Številka 291 TRST, v ponedeljek 21. oktobra 1907 Tečaj XXXII. __IZHAJA VSAKI BAH tndl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Posamične Storilke so prodajajo po 3 nT*., (6 atotink) r mnogih tobakarnah t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, ivranju, &L Petru, Sežani, Nabreiini, 6r. Lnciji, Tolmina, Ajdovfcčiiii, Postojni, Dornbergu, 8olkanu itd. • ENE OGLASOV se računajo po vrstah (iiroke 73 mm, visoke mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotin k ; » osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ni-utlina vrsta K V. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Ineeratai oddelek uprave SaiDOBti-. — Plačuje se izključna le upravi Edinosti-. Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t HABOČNINA ZNAŠA ta vae lete 21 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luičiiii ia ndBllsko iidaiie .Ediiosii' stan: celoletno K 5-20, pol leti 2-6« Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poBiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorgio Galattl IS (Narodni doni). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G01>INA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio (ialatti 5t. 18. — Poštno-hranil nični račun št. H41-6..2. - - Telefon it«v. 1157 -----r— ■■ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Socijalističen shod v Puli. PULA zo. (Friv.) Socijalisti so sklicali danes shod na trgu Verdi sredi mesta. Reklama je bila velikanska. Pulska narodna delavska organizacija je imela biti slavnostno pokopana. Današnji »Lavora-tore« je bil naznanil, da pride na shod celo dr* Laginja zagovarjat se pred socijalisti. Občinstva je bilo na tisoče. Toda predsednikom shoda je bil izvoljen z večino glasov odbornik X. D. O. v Puli, g. Lacko Križ, ki je jednostavno razpustil shod. Tab-eau ! ! Cesarjeva bolezen. DUNAJ 20. »Koresp. biro« je zvedel o stanju cesarjevem, da ni bila noč posebno dobra, ker je cesar kašljal in ni mogel spati. Katar se je pa zmanjšal in tudi mr2lica se ni več pojavila. Tek je dober, moči povoljne. »Korresp. \Vilhelm« je zvedela od zanesljive strani, da je stanje cesarjevo trajno boljše, posledice vsled slabo prespane noči so poplonoma izginile. Ako je kedaj obstojala nevarnost, se zamore sedaj reči, da je smatrati nevarnost za cesarja odstranjeno, in da se vladar nahaja v početku okrevanja. Da se kašelj takoj ne izgubi, je v naravi bolezni. Tek, bolje razpoloženje, dovoljne moči in dejstvo, da je bolnik brez mrzlice, so v vsakem pogledu ugodna znamenja. Skupni shod čeških poslancev. DUNAJ 20. »Slav. Korresp.« piše: V torek se v prvič sestane v tem zasedanju češka zveza, da se posvetuje in -klene, kako stališče naj zavzamejo češki poslanci nasproti nagodbi in vladi. Od vspeha teh posvetovanj, ki utegnejo tra-ati nekoliko dni, bo odvisno nadaljno postopanje čeških ministrov. Minister dr. Fort v Pragi. DUNAJ 20. Minister za trgovino dr. Fort se je včeraj podal v Prago. Posvetovanje ogrskih ministrov. BUDIMPEŠTA 20. Nocoj se bo vršil ministerski svet, ki se bo bavil s tekočimi stvarmi. Minister a latere grof Zichy je že dospel semkaj, da se udeleži posvetovanja. Požar. IGLO v SZEPESU 20. V Jakatfalvi gori že šest ur, pogorelo je že 148 hiš s postranskimi poslopji. Gozd v ognju. BEL1GRAD 20. Kakor poročajo iz Cacaka, gori veliki državni gozd v Je-iiškem gorovju. Gasiti ni možno, ker vlada velika suša in piše močan veter. &kode ' ni možno še preračuniti, vendar utegne ista znašati več sto tisoč dinarjev. Dijaške demonstr&tije v Belem gradu. BELIGRAD 20. Visokošolci so priredili proti odgoditvi skupščine demonstracijo. Ob klicih : »Doli z vlado !« so se demonstrantje podali mimo stanovanja mi-nisterskega predsednika in kraljeve palače k skupščini, kjer so klicali: »Doli vladna stranka !« Kolera. PETROGRAD 20. Razglašeno je, da preti kolera gubernijam Poltava, Volhinija, Luolin, Mihilev in Minsk. Proti štrajku železničarjev v Italiji. RIM 20. Vodilni odbor splošne delavske zveze v Turinu in eksekutivni odbor zveze železniških uslužbencev v Rimu sta se izrekla proti štrajku železničarjev. Kralj Alfonz v Barceloni. BARCELONA 20. Kralj je danes po-poludne dospel semkaj na vojni ladiji »Ca-taluna«. Kralj, ki ga je občinstvo živahno pozdravljalo, je obiskal razstavo lepih umetnosti. NA BALKANU Pi&e S k i t a 1 e c. Ob dalmatinski obali. Tako je govoril in bral levite dunajskemu Nemcu — Budimpeštanski Žid ! Nemec je na to seveda umolknil. Med tem je prišla na krov že omenjena gospa — Hrvatica z Reke. Razgo-varjali smo se o raznih brezpomembnih stvareh, dokler ni Nemec z neko opazko dal povoda, da smo ga prijeli vsi trije v roke ter ga tako »žajfalic, da se mi je slednjič mož že smilil. Slo je seveda za politiko. Oprali smo ga tako dobro, da mu bržkone ne pade nikdar več v glavo, da bi ob Adriji prodajal svojo panger-mansko modrost. V Splitu se je mož izgubil in nismo ga videli več. Zato pa sta pristopila dva slovaška dijaka — visokošolca, ki sta potovala preko Francije, Italije, Benetk, Trzta, ter sta se vračala preko Dalmacije in Bosne-Hercegovine v domovino. Raz-govarjali sino se slovenski ter se Čisto dobro umeli, tako, da je naša Hrvatica vsa navdušena vskliknila: Evo, kako se Slovani lepo umemo ! V Fortopus-u stopila je na parnik družba ciganskih muzikantov, kateri so svirali med vožnjo proti Metkoviću, a svirali tako, da se Bogu usmili ! Med svi- *) Glej „Edinost" od minolega torka. ranjeni razglatšene ciganske godbe približali smo se Metkoviću ter dosegli cilj svojega morskega potovanja. Čakali smo dobro uro na vlak, ki nas je privedel v par minutah v Hercegovino. Že je obdajal zemljo mrak, ko se je vlak ustavil na prvi bercegovinski postaji. Zato sem se prevozil skozi vso Hercegovino, ne da bi mogel ni najmanje reči, kako dežela izgleda. Vožnja je bila v resnici dolgočasna. Vse bosansko-hercegovačke železnice so ozkotirne in vlaki vozijo tako počasi, da bi se glede počasnosti skoro lahko merili z — istrsko železnico. No, slednjič se je vlak vendar ustavil v Sarajevu. Oddahnili smo se in izmučeni izstopili. V Bosni. Prvi utis, ki ga človek dobiva, sto-pivši v glavno mesto Bosne in Hercegovine je, da je »švaba« oni, ki todi zapoveduje. Kakor pri nas, šopiri se tudi tu na prvem mestu navadno nemščina! Na zgradbah, osobito vojaških, je sploh vse izključno nemški. Veča trgovska podjetja imajo isto največ, ali skoro izključno nemške napise. Na trgovinah se šopiri nemščina večinoma na prvem mestu. Bolje trgovine so sploh v rokah Židov. — A Slovani sami niso dosti bolji od Židov. Tudi ti imajo največ na prvem mestu nemške in šele na podrejenih mestih napise v cirilici ali latinici. Ista tiskarna, kjer se tiska »Hrvatski dnevnik«, ima na prvem mestu — nemščino. Sploh vlada v Bosni in Hercegovini na vseh večih podjetjih nemški kapital. Ista deželna banka ima svoj upravni odbor na Dunaju. In ljudje, ki Bosne še nikdar videli niso, vlečejo mastne tantijeme na tro-ške žuljev bosanskega seljaka. Sarajevska delniška pivovarna, osnovana z glavnico dveh milijonov kron, ima svoj sedež na Dunaju. Ogromno bogatstvo gozdov izrabljajo različne nemške tvrdke in isto se godi z drugimi zemeljskimi zakladi. Tout comme chez nous! V Sarajevu imajo Nemci svoj »Kran-ken und Unterstutzungverein« in to društvo za bolnike in podpiranje vzdržava štirirazredno ljudsko šolo. Kako prihaja društvo s takim naslovom do vzdržavanja lastne šole, zdi se na prvi hip čudno, a odgovor je povsem lahek. K nemškemu «Schulvereinu« bi težko pristopil kak Slovan, a za bolniško in podporno društvo se že dobivajo kalini. Nemci imajo v Sarajevu svoj Herren-klub, ki ima prostore za La\vn-Tennis na enem najlepših prostorov mesta. Nemški kazino ima krasen park s paviljonom p:, godbo. Sploh: kamor se oziramo, moremo se prepričati, da so Nemci tu res »Herren-volk*. In da se to godi v čim veči meri, za to skrbe v obili meri, tudi slovanski doseljenci vseh slovanskih plemen, a osobito uradniki. Vsa uradniška društva imajo kljubu temu, da so členi po veliki večini Slovani, vendar izključno nemški značaj. V izkazu knjižnice poduradnikov drž. železnic n. pr. ni niti enega slovanskega zvezka ! In bržkone je med temi poduradniki precej takih, ki niti dobro nemški ne znajo ! Sploh ni niti govora o kaki slovanski solidarnosti med doseljeniki. Domačini smatrajo vse Avstrijce za »švabe«, in priseljenci se sami smatrajo za »Deutsche Leute«, kar bi se reklo toliko kakor : Mi smo izobraženi ljudje, od zunaj, a ne — domačini — barbari!! Zato tudi ni nič čudnega, če drži pristen Ceh — »Deutsche Caffe« ali »Deutsche Volks-kuche«. (Pride še). Kdo je kriv ? Kakor smo omenili že včeraj, se italijanski nacijonalni in socijalistični listi trudijo nadalje v potu svojega obraza z dokazom, da je slovanska manjšina v deželnem zboru istrskem zakrivila, da so se pogajanja razbila, češ, da je prišla v zadnji hip s predlogi, ki jih Italijani absolutno niso mogli vsprejeti. Brezvspešen trud. Mi smo že naglašali, da je bil glavni pogoj — garancija proti majoriziranju — znan Italijanom že od začetka in da ga niso a limine odbili. Ravno ta okolnost je omogočila našim, da so sploh nadaljevali pogajanja. To ponavljamo tudi danes. Cim je bil od italijanske strani stavljen predlog za razmerje 25 Italijanov proti 19 Slovencem in Hrvatom, so se naši sešli dne 8. t. m. v sejo, v kateri so sklenili sledeče: Pod premiso, da se sukcesivno čim prej v deželnem zboru, v deželnem odboru in v vseh deželnih zborih in zavodih iz-vede jezikovna j ed n ak o p r a v n o st, se privoljuje v to, da bo v deželnem zboru 25 poslancev italijanske in 19 hrvatske in slovenske narodnosti, a v deželnem odboru 3 italijanski in 2 hrvatsko-slovenska člena pod pogojem, da se v stvareh šolstva, poljedelstva, javnih del in občinskih ter onih predvidjenih v rubriki XII. proračuna (razni troški v obče) ne more odločevati, ako ne glasuje za to večina poslancev kmečkih občin v deželnem zboru, a v deželnem odboru vsaj en člen, izvoljen iz kmečke PODLISTEK. Aleksander VasMč Savorov. V spomin stoletnice spisal Iv. Steklasa. 13 obse danje trdnjave, sam pa je odšel k Aleksandriji, da udari na Moroa, čim dobi kak glas o njem. Ali 2. julija je izvedel v Aleksandriji točno, da se je pokazal Mak-donald od zadaj in da je pobil en avstrijski bojni oddelek. Vsa Suvorova vojska se je obrnila proti Makdonaldu, le generala Bel- IV. Vojna na Laškem. Toda Suvorov mu je odgovoril, da 1 garda je pustil v Aleksandriji proti Morou. postavi pred njegove topove ujete Fran- j Hiteti je moral Suvorov, ker je dobil še coze, če misli streljati na mesto. Fiorella | drugo poročilo, da je Makdonald iz novič se je predomislil in popustil od svoje na- j udaril na avstrijance ter jih pobil. V stra-kane. Turinci so bili Suvorovu zahvalni, j šni vročini je hitela Suvorova vojska proti da je obvaroval mesto popolne propasti, j sovražniku; omagovala je, ali ni omagala. Zato so mu priredili veliko slavje v gle- Saj jo je vodil nepremagljivi. Zapovedano dališču in z razsvitljavo vsega mesta. Ali je bilo udariti na sovražnika obenem od zato mu je grenil življenje avstrijski mi- vseh strani. Bagration je dvomil na zmagi, nister Tugut, ki ni dovolil, da Suvorov ker je bila vojska preveč utrujena ter je ravna z vojsko samostalno, niti je skrbel, svetoval malo počakati, da pride več sveže kakor je bilo dogovorjeno, da dobi vojska vojske na bojišče, kajti na stotnijo je pri-dostatne hrane. Avstrijanci so še nekako j šlo komaj 40 mož. »A pri Makdonaldu jih izhajali, na Ruse so pa čisto pozabili ter so ni niti po 20. Zgrabi jih z »Bogom!« je morali po več dni živeti le ob kruhu in je odgovoril Suvorov ves razburjen, vodi. To je Suvorova silno bolelo, a nič i. Vsa četa je udarila složno z godbo in manje tudi to. da avstrijski zapovednik ni bobnanjem, Rusi s pesmami. Bagration je poslušal njegovih zapovedi, pa mu zato potisnil Francoze na levem krilu čez reko marsikaj pokvaril v njegovih osnovah. Su- Tidono in kmalu so zbežali vsi ter se zbrali vorov je cenil čas ter rad hitro napredoval, z velikim trudom na drugem bregu iste zato je pustil v Turinu generala Kajna za reke. Pripravljali so se za nov boj; bili so po številu še vedno jači od zaveznikov. Drugi dan sta se strnili vojski iznovič še le ob dveh popoldne, ker Rusi zbog prevelike utrujenosti niso mogli poprej iz tabora. Boj je bil strašen. Francozi so tako obupno napadali zaveznike, da so se le ti na mestih že umikali. Rosenberg je prišel k Suvarovu, kije ležal na zemlji v sami robači naslonjen na velik kamen, ter mu javil, da se njegova vojska ne more nic več držati in da mora radi tega odstopiti. »Poskusite vzdigniti ta-le kamen« je odgovoril Suvorov. »Ne morete?« Ravno tako ne smete odstopiti. Izvolite se držati čvrsto in ne koraka nazaj !« Na to je zapovedal Suvorov Melasu, da pohiti Rosenbergu v pomoč Kar je prihitel k njemu Bagration. »Kaj poveš, knez Peter ?« ga je vprašal Suvorov. Bagration odgovori, da je gubitek ljudi ogromen, da puške slabo streljajo radi izpridenega smodnika, in da se ljudje komaj na nogah drže od vročine in utrujenosti. »Ni dobro« je odgovoril Suvorov, skočil na konja in držeč platneni jopič za rokav Čez pleča je pohitel narovnost dalje j in Bagration za njim. Prispevši k četam se je pridružil Suvo- -^ ov enemu odstopajočemu batalijonu in začel kričati : »Vabite jih, otroci, vabite... hitreje . . . begom« a sam je korakal spredaj. Storivši do 200 korakov je povrnil bataljon proti sovražniku, a topničarjem je zapovedal gosteje streljati. Vojaki so se obodrili in Suvorov je pohitel dalje k desnemu krilu. Komaj da ga je vojska Ba-grationova zagledala, je nemudoma oživela ; pojavila se je bodrost, utrujenost je izginila in puške so začele streljati pravilno. Francozi so jih smatrali za sveže čete, se preplašili in pobegnili. Ob šestih zvečer je bila že vsa francoska vojska pregnana za Trebijo ter se je počasi pomikala dalje na zapad že po noči. Drugi dan jih je do-šel Suvorov pri reki Nuri ter jih iznovič pobil in popolnoma razpršil. V boju je bilo 30.000 zaveznikov. Francozov 34.000. Zaveznikov je palo v teh bojih do 6000, Froncozov 15.000, skoraj polovica vojske. Radosti na Dunaju in v Petrogradu, a žalosti in nevolje na Francoskem ni bilo mogoče opisati. Car Pavel I. je daroval Suvorovu svojo podobo, okrašeno z biseri, a vojski je bilo poslano čez 1000 odlikovanj, nevstevši drugih nagrad. (Pride še). Htran II »EDINOST« at. 291 V Trstu, dne 21. oktobra 1^07 n pete kurije, ter pod nadaljntm pogojem, da se I.abinj ne pridruži Ćresu in Krku, da bo Pula en okraj pete kurije in to na račun italijanske narodnosti, da se iz italijanskih volilnih skupin kmetskih občin izločijo vse kmečke občine poreškega sodnega okraja, izvzemši Vrsar in Tar, in da se iz tega okraja izloči poleg Kort vsaj K astelvenere in otočje Unije in Sušak. Vsi deli tega sklepa so bili Se prej ventilirani na razpravah komisije, a princip, da se naši ne dajo majorizirati, je bil tudi poznan italijanskim poslancem in jih torej ni mogel iznenaditi, ker >o — spustivši se v razpravo o številu mandatov — taci te privolili v ta princip. Monstruozen je bil torej njihov odgovor, vsled katerega so se pogajanja prekinila. monstruozen zato, {ker so Italijani odbili vsako nadaljno razpravo, ko je klub ob čuvanju svojih prej izraženih principov, vsprejel njihov konečni predlog. Zaključujem s ponovno konstatacijo, da so bili Italijanom že prej dobro znane zahteve naših, ki so jih Italijani potem uporabili v pretvezo, da so pogajanja prekinili. Izseljevanje iz Ogrske v Ameriko. Ogrski državni zbor namerava v bližnjem času razpravljati zakonski načrt o izseljevanju v Ameriko. Na mesto madjar-skih izseljencev prihajajo večinoma Židje, katerih je danes na Ogrskem nad milijon. Socijalistično glasilo „Nepszava" je podalo o tem izseljevanju zanimivo štatistiko. V zadnjih sedmih letih izselilo se je iz Ogrske milijon in pol ljudi. Ti so za Ogrsko za vedno izgubljeni Razlog izseljevanju je siromaštvo, neznosna draginja. Umetno je povišan tarif na železnicah in zaprta meja nasproti Srbiji. Ogrski parlament je izvr-ševalni urad agrarcev. Taka zbornica ne vprašuje za bedo ljudstva, niti za draginjo živeža. Na vsak tisoč porodov so danes Štirje porodi manje nego pred io leti. Ženi se tudi manje ljudi. Letos izgubi Ogrska najmanje 8o do ioo.ooo ljudi. Ljudstvo na Ogrskem dandanes manje je nego pred io leti. Upravna brutalnost ne more preprečiti izseljevanja, to je, iskanja hrane in kruha. Minister grof Andrassy to priznava. »Črni grof«, kakor ga imenuje »Nepszava«, ne more z orožniki preprečiti izseljevanja, ker je odvisen od stanovske zbornice. An-drassy je nasprotnik demokratskega parlamenta, radi tega je proti reformi volilne pravice. »Narodna ideja«, znači interes agiarcev .. . Jabolka Dnevne vesti. Prvi dan Umetniške razstave. Včeraj je "bilo veliko vrvenje po stopnicah, ki vodijo v čitalniške prostore. Prvi dan že mnogo obeta. Razstava je bila predpo-ludne in popoludne ;polna ljudij, ki so z zanimanjem, morda prvič v življenju, pogledali slovenske umotvore. Obiskalo je razstavo nad dvesto ljudij, in kdor je bil, pride gotovo i drugič i tretjič. Vidi se sicer na slikah, da so se naši umetniki učili daleč pri tujih ljudih, ali slovenska Josip B.. stanujoči v ulici del Molino a j Vento. V isti hiši stanuje pa tudi 20 letni j ogljar Pavel C. in na stanovanju tega | poslednjega je policija našla in zaplenila! nektere predmete, ki so bili vkradeni na j rečeni kabeljski postajici. Radi motenja javnegu miru s petjem, j kričanjem in razgrajanjem, je bilo v so- I fina namizna v boto po noči aretovanih 31 njih. Obtožil se je sam. 57 letni slikar Josip B. in pa 34 letni Jakob M. sta bila pred-sinočnjim aretovana v ulici del Solitario, in sicer zato, ker sta s petjem in kričanjem motila nočni mir. Ko sta bila na policiji, je pa Josip B. sam povedal, da je pred dvema mescema ukradel 50 litrovj olja v neki tovarni pri sv. Savi. Neznani tatovi. 38 letni lahkoživki Ani Baratto, ki stanuje v ulici della Punta del p nocfoirlifin c, Tr A cJ Forno, je neznan tat iz stanovanja vkradel pUbLctVijeilC V GClU uro budilnico z glasbo, vredno 28 kron.; — 43 letnemu kovaču Franu Baum gartner, ki stanuje v Škorklji, je predsi-nočnjim v ulici di Riborgo neznan uzrno-vič vkradel iz žepa novčarko, v kateri je imel 37 kron denarja. — Na dvorišču hiše št. 39 v ulici del Jeklenih iip v vailki izberi. - Porealan rarneto, je neznan tat ukradel veliko le- >lončevlne. kuhinjsko potrebščine iz železa vsaki množini po j 8 do 14 za 100 kilogr. iz kolodvora Litija razpošilja Ivan DELazboršek I Šmartno pri Litiji, Kranjsko. Poštna korbrca 5 kg. franco gld. 1-20. Volnene suknje:: gladke po K 1.20 delane „ ,, 1-30 Poštni zaboj 5 kg vsebuje 6 ali 7 korr«. JE53T Trgovcem poDust. Gustav Weis~enstein T B v strt m v Poličk*. po zmernih cenah, —-a-— Uotodi Gitmed ulica Rapicio št. 4 (vogal Giulia št. 17) PRODAJALNICA seno lestvo, vredno 24 kron, ki je bila last gospodarja iste hiše g-. Antona Neri. In pločevine itd. Društvene vesti in zabave. Za veliki trgovski ples. vabi veselični odsek »Trgovsko-izobraževalnega društva « gospice in gospode k vajam, ki se vršijo vsak torek in četrtek od 8—11. ure zvečer. Uči se ples »Slovane. Dijaki imajo proti legitimaciji polovično vstopnino. Na svidenje v torek. Narodna delavska organizacija vabi za danes, ponedeljek ob 8. uri zvečer na sestanek zaupnike državne železnice (v društvene prostore, ul. Lavatoio št. 1, I. nad.) Ker se bo razpravljalo o jako važnih točkah, priporoča se, da se je isti polno-številno udeleže. Zaupniki južne železnice : dobrodošli ! pijanosti ni več Tovarna pohištva Meteađ, Lovi MM ulica delta Eesa š!. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni gj^r na zahtevo. Vzorec tega čudežnega izdelka ,.C0ZA" se pošlje brezplačno. More »e dati r kavi, v mleku, v pivu, t vinu ali v jedilih ne da Iti pivor to zapazil. Prašek „COZA" učinkuje čudovito, tako, «la se pivcu pristutli alkohol in vse alkoholne in uiočne pijače. Ta prašek dtiuje tako mirno in gotovo, da mu ga sinejo dati žena. rastra ali hči dotiOniba, ne je celo napravil čvrste, močne in vsacega dela rnioine ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nn7.aj na pra»o pot sreče ter je podaljšal za mnogo lit življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje v čudodelni praiek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili in en vzorec. I>opiauje se v Italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je praAek popolnoma neškodljiv. Chancery Lane, London 271 (Ang lija)j pisma je djati znamko 25, na dopisnice z« 10 stit. COZA ISTITUTE Si m Naše gledališče. Sinoči je bila repriza šaloigre .,Prvi!w Nastopilo je isto osobje kakor ob premieri. Predstava je bila izborna : negotovosti, ki je popolnoma naravna ob vsaki premieri, ni bilo več. Predavanje je Šlo gladko, poin-te igre so bile fino izvršene. Igralci s>o storili sploh svojo dolžnost; kdor je ni storil, je bilo občinstvo. Res, občinstvo ima sicer mnogo olajševalnih okolnosti: Bila je repriza, dan je bil lep, novorojeni Bakus je zvabil ljudi v okolico. Toda moramo pomisliti, da se ravno te dni ob otvoritvi umetniške razstave nahaja v Trstu mnogo intelektuelnih Slovencev iz drugih dežel. In ti so porabili priliko, da si ogledajo naše gledališče. Šli so, uživali, hvalili, a občinstva niso videli; oprostite, videli so že nekaj občinstva, ali le občinstvo galerije, edino menda, katero pojmi pomen slovenskega gledališča. Bodi tebi hvala, zlato občin- i j stvo galerije! Od strani občinstva, ki navadno na-! polnjuje parter, slišale so se sicer pritožbe,! ker se je ponovila igra >Prvi!«. Toda,1 premiero vsak teden, tega nima niti dvorno gledišče na Dunaju. Dokler nimamo ve- : čjega repertoarja, je umevno, da repriza \ po kratkem presledku ne more zvabljati ; veliko občinstva. Vsako gledališče je imelo j že te porodne bolezni. Toda v čast gostom j pričakovalo se je že lahko več obiska. j Te grenke besede na adreso naših Prva trgovinska tvrdka ALBERTO COEN Trst - ulica Parini št. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL Alpsko maslo po K 2 80„ kg. Kava. Sladkor, Riž, Napoljska zmes. Kakao, Čokolada, Olje iz oljk a!i bombaža itd. itd. Pošiljatve s poštnimi zavoji, po v>e,i deželi poštnine prosto. — lJisma našlo vi jati n;i ALBERTO COEN -- TRST. SffSST" Cene najzmernejše. ' , SflA TRST : : ulica Sanita štev. 6. : : tehnični urad za napeljavo elektrike i. t. a. Edino zastopstvo alarmnih zvoncev proti ulomu, brez električnega stebra, ki se jih lahso pritrdi povsodi. Jako praktični po K 4"50 komad. r duša ti prodira iz črt njihovega čopiča. Radi tega je razstava — res slovenska | vig.jh ^r^ ne diktifa nam morda skrb mE Enoletni trgovski tečaj za deklice. Zavod šolskih sester v Trstu, ulica P. Besenghi 6 Na tpj oblastveno potrieni Soli je vpisovanje vsak dan do I. novembra od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. — Trgovski tečaj obsega sledeče predmete : 1. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo. 2. liemško in italijansko trgovsko korespondenco. 3. Trgovsko aritmetiko. 4. Trgovsko in menično pravo. S-- Pisanje na stroj. SCS" Predavanje je nemško. ^JK Šolnina mesečno 6 K sprejem je, da Je gojenka že zadostila šolski dolžnosti. — Na sventneuia vprašanj PREDSTOJNIŠTVO ZAVODA ŠOLSKIH SESTER. o. Kisanje y Pogoj za I A odgovarja Mm^i razstava. Tržaški Slovenec, ki ima precej estetičnega čuta, pojde gotovo večkrat poklanjat se geniju naših umetnikov, svojemu geniju. Razstava je odprta vsak dan od 9. ure predp. do 5. zvečer, Kdor si želi nakupiti kako sliko, naj se obrne od 12—1. pop. vsak dan do odbornika, ki se vedno ob tej uri nahaja v razstavi. TRŽAŠKA MAUL KEON^A. Posojeni sod. Trgovec z vinom Andrej PeriŠić, ki ima svojo zalogo na trgu sv. Frančiška št. 7, je bil pred nekaj časom posodil .sod trgovcu z vinom Dojmu Ka-diću, ki ima svojo zalogo v ulici del Molino a vapore št. 13. V soboto popoludne za prihodnjost naše Talije. Prepričani smo, da ob prihodnji premieri se bo igralo pred j prenapolnjenim gledališčem, kakor doslej, j Igralci slovenskega gledališča so napro- j šeni, da se snidejo danes ob 8. uri zvečer i v gledališčni dvorani radi razdelitve novih . ulog. Vesti iz Goriške. Porota. Jesenske porotne razprave na okrožnem sodišču goriškem pričnejo dne. 2. decembra ob 9. uri zjutraj pod pred-; sedništvom predsednika okrožnega sodišča Henrika Cazafura ; njegova namestnika sta sodna svetnika Matija Rutar in Albert grof Coronini-Cronberg. — Na vrsto pri- v bogati izberi, neprekosljiva glede solidnosti in aiegancije ---se vdobi pri — — — (naslednik G. Dalla Torre Giscomo JVtacerata ulica deli' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. fohistvo in tapetarlje je pa šel Perišič h Kadiću po svoj sod. . . -o t- * F . ... , . r___ * i deta tudi medsebojni tožbi dr. Pavlica— Ker je pa bil sod poln vina, mu ga Ka- j Q razžalienia časti notom tiska dić ni hotel ne mogel dati. PeriŠić je pa radi razžaljenja Casti potom tiska. vzel sod z vinom vred in ga odnesel v .---— svojo zalogo. — Kadić je prijavil dogodek ; Najvažnejši Činitelj pri odgoji otrok je policiji. moka >Kufeke«, katera povzroča vsled 0 tatvini na Škodo podmorskega kabeljna. svoje hranilne moči razvijanje živčevja in Tat aretovam Kakor smo že včeraj javili, kosti. »Kufeke« moka "za otroke, je lahko so v petek popoludne neznani tatovi na prebavljiva ter jo lahko prenaša tudi naj-kabeljski postajici, blizu grada Miramar slabotneji dojenček. »Kufekec odstrani vkradli raznih priprav in drugih predme- slabo prebavljanje in ozdravi na mah vse tov v skupni vrednosti 1200 kron. No, one bolezni, ki so pri otrokih tako po-policija je prišla na sled enemu tatov in goste, kakor n. pr. obolelo živčevje, ga aretovala. Aretovani je 31 letni ogljar driska i. t. d. M V soboto 19. oktobra se je odDrio skladišče izgotovljenih oblek in izdelanih kosov za ženske obleke fi. fonda Trst, ulica Barriera vecphia SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago |P° jako "izi"*1 cenah. V Trstu dne 21. oktobra 1906 »EDINOST« štev, 291 Stran 1 i F Vozni nered v ^Gorici. Gorica je radi] jnega reda proslula v vsej deželi. \ j Dunajsko mesto zgradi v Lainzu veliko veznega reaa proslula v vsej deželi. V j RaZIlC VCStl. nobeni vasi ni v tem oziru toliko 'samoj v Vijnosti kot v Gorici. Tu se nikdo ne j moderno"'jubilejno bolnišnico s stroškom -a vozni red. marveč vozi kakor se ^ mnijonJQV krQn en. izljubi]a. Nm izvoščeki ne delajo iz- ^ paromlin v Zagrebu prične kmalo er. e, da-si bi se ti morali v prvi vrsti . 8 .. .. . ravnati po določenih pravilih delovati. Upajo, da bo uplival na znižanje cen moke in peciva. Strašna kazen. Odprava smrtne kazni v Italiji dovela je do nove vrste kazni, ki je Radi tega - na čita skoraj vsaki'dan, da kolidirajo ve-ovi. Posebna Specijaliteta so pa vozniki diterjev, ti dirjajo, navadno tudi vinjen . po sti, se ne levo, marv ,:„ pa tudi toliko poškodovanj votov.fjr-^ fcobdajaio celice, m slični ozki grob-1 V soboto je tak pijan voznik v svoji vse- J Traki svetlobe pohajajo od zgoraj s viso-' r. L OČnosti razbil kočijo odlične osebe.; ^ in to skozi zelo malo luknjico se mu je njegova neoprezna m Protl- nafo kateri %0 resetke. V celico vodijo dvoja :onita vožnja predbacivala, postal | vrata? ki se zapiraj0 s ključi. Notranja vrata aroganten in žugal z bičem. ; imaio rešetko ter" se skozi to rešetko daja Ker magistrat noče napraviti reda, ; hrana> ne da bi mhče ž njim go- lžnost okrajnega glavarstva, ^da po- ^^ K(Jor tuka- zaprt> pris;ijen je na ; za to. V prvi vrsti naj sediskvali^^^ ^^ HL ira vsakega voznika za vožnjo, ki se p. bilo tudi najmanje pregreši proti llo1 čbam ; izvoščekom naj se pa vzame koncesijo. Mestni panduri love siromake ~ Društvo za izposojevanje vagonov, j Že več let primanjkuje železniških tovornih t_______ _______________ vagonov. Vsa društva za izposojevanje vago- - , ulicah kP prosijo" miloščino, za nered- j bov porazdele vse vagone raznim železnicam. | - nic«> svojo udeležbo zadnji čas do 25. oktobra t. 1. * kar je glede pregleda udeležen-•ev zeio želeti. Nova bosanska proga. Neki madjarski listi poročajo, da je mi-r/i-tt r m trgovino Košut poslal ravnateljstvu •■irskih državnih železnic odredbo, ki se tiče gradnje nove železniške zveze z Bosno Ta • žt-lt znica bi iz Pečuha tekla v Bosanski B: »d, a v istem času se ima zgraditi nova n •s Hrvatsko. Ta proga bi se zgrad'la glavna prog^ na državne stroške. Železniška zveza z Dalmacijo. Iz Budimpešte javljajo: Zatrjuje se. da se r najbli/^jem času prične s pripravami za -rradujo dalmatinske železnice. Že v letošnjem ;r -računu se ima odobriti 10.000 kron za ^radnjv te proge. Železnica bi se imela graditi kakor glavna železnica drugega red8. Ob enem bo služila kakor spojna železniška nrotra z Balkanom. s:to«i, nam pac m ireua puscucj ^u.uaiju.., ------ -- ' __• jonamn posebno ako pomislimo, da je to prvi večji bra-mo pa vlagi v stanovanje ako denemo shou slovenskih maloživinorejcev med tem, ko : nad površino zemlje v odovje astjjtoj pbhta taki .hodi pri drugih narodih že davno niso za poliranje ki se kupijo v rnirod^ n ci ali . ver „ovost Naša mala živinoreja je, kakor pa s tem da razgrnemo v U visočim po zi-bod, ;o vsakdo vedel in razvidel, še v povo-, dovju za 7* cm na debelo raztop^ni asfalt lil, in ie treba še mno^o in napornega dela, Sele potem zidamo dalje. Pri novih hišah v da spravimo isto na stališče in v razvoj, ka- mestih se to sredstvo povsod uporablja Pn-terega zasluži ta velevažna panoga kmetijstva, j poroča se tudi kmetom, ki zidajo nove stavbe. Dosedaj je bila reja iralih domačih živali po Pri starem zidovju je pač težko ga uporab-caših slovenskih krajih prepuščena sama sebi ljati. ker bi se moralo zid spodaj predreU J - - • • A da se zamore vložiti asfaltove plahte. Kjer m mogoče uporabiti tega sredstva, pomagamo si proti vlažnim stenam najlažej na ta način, da sezidamo za 5 do 10 cm od prave stene drugo ozko steno, iz opeke ali pa iz lesu. V prostor, ki nastane med obema stenama, napraviti je tu pa tam od zunaj kako odprtino, da zamore zrak v njega in nastane na ta način v njem nekak prepih, ki stene suši. Lahko se uporabi v ta namen tudi dimnik. Tu pa tam se zveze z opeko obe steni med seboj, da stojita bolj trdno. To opeko pa je pomočiti prej v raztopljenem asfaltu, da ne more vlaga po nji k novi steni. Koliko časa živi polž bres hrane. Polži so žilavi v vsem, pa tudi v umiranju. Neki prirodopisec je prilepil polža na papir, a kako se je iznenadil, ko je hotel po štirih letih s toplo vodo omehčati lepilo in je opazil, da je polž zopet oživel. V drugih zbirkah polžev so polži na isti način oživeli, potem ko so petnajst let živeli v povlaki. Ti niso bili prilepljeni, in ako se jih ni premetavalo semtertje, ni bilo opaziti, da so živi. Konečno so jih vrgli v mlačno vodo. da se očisti povlaka, in na veliko čudo vseh, so oživeli in počeli laziti. ObdaČevanje avtomobilov Dunajski mestni upravni odbor je imel v torek sejo, na kateri se je razpravljalo o predlogu glede obdačevanja avtomobilov. Glede tega so bila razna mnenja in na koncu je odbor sklenil predlagati, da se vsa prometna sredstva, ki jih goni elektrika, obdačijo s 50 kronami, a nabrani denar se bo uporabljal za čiščenje, polivanje in tlakanje onih ulic, po katerih največ vozijo avtomobili. Otvoritev gozdarske šole v Sarajeva. Dne 1. oktobra je bila v Sarajevu otvor jena nova osnovna gozdarska šola. Meblirana soba vrata 14. se odda v najem v ulici Nuova 5t. 35, III. nad. 1339 ALLA Citta ili Trieste ZALOGA izgotovljenih oblek in moškega blaga Trst ULICA CrlGSUE Trst CARĐUCCI št. 40 (nasproti gledališču Goldoni; PAROBRODNA DRUŽBA Severno-nemški Lloyd-Bremen (NORDDEUTSCHER LLOYD - BREMEN) -- Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi-York, Baltimore, Galveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, Avstralije itd. Parobrodi Nemškega severnega Lloyda : 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih moijih. delu. 178 velikanskih brzih parnikov. z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s l-VOOO ton. 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parni ka za vežbanje. 11 velikih najmodernejih parnikov 201 manjših parobrodov Vsega skupaj 4-40 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom, ki preplovejo ocean v 4 dneh. 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glauni zastopnik u Trstu Piazza Giuseppina I. TELEFON štev. 20-68 i.a miuic iu jjujasuiia v F. STUMPE TRST, ul. Cassa di Risparmio št. 6. TELEFON št. 1587. Veliko skladišče turških in perzijsk'h preprog. SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI ' xn*****x*H*********n**H**K3žX riško prodajalnico obuvala « » C?s! al. S. Jtnionio št. 4 (hiša Temi) (Calzoleria parigina) kjer na jdete vsaki dan nove dohode najlepšega obarala ža gospe, gospode iti otroke.Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste. 1OTEL ^"^Sa-iSS HOTEL« BALKAN Stran IV »EDINOST« štev. 291 V Trstu, dne 21. oktobra 1907 Odhajanje in prihajanje vlakov Državna železnica. Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) '> 35 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7.20 0 Herpelje—Divača—Dunaj 8.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula 4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula iDivača—Dunaj). 7.40 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. ___i Kanfanar-- Rovinj: 6.50 9.20 4, 815) Ob nedeljah in praznikih: 2.15 Boršt—Drag- — Herpelje—Divača. Trst—Buje—Poreč. ti. 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj). Trst—Gorica—Jesenice—Celovec — Belj?k—Nonrkovo o.45 0 do Gorice in medpostaje (PrvaČina—Ajdovščina: 8.47). 7.U5 B Oiokica ^Prvačina—Ajdovščina 8.47» Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj \Vestbhf. — Dunaj j. ž.—Praga—Berolin—Draždane. 8.45 0 Opčine—Gorica (in medpostaje > Jesenice— Beljak—Monakovo— Dunaj Westbhf.—Dunaj j. ž. I2.r>0 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.25 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga. 5.05 0 Opčine—Gotica —Jesenice — Beljak — Mona-kovo—Dunaj j. ž. Dunaj—\Vestbhf.—Praga. 7.80 0 Opčine—Gorica i Prvačina—Ajdovščina 9.21). 10.30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 2.25 0 do Gorice. ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 8.00. 2.05. 8.35. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj). 7.45 0 z I>unaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9.4o 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 0 iz Pule—Rovir.ja (Divače—Dunaja> Herpelj in medpostaj. 7.25 0 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.2^ B iz Pule, Rovinja (Divače—Dunaja) Heipelj. Ob nedeljah in praznikih: 9.2S iz Herpelj io iz Divače._ Poreč—Buje—Trst. S.08 0 iz liuj, Kopra in medpostaj. 12.i0 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga--Celovec—Jesenice—Gorica—Trst. 5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbh. Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7..')S 0 iz (iorice in medpostaj Ajdovščine. lu.'JO 0 iz Celovca. Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina, Draždan. 2 05 0 iz Celovca. Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin. 6.50 0 i7 Monakova. Beljaka, Jeaeuic, Gorice, Opčin. 8.10 8 iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice, 11.10 0 iz Prage. Berolina, Draždan, Cekvca, Trbiža, (Iorice, Opčiu Ob nedeljah in praznikih: 9.24 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in me i postajami I Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione). V kalijo preko Ćervinjana in Benetk. L-.47 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan. Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 11.50 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5.30 B preko Ćervinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. *.25 B preko Nabrež. v Kormin. /Videm, Milan. Rim. 1».00 0 v Kormin (se zvezo na Ćervinjan in Ajdovščino), Videm, Benetke. 4.18 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm, Milan itd. 8.00 B v Kormin in Italijo. 9 05 0 v Kormin (se zvezo v Ćervinjan). Do Gorice—Kormina—Červiojana. t .20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino). 1.00 0 do Kormina preko Bivia. 9 05 B do Kormina (se zvezo na Ćervinjan). Trst—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta Ostende. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj. Reko, Zagreb, Budimpešto *'.55 G v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 6.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko. 6-35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. M.30 0 v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, BudimpeSto. Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3 55 do Nabrežine. Prihod iz Trsta. Iz Italije preko Červinjana in Kormina. 7.40 0 iz Kormina in Ćervinjana preko Bivia. 8.52 B iz Kormina preko Nabrežine. 10.38 B iz Kormina OB C C J* «5 ca S E a> < j / 4 "\ . »■-; tGzsJ -.-T' V- j C« IM JS ca — a.-*-> GO C 'E ® ■S s C » > r «• N £ ! H f • _ ^ i ' —i 30 CU c0 cr cd jzr. CD < 2 —• K. OD _ cy cd 2 3 — ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vvednosi t. Decimalno tabelo, ki je ni zamenjali z narodnim vrstami številk; 2. PoLiićača, ki ga more vsakdo takoj odstraniti ; S. Črke v enem jek enem komadu z vzdigali (niso spojeni z vzdigali) ; e. Možnost da se pomikač lahko giblje na desno ali na levo; 5. Trak, se povsem lahko odstrani; 6. Pomikač sej giblje na krogljah in ne na koldscih, zato teče gladko ; 7. Možnost da se lahko pomnožuje, ne da bi bilo treba odstranjati trak ; 8. Mnogo bolj vidljivo pisavo ; 9. Priprava, da se lahko napiše dopisnice odkraja do konca. 10. Premikovalec se poi_.ika vsled predstavljanja kolese in ne potom trakov, za to je mnogo trdneji in lagiji Izključno zastopstvo za Trst, vso provincijo, ter Reko Trst, Via delle Poste štv. 6. Telefon 1682. Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavod za trgoviBo in obrt Popolnoma vplačana glavnica: 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJALKA sc bavi vsemi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE 3 VID s obrestmi in rentni davek na breme »»voda Pohrana In uprava vrednot. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon *t. 847. - Via della St&zlOIie Štv. 17. - Telofon it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov. - (Mllaiije predmetov. H se jemljejo n potovanje ii prevažanje Um na vse proge.) Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. sr Efiini tržaški zavod za = „VACUM-GLEANER". ČlSČFNJE in SHRANJEVANJE PKEPBOH — Točna, postrežba in nizke cene. 39 Avtorizovana vinska agencija trst — Crg Gavana 6, 1. nadstr. — Trst. i 6 se bavi : z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja. v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-— dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. ===== POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov Zavarovanje vrednostnih papirjev proti Izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja. V prostorih zavoda se izplačujejo na pogled Menjiene vrednote italijanske banke (Banca d' Italia) in aioili« janske banke (Banco di Sicilia) Funiato&lonellatoi TRST, Campo Belvedere 2. SLIKARJA sob, grbov, laki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe tudi tapecirarska dela. I Slovenci! i | Lastniki krčm, gostiln, hii in *tauov:mj, kupujir mrežice in druge predmeta ; za plinovo razsvetljavo v prodajalnici--— Ermano Cattelani Trst, ulica Saverio Mercadante št. I. kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Fiochen, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiaia 2. Cene zmerne. Cene zmerne. SOfilSKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom. V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun postne hranilnice štev. 837.315. Bvilfllfff fO obešala, postelje, opra-j ANTON S KER L rHIUIl vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion* , mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št 2. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907 : ■•baalk, uprUvtMt Trst - Carlo Goldonijer trg iz, - Trsi SEMUJ Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. Iz Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljaše, Zagreba, Budimpešte io Reka. 6.15 0 z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. '.».25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke 6.02 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. _Ob nedeljah in praznikih: 10.35 iz Nabrežine; 11.47 iz Kormina _ Opazke: Debele številke z nacijo popoludne. — 0 = Osebni vlak in B = Brzo vlak. Kdor išče službo ali kakoiršno-koli zaposlenje; kdor išče uradnike ali službeno osobje, kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorane, kder ima za prodati hi£e, polja, dvoree; kdor £