NO. 115
/lftiERi$K/i Domovi im/i
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and Internationa] Circulation
CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JUNE 13, 1960
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R

ŠTEV. LIX — VOL LIX.
Nacistični zločinec Eich-mann izzval spor med Argentino in Izraelom
Izrael v zadregi zaradi ugrabitve nacističnega zločinca v Argentini. Argentina zahteva njegovo vrnitev, kar Izrael zavrača. — Argentinski poslanik odpotoval iz Izraela.
BUENOS AIRES, Arg. — Izraelska tajna policija velja kot zelo sposobna; dala je sedaj ponoven dokaz s tem, da je v Argentini našla znanega nacistič-ega zločica Eichmana, ki je or-ganziral pobijanje Judov v nacistični Nemčiji. Ker je zakrivil smrt milijonov nedolžnih Judov, ga je seveda izraelska policija lovila več kot 10 let po vsem svetu in ga končno našla pod tujim imenom v Buenos Airesu. Kratkim potem ga je ugrabila, posadila na letalo in odpeljala v Izrael.
Dasiravno je izraelska policija postopala v največji tajnosti, je stvar prišla na dan in grozno razburila Argentino, ki sedaj zahteva, da ji mora Izrael vrniti zločinca in jo prositi, naj mu ga formalno izroči, ako je res zločinec. V Argentini ne trdijo, da bi bil Eichmann nedolžen, jezi jih samo dejstvo, da je Izrael kršil na tak način njihovo suvereniteto. Zato hočejo spraviti zadevo pred Združene narode, ako Izrael ne bo našel poti, da ugodi argentinski želji. Argentina se pri tem sklicuje na slučaj diktatorja Perona.
Peron se je skril ne neki paragvajski ladji; argentinska vlada je zato vedela, pa vendar ni ladje zasegla, akoravno je ta bila v glavnem argentinskem pristanišču. Peron se je lahko pred nosom argentinske policije od peljal iz Argentine, čeprav ga Argentina smatra za ravno takega zločinca kot Izrael Eichman-na.
Novi grobovi
Pododbor predstavniške Ra doma skrčil podpore tujini za 800 milijonov
WASHINGTON, D. C.—Pododbor predstavniškega doma, ki .ie pristojen za odobravanje posameznih postav v zakonu o pojoči tujini, je nepričakovano skrčil podpore tujini za $800 000,000, na okroglo $3,400,000,-0°0. Glavno besedo je imel pri lani pododborov predsednik demokratski kongresnik Passman. 'Glavni odbor bo danes sklepal 0 tem, ali odobri stališče pododbora.
Povod za tako veliko znižanje zneska je dalo poročilo kontrolne komisje o vporabljanju denarja za podpiranje v preteklih letih. Poročilo je odkrilo neverjetno razsipanje denarja, ki gre v stotine milijonov. Glavnemu °dboru bo radi tega precej težko zvišati skupno vsoto podpor na staro višino, nekaj nad 4 bilijone.	^
Vremensk prerok pravi:

Večinoma oblačno in deževno, biajvišja temperatura 68.
George Zakrajšek
V petek zjutraj je umrl na svojem domu na 10506 Way Ave. 74 let stari George Zakrajšek z Ravnika na Blokah, od koder je prišel pred 55 leti. Zapustil je sinova George-a in Josepha, hčere Angelo, Mary Sin-delar in Frances Skernovitz, vnuke, sestro Mary Seme ter brata'Matta (v Kalif.). Pokojni je bil član Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ. Pogreb bo danes zj. ob 9:30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. .Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Dorothy Knaflich
Pet dni po porodu hčerke Lois-Ann je preminula v Booth Memorial bolnici 31 let stara Dorothy Knaflich, rojena Gole (Gale), s 3804 Harvard Drive, Willoughby, Ohio. Zapušča soproga Williama, otroke Leonarda, Alyce in Lois-Ann, mater Augusto, roj. Trentel, brate Freda in Franka Gole in Williama Gole in več drugih sorodnikov. Oče Frank je umrl 1. 1942. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Društva sv. Katarine št.
29 ZSZ. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Brezmadežnega Spočetja v Willoughby, Ohio, ob 9:30, nato na Kalvarijo.
Frances Webb
Po kratki in mučni bolezni je preminula v Euclid Glenville bolnici Frances (Fay) Webb, roj. Hrvatin, stara 30 let, stanujoča na 970 Worden Rd.. Wick-liffe, Ohio. Zapušča soproga Freda, otroke: Debra-Lee, Wayne W. in Gary L., očeta Josepha Hrvatin, doma iz vasi Kutezevo ^pri Ilirski Bistrici, mater Frances, roj. Košir, doma iz Globel.) pri Sodražici, brata Josepha J., ml.; ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu. Bila je članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Karmelske Matere božje v Wickliffu, Ohio, ob desetih, nato na All Souls pokopališče v Chardon, Ohio. Peter Rijavec
V soboto zjutraj je umrl na svojem domu na 15307 Waterloo Rd. 75 let stari Peter Rijavec, doma v vasi Trnova, od koder je prišel 1. 1913. Zaposlen je bil večji del pri N.Y.C. in Pennsy žel. družbah v popravljalnicah vagonov. Zapustil je ženo Mary, roj. Hvala, hčer Josephine Mes-se, sina Fredericka Ryavec, štiri vnuke, brata Louisa in An-drewa tod, v Evropi pa brata Jožeta, starega 92 let, in sestri Filicio in Terezino. Pokojni je bil član Društva V boj št. 53 SNPJ, Woodmen of the World No. 81 in Betsy Ross No. 186 A.F.U. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri zj. ob devetih na Kalvarijo.
-----o-------
ZDA so znova obsodile kubanska obrekovanja
WASHINGTON, D. C,—Zdru žene države so poslale vsem a-meriškim republikam diplomatske note, v katerih obsojajo kubanske obdolžitve Združenih držav, prav posebno zavračajo vsako odgovornost za eksplozijo na francoski ladji La Coubre, naloženi z municijo, v Havani.
Predsednik kubanske vlade je odgovornost za to eksplozijo vrgel na Združene države.
Indonezijski Marno	<Ma »»ih ncniunurcD MA pf|T| NA
iT
HAVANA, Kuba. — Vlada je i prevzela upravo dveh največjih
Nacionalni krogi zahtevajo hotelvov’ sta blla doslej v a-zmanjšanje vpliva komuni- meriški upravi. Delavski mini-stov v vodstvu dežele. Ba- s^er ^ ‘ziavd> da vodstvo hote-je podpira to zahtevo tudi lov Nacional 'n Havana Hilton ( vojska.	znalo rešiti gospodarskih te-,
žav.
Iz Clevelanda in okolice
Včeraj se je predsednik Eisenhower podal preko
JAKARTA, Indonez. — Indo-
Anchorage na Aljaski na Daljni vzhod, kjer namerava obiskati Filipine, Formozo, Japonsko in	_____„ ___J_.
Južno Korejo, pa se preko Havajev vrniti do- ni dan čestitamo in ji želimo še Predsednik more računati povsod na mnogo let zdravja in zadovolj-
Rojstni dan—
Danes obhaja Mrs. Ana Seršen s 392 E. 161 St. svoj 75. rojst-
mov.
Država je zasegla še neki dru-
nezijski predsednik Sukamo se gj hotel v sredi mesta in najbolj je vrnil zdrav in spočit z dolgih znani nočni lokal Tropicana. počitnic, ki jih je deloma prebil j Castro je zagrozil petrolej-tudi pri Titu, in takoj začel u-'shjni družbam Esso Standard,
prijazen spre jem, le v Tokiu se boje, da utegne Eisenhower doživeti kaj neprijetnega kljub zagotovilom vlade, da je vse poskrbljeno za njegovo popolno varnost.
WASHINGTON, D. C. — Levičarji v japonski prestol-
vajati dirigirano demokracijo.jn shell Oil, če ne bodo niči so tekom zadnjih tednov vprizorili vrsto protestov proti Voljeni parlament je že razPu-1čistile in predelale surovega olja ameriško-japonski vojaški zvezi in proti obisku predsednika stil v marcu pred svojimi počit- v svojjh čistilnicah, ki ga je Ca- Eisenhowerja, ki naj bi to zvezo nekako zapečatil in pose-
nicami, potem je kar sam na- stro kupil od Sovjetije bral 261 poslancev za nov parla- j
ment. Polovico poslancev je nabral med pristaši raznih strank, ostanek pa med raznimi kulturnimi, narodnimi in podobnimi organizacijami. Tako so dobili komunisti kar okoli 60 poslancev.
To seveda ni všeč vsem protikomunistom, levičarjem in desničarjem. V Sukarnovi odsotnosti so ustanovili “antikomunisti-čno ligo” in sedaj zahtevali v njenem imenu, naj zmanjša vpliv komunistov v novo imenovanem parlamentu. Sukaro je obljubil male spremembe v par-lametu, toda hoče imeti še naprej glavno besedo v politiki.
S tem menda niso v Indoneziji preveč zadovoljni, ne samo civilisti, ampak tudi vojakiRZa-to so na Nizozemskem, ki dobro pozna Indonezijo, ker je bila preje nizozemska kolonija, začeli krožiti glasovi, da je Indonezija zrela za novo revolucijo. Sukamo je dal te glasove takoj energično zanikati. Vsekako se nekaj bliska v Indoneziji.
Diktator Trujillo dobil novo politično klofuto
WASHINGTON, D. C. —
Dosedanje nesreče z a-tomskim strelivom niso ogrožale ljudskega zdravja
NEW YORK, N. Y. — Zadnjo nesrečo z atomskim strelivom bi bili kmalu imeli na vojaškem letališču in oporišču McGuire, N. J. Tam se je vnela raketa Bo-marck, ki je imela že montirano glavo z atomskim strelivom. Nesrečo so pravočasno opazili, stre-ivo ni eksplodiralo, zrak ni bil okužen. Vkljub temu uo pa takoj ukrenili vse potrebne varnostne mere.
Pri tej priliki je debata o nesreči odkrila, da smo dbsedaj imeli enajst podobnih nesreč, ali bolje rečeno nevarnosti. Sedem jih je bilo v Ameriki, dve v Angliji, ena v Tripoliju in ena v Jugoslaviji. Najnevarnejša je bila ona v Vinči v Jugoslaviji, vendar se je tudi tam posrečilo, da so večini prizadetih rešili življenje v neki pariški kliniki.
Strokovnjaki radi tega niso
bej podčrtal trdne vezi med Japonci in Ameriko. Eisen howerjev tiskovni tajnik James Hagerty je občutil na svoji koži, kaj se lahko zgodi nekomu, ki je zašel v sovražno množico. Levičarska skupina kakih 5,C00 oseb je zaprla pot njegovemu avtomobilu, ko se je peljal z letališča v mesto pretekli petek. Poldrugo uro je moral čakati z ameriškim po-.	.... v ,	.	. slanikom McArthurjem zaprt v avtomobilu sredi sovražne
je ruji o začel v januarju ta o mno2jce demonstrantov, ki so razbili na avtomobilu vse ste-kruto preganjati svoje politične ],|0 jn razrezaij gume na kolesih. Iz neprijetnega položaja nasprotnike, da je celo katohs a ga je re§;| arnerj§i<i vojaški helikopter z bližnjega vojaškega cerkev morala protestirati, je oporišča	------ —...........
Venezuela zahtevala v znani Or- Skušnja predsednikovega tis- sednikov odhod na Daljni vzhod gamzaciji ameriških držav, naj kovnega tajnika ni mogla spre- je povzročil precejšnjo napetost mirovni odbor takoj preišče, kaj meniti bistveno načrtov predsed- v viadnih krogih, delno tudi v vse se godi v Dominikanski re- nikove poti na Daljni vzhod. Le- javnosti. Na eni strani trdijo, pubhki.	•	^	vičarska gonja je dosegla tak da ni izključeno, da bo rdeča
Odbor, ki obstoja iz 5 članov, obseg, da bi odpoved obiska po- Kitajska v času Ikovega obiska med njimi tudi zastopnika naše menila brez nadaljnega po sod- na Formozi napadla obalna o-dežele, je takoj začel preiskava- bi merodajnih krogov veliko togja Kvimoj in Matsu, če ne četi venezuelsko pritožbo. Trujil- propagandno zmago komuniz- i0 sarne Formoze, ki jo smatra lo je sicer protestiral in ni do- ma, pa spravila v nevarnost tu- za SUVereni del Kitajske, na volil odboru, da bi prišel gledat di samo ameriško-japonsko vo- drugi pa kljub vsem zagotovi-na samo mesto,.kaj uganja nje- jaško pogodbo.	]orn japonske vlade niso gotovi,
gova diktatura, toda odbor je Nove demonstracije V 'da ne bo Eisenhower doživel v preiskoval naprej in njegovo po-	Tokiu	japonski prestolnici kako nepri
ročilo je bilo spisano že pred TOKIO, Jap. — V soboto so jetnost ki bi utegnila škodova-Veliko nočjo. Takrat ga odbor levičarji vprizorili v prestolni- ti ameriško-japonskim odnosom ni hotel objaviti, ker je upal, da ci nove demonstracije, ki naj bi in ameriškemu ugledu v svetu, bo Trujillo amnestiral na stoti- pokazale javnosti, pa tudi vladi,
ne zaprtih nasprotnikov. Ker se kaj zmorejo in kaj čaka pred- '	^	^
to ni zgodilo, je sedaj poročilo sednika Eisenhowerja, če bo res;	bOldZCllIlC«
objavil.	prišel v Tokio. Zbralo se jih je 1
V njem obsoja z zelo ostrimi okoli 150,000 v sredi mesta, kjer	, , . V ,	...
besedami Trujilla, da krši vse so dkoro deset ur vpili, plesali
osebne in politične pravice pre- in demonstrirali na vse mogoče	povratku iz Evrone
bivalstva, da je uničil vso svo- načine proti ameriško-japonski j bodo v govorjeni in pisani bese- zvezi, proti vladi Kišija in za- j di td. Odbor ugotavlja dalje, da htevali, naj Ike ne hodi na Ja^ je moralo pred Trujillom bežati ponsko.
označil Ameriko za boja-željen narod.
I CLEVELAND, O,—Cyrus Faza tuje že toliko političnih be- Vlada predsednika Kišija, ki ton si je s svojimi izjavami v guncev, da so postali problem ima v parlamentu veliko in trd- korist komunističnih dežel pri-za nekatere male republike v no večino, je odločena izvesti dobil v zadnjih letih že svoje-srednji Ameriki. Poročilo odbo- vse potrebne ukrepe, da bo Ei- vrsten sloves. K temu je tora je napravilo velik vtis v vseh senhowerjev obisk na Japon- krat dodal še izjavo o bojaželj-političnih in diplomatskh kro- skem potekal mirno in dostojno, nosti Združenih držav.
Upa, da bo spravila na mestne	smo bojaželjni narod sve-
ulice kakega pol milijona Arne- ta jn vsak narod izven Združe-
stva!
Mucke—
Kdor bi želel dva meseca stare mucke polperzijske pasme, jih lahko dobi na 1031 E. 62 St., Tel. EN 1-5432.
Graduocija—
Na St. Joseph High School je graduiral 5. junija Jože Kokal, sin Mr. in Mrs. Jože Kokal s 15228 Saranac Rd. Javil se je prostovoljno k vojakom in bo 7. julija odšel služit štiriletni rok v marinski kor. Čestitamo in želimo mlademu rojaku v vojaški službi lep napredek in zdrav povratek domov.
Važno obvestilo—
Kdor je našel potrdilno knjižico Ameriške Domovine št. 26321-26400, zgubljeno pretekli teden nekje v Senklerski okolici, je prošen, da jo prinese v u-rad lista.
Dan zastave—
Jutri bo “Dan zastave.” V mestu bo ob 8:30 zvečer slavnostna parada od E. 13 St. in Chester Ave po Euclid Ave. do Public Square, na Superior in na Mali, kjer se bo razšla. Vsr lastniki hi? so prošeni, da ta dan razobesijo ameriško zastavo.
Na obisku—
Mr. in Mrs. John Železnik iz St. Pedro v Kaliforniji sta prišla na obisk k svojemu sinu Mr. Phil Zadnik na 6631 Solon Blvd., Solon, Ohio, kjer ostaneta dva tedna.
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v šoli sv. Vida.
Podr. št. 18 SŽZ ima jutri zv. ob 7:30 sejo v SND na Waterloo Rd.
— Okoli 92 odstotkov farmar-skih pridelkov v ZDA odpeljejo prvič na trg na tovornih avtomobilih.
gih po vsej Ameriki.
Znižanje zavarovalnine za avtomobile v Ohio
riki in Eisenhowerju prijaznih njb držav to spoznava,” je de-oseb. ‘	jal Cyrus Eaton ob svojem po-
Večina prestolniškega in osta- Vratku iz Evrope, kjer je obis-
COLUMBUS O_________Zaradi no- japonskega časopisja obso- ka^ prestolnice satelitskih dr-
vega načrta zahtevkov odškod- Ja levičarski nastop proti Ha- žav.	• ,
nine za avtomobilske nesreče, gertyu in ga ožigosava kot nekaj	------«------
bo zavarovalnina v Ohio zniža- Japonske nevrednega, na za 2.35 odstotkov, je objavil koncem tedna superintendent za zavarovanje E. Stowell.
Načrt obiska delno spremenjen
Znižana zavarovalnina bo stopila v veljavo s 1. julijem. Napovedujejo, da bo dober vozač,
j ANCHORAGE, Aljaska,— Tu ; je pričakoval predsednika Ei-!
Oba evropska carinska bloka prešla na praktična pogajanja
PARIZ, Fr. — Kot smo ponov-
nikTmes3 Hagert/'po^svolem "o	v
btroKovnjaKi raui lega iusu povečujejo, aa uu uuuci vu^av., ^ Daljnem vzhodu, kjer dva carinska bloka, enega vodi-spremenili svojega mnenja tudi ki ni bil več let v nobeni nesre- p	.,	• «0<modat- ta Nemčija in Francija, drugega
po zadnji nesreči na oporišču £i jn ne kaznovan zaradi krše-	‘	1	A-~1;~	or.
McGuire. Mislijo, da je potrebna stalna previdnost na vseh letališčih lin oporiščih, z verjetnostjo kake večje nesreče pa ne računajo, posebno ne radi tega, ker so moštva na oporiščih in letališčih dobila nalog, da držijo tiste dele atomskih bomb, ki bombe lahko sprožijo, daleč od glavnega bombnega trupla.
i uc n^iiuvai.	-i-v.	.	___ Anglija. Odnosi med njima so
prometnih predpisob, mogel J	• hilo da ie v na_ se razvijali tako, da bi vtegmlo
nja
Objavljeno je bilo, da je v na-
varvalnino.
prihodnje leto dobiti do 20 od-'^ ^ Eisenhowerjev obisk na priti med njima do male carin-stotkov popusta na običajno za-	nskem izvršenih n e k a j ske voine- Zato sta Amerika m
sprememb. Tako bo med dru- Kanada prevzeli vlogo posredo-¥ f	„	gim odpadel golf, ki sta ga mi- ^ m posadili sprte evrop-
Letalska nesreča V !slila igrati predsednik japonske ,ske brate za eno mizo.
Avstraliji	! vlade Kiši in predsednik Zdru- j Po daljših pregovorih o načel-
MACKAY, Avstral.—Od pet-	Ženih držav Eisenhower. Eisen- nih stališčih sta oba	bloka na
ka na soboto se je ponesrečilo	hower se bo manj predstavil priporočilo Ameriko’	sklenila,
s' “pritiskom	na	gumb”	se	to-	potniško letalo Trans-Australia	množici, kot je bilo prvotno do-|da bosta začela praktična poga-
rej danes	ne	more	več	sprožiti	družbe, pri čemer je našlo smrt	ločeno. Prav tako bo odpadel ^ janja o posameznih	carinskih
nobena bomba. Taka procedura 29 oseb, med njimi dva Arne- njegov nagovor japonskega par-^ postavkah. Delo je prepuščeno je prepovedana.	rikanca ter 16 šolskih otrok. |lamenta, iz katerega so socialisti, strokovnjakom. Šele po izvrše-
_____o______	j Letalo je padlo v morje nekako napovedali svoj izstop, da bi iz- nem delu strokovnjakov se bo
Bodi previden in pazljiv, pa štiri milje od tod. To je doslej silili odstop vlade Kišija.
se boš izzognil marsikateri nesreči !
največja letalska nesreča v tem V Washingtonu n'ervoznost
videlo, koliko škode ali koristi imata oba bloka v posameznih
delu Avstralije.
WASHINGTON, D. C.—Pred- gospodarskih panogah.
Zadnje vesti
CHICAGO, 111. — Adlai Stevenson je včeraj ponovno izjavil, da ni kandidat za predsednika ZDA.
BUENOS AIRES, Arg. — V zahodnem delu Argentine je prišlo danes zjutraj do vojaškega upora, ki pa je bil končan v kratkem brez prelivanja krvi. Uporniki so se predali.
CLEVELAND, O. — Sinoči so predstavniki podjetja in delavske unije v Ford Motor Co. podpisali sporazum in tako preprečili stavko 8,500 delavcev.
NEW YORK. N.Y. — Guv. Nelson Rockefeller je sinoči na televiziji ponovno izjavil, da ni kandidat za predsednika ZDA in da še vedno drži njegova zadevna izjava od lanskega decembra.
NEW YORK, N.Y. — Članek v včerajšnji moskovski "Pravdi” za 40-letnico Leninovega dela ‘‘Levičarski komunizem:
Otroški nered” kaže, da je Nikita Hruščev še vedno trdno
v sedlu v ZSSR.
Aiheri$k/i Domovi im/1
mJSSZZSTm.
6117 St CUir Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland 8, Ohio
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meeec« Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES«
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio.
No. 115 Mon., June 13, 1960
Usoda sestankov na vrhovih
Sestanke na vrhovih je spravil v mednarodno politiko našega stoletja zadnji veliki ameriški idealist predsednik Wilson. Postavil je načelo, da se morajo vse važne medna-rodne pogodbe obravnavati in sklepati pred očmi mednarod-ne javnosti. Tajnih pogajanj in pogodb ni hotel priznati. Tako ni na primer priznal znanega tajnega Londonskega pakta iz 1 1915, ki je izročil Italiji primorske Slovence.
Prvi sad te nove diplomacije so bila mirovna pogajanja po prvi svetovni vojni v Parizu. Evropejski državniki tistega časa- Lloyd George, Clemenceau in Orlando niso bili navdušeni za Wilsonove ideje in so jih z uspehom bojkotirali na celi črti. Wilsonovi domači nasprotniki so porabili ameriške diplomatične poraze v Parizu, da spravijo ameriško zunanjo politiko zopet nazaj na izolacionizem. Amerika se ni brigala za Evropo, kar, je mnogo pripomoglo k drugi svetovni vojni. T ako se je prvi poskus s sestanki na vrhovih ponesrečil v polnem obsegu.
Ideja o sestankih na vrhovih ni zamrla. Po Wilsonovi smrti jo je oživil Winston Churchill ,v svojih spominih na prvo svetovno vojno. Doživel je osebno tisto tragedijo takih sestankov 1. 1919, zato si je zamislil take, sestanke čisto drugače. Sestanki naj ne bi bili zvezani s pogajanji pred javnostjo, kajti v tem slučaju .postanejo navadna opereta s tragičnim koncem. Vodilni državniki naj bi se sestali daleč od sveta na samoti in tam določili smernice za novo svetovno politiko. Ni pa imel nobene prilike, da bi svojo zamisel uveljavil. Prva svetovna vojna je namreč skoraj podrla njegovo politično karijero; ako ne bi bilo druge, bi bil že davno pozabljen.
Ideja o takih sestankih je prišla tudi v Rooseveltovo glavo. Že koncem 1. 1942 je predlagal Churchillu “strate-ško-vojaško konferenco Amerike, Anglije in Rusije,” toda posamezne zaveznice naj bi tja poslale samo vojaške in diplomatske zastopnike, ne pa vodilnih državnikov. Churchill je tak sestanek želel toda samo med njim, Rooseveltom in Stalinom. Roosevelt je pristal na idejo, toda Stalin ni bil zanjo. Tako je prišlo do znane konference v Casablan-ki med Rooseveltom in Churchillom, toda brez Stalina.
Sestanek k rodil dosti uspehov, toda pokazal je tudi temne strani. Res, da je bil tajen, toda to ni preprečilo, da se oba državnika nista sporazumela o mnogih stvareh. Roosevelt je na primer vstrajal na “brezpogojni kapitulaciji” Nemčije, Churchill ni bil za to. Je najbrže, imel prav, kajti ravno načelo brezpogojne kapitulacije je gnalo Nem-ce-v odpor do zadnjega. Hujše je bilo z generalom De Gaul-lom, ki je bil tudi v Casablanci, toda ne kot polnopravni udeleženec. Obnašal se je pa tako samozavestno, da je Churchillu pošla vsa dobra volja in da je že mislil, da prelomi zveze z njim. Sestanek v Casablanci je bil sicer tajen, toda vsega ni dosegel, kar so hoteli udeleženci.
Toda Churchill se je trdovratno držal ideje o potrebi in plodonosnosti takih sestankov. Sestajal se je tekom vojne z Rooseveltom, sestal se je s Stalinom v Moskvi. Z obema je vodil prave diplomatske bitke, ki v njih ni zmeraj zmagoval. Pravi sestanki na vrhovih so bile znane konference v Teheranu, Jalti in Potsdamu, vse tekom vojnega časa ali takoj za njim s polno udeležbo; Roosevelt ali Truman za Ameriko, Churchill ali Atlee za Anglijo in Stalin za Rusijo.
Vsebina pogajanj na teh sestankih je večini ljudi še dobro v spominu. O vrednosti takih konferenc so takoj nastali dvomi. Zagovorniki konferenc so trdili, da so bili sklepi vseh sestankov dobri in da je samo Stalin kriv, da se niso izvršili, nasprotniki konferenc so trdili, da so sestanki rodili več zla kot koristi, ker so samo zavajali svet v napačne upe. Resnica je pa nekako v sredi. Taki sestanki niso važni sami po sebi, važni so po značaju udeležencev. Na takih sestankih morajo trčiti drug ob drugega politični interesi posameznih državnikov. Ti interesi so prikrojeni narodni politiki vsake države in se ne ozirajo v 'prvi vrsti na dobrobit vsega sveta. Kar se na takih sestankih sklene, nosi pečat kompromisa, ki se malo ozira na interese tistih, ki niso bili povabljeni na konferenco. Kompromisni sklepi so seveda vredni le toliko, kolikor jih udeleženci prostovoljno izvršujejo. Nikomur ne bo padlo v glavo, da bi s silo hotel doseči izvrševanje sklenjenih pogodb.
Na teh konferencah so bili udeleženi tudi komunisti, ki so od 1. 1920 naprej neštetokrat dokazali, da politične pogodbe izvršujejo le takrat, kadar jim to koristi. Church-ill je vedno imel pred očmi to nevarnost in si puščal odprta vrata za dodatna pogajanja, le Roosevelt je mislil, da bo lahko Stalina vrtil tako kot svojo ameriško javnost. Zmotil se je in svojo zmoto uvidel šele tik pred svojo smrtjo. Truman je bil v tem pogledu bolj trezne glave, toda mogel je popraviti samo par Rooseveltovih napak in še v takih slučajih ga ameriška javnost ni hotela pravilno razumeti.
Svet se je vkljub vsem slabim skušnjam vdal po Stalinovi smrti praznemu upanju, da bodo Stalinovi nasledniki uvidevnejši in dostopnejši za pametna pogajanja. Ta ilu-
zija je rodila 1. 1955 pirvi veliki povojni sestanek na vrhovih v Ženevi. Takrat je zavladala iluzija o “ženevskem duhu.” Tovariš Molotov je poskrbel za to, da je svet moral proti svoji volji počasi pokopati vse upanje, da bo sestanek rodil kak praktičen uspeh.
Toda Churchillov drugi naslednik Macmillan je začel zopet goniti idejo o potrebi po takem sestanku. Nanjo je pristal takoj Hruščev, toda že takrat je Angleža nadrl v taki obliki, da so se vsi čudili, zakaj se Macmillan ni takoj po osebni žalitvi od strani ruskega diktatorja vrnil domov.
Kmalu potem je; Amerika zgubila državnega tajnika Dullesa, ki je zmeraj vedel, kaj hoče, se držal svoje linije in se nikoli ne podal tujemu vplivu. Ameriki je zmanjkalo odločnega krmarja v zunanji politiki. Eisenhower je popustil pritisku ameriških domačih levičarjev in nekaterih zaveznikov in šel letos še enkrat po kostanj v ogenj v Pariz. Tam se mu je zgodilo isto, kar se je leto preje Macmillanu: Hruščev ga je napadel v tako nedostojni obliki, da je s tem uničil konferenco. Še nedostojnejše se je obnašal napram ameriškemu predsedniku v svojih poznejših izjavah. Ideja o sestankih na vrhovih je s tem pokopana najbrže za dolgo vrsto let.
Skušnja pariškega sestanka je namreč ta-le: Oglej si najprej udeležence, potem se šele odloči, ali greš na konferenco ali ne. Ako si prišel do prepričanja, da se udeleženci ne bodo obnašali s potrebno dostojnostjo in da ne nudijo nobenega jamstva, da bodo napravljene sklepe tudi izvršili, potem ne hodi na konferenco, pa naj svet še tako kriči, da bo radi tega stala nova svetovna vojna kar pred vrati.
svojimi prihranki, a koliko jih ke in pevci pod vodstvom p. Vonje, ki si ali niso znali, ali si radialna premostili zelo hitro za-okoliščin niso mogli ničesar pri-^tne težave in prišli iz negoto-hraniti za stare dni. In ko se je v°sti do umirjenega in gotovega pod predsednikom Rooseveltom ?0^^	^k, kar omo.
uvedlo socialno zavarovalnino, Š0C1 poslušalcem uzwanj e pesmi koliko je bilo vpitja, da lezemo K?^- Zboru m p. Vendelmu v socializem . Isto je bilo zdaj T .	^ «Materill bl
pri debatah o socialni zdravm- L ,, .gra y treh dejanjih pev_
ški oskrbi starih ljudi. Ali Je |ske vlo,žke je komponiral p. Ven-Ijudem v boleznih pomagati kak	režirala je gdč Pavla Mu_
greh? Ali ne zapoveduje to kr- kj je pripravila tudi prvi del ščanska ljubezen? Ako imamo Lrograma_ pod .njenim vod_
denar za vse razne podpore tu- lsltvom v šoli in pri vaj ah so mla-jim deželam, celo takim, od ka- de jgraike jn mia,cli igralci v pre-terih vemo, da ne bodo deležni teklem letu uspešno napredova-nikdar zahvale, ali je pa greh, Lj Zahvala gdč. Pavli in njenim če določimo zdravniško pomoč Sl0de(iavcem) ziasti staršem.

Mnenja in vesti
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
fXTT'Xxxx XxXXYXXXX YXXXYTYXXXXXXXXTTTT3
:xx
Piše Andrej ček
tXXXXXXZtXZIXLXJ
Duluth, Minn. — V Združenih državah imamo letos volilne kampanje. Važna zadeva, ki obrača vso našo pozornost in zanimanje nase. zanima, kdo bo imel vajeti naše dežele v rokah kot predsednik in kot pripadnik in vodja politične stranke, ki bo zmagala v volitvah. To je letos naša glavna zadeva. Poleg te so seveda še druge zadeve, ki so za nas tudi važne in o katerih želi-vsaj začasno, da bi ostale.
v prvi vrsti seveda za Nemce, za tem tudi za Zapad, da bi dobil tako vmesni pas med Zapa-dom in Vzhodom. Toda zaen-
Pevske točke je spremljal na
klavirju g. A. Fishinger. Hvala lepa za njegovo brezplačno delo in ves trud pri mladinskih prireditvah.
Za nastope je treba pripraviti oder. Pri velikem odru to ni lahko delo, ker se je treba izogniti večjim izdatkom; saj je znano, da dramatske prireditve in koncerti niso dobičkanosni. Da je bil oider pri vseh prireditvah okusno in primemo opremljen, gre zahvala g. Adiju Kranjcu, kateremu so pomagali nekateri člani “Mladinskega pevskega zbora.”
Želimo, da se bo to delo v prihodnjem šolskem letu uspešno nadaljevalo.	F.
Greh pa bi bil, če bi molčali
mo
kakor so, to je brez kakih za-pletljajev.
Ostali svet ima po svojih de-
AJ.*	A1X V	V_»VAWi. 11.	-i- W
Našo javnost [krat zgleda, da izsiliti rešitve tega problema zaenkrat nima namena ne Zapad, na Vzhod, to je na tak način, kakor si gai vsak ter dveh taborov želi zase. To zato, ker kak spopad bi le pokvaril sedanje stanje tako e-nemu, kakor drugemu. Vsi so se v zadnjem desetletju prebili do neke višine gospodarskega o-krevanja in nekega reda pod lastno streho in ne želijo, da jim naj kak nov nepremišljen
in oskrbo svojim lastnim ljudem, lastnim očetom in materam? Kje je naš čut za družabne dolžnosti do lastnih ljudi?
Privatnost! Privatnost! po-vdarjajo mnogi sami vase zapeti Na spominski proslavi v dvorani sv. Vida, 29. maja, je govoril sebičneži. Zakaj? Ali zato, da v g. Stanko Pleško. On je bil med tistimi slovenskimi fanti in mož-privatnosti lažje kujemo iz vsa- mi, ki so jih Angleži koncem maja 1945 vrnili titovcem. Pred kega slučaja, tudi iz trpljenja smrtjo v kočevskih gozdovih se je rešili, ko je pobegnil iz zapora bližnjega, koristi zase? In če to V IŠt. Vidu nad Ljubljano in po štirih letih skrivanja v domovini ne iz kakšnih razlogov pa po- preko meje v Avstrijo. Od tam se je izselil v Kanado. Vse svoje tem?	skušnje in doživljaje je popisal pred leti v AD pod naslovom “Mi-
Bolniška in zdravniška po- Hib smrti v svobodo.” To je kasneje dal ponatisniti v knjigi. V strežba je dandanes draga reč. | naslednjem objavljamo njegov govor.
Revni ljudje si jo ne morejo privoščiti, ker nimajo sredstev za to? In žrtvovati za take nekaj iz skupnost je pa “potapljanje v socializem”. To po mnenju tistih, ki za bližnjega nimajo dosti srca. A praktičnega nadomestila pa nimajo za rešitev takih težkoč. To jasno kažejo njihova dejanja, ko take potrebe trka-
Spet je misel težka kot kamen in spomin na tiste strašne dni je grozen kot smrt. Leta te ko in doba revolucije se odmika, kot bi nanjo legal mrak. Vedno teže je- misliti na grozo in kri, še teže je o tem govoriti, ker čas celi rane in spomin
.	. .	vZ™ I že pozablja bridkosti. Včasih se
io na njihove duri m srca. Kam . ^ J	,	.
JU J	mi zdi, da se ne da povedati
spadajo te vrste “humanitarci ?1	’
želah svoje skrbi, ki so nekatere korak v vihar nanovo vse po-večje, druge zopet manjše. Več-| kvari. To kljub temu, da so poje sile, kakor n. pr. Britanija, |
Francija, Italija in za njimi manjše kot Belgija, Danska,
Holandska, Švica, Norveška in Švedska si začasno tudi žele, da ostane sedanje gospodarsko in politično razmerje kakršno je.
Zato imajo vsak svoje razloge in vzroke. Glavni rned temi je gospodarski razlog. Tekom zadnjih osem let se je ves Zapad gospodarsko opomogel. V Nemčiji, kakor govore poročila, so gospodarske razmere kar sijajne. Industrija je v polnem obratu, promet se veča. Le nacionalistične manije se tu in tam zopet vzbujajo in podžigajo Nemce naj ne pozabijo na delo za skorajšnjo ujed in j en j e vseh Nemcev, to je Vzhodne in Za-padne Nemčije.
Francija je utrujena od večnih skrbi in težav po njenih kolonijah v Afriki in bi se rada vzdržala kjer koli je še zasidrana po svetu.
Švici je po volji, kakor je.
litične razmere daleč od zadovoljivega stanja. Prav iz tega razloga se v vseh krogih nagla-ša želje po razorožitvi, katere pa niso nič drugega kakor le želje, da se z vsemi ureditvami zavlačuje in v tem naj bi čas prinesel boljše ugodnosti za tega ali onega. Kakšno letino bodo rodila ta upanja obeh taborov, je odvisno od političnih vremen v bodočnosti.
* PREDLOG ZA ZDRAVNIŠKO OSKRBO starih ljudi je zaenkrat propadel. Sestavil in predlagal ga je v kongresu kongresnik A. Forand in o predlogu je bilo mnogo debat. Ameriška zdravniška zveza je imenovala predlagano zdravniško oskrbo za “socializirano zdravstvo”. In baš to je mnogim nekako diktiralo, da so volili proti iz nagiba, češ, da s tem nekako lezemo v neko “socialistično mišljenje.
Družabno življenje, ali če hočete socialno življenje ima več
;arav vsem	obliki že rečen0j toda ko v du.
AT), pa mnogo -v^^	^ ^	in smrtj
K0V*	'spoznavam, da o naših pomor-
Menih bratih moramo govoriti Uspeti C^keSKe mtedflU© i^xez prestanka, četudi ves svet
molči in je proti nam. Odpirati Chicago, 111. — V preteklem moramo oči zapeljanim in za-šolskem letu je nudila slovenska Ljgpj j enim, ki še vedno nočejo sobotna šola pri Sv. Štefanu star- Sp0znati, da je komunizem po šem in vsem prijateljem sloven- svojem bistvu, po svojem nauku ske mladine možnost, da so za-1 jn svojem delu — 'zločin. Odloč-
sledovali, kako mladi in najmlajši napredujejo v znanju sloven ščine in v javnem nastopanju. Pri .prireditvah tekom šolskega leta smo lahko opazovali razvoj in napredek v znanju materinega jezika, slovenske literature,
Tudi Skandinavci se ne zani-1 strani, izmed katerih vsaka za-maio za drugo, kakor da se jih bteva svoje posebnosti in
svoje posebnosti in po-oni puste zomosti. Mnoge je treba reševati skupno, družabno, mnoge se lahko prepusti posamezni kom, da jih po svoje rešujejo, za take namene' Revščino in trpljenje množic ne ' more 'zadovoljivo reševati po-Skupna akcija je po-
pusti v miru, kakor druge v miru.
In Vzhod za železno zaveso? Komunisti bi seveda radi naprej in imajo tudi polne žepe načrtov. Toda previdno računajo s časom in razmerami. Za enkrat jim kažejo njihove politične ure, da še ni čas za kak nastop ali sunek „ silo. Ropotajo pa in grozijo, kakor missourske nevihte, ki jih redijo soparice mehikanskega zaliva in jih zaganjajo gori proti severu. Preračunano imajo, da bi se vsak poizkus od njihove strani izjalovil, ali bi vsaj ne izpadel tako, kakor si želijo, in to bi jim bilo V škodo. Tako zaenkrat. Zato jim ugaja, če tudi to ne naglašajo, da bi o-stalo pri sedanjem stanju vsaj še nekaj časa.
Čas dela za obe strani. Vsaj tako vsi upajo.
Zadeva Berlina, zadeva uje-dinjenja Nemcev je sicer važna
Pozdrav vsem čitateljem in
nič, kar bi ne bilo v tej ali oni
no moramo klicati v svet in izpričati resnico o slovenski protikomunistični borbi, da bo tudi Angl ežem, Amerikancem in drugim, ki jim ni bilo prav nič mar, kaj se godi na Slovenskem,
p ST„' gtirTri teh prire!	>o
•	s ..	. , fv. fant pril el za orožje,
diitvah so nastopali naj mlaj si, ki I
še niso obvezni obiskovati šole, šolski otroci nižje in višje skupine sobotne šole ter “Mladinski pevski zbor,” v katerem so štu dentke in študenti srednjih in višjih šol. “Mladinski pevski zbor” nastopa samostojno in skupno s sobotno šolo. Nekaj članov tega zbora je izšlo iz sobotne1 šole, nekateri so prišli od
To je dolžnost nas vseh, greh pa bi bil, če bi molčali mi, ki smo iz umirajočih oči naših domobrancev brali edino prošnjo, ki so jo imeli: kdor ostane živ, naj pove svetu, za kaj smo se borili in kaj se je z nami zgodilo!
Poznamo našo zgodbo. Doživ-že dostikrat sli-
vek ni mogel razumeti te zločinske igre in v svoji poštenosti ni odobraval zločinov, ki so jih počeli eni ali drugi. Vedno jasneje je spoznaval, da ni več varen življenja; okupator ga je u-ničeval podnevi, partizan ga je moril ponoči. Zaščite ni bilo nikjer, naš človek pa je hotel živeti, pravico do življenja pa sta mu jemala oba: tujec in lastni brat-komunist.
V tej skrbi za golo življenje je zapustil dom, svoje družine in domače njive. Iz tal je izkopal prve zarjavele puške in se postavil v bran. To je resnica o postanku p r o t i k o m unistične borbe, ne pa laži o izdaji in sodelovanju z okupatorjem, ki bi jih komunisti radi dali zgodovini kot resnico. Od vseh strani šo naši možje in fantje hiteli na branik za obrambo življenja. Nihče jih ni klical, še manj silil, le zavest nujnosti in dolžnosti reševati narod, ko je bil ta obsojen na smrt, jih je gnala, da niso mislili na plačilo in čast, tudi ne na žrtve in smrt, ampak so samozavestno stopili na o-kope.
______________________ „	.Ijali sm0 3°> 3°
drugod pozneje in so se priklju- šali, a ne bo odveč, če jo še en-
čili zboru-	krat Ponovimo-	njega moža. Kri je tekla
Napredek smo lahko opazili] Pojdimo v mirno dobo Pred ] čaricah, Jelendolu in 1
Komunisti so vedeli, da so napram volji do življenja brez moči, zato so s terorjem in klevetami storili vse, da bi nas narod zavrgel. Ko jim tudi to ni uspelo, so se javno zvezali s tujcem in z vsem njegovim orožjem u-darili po protikomunistični vojski in jo uničili skoro do zad-
v Gr-Mozlju,
je padel Turjak, toda
---- x	*	***—- —— ir- i cancan
pri vseh skupinah. Otroci pred revoiucij0. Naš človek je v ^ako J tragično
šolsko dobo nastopajo z dekla- naraVnem razmerju živel na ^ do življenja našemu naro-macijami,in petjem, šofeki otro- svoji zemlji, da v njegovem živ-^ nigo .mog]i ubiti_ :Kot da je ci so na predstavah deklamirali ljenju ni bii0 prostora in časa seme	lo iz množičnih gro-
pesmi slovenskih pesnikov, reci- za greh in hudobijo. Slepo je bil	. vge kar • bilo zdrav0
sameznik. trebna in če imajo v državi tak socialni program, ki določa zanimanje in podporo v takih slučajih, za one, ki tako podporo potrebujejo, je borba proti revščini in trpljenju veliko bolj u-činkovita, pa tudi bolj dostojna, kakor pa če v takih slučajih vodijo posamezniki prosjaške akcije.
Družabne težkoče ima vsak narod in vsaka država. Brez revežev in podpore potrebnih ljudi, katerim je družba dolžna pomagati, ni nobena dežela. Čim bolj prebivalstvo narašča, večje so take socialne zahteve. Kaj bi bilo danes z milijoni naših starčkov, če bi ne imeli socialne po-koinine? Nekateri bi šli skozi s
tirali odlomke iz del slovenskih pisateljev, imeli kratke govore, v katerih so povdarjali lepoto slovenske besede, dolžnosti do naroda, v katerem so bili rojeni, in izpovedovali svojo vdanost in ljubezen do Marije. “Mladinski pevski zbor” je nastopal pri raznih koncertih, priredil samostojen koncert in kar dve opereti.
-	, UUV, je VOC, JVC.! je
svojo zemljo, obe- ^ pošteno, planilo na dan in se nem pa ni nikoli pozabil, '	-	-	-	-
zaverovan v
| združilo v slovenskem domo-vse, kar ima, prihaja od ®0Sa-J branstVu. Ta spontan pohod slo-Grunt, družina in vera — to mu venske mia(jine proti nasilju in je bilo življenje. Tega si ni pu- zj0£jnu je nekaj edinstvenega stil vzeti nikoli; bil	se	je zanj,	ne samo v	slovenski zgodovini,
kadar je bilo treba,	in	si je po	ampak v	človeški zgodovini
1. svetovni vojni le priboril vsaj sploh Bilo je nekaj tako p.rist-
nekaj svobode.	1 no siovenskega, nenarejeno in
u	L. 1941. je narod spet postal jasri0> da nibče ni vprašal: za-
Vse tri skupine so nastopile suženj. Negotovost in strah pred kaj v boj? kako dolgo bo tra-tudi pri materinski proslavi, ki okupatorjem sta rasla, obenem jal? kaj bo nage plačilo? Od ust
pa je rastla tudi misel o svobo-	do ust je	gi0 neko nenapisano
di in zajela vse, ki	so	se zave-	p0velje, zavrela je kri naših o-
dali, kaj se pravi biti suženj. £et0V! kj je kljubovala Turku Komunistični plačanci so izko- }n se uStavila graščaku. Vsakdo
• I * T • 4	_ _ _ _ r »1—v	1	V' / f	•	___ ^ I
se je vršila 4. junija v veliki farni dvorani. Program te prireditve je bil v glavnem razdeljen v tri dele.
Prvi del: Deklamacije, govorček in petje. Vse točke so bile podane otroško prisrčno, naka-tere tudi doživeto, zlasti govorček Mojce.
[ristili ta klic po svobodi, orga- je vedei: za življenje gre. To nizirali so zloglasno OF in okli- nag je zbiraj0 p0d imeni naših cali boj za svobodo. Po gozdo-’ edinic — vaške straže in domovih so se pojavili partizani, za- brancj; ki tako lepo označujejo ^	.čeli so moriti, toda žrtev ni bil osnoVo vsega našega boja, kajti
Drugi del: Nastop “Mladinske- okupator, ampak Slovenci, naj- stoje za obrambo življenjskih ga zbora,” ki je pokazal pri tej boljši iž naroda. Vrsta zverinsko dobrin; naših vasi in naših do-prireditvi velik napredek. V pomorjenih je prehajala v tiso- m0Vi Vsega našega naroda, letošnjem letu je v nastopih naj- če, okupator pa namesto, da bij	vanikaio. da
bolj napredovala ta skupina, neoboroženo ljudstvo zaščitil, se ^
Razvoj njihovega napredka bi je bratil s partizani, uprizarjal zgodovina _ _______________o
lahko podal samo usposobljen po komunistih vodene masovne dejstvai da smo branili živijo-kritik. Povprečni obiskovalci aretacije zavednih Slovencev,1 ^ / tig’ih ki SQ ^ kornunisti mladinskih prireditev pa smo Ltreijal je talce in požigal slo-, ogrožall in nam t,ako vsili!! boi-lahko opazili in čutili, da so pev-lvpnske vasi. Naš preprosti člo-	a ctrann
Komunisti sicer zanikajo, smo se borili za življenje, toda ne bo mogla ovreči

FRANCE BEVK:
STRAŽNI OGNJI
je bilo znano, da je birič Jurij 'blazno zaljubljen vanjo. Povsod jo je iskal. Bil je priprav-
ljen narediti največjo neumnost ku.
cu, prijel Lizo za roko in jo odpeljal. Sledila mu je vdano ko dete, telo se ji je stresalo v jo-i
in ponižanje zanjo. V nekaterih trenutkih, ko je zavračala nje-gotovo besedo, bi jo bil ubil in raztrgal.
“Barbka, povsod sem te iskal,” je dejal zdajci s sladkim glasom in se ni več zmenil za pritlikavca.
Barbka ga ni marala, v tistem hipu najmanj. V srdu, da se je Andrejc izmeknil njenim očem, bi se bila rada znesla nad komerkoli.
“Nisem te iskala.”
Jurij je bil vajen takih odgovorov. “Pojdiva na ples,” se je ponujal.
“Nisem te klicala.”
“Pojdiva h kramarjem. Kupim ti, česar poželiš.”
“Kupim lahko sama.”
Jurij je umolknil, ustnice so mu trepetale. Daši je govoril pritišano, vendar so bližnji ljudje slišali in razumeli. Nekateri so se ozirali in se smejali. Zasmejala se je tudi Barbka. Ne iz srca, ampak prisiljeno, da bi ga užalila in odpodila. Užalila ga je, odpodila ga ni. Pričel je	_
trepetati. Oči so mu bliskale, te Primoža. Od kapelice je vodila oči je Barbka poznala. Svojo ob- med zidom in med hišami ozka sodbo je brala v njih. Nekoč je zagata, v katero je gledalo le
Barbka se je ozrla v mladeničev obraz nad seboj. Zmagoslaven nasmeh se ji je porodil v licu in ugasnil. Andrejc je stiskal ustnice in molče prebadal dekle s pogledi.
Barbka je tistega dne le še povečala Andrejčev odpor do nje. Vcepila je sovraštvo med Jurijem in Andrejcem, ranila je Lizino srce. Vsega tega ji ni bilo mar, le prvega ji je bilo žal. Ko je spoznala, da je Andrejc neizprosen, je zbesnela. V neki krčmi ob cesti se je hotela opiti. Ker ji vina niso več dali, se je razjezila in vrgla majoliko v krčmarja. Na cesti je dobila konja, ki je, vprežen v voziček, samcat čakal pred krčmo, da si njegov gospodar uteši žejo. Zgrabila je bič in udarila po konju, da je planil s ceste in prevrnil voz v jarek. Sama pa je vihrala z bičem v roki proti domu.
Na zapadni strani kriškega hriba je stala kapelica svetega
'Že bežala pred njimi. Nenado-tna je zakrilila z rokami, kriknila in tekla med ljudmi.
Beg je biriča še bolj razljn
nekaj prizidkov dimnikov, okno nobeno. Na koncu zagate je stala ozka hiša. Bila je stisnjena med zidove, stolpu podobna. Vi-
JUNE
$ M I
•	T	f
I	2	3
5 6	7	8	9	10
12 13	M	15	16	17
19 20	21	22	23	24 25
26 27	28	29	30
t
4
II
18
KOLEDAR
društvenih
prireditev
JULIJ
3. — Letni Ohio KSKJ dan: začetek z mašo ob 10:30 pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu, popoldne piknik na farmi Društva sv. Jožefa.
10.—Zveza slov. protikom. bor-priredi piknik na KaliOpovi farmi.
13.-14.-15.-16.-17. — Letni cerkveni karnival pri Sv. Vidu.
24.—Slovenska šola v Collinwoodu priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
AVGUST
7.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi “Slovenski dan”.
28.—Dramatsko društvo LILIJA in pevski zbor KOROTAN priredita skupni piknik.
OKTOBER
2.—Banket državne konvencije SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd.
16.—Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Začetek ob' štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester.
22.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih.
23.	— Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert.
NOVEMBER
6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne.
til. Vse to se je zgodilo pred šoke, kamenite stopnice so vo-ttmožico, občutil je, da bo za ve- dile do vrat, ki so črna zijala v dno ostal pečat sramote na nje- mrak. Zgoraj je bila edina so-govem čelu. Zagorel je, planil ba, služila je za kuhinjo in za za njo. Hotel jo je zgrabiti, se J spalnico obenem. Pod stopnica-
maščevati, jo ukrotiti. Ljudje mi so vodila vrata v klet; ta je
so onemeli opazovali lov in se bila strašnejša ko ječa, v njo ni Zgrnili za njima.
Barbka je bežala mimo kome-diantov, mimo plesa, kjer zvo-
nikoli nihče odprl
Ta stolp je bil last Barbkine matere Ančule. V ozki zagati
tistega večera stopila Barbka vanjo, jo je objela rahla groza. Zavedala se je, da drži še vedno bič v rokah. Tepla je na desno in na levo, dokler ni dosegla stopnic. Butnila je v vrata, niso se odprla. Udarila je nanje.
“Kdo je?” se je oglasil od znotraj plašen starkin glas.
“Jaz sem.”
‘Kdo — jaz? Jaz je
uianiov, mimo pitj&či, ivjci z-vu- ----------- -
ki piščali niso utihnili, med kr a-Lie bil še podnevi mrak. V mra-marje in nenadoma obstala pred ku je postala trda tema. Ko je Andrejcem, ki se je bil dvignil s tal.
Sprva se je nemo začudila. V naslednjem trenutku se je zavedela, za kaj gre. Jurij je sopihal za njo. Vrgla se je mladeniču na prsi in vzkliknila:
“Brani me!”
Andrejc se je stežka zavedel, kaj se godi z njim. Jurij je stal rdeč in sopihajoč pred njim in Barbko. Dekle je hotel popasti ža roko. Andrejc je potisnil Barbko za svoj hrbet, dva sovražna si človeka sta si zrla iz °či v oči. Andrejc je sovražil Vse grajske, grajski so mrzili nJega in njegove. Videti je bilo, da se bosta spopadla ko risa in bo nastalo iz tega gorje. Mo-so zgrabili Jurija in ga iz r°čili galjotom, da se je pomikih Jernej je potegnil Andrej-C£* v stran; Liza je bila plani-la k njemu in se mu obesila med jokom na rame.
“Andrejc, nikari!”
Zdajci je Barbka pozabila na Jurija in na vse, le na žensko, ki se je obesila na Andrejca, ne.
% globokim gnevom v očeh jo jo premerila, s srdom je vpra-aala mladeniča:
“Kdo je to dekle?”
GREH PA BI BIL, ČE BI MOLČALI
(Nadaljevanje z 2. strani) bo. Obramba življenja je bila glavna in najvidnejša poteza našega boja proti komunizmu, ni pa bila edina.
Borili smo se za vero ... Sicer vere z orožjem res ni mogoče nikomur ohraniti, še manj mu jo vsiliti, toda ker je komunizem brezbožen in tam, kjer se polasti oblasti, s propagando in nasiljem uničuje vero, smo se borili za svobodo vere.
Borili smo se za svobodo ... ne za kakšno! določeno, poznano vrsto svobode, ki smo jo imeli v Jugoslaviji, ali katero nam je pustil okupator, borili smo se za svobodo, katero smo upali doseči s svojimi močmi, ko bodo našo zemljo zapustile sovražne sile in ko bo premagan najhujši sovražnik svobode — komunizem.
Za rešitev teh najosnovnejših dobrin vsakega človeka smo šli v boj. To je tista krivda, tisti
znal našo borbo in tudi našemu narodu priznal pravico živeti. Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi kakšen narod na svetu, ki govori o človeških pravicah, mogel popolnoma zavreči klic našega naroda po življenju in namesto svobode vpostavil krvavi komunistični režim.
V Vetrinju pa smo doživeli razočaranje, ki se zdi komaj verjetno in možno. Na tihem
Dragi bratje in sestre! Ne ob-r ^ vemo 2a vse grobove, ne’so končali v jamah Kočevskega tožujmo in ne sodimo, kdo jel___	n___i
vemo števila pomorjenih, vemo Roga!
..	pa ^ g0t0V0) dg prjde dan,! Dajte nam volje, da stojimo,
Prihajam k vam kot eden, ki je ki bo razcldel skrivnosti m 2bra, ko
•7	r o vi f i	-no ficti 'Tari-
kriv te naše velike tragedije!
z našimi fanti odšel na tisti zadnji marš, zato vem našo zgodbo do konca in želim, da bi je ne pozabili.
Ni besed, ki bi mogle povedati, kaj smo občutili, ko smo se zavedeli, da smo izdani. Čas je prenehal biti čas, za nas ni bilo
maje se svet, in kadar požar vsa imena ter jim dal čast, k^bo nad svetom — molite, prosite za nas in naš dom ... ! -----------------------------------O------
Ženske dobijo delo
;gre junakom. Čas je že opravil svoje delo: trupel ni več, kosti so razpadle in bodeča žica ne reže več v meso — ostali so nam samo oskrunjeni grobovi. Pokleknimo na te svete kraje
da
Gospodinja
Za enega odraslega. Svojo so-V Heights o-
penenje po prostosti m življenju v '	^	..	"	kouci. rsjicite Mr. Schwartz,
je žgalo kot ogenj, hujše kot Latov‘ e z*6 1 a nBm a 0 '^iUT 1-5900 v uradu ali YE 2-2173 vse to pa je bilo razočaranje ob 1 a ^ sve a’ a ,so zani° umr !’ zvečer.	(116)
jkjiciiciiai luh	- - t	iti-
ne upov ne prijateljev, le hre-1 Jn za ' ^tnico o ju imo, ua ^ iCOpa2njco penenje po prostosti in življenju I omo os^a 1 Z^e.S 1 .! eJ1 nasl količi. Kličite Mr.
.	_	_	.....	.	. hrntrw Pa ia hlla rmm rakn v P-____________________
vse to pa je bilo razočaranje ob .	,	. v.
i . .	„ ,	v.„i-	je tudi vredna, da mi zanjo zi-
dejstvu: za golo življenje smo J ^	J
se postavili v bran, pa je svetijo. Ne mo cimo tistim ki dal prav našim morilcem, nas	^a,.CaS	,.zr.eV’
pa obsodil. Bili smo oropani |Tudl n* bodlmo slablcl’ kl slcer vsega, drug za drugim smo u-lsovražil™ komtimzem ne ve-
tihnili ob tej nečloveški izdaji.,™ Pa> kaJ hoc^°’ V vsakda-Vse noči in vse dneve so nas n3em žaljenju dokažimo, da na
Varovalko otrok išče Varovalko za enega otroka iščejo. Prednost imajo one, ki bi hotele živeti pri njem. Kličite IV 1-7608.	(116)
pretepali, kri je tekla iz odprtih ran, a vendar so bili tisti dnevi
principih, ki so jih živeli naši mrtvi bratje, moremo resnično
tako veliki, tako čudovito lepi, i ustvariti boljši svet:	kjer ko-
da takih slovenska pomlad še ni ™nisti ™sijo - tam gradimo; imela. Dokler smo se borili, go- kar oni sovražijo - to ljubimo; tovo ni bilo vse prav, toda tiste kJer ubijajo - mi pomagajmo dni je utihnila misel na mašče-, živeti! Ne bodimo malodusm ce vanje in se umaknila prepriča- ^et podpira morilca Tita, kajti prav zadnji dnevi kažejo, kam gremo... Počasi prihaja spoznanje, da s komunizmom kom-
Vinarna išče moškega za delni čas, da bi prodajal naše lastno vino.
DOVER WINERY 24945 Detroit Rd. TR 1-0950
f! t*	(117)
nju, da smo žrtvovani za ideje, ki so našemu narodu svete. Marsikomu nepremišljeno sprejeti boj je
^ postal zavesten odpor Pr°misa ni in da so slovenski proti zločinu in nikomur ni bi- d°mobranci imeli edino prav. lo žal, da se je boril na strani Narodi priznavajo krivico, s ka-pravice. Tisti dnevi so bili dne-tero so nam plačali zaupanje v vi molitve in največje žrtve, ko zab°dno demokracijo, poti nazaj nihče ni pričakoval drugega kot ni, kakor ni povratka iz grobov.
. •	r. v~v	O rVI 1 T O tTCi I 1 K ID Tla-
smrt, ne s strahom in nejevoljo, ampak kot nekaj nujnega, čemur se ne sme nihče odreči. Grozno je bilo čakanje, toda lahko trdim, da so naši fantje z veseljem sprejeli to žrtev in bi bi žrtvovali še več, če bi bilo mogoče. Takrat soi se našemu narodu rodili mučenci in videl
so nas prodali, potem pa nas z|sem jih, kako so krvavi odhaja-najgršo prevaro — z obljubo o R v noč in smrt, eden sem drugi
Italiji — razorožene vrnili v roke rdečim krvnikom.
Prav te dni — od 27. do 31. maja — mineva 15 let, kar je bilo vrnjenih nad 11 tisoč slovenskih domobrancevri Vse te tisoče in še kakih tisoč* ki so jih zajeli na umiku, so komunisti zverinsko pobili brez vsake obravnave, brez vprašanja o krivdi, po nedolžnem, samo zato, ker so morilce imenovali — morilci, komunistično svobodo — sužnost, največ pa zato, ker so hoteli živeti. Zgodovina domo-
Barbka je bila nestrpna. Udarila je z bičem po vratih.
“Ali me ne poznate? Odprite!”
To je pomagalo. Nekaj je za-škrebalo na vratih, zapah je zaškripal. Vrata so se odprla le za toliko, da je pogledal skozi starkin suhljati, zgubani obraz in se je Barbka izmuznila v izbo. Vrata so se zaprla.
“Česa se bojite?” je vprašala hči iz nejevolje.
“Česa se bojim? Ljudi se bojim. Razbojnikov se bojim.”
V veliki vdolbini je stalo ognjišče, a v kotu široka postelja. Razen mize s stoli in troje skrinj ni bilo v izbi ničesar. Na eni izmed skrinj je ležala blazina. Lestva je vodila v podstrešje. Na mizi je stala brlivka, poleg nje je ležal raztresen denar.
veliki greh, da so nas umazali z branskih bojev nam jasno govo-izdajalci in morilci. Toda kljub'ri, da bi do tega nikdar ne pri-temu smo ponosno šli svojo pot | šlo in naša domovina bi ne pri-i ter z mirnim pogledom zrli v ^ šla pod komunistično peto, če vsakdo ” bodoanost> Polni prepričanja, da ' bi naša narodna stvar ne bila pride dan, ko bo svet spoznal tako neusmiljeno izdana in pro-veliko krivdo komunizma, pri- dana.
tja, kamor je velel komunistič ni krvnik.
Petnajst let je že od takrat, ko se je po naši zemlji odprlo na tisoče grobov. Široko so zazijala množična grobišča in sprejemala napol mrtve domobrance.
Zdaj teharskega taborišča ni več, tudi ni tiste kleti pod skladiščem, kjer so jih natikali na kavlje in jim razbijali glave; v Št. Vidu ni več vreč, s katerimi so jim vezali oči in jih pretepali do smrti; med drevjem Kočevskega Roga ni več odsekanih u-dov in razbitih lobanj, ni kordona zbesnelih komunistov, ki so s kolji in noži sejali smrt, toda spomin na vse tisto živi, teh krajev ni mogoče izbrisati z zemlje.
Moški dobijo delo
---v, jv-	VAV-*VX~ .	lijv- J'- XV-- —--------
“Liza, moja nevesta,” je odgo- Barbka se je ozrla po njem, An-Voril Andrejc navidez mirno, čula je opazila pogled. Naglo “In kaj sem jaz?”	! je stopila do mize, pograbila
“Ti?” je ujel Andrejc mimo- srebrnike in se naslonila nadnje.
“Kaj tako gledaš denar?”
“Ne pojem ga,” je odgovorila
Srede Lizin začudeni pogled.
‘Ti mi pa nič nisi.”
“Moj si!” se je Barbka udari- hči. ia po prsih in Andrejca zašlo- | yse na Ančuli je spominjalo ttda s svojim hrbtom. “Ti, ne na grabežljivost. Vse je lezlo Slej, kot bi ga hotela požreti!” nekam skupaj, se krčilo v krem-)e siknila v Lizo.	pije, nos in usta, noge in roke,
Liza je’gledala vsa prepadla, te].0) še besede in duša. začudena. V prsih jo je žgalo1, | “Povej, koliko si vzela danes s°lze so se porajale, niso mogle zjutraj?” lla dan.	1
Jernej je pljunil, nato je obri-Sal usta v rokav. “Dveh žena ne boš potreboval,” je dejal Andrej-
“Ničesar nisem jemala.” “Srebrnik mi manjka.” “V špranjo Vam je ušel.’
(Dalje prihodnjič)
Čas pred nami je velik in narodi trepetajo pred bodočnostjo, ker je pred vrati maščevanje po nedolžnem prelite krvi.
Domobrancev ni več. Našo domovino je pregrnil mrak, čez in čez je postala grob, na tem grobu pa kot lučke gore imena: Škofja Loka, Teharje, Kočevski Rog. To so kraji, ki so jih komunisti izbrali za mučenja in morišča domobrancev; kraji, kjer so hoteli uničiti ogenj svobode, pa jih je kri, ki je tekla v potokih, spremenila v žarišča novega upanja, nove svobode, ki ne more umreti niti v ječah in na moriščih. Padli so prvo-borilci za svobodo in dostojanstvo človeka, ponižali so jih pod komunistične krvnike, ostala pa je ideja, katere ni mogoče vreči v kraške jame in jo zasuti v grob, posebno ne, ker je zanjo preteklo toliko krvi. Zapadni svet je morda upal, da bo z izdajo tistih, ki so se komunizmu uprli, rešil samega sebe, ni pa pričakoval, da bo razočaranje nad tem početjem ustvarilo prelomnico časov, ob kateri smo izgubili zaupanje v svet. Izgubili smo ga, za nas ni več vzhoda ali zahoda, ostane nam samo še zaupanje vase in vera v Boga. Na tem bomo gradili bodočnost. Ni nas strah grobov, s katerimi je posejana naša domovina, kajti ti so naša velika bolečina, so pa tudi naš ponos in naše edino u-panje!
Slava branilcem naših domov!
Slava mučen cem teharskih ječ!
Slava mučencem, ki jim zadnji dom je Gorenjska!
Slava mučencem, ki svoj boj
MALI OGLASI
Stavbišče pri Sv. Vidu
V bližini sv. Vida je naprodaj po zmerni ceni stavbišče v velikosti 40x165.
Globokar Realty
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(116)
Sobe se odda
5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.	(X)
Sobe se odda
Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479.	(X)
Zastonj stanovanje
v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU-1-3877.	(m.w.f.)
VZHOD IN ZAHOD STA SE SREČALA — Kg sta prišla v Združene države Mr. in Mrs. J.R.D. Tata iz Indije na obisk, ju je na letališču Idlewild v New Yorku pozdravil poglavar plemena Sioux Indijancev z družino. Tata je znan kot početnik in glavni pobor-nik razvoja letalstva v Indiji.
Sobe se odda
4 sobe se oddajo v najem na E. 63 St. Kličite CL 1-3781.
(116)
Naprodaj
Zidan bungalow blizu E. 185 ceste, 2 spalnici spodaj, lepa kuhinja z družinskim prostorom, predeljena klet, krasen lot, drevesa in prostor za vrt. Hiša je krasna od zunaj in znotraj.
Potrebujemo hiše in lote. Kupci čakajo ali pa kupijo Vašo hišo.
KOVAČ REALTY
960 E. 185 St.	KE 1-5030
(115)
Nujno
Moramo prodati zidano hišo 4 spalnicami, 4 leta stara na Beverly Hills. V srednjih dvajsetih. Lastnik IV 1-0400.	(118)
HELP WANTED — FEMALE
RESTAURANT WAITRESS
Wg have a position available for an experienced waitress, over 21 years of age, to work in the pleasant surrounding of our Dutch Oven Restaurant. Hours 11:30 to 7 p.m. daily. Starting salary SI.20 per hour. Uniforms furnished. Company benefits include discount on merchandise.
Apply in person to food dept. mgr. GRAY’S DUTCH OVEN RESTAURANT
Great Northern Shopping Center
(118)
Soba se odda
Opremljena soba se odda pri Johnu Kramer, 5305 St. Clair Ave. zadaj.	—(115)
Naprodaj
8-sobna enodružinska hiša, 4 spalnice in kopalnica zgoraj, gorkota na vročo vodo. $8,000. Na 1361 E. 43 St. HE 1-7694.
(120)
SALES CLERKS
DRUG - COSMETIC and
TOBACCO SALES Gray Drug is opening a new self-serve drug store in the Northfield Plaza. Immediate positions available for women over 21 with some retail experience- Must be available for some evening and weekend work. Good hourly -rate plus many benefits.
Apply in person GRAY DRUG STORE Northfield Plaza Shopping Center 10333 Northfield Rd.
(115)
NADUHA
Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti paacstro ali trgovine*, obrnita •a do nas
m. GLOBOKAR
»96 E. 74th «L HE 1-6601
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplies
Vogal St Clair Ave in E. 68 St
yH$2| “Domov me podiš, ti? Nimam bežen, mrtvi angel, in je še en-:nihče se te ne bo smel dotakni-J — Natakarji in natakarice do-| doma, zaradi tebe sčm ga izgu- , krat vzplamtela.	| ti, nihče iz Štajra peljati razen fog v ZDA tekom enega leta
HANDEL - MAZZETTI t
bil. Tu stojim, in tudi ti boš o-j stala tu in mi boš odgovarjala. iKaj si počela z možem v Lin-
Junakinja iz Štajra
Tu šele ji j Kar je čula, da peketanje pri-je nebeški Ženin razodel vso haja vedno bliže, potem je ne-svojo krasoto po ustih svojega kdo žvenketajoč skočil s konja, služabnika, tukaj šele je smela V tistem trenutku se že odpro
“Nisi? Nisi? Štefka, Štefka!”
čez moje mrtvo truplo.”
“Gospod,” je tiho rekla Štefana z glasom, ki ga je lomil jok, “nikar tako ne kričite, moja u-
to je bil zopet njegov glas, toda poln gorja in bolesti, kakor bi cu. Odgovori! Kje je moj križ,! klical na pomoč človek, ki mu ki sem ti ga podaril? In kdo je sedi smrt na prsih, in razprostrl ^ boga mamica spi. Kaj hočete, na steno” — glas mu je pojemal, j je svojo roko proti njeni, ki je da naj rečem? Bila sem v stol-kakor stokanje mu je prihajalo tiho z obrazka otirala solze stra- pu, toda nič slabega nisem sto-
hu in groze: “Štefka, saj se ne rila, več vam ne morem poveda-
skupno okoli 500 milijonov dolarjev napitnine.
trpeti za Boga. Li ni bilo vse njeno življenje nepretrgana vr-
vrata in v sobo stopi visokora-ščen, črn mož. Gost? Pa tako
sta milosti, od takrat, ko je šla pozno —?
na božjo pot, ko jo je obsodil j Z gorečo svečo v roki niu sto-sodnik do dneva Zelerjeve smr-!pi nasproti, toda obstoji sredi
ti, do takrat, ko je Najsvetejše nesla v stolp? . . Zares lepi dnevi njenega mladega življenja . . . toda kaj pride sedaj? Jo bo li Bog še nadalje obsipaval z milostmi z razsvetljenjem in duhovno tolažbo — lahko tudi
sobe. Jezus no, Henrik! Jezus, pa kakšen je! Bled kakor kreda, razmršeni lasje mu vise čez o-braz! In kako čudno jo gleda, kakor bi jo hotel zažgati z očmi.
. . O angel varih . . !
Tu stoji — o Zveličar — ka-
drugače pride . . . Dušna suhota, kor sam bognasvaruj — in niti
in zapuščenost lahko pride . . . Nikoli noče postati nezvesta, nikdar ... pa naj pride, kar hoče.
besede ne izpregovori.
Štefka je dvignila svečo, če je res on, če se ji ne sanja, saj
Zopet je stopila k odprtemu o-' sta ravnokar rekla zadnja dva knu in je zrla v temno noč, go- gosta, da je proč iz Štajra ? ri proti nebu, kjer je komaj še i “Gospod, pozno prihajate, od svetila kaka izgubljena zvezdi- kod pa vas je pripeljala pot?” je ca. Taka se ji zdi tudi njena j vprašala, na tihem pa je molila:
prihodnost, zelo temna in nedo-umna, kakor težak zastor, ki zakriva skrivnostno podobo . . • Toda, ni-li rekel pater Albert: Naj križ ti sveti v sveti raj, naj vodnik ne bo ti zmaj? In zopet so se razpršili temni oblaki in prikazalo se ji je milostipolno znamenje Sinu človekovega . . . Vedno se oziraj nanj, Štefana, križ naj bo tvoja rešitev, tvoja luč. On te bo vodil skozi življenje in ti bo po tem revnem življenju posvetil v deželo večne blaženosti . . Jezus, kdaj boš prišel po svojo Štefko? Čujte, ker ne veste ne dneva, ne ure.
Zaprla je še zadnje okno. Videla je, da se je zabliskalo nad vodo. Bil je pa samo blisk, gro-menja ni bilo slišati, toda iz daljave je prihajalo peketanje konjskih kopit, trap, trap, trap. Kdo neki jaha tako pozno?
Vzela je svečo, čas je že, da gre spat. Trap, trap . . .
iz prsi — “napisal ono o ljubezni?”
Gospod Jezus Kristus, kaj naj vse to pomeni? Kaj hoče, da naj pove? Ali je postal nor, ali pa besni zaradi tega, ker ga je zjutraj odslovila? ‘Kaj hočete | menih zate nič, reci, in imel sati in tuliti hudiči. Tako, si bi-vedeti?” vprašuje, “Kaj sva go-j bom svoje oči za sleparje, svojo	tanli jn kaj sj počela?”
vorila? To je najina stvar, vijpamet pa 2a neumno žival, še j “Tega vam ne smem pove-
BUSINESS SERVICE
bo zgodilo. Nihče ne bo bobnal, ti, in gospod Albert je svet nihče te ne bo tiral . . . Toda,‘mož.”
zaradi Boga, zaradi tvoje Mari-I Tedaj je pokonci skočil, ka- pT	--------—------
je, reci, da nisi bila v stolpu, kor bi ga pičila kača, zopet so	C]eanJ _ pr0mpte^o'rk Arches
da je vse le laž m prevara, da je se začeli okoli njega sukati, ple-	cove work W]1 g0 anywher(/
Free estimates cheerfully given. Call Wilmore Penhurst 1-6029 anytime.	(H5)
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
Folding Cartons
Supervisory opportunities
Cutting, creasing, printing, press operators
Leadman experienced supervisor.
We have immediate supervisory openings in this specialties. There are opportunities for growth in the new board and folding carton operation of a long established pulp and paper company. Write or call Personnel Director
GULF STATES PAPER CORP.
Tuscaloosa, Alabama
(115)
“Angel varih, razprostri svoja krila nad menoj.”
“Iz Linča.” Stopil je korak naprej, nato je zopet obstal in je vprašal z glasom, ki je zvenel kakor glas tujega moža, ne kakor njegov:
“Kje si bila pa ti danes popoldne?”
Zakrivajoč svečo proti vetru, ki je pihljal skozi okno, odgovori Štefana:
“Tudi jaz sem bila v Linču.” “Saj vem, da si bila,” se je zakrohotal. Hu, kakšen smeh je to. Tako se je od jeze kro-lotal njegov oče takrat, ko jo je obsodil. Plaho se je umaknila nazaj in je stopila za mizo. “Angel varih!”
“Po odpustke si šla, kajne? Pa si potem tudi obiskala do-Drega prijatelja, farja Alberta, kajne?” Z zobmi škripajoč je izgovoril psovko.
Mirno in dostojanstveno je dvignila z zlatimi kodrci obrobljeno glavico, o vendar je krasna kljub vsemu satanskemu početju, kljub vsem nesramnostim, ki jih je storila, toda prekleta naj bo, noče je videti.
“To vas prav nič ne briga, kje sem bila. Farja Alberta pa ne poznam,” ga je mirno zavrnila.
“Dobro torej, pri gospodu patru Albertu.” Zopet se zakroho-ta, toda1 divje porogljivo in njegova roka, ki se od srda trese, vlači meč sem in tje. “In kaj si počenjala pri gospodu, he?”
Zunaj se je zabliskalo širom nebeškega svoda, da je za trenutek v sobi postalo svetlo po vseh temnih kotih.
Štefana je odvrnila mirno in odločno:
“To vam ni nič mari, gospod. Sicer se pa prav nič ne spodobi, da na noč vderete v sobo in strašite ljudi. Jaz moram sedaj zapreti.” Z lučko je stopila izza mize, toda zastavil ji je pot, orjaško velik, tedaj je videla, da se mu prsi dvigajo in da hodi po sapo kakor človek, ki je tekel, da je napol mrtev, sopihal je:
CHICAGO, ILL
HELP WANTED—FEMALE
WANTED-GIRLS...GIRLS
AGE 18 TO 25
FOR SHOW BUSINESS, CHORUS DANCERS, EXOTIC DANCERS,
SINGERS. Experience not necessary. We train you*. Must be able to travel. Guarantee starting salary $60.00 to $100.00 weekly.
Apply in person or write
METROPOLITAN THEATRICAL ENTERPRISES
162 No. State, Suite 813, Chicago 1, 111.
Hours—1 P.M. to 6 P.M.	Phone: RA 6-6661
___	(13,17,jun)
tega prav nič ne razumete in! vam tudi prav nič ni mar. Križ sem podarila naprej, žal mi je, da ga vam ne morem vrniti!” “Komu si ga podarila!” se je zadrl tresoč se od jeze.
“Podarila sem ga.”
“Komu? ... Ti pa povem jaz, če mi tudi ni nič mar . . . Albertu si ga podarila in še nekaj drugega . . . kar si meni odrekla —o Veliki noči v stolpu ... Si mu podarila? . . . Da ali ne!”
V svitu je videl, kako so ji v rožnati rdečici vzcvetela lica, o i prekleta rdečica, ki jo dela še! stokrat lepšo, to je rdečica kriv-1 de in sramote. Ona pa je mahoma z največjim strahom spoznala, da je na sledu presveti skrivnosti, o Jezus, Jezus, sedaj pa ti čuvaj nad svojo skrivnostjo in navdihni mi prave besede, navdihni.
“Kako, kaj mislite?” je rekla Štefka in je mirno zrla v obraz grozno besnečemu možu, toda kako je rdeča, vsa se trese!
“Dala sem križ za spomin, ker se pelje v Italijo.”
O ti zvijačnica, o ti lažnivka! In nekoč je poljubil to oneča-ščeno, oskrunjeno lice in je mislil, da je v nebesih.
“Štefana,” je rekel s tihim glasom, iz katerega je kakor zunaj na gorah prihajala smrtna nevihta, “saj veš, kaj mislim! Ne govoriva več praznih reči. Tu pred teboj stoji on, ki te je ljubil in ti je dal za igračo svoje srce, ti pa si zdrobila njegovo srce in si njegovo ljubezen poteptala z nogami, rekla si mu, da nikdar ne boš njegova, ker hočeš ostati devica. Štefana . . .” njegov glas ni bil več človeški, bil je kakor glas morilne zveri, ki se polna ran plazi iz brloga, da poginjajoča še raztrga kakega, “nisi več, vem da nisi. Na velikonočni ponedeljek si bila ponoči pri menihu v stolpu, in si mu v sramoti dala, kar odrekaš meni. Bog in moje oči vedo to, in priče so videle, bila si preoblečena za meniha. In veš li, kaj se naj zdaj zato zgodi s teboj? Še nocoj morajo strelci na noge, tako veli povelje mojega očeta, te morajo iztirati iz mesta in te morajo razbobnati kakor vlačugo — in to si ti, ti . . .” za trenutek se je zdelo, da bo udaril v jok, toda bil je peklenski krohot; “ki sem jo molil kakor svetnico, ha, ha! in zate sem hotel kovati nože, veš li še, kak norec sem bil ... v vročo smolo bom vtaknil svojo malovredno roko, ki te je nesla s sramotnega odra . . . naj pogine.”
“Za božjo voljo! Jezus, Marija in sv. Jožef,” je težko sopla Štefana, ki je položila svetil nik,” v stran in se je naslonila na mizo. Samo deloma razume grozne besede, da je v njih nesramnost, to ve, tudi razume, da je ona tista, o kateri sta prej govorila pivca, tista nesrečnica, ki jo bodo med bobnanjem kakor hudobnico iztirali iz mesta .
“Ampak za božjo voljo, kaj sem storila,” ’je žalostno vzkliknila, iz bledega obraza je zrlo nanj dvoje modrih oči, o bile so nekdaj njegova slast, tako proseče, tako milo, da so se za trenutek potuhnili hudiči, ki so od Boga zapuščenega nesrečneža imeli v oblasti, in je zadnjikrat v njegovem potemnelem srcu dvignila svojo svetlo glavo Iju-
celo ljubezni ti ne bo treba vra- dati.” čati zato, vseeno te bom čuval, •
(Dalje prihodnjič)
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
LahV.o pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
PITTSBURGH, PA.
VACATION LAND
CONEMAUGH VACATIONLAND The vacation spot that will satisfy you! Cottage sites. Giant lots 80x150, $10 down, $15 monthly. Full price $095 includes free Family Club Membership, Fishing, Hunting, Swimming, Playground, Picnic Area and Club House. Act NOW—Tomorrow Might be too late. For free brochure call ELectric 1-290«
(116)
ELIZABETH’S BEAUTY SALON Personalized Service by Mr. James. Downtown expert hair cutting, hair styling. Member Hair Fashion Council of America. PERMANENT WAVING. Hair Tinting A Specialty. Open Tuesday and Friday Evenings. Call Mr. James, Room 411, ATlantic 1-2570, Pittsburgh Life Bldg. ATlantic 1-2010.	(115)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2083	KEmnore 1-630«
Moderno podjetje — Zmerne cent___
■ :is
EXPERT PAINTING - Interior & Exterior - Complete Remodeling, Roofing - New & Repair - Gutters & Downspouts. Reasonable -Free estimates cheerfully given.! R.J. Kuntz, Field brook 1-4257.' ff, I'_______________ (115)!
FOR THE UNUSUAL IN DESIGN STONER LANDSCAPING
•	Patios	• Driveways
•	Walks	• Walls
• Lawns
TUxedo 4-2082
(115)
SUPERIOR RUG & SPECIALTY CLEANERS - Our specialty wall to wall carpeting & upholstered. Furniture. Free pick up & delivery. WAlnut 1-5581. Work done in-plant or in-location. (115)
RESORTS
GENEVA-ON-THE-LAKE VICINITY IN BEAUTIFUL DRIFTWOOD. Modern cottages, large private beach. Playground for children. Picnic grounds. Fishing, Boating, Swimming. REDUCED JUNE RATES.
GABRIEL’S COTTAGES
Erma Gabriel MAyflower 1-9260
(115)
UNCLE~ TOM’S - Geneva-on-the-Lake, Ohio. New Lake Front Air-conditioned Motel. 2 rms. & pvt. bath, bedroom, living room, electrified kitchens. All air-conditioned, sound proof individual units. Large selection of lake front cottages. Fully equipped playground. TV. Air-cond. rms. Phone Ge-neva-on-the-Lake for early reservations HUxley 7-32)0 HUxley 7-4427.	(115)
GENEVA-ON-THE-LAKE ALTA VISTA
Rooms Directly on the Lake. Home-Like Atmosnhere. Lawn and porch overlooking the beach. Bathing direct from room. Located within 1 blk. from resort center. MAKE YOUR RESERVATIONS EARLY. EDITH G. ROSE Phone HUxley 7-4321.	(115)
DIRKA SEVERNIH JELENOV — Na oto'ku Sahalinu v Sovjetski zvezi prirejajo domačini dirke s severnimi jeleni. Na sliki vidimo zmagovalki zadnje take tekme v Nogli-ki.
ANGELO D’ALESSANDRO GENERAL CONTRACTOR-BU>,LDER Remodeling - Aluminum Siding Game Rooms . Tiling - New Windows Room Additions - Kitchens and I Bathrooms - Roofing - Cement Work and Plastering	I
We Do a Complete Remodeling Job!
Insured Workman - All Work Guaranteed
HUbbard 1-5425
(116)
CARPENTRY SPECIALIST — Remodeling. Complete Interior and Exterior work guaranteed. Free Estimates Cheerfully Given. Call Wilson 1-6440.	(116)
PAINTING — Interior and Exterior. Summer and Early Fall Orders Taken Now. Interior Color Styling. Check Our Prices First!
WM. G. CONNELLY LOcust 3-0333
(116)
HARRY B. BARNES, SR. BUILING CONTRACTOR General A-l Small Repairs - Remodeling - New Homes - Mortgages -Time Payments.
Free Estimates Cheerfully Given EDison 7-3210
(116)
RFT.A V TXT TPTIF CTT1V . HAVE FUN GENEVA-ON-THE-LAKE, Ohio.
Centrally located. Modern cottages. All conveniences. Boating - Fishine . Swimming - Play Area. SPECIAL, JUNE RATES. PHONE EARLY FOR RESERVATIONS LOcust 3-3653, LOcust 3-3543.	(US)
SLIPPERY ROCK — Cottages $30 -$35 week. Fr'llv equipned. All conveniences. Fishing - Swimming. — Make your reservat'ons earlv. ■— Phone Dean—PEnnhurst 1-9969.
(116)
HOUSEKEEPING CABINS — Maryland, near Deep Creek. A Beauty Spot. Fully equipped. Safe swimming, boating, fishing. $35 - $50 weekly. Phone early for reservations. ORchard 2-5702.	(116)
Honeymoon-Vacation at Beautiful HOTEL MAPLE MANOR Geneva-on-the-Lake, Ohio Large selection of lovely rooms including attractive honeymoon suites. Visit our exclusive “Cantonese Dining Room” for exotic taste treats. Special June rates. Phone Geneva-on-the-Lake, Ohio, HUxley 7-4261.	(117)
DOMESTIC HELP
HOUSE KEEPER - (21-45 yrs.) live in own room. TV. New Monroe-cille Ranch Home. Plain cooking. Full charge. Employed parents-2 school children. Excellent wages. ORchard 3-8131 Day". DRexel 2-3844 Evenings. (115)
*	, . < ‘7. -'
11
KAKO LEPO JE NA DEŽELI! — Ta misel je privabila na pašnik na Angleškem tudi družino v ospredju slike, ki jo krava nekam začudeno ogleduje.