovale še mnogo poprej angleške lože, ki pa so iskale člane samo med belimi Angleži Amerikanci delujejo nasprotno isključno med Kitajskimi domačini. + Iz preobljudene Japonske. »Daily Mail« poroča iz Tokija, da je ljudsko štetje decembra 1925 pokazalo sledeče rezultate: Japonska ima 59,736.704 prebivalce, Koreja 19 milijonov 519.903, Formoza 3,994.236, Južni Sahalin 203.504; skupno torej 83,454.347 prebivalcev. Letni prirastek prebivalstva znaša 750.000 duš. Te številke povzročajo Japoncem resne skrbi, ker še sedaj Japonska nima kruha za vse svoje sinove, Združene države S. A., Avstralija in Nova Zelandija, kamor so se doslej najbolj izseljevali, so jim pa zaprte. Izseljujejo se lahko le še v Sibirijo, Mandžurijo in Južno Ameriko. -j- Dedščine v Rusiji. Do zadnjega časa je ruska zakonodaja podedovanja zelo omejevala. Posamezna volila niso smela znašati nad 10.000 rubljev; kar je bilo preko te vsote, je pripadlo državi, a tudi zneski do 10.000 rubljev so bih obdavčeni. Po novem zakonu je dedno pravo znatno omiljeno in razširjeno. Določa progresivno davčno tarifo za dedščine; dedič mora plačati od deleža, ki presega 500.000 rubljev, 90 odstotkov davka. Gospodarstvo Ljubljana, 26. jan. 1926. Poleg razprav o proračunu stoji v ospredju zanimanja g . Stoijadinovič in njegova pot v Ameriko. Tako s strani opozicije kakor enega dela vladne večine se je upravičeno očitalo našemu finančnemu ministru, da je njegovo potovanje zvezano s prevelikimi stroški, ki bi lahko bili manjši. Neglede na to pa nam je ugotoviti, da do danes ne vemo ugotoviti nič oficijelnega o uspehu njegovega potovanja v Ameriko. Ko je šel g. dr. Stojadinovič skozi Pariz, ga je tako opozicijonalno kakor vladno časopisje napadlo zaradi njegovega stališča v vprašanju ureditve odplačevanja srbskih predvojnih dolgov. V tem oziru je naglasiti, da njegova podajanja z lastniki obligacij — ne s francosko vlado — prav za prav niso imela oficijelnega značaja. Pa tudi če bi imela oficijelni značaj, je stališče, da se ne izplačujejo kuponi v zlatu, za nas ugodne,še. Veliko važnejše pa je vprašanje, ali je dosegel dosedaj g. dr. Stojadinovič v Ameriki kak uspeh. Dosedaj smo dobili poročila samo o par banketih in par konferencah z o£icijel-nimi kregi v Washingtonu, nismo pa še čuli o rezultatih teh konferenc. Na drugi strani pa se nam zatrjuje, da bo tu zelo veliko težkoč, kar je popolnoma raz-| umljivo. Prav za prav naša delegacija ni dobro j pripravljena za ta pogajanja in Italijani so ji \ gotovo z največjo prijaznostjo pripravili teren. 1 Amerikanci stavljajo namreč zelo težke pogoje, katere bo težko sprejeti, ker bodo zvezana z velikimi žrtvami. Dosedaj so poročila ali prazna, v kolikor prihajajo od oficijelne strani, ali pa pesimistična, če prihajajo od drugod. Vsekakor pa pričakujemo v najkrajšem času, da bomo točno zvedeli za uspeli ali neuspeh pogajanj. Poleg proračuna bo gotovo tudi uspeh Sto-jadinovičeve misije o Ameriki odločal o njegovem položaju. Imenuje se že njegov naslednik. Kmalu bo imel parlament priliko razpravljati o pr: računu. Naj opozorimo, da novi proračun 1926—1929 računa z večjimi direktnimi davki iz Slovenije. Skorai vse oosiavkc izka- zujejo napram proračunu za leto 1924—1925 povečanje za več milijonov. Nadalje računa novi proračun tudi z večjimi dohodki cxd taks, trošarin, monopolov in carin, kar bo seveda v prvi vrsti prizadelo Slovenijo. Proračun nudi za Slovenijo žalostno sliko: znižajo se samo izdatki za upravo, reducira uradništvo, nasprotno pa pričakuje finančni minister od Slovenije, da bo še več plačevala, kaikar je bil to dozdaj slučaj. Sokrivda finančne deiesacije na devč. preobremenitvi Slovenije V naši javnosti je stopilo davčno vprašanje na dnevni red. Ne mine niti eno zborovanje, da ne bi zborovalci porabili prilike, da opozorijo odločivne faktorje na preob-čutno obremenitev Slovenije po neposrednih davkih. Naša finančna delegacija pazno sledi vsem kritikam, poseže tudi v javnost in ob prilikah izkuša prepričati slovenske davkoplačevalce, da stori v okvirju zakona vse, kar bi pripomoglo k omiljenju davčne obremenitve. V lepo stiliziranih sestavkih si umiva roke nad izmozgavanjem Slovenije. Na eni strani se izgovarja na avtonomijo davčnih komisij, na drugi strani pa na zakon. Ti lepi sestavki najdejo tudi svoje vernike. V marsikom obude domnevo, da našo finančno upravo po nedolžnem kritikujemo, da res stori vse, kar po zakonu more storiti in da je nedolžna na tem, da postajajo davki v Sloveniji od leta do leta nezr.oznejši. Pa tudi maloštevilni oboževatelji naše finančne uprave bi prišli do drugega prepričanja, ako bi pazno zasledovali prakso naše finančne delegacije. V tem oziru nam nudi značilno sliko ravno dogodek zadnjih dni. Ta dogodek nam ik' zuje, da naša finančna uprava ne kaže take konvenijence našim davkoplačevalcem, o kakršni hoče prepričati javnost v svojih lepo stiliziranih okrožnicah. Nedavno je bila v »Slovencu« objavljena načelno važna razsodba celjskega upravnega sodišča glede posebne pridobnhie, Kranjski industrijski družbi na Jesenicah je davčna administracija v LJubljani odmerila posebno pridobnino od bilančnega čistega dobička, prištela pa je dobičku davek na poslovni uroniot, katereaa ie družba v času od 25. septembra 1920 do 30. junija 1921 pobrala za državo. Družba se je proti taki odmeri pritožila najpreje na finančno delegacijo in ko je bila ta pritožba brezuspešna, na upravno sodišče. Še-le upravno sodišče je pripomoglo družbi do pravice in jo pritožbi ugodilo. Razsodbo je tako precizno in stroko vnj.iško utemeljilo, da ne more biti prav nikakega dvoma, da je v zakonu utemeljena, kljub temu pa vendar naše dele~'2cije ni prepričala. Finančna de!egaci.la je polagala važnost na to, da se na koncu objavljene razsodbe Izrecno naglasi, da razsodba še ni pravomočna, ker je delegacija zložila pritožbo na državni svet. S tem se je pokazala finančna delegacija v pravi luči. Njej ne zadostuje, da upravno sodišče izreče svojo na zakonitih določilih utemeljeno razsodbo, ampak hcče provoci-rali v zadevi, ki je vsakemu lajiku, ki prebere razsodbo, pooolnoma jasna, tudi odločbo državnega sveta. Nikakor ne dvomimo v strokovne zmožnosti naših vodivnih finančnih organov, da bi tudi sami ne mogli uvideli, da je razsodba v zakonu utemeljena. Zato pa ne moremo razumeli, da bi pri tako jasnem položaju bilo potrebno dati razsodbo potrditi še državnemu svetu. Po našem mnenju tiči v tem sistem, ki ga ne moremo več smatrati za pretankovestno varstvo interesov fin°nčne uprave, za manijo, ki dnbiva svoje zadoščenje nad stekanjem davkoplačevalcev, in smatra, da je dolžnosti zadoščeno šele, ko ji tudi najvišje za varstvo zakonov postavljeno oblastvo dokaže, da obdavčen;c v zakonu ni utemeljeno. Ker gre slučajno za večji davčni znesek, hoče finančna delegacija poizkusiti vse, predno ga odpiše. Zato ji je dobrodošla tudi formalno v njen prilog se glaseča dosedanja interpretacija § 95 lit. f zakona o osebnih davkih, da se davčne rezerve ne more davka presto dotirati iz bilančnih presežkov. Pri tem je pa popolnoma prezrla, di. predpostavlja ta interpretacija rezerve 7L take davke, ki se ne šteje.'"o za režijske stuške, ne pa davkov, ki so že po svoji naravi, kakor davek na poslovni promet, ali po zakonih, kakor na primer razni pribilki in avtonomne doklade, morajo smatrati za režijske stroške. Drži se pač ozkosrčne črke zakona in dunajske judi-kature, kaker je to v svojih izvrstnih, splošno znan;h izvajanjih pred kratkim dokazal g. ing. Šuklje. Prezre pa pri tem realnost, prezre izpremenjen; razmere in re uvidi, dn ie bila morebiti za takratne razmere ta iudikatura pravilna, sedaj pa ne more in ne sme biti edino zveličavna. Pretankovesfnost finančne uprave, ki bo rtiimoprede povedano povzročila družbi občutno škodo, nam v tem konkretnem primeru da;e po\(6d za ugotovitev, da ima prav oni del naše javnosti, ki smafra, da pada pretežen del odgovornosti za davčno preobremenitev v Sloveniii na našo Fnanono delegacijo in da moramo le pritrjevati izvajanjem g. Jelačina ml. na zadnjem zborovanju industrijcev, da se mora za sanacijo naših gospodarskih razmer zlomiti ne samo sistem g. Savica y Beogradu, ampak tudi sistem g. dr. Šavnika v Ljubljani, Pcior, davkoplačevalci! Iz gcsnodnrskih krogov smo dobili v priobčilo sledečo cnozoritev in navodilo z.a davkoplačevalce: Davčna administracija v Ljubliani je obvesitla davkoplačevalce o predpisu dohodnine z vsemi nri-bit.ki za davčno leto 1925 in opcirila, da p^eče prizivni rok proti predpisu dne 30. januarja 1928. Predpisane vsote v celoti so ogromne. ?e (^novna dohodnina krže večinoma desti rISje številke od pre>šnjih davčnih let. dasi nr-še gospodarstvo vidno s'nbi in pada. DavkoplačoTalci eo našli premalo zaščite v I. stopnji! Davčna administracija v Ljubljani pa je po navodilih g, delegata predpisala in preračunila dohodnino s pribitki deloma brci pravilne zakonite podlage. Tako se je predvsem k osnovni dohodnini poračuni! in predpisal takozvani 35 odetot. do 120 odstot. vojni pribitek, ki za Slovenijo v veljavnih zakonih ni utemeljen. Vojni pribitek se je vsled vojnih razmer med vojno s cesarskim ukazom od 28. VIII. 1916 d z. 280 začasno in do nadaljnega dovolil, veljavnost te začasic dovolitve, ki se sploh parlamentarno ni nikdar uzakonila, pa je s finančnim zakonom od 30. VII. 1918 d z. 285 čl. 1 zakonitim potom prenehala dne 31. dec. 1918 Predpis in pobiranje te vojne doklade sta bila torej z 31 ,)ec 1918 dalje vsled točne določbe avstrijskega finančnega zakona ukinjena. — Nadaljno dejansko pobiranje te vojne doklade je bilo do nove zakonite finančne določbe brez zakonite podlage (ex lex), ker avstrijski pri nas veljavni dohodninski lakon kakega pribitka k dohodnini ne pozna. Prehodna naredba deželne vlade za Slovenijo tozadevno ni prav ničesar zakonito določila. Prvi finančni zakon kraljevine SHS za 1. 1920-1921., ki obširno določa razne pribitke in doklade in finančni zakon za poznejša leta 1922-23 in leta 1924-25 za Slovenijo in Dalmacijo nikjer ne ustanavlja predpisa in pobiranja z avstrijskim fin. zakonom ukinjenega začasnega vojnega pribitka na dohodnino. Predpis in pobiranje vojnega pribitka ali drž. pribitka s 35 odstot. do 120 odstot. po lestvici nima torej v Sloveniji in Dalmaciji niti v temeljnem dohodninskem zakonu, niti v naših finančnih zakonih ali dvanajstinah zakonite podlage. Istotako je nezakonit invalidski zakon in komorni davek, v kolikor se je predpisal od nezakonitega 35 odstot. do 120 odstot. vojnega pribitka Namen te »pozoritve je, pokazati, zakaj da je Slovenija že nekaj let sem z davki preobremenjena v primeri z drugimi deli naše države in pokazati, kje da tiči pravi vzrok, da plačuje Slovenija vsako leto na desetice milijonov dinarjev nad proračun finančnega ministrstva samega, katerega preobremenitev mora tekom lel spričo še drugim težko-5am dovesti do naše gospodarske proprsti. Opozarjamo torej vse tiste davkoplačevalce, ki se čutijo po predpisani dohodnini s prikladami preobremenjene, na njihovo pravico do priziva v navedenih 2 smereh, ki se naj glasi približno takole: »Davčni administraciji v Ljubljani. K št..... Prizi v proti predpisu dohodnine in pribitkov. Podpisani (naj sledi ime in bivališče) se pri-tozujem proti predpisu dohodnine z vsemi pribitki za davčno leto 1925, ki se mi je predpisala z zneskom Din .....in sicer v sledečih točkah: 1. ker se je predpisa) k osnovni dohodnini kot državni pribitek po lestvici 35 odstot do 120 odstot. takozvani rojni pribitek, ki za Slovenijo in Domačijo v veljavnih zakonih ni utemeljen; 2. ker je nezakonit tudi predpis invalidskega m komornega davka, v kolikor se ima pobirati od nezakonitega 35 odstot. do 120 odstot. vojnega pribitka. Prosim: 1. da se predleži ta priziv višji stopnji, ki naj predpisano dehodnino v smislu pritožbe zniža; 2. da se mi dovoli z ozirom na visokost dohodnine s temi pribitki odlog plačila K (ali H) predpisane dohodnine do pravomočnosti tega priziva. Kraj in datum: Podpis: V tem smislu setavljena pritožba 3e naj kol-kuje s kolekom Din 20 in odpošlje Davčni administraciji v Ljubljani. Ako bi bila tudi kaka druga davčna odmini-stracija ali davčna okrajna oblast v tem času predpisala dohodnino, naj se naslovi priziv na dotično davčno oblast, ki je predpis dohodnine izdata. Ako se pa misli eden ali drugi obdavčenec pritožiti tudi glede osnovne dohodnine, ker cenilna komisija njegove napovedi ni vpoštevala in se mu zdi tudi osnovna dohodnina previsoka, mora tozadevno točko navesti in posebej utemeljiti Finančni zakoni po vrsti zabranjujejo predpis in izterjavanje davkov ali pribitkov, ki niso izrečno v finančnih zakonih in proračunih utemeljeni. Odgovora za to so dotični državni organi tudi osebno. Vspričo nerazmernega natezanja davčnega vijaka v Sloveniji, ki postaja'neznosno je umestno, da se oprti na zakon po tem navodilu pritožijo cen-ziti, ki se čutijo preobremenjene in hočejo svoje pravice braniti in da vlože pravočasno do 30 januarja 1983 priziv. * * « Izkaz o stanju Narodne banke t dne 15. januarja 1928. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepajih razlika napram stanju z dne 8. 1. 1926.) Aktiva: Kovinska podloga 450-8 (—2.8), posojila: na menice 1.171.7, na vrednostne papirje 162.8, skupaj 1.334.5, (— 30.2), račun za odkup kronskih bankovcev 1.152 9 račun začasne zamenjave 347.5. državni dolg 2.966.3, državne domene 2.138.3, saldo raznih računov 799.2 (— 33.1), skupaj 9.189.8; pasiva: glavnica 28.2, rezervni fond 7.2, bankovci v obtoku 5.967.7 (— 198.2), račun začasne zamenjave 347.5, državne terjatve 139 3 (-(-22.7), obveznosti: po žiru 455.0. po raznih računi h 130.8, skupaj 585.8 (+ 109.2), državne domene 2.138.3, ažija 75.4, skupaj 9.189.8; obrestna mera je ostala nelzpremenjena. Narodna banka sklicuje občini zbor delničarjev za 7. februarja letos. Predlagana bo ista dividenda kakor lani (400 Din). Likvidaciji. Lavrenčič et Co., industrijska in trgovska družba z o. z. v Ljubljani je sklenila likvidacijo. — V likvidacijo je prešla Lesna zadruga v Radečah, reg. zadruga z o. z. Vinaria, d. d. vinogradnikov v Ptuju ima občni zbor v lastnih prestorih 14. febr. 1926 ob 11 (bilanca 1925; volitev v upravni in nadzorstveni svet). Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Kolinska tovarna hranil d. d. (2,000.000 Din); Sladkorni promet, družba z o. z. v Ljubljani (100.000 Din); Univerzal raz-pošiljalnica, družba z o. z. v Ljubljani (10.000 dinarjev); Znanstveni zavod prof. dr. F. Bros-slera d. d. v Zagrebu, podružnica v Ljubljani (1,000.000 Din). — Izbrisale so se firme: Komet, d. z o. z. za razpečavanje poljed. strojev v likv.; Konfekcijska tovarna d. z o. z. v likv.; Sinta, splošna ind. in trg. družba z o. z. v likv.; Stanko Ža:gi et Co., družba z o. z. v likv. — vse tri radi končane likvidacije; Se-ljak et Komp. v Ljubljani, ker več ne obratu>. Vpisi ▼ zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Mlekarska zadruga v Do-berniču, reg. zatr. z o. z. v Dobrničah; Kmet-ska hranilnica in posojilnica v Ormožu, reg. zadr. z o. z.; Hranilnica in posojilnica pri sv, Miklavžu pri Ormožu, reg. zadr. z o. z. Stalna vzorčna razstava ▼ Shanghai-ju* Posebna razstavna družba uredi v Shanghai u (Kitajska) stalno vzorčno razstavo. Interesenti dobijo o razstavi točnejše informacije v pisarni zbornice za trgevino, obrt in industrijo v Ljubljani. Znižane cene za prostore na sejmu v Lip* skem. Naš generalni konzulat v Berlinu obvešča, da je odbor velesejma v Lipskem sklenil, da znatno zniža ceno za razstavne prostore tehn r;cga oddelka na poletnem vele-sejmu 1926. Kolinska tvornica cikorije. Iz Prage poročajo, da je Kolinska tvornica kavnih primesi prodala svoj obrat v Ljubljani novoustanovljeni d. d., pri kateri sta udeležena Kreditni zavod za trg. in ind. ter pivovarna Union. Nova firma je že vpisana v trgovinski register. Interes ameriškega kapitala za evropsko gosopdarstvo. Iz Newyorka poročajo o ustanovitvi dveh velikih »holding« družb, ki imajo namen kupovati delnice eviopskih industrijsk.h in bančnih podjetij, ki kontrolirajo večje industrijske koncerne. Tako se je ustanovila »Eu-ropean Shares Corporation« s kapitalom 2 milijonov dolarjev, ki je že izdala obligacij za 10 milijonov dolarjev. Nadalje poročajo, da je ustavljena posebej za kupovanje nemških papirjev »German Credit and Investment Corporation«, pri kateri sodeluje znana bančna skupina »Dillon, Read and Cy«. — V ponedeljek je kurz Trboveljske na Dunaju na-astel na 451.000. Po vesteh, ki so desedaj prišle v javnost, je ta dvig kurza pripisovati nalogom iz Jugoslavi e, z druge strani pa zatrjujejo, da «» to ameriški nalogi. Francoska zunanja trgovina. Iz francoskih gospodarskih listov posnemamo, da je lani znašal uvoz v Francijo 47,426.000 ton (I: 1924 39 928 000) v vrednosti 43.981,000.000 frankov (predlanskim 39.928,000 000). Izvoz je dosegel lani 30,226.000 ton (predlanskim 29,387.000 ton) v skupni vrednosti 45.414,000.000 frankov (predlanskim 41.468,000.000). Francoska zunanja trgovina izkazuje za obe leti (1924 in 1925) znatno aktivnost, kar je pripisovati padcu franka. Nadalje omenjamo, da je sedaj f;xncoska zunanja trgovina znatno večja kakor pred vojno. Ameriški kapital za italijansko industrijo. Več je število elektraren v Turinu in okolici je dobilo od Public Utilities Credit Cy večje kro dite v dolarjih. Pariteta finske marke. Finska vlada Jo uveljavila s 1. januarjem letos zakon o stabili-zaciji valute po katerem velja dolar 39 75 finske marke. , ttorssa Dne 26. januarja 192«. Denar. Zagreb. Budimpešta 7.91-8.01, Berlin 13 431 -13.531 (13.41-13 51), llaliia 227.48-229.88 (227.175 -229 575), LonH0n 274 52—276 52 (274.125 —276 125), Ne\vyork 56 252-56.852 (5fi.I5-56.75), Pariz 210-214 (211 30-2!530). Prnea 167-169 (166.64—10864). Dunaj 7.928 -8 028 (7 918-8 018), Curih 10.895-10 97* (10 886-10 906) Curih. Belgrad 9 175 (9 175), Budimpešta 72.50 (72 50), Berlin 123 -10 (123.30). Iraliia 20 90 (20X0), London 25.212 (25.20). Pariz 19 17 (19.35), Praga 15.3J5 (15 325), Dunaj 73 (72 90), Atene Vremensko poročite dne 2G. januarja 1926. Kraj Cas Baro-meler Tempe-ralura Rei. vlaga v \ I Veler Oblačnost Padavine ! » mm | LJubljana 7 775-1 -9-8 j. ju'.>ovzh. 4/4 0 megla 14 772-5 — 24 80 jug. vzh — 21 773-6 — 1-9 78 sever 3li — megla Maribor 7 Zirgreb 7 773-6 - 6-i 97 zahod 41< 0 Belgrad 7 773-9 - 1-0 8f> brezvetr v« 0 Sarajevo 7 778-4 - 12-0 94 brezvetr. V« 0 megla Prajja 7 >68-0 -f 4-0 — zahod 4/. 2-0 dež Barometer je reduciran na morsko gladino. 181 (Kreku kepitana Granta. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D, — Kakor zapovedujete, gospa, Je odgovoril zem-Ijepisec, toda moja povest ne bo dolga. Tu ne bo šlo za drzne raziskovalce, ki so se borili s strahotami notranje Avstralije. Nova Zelandija ima premajhno površino, da bi se mogla na tak način ub' niti človeške zvedavosti. Zato tudi moji junaki n' ' oo-potniki v pravem smislu besede, ampak !• ia, H ni turioti, ki so poslali žrtve vsakdanjih nca$u:!. — In kako jim je bilo ime? — Zemljemerec VVitcombe in Charlton Hov.;:' prav t|sti, ki je bil našel Burkejeve ostanke pri tu spomina vrednem popotovanju, ki sem vam ga opisa, ko smo čakali ob Wimerri na kovača. Witcombe in Hovvitt sla poveljevala vsak svoji četici, ko sta prodirala v nolranjščino južnega otoka Tavaj - Punamu. Oba sla odpotovala iz Christchurcha v prvih mesecih leta 1863., da odkrijeta različne prelaze severnega pogorja province Canterbury. Hovvitt je preplezal gore na sev, rni meji imenovane dežele in se utaboril pri Brumerjevetn jezera. Nasprotno je Witcombe našel v dolini Raka.ia prehod, ki je šel vzhodno od Tyni!aUove gore. \Vitcombe Je imel za sopotnika Jakoba Louper-ja, ki je popisni takd potovanje kot ne rečo v časopisu Lyttlcton - Times. Kolikor se še vem spominjati, sta bila razi kovalca dne 22. aprila 1863. na vznožju ledenika, ki iz njega izvira Raka'a. Splezala sta na vrh gore in se podala naprej, iskat novih prehodov. Naslednjega dne sta \Vitcon be in Souper utrujena in prcnrnzena taborila v globokem snegu SMri ti o" čevPev nad mersko gladino. Celih sedem dni sta blodila v eoroviu in no dolinah, kjer iima na- vpične stene niso dale izhoda. Cesto sta bila brez ognja, še večkrat brez hrane. Sladkor se jima je stopil, prepečenec je bil le še mokra brezga. Obleka in odeje so bile premočene. Vedno in vedno je deževalo. Žrl ju je nadležen mrčes. Tako sta prehodila včasih po tri milje na dan, včasih komaj par sto metrov. Končno sta prišla 29. aprila do maorske koče in v bližnjem vrtu sta našla par krompirjev. To je bil po-slednjii grižljaj, ki sta si ga prijatelja delila. Na večer sta prišla na morsko obalo blizu mesta, kjer se izliva reka Taramako Treba je bilo priti na desni breg, da bi se mogla odpravili proti reki Grey. Taramako je bil globok in širok. Po dveurnem iskanju je našel Louper dvoje majhnih, neporabnih čolnov, ki ju je Tavil, kakor je vedel in znal in zvezal med seboj, večer sta poskusila svojo srečo, 'i oda komaj v sredi toka, že sla začela čolna zajemati mbe se je vrgel v vodo in začel plavati '-reg. akob Louper, ki ni znal plavati, To ga je rešilo, toda šele po hudih eia je zaneslo v kipenje Prvi Ino, drugi pa je spravil zopet na jim ob skale. Prišla je najstraš-ovalo je kakor iz škafa. Louper okrvavljen, napihnjen cd moralo nekaj ur. Končno Sb . presh val ga j t površje. Bn. nejša izmed n^ je bil že ves cblo. ske vode. Tako ga k je čoln vendar zadel onesveščenega ubožca o prvem svitu se je s i. da ga je tok zanesel pi K bil hotel priti čez reko. našel nesrečnega Witcc: zarito v blato. Bil ie m v silami izkopal v pesku i tn. i dragega tovariša. Dva r r>. ra.iočega od lakote, gosti debe — in dne 4. maj; jezera, do taborišča Cha '.emljo. Morje je vrglo ž.ie. Naslednjega dne studencu. Spoznal Je, liljo cd kra;a, kjer je šel ob obali in kmalu je imel telo in glavo per ie s poslednjimi agrebel vanjo triiplo • je so ga našli, umi-avri, — tudi tak se M do Brumerfev«ga wilta, ki mu je bilo usojeno, da šest tednov pozneje sam umrje kakor nesrečni VViicombe. — Zdi se, je omenil John Mangles, da so vse te nesreče kakor domenjene med seboj, kakor da veže popotnike usodna vez in da pomrjo vsi, če se ta vez pretrga. — Prav imate, prijatelj John, je odgovoril Paganel, tudi sam sem že prišel na to. Kaj je bilo vzrok, da je Howilt pcdlcgel v podobnih okoliščinah? Ne vemo. Charltona Houitta je najel gospod Wyde, nadzornik javnih del, da najde zakonje primerno pot od hurunujske planote pa do izliva reke Taramako. Odpotoval je 1. januarja 1£6J, ž njim je bila še petorica spremljevalcev. Rešil je svojo nalogo z brezprimerno bistroumnostjo. Začrtal je štiridesetmilj dolgo pot, dokler ni prišel do neprehodnega mesta na Tara-maki. Howitt Se je tedaj vrnil v Christchurch in je navzlic zimi, ki je prihajala v deželo, zaprosil nadzornika, da sme nadaljevati svoje poizvedovanje. Gospod Wyde je privolil. Hovvitht se ie podal zopet na pot, da preskrbi svoje taborišče z živili. Tako bi mogel prezimiti ob reki. Tedaj je našel in rešil Jakoba Louperja. Dne 27. junija je Ho\vitt z dvema tovarišema, Robertom Littlejem in Henrikom Mullisom, zapustil taborišče. Odpeljali so se s čolnom po Brun-nerjevem Jezeru. Od tistega časa ga niso več videli, pač pa so našli njegov čoln razbit in brez vesel na drugi strani jezera. Iskali so jih celih devet mesecev, pa zaman. Gofovo je, da so nesrečniki, ki niso znali plavati, utonili v hladnem jezera. — Zakaj pa bi ne bili zdravi in zadovoljni pri kakem zelnndskom plemenu? je dejala ladv Helena. Mislim, da njihova smrt vendar ni tako gotova stvar. — Žolibog ne. gospa, je odgovoril Paganel. zakaj do meseca avgusta 1864. leta, lorej leto dni po ne-sreti, ni bilo glasu o njih ... in kadar se človek leto ilni re oglasi ra Novi Zelandiji, je zamrmral poti-homa, tedaj je izgubljen, izgubljen za vedno t =111=811 l!(EI!IS • « 2 t rt to M) 3 i š a Si ss £ — e c. i s i« 3 3 i o > m i o — l-J ►i V N « "S g. a > .5: £ J2 > "3 N S e | M 0 S s Q lm' 5 B J <4 S f > o. , .a * 2 P. rt •v «- " o Mi > s rt oi « jj y. K IS £ m-iii-=iii=iii 7.10 (7.10). Bukarešt 2225 (2.245), Sofija 3.65 (3.55), Amsterdam 208.12 (208), Varšava 72.50 (72), Bruselj 23.55 (23.52), Newyork 518.25 (518.25) Dunaj. Devize: Belgrad 12.53 Kodanj 175.45, London 34.49, Milan 28.58, Ne\vyork 709—711, Pariz 26.25, Varšava 27.50. Valute: dolarji 710, angleški funt 34.58, francoski frank 26 23, lira 28.52, dinar 12.47, če:koslovaška krona 20.29. Praga, Devize: Lira 136.50, Zagreb 59.48, Pariz 125.30, London 164, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest. posoj. 75—78, vojna odškodnina 305—315, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200—202, Ljublj kreditna 210 den.. Merkantilna 100—105. Praštediona 960 den., Slavenska 50 den.. Kred. zavod 175—185, Strojne 125 bi., Vevče 110 den., Stavbna 90-100, šešir 115 den. Zagreb. 7% invest posoj. 76—77.50, agrari 44—45, vojna odškodnina 310—312. februar 285.50 —286, Hrv esk. 121—122, Kred. 133—134, Hipobanka 64 50—05, Jugobanka 106—107. Praštediona 962.50 -965, Ljublj. kreditna 214 zaklj., Slavenska 50 den.. Srpska 144—145, Narodna br.nka 4350 bi., Eksploatacija 40 bl„ Šečerana 400—105, Nihag 35 bi., Gutmann 300-330. Slavex 150—155, Slavonija 42—43, Trbovlje 345-350, Vevče 110—120 Dunaj. Podon.-savska-jadr. 700.000, Živno 795.000, Alpine 258.000, Kranjska imlustr. 315.000, Trbovlje 451.000, Levkam 159.000. Hipobanka 80.000, Avstr. tvornice za dušik 210.000, Gutmann 452.000, Mundus 948.000, Slavonija 51.800. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi hlodi la, od 30 cm flaprej. od 4 m naprej, s 15%, od 2.50—3 90 m, fco Postojna 375 den., testoni, monte, od 10 30 cm fco vag. naklad, post. 450 den., deske 13 mm, 4 m, konično, media 24 cm. od 16 cm napr., fco Postojna 580 bi., deske 13 mm, 4 m, podmerno in III., fco meja 500 bi., remeljni 100-100, 80-80, 70-70, monte, 4 m, fco vag. meja 560 bi., remeljni bukovi 50-50, la 1.10 m, fco meja 1200 bi., hrastovi želez, pragovi 2.50X25X15. fco italijanska meja 68 bi., hrastovi želez, pragovi 2.50X 25X17, fco italijanska meja 70 bi., hrastovi hlodi I., II.. največ od 2.70 in 2.90 m, fco vag. Ljubljana 500 bi., javorjevi hlodi, brez grč. od 50 cm prem. naprej, od 1.60—2.20 m in 3.20 m naprei, sveži, s toleranco črnega srca. fco italijanska meja 1100 den. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco vag. naklad, post. 305 bi., pšenica banatska, fco vag nakl post 300 bi., pšenica domača, fco v. prekmurska post. 320 bi., koruza, umetno sušena, fco vag. sremska post. 150 bi, koruza času primerno suha, fco vag. slavonska post. 125 bi., koruza. času primerno suha, fco Jesenice tranz. za II. 165 bi., koruza, času primerno suha, fco vag. naklad. post. 120 bi., koruza medjimurska, fco vag. medjimurska post. 175 bi., koruza drobna, fco vag. prekmurska post. 175 bl„ oves srbski fco Postojna tranz. 220 bi., ječmen 66-67, par. Ljubljana 235 bi., ajda domača, fco vag. prekmurska post. 265 bi., rž domača, fco vag. prekmurska post. 215 b!., proso rumeno, fco vag. prekmurska post. 215 bi., otrobi drobni, pšenični, fco vag. naklad, post. 125 bi., jezice, zlatorumene, fco vag. dol. post. 250 den. — Gradbeni materijah la Portlandcement vSalona^-Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 bi., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi._ Povodom svojega 50 letnega poklicnega jubileja sem bil deležen prav posebnih časti. Zato si štejem v prije'no dolžnost zahvaliti se v prvi vrsti ravnateljstvu Učiteljske tiskarne gg. B e r n o t u, Dimniku in Štruklju za ginljive nagovore in častno darilo. Lepo in prisrčno hvalo izražam vsem drugim, ki so se me spomnili 7, voščili ali darilu tako g. univerzitetnemu profesorju dr. Fran Ramovšu, predsedniku podružnice Ljubljana SGRJ tov. Krašovcu ter tov Š»reki ju za podano darilo. Prav posebno se zahvaljujem pevskemu društvu sGralika«, ki me je počastilo pod vodstvom g. D a c h s a , s podoknico. Ginljivo petje bo ostalo meni in moji družini v trajnem spominu. Hvala tudi vsem tovarišem in tovariši-cam Učiteljske tiskarne, ki so se polnoštevilno zbrali in mi doprinesli osebne čestitke. — V Ljubljani. dne 25. januarja 1926. — Oton Tutta. V počaščenje spomina blagopokojnega g. Fr. C e r a r j a, tovarnarja v Domžalah, sta podarila za revno šolsko mladino gospoda A. Skok in W. Stuzzi po 200 Din, za katere se šolsko upravitelj-stvo najlepše zahvaljuje. Trgov. HIŠA j gospodarskim poslopjem in dobičkanosnim vrtom v Planini pri Rakeku, naprodaj. V hiSl se je dolgo let vr-iila trgovina z mešanim blagom in mesar, obrtjo; nahaja se ob cesti, tik državne meje. Interesenti naj se obrnejo na Jakoba BUČAR, Rakek. 566 Zahvala. Podpisana se zahvaljujem »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani, ker mi je po smrti mojega moža izplačala kljub kratki dobi zavarovanja, ves znesek, ter jo obenem lajtopleje priporočam. Franfa Grili, Blagovica pri I.ukovici I PERJE!" kokošje, purje, račje, gosje in gosji PUH, prodaja in razpošilja j po najnižji ceni E.VAJDA Čakovcc, Medjimurje, Odda se takoj t najem v novozgrajeni enenadstropni hiii, cirka 12 km od Ljubljane, v prometnem kraju, več lepili prostorov, primerni za trgovino ali obrt, in več darovanj. - Poizve «e v upravi Usta pod it. 44S NA STANOVANJE se sprejmeta 2 gospoda. Hrenova ul. 19, pritličje. FRAN ŠTUPICA, notar pri Sv. Lenartu v Slov. goricah — sprejme NOTARSKEGA KANDIDATA tudi začetnika, le z dobrimi ambicijami. Plača po dogovoru. - Ponudbe naravnost. 541 STENOGP.AFINJO- STROJEPISKO za slovenski in nem. jezik, ev. srbohrv., sprejme takoj večja odvetniška pisarna v Ljubljani. - Ponudbe pod »Le per-lektno« upravi lista KUHARICA dobra in še mlada, ki dela tudi vsa druga domača dela, se išče. - Pismene ponudbe na »Poštena« upravi lista. Vrtnarske vajence sprejme Ivan Bizovirar, vrtnarsko podjetje, Ljubljana — Trnovo. 561 Trgov. POMOČNIK mlad, pošten in agilen, z dobrim spričevalom, iiče službe v trgovini špecer. ali mcš. stroke, v mestu ali na deželi. Sprejme tudi mesto skladiščnika -Ceni- ponudbe na J. JUG, Ljublj., Poljanska c. 60/11 Služkinja ne pod 35. let, se sprejme k družini treh otrok, najraje taka, ki zna nekoliko kuhati. Plača po dogovoru. - Ponudbe pod »Poštena« upravi lista. Gospodična J*" ali vdova starejša, brez otrok, poštena in zanesljiva, dobi službo v mestu na deželi. - Ponudbe z natančnimi podatki je po-slati upravi lista pod: »Pomoč gospodinji 573«. Poravnajte naročnino! HLAPEC neoženjen, zanesljiv in trezen, se sprejme takoj v lesno trgovino v Beogradu. - Plača mesečno 1400 Din in prosto stanovanje. Ponudbe je poslati na A. TEVŽ, trg., Gornjigrad. 529 KMEČKI FANT pošten, marljiv, trezen, želi k dobremu trgovcu mešane stroke, najraje v Krškem ali novomeškem okraju. Vešč je slov. in hrv. v govoru in pisavi ter računstva. Nastop po dogovoru. Ponudbe pod »Poitenost« 539 upravi. Ekonom samost., izurjen v vseh panogah kmetijstva, posebno veselje do sadjarstva in vinarstva, išče mesta. - Ponudbe na upravo lista pod it. 579 Majhno~POSESTVO dobifkanosno, pri Sevnici ob Savi, 15 min. od postaje: 2 vinograda, gozd, njive, travniki, zasajeni s sadjem plem. vrst, naprodaj. - Naslov in nalančna pojasnila daje A. Šra-nelj, žel. in pos., Sevnica o S Veliko ZRCALO kupim, če mogoče z re-zljanim okvirjem. - Ponudbe pod: »Zrcalo 44« na upravo »Slovenca«. KOKS - C E HIN VColfova ulica 1/11 - Telefon (i.r> PROSTOR dve sobi za pisarno ali kom trgovino, v bliž. glav. kolodvora, se takoj odda v najem. Ogleda se od 9—12 in od 3—6 pop v Pražakov« ulici štev. 3, pritličje, desno. 353 Primcrfailc Hclo in ccnc In preortcall se boste, da so izdelKI poslovnih hn'ia Knjigoveznice H. T. u. v Lfubilani. Mophargeva ulica 6/lT cn gro$. brez hoKiHurcncc. En detall. Parti-a novih ŠIVALNIH i STROJEV po zelo nizki j ceni naprodaj. — F, j BATJEL, Ljubljana, Kar-lovska cesta 4. 340 Stara vrata PEČI in 7