JGucLskcu
ATprayica
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOT ENI JE
Poštnina plačana v gotovini
iZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Odmev izmenjave spomenice med generalisimom Stalinom in Bevinom.
— Konferenca zastopnikov mestnih ljudskih odborov. — Vesti iz Jul. krajine.
Vesti iz Koroške. — Sklepi Ljudske mladine Jugoslavije o graditvi mladinske proge Šamac—Sarajevo. — Več premoga železnicam.
Udarniki sprejeli nove obveznosti za izvršitev naših gospodarskih nalog.
— Trboveljski rudarji so v tekmovanju meseca novembra dosegli največ točk.
Otvoritev I. kongresa Fizkulturne zveze. — Ob izidu prve knjige Aškerčevih zbranih del.
lija Ehrenburg: Dolga zarja. — Zunanjepolitične vesti.
Gestapovska grozodejstva v Dravogradu.
Let^JfIII^j5t^2^^^|^]Ljiibljana^torek^28^anuarja 1947	|	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih
Mesečna naročnina Din 45.—
Cena Din 2.—
ODMEV IZMENJAVE SPOMENICE
med generalisimom Stalinom in Bevinom
Moskva, 27. jan. Tass poroča, da je izmenjava spomenic med generalisimom Stalinom in Bevinom našla velik odmev v vsej svetovni javnosti in tisku
»New York Times« in »New York Herald Tribune« sta objavila na prvih straneh besedilo spomenic- »Daily Mi-ror« in »Daily News« sta objavila obe spomenici pod velikimi naslovi. Izmenjava spomenic je zbudila posebno pozornost ameriške javnosti.
Radio London je večkrat prenašal besedilo spomenice ministra za zunanje zadeve Velike Britanije predsed-
niku ministrskega sveta ZSSR J. V. Stalinu in Stalinov odgovor na to spomenico-
Izmenjava spomenic predstavlja najbolj važno vest v angleškem tisku v teh dneh. Vsi listi so objavili poročilo o izmenjavi spomenic na prvi strani, »Daily Telegraph«, »Daily Herald«, »Times« in News Chronicle« pa so posvetili svoje uvodnike temu vprašanju.
Pariški radio je tudi posvetil veliko pozornost izmenjavi spomenic med obema državnikoma
Amerika dala Italiji posolilo
pod pogojem, če ostane de Gasperi ministrski predsednik
Rim, 27. jan. (Tass.) Med pogajanja za formacijo novega kabineta je de Gasperi. izjavil italijanskemu tisku, da je pristal na formacijo novega kabineta samo zato, ker želi ohraniti deželi pridobitve svojega potovanja v Ameriko.
List »Unita« poudarja v uvodniku, da ima de Gasperijeva izjava samo en pomen, namreč, da »je on edini garant za to, da bo Italija dobila gospodarsko pomoč od ZDA, ali z drugimi besedami, da so ga ZDA izbrale za predsednika italijanskega ministrskega sveta. Ali pomeni to, da so ZDA dale 100 milijonov dolarjev posojila de Gasperiju osebno kot predsedniku ministrskega sveta in ne Italiji? Ali pomeni to, da imajo ZDA, ki so oborožene z dolarji, pravico narekovati nam, kdo bo predsednik ministrskega sveta italijanske
republike? V uradnem diplomatskem jeziku se imenuje to tuja intervencija v notranje zadeve druge dežele.
Vest, M naim jo je prinesel de Gasperi, 6e na noben način ne ujema z Mac Millanovo izjavo iz februarja 1945, v kateri je rečeno, da so »vsa imenovanja, pričenši s člani vlade do nižjih uradnikov, razen tastih, katerih delo je vojaške važnosti, odslej odvisna izključno od italijanske vlade«. Argument, da vsakdo, ki posodi denar, hoče za to imeti jamstva, je v tem primeru popolnoma neumesten. Če gredo take garancije preko zakonitih mej ocenitve gospodarske sposobnosti in storilnosti naroda ter niso nič več in nič manj kot imenovanje ministrskega predsednika, potem se spremenijo v nezakoniti pritisk in politične arbitraže.
»Bashimi« protestira zaradi postavitve britanske pritožbe pred Varnostni svet
tirana, 27. jan. Albanska telegrafska agencija poroča:
List »Bashimi« objavlja članek, v katerem protestira proti temu, da je prišla britanska pritožba proti Albaniji na dnevni red Varnostnega sveta. V članku je poudarjeno, da je albanska vlada ob priliki kršitve albanskih teritorialnih voda s strani britanskih vojnih ladij in po enostranskem britanskem postopku v zvezi 6 čiščenjem min v Kriškem prelivu odločno protestirata pri Organizaciji ZN in zahtevala njeno intervencijo. Britanski vladi je predlagala ustanovitev mešane komisije, ki naj bi rešila sporna vprašanja. Britanska vlada pa ni sprejela tega predloga, temveč je nadaljevala s svojo politiko izzivanj, gro-
ženj in sastrahovanj proti demokratični Albaniji.
Neosnovana pritožba britanske vlade proti Albaniji pa je prišla takoj na dnevni red Varnostnega sveta, »Bashimk nato izreka priznanje dosledni obrambi pravic albanskega naroda s strani sovjetskega delegata v Varnostnem 6vetu Gromi-ka, ki je na dokumentaren način dokazal, da so britanske obtožbe proti Albaniji brez vsaike podlage in kako nepravično je s strani Varnostnega sveta, da pričenja diskusijo o tej pritožbi. »Ob tej priliki,« poudarja list, »je albanski narod še enkrat izprevidel, kako veliko vlogo ima Sovjetska zveza, ki je resničen branilec pravic tnalih narodov, ki želijo živeti svobodno in v miru.«
ZVU IZ POLITIČNIH NAMENOV PODPIRA NASELJEVANJE
»BEGUNCEV«
Fašistični begunci iz Istre terorizirajo in napadajo antifašiste v Iršiču
Trst, 27. jan. — Dopisnik Tanjuga poroča: Fašistični teror v Tržiču v coni A se je v zadnjem času tako poostril, da ni dneva, da ne bi fašistični elementi z bombami ali strelnim orožjem napadali posamezne tržiške antifašiste in njihova stanovanja. Pred nekaj dnevi so fašisti tik ob policijski postaji napadli in opu-stošili sedež SIAU-ja, ne da bi policija preprečila in posredovala tako fašistično nasilje.
V petek zvečer pa je skupina kakih 20 fašistov vdrla v stanovanje družine Devetak v Tržiču v ulici IX. junija. Ko 60 vse razbili in opustošili, so se znesli nad stanovalci, ki 60 znani antifašisti, in s sekiro ranili gospodarja Franca Devetaka, njegovo ženo Marijo Valenčič in taščo Rozalijo Arzetič. — Napadeni ženi so morali peljati v tržiško bolnico, kjer se bosta morali zdraviti najmanj 20 dni.
Franca Devetaka pa so v bolnici samo obvezali in se je nato lahko vrnil domov.
Nekaj ur prej je druga skupina italijanskih fašistov napadala na ulici posamezne antifašiste, ne da bi posredovala civilna policija, ki je v Tržiču tako številna.
Te napade je treba pripisati predvsem velikemu dotoku tako imenovanih istrskih »beguncev« in predvsem beguncev iz Pulja, ki se danes zatekajo v bližnjo Furlanijo. Tem ljudem, ki so do včeraj strahovali po Istri, tukajšnje zavezniške oblasti puščajo popolno svobodo, da lahko nemoteno strahujejo civilno prebivalstvo. Zdi se, da je naseljevanje istrskih »beguncev« v Tržič in bližnjo okolico načrtno in v sporazumu s tukajšnjimi okupacijskimi oblastmi z namenom uničenja zdravih demokratičnih delavskih množic v Tržiču.
Konferenca zastopnikov mestnih liudskih odborov in oddelkov za izgradnjo ljudske oblasti liudskih republik
Konferenco je otvoril podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj
V komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ se je začela v soboto konferenca zastopnikov oddelkov za izgradnjo ljudske oblasti ljudskih republik in zastopnikov vseh večjih mestnih ljudskih odborov. Razpravljali so o statutu mestnih ljudskih odborov, o mestnem gospodarstvu in organizaciji socialno-zdravstvene 6lužbe.
Govor Edvarda Kardelja
Konferenco je otvoril podpredsednik zvezne vlade in predsednik komiteja za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti FLRJ Edvard Kardelj, ki je med drugim dejal:
»Že dalje časa se je kazala potreba po sklicanju posvetovanja, na katerem bi naši voditelji ljudskih odborov iz večjih mest izmenjali svoje izkušnje.
To je bilo potrebno predvsem zaradi dejstva, ker smo imeli v preteklosti malo izkušenj v tem pogledu. Vsi veste, da so bili naši narodno-osvobodilni odbori med vojno predvsem vaški odbori, odbori mestec, in da smo se šele po osvoboditvi znašli pred kompliciranim J mehanizmom, kakršen je življenje veli- j kih mest. Ko smo vstopili v ta velika mesta, smo našli tam sistem, ki je bil v popolnem nasprotju z našimi bodočimi nalogami, in razumljivo je. da smo morali takšen aparat po njegovi vsebini j porušiti, prav tako kakor smo morali porušiti ves aparat stare gnile države kot aparat zatiranja in razrednega go-spodstva. Morali smo najti takšne or- !
ganizacijske oblike in delovne metode naših ljudskih odborov, ki bi ustrezale bistvu naših ljudskih oblasti. Pri tem smo pa imeli kakor sem že dejal, malo izkušenj. Po tem takem smo se morali učiti iz svojih izkušenj, zdaj pa, ko sta minili dve leti po osvoboditvi, lahko rečemo, da smo se marsičesa naučili pri upravljanju naših velikih mest. Posvetovanja in izmenjava izkušenj danes so lahko pomemben kažipot v prihodnjost.
Prvič, mi smo pred volitvami v naše ljudske odbore. Na teh volitvah moramo izvoliti dobre ljudske odbore, ki bodo lahko v prihodnjosti nosili odgovornost za življenje in upravo naših velikih mest, to pa pomeni praktično, da nam ni potrebno le izvoliti ljudske odbore, to se pravi, da napravimo še korak na- | prej v demokratizacijo ljudskih odborov j v velikih mestih, temveč hkrati pomeni, da smo dolžni, na podlagi dosedanjih izkušenj, solidneje določiti organizacij-ske oblike, kakršne bodo najbolje odgo- j varjale nalogam ljudskih odborov večjih mest.
Naši ljudski odbori bodo lahko do- | bro izpolnili nalogo le, če bodo znotraj j trdni, če se bodo odborniki zavedali polne odgovornosti do svojega dela pred ljudstvom in če bodo vedeli, kako in \ kaj je treba delati. Zato je torej zdaj neobliodno potrebno, da damo našim j ljudskim odborom v velikih mestih čim j prej statut, ki bo določal okvir delova- ; nja ljudskih odborov v velikih mestih. i
Drugo dejstvo je, da smo pred splo- ! šn0 uvedbo načrta za naše gospodarstvo in vse naše državno življenje, to pa po- j meni, da moramo tudi aktivnost naših I
ljudskih odborov vključiti v načrtno delo.
Pred nami so zelo pomembna gospodarska vprašanja, ki se tičejo večjih mest. Naša velika mesta so najpogosteje hkrati tudi industrijska središča, če pa to doslej še niso bila v polni meri, bodo postala. Če hočemo, da bo naša industrija zopet delala in da bomo hitro napredovali pri pospeševanju elektrifikacije in industrializacije, je potrebno, da dobro organiziramo oskrbo naših mest, izboljšamo gmotne razmere delovnih množic v naših mestih, povečamo mestno stavbno delavnost ter da se resno lotimo reševanja stanovanjske krize, ki je značilna skoraj za vsa naša mesta. To je torej skupina vprašanj, ki so predvsem pred nami. V zvezi s tem nas čaka tudi naloga, da primerno organiziramo socialno pomoč tistim, ki jim je potrebna. Vemo, da je beda prišla najbolj do izraza prav v velikih mestih, zato smo postavili to vprašanje na dnevni red današnjega posvetovanja.
Na podlagi statuta, ki mora biti gotov v najkrajšem času, bo treba potem reorganizirati naše ljudske odbore, da se bodo tako pripravili za svoje bodoče naloge. Tako utrjeni ljudski odbori bodo pomenili pomemben korak naprej k stabilizaciji naše uprave v velikih mestih.«
Potem je poročal o statutih in organizacijskih vprašanjih mestnih ljudskih odborov dr. Leo Gerškovič. Razprave so se udeležili zastopniki iz ljudskih odborov iz Sarajeva, Beograda, Novega Sada, Skoplja, Splita, Zagreba, Ljubljane, Maribora, Subotice in drugih mest.
★ ★ ★
V tekmovanju glavnih mest je zmagalo Sarajevo
Ob zaključku tekmovanja med Beogradom, Zagrebom, Ljubljano, Sarajevom in Skopljem je bila v nedeljo v Beogradu slovesna konferenca, ki so se je udeležili razen zastopnikov mest tudi člani • zvezne vlade in Ljudske skupščine FLRJ.
Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo z zastopniki vseh mest, ki so med seboj tekmovala, nakar je pozdravil zborovalce predsednik Ljudske fronte Srbije dr. K. Savič. V imenu Ljudske fronte Zagreba je konferenco pozdravil Boris Majer, v imenu Ljudske fronte Sarajeva Hamzo Misirlič in v imenu Ljudske fronte Ljubljane Alojz Žigon.
Marko Nikezič je poročal v imenu ocenjevalne komisije. Naglasil je naloge, ki jih je morala prevzeti Ljudska fronta po osvoboditvi, ter dejal v zvezi z medmestnim tekmovanjem:
»Medmestno tekmovanje je velika novost ter je pomenilo prelom v delu organizacij Ljudske fronte v mestih, ki so tekmovala. S tem je delo frontnih organizacij dobilo mnogo globljo vsebino. Z uvedbo akcij za pomoč podeželju je tekmovanje dohilo svoj pomen pri krepitvi zveze med delavci in kmeti, zveze, ki je nastala med vojno, v kateri so skupno prelivali kri delavci in kmetje. Pri delu naših množičnih organizacij ima tekmovanje pomen tudi, ker so 6e med njim mnogo močneje kakor prej politično združile v Ljudski fronti pri delu vse organizacije — sindikalne, mladinske in AFZ. Medmestno tekmovanje je zajelo naslednje panoge dela organizacij Ljudske fronte: proizvodnjo, urejevanje mesta, podpora podeželju, podpora ljudskim oblastem in kulturno-prosvetno delo.
Na podlagi doseženih uspehov je oce-
njevalni odbor ugotovil, da je organizacija Ljudske fronte v Sarajevu posvetila največje napore združevanju meščanov v Ljudski fronti za premagovanje težav in izpolnitev nalog, ki so čakale LF, ter je predložil konferenci, naj se zmagovalna zastava dodeli Ljudski fronti Sarajeva kot najboljši v preteklem medmestnem tekmovanju.«
Zborovalci so sprejeli predlog z dolgotrajnim odobravanjem.
V imenu izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije je izročil zmagovalno zastavico zastopniku Ljudske fronte Sarajeva Vladimir Simič in ji želel še večjih uspehov.
V imenu Ljudske fronte Sarajeva se je zahvalil Hamzo Misirlič, ki je med drugim dejal:
»Ta zastava bo izpodbuda prebivalstvu Sarajeva, slehernemu delavcu v podjetju, slehernemu učencu v šoli in sleherni ženi, da se bodo še bolj oklenili dela za izpolnitev nalog, ki nam jih zastavljata naša vlada in tovariš Tito. V imenu prebivalstva Sarajeva obljubljam, da 6e bo vse prebivalstvo zavzelo za izpolnitev naloge, zgraditev proge Sarajevo—Šamac.«
Ob koncu elovesnosti je bila z navdušenjem sprejeta brzojavka, ki so jo poslali predsedniku zvezne vlade in predsedniku Ljudske fronte Jugoslavije maršalu Titu.
»Dragi naš tovariš maršali
Delegati Ljudske fronte Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Skoplja, zbrani na slovesni konferenci, posvečeni
zaključku medmestnega tekmovanja in dodelitvi zastavice mestu zmagovalcu Sarajevu, Vam pošiljajo tople pozdrave.
Ko so prebivalci naših mest sledili Vašemu klicu, naj bo leto 1946 leto velikega poleta in zmag pri obnovi in graditvi naše države, jim ni bilo žal truda ter naporov pri ustvarjanju blaginje in lepše prihodnosti naših narodov.
Izpolnili smo obveznosti, za kar smo se Vam obvezali ob začetku tekmovanja. Med tekmovanjem glavnih mest naših ljudskih republik sta se še bolj okrepila bratstvo in enotnost naših narodov še močnejša je postala zveza med podeželskim in mestnim ljudstvom in organizacije Ljudske fronte so se še bolj okrepile, združene pri delu za obnovo in zgraditev dežele. Tekmovanje je postalo sistem našega dela in velika šola, ki nas vzgaja ter usposablja za nove uspehe.
Ob zaključku tekmovanja glavnih mest Vam obljubljamo, tovariš maršal, da bomo na Vaš poziv, naj bo leto 1947 — leto še večjih zmag pri graditvi države, posvetili vse svoje sile za čimprejšnjo izpolnitev gospodarskega načrta in dvig naših mest, tako da bodo postala v resnici ponos naše domovine —t Federativne ljudske republike Jugoslavije
Naj živi dolgo naš tovariš in učitelj maršal Tito, organizator novih zmag pri graditvi naše dežele!«
Od priključitve Slovenske Koroške k novi Jugoslaviji je odvisen mir v teh slovenskih krajih
piše »Obrana Lidu«
V Bertokih v Istri je bila razdeljena veleposestniška zemlja
Ajdovščina, 27. jan. — Dopisnik Tanjuga poroča: V soboto 25. januarja je agrarna komisija za Slovensko Istro razdelila kolonom v vaad Bertoki veleposestniško zemljo. 93 kolonskih družin je dobilo preko 130 ha veleposestniške zemlje. Nekaj veleposestniške zemlje pa bodo dobili tudi demobilizirani borci JA. Med največje veleposestnike, ki so nad 20 let izkoriščevali kolone in izže-mali njihovo življenjsko moč, spadajo: Instituto Grisoni v Kopru, Škofijski ordinariat v Trstu, Gravisi Girolamo, Me-saglia Umberto, Nobile Carlo, Vidali Giovanni, Bravi Umborto, Maršič Dome-nico in drugi,
Ob delitvi zemlje je kolonom govoril predsednik okrajne agrarne komisije, čigar govor so koloni prekinjali z navdušenimi vzkliki ljudski oblasti, Komunistični partiji in velikima voditeljema generalieimu Stalinu in maršalu Titu. Na slavnosti je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Bertokov, ki je ob zaključku zapel Internacionalo. Nastopali so tudi pionirji in pionirke in starejši kolon iz Bertokov, ki je sedaj dobil zemljo, in je zapel pesem, katero je še kot mlad kolon pel 1921. leta, ko so se koloni borili, da bi dobili veleposestniško zemljo v svojo last. Ta borba pa je bila takrat brezuspešna, ker fašistična Italija malemu kmetu in kolonu ni nudila tega, kar mu sedaj daje ljudska oblast, ki skrbi za njegov gospodarski dvig in kulturno-prosvetni razvoj.
Praga, 27. jan. (Tanjug.) Pod naslovom »Pravičnost do Slovencev« objavlja »Obrana Lidu«, glasilo češkoslovaške armade, članek, v katerem poudarja upravičenost jugoslovanske zahteve po priključitvi Slovenske Koroške in slovenskih delov Štajerske.
Ko govori o težkih pogojih, pod katerimi živi slovensko prebivalstvo v Avstriji, navaja list resolucijo slovenskih antifašistov iz Borovelj, v kateri je naveden spisek imen učiteljev — bivših članov NSDAP, z zahtevo, naj se odpuste iz slovenskih šol. Vsi pa so še nadalje ostali v službi po odloku britanske vojaške uprave na Koroškem. »Ta epizoda,« poudarja list, »pojasnjuje bolj jasno kakor kateri koli druga razlaga pogoje, pod katerimi mora živeti 120.000 Slovencev v najjužnejših obmejnih krajih Avstrije, na Koroškem. 120.000 Slovencev ne živi raztreseno, kakor se zdi na prvi pogled, na posameznih otokih, marveč tvorijo narodno celoto južno od črte, ki se razteza po grebenih Ziljskih Alp m
Osojskih Tur. Ohranili so ne samo svoj jezik, temveč tudi zakladnico 6vojih narodnih šeg in navad. Te kraje upravljajo danes stvarno britanske zasedbene čete in koroška pokrajinska vlada s Hansom Pieschem na čelu.«
List nadalje piše, da obstajajo po vseh slovenskih krajih posamezni majhni nemški otoki, ki tvorijo nekaj večjih mest, v katerih je bil osredotočen glavni napor germanizacije. »Politika germanizacije, ki se je tukaj izvajala od 10. stoletja in ki je dosegla kulminacijo v minulem stoletju, je bila izvajana na najbolj rafiniran način ter s sistematičnim političnoupravnim, gospodarskim in kulturnim delom, medtem pa nd bila ugasnjena iskra slovenske narodne zavesti, zahvaljujoč se neumornemu delu rodoljubov 18. in 19. stoletja, Ziljskega in Janežiča ter zavesti širokih ljudskih slojev. Nemški imperializem je užival veliko podporo dunajskega kapitala in mu je uspelo prekoračiti narodno mejo te avantgarde južnih Slovanov,
Komedija e plebiscitom leta 1920, piše nadalje list, je znova utrdila gospostvo orla na Koroškem in rešila usodo dežele. Jasno je, da se pod novim republikanskim' in .demokratičnim' režimom položaj Slovencev ni izboljšal.«
»Obrana Lidu« nato navaja, kako se je slovensko ljudstvo na Koroškem dvignilo proti hitlerjevskim osvajalcem ter se bordilo skupaj s svojimi brati v Jugoslaviji. Tedaj je bila osnovana Osvobodilna fronta, »ki je bila gibalo narodnoosvobodilne borbe in katera je še danes v slovenskem narodnem gibanju za Slovensko Korošiko. Osvobodilna fronta je izpostavljena napadom in neusmiljenemu zatiranju pod avstrijsko parolo ,o nedeljivosti Koroške'«. »Samo pod takšnimi pogoji,« poudarja list, »je mogoče, da najboljši slovenski antifašisti polnijo sodne zapore v Celovcu, Beljaku1 in Velikovcu. Kako naj bi bilo mogoče, da mnogi Slovenci nimajo niti strehe nad glavo, medtem ko zavzemajo najbolj razkošne vile ob Vrbskem jezeru, v Otoku in Poreču tuji reakcionarni emigranti.«
»Pod takšnimi pogoji,« zaključuje »Obrana Lidu«, »dela Osvobodilna fronta, organizacija, ki je prvikrat zedinila vse koroške Slovence v eno skupnost. Pod takšnimi pogoji životari ljudstvo, od čigar osvoboditve in ozemeljske priključitve k Jugoslaviji je odvisen ne samo narodni, marveč tudi socialni mir tega starega slovenskega kraja.«
Sklepi Ljudske mladine Jugoslavije o graditvi Miadinske proge Samac - Sarajevo
Da bi Ljudska mladina čim bolje izpolnila svojo veliko nalogo zgraditev železniške proge Šamac—Sarajevo (237 km) s prostovoljnim delom, so bili na plenarnem sestanku Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije naslednji sklepi:
Vse mladinske organizacije se morajo že zdaj v velikem obsegu pripravljati na graditev mladinske proge. Predvsem je treba vsestransko popularizirati to delo, tako da se bo sleherni mladinec seznanil s pomenom proge in dolžnostmi Ljudske mladine. V ta namen je treba angažirati razen mladinskih organizacij in mladinskega tiska tudi ljudske organizacije, tisk Ljudske fronte, radijske postaje, kinematografe itd. Uporabiti je treba tudi ugotovitve konference mladincev udarnikov iz 1. 1946., ki bo februarja v Beogradu.
Hkrati s popularizacijo proge je treba začeti mobilizirati mladince in mladinke’ za graditev. Za prvo izmeno je treba mobilizirati 46.000, za drugo 74.000 in za tretjo 60.000 mladincev v starosti nad 16 let. Vsaka izmena bo začela delati v dveh skupinah: prva 1. aprila in 1. maja, druga 1. junija in 1. julija in tretja 1. avgusta in 1. septembra. Iz vrst mladine, ki se prostovoljno prijavi za delo, je treba že zdaj sestaviti delovne enote, ki se naj takoj lotijo priprav.
Sleherni aktiv mora prevzeti obveznost za določeno število mladincev, ki pojdejo na progo, zlasti za prvo izmeno. Podeželski aktivi morajo v svojih obveznostih računati s podpiranjem družin mladincev, ki pojdejo na progo, in sicer s pomočjo pri obdelovanju zemlje in podobno. Srednješolska in študentska mladina se mora obvezati, da bo pravočasno in uspešno položila izpite, da bo lahko šla na progo.
Da bodo enote pravilno in dobro organizirane, morajo takoj ustanoviti štabe brigad. Vsi štabi morajo biti usta-
novljeni najpozneje do začetka marca. Prve dolžnosti štabov brigad so, da priskrbijo najpotrebnejšo opremo, zagotovijo knjižnico in oskrbo z lokalnim časopisjem, dalje da priskrbijo fizkulturni inventar ter zagotovijo vodilni kader za analfabetske tečaje in drugo delo.
V vseh republikah je treba priredita tečaje za komandante in kulturno prosvetne referente štabov brigad. Sekretariat Centralnega sveta bo izdelal program za te tečaje, ki se morajo začeti najpozneje do 15. februarja. Štabe brigad bodo ustanovili okrajni odbori v sporazumu z okrožnimi ali glavnimi odbori.
Vnaprej je treba določiti po 30 mladincev iz vsake brigade, ki bodo obiskovali razne dvomesečne tečaje' na progi. Po 15 mladincev mora biti določenih za strokovne tečaje, 15 pa za tečaje voditeljev mladinskih in drugih organizacij.
Univerzitetne organizacije Ljudske mladine morajo pripraviti 200 predavateljev in voditeljev tečajev po razporedu sekeretaniata Centralnega sveta.
Glavni odbori morajo prirediti tečaje az prevajalce, ki bodo delali v tujih brigadah
Sekretariat Centralnega sveta mora zagotoviti potreben mladinski vodilni kader za glavni štab mladinskih delovnih brigad, kakor tudi za sekcije in odseke proge.
Med drugim mora sekretariat Centralnega sveta izpolniti še naslednje naloge: prirediti tečaj za fizkulturne voditelje na progi, preskrbeti zgraditev igrišč in priskrbeti opremo za fizkultu-ro; zagotoviti izdajanje lista dvakrat na teden in ustanovitev radijske postaje; izdelati načrt mobilizacije in premeščanja delovnih brigad; urediti sanitetno službo in socialno zavarovanje za vse mladince; zagotoviti zdrava in ugodna stanovanja, dobro hrano in delovne obleke za mladince.
Več premoga železnicam!
Deveti in deseti dan tekmovanja
Premogovniki, ki so se udeležili 15 dnevnega tekmovanja, stalno presegajo dnevni proizvodni načrt. Doslej se je posebno odlikoval sorazmerno mali premogovnik »Dobra sreča< v timoškem bazenu, ki je deveti dan (23. t. m.) presegel dnevni načrt za 108%. Njegova delovna brigada ' »Komunist ;:	je ta dan
prekosila dnevno normo za 110%. Drugi premogovniki timoškega bazena so presegli istega dne proizvodni načrt: »Srpaki Balkan« za 17%, »Podvis« za 24.3% itd. Lepe uspehe dosegajo tudi slovenski premogovniki. Deveti dan so v kočevskem premogovniku presegli proizvodnjo za 24%, v velenjskem pa za 20%.
Iniciatorji tekmovanja, rudarji v Kreki, si zelo prizadevajo, da bi se izkazali čiim bolj in zadn/je čase so med prvimi delovnimi kolektivi. Deseti dan
tekmovanja so presegli dnevno normo za 21.56%. Brigada »Proleter« je presegla normo celo za 117%. — V premogom ku v Starem Kostolcu so 24. t. m. dosegli doslej največjo dnevno proizvodnjo; dnevni načrt 90 presegli za 44.5%. Rudarji v rtamjskem premogovniku presegajo normalno dnevno normo povprečno po 32% na dan, deseti dan so jo pa presegli za 49%. V Aleksincu so doslej presegali dnevno normo povprečno po 28%. Brigada Bajazita Šečeroviča je presegla 24. t. m. normo za 161.1%.
Posebej je treba omeniti, da so kovinarji, nameščenci, mladina in delavke iz Ravne Reke 24. t. m. skidali sneg na vsej železniški progi Ravna Reka—senj-ski premogovnik v dolžini 11 km. S tem so omogočili prevoz premoga. V senj-skem premogovniku so rudarji doslej povprečno presegali normo po 26%, 24. t. m. pa so jo presegli za 57%.
Tekmovanje rudarjev Zagorja in Kaknja
Delovni kolektiv rudnika Zagorja je napovedal tekmovanje rudniku Kakanj, ki naj bi trajalo do 30. aprila 1947. Ob tej priliki je poslal rudarjem iz Kak-nja sledeči tekmovalni načrt:
V cilju dviga produktivnosti dela, do-eezanja in prekoračenja delovnih norm, zboljšanja kvalitete produkta itd. se zavezujemo, da bomo v tem tekmovanju, ki bo trajalo do 30. aprila 1947: 1. prekoračili v obratovalnem načrtu predpisano produkcijo za 1.5%; 2. zvišali v obratovalnem načrtu predpisano storitev za 1.5%; 3. zboljšali v obratovalnem načrtu predviden izpad debelih vrst premoga za 1% in 4. zmanjšali število ne-
zgod napram mesecu decembru 1946 za 25%.
Rudarji rudnika Zagorja se zavedamo, da je pot v socializem industrializacija in elektrifikacija naše domovine. Zavedamo se, da nam naši današnji napori zagotavljajo v bližnji bodočnosti boljše življenjske pogoje, višji življenjski in kulturni standard im smo pripravljeni na vse žrtve.
Predlagamo vam, da po končanem tekmovanju posebna komisija vašega rudnika ugotovi dosežene uspehe v našem rudniku, komisija našega rudnika pa v vašem rudniku.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Turška narodna manjšina v LR Makedoniji
ima široke možnosti za izgradnjo svoje nacionalne kulture
Skoplje, 27. jan. (Tanjug) Podpredsednik predsedstva Narodnega sobranja LR Makedonije Said Mustafa je sprejel sodelavca Tanjuga in mu odgovoril na več vprašanj.
Said Mustafa je dejal, da turška narodna manjšina v Makedoniji v bivši Jugoslaviji, zlasti pa še za časa 6. januarske diktature, ni bila priznana kot manjšima in je bila podvržena političnemu, gospodarskemu in kulturnemu zatiranju. Prepoved manjšinskih šol, sejanje verske in nacionalne mržnje, izvajanje agrarne reforme na škodo majhnih kmetov in vrsta drugih ukrepov so prisilili Turke k množičnemu izseljevanju.
Še temnejši dnevi so nastopili za turško manjšino v Makedoniji med fašistično okupacijo. Ker so nemški okupatorji in bolgarski imperialisti smatrali manjšino za nižjo raso, za nečisto raso, je bila <jbsojena na sistematično uničevanje. Številne napredne Turke so preganjali in ubijali. V Velesu. Radovištu in po drugih mestih so bile džamije porušene. V Štipu so džamijo spremenili v konjušnico, oprema in dragocenosti v džamiji in verskih ustanovah so bile oropane.
Turška manjšina v LR Makedoniji aktivno sodeluje v delu vseh organov ljudskih oblasti.
V boju za obrambo svojih pravic je turška nacionalna manjšina v Makedoniji v velikem obsegu sodelovala v narodno osvobodilnem gibanju makedonskega in vseh jugoslovanskih narodov.
V svoji osvobojeni domovini je dala in daje turška manjšina svoj prispevek k organizaciji in utrjevanju ljudske oblasti, v kateri tudi sama sodeluje kot enakopraven član. Danes zavzemajo pripadniki turške manjšine vidna mesta v organih ljudske oblasti, pričenši pri najnižjih krajevnih ljudskih odborih pa do Narodnega sobranja LR Makedonije in Ljudske skupščine FLRJ. Taiko je n. pr. v Narodnem sobranju LR Makedonije 15 ljudskih poslancev ter predstavnikov turške manjšine.
Odgovarjajoč na vprašanje o izvedbi agrarne reforme v zvezi s turško manjšino, je poudaril, da je popravila agrarna reforma, ki jo je lani izvedla naša ljudska oblast, stoletne krivice, prizadejane kmetom, pripadnikom turške manjšine. Dočim so v bivši Jugoslaviji zemljo jemali malim kmetom, je bila s sedanjo agrarno reformo zemlja zopet vrnjena obdelovalcem zemlje. Z agrarno reformo so bili zadeti le begi in vele-pose trnki, ki so imeli ogromna zemljiška posetva, dočim presega število Turkov, ki so na podlagi agrarne reforme dobili zemljo, 60 odstotkov.
Odgovarjajoč na vprašanje o verski svobodi, je Said Mustafa dejal, da uživajo pripadniki turške manjšine svobodo pri izvrševanju svojih verskih obredov. Vse džamije in druge verske ustanove vodijo duhovne osebe in svobodno z njimi razpolagajo. V letu 1946 je ljudska oblast podelila muslimanskim verskim ustanovam tudi materialno pomoč.
Vse Slovensko prebivalstvo Koroške zahteva preko svojih ljudskih organi' zacii priključitev k Jugoslaviji
Pismo Zveze koroških zadružnikov vladi FLRJ
Dunaj, 2?. januarja:	Dopisnik
Tanjuga poroča: Zveza koroških zadrug v Celovcu je poslala vladi FLRJ resolucijo, v kateri pravi med drugim:
»Kot vse ostale slovenske organizacije na Koroškem, tako je tudi slovensko zadružno organizacijo težko prizadela priključitev ozemlja Slovenske Koroške k Avstriji. Kreditno zadružništvo, ki je bilo prej v procvitu, in ustanovljeno blagovno zadružništvo koroških Slovencev sta bili po ustanovitvi Avstrijske republike, zlasti pa po razmejitvi med Avstrijo in Jugoslavijo, izročeni na milost in nemilost koroškim in nemškim šovinistom, katerim je bila slovenska zadružna organizacija trn v peti že od časov njene ustanovitve Zapreke pri delu slovenskih zadrug, ki jih je bilo že itak veliko v bivši Avstro-ogrski, so se še bolj povečale v letu 1920 v republiki Avstriji-Na vse načine so poizkušali likvidirati to edino slovensko gospodarsko organizacijo na Koroškem, ki je ovirala hitro germanizacijo* koroških Slovencev.
Pod grožnjo težkih kazni so oblastva prepovedala vsako uporabljanje slovenskega jezika v občevanju in dopisovanju med zadrugami. Vse zadruge so morale takoj pod grožnjo hudih kazni predložiti
svoja pravila v nemškem jeziku, V uradu za registracijo je bilo mogoče vlagati denar samo v nemškem jeziku.
Tako sta koroška deželna vlada, kot tudi' avstrijska zadružna zveza na najrazličnejše načine poizkušala doseči pri naših vodilnih zadrugah, da bi se slovenska zadružna zveza ukinila in da bi se slovenske zadruge vključile v nemško zvezo- Govorili so nam, da nima smisla, da bi imeli mi, koroški Slovenci, svoje zadruge in da se bodo zadruge lahko obdržale in delovale samo, ako se združijo z avstrijskimi. Ta pritisk so izvrševala avstrijska oblastva in organizacije. Značilno je, da se je ta pritisk izvajal od oblastev pod vlado istih strank, ki vladajo tudi danes v Avstriji in na Koroškem.
Po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu se je položaj slovenske zadružne organizacije poslabšal na vsej črti. Pripravljen je bil načrt nasilne likvidacije slovenskega zadružništva na Koroškem, ki so ga nemški šovinisti iz Koroške pripravili v Avstrijski republiki že pred enim letom- Ko so lefa 1941 nemške vojaške tolpe napadle Jugoslavijo, je bila takoj izvedena likvidacija slovenskega zadružništva na Koroškem. Voditelji Slovenske zadružne zveze so bili zaprti, na njihovo me-
»Argumenti« Avstrije v Londonu
V zadnjem tednu nacifašistične-ga režima na Koroškem je Hitlerjev odlikovanec in nacifašist prof. dr. Martin Wutte poslal gauleiterju dr. Rainerju pismo, v katerem je obrazložil smernice in pozival Rainerja, da vztraja v oboroženi borbi in s tem reši Koroško »Frei-und Un-geteilt«, svobodno in nedeljeno-Rainer pa je to pismo odstopil svojemu nasledniku deželnemu glavarju Hansu Pieschu, kateri se je javno zaobljubil Rainerju, da ne bo preganjal naciste na Koroškem in da bo njegova vlada vodila politiko pod geslom »nedeljene in svobodne Koroške« — torej pod vse-nemško in imperialistično parolo. Takoj po nastopu Piescha kot deželnega glavarja je pohitel dr. Martin Wutte, da mu je sredi maja 1945 pisal pismo, v katerem se mu je stavil na razpolago, in temu pismu priložil obširen načrt bodočega dela za »svobodno in nedeljeno Koroško«. Ena od teh mnogoštevilnih točk, katerih naj se Avstrija — po Wuttejevem presodku nasproti za-padnim zaveznikom — pri reševanju koroškega problema poslužuje, je dr. Wutte posebno poudaril- To so podatki ljudskega štetja iz leta 1923 in 1934.
In res se je sedaj avstrijski zunanji minister dr. Gruber skliceval dne 24. januarja 1947 na tiskovni konferenci v Londonu na podatke teh ljudskih štetij na Koroškem- Iz tega se razvidi kontinuiteta vele-nemške in nacistične ter avstrijske imperialistične politike na Koroškem, ki jo izvajajo tako dosledno vse garniture, ki so kdaj koli bile na vladi na Koroškem.
Koroški Slovenci so ob priliki obeh ljudskih štetij dokazali, da sta bili ljudski štetji falzifikat, da se je pri obeh izvajal najhujši teror na koroške Slovence in da so številni komisarji po navodilih Heimatdiensta ozir. Heimatbunda kar samovoljno izpolnjevali številne obrazce. Heimatdienst ozir. Hei-matbund je že v naprej določil, katero število Slovencev na Koroškem sme biti izkazano, in tako se je tudi zgodilo- Ti podatki naj bi služili' za varanje zunanjega sveta in v podporo lažne trditve koroških šovinistov, da koroških Slovencev ni več. Za pravilno presojo razmer, v katerih sta se ljudski štetji izvedli, naj navedemo samo nekaj značilnosti iz dobe goljufivega popisovanja.
Odredba notranjega ministrstva na Dunaju z dne 7. VII. 1929 je izrecno določala, da so števne komisarje imele določiti občine- Okrajni glavarji na slovenskem ozemlju pa so pustili veljati postavitev števnih komisarjev samo v občinah, v katerih je to imenovanje odobril Heimatdienst. V drugih občinah, ki so imele v občinskem odboru slovensko večino, pa so od občinskih svetov postavljene števne komisarje odstavili in nastavili' samo
učitelje-šoviniste ter tedanje Volks-deutscherje iz nasledstvenih držav. Naj navedemo samo okrožnico okrajnega glavarja Rainerja za Okrajno glavarstvo Celovec-okoli-ca z dne 3. marca 1923 št. 3950, ki jo je poslal na občinska predstojni-štva v Selah, Slovenj Plajperku, Bistrici v Rožu in drugim- Okrajni glavar je odstavil slovenske števne komisarje v vseh slov. občinah, ki so bili pravilno in zakonito imenovani od teh občin, in določil, »da morejo občine števne komisarje imenovati iz vrst učiteljev, javnih uradnikov in pa iz onih Nemcev, nastavljenih v slov. ozemlju, ki so bili izgnani iz sosednjih držav.«
V tisti dobi je ustrahovala slovensko l judstvo na Koroškem zloglasna organizacija »Orgesch« Ta organizacija je bila velenemško ih šovinistično usmerjena in je razbijala v dotičnih mesecih leta 1923, ko je bilo določeno ljudsko štetje, slovenska zavarovanja, tako n- pr. r Šmarjeti' v Rožu, Slovenjem Plajperku, v Grebinskem kloštru in povsod drugod. Bila je to predhodnica nacifašističnih organizacij, podobna italijanskemu in ogrskemu fašizmu; člani so nosili sive klobuke s krivci in so bili oboroženi s palicami, imeli so vojaške sarže in organizirano mladino v Jugend-bundu.
Ljudsko štetje je bilo 1. 1923- 7. marca. Tik pred ljudskim štetjem
4.	marca 1923 pa je bil na Koroškem navdušeno sprejet nemški general Ludendorff, kateri je na zborovanju koroškega Landbunda nastopil kot govornik dne 4- marca 1923 in vršil vsenemško propagando. Pri sprejemu dne 3. marca ga je pozdravil namestnik dežel, glavarja v Celovcu. Na zborovanju je pustila avstrijska vlada, da je Luden-dorffa propagiral za »veleizdajstvo« in je med drugim poudarjal: »Globoko ginjen se zahvaljujem za sprejem na Koroškem- Vaše veselje velja našemu skupnemu stremljenju, naša ljudstva zediniti v eno ljudstvo, ga okrepiti in ga osvoboditi. Za to svobodo je treba v prvi vrsti moči. Veselilo me je, ko sem slišal, kako se tukaj širi misel oborožitve. S koroškimi boji se je začel boj za svobodo nemškega naroda, mogočno gibanje, ki nas vodi v eno veliko Nemčijo, v eno Nemčijo moči, svobode in kulturnih sil.«
Koroška deželna vlada, ki je po svojem namestniku pozvala gen-Ludendorffa 3. marca 1923, je v tisti dobi proglašala izjavo koroških Slovencev pri ljudskem štetju za veleizdajalsko, v resnici pa uganjala ona sama največje ve-leizdajalstvo. Še več! Pet slovenskih delavcev, ki so se edini na celovškem kolodvoru ojunačili demonstrirati proti gen. Ludendorffu, je Okrajno sodišče v Celovcu obsodilo »zaradi zločina in prestopka« podpihovanja, nasilnosti in zoper-
sto pa je bil postavljen gestapovski komisar, ki je premoženje Slovenske zadružne zveze izročil upravi nemške zadružne zveze.
Kot se pa vidi iz postopanja sedanjih vladajočih krogov na Koroškem in v Avstriji, je še danes celokupna slovenska zadružna imo-vina v rokah onih, katerim so jo za časa nasilne likvidacije izročili nacisti Zvezi slovenskih zadrug na Koroškem še do danes ni bila dana možnost, da prične z delom. Kljub vsem obljubam iu jamstvom koroške deželne vlade, je glede jxwra-čila škode, ki je bila storjena slovenskemu zadružništvu, ostalo pri praznih obljubah- Slovensko ljudstvo je izgubilo vsako upanje, da bi lahko doseglo svoje pravice in enakopravnost v okviru sedanje Avstrije.
Mi, koroški Slovenci, hočemo živeti v resnični svobodi in neodvisnosti, imeti hočemo možnost polnega kulturnega, političnega in gospodarskega razvoja. To je mogoče samo na ta način, ako se priključimo svoji domovini FLR Jugoslaviji. Prosimo vlado FLRJ, da zastavi vse napore za to, da se bodo naše zahteve izpolnile, da ''o Slovenska Koroška priključena k FLRJ.
Za Zvezo koroških zadrug v Celovcu — predsednik Lapuš Florijan.
stavljanja proti javnim varnostnim organom. Ko pa se je šlo za povzročanje nasilnosti: in napadov na koroške Slovence — primer v Škocjanu, v Grebinju, v Grebinskem kloštru, v Velikovcu, za atentat na Limpla v Kaplji na Dravi, pa sodišča na Koroškem niso videla v teh dejanjih kaznjiva dejanja, marveč, patriotična-
Na zasedanju koroškega deželnega zbora v Celovcu v marcu 1923 je slov. poslanec Vinko Poljanec svečano izjavil, »da so bili števni komisarji v slov. ozemlju odstavljeni zaradi tega, ker ne bi šteli po navodilih Heimatdiensta, Sedanje ljudsko štetje v slovenskih krajih sploh ni uradno nepristransko dejanje, ampak navadna politična nemškutarska agitacija za »All-deutscliland« (veliko Nemčijo).
Vsi nepristranski opazovalci, ki so imeli vpogled v predpriprave in v izvedbo ljudskih štetij v senžer-menski Avstriji, so bili prepričani, da sta obe ljudski Štetji' navaden falsifikat napravljen po deželni vladi v Celovcu in avstrijski vladi na Dunaju s pomočjo Heimatdiensta in Heimatbunda ob podpori vse-nemških in imperialističnih agitatorjev iz Nemčije, kot n. pr- gen. Ludendorffa.
Zato je pač podan največji' dvom v iskrenost sedanjih vodilnih kro-
gov na Koroškem in v Avstriji, da očejo likvidariti vsenemško nacistično in fašistično politiko, kajti sicer bi jih moralo biti sram, da se sklicujejo na take »fašistične argumente«, kakor so jih koroški šovinisti' ustvarili pri obeh ljudskih' štetjih 1. 1923 in 1934 v svrho varanja inozemstva.
Toda borba koroških Slovencev je enkrat za vselej razgalila in razkrinkala te nemške fašiste na Koroškem pa naj so zakrinkani z »demokratsko« masko- Borba koroških Slovencev zahteva potrditev rezultatov, doseženih proti nacifašizmu in šovinizmu, to je popolno priključitev Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugo-slaviji.
Prebivalstvo Ziljske doline zahteva priznanje 0F za Slovensko Koroško
Celovec, 27. jan. Slovensko antifašistično prebivalstvo Bmce v Ziljski dolini je na svojem sestanku izglasovalo resolucijo na Medzavezniški svet za Avstrijo na Dunaju, v kateri odločno zahteva priznanje Osvobodilne fronte. V resoluciji poudarjajo Slovenci, da je Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško 'tista organizacija, pod katere vodstvom so se koroški Slovenci v velikem osvobodilnem boju z orožjem v rokah uprli nacistični strahovladi in doprinesli ogromne gmotne in moralne žrtve za skupno zavezniško stvar ter za osvoboditev in priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji.
Med ljudskimi poslanci Narodnega sobranja LR Makedonije so trije verski muslimanski dostojanstveniki.
Veliki uspehi so bili doseženi tudi na kultumopposvetnem področju. Dočim v bivši Jugoslaviji in med okupacijo turška manjšina v Makedoniji ni imela nobene manjšinske šole, je ljudskim oblastem od osvoboditve do danes uspelo na posebnih tečajih izvežbati okoli 150 manjšimskih učiteljev, odpreti 70 osnovnih šol in 1 gimnazijo s Ruščino kot učnim jezikom. V teh šolah se uči v materinščini okoli 60.000 turških otrok. Lani so bile tiskane čitanke in slovarji za osnovne šole, razen tega je tik pred tiskom še 7 učbenikov. Truška narodna manjšina ima tudi svoj časopis »Birligc,
Na fizkultumem področju je bil dosežen pomemben uspeh z ustanovitvijo fizkultumega društva »Zafer« v Skoplju, ki je združil okoli sebe veliko število turške mladine.
Odgovarjajoč na vprašanje, kakšno pomoč je nudila ljudska oblast pri obnovi požganih in porušenih vasi in hiš, je Said Mustafa dejal, da ljudska oblast podpira obnovo porušenih turških vasi. Porušena in požgana vas Kadrifalkovo na Ovčjem polju je obnovljena in naseljena s turškimi družinami. Številne turške družine, ki so bide zaradi agrarne reforme v bivši Jugoslaviji prisiljene zapustiti deželo, so se vrnile in dobile hiše in zemljo. Prav tako sodeluje turška manjšina aktivno pri obnovi in izgradnji naše države. Obnovljeni sta vasi Gradsko ia Kadrifalkovo, proga Stari—
Dojran, ustanovljene manjšinske in druge šole in različne državne ustanove. Turška mladina vseh krajev Makedonije je aktivno sodelovala pri gradnji progo Brčko—Banoviči.
»Na koncu« — je izjavil Said Mustafa — »bi rad poudaril, da gleda turška narodna manjšina v FLRJ svojo lastno domovino, ker uživa vse pravice, ki jih imajo ostali narodi Jugoslavije, ker lahko svobodno uporablja svojo materinščino v vseh državnih uradih, ker ji je zagotovljen svobodni, kulturni, prosvetni, ekonomski in politični razvoj. To so dokazi krepkega bratstva in enotnosti Turkov z Makedonci odnosno z vsemi jugoslovanskimi narodi v skupni domovini FLRJ, pod vodstvom najbolj priljubljenega voditelja in učitelja tovariša Tita.«
Iz zakona o inšpekciji deta se vidt velika skrb ljudske oblasti za daovno ljudstvo
Oblastni nadzoi nad pravilnim izvajanj era zakonov in odredb o varnosti ter o higieni pri delu je bil tudi v bivši Jugoslaviji. Poznamo pa poslovanje takratne »inšpekcije dela« le s slabe strani. Med predpisi in dejanskim izvajanjem je bil nepremostljiv prepad. Kot oblastni organ izkoriščevalskega razreda ni inšpekcija dela vršila svoje naloge v prid delavstvu — zato so določbe te zakonodaje ostale le na papirju.
Drugače je v naši ljudski državi. Novi zakon o inspekciij dela z dne 12. decembra 1946 določa, da vrši nadzor država po ustavi, s tesnim sodelovanjem sindikalnih organizacij.
Inšpekcijo dela opravljajo okrožni odnosno okrajni ljudski odbori, in to po svojih odsekih »za delo«; pri onih okrajnih odborih, kjer teh odsekov ni, opravljajo to gospodarski odseki.
Posle, ki se tičejo neposredno inšpekcije, vrše delovni inšpektorji kot državni uslužbenca v teh odsekih, pri tem se oslanjajo na delavske inšpektorje. S tem je dosežen množični nadzor nad pogoji dela, ki nam jamči, da bodo ljudski zakoni tudi v resnici izvajani. Posebno danes v naši ljudski državi, ko 60 delovni kadri osnova blagostanja širokih ljudskih množic, moramo iste skrbno čuvati. Tudi iz gospodarskih vidikov moramo to storiti, ker je vsako po bolezni ali nezgodi povzročeno zmanjšanje proizvodnje velika škoda in ovira v razvoju, s tem povzročene socialne dajatve pa težko breme za kolektiv delovnega ljudstva. Da to do skrajne mere omejimo, moramo stalno nadzirati varnostne naprave, zaščitna sredstva in zdravstvene prilike v podjetjih. Za te posle določa zakon izvoljene delavske inšpektorje, ki opravljajo kot pomožni organi inšpekcije dela te dolžnosti v obratih Delavski inšpektorji skupno s sindikalno organizacijo opravljajo tudi vzgojno delo tako, da navajajo k pravilni uporabi varnostnih naprav in sredstev ter k učinkoviti zaščiti pred nezgodami in obolenji.
Delovni inšpektor okrajnega ljudskega odbora ima v svojem okolišu ozke stike s sindikalnimi odbori, s sindikalnimi sveti in z organi za posredovanje dela ter s komisijami za tehnično in higiensko zaščito, da se s predstavniki teh organizacij posvetuje. Daje pa tudi navodila v pogledu pravilnega izvajanja predpisov, tako da upošteva pri tem vse upravičene želje in predloge delavstva. Povezan je tudi z državnimi zdravstvenimi organi in organi socialnega zavarovanja, priteguje jih k pregledom, da uredi na podlagi strokovnih ugotovitev tudi higienske in zdravstvene prilike podjetja.
Inšpekcije dela okrajnih ljudskih odborov ne opravljajo poslov v celotnem gospodarstvu, ker je zaradi strokovnih svojstev nekaterih panog to nemogoče. Zato so osnovane posebne inšpekcije dela, ki poslujejo samostojno in so kot ustanove neposredno vezane na ministrstvo za delo. Tako je rudarski inšpektorat vezan na republikansko ministrstvo za delo. Pristojen je, da vrši iBte posle, kakor inšpektorat ljudskega odbora, toda le v rudarstvu, topilnicah, pridobivanju nafte in v sorodnih strokah. Nadalje so še inšpektorati dela za pomorstvo, rečno plovbo, železnice in letalstvo. Vsi ta so zaradi vsedržavnega značaja vezani neposredno na ministrstvo za delo FLRJ. Delokrog teh inšpektoratov je v svoji gospodarski panogi isti, kakor inšpekcij dela okrožnih ljudskih odborov.
Že do sedaj vidimo, da je pristojnost inšpekcije dela zelo široka. To pa še daleč ni vse, kajti potreben je tudi nadzor nad mezdami in plačami, nad delovnim časom, nad odpovedmi in dopusti itd. Važna je tudi kontrola nad učenjem, zaposlitvijo in nastanitvijo učencev ter nad preskrbo, prebrano in stanovanji delavstva in nameščencev.
Dobri delovni odnosi so brez dvoma važen faktor v našem ljudskem gospodarstvu. Zato skrbi inšpekcija dela, da je delavstvo glede na telesno in zdravstveno stanje pravilno zaposleno, potrjuje delovni red, dovoljuje nadurno delo, ugotavlja vzroke prekinitve deda, posreduje pri sklepanju kolektivnih pogodb, bi jih tudi registrira, posreduje pa tudi v primeru spora.
Nezgod m bolezni pa z nadzorom in ugotovitvijo vzrokov še daleč nismo preprečili. Zato daje inšpekcija dela na podlagi svojih raziskovanj in ugotovitev pobudo za izpopolnjevanje starih in nameščanje novih, popolnejših ter učinkovitejših varnostnih naprav in za uporabo boljših zaščitnih sredstev.
Poleg že omenjene pristojnosti, ki jo izvaja kot organ kontrole nad varnostjo in higieno pri delu, pripada inšpekciji še naloga proučevanja terenske problematike. Na podlagi teh ugotovitev ter zbranih mnenj usmerja delovni inšpektor v skladnosti z obstoječimi predpisi svoje poslovanje. V primerih, ko odkrije nepremostljiva nasprotstva, pa stavlja svoje dopolnilne predloge.
Omenjene dolžnosti obvezujejo delovnega inšpektorja, da vsa podjetja, obrate in druga delovna torišča pregleda. To izvrši vsaj enkrat v letu. Na podlagi pritožb, pogostih obolenj ali nezgod pa tudi večkrat.
Delovni inšpektor ima v to svrho posebna pooblastila, ki mu omogočajo dostop ob vsakem času, t. j. podnevi in ponoči, na vsa mesta, kjer se uporablja najemno delovno silo. Dostop pa ima tudi v kuhinje, jedilnice, dečje domove, dnevna zavetišča, kopališča in ostale zgradbe, namenjene delavstvu. Ob potrebi more pregledati celo zasebne prostore in stanovanja, to pa le na podlagi posebne odločbe. Pri inšpekciji prisostvuje tudi delavski inšpektor in zastopniki sindikata. Njim so neposredno poznani vsi delovni pogoji in odnosi, zato so njihove izjave za pravilmi vpogled predvsem merodajne. #
Mnogokrat je iz svojstvenosti delovnih pogojev y raznih gospodarskih panogah
potrebno, da pritegne delovni inšpektor k pregledu tudi različne strokovnjake, na primer zdravnike, strojne tehnike, kemike i. dr. To stori v primerih, ko mu je strokovno mnenje za pravilno presojanje delovnih prilik neobhodno potrebno. Tudi strokovnjake same lahko pooblasti, da izvedejo pregled ter mu o tem poročajo.
Svoje informacije črpa inšpektor tudi iz zapisnika delovnih nezgod Večkratna nezgoda na istem mestu ali stalna ponovitev neke bolezni mu bo brez dvoma opozorilo, da so varnostne naprave pomanjkljive ali slabe zdravstvene prilike. Tudi vpogled v kontrolne knjige za delavske mezde in plače nameščencev mu je potreben zato, ker 60 pravilno odmerjene mezde, norme im akordi najvidnejši izraz dobrih odnosov med delavstvom in upravo.
Vidimo, da so delovnemu inšpektoratu za pravilno presojo potrebni zelo številni podatki. Posebno potrebni so mu pri slabo urejenih delovnih razmerah, kakor je to v pretežni večini podjetij, ki 60 grajena po kapitalistično-profitar-skih vidikih.
Pri novogradnjah ali pri preurejeva-nju podjetij, delavnic, delovnih prostorov ali drugih naprav delovni inšpektor poda svoje mnenje, ki je za gradnjo in pre-urejevanje merodajno in obvezno. Zato odobri predhodno skice in načrte, ali pa določi smernice neposredno pri ogledu.
V primeru, da se njegova navodila ne bi upoštevala, bo izvedel primerne ukrepe ali celo kaznoval.
Za urejevanje delovnih odnosov so potrebna tudi redna poročila. Zato Je dolžnost vseh podjetij, da javljajo začetek, zastoj ali konec vsakega, posebno pa sezonskega dela. Prav tako potrebuje delovni inšpektor obvestilo o važnejših tehničnih iapremembah v podjetju. Poznati mora vsa nova higiensko-varnostna sredstva ip navodila. Prijava o nesoglasju med upravo in delavstvom, ki bi se mogla razviti v spor, je za hitro in uspešno urejevanje potrebna, prav tako je nujno, da javlja uprava podjetja telefo-nično-telegrafsko ali s kurirjem vsako smrtno, težko ali kolektivno nezgodo. Vsa ta poročila morajo biti podana takoj, ker je le tako mogoče ugotoviti in odstraniti vzroke.
Delodajalec odnosno uprava podjetja pa mora vpisovati v razvidnostno knjigo za delovne nezgode tudi vse ostale delovne nezgode, ki prizadetega več kot tri dni onesposobijo za delo. Tudi o tem podaja redno poročilo na posebno zahtevo inšpekcije dela, pa tudi o drugih okol-nostih.
Temelj poslovanja inšpekcije dela je ustava, ravna se pa tudi po določilih pravilnikov za tehnično im higiensko zaščito delavstva, izdanih od ministrstva za delo FLRJ. Poseben pravilnik je namenjen splošnim predpisom, n. pr. o delovnih prostorih, o čistoči, o razsvetljavi itd.
Zaradi posebnosti delovnih postopkov v raznih strokah so k splošnemu pravilniku o delovni varnosti ter higieni potrebna še specialna določila. Tal«) jih potrebuje industrija, ki predeluje strupene snovi, potrebuje jih delavec v stisnjenem zraku, pri visoki električni napetosti, v rudnikih in v raznih drugih obratih.
Za poslovanje inšpekcije dela so še tudi drugi zakoni delavske zaščitne zakonodaje merodajni, n. pr. zakon o_ reševanju delovnih sporov, zakon o učencih v gospodarstvu i. dr.
Z odločbami postavlja delovni inšpektor tehnične in varnostne ukrepe, uveljavlja higienska pravila im izkušnje, ščiti življenje in zdravje delavstva ter ureja nepravilnosti delovnih odnosov. Te odločbe vsebujejo tudi nalog delodajalcu odnosno upravi podjetja, da uredi ugotovljene nedostatke, določajo pa tudi način in rok izvršitve. V primeru neizvrše-ne odločbe pa je organ inšpekcije dela celo pooblaščen, da poveri na 6troske podjetja ureditev drugi osebi.
O odločbah in nad izvršitvijo nalog, vodi delovni inšpektor stalno kontrolo.
V to svrho mora delodajalec odnosno uprava podjetja v določenem roku dostaviti poročilo o izvršitvi.
Na delovnih mestih, kjer je ogroženo zdravje ali življenje delavstva, pa mora delovni inšpektor zahtevati, da se nevarnost takoj odstrani. Ce se to nemudoma ne izvede, pa lahko odredi, da se na tem kraju delo ustavi.
Odločbe po zakonu o inšpekciji dela pa ne odstranijo krivde odgovornih oseb. Proti nijim se mora istočasno uporabljati tudi kazenski zakon ter kazenske določbe zakona o inšpekciji dela. Po teh določbah so odseki za delo odnosno gospodarski odseki pri okrajnih izvršnih odborih in pri mestnih odborih v značaju okraja pooblaščeni, da izrekajo v primeru prekrška denarne kazni.
Organi delovne inšpekcije uporabljajo denarne kazni, če se ne izvajajo predpisa higiensko-tehnične varnosti ali ne upoštevajo drugi določeni pogoji dela. Isto velja za kršenje predpisov o delovnih odnosih. Kaznuje se vsako preprečevanje pregleda, oviranje pri izvrševanju službene dolžnosti ali dajanje nepravilnih podatkov.
Poudariti je treba, da so kazni vedno le skrajni ukrep, ki ga uporablja organ inšpekcije dela v primerih vidne malomarnosti ali namembno nedzvršene odločbe. V primeru, da ni denarna kazen izterljiva, je v zakonu o inšpekciji dela predvideno prisilno delo brez odvzema prostosti. Brez ozira na te kazni pa se lahko uvede še drugi postopek proti krivcu, če je dejanje takega značaja, ki spada pod kazenski zakon, pod disciplinski pravilnik ati če obstajajo odškodninske zahteve
Proti odločbam odseka za delo odnosno gospodarskega odseka okrajnega ljudskega odbora, more vsak delodajalec ali uprava podjetja vložiti priziv, če smatra, da je odločba nepravilna ali celo krivična. To mora izvršiti najpozneje v osmih dneh po <k«tawi preko ono p®wo-
Udarniki so na svojem zboru sprejeli nove obveznosti za izvršitev naših
gospodarskih nalog
Na nedeljskem zborovanju udarnikov (o katerem smo poročali že včeraj in priobčili referat predsednika GO ESS tov. Dolinška ter začetek diskusije) so v diskusiji udarniki raznih panog industrije govorili o svojih izkušnjah, podčrtali bodoče naloge, ki jih je omenil v referatu že tov. Dolinšek im pozvali delovno ljudstvo na izvršitev teh nalog.
Pozdrav primorskega udarnika
V imenu primorskih uradnikov in vsega primorskega ljudstva, je spregovoril udarnik Pagon Ivan, vodja tehnične baze v Ilirski Bistrici. Dejal je:
»Pozdravljam vse tovariše in tovarišice udarnike in delovno ljudstvo LR Slovenije v imenu vseh udarnikov in delovnega ljudstva iz Slovenskega Primorja. Naš razvoj ovirajo meje, ki nas stiskajo v tako ozek gospodarski prostor. Boriti se moramo z našo in tujo reakcijo. V preteklem letu smo s skupnimi napori pri delu vložili tudi vse svoje sile v borbo proti reakciji in vsaj v neki meri pomagali svojim bratom in tovarišem onstran modre črte v Trstu in v vsej coni A, kjer jih neo-fašisti še vedno preganjajo in zapirajo. Kljub temu pa so naši delavci dvignili produkcijo v nekaterih obratih do 100%, tako v žagi Scarpa v Ilirski Bistrici, kjer so 15. decembra, ob zaključku tekmovanja za priključitev k Jugoslaviji, dosegli 180% produkcijo. Enako so se izkazali tudi žaga Ri-calo v Ajdovščini, rudarji iz Idrije in Ilirske Bistrice ter drugi delovni kolektivi.«
Izvršimo petletni načrt v štirih letih
Po odmoru, ki ga je odredil tov. predsednik, se je zborovanje nadaljevalo in je prvi spregovoril Guzej Edvard, udarnik iz rudnika v Zagorju Med drugim je dejal: »Ko stopamo v petletko, pozivam vse udarnike in vse delovne kolektive Titove Jugoslavije, da primemo krepko za delo, tako krepko, kakor so to storili naši sovjetski bratje, ki so načrt izvršili ne v petih, marveč v štirih letih. Pozivam naše delovno ljudstvo, da tudi mi sledimo temu vzgledu in izvršimo naš petletni načrt že v štirih letih, da bomo imeli tudi mi tako močno in lepo državo, kakor jo imajo sovjetski bratje!«
Kot zadnji se je priglasil k besedi udarnik in izumitelj iz tovarne Bonač tov. Kelnerič Jože, ki je prikazal probleme in uspehe, ki so se pojavili pri delu v njegovi tovarni:
»Slišali ste že mnogo koristnega in spodbujajočega o našem udarniškem in izumiteljskem delu. Povedal vam bom še nekaj iz svoje stroke t j- kar-tonažne industrije. V tej industriji se zlasti po vsaki vojni potrebuje veliko izdelkov, ki nadomeščajo pločevino, bakeliz itd. Ze več let pred vojno sem opazoval, kako so morali delavci in delavke pri težkih strojih z velikim fizičnim naporom garati. Po osvoboditvi sem poskušal olajšati in odpraviti napore pri težkih strojih, ki jih upravljajo tovarišice. Tako se nu je posrečilo 4—5 strojev tako izboljšati', da je delo zdaj neprimerno lažje- Če bi se tisto delo, ki ga je morala opraviti pri takem stroju delavka pred izboljšanjem, dala na tehnico, bi ugotovi E, da je morala delavka dvigniti v 8 urah do 18.000 kg. Danes ko se je proizvodnja na tem stroju dvignila povprečno za 65%, v enem oddeku pa celo za 300% in je storilnost neprimerno večja, pa dvigne ista delavka v istem času samo 300 kg.
Tako se da tudi pri najbolj preprostem ročnem stroju olajšati delo in zmanjšati fizični napor, pri tem pa dvigniti proizvodnjo, ne da bi pri tem trpela kakovost izdelka. Toda pri: svojem delu sem naletel često na razne ovire, ki jih povzročajo razni reakcionarni elementi. Tako sem si zamislil, da bi pri ročni stiskalnici, s katero je delo zelo težavno, s primerno preureditvijo delo znatno olajšal- Potrebna je bila primerna naprava iz lesa. Toda uprava podjetja ni hotela o tem nič slišati in moral sem čakati' 4 mesece, preden sem prodrl- Proizvodnja na tako izboljšanem stroju se je dvignila za 65%. Zaradi malomarnosti pa je zaostajala cele 3 mesece, čeprav je bilo za preureditev potrebnih samo nekaj dni. Šele potem, ko je začelo delavstvo in sindikalna podružnica priti-
stopne oblasti, ki je izdala odločbo, v našem primeru preko okrajnega izvršnega odbora, odseka za delo odnosno gospodarskega odseka, na ministrstvo za delo ljudske republike Slovenije. Pravočasno vložen priziv zadrži izvedbo do dokončne rešitve, toda le takrat, če ni neposredno ogroženo zdravje in življenje zaposlenega delavstva. Ministrstvo za dejo ljudske republike rešuje tudi prizive proti od ločbam rudarskega delovnega inšpektorata, ko je zvezno ministrstvo za delo prizivna instanca zoper odločbe delovnih inšpektoratov za zračni, rečni, pomorski in železniški promet, če ne obstaja vmesno višji delovni inšpektorat.
Iz te obravnave novega zakona o inšpekciji deia smo spoznali veliko skrb naše ljudske oblasti do delovnega ljudstva. Vidimo, da naša mlada država, v kateri se je položaj delavskega razreda v temelju izpremenil, budno pazi, da prepreči izkoriščanje in da na trdni podlagi ustvari skupnost delavca, kmeta in delovne inteligence, ki edino jamči za širok razmah vsega gospodarskega, političnega in državnega življenja.
Kukovec A. Uroš.
skati na upravo podjetja, se je stvar izvršila.
Zato predlagam, da posvečate sindikatom pozornost zlasti sedaj, ko bodo občni zbori podružnic- Izvolite v sindikate takšne ljudi, ki bodo uživali vaše zaupanje, ki bodo delali sporazumno, da ne bo nikjer ovir, kadar gre za to, da se dvigne proizvodnja in olajša delavcem njihovo težko delo.«
Po končani diskusiji se je priglasil k besedi tov. Stružnik, drugi tajnik Zveze tekstilnih delavcev Jugoslavije in analiziral nekatere napake iz poteka diskusije. Pozval je udarnike, naj dvignejo delovno disciplino, kulturni nivo delavstva in tekmovalni duh.
Zaključke k celotni diskusiji je podal tov. Dolinšek in odgovoril na nekatera nepravilna mnenja, ki so jih iznesli posamezni udarniki in končal:
»Zaključimo današnje zborovanje z željo, da bi se v bodoče udarniško delo še pomnožilo, da bi dobil: še novih in novih udarnikov- Samo s tako željo
moramo oditi vsak k svojemu delu, ki bo tako rodilo še večje uspehe . Po vsem tem kar smo slišali, po vaših izkušnjah smo lahko prepričani, da bomo v resnici dosegli še večje uspehe v našem načrtnem gospodarstvu. Vse tisto, kar ste danes povedali tukaj in vse ono, kar bi lahko iz svojih izkušenj povedali, prenašajte stalno na svoje tovariše in jih prepričujte, da bodo krenili po vaši poti. Na ta način nam bo lahko izvršiti vse naloge ki so pred nami.«
Na predlog udarnika Ivana Kavčni-ka so prisotni z navdušenjem sprejeli pozdravne brzojavke maršalu Titu, Centralnemu komiteju KPJ, zveznemu ministru za industrijo in predsedniku Gospodarskega sveta Borisu Kidriču ter tovarišu Salaju, predsedniku Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije.
Na koncu je udarnik inž- Marjan Ferjan preči-tal obveze, ki so jih sprejeli udarniki na svojem prvem zboru.
»Izjavljamo, da bomo vložili vse moči in znanje za izpolnitev velikih nalog, ki stoje pred nami«
Udarniki Slovenije, zbrani na svojem prvem zboru, smo na podlagi referata in diskusije napravili sledeče sklepe:
1. Naš zbor se vrši v začetku prvega leta gospodarskega načrta in v začetku naše petletke. V tem zgodovinskem trenutku izjavljamo, da bomo vložili vse moči in znanje za izpolnitev velikih nalog, ki stoje pred nami.
2. Vse svoje znanje in izkušnje bomo porabili za vzgojo novih strokovnih kadrov, ki jih naše gospodarstvo nujno potrebuje. Stremeli bomo na eni strani za tem, da bomo kot udarniki kažipot vsemu delavskemu razredu, na drugi strani pa bomo vodili borbo proti onim, ki se namerno nočejo vključiti v celotno gospodarsko delavnost. Sleherni pripadnik delavskega razreda mora doseči pravi odnos do dela, ki nas vodi v blagostanje. S tem bomo dosegli tudi to, da bo postalo udarništvo množičen pojav.
3. Zavedamo se, da je za dvig produkcije, za boljšo izrabo surovin, za večjo štednjo z materialom in zmanjšanje režijskih stroškov potrebno normirano delo. Delo in plača po normah je naj-pravičnejša, zato zahtevamo, da vpeljejo vsa naša gospodarska podjetja prepotrebne norme čimprej. Za izvedbo tega bomo udarniki, izumitelji in raciona-lizatorji pomagali z nasveti kjer koli bo to mogoče, zlasti bomo to storili s tem, da bomo delavci-strokovnjaki sodelovali v obratnih tarifnih komisijah.
4. Udarniki bomo posvetili več pažnje delovanju podružnic. Kot odborniki in re-refenti bomo budno stremeli za tem, da se bodo predvsem povsod začeli izvajati sklepi IV. plenuma Centralnega odbora ES Jugoslavije, kakor tudi smernice in navodila ostalih sindikalnih forumov.
5. Potrebno je, da bomo nastopali tudi s konstruktivno kritiko proti vsem nepravilnostim, bodisi v podjetjih, v njihovih upravah, ljudskih odborih, raznih sindikalnih forumih. Naš boj velja predvsem birokratizmu, ki duši celoten razvoj. Ne moremo dopustiti mlačnega dela in površnosti, kar je treba predvsem odstraniti iz sindikatov. Uvesti je treba sindikalno disciplino, na drugi strani pa tudi zahtevamo, da se izvedejo sklepi, ki so povezani s tekmovanjem in udarništvom. V tem pogledu so važne pravične nagrade ter redna dodelitev dodatnega blaga udarnikom, kakor to predvideva uredba zvezne vlade.
6. Zahtevamo od Glavnega odbora ES, da tudi s svoje strani stori vse, da se bodo naši skupni načrti čim prej uresničili. Želimo več konkretne pomoči na terenu, posebno pri izvrševanju vseh naših postavljenih obvez.
7. Od naših ljudskih oblasti — najnižjih in najvišjih — zahtevamo, da podvojijo borbo proti brezdušnemu poslovanju, površnosti in protekcionaštvu. Razkrinkali bomo vse vrinjence v Krajevnih ljudskih odborih, odstranili vse proti-ljudske elemente iz njih, kajti dobro se
zavedamo, da prav njihovo protiljudsko delovanje zavira pravilno in hitro poslovanje. Mnogokrat so prav ti elementi po načrtu sovražnikov naše države sejali razdore in prezirali zakone in uredbe, ki gredo v korist delovnemu človeku. S konkretnim razkrinkavanjem bomo pomagali kontrolni komisiji pri njenih naporih za še večji red in osebno odgovornost za vsakega posameznika.
8. Od Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, predvsem pa od Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije bomo tudi v bodoče dobivali jasnih perspektiv in čiste linije. Politične in gospodarske smernice, ki so nam jih dali doslej, so nam vlivale poguma in moči pri našem delu. Borbeno in revolucionarno oboroženi s teorijo Marksa, Lenina in Stalina bomo tudi v bodoče premagali vse težave, ne strašeč se naporov, ki stojijo pred nami pod geslom »Industrializacije in elektrifikacije« zavedajoč se, da vodi ta pot v socializem.
9. Za dosego celotnega načrta bo potrebno v bodoče še več prosvetnega dela. Vse naše organizacije naj v tem prav-cu podvojijo svoje delo. Delavnim množicam je treba omogočiti kulturno izživljanje, saj bomo tako najprej odpravili škodljive posledice skorumpirane pred-aprilske kapitalistične Jugoslavije.
10. Skrbeli bomo s svojimi sindikalnimi forumi, da se bodo vršila obratna in krajevna posvetovanja udarnikov, ker se zavedamo, da bo s takimi posveti dana možnost izmenjave znanja in pridobitev za vsakega posameznika.
Kličemo vsem delavcem, inženirjem, tehnikom, kemikom, delovni inteligenci, kmetom ter vsemu delovnemu ljudstvu Slovenije: »Sledite našim obvezam, ki jih slovesno dajemo na prvem zborovanju udarnikov Slovenije.« — Vsak naj stori svoje. Pozivamo k razredni zavesti vse delavce in nameščence, da bomo te obveze dosledno izvršili, da bo izpolnjen gospodarski načrt, da bo izvršena industrializacija in elektrifikacija. Sledimo navodilom, ki nam jih je dal ob novem letu maršal Tito. Mi gremo za njim, kaiti le na ta način bodo ustvarjeni pogoji za blagostanje delovnih množic. Čuvali bomo naziv udarnika in skrbeli za čistost pojma udarniškega dela! Hkrati pa širili smisel in veselje do udarništva. Podčrtati hočemo vrednost iznajdbe in racionalizacije. S konstruktivno kritiko in s tesnim sodelovanjem pri reševanju družbenih problemov si bomo ustvarili vse ono, kar danes še nimamo in po čemer hrepenimo!
Naj živi delovna zavest ljudskih množic!
Naj se širijo vrste udarnikov, izumiteljev in racionalizatorjev!
Naj živijo Enotni sindikati Jugoslavije!
Naj živi Komunistična partija Jugoslavije!
Naj živi naš prvi delavec maršal Tito!
Trboveljski rudarji so v tekmovanju rweseca novembra dosegli največ točk
Tekmovalna komisija za rudnike v Sloveniji je na svoji redni seji, ki pa se je zaradi tehničnih ovir sestala kasneje kot navadno, ugotovila rezultate tekmovanja posameznih rudnikov v mesecu novembru.
V prvi skupini, to je v skupini večjih rudnikov je zavzel prvo mesto rudnik Trbovlje s 563 točkami in si zaradi ; svojih uspehov priboril prehodno zastavo, ki je bila dosedaj v rokah zagorskih rudarjev. Na drugem mestu je rudnik Zagorje, ki je v novembru dosegel 536 j točk, na tretjem pa rudnik Hrastnik s S
447 točkami. Dalje sta rudnik Senovo s 414 točkami in rudnik Velenje s 323 točkami.
V drugi skupini rudnikov sta dosegla rudnik Zabukovica 497 točk, rudnik Laško pa 452 točk. Iz tretje skupine, to je skupine malih premogovnikov, je o enomesečnem tekmovanju poslal poročilo samo rudnik Pečovnik, ki je dosegel v tem mesecu 279 točk.
Tekmovalne rezultate meseca decembra bomo poročali, ko jih bomo dobili od tajništva Zveze delavcev in nameščencev rudarske industrije, v Sloveniji.
Na Kolarčevi univerzi je bila proslava druge obletnice ustanovitve Enotnih sindikatov
Dne 23. januarja je bila na Kolarče-vi ljudski univerzi v Beogradu svečanost v zvezi z drugo obletnico ustanovitve Enotnih sindikatov. Velika dvorana je toda polna delavcev, iznajditeljev in udarnikov iz podjetij. V imenu Centralnega odbora Enotnih sindikatov so bili navzoči: predsednik Voja Lekovič, Pepca Kardelj, Savo Medan in Ivan Bo-žičevič. Navzoča sta bila tudi člana Glavnega odbora Enotnih sndikaiov, Srbijo
Dragoljub Jevremovič in Josip Bošnar.
Svečanosti je otvoril predsednik krajevnega sindikalnega sveta v Beogradu ! Grga Jankeš, ki je pozdravil prisotne in 1 na kratko razložil pomen ustanovitve ' sindikalnih organizacij in njihov delež pri dviganju gospodarske moči naše dr-: zave. Ko je zbor kulturno-umetniškega ! društva krajevnega sindikalnega sveta ! »Abraševič« zapel »Internacionalo«, je podal Milan Šijan, podpredsednik Sindi-! kalnega sveta v Beogradu poročilo o pomenu sindikatov in njihovem prispevku k razvoju naše dTŽave. Med nadaljnjimi svečanostmi je kulturno-umetniško društvo »Abraševič« izvedlo svečani del programa.
Svečana otvoritev prvega kongresa Fizkulturne zveze Jugoslavije
Beograd, 27. januarja. Včeraj popoldne je bil v dvorani pravne fakultete v Beogradu svečano otvorjen prvi kongres Fizkulturne zveze Jugoslavije. V slavnostno okrašeni dvorani se je zbralo nad 350 delegatov iz vseh federalnih republik, odposlanci fizkulturnih organizacij Julijske krajine ter zastopniki fizkulturnih zvez Albanije, Romunije in Madžarske.
Kongres je otvoril predsednik Fizkulturne zveze Jugoslavije Rato Dugonjič, ki je v svojem govoru poudaril velik pomen prvega kongresa fizkultumi-kov Jugoslavije za nadaljnji razvoj naše fiizkulture ter za nadaljnjo učvrstitev in razširitev temeljev naših fizkulturnih organizacij. »V preteklem letu,« je dejal Rato Dugonjič, >je doseglo fizkultuimo gibanje v novi Jugoslaviji lepe uspehe, ki se zrcalijo med drugim tudi v tem, da sodeluje v našem fizikultumem gibanju na stotine mladincev in mladink in to ne samo po mestih, kakor nekoč, temveč med vsemi sloji delovnega ljudstva. Toda s temi uspehi ne smemo biti zadovoljni, temveč moramo gledati, da se fizkulturno gibanje še bolj poglobi, da zajame še večje množice delovnega ljudstva ter se razširi do poslednje vasi. Delo kongresa spremljajo danes v duhu stotisoči naših mladincev in mladink. Zato mora ta kongres dati take uspehe, da bodo ustrezali namenu in pomenu, ki ga ima fizkulturno gibanje v novi Jugoslaviji.« Svoj govor je Rato Dugonjič zaključil s pozdravom vsem delegatom, zlasti pa gostom iz prijateljskih držav. Nato so zborovalci z viharnim navdušenjem sprejeli predlog, da se pošlje pozdravna brzojavka maršalu Titu.
Zborovalci so nato izvolili naslednje delovno predsedstvo kongresa:	Švoib
Vinko, kot zastopnik Jugoslovanske armade, kapetan Ratko yiličič, sekretar FISAH-a, Slobodan Poslilčič, zastopnik FISAS-a, Bogdan Maksimovič, zastopnik Fizkulturne zveze Bosne in Hercegovine, Sima Dimitrijevna, zastopnica Fizkul-tume zveze Makedonije, Niko Vukasovič, zastopnik Fizkulturne zveze Črne gore, Zoran Polič, zastopnik Fizkulturne zveze Slovenije, Stevan Bogdanovič, zastopnik sindikatov, predsednik FISAJ-a Rato Dugonjič in glavni sekretar FISAJ-a Miroslav Kreačič.
Zatem so pozdravili kongres zastopnik množičnh organizacij in posamezni delegati. Navdušeno pozdravljen je spregovoril kot prvi zastopnik Jugoslovanske armade Vinko Švob, ki je med drugim podčrtal velik napredek fizkultur-nega gibanja v Jugoslovanski armadi in med drugim navedel dokaz, da je nastopilo pri pomladanskem orossu Jugoslovanske armade nad 100.000 borcev, na jesenskem crossu pa še mnogo več. Na Fiizkultumem zletu Jugoslovanske armade je nastopilo 3600 izbranih borcev in oficirjev, velike uspehe pa so dosegli fizkuitiurniki Jugoslovanske armade tudi na mednarodnih tekmah. Vinko Švoib je izrazil svoje prepričanje, da bo fizkulturno gibanje postalo v prihodnjem letu v Jugoslovanski armadi še bolj razgibano, po drugi strani pa bodo tudi demobilizirani borci nadaljevali za-početo delo na področju fizkulture tudi v civilnem življenju.
Predsednik Komiteja za fizkulturo vlade FLRJ Slavko Komar je v svojem govoru podčrtal pomen fizkultumega gibanja za krepitev zdravja ter delovne in vojaške sposobnosti našega ljudstva. Dejal je, da so naše ljudske oblasti pokazale do sedaj polno razumevanje in daile ogromna sredstva za pospeševanje fizkulture. Tako je bilo v preteklem letu izdanih v ta namen 40,000.000 din, dočim je za letošnje leto določenih 200 milijonov. Pri nas bodo osnovane različne fizkulturne zadruge ter ustanovljeni tudi dve tovarni za izdelavo fizkulturnih potrebščin. Uredilo se bo vprašanje lastništva fizkulturnih objektov ter bo osnovana enotna uprava, ki bo omogočila še večji razvoj fizkultur-nega gibanja. Slavko Komar je ob zaključku svojega govora poudaril, da je fizkultumi pokret istočasno manifestacija bratstva in enakosti jugoslovanskih narodov in izraz povezanosti delavcev, kmetov in delovne, inteligence.
Zastopnik sindikatov Josip Cazi je v svojem govoru posebno naglasil besede
maršala Tita, ki je dejal, da mora postati prav fizkultura novo orožje delavskega razreda, ki mu bo omogočilo izvršitev velikih nalog gospodarske petletke. Zato je potrebno, je dejal Josip Cazi, da se delovne množice še v večji meri udejstvujejo v fizkulturi.
Pozdrave fizkultumikov iz Julijske krajine je sporočil kongresu Danilo Turk, ki je orisal fizkulturno udejstvovanje v Julijski krajini, ki se je zlasti manifestiralo na zle^u v Trstu, na katerem je sodelovalo nad 8500 fizkultumikov. Primorski fizkultumiki, je dejal Danilo Turk, so obenem tudi odločni borci proti fašizmu in dobro vedo, da jih bodo v tej borbi podprli vsi fizkultumiki Jugoslavije in vseh demokratičnih držav v svetu.
V imenu antifašističnih italijanskih fizkultumikov je pozdravil kongres Canlo Romani.
Kot zastopnik fizkulturnih organizacij Albanije je čestital jugoslovanskim fiz-kulturaikom k zasluženim uspehom Kristo Papajani ter se obenem zahvalil za veliko pomoč, ki jo nudijo jugoslovanski narodi in zlasti fizkultumiki albanskemu narodu. Zastopnik bolgarskih fizkulturnih organizacij Ivan Pianeoki je dejal, da je vprav širok razmah fizkul-ture v Jugoslaviji vplival tudi na fizkulturno gibanje v Bolgariji. Po zgledu Jugoslavije so začeli tudi v Bolgariji uvajati množični oroes in podobne množične fizkulturne prireditve.
S tem je bila svečana otvoritev kongresa zaključena, danes pa se bo začel delovni del kongresa.
Razprava proti skupini članov teroristične organizacije v Skoplju
Skoplje, 27. jan- (Tanjug). Včeraj se je pred skopljanskim okrožnim ljudskim sodiščem pričela razprava proti skupini članov fašistične teroristične organizacije »Nacionale Šiptare Demokratik« na čelu s Kemalom Is-kenderijem — Alimom, članom tako-zvanega Centralnega komiteja te organizacije. Poleg njega so obtoženi še: Azem Idriz Morani, Medžit Aki Zuber, Mamut Usein Dumami, Rude Husne Muharem, Memed Nezir Buši in Jonus Imer Bala, albanska državljana, dr. Keram Muhamed Zlatko, Osman Amet Čani,, Medat Mustafa Pršana, Dani-beg Memet Abdulah, Spiro Harila Teodosi, albanski državljan. Mula Ajdar Kurtiš Jašar, Džemal Fazli Kasimov, Šerif Memet Alit, Džavid Abdula Selim, vsi štirje po narodnosti Albanci, jugoslovanski državljani, Galip Rauf Mustafa, po narodnosti Turek, jugoslovanski državljan.
Ob začetku razprave je predsednik sodišča obvestil obtožence, da jim je dovoljeno govoriti v materinščini- Nato je javni tožilec Nikolo Vražarski prečita! obtožnico. Obtožil jih je, da so v 1. 1945 organizirali, vodili in bili člani ilegalne protiljudske organizacije, imenovane »National Šiptare demokratik«, ki jo je vodil od junija 1946 6 članski »Centralni komite« s sedežem v Skoplju Delo organizacije se je raztezalo na Kosovo, Metohijo in Makedonijo. Njen namen pa je bil pod krinko lažnega nacionalizma in šovinistične propagande zajeti Šiptare in
Obsojeni voditelji zavoda »Vetserum«
v Zagrebu
Pred Vrhovnim sodiščem LR Hrvat-ske so se morali zagovarjati voditelji državnega zavoda »Vetserun« v Zagrebu, z dr..A. Grgičem na čelu zaradi sabotažnega odnosa do ljudskega imetja in poskusov malverzacije.
Na zatožni klopi so sedeli razen dr. A. Grgiča, Fran Palatko, dr. Stjepan čurčija, dr. Evgen Topolnik in dr. Hr-voje Katalinič. Zastopnik javnega tožilca dr. Dušan Jurič jih je obtožil, da so v poldrugem letu upravljanja zavoda omogočili krajo ljudskega imetja. Da bi preprečili vsako kontrolo, so se namenoma izogibali pravilni evidenci. Na dvorišču zavoda je ležalo blago (gero-dal) milijonske vrednosti, ki ga niso nikjer vknjižili, temveč je bilo izpostavljeno propadanju.
Upravnik državnega zavoda »Vetserum« dr. Ante Grgič je bil obtožen, da je ves čas svojega službovanja namenoma onemogočal popis skladišča in hkrati z obtoženim Franom Palatkom ni dovolil vknjiževati materiala, ki je prihajal v zavod ali so ga hranili v skladišču. Nagovoril je upravnika zavoda v Kalinaviei in upravnika zavoda v Vrbovcu dr. Topolnika, da sta vknjižila sprejem praška »Di-di-ti«, čeprav v pošiljki tega praška ni bilo.
Fran Palatko kot glavni knjigovodja ni vknjižil materiala, za katerega je vedel, da je prispel v zavod in je bil zelo dragocen. V sporazumu z Grgičem in Čurčijo je lažno vknjižil prašek »Di-di-ti«, da bi prikril škodo, ki so jo povzročili državi.
Dr. Stjepan čurčija kot vodja skladišča sploh ni napravil inventarja in ni imel nikakega pregleda nad blagom. S tem je omogočil krajo državnega imetja.
Dr. Evgen Topolnik je kot upravitelj zavoda »Vetserum« v Vrbovcu vodil proizvodnjo seruma proti svinjski kugi. Izdelani serum pa je bdi tako slabe kakovosti, tako da se ga je dvakrat pokvarila večja količina in je povzročena škoda presegala znesek 115.000 din.
Dr. Hrvoje Katalinič je protizakonito ravnal s sprejetim praškom z namenom, da bi prikril škodo, ki je bila povzročena državnemu imetju.
Po zaslišanju obtožencev in izpovedi prič, je bilo prebrano poročilo kontrolne komisije, ki navaja številne dokaze o malomarnem in zločinskem odnosu obtožencev do ljudskega imetja.
Vrhovno sodišče LR Hrvatske je na podlagi dokazov izreklo naslednjo sodbo:
Dr. Ante Grgič obsojen na 10 let odvzema svobode s prisilnim delom ter na 2 leti izgube političnih pravic; Franjo Palatko na 9 let odvzema svobode s prisilnim delom ter na 2 leti izgube političnih in državljanskih pravic; dr. Stjepan čurčija na 7 let odvzema svobode in na leto dni izgube političnih pravic; dr. Evgen Topolnik na 2 leti odvzema svobode s prisilnim delom in na leto dni izgube političnih pravic; dr. Hrvoje Katalinič na 8 mesecev odvzema svobode s prisilnim delom.
H0VE KNJIGE IN ČASOPISI
Koledar prosvetnih delavcev za leto gospodarskega napredka 1947. II. letnik. »DZS«. Ljubljana 1947.
Svetozar Markovič: Realna smer v znanosti in življenju. Izdala »Cankarjeva založba«. Ljubljana 1946. Str. 144.
Seznam predavanj na univerzi v Ljubljani za poletni semester 1947. Ljubljana 1947.
A. Tolstoj: Ana Karenina. Prva knjiga. »Kultura«. Biblioteka svetskih klasika. Beograd - Zagreb 1946. Str. 671.
Statut SK P/b. »Kultura«. Beograd -Zagreb 1947. Str. 66.
V. I. Lenjin: Predavanje o revoluciji 1905 godine: »Kultura«. Biblioteka marksizma-lenjinizma. Beograd-Zagreb 1947. Str. 26.
F. Engels: O istoriskom materija-lizmu: »Kultura«. RibLioteka marksizma-lenjinizma. Beograd - Zagreb 1947. Str. 37
G. V. Plehanov:	O	materijalistič-
kom shvatanju istorije. »Kultura«. Beograd - Zagreb 1946. Str. 53.
Radovan Zogovic: O našoj književnosti, njenom položaju i njenim zada-cima danas. »Kultura«. Beograd-Zagreb 1946. Str. 40.
Turke, povezati jih v organizacijo in pošiljati jih v ilegalo, kjer naj bi se povezali z že obstoječimi banditskimi skupinami- S pomočjo oboroženega boja in s podporo tujih reakcionarnih krogov so hoteli ustvariti pogoje za intervencijo, spraviti v nevarnost FLRJ in odcepiti od nje avtonomno oblast Kosmeta ter večji' del LR Makedonije. Hoteli so zrušiti državno ureditev Ljudske republike Albanije — in ustanoviti »Veliko Albanijo« pod vodstvom zoguistov, kvislingov in ba-listov.
Povezani so bili z drugimi odpadniškimi tolpami na Kosmetu in v Makedoniji, sprejeli banditstvo kot metodo borbe. Povezali in vskladili so delo z ostanki balističnih tolp na ozemlju LR Albanije, s katerimi so skupno podvzeli akcije, ki so ogrožale našo državo in tudi LR Albanijo.
Povezali so se s Ksomiteji« v Bariju, Kairu in Grčiji, ki so jih tam ustanovili izdajalski, kvizlinški in šip-tarski elementi, ki vodijo pod zaščito in s pomočjo tujih imperialistov boj proti naši' državi. V soglasju z navodili in direktivami, ki jih dobivajo iz tujine po kanalih monarhofašistične Grčije, širijo lažnjivo propagando- Povezali so se z organizacijo Vanče Mi-hajlova v inozemstvu zaradi skupnega boja proti FLRJ.
Stopili so v stik in prejemali navodila za delo od turškega konzula v Skoplju Šefkije Brdedjana, ki je izdajal potne liste za odhajanje banditov v monarhofašistično Grčijo. Vzpostavili so stike z angleškim konzulom v Skoplju g. Herbertom Burtalkom in zahtevali od njega navodila za nadaljnje delo, nakar je sledil odhod dela banditov v Grčijo k monarhofašistom. Zbirali so sovražno in profašistično razpoložene elemente pri Šiptarih-
Na sestanku junija 1946, ki so ga imenovali »4. kongres, so sprejeli sklep o okrepitvi teroristične akcije. Po nalogu organizacije so bili ubiti: Popovič, član glavnega odbora Ljudske fronte Makedonije, Redzep Zajazi, ljudski poslanec in drugi.
V svojem zapisniku pred preiskovalnimi organi z dne 17. oktobra 1946 je obtoženi Iskender o sestanku s predstavniki fašističnih tolp avgusta 1945 v vasi Tamuševci, rekel: »Izem Trpe-za, ki je bil tedaj poveljnik vseh ba-
lističnih tolp in ki se je stavil v službo monarhofašističnim tolpam v boju proti demokratičnim silam grškega naroda, kjer je postal komandant neke šiptarske brigade, je tedaj govoru, da je prejel preko Kosmeta od Maharema Barjaktarija pismo, v katerem se sporoča, da je v Bariju formiran »Komite za osvoboditev Albanije-
Na tem sestanku se je postavilo tudi vprašanje pomoči, ki jo mora organizacija dobiti od nekih tujih držav. S tem v zvezi je bandit Luan Gaš, bivši profesor, dejal: »V Skoplju imamo angleškega in turškega konzula, s katerima je treba za vsako ceno vzpostaviti stik.«
V obtožnici je nato govora o vzpostavitvi te zveze, kar dokazuje zaslišanje obtoženega Azima Moranija, ki Je v zasliševalnem zapisniku izjavil, da so angleškemu konzulu g. Herbertu Burtalku poslali naslednje pismo:
»Njegovi ekscelenci, angleškemu konzulu, Skoplje.
Ker nam je v gozdovih težko brez hrane, nam je težko tukaj ostati, zato se obračamo na Vas za svet, ali naj ostanemo tu ali pa odidemo v Grčijo-Ako nam svetujete, da ostanemo, jpo* tem Vas prosimo ,da nam daste šu1^ za delo z radijsko postajo, da bi imeli 6tike z Vami.
Iz glavne komande za osvoboditev Kosmeta in Zapadne Makedonije m priključitev Albaniji.«
To pismo je odnesel k angleškemu konzulu Josef Brkič, kateremu je angleški konzul o tem vprašanju dejal: »Drugič mi ne prinašaj pisma ti; naj oni pridejo sami.« Kmalu po izročitvi tega pisma je sledila koncentracija balističnih tolp in njihov odhod v Grčijo.	.
V obtožnici je nato rečeno, da J® prav tako nedvomno ugotovljena tud.' zveza s turškim konzulom Eminom Verfa Gerčekom- Obtoženi Galip j® dobil lažni potni list, ki ga je izdal turški konzul, in ga izročil Cazimu So-piju. Prav tako je ugotovljeno, da j® Abdula dal turškemu konzulu pismo., ki ga je napisal bandit Ibrahin Aki Holemani, v katerem se zahtevajo navodila za delo.
Sodišče je nato pričelo z zasliševanjem obtoženega Iskenderi Alima, člana komiteta »National šiptare demokratik«. Razprava se nadaljuje.
DOM TITOVE MLADINE V MOSTAH
Naša oblast je 19. decembra 1945 prevzela mladinsko vzgojevališče v Mostah v svoje roke. S tem se je v domu začelo povsem novo življenje. Vzgajališče je dobilo novo ime »Dom Titove mladine«.
V domu je danes 91 šoloobveznih otrok od 7 do 14 let, in sicer 58 dečkov in 33 deklic. Otroci so v večini vojne sirote in otroci brez staršev. Za vojne sirote skrbi ministrstvo za socialno skrbstvo, ki plačuje za vsakega otroka tisoč dinarjev mesečno. RK je zelo veliko pomagal z obleko, tako da so vsi otroci dobro oblečeni. Za ostale otroke je do ukinitve skrbel patronat, poslej pa se bo črpalo iz socialnega fonda. Od patronata, ki je za dom vzorno skrbel, je ostalo še 78.000 din kredita. Polno oskrbovalnim) dobi dom le za 7 otrok, za ostale, ki imajo matere žive, pa bodo matere po sporazumu z vodstvom doma poslej redno plačevale vzdrževalnino po 300 ali 400 din.
Vodstvo zavoda upa, da bo po izčrpanem kreditu dvignilo lastne dohodke in ne bo preveč obremenjevalo socialnega fonda. Pa tudi AFŽ iz četrti Moste se zanima za sirote in zanje pridno skrbi. Od časa do časa se zberejo žene, krpajo nogavice, šivajo obleke in perilo za Titove pionirje.
Dom nujno potrebuje dnevno sobo. Vodstvo doma si je zadalo nalogo, da sobo v najkrajšem času preskrbi in primerno opremi. Tam bodo gojenci našli v prostih urah ob šahu in drugih primernih igrah, potrebno razvedrilo. V dnevni sobi bodo gojenci na raznih študijskih krožkih tako dopisovalnih, reci-
tacijskih, risalnih, pevskih in dramat-skih izpopolnjevali svoje znanje. Krožki se bodo sestajali po učnih urah tako, da se bodo otroci lahko pogovorili o vsem, kar so se v šoli učili.
Med gojenci je tudi 5 vojvodinskih sirot in 3 Bosančki, ki so zgubili očete in matere v borbi za osvoboditev.
Titove pionirje sem našla, ko sem jih obiskala, pri kosilu v prostorni obedni-ci. Ni bilo treba povpraševati,, kako jim je, iz vseh obrazov si lahko čital zadovoljstvo. 13 letni Medved Pavle je z resnim obrazom sedel za mizo. Kar nekako poznalo se mu je, da je bil partizan, na kar je silno ponosen. Zorcu Viktorju iz Št. Ruperta je oče padel v partizanih, mati pa se je po naporni hajki prehladila in pozneje umrla. Viktor je vse to že skoraj pozabil. Njegov dom je zdaj »Dom Titove mladine« v Mostah, mater in očeta pa nadomeščajo učiteljice in tovarišica upraviteljica, ki za malega Viktorja pazljivo skrbi.
Pripovedovali so mi zgodbo o upornem Bosancu Hasanu, ki je z 12. leti nosil puško na mladih ramah in branil svojo domovino. Po osvoboditvi je Hasan prišel v Slovenijo v »Dom Titove mladine«. Nekaj časa je bil zadovoljen, potem j)a se mu je zahotelo po Bosni in je pobegnil. Po dveh dnevih pa se je spet vrnil v Titov dom.
V »Domu Titove mladine« v Mostah je tudi otroški vrtec, kjer se zbira sleherni dan dopoldne 42 otrok, katerih mamice so čez dan zaposlene po raznih obratih. V vrtcu so otroci pod skrbnim varstvom vzgojiteljice.
Ob izidu prve knjige' Aškerčevih zbranih del
Za »Pesmimi« Srečka Kosovela, je izdala Državna založba Slovenije v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev prvo knjigo Aškerčevega »Zbranega dela«. V knjigi so pesmi iz prvih dveh Aškerčevih pesniških zbirk: »Balade in romance« in »Lirske in epske poezije«. Kakor Kosovelova tako je tudi Aškerčeva knjiga opremljena s skrbno zbranimi pripombami, ki se tičejo izidov in ponatisov posameznih pesmi in zbirk. Aškerčevo knjigo je uredila in opremila z opombami Marja Boršni-kova.
Boršnikova je že pred vojno napisala knjigo o Aškerčevem življenju in delu. Zato nii bilo nobenega razloga in ne more biti nikakšnega tehtnega opravičila, da se je kot poznavalka Aškerčevih pesniških ustvaritev izognila uvodni besedi.
Aškerčeva zbrana dela so začela izhajati prvič sedaj, ko je bila tako zmagovito izbojevana svoboda slovenskega naroda, o kateri je pela njegova rodoljubna pesem; ko je bila izbojevana ramo ob rami z vsemi ostalimi južnoslovanskimi narodi ter s krvjo utrdila bratstvo in enotnost, ki ju je spominjal je Aškerc tako oboževal; bila izbojevana ob strani mogočne Rusije, katere jezik je Aškerc tako oboeval; bila izbojevana ob strani slovanskih narodov, ob neslogi,. katerih je. Aškerčeva. pesem .tožila in
opominjala; in končno bila je izbojevana v borbi proti germanskemu Tevtonu, ki ga je Aškerc krivil za vse zlo, ki ga je kdaj kdo prizadejal njegovi »premehki« domovini.
Spomnimo 6e samo nekaterih Aškerčevih verzov:
»Skoz kupolo solnce poldnevno na brate dol sije na nas...
Le mSlite, skoraj da pošlje nam Allah naš včliki čas!«
(V Husrev-begovi džamiji)
»Kdor ^rata mi ščuje na brata, tš bodi — ti bodi preklet!«
(Boj pni Pirotu)
»Prižigaj luč, mogočni jezik ruski, vse tam od Balta sinjega bregčv črez step in hribe, črez tundre in
črez reke
do oceana Tihega valčv!
Od morij polunočnih ledovitih do solnčne Indije tvoj silni glas vzdiguj potrte iz prahi in bede, prinašaj narodom prosvete spas!«
(Ruski jezik) »Vse orožje eno vam premaga — bratovska je sloga to orožje!«
(Svetopolkova oporoka)
»Krščanstva vi ne širite med nami, vi širite germansko lo oblast;
le zemlje naše gladni ste in žejni, te zemlje svete, ki je naša last...«
(Peruhov žrec) Težko, da je še kaiteri pesnik pri nas s tako žgočo ironijo osvetlil obrambno vlogo južnoslovanskih narodov, kakor je izrazil to Aškerc v pesmi »Na Kale-mejdanuc
Tako smo, Evropa, te čuvali mi pred narodov divjih udari; tako, oh, potratili mlade smo dni mi jugoslovanski — barbari,«
Kralj Matjaž v »stari pravdi« je glasnik miru:
»Spasivši svoj narod iz jarma, naredi med narodi mir...«
Pred Petofijevem spomenikom v Budimpešti je opominjal:
»Sam zgubi svobodo, kdor jo drugim jemlje!«
Aškerc je ustvaril svoja najizrazitejša dela v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja. Dr. Ivan Prijatelj je v uvodu »Aškerčeve čitanke« plastično orisal dobo, v kateri je začel svojo ustvarjalno pot: »Nemški liberalci, želeči vse ne-neijiške narode Avstrije vtopiti v žlici vode, so bili dogospodarili. Državo so bili spravili v dolgove in malega človeka na beraško palico s tako zvano liberalno svobodno konkurenco, ki ni bila drugo kot izrabljanje širokih, a gmotno Šibkih množic od strani posameznih denarnih mogotcev.« Slovenski liberalizem se je diskreditiral v ljudskih množicah v delavskih in kmečkih, ki so začele obračati hrbet meščanskim in veleposestniškim .voditeljem. Na drugi strani
je nemški imperializem, skrit za Av-etro-Ogrsko pritiskal na vzhod in se širil na hrbtih zatiranih narodov. Zato je Aškerčeva pesem, v kolikor je bila glasnik narodnostnega zatiranja (tudi ciklus pesmi iz »Stare pravde«, je Aškerc uporabil za to, da je prikazal narodnostno zatiranje), bratstva med južnoslovanskimi narodi, slovanske vzajemnosti in socialnega zatiranja — progresivna. Aškerc je znal pokazati hkrati na oba problema zatiranja, tako narodnostnega kakor socialnega. Slovak, ki mora z ženo in otroci v Ameriko za kruhom, se sprašuje:
»Za bdga, kaj te motim!
Kako boš tam prebil, ko nihče ti madjarski, otrdk ne bo učil?
Brez ogrščine, upaš, pustf ga Peter v raj?«
(Brat Slovak) Težišče izrazne sile Aškerčeve (predvsem je treba omeniti ciklus »Iz pesmarice nežnega siromaka«, »Balado o sv. Martinu«, »Anko«, »Zimsko romanco«) je v trpkii ironiji. To dela Aškerčevo socialno pesem živo še danes ter jo hkrati dviga nad marsikatero lamentacijo, ki je hotela biti pred vojno glasnik socialno zatiranih množic. Medtem, ko je zapisal o Anki trdo: — »Prva nisj — zadnja ne na sveti!«, moli njegov siromak očenaš za bogataša:
»Olajšaj mu bogastva breme, olajšaj tudi mu skrbi!«
(Večerna molitev siromakova)
A|kerca jo pokopalo 1°» da so jo
odtrgal od ljudskih množic, katerih glasnik je bila njegova pesem prva leta ustvarjanja, in ker se je spustil v boj, ki ga je vodil katoliški ideolog Mahnič proti liberalizmu. V tem boju je Aškerc Krvavel, dokler ni docela izkrvavel; tudi dosledno in trmasto izpovedovanje svobodomiselstva ni moglo več dvigniti Aškerčeve pesmi, ne upoštevajoč pri tem ugašanja njegove izrazne sile. Njegova pesem bi mogla rasti in se ostriti samo na strani kmečkih in delavskih množic protj meščanskim in veleposestniškim voditeljem, ki so vadljali z interesi slovenskega ljudstva.
Na Aškerca ne moremo gledati kol na glasnika neke dobe, — to bi nam zameglilo pogled nanj. Samo pogled na njegovo delo skozi napredno družbeno teorijo bj mogel odkazati Aškercu tisto mesto, ki mu pritiče po izrazni sili in dovršenosti njegove, epike. Aškerčeva epika se je šolala pri srbskem narodnem epu, in brez dvoma bi študij Aškerčevega epa, balade in romance doprinesel tudi k ustvaritvi heroičnega poema iz dni narodno-osvobodilne borbe; tu bi omenil samo pesmi z motivom, kakršen je v »Brodniku«, v »Juditi« in v »Ilirski tragediji«. Sama izdaja Aškerčevih zbranih del brez družbeno napredne analize njegove dobe in njegovega ustvarjanja je zatorej vredna vse graje — 11 to tem bolj, ker je naša osvoboditev in zmaga prvič ustvarila v literarni zgodovini našega naroda vse pogoje, da lahko pravilno ocenimo vrednost in pomen Aškerčevega pesniškega dela.
Isto velja tudi za Kosovelove »Pesmi«.
LE.
GOVOR GENERALNEGA SEKRETARJA SLANSKEGA NA ZASEDANJU CK KOMPARTIJE ČEŠKOSLOVAŠKE
POLITIKA KOMUNISTIČNE PARTIJE ČEŠKOSLOVAŠKE istovetna z interesi ljudstva in republike
Praga, 27. jan. (Tanjug) Na otvoritvenem zasedanju Centralnega komiteja komunistične partije Češkoslovaške je govoril generalni sekretar Rudolf Slan-S.L ki je navajal podatke o organizacijskem stanju in o notranjih problemih rartije. 0 povečanju števila članov Par-'he je izjavil: »Naša Partija je organi-*acijsko in po številu članov mnogo močnejša, kakor n. pr. narodnosociali-s'icna in katoliška stranka skupaj.«
. V zvezi z bližnjimi nalogami Partije 111 napori vsega češkoslovaškega naroda mi polju obnove im izgradnje nove demokratične ČSR je Slansky obsodil Protiljudsko dejavnost reakcionarnih elementov. Ker je neobhodno potrebno, da
ljudstvo samo izjavi glede najvažnejših problemov na polju obnove in zgraditve države, je naiyedel naslednje bližnje naloge:
L Izvršitev vladnega dveletnega načrta, posebno pa povečanje produktivnosti dela, s čimer bo omogočeno znižanje cen, povečanje mezd in izboljšanje mvljeoijekiii pogojev širokih ljudskih Slojev.
2. Borba proti črni borzi in uvedba feda v distribuciji.
Slansky je predlagal, naj bo v novih ^konih predvideno strogo kaznovanje drnoborzijancev in celo smrtna kazen v Primerih, kadar bo ogrožen gospodarski
sistem ali obramba države. V zvezi z distribucijo je poudaril, da mora biti onemogočena nesolidnost trgovine na debelo ter milijonski dobički parazitskih eksploatatorskih elementov.
3. Potrebno je, da se čim prej odobri 6 načrtov zakona o poljedelstvu, ki ga je predložil minister za poljedelstvo Duris.
4. Potrebno je izvršiti decentralizacijo javne uprave, posebno pa organiziranje pokrajinskih narodnih odborov.
Ko se je dotaknil vloge Partije pri izvrševanju bližnjih nalog, je Slansky izjavil, da je Partija močna in krepka in da mora izpolniti vse postavljene naloge. Izjavil je, da bo imela Partija javna zborovanja v vseh mestih in da bo svoje stališče in svojo politiko dala v razmotrivanie širokim ljudskim množicam. Ob zaključku je rekel:
»Naša politika je istovetna z interesi ljudstva in republike. Poizkusi reakcije so v nasprotju z interesi ljudstva in države, ker so po svojih posledicah proti-ljudski in protidržavni.«
Nato je bila otvorjena diskusija. Minister za poljedelstvo Duris se je dotaknil značaja 6 načrtov zakona o poljedelstvu, ki ustrezajo interesom širokih ljudskih slojev, in izjavil, da je do sedaj sprejel okrog 3000 resolucij iz raznih krajev države, iz katerih je raz-
vidno, da odobrava velika večina kmetov vse zakonske načrte. Proti njim so samo tisti, ki zastopajo najožje razredne interese veleposestnikov in sovražniki kmetov. Danes vidijo kmetje našo Partijo kot edinega doslednega branitelja kmečkih interesov.
Minister Duris je nato izjavil, da bo rešeno vprašanje disparitete cen, da bo izvršena mehanizacija poljedelstva, da se bo izboljšal položaj žena poljedelcev in mladine, da. bo poljedelstvo preskrbljeno z delovno silo. Izjavil je, da se polagajo temelji za novo poljedelsko politiko v interesu širokih kmečkih slojev.
Na koncu zasedanja je ponovno govoril predsednik Komunistične partije Češkoslovaške in predsednik vlade Klement Gottsvald, ki se je dotaknil notranjepolitičnega položaja v državi. Izjavil je, da lahko Partija po vsej pravici optimistično gleda v bodočnost. Obsojajoč dejavnost proti ljudskih reakcionarnih elementov, ki poskušajo odvrniti razvoj nove demokratične Češkoslovaške s prave poti, je Gottwald izjavil:
»Ono, kar se je zgodilo po prvi svetovni vojni, se pri nas ne bo nikdar več ponovilo. Danps je drugačen mednarodni položaj in drugačen je tudi notranjepolitični položaj. Reakcija ima le majhne zveze. V svoji celoti vodi defenzivno borbo, medtem ko vodi ofenzivno borbo na vsej fronti naše ljudstvo.«
~FIZKULTURA~1
Prvenstvo LR Slovenije v umetnem drsanju
V nedeljo je bilo v Celju na drsališču FD »Kladivarja« izvedeno federalno prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju, na katerem je nastopilo 15 tekmovalcev. Drsalci so najprej tekmovali v obveznem, nato pa v svobodnem drsanju. Rezultati so bili naslednji:
Juniorji: 1. Lajovic Marko (FD »Enotnost«, Ljubljana), 101,8 točke. Lajovic'je s svojim tehničnim in stilno dovršenim drsanjem dokazal, da spada v vrste seniorjev in je popolnoma zasluženo osvojil naslov juniorskega prvaka za 1.1947. 2. Dolžan Jože (FD »Kladivar«, Celje), s 60,8 točke. Dolžan je v nedeljo prvič nastopil na tekmovanjih in se lahko od njega pričakuje še velikih uspehov. 3. Erbolj (FD »Gregorčič«, Jesenice), 55,6 točk.
Juniorke: 1. Drašler Mara (»Enotnost«, Ljubljana), 91,3 točke. Drašler
Mara je postala juniorska prvakinja LR Slovenije za leto 1947. 2. Lukec Zdenka (»Enotnost«), 85,3 točke; 3. Zore Mojca (»Enotnost«), 74,8 točke; 4. Kavšek Tatjana (»Enotnost«), 66,9 točke.
Seniorji:	Prvenstvo	si je ponovno
osvojil državni prvak Tuma Emanuel (FD »Krim«, Ljubljana).
Seniorke: V tej grupi je Palme Silva (»Krim«, Ljubljana) s svojo • dovršeno drsalno tehniko z lahkoto osvojila prvenstvo. V grupi parov sta s svojim dobro naštudiranim umetniškim programom osvojila prvenstvo Palme Silva in Biber Jože.
Na predvečer tekmovanja je bila v celjskem parku drsalna revija, ki je v tehničnem in umetniškem pogledu dobro uspela in nudila publiki velik užitek.
S tekem za državno prvenstvo v hockeyu
Mikolajczikovi pristaši demantirajo vesti svojega šefa o »nepravilnosti« volitev
Varšava, 27. jan. Tass poroča:
Dopisnik »Pravde« Poljevoj navaja ?T®je vtise s tiskovne konference, ki jo 1® priredil za tuje novinarje voditelj Poljske reakcije Stanislav Mikolajczyk.
»Mikolajczyk je pred predstavniki ti-ska nadaljeval svojo pripovedko o voli-*T®h, na katerih je pretrpela poraz njegov^ stranka. Ponavljal je svoje stare temišljotme. Vse njegove vesti so bile zasnovane na zlonamernih podatkih ter na izpadih proti strankam demokratična bloka, Iti jih je ta nesrečni politikant znova obtožil zaradi »kršitve votivnega zakona«, zaradi »preprečevanja« Djegove agitacije in zaradi tega, ker b^je niso. bile tiste osebe, ki uživajo biegovo zaupanje, pripuščene, da bi lahko spremljale delovanje votivnih komisij. Mikolajozyk je izjavil, da namerava biegova stranka protestirati proti volivci® izidom.
Če bi imele osebe, ki uživajo zaupa-°ie naše stranke, možnost kontroliranja 'olitev, bi bil rezultat drugačen — do-oMi bi najmanj 60 do 70 odstotkov vsega števila glasov« — je izjavil Miikolaj-c*yk; temu so se posmihali celo predstavniki najbolj reakcionarnih listov. Ko lo bolgarski dopisnik pokazal na dej-
stvo, da so v mnogih komisijah predstavniki poljske kmečke stranke kontrolirali volitve, je Mikolajczyk moral priznati to dejstvo, vendar je dodal: »Tam, kjer smo mi kontrolirali, je dobila naša stranka 70 odstotkov glasov.«
Ta izjava je izzvala pri predstavnikih tiska val smeha. Ko je občutil, da so celo njegovi prijatelji skeptično sprejeli to njegovo izjavo, je Maikoilajczyk povabil na tiskovno konferenco neko Osievvo, ki je bila zaupna oseba poljske kmečke stranke v predmestju Varšave — Pragi. Ta dama je nerazumljivo začivkala, da ji je bilo težko kontrolirati glasovanje in da so jo motili. Ko so je vprašali predstavniki tiska, če je bila v prostorih volišča od začetka do konca glasovanja in če je prisostvovala odpiranju volivnih skrinjic in preštevanju glasov, je Osiewa ob splošnem smehu udeležencev tiskovne konference morala priznati, da je bila tam od začetka do konca.
Osiewa je z eno potezo prečrtala »vse dokaze« in »razloge« ki jih je celo poldrugo uro navajal Stanislav Mikolajczvk. Zaradi teh nepričakovanih pričanj lastne pristašimje, so voditelj reakcije in njegovi pomočniki zavzeli rezervirano sta-
lišče in sklenili, da bodo zaključili tiskovno konferenco in ne bodo več odgovarjali na druga vprašanja tujih novinarjev.
Pogajanja za sestavo nove poljske vlade
Varšava, 217. jan. (Tass.) Predstavnik poljskega ministrstva za zunanje zadeve general Viktor Grosz je na tiskovni konferenci z inozemskimi dopisniki izjavil, da vodijo stranke demokratičnega bloka pogajanja za sestavo nove poljske vlade. Na vprašanje, ali bo ob sklicanju Sejma proglašena politična amnestija, je general Grosz izjavil, da bo Sejni, ako bo prišlo do amnestije, to sprejel v obliki zakona.
Angloegiptska pogajanja zaključila z neuspehom
Kairo, 27. jan. Tass poroča: Egiptski tisk posveča veliko pozornost anglo-egiptskim pogajanjem. Časopisi trdijo, da so ta pogajanja popolnoma propadla
in da so upanja na to, da bi 6e ti nesporazumi izgladili preko pogajanj med Nokraši pašo in britanskim veleposlanikom, neosnovana zaradi tega, kor nove angleške zahteve, tako v pogledu Sudana kakor tudi glede na druga vprašanja, nikakor ne odgovarjajo narodnim koristim Egipta.
H ja Ehrcnburg:
DOLGA ZARJA
Končano je prvo povojno leto. To leto
človeštvo ni bilo lahko. Morda zato ne, ker 60 med vojno mnogi verovali: utihnili bodo topovi in kakor v pravljici bodo razvaline na mah postale gradovi. Morda zato ne, ker nikoli niti zemlja niti srce nista poznala tako globokih, tako skelečih ran. Morda zato ne, ker so se uašli ljudje, ki so 6e izdajali za zdravnike, Pa so radodarno potresali te rane z jed-*o soljo.
Se mnogo, zelo mnogo razvalin je na Dnjepru, na Donavi in na Seini. Se mno-6°, zelo mnogo je opustošenj. V raznih deželah sem slišal vedno iste dolge in kakor jesenski dež enolične pogovore: o koščku kruha, o toplem kotičku. Koliko sadjarjev, rudarjev in tkalcev so pobili fašisti! V Provenci ne dobiš niti kapljice provenškega olja. V Grčiji je našel ameriški novinar izčrpanega moža, ki je teh-{al štiri in trideset kilogramov; Grka so hoteli fotografirati — »rekord gladu«, pa 1® prelisičil novinarja in umrl tačas, ko s® iskali fotografa. Pariz so imenovali •mesto svetlobe«; zdaj v Parizu čez dan izključijo električni tok zdaj v enem, zdaj v drugem okraju — mesto svetlobe brez razsvetljave. Angležu je bil dom svetinja; koliko Londončanov je zdaj brez doma! Prej so hudomušno govorili, da je Nemec v Hamburgu stesal luno; zdaj razmišlja Nemec v Hamburgu, kje bi dobil ogorek.	/
V prvem povojnem letu vojne akcije niso prenehale; borbe so se vršile v Indoneziji in v Grčiji, na Kitajskem in v Egiptu, v Palestini in v Indiji.
Ljudje, ki so se še nedavno imenovali osvoboditelje, so pokazali, da znajo krotiti svobodo. Kateri novi tragik ho opisal gorje Grčije, ki so ji, kakor Niobi otroke, iztrgali s krvjo plačano svobodo? Nekoč je hitel Byron k brego-yom Helade: za tujo svobodo je dal dušo in življenje. Zidaj hite ljudje, ki se smatrajo za čitalce, celo ža častilce Byrona, k istim bregovom: za tujo 6vobodo imajo okove. Za Pireneji še vedno ječi prelepa Španija. Prva je šla v boj proti fašističnim tolpam; iz nje so napravili rezervat Za fašistične krvnike. Res, na pragu novega leita so nekateri poslaniki zapustili Madrid in pustili tam svoje namestnike; toda general Franco ni tako občutljive narave, to ločitev preživlja ...
Niirnberški zločinci niso ušli zanki; Joda koliko njihovih pajdašev je v minulem letu dobilo odpuščanje grehov in do-hre položaje! Zapadnoevropske čitalce je Razburila knjižica fašističnega novinarja Malaparte, v kateri pripoveduje, kako so nstaši prinesli Ante Paveliču košaro z očmi do 6mrti mučenih Srbov. Morda se hodo isti čitalci nekoliko čudili, da Ante Pavelič nemoteno živj y Gradcu, kjer, mu
služkinje prinašajo košare z grozdjem. Blizu Paveliča pije Horthy rizling. Kar se tiče Degrella, daje prednost heresu. Milijon hitlerjevcev v ameriški coni je »amnestiranih«: pokazalo se je, da bi bilo treba deset let za ugotovitev stopnje njihove krivde. Rdeča armada je v štirih letih opravila s Tretjim rajhom. Ne, vse kaže, da ima tudi kuga svoje častilce: fašiste puščajo za črne dni.
V letu 1946. so ljudje mnogo govorili o bodoči vojni: povojno leto so skušali prikazati kot predvojno. Ti ljudje hočejo, da bi človeštvo pozabilo na tragedijo, ki jo je preživelo. Spominjam se člančiča v Hears.tovem listu: »Mrzlično obnavljanje Stalingrada — eden izmed simptomov, da se rdeči pripravljajo na tretjo svetovno vojno.« So kraji, ki 60 sveti vsem in pri besedi Stalingrad spoštljivo umolknejo pošteni ljudje — Američani, Francozi in Norvežani. Toda ljudje, ki hočejo novo vojno, se pred ničemer ne ustavijo: požrtvovalno delo graditeljev prikazujejo kot ogražanje miru, zbirko atomskih bomb pa za oljčno vejico. Bilo je mnogo, bilo je preveč laži v tem prvem povojnem letu in malodušnih se je včasih loteval obup.
Kako lahko je smatrati megleno dolgo zarjo za mrak! Kako lahko je smatrati rekonvalescentovo bledico za recidiv bolezni! Če gledamo vedno naprej, če ne glede na vse težave radostno pozdravljamo novo leto 1947, ne storimo tega zato,, ker 6e obračamo od razvalin in ne zato, da bi bili brezbrižni do usode sveta. Pravijo, da upanje ne pomni in ne vidi. Mi pa upamo na boljšo bodočnost prav zato, ker vsi pomnimo in vsi vidimo. Mi vemo, da je bilo leto 1946 prvi korak ozdravljajočega sveta, da nas to leto ni približalo neki dozdevni vojni, temveč da nas je oddaljilo od tiste strašne resnične vojne, ki jo je vsak izmed nas preživel — od prve sirene do zadnje 6alve. So žrtve, ki jih lahko objokujemo, ki pa nam jih ne sme biti žal.
Ce bi zmagali niirnberški zločinci, bi zdaj ne bilo ne naših mest ne naših otrok. Če bi zmagali niirnberški zločinci, bi ne bilo ne svobodnega Pariza, ne mirnega Londona. Ne vem, ali bi ostal cel tudi New York. Morda bi nekateri izmed novinarjev, ki nas zdaj klevetajo, končali svoje življenje v taboriščih Buchenwald ali Dachau , ko bi Rusi pred štirimi leti ne bili rešili sveta. Spomin na žrtve nas krepi in dviga. Začutili smo svojo silo, duševno silo ljudstva, škodoželjneži lahko predelajo učbenike zgodovine, toda teh žrtev in te zmage ne bodo zbrisali z zemlje.	_	•
Ves svet ceni zdaj mir nad vse. Ne govorim o * Evropi, čez katero so se .valili tapkii toda po n>k.U hrepeni tudi
Prizor s tekme »Mladost« (Zagreb) : »Triglav« (Ljubljana)
Amerika. Trese jo mrzlica od preobilice dolarjev in od pomanjkanja miru. Ljudje kupujejo drago šaro in skušajo ne misliti na tiste plotove, za katerimi bodo čez tri mesece ali čez štiri leita. Zdaj tu zdaj tam izbruhne gigantska stavka; vlaki prenehajo voziti; mesta se pogreznejo v temo. Demobiliziran« niso pripeljali s 6eboj samo nemških epolet in francoskega parfuma: prinesli so izkušnje. Po inerciji lahko še glasujejo za lieemerca, ki kriči o novi vojni. Toda kdo jih bo prisilil umirati za gobezdavega hinavca?
»In vendar se suče« — je vzkliknil Galilei, ko so ga prisilili, da se je odpovedal resnici. In vendar se suče ... Če pišejo inozemski listi manj o »tretji svetovni vojni«, ni vzrok v tem, da so postali uredniki pametnejši, ali pa, da so se novinarji utrudili. Dokaj pogosto beremo brzojavke o govoru tega ali onega politika, diplomata, javnega delavca. Nihče pa ne pošilja brzojavk o tem, kaj je rekel vinogradnik Durant, ko je pre-čital De Gaulleov govor, kako je reagiral rudar Smith na Churchillov speech in ali je mehanik Davis odobril govor senatorja Bilboa. Pa je vendar poleg govornikov še ljudstvo. Naši prijatelji — v Pittsburgu, Leedsu, Lyomu, Solunu, Bom-bayu — pomnijo, zakaj je gorel Stalingrad in vesele se vsake njegove obnovljene hiše. Prej je bilo pri srcu prijateljstvo s kralji, mogotci; nam je pri srcu prijateljstvo z narodi.
In vendar se suče ... Vojna leta niso zapustila samo razvalin, grobov, revščine, utrujenosti; vojna leta so tudi marsičesa naučila ljudi. Narodi so zrasli; in če zaenkrat nekateri narodi še molče, zavezuje celo njihov molk neumornim gobezdačem jezike. Narodi so postali sila in v tem je porok miru. Ne bom govoril o jugovzhodni Evropi, kjer so po številu majhni, toda duhovno močni narodi s krvjo izvojevali pravico do novega, boljšega življenja. Toda tudi na za-padu se je marsikaj spremenilo: drugače gredo zdaj k volivnim skrinjicam kmetje Francije, drugače govore ribiči Norveške; celo molčeči Angleži so se začeli vmešavati v uisoko politiko poklicnih politikov; celo v Ameriki 60 se ljudje zamislili nad nauki preteklosti in nad nevarnostjo bodočnosti; tam še nikoli ni bilo takih strastnih zborovanj, takih plamtečih govorov.
Včasih je imelo ljudstvo samo roke; delalo je, mislili so drugi. Ko so odšli plebejci starega Rima, ki so protestirali proti krivičnosti, na Aventin in prekrižali roke, so ostali pri patricijih graditelji, filozofi, pesniki. Zdaj so prišli k ljudstvom znanstveniki, pisatelji, umetni ki. Kar naj poskusijo zdaj gospodje patriciji, vštevši kralja avtomobilov in cesarja žvečilne gume, prekrižati roke, — nihče tega ne bo opazil. Leta in leta je divjala yojn,a£ ljudje so umjrsdjji zdelo
Prvenstvo LR Hrvatske v umetnem drsanju
V soboto in nedeljo so bile na zagrebškem drsališču na Šalati tekme za prvenstvo LR Ilrvatske v umetnem drsanju. Naslov prvaka si je priboril med seniorji Budkov Igor (FD »Mladost«), drugi pa je bil Herzog Ivan (FD »Mladost«), Med seniorkami je zmagala Orehkovič Biserka (FD »Mladost«), Budkov Igor in Orehkovič Biserka sta osvojila tudi naslova jmniior-skega prvaka in juuiorske prvakinje LR llrvatske. V parih sta dosegla prvo mesto Kmjajie Greta in Kulčar Juraj-
»Lokomotiva« : »Primorje« 6:3 (3:0)
Sušak, 27. jan. Zagrebška »Lokomotiva« je včeraj gostovala na Sušaku v prijateljski tekmi proti domačemu »Primorju«, ki ga je zasluženo premagala z visokim rezulatatom. Gole so dosgeli: Ždgman in Koželj po 2, Krnic in Pozo-jevič pa po enega. Sodil je Brozičevič s Sušaka.
Kratke vesti
Moštvo moskovskega športnega društva »Dinamo« je v tekmi za državno
prvenstvo v kanadskem hockeyu premagalo moštvo Centralnega doma Rdeče armade. Komitč za šport ZSSR je podaril zmagovalcu diplomo prvaka in srebrni pokal. (Tass.)
Mednarodni boks-match Poljska — Češkoslovaška bo 2. februarja v Lodžu, v dvorani, ki lahko sprejme 15.000 gledalcev.
Prvenstvo Zagreba v smučanju
Zagreb, 27. jan. Včeraj je bilo na Slemenu prvenstvo Zagreba v smučanju. Rezultati so bili naslednji:
V teku mladincev od 16 do 18 let na 5 km dolgi progi je bil prvi Katali-nič v času 19:33, 2. Markulin 19:38, 3. Pene 21:08 (vsi FD Zagreb). — V teku članov na 15 km dolgi progi je zmagal Ivica Šafar (Dinamo) v času 53:44, 2. Žingerlin Rudolf 54:10, 3. Merki 55:52 (oba Mladost). — V klasični kombinaciji je bil prvi Rudolf Žingerlin (Mladost) s 445,7 točkami, 2. Ivica Šafar (Dinamo) s 414,5, 3. Boris Merki (Mladost) s 355,8 točk. — V samostojnih skokih je imel najdaljši skok Boris Merki (Mladost), ki je skočil 30,5 m.
Vremenska napoved za torek 28. januarja: Oblačno, pozneje delna razjasnitev ter mrzli vetrovi. Temperatura bo nekoliko padla.
TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 27. januarja ob 7. url zjutraj:
BOHINJ:	—12, oblačno, 15 cm pršiča na
25 cm podlage.
BLED:	—12, oblačno, drsališče uporabno.
10 cm pršiča.
KRANJSKA GORA! —10, oblačno, 15 cm pršiča na 50 cm podlage, skakalnica uporabna.
PLANICA: —13, oblačno, 20 cm pršiča na 80 cm podlago, skakalnici na 25 m in 65 m uporabni.
DOL. TOPLICE: —9, sneži, 5 cm pršiča na 15 cm podlage.
SLATINA-RADENCI: —7, oblačno, 15 cm pršiča.
se je, da v zatemnjenih mestih ni mesta muzam, ne modrosti. Zdaj pa vidimo, da je storilo človeštvo v teh letih korak naprej. Mnogo so izgubili ljudje, toda obogateli so s spoznanjem.
In vendar se 6uče... Zaman so si škodoželjneži prizadevali, da bi svetu prikrili Sovjetsko zvezo; zaman so v serijah fabricirali »železne zavese«. Svet je videl, kako so se naši vojaki borili za mir — na Volgi, na Visli, na Odri. Svet je potem spoznal, kako so zastopniki naše države branili mir v Parizu in New Yorku. Pred četrt stoletja, ko smo govorili o miru, so se nam lahko posmehovali, naše besede so takrat lahko smatrali za' slabost. Zdaj so škodoželjneži opustili pomenke »o orjaku na trhlih nogah« — zdaj vsi vedo, od kod in do kam so šle noge sovjetskega človeka. Škodoželjneži zdaj priznavajo našo silo; radi bi pa prikrili svojim narodom, da še vedno govorimo o miru. Mi branimo stvar miru na vsaki konferenci, na vsakem posvetovanju, v vsaki komisiji ali podkomisiji. Mi ponujamo roko drugim narodom ne zato, ker bi bili slabi, temveč zato, ker dajemo prijateljsko stisnjeni roki prednost pred rožljanjem z orožjem.
Vedno sem strmel nad slepoto naših klevetnikov. Pripravljeni so celo obtožiti naše botanike ali naše balerine, da imajo zlobne namene: pravijo da se vmešavamo v tuje zadeve. Mi pa imamo še svojih zadev preveč .,. Da, seveda, »vmešavamo« se v tuje zadeve — z dejstvom našega obstoja samim. Če zgradimo pri nas novo hišo, če napišemo novo knjigo ali če pridelajo naši agronomi novo sorto jabolk, pride to takoi do izraza v zavesti drugih narodov. Kadar Šved topi jeklo, ali kadar Avstralec žanje pšenico, mislijo na to samo ljudje, zainteresirani na jeklu ali pšenici. Kadar pa zraste tam kje na vzhodu pri nas novo mestece, takoj pišejo o tem, takoj komentirajo to, se vesele ali jeze. Postali smo živa mera sveta: po nas sodijo vek. Lahko se včasih zmotimo! Kdo sc ne zmoti — toda mi gremo naprej. Narodi gredo naprej. Tragedija naših klevetnikov pa je v tem.
da so priklenjeni na mesto. Nekoč so ljudje tretjega stanu jurišali na Bastillo. Pisali so knjige, gradili prve tovarne. Zdaj pa vladajoči vršički denarnega sveta spominjajo na mit o Tezeju: Tezej je besnel, se boril in kolesaril po zemlji, toda po smrti so ga obsodili na strašno kazen: moral je 6edeti prikovan k svojemu mestu, sedeti skozi stoletja, sedeti večno. Mar ni taka usoda ljudi, ki kličejo na pomoč vojno samo zato, da bi ustavili kolo zgodovine?
Mnogi izmed njih so živeli burno, recimo kar naravnost, preveč burno življenje; zdaj pa so prikovani k mestu; ti ljudje ne razumejo, da je šla zgodovina že zdavnaj mimo njih. Da so zunaj zdaj drugačni časi in pred njimi drugačni narodi.
V naši deželi teh prikazni preteklosti ni več. Mi lahko pozdravimo novo leto prisrčno, kakor so ga pozdravljali borci v okopih in lahko rečemo, da nas minulo leto ni razvajalo, toda mi vemo, da gremo boljšemu naproti. Naši borci so rešili našo deželo, prekrasno deželo z njenin^j bujnimi gozdovi in mirnimi rekami, % njenimi dekleti, svetlolasimi, plavolasim! ali črnolaskami, z njeno razigrano otro-čadjo. Naši borci so ubranili našo državo, njeno neodvisnost, pravico ljudstva, da je gospodar na svoji zemlji, enakost ras in jezikov, naše mesto je pred drugimi na poti v novi vek, naš je sovjetski slovar in zvezde nad Kremljem. Zdaj je treba rešiti rešeno: obnoviti mesta, vzgojiti otroke, preskrbeti človeka. Mi imamo za to vojaško surovost in prisrčno toploto.
In doseglo je polovico življenjske poti tisto pokolenje, ki mu pravimo sodobniki Oktobra. Modri so in še mladi. — Za njimi pa gredo drugi — naša nada, naša sreča. Ljudje mojih let, čijih življenje se je začelo že dolgo pred revolucijo, so se že zdavnaj poslovili od 6voje osebne mladosti. Toda naša sreča je v tem, da je pred nami mladina naše dežele, mladina sveta. Dočakali bomo še, kako bo ta mladina dogradila veliki dom veka.
»Izvestija« št. 1. 1, jan. 1947.
O n V BS
OBVESTILO URADA ZA CENE O PREPOVEDI POVIŠANJA CEN
Urad za cene pri predsedstvu LRS je v prvih dneh meseca januarja objavil prepoved Gospodarskega sveta o zvišanju cen v zvezi z uporabo nove stopnje davka na promet in usluge.
Ker posamezna proizvodna in trgovska podjetja te prepovedi ne upoštevajo, ponovno poudarjamo, da je strogo prepovedano povišati cene osnovnim predmetom radi povišanja stopnje davka na promet proizvodov po novi tarifi o tem davku. — Urad za cene.
D\EVNE VESTI
Obvestilo. V četrtek, 30. januarja, bo v prostorih Drž. osn. šole na Vodah, Trbovlje,
I.	občni zbor pevskega društva »Zvon«, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji petja. — Pevsko društvo »Zvon«, Trbovlje.
Eno najboljših del slovanske glasbene literature. Dvorakova balada za soli, zbor in orkester: Ženih mrtvak, bo izvajana na koncertu Glasbene matice v ponedeljek 3. februarja, ob 20 v Unionu. Pod vodstvom ravnatelja Poliča izvajajo: sopranistka Hey-balova, tenorist Franci, bariton Smerkolj, orkester Radia Ljubljana in zbor Glasbene matice. Vstopnice v knjigarni Glasbene matice.
USNJENA ROKAVICA, siva, je bila v ponedeljek 20. t m. izgubljena v Št. Vidu pri Ljubljani. Najditelj naj jo odda v tiskarni »Ljudske pravice« proti nagradi din 200.
PRESKRBA
DELITEV SVEŽE SLANINE ZA ZAMUDNIKE
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike okrožnega mesta Ljubljane, ki si še niso nabavili slanine za mesec januar in februar 1947, da si jo lahko nabavijo samo še v sredo 29. in v četrtek 30. januarja od 7—11 in od 14—16 ure, na odrezke objavljene v dnevnih časopisih 5. in 18. t. m.
Slanino bodo prodajale vse prodajalne mestne klavnice in mesarji: Sladič Ivan, Št. Vid; Rode Franc . at.. Polje; Škufca Alojzij, Celovška 101; Avbelj Franc, Krakovski nasip 10; Hudnik Franc. Tyrševa 156; Nered Franc, Rožna dolina C. IX-3 in Rezar Franc, Dolenjska c. 64.
Mesarji prevzamejo slanino na mestni klavnici v torek 28. januarja t. 1 od 15. ure dalje.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama
Torek, 28. ob 19.30: Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Zaključena predstava za LŠM ljubljanske Univerze.
Sreda, 29. ob 14.30: Šestakov-Smasek: »Veliko potovanje«. Zaključena predstava za šole. Ob 19.30: O’Neil-1: »Ana Christie«. Bed M.
Opera
Sreda, 29. ob 19-30: Čajkovski: »Pikova dama«. Gostovanje Josipa Gostiča. Bed K. Za današnjo predstavo Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi« je pri dnevni blagajni v Operi na razpolago dovoljno število sedežev in stojišč po znižanih cenali od din 26 navzdol. Predstava se vrši ob 19.30 za LŠM ljubljanske Univerze, vendar ima dostop tudi ostalo občinstvo, ki lahko kupi vstopnice pri blagajni prav tako po znižanih cenah.
V MABIBORC
Sreda, 29. januarja ob 15: Gorinšek: »Bdeča Kapica«. Izven.
Četrtek, 30. januarja ob 19: Žižek: »Miklova Zala«. Zaključena predstava za Sindikat Delavnice Drž. železnic.
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, UNION: Sovjetski zabavni film »Letališče Semibaba«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15 SLOGA: Ameriški film »Premiera ljubezni«, tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. KODELJEVO: Ameriški film »Prekletstvo diamantov«, tednik. Predstava ob 20. MAEIBOB, ESPLANADE:	Sovjetski film
»Zoja Kosmodemjanska«, tednik. GEAJ-SKI: Sovjetski film »Predstavnik oblasti«, tednik.
CELJE, METROPOL: Francoski film »Alibi«, tednik. DOM: Sovjetski film »Jakov Sverdlov«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Čeveljci«, tednik.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
569 m — 449 m
DNEVNI SPORED ZA TOREK 28. JAN.
6.30 Koračnica. Dnevni spored, Iz naših časopisov — 6.45 Zabavna glasba — 7 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (17. lekcija) — 7.15 Ruske na-
rodne pesmi — 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar — 7.45 Lahka glasba — 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 13 Baletna in operetna glasba'— 13.30 Proučujmo naše zakone — 13.45 Igrajo slavni pianisti — 14 Igra Vaški kvintet — 14.30 Napoved časa in poročila — 14.45 Vurliške orgle — 18 Radijski dnevnik — 18.15 Skladbe za godalni orkester: C. Ives: Godalni kvartet v g- duru (za godalni orkester) — Barber: Adagio za godala — L. Boccherini: Pastorale — 18.40 Tradicije partizanstva —
19 Partizanske pesmi — 19.15 Napoved časa in poročila — 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave — 19.45 Jezikovni pogovori •—
20 Straussovi valčki — 20.15 Gradbene naloge Okrajnih ljudskih odborov — 20.30 Violinski koncert A. Dermelja, pri klavirju spremlja P. Šivic — 1. Vieutemps: Fantasia appa&sionata — 2. Kunc-Humel: Draga priča — 3. Kogoj: Andante — 4. Vladiegorov: Vardar — rapsodija —- 21 Literarna ura — 21.20 Simfonična glasba: J. Brahms: Tragična uvertura — F. Schubert: Simfonija št. 5 v b-duru — C. A. Pizzini: Scherzo v klasičnem slogu iz Sonate v c-molu — 22 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda — 22.15 Igra Plesni orkester RL pod vodstvom B. Adamiča — 22.45 Lahka nočna glasba.
MALI OGLASI
SAMOSTOJEN KLJUČAVNIČARSKI DELOVODJA je potreben stavbeni ključar-ski delavnici »Pancir«, Niš. Pančevo 46. Plača po sporazumu	št. 308
IŠČEM SLUŽBE KURJAČA za parni kotel. Vojaščine prost. Naslov v upravi, št. 348
Perfektnega industrijskega
statistika,
po možnosti s fakultetno izobrazbo in
glavnega arhivarja,
po možnosti s prakso, sprejme o Jugoslovanske tvornice gume. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati upravi podjetja.
Opozariamo vse
ki želijo dati v vezavo
»Vprašanja naših dni«
1. 1945 in 1946. naj to takoj store.
Po 31. januarju jih ne bomo več sprejemali v vezavo.
Opozorilo
naročnikom,
da naj se v bodoče poslužujejo samo novih poštnih položnic s številko 60 — 404522, ker so prejšnje s številko 16.690 od 1. februarja 1947 dalje neveljavne.
Uprava
V smislu odločbe Vlade LRS je podjetje:
Združene tovarne ]ugotekstil, Jugo« svila, Marko Rosner (Roteks)
v Mariboru
preimenovano v
Mariborske bombažne tkalnice', Maribor
in bo od 1. februarja 1947 vodilo posle pod novim nazivom.
Naslov: Maribor, Meljska c.83 ♦ Pošt. predal št. 8
Hrvatski državni konservatorij razpisuje mesto
honorarnega profesorja solo • petja
na visoki šoli
Pravilno kolkovane in utemeljene prošnje sprejema tajništvo v ZAGREBU, Gunduličeva ulica 6, do vključno 15. februarja.
RaCunovodlo sprejmemo
takoj pri TLO Domžale za trška podjetja. Ponudbe je naslavljati do 1. II. 1947 na TLO Domžale.
ZDRAVNIŠKA STROKOVNO-ZNANSTVENA SEKCIJA ESZDNS
vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. februarja 1947 ob 10. uri dopoldne v predavalnici
Interne klinike v Ljubljani.
Dnevni red je naslednji:
1. Čitanje zapisnika prvega rednega in drugega izrednega občnega zbora.
2. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika,
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Poročilo uredništva in uprave Zdravniškega vestnika.
5. Poziv na tekmovanje.
6. Spremembe pravil sekcije.
7. Volitev novega odbora.	.	.n±n
8. Določitev članarine sekcije in naročnine za Zdravniški vestnik v 1. iv* ■
9.	Zdravniški vestnik v letu 1947.
10.	Slučajnosti.
Odbor naproša krožke v Mariboru, Celju in Novem mestu, da pošljejo o* občni zbor delegate.	ODBOR-
Zamenjamo
zelo do-
bro ohranjen 4 sedežni osebni avto za 1 tonski tovorni avto v dobrem stanju. Ponudbe poslati na
Tvornico dušika Ruše
Izvršni odbor Mestnega ljudskega odbora Tuzla potrebuje
močnejšo oddajno postajo z dvajsetimi zvočniki
Lastniki in ponudniki naj pošljejo ponudbe z navedbo moči, znamke in cene z montažo in posebej brez montaže na naslov:
GRADSKI NARODNI ODBOR, TUZLA
Naše novosti
IZ POLITIKE: Edvard Kardelj, Govor na drugi seji Ustavodajne skupščine LRS. — Cena 4 din. Boris Kidrič, Govor ministra Borisa Kidriča 5. decembra na četrtem rednem sestanku drugega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ. (Mala politična knjižnica, zv. 7), 1946, 28 str. — Cena 6 din.
Proces proti vojnim zločincem Rupniku, Rosenerju, Rožmanu, Kreku, Vizjaku in Hacinu. Z ilustracijami. — Cena 50	din.
IZ	POEZIJE: France Prešeren, Poezije. Miniaturna	izdaja,	nov	natis.
Cena 30 din, vez. v usnje 60 din. Simon Gregorčič, Izbrane pesmi. Uredil, uvod in opombe napisal dr. Mirko Rupel. Izdaja na peresnolahkem papirju. — Cena vez. 76 din-France Kosmač, Podobe našega pohoda. Partizanska lirika. Z ilustracijami B. Jakca. — Cena broš. 45 din, vez. 65 din. IZ PRIPOVEDNE PROZE: Wanda Wasilewska, Mavrica. Povest. Cena broš. 45 din, vez. 65 din.
V	SPOMIN IVANA CANKARJA: Cankar — glasnik	naših	dni.	Bibliogra-
fija in izbor iz njegovih spisov. — Cena 20 din. Stenska slika Ivana Cankarja v bakrotisku na boljšem papirju. " Cena 5 din. IZ LITERATURE 0 SOVJETSKI ZVEZI: H. P. Smolka, Na sovjetskem severu. Velika reportaža o življenju v Arktiki. — Cena broš. 46 din, vez. 62 din. Bogič Kneževič, Dnjeprostroj. Nov zvezek Poljudno-znanstvene knjižnice. — Cena 4 din. Russkij žurnal — Ruski list. Ruski teksti s slovenskim slovarčkom-I. zvezek. Ilustrirano. — Cena 12 din, celoletna naročnina 110 din. Rusko-slovenski slovar. Sestavil dr. J. Pretnar. Izšel bo februarja 1.1-Za obsežni slovar vlada veliko zanimanje, zato ga naročite v subskrip-ciji, ki je podaljšana do 15. februarja. Subskripcijska cena 240 din. Pozneje bo dražji. IZ GLASBENE LITERATURE: Internacionala. Slovenski prevod. Za mešan zbor. — Cena 2 din. Leninova zastava. (Količev-Klopčič-Aleksandrov.) Množični zbor za spremljavo klavirja. — Cena 3 din. Snežinke. (Kovalj-Bednoj-Klopčič.) Za glas in klavir. — Cena 3 din. Bravničar Matija, 6 Kajuhovih za glas in klavir. — Cena 55 din. Naročila za Prešernovo knjižnico se več ne sprejemajo.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
in njegove podružnice.
Glavni arednik: Ivan Bratko, Ljubljana, Kopitarjeva 6 Naslov uredništva, oprave
in tiskarne »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 52-61 do 52-65. Stev. ček 60-404522	—	Telefon štev. za naročnino »Ljudske pravice« 30—30.
Miklošičeva cesta 5. — Telefonska številka oglasnega oddelka 36-85.
Gestapovska grozodejstva v Dravogradu
Na križišču železniških prog, ki spajajo Dravsko, Mislinjsko, Mežiško in La-boško dolino, leži mestece Dravograd. To mestece ati točneje njegova neposredna okolica je postala v dobi nacistične oblasti morišče in mučilnica za stotine in stotine slovenskih ljudi iz Podjune in Laboške doline na Slovenskem Koroškem ter Mežiške doline.
Jedro dravograjskega pekla je nastalo v taborišču, ki so ga nacisti zgradili med Dravogradom in černečami za ruske ujetnike. Teh so stlačili vanj okrog 500. Štiri petine so po pričevanju domačinov izstradali in jih pokopali v bližini taborišča. Pravo morišče pa je nastalo kasneje v kleteh bivšega sre-skega načelstva v Dravogradu. Tam so bile z velikimi črkami označene celice št. 1, 2, 3, 4, zlasti pa številka 5. Nacistična zverinstva so se začela, ko se je v okupiranem Dravogradu naselila »tajna državna policija«. S seboj je prinesla načrt za uničenje vseh »nevarnih« elementov. Takrat je Dravograd postal prizorišče mučenja in ubijanja naših koroških borcev in aktivistov OF. Strahote dravograjskega pekla niso bile manjše od strahot velikih koncentracijskh taborišč v Dachauu, Ravensbruoku, Treblin-ki itd. Dravograjsko morišče je sicer obsegalo le manjše predele, toda njegovim žrtvam niso bile prizanešene muke velikih nemških taborišč. Koroška do te dobe ni videla tako živinskega mučenja in ubijanja ljudi. Nikakršne grozote se ne morejo primerjati z grozotami hitlerjevskih korobačev, lesenih kolov, »angleških kopeli«, kovinastih plošč za elek-triziranje, priprav za drobljenje kosti in strojev za rezanje prstov v Dravogradu.
Najhujša celica dravograjskih gesta-
povskih mučiteljev je imela števlko 5. Imenovala se je celica smrti. Zgradili so jo marca 1944, ker niso v ostalih mogli zadostiti vsem svojim ciljem. V blaznih glavah so si gestapovci izmislili poseben bunker, ki naj bi jim olajšal rabeljsko delo, žrtvam pa poidvojil muke in trpljenje. Celica smrti, ki je bila zgrajena globoko pod zemljo in brez oken, je bila nekaj nad 4 m dolga, poltretji široka in poldrugi visoka. Železni zapah je bil spodaj oblečen z gumijastimi traki, da ne bi odtekla voda, ki so jo napeljali v celico. Vode je bilo vedno za čevelj visoko. Za opravljanje potrebe niso dali zapornikom nobene posode, tako da je bil v njej strahovit smrad.
Kdor je bil v njej zaprt, ni dobil nobene hrane, pa čeprav je bil v celici 14 ali več dni. Namesto jedi so jetniki dobivali vsak dan po en liter ali dva močno soljene vode. Dajali so jim jo v človeški lobanji, ki so jo imeli nalašč za to, in je bila tako zamašena, da ni puščala vode. Jetnik jo je moral izpiti vpričo gestapovcev. Da bi bile muke trpečega človeka še večje, je gestapovec vžgal 9večo, da je v bledem siju stopila pred jetnika podoba strahotnega groba, v takerem je živ gnil in trohnel.
Celica številka 5 ali celica smrti je bila jedro dravograjskega pekla. Iz nje je ostalo živih kakih 10 ljudi. Preživeli so jo tako, da so jih gestapovci poslali v druga koncentracijska taborišča, kjer naj bi konično umrli. Med živimi so na primer: Jamnik Ivan, Grum Tinca, Čas Ivan, Muha Slavko, Zorman Pavla, Kotnik Marija, Čekon Jože, Fišer Marica itd. Vse priče se ujemajo v pričevanju o načinu ubijanja in mučenja
>... Flora Lobasova je bila v Dravogradu velika mučenica. Obešali so jo za lase, jo večkrat na dan pretepli, ji lomili kosti, metali vanjo premog, udrihali po njej s puškami, električnimi kabli in korobači.«
O umoru Marušeka Avgusta, aprila 1945, pravijo priče: »Oblivali so ga z vrelo vodo in z ijivim apnom. Nato so ga razsekali in vrgli v Dravo.«
»... Zverinstvo gestapovcev je šlo ta.-ko daleč, da so žrtvam v usta mašili smeti, ki so jih potem polili z bencinom in v ustih zažgali.. •<
»... Kramolc Viktor ni hotel priznati, da so partizani pri njem večerjali. Gestapovci so ga psovali in oklofutali. Nato so ga gnali k postreljenim partizanom na neko njivo blizu hiše. Tam so pred njegovimi očmi enemu izmed mrtvecev prerezali trebuh. Odprli so mu želodec in se mu zarežali: »Glej, bandit! Ali vidiš, da ima kruh iz tvoje miznice?«
»Pri nas doma so se zbrali spet enkrat partizani ... Bili smo izdani ... Partizani so ušli. Tudi moj oče, ki je imel 56 let, je izginil z njimi. Mater so vklenili in vklenjeno gnali v Dravograd. V Dravogradu so jo mučili. V tem času so ji puilili lase in jo nazadnje ostrigli. Sredi februarja sta jo gnala gestapovca Bedrich in Večko obešat. G. P. je videl vse tri, Govoril je še z mojo materjo, ki mu je dejala vsa mirna: Sedaj me ženejo obešat!... Nad Šintargrabnom je gestapovec obesil mojo mater. Obesil jo je na smreko. Tam je morala viseti kake štiri tedne, ko strašilo za vse one, ki bi se utegnili upreti nacizmu ...«
Priča Nadles Magdalena iz črneč je izpovedala: »Bilo ie aprila 1945, ko smo plele rž. Okrog dveh popoldne so gestapovci prignali okrog 20 partizanov, ki so nesli 6 lopat in krampov. Imeli so dolge lase, bili neobriti in nekateri so
imeli krvave lise na obrazu ... Kake tričetrt ure potem, ko smo jih izgubile izpred oči — odšli so v gozd — zaslišimo streljanje, najprej posamezne strele, nazadnje pa še rafale. Bilo nas je groza. Ob šestih zvečer so se vračali 4 gestapovci mimo naše hiše v Ornečah. Lopate in krampe so sami nosili s seboj.«
»Neko jutro so ob štirih zjutraj pridrveli gestapovci vsi besni s svežnji ključev na hodnik zapora. Eden od njih je zakričal:	Kdo hoče prostovoljno na
delo? Takoj so se javili vsi jetniki celice smrti. Zahrumelo je iz črne jame kakor iz pan ja... Bilo jih je kakih 20... Gestapovec je spet poveljeval: Banditi! Slecite se! Dbdržite samo spodnje hlače! Tudi srajco slecite! Naprej! Zgoraj dobite lopate!... Nato sem slišala brnenje motorja ... razločno sem slišala, da so metali na avto tudi lopate in krampe. Avto je odpeljal proti trgu. Ob osmih... je prišel gestapovec Ledinek, odprl našo celico in se zarežal: Danes smo imela pa boj z banditi. Ti hudiči že niso hoteli crkniti. Eden se sploh ni hotel zvrniti v jamo. Glejte, še sedaj sem krvav... Pokazal je okrvavljene roke in obraz. Pri sebi je še imel brzostrelko...«
S takimi metodami, s takimi mučenji in ubijanji so poživinjeni izrodki človeštva pokazali in razgalili resnično podobo hitlerizma in nacističnega raja. S takimi metodami so pobili in postreljali na stotine aktivistov narodno osvobodilnega gibanja in ujetih partizanov. Nacistične žrtve so si morale same kopati grobove v gozdu pri Drobivčevi bajti, v Dularjevem lesu, Wolblnovem lesu, v Sušnikovem klancu, pri Sv. Boštjanu in pri Sv. Križu. V Črneškem lesu so lisice žrle meso s človeških kosti, ker so bile žrtve preplitvo pokopane. Nešteto so jih pobili s korobači, jih zmesarili in
vrgli v Dravo. Drava jih je odnesla in molčala.
V dravograjskem peklu so nacisti Korošcem pokazali svojo barvo. Izkazali so se njihovi gestapovski »cvetovi«. Po izpovedih prič so znana mnoga njihova imena. Priče govore o surovem Brtth-leitnerju in Busantu, o zdravniku Erichu Lanzerju, ki je rabeljsko »operiral« ranjene partizane, ne da bi jim dal kako injekcijo, o Pliberšku, Mesnerju, Gutov-niku, Summererju, Tempethuberju, Wef-bergerju, Blumlu, Brandstetterju, Strei-tu, šefu Platzelnu itd. Vseh skupaj jo bilo nad 30. Po večini so ti najhujši preganjalci in zatiralci koroških Slovencev bili doma iz nemškega dela Koroške in ostale Avstrije. Dravograjski poke! je ponovno dokazal, kje je zaloga največje nestrpnosti nasp-oti koroškim Slovencem. Dravograjski pekel ie bil le višek tisočletnega nasilja in podjarmljenja Slovencev.
V dravograjskem peklu so padali Slovenci s tostran in onstran stare av-strijsko-jugoslovanske meje. Slovenci Mislinjske in Mežiške doline, prav tako pa tudi iz Podjune in Laboške doline. Te žrtve na obeh straneh stare meje so najmočneje postavile na laž zloglasnega velenemaa in nacista Maier-Kaibitscha, ki je trdil, da so bili Slovenci v Mežiški dolini proti svoji volji priključeni k Jugoslaviji. Dravograjski pekel ie s krvavimi žrtvami potrdil njihovo pripadnost Jugoslaviji. In ne samo Mežičanov, prav tako tudi ostalih koroških Slovencev, to je Slovencev v avstrijskem delu Koroške. Skupna kri in skupne žrtve so vse koroške Slovence strnile v boju proti nacizmu, v boju za svobodo in zedinjenje z vsemi slovenskimi brati v novi Jugoslaviji. Vsi so skupno trpeli m skupno umirali, danes pa pred vsem svetom skupno zahtevajo združitev v svobodni ljudski republiki Jugoslaviji
F. Br.