AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEK AMERICAN HOME LETO XLVII - VOL. XLVU CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 11, 1944 Nemška garnizija je dobila rok 24 ur, da se vda ali pa^ bo uničena. Angleži so začeli pohod na grško prestolnico Atene. RUSI SO ŠLI MIMO BELGRADA IN GREDO PROTI SUBOTICI j Kanci so napadli c»<* v Kitajskem , Ju 2 uspehom MeSlrb°r'10- okt- — Ame" % so z nosilcev letal K S** japonsko otočje Si 2° milj od Japonske V p mi]j od kitajskega I' Potopili ali poškodo-S||Joa«=em 38 ladij, 20 lleAter jim uničili 89 " Tako sporoča dali al Nimitz. Napad je Hi]IneriškH flotiIa- 13rvi ameriški napad Sor'ki VarjG vhod v Ki~ med Fooehow in Sir;irAmeiiŠki letalCi So iiSo .1 vsako japonsko la-n5° najti ter ru-t. aprave na otoku sa- ^.^be pri tem na-neznatne in no-J a(Jja ni bila pdškodo- ^ta^J* v japonski pose-t%w v 0točje ni veli-% . s*eSa pomena za «e ni" I ake važne listine, Si,, ank°vec. I^Hchmannho hh&^i...... Politični bom so opleli v državi Ohio, zatrjuje kandidat Lausche zmožnosti, ker je Schorr vedel, da bi ne bila njegovi lutki, je izjavil Frank Lausche. V spremstvu kongresnika Kirwana in demokratskega načelnika Vitullo je Lausche obiskal danes več okoliških krajev. Povsod so mu zatrjevali, da bo dobil v Youngstownu in okolici veliko večino 7. novembra. V K»ni i Ler D0 Pncei koncerti v Sever-»k J četrtek in soboto, začetek vse-Kot gost bo 4Jadimir Golsch- k ^ na popoldne 22. Jorkester dirigiral "So >11- Začetek " bo , S. Poldne. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama S^1« dospelo C %1PV pel° v Cleveland T^o * Albine črnkolvitč. Oj-(j1-°51eno na mrtvaški »derT pogre^nem tJ4] V o , bo Pogreb ju- erkev sv. Pavla na seja % %r j Clrila in Metoda vsy* noc°j ob osmih % >secno sejo v SDD Amerikanci so dali nemški posadki v Aachenu ultimat; Angleži so zavzeli Korint na Grškem Na mk dobro srce trkajo trpeči POPILI SO fONCEM 1 Udu ^upujmo vojne SONDE in ZNAMKE ---- NJ dobiti nagrade Sli društvih 'Ksv-Vida 'ijHtv'f''0 So bile oddane | L' Vi,j skuPnih društev' g bedeče nagrade.j A^osmih vžupni-\ He J naJ Prinesejo' S^MoStevilkami: ! |>vin Qo ^ dobila Ameri-Ro % v vsoti $75.00, od liN?25?nazaj $25: | V ? je dobil Jo-E. 66. St.; ■fc ; a 8 Btrsnu -u- Rop v naselbini Miss Caroline Maver, 1161 E. 60. St. je povedala policiji, da jo je sinoči ob 10:45 ustavil blizu njenega stanovanja zakrinkan ropar, ki ji je nameril samokres ter ji ukazal iti na neko dvorišče. Tam ji je izpraznil ročno torbico, ji pre-iskal žepe in ji celo slekel ro-i kavice, če ima na rokah kaj (prstanov. Vzq1 je torbico, v ka-iteri pa ni bilo denarja. Pol ure j pozneje je pa slično opravljen j moški hotel iztrgati ročno torbico Mrs. Mary Truden, 1108 , E. 71. St. Ta je zavpila in krčevito držala torbico. Ropar ji je grozil, da bo streljal, toda žena je vpila naprej in ni hotela torbice izpustiti, nakar je bandit pobegnil praznih rok. Zveza Oltarirh društev V nedeljo od 3. do 4 popoldne bo v cerkvi sv. Vida ura molitve ter skupni sprejem novih članic. - Vse članice so vabljene, da se i udeleže v čim večjem številu. izve toliko zanimivosti iz domačega kraja in od drugod. Mr. in Mrs. Leo Ladiha, 1336 E. 55. St. sta naročila Ameriško-Domovino sinu Leo A. Ladiha, T. M. l/C, ki služi pri ameriški mornarici nekje na Pacifiku, nt M m Pvt. Anthony Zadnik, sin Mr. in Mrs. Anton Zadnik iz 18221 East Park Drive piše iz Holandi-je, da je šel iz Francije v Belgijo, od tam »pa v Holandijo in ko.n-čno v Nemčijo. Po čudnem naključju se je sestal v Holandiji z , starejšima slovenskima zakonce-• ma, ki sta mu takoj ocvrla jaj-. ca, čeprav sama nista imela do-. sti jesti. Hotela sta tudi, da bi . spal v njiju hiši, česar pa vojak , ni mogel, to se razume. Sestal > se je tudi z nekim Titovim parti-) zanom, ki mu je zaupal, da je bi-: lo v Jugoslaviji dosti pokolja. Iz Francije se je Oglasil Eugene Laurich, sin Mrs. Ane Laurich iz 1177 E. 58. St. Piše, da je zdrav in da se ima dobro. Naroča najlepše pozdrave sorodnikom in prijateljem po Cleve-landu. Ako mu hoče kdo pisati kako kartico, mu bo jako hvaležen. Naslov dobi pri njegovi materi na gornjem naslovu. Kot znano, naslova vojakov, ki služijo preko morja, ne smemo priobčiti v časopisu, ker vojni oddelek tega ne dovoli. M m M Mr. in Mrs. John Trsinar, 10505 Prince Ave. sta naročila Ameriško Domovino ^a sina Alberta, S l/C, ki služi pri mornarici nekje onstran morja. Njegov brat Pfc. Stanley, ki se nahaja na Pacifiku, piše domov, da je zi.čel dobivati Ameriško Domovino in da je bil lista silno vesel. Komaj čaka, da pride, ker Youngstown, O. 10. okt. —' Nocoj je imel v tem mestu govor guvernerski kandidat Frank J. Lausche. S tem govorom je nekako uradno odprl svojo kampanjo za izviolitev guverner- jem. Poudarjal je, da je ogro- mna udeležba pri registraciji! v pondeljek pokazala, da je v državi Ohio konec oblasti političnih bossov,, zlasti pa je konec moči republikanskega državnega načelnika Ed Schorra. Nenavadno velika registracija je pokazala, da bodo ljudje v državi Ohio izvolili demokratskega guvernerja, Lauscheta, ki se je zavezal, da bo guverner on in ne politični bossi in da bo on vladal za narod in ne za politične bosse. Velika Stambaugh dvorana je bila natrpano polna državlja-; nov, ki so Lauscheta toplo po-1 zdravili ter mu živahno pritr- ■ jevali. Lausche je prijel tudi! svojega nasprotnika Stewarta in vprašal, kakšen ekonomist : bi bil Stewart kot guverner, če pa njegova stranka priznava, ■ J da. bo potrošila samo v državi i Ohio za volitve $1,300,000. I Da bo Ed Schorr guverner in \ne Stewart, če bi bil slednji iz-j tfoljen, dokazuje dejstvo, da j Schorr ni hotel podpirati v pri-. marnih volitvah niti državnega pravdnika Thomas Herberta, . niti podguvernerja Paul Her-' berta, oba velikih državniških Rim, 10. okt. — Angleške čete so danes osvojile zgodovinsko grško mesto Korint in so zečale prodirati proti Atenam, 50 milj proč. Poročila trdijo, da Nemci že 'Selijo važne urade iz Aten. Poveljniški štab bodo Nemci odpeljali iz Aten.z letali. Zavezniki skušajo to preprečiti in so poslal tekom noči bombnike nad letališča pri Atenah. Angleži niso našli v Korintu nobenega Nemca, kar dokazuje, da so se Nemci umaknili že proti-severu. * * # Moskva, 10. okt. — Rusko top-j ništvo je začelo danes obstrelje-j vati pristanišče Memel na Balti-' ku, dočim se je levo krilo ruske armade pomaknilo proti Vzhodni, Prusiji. Memel je glavno pristanišče za Vzhodno Prusijo. Na Madžarskem so se ruske patrulje že približale predmestjem Debrecina. Ruska armada je oddaljena samo 50 milj še od Budimpešte. Južno rusko krilo je pa prešlo . reko Tiso v severni Jugoslaviji ; ter se obrnilo proti zapadu, pu-. stivši za seboj Belgrad na jugu. . Ta ruska kolona gre zdaj proti . Subotici, ki leži ob železniški i progi Belgrad-Budimpešta. ; (Tukaj se zopet ne vjemajo 1 Titova poročila zadnji teden, da - Rusi naskakujejo Belgrad in da - so partizani že v predmestjih jugoslovanske prestolnice). Rusija cilja za oljem v severni Perziji Moskva, 10. okt. — Sinoči sta se razgovarjala premier Churchill in maršal Stalin tri ure v Kremlju. Ameriški ambasador Harriman pri teh razgovorih hi bil navzoč, pač pa so ga Angleži o vsem natančno poučili. Churchill je predložil Stalinu zaključke iz konference v Que-becu, na katerih sta se sporazumela s predsednikom Roosevel-tom. Churchill bo ostal v Moskvi najbrže ves ta teden. Značilno je, da je ravno ob tem časii prineslo rusko časopisje namene Rusije, da hoče razvijati oljno produkcijo v severni Perziji. Nekaj teh vrelcev je v angleških rokah že več kot sto let. Torej tukaj se bodo križali ruski in angleški interesi. Razgovor bo določil nadaljno ofenzivo proti Nemčiji, povojno okupacijo iste in druge evropske probleme. —.—o—-- Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so bili izročeni sledeči prispevki za Lauschetovo kampanjo: po $5: Mrs. Mary Centa, 1126 E. 147. St., John Lovšin, 17913 Brazil Rd., Farnk Merhar, 1015 E. 62. St., $3 sta dala Mr. in Mrs. Frank Culkar, 8709 Rosewood Ave'., $2 pa Tony Stanonik, 7616 Donald Ave. Najlepša hvala vsem skupaj. Smrtna kosa Staršem John in Helen Stra-žišar je umrla etto leto stara hčerka Johanna. Družina stanuje na 21170 Arbor Ave. Poleg staršev zapušča tudi brata [ Jamesa in Raymonda. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda. Naše sožalje prizadeti družini. -o- Iz bolnišnice Mrs. Angela Bencin, 19714 Shawnee Ave. se je vrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti za prijazne obiske, cvetlice in karte ter darila. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. K molitvi v članice podružnice 25 SžZ naj pridejo nocoj ob osmih v Za-krajškov pogrebni zavod, da se poslove o dpokojne sestre Josephine črtalič. Zopet doma Frank Drobnick, ki je prestal operacijo v Glenville bolnišnici se zdaj zdravi doma, 20570 Nau-man Ave. Glavanov pogreb Pogreb pokojnega Frank Gla-vana bo v četrtek zjutraj ob 8:45 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Rozali-je in« na Kal vari j o. sledečim organizacijam: ameriškim vojaškim in mornariškim organizacijam, vojnim ujetnikom, ter sledečim reliftiim skladom • danskem«, eehodslovaške-rhu, francoskemu, italijanskemu, norveškemu, belgijskemu, angleškemu, luxemburskemu, grškemu, filipinskemu, poljskemu, ho-landskemu. ruskemu, kitajskemu, jugoslovanskemu ter ameriškemu odboru, ki skrbi za evropske ubožne otrpke. Gornja slika jasno pove usod0 trpečih mater in otrok. Na tisoče sirot po Evropi bo deležih naše podpore, ki jo bomo zbrali prihodnji teden v vojni sklad. Kdor more naj da po svojih močeh. Zima se približuje in milijone ljudi po raznih delih sveta jo s strahom pričakuje. Ogromen program za relif In oapomoč trpečim narpdoiu.v -Evropi b,o,.gk-vna beseda v letošnji kampanji za zbiranje v vojni sklad v Greater Clevelandu. Ta kampanja se-prične v pondeljek 16. oktobra. V teku 10 dni te kampanje se mora nabrati za potrebne ljudi tukaj in v Evropi $5,750,-000. Iz nabranega denarja v ta vojni sklad se bo pomagalo 100 raznim organizacijam v tem okraju, katere se vedno vzdržuje s Community skladom. Dalje sej bo s tem denarjem pomagalo še London, 10. okt. — Danes zjutraj je ameriško poveljstvo prve armade dalo nemški posadki v Aachenu ultimat, da; se vda v teku 24 ur, ali pa bodo začeli brezobzirno rušiti mesto, ki ga imajo Amerikanci popolnoma obkoljenega. Aachen, ki leži v Siegfried črti, je popolnoma obkoljen od ameriške pehote, tankov in topovskih baterij. S padcem tega mesta se bodo Amerikanci vsuli proti reki Reni, kjer je zadnja ovira pred Rajhom. , Za poveljnika nemške garnizi-j je ni nobenet druge izbire kot da se vda, ali bo pa vsa posadka uničena. Hitler je posadki okazal, cla ostane na mestu do zadnjega moža. Po sprejemu ultimata ni nemška garnizija v ničemer pokazala, da se misli vdati, ker naprej trmasto brani mesto. Ameriški' vojaki so vrgli y mesto letake, ki pozivljejo vojake, naj se častno vdajo premoči. V letakih pozivljejo Amerikanci civino prebivalstvo, naj posreduje pri nemškem poveljniku, da ustavi nadaljno prelivajifl krvi in da se mestu prihrani nadaljno razdejanje. Ultimat ameriškega poveljstva nemški garniziji se je glasil : "Mi bomo mesto vzeli, pa ,če se vda prostovoljno, ali ga bomo pa napadli in razdejali. Odgovopr zahtevamo v 24 urah." Nemški feldmaršal von Rund-stedt je pognal čete k novemu naporu z besedami: "Ustavili ste sovražnika pred vrati Nemčije. Toda sovražnik se pripravlja za novo veliko ofenzivo. Pričakujem, da bo vsak izmed vas branil sveto nemško zemljo do zadnjega." Veliki štirje so dali v javnost bazo za bodoči mir Washington. — Zed. države, Anglija, Rusija in Kitajska (veliki štirje) so dali v javnost začasne in nekončane načrte, po katerih se bodo spremenili Združeni narodi v .mirovno organizacijo, ki jo bo podpirala bojna , sila z, zračno armado proti vsakemu kal i ven miru. Tako oboroženo silo bi glasom teh načrtov lahko uporabljal varnostni koncil Združenih narodov, sestoječ iz 11 članov, v katerem bi bili veliki štirje stal-,, ni člani. To bojno silo bi dali na razpolago vsi narodi, vključno Zed. držav. Ta mirovna organizacija, h kateri bi spadali vsi združeni narodi, bi imela enkrat na leto konferenco, pri kateri bi imela vsaka dežela po en glas. Organizacija bi imela poseben varnostni koncil, sestoječ iz 11 članov. Veliki štirje in pozneje tudi Francija, bi bili stalni člani, drugih šest bi pa izbrala skupna konferenca. Ta koncil bi imel pravico izključiti vsako državo, ki bi kršila ali ogrožala mir. Glede tega zdaj še ni odločeno, če naj ima pri tem dežela, ki bi ogrožala mir, tudi pravico do glasovanja ali ne. Anglija in Zed. države trdijo, da ne, Rusija j pa vztraja, cla naj ima tudi glas pri tem. Organizacija bi imela tudi ekonomski koncil, obstoječ iz 18 članov, ki bi odločal v mednarod-i ni ekonomiji in dobrodelnosti. Glede mednarodnega razsodišča še ni določeno, če bodo ustvarili novega, ali naj bo na-^ daljevan oni, obstoječ v Hague, j Ameriška senatna zbornica in potem ves kongres skupno bo o tem debatiral in odločil, če ta i predlog svetovne mirovne organizacije odobri ali ne. Kongres mora odobriti stvar, predno morejo Zed. države dati svojo bojno silo na razpolago taki sveto-. vni organizaciji, in pa denar za . vzdrževanje take armade ali bojne edinice. i ---—o- i Kakih 1,600 delavcev bo - izgubilo delo pri Fisher • . Fisher Aircraft tovarna št. 2 i je včeraj počivala. V soboto je ' izgubila namreč nadaljna naročila za izdelavo bojnih letal. Ka-kih 1,600 delavcev je prizadetih, i! Danes bo začela tovarna z obrali tom v manjšem obsegu in nihče i| še ne ve, koliko dSlavcev bo osta-I lo na delu. Aachen bo važen plen za zaveznike se je industrija naselila tukaj. Pred vojno je bila glavna industrija v obleki, steklu, šivankah in iglah. Zdaj je pa središče mu-nicijskih tovaren. Tukaj so znani gorki vrelci, katere obiskujejo turisti iz vse Evrope. Mesto Aachen, katerega imajo zdaj Amerikanci obkoljenega, je važno nemško industrijsko mesto. Tu je središče razne industrije, predvsem izdelovanje municije. Vse okrog mesta so bogati premogovniki, vsled česar DOMOVINA AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1944 i "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME , SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. CUlr Are. HEnderson 9628 Cleveland ». Ohio. __Published daily Except Sundays and Ho.Udays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto 16.50. Za Cleveland, po pofiti. celo leto 17.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta >3.60. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta »2.25 Za Cleveland In Kuclld, po rasnaialclh: celo leto <6.50. pol leta $3.50. Četrt leta $2.00 __gotamema itevilka » cente_______ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $8.60 per year. Cleveland, by mail, $7.60 per year U. S. and Canada. $8.60 tor 6 monthr. Cleveland, by mail. $4.00 tor 6 month* V. 8. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.26 for 2 months Cleveland and Euclid by Carrier $«.50 per year; $3.60 for 6 montha. $3.00 for s months. _Single coplca » cent«_______ Entered as second-cUuu matter January 6th, 1908, at tht Post Offlee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1878._ _______ No. 238 Wed., Oct. 11, 1944 Pohujšanje v SANSovi dolini šentflorijanski Spet je stopil pravični farizej iz SANSovega kroga pred veliki oltar in se Bogu zahvaJil, da ni tak kot tisti klerikalni cestninar tam za vratmi. Kaj je zopet* napravil ubogi cest-ninar, da ga je zadelo zaničevanje mogočnega farizeja? Berite "napredne liste," pa boste videli nad čim in kako je zavil pravčnik svoje oči. Tam v Sloveniji so neki "domomranci." Kmetje, ki so jih komunisti pobijali, so se organizirali, da branijo svoje hiše in hleve in kašče pred banditi, še bolj pa, seveda, svoje življenje. Težko je od daleč presoditi ali so šli kmetje v tej samoobrambi predaleč. Pameten človek bi rekel: Počakaj-mo, da vidimo, ko preneha propaganda in psihološka vojna. Izkušnje, ki jih Amerikanci napravljajo na Francoskem in v Italiji naravnost vpijejo, da počakajmo s sodbami in obsodbami stvari, ki so se vršile v okupirani Evropi. Mi smo vedno stali na stališču, da ima vsakdo pravico braniti sam sebe in da se v ta namen ljudje smejo tudi organizirati. To je namreč pravica, dana človeku po naravi. Če so pa naredili domobranci pri tem kaj narobe, naj vsakega sodi redno sodišče in sicer sodišče tam doma po vojni, ne pa SANS v Ameriki. Pohujšanje pravičnikov v SANSovi dolini šentflorijanski je zadelo ob veliki kamen spotike v takozvani "domobranski prisegi." Ti kmetje, ki se branijo pred komunističnimi banditi, so bili namreč toliko predrzni, da so celo prisegli, da bodo "proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnovali za svojo slovensko domovino." Tako se namreč tam bere. Toda pohujšanj okrog SANSa niso samo oči zavili, zavili so tudi resnico. V svoji farizejski poštenosti dodajejo stvari, ki jih v tisti prisegi sploh Ai. Pohujšani namreč pišejo, da so se ti "izdajalci in kvizl/ngi" javno zvezali s Hitlerjem. če pa mirno prečrtate besedilo prisege, vidite, da ni v njen prav nobene izjave, da se »o kdo boril za Hitlerja ali za Nemce, ampak prisegajo, da pe bodo borili za svojo slovensko domovino :— seveda pryti komunistom. Toda farizej je bral več. Bral je, da so se/zvezali "domobranci" s Hitlerjem za boj proti Ameriki. Pravi namreč, da pomeni bojevati se proti banditom m komunizmu in njegovim zaveznikom — bojevati se proti Ameriki. Ali so v domišljiji tega farizeja Amerikanci zavezniki banditov in komunizma? Kam si zašel, pravični farizej J Slovenski kmet, da bi prisegel. da se bo boril proti Amerikancem! Velika je ta domišljija in ta domišljavost! In spet se vprašujemo: zakaj ti ljudje ne morejo počakati z obsodbo slovenskega naroda do takrat, ko se vidijo dejanja? Komu v korist je to blatenje Slovencev v starem kraju, vprašamo SANSa, ki uradno razpošilja med svoje pristaše tako gnojnico? Ali je ta netolerantnost na SANSovem programu? Vse kaže, da je in da je v tem pravcu vse reševanje slovenskega naroda in da v ta namen nekateri naši ljudje po Ameriki prispevajo denar v SANSovo blagajno. Marsikaj bomo po vojni drugače gledali kot gledamo sedaj. Videli bomo napake in pogreške na vseh straneh. Toda zakaj metati v koga kamenje, dokler ne poznamo vseh nagibov in ciljev njegovega dejanja, zlasti zakaj si naravnost izmišljati stvari, ki jih v besedilu prisege sploh ni? Ali je SANS oficijetni razlagavec priseg domobrancev? Bodi pa prepričan, dragi farizej, da tudi to pot nisi odšel opravičen iz templja s svojim pohujševanjem nad ubogim in trpečim slovenskim narodom. Amerika je izgubila dva moža Zadnjo soboto so pokopali v New Yorku Alfred Eman-uela Smitha, na. kratko znan po imenom Al Smith, zadnjo nedeljo je pa umrl Wendell L. "Willkie. Oba sta bila znana kot moža neupogljive volje in pripravljena za svoje ideale trpeti tudi gmotno škodo, gotovo pa politične koristi. Tesno drug za drugim sta odšla s tega sveta ,kakor je bila njiju politična pot tako zelo slična, čeprav v političnih nazorih daleč vsaksebi. Oba sta bila blizu najvišje časti, ki jo more kak Amerikanec doseči, tik pred pragom v Bejo hišo. Prvemu je zabranilo pot v Belo hišo njegovo versko prepričanje, drugemu pa njegov široki liberalizem. Al Smith, za katerega so amerišgi Slovenci leta 1928 s tako ogromno večino glasovali, ko je bil predsedniški kandidat demokratske stranke, je imel veliko srce in čisto glavo. V njem vidimo lahko dokaz, da se v Ameriki človek lahko povzpne visoko z svojo lastno eneržijo. Od svojega 13 leta pa do svoje smrti je poznal Smith samo delo, trdo in neprestano delo. Zavedal se je, da obišče človeka prilika obenem s trdim delom in pa če ima neomajano zaupanje v svojo rojstno domovino. Bil je človek izrednega poguma, ki se ni ustrašil nobene zamere, kadar je nastopil za svoje principe, za koristi svoje stranke in za — narod. Najsi so se mu zaganjali pod noge šakali, najsi je morda izgubil politična odlikovanja, — Al Smith je„ostal mož principov. Al Smith je bil nepremakljiv kamen v strugi političnega hudournika. Njegovo ime bo ostalo za vedno zapisano v spominu pravičnih. Enako odločen za svoje principe in ideale je bil Wendell L. Willkie. Nekaterim se je zdel preveč liberalen, preveč odprt, preveč samostojen, ki ni znal, ni hotel kaditi politi-karjem, s katerimi ni videl v isto smer. Ako bi bil znal svoja jadra obračati po vetru, ali če bi jih bil hotel, bi bil morda dosegel več. To ga je morda stalo urad predsednika, toda prav zato je pa obdržal zaupanje onih, ki so verovali v njegove principe. Pravijo, da je izgubil predsedstvo največ zato, ker ni znal ali ni hotel izkopati preširokega prepada med Roose-veltom in seboj. Nekateri celo mislijo, da bi v sedanji predsedniški kampanji, če bi živel, prišel za Roosevelta. Toda to tajnost je nesel s seboj v grob. Amerika je izgubila ž njima dva velika moža, dva pogumna moža, ki so jima bili principi in ideali prvo, lastne koristi nič. V tej >dobi političnega veternjaštva take može narod pogreša, v dobi, ko je tako malo — mož. -o- Seja glavnega odbora JPO-SS 19. septembra 1944 Vincent Cainkar, predsednik JPO-SS, je otvoril sejo ob pol deseti uri dopoldne v konferenčni sobi Slovenske narodne podporne jednote -v Chicagu. Za zapisnikarja zapričete seje je infenovan Janko N. Rogelj. Navzoči so sledeči odborniki: V. Cainkar ,zastopnik Slovenske narodne podporne jednote, Joseph Zalar, zastopnik Kranjsko-slovenske katoliške jednote, Janko N. Rogelj, zastopnik Ameriške bratske zveze, Josephine Erjavec, zastopnica Slovenske ženske zveze, Leo Jurjovec, zastopnik zapadne slovanske zveze, Josephine Zakrajšek, zastopnica Progresicnih Slovenk, in Frank J. Wedic, zastopnik Družbe sv. Družine. — Odsotni so: John Gornik, zastopnik Slovenske dobrodelne zveze, John Ermenc zastopnik Slovenske podporne zveze "Sloga," in Frank česnik, zastopnik Slovenske 'moške zveze. v Predsednik JPO-SS poroča, da je bila sklicana ta seja iz večih razlogov, predvsem pa zato, ker že dolgo nismo zborovali in ker se razmere na vojnih frontah slednje čase tako naglo spreminjajo in vsak čas se lahko zgodi, da bo pomoč nesrečnim rojakom v stari domovini res mogoče dostaviti ter je potrebno ,da smo na to pripravljeni. Kot veste, je prav iz tega razloga bila sklicana skupna seja vseh narodnosti, ki s\) včlanjene v Združenem odboru južno-slovanskih Amerikancev, da bi se pogovorili glede možnosti skupne akcije v pomoči, katero bi mogli nuditi osvobojenim krajem. Datum te skupne seje je bil določen za soboto 16. septembra v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Napovedana seja je bila zadnji čas odpovedana iz razloga, ker Hrvatje niso hoteli priti na to sejo, čeprav so se na skupni seji ZOJSA v New Yorku vse narodnosti strinjale, da je potrebna enaka seja, zlasti ker je ZOJSA izposloval dovoljenje za nabiranje ih razpečavanje skupne pomoči pod imenom War Relief of Americans of South Slavic Descent, ki bi posloval z dovoljenjem President's War Relief Control Boarda, registracijska številka 583. Nadalje izjavlja predsednik, da se je v Washingtonu delalo na to, da bi sevž'Srtf'Žile vse jugoslovanske vAfne pomožne organizacije v eno pomožno akcijo, oziroma ,da bi se spojile vse obstoječe s tako zvano United Jugoslav War Relief Fund of America, katere pravo ozadje je organizacija American Friends of Jugoslavia in katera je bila faktično pod dominacijo jugoslovanskega veleposlanika Fotiča. Radi tega je bilo med nami mnogo dopisovanja in zastopnik omenjene organizacije je tudi osebno obiskal njega (br. Cainkarja) ter Jos. Zalarja in ju poskušal pridobiti, da b'i pristala v spojitev. Oba sta mu pojasnila ,na kak način smo mi organizirani in kako se vrši naše zbiranje prispevkov ter kako imamo začrtano pomožno delo sploh, ter da vsled tega taka spojitev ni mogoča, nakar je vse .ostalo pri starem. O teh poskusih je izvedel tudi br. L. Adamič, ki je nato merodajnim osebam stvar še poscebej pojasnil. Brezdvom.no je tudi njegovo posredovanje precej pomagalo, da so potem odnehali. Končno je posegel v zadevo Združeni odbor, ali ZOJSA. Prizadetim uradom je pojasnil, da bi bilo najbolje, ako bi se njim izdalo dovoljenje, nakar bi lahko sledilo skupno delo vseh jugoslovanskih narodnosti. In to so čez čas tudi dosegli. Kot je že bilo deloma objavljeno, jim je izdano dovoljenje pod.imenom War Relief of Americans of South Slavic Descent in to, da smejo zbirati prispevke ter pomoč dostavljati v Jugoslavijo. Možnost sedaj po-stoji, da se bo tudi že prej imenovani United Jugoslav War Relief Fund of America priključil tej akciji. Predsednik še poudarja, da je prišel čas, da poživimo našo pomožno akcijo kakor največ mogoče ter poziva, da na tej seji nekaj konkretnega zaključimo. Zaeno omeni, da je prejel .telefo-nično sporočilo ,da je jugoslovanska-ladja že na poti v Ameriko, da naloži potrebne stvari in jih odpelje v Jugoslavijo. Računajo predvsem na našo materialno pomoč sestradanemu ljudstvu v stari domovini. Ker nismb mogli obdržavati skupne seje v Clevelandu kot je bilo namenjeno, sem smatral za potrebno, da imamo vsaj Slovenci svojo sejo, na kateri bi se pogovorili glede vprašanja pridružitve za skupno akcijo in da sklenemo vse drugo potrebno. Zato smo torej danes skupaj. Kot znano, zadnje čase nismo bili. kaj posezno aktivni ,to pa radi udejstvovanja pri SANSu. Karkoli bomo sklenili, bomo potem lahko poročali na skupni seji ZOJSA v Pitts-burghu, ki se ima vršiti 21. septembra in na katero smo vabljeni, namreč ves odbor ,kakor tudi odbori hrvatskih in drugih jugoslovanskih pomožnih akcij. Poročilo predsednika se vzame na znanje. Tajnik JPO-SS poda pisano poročilo, katero se glasi: Bratje in sestre! Odkar je bila ustanovljena politična organizacija (SANS), ni bilo pri naši pomožni akciji onega navdušenja in živahnosti, kot bi bilo pričakovati. Z ustanovitvijo SANSa in organiziranjem Združenega odbora južnih Slovanov je bila naša pomožna akcija (JPO-SS) nekako v ozadje postavljen^. Sicer so prihajali prispevki od meseca do meseca, ni pa bilo one praVe in žive aktivnosti kot bi moi-ala biti. In ker ni bilo že mesece in mesece prave in resne aktivnosti, zato tudi nimam veliko poročati. Delo v zvezi z mojo službo sem izvrševal točne in po svoji najboljši zmožnosti. Denar, ki je bil meni poslan, sem ga takoj odposlal bratu' blagajniku. Brat blagajnik mi je pa točno vsak mesec poslal izkaz vseh mesečnih prejemkov. Ker je poslQvanje naše akcije pod nadzorstvom in kontrolo federalne vlade, se zahteva, da se poročila o prejemkih in morebitnih izdatkih redno kot predpisano pošljejo The President's War Relief Control Boardu, Washington, D. C. Taka poročila so bila vedno pravočasno na pristojno mesto poslana. O finančnem stanju ne bom poročal, ker bo to storil brat blagajnik. želim pa omeniti nekaj in to je: JPO-SS je bil organiziran 19. aprial 1941. Z našo akcijo torej poslujemo že približno tri leta in pol. Za ves ta čas znašajo poslovni stroški $79.50. Torej v treh letih in pol smo imeli samo $79.50 stroškov. Pa tudi ti stroški bi ne bili v toliki meri kot so, ako bi ne bilo zaradi premije blagajnikovega poroštva in če bi ne bilo treba vladi v Washingtonu, D. C., pošiljati poročila ,ki morajo biti pripravljena po računskih vesčakih. Z drugo besedo rečeno, stroški, ki smo jih do sedaj imeli, so bili po večini v zvezi s poročili računskih veščakov (Certified Public Accountants) in pa plačano premijo od blagajnikovega poroštva. To omenjam zato, da bo javnost vedela, da vsi, ki imamo posle v zvezi z našo akcijo, ne prejemamo nikakšnih plač ali odškodnin, ter da ne trosimo denarja, pač pa gledamo na to, da denar, ki ga prejmemo, pride v pomoč onim, za katere je bil darovan. Na zahtevo je bila 21. julija 1.1. poslana The President's War Relief Control Boardu, Washington, D. C., tudi resolucija. JOSIP ZALAR, tajnik. Poročilo tajnika se sprejme. Blagajnik JPO-SS poroča, da ima sedaj v blagajni $77,074.35, kar smo nabrali v treh letih in pol. Skupni stroški znašajo samo $92.00, kar je zelo malo, ker vsi uradniki delajo brezplačno, a včlanjene podporne organizacije plačujejo stroške njih glavnih uradnikov, ki se udeležujejo sej glavnega odbora JPO-SS. Poročilo blagajnika se vzame na znanje. (Dalje prihodnjič.) *8 lilXlT^IIiTlMJt^ i BESEDA IZ NARODA I|..|,.|,i|..|,I|Ii|H|II|Ii|. 1111 M mM 'HM'I1 *hi Prostovoljke prosimo V 32. vardi so se organizirale slovenske žene in dekleta v "Women's 32. Ward Lausche for Governor Club," katerih naloga bo aktivno poseči v volilno kampanjo za izvolitev Frank J. Lau-scheta za guvernerja države Ohio, članice tega kluba apelirajo in prosijo naše žene in dekleta naj se pridružijo tej akciji in pridejo v sredo 11. oktobra ob 7:30 zvečer v Turkovo dvorano, da bodo pomagale pri sortiranju in kuvertiranju pošte v korist Lauschetove kampanje, žene in dekleta naj ta poziv upoštevajo in se k narodni akciji pridružijo. Vsaka je dobrodošla in vljudno vabljena. Albina Smrekar, predsednica, Jennie Fonda, tajnica. Pismo dveh slovenskih fantov s Korzike Mrs. Rose šabec, 16103 Hunt-mere Ave., je prejela pismo od svojih dveh nečakov, ki sta bila prvotno v italijanski vojski, a ko sta bila zajeta od zaveznikov, sta stopila v ameriško vojsko (delavski batalijon na Korziki). Pvt. Ivan Križman, Hrušice št. 64, na Primorskem pise: Korzika, 23. sept. 1944. Draga teta: — Predno vam nadalje pišem, vas vse prav lepo pozdravim. Draga teta, saj vem, da me ne poznate, kakor tudi jaz vas ne. Jaz sem sin vaše sestre Pepe (pokojne), ki me je zapustila, ko sem bil star osem let, sedaj sem star 21 let. Naznanjam vam, da sem na Korziki ,sem zdrav in se imam dobro. Od doma ne vem že eno leto nič, ne od očeta, ne od sestre in bratov in sploh ne vem, če so še živi. Predno mi zmanjka papirja, vas vse še enkrat lepo pozdravljam in želim, da ostanete zdravi in veseli. Mnogo pozdravov tudi Danici, Dragotu in Viliamu. Vaš nečak Ivan Križman iz Hrušice. * Drugi nečak, Slavko Grl, iz vasi Paulica št. 4, piše: Korzika, 26. sept. 1944. — Draga teta: V začetku bi vam rad povedal in naznanil, da sem jaz vaš nepoznani žlahtovec Slavko Grl, vaše sestre Ančke sin. Torej vas vse skupaj najlepše pozdravljam, celo vašo družino, posebno pa pozdravite Dragota ,ki se gotovo nahaja v tistih krajih. Nadalje vam naznanjam, da sem pri dobrem zdravju in enako želim tudi vam vsem. Sem v teh tujih krajih in v veliki žalosti, ker že nad eno leto ne vem nič od doma, ne od mame, ne od brata ali od sestre in sploh ne vem če so še pri življenju. Očeta sem izgubil 10. maja 1941., ki je umrl v nesreči. Končno vas vse najlepše pozdravljam in želim odgovora, če vam je mogoče. Vaš nečak Slavko Grl, iz vasi Paulica št. 4. 0 trgovcu černetu Le redko kedaj se sliši o kakšni zgodpvini trgovca. Vendar je pa vreden vsak trgovec ,da se ga od časa do časa upošteva tudi literarno, ker to zasluži. Mnogi se tega nezavedajo in tega dovolj ne upoštevajo. Ljudje mislijo o trgovcu, da je izven človeške družbe in brez smisla med nami. Bili so časi, ko so rekli nekateri rojaki: "Tak, ki kaže svoje ime na hiši ali trgovini, ne spada v našo družbo," z drugo besedo, bi se reklo po njih mene-nju, da je le oni, ki drži za kramp in lopato ,vreden se šteti za nekega delavca. Take stvari so bile daleč daleč pretirane, kaj takega sedaj med nami ni več, boljša se, vedno bolj spoznavamo, da je treba skupnega delovanja za narodnost. Danes naj napišem nekaj vrstic o pionirskem trgovcu s zlat nino, Mr. Frank černetu, katerega lahko pozna slednji Slovenes ali Jugoslovan v Clevelandu.. potom oglasov v časopisih pa tudi med vsemi Slovani. Do tega opisa me je napoti nov naslov njegovih novih trgovskih prostorov, kjer sem opazit velik, bliščeč naslov. (Sign), k razsvetljuje ob večerih okolicc njegove nove trgovine s zlatnino, s katero se on ukvarja celih 36 let. Frank ičerne je doma iz Ljubljane, pripada naprednemu ljudstvu, bil je vedno ud slovenskega Sokola in drugače stal '/. stranko, katero imenujemo, kakor zgoraj omenjeno. Kljub temu pa je bil vedpc, zmeren, s katerim se je dalo pa metno govoriti, saj je bil več let glavni predsednik SDZ in pomagal pri društvih, bil je narodne zaveden. Kar se pa tiče trgovskega ozira in stališča je bil eden med prvimi, ki je dal od trgovskega za-sluška večji del za reklamo. Največkrat se je kosal, ali pa je še prekosil Grdinovo reklamo, če je le kdo dal kakšen oglas, je bil gotovo černetov oglas, bilo v listu, v programih, ali pa je na drugi način dajal podporo narodu. Frank černe je ena tistih radodarnih duš, ki je v trgovini toliko za druge, kolikor zase. Je velik in zaveden trgovec, pri tem pa tudi moderen. V njegovi trgovini je moralo biti vse prvovrstno, čisto in snažno. Bil je narodo-ljub, držal se je gesla "Svoji k svojim." Frank je to tudi spolnjeval, če bi tako spolnjeval do njega tudi narod, bi Frank imel malo bolj solnčne dneve, kakor jih je imel. Frank černe, je vseh 36 let delal, da je plačeval obresti za kapital ,ki ga je imel vloženega v zalogi. Frank černe, ni bil rojen za vesele solnčne dneve, vedno je imel težke dneve; soproga njegova je bila skozi dolga leta bolehna, njegovo trgovino so od časa do časa IDalJe na 3 strani) "Kakšne rane- M jak. . ,I "Kaj nisi bi^ic. ,;,J bolj začudi J* jepUj "Kdo je bil t< pojasnjuje j za letališčem & ^ M ni je prekuha^ sem čakal na nil rjuho in sel , Y^Jm lišče, da bi v!dC fi^ M njen. Pa mi fc^pfoM se vležem na is^.jj ' To me bo st^" obleko!" j/KSi Tega se je Pa KjSl^i kdo bi se ne, jn pfj vleže na nosilJ govern obrazu Je v0j^vli šno mnenje ilTUl I devi, toda svoJ° ^e. J previdno obd™ Tako so tudi nJ. ^ ■ vred naložili na gjO J talo tergaodryji leč v bolnišnic- t jz)oJ J vo nosilnico ZOP prJJ stavili v vrsto -vnikom. Ko P^pf J njega, ga vPrilS<' M srove rane. „» je' I njim: . „^3 "Takoj se silnico! In če pj* 1 di mislim takoj-' n-'^ Vojak zopet 0&v nekaj povedal v P .vo! 1 . ste kdaj "dihali i fllffj ste že vedeli, kaJ M stirati proti llfl vsaki armadi fffl j pravilo: najPreJ. J pa vprašaj, zakU v0A| Tudi nad tei*uf.A ' častnik, ki je b'0jn| be, ker vojak ni | "Ako se ne , ceremonij na 11 vtwjk gledal na to, ^ jaško sodišče J ne." . „J "Kdo je Pa vstaneš z nosilni" j vojakom častnik- ^m Vojak'je zinil- fl vedal, toda častm* j Kaj vem, kdo je* J dal, izgleda pa skr+pm SO jihP^il OCVIREK — Dostikart se je že J onemu primerilo, da JI potu zmanjkalo gaZoll^J v bližini gazolinska P°vl nič hudega; če pa ni:.s^j| porodi, bi rekel i Plevnik. Kdor se pa hoče za v» J ' r o vati pred tem P ne|J hoče biti gotov, da fflj1' J dar zmanjkalo gaZ0 "SJ naj se ravna po tem1;1 Jj V prazen tank naj Jj galono gazolina, en° P^J no pa naj spravi a J| požene. Kadar se ay J je požgal ves gazoW' l v tank gazolin iz naj obrne in nožene VI D AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 11, 1944 mi tovariši "pri Zlatem Sodu" posvetil svojo uniformo. "Ne z Zuškim moštom, Bog varuj tudi ne s kako drugo kislico," je dejal, "ampak s pravim burgund-cem, saperlot!" Pri tem da je šlo tudi nekaj liver od kraljičinega louisdorja, je pristavil; ker je moral plačati za vso družbo. Da ga pa tamburmajor še kdaj ne premami, hoče ostale livre rajši pri meni shraniti. Zmajal sem z glavo in zahvalil fanta za zaupanje, a sem mu svetoval, naj rajši nese denar stotniku Redingu, ker jaz ne vem, ali bom jutri večer še živ ali ne. Brunner je debelo pogledal in prvi hip menil ,da se šalim. Ko je pa videl, da me je resno-bk, je bil tudi kmalu na pravi sledi; zakaj taki častni spori so bili tačas močno v navadi, in še pred kratkim so bili zoper nje izdali strogo dnevno povelje in zagrozili z zaporom. Rad bi me bil svaril; a odbil sem njegov poskus tako osorno, da se je žalosten poslovil. "Brez razmere," je rekel še med vrati. "A žal bi mi vas bilo, ako bi jutri prišli v luknjo, ali pa še par klaftrov niže — v pekel!" * Noč sem prebil silno klavrno. Šele proti jutru sem nemirno zasnul. Vzplašil sem se, ko je dnevna straža drobila na boben. Skraja sem mislil, da so bili dogodki prejšnjega dne le hud sen. A pismo, ki je bilo zapečateno na mizi, me je osvestilo, da je vse bridka resnica. Po navadi sem hotel opraviti kratko jutranjo molitev, a ni mi šlo. Že pri očenašu mi je obtičala v grlu prošnja: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Jedva sem bil oblečen, je že prišel pome poročnik Gibelin. Dal sem mu pismo in ga prosil, naj ga odpošlje, ako se mi kaj zgodi. "Ba," je rekel, "kaj tako otožni? To že skoro ni ka-valirsko. čvrsto in čilo kakor na ples! En, dva, tri! Vrhu tega nimate nevarnega nasprotnika, kakor sem že včeraj rekel. A, ko bi bil Rastagnac! Ta jih je na kraju ,kamor gremo, že svoj tucat nabodel, kakor bi bili škrjanci!" "Na istem kraju!" sem si mislil, gredoč po stopnicah za njim. Flaker je naju, naglo vozeč, pripeljal v Meudonski gozdič, po katerem sem prejšnji dan šetal misleč na Vereno ob Sa-lisovi strani. Bilo je okoli šestih, ko smo prišli na mesto. Moj nasprotnik in njegov se-kundant sta bila že tam; nekoliko proč pod starim dobom je stal Jarry, vojaški ranocelnik, poleg njega mal kovčeg z obve-zilom. Kaj sem hotel, moralo ia Vlit! i O TRGOVCU ČERNETU (Nadaljevanje 7 2 strann izropali, končno bi ga bil strop v trgovini skoro ubil, iz trgovine ga je pa pregnal na drugo stran St. Clair Ave. Tako je imel zares nezaželjene čase, v katerih je moral orati še v dnevih depresije, ki se je vlekla kakor nikdar končana vojska. Toda, vedno solnce ne sije in niti ne dežuje, časi se menjajo, kdor je šel preko bridkih ur, ta lahko pričakuje boljših in lepših dni. če je kdo zaslužil, da bi imel na stara leta boljših in veselej-ših dni kot trgovec, je to edini zlafarski 'trgovec za toliko tisoč Slovencev v Clevelandu. Bodimo mu naklonjeni, upoštevajmo ga, kajti, tisoče in tisoče je on potrošil za naše lokalne časopise in reklamne programe do društev in ni odrekel podpore niti cerkvam. Pri njem je vsak pro-sjak dobil, če tudi je vedno težko dal, imel je in še ima veliko srce in dobro voljo. Takega moža in trgovca moramo upoštevati! Slovenec je in delal je za narod slovenski resnično, dejansko, za to je pa tu,di dolžnost naroda, da ga upošteva, kadar kaj potrebuje. Stotisoče dolarjev za zlatnino, gre o dnaših ljudi v druge, tuje roke, kjer se ne vrne nič, ali pa le drobtince, nazaj v dobrobit našega naroda. Frank černe se je tudi redno držal slovenskih finančnih ustanov, sodeloval je z slovensko banko od prvega dneva do danes in zasluži vse splošno priznanje. Ako bi on imel denar, katerega je izdal za reklamo za ustanove za društva in druge stvari, bi danes lahko vprašal, koliko stane cel blok posestev, kjerkoli na St. Clair Ave. če je pri zlatnini res kaj zasluzil, je šlo to zopet nazaj 'narodu, sam ni nikdar imel drugega, nego skrb, kako da bo plačal svoje obveznice, najemnino za trgovino in za druge obligacije. t Upajmo, da bo v novih prostorih lepo uspeval in na svoja stara leta v boljši sreči trgoval, tako številen narod kot smo Slovenci, ter še, ko nismo skromni, kadar si zbiramo "športne stvari" kakoršne on prodaja, ni dvo- delom. Dobra prehrana prepreči mnogo tistih trenotnih občutkov slabosti, ki so vzrok za to-' liko nezgod, posebno v vseh " težkih industrijah. WFA pra-' vi, da statistični podatki potr-' jujejo tudi, da je manj odsot-1 nostit in da so tudi posamezni delavci dosegli boljše rezulta-' te v produkciji, ako so mogli dobiti primeren obed med delom. Program izvajata v složnem sodelovanju delavstvo in delo-| dajalci, pravi WFA, toda ako hočemo doseči cilj, katerega smo si stavili za leto 1944, bomo morali zrtatno pospešiti, najmanj za 25%, ureditev primernih lokalov ■— cafeterij, canteen in barov za stoje-lun-che—in daleč prekositi število dosežene v drugem četrtletju 1944. Že danes pa dobiva približno 5,000,000 delavcev v skoro polovici vojnih tovaren prigrizke sredi šiht, poroča WFA.—OWI Poziv za brzo uporabo jabolk, katera je otresel liurikan Washington. — Tropični hu-rikan, ki je zadnjič udaril na obalo Atlantika, je otresel približno 3 do 4 milijone buščelov jabolk. War Food Administration poživlja konzumente v gosto naseljenih krajih vzhodne obale, naj izkoristijo ta treno-tek obilnosti na trgu tega sadja, ter si nakupijo čim več za svojo lastno takojšnjo uporabo — za vkuhavanje, za različne jmočnate jedi z jabolki in tudi za zavživanje svežih jabolk. Na tisoče prostovoljcev, katerim se je pridružilo mnogo j vojnih ujetnikov, katere je po-1 stala armada, je pomagalo farmarjem nabrati otresena jabolka. V krajih, katere je zadel vi-|har, je bilo odtrganih od 10 do j 75 % vseh jabolk. Trgovine na j vsem ozemlju bodo kmalu prejele zaloge teh jabolk, ki bodo le malo poškodovana, če se jim j bo sploh požnalo^da jih je Vihar otresel. V glavnem gre za vrste: Mcintosh in Baldwin, toda mnogo je tudi drugih vrst, tako da bodo imeli konzumenti mnogo izbire. (OWI) ma, da bi se njegova trgovina ne povspela zopet na višek napredka. Preselil se je samo na drugo stran ceste od Slovenskega narodnega doma, ob večerih se žari krasen napis, ki krasi vso okolico, prav primeren njegovemu podjetju. Bog živi našega sotrgovca Frank ičierne-ta še na . mnoga leta. Sotrgovec in 'prijatelj Anton Grdina. -o- Domača fronta Obedi v tovarnah zmanjšajo število nezgod Washington. — War Food Administration pravi, da je uvedba obedov v tovarnah zmanjšala za 30 do 50% število nezgod v nekaterih vojnih tovarnah, kjer so v tovarni sami uredili moderne prostore in razdeljevanje prigrizkov med Podpora gospodinj važen t alitor pri kontroli cen za živila | Washington. — V splošnem so cene živil danes za 3.6% nižje kot so bile meseca aprila 1943, toda bližajoči s#e konec vojne v Evropi nam nalaga dolžnost, pravi Office of Price Administration, da ne popustimo v svoji borbi proti draginji. OP A naglaša, da draginja po zadnji vojni narasla za tretjino šele po premirju. Hrana znaša 40 '/< izdatkov miliojnov ameriških rodbin, pravi OPA. Akoravno je kontrola vlade najbrže daleko zadosti, da se prepreči "podivjano" inflacijo, je vendar treba paziti na to, da cene-živil ne narastejo, ker bi to pomenilo težkoče za rano-, ge milijone Amerikancev. OPA poudarja, da je sodelovanje gospodinj s trgovci mogočen faktor kontrole cen za živila, kajti postopanje gospodinj, ki so nadzorovale sezname maksi- __S ________ malnih cen, povprašale vsakokrat, kadar se jim je zdela cena previsoka in javile prestopke lokalnim War Price and Rationing Boardom, največje važnosti za vzdrževanje cen. — (OWI) -o- Čevelj iz pravljice Nemški modni urad v Frank-furtu ob Maini je pred par leti izdelal vzorec čevljev iz stekla. Pa ti čevlji niso samo vzorec ali model, ampak pravi čevlji, ki se dajcf tudi nositi. Steklo, ki je bilo uporabljeno za te čevlje, je posebno upogljivo steklo znamke "Plexi." Podplat čevljev je izdelan iz dokaj trdnega, a upogljivega stekla, peta pa iz trdnega nezdrobljivega in nekrušljivega stekla. Mesto gornjega usnja pa so uporabili izredno upogljivo steklo, ki se prilega prav tako lepo, kakor najfinejše usnje. Koliko taki čevlji stanejo, ni bilo objavljeno, vendar pa pomen j a njihova uporabnost nov korak naprej pri izkoriščanju nadomestkov ter hkrati spominja na staro pravljico. -o- Nagrade so dobili TJi>'i»i1cv«m.1e s 1 «trMJ> tretjo $50 Mrs. Mary Cevka, 6607 Schaeffer Ave.; četrto $25 Ana Fertak, 1233 Norwood Rd; peto $25 J. Persin, 6801 Bay-liss; šesto $25 Mary Spehek, 6306 Bonna. Po $10 so dobili: Mollie Koren, 6406 Varian Ave., J. Trcek 1075 E. 64th St., Paucek Family 1145 NoNrwood Rd., Frank Turek 985 Addison Rd., F. Mihelcic il50 E. 61st St., Arthur Burgess 309 E. 150th St., F. Sternen 1064 E. 72nd St., Josephine Svall 6930 Hecker Ave., Rose Rozman 866 E. 76th St., F. Modic 1064 E. 68th St., A. Prime 985 Addison Rd., Mary Marinko 6713 Bonna Ave., Joseph Grdina 6113 St. Clair Ave., Mrs. Hrovat ,5,357 Stanard Ave., M. Blatnik 1193 E. 61st St. Po $5 so dobili: Anton Sajovic 1003 E. 66th Place, Frances Novak 6326 Carl Ave., Mrs. J. Gasper 1073 E. 74th St., Mrs. Tomazin, 6124 Glass Ave. Suite 9, Mr. A. Korošec 1063 Addison Rd., Mike Razborsek 13610 Chatauqua Ave., Margaret Jalovec 1131 Quilliams Road Cleveland Heights, Ohio, F. Godic 1105 NorwoocMtd., E. Kersman 13612 Aspinwall Ave., John Petrovcic 1246 Norwood Road, J. Marinko 1234 E. 74th St., F. Mramor 6710 St. Clair Ave., Mrs. A. Cook 866 E. 139th St., Frank Glavich 1531 E. 70th St., Muni-za Family 1208 E. 61st St., C. Stark 1223 E. 61st St., Josephine Mlakar 1011 E. 76th St., Jennie Kuznik 1180 Norwood Rd., Ann Jalen 6307 St. Clair Ave., Jennie Pekol, 1397 E. 41st St. PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Oct. 14) Sekundanta sta potegnila svetle borilne meče iz toka in ju pomerila. Midva sva med tem slekla vojaško suknjo; nato sta naju postavila razgaljenih prsi enega proti drugemu ter nama dala orožje v roke. Ko sta tudi sama stopila na svoji mesti, je bilo dano znamenje, in koj je zablisnilo in zazvenčalo jeklo. Moj nasprotnik je začel borbo s silnim napadom, ki sem ga jaz, zvest svojemu odloku, samo odbil, ne da bi goloto, ki je ni kril, porabil za protinapad. Iznova je napadel, in jaz sem prestregel; i tokrat bi mu bil zlahka zadri meč v prsi; zakaj slabo se je kril. Njegov sekundant mu je zaklical, naj bo oprezen/ med • j tem ko me je Gibelin pozival: ■ j "Sunite, sunite vendar! Že dva-' j krat ste imeli zmago v rokah!" > (Dalje prihodnjič.) -o-- Prve bombažne predilnice so 1 bile ustanovljene na Rhode Is-- landu leta 1789. Gornja slika nam predstavlja dolge vrste ameriških vojakov generala Bradleya od I. ameriške armade na pohodu proti nemšk emu mestu Aachenu. Te čete si pišejo svojo zgodovino s tem, da so bile prve ameriške čete, ki so sploh kedaj invadirale, nemško zemljo. DELO BMU0 DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. FINA DELA ODPRTA za moške in ženske PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna z bodočnostjo ŽENSKE SE POTREBUJE Poln zaslužek tekom učenja Stalno delo za 60 let staro družbo. Krasna bodočnost Mi potrebujemo: COMPTOMETER OPERATO-RICE ZA DELO V URADU PUNCH PRESS OPERATO-RICE SOLDERERS MACHINE OPERATORICE INŠPEKTORICE TIMEKIPERICE Dnevno ali nočno delo Plača od ure, overtime in plača od kosa 10 ur na dan, 5 dni v tednu Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. (240) Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St, Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do ' 5 popoldne Soboto eta opoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (Oct. 9, 11, 13) Spreten mizar Za vsa mizarska (carpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182 (243) MALI 0GLASŽ $1.00 kupi stenski papir za povprečno SOBO 10, sidewall, 4 stropov, 18 jardov roba. Druge specielnosti G len vilic Wallpaper & I'aint GL 9490 blizu E. 101. St. _______(238) Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnšttih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) Prazno! Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJI^ RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS Odprta za ogled vsak dan od 10 popoldne do 8 zvečer moderna, 6 sob hiša za eno družino; stara je okrog 12 let in je kot nova. Nahaja se na 1191 E. 175. St. blizu Grovewood Ave. ____(241) Dobra služba Dekle ali žena, ki jo veseli delo v department trgovini, naj se zglasi v Anžlovarjevi trgovini na 6202 St. Clair Ave. (Oct. 6, 9, 11) Pozor! Naprodaj imam močno in veliko prešo za grozdje; naenkrat se lahko stisne pol tone grozdja. Spodaj je okovana, da se ne izgubi nič soka. Kdor jo želi kupiti, naj se zglasi pri John BenciČ 1371 E. 41. St. (239) Hiša v najem V najem se da 5 sob hiša za $17 na mesec; proda se vse po-jhištvo v njej. Jako dober kup ! ;:a $500. Frigidaire, pralni j stroj, pohištvo za 3 spalnice, i Zglasite se med 5 in 6 zvečer j na 1028 E. 68. St. (24. (240) Kupujmo obramlin«* obv«xnic* in znamke! ■ J Junaštvo iti I zvestoba T Novinski roman iz časov francoske revolucije. lin j. i *** luiiuui vi P! g ?°SUmnosti me J'e raz" P'edl ° Je na kakšen na-fe ' da me ima Verena |i!ktn°rda Po Karlu Farn-L~ stari hišini. Kako bi !j[^vdo tega, da bi me, IV hčerko velikega sod-jjte|. 1 meni, da ne umem i Jania ne sabljanja, in kj.0če> ali, prisiliti, da . 4 wee zapustim polk, !sei \ spraviti s P°ta-|j ' Ne bo ti tako lahko, !* Sv°je jezice nad me- | ■L S6lri torej, da moram ll^eti. A na drugi Pin d f Vest hudo mučila, Por ta skleP- ZakaJ I^di katerih Je dvo- ■ nj ^JOČ zločin, so mi Pvtiomfe1' Videl sem> da 1: bo z mojo ubo- P^va ° S takim grehom ikjj na stoPi pred sodni PUSti m6 ni °Plašila- "SaJ t:; ' Sem se skušal tola- fe ^frtv spremijo ^0Variša prinesel P Po/ Sem bil pričakoval. |letgv^va da je nemo-P in !m. WasProtnika pred lie,aliadansko-žalil. Vpra- r PiistjP0Ziv sPreJ'mem» ali H Si)v, .m> Razume se, kaj fO^em? Pi. ''p0Prav!" je vzkliknil sem se vam p '^k a' Me vzamete? IX reč treba, da se Pie^ °PraVi. Čvrst pohod |4f ' en> dva, tri! In zo- |V°variša.» p i£ *e>aii h°čem pi- lp4 (w . • Rekel sem, da life.. 01 oži o I" J dol 1 mari- PN?' meč!" odl°" § je vsekako bolj i D'oij3. Se vendar znate | kot| Zborno i Jutri g\ ^Sestirn bodite pri-I ; v Za krasen pro-Iff So lei»clonskem Gozdi- IS J, opravile že sto- »kosti. Le nikar |Nls0 ? gledati! Vse se '^eče. Za to sem svidenje torej rta sta „ W poKiomia in IN je bila padla; |%Ho 1 odstopiti- s IS), sklenil gnilo ^ Ji si izzvan, napa-iSL 0rej braniti," sem $»1 j J "Vrhu tega se 3učno le v mejah \\ torej kateri od MU** jaz, in ne | > ^ 0rivec v večnost. jAeir rce Prestrezati, braniti, pa ven- I^Heu •takim preluknja- sem skušal 5e po- j';1,ko ' 111 bilo dobro pri še enkrat pre-li'^ bi;,' Poln° materino i!f%stsltoro strta m0-'a mfo iv' Jokal sem ka" li;!: ZftK sv°Jo in njeno fVNa da bom jaz žr- IV^tiS?*1 vsled sv°Je^a Skoro za goto' 8ndel in pisal Zur-i, "j, p°roči materi mo- ptj, nise0t Vo;iak bo razu" r £ se m mogel drugače g0voril sam pri lipltižij Vrstic za mater M, na botra; iV .0clpuščarija in ji ^\P?Zdrave- i\ 11 pismo zape- |lt St XT2aPisal, je vsto-|i)f>if0j,^osil je danes pr- »»Nti in se mi .ie ho" J Jjej. Videlo se fovlnekoliko vinjen, ' da je 8 tam' By), j, Chauletom (b. H> itl a°]gim Stoffelom ■^^•lekaterimi drugi- AMERIŠKA POMQVmA, QCTOfefiR 11, 1944 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Htllllit I lili IIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIBIIIIIIII*! "Moj Freddy?" zavzdihne Mary. "Oh, moj Bog, kaj pa mislite! Moj Freddy je 'bil nedolžen! "Se že poznamo! Kar mislite vi, me nič ne briga. Na takšne besede že dolgo ne damo ničesar." "Moj Freddy me ne zapusti nikoli," reče odločno Mary. "Če mislite to, -potem pa vas bomo opazovali, da dobimo zopet beguna v svoje roke." Te besede so pripravile Mary v velik srtah. Iz njih je razvi-dela, da ni Freddy sedaj tudi v koloniji, če se povrne vanjo, na noben način na varnem. To je bila strašna misel. Vendar pa so ji zbudile izjave tega nadpaznika zopet nove nade. Da bi le živel njen Freddy! Saj bi potem lahko z njim odšla v drugo državo, kjer bi bil morda varen pred preganjanji. Mary ni sicer imela dokaza, ali oživela je v njej bleda nada, da njen Freddy še živi. In že to jo je napolnjevalo z veseljem. Morala je nazaj v kolonijo Humbold, zakaj, prav lahko bi se pripetilo, da se Freddy povrne tjakaj. In čeprav bi ne smel ostati tamkaj, ker bi ga oblasti iskale tudi tam, pa je bil to vseeno kraj, kjer bi se mogla Mary zopet sniti z njim. Žena se je zelo lepo zahvalila nadpazniku za njegovo pojasnilo ter še potem vrnila s prvim parnikom v mesto. Od tu je bilo treba nastopiti dolgo pot v kolonijo. In sreča je hotela, da je prihodnji dan naletela na družino, ki je hotela v tisti kraj, in Mary se ji je priklopila ter po mnogih dneh srečno dospela v kolonijo, kjer so jo njeni stariši sprejeli pod. streho. Mary je najprej povprašala po Freddy tu. Ali niti njega, niti Elizabete še ni bilo dotlej v kolonijo. Tako je bilo treba še nadalje čakati in upati na snidenje s Fredom. In samo ta misel je 'še držala Mary pokonci, ta mi-! sel ji je bila edina tolažba. Kriki. Indijanka je držala svojo besedo. Ko je Elizabeta nekega dne stala visoko gori na sykomor-.skem otoku ter zrla na mirno, širno morje, zapuščena in ločena od vsega sveta, zapazi nenadoma čoln v daljavi. Prihajal je od tam, kjer naj bi se bila razprostirala zemeljska ožina, o kateri je govorila Indijanka, a je bila tako oddaljena od otoka, da ni bila vidna z otoka. Elizabeta je kmalu izpozna-la, da je v čolnu človek, ki je, kakor se je videlo, s spretno roko vesljal. Bil je to dolg in ozek čoln. In takoj se je zbudila v sa-motarki misel, da je to Indijanka, ki je bila obljubila, da se vrne. Ko se je vozilo že precej približalo otoku, je Elizabeta iz-poznala, da je v njem zares stala rjava postava, ter veslala. Toka je bila. Veslala je naravnost proti otoku. Naša samotarka se je vzra-dostila. Saj se je sedaj prepričala, da je vendar na svetu še človek, ki niisli nanje ter jo hoče rešiti z otoka. Indijanka ji je že poprej izkazala toliko človekoljubja, da se je je spominjala nehote z veliko hvalež-nostjov Elizabeta je prišla medtem, ko ni bilo Indijanke na otoku, do prepričanja, da prav gotovo pripada ta ženska indijanskemu plemenu tako-zvanih Creekov, ki jih je bilo še veliko število, in ki so šteli k svojemu okrožju tudi kitiške jame. Polagoma so bili Creeki potisnjeni nazaj, ali vseeno so imeli še dokaj ozemlja v svoji oblasti, ki se je razprostiralo "Žena misli menda rjavega medveda," reče Toka. Ta kratka izjava odstrani te Indijanke je imela še nekaj pomeniti, ali zdelo se je, da se rdečepolta ženska ne mara še dalje pečati s ',em vprašanjem. "Če si pripravljena, potem kar poj diva, zt.kaj, tako sva še pred plimo na bregu naše zemeljske ožine, bela žena. Toka je pozabila tveje ime." "Elizabeta ni je ime." Sedaj je to ime izkušala Indijanka izgovoriti večkrat, da se ji tako dobro vtisne v spomin. "Ali hoče bela žena Elizabeta vzeti kaj s sabo," jo vpraša potem. "Ničesar, Toka, odgovori Elizabeta. Saj veš, da nimam ničesar. — - zastopniki za Društveni dom: Andy Jerman. Louis Zgonc in F. Hribar, vratar Joe Rebek. Se.je se vrše vsak drugi toreki v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Re-cehr Ave. Indijanka se je zopet okreni la proti svojemu čolnu ter na mignila. "Ali si prišla sama?" jo vpraša Elizabeta sledeč ji. — "Arrow je hotel z mano, a vendar sem sama odrinila. On naju pričakuje na zemeljski ožini." "Kdo je Arrow?" "Hitra puščica je sin Munga in Toke," odvrne Indijanka z nekakšnim ponosom. Pa stopi v ozki, dolgi čoln. Elizabeta ji sledi tudi v čoln. In vozilo se je jelo hudo zibati, kar je dokazalo Elizabeti, da se ni tako lahko voziti v njem. Nepremišljena in nerodna krat-nja bi utegnila biti usodna. Toka odkaže Elizabeti sedež nasredi čolna, sama pa odide odzadaj odveže čoln ter prime za veslo. S čudovito .spretnostjo in močjo odrine vozilo od brega ter jame veslati. Mali lahni valovi od solnca obsevanega'morja so dvigali in izpuščali vozilo, ali vseeno je moralo iti in pluti po Indijankini volji, ki ga je s spretno roko vodila tako, da je re?alfi,valove ter se izogibalo vsake nevarnosti. Polagoma se je jela prikazovati po večurni vožnji gola ze- ZAČIETN IKONCERTI CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmann. dirigent SEVERANCE HALL Četrtek 12 .okt. 8:30 Sobota 14. okt. 8::30 Severance Hall CE 7300 V BLAG SPOMIN TRETJE OBLTENICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Koren ki je preminil dne 11. oktobra 1941 Dragi soprog in ljubljeni oče! Tri leta je že minilo, kar si nas zapustil. Izročili smo Te v naročje materi zemlji. kler snivaš spanje večnega miru. Z solznimi očmi Ti kličemo globoko žalostni: Bog Ti daj mirno spanje v ameriški zemlji do skupnega svidenja. Žalujoči ostali: ROSE KOREN, soproga. PVT. RUDY, sin. ROSE MECKESEN. VERONICA POTOČNIK, hčeri. Cleveland, O. 11. okt. 1944, od Sierre do morja. Pečali so se po vaseh, s poljedelstvom in živinorejo. Svojo bojevitost so odložil j, ko so bili njihovi odposlanci v Washingtonu ter s senatom sklenili mir. Indijanka je srečno dospela s svojim čolnom do otokovega obrežja. Resna in postarna že na je imela nekaj moškega na sebi, tisto mirnost in dostojan stvo, ki jo je večkrat opaziti pri rdečekožcih. Elizabeta gre doli k bregu ter pohiti Indijanki naproti, ki je skočila iz svojega vozila z mačjo spretnostjo ter prive zala čoln k bregu. "Ali si zares ti, rdeča žena?" vpraša Elizabeta ter ponudi stari Indijanki svojo roko. "Ti spadaš k Creekom, ki so tukaj sprejeli krščanstvo ter sedaj v miru žive z naseljenci Ali ni tako?" vpraša Elizabeta stiskaje zarjavelo roko stare,' a krepke žene s svojo nežno desnico. "Toka je žena Mungota, poglavarja Creekov," reče Indijanka. "Toka prihaja pote. Če hoče bela žena iti z njo, bo v kriški vasi dobrodošla ter mora potem iti, kamorkoli ji drago." "Jaz se popeljem s tabo, Toka. Ali povej mi, ali prideš še kdaj v kriške jame?" vpraša Elizabeta, ker se ji je vrnila misel, da jo je takrat v jamah rešil neki indijanski človek. Indijanka je odkimala. "Ne," odgovori, "kriških jam že dolgo ne prestopi nikdo iz-med našega plemena." "Toda tamkaj mora bivati še kako človeško bitje, in jaz sem mislila, cla je to kdo vaših liudi." zabeto iz neposredne bližine. Nekaj trenotkov strmi vanjo s svojimi velikimi in svetlimi očmi, potem pa se pripogne ter jo prime za roko. "Arrow pozdravlja belo ženo," je dejal s tihim, nizkim glasom v dobri angleščini, nakar vzame Elizabeto na svoje rame ter jo nese pred vode na kopno k svoji materi. Medtem pride že tudi drugi Indijanec zraven. Ko postavi Arrow Elizabeto na tla poleg svoje matere, odide potegnit z drugim Indijancem čoln na suho ter ga prive-zat k močnemu kolu na bregu Toka pokaže na konje, ki so bili tako krotki in domači, da so prosti hodili naokoli. "V vas po jezdimo sedaj," je dejala. "Preden zaide solnce, bomo tamkaj." Oba Indijanca sta šla za žen skama h konjem. Arrow doide ženski, prime svoje!ga konja za uzdo ter ga pripelje pred Elizabeto. Z resnim usmevom ga ji ponudi. Ta Indijanec je bil videti izredno prijazen. Spretno dvigne Elizabeto na konja, dočim se je tudi Toka skobacala na svojega. DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E GOth St.; podpredsednica Jennie Sta-nonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarka Josephine Oražem rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak in Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne asje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer \ Slovenskem narodnem domu, G417 St Clair Ave. (Soba št. 1 v novem poslopju). Imenik raznih društev PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Mary Malovrh, tajnica Prances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel. Potomac 5386; blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Jennie Koželj, nadzornice: Louise Čebular, Mary Zallar in Martha Batich. rediteljica Prances Salmich. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Predsednica Mary Marinko, podpredsednica Margaret Tomazin, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. HEnderson * 6933; blagajničarka Dorothy Strniša, zapisnikarica Julia Brezovar. nadzorni odbor: Anna Znidar-šič. Prances Brancel in Jennie Kral, rediteljica Pauline Zigman, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilija Škrbec, Jennie Strnad. Seje se vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v stari šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony Bombach, predsednica Prances Rupert. 19303 Shawnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Prances Klein, 19407 Muskoka Ave., Tel. IVanhoe 4820; blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: Frances Globokar, Frances Grčmah in Frances Stupica. Seje se vrši vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ Predsednica Anna Pavlich. podpredsednica Mary Palcic, tajnica Frances Kurre, 1249 E. 67th St., telefon HEnderson 2814; blagajničarka Mary Lau-shin, zapisnikarica Mamie Marin, njena namestnica Rosalia Jerman, poročevalka Betty Gartroza, nadzornice: Mary Andolsen, Josephine Seelye in Rozalija Jerman; vratarica Rosalia Jerman. Seje se vrše vsak drug pondeljek v mesecu ob osmih zvečer v uradu Zarje, 6117 St. Clair Ave. (zgo raj). _ in ravna naj, se po pravilih Jednote. ST. CLAIR GROVE ŠT. 98 W. C. Predsednica Albina Novak, podpredsednica Anna Tomšič, svetovalka Mary Za veri, tajnica Emma Haller. 1097 E. 71st St. Tel. HEnderson 5507; blagajničarka Josephine Seelye, zapisnikarica Josephine Benčin, zastopnici pri skupnih društvih fare sv. Vida: Anna Tomšič in Helena Mally; za klub društev SND Josephine Zakrajšek, zdravnik dr. F. J. Kern. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 3 SND. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN- SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st.. finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka John Sterle, 6711 Edna Ave.; blagajnik Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin. 1165 E. 60th St.; blagajničarka in zapisnikarica Louise Piks, nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj, zdravniki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 16007 Holmes Ave.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas. 15312 Holmes Ave.; blagajnik Andrej Maček. zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kastelic. Frank Vi-demsek in Jack Jane. Seje se vršf vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. DR. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 SDZ Predsednik Louis Godec, podpred sednik Andv Pezdir, tajnica Albina Vesel. 877 E. 185th St. Tel. KEnmore 5135; blagajnik Joseph Mah. nadzorni odbor t John Blaskovich. John Ivan čič in Angela Sajovic; vratar Frank Skufca; zdravniki dr. Rotter in dr Skur. Zastopniki za SDD na Recher Ave.: Albina Vesel, Joseph Mah in Andy Pezdir; za JPO-SS Mary Co-prich. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar, 1015 E. 62nd St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis Lavrič in Frank Modic; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v stari šoli sv. Vida. DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ Predsednik John Susnik. podpred sednik Frank Brancel, tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 5804 Bonna Ave. zapisnikar Matt Penko, nadzorniki John Brodnik. Frank Suhadolnik in John Sušnik, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Simončič. podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach, nadzorniki: LOuis Shuster, Fred Kre-čič in Ignac Godec, zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anthony Skur in dr. Michael Oman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni a\i več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠiVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar. častna podpredsednica Mary Grdina, podpredsednica Cecilija Škrbec. prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Tel. Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič. blagajničarka Louise pikš, odbornice: Mary Skul ln Genovefa Supan: nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Frances Novak. Anna Erbež' nik; rediteljica Frances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare s». Vida: Marv Tekavec in Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Marv Stanonik in Julia Brezovar; za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako dru go nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do .40. leta. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše srnrtninske certifikate od $250 dO $5,000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obrnite na naše odbornice. ki so sledeče: Predsednica Helena Mally. podpredsednica Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar, 21241 Miller Ave. Tel. IVanhoe 0728; blagajničarka Frances Ma-cerol. Seja se vrši vsak prvi pondeljek v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida; asesment se pobira vsak tretji pondeljek ln vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505, Myron Ave.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje" vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer' ob 6. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučalu bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto DR. SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Predsednik John Pezdirtz. podpredsednik Anton Rudman, tajnik Joseph Ferra. 444 E. 152nd St. Tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Mike Zlate, 845 E. 139th St. Tel. POtomac 9902; blagajničarka Frances Leskovec, nadzorniki: Mary Yerkich, Anna Skodlar in Avgust F. Svetek. Seje se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira na vsaki seji, pfvo nedeljo po seji pod cerkvijo Marije vnebovzete od 9 do 11 ure ter vsakega 24. in 25. v mesecu v SD na Holmes Ave., če ti dnevi ne padejo na nedeljo ali praznik._ DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bombach, predsednik Teddy Rozman, podpredsednik Frank Stefančič, tajnica Matilda Ropret, 19601 Klldeer Ave. Tel. KEnmore 2863; blagajnik Leopold Troha, zapisnikarica Mildred Skufca. nadzorniki: Frances Globokar, Alphonse SMovic In Mary Strukel, zdravniki: dr. Skur. dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ Predsednik August Krlstančlč. tajnik James Steplc. 8058 W. 58th St. Tel. Me 1412; blagajnik Frank Bizaj. za- SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DQLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec. tajnik -Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagaj nik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Charles Koman in John Mlakar; zastopnik za delniško konferenco SND Michael Te lich. za klub SND John Žnidaršič. za JPO-SS Frank Baraga, za SANS John Mlakar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove čla> ne od 16. do 45. leta s prosto pristop nino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled no vih članov so vsi slovenski zdravniki Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik Frank Česnik, 5709 Pros-ser Ave- podpredsednik Joe Repar, tajnik iri blagajnik Frank Brancel, 1246 E. 59. »St. Tel. ENdicott 0789; zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in John Au-sec. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4. staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v jnesecu, PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ Predsednik John Komic. podpredsednik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni odbor: Joseph Ferra, Charles Ribar in John Jelerkovič. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob osmih- zvečer v Turkovi dvorani na 16011 Waterloo Rd. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Lowrence Zupančič. 6528 Schaefer Ave.; podpredsednik Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; pomožna tajnica Rose Erste,, blagajnik Frank Bogovic, zapisnikarica Marion Kuhar, nadzorniki: Joseph Nemanich, Louis Erste in Marion Kuhar. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njhi delovanju na društvenih sejah. DRUŠTVO CARNIOLA TENT. 1288 (The Maccabees) Predsednik John Babnik, podpred- 2 5 LETNICA Slovenskega doma na Holmes Ave. v soboto 21. oktobra DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.: tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrei Tekauc, 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija Oblak. 1235 E. 60th St.; nadzorniki: Anton Pozelnik. Jdhn Žnidaršič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3, staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM NA RECHER AVE. Predsednik Frank Fodboršek, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Jim Rotter, 19615 Kewanee Ave.; blagajnik John Ivančlč. zapisnikar Frank Rupert, nadzorniki: John Troha, Frank Zigman, Jakob Peklaj, gospodarski odbor: Frank Fende, Janko Robič. Matija Klemen, publicijski odbor: Frank Segulin, John Požun, zastopnika federacije Frank Podboršek, Jim Rotter, zastopnika za federacijo narodnih domov John Ivančlč, Frank Žagar, ostali direktorij: John KiUher, Andy Pezdir, Frances Rotter, namestnice: Mary Segulin in Angela Ogrin; oskrbnika doma: Mr. In Mrs. Charles Starman. Seje vsako tretjo sredo v mesecu ob osmih zvečer. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU Predsednik Matt Intihar, podpredsednik Louis Modic. tajnik in zastopnik Frank M. Surtz, blagajnik Frank Smaltz, zapisnikar John Gabrenja, nadzorniki: Anton Strnad, Frank Segulin in Mrs. Modic. Članski odbor ln UČITE SE ANGLES*"1* iz Dr. Kernovega , i ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA "ENGLISH-SLOVENE READER" ** /lil kateremu je znižana cena d* V^l/ in stane samo: ^ Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDlNA a 6113 St. Clair Ave. Clev< OBLAK . * Ai P i Se priporoča, f čete vsak čas, P°° ^ noči. Delo *»r'JJ| hitra postrežba. f z vsem zaupanje111 starega znanca JOHN OB^A be V čE STE m Ako trpite želodcu, jetrih, |e" j^jA revmi, visokem J, / ali zastareli po8*°. /' meni, da vidim, ^ riti za vas. uspeh v 25 let;h v ^ jih. Jaz se posluZ"ej5e ropske in bolniSnic pri zdJ%,r; Pridite do if >> me vaš materin J /I; lahko razloži na DR.PA«LW$ hydropatH10 ^ (specialist v ^ Uradne ^J 10 zj. do 4:30poP; «li»' 423 Citify, 850 Euc >d > , Telefon: sednik Joseph Sušnih Tavčar, blagajnik L°r.ni<# kar Ivan Babnik, nad^f ton Zupan, Frank P'Vvtf', Strumbelj. Uradniki za ^ Joseph Drobnich, Zupan, Frank Smole. " ^ Frank Korošec, Fra" lh sprejem in pregled nov * slovenski zdravniki.' Sv> trto nedeljo v mesecu j na št. 1. --"""nVflfl® PROGRESIVNE SU>\n o ŽE K 3. EUftjtf Predsednica Fran%rm. predsednica Angela jrff blagajničarka Mary P, head Ave., tel. KE nikarica Gusti Zupanw^f bor: Marv Mezjretz. Mary Dodič. Seje se sredo v mesecu v Slo ^ . nem domu na DRUŠTVO CAR*' >fl J ŠT. 493 *^,1 Predsednica Jen™!.nces WA 140th St.; tajnica ^'jjn"! Carl Ave. HE 3809: zapisnikarica Juha p „,#j 60th St. EN 4758: »f^ Tavčar. Mary GačniR gttr Lieut. Com. Joseph"*^ Com. Mary Bolta; Debevec: Mistress at ne; Sergeant Pauime f Marv Schmidt. pr<°.i Seje se vršijo vsa*® ^ mesecu, asesment se » ga 25. v mesecu v j nAtn flair Ave. pisnikar Frank Gombač, nadzorni odbor: Katrina Markjoli, Kari Prinčič in Josephine Ziganti, zastavonoša Joseph Zlganti. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. ob dveh popoldne. DR. SV. KRISTINE, ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Berus. tajnica Theresa Zde-šar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Frances Kosten, rediteljica Mary Kolman. zastavonosil-ka Mary Kolman, nadzorni odbor: Mary Jarc-Kostainšek, Frank Berus in Helen Kosten; zdravnika: dr. Anton Skur ln dr. L. Perme. Seje se vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v šolski dvorani sv. Kristine na 222. cesti v Euclid. Ohio. meijstt.ti in no uram te pa skalnata obal. Elizabeta ugleda temno po-j stavo na suhi zemlji, kamor se je bližal čoln. Bil je to mlad, lepo zraščen Indijanec, ki je čakal naslonjen na svojo puško, na vozilo. V nekolikšni razdalji od njega je stal drugi Indijanec, ki je imel štiri konje, muleče reso na planoti. Toka pokaže proti zemlji. "Arrow," je rekla. Mladi Indijanec je bil njen sin, njen ponos. Njen čoln je naposled dosegel zemeljsko ožino ter zaškripal v trdem pesku. Voda je bi-| la tukaj tako plitva, da ni mo-igel čoln dalje. j Toka stopi iz njega v vodo. j Tisti hip pride tudi mladi Indijanec bliže, prebrede vodo Ido čolna ter iame motriti Eli- POZOR GOSPODARJI HP^j Kadar potrebuje vaša streha popravila, IjriM";oobr»'!V* fikrilja, popravo žlebov aH novih. 9e z vso zanesljivost" tUo> ki smo 2e nad 30 let v tem podjetju ln dobro Po8®" Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing C°'0A MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. 1.0$) Kadar pokličete, vprašajte za MR. ŽENSKE SUKNJE ..M, Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling volnenega blaga direktno iz tovarne po veliš kakor kje drugje na WILL-Call pri tt BENNO B. LEUSTIG-U « M ENdicott 3426 4