Posamezne Stevilkct N avadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*—• »TABOR* irimj* mk dan. mre*a aedoii« m praamkov, ob IS. uri s datumom ojtakclnjajr* dam tar stan« ntKČBe po poiti D 10*—, m ioo-»tmitvo D IS'—, doatavlgoa a* dom D It*—, na i»)r»TBi— D W>*—. tUioa M pn oprani .TABUSA' MARIBOR. >2&.w alk* Itava«. Naslov Poiililff DMlKtf vf&f dViri?* Ces*s ci&na.£niFe s*«v. ^5 ©ara." j p...me„.5te»iik«,. Navadne Din —••75, T 71 DAD' iAtSUM ob nedeljah Din 1*—n. UREDNIŠTVO ae nahaja n Mariboru, Jurčičev* ol. *»l. < L nad-»tropje- Tcle/on intcrurb St. UPRAVA *e oabaja a Jareiče.ni alicti St. 4, pritličja deaao. Telo-(/>• iL ?4. — SHS poatnočekovn* tnčun Stav 11 -78X Na aardčiU brca Rnknpiai 11 .781 denarja mm I aa na vrata;* I Maribor, četrtek 26. novembra 1925. borza. C URI H, (Avala), 25. novembra (Izv.) Pariz 19.55, Beograd 9.17Pa, London 25.1.3, Berlin 123.50, Praga 15.375, Milan 21. New york 519, Dunaj 73.125, Brusači 23.50, Budimpešta 0.00727, Varšava 75, Sofija 3-*7, Bukarešta 2.35. Delo v finančnem odboru Beogradu vlada še vedno politično zatišje. — Deluje samo finančni odbor. .. BEOGRAD, 25. nov. Tarifna sekcija le danes ■ zopet pričela z dolom in razpravlja o uvoznih carinah ua steklo in izdelke iz stekla. Predsednik glavnega odbora radikalne stranke Ljuba Jovanovič je sklical sejo. ki bo določila program1 svečanostim povodom 80. letnice rojstva ministrskega predsednika Pasico. v • Za jutrišnjo skupščinsko sejo se pričakuje precejšnjo živahnost, ker so vsi klubj »klicali seje. . I 'nančni odbor je danes nadaljeval debato o dvanajstinah, ki se bo končala najhrže jutri popoldan, da bo poročilo odbora žo predloženo plenumu vlade, ki se sestane v petek ob 10. url dopoldan. V petek, soboto in najhrže tudi v pond. bo vršila slavna debata o dvanajstinah, tako da bodo dvanajstine uzakonjene že 1. decembra. Govorniki opozicije so v odboru stvarno in strogo kritizirali vladno finančno politiko. Povdarjoli so. da proračun ni dosegel f a klicnega ravnotežja in da izdatki daleko presegajo dohodke. Proračun' za leto 1924-25 je prekoračen za celo milijardo. lnterpe!aci(e radi govora Stj. Radiča v parlamentu Interpolacija dr. Grisogona. y BEOGRAD. 25. nov. Politična javnost vodno razpravlja o sporu z Italijo, ki »a jo izzval Radič s svojim govorom v "Ljubljani. Samostojni demokrat dr. Grisogono je naslovil na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri nastopa o-fifro proti temu. da bi elani vlade z javnimi nastopi dajati povod intervencijam -ttalija.nskegiai poslanika. To pomeni za vso državo veliko' blamažo. V interpelaciji je med drugi ni tudi konstatirano. da je Radič imel dovolj časa objavljeni odstavek pravilno formulirati. Radi nepopravljenega odstavka je zašla država v jako neugoden položaj. —o— POPLAVE V SLAVONIJI. BEOGRAD, 23. nov. Tz Slavonskega Broda je prispelo poročilo o veli kanski Povodnji, ki ogroža v* o slavonsko ravan vzdolž Save. Sava je pri Slavonskem Brodu narasla za 8 50 m nad normalo. At n o go hiš je pod vodo. nekatera kmetijska posestva so uničena. Voda narašča neprestano. Škoda je ogromna. Vpokojitev poštnih uradnikov. BEOGRAD, Sto je predloži 25. nov. Minister za pokrajin v podpis dekret, Pnni-n^m. Vf,č- uradnikov upokojenih tajnik po- ! 5 i4va v "Ljubljani Rado n ' W Josip TTrn- 8 V- kV Mnfeo Vel epi« V Ljubljani in Matija S tigl ic v Celju. FRVNGOSKA vladna kriza. Doumer sestavlja vlado. PARIZ. 29. novembra, Brian d je ponudil socialistom 3 portfeje. Poslanec Leon Blnm pa mn je sporočil, cla bi morali socialisti dobiti najmanj polovico ministrstev, da bi vnovič podpirali vla do. — Nato je socialistična skupina sprejela predlog, da je voljna sodelovati na vladi sama ali pa skupno s onimi demokratičnimi strankami, ki so v volilni borbi nastopale skupno ž njo. Ker Brian d ni imel uspeha, je pred »edntk republike Doumer.rue ponudil sestavo vlade Donnier-ju, ki je mandat, i načelu sprejel in bo skušal vlado sesta viti. Ogromna poštna tatvina v Italiji. RTM. 24. novembra. »Banca Ttaliana« je poslala Iz Palerma svoji podružnici . Turinu zavoj denarja, v katerem so bili bankovci v vrednosti 950.900 lir. Zavoj je dospel v Turin šole čez deset dni. Ka kor poroča »Glornnle d’Ttn!ia« ni bilo v ujem niti sledu o denarju: bil je napolnjen s posušenim kruhom v odgovarjajoči teži. Neurje v 'Južni Italiji. RIM, 24. novembra. V Južni Italiji je divjalo včeraj hudo neurje. Zveza med Brindisi jem in Loceo je prekinjena. Ka progi Palermo—Fraeani je voda razdrla železniški tir v dolžini GOO metrov. Matteottljev proces. RIM. 155. novembra. »Tribuna« izve, da se Mattepttijev Proces ne bo začel pred februarjem, ker zagovorniki ne morejo preje preštudirati ogromnega akt-nega sadiva. Dnevna kronika Slivnica pri Celju. (Nagla. smrt). V soboto 21. t. m- jo nenadoma umrl tukajšnji župnik g. Kozine. Prejšnji večer je še kratkočasil družino, ki jo fižol luščila. V soboto zjutraj so ga prišli klicat, ker je bil čas za mašo, našli so ga pa mrtvega v njegovi postelji s krvjo na Ustih. Pokojnik je več let opravljal žup-niško službo slep. Vendar pa se ni hotel umakniti. Ranjki je bil hud politik. Naj v iimrn počiva! v 7, izjava *. Svelozara Pribi- t-evi^a. Na veli krm zboru v Vukovar u v nedeljo 22. t. mr, je vodju SDS e* Sveto-znr Pribieevdč izjavil med drugim- »Današnja vlada ni storila ničesar, da prouči današnjo težko krizo na solu. Budžet na-toliesto, da se zmanjša, kakor v Franciji Postaja vedno večji in je dosegal sedaj' *c bajne in vrtoglave številke. Koncem Stovora je izjavil' g. Pribičevič. da »naša **ranka lic bo več reševala radikalskcga 'oza Iz močvirja, amipak mora iti za tem, da sama dobi večino in vodi nncijonalno 3r> sovijaltio politiko. Zmagali bomo, ker Parod vidi, da ga edini mi nismo varali, Jbiipak da smo v interesu državo in narodu, prenašali redno vse nezaslužene ®^tke. Prenašali smo, da sc je na nas krivda za ractikalbke grehe, Na- red lio videl, da smo ml tvorci agrarne In socijalne politike pri nas in nosilci nacijonalne politike. Ko se. bodo radi-čevoi in radikali razšli, naj jih narod sodi, mi pa bomo zahtevali od njega zaupanje kot stranka narodu,a in kmetska, K' Je vedno vodila svojo politiko v sporazumu z narodom, javno in ne na skrivaj. Naša ideja zmaga sigurno. Doživeli ■Dosto zlom današnje politike,-iu takrat •m vrsta na tem. da vzevete naga poli- luJvu.-S • 7 9„vla,,nein stališča nasproti Italiji m Vatikanu T,^P zagrebški »Obzor« v zvezi z ljubljanskim govorom g. Stjepa-na Radiča: »Nastopi Mussolinija in Vatikana nasproti naši državi ne očitujejo niti zavezništva niti prijateljstva; naša diplomacija doseza z velikim- trudom to, da so obranijo odnaša ji korektnih sosedov. Dane.s je Vatikan — četudi proti svoji volji in Je na videz — Mussolinijev zaveznik. 01) mtem (kisu, ko so fašist! rušili tiskarno »Edinosti«, je storil Vatikan sovražen korak v vprašanju sveto-jeronimfikoga zavoda. V naši javnosti je bilo slišali vse stvarne in pravne argumente glede tega našega zavoda v Rimu. V rosnih krogih nihče ne zanikuje vatikanskih pravic, vendnr pn vsi krogi — celo katoliški — zamerijo Vatikanu, da nam ni .uiti tolikanj naklonjen kolikor je v tej zadevi šel Avstro-Ogrski na roko. V času, ko gre za konkordat med Va-ti kanom1 iu našo državo, se smatra ta ne-ljubeznivqst in mobilizacija episkopata za nekak j)i4ki.sk na našo vlado, da popusti v spornih konkordatnih vprašanjih. Mogoče je sicer, da so je ta afera pojavila le po naključju prav v trenutku, ko se je g. Mussolini blagovolil obregniti ob naš parlament, vendar pa mora vsakdo iskati nekako zvezo med Mussolinijevim stališčem in vladno akcijo, ker vsakdo ve, da sta to danes zaveznika in d;i sta oba enako nerazpoložena nasproti naši državi. Zato je povsem o-pravičena Radičeva izjava, da je Italija lahko naš prijatelj in zaveznik, ali fašizem ne more biti. Radič ni povedal, vendar pa se to razume, da sta danes Italija in fašizem žal eno in isto in da j.e Vatikan njun zaveznik, pa, če to vemo, tedaj je tudi naše stališče opredeljeno. Ako nam Mussolini grozi z dvema milijonoma mladih Italijanov, jo prav, da mu Radič odvrne, da bo imel vse Slovane proti sebi, kakor hitro bo prestopil našo mejo.« — Stjepan Radič bo demantira!... Iz Beograda poročajo, da so bili nekateri pasusi iz ljubljanskega govora g. St.ie-pana Radiča nepravilno zabeleženi, zlasti pa še pasusi, ki se tičejo sosednih držav. Radi tega bo Stjenan Radič te izjave službeno demantiral. — Pri tem se spominjamo da je moral Sij. Radič tudi v opoziciji marsikaj demantirati, kar mu je v govorniški navdušenosti ušlo z jezika: ni tedaj čudo. če ima tudi kot minister podobno smolo. Krivi pa so sleikonrej. seveda, poročevalci listov, ki g. Radiča dobro ne slišijo. — V znamenju sporazuma. Zagrebški »Jutarnji list« je obelodanil v nedeljski številki v rubriki »Slovenija« glnven-s k i doni« iz Brežic, v katerem dopisn;k (najhrže kak učitelj) pozdravlja depolitizacijo šol in pirogram novega prosvetnega ministra in pravi: »Med ljudstvom posta ja St. Radič od dno do dne popularnejši. Višek občudovan ja je gotovo njegov govorniški talent, posebno kar se njegovih izjav Uče. če pomislimo, da je vsaka njegova izjava v pravem smislu voVdiplonta* »ka. tako da se j-' lahko tolmači na več načinov. Brezdvo.mno je Radič, drugi RršUj ali še več....« Usodna lastnost! Kajti lahko si Radičevo izjavo o depolitizaciji tudi razlajjjgmo na več načinov in bo dopisnik moral še*na-dalje biti kolikor mogoče diplomatski...... ^ — Trgovinske in carinske pogodbe. Trgovsko ministrstvo je Imenovalo posebno medministrsko komisijo, katere, naloga bo. izdelati načrte trgovskih po-Kodb, ki jih bo naša država sklepala z raznimi državami. Nn tprej bo sklenjena trgovska pogodba z Ogrsko in Poljsko, kakor tudi carinska pogodba s Češkoslovaško. — Železniški uslužbenci iu potniki. Prometni minister je izdal ponovno strogo naredbo, da se imajo železniški u-fdnžbonci — posebej še sprevodniki — sproti potnikom vesti korektno in prijazno. Eoper sprevodnike, ki bi p)-c,stopili meje, ki jih nalaga služba, sc lahko vsakdo pritoži na katerikoli postaji s tem. da vpiše svojo pritožbo v pritožno knjigo ali pa prijavi zadevo železniškemu ravnateljstvu. Vendar pa se tudi občinstvo opozarja, da se drži reda tor pazi na snago, ker ima občinstvo prav tako iz vestno dolžnosti nasproti železnici kakor železniško osohje nasproti občinstvu. Ta odredba, prometnega ministra za Slovenijo v splošnem ni aktualna, ker je treba priznati, da so naše železniško .Osoj)jo po veliki večini vede zelo prijazno in postopa pri izvrševanju službe vseskozi korektno. — Zveza narodov in grško-bolgarsk} konflikt. Preiskovalna komisija Zveze narodov v gi-ško-bolgorskem sporu zahteva da plača Grčija rodbinam padlega bolgarskega stotnika in devetnajstih bolgarskih vojakov 85,000 fpnilov odškodnine. Grčl.ia mora poravnati Bolgariji tudi stroške, naisfnle radi transporta čet, ki znaša io 57.090 funtov. — Divizijski general prej sediščem. Bred vojaškim sodiščem v Beogradu se je začela v pondeliek razprave proti divizijskemu generala fEvann Mitroviču, ki je obtožen radii 5 prestopkov, ki se po Prestopki Leto: VI. — Številka: 270. sc tičejo zlorabe vojaških sredstev v o-sebne namene. — Velike proslave na dan »Narodne Odbrane«. Vsa društva, korporacije iu posameznike, ki so se prijavili za sodelovanje pri proslavi »Narodne Odbrane« v Beogradu ua dan 1. iu 2. dec. t. 1- pozivamo, da. se prijavijo najkasneje do 26. t, m. v po,slovnici glavnega poverjeništva N. O. za Hrvat,sko, Slavonijo in Slovenijo (Karičeva ul. 8) od 18.—19. ure. Dobili bodo potrebna navodila in izkaznice za znižano vožnjo. Oni, ki sc za sodelovanje še niso prijavili, se lahko prijavijo do 26. 1. m. — Vprašanje elektrifikacije vzhodnega dela mariborske oblasti. Minuli pon-dcljck 23. k m. .se je vršila zopet konferenca radi napeljave električnega toka iz Fale preko Ptuja - Ormoža - Sredigča-Čakovca do Varaždina na euo in preko Ormoža - Ljutomera - Križevcev - Veržeja do Murske Sobote na drugo stran. Tudi na tej konferenci še ni prišlo do definitivnega rezultata, ker je Čakoved izjavil, da- se ne priključi, dočim je Varaždin stavil predloge, radi katerih se pogajanja niso mogla definitivno zaključiti. Izdelal sc bo poseben načrt za napeljavo toka iz Ormoža preko Ljutomera v Mursko Soboto in se vrši ponovni se-.stanek tekom treh tednov v Ormožu. Zdi se, da v nekaterih krajih ni pravega in resnega pojmovanja o velikem gospodarskem pomenu elektrifikacije. Vendar pa upamo, da se bo vsaj delni načrt izvršil. — Nove posojilnice v mariborski oblasti. Minulo nedeljo so se na sestankih v Dol. Lendavi in Turnišču osnovale nove posojilnice. Na obeh sestankih je prisostvoval ravnatelj Zadružne zveze v Celju g. Janko Lesničar. — Pri Sv. Urški na Plešivcu. Prejeli smo: V Planinskem domu pri Sv. Urški na Plešivcu (1696 m) se .je zbralo v nedeljo. 22. f. m., lepo število osem planincev, med katerimi sta bili dve dami in dva Zagrebčana. Razgled je bil naravnost očarajoč. Pod nogami se je razprostiralo gosito megleno morje, a na vrhu nas je grelo solnee z vso svojo toploto ter nami razkazovalo zasnežene vrhove Savinjskih Alp, Vacb-toina 1. dr., Snpga: ni še največ, na vrhu so je našlo celo cveteti enennn. — Kredit za štajerske kreditne zadruge. V dvanajstinah je sprejet tudi kreditne zadruge (bivše graške Genosscn krditne zadruge (bivše graške Geno-sen-scha f tszen tra.le), — Občinske volitve v Trbovljah so razpisane na 28. marca 1926. — Ženska gimnazija v Sknpljn. V nedeljo je bila otvor.jena v Skoplju prva; tamošnja ženska gimnazija. Na zavod se je vpisalo 650 učenk. Izseljevanje iz Dalmacije^ Tekom! meseca avgusta 1. 1925. sc je iz elilo iz Dalmacije 184 oseb. a priselilo 68. Značilno je, dn se je v prvih osm'h mesecih' letošnjega leta priselilo v Dalmacijo 289 oseb. a iz-el H n desetkrat toliko. Gibanje bančnega uradništva, Dne 17. novembra se je vršilo v Zagrebu protestno zborovanje uradnikov in nameščencev bfinčnih in zavarovalnih zavodov Sprejeli so resolucijo, v kateri stavijo razne sindikalne zahteve, itičoče se gmotnega in socialnega položaja te zasebno-uir a d n i š 1< e kategorije. — Reforma v razredni loteriji, fšrečo-lovcem se obdajo boljši časi. Kakor poročajo iz Beogradn. nameravajo razredno loterijo nekoliko preosnovatl. Važno je zlasti to. da bo poslej vsaka druga srečka nekaj zadela; dodhdnb je zadelo komaj 3) odstotkov vseli srečk. V prvepi razredu bo znašala premija -00.000 Din, v četrtem 950.000, glavni dobitek pa 60.000 Din. V peJem razredu bosta dve premiji; ena po milijon Din; i ruga ua 500.960. glavni dobitek pp bo 400.000 Din, tako da ob najugodnejši kom1 Raciji lahko posameznik zadene 1 milijon 900 tisoč Din. Te reforme bodo si-KUrnn pomnožile število -reč.olovcev. — Ivanjkovci — vinarska razstava in sojem! Kakor že objavljeno, se ho vršila ta .('Ureditev, ki jo je ovsa nizi rala tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalem!-oan« dne 10. decembra t. 1. Veliko število vinogradnikov iz ljut;omerskW^ in ormoškega okraja jo prijavilo zpatno množino vina. Interesenti bodo Imeli tako priliko prepričati o kakovosti letošnjih .vin tega vitkega okoliša iu-uvidotRda v ffm t »TABO K* V Mariboru, 'dne 26. novembra. 1625. v". Čajno pecivo izbornega okusa. Naj ne manjka v nobeni hiši! 23S0 se je Tino veliko boljše razvilo kakor se je pričakovalo. Preizkusili bodo pa tudi starejše letnike. Železniške zveze omogočajo onim, ki imajo malo časa, opraviti ta izlet v enem dnevu. Vlak, ki ima zveze iz Ljubljane in Zagreba, prihaja sem ob 11. umi in se vrača v tej smeri ob K16. uri. Ivdor pa ima več časa, pa ima priložnost s? pobližje ogledati lepe ormoške in ljutomerske gorice. Razstava s sejmom se bo vršila v dvorani tik tu-kajšnega kolodvora, tako da je udeležba tudi v najneugodnejšem vremenu mogoča. — Davek na zaslužek telesnih delavcev. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je razposlala na vse stanovske organizacije okrožnico delegacije ministrstva financ v Ljubljani, s katero se način in odpremo pobranega davka fakultativno izdatno olajša. Opozarjamo na to okrožnico vse delodajalce e pripombo, da jo morejo vpogled ati pri vseh obrtnih zadrugah, trgovskih gremi-jib in drugih stanovskih organizacijah ali pa neposredno v zbornični pisarni. — Preobremenitev hišne posesti v Sloveniji. Pod tem1 naslovom! je Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani, izdala izkaz, ki govori samo s številkami. Tako se na pr. plača v 1. 1925 od 100 Din letne najemnine državnega najemninskega, davka, državnih pribitkov in avtonomnih doklad: v Ljubljani 70.8 Din. v M a r i h o r u 60.90 Din, v Celju 53.76 Din, v S t n d e n c i h 57.36 Din, v P t u j u 65.76 Din. v S 1 o v. Bistrici 63.36 Din. V Mariboru. Celju in Ptuju je k tem davščinam prišteti Se gestaščino, vodarino in kanalsko pristojbino, s či.mur je najemnina že izčrpana. Kje pa so še potom: stroški za dimnikarja, razsvetljavo stopnic, zavarovanje, izpraznitev greznic, za hišnika 1. t. d.1! Kje so stroški za popravila"! — Vsekakor tudi zanimiva statistika! — Podporno društvo slepih na.ni poroča: Imenovano društvo obhaja tekoči mesec obletnico. Te. dni poteče namreč pel lat, odkar smo si mi slepi ustanovili svoje podporno društvo Čutimo se dolžnega, da se vsem, ki so na« spomnili v času obstoja našega društva s kakim darom, naj iškreneje zahvalimo in jih prosimo, da obdrže še nadalje svoje naklonjenosti tiapram nam’ slepim. — Odbor. Iz demokratske rfraroke Dnevni red kongresa SDS v Beogradu j, dne 6. dec. t. 1. je določen sledeče: 1. O splošnem položaju, poroča nar. i poslanec in min. n. r. g Svetozar Pribi-,čevič. 2. O zunanji politiki, govori g. poslanec in min. n. r. dr, Prvislav Griso-ig ora o. 3. O notranji politiki (uprava, samouprava, občinske in oblastne volitve), po-.roča g. poslanec in min. u. r. dr. Gregor & ev j ag, 4. O gospodarskih in socialnih vprašanjih, govori nar. posl. g. Jura j Domc- ‘t rov i 5. 5. O agrarnem vprašanju in kolonizaciji, govori nar. posl. in min. n. razp. g. dr, Hinko K r i z m a n. 6. O financah, govori g. nar. posl. in (minister na razp. dr. Sveti.sla v P o p o-'5*16 7. O prosveti, govori g. Jeremije Ž i-vano.vič, prof. Višjo pedagoške šole in član Glavnega odbora. 8. O statutu, organizaciji in programu stranke, govori glavni (tajnik stranke g. idr. Ivo Jel a vi£. 9. Predlogi glavnega odbora in članov ♦stranke. 10. Volitev predsednika stranke in članov glavnega odborai. Prošnja na usmiljena srca Dne 12. in 13. t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Uničujoča povodenj, kakoršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je hipoma preplavila celo mesto. Tik pred zimo je oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Bedni nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, nago deco! Z zaupanjem se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. — Okoliške vasi. ki so same siromašne ter več ali manj iudl po povodnji prizadete, dovažajo dnevno kruh in živež, kar ravno sami imajo. Več ne morejo. Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje. Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi najmanjši dar- bo hvaležno sprejet. Pred vsem prosimo, za pomoč v denarju ali obleki. Darove naj se naslavlja naravnost na »Lokalni pomožni komite v Murski Bohoti«, ki bo skrbel za to, da bodo naklonila prišla res v roke onih, ki so podporo najbolj pot rebni. Tudi v našem uprav-ništvu bodo sprejemali darove za to podporno akcijo. Mariborske vesti Miri bor 25. novembra 1925 Nemška izzivanja na predvečer 23. novembra V ponedeljek smo objavili kratko notico o nedeljskem pretepu pred Gotzoni. Kakor doznavamo, zadeva ni bila tako lahkega značaja, ampak gre za pripravljen napad. Kroži namreč govorica, da so tukajšnji nemškutarji omenjeni dan posvetili 71 e t n i c i zavzetja Maribora po naših četah. V tem znamenju so napadali mirno slovenske pa.san te. Istega večera ho gruče fantalinov preteple slovenske občane na štirih krajih. Prvi napad sc je izvršil na Tržaški cesti, dva na Aleksandrovi in četrti v Razlagovi ulici. Da so bili ti napadi res pripravljeni, je jasno dokazal napad pri Gotzu, kjer se je na dano znamenje nenadoma pojavila skupina nemškutarjev, broječa do 40 1,indij. Brez vzroka jo napadla tri Slovence in jih neusmiljeno pretepala s pestmi, palicami in menda tudi z bok-ser.ii, kar dokazujejo težko poškodbe. — Značilno za mariborske razmero jc, da ni bilo na ulici nobenega stražnika, ki bi priskočil napadenim na pomoč. Bili so izpostavljeni na milost in nemilost pretepašbi druhali. ki je mirno opravila posel maščevanja. Napadeni «o zadevo prijavili policiji, ki je uvedla preiskavo, Na rešilni postaji so jim povezali rane in ji/m nudili prvo pomoč. Tako si je torej našega kruha sita šovinistična dru-hal iz nemških vrst osveževala spomin na črno-žolte čase, ki .se kljub njenim vročim željam ne povrnejo nikdar več. —el. -n- * nf^jjudska univerza. V petek dne 27. t. ni. bo predaval g. dr. Stale iz Ljubljane o zgodovini starejšega slovenskega slikarstva. Z mnogimi skioptičnimi slikami! m Pojasnilo udom »Goriške Matice«. Da rte bo zmote radi dopisa g. Gornika iz Ljubljane v časopisju glede »Goriške matice«, se sporoča v vednost vsem u-dom »G. M.«, kakor tudi vsem drugim, ki se zanimajo ča to književno zadrugo, da se bodo knjige kakor lani tudi letos dobile pri poverjenikih, kjer so se udje priglasili. Naročnikom v Mariboru se sporoča, da so knjige dospele in se bodo dobile tekom tega tedna. Priporočamo, da se naša javnost zanima za književno in kulturno delovanje tam preko meje. V Mariboru je poverjeništvo:. J. Cijan, Maribor, Vrazova 6. m S sejmišča. Na svinjski sejem dne 20. novembra se je pripeljalo 332 svinj, 6 ovac, 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi praišiči 5—6 tednov stari komad 40— 100 Din, 7-9 tednov stari 125—200, 3—4 mesece stari 250—300, 5—7 mesecev stari 350—450, 8—10 mesecev stari 520—650, 1 leto stari 1000—1100. 1 kg žive teže 11.50 12.50, 1 kg mrtve teže Ta—18. Prodalo sč jo 148 svinj in 3 ov-ce. m Nalezljive bolezni v mestnem okolišu mariborskem od 15. do 21. novembra. Pavica ostalo 2, ozdravel 1, ostane 1. Ošpice ostalo 2, novih 5, ozdravel l, ostane 6. Škarlatina ostalo 6, novih 1, ostane 7. m Orjiina Maribor, Studenci in Tezno. Dne 29. t, m. obvezna vežba za vse četnike omenjenih org. Zbor ob 2. pri pop. v Narodnem domu. Dne 30. t. m. zbor za vse člane ob % 19. uro na Trgu Svobode v eivilu z Znakom. Dne 1. decembra ob 9. uri doj). obvezen zbor za v«s četnike v kroju. — Baonski kurat. ^ m Vsak četrtek in v nedeljo popoldne čajanka s plesom v klub-bani. 2518 Božičnica za ubogo obmejno deco pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu S skrajno severne točke naše širne domovine pri Sv. Duhu .na Ostrem vrhu se oglaša uboga deca do vseh narodnočute-čih src, da se nas spomnite in obdarujete ob božičnici, ki se vrš\ dne 17. decembra. Vsak najmanjši dar sprejmemo s hvaležnostjo in z veseljem. Zima je že prikimala k nam in prinesla miraz, a mi smo bosi, naša obleka je nezadostna in zato ne moremo v šolo. Mi pa vemo, da nam šola nudi vzgojo narodne zavesti, vzbuja ponos v naših mladih srcih, da smo Jugoslovani in verujte nam, da ostanemo trdni in zvesti domovini, četudi smo tu na meji izpostavljeni viharju potujčevanja. Pomagajte, darujte, nam obmejnim malčkom!- • Obmejna deca l>ri Sv. Duhu na O. v. Posetnikom našega kraja je dobro znano, da je večina tukajšnjega prebivalstva siromašna. Da pa imajo otroci veselje do šole in učenja, morajo imeti najpotrebnejša sredstva. Teb jim pa u-bogi stariši ne morejo nuditi. Mrzli dnevi se bližajo in deca ne bo imela zadostne obleke in obuvala. Četudi bi šla rada v šolo, ne bode mogla. Kake važnosti je reden pouk, posebno kar se tiče narodne vzgoje, o teni ni potrebno razpravljati. Naša šola je tik ob meji in ima v bližini sotekmovalko nemško šolo, ki je z vsem najsijajnejše preskrbljena. Nameravana božičnica .ie tudi 'mogočno sredstvo v dosego obmejnega smotra. Ker pa primankujejo v to svrho gmotna sredstva, prosi podpisano šolsko upravitelj;-d vo narodnočuteče srca za prispevke i' denarni ali blagu. Hvaležna Vam bodo nedolžna otroška srčeca za. vso, karkoli jim darujete. Darovalci,ji bodete mnogo storili za vzgojo naših bodočih obmejnih gra ni carjev,. Darove sprejema do 19. decembra iz prijaznosti uredništvo »Tabora«. Šolsko upravjteljstvo pri Sv. Duhu na. O. v. pošta: Selnica ob Dravi. Narodno sladaliiia REPERTOIRE. Sreda, dne 25. novembra. Zaprto, četrtek, dne 26. novembra ob 29. uri »Igra apostolov«. Ab. A. P remi je ra. Petek, dne 27. novembra. Zaprto. Sobota, dne 28. novembra ob 20. uri »Vesela vdova«. Premi jera. Premijara »Vesele vdove« bo že to soboto. V njej nastopi skoro ves gledališki ansambi. Posebne atrakcije tvorijo pariške grizete in razkošni lučni.efekti ter bujno slikoviti, deloma novi kostumi in dekoracije. Da bo imela ta krasna opereta kar največ šarma in temperamenta, za fo jamči priznani operetni režiser g. Bach man n, ki vodi kot gost režijo. „!gra apostolov" K jutrišnji premieri v Nurodnem gledališču. V samotni koči živita dedek in Itletna vnukinja Magdalena, ki prebira le’ eno knjigo — »sveto pismo«, Zaželi si svetopisemskih časov. Nepričakovano vstopita v izbo apostola Petrus in Johanne« ter poprosita za prenočišče. Ko sta sama, posnamemo iz razgovora, da sta roparja, ki nameravata okrasti kočo. Dedu se predstavita kot zdravnika ljudi in živine. Magdalena, trdno prepričana, da ima opravka z apostoloma, ne pove svojega imena, ker se je sramovala imena, ki ga. je nosila svetopisemska grešnica. Magdalena P®' prosi Johanncsa, naj ji tolmači nekatere odstavke sv. pisma. Petrus j.o, zasmehuje, češ da je bil sam v Kani galilejski in videl Kri sto ve čudeže. Nagovarja jo tudi, naj prinese nož. da ji bo odrezal glavo in Jezus jo bo zopet, obudil. Magdalena ne razume Petrusovega norčevanja in ga vpraša, kako je če Izvelicar ljubi. Johannes se pogrezne sam vase, vstane, se ozre v deklico in pozove Pe-trusa. naj odideta. Tako je Magdalena z besedo božjo. Jo je prihajala iz njenih nedolžnih ust, iz-preobrnila nevarna roparja. • x Uspeh ge Mitrovičeve v zagrebški operi. O prvem nastopu ve Mitrovičeve v zagrebški operi soji »Obzorov« kri lik L. ša franc k - Kovič' »S svojo kreacijo v vlogi Santuzze je ga Mitrovičeva v pd; ni meri potrdila to,, kar smo slutili, ko smo jo slišali v opereti. Njen serioznb izdatni, metalni sopran Ima izrazito dra-matski izraz in ji na podlagi tega dflJf mesto v operni, mlado-dramatski stroki-V to stroko spada tudi po svojih i*®®'-laraiih pevskih in kreativnih igralski" sposobnostih. Njena Santuzza je bi m iskrena, prepričevalna in resnična P° svojem močnem dramatakem izrazu. -Gospa Mitrovič je lahko že ob pr veni nastopu v operi zabeležila poln uspeh; ako pa se bo vživela v naš operni ensčW' blc, bo nedvomno kmalu zavzela odlične mesto.« Gospa Mitrovičeva je — kakor je mariborski gledališki publiki še dobro v spominu — zasnovala in nastopal* z vlogo Bantuzze v Maseagnijevi operi iCavalleria malicama;: na mariborskih gledaliških deskah. Kino »Metresa iz Pariza«. »Apolo« kino prione 24. t. |11- jati krasen film izdelan po.r