179. itnllta. I UMIri, i nboto Z. aiguti mi Ml. lito. • likala vaak do iraftar, imemal ne4el|e la Ins Brati: Prostor 1 ml m X 54 ml m za navadne in male oglase 40 vin., za uradne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Knaflova Upnvnlstvo „Slov. Naroda'* In „Narodna TIskarna" ulica sL 5, pritlično. — Telefon it 90. »Slavanakl Narod1 v Jugoslaviji i celoletno naprej plačan . K 84-— polletno ....... m 42*— 3 mesečno......m 21*— 1 u .......7-- valfa v Mnalfanl In na poatt i celoletno......K 95 — polletno . 3 mesečno 50— 26'— 9 — Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno aja^" po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Uredništva „Ilov. Dopise šarala Naroda1« Knsllova nllaa st a, L nadatropta. Talaloa itev. 34. la podpisana In zadostno Rokopisov no vrata. "V Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Dne 25. julija so prispeli v Enghien bolgarski odposlanci in Tittoni je pooblaščen od mirovne konference, da izdela preliminaren načrt o pogojih, ki naj se nalože premagani Bolgariji, posebno kolikor se tiče ureditve njenih mej z mejašema Romunijo in Grško. »Corriere della sera« komentira to dejstvo nekako tako - le: »Prvič, odkar deluje mirovna konferenca-, se je zgodilo, da nastopa Italija kot svetovna velesila. Prilika, ki se nudi Italiji, Je velevažna in ni dvoma, da bo Tittoni, Ki je specijalist v balkanskih zadevah, svoji nalogi dorasel, dasi ni bilo diplomatsko vedenje Italije tekona zadnjih osem mesecev tako, da bi Tittoniju olajšalo delo in pridobilo zaupanje njegovi sodnijski nepristranosti, 2e so se oglasili publicisti, ki izražajo svoje pomisleke. Itajija je bila in je še vedno na snmu bolgarofilije. Ona je bila in je še vedno več ali manj v ostrem konfliktu z Jugoslavijo in Grško, ki mejita na Bolgarsko, proti Romuniji pa. do katere jo veže krvno sorodstvo in skupnost interesov, se je kazala dosedaj na videz mlačno. Ni nemogoče, da se posreči Tittoniju, razpršiti te sumnje, kajti, ako se pogleda zgodovina, nima Italija interesa, posnemati politike ob-kroževanja in ščuvanj a držav druge proti drugi. Bivša Avstrija ji ie svarilo, da krene ravno nasprotno pot. Pri-hodnjost Italije je na Balkanu- Prav radi tega ne more trpeti, da bi na Balkanu eden ali drugi narod roboval drugemu. Sicer si pa tudi Bolgarija sama ne bo hotela več pripraviti novega Vardarja ali Bregalnice, Z onim dnem, ko bi Bolgarija, ki se je prej nazivala Germanija na Balkanu, dosegla hegemonijo nad ostalimi balkanskimi narodi, bi tudi prenehal vpliv Italije na Balkanu, kajti perfidna politika šČu-vanja prinaša vse prej kot koristi komu drugemu, kakor onemu, ki jo vrši. Avstrijo so zatajili vsi njeni narodi. Prav ♦ako bi se v danem slučaju združili balkanski narodi proti Italiji. Balkanski program more eksistirati le v ravnovesju pravičnosti in prostosti vseh Bal-kancev. Da je mogla Turčija tako dolgo vztrajati na Balkanu, je pripisovati dejstvom, da z etniškega stališča ni bilo mogoče, strogo določiti mej posameznim balkanskim narodnostim. To velja o Albaniji, Traciji, Dobrudži, zlasti pa o Makedoniji. Grki. Albanci, Bolgari, Srbi, Vlahi, Turki ,2idje žive drug poleg drugega. Gospodar Makedonije pa je gospodar Balkana. Mnogi politiki smatrajo vsled tega potrebno ustanovitev neodvisne Makedonije in neodvisne Albanije. Ti dve državi bi s svojim obstojem odstranile prepire in omogočile skupno življenje posamnih balkanskih narodnosti v federativni in carinski uniji. — Balkansko vprašanje bo razrešil Enghienski mir prav tako malo, kakor ga je razrešilo leto 1912. ali pa Bukarešta. Bolgarija ne doseže svojih pravic dasi je ona edina, katera bi mogla reklamirati Makedonijo zase z etnografskega stališča. Ona je bila prva, ki je jeseni lanskega leta položila orožje, zaupajoč v načela \Vilsonovih 14 točk. Toda iz poraza ni mogoče ustvariti zmage. In po drugi strani: če bi Bolgarija zavladala nad Makedonijo, bi s tem odrezala Srbijo od Grške, dospela do Jadrana in zavladala nad Halkanom. Toda nekaj more Italija vendarle storiti. Dasi žive balkanski narodi vsled prizadevanja bivše Avstrije in Nemčije v divjem srdu drug poleg drugega, dobijo se na Balkanu resni politiki, kakor Take Jonescu, ki bi bil kljub zmagi pripravljen vrniti Bolgariji bolgarski del Dobrudže. ali Venizelos, ustvaritelj balkanske zveze leta 1912., ki je bil tekom svetovne vojne pripravljen, odstopiti Bolgariji Ra-valo, da bi ostala nevtralna in tudi jugoslovanski demokrati vztrajajo nasproti Pansrbom na stališču, da so Bolgari tudi Jugoslovani in da se govori od Ljubljane do Varne isti jezik. Enakega mišljenja je tudi bolgarska demokracija. Med Bolgari so možje, kakor Gešov, ki so se trdo borili proti Ferdinandovi politiki, oni Gešov, ki že leta sem propagira balkanski mir v balkanski federaciji. Italijanska politika se mora ogibati očitku, da bi delala pristransko s protežirani em Bolgarov, mora se pa okoristiti dobre volje, ki vlada na Balkanu in skrbeti, da bodo mirovni pogoji čim milejši, ki naj privedejo deželo do miru, ne na do novih požarov*. Tekom voine se je kazalo od vseh strani nagnenie, zaupati Ttalin. Sedaj, ko sta padli Avstrija in Rusija, ie za Italijo prosto. Tittoni da lahko brez dvoma razumeti Balkancem, da bi njih bodoča složnost ne našla v Ttaliii rivala, ampak zaščitnico. Če doseže ta platorriČen uspeh, je dosegel veliko. naredba osrednje ulatfe. Draginjske dofrlade državnim uslužbencem. Ministrski svet je izdal to-Ie naredbo: Člen 1. Do nadaljne odredbe se dajo javnim uslužbencem kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, izvzemši ozemlje Srbije in Črne gore, namesto vseh dosedanjih doklad poleg plače in akfivitetne doklade (stanarine) doklade po shemi v členu 8 te naredbe. Člen 2. Glede višine doklade se dele uslužbenci po stanju družine na osem razredov: 1. neoženeni uslužbenci in vdovci brez otrok; 2. oženjeni uslužbenci brez otrok in vdovci z enim otrokom; 3. oženjeni uslužbenci z enim otrokom in vdovci z dvema otrokoma; 4. oženjeni uslužbenci z dvema otrokoma in vdovci s tremi otroki; 5. oženjeni uslužbenci s tremi otroki in vdoci s štirimi otroki; 6. oženjeni uslužbenci s štirimi otroki in vdovci s petimi otroki; 7. oženjeni uslužbenci s petimi otroki in vdovci s šestimi otroki; 8. oženeni uslužbenci z več kot petimi otroki in vdovci z več kot šestimi otroki. Člen 3. V število otrok se smejo vračunati samo tisti otroci, ki imajo po veljajočih predpisih pravico do preskrbe, posebno tisti, ki niso prestopili normalne starosti in se morejo smatrati za nepreskrbljene. Pastorki in adoptirani otroci so ena' i rod-alj sirotjnske pokojnine. Deca, ki je v državni službi, se ne vposteva. Uslužbenci, ki so ločeni od svoje žene, se štejejo med oženjene, ako so dolžni skrbeti za njeno vzdrževanje, če pa jim ni treba skrbeti za njeno vz- R a z p drževanje, se prištevajo v vrsto obvdo-velih uslužbencev. Člen 7. Neoženjeni državni uslužbenci, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starim očetom ali staro materjo ali s starši, se smejo izenačiti z oženje-nimi brez otrok, ako zaradi pravne in moralne obveznosti dejansko pokrivajo največji der izdatkov za vzdrževanje teh sorodnikov zaradi njih uboštva. Člen 8. Aktivnim uradnikom in uči-j teljem se priznava doklada v tej izmeri: r e d el A: Z letno plačo, adjutom brez aktivitetne doklade (stanarine) Mesečna doklada v kronah za razred . L , n. III. IV. V. VI. VIL vin. pod 2200 K 450 540 630 720 810 I 900 990 1080 od 2200 K do izklj. 2800 K 500 590 680 770 860 ! 950 1040 1130J od 2800 K do izklj. 3600 K 550 640 730 820 910 1000 1090 1180 od 3600 K do izklj. 4800 K 600 690 780 870 960 j 1050 1140j 1230 od 4800 K do izklj. 6400 K ^650 740 830 920 1010' TTou 1190 1280 od 6400 K do izklj. 8000 K 700 790 880 970 1060 1150 1240 1330 j od 8000 K do izklj. 10000 K 750 840 930 1020 1110 1200 1290 1380 od 10000 K do izklj. 14000 K 800 890 980 1070 1160 1250 1340 14301 od 14000 K dalje 850 940 1030 1120 1210 1300 1390 1480J 1 Po tem razpredelu dobivajo doklade: a) učne moči (učitelji) vseh javnih Šol, ki prejemajo plačo iz komunalnih (občinskih), okrožnih, županijskih itd. blagajnic; b) poštni adjunkti, aspiranti in oficianti; RazpredelB c) funkcijonarii centralnih avtonomnih konfesionalnih institucij, ki prejemajo plačo iz državnih sredstev. Vsem drugim aktivnim uslužbencem se daje doklada po nastopnem razpredelu: Z letno plačo, adjutom brez aktivitetne doklade (stanarine) Mesečna doklada v kronah za razred I. H. III. IV. V. VI. VII. vra. pod 1400 K 450 500 od 1400 K do izklj. 1800 K 500 550 od 1800 K dalje 550 j 600 Čl. 9. Vpokojeni drž. uslužbenci, ki so stari nad 60 let, kakor tudi tisti, ki imajo manj kot 60 let, ali so nesposobni za katerokoli službo ali katerikoli zaslužek, potem upokojenke iste kategorije brez ozira na starost in zmožnost za zaslužek, dobivajo mesečno do-klado: a) uslužbenci razreda A: ako imajo mesečno pokojnino največ 100 K 300K; ako imajo mesečno pokojnino 101 K do 150 K, 255 K; ako imajo mesečno pokojnino 151 K in več, 210 K. b) uslužbenci razreda B: ako imajo mesečno pokojnino največ 100 K, 210 K; z mesečno pokojnino 101 K do 150 K. 180 K; z mesečno pokojnino od 151 K dalje, 150 K. Razen tega bodo dobivali upokojeni uslužbenci še po 90 K na mesec za ženo in po ravno toliko za vsakega otroka. Te doklade za rodbino ne bodo dobivali, ako imajo člani družine lastno plačo ali lastni zaslužek. Istotako ne 550 600 650 600 650 700 650 700 750 700 750 800 750 800 800 850 850 900 bodo dobivali te cele draginjske doklade upokojenci in upokojenke, ki imajo razen pokojnine še druge dohodke ali drug zaslužek ali ki niso državljani našega kraljestva. Člen 10. Odredbe prejšnjega člena veljajo v vsakem oziru za vdove javnih uslužbencev in njih zakonske otroke za umrlim uslužbencem, izvzemši odredbe o letih starosti in zmožnosti, za zaslužek. Sirotam brez očeta in matere pripada po tej naredbi dvojna otroška doklada. Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". LISTEK. Stritarjeva antologija. (Konec) Nam vsem se je godilo tako, ako smo preživeli dalje časa v tujini. Marsikaj, kar se je godilo v domovini, nam je bilo nerazumljivo. Celo tisti medse- I bojni boj smo obsojali. Ko pa smo pri- j Šli med naše domače razmer^ smo spoznali, da ne gre drugače, in da je j Časih treba vzeti krepelec v roke. In Če so vzeli Jugoslovani v roke meč za svoje osvobojeni e, so s tem storili gotovo zase bolj Človekoljubno delo, nego če bi bili svetu pridigovali o človekoljubju in ljubezni. Druge pesmi v »Dodatku« se ne dotikajo vojne. »Po starih potih« nas vodi zopet v kraje pesnikove mladosti, »Doma« pa nam kaže najlepše spomine iz domačega kraja. Ko je bil pesnik ob svoji sedemdesetletnici v Ljubljani, ni obiskal svojega rodnega kraja, ki ga v pesmih tako rad obiskuje. Idealizem , in realizem! V »Zelii« pravi pesnik, da j čaka vsaj ene vesele vesti: I Od izhoda, od zahoda, od severnega naroda, z južne pride naj strani; da bi skoraj priletela kakor lastovka vesela, da mi dušo razvedri. Upamo, da je vedela vest o Jugoslaviji razvedrila pesnikovo srce. Zadnja pesem »Le solnce, solnce« je tih vzklik duše pred smrtjo, ki si želi le jasnosti, svetlobe, solnca: O j sijaj, sijaj, solnce milo, kako tvoj svit mi dobro de! Saj skoro boš mi zatonilo, noč večna mi je blizu že! S tem se konča »antologija«. Mi želimo pesniku po trudapolnem delu Še mnogo mirnih, srečnih, veselih leti Dr. Prijatelj je že ob Stritarjev! sedemdesetletnici prav dobro poudarjal vzgojno vrednost njegovega dela. Stritar je bil rojen vzgojitelj in je prišel vzgajat v našo književnost, ko smo ga najbolj potrebovali. O osebnih pomenkih s pesnikom ie mogel dr. Prijatelj še bolj pojasniti razne zagonetne dogodke onih bojev, iz katerih je Izšla naša nova literatura. (Škoda, da je Stritar vso svojo korespondenco sežgal) V svojem uvodu. U obsejs ce- lih 85 strani, nam riše dr. Prijatelj Stritarjevo življenje in delo. S tem smo dobili zopet eno onih temeljitih monografij, iz katerih bo obstojala njegova zgodovina novejšega slovenskega slovstva. Stritar pomeni v našem slovstvu temeljno postavo, iz katere izhaja razvoj od leta 1570. Dr. Prijatelj dobro označuje one vzroke, ki so morali voditi Stritarja v boj proti domačim razmeram: trčila sia vkup kulturni svet in slovenska zaostalost, idealizem in realizem, poštenost in ČastihlepnosJ, visoka izobrazba in puhla ošabnost. Seveda je bil Stritar veliko predaleč, da bi bil mogel zmagovito dobojevati svoj boj — zato so za njim poprijeli oni, ki so izhajali sicer iz njegove šole — pa so kljub temu krepko stali na domačih tleh. In ti so zmagali. Stritarjeve zasluge so velike: vzgojil -Je formelno celo generacijo, od 1870.—1890. se bo imenovala »Stritarjeva doba«. Cela fa doba nosi pečat njegove osebnosti. Bil je sam — edini zvonar, ki je zvonil na Dunaju, in če niso vsi hoteli zvoniti z njim, poslušali so ga vsi. In radi — neradi so šli vsak na svoje delo, »Stritarjeva antologija« obsega I. zvezek njegovih zbranih spisov to je pesmi. Z radostjo pregledujemo te odmeve pretaknil dni Kaj so nam pomenile takrat po obliki tako dovršene Boris Miranove pesmi! Kako so vplivali »Dunajski so-netje«! Kaj so nam bile »Dunajske elegije«! Ves naš tedanji svet se nam zrcali v njih. Kako je mladina vse to kitala, študirala, deklamirala! — Svq£ je potem krenil na svojo oot in tudi mi smo šli ž njim. Zato se nam zdi vse to, kakor lep spomin. Knjiga bo nam zelo prav prišla, doma in v šolL Posebno našim sosedom jo bomo lahko priporočili; za nas bi bila važna zbirka kritičnih Stritarjevih spisov, ki jih bo treba, izdati kot šolska izdaja. Tako imamo sedaj Vodnika, Prešerna, Stritarja, Aškerca, Gregorčiča in Jurčiča v takih izdajah, da nas morejo naši sosedje spoznati iz njih. Nujno potrebna bi bila še zbirka iz Levstika, ki bi služila v isti namen. In Še več drugih. Sicer pa se vidi, da počasi zbiramo svoje sjle In »Tiskovni za'drugi« smo hvaležni, da tako lepo razvija svoj program. Pisalo se je že, da preti v naši literarni produkciji stagnacija. Zato bo zelo primerno, da podamo svojemu narodu vse najboljše, kar imamo iz preteklosti. In Stritarju gre v nji častno mSsifl, zato smo z veseljem pozdravili to njegovo antologijo, urejeno pod mojstrsko roko našega najboljšega poznavalca nove slovenske literature. Dr. L Jesen. nsoUlns-Hiiitii in šMw toni. poziv v ratarske in kemiSke Na jesen tega leta se otvorita na tehniški fakulteti v Ljubljani prva dva letnika oddelkov gradbeniškega« (elektro-) strojniškega, rudarskega in zemljemerskega. Glede nadaljnih oddelkov ni še veljavnih določil, vendar ni pričakovati, da bi se že letos osnoval kemiški oddelek. V doglednem času se imajo sestaviti izpitne komisije tudi za II. državni izpit, tako da se absolventom tujih šol omogoči zaključitev s pola-« ganjem sklepnih Izpitov. Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 3. julija 1919 izdala ustanovilo za tehniško-visokošolske fonde in je novozasnovani tehniško - visokošolski študijski fond namenila v prvi vrsti za ustanove slušateljem tehniških visokih šol. Naravno je, da se podeljujejo ustanove najprej onim slušateljem, ki morajo študirati v tujini dokler se njih stroka ali letnik na domačih šolah ne predava. Znano je, da nam vobče manjka inženirjev, pokazalo se je pa še posebej izredno pomanjkanje na strokovnjakih za naše rudnike in plavžarne. Mnogo rudarsko - uradniških mest je ostalo nezasedenih, le s težavo je mor goče upravljati podjetja, poslovanje rudarskih uradov je sila otežkočeno. Po« manjkanje montanistov je tem občutneje, ker je naša država bogata na podzemeljskih zakladih, na premogu in rudah. Ti čakajo v zemlji, ker ni veščih mož, da jih poiščejo in dvignejo, da jih predelajo v porabne produkte. Jugoslovani so se dosedaj Ie v prav pičlem številu posvečali rudarskim študijam, Čemur je bil poglavitni vzrok pač ta, da so bila skoro vsa rudniška podjetja v tujih rokah m so se nastavljali tuji inženirji, domačini pa so se pripuščali le k težkemu delu knapa in težaka. Položaj se je spremenil in treba je, da vzamemo v lastne roke vodstvo in upravo domačega radništva in plav-Žarstva. Težave, ki jih povzroča naši upravi pomanjkanje veščakov montaž nistov je napotilo deželno vlado, da je po inicijativi podpredsednika gospoda dr. Žerjava započela akcijo tehniških fondov. Nujno potrebno je, da se razmere v rudarski stroki predragačijo in da se naši visokošolci v čim večjem številu odločijo za rudarske in plavžarske študije, v kar se prvo- in drugoletni-kom nudi prilika na ljubljanski tehniki. Da pa se odpomore temu nedostatku že v krajšem času, se poživljajo v drugi letnik oddelka, oziroma, če so položili I. državni izpit, v tretji letnik rudarske visoke šole v Pfibramu. Tako bi imeli že po dveh letih več novih absolventov - rudarjev. Slušatelji višjih letnikov rudarske visoke šole v Pfibramu nai se v prvi vrsti upoštevajo za državne podpore oziroma ustanove. Ker je treba priglasiti število slušateljev iz Slovenije v najkrajšem Času, da se jim zasi-gura prostor na visoki šoR v Pribramu in ev. na drugih rudarskih visokih šolah, se poživljajo vsi akademiki, ki nameravajo na jesen v PFibram ali sploh na tujo rudarsko šolo, da se nemudoma prijavijo kuratoriju za tehniško - visokošolski tečaj v Ljubljani. Med akademskimi poklici se je dosedaj z naše strani zanemarjala osobito tehniška kemija. In vendar moramo misliti na razvoj in napredek kemiške industrije. V tehniški kemiji nimamo danes niti toliko predstavnikov, da bi mogli z njimi zasesti le najpotrebnejša mesta. Želeti bi bilo, da se vsaj nekoliko naših abiturijentov zglasi za ke-miško - tehniške študije v inozemstvu, ker na domači fakulteti ni kemiškega oddelka. Tudi slušateljem - kemikom je najprej treba zagotoviti sprejem in prostor na tujih šolah. Zato se vabijo abi-turijenti, ki se hočejo z vnemo posvetiti tehniški kemiji, da se nemudoma prijavijo pri kuratoriju radi zagotovitve prostora. Istočasno naj bi priglašeni mon-tanisti in kemiki, ki potrebujejo podpor: Stran 2. »SLOVENSKI NAROD" dne 2. avgusta 1919. 179 štev. ali ustanov iz lavnih sredstev, uložili ludi svoje primerno opremljene prošnje za delne ali celotne ustanove pri kuratoriju za tehniško - visokošolski tečaj. Kuratorij bo te prošnje odstopil upravni komisiji tehniško-visokošolskih fondov, kakor hitro se ta komisija konstituira, Politične vesti. — Doba kislih kumar. Kdor se hoče prepričati, da se je pri »Slovencu« začela takozvana doba kislih kumar, naj čita politične vesti današnje njegove izdaje. Navadno se v časopisju pojavi ta doba šele drugi polovici avgusta, »Slovenca« pa je letos očividno >prehitefo«. — Ljeninovi častilci med Slovenci. iSo med nami Slovenci tudi Ljeninovi častilci, večinoma tisti, ki pravijo, da so načelni nasprotniki vsakega osebnega kulta. A kako se ti junaki valjajo v prahu osebnega kulta pred njim, Ilji-čem Uljanovim Ljeninom! V »Baklji« Pišejo o njem takole: »In naš ljič Ulja-nov je ponosno zrl s svojih višav sem 'dol v naše blato, v naš duševni smrad, katerega je On, velikan nad velikani, očistil, prezračil našo gnjilo atmosfero in našemu življenju dal končni cilj, pomen. S svojimi duševnimi očmi je iže vnaprej vedel razpad in smrt nenaravnega družabnega reda. vedel je in veroval v vstajenje človekovo. V svojem srcu in v svoji duši je bil prepričan, da ni več daleč dan, ko bodo brestlitovsi krvniki njegovega naroda, trinogi proletarijata strti, uničeni in kaz-kaznovani za zločine, ki so jih zakrivili nad človeštvom. Ta dan, ki ga je On slutil, v njega veroval, je prišel, nepričakovano hitro z bliskovo brzino in porušil temelje centralnega imperijalizma ... bil pa ie samo dan bilance . . . da, samo dan bilance! Do končnega obračuna ni moglo priti, ker duša človekova je bila fcuStnrpljena od meščanske časopisne sodrge, zavita v pajčolan lahkovernosti. Lovila se je v pasti, ki so jih nastavili plačani agenti An-tantinega imperijalizma, omamljena od fraz in raži ameriškega strica, profesorja WUsona, od svojih političnih demagogov in diplomatičnih Šarlatanov. IljiČ-Uljanov! Ti si stri kači slavo, ti si osvobodil vzhodni in srednjeevropski proletarijat; obračunal si s fevdalizmom. Za vedno? Da za vedno! Slava Tebi Lje-nin!« O plačanih agentih govore obču-kiovalci in častiterji Ljenina, dognano pa je, da trosijo prav Ljenin in njegovi pomočniki ogromne svote belega denarja med svoje vernike, — Demonstracije v Novem Sadu. Beogradski »Trgovski glasnike piše: Kinematograf »Apolo« v Novem Sadu •je imel v svojih prostorih razobešene slike raznih članov habsburške rodbine. Lastnik kinematografa je bil opetovano 'opozorjen, naj te slike odstrani, vendar so pa vsi pozivi ostali brezuspešni. Te Jdni ie mladina udrla med predstavo v lokal, razbila vse slike in jih pometala na ulico. Med občinstvom je nastala fcrenotno velika panika, ki je pa takoj Izginila, Čim se izvedelo za kaj gre. — Interpelacija zaradi grofa Peja-cevicha. Iz Londona JavRaio: V zbornici poslancev je bita vložena na vlado interpelacija, ako ji je znano, da biva !delj Časa na Irskem bivši tajnik avstro-Ogrskega veleposlaništva v Londonu 'grof Pejacevich, ki se je med vojno opetovano v skrajno sovražnem smislu Izrazil proti zaveznikom. V interpelaciji se vprašuje vlado, zakaj trpi tega nadležnega tujca v Angliji, ter se zahteva, da se ga nemudoma izžene. Podtajnik ministrstva notranjih del lord Person je na to interpelacijo odgovoril: »Poznam grofa Pejacevich a, toda prišel 5e semkaj z jugoslovanskim potnim listom kot podanik mednarodne priznane države Jugoslavije. Al oje mnenje je, da njegov prihod ne škoduje državnim interesom. Ako bi se pa izkazalo, da bi Jijegovo bivanje v naši kraljevini ugro-zalo državne interese, ga bo vlada takoj izgnala.« Czernln In Erzerberger. Včeraj smo priobčili posnetek poslanca Erz-bergerja v nemškem parlamentu in [vsebino zaupnega poročila, ki ga je jsvoječasno izročil grof Czernin kot minister zunaniih del bivšemu cesarju Karlu. Z ozirom na Erzbergerjev tgovor v weimarskem parlamentu je sedaj priobčil grof Czernin v dunajski >Neue Freie Presse« članek, v katerem fcovdaria. da podaja Erzbergerjev go-yor krivo sliko faktičnega položaja in sicer zategadelj, ker mu niso bile znane razne zelo važne podrobnosti. Koncem svojega članka pravi Czernin, da jje bfl njegov predlog, formuliran v zaupnem poročilu na cesarja Karla, naj se s teritorijalnimi Žrtvami kupi mir, popolnoma upravičen z ozirom na vojaški in politični položaj meseca aprila 1918. Kako je dotično poročilo prišlo v nepoklicane Erzbergerjeve roke, je še doslej nepojasnjeno. Spominjajte se Draflre sv. Cirila in Metoda. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. PRE8TOLONA8LEDNIKOVO POTOVANJE- Prestolonaslednik je na svojem potovanju skozi Bačko dospel 26. julija opoldne v Sombor, kjer ga Je sprejela na železniški postaji velika množica ljudstva- V imenu mestnega odposlanstva je pozdravil regenta mestni župan dr« Lazar Radičič- Banderij več stotin konjenikov je spremljal prestolonaslednika po ulicah do cerkve. Pred cerkvijo ga je pričakovala duhovščina v svečanih oblekah in z evangelijem- Prestolonaslednik si je ogledal cerkev in se napotil nato v županijsko palačo. Obedoval je v gostilni >Svoboda<, kjer ga je pozdravil dr- Jovan Laloševič« Regent je nagla-šal v svojem odgovoru, da je Zombor nerazdeljiv del naše države« Po kratkem cerklu, pri katerem se je informiral o razmerah v mestu, je regent odpotoval proti Srbobranu« MINISTRSKI PREDSEDNLV STOJAN PROTIC ODPOTOVAL IZ ZAGREBA. Zagreb, 31. julija. Danes ob 19. uri in pol je odpotoval iz Zagreba ministrski predsednik Stojan Protič s svojim spremstvom. NARODNI KLUB IN KRIZA. Zagreb, 31. julija. Današnji >Hrvat« priobčuje no »Pravdi* številke o jakosti posameznih parlamentarnih klubov in razne kombinacije o rešenju ministrske krize. Obenem zatrjuje »Hrvat«, da Narodni kfub nikakor ne računa z dr. Trumbičem kot svojim Članom pri tej rešitvi krize. ODLOK O RABI DRŽAVNE ZASTAVE. Zagreb, 31. julija. Današnje »Narodne Novine« prinašajo sklep ministrskega sveta o rabi nove državne zastave. Vsi državni uradi in javni državni zavodi smejo ob priliki državnih praznikov in narodnih svečanosti razobesiti samo državno trobojnjco naše kraljevine in nobene druge. Privatni zavodi in privatne hiše smejo izvesiti katerokoli zastavo hočejo. DEMANTI O DOGODKIH V VOLOSKL Beograd, 31. julija. »Temps« prinaša demanti o dogodkih v Voloski, ki ga je izdala »Agence Havas«, češ, da ni bilo nobenega incidenta, pri katerem bi bilo več mrtvih in ranjenih. Ta demanti se nanaša na poročila francoskih časopisov, da so se istrski rodoljubi zbrali nekega dne v Voloski k seji, na kateri so razpravljali o vprašanju ljudskih šol, ker so, kakor znano, zaprli Italijani vse hrvatske Šole družbe sv. Cirila in Metoda v Istri. Italijani so baje obkolili hišo. kjer se je vršilo zborovanje ter hoteli aretirati vse zborovalce, ti pa so se jih ubranili s streljanjem ter pognali Italijane v beg. Ob tej priliki je bilo baje mrtvih in ranjenih več italijanskih vojakov. — Zanimivo pri tem demantiju »Agence Havas« je dejstvo, da so prva poročila o incidentu v Voloski obelodanili skoraj vsi pariški listi, med tem, ko je prinesel popravek »Agence Havas« samo »Temps«. ALBANSKI ROPARJI. Ojačene žendarmerijske orožniške straže, ki so jih prebivalci pozvali na pomoč, so na nekaterih krajih roparje prepodile iz tetovskega okrožja- Dne 21- m- m. so amavtski razbojniki napadli severne kraje bitolskega okrožja in so odgnali s planinskih pašnikov okoli Tičeva velike množine drobnice. Mali orožniški oddelki so jih napadli, toda niso jih mogli poraziti- Ko so dospela ojačenja, so roparje zasledovali preko planine Gistribak na albanski meji, kjer se je razvila prava bitka-Sele četrti dan je uspelo orožnikom, da so Arnavte popolnoma potokli in jim odvzeli vso drobnico- Orožniki, ki so skoro vsaki dan v borbah z razbojniki, so s tem dokazali svojo hrabrost in požrtvovalnost. Neotlrešena domovina. REŠKI DOGODKI-V listu >Journal des Debatst navaja Gauvain glede reških dogodkov, da se je sedaj izkazalo,kako lažnjiva so bila poročila italijanskega Časopisja-Francozi so bili na Reki kruto žaljeni, za kar morajo dobiti popolno zadoščenje- Italijansko ljudstvo pa je bilo varano; treba ga je tedaj poučiti in mu odkrito povedati, da je Italija storila Franciji krivico- To zahtevajo že interesi trajnega prijateljstva med Francijo in Italijo- — LDU- NESRAMNA ITALIJANSKA AGITACIJA- Italijani po vsem zased- ozemlju žilavo in brezobzirno nadaljujejo svojo propagando- Zlasti huda je postala ta propaganda zadnji čas, ko delajo z vso paro na tem, da bi sveta pokazali kako srečno je prebivalstvo v zasedenih pokrajinah. Da se pri tem svojem delu ne strašijo niti odkritega nasilja, nam dokazuje tale dokument: Povelj-ništvo italijanske 66- divizije je poslalo poveljništvom svojih brigad nastopno resei vatno poVfirjfi; £Eoj£]iniatKQ M- tnfanterijake divizije. Številka 14 nafelništva glavnega štaba- Zadar 10» junija 1919. Osebni rezervat- Povelj-ništvom brigad Savona in Bari* Potrebno je naglo in tajno izvesti navdušenje in silne manifestacije italijanstva v teritoriju te posadke in poslati meni naglo prepise dnevnih redov občin, društev itd. ali kakršnikoli drugi izkaz ali manifestacijske glasove poedinih mest in krajev v nas prilog- To je treba napraviti takoj in v redu- Javite po telefonu prejem in označite samo številko tega spisa. Generalmajor Squil-lace, divizijski poveljnik, polkovnik Di Pjetro, Sef glavnega štaba« NA DALJNA NASILJA. V Zadru uganjajo Italijani zopet razna nasilja in pritisk na ljudstvo. Inž-Novakovič je dobil nalog, da se v treh dneh preseli iz Zadra- Dr- Skvrče, ki je bil'aretiran pred nekaterimi dnevi, je bil izpuščen zaeno s socialisti. Očitali so mu, da je vodja socialistične stranke Dvorni svetnik Golf je bil odpuščen iz službe, ker se je branil izvršiti ukaze naniestniškega podpredsednica i'nlijanaša Smiricha. Tudi akademika Slavka Paitonija so izpustili iz zapora z ukazom, da mora nemudoma odpotovati v Zagreb in da se ne sme vrniti v Zader- Akademika Klančič in Novaj sta dobila, ukaz, da morata takoj oditi iz okupacijske cone in to Klančič kot predsednik in Novaj kot tajnik aka-demičnega kluba, kjer sta podpisala pismo za Paitonija na akademični klub v Zagrebu- V pismu se hvali Paitoni kot dober Jugoslovan, ki je mnogo delal za narodno stvar v Zadru- — Iz Mur-vice so 26- t- m- dovedli v zapor župnika don Iva Milica. Tožilo ga je 5 kmetov, da jim je obetal dati bombe, ki naj Jih vržejo v hišo karabinjerjev- V hiši pa niso našli pri preiskavi nobene bombe, ampak samo en brovming. Govori se, da je Millo ukazal izpustiti župnika* ker tožbe niso upravičene- LDU- ITALIJANI KIMAJO SREČE« Ko so se počeli naši rojaki vračati iz Amerike in inozemstva so jih Italijani zaporedoma jeli aretirati in odganjati- Pred nekaterimi dnevi so v Kninu prijeli dva Šariča in ju odvedli v Zader- Pravtako je hotela hrabra italijanska vojska aretirati Antona Črnogorca, toda to podjetje se je končalo tragikomično- Črnogorec jim je pobegnil. Dirkali in streljali so za njim, vendar jih je ubežnik zavedel na Brdih, pobegnil v planino in jo zdrav in živ popihal v Bosno- Ob tej priliki sta si dva Italijana polomila noge- enemu morajo amputirati desno nogo. Crnogorac je zagnal čižme in suknjo od sebe. da bi laglje bežal- V suknji pa je bilo 9700 K- LDU-OBSOJENI SPLITSKI MEŠČANI« V Zadru so bili pred ital. kralj« sodiščem obsojeni meščani, ki so bili deportirani pred 1 mesecem. Obsojeni so bili: Dr- Petar Ruževič na 6 mesecev, beležnik Toraa Zelen na 6, trgovec Ante Hervaldi na 6, Andrija Ostojič na 6, učitelj Zaminovič na 4 mesece, ofi-cijant Pavičič na 4 in trije fratri na 4 mesece. Sojeni niso bili na temelju obtožbe inkriminiranih činov, marveč zaradi puntani a vobče- LDLT- SlowrasFswt SLOVANSKA PRAGA« LDU. Praga, 30- julija- (CTU-) Po otvoritvi današnje seje praškega mestnega sveta je imel novi župan dr- Bara svoj nastopni govor, kjer je pozdravil zastopnike onih strank, ki doslej niso bile zastopane v praškem mestnem svetu- Pozdravil je vse, brez razlike programa in narodnosti. Hočemo, da postane Praga srednjeevropsko središče tujskega prometa in trgovine je uc'al govornik. Praga bo tudi važno diplomatično torišče- Praga pa je in ostane slovansko mesto- Vse Slovane ljubimo tako, kakor jih pač mora ljubiti res slovansko srce- Dasi smo bili premnogokrat razočarani, varujemo vendar, da so plemensko sorodstvo in skupni interesi poučili vse Slovane, da je edinole veliko, močno In samozavestno slovenstvo najmočnejša opora svemiru in sploh središče vseh socijalnih svobodnih idej, ki si jih narod želi- Težko pričakujemo, da ozdravela nova Rusija zopet vstopi v vrsto mirnih in delavnih narodov- Z gorko in ravo ljubeznijo pozdravljamo 6vojo najbližje slovanske brate, t« j. Jugoslovane, katerim želimo iz vsega srca, da si kmalu izlečijo svoje težke rane, ki jim jih je zadala vojna- Vsem Slovanom, ki želijo ljubezni in prijateljstva, kličemo: >Pridite v slovansko Prago! Sprejeti vas hočemo z odprtimi rokami vse, brez razlike-« NEMCI NA ČEHOSLOVASKEM.' LDU- Praga, 31. julija (CTU-) Predsednik republike je sprejel danes v avdijenci deputacijo nemškega nar rodnega sveta na Moravskem, ki mu je predložil narodne in kulturne zahteve Nemcev iz Moravskega- Potem je deputacija raztolmačila te zahteve dr. Samara v predsednikovi pisarni* POLJSKA SKUPŠČINA-LDU« Moravska Ostrova, 31. jud-la- iCTUi £ včerajšnji seji poljske skupščine so razpravljali o ratifikaciji mirovne pogodbe in o pogodbi med glavnimi državami entente« Ministrski predsednik Padereweki Je obširno govoril o mirovni pogodbi- Začetkom svojega govora je poudarjal, da nemška mirovna pogodba priznava samostojnost Poljake« Ako bo ljudsko glasovanje v Varmijah izpadlo v korist Poljakov, bo Poljska pridobila oni davni in dragoceni del zemlje, ki je bil se za časa JagelIonov v poljski posesti« Zaveznik!. FRANCOSKO - AMERIŠKA POGODBA- LDU- Pariz, 31- julija- (Brezžično.) Iz Washingtona poročajo: Ameriški senat je brez vsake razprave odstopil francosko-ameriško pogodbo komisiji za odnošaje z inozemstvom- V poslanici, ki je priložena pogodbi in naslovljena na senat, izjavlja predsednik Wilson, da je namen konvencije, zagotoviti Franciji takojšnjo pomoč Zedi-njenih držav, kakor hitro bi jo Nemčija napadla brez upravičenega povoda* Poslanica pravi nadalje: >Misli se, da mirovna pogodba z Nemčijo nudi sama po sebi Franciji zadostno varstvo proti navalom od strani njenega zakletega sovražnika na vzhodu, toda nihče ne more reči, kaj nam prinese najbližja bodočnost. V zmisln pogodbe o zvezi narodov bodo člani zveze deležni vojaškega pokroviteljstva samo tedaj, kadar se bo izrekel zato svet zveze narodov- Moremo si predstavljati, da bo omenjeni svet sprejel tak sklep po temeljitem preudarku, in da bo vsaka posamezna vlada, ki je članica zveze narodov, postopala v zmislu takega sklepa samo tedaj, kadar ga bo smatrala za upravičenega-< Nato izvaja Wilson v poslanici, da francosko-ameriška pogodba, ki predvideva takojšnjo vojaško pomoč v primeru neizzvanega napada, ni nikakor od zveze narodov neodvisen dogovor, marveč pogodba, sklenjena pod okriljem zveze narodov- Dalje razlaga Wilson, kake misli so ga napotile, da je podpisal to pogodbo- Vezi posvečenega prijateljstva združujejo Zedl-njene države in Francijo; saj je tudi Francija podpirala Zedinjene države, ko so se borile za svojo neodvisnost->Zelo dvomljivo je<, pravi med drugim, >da bi jo bile kdaj dosegle brez njene izdatne pomoči in brez njene hrabrosti. Danes želi Francija, naj jo pomoč Amerike varuje pred novim navalom-Se ena velika država je prevzela isto obveznost in reči smemo, da pomeni to pomenljiv preokret v zgodovini, zakaj to je ista država, s katero se je Francija borila, ko nam je pripomogla do svobode- Od tedaj so se časi temeljito izpremenili« Nova zarja je vstala na obzorju« Stari antagonizmi so zapadli po-zabljenosti- Iz vzajemne borbe za svobodo in civilizacijo so se rodila nova prijateljstva pa tudi novo pojmovanje tega, kaj nalaga razumnost velikim narodom v svrho obrambe sveta pred ponovnim neznosnim bremenom vojne Obe vladi, ki želita vsekdar ostati v krogu zveze narodov, se obračata na svet te zveze s prošnjo za pooblastilo, da priskočita na pomoč prijateljskemu narodu, čigar položaj bi utegnil postati izredno ogrožen, še preden bi svet zveze narodov zamogel objaviti sklep, ki ga predvideva pogodba o zvezi narodov«« FRANCOSKA ZBORNICA. LDU Samt Germaln. 31. julija. (DKU) »Echo de Pariš« poroča: Francoska zbornica bo morda koncem avgusta šla na počitnice. Kot glavni vzrok se navaja, da se za 11. avgust določena diskusija mirovne pogodbe ne bi mogla dokončati pred seziio srlavnega sveta, ki začne dne 18. avgusta. Ker Da imajo vsi poslanci interes, da še pred volitvami pridejo v. stik z zastopniki svojih okrajev, prevladuje mnenie, da bi se debata o mirovni pogodbi pričela šele začetkom septembra, da se s tem ognejo prekinjenju. Komisija se ie izjavila, da prepušča vladi, da določi dan debate. VELEIZDAJNŠKT PROCES V PARIZU. Pariz, 30. julija. Danes se je končal veliki veleizdajniški proces proti 29 francoskim meščanom, ki so ob času nemške invazije pomagali sovražnikom. Obsojenih je bilo 12 oseb na smrt, med temi tudi tri ženske. 6 obtožencev pa Je tilo oproščenih. MARŠAL FOCH. LDU- Haag, 31. julija* (CTU) General Foeh je bil imenovan za Častnega meščana londonskega mesta in je dobil obenem od kralja Jurijačinfeldmaršala v angleški armadi- — Maršal Foch je ob priliki, ko je bil imenovan Častnim meščanom, imel v londonski mestni hiši govor, v katerem je poudarjal vzajemne sodelovanje Angležev in Francozov in posebno hvalil pogum angleških vojakov« EGIPT HOČE BITI NEODVISEN. LDU- Dnnckerton, 31- julija- (D kor. urad« — Brezžično.) Iz Pariza javljajo: Vodja egiptovske delegacije v Parizu je izjavil amerikanskim poročevalcem, da upa, da bodo Zedinjene države podpirale Egipt v boju za neodvisnost od Angleške- Angleži izkori- ščajo Egipčane neosmiljeno ls samo popolna nodvianost bi mogla zajamčiti svobodo in razvoj naroda- ESTONSKA POD ANGLEŠKIM NADZORSTVOM. LDU Nauen, 31. julija. (Brezžična) »Rewalsche Zeitungc poroča: V Londonu so sklenili, da $s stavi Estonska pod enako angleško nadzorstvo, kakor je v Egiptu. Zased en je otoka Osel po Angležih, je samo člen v verifitf angleških načrtov glede Estonske. Glasom vesti iz Stockholma, namerava Angleška prevzeti začasno vojaško in cjvilno upravo Estonske, potom mešanih angleških komisij, ker bi bila sicer Estonska preslaba proti boljševiškim strujam. PLEMENSKI BOJI V AMERIKI. LDU Saint Germain, 31. julija. (DKU) Kakor poroča »Daily Mail« iz Amerike, so plemenski boji v ©licagi vedno večji. Ubitih je bilo 28 ljudi, med temi 13 belih. 500 oseb je ranjenih. Črnci se ne bojujejo toliko s strelnim orožjem, marveč bolj z bodali in britvami. Ker stavkajo uslužbenci cestnih želez«' nic, je vsled tejra nemir še večji._ Hlrovna honferenca. POGODBA Z BOLGARI. LDU- Pariz, 31- julija- (DKU) >Agence Havas« poroča: Vrhovni svet je nadaljeval posvetovanja o pogodbi z Bolgari glede pristanišč, povodnih cest in železnic. Bolgari so podali spomenico o svojih zahtevah, naj Tracija Ma-cedonija in Dobrudža pripadejo Bolgarski- General Gough je podal poročilo o delovanju nemških čet pod generalom von der Goltz in o položaju, ki je nastal na Litavakem. Vrhovni svet je vzel poročilo na znanje in odredil primerne ukrepe- LDU- St Germain, 31- julija CD. kor- urad.) Bolgarska mirovna pogodba je izvzemši nekatere obmejne določbe dovršena* Nerešeno je še vprašanje Tracije in Dobrudže. O poslednji bi se imela vršiti direktna pogajanja m*J Romuni in Bolgari- O Traci ji se poroča, da je po Venizelosovem prizadevanju Tittoni v svojem odporu proti grškim zahtevam precej popustil« Najbrže zaradi koncesij v Mali Aziji, Amerika pa še vedno zastopa zahtevo, da se mora pripustiti Bolgarijo k morju- LDU. Beograd. 31- julija- 2e del j časa so vpadale oborožene amavtske tolpe iz albanskih krajev v tetovsko okrožje in ropale po selih in pašnikih, Ropajoče tolpe so bile po nekod modne preko 100 ljudi- GRSKO-BOLGARSKE MEJE- LDU. Curih. 80- julija. (CTU) Kakor poroča >Tribune de Genove«, je vrhovni medzaveznlšld svet vzel na znanje poročilo Tardieuja o bolgarskem problemu- Zapadne sile in Japonska hočejo rešiti grško - bolgarski obmejni spor na ta način, da dobi Grška vso Tracije do Črte Enos - Midia, Bolgarija pa bo dobila izhodišče na morje« Amerika in Italija želite, da dobi Bolgarija znaten del Tracije- Do direktnega sporazuma med Grško in Bolgarijo ni moglo priti- Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turške. ERZBERGERJEV A RAZKRITJA. LDU« London, 80- julija- (CTU) Dopisnik lista >Times< javlja is Rima: Erzbergerjeva razkritja glede angleškega mirovnega koraka s posredovanjem Vatikana so vzbudila v Rimu veliko osuplost- Kardinal državni tajnik je sprejel davi dopisnika omenjenega lista in mu izjaviL da Erzbergerjeva razkritja niso točna. Sveta stolica priobči z ozirom na nastalo nespora-zumljenje tozadevne listine- BANČNI BANKEROT AV8TRUE- LDU« Bera, 31. julija (CTU.) Tz Londona se poroča: >Evening Stare meni, da je bančni bankerot v Avstriji faktično že nastopil, ker je krona komaj še plačljiva List opozarja, da krona v Kodanju že več mesecev ne notira in da je v Ženevi dosegla stopinjo, ki je enaka popolni brezvredno-sti, dočim londonski In pariški trg kronske vrednote sploh ne smatrata več za resno- List govori o zatajevanem dunajskem konkurzu in omenja, da je nevarno, ako se pusti to stanje dalje trajati, ker bi polom tako velike zgradbe za druge ne ostal brez posledic- Upniki Dunaja bi imeli povod, da njegovo plačijivost vzpostavijo- LDU« Dunaj, 30. julija- (CTU.) Danes se poroča iz Curina, da notira krona 11K centinov, dočim je imela še včeraj 13 centimov- ODDAJA IMETJA V NEMČIJI« LDU« Berlin, 30- julija (CTU)" >Tempa< poroča, da se posvetuje vrhovni zavezniški svet o odredbah* po katerih bi šla vsa velika oddaja imetja v Nemčiji v korist zaveznikom in bi se zaračunala v odškodninsko zahtevo- CESTNI ŽELEZNIČARJI V GRADCU-LDU« Gradec, 31. julija« (DKU.) Ob 2. popoldne so začeli stavkati nameščenci cestne železnice, ker zahtevajo povišanje plače* Ravnateljstvo cestnih železnic je izjavilo, da je pripravljeno izpolniti zahteve naknadno od 1- julija, štev. 179. »SLOVENSKT RAROD*. dne 2. avgusta 1919. Stran 9. ako dovoli mestna občina izdatno zvišanje voznih cen- Občinski svet je v svoji seji cestni železnici dovolil povišanje cen- To zvišanje bo prinašalo ravnateljstvu cestnih železnic 7 in pol milijona kron. Od te svote se bodo porabili 4 milijoni za povišanje plače, tri in pol milijona pa za pokritje drugih izdatkov- POGAJANJA MADŽARSKIH BOLJ-SEVTKOV Z ANTANTO Dunaj, 29- julija. Madžarski komunisti so stopili v dogovor z Antantino misijo na Dunaju, ki zahteva takojšen odstop vlade Bele Kuna, ker hoče sicer takoj započeti z vojaško intervencijo-Pri pogajanjih sodelujejo polkovnik Cunningharm. madžarski poslanik B6hm, dr. Agoston in urednik Weltner-Xa Dunaj pridejo danes tudi vodje madžarskih socijalistov, ki bi imeli tvoriti novo vlado- Poslanik Bohm odpotuje v Pesto, da pregovori Belo Kuna na odstop- >Der neue Tag< javlja, da bodo madžarski socijalisti prisilili Belo Euna, da odstopi, ako izpolnijo zavezniki te pogoje: Ima se takoj pošiljati Čivež v Budimpešto proti zameni, Madžarska ne plača vojne odškodnine in ne izroči železniškega materijala-Meje Madžarske se imajo tako urediti, da ji bode zajamčena gospodarska eksistenca. KONEC OGRSKIH BOLJSEVTKOV. LDU- Dunaj, 31- julija- (DKU.) >Zeit*r poroča po >Nepszavi«r, da bo Bela Kun osrednjemu sovjetu, kateri se sestane dne 5- avgusta, podal svojo ostavko, s čemer pa bi še ne bilo porav nano stvarno nesoglasje z entento, katera zahteva takojšnjo vzpostavitev privatne lastnine- Socialisti zahtevajo, da se izvrši prehod od komunističnega k privatnemu gospodarstvu polagoma in da naj se v varstvo miru in reda ohranijo še nekatere ustanovitve, posebno -ojaski in delavski sveti. Ker pa en-tenta s tem ne soglaša, so dospela pogajanja na mrtvo točko- Pogajanja se nadaljujejo. ROMUNI PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU. Bukarešta, 31- julija- (CTU-) Vojno poročilo od 30- julija: Vzhodna fronta: V težkih bojih se je posrečilo danes romunskim četam, prekoračiti Tiso tudi pri Tisza - Fiiredb in Tisza-Foldvaru, kjer so sovražnika zapodile v beg. Pri Szolnoku je sovražnik zbral vse razpoložljive čete in branil prehod romunskih čet preko Tise- Vsled energičnega delovanja artiljerije pa se je moral sovražnik tudi tukaj umakniti ter je izgubil mnogo mrtvih in ranjenih- Trije ogrski polki so položili orožje in izjavili, da se nočejo dalje bojevati proti Romunom- Zahodna fronta: Sovražnikov poizkus, da bi pri Durobos-sarvju prekoračil Dnjester, se je izjalovil z velikimi izgubami- KRITIČEN POLOŽAJ RUSKIH BOLJSEVIKOV* LDT7- Dcutschaltenburg, 31- julija. (Brezžično-) Dunajski dopisni urad javlja, da je njegova brezžična postaja zajela brezžično poročilo iz Moskve, glasom katerega je Trockij v včerajšnji seji sovjetske vlade izjavil, da je položaj od dne do dne bolj kritičen. mm. ITALIJA NE DEMOBILIZIRA- Lugano, 29- julija. Italijanski listi javljajo, da je Italija odgodila demobilizacijo svojih čet, ker je nevarnost, da Nemška Avstrija ne sprejme mirovnih pogojev- SONNINO IZSTOPI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. Rim, 29- julija- Iz bližnje okolice bivšega ministra zunanjih poslov Son-nina se doznava, da se hoče Sonnino odtegniti iz političnega življenja- ARNAVTSKA POBUNA PROTI ITALIJANOM-Solun. 29- julija, >Makedonijac doznava, da se pobuna proti Italijanom vedno bolj širi- Mnogo arnavtskih vodij, dosedaj protivnih Essad-paši, se je združilo ž njim da iztirajo Italijane iz Albanije- Kljub najstrožjim odredbam od strani italijanskih oblasti, da 6e zapreci razširjanje teh vesti, se doznava, da je ubitih več italijanskih agitatorjev v Kavaji in v Beratu. Sokolstvo. Sokolski izlet v Radomlje. Pripravljani odbor Sokola v Radomljah vrši v polni meri svojo dolžnost. Vse dela in giblje, vse se trudi in pripravlja, da bo dan, ko bo razmahnil Sokol svoja krila nad Radomljam, dan sijajen. Bratje in sestre! Tudi na nas leži, da bo uspeh tega dne popolen; tudi najmlajši brat naj vidi, da nam je mil in drag, da ga res ljubimo in spoštujemo kot brata. Zato vas poživljamo, da se v mnogobrojnem številu odzovete klicu: »V nedeljo, 3. avgusta, vsi, ki vam je mar prospeh Sokolstva, v Radomb'e. — Odhod vlaka ob 14. uri 10 minut, z državnega kolodvora, prihod ob 22. uri v LjuMjano, —- Predsedstvo ljub. Sokolske Zape* " Ljubljanski in Šifikenski Sokol Doletita k ustanovitvi Sokola v Radomljah, ki se vrši v nedeljo 3. avgusta t L, korporativno v kroju. Zbirališče za ljubljanskega Sokola ob 13. uri 15 minut pred Narodnim domom, za Šišenskega Sokola na državnem kolodvoru. Velika vrtnaveselica, ki se vrši v vseh prostorih Sokolskega doma (nemška šola) na Jesenicah dne 3. avgusta t L ob 15. uri, ima na programu: Srečo-lov, Šaljiva pošta, zvezdama, Adam in Eva v raju, tajinstven telefon in brzojav itd. Svira godba ZJ2. in gorenjski orkester, poje pevski zbor ZJ2.. Vstopnina 2 kroni. »Sokol I.« se odzove bratskemu vabilu »Sokola II.c in se korporativno udeleži nedeljske javne telovadbe v »Hribarjevem gaju«. Svoje članstvo bratsko vabimo, da se polnoštevilno udeleži te prireditve. Zbiramo se ob Vt3. popoldne v društveni sobi, odkoder odkorakamo pred Mestni dom, kjer se pridružimo drujrim društvom. Pohod skozi mesto soremljata vojaška godba in trobentaški zbor. Na bratsko svidenje! Zdravo! — Odbor. Dnevne vesti. Angleški prijatelj. Včeraj je pose-til naše uredništvo g- Harrv Gregorius B r o w n iz Leedsa na Angleškem- G-Brojni je dober naš prijatelj, ki je že pred vojno prepotoval naše kraje, za-nimajoč se zlasti za naše gospodarske razmere- Po katastrofi, ki je zadela Srbijo, je sprejel v svojo hišo več srbskih dijakov in jih dal na svoje stroške študirati- Njegovi varovanci so se vrnili sedaj na počitnice v domovino, kjer jih hoče g- Brown obiskati. Ker hoče g- Brown spoznati tudi življenje na kmetih, ima namen, da prepotuje naše kraje kolikor mogoče peš* Danes se je napotil preko Dolenjske v Zagreb. Prosimo naše ljudi, naj ga povso-di sprejmejo prijateljsko in naj mu dado vse potrebne informacije- V domovino se je vrnil po večletni odsotnosti zdrav in čvrst g. dr. Fran U'indischer, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Odličnega svojega sotrudnika pozdravljamo ob povratku v domovino čim naj iskreneje. Notarski izpit ie napravil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gosp'. Avgust K o 1 Š e k. notarski kandidat v Ribnici, s prav dobrim uspehom. — Iskreno Čestitamo! Imenovanje v politični službi. Prestolonaslednik je na predlog ministra za notranje stvari imejoval v Ljubljani za okrajnega glavaria Simo - Gala. za vladnega tajnika Miroslava Seneko-viča. Prve promocije Slovencev na zagrebški univerzi. V torek so se vršile na zagrebški univerzi prve promocije slovenskih dijakov. Promovirana sta bila Stanko B e r g a n t in Dragotin W i! f a n. Slovenski fcnd zaplenjen. Iz Gradca nam poročajo: Nemško - avstrijska vlada je zaplenila imetje »Podpornega društva za slovenske visokošolce« v Gradcu. Fond je je bil že nad 20 let v rokah akademič-negr senata graškega vseučilišča. Denarni dvigi prj bankah. Kdor ima denarne vloge pri kakšni banki, lahko o teh vlogah razpolaga samo, ako se izkaže z domovnico, iz katere je razvidno, da je jugoslovanski državljan. Isto velja tudi za kontokorentna nakazila. Izselil se je iz Jugoslavije bivši okrajni glavar v Ptuju dr. Netoliczka. Istočasno je zapustil Ptuj tudi bivši mestni magistratni tajnik Rosenburger. Slovenec odlikovan s francoskim redom častne legije. Ob priliki francoskega narodnega praznika dne 14. julija je nastopil pri defiliranju zavezniških čet kot zastopnik 10. srbskega pehotnega polka, kateremu je bil prideljen kot bivši jugoslovanski legionar, tudi Slovenec poročnik Ivan K o d e r m a n, sin hišnika v Zvezni tiskarni v Celju. Kakor vsi drugi zavezniški častniki, ki so se udeležili svečanosti v proslavo zmage v Parizu, je bil tudi Koderman odlikovan s francoskim redom častne legije. Nova imena celjskih vojašnic. Vojašnica poleg Narotfnega doma v Celju se imenuje odslej vojašnica Kralja Petra L. domobranska pa vojašnica prestolonaslednika in regenta Aleksandra« Nemška straža pri Lučanah je aretirala finačnega nadkomisarja Voha in finančnega komisarja Cajnka iz Maribora, ker sta nevede prekoračila za nekaj metrov demarkacijsko črto. Odpeljali so jih v Gradec. Zaplenjeni zlati v Spilju. Finančni stražniki v Spilju so zaplenili v vlaku dvema hrvatskima Židoma več vrečic, v katerih sta imela spravljene francoske, srbske, grške, turške in ameriške cekine In jih hotela spraviti v Avstrijo. Vreče so tehtale v celem 17 kg. Oba tihotapca so zaprli, zlato pa, ki je vredno več kakor 1 milijon kron, konfiscirali in cekine izročili davčnemu oddelku okrajnega glavarstva v Mariboru. Odbor za sprejem beogradskih maturantov na Vrhniki izreka iskreno zahvalo ravnateljstvu pivovarne Union v Ljubljani, ki je dalo odboru brezplačno n JBLMttfltM-B vi« potrebno pim _ Naroden veteran. Umrl je v Sv. ' Lenartu pri Brežicah gosp. Ivan Šetinc v 80. letu svoje starosti. Epkoinik je bil vedno narodno - zaveden mož naprednega mišljenja. Cital Je prvo Številko »Slovenskega Naroda« in se od istega ločil šele, ko so ga počele zapuščati telesne moči in mu je odpovedal vid. Udeležil se je kot 241etni mladenič Vižmarskega tabora leta 1864. Dne 2. februarja 1919 je obhajal Se v krosu svojcev in bližnjih prijateljev zlato poroko, od tega časa pa ni več zapustil postelje in se po 5V« mesečni mučni bolezni preselil v boljšo večnost Naj v miru počiva! Strelne vaje na tukajšnjem vojaškem strelišču se zopet prično. Občinstvo se opozarja, da ob takih dneh v lastnem interesu ne hodi po Golovcu. — Ko manda mesta Ljubljane. Abiturijenti m visokošotel, ki nimajo sredstev za visokošolski študij, se opozarjajo na razpis ptujskega mestnega urada v Uradnem listu št. 120. stran 426. Kot prefekti v dijaškem domu lahko tisti čas. ko so dijaki v Šoli. porabijo za svoje študije. Zaprli so več oseb, ki so se aktivno udeleževale nasilstev povodom delavske stavke dne 21. julija. Med njimi so: uslužbenca okrajne bolniške blagajne Michler in Tome, dva natakarja iz Uni-ona, natakar brez posla Vospernig In več drugih oseb. Ruski kružok v Ljubljani povzame v kratkem svoje delovanje v veliko širšem okviru ko doslej. Odbor vabi vse prijatelje Rusov k vstopu- članarina znaša mesečno 1 K- Prijaviti se je pismeno na: Puški kružok v Ljubljani, Jurčičev trg št- 3- Dan občnega zbora se razglasi v časopisju- Članarina se bo pobrala pozneje. Za odbor: Terezi-na Mih a j lovna dr- Jenkova- Službe okrožnih zdravnikov je razpisala komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave na Grosupljem, v Kostanjevici, v Litiji, v Ložu, na Raki v krškem okraju, v Trebnjem, v Višnji gori in v Žužemperku, Prošnje so vlagati do 25. avgusta t- 1-Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa v >Uradnem listu«- Počitniški tečaj, ki se bo vršil na državnem učiteljišču v Ljubljani za gojence (gojenke) 3- letnika učiteljišč ter za abiturijente srednjih šol (liceja), se prične dne 18- avgusta ob 8- uri zjutraj ter bo trajal do i- oktobra K obisku tega tečaja so pripuščeni vsi, ki so — ustmeno ali pismeno — prijavili svojo udeležbo- Prva poroka oslepelega vojaka v Ljubljani se bo vršila v nedeljo, dne 3. avgusta v cerkvi sv. Petra ob 8. zutraj. Med službo božjo bo pel oddelek odličnega ljubljanskega pevskega zbora. — Ženin je oslepeli vojak Jakob Debeljak, doma pri Sv. Florijanu nad Škof j o Loko, nevesta pa gospodična Francka Belič, hči spoštovanega posestnika gosp. Lovrenca Beliča z Brda pri Viču. Poročil ju bo vojni kurat Fran Bonač. — Nevesta je pravo slovensko dekle«, ki bo vojaku - slepcu ne samo zvesta družica, ampak tudi luč sreče in zadovoljnosti. — Lahko rečemo, da bodo ženinu ob nieni strani dnevi življenja jasni in veseli, ne črni in temni, kakor mu jih je zapisala krvava vojna, ko mu ie vtisnila na oči pečat slepote. — Čestitamo ženinu - slepcu, mlada blaga nevesta pa živela! Za invalide in vdove padlih junakov naše koroške-štajerske fronte, nabralo je okrajno glavarstvo v Mariboru svoto od 1749 K 76 v- V imenu teh re-vežev zahvaljuje se Brambni odsek Dravske divizijske oblasti- Rogaška Slatina. V ponedeljek 4* t* m- gostujejo v tukajšnji veliki koncertni dvorani člani slov. narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom režiserja Bratine z izvrstno uspelima igrama >Upnik< in >Medved<- Pričakovati je kar najobilnejše udeležbe- Za koroške begunce ie nabral kne-zoškofijski konzistorij lavantinski pod patronanco gosp. knezoškofa dr. Mihaela Napotnika znova 10.000 kron; doslej vsega skupaj 25.000 kron, za kar se v imenu koroških beguncev najtople-je zahvaljuje odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Umrl je v Ljubljani znani fotograf in posestnik g. Avgust Berthold in g. Franc Legat, nadsprevodnik drž. ž. v pokoju. N. v m. p.I Kino Ideal si je nabavil za spored« ki se predvaja od danes, petka, do ponedeljka, dne 4. avjrusta, film odlične italijanske tvrdke, čije proizvodi slove po svoji okusni opremi, jasnih slikah ia najboljših igralskih močeh. Naslov tej učinkoviti drami v štirih delih je »Nevarne sence«. V glavnih vlogah nastopita znamenita umetnika Trilby Gon-zales in Henrijeta Bonnar. Zabavna enodejanka zaključuje ta spored; mla-dini je nepristopen.____ Vremensko poročilo. ■m ui «or}e» 3M> i Srdeli nsM ttmk 7M n -a < Um ttaza-TiDja. StiijC lSfS-■ctrs f mm 1* H Vetrovi Nebo 31 • 2. pop 9. z v. 739-2 7391 165 15-0 sr. svz. brcivet. dež dtf 1 7. zj. 7399 12-9 • megli Padavina v 24 urah 0.0 mm — Srednja včeraišna temperatura 15*9, normalna 1970. — Vremenska napoved za jutri: I Lepe, vroCt ia mirne viems brca nevihte. 1 Najnovejša poročila. (Naša izvirna poročila.) MINISTRSKA KRIZA, Beograd, 81. Julija- Včeraj je prispel semkaj prestolonaslednik, a Pro-tič se vrne jutri. Pričakuje se, da takoj poda demisijo* Obstoji pa ie eventualnost, da se v poslednjem času premisli' To je odvisno od rezultatov njegovih pogajanj v Zagreba- Mej tem se je v pričakovanju njegovega povratka razvila v beograjskih novinah polemika med demokrati in radikalci- Polemika postaja vedno jačja in se v njej vidi vsa nervoznost današnje nevzdržne situacije- Kako se kriza razvije, se ne more z vso sigurnostjo izreči prognoza-So tri kombinacije: Kabinet sestavita dve jačji skupini demokratov in radi-kalcev ali da ga sestavijo demokrati z nekimi manjšimi skupinami ali radikalci s Narodnim klubom. Koroščeva skupina želi vršiti vlogo posredovalke, pripravljena pa je, da vstopi v vsak kabinet- Kakor se razvijajo prilike, z razpoloženjem, ki vlada, bi bila prva kombinacija težko izvedljiva razun v slučaju, da odpadeta dva glavna predstavnika ker zahtevajo demokrati Pro-tićevo glavo, a radikalci Pribičevićevo* Radikalci lanci raj o že sedaj glasove, da bi bili pripravljeni sodelovati v kabinetu tudi s Pribičevičem, toda le, če dobi drug resort. Demokrati izjavljajo mej tem, da absolutno ne bi mogli sedeti v kabinetu s Protidem, s človekom, ki gleda z viška na mlade drugove — Se ena kombinacija je, ki bi bila po mišljenju mnogih najbolja kot izhod iz današnje situacije in v obče kot sanacija današnjega nezdravega položaja A to bi bila sestava koncentracijskega kabineta z omejenim programom za najnujnejše posle: agrarno vprašanje, volitve za konštituanto, vprašanje odškodnine in provizorna ustava- V tem smislu izjavil se je včeraj minister presvete Ljuba Davidović, samostalec iz Demokratske zajednice- On je prepričanja, da jo v interesu zajedničke stvari potisniti strankarstvo, dokler se ne osigura plot okoli naše ujedinjene domovine, ki smo jo s težko muko dosegli-Pribieeviću ni simpatična ideja koncentracijskega kabineta- On meni, da bi tak kabinet bil obsojen na nedelavnost; hotel bi raje močno koncentracijsko ministrstvo, ki bi moglo vršiti svoj program brez neprestanih kompromisov z nasnrotniki. — V ponedeljek se sestane Narodno predstavništvo, ki se pa bo naravnost odgodilo, dokler se ne reši ministrska kriza- JADRANSKI PROBLEM. Beograd. 31. julija. Vest osieškega »Jusra« o rešitvi jadranskega problema v tem smislu, da bi bil Šibenik svobodna luka. a Zader, da bi pripadel Italiji, se ne smatra v Beogradu niti za temeljito niti za verjetno nasproti izjavi poslanca Bakotiča, ki je ravno došei iz Rima in ki pripoveduje, da je stala tam naša stvar v času, ko se je tam nahajal, t. j. pred par dnevi, dobro in da Italijani niso računali na Dalmacijo, glede Zadra pa edino, da bi dobil obsežno avtonomijo. Glede Visa, Lastve in Mljeta je veliko upanja, da bi mogli pripasti Zvezi narodov, za kar se naj živahnejše zavzema naša delegacija v Parizu. AFERA DJAKOVSKEGA BISKUPA. Beograd, 31. julija. V aferi djakov-skega biskupa se čuje, da je vatikanski tajnik o priliki uročitve demarše naše vlade izjavil, da se stvar sigurno aranžira v občo zadovoljnost. — Biskup Caric je bil včeraj sprejet od regenta v avdijenci. Regent se je živo zanimal za razmere v Primorju. Biskup je rekel, da ie izvenredno zadovoljen z rezultatom avdijence. ITALIJANSKA SVEČANOST NA UČKI- Baker, 30- julija >Club Alpino Fiumano<. ki je sedaj spremenil ime v >Club Alpino Italianoc, je priredil te dni slavnost na Učki povodom prekrstit ve tamkajšnjega zavetišča nadvojvo-dinje Štefanije v zavetišče vojvodinje d* Aosta- Slavnosti so se udeležili zastopniki raznih italijanskih planinskih društev, generala Grazioli in Candolfo, p od admiral Frank in reški župan dr. Vio- ODBOR PETORICE IN JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA- Pariz, 29. julija Odbor Petorice je zavrnil zahtevo, da bi razpravljal o jugoslovanskih predlogih glede rektifi-kadje meja nasproti Madžarski in Romuniji ter sklenil, da bo o teh predlogih razpravljal še le, ko se kraljestvo SHS odzove njegovemu pozivu glede evakuacije Celovca* (Med tem se je evakuacija že izvršila* Opomba ured-) Razprava o predlogih jugoslovanske delegacije Je bila zelo živahna- Udeležili so se je Clemenceau, Tittoni in Balfour* ITALIJANSKI DEMENTI O SPOPA-DIH MED ITALIJANI IN JUGOSLOVANI- Milan, 29- julija- Iz Rima demontirajo uradno vse vesti o spopadih med Italijani in Jugoslovani, ki so jih te dni priobčili razni italijanski listi. V dgrontUB a* naginja*, da bo .vlada ukre- nila vse potrebno, da se dosene, odkoDaily Grafi** javlja, da so se že pričela pogajanja radi izročitve bivšega nemškega cesarja Viljema II- Proces proti Viljemu se najbrže ne bo vršil v Londonu. marveS v Scapa Flowu, ali na OrknevakfK otokih- Vesti LDU. PROSTE VOŽNJE VOJNIM INVALIDOM. LDU. Beograd. 31. julija. Vojnim hv,-vafidom je dovoljeno, da morejo potovati brezplačno po vsi kraljevini. Železniške postaje jim bodo izdajale brezplačne vozne listke, ki se postavilo v račun ministrstvu za socialno politiko, NOVI DVOR. LDU. Beograd, 31. julija Dela pri grajenju novega dvora brzo napredujejo. Zgradba bo gotova do 1. novembra in se tedaj dvor preseli v novo poslopje. VOJNI DOBIČKI. LDU. Beograd, 31. julija. Ko se zopet sestane Narodno predstavništvo, pride pred vsemi drugimi zakoni v razpravo zakon o vojnih dobičkih. MINISTRSKA KRIZA. LDU. Beograd. 31. julija. »Večerne Novosti« javljajo: Šef dvorne pisarne fn dvomi maršal je posetil včeraj dopoldne podpredsednika vlade dr. Korošca, da se pouči o stanju ministrske krize. Isti Čas se je informiral o vzrokih krize, tudi pri poslancih raznih strank. SLIKARSKA AKADEMIJA. LDU. Beograd. 31. julija. Meseca avgusta se otvori v Beogradu slikarska akademija, ki jo bode vzdrževala država. V ministrstvu za prosveto se dela na ustroju te akademije, STAVKA PRI CESTNI ŽELEZNICI V GRADCU KONČANA-LDU- Gradec, t avgusta. (DKU) Stavkujoči uslužbenci graške cestne železnice so sklenili na svojem včeraj šnjem zborovanju, da začno zopet z delom- Med zahtevami, ki jih je družba delavcem dovolila, je rudi naredba e odpravi napitnine* Ta naredba bo plakatirana po vozen' cestne železnice- De* lovna doba znaša 8 ur dnevne- Promet se je davi ob 8. uri zopet otvoril- RESKA KOMISIJA* LDU. St Germain, 31- juliia- (D* kor- urad-) >Temps« poroča: Vesti pariških ameriških listov, da je reika komisija svoje poročilo že izročila svetu petorice, niso točne. BOLGARSKA NOTA, LDU- St- Gennain, 31* Julija- (D-kor. urad-) Kakor javlja >Chicago Tribune«, je zahtevala bolgarska delegacija v svoji prvi noti Macedonijo, Do-brudžo in Tracijo- Kultura. Umetniška turneja Slano v -Slov-narodnega geldališča v Ljubljani«. Kar najlepše uspela turneja režiserja Bratine po gorenjskih mestih se nadaljuje drugi teden po Štajerskem in sicer naslednje: v ponedeljek 4- avgusta t- 1- v Rogaški Slatini, v torek 5- avgusta v Radgoni in v sredo 6- avgusta v Ljutomeru^_ * Jugoslovanska banka se snuje s kapitakvn v znesku 10 milijonov dinarjev. Od te svote se podpiše 60% v naši državi, ostanek pa v Ameriki med našimi izseljenci. Podjetje bo osnovalo v Newyorku svojo podružnico s kapitalom v iznosu 1 milijona dolarjev. Pri pri podružnici bo imela Jugoslovanska banka 51 % delnic, ostanek pa naši ameriški izseljenci. Na čelu te akcije stoji naš poslanik v Pragi g. Ivan Hribar. Legitimiranje pri uvozu. Glasom odredbe ministrstva financ, generalna direkcija carine v Beogradu z dne 5. julija 1919 št. 7211 je odrejeno to-Ie: Pri uvozu vsakovrstnega inozemskega blaga bodo carinarne od uvoznika zahtevale, da se legitimira kot trgovec s trgovsko legitimacio, ki jo izda pristojna trgovska zbornica, in s potrdilom njegovega pristojnega davčnega oblastva, da je javljen pri njem glede obdačenja svojega obrta. Uvoznik, ki se ne bo izkazal na prej označeni način, moral bo kot varščino za pridobnino deponirati znesek v višini 2%ov deklarativne vrednosti uvoznega blaga. Carinarne bodo v vsakem slučaju javile pristojnemu davčnemu oblastvu ime deponenta, deponirano svoto, vrsto in množino blaga, ter dan in številko dnevnika, v katerem se je depozit zaračunal. Ta odredba se ne nanaša na one osebe, ki uvozijo Mag® za avpio ^fej?no in do« strna *. \m i ■ X m+^psvm, 1919. maco rabo. Carinarne bodo v vsakem slučaju z ozirom na vrsto, količino in vrednost blaga same odločevale, ali je uvoznika, ki se ne more izkazati kot trgovec, smatrati kot nelegitimiranega trgovca ali kot osebo, ki uvozi blago za svojo osebno in domačo rabo. Jugoslavenski kompas. Te dni se razpošiljajo vprašalne pole na posamezna županstva, da jih ista izpolnijo in potem s povratnimi omoti uredništvu za slovenski del Jugoslavenskoga kompasa: Gospodarski pisarni dr. Ivan Oerne v Ljubljani, vrnejo- Ker centralna vlada v Beogradu, kakor tudi vse pokrajinske vlade priznavajo veliko vrednost tega dela za celo državo, se naprošajo tudi čč- župni uradi in p. n-šolska vodstva, da gredo županstvom na roke pri sestavi in izpolnitvi vpra-šalnih pol. ker je od točne izpolnitve teh pol odvisna porabnost in vrednost celega dela- Kompas bo v svoji celoti služil vsakemu podjetniku, vsem uradom, znanstvenikom in prostim poklicem- Za prospekt se je obrniti na Go- spodarsko pisarno dr. Ivan Čeme v Ljubljani. Bazne stvari. * Ekspozija v bližini Berolina* V Hohenschonhausnu, severovzhodno od Berlina, je eksplodiralo v sredo zjutraj okoli 8- ure veliko skladišče vžigalnikov za mine, razstrelilnih nabojev in smodnikov municije, ki je bila oddana neki zasebni tvrdki, da jih razkroji in napravi neškodljive- Na nepojasnjen način je nastal požar, ki je povzročil veliko škodo- Xa tisoče šip je v okolici razbilo vsled zračnega pritiska- Sodijo, da je požar povzročila zločinska roka Kolikor je dosedaj znano, ni človeških žrtev. * Nezakonska otroka pok- nadvojvode Otona« Z Dunaja poročajo, da je bila pred kratkim vložena tožba proti bivšemu cesarju Karlu in njegovi materi radi izplačila dedščine 200.000 K-Tožnika sta nezakonska otroka pok-nadvojvode Otona, očeta bivšega cesar- ja Karola- Oton je imel ta dva otroka z baletno plesalko Schleinaer, ki se je pozneje poročila z lekarnarjem Horten-au iz Opatije- Zapustil je bil v oporoki svojima nezakonskima otrokoma svoto 200-000 K, ali žena Otonova in Kari jih nista hotela izplačati- Otonova nezakonska otroka dobita sedaj, ker je prišlo do poravnave, 200-000 K, ali opeharjena pa sta le, kajti kaka je vrednost krone sedaj in kaka je bila ob Oton ovi smrti!_ Društvene vesti in prireditve. Politično fn gospodarsko društvo za šeatpetrskl }n kolodvorski okraj le imelo v četrtek 31. julija, v gostilni pri Bončarju svoj izredni občni zbor, na katerem so se izvolili zaupniki v okrajni odbor. Ko so bile volitve končane, je poročal v zbranih potezah poslanec g. dr. Pavel Pestotnik o današnjem političnem položaju ter o delovanju parlamenta. Njegova krepko očrtana izvajanja so sprejeli navzoči z velikim zanimanjem in splošno pohvalo. Koncem poročila so stavili posamezni na poslanca razna vprašanja ter se je vnela zanimiva debata o raznih notranjepolitičnih vprašanjih. Deželna zadruga knjigovezov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 3. t L ob pol 10. uri dopoldne v gostilni g. A. Bončarja na Sv. Petra cesti št 41. Prosi se polnoštevilne udeležbe. Podružnica Družbe sv. Cirila ?n Metoda v Petrovčah v Savinjski dolini priredi v nedeljo dne 3. avgusta ob 3. uri popoldne v šoli občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na mnogobrojno udeležbo vabijo sklicatelji. Mestna ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima svoj letni občni zbor v ponedeljek, dne 4- avgusta 1919 ob 6- popoldne v prostorih pisarne družbe sv- Cirila in Metoda v Narodnem domu v Ljubljani ter vabi vse svoje odbornice in članice, da se ga gotovo udeleže- Čevljarska zadruga v Ljubljani in okolici vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v neoeljo, dne 3- avgusta t- 1-točno ob 10. dopoldne pri g- Val- Mraku, Rimska cesta št- 4- Prosi se obilo udeležbe- Člani krojaške zadruge za okolico Ljubljane se pozivajo, da pridejo po cenik, kateri se je sestavil na sestanku g- mojstrov- Opozarja se cenj- g. tovariše, da si preskrbijo cenik v njih lastno korist, kateri se dobi vsaki dan v Zadružni pisarni: Gosposka ulica št- 5- Poizvedbe. Zatekla se je mlada psica »Florf-ca«, bela s črnimi lisami. Znamka 607. Nagrada se da v Ljubljani. Polj. c. 55. Zabjak. 7460 Svarilo pred nakupom! Ukradeno je bilo par kompletnih konjskih oprem (to je komati, uzde., vaieti). Obvestilo proti nagradi v Ljubljani, Poljanska cesta 57. Izdaiatefi In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskoma«. Dobra telita se tnKoi mm. Poize se: v Ltubl^anl Fol'ansfca cesta 57. 7461 n«;i]nnfA kupuje tvrdka F. Čuden Cilljili k Sin, nasproti glavne posle v Ljubljani. _7457 Dotro omiljen planino in bot sar- r5o«: sc proda. Iladackega cesta EiUilij štev. 1, Ljublisna. 7463 8mh)i h strojepiski). ^ že izdano, s^reirre takoj odvetnik dr. Jos. Tomšič. I:ubijana. Sodna clica 13. 7502 Pro'asar flr. Sloiz ZaloKsi fn JfdrnTra zopet redno od 14. do 15. (od 2. do 3. ure popoldne). 7513 Ua*fl?lf3 za Pose^no f'no mehanično lU'HilLu stroko z dobro 5o!sko izobrazbo išče tvrdka The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10. 7349 Urrpi en nov ali st?.r še dobrohranjen Upi lu telefonski aoarat. Ponudbe z navedbo cene pod ,M, 1.7422 na uprav. Slov. Naroda. 7422 itnria malino se ku?V]0 v vseh Trno" iiČLi ClailuB žinah. Ponudbe na Destilacija esenc in izdelovanje sokov Potnik Srećko, Ljnbliana, Slomškova uL štev. 27. 7251 nnmnfnn se proda. Izve se: Konjnšna UlalliUlUil ulica štev. 1. ulica 31. 7492 ln nekaj mit se proda. Srebotajak, Kolodvorski 7473 Dmfta fO P°P°lna oprava za manufak-rlUUd iZ turno trgovino s prodajalno mizo. — Poizve se v trgovini ,pri Jelenu", Tržaška cesta 5. 7493 Knnini - n,etra in pol finega moškega 1'U'Jlv. črnega b'aga za zimsko suknjo. Ponudbe pod .Blago 10/7474' na upravništvo »Slov. Naroda«. 7474 PfafO m\m 28 eksP°rt kupuje .Bal-UuU: lutililic kan', trgovska špedicij-ska in komisijska del. družba Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe. 7151 PnlOT m0A lepita, dolns se takoj proda ali zamenja za večjo Ogledati od 2.-6. popoldne pri Urban-čić. Gradišče 15. 75*8 Moicinokolo loTlS W. se proda. Ogleda se: Poljanska c. 8. 7499 Vnhn a lud. wl S si u se išče, skladišče se tudi lahko nahaja na dvorišča. — Ponudbe pod .Skladišče/7498" na uprav. .Slov. Naroda-. 7498 fl Tiara velika tridelna, belo pleskana, UiilulG, se proda: Ulica Stare Pravde štev. l/I. eadstr. 7520 Kot družabnik njem želi pristopiti k trgovskemu rodjetju. — Ponudbe pod .Družabnik 7497* na upravništvo .Slov. Naroda". 7497 Prodam vet motornih koles. Mestni pogrebni uvod v Ljubljani. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj iskrenoljubljeni soprog ozir. oče, gospod fotograf In posestnik v'petek> dne 1. avgusta 1919. ob 8. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Sodna ul. št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 1919. Helena Berthold, soproga. — Ema, hčerkica. Zadruga fotografov 7 Lfublfanl naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni zaslužni predsednik, gospod fotograf in posestnik v LJubljani v petek, dne 1. avgusta ob 8. uri zjutraj preminul. Pogreb bo v nedeljo ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Sodna ulica št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 1. avgusta 1919. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. tovorni avto 3 tone s priklopnim vozom znamke Franc. — Florjančič. Šelenbnrgova nI. 6. 7447 DfAfta tO nova salonska obleka, za riUUfl Je veliko osebo, dva zimska površnika. Poizve se: Kolizejska ulica štev. 12., pri hišnika, v kleti, nasproti I. gimnazije. 7510 54 vinskih sodoi ŠŠŠŠ od 115—721 litrov je na prodaj. — Vprašati je pri Pavli Kune, Elizabetna cesta 51L 7512 Sarelmeta se: mešane stroke ne pod 24 let star in trgovski nčeneo bolj-?ih staršev za Konjice, Slov. Štajersko. Ponudbe na tvrdko Viiko Serak, Trebnje, Dolenjsko. 7506 Preizamem služho 5 reč Je trgovine. Eventualno se udeležim Kake trgovine kot kompanjon. Spričevala in reference o sposobnosti na razpolago. Ponudbe se prosijo na starejša dobra moč, poštno ležeče ▼ Laškem. 7501 Dna ljani. cele vagone in tudi na ma oddaja Gospodarska zveza v Ljub- HnjiDOvodkinla. SXJ^°ST^ pisarniških delih, ki ima tudi veselje do trgovine, se sprejme takoj. — Ponudbe na postal predal it 38, Ljibljana. 7496 ZUb mkiia, ssr, ■■sa srajce in druge malenkosti so na prodaj. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 7495 Roderao zidana solino letela bila z vitom blizu realne gimnazije se zamenja za manjšo hišo (vilo) z vrtom v obližju deželne vlade. — Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda« pod »Zamenjava«/7494. 7494 Proda se lokonobila 5^ tečajev (Lafffr). Istotam se sprejme več mfsarsMli pomočnikov. V p rase pri Lampret & Pmkl, mizarska tovfrca, Postani. 7491 Mlini fn ffltall Ponudbe na tovarno i\U|H oC icldL v Zg. Gameljnih nad Ljubljano. 7419 Drtlltatallra starejša moč, zeli sedanjo rlUU0ifllAa, službo premenitl. Lahko tudi kot voditeljica kak§ne filijalke. Ponudbe na upr. Slov. Nar. pod .Zali eslj i fa/74