Poštnina plačana v gotovini.
LETO XII., ŠTEV. 12.
Ljubljana, sobota 7. aprila 1928.
Današnja številka Din l*S8.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po p.raz-niku vsak dan.
Začasno le enkrat ali dvakrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica štev. 19.
Naslov za dopise: Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame:	»Naprej«,	Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398. (KDZ)
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 10 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 15 Din.
Oglasi:
Prostor 1X 55 mm 60 par, Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik IX., Stev. 12. Četrtkova »Naprejeva« številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letno 72 Din mesečne 6 Din
XIX. redni strankin zbor.
Ker ni izmed članov izvrševalnega odbora JSDS in KDZ nobeden izrazil drugačnega mnenja, sklicuje centralno tajništvo
XIX. redni strankin zbor na 27. in 28. maja 1928.
Eventualni predlogi morajo biti poslani tajništvu do 15. maja.
Glede mesta, kjer bi se zbor vršil, predlaga tajništvo« zopet Ljubljano, ne le zato, ker to stranko najmanj obremenjuje, ampak tudi zato, da bodo pri roki vsi dokazi, kar je potrebno za hitro rešenje eventualnih sporov.
Za zdruiitev.
Hrastnik, 28 marca 1928.
Z ozirom na predlog, katerega je sklenil sestanek JSDS in KDZ v Hrastniku sporazumno z zastopniki de-kaiistov dne 9. oktobra 1. 1927. objavljen v listu »Naprej« št. 39. z dne 29. oktobra in kateri se glasi:
Hrastnik. Za nedeljo dne 9. oktobra 1927 je sklical volilni odbor ter odbor JSDS in KDZ širši sestanek članov JSDS in KDZ ter članov, oziroma somišljenikov dekalistov s sledečim dnevnim redom: 1. Razgovor o likvidaciji volilnega odbora. 2. Povzdiga obojestranskega tiska. 3. Pospešitev organizacije, oziroma ustanovitev. 4. Raznoterosti. K prvi točki ne bomo poročali, ker je lokalnega pomena. K drugi točki je poročal s. Domšek (soc. dem.), na kar se je vnela živahna debata z obeh strani. S. Kolar (dekalist) predlaga, da bi si vsak naročnik »Enotnosti« naročil sam tudi »Naprej« ter naročniki »Napreja« obratno. S. Kolar utemeljuje svoj predlog s tem, da ni prilaganje tako svobodno, kakor pa če si vsak sam list naroči. Naglašal je tudi, da je treba najprvo politične enotnosti, potem pride samoobsebi umevno tudi enoten tisk.
Nadalje ie predla«! s. Mastnak, (dekalist), da naj se list »Naprej) prilaga kot priloga listu »Enotnost« in list »Enotnost« pa obratno ih sicer tako, da bi izhajal dvakrat tedensko, na pr. v sredo vsem naročnikom obeh grup »Enotnost« in v soboto pa vsem naročnikom obeh grup »Naprej« in sicer do Novega leta. Do takrat pa mora obojestranski tisk ih članstvo poskrbeti, da pride po Novem letu do enotnega kongresa, ki naj postavi močno enotno politično kakor tudi strok, organizacijo na temelju prave proletarske demokracije, ravno tako tudi enoten tisk. Predlog s. Mastnaka se je precej predebatiral, tudi glede finančnih težkoč in potem ga je dal s. predsednik na glasovanje. Sprejet je bil soglasno s pozivom na vse ostale organizacije in somišljenike obeh skupin ter na vse ostalo delavstvo, da nam sledi. Ostali dnevni red jc bil preložen na prihodnjo nedeljo. — Delu čast in oblast! — Za dekaliste: Ivan Mastnak, Ivan Kolar in Viktor Maurer, 1. r. — Za JSDS in KDZ: Franc Rojnlk, Ivan Domšek, Ivan Prodner, 1. r.
Ker je pa na žalost ta predlog ostal na mrtvi točki, zato je odbor JSDS in KDZ dne 11. marca 1928.1. sklical ponovni sestanek za združitev strok, in pol. org. Na tem sestanku smo prišli do sledečega zaključka.
Sestanek z dne 11. marca 1. 1928. obojestransko zastopan po svojih članih oziroma somišljenikih, si ponovno osvaja zgorajšnji predlog. Zato naprošamo uredništvo »Napreja«, da ga še enkrat objavi. Naprošamo pa tudi uredništvo »Enotnosti«, da ga objavi, da ga bo lahko delavstvo razmišljevalo, ter potom časopisja debatiralo.
Nadalje je sestanek razpravljal sledeče. Ako bi ti predlogi, kateri so ix) našem mnenju dobri, ostali zopet na mrtvi točki, naprošamo uredništva obeh listov, da objavita tudi predloge s. Klemenčiča, katere je list »Naprej« že dvakrat objavil, in sicer prvič v 7. štev. z dne 19. februarja 1927. 1. in v drugič pa po kongresu JSDS in KDZ z dne 11. junija štev. 19. o federativni stranki dela, za katere se pa takrat tudi noben delavski list ni zmenil, ter jih sploh ni objavil, čeprav so bili pozvani, in so zato ostali delavcem drugih struj povečini nepoznani. Zato še enkrat naprošamo list »Naprej«, da jih še v tretje objavi. (Op. ur. Radi pomanjkanja prostora žal ne moremo ustreči. Sicer pa je ta predlog našim či-tateljem gotovo dovolj znan.) Naprošamo pa tudi uredništvo »Enotnosti«, da jih objavi. Kdor se ž njimi ne strinja, naj poda svoj komentar, ter mora staviti druge po njegovem mnenju boljše predloge. V to svrho se je izvolil 4 članski ožji odbor, kateri ima pooblastilo k nadaljnjem delovanju. Zato pozivamo javnost na diskusijo.
Poziv.
2. Kaj so sklepali na dveh ali celo na treh konferencah, katere so se vršile v Trbovljah obojestransko in katere je skliceval predsednik likvidacijskega odbora. Za kaj so glasovali na njih?
3. Pozivam delegata, oziroma člana likvidacijskega odbora iz Zagorja in Hrastnika, ki sta pristaša dekalistov, da povesta javnosti, kaj sta poročala kraj. odborom, kaj jim priporočala in kakšni so bili sklepi kraj. odborov.
4. Pozivam vse poštenomisleče dekaliste iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika in njih zaupnike, kaj nameravajo storiti, ako niso postali popolnoma slepi, gluhi in mutasti, da par ljubljanskih demagogov meče blato preko naših sodrugov naravnost nanje.
5. Pozivam tudi sodruge iz Mežice, da se izrazijo o sklepih občnega zbora ter nain poročajo, koliko je že žrtvoval, oziroma storil angleški kapitalist za tiste svoje žrtve, katere je pred poldrugim letom vrgel na cesto! Ker par dekalistov okrog »Enotnosti« trdg da bi morala za takšne primere žrtvovati J. skupina, oziroma TPD. Tudi mi smo za to, samo kako jo prisiliti.
6. Zakaj imate v svojem časopisu rubriko za žrtve reakcije? Zakaj ne prisilite dotičnega podjetja — kjer postane žrtev — da zanje prispeva in jih vzdržuje?
7. Zakaj niste prisilili TPD, oziroma glavni upravni odbor bratovske skladnice, da več prispeva za starostno zavarovanje? Da prispeva za staroupokojence, ki so plačevali v zlati valuti, a dobivajo sramotno pokojnino. Prispevki delavcev so se zvišali, a pokojnine pa znižale!
8. Pozivam tudi uredništvo »Enotnosti«, da pravilnik RPD objavi (ki ga še ni objavilo!), da bodo čitatelji imeli možnost razmotrivati, proti kakšnemu pravilniku se uganja demagogija!
Čudimo se le velenjskim sodrugom, ki tako jadikujejo, kako da imajo mizerne plače in pa kako malo dni delajo, da so napisali v listu »Enotnosti« o grozovitih odtegljajih, namreč od 5 do 50 Din. Po mojem mnenju ti sodrugi ne razumejo. kaj je	1% ali pa. 2%. Ali pa hočete umetno ščititi par
kapitalističnih, brjumiSkih prltiziinov, ki majo res takšne velike plače, da bi morali po gorenjem mnogo prispevati.
Končno še poziv na vse delavstvo! Ne dajte se begati od takih in enakih demagogov, ki vas odvračajo od stvari, ki bi bila (ako natančno vsak premisli) vsakemu v korist, ako-ravno tisti, ki najbolj rohnijo, mogoče ne bodo nikoli prizadeti, ampak drugi, ki bodo tistim nasedli, se bodo pozneje kesali, ko bo prepozno.	član	II.	rud.	skupine.
Ker se v zadnjih dveh številkah »Enotnosti« vrši grozna demagogija zaradi sklepov občnega zbora II. rud. skupine, pozivam javno somišljenike dekalistov v odborih II. skupine, da se javno izrazijo o svojem delovanju:
1.	Kaj so za prav spoznali, o čem so sklepali in glasovali na sejah?
KAKO RAZSOJAMO DELAVCI NAŠČUVAN SPOR VELENJSKIH RUDARJEV?
Za nas fizično izčrpane ročne delavce je težavno razločevati resnico od demagogije, a vkljub temu smo primorani se poglabljati tudi v to vrsto komplikacij! Uredništvo »Enotnosti« si prizadeva v 11. in 12. številki lista razplamteti započeto razkrojeValno akcijo v II. skupini Rudarske zadruge.
Kaj je resnica in kaj je demagogija? Demagogijo vodi vsak, kdor tolaži delavstvo že danes z državno brezposelno podporo, ter navdušuje delavstvo v skupno borbeno akcijo za dosego take podpore. To skupno borbeno akcijo naj bi podvzeli in organizirali sedaj, ko leži po zaslugi raznovrstnih demagogov delavski pokret razcefran in v največji duševni depresiji na tleh, ko najmanj 90 odstotkov delavstva niti v samega sebe več ne zaupa, kaj še v sotovariša; v poštenje kakšnega voditelja pa niti 10 odstotkov delavstva več nič ne da. Ne zaupa voditeljem zato, ker je ogromna večina delavskih voditeljev vse doslej in še sedaj zidala in še zida ža delavce zlate gradove v oblakih. Ker pa so se ti gradovi le vedno odmikali in se še odmičejo, je pa delavstvo spoznalo, da mora samo pričeti zidati na zemlji od zrna do zrna pogačo, od kamna do kamna palačo!
S pričetkom delavske osvobojevalne akcije na brezposelnem in gospodarskem polju pa ni dan nikakšen znak o kakšni klonitvi razrednega boja oziroma o umikanju pred kapitalizmom, temveč je to šele pričetek resne borbe na neomajnih tleh, kajti naravno je, da sc da zastrupljeno telo lečiti le s protistrupom, in uspešno boriti proti kapitalizmu se da tudi edino le z zdravim, resnično delavskim zadružnim protikapitalom... S pričetkom zadružništva se da premagati tudi mizerni položaj v razdrapanosti se nahajajočega slovenskega delavstva, položaj, v katerem se danes delavec osamljen v nemoči nahaja. To je ona pot, na katero se sme delavstvo zanesti, pot, ki vodi do resne in zdrave konsolidacije delavstva k enotnemu strokovnemu kulturnemu iti slednjič tudi političnemu pokretu! Le na ta način si mora razlagati pošten delavec marksizem in Marksov nauk, vse druge natiskane cele strani po časopisju so le lini za nevedne, nastavljen od kapitalističnih agentov, ki nastavljajo delavstvu razne nevtralne strokovne, kulturne in gospodarske organizacije, v katere se organizirajo in imajo vanje vstop pripadniki vsakovrstnih delavskih frakcij kakor tudi pripadniki vsakovrstnih meščanskih strank, v katerih gospodarijo in odločujejo kapitalistični bankirji in njih agentje.
Priznavati mora vsak, da je mizerni gmotni položaj, v katerem se nahajajo osobito velenjski rudarji, zares skrajnega obžalovanja vreden, vsi mali zaslužkarji to najbolje razumemo, ali vsekakor bo vsak to razumel, da se mora pričeti ravno takrat, ko se zares več dihati ne da. Kadar je zaposlenost v polnem teku, da je vsega za silo dovolj, takrat ne bo nihče pričel, ker ne potrebuje. Ce bi imelo delavstvo pošteno človeško eksistenco za-sigurano, tedaj bi bil tudi razredni boj odveč. S trdno voljo, z zaupanjem v samega sebe, se da tudi v najtežjih časih marsikaj premagati. Recimo na primer, da ima velenjski rudnik privatnik v rokah, pa bi še pri sedanjih mi-zernih razmerah prišel podjetnik lepega dne in rekel, prijatelji, vem da težko živite, ali vkljub temu grozi podjetju konkurz, vse kar morem storiti, je to: če hočemo, da se ne razidemo, mi delajte na uro 5 para ceneje, kdor pa ne zdrži, ga ne zadržujem. Uverjen sem, da niti dva odstotka delavstva bi obrata ne zapustilo, vsak bi rekel, vrag vzemi še pare, izračunati je treba, koliko bi znašale te pare na mesec?
Nadaljnji vzrok, s katerim se operira, namreč, da bodo v II. skupini Rudarske zadruge gospodarili le socialni demokrati, tudi ne drži, ker pri vsakokratnih volitvah bo delavstvo izvolilo le one funkcionarje, v katere zaupa, pa najsi pripadajo že katerikoli delavski frakciji.
Eno pač je gotovo, če delavstvo še ni zrelo, da bi razumelo svoj položaj, se bo demagogiji posrečilo razkrojiti započeto delo in bo zavedno delavstvo prej ko slej, ne le rudarji, temveč splošno delavstvo, prisiljeno pričeti na kakršenkoli način in preboleti porodne bolečine, da se dokoplje in pride do razmaha, najpoprej na gospodarskem polju potom poštenega zadružništva.
Delavstvu pa priporočam, naj pozove uredništvo »Enotnosti«, da nam pojasni naslednja zagonetna vprašanja, ker razni »polpismeni analfabeti« in še mnogo drugega delavstva tega ne razumemo; pa nič ne škodi, če v to svrho porabijo celo številko »Enotnosti«:
I. Kje na svetu so 95 odstotkov agrarne države, takšne kakor je naša, da imajo le 5 odstotkov industrije in se v njih delijo brezposelne podpore?
II. Kje na svetu so takšne države, v katerih je bilo delavstvo zastopano z manj ko vsaj z eno tretjino poslancev v parlamentu ob času, ko so si priborili državno brezposelno podporo?
III. Kje na svetu so takšne države, v katerih si je delavstvo priborilo brezposelno podporo z raznimi proti-marksističnimi nevtralnimi organizacijami, v katerih gospodarijo in odločujejo kapitalistični bankirji, pod delavskim imenom?
Kadar nam »Enotnost« na gorenja tri vprašanja odgovori z dokazi, potem svetujem, da naj tudi socijalna demokracija pohodi marksizem ter naj pobere ono mokro cunjo, katero milostno odstopi kapitalizem delavstvu, da se bori z njo proti njemu, ki se je varno zabarikadiral z bajoneti.	m.	V.
DVA VAŽNA SKLEPA MARIBORSKE OKROŽNE SKUPŠČINE.
Okrožni poslanec s. Vinko Mdderndorfer je vložil pri zasedanju te skupščine v marcu sledeča dva nujna predlogu in je bila najprej nujnost obeh, potem pa tudi oba predloga sama soglasno sprejeta.
I.) PREDLOG PROTI BREZPOSELNOSTI.
Na temelju § 30 Poslovnika vlagam sledeči nujni predlog:
Ker se redukcije delavcev v industrijskih podjetjih v mariborski oblasti vedno bolj množe (opozarjam pri tem posebej na redukcije pri svinčenem rudniku v Mežici in jeklarni v Guštanju) in ker je treba proti brezposelnosti kot velikemu socialnemu zlu nujno nekaj ukreniti, predlagam:
1. Inšpekcija dela v Mariboru in Okrožni rudarski urad v Celju naj sc pozoveta, da skušata v svojem delokrogu preprečiti redukcije, ki niso nikakor utemeljene, tekom 10 dni pa predložita Obl. odboru statistiko reduciranih industrijskih delavcev.
2. Oblastni odbor naj zaposli pri svojih gradbenih delih izključno samo reducirane delavce, iti sicer po možnosti v okolišu, kjer so bili do redukcije zaposljeni.
3. Reduciranim delavcem, ki jih oblastni odbor ne bi mogel takoj zaposliti, naj se iz postavke proračuna za socialno politiko izplača hranarina vsaj v višini, ki jo predvideva tozadevni pravilnik o Javnih borzah dela, ki ga je izdal minister dr. Gosar.
V Mariboru, dne 26. marca 1928.
2.) PREDLOG O SANACIJI RUDARSKEGA ZAVAROVANJA.
Na temelju § 30 Poslovnika vlagam sledeči nujni predlog: Ker so pokazala poklicana oblastva v naši dr*
žavi za starostno zavarovanje rudarjev in plavžarjev pri bratovskili skladnicah premalo zanimanja, tako da je prišlo to zavarovanje v nevarnost, da sploh preneha, predlagam:
Oblastna skupščina naj soglasno protestira proti naredbi ministra za šume in rudnike, ki je bila izdana meseca decembra 1927, ker na nedopusten način podaljšuje službeno dobo od 30 na 40 let, istočasno pa znižuje pokojnine.
Oblastna skupščina naj zahteva, da država to zavarovanje fundira z denarjem, ki ga je za to zavarovanje prejela, eventualni primanjkljaj pa naj pokrije s prispevki, ki naj jih izterja od rudarske in plavžarske industrije.
Obširnejšo utemeljitev tega nujnega predloga bo predlagatelj podal ustno.
V Mariboru, dne 26. marca 1928.
Oba predloga sta s tem postala sklepa.
VAŽNA RAZSODBA ZA RUDARJE.
Bratovske skladnice bi morale zastopati koristi rudarjev, v resnici pa zastopajo le interese podjetnikov. Kričeč zgled za to trditev je doživel s. Anton Stropnik rudar na Holmcu v Mežiški dolini. Rudnik ga je odpustil od dela 17. julija 1927. 11. avgusta se mu je pa rodil sin in bi morala brat. skld. izplačati mu porodniško podporo po § 56. pravilnika. Odrekla mu je to, češ, naj se obrne na OUZD, kjer je zdaj zavarovan, ko si je našel novo službo. Tam pa ne more ničesar dobiti, ker je zavarovan premalo časa. Torej naj delavec plačuje tam in tukaj, ko bi pa imel pravico dobiti podporo, ga vržejo na cesto in ga tako na lep način ogoljufajo. Brat. skladnica mu je obljubila reci in piši 6 Din . . . 'Obrnil se je na Glavno bratovsko skladnico v Ljubljani in tudi ta ima take uradnike, da se strinjajo s tem načinom socialnega zavarovanja (odborniki niso sklepali, ker ni prišlo na dnevni red).
Zato je vložil Stropnik tožbo na rudarsko razsodišče in se je 5. aprila vršila razprava. Tajnik KOZ, ki je Stropnika nastopal, je dokazal, da pritiče porodna podpora že po samem pravilniku še tudi potem, če je otrok rojen vsaj 4 tedne po odpustu (§ 58). Če bi se pa sodišče n^ strinjalo s to edino pravilno razlago § 58, je ugovarjal veljavnosti tega pravilnika, kajti zakon o Bratovskih skladnicah pravi v § 3 izrecno,	da	morajo	Bratovske skladnice nuditi članom	najmanj toliko,	kolikor	je predpisano po zakonu o splošnem	za-
varovanju zoper bolezni in nezgode, torej najmanj toliko, kolikor zahteva zakon o zavarovanju delavcev.
Po tem zakonu pa so Bratovske skladnice vkljub svoji avtonomiji le organi splošnega delavskega zavarovanja in mora delavec, kadar prestopi iz Bratovske skladnice v OUZl) ali narobe ostati radi tega prestopa neprikrajšan, socialno zavarovanje mu ne sme biti odvzeto, ampak se morata Bratovska skladnica in OUZD med seboj pobotati, kolikšen del podpore	naj	ižplača	ta ali ona blagajna, ne pa, da obe	odklanjata	izplačilo in	puščata delavca nezavarovanega.
Vsem tem zahtevam tajnika KDZ se je odločno uprl tajnik Glavne bratovske skladnice kot zastopnik Guštanjske bratovske skladnice. (V privatnem razgovoru je priznal vsaj to, da bi bilo sodelovanje z OUZD potrebno, da pa ni mogoče, ker tudi OUZD ne mara prispevati. Tajnik KDZ mu tega ni verjel, ker ni mogoče, da bi se OUZD hotel s podobno odklonitvijo pred javnostjo blamira, ampak je sodelovanje nemogoče zato, ker vodštvo OUZD in Bratovskih skladnic enako zastopata koristi velekapitala, namesto da bi ščitila koristi delavcev, za kar sta poklicana.)
Predsednik je priporočal poravnavo, ki jo je zastopnik Brat. sklad, odklonil in ponujal — 6 Din.
Po posvetovanju je bila izrečena razsodba, da je § 58 pravilnika treba razumeti tako, kakor ga je razložil tajnik KDZ in da mora Guštanjska brat. sklad, izplačati Stropniku podporo za 8 tednov in za dečjo opremo. Razsojati o drugih predlogih tajnika KDZ torej ni bilo potrebno, ker je rudar že po § 58 pravilnika dosegel, za kar je tožil.
»Napreja« ni več, se tolažijo demagogi. A »Naprej« je in bo, čeprav se bo moral omejevati, kakor se še celo želodci marajo, kadar ni denarja. Kako prijetno bi bilo kapitalistom, če bi vsak neljub delavec takoj drugi dan poginil, ko ga vržejo iz službe! A to se ne zgodi, kljub brezposelnosti zavedni še- nadalje ostajajo zavedni, čeprav morajo včasih svoje . želodce omejevati. Take zavedne združuje tudi majhen »Na-
prej« boli trdno nego največja potiskana plahta brez vsebine. — Naj ugotovimo sarno eno: »Del. Politika« je o II. skupini Rud. zadruge objavila samo neki pamflet, in ga potem še tudi ponatisnila v »samostrokovnem« »Delavcu«. Sicer nima ničesar o tem, čeprav izhaja po dvakrat na teden. Nobeden izmed njenih rudarjev ne zna ničesar povedati, samo to čitajo, kar pišejo gg. voditelji. »Enotnost« pa je pisala do zadnje številke demagoško proti sklepom, šele koncem marca je zvedela, da so sklepi z dne 4. marca dobri; dala se je zapeljati od »Napreja«, ki je baje napačno poročal. Torej tudi »Enotnost« nima nobene zveze z rudarji, samo.politični voditelji jo polnijo. Njene »mase« pa ploskajo patriotskim in demokratskim govornikom v Delavskem domu v Trbovljah, ker ne razumejo, kako jih enotna fronta kapitala imenitno vodi za nos ...
Vsem organizacijam, zaupnikom, članom in naročnikom.
Poskrbite za redne dohodke centrali, da bo izdaja lista nemotena. Mnoge organizacije še niso niti obračunale za januar, čeprav bi morala centrala dobivati zdaj že obračune za marec. Iztrebite trote iz naših vrst. Kdor se ne zaveda dolžnosti do delavske stranke in njenega tiska ne spada med nas.
Preizkusite samit kaj Vašemu perilu bolj škoduje:
žuljenje in krtačenje po starem načinu oranja
ali pa pranje brez truda z neškodljivim in dobrim v „PERSlLOM“
BOX la.
Moški polčevlji . Ženski čevlji . , Ženski polčevlji Otročji 31—35 . Otročji 26—30 . Otročji 22—25 . Damski ševro . Damski v barvah Damski lak . . Moški iz kravine Moški iz teletine Moški čevlji . •
Din 169.-Din 182.-Din 169.-Din 110.-Din 73.-Din 56.-Din 185. Din 198. Din 199.-Din 154.-Din 163.-Din 182.-
Naročite takoj, dokler so te nizke cene in pišite tudi po cenik z več 1000 slikami na veletrgovino
R. STERMECKI, Celje št. 82.
Naročila čez Din 500.— poštnine prosto. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Oglasi v „NAPREJU“ imajo dober uspeh!
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta 183 9.
NOVA
manufakturna in modna trgovina „Prl Golobu"
Celje, Narodni Dom.
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga po konkurenčnih cenah. Fabriško platno od Din 6.50 naprej; belo platno od Din 8.— naprej; oksfort za srajce od Din 9.— naprej; druk od Din 10.—, platno za rjuhe od Din 25.— naprej; blago za moške obleke od Din 75.— naprej; hlačevina od Din 30.— naprej; ševijot za ženske obleke od Din 38.— naprej; volneno blago v vseh barvah od Din 55.— naprej; moške srajce od Din 26.— naprej; moške spodnje hlače od Din 20.— naprej; ženske srajce od Din 32.— naprej; ženske nogavice od Din 10.— naprej; moške nogavice od Din 8— naprej; pavol-nasti krepi za ženske obleke od Din 12.— naprej. — Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglavnih robcev, brisač, odej, potrebščin za šivilje in krojače. Lastna izdelava delavskega perila. Stranke iz dežele in delavci dobijo poseben popust. Stranke pa, ki trgovine osebno obiskati ne morejo, se jim na željo pošljejo vzorci. — Pri naročilih sklicujte se na oglas v »Napreju«.
Ako piješ ..BUDDHA" čaj, uživaš že na zemlji raji
•piiiiiiimiiiimiiil*
| Triko-perilo |
m za moške, žene In otroke, volna m 2 v raznih barvah, rokavice, noga- JJ
■ vice, dokolenice, nahrbtniki za ■■ S Solarje In lovce, dežniki, klotl, m * Sifoni, žepni robci, palice, vilice, JI ™ noži, škarje, potrebščine za Si- «■ m vlije, krojače, čevljarje, brivce n S edino le pri tvrdki
= Josip Peteline,:
Ljubljana,
2 blizu Prešernovega spomenika S
■	ob	vodi.
UM
■ Najnilje cene! Na veliko in malo. £ ufllllllllllllllllllllll*
Vabilo na občni zbor stavbne in gostilniške zadruge,
v soboto 14. aprila 1928 ob 7.30 uri zjutraj v prostorih Zadružnega doma na Viču
Dnevni red:
1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.) Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
3.) Poročilo nadzorstva.
4.) Sprememba pravil.
5.) Volitev novega odbora.
6.) Razno.
Zadružniki, udeležite se!
ODBOR.
MOUHSMu*
vsled svojtVt dobrin splošno priljubljena
CIKORIJA-
TO SO V OKUSU IN AROMI NAJF)\EJŠE KAVINE MEŠANICE.
V ZALOGI PRI:
ANTON FAZARINC, CELJE IN
ANTON MOČNIK, CELJE.
Najboljši šivalni Strojin kolo jeedinole
GRITZNER in ADLER
za dom, obrt in industrijo v vseh opremah, istotam pletilni stroj
DUblED.
Pouk v vezenju brezplačen. 15 letna garancija.
Popravila se sprejmejo.
Nizke cene. tudi na obroke.
JOSIP F£T£fjlIiG, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika. ,
Večje industrijsko podjetje
a W
isce
solidnega, popolnoma veščega samostojnega
kovaškega pomočnika
za izdelovanje stanc (Schnitt- iind Zieh- Stanzen-macher). — Ponudbe z zahtevkom plače in z navedbami dosedanje zaposlenosti prosimo, da pošljete na naslov: lnterreklam d. d. v Zagrebu 1—78 pod značko „Stalno mesto P—865.“
illi st želite osvoboditi revmatizme in protina?
Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, ■otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadanje, trganje in zbadanje v raznih delih telesa, da celo slabost oči so često posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bt sicer bolezen vedno bolj in bolj napredovala.
Jaz Vam nudim
zdravilno pijačo, ki prinaša zdravje, razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in čiščenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo,ki gaje dala dobra mati narava za dobrobit bolnega človeštva.
Vsakemu brezplačno "r	posku£n|o.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popolnoma brezplačno in franko eno stekleničico za poskušnjo obenem z navodilom in poučno razpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju.
August Marzke, Berlin-VVilmersdorf,
Bruchsalerstrasse 5. Abt. 22.
v*"
"'Ji
in odgovorna urednica; IZA PRIJATELJEVA (v imenu Izvr. odbora JSDS in KDZ). — Za tiskarno »Slovenija«; Alojzij Hoiler v Ljubljani.