Vabilo na naročbo.
\se prijatelje in somišljenike vabimo vljudno k naročbi ,,Primorskega Lista". Posebno se priporočamo častitim gg. duhovnikom, naj naš list ljudstvu priporočajo.
,,Primorski List" bode letos izhajal L, 10. in 20. dne vsakega meseca.
Naročnina za celo leto znaša 1 gl d. 30 kr., za pol leta 65 kr., le ubožnišim naročnikom ga bomo dajali za znižano ceno 1 gld., oziroma 50 kr.
Naročnina naj se pošilja vprav-mštvu ,,1'rimorskega Listič1, Gorica, Nunske ulice (Via delle Monache) št. 10:
Dopise sprejema uredništvo ,,Primorskega Usta11 v Gorici.
Pod zastavo katoliške ljudske stranke!
Pred vsem se nam zdi potrebno, da se se svojimi naročniki sporazumemo, kar se tiče stališča, ki ga mislimo zavzemati v politiki.
„Primorski List“ se je pred tremi leti vstanovil z namenom, da bi zagovarjal in dejanski izvrševal v Primoi ji resolucije
I.	slov. katoliškega shoda. Teh resolucij ■ . «1110 se dozdaj trdno držali, in držati se jih hočemo tudi odslej. Mi_.se ne. moremo l^ggjitti z nikomer, kateri jjh ne podpiše, ker one izražajo edino prava krščanska --—-"'načela, brez katerih ni časne in večne sre-(	Eaji smo pripravljeni vstaviti list, ka-
ffl-r '(T01 s pogajanjem in kompromisi tem na-
<	pelom	se izneveriti.
Za našo notranjo, avstrijsko in slovensko, politiko najvažniša resolucija je hrezdvomno naslednja : „y obrambo naših verskih in narodnih pravic spoznava prvi slovenski katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov raznih avstrijskih narodov11.
l'a tesna zveza avstrijskih kutpUčuuuv nam je bila vže doigo v mislih in" željah kotvzor-stranka avstrijske politike. Večkrat sirro vže duhove budili za to misel. MiMiILsnip,si. jo kot nekak »katoliški cen-4Žjwu. Pn tudi mnpgi drugi so se ogrevali ža tako stranko. Se hranimo pismo iz 1 1898, ki nam ga je poslal neki prijatelj iz gonških gor; v tem pismu pričakuje od nas poziva za katoliški centrum, češ, položaj za vstanovitev katoliške stranke v državnem zboru je najvgodniši . . .
Kar smo dolgo tako željno pričakovali. smo slgdnjič. vendar dgčakali. Naše misli o katoliškem centru v državnem zboru so se vresničile v nedavno osnovani novi stranki, ki se je krstila za ,,katoliško ljudsko stranko". Ni nam do imena — imamo reč.
Mi ^poznavamo program te stranke, ker obsega vse, kar nam je sveto kot katoličanom in rodoljubom. Program kat. ljudske stranke je pred državnim zborom razglasil njen voditelj v svojem govoru dne 10. dec. 1895. Besede Dipaulijeve jemljemo kot slovesno, vratino izjavo nove stranke in jim popolnoma verjamemo, dokler bi nas morda dejanja drugače ne prepričala.
1 TA.« Iranka postavlja vero na prvo mesto —Uidi ..v. politiki. „Mi se imenujemo katoliško Strank o. ker priznavamo katoliške nauke za naj višja temeljna načela naše po-litike“. Tako zatrjuje bar. Dipauli, in mi se ž njim povsem zlagamo.
2. Ta stranka postavlja narodnost na drugo mesto, in hoče ravno zato, ker je katoliška/ biti pravična vsem 'narodnostim. „ Kakor doslej, bomo tudi v prihodnje' vfcm narodom pravičnost izkazovali, nobenega naroda ne izključujemo“. Besede istega voditelja nove kat. ljudske stranke !
3. Ta stranka ima goi,ka..sw <?& u-hss.9. ljudstvo in nižje stanove ; temu ljudstvu hoče z dejanjem pomagati in je povzdigniti Zatorej se bo „krepko -poteza!a, (Ul .su v krat-kiuti. Mteurijff postave, s. katerimi ho moč ohraniti naš kmetijski in srednji meščanski stan“. Tudi te besede so nam vzete iz srca !
4. Ta stranka hoče tudi Židom biti pravična t. j. odkazati jim hoče v katoliški Avstriji tisto mesto, katero jim tiče; hoče jih vkrotiti in ppdrediti krščanskem n ljudstvu. S postavnimi sčeffstvi bo vničevala judovski vpliv v časopisju, v politiki, v gospodarstvu. Zidovskega oderuštva mora biti konec ! Ta stranka ima v svojem programu antisemitizem. In to je prav, to je krščansko in avstrijsko! Tudi.uam v Tri mor ji bi ne škodovalo nekaj antisemitizma.
5. Zatorej hoče ta stranka živeti v prijateljskem razmerji s krščanskimi socija-IJsfi. Ona sicer ne odobrava vsega, kar delajo dunajski antisemiti, vender pohvalno pripoznava, kako potrebno in koristno je gibanje, katero so provzročili. Tako mislimo o krščanskih socijalistih tudi mi. Da, mi pritrjujemo Dipaulijevim besedam: „Kedor noče, da se Avstrija pojudi, mora hvaležen biti oni stranki, onim možem, kateri se s požrtvovalnostjo, z nesebičnostjo trudijo, da bi domovino zopet pokristijanili in njene prebivalce srečne naredili. Tak bi pa tudi moral imeti pogum, to hvaležnost skazovati ne le v tihi sobi doma, ampak bi moral tudi. javno hvaliti, kar je hvale vrednou. Možje, ki tako govorijo, so se vže z dejanjem krepko potezali nasproti Badenijevi vladi za krščanske socijaliste.
1fPitll(‘/j,‘ • od katoliške ljudske stranke. NjjU program izpovedamo tudi mi.
V	naših resnih časih je pred vsem po-
<	trebno, da jasno, določno mislimo in govo-
rimo. Nič ni ®šodniše kakor omahovati med raznimi strankami, brez načel, brez smotra/ '
Ako izvzamemo eden ali dva slovenska lista, še zdaj ni jasno, katero politiško stališče nasproti katoliški stranski zavzemajo slovenski listi.
Želeti bi bilo, da bi se naši listi o tem izrekli: le tako bomo vedeli, pri čem smo t. j. ali imajo za nas še veljati resolucije I. slov. kat. shoda ali pa jih — vržemo v koš!
Kmetijsko vprašanje.
V	Avstriji se nad polovico prebivalstva peča s poljedelstvom ; zatorej je za nas nad vse važno kmetijsko vprašanje. Sto- in stokrat smo že slišali, da je kmet najtrdnejši steber v državi, in da se vzlasti naš narod brez kmečkega stanu niti misliti ne more. Zato pa mora vsakega zavednega domoljuba zanimati kmečko vprašanje. Kakor namreč vserod razpada družabni red ter se je omajal tudi steber kmečkega stanu, dasi se je naj-dalje vpiral pogubnemu vplivu, tako tudi v naši državi kmetovalec propada vedno bolj. In kje je iskati vzrokov propadu ‘?
Naihujši sovražnik, kateremu je naš kmet izročen na milost in nemilost, je rimsko-! iberalua postavodaja, po katerej je zemljišče prav tako pregibljivo in zadolžljivo, kakor denarni kapital, katera je zemljiš-čnega prsestnika proglasila za svobodnega lastnika, ki sme svoje posestvo razkosavati, razdeljevati in izkoriščati ne glede na občni blagor. In na tej podlagi sloni naše dedno pravo, ki uničuje zemljiščnega posestnika. Odtod tedaj razkosavanje, odtod dolgovi. Pač smemo trditi, da gre dobra polovica poljedelskih dohodkov za obresti. Kmetje so postali dninarji svojih upnikov. Naš kmet se trudi in poti, njegov trud pa uživa lastnik zastavnega pisma.
Drugi sovražnik našega kmeta je svetovna konkurenca ali tekmovanje. Cene našim kmetijskim pridelkom so vsled. vnanje konkurence tako upadle, da kmetovalcu gotovih vrst žita niti pridelovati ne kaže. Amerika, severna in južna, Kusija in tudi balkanske državice, v zadnjem času tudi Indija, so sovražniki, ki z dalje tekmujejo z našim žitom, katerih pa se naš kmet sam ne more braniti, ker ne more sam v toliko izpre-meniti polititce, da bi tudi naša žita kolikor je mogoče po ceni šla v tuje države.
Glede nizkih žitnih cen pa ima naš kmetovalec tudi v lastni sili in potrebi. Mnogokrat, da zadosti le najnujnišim opravilom, primoran je svoje žito prodajati takoj in po vsaki ceni. In to bedo izkoriš-čujejo sosebno v nekaterih kronovinah Židje, pri nas pa domači kmetijski kivosesi.
Hud vdarec za kmeta je tudi prehod iz naturalnega v denarno gospodarstvo. Minuli so časi, ko je kmet svojim dolžnostim
Primorski Llsstsc
izhaja vsaki 1., lO. in so, dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 30 n. za pol leta 65 nov. Posamezne številke se dobivajo pri vpravništvu po 4 nov.
urviiui, uuc iv. jauuKduja ioao.
Arretlništvo in vpravništvo
mu je v Gorici, JVunske ulice št. lO. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. O-glase in naznanila sprejema upravništvo po pogodbi.
Večiholna zadostil s pridelki svojega zemljišča, ko sb občinski pastirji, čuvaji, sluge itd. svojo plačo dobivali v žitu, ko ni trebilo ttgovcu nositi novcev za obleko, marveč se je platno pridelovalo doma, in obleka izdelovala iz domačega sukna. Dandanes prodati mora svoje blago, mnogokrat tudi pod ceno, da potem za drag denar nakupi potrebnih stvarij.
Na drugi strani pa kmeta zopet tlačijo huda davčna bremena, yzlasti še razne doklade, krvni davek, ki mu odjemlje najbolje delavne moči, vedno naraščajoči stroški v gospodarstvu, plače poslov, pomanjkanje in visoke mezde kmetijskih delavcev itd.
Tako je zadnjih štirideset let nebrojno posestnikov izginilo, vse posestvo se grozovito zadolžilo, pridelki prišli v odvisnost od brezdomovinskih velikih denarnih mogotcev, s kratka kmečki stan vedno bolj in. bolj propadal. Kje pa naj išče kmet. pomoči v svoji bedi'?
Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marveč tudi za varstvo reda in miru in za »hranjenje verskega in nravnega življenja. Zato mora v prvi vrsti tudi država skrbeti za obstanek kmetijskega stanu. Njena dolžnost je oblažiti sedanje razmere, ter s primerno zakonodajo zagotoviti kmetu obstanek. Nihče tedaj ne bode kmetovalcem opočital previsokih zahtev, ako tirjajo da jih država z varstveno carino brani pred tekmovanjem tujega žita, da uvede postave proti oderuštvu, razkosavanju zemljišč, da omeji do gotove meje zadol-ženje posestev, uvede stalne kmetijske domove s primernim pohištvom in potrebnim številom živine, da razbremeni kmečki stan ogromnih zemljških dolgov itd.
Kes je država sem pa tja že kaj storila za kmeta. Toda kaj nam vse to pomaga v sedanji sebično razkosani družbi! In v sedanjih žalostnih političnih razmerah od zakonodajstva kmet nima mnogo pričakovati, zato pa treba, da ssi kmetovalec sam pomaga.
Vsled slabih dejanskih razmer mu namreč ne sme še upasti pogum, marveč čim hujši je položaj, s tem večjo unemo mora iti v boj za svoj obstanek. Za vspešno gospodarstvo dandanes ne zadostuje le žu-Ijava, delavna roka, treba tudi misleče glave, dandanes ne zadostuje, da je kmet le priden, biti mora tudi umen gospodar. Kmeto valec mora sleči starokopitnega, ter se sprijazniti s napredkom v umnem gospodarstvu. Kako težko se kmetovalec loti novih stvarij, koliko je pri tem pomislekov in težav,
L_I STEK
Iskrice
i.
0- 0A
Živimo ob vtisih novega leta.
Dragi bralec, gotovo veš, da je tudi pri nas navada, da si voščimo ob vsakem novem letu „srečo“. Kdo si ni voščil, ali pa prejel voščila — vsaj od svojih najdra-žih? lipam, da ni mej. bralci vrlega „Pr. Lista“ nobenega, kateri bi mogel in hotel trditi, da ima poleg Boga le sam sebe na svetu! No, eno je resnično, da se je prav obilno voščilo na levi in desni, v palačah in prostih kočah, ustmeno ki pismeno ter po časopisih . . . „Srečno novo leto“ . . . tako je donelo iz tisoč in tisoč grl, »srečno novo leto", tako je odmevalo v tisoč in tisoč srcih ! — „Sreča, sreča, srečau : bila je vsem na umu in v srcu! — Kaj pa je prav za prav tista sreča, za katero hrepeui in neugasljivo gori srce vsakega človeka ? *Čuj, dragi bralec, jaz ti razjasnim, kaj je in kje je ! —
Pripoveduje se o nekem perzijskem kralju, da je obolel. Ves je bil iz sebe v skrbeh za svoje življenje. Kaj bi tudi ne bil. saj se mu je dobro godilo in srebal je iz polnih čaš vseh možnih posvetnih naslad.
—	Popraševal je torej najpred pri svojih dvornikih, kaj bi mu bilo storiti, da bi si ohranil ljubo zdravje.
tega nas prepričuje vsakdanja skušnja. Zato seznanjajmo kmetovalca z napredkom v kmetijstvu, učimo ga varčnosti, svarimo pred pravdanjem, in mnogo smo mu pomogli.
Toda vse to je le kapljica v brezmejnem morju zla. (Je tudi si kmet sam z umnim gospodarstvom nekoliko pomaga, vendar ne more se vspešno ustavljati vsem sovražnikom, ki mu kopljejo grob. Tu velja rek: „V slogi je moč“. Le s združenimi močmi more se kmečki stan ustavljati navalu. Dokler ne prično kmetje res skupaj držati, dokler ne prešine zadnjega moža med njimi čut stanovske samozavesti in vzajemnosti, bodo vsi pripomočki brez stalnih vspehov. Dokler se kmečki stan ne organi-zuje, se ne bo izkopal. Zato treba med kmečkim ljudstvom širiti zanimanje za svobodno gospodarsko, zadružno življenje, ker le to bo pripravljalo pot zakonodavnim določbam. To življenje se bo pa vzbudilo s podukom na shodih, v društvih in listih. In v to hoče tudi naš list po svojih skromnih močeh nekoliko pripomoči.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Na Dnnaji so se te dni visoka gospoda začeli posvetovati, kako bi se obnovila 'pogodba z Ogrsko. Kakor pravijo, so se razgovarjanja vršila še precej gladko. Tudi v deželnih zborih se je tu pa tam staknilo to vprašanje. Tako so katoliški poslanci gornje-avstrijski predlagali, naj se vis. vlada poteza za to, da se nam breme nekoliko olajša in se nekoliko več naloži širokim ogerskim plečam. Sploh se misli, da obnovljenje pogodbe z Ogersko bo trd oreh, s katerim bi si znal grof Badeni sam zobe zdrobiti.
Meseca januarija zborujejo deželni zbori- Ne gre pa nič kaj gladko. Manjšina se povsod kuja. V Gradcu in Trstu so Slovenci izostali; tako se tiuli ital. trentinski poslanci nočejo vdeleževati sej v Inomostu. Tudi v isterskem dež. zboru močno vre ; pričakovati je dan na dan, da ga vlada razpusti, akoravno je prišel v Poreč namestnik Rinaldini sam mirit razburjene duhove. Pa zdi se, da avstrijski narodi nočejo več miru med sabo. Vlada je vender pošteno vkrenila, daje v Istri za namestnika dž. glavarja imenovala rojenega Hrvata, kot zastopnika manjšine. Vender to ne gre v glavo ital. večini. Noče se mir. ker noče se Avstrija 1 Največ seveda je teh razporov kriva vlada sama, katera ni za časa strogo izvedla postav, ki se dotikajo narodnostne
Njegovi prijatelji se dolgo, dolgo posvetujejo, a vse zastonj! —• Kar pride nekemu dvorniku na um, da je vže čul, da tisti gotovo ozdravi, kateri se obleče v srajco od srečnega človeka.
Hajdi tedaj na lov na srečnega moža!
—	Takoj poprašujejo pri vseli, kateri so bivali v kraljevi palači in se solnčili ob kraljevi milosti: zastonj, ne najdejo nikogar, ki bi hotel reči, da je povsem srečen. Vsaki se izgovarja, da mu manjka to in to, o* 110 in tretje do popolne sreče in zadovoljnosti.
Gredo tedaj z dvora v prestolno mesto in istotako iščejo in poprašujejo po kakem srečniku! — Vse kote prebrskajo: v palačah bogatincev, v umazanih ulicah, a vse nič ne pomaga! Srečnika iii njegove srajce venderle ne vdobe. (
Vsi žalostni in v skrbeh za kraljevo življenje razpošljejo oklice po celem širnem kraljestvu, da naj se išče in naznani človeka, ki bi se imel za srečnega. — In res, to zda! — Nekodi je životaril daleč v gorah vaški pastir o katerem se je poročilo na kraljevi dvor, da je srečen. Hitro se odpravijo v tisti kraj; polni upa in strahu poiščejo pastirja in, ko se prepričajo o resnični njegovi sreči, slonil je na mehkem mahu v sredi svoje čredice in na vprašanje, če je srečen, je zagodel na svojo piščalko prav odkrito — veselo: „Na pla-nincah fletno je, juheja, juhe-1, ga poprosijo za srajco.- Pastir prav tako odkrito kakor na prvo vprašanje odgovori, da.je nima.
ravnopravhosti. Prekasilo ! Pa vkljub temu vlada še zdaj nima prave volje!'— V deželnem zbora guliškem se Rusiiii pritožujejo radi krivic, ki so se jim godile ob zadnjih volitvah ; tisti čas je bil v Galiciji namestnik sedanji minist. predsednik grof Badeni.
Dalmatinski dež. zbor se bo odprl še le 23. dne tega meseca.
Na Ogerskem delajo ob novem let« račune. Cujte, kaj so izračunili ! Leta 1870 so znašali državni stroški 154 milijonov gold., leta 1895 pa vže celih 421 milijonov. Tedaj v 25 letih skoraj trikrat več ! Tako gospodarijo povsod — liberalci in j udje !
Vuauje države.
Iz Nemčije pišejo, da mladi nemški cesar ni za novo leto nič govoril o politiki. Res čudno ! Pač pa je za novo leto hudo razžalil sicer hladnokrvne Angleže, ker je poslal brzojavno častitko tako zvanim boemom v Afriki, kateri so krepko odbili an-gležki napad. Zopet en „dodatek“ k ohra-njenju svetovnega miru ! Najnovejša poročila iz Londona govorijo vže, da se Anglija pripravlja na vojsko proti Nemčiji.
Na Francoskem se neprenehoma iz-vlekavajo na svitlo stare goljufije. Kmalu ga ne bo neč poštenjaka pri vladinem krmilu ! Tudi računi za novo leto niso kaj veseli. V dvajsetih letih .je prostozidarska vlada število civilnih vradnikov povišala za 132.000, kateri stanejo deželo vsako leto za 180 milijonov več ko prej. Tudi ženiti so se začeli Francozi po novi modi namreč brez sy. zakramenta. Vsako leto imajo 1 1 000 .zakonov manj, a loči se jih vsako leto po 3000 več ! Res tolažilno !
V Belgiji je umrl Frere-Orban, glava ta mošnjah prostozidarjev. Nekaj časa se mu je sreča smejala —- bil je prvi minister in zatiral, kar se je dalo, katoliško cerkev. Pa zadnjih let so se katoličani zdramili in Frere-Orban je moral še pred smrtjo gledati, da je stari Bog res niogočniši, kakor prostozidarski Lucifer.
V Turčiji še zdaj kristijane morijo. Armenija je razdejana. Le zima pa sneg sta zdaj za nekoliko časa ohladila vročo turško kri. Pa pod snegom Da najbrže iskra tlela tj e do spomladi in ispomladno solnce zna užgati na izhodu velik ogenj, ki se bo razširil na daleč in široko. — Zanimivo je, da je turški sultan za novo leto poslal ruskemu carju V Petrograd dragocenih daril, mej drugimi tudi košček lesa od Kristusovega križa. Kaj bi to pomenilo !?
In v celem kraljestvu niso mogli dobiti srajce kakega »srečnika11. — čuj dalje !
Neka vojvodinja v Parizu je brala to prigodbo. Ker je imela dosti časa in jo je veselilo, šla je tudi ona na lov na srajco kake srečne osebe.
Kot vojvodinja je imela širom sveta zveze pri mogočnikih, kateri so ji šli vsi radovoljno na roke v tej zadevi.- Ali tudi njih trud je bil zastonj, kakor prizadevanje perzijskega kralja.
A glej! Leta 1859. prejela je nadvoj-vodinja kar nepričakovano pismo iz Ma-gente na Italijanskem. Pismo je bilo od njene prijateljice izza mladih let, grolice N. Ta j« bil* vstopila v družbo vsmiljenih sester in tedaj je stregla ranjencem v itali-jansko-avstrijski vojski.
Vojvodinji se je vse nekam dozdevalo, da po pismu mora biti grofica najsrečniSe
bitje na svetu.
Hitro se odpravi v Italijo in notri do Magente. Tam resnično najde grofico in prepriča se na lastne oči, da je presrečna v svojem stanu ter pri yseh težavah svojega poklica.
Hitro jo tedaj naprosi za »srajco1*, ali kako ostrmi, ko ji grofica pove, da 'je ravno kar zadnjo vporabila za obvezo ranjenemu vojaku. —
Kaj je torej „sreča‘' in kje je?
Tako mnogi in tudi mnogotere menijo, da sreča je doma le v palačah in pri boga-tincili! —
PRIMORSKI LIST
Str. 7
Dopisi.
Od nekod. V praznik sv. treh kraljev.
—	Naši politikarji vspelia nas nikakor ne morejo, ker ne hodim<5 ž njimi in ker ne trobimo v njih rog. Ako bi jim vsako potrdili in vgodili, bili bi takoj »vrli rodoljubi*. Ker nas nimajo na svoji strani, bi najraje videli, da bi se odtegnili s pozo-rišča in izjavnega življenja. Zato tudi skrbijo s sumničenjem, obrekovanjem, podtiko-vanjem in preganjanjem. Če bi se mi predrznih kaj pisat5, naročajo nam, naj se držimo le abstraktnih pojmov, naj zletamo le po zraku, in naj se ne spuščamo med svet in v politiko.
A vzeti smo iz ljudstva in postavljeni za ljudstvo, zato ne odjenjamo in ne odstopimo Ker dobro vemo, da delamo in se žrtvujemo za najblažje namene t. j. za čast Božjo in za dušni in telesni prid človeštva na podlagi katoliškega prava in sicer ne iz sebičnosti, zato se malo zmenimo za grožnjo naših nasprotnikov. Tudi se nam studi nad nad njih zavijanjem in lažmi! Zato naj nihče ne misli, da tu velja pregovor : Kedor molči, potrdi.
Kar počenja nasprotna stranka doma, naznanja v drugačni obliki tudi v veče liste, kakorsna je korenjaška „Reichspost.“ Da bi le resnico poročali in stvarno sodili !
Ker je nasprotna nam stranke že večkrat prinesla članke iz omenjenega dunajskega lista, priporočili bi ji lepi članek od 3. t. m. pod naslovom : Clenis uncl Politik, kjer se krepko dokazuje, da je dolžnost duhovnikov skrbeti za korist cerkve in države in da jim ne sme biti vse edno v političnih zadevah, da morajo duhovniki kot državljani vporabljati svoje državljanske pravice posebno o volitvah, da ne smejo prezreti socijalnega vprašanja in gibanja i. t. d. Če se štulijo naši nasprotniški listi za somišljenike nemške Reichsposte, naj so tiste misli tedaj tudi o politiki duhovnikov.
S	Toniinskega 7. jan. —-
Vprašamo, ali je naša deželica tako bogata, da bi mogla denar zametovati za za novo cesto po levem Sočinem bregu ? Ako bi bila sedanja cesta na desni strani prav slaba in nevarna, naj bi že bilo. Nadalje vprašamo, katera cesta ne potrebuje nikdar poprave ? Če je bilo treba nekoliko poravnati deželno cesto pod Iderskim pred dvema letoma, se li mora opustiti vsa črta od Gorice do Kobarida in delati novo na levem bregu Soče skozi nenasitljivi Tomin ? Pri tej cesti bi več požrli novi mostovi čez potoke in hudournike kakor pa cesta sama.
Kako se pač motijo ! —
Ko je šel kardinal Mermillod nabirat milodarov za cerkev „ Naše ljube Gospe“ v Parizu, potrkal je tudi na vrata tedajne pijemonteške kraljice, katera je takrat bivala na Francoskem.
Ko vstopi v krasno in okusno opravljeni salon, najde kraljico vso objokano.
„Verjemite mi“, spregovori ona, „več solze rosi na svilnate obleke kakor pa na platnene predpasnike kake kmetiške žene.“ Kaj je torej sreča ?
V	bogastvu je ni našel perzijski kralj ; v lepih naslovili, lepoti, zdrav ji je ni našla francoska vojvodinja, z jedno besedo : „Sre-ča“^ ne biva izven tebe v minljivih stvareh, sreča je v tvojem notranjem ! — Sreča si ti sam sebi, sreče išči vsakedo sam v sebi, kakor pravi pregovor : _vsak je svoje sreče kovač“. Hrani si notranjo zadovoljnost, goji mirno vest, ne hrepeni po minljivem, bodi zadovoljen se svojim stanom, in srečo boš našel in srečen boš ! —
Materine solze^
Koliko vp]iva dobra mati na vzgojo ■otrok, nam spričujejo mnogi zgledi. To nam kaže tudi naslednja dogodba. V nekem mestu je živel mladenič, ki je bil v ponos in veselje starišev. Ta zabredel je v slabe tovarišije in vse je bilo drugače. Postal je pijanec, igravec in po-
Ako bi vdobili Kamenci in njih sosedje most čez Sočo, se bolj zahvalijo kakor za novo cesto skozi njih vasi in sela. Imajo namreč na desnem kraju Soče več sveta kakor na levem doma. Za svojo rabo imajo že tako in tako dobro kolovozno pot. Zdi se nam, da je to le tominska centralizacija. Poleg tega ima svojo veljavo tukaj prego vor: Roka roko umiva.
Iz Kobarida 8. januvarija. —
Za Kobarid in njegovo sodnijo ni še nič proračuna. Zato se zdaj Kobarijci lahko premislijo, kje naj bi zidali sodnijsko poslopje. Misel in želja je vseh ne le Koba-rijcev, ampak tudi njih okoličanov., da bi se podrla sedanja Flajsova hiša na trgu in da bi se sezidalo novo poslopje za sodnijo in za občinski urad na bližnjih vrtih. Kobarijci bi s tem veliko pridobili za potrebni trg (plac) in za dek. farno cerkev Dev. Marije z mogočnim zvonikom. Zdaj je namreč potisnena tako lepa cerkev noter med hiše in konjske hleve. Domačini bi že storili vse mogoče, da bi bilo prav i za c. kr. sodnijo i za nje. Prazen je izgovor, da blizo cerkve je preveč slišati zvonove itd. Pa saj je sodnija v Komnu prav pod cerkvijo, v Tornimi tudi ni daleč proč.
In poglejmo v Gorico, kjer je blizo cerkve sv. Ignacija na le c kr. deželna sodnija, ampak tudi c. kr. glavarstvo, gimnazija itd. In če pride glas od škofa maziljenega zvona na uho kakemu uradniku, ga vender ne umori ! In če je harmonično petje zvonov, ga še razvedri, saj namen zvona je znan, namreč da opominja in kliče. Zato je jalov tak ugovor. Č« bi se pa kdo zbal zvonovega glasa, naj ne hodi med naše ljudi. Na prostoru, kateri je zdaj odobren za sodišče, sezidali bi Kobarijci okrajno jetnišnico ali ječo, ker ta mora tudi biti. Na tistem kraju bi bila prav dobro shranjena.
Novice in raznoterosti.
Naš presvitli cesar je poslal sv. Očetu v Rim y.& novo leto lep dar, namreč
50.000	gld. Bog daj. da bi papežev blagoslov pomagal naši Avstriji!
Goriški deželni zbor imel je včeraj
3.	sejo. Na dnevnem redu je bila volitev 3 cenilcev zemljišč in njih namestnikov, ter poročila deželnega odbora o raznih zakladih.
Slovenski deželni poslanci združili so se v „k 1 ub deželnih poslancev goriškega deželnega „zbora, ter si izvolili predsednikom dr. Antona Gregorčiča, njega namestnikom
nočnjak ter vedno bolj globoko padal v hudobije. Njegova blaga in p&božua mati je poskusila vse. da bi ga zopet spravila na pravo pot. Svarila ga je, žugala mu, prosila ga, spominjala njegovila obljub, pa vse je bilo zastonj. Nekega dne je prišel zopet pozno po noči domov. Razburjen od močnih pijač se je vrgel na posteljo. Njegova mati | a ni imgla počitka in miru. Ko je mislila, da vže njen zgubljen sin spi, je šla v njegovo izbo in, ko ga je videla ležati, jo obide silna žalost. Poklekne pred križ in dolgo časa moli in joka. Sin pa ni spal in je vse to gledal. Ko je mati nehala in se sklonila nad ljubim sinom, ste padli dve goiki solzi na obraz zgubljenega o-troka. Kaker oglje so žgale te solze spri-denega sina. Misel : „Jaz imam tako dobro mater, ki me tako močno ljubi, ki toliko zame trpi in jaz ji delam tako žalost," ta misel ga je silno vznemirila in z veliko žalostjo napolnila njegovo serce. Napravil je trden sklep. Drugo jutro gre k materi, jo objokan prosi odpuščejna in trdno obljubi, drug človek postati. Bil je mož-beseda. Od tega dne je zapustil spri-dene tovariše in napravljal veliko veselja svoji dobri materi. Toliko opravijo solze dobre, pobožne matere, ki v molitvi povzdiguje svoje roke proti nebu za svojega zgubljenega otroka.
Alfreda grofa Coroninija in tajnikom dr. Henrika Tumo.
Sv. Oče papež Leon XIII. povabijo te dnij še slovesnejše vse Jutrovce v edino izveličavno cerkev. Da bi poslušali glas „dobrega pastirja!"
V.Prvačini umrl je tamošuji posestnik g. Ambrož Zorn,, brat prevzvišenega knezo-nadškofa. Pogreb! je j vodil mil. g. Ijrošt.
v Odlikovanje. Presvitli cesar so podelili bivši prednici ljubljanskega uršulin-skega samostana čast. M. Antoniji Murgel zlati križec s krono za zasluga, ki si jih je častita gospa pridobila kot samostanska prednica in voditeljica nunskih šol.
Pragmatično sankcijo, po kateri naj bi sledili na avstrijski prestol v prvi vrsti možki, hoče spremeniti naš cesar, kakor* poročajo zlasti zunanji listi, tako, da bi bila njegova naslednica nadvojvodinja Marija Valerija, njegova hči, katera ima že tri otroke z nadvojvodom Francem Sal-vatorjem. Te tri otroke, izmed katerih najmlajšega pestva sam cesar, naslikali smo tudi mi preteklo poletje. Bog čuvaj nad Avstrijo!
Osebne vesti. Geometer I. razreda Vaclav Nalezinek povišan je v višjega geometra z evidenco v Trstu. — G. Leopold Pavletič, praktikant pri c. kr. okrožnem sodišču, je imenovan c. kr. avskultantom. Gozdni praktikant g. Karol Jelen je imenovan pristavom.
Voditeljem okrajnega glavarstva v Poreču imenovan je namestniški tajnik g. Alojzij Lasciac.
Dopolnilna volitev. — Laški deželni poslanec iz veleposestva g. Nikolaj Bernardelli je vsled bolezni odložil poslanstvo. Namestništvo je takoj razpisalo novo volitev na 18 dan t. m.
Slovenska šola v Gorici. Dolgo traja boj. Ni ga še konec. Minoli mesec je društvo „Slogau vstavilo pouk na svojej zasebni šoli. Stariši so zahtevali šolo. Vlada je dovolila 400 gld. podpore. Pouk je trajal do božičnih počitnic. S 1. januarjem bi moralo mesto dati prostor in sprejeti stroške za novo šolo. A vojašnica pod Turnom še ni prirejena šoli primerno. Stariši so v uovič tir-jali šolo. Vlada jim je zopet "godila s podporo 200 gld. za čas do 16. t. m. Veselo al: žaloigra ?
Vojašnica pod Turnom primerna za jedino slovensko šolo v Gorici ? Slovenski stariši so odgovorili jednoglasno : Svojih otrok ne bomo pošiljali se šolat v one prostore. Kot davkoplačevalci zahtevamo za svoje otroke slovensko šolo, šolo v središču mesta. Kedo jim more zameriti ? Gotovo le Slovencem sovražni prenapeteži!
Slovenski stariši v Gorici se res^_ možko potezajo za svoje pravice. Vedno in^ vedno, zavedno in odločno tirjajo šolo. Pred par dnevi je imel brzojav zopet mnogo posla radi slovenske šole. Ivedaj bo zavladala v Avstriji vsem narodom zakouito zajamčena --v resnici le obljubljena — rav-nopravnost ? Ko se bodo zopet vsi narodi v vseh slojih prebivalstva klanjali Kristusu.
Nič poprej! Do tja pa bo poteklo še mnogo vode po iSočini strugi!
„Corriere1< smeši Slovence v Gorici, . posebej slovenske stariše, ki so se pri*^ „Zvezdi“ posvetovali o nadaljnein postopanju za pridobitev slovenske šole. Med drugim pravi, da so gospodje društva „Sloga“ sklicali v nedeljo ob 11. uri vse kuharice, služabnice, postrežnike, težake (fakine) itd. v
premotrovanje itd...........To je pa res
olika in omika! ? To je res resnica, ki jo mora zapisati le lažnjivi goriški židovski list, kojemu je možko postopanje slovenskih starišev — davkoplačevalcev nič manj ko možgane zblodilo. Kam dovede človeka, ki je od Stvarnika obdarovan z umom, nevkro-čena strast in slast po tuji krvi! Pomanjkanje dokazov — je bilo vedno tako — plača smešenje. Kako so majhni!
Nasprotna goriška slov. lista nista
TNG*
še prinesla izkaza judov v Gorici, kakor smo ju bili naprosili konec preteklega leta. Kako se bomo koga izogibali, ako ga ne p oznamo ?
Nova poštna podružnica je dovoljena za gornji del Gorice. Vendar! Kako nadležno je bilo doslej tako daleč hoditi po opravkih na pošto ! Novi urad se nastani menda še ta mesec v pritličju Pavletičeve liiše.5
Nova cerkev v Gorici se bo sedaj zidala. Mesto je uže prepustilo prostor, ker je odbor spolnil stavljene pogoje. Mnogo črnila se je uže porabilo radi nove cerkve. V laškem, slovenskem, da celo v latinskem jeziku se je uže pisalo o njej, dasi je še ni. Nepotrebni viharji. Cerkev je hiša božja, vsakemu pristopna. Tako bo tudi nova. Z denarjem prispevajo Slovenci in Lahi; tedaj cela dežela. Cela dežela bo imela pravico v njej, tedaj tudi Slovenci in naj se še tako postavlja po robu Židinja v „Corriere“ Ven iz cerkve sebični, pretirani nacijonalizem i
Vit. dr. Jožef Maurovich je po dol-gej bolezni zatisnil svoje oči 8. t. m. zjutraj ob 5'I«. uri.
VvVidemski nadškofiji so se prepovedali liberalni listi in priporočili sami taki, ki so za krščansko katoliško ljudstvo. Prav je ! Za jude naj bodo judovski, za radikalce radikalni, za liberalce liberalni in za katoliške kristijane — katoliški listi.
V Nabrežini izvoljen je zopet županom g. Ignacij Tanče. Podžupana sta gg. Maitin Pertot in Štefan Gruden.
Družba Jezusova avstro-ogerske pro-vincije je izdala ravnokar svoj imenik za leto 1897 in iz njega posnamemo sledeče: Provinciji na čelu stoji od 9. avgusta I. 1894 P. Frančišek Ksav. \Vidmann, Dunajčan, ki ima štiri svetovalce za pomočnike. Vlani je bilo vseh vkup v provinciji 707, in letos jih je 718, ki so razdeljeni po 20 kolegijih in rezidencijah v Avstriji in na Ogerskem, in sicer 31P patrov, med njimi kardinal Andrej Steinhuber, 153 školastikov in 239 fratrov lajikov. Slovencev šteje pro-vincija letos: 10 patrov, 6 školastikov in
6	fratrov. Starosta provincije je P. Jožef' Šerianz, štajerski Slovenec, vojen 5. jul. 1805. Umrlo jih je leta 1894 nenavadno veliko, namreč 17. — Vseh jezuitov po vsem svetu je letos: 5997 patrov, 4346 školastikov in 3718 fratrov, vseh vkup: 14.06', od vlani 294 več. Sedanji general družbe je P. Ludovik Martin, rodom Španjol. Bog 'ohrani in pomnoži Jezusovo družbo!
Celjsko pevsko društvo si je izbralo pri občnem zboru dne 15. t. m. naslednje gospode v odbor: Presednik dr. Konrad Janežič, odvetniški kandidat, podpredsednik dr. Franjo Tominšek, odvetniški kandidat, tajnik Josip Cilenšek, notarski uradnik, blagajnik Franjo Jošt, knjigvvodja posojilnice, odbornika Ivan Rebek, ključarski mojster in posestnik, in Alojzij Trček, poslovodja knjigoveznice ; namestnika, Ivan Nep. Gosar, aka.lemični slikar, in. Jakob Križman, strugarski mojster ; pevovodja Dragotin Brvar, mestni organist.
V	Celji je imelo „Obče slovensko obrtno društvo" svoj letni občni zbor. Vršil se je ob mnogobrojni udeležbi in veliki živahnosti. Izbrali so v odbor ,.jednoglasno“ nasled nje gospode: Predsednik Dragotin Hribar, last, tiskarne, podpredsednik Ivan Gosar, akad, slikar, tajnik Srečko Magolič, pošlo vodja, blagajnik Ivan Rebek, ključ, mojster. Odborniki so : Stefan Boncon, I. Omladič, •Jv. Kapus, los. Hočevar, Matevž Sinkovič,
. JVjartin Gregorinčič, los. Zabukovšek, Alojzij Ferček, Ig. Oblak, Fr. Hrašovec. Vidi se iz tega, kako složni so Slovenci v Celji in kako različni stanovi so v odboru.
V Podgori je zgorel senik, lastnina čč. ss. Uršulink v Gorici. K sreči so bile zavarovane. Škode je 200 gld. — Najemnik Mihael Bandel, ki je nosil vodo po lestvicah, je padel, zlomil si nogo in se močno pobil na glavi. Nesreča za nesrečo !
Samomor. Pri mostu v Gorici so našli v praznik sv. treh kraljev obešenega Antona Kocjančiča. Pravijo, da se je vsinrtil
radi prepira z bratom, kojemu povod je bila
—	dedščina. Nesrečen denar !
V cerkvi sv. Petra v Rimu si je v torek neki Pietro Celsi prerezal z britvijo vrat v.._tem, ko se je brala navadna poljanska maša. Sv. daritev se je ko.j pretrgala in potem nadaljevala v sakristiji; cerkev pa so "zaprli. Drugi dan so jo znova bla-
-goslovili. Sv. Oče so bili radi te oskrumbe •največe cerkve na svetu zelo užaljeni.
Soška podružnica v Tominu. — Poroča se nam iz Tominu, da snujejo 011-dotni domoljubi „Slov. planinskega društva" podružnico z imenom Soška podružnica in s sedežem v Tominu. Živela prva podružnica, ki bode svetu razkrivala in razglašala divne krasote naše soške doline !
Goldinarski bankovci so z 1. 1895 zginili iz splošnega prometa. Do 30. junija t. 1. sprejemajo jih še vse državne blagajne.
Nevarnega cigana Cirila Mayerja so prijeli v Solkanu. Majer je kriv mnogih tatvin po Goriškem in sosednem Kranjskem. Zagovarjati se mu bode tudi radi vboja.
V Fari ste zgoreli dve gospodarski poslopji.
Strašna nesreča se je te dni prigo-dila v Monci. Neka mlada ženska je hotela zakuriti Ker drva niso hotela goreti, jih je polila s petrolejem. Pri tem se ji je pa unela obleka. Da bi pogasila, se je ulegla v posteljo, na kateri je ležal jeduoleten otrok. Ogenj ni ugasnil, le odeja se je vnela. Vopupu je žena vzela otroka ter ž njim skozi okno skočila na dvorišče. Oba sta bila takoj mrtva.
Oživel je. — Miha Peterman, svinjski pastir v Debrečinu, se je bil tedni obesil. Ko so obešenca našli in odrezali, poklicali so zdravnika, ki je potrdil, da je vže mrtev, Odpeljati bi ga bili imeli v mrtvašnico, a dotičnik, ki ga je vozil, ni dobro razumel, 111 peljal je mrliča k policiji. Policijski komisar mu je nevoljno pojasnil zmoto. Ker je pa že mriev pastir ležal pred njim, ga je le malo potipal in v veliko začudenje se prepričal, da je še gorek in mu srce še bije. Posrečilo se je res ga še oživfti.
Zginili so ! V mestu Osek so ondan zapazili, da zmanjkuje v mestni blagajni nič manj ko 123.000 gold. Ne župan, ne starešine, ne kedo drug je vedel, kam so se zgubili ti tisočaki. Zginili so ! Tako je tudi pred 25 leti za časa diktatorja Gani-betta na Francoskem kar naenkrat v zrak spuhtelo okol 250 milijonov. Zginili so ! To je pospodarstvo ljudij brez Boga in vesti !
„Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino. V Ljubljani Sv. Petra cesta št. 76 ; za celo leto 2 gld. 60 11. s prilogo „Angelček" vred. Bilo bi odveč ta cchče znani, skoz in skoz izvrstno pisani in vrijev ani TTšUšVr posebe fTTtporočati. V nobeni sblfTn v nobeni družini, kjer imajo otroke, bi se ne smel pogrešati. Gg. duhovni, učitelji in stariši — sezite po njem !
„La lticreazione." To je naslov italijanskemu listu za zabavo in poduk. List prinaša tudi ilustracije, vsebina je mnogovrstna, zanimiva in mična. Vrejevan je po strogo katoliških načelih. Toplo ga priporočamo vsem onim Slovencem, kateri razumejo laščino ali bi se želeli v nji vaditi. Izhaja dvakrat na mesec v Trstu, Via S. Michele 14. II. p. Naročnina za celo leto znaša le 1 gld. 20 11.
Pri nas pa priporočamo (na Primorskem) izmed slovenskih: 1. „Rimskega Katolika" — za 2 gld. na leto. 2. „Cvetje z vrtov sv. Frančiška' za 70 kr. na leto (piše se ponj tako: vpravništvo „Cvetja“ sv. Frančiška v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici P. Gorica); in slednjič 3. »Primorski List", kateri stane l gld. 30 kr. na leto — za manj premožne le 1 gld. — Pristopite, ker delamo vse za Boga in za vas!
V Pazinu je umrl dr. Anton Podreka, advokaturski koncipijent, v katerega je bedni ister»ki narod stavil mnogo upanja.
Na dan novega leta je bil prišel g. banjški učitelj v Bate pozdravit svojega tovariša učitelja. V neki gostilni so ga prav surovo napadli. Govori se, da so sploh v Batah kaj čudne razmere.
Hrvatski brodar v Argentiniji. Pred
kakimi 30 leti naselil se je v Buenos Ay-resu (republika Argentinija, južna Amerika) ■ siromašni Hrvat imenovan Nikola Mihano-vič, rodom iz Dalmacije. Njegova podvzet-nost in marljivost pripravila sta ga tako daleč, da je Mihailovič najbogatejši lastnik ladij v južni Ameriki. Nedavno kupil je od neke propadle brodarske družbe za 93.000 • funtov šterlinov (nad 1,110.000 gld.) vse brodovje te družbe. Vstevši bulije, ki so bile že prej last Mihaničeva, je sedaj ta podvzetni hrvatski brodar lastnik brodovja, za katero bi ga mogla zavidati marsikatera državica. Nikola Mihailovič ima 50 parnikov in 60 jadrank, torej vsega 110 različnih brodov ! Iz števila tega brodovja more si vsakdo domišljati, kolika vrednost tiči v istem in sklepati iz tega, da se šteje Miha-novič dandanes med prve bogataše južne A-merike.
Popravek. Občina Solkan je darovala za Alojzijevišče ne samo 4 gld. 34 kr., nego 45 gld. 34 kr. v denarju. Živela vrla občina!
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Marušič.
Tiska Hilariianska tiskarna.
Prihodnja številka „Primorskega Lista" izide dne 20. januarija.
J laneno oljnati
najboljše vrste prodaja J^dolf Hauptmann
tovarna lirneža v Ljubljani.
Razpošilja na zahtevanje brezplačno in fr a riifct-. svoj ilustrovani cenilnih, oljnatih barv, tir niže v, lakov,, suhih, kemičnih, prstenih in mineralnih barv, diissel-dorfskih oljnatih in akvarelnih barv za umetnike, barv za fotografe, emalj-majolika in lazurnih barv, potrebščin za oljnato in akvarelno slikanje, čopičev, tint, kakor tudi Se mnogo drugih predmetov za obrtnijo, Sole in domačo rabo.	29—
Podpisani si usoja naznaniti svojim-častitim odjemalcem, da je preložil svojo tvornico čevljev in zalogo vsakovrstnega elastičnega usnja, ki je bila dozdaj v Gospojskih ulicah št. 10, v hišo št. 9. v isti ulici.
Emil Gostile,
2—1	Via Signori at. 9.
J^nton Kuštrin,
v Gosposki ulici v hiši g. dr. Lisjaka št. 23.
prodaja različno blago 11. pr. sladkor, kavo, moko vsake vrste, kis, milo (žajfo) itd., posebno dobro oljkino olje za večno luč v cerkvi itd.	36—33-
„JANUS“
Vzajemna zavarovalnica življenja na Dunaju-
Ta zavarovalnica vstanovljena vže 1’. 1840 je osnovana na vzajemnosti, vsled' česar deli svoj čisti dobiček* (obresti) zavarovancem.
Do zdaj se je vže zavarovalo
92.500 osob	25-25-
z glavnico 115.912.500 gld.
Zavarovanim se je izplačalo glavnice, in dobička (obresti) :
17150.000	gld.
Reservni zalog /.naša 11.779.966 gld.
Pojasnila, prospekte, pravila in načrte-ilaja na zahtevo zastonj 'Podružnica „JANUS“ v Trstu, Via Cologna 7., v Gorici, Via Ponte Isonzo št. 36.