PoitalM plačano v gotovini Stev. 141 V Ljubljani« sobota 22. junija 1940 Leto V Po izročitvi Hitlerjevih mirovnih pogojev francoskim pooblaščencem v Compiegne/j Francoika vlada preučuje nemške mirovne pogoje Pričakujejo, da bo vsebina zahtev in premirje razglašeno še danes Bordeaux, 22. jun. AA. Havas. Francoski ministrski svet se bo sestal danes, da preuči nemške pogoje za premirje. London, 22. jun. o. Angleški radio poroča, da se bo danes ponovno sestala francoska vlada na preučevanje nemških predlogov o premirju. Vsebina nemškega predloga obsega trideset tiskanih strani in jo je treba temeljito preučiti. Pogajanja za premirje se še nadaljujejo in ni upati, da bo še pred večerom sklenjeno premirje in objavljeno besedilo nemškega mirovnega predloga. Vse francosko ljudstvo ne- Erestano posluša francoske radijske postaje, da i zvedelo sklep francoske vlade o tem, ali bo sprejela nemške zahteve ali ne. Boji na vseh bojiščih se še nadaljujejo in so posebno srditi na vzhodu v Alzaciji in Loraini. Minister Pommaret je izjavil, da vlada nebo odšla rz Bordeauxa in da tudi mesta ne bodo izpraznili. Iz vseh krajev francoskih kolonij prihajajo brzojavke predsedniku Lebrunu, naj ne sprejme nemških predlogov in da naj se Francija bojuje do kraja. Iz Brazilije pa so poslali francoski bojevniki predsedniku republike Lebrunu in angleški vladi predlog, da naj Francija sprejme zvezo z Anglijo. Berlin, 22. jun. m. Vsa javnost nestrpno pričakuje izida razgovorov med francoskimi in nemškimi zastopniki v Compifegneju. Na pristojnih mestih v Berlinu izjavljajo, da bo končni rezultat včerajšnjih sestankov sporočen nemški javnosti morda že dopoldne. Zdi se, da bodo ti sklepi sporočeni nemški javnosti čim obširneje in v čim slovesnejši obliki. Dobro poučeni krogi so prepričani, da je francosko zastopstvo že sprejelo nemške pogoje in da se zdaj samo še bavijo s posameznimi točkami. Zaradi dejstva, da so včerajšnji razgovori vzeli mnogo več časa, kakor se je prej niislilo, pristojni krogi v Berlinu ne izključujejo možnosti, da se pri pogajanjih francoskim zastopnikom le posreči doseči spremembe v nekaterih točkah nemških pogojev. Compiegne, 21. jun. Nemško ur. poročilo pravi: 21. junija 1940 so bili ob 15.30 sprejeti pri vodju Nemčije in vrhovnem poveljniku nemške oborožene 6ile in v navzočnosti vrhovnih poveljnikov posameznih vrst orožja ter v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa in namestnika vodje rajha francoski pooblaščenci, da bi prevzeli pogoje premirja. Izročitev pogojev francoskim pooblaščencem je bila izvedena v istem železniškem vagonu, v katerem je maršal Foch 11. novembra 1918 pod silno poniževalnimi pogoji narekoval nemškim pooblaščencem francoske pogoje. Z dejanjem v gozdu pri Compiegneu je popravljena krivica, ki je bila tedaj narejena časti nemškega orožja in nemške vojske. Ravnanje, ki je bilo danes tukaj izkazano sovražniku, ki je bil po častni borbi pobit, je v polnem nasprotju z ravnanjem, ki je tedaj kazalo strašno mržnjo proti Nemčiji. Na tem istem kraju so sramotno ravnali z nepremagano nemško vojsko. Na ukaz Hitlerja je šef vrhovnega poveljstva general Keitel prebral naslednji uvod k pogojem za premirje: Po nalogu vodje fn vrhovnega poveljnika nemške oborožene sile moram sporočiti tole: Zaupajoč v slovesno obljubo predsednika Združenih držav Wilsona, je nemška oborožena sila ]>pložila orožje v novembru 1918. Tako se je končala vojna, katere nemški narod in njegova vojska nista hotela in v kateri se nasprotniku, ki je bil silno močnejši, ni posrečilo odločilno premagati na katerem koli kraju nemško vojsko, nemško mornarico ali pa nemško letalstvo. Takoj, ko so nemški pooblaščenci bili sprejeti, se je začela kršiti slovesno dana beseda, 11. novembra 1918 se je t tem vagonu začel hudi čas Hitlerjev ukaz glede spomenikov prem rja iz leta 1918 Glavni stan vodje rajha, 22. jun. DNB poroča: Po sestanku v Compiegneju je voditelj rajha izdal povelje: 1. Da se‘zgodovinski vagon, spominska plošča in spomenik francoske zmage nad Nemci prepeljejo v Berlin. 2. Da se uniči kraj in porušijo temelji, kjer sta stala oba vlaka. 3. Da 6pomeinik maršala Focha ostane nepoškodovan. Na Korziki le mfr London, 22. junija. Reuter: Francoski radio je sporočil vest iz Ajaccia, v kateri se naglaša, da vlada na Korziki red. Po trditvah italijanskega radia in tiska naj bi bila Ajaccio in Ba6tia bombardirana in italijanske čete naj bi se izkrcale na Korziki v Ajacciu, kjer naj bi bil nastal upor, Vse te vesti so neresnične. Upori so samo v domišljiji onih, ki so te vesti širili. Korzika je mima. Madžarski trgovinski m nrster v Belgradu Belgrad, 22 jun. m. Davi se je pripeljal v Bel-grad madžarski trgovinski minister dr. Jožef Varga, z njim pa je prispel tudi budimpeštanski župan Jeno Karakiat. Na kolodvoru sta madžarska gosta sprejela naš trgovinski minister dr. Ivo Andres in belgrajski župan Jevrem Tomič. S postaje 6ta se gosta odpeljala v hotel »Majestic«, kjer so za nju nrioravlieni prostori. trpljenja za nemški narod ter čas njegovega ponižanja. Vse tisto, kar je bilo mogoče storiti narodu z žalitvijo in ponižanjem, in s povzročanjem človeških in gmotnih žrtev, se je začelo na tem kraju. Kršitev dane besede se je tukaj začela proti narodu, ki je dajal več kot štiri leta junaški odpor in ki je storil samo to napako, da je zaupal obljubam demokratskih držav. 3. septembra 1939, 25 let po začetkn svetovne vojne, sta Anglija in Francija brez vsakega razloga napovedovale Nemčiji vojno. Sedaj je padla odločitev, ki jo je naredilo orožje. Francija je po- bita. Francoska vlada je zaprosila nemško vlado, naj ji sporoči pogoje za premirje. Za dejanje, ko se sporočajo in prevzemajo ti pogoji, je bil izbran zgodovinski gozd pri Compiegneu, zaradi tega, da bi se s tem dejanjem enkrat za vselej popravil spomin na dejanje, ki za Francijo ne pomeni častnega lista v njeni zgodovini Francija je premagana in njen junaški odpor, ki ga je dajala v veliki vrsti krvavih borb, je strt Zaradi tega Nemčija ne namerava s pogoji za premirje ali s pogajanji za premirje poniževati tako hrabrega nasprotnika. Namen nemških zahtev jei Komunistična vstaja v Estoniji Pod varstvom rdeče vojske je prevzela oblast delavska vlada Tallin, 22. jun. m. Snoči ob 18.30 je oborožena skupina delavcev zasedla tallinski dvorec, sedež estonske vlade. Takoj nato so na stolpu tega dvora, ki so ga pred 700 leti postavili člani nemškega viteškega reda, razobesili rdečo zastavo. Politični dogodki v Estoniji so zavzeli mnogo usodnejši obseg, kakor so pričakovali. Demonstracije estonskega delavstva so se začele takoj zjutraj ter se nadaljevale ves dan. Okoli treh popoldne je prikorakal dolg sprevod demonstrantov, med katerimi je bilo mnogo Rusov. Delavstvo je ves čas prepevalo revolucionarne pesmi. Člani sovjetskega jx»slaništva, med njimi tudi general Zdanov, so pozdravili množico. Estonska policija je tedaj še vedno opravljala službo po ulicah. Toda malo pozneje so delavci začeli estonske stražnike že razoroževati. Na več krajih je bilo moči videti, kako so stražniki dvigali roke in se niso upirali, ko so jim demonstranti jemali orožje. Nato so demonstranti zaplenili posamezne policijske avtomobile in zasedli policijsko postajo. Ruske čete so pa že prej zasedle estonske vojaške naprave. Končno so delavci zavzeli tudi vladno pa- lačo. Na več krajih se je slišalo streljanje. Po zavzetju vladnega dvorca izvršuje zdaj politično oblast v Estoniji začasno osrednji odbor komunistične stranke. Dosedanja estonska vlada je imela svojo zadnjo sejo včeraj popoldne ob 6, ob pol 7 pa je odstopila. Istočasno se je na dvorcu pokazala rdeča zastava. V osrednjem izvršilnem odboru so znani voditelj socialistične stranke Semurs, tajnik delavske organizacije Oton Povon, tajnik Pirson in odvetnik Kaprag. Predsednik estonske republike Petz je včeraj popoldne zbranim' množicam hotel govoriti, toda množice so ga ustavile že pri prvih besedah. Zvečer je bila imenovana revolucionarna vlada, v kateri so: predsednik dr. Johanes Vares, podpredsednik Kruz, zun. minister Migol Andresen, ostali člani vlade pa so: Maksim Unt, Johanes Semper, Boris Sep, Aleksander Joear, Johanes Nipti, Oret, Kern in Rodberg. Vsi člani nove vlade so skrajni levičarji in pripadajo delavstvu. Nobeden od njih dozdaj še ni bil estonski minister. ■ fl-r » r Vojna med Italijo In zavezniki: Novi angleški letalski napadi na industrije v severni Italiji Italijani so včeraj šestkrat bombardirali Malto Curih, 22. junija. Reuter: Po vesteh, ki prihajajo iz Italije, je včeraj 70 angleških letal bombardiralo razna industrijska središča v zgornji Italiji. Tako sta bila bombardirana Lecco in Va-rese v bližini Milana ter skladišča bencina v bližini Benetk. La Valctte, 22. jun. Reuter: Italijanski bombniki so leteli včeraj šestkrat nad Malto. Ni bilo človeških žrtev in ne velike materialne škode. Včeraj so metali bombe prvič tudi na otok Gozo v bližini Malte. Nekje v Italiji, 22. junija. Stefani: Včerajšnje italijansko vojno poročilo pravi: Med 20. in 21. so bila izvedena močna in točna bombardiranja pomorskih oporišč v Biserti in na Malti. Ogledniška letala nadzirajo pomorska in letalska oporišča v Sredozemlju. V severni Afriki še vedno potekajo operacije na izhodni meji. Sovražnik je izgubil dosedaj že več kot 10 letal. Ponoči je bilo izvršeno močno bombardiranje letalskega oporišča v Marsa Matruhu, pri čemer je bila povzročena velika škoda. V vzhodni Afriki sta bili zbiti ob brezuspešnem napadu na naše letalsko oporišče Diavelo dve angleški letali. Sovražnik je zirinaj-šal polete svojih letal nad našim domačim ozemljem. Kairo, 22. junija. Reuter: Poveljstvo britanskih letalskih sil sporoča: Predvčerajšnjim sta bila izvedena dva ogledniška poleta na Diredauo v Abesiniji. Naravnost je bila zadeta železniška postaja. Napadeno je bilo tudi letališče, na katerem so izbruhnili požari. Vsa naša letala so se vrnila. Nad našimi postojankami v zahodni egiptski pušča- vi je bilo sestreljeno eno italijansko bombniško letalo, posadka treh mož je bila ujeta. Bombe z naših letal so neposredno zadele tudi cilje v el Uu-biet in el Denu v Libiji. Vsa naša letala so se vrnila. Po jooročilih glavnega štaba so britanske motorizirane edinice, ki operirajo v Sudanu, izvedle celo vrsto napadov in so imele velike uspehe. Britanske motorizirane enote so prekoračile eritrejsko mejo ter napadle velika zbirališča sovražnih čet. 1. Da sc prepreči ponavljanje bojev proti Nemčiji. 2. Nemčiji je treba dati vsa zagotovila, da bo lahko nadaljevala z vsiljeno ji vojno proti Angliji. 3. Treba je ustvariti predpogoje za njir, katerega bistvena vsebina bo poprava krivic, ki so bile s silo storjene Nemčiji. Ko je general Keitel prebral ta uvod, je vodja rajha Adoli Hitler zapustil vagon, godba pa je igrala »Deutschland iiber Alles«. Ko je Hitler s spremstvom zapustil compienski gozd, je general Keitel sporočil francoskim pooblaščencem pogoje za premirje. Francoski pooblaščenci so se ob 16 25 umaknili v šotor, ki je bil zanje pripravljen ob progi v compienskem gozdu in kjer so bili zanje nameščeni tudi direktni telefoni in radijska postaja za zvezo z Bordeauxom. Ob 18.10 so se francoski pooblaščenci vrnili v zgodovinski voz, kjer 60 nadaljevali, razgovore z nemškim pooblaščencem vojske generalom Keitlom. Italijanske oblasti zanikujejo vse vesti o tem, da bi bilo v Abesiniji prišlo do vstaj proti italijanskim oblastem. Po uradnih italijanskih zatrdilih vlada v Abesiniji povsod mir, ker ga ni v Abesiniji plemena, ki bi se hotelo dvig-niii proti Italijanom. Nemčija sc z nekaterimi poljskimi krogi pogaja za ustanovitev samostojne poljske države, ki bi bila podložna Nemčiji, poročajo iz Bukarešte. Naloga te države bi bila, da bi ločila Nemčijo od Sovjetske Rusije, zakaj neposredna soseščina dveh takih držav ne more biti trajno zaželjena. Češki In moravski deželni zbor ter deželna odbora sta bila včeraj razpuščena. Šest francoskih ladij za prevoz petroleja, zasidranih v Carigradu, je bilo včeraj izročenih Angležem. Ladje so takoj izobesile angleško zastavo. Vzdolž sovjetske meje na Poljskem je zbranih po ainerikanskih poročilih poldrug milijon rdečih vojakov. Iz Berlina je bil izgnan dopisnik ameriške agencije United Press Barness Hill, ker je poročal v Ameriko, da vlada v nemških vodilnih krogih nejevolja zaradi sovjetske zasedbe baltiških držav. Amerika je dozdaj poslala zaveznikom 2500 letal. Anglija bo v kratkem prejela iz Amerike novih 1500 letal. Naročajte in širite Slovenski dom! Francoska in nemška vojna poročila pred premirjem: Srdit odpor francoske vojske na severnovzhodnih bojiščih Bordeaux, 22. .junija. Havas: V Vogezih in v področju Maginotjeve črte se naše čete še dalje srdito bore. Večkrat so odbile sovražne napade ter z uspehom izvedle protinapade. Na ostalih bojiščih je prišlo le do krajevnih spopadov, predvsem v pokrajini okoli Clermon Ferranda. Berlin, 22. junija. DNB: Boji v Franciji‘se zgo-ščujejo čedalje bolj‘jasno na vzhodnem krilu vsega operacijskega prostora. Dočim na zahodu nemške oklepne in motorizirane čete načrtno zavzemajo ozemlje od ustja reke Loire do doline reke Ro-dana brez posebnih bojev, dajejo francoske čete na področju Alzacije in Lotaringije na raznih krajih še vedno ogorčen odpor. To velja v prvi vrsti za čete na Maginotjevih utrdbah na obeh straneh Thi-onrreleja in za manjše sovražne oddelke, ki se branijo južnovzhodno od Toula. Nemške čete povsod, kjer sovražnik še daje odpor, vedno bolj stiskajo obroč. Pri tej akciji odločilno posega vmes nemško letalstvo. Vrhovno poveljstvo posebno poudarja uspešno sodelovanje protiletalske artilerije in veliko gibčnost lahke in težke protiletalske artilerije, ki jo je zaradi tega moči zelo koristno uporabiti tudi pri bojih na tleh, posebno pa še pri skupnem nastopu s hitrimi oddelki in motoriziranimi enotami. Napadi, ki jih je nemško letalstvo izvedlo na sovražne ladje pred La Rochelleom in ob izlivu reke Gironde, kažejo, da je vsa Francija v resnici postala operacijsko področje za nemško letalstvo. Podatkov o obilnem vojnem plenu v Franciji po bitki, ki se je začela 5. junija, ne bo mogoče tako hitro dobiti. Posledice francoske vdaje na Balkanu: Nov državni red v Romuniji Kralj Karol je ustanovil totalitarno frStranko naroda", ki bo odsfei vodila vse romunsko politično, moralno in gospodarsko življenje Bukarešta, 22. jun. m. Z ozirom na nastali položaj po vdaji Francije, se čutijo velike spremembe tudi v Romuniji. Notranje politično življenje postaja vedno bolj živahno, Snoči je romunski kralj Karol podpisal ukaz, po katerem bo dosedanja »Fronta narodnega preporoda« odslej predstavljala edino totalitarno stranko v državi in se bo imenovala »Stranka naroda«. Delovala bo pod vrhovnim vodstvom kralja Karola. »Stranka naroda« bo urejala moralno in tvarno življenje romunskega naroda in države ter je javnopravna ustanova. Vrhovno vodstvo imenuje strankine funkcionarje, ki so edini odgovorni za strankino delovanje. Organizacijo stranke, načina njenega poslovanja ter program bo izdelala posebna komisija, katere člane bo postavil vrhovni voditelj. V večernih urah je kralj Karol podpisal še drug ukaz, ki določa, da velja za atentat na politični red v državi ter se kaznuje z zaporom od treh do pet let ter z denarno kaznijo od 10 do 100 tisoč lejev in z izgubo političnih pravic za dobo od 1 do 5 let, vsak od naslednjih prestopkov: 1. Če kdo ustno ali pismeno zahteva spremembo politične ureditve države. 2. Če kdo v ta namen organizira tajne sestanke. 3. Če se razpuščene organizacije na novo ustanavljajo, ali pa če bi nadaljevale svoje,delo. Dalje vsako dejanje, ki bi škodovalo edini politični organizacij v državi in če bi kdo poskušal ovirati njeno delovanje. Tisti, ki bodo obsojeni po tem ukazu, bodo izgubili pokojnino, če so državni upokojenci. Po tem ukazu ne more biti nihče državni uradnik, če ni član »Stranke naroda«. Vsi oni, ki se do prvega avgusta tega leta ne bodo priglasili- v stranko, kakor tudi vsi tisti, ki bodo to zaprosili, pa ne bodo sprejeti, bodo izgubili svoj položaj. Ta uredba se ne bo izvajala pri aktivnih častnikih. Nova stranka, katere program bo nacionalističen, krščanski in protijudovski, bo izvedla nacionalizacijo vse romunske industrije in trgovine. V njeno vodstvo bo sprejetih več vplivnejših članov Železne garde, kolikor jih je ostalo pri življenju po atentatu na predsednika vlade Calinesca. Snočnji listi so prinesli vest, da je odslej dovoljeno postavljati spomenike pokojnim in ubitim članom Železne garde. Doslej so bili vsi spomeniki prepovedani. Nemški poslanik v Bukarešti je v zadnjih dveh dneh večkrat bil sprejet pri kralju Karolu. t Bukarešta, 22. junija, m. Ob 9 dopoldne je imel romunski kralj Karol pd radiu govor, v zvezi z izdanjem ukaza o ustanovitvi nove stranke v Romuniji. LfuMjana od včeraj do danes Po prijetno svežem, v meglo zavitem jutru po dopoldnevu, ki se je postavilo s čisto jasnim, poletno plavim nebom, se je včeraj naredilo dopoldne, ki je bito vetrovno in menjaje se oblačno, pa spet svetlo in sončno. Nekaj časa je tudi kazalo na nevihto, pa so se hudi oblaki še pravi čas raztepli, preden so utegnili stresti nejevoljo na zemljo. Zvečer je bilo spet že vse lepo jasno, čeden poletni večer se je naredil. Včeraj smo stopili končno tudi v koledarsko poletje. Kdo ve, kakšno bo letošnje, ko pomlad ni bila posebno lepa. Zadnje čase je kar pošteno nagajala koscem. Prav nič prida se ni sušilo seno. Davi se je iz mirne, gorke noči posvetilo čmerikasto, neveselo jutro. Sonce se je držalo nekam kislo, tenka, svinčenosiva oblačna plast je pokrivala nebo. Le na jugu je veter obrezal to plast in tja čez proti Krimu se je od privihanega sivega robu širila nebesna sinjina prav do zamolklo plav-kastih gričev notranjske in dolenjske plati. Po-malem se gosti megleno prestiralo na nebu in ni dvakrat reči, da se tja do večera ne bi utegnilo pripraviti k dežju. Lofzeti fn Lojzke so slavili god Včeraj je bil god sv. Alojzija. Malokateri svetnik v koledarju ima toliko varovancev in varovank na zemlji kakor prav ta. Pri nas na Kranjskem je razen imen Janez in France prav gotovo .najbolj razširjen Lojze, in razen Francke, Ančke in Micke prav gotovo Lojzka. Tako je bilo včeraj povsod po naši deželi v kmečkih hišah in po gosposkih domovih kaj boljšega na mizi, saj je bilo treba god enega ali drugega družinskega člana seveda tudi na ta način primerno praznovati. Seveda so godovniku in godovnici lepo voščili vsi domači, vsi sorodniki ter prijatelji in znanci od blim in od daleč. Kdor sam ni mogel priti, da bi voščil, je poslal razglednico, na kateri piše »Srčno voščilo za god«, ali pa se je godovnika spomnil tudi s kakšnim praktičnim darilcem. Lojzke so dobile tudi lepe šopke, kakor se spodobi. Praznik sv. Alojzija pa tokrat ni potekel v znamenju lilij. Prehladna je bila letošnja pomlad in prekislo vreme, da bi se bile utegnile razcveteti. Kakor bi se jim upiralo s svojo nežno, čisto lepoto zasvetiti v ta grdi, umazani svet, se zdi človeku, ko se tako obotavljajo, da bi odprle svoje bele čaše in posijale z zelenih gredic. Lojzeti in Lojzke pa so svoj god seveda obhajali tudi že prejšnji večer. Marsikje je sedlo v gostilno, v kakšen pripraven »Stibelc« zaključeno omizje, ki se je zbralo godovniku na čast. Zdravice so prihajale na vrsto in govorance, brez katerih ob taki priliki ne gre. Letos je iz vseh teh besedi odsevala razenn onih staroslavnih, večno ponavljanih voščil za vse najboljše, za srečo in za ljubo zdravje, predvsem ena misel: da bi veseli god, ki ga nocoj slavimo, slavili lahko tudi ob letu osorej prav tako zdravi, srečni in zadovoljni, in da bi se lahko še ob letu osorej lahko veselili ljubega miru, ki ga mi zdaj še uživamo, ko je toliko dežela bilo že pahnjenih v naivečjo nesrečo in revščino. Tudi če bi se življenjske razmere kaj jx>slabšale, bomo voljno potrpeli, če le ne bo pribesnela k nam vojna vihra. Lojzeti in Lojzke so slavili letos svoj god |>rav tako veselo, kakor so ga lani in vsa zadnja leta, ko je bil svet okrog nas še miren. Nekateri so si -is£a za to priliko objestno privoščili celo precej večjo merico, kakor si ga običajno in kakor je dobro. Pa kdo bi jim zameril: god je samo en-jr,r*rat na leto, in v današnjih negotovih in nemirnih časih je človek še posebej vesel, da god sploh lahko praznuje. Danes je že sj>et vse krenilo na stari tir, in spet so se tudi včerajšnji godovniki znašli v življenjski prozaičnosti. Nekaj nesreč fn poškodb V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali naslednje ponesrečence in ponesrečenke: Viktorja Dolžana, uslužbenca pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani. Dolžan je sekal drva, pa mu je sekira spodletela ob grči. Prav hudo se je usekal v levo roko; Janeza Potočnika, delavca z Valterškega vrha pri ŽUnincu. Potočnik je padel in si zlomil levo roko; ruanceta Kača, rudarja iz Kočevja. Kač je kopal premog, pa mu je odletel v oko oster drobec in mu ga precej poškodoval; feria Mekšo, sodarskega jx>močnika iz Cerknice. Mekša je padel s kolesom ter si zlomil levo roko; Ivana Lesarja, delavca v kurilnici drž. železnic v Ljubljani. Lesar je jjopravljal vagon, pa ga je pritisnilo in mu poškodovalo nogo; Kristino Rehar, trgovko iz Ljubljane. Rehar-va je padla v Wolfovi ulici tako nesrečno, da se je precej hudo potolkla jx> glavi. Smola in pozabljivost sta kr vi Smola in pozabljivost, to sta dva faktorja, ki poskrbita, da zemljani pridejo ob kakšno svojo last. Najlepše se razvidi to iz seznama izgubljenih in najdenih predmetov, kakor ga sestavljajo na upravi Ljubljanske policije. Zdaj sta izšla oba seznama za mesec maj. Prav zanimiv je pogled v ta seznama. Tako srečamo ondi zapisano, da so ljudje izgubili, ali pa so polteni najditelji prinesli na policijo naslednje reči: večje in manjše denarne zneske v gotovini, polne in prazne denarnice, zlate zapestnice in zapestne ure, prstane, broše, srebrne žepne ure, moške zapestne ure, ročne torbice, listnice iz prave in imitirane krokodiljeve kože, jopice in jope, lakaste in navadne čevlje, dežnike, hranilne knjižice, aktovke, evidenčne tablice, vojaške legitimacije, šoferske izkaznice, prometne knjižice, nahrbtnike, žarometno steklo, aparat za britje, otroške plašče, sveženj ključev, pasji nagobčnik, poslovne knjižice, pelerine, dijaške legitimacije, sedež motornega kolesa, električni grelec, klobuke, tablice podplatov, žeblji — in še več druge take »krame«. Posebej pa si še zapisuje železniško ravnateljstvo, kaj je najdenega po železniških vozovih. Tam spravljajo ljudi v slabo voljo in v kup zadreg njihova nesrečna pozabljivost. Uradniki seznam najdenih predmetov potem pošljejo ljubljanski policiji. Denarnica s 142 din 50 par gotovine, denarnica s 78 din in denarnica z 8 din gotovine, 45 moških in 34 ženskih dežnikov, 2 otroška dežnika, 19 moških in 6 ženskih klobukov, 2 športne čepice, 1 baretka, 4 moški in 2 ženska plašča, 1 dežni plašč, 4 moški suknjiči, 1 površnik. 1 otroška pelerina, 1 volnena ogrinjača, 1 boa, 1 trioglata ruta, 2 šala, 1 delavska obleka, 2 para ženskih in 1 par otroških rokavic, 1 otroške In 1 moške čevlje, 2 para moških in 1 par otroških galoš, 1 jopica, 1 rjuha, 1 ročna torbica, 1 par ženskih copat, 1 sraj- ca, 1 yavit razdrt plašč, 2 palici, 1 odeja, 21 aktovk, 3 nahrbtniki, 19 kovčegov, 9 zavitkov, 1 vrč za mleko, 1 prazna pletenka, 1 fotoaparat v etuiju, deteljno seme, 1 mera za les, 1 škatla barve, 1 zavitek kanditov, 1 zvez vrvi, 1 oficirski samokres, 1 ogledalo 40X61, ena veriga Ljudje, ki se vozijo dolgo časa po železnici, so že vsega skupaj naveličani, raztreseni postanejo od dolge vožnje, in če so dobro obloženi, potem na postaji, kjer bi morali izstopiti, hlastno in nervozno iščejo in brskajo in gledajo, če so vendar vzeli vse s seboj — pa se jim navadno zgodi, da kaj pozabijo. Drugi spet nič ne mislijo na tisto, kar imajo s seboj, v duhu so že pri ljudeh, h katerim so namenjeni na obisk — pa pozabijo to ali ono reč lepo na polici v vagonu. Pa tudi pijača je včasih kriva, da kakšen predmet ostane na polici, namesto da bi šel z lastnikom. Kljub nemirnim časom ž vahna zidarska delovnost Qotovo je, da se mesto Ljubljana širj proti severu in severozahodu bolj kakor pa proti vzhodu. Kljub temu, da na primer v poljanskem okraju prav za prav ni bilo veliko novega zidanja, pa vidimo, da se je zdaj zidarska delavnost tudi tam precej poživela. Tako 60 letos na zahodni strani Strossmayerjeve ulice začeli zidati kar dve tri-stanovanjski poslopji. Konec marca je Zidarska stavbna zadruga začela na gornjem kraju ceste 18 metrov dolgo in 12 metrov široko hišo na svoje-časni parceli Ljudske posojilnice. Stavbni gospodar je dr. Bassin. V pritličju bosta dve stanovinji, v prvem nadstropju eno, v drugem in tretjem pa po dve prav udabni meščanski stanovanji. Stavbna družba je iz iztoku Ciril-Metodove ulice začela zidati trinadstropno stanovanjsko hišo, ki bo dolga 20 metrov in široka 12 metrov. Stavbni gospodar je pleskarski mojster Šušteršič iz Ljubljane. To poslopje bo od ceste še bolj odmaknjeno kakor poslopje stavbnega gocpodarja dr. Bassina. Hiša bo imela sedem dvosobnih in trisobnih stanovanj. Obe ti dve poulopji bosta kakor vse kaže, dozidani še do letošnje zime. Prav verjetno je, da se bodo prve stranke v nova stanovanja v teh poslopjih lahko vselile že pred začetkom letošnje zime. Kakor vidimo, se je tudi v ljubljanskem okraju, kjer je bila sicer gradbena delavnost zadnje čase prav hudo skromna, zdaj kar precej razmahnila. Na Jadranu je vse tako kot pred vojno Izmišljene so vse govorice o nekih minah, podmornicah ter skrivnostnih ladjah In letalih Zagrebški »Jutarnji list« objavlja zanimivo poročilo svojega dopisnika s Sušaka, poročilo, v katerem dokazuje, kako neutemljene so v sedanjem času, ko se je vojna razširila tudi na področje Sredozemskega morja, številne govorice glede pomorskega prometa ob naši obali. Takole pravi: »Ko se je razširila vojna na Sredozemsko morje, so se začeli širiti najraznovrstnejši glasovi, ki so v mnogih primerih smešni in neumni in se vidi, da jih je rodila vojna psihoza. Tako govore o nekih minah, podmornicah in skrivnostnih letalih na Jadranu kakor tudi o tem, da bodo zaradi nevarnosti pred minami ustavljene pomorske prometne proge ob naši obali. Razumljivo je, da si zaradi takšnih glasov mnogi ne upajo potovati na počitnice in obiskati tudi letos našo jadransko riviero. Toda, vse te vesti so plod domišljije plašljivih ljudi. Ustavitev prometa na pomorskih poteh po Sredozemskem morju ne pomeni še, da so ukinjene tudi proge na našem Jadranu. Kakor so nas obvestili na pristojnih mestih, bodo vozile ladje naših paroplovnih družb še dalje ter na naših obalah ni prav nobenih nevarnosti pred minami, niti ni videti skrivnostnih ladij in letal. K sreči imamo še razsodne ljudi, ki jih niso zapeljale takšne fantastične vesti ter zato prihajajo, kakor druga leta, na naše jadranske obale ter v miru preživljajo svoje počitnice na našem lepem Primorju. Lansko leto je bilo isto. Nekateri ljudje so Škofja Loka Na tem mestu smo poročali, da je šel zdravnik dr. Ivan Hubad v pokoj. To pa ne ustreza dejanskemu stanju in zato radi sporočamo javnosti, da je dr. Hubad le pustil delo kot zdravnik OUZDa, pač pa še dalje opravlja svojo zdravniško in zobo-zdravniško prakso. se brez vsakega razloga bali in niso potovali na Jadran ali pa so se celo vračali, pozneje pa so se kesali, da so se pustili zapeljati. Tako je tudi letos. Zaradi tega ponavljamo znova, da ni prav nobenega razloga za kakšen strah. Vsi ti glasovi, posebno pa tisti, ki govore, kako nevarna je plovba ob naši obali, so popolnoma izmišljeni. Na našem Jadranu vlada mir ter je vse lepo, kakor pred vojno. Razumni ljudje že uživajo v naših kopailščih in se obenem smeje tistim, ki se pod dojmom lažnivih vesti boje preživeti počitnice ob naši jadranski obali.« Nerednosti Iz mariborskih železniških delavnic pred sodiščem Danes dopoldne *e je začela razprava proti Vladimirju Verbiču in inž. Grudnu, o čemer smo v včerajšnji številki našega lista obširneje poročali. Vse dopoldne je sodišče zasliševalo Verbiča. Ob pol 1 je bila razprava prekinjena. Pri popoldancki razpravi je bilo na vrsti zasliševanje inž. Gurdma. Da se nabavijo razne listine, je bila nato razprava preložena za en mesec. Trbovlje Nabori bodo za občino Trbovlje v dneh 26. in 27. junija, za občino Hrastnik-Dol pa 28. junija v občinskem domu v Trbovljah. Vsak nabornik naj prinese • seboj svoje pismeno obvestilo ki druge listine, ki so potrebne za skrajšanje vojaške službe. »Marko Polo« je zanimiv zgodovinski film, ki ga predvaja kino Društveni dom te dni. Zaklonišča pred napadi iz zraka pridno gradi rudnik, tudi pri trboveljski šoli hitijo z vrtanjem v hrib. Poslednjič Vas pretresa Polil NCQI*i Poslednji film velike, priljubljene umetnice Pole N e01*11 njena živa igra, poslednjič boste čuli njen _ m _ g*««. njeno petje v prekrasnem filmu Zja Sm fj II K BB fffk KINO UNION telefon 23.21 H™«* li W III fL 11II IS Svetislav Petrovič, Sabine Peters in drugi. Danes pr emieral Predstave danes ob 16,, 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10'30 dop. (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri Koko te je včeraj odigraval zgodovinski dogodek v gozdu pri Compiegneu (•ompiegne, 21. junija. DNB: Točno na tfstem mestu in v istem vagonu, v katerem ie maršal Foch novembra 1918 sprejel, nemško odposlanstvo za sklenitev premirja, toda pod nedvomno dostojnej-šimi okoliščinami, s katerimi niso hoteli jx>nižati potolčenega sovražnika, so danes francoski pooblaščenci sprejeli iz ust jx>oblaščenca vrhovnega poveljnika nemške oborožene sile generala Keitela Obenem je bil s kordonom onemogočen dostop nepoklicanih tudi v okolico tega gozda. Nekaj stran od poti, ki vodi h kraju, kjer je bilo sklenjeno premirje leta 1918 in kjer naj bi bili razgovori za premirje 1940, se nahaja velik šotor za francoske delegate. Njihov šotor je udobno urejen. Na mizj se nanaja koledar, ki že kaže zgodovinski dan 21. januarja 1940. Na drugih mizah se nahajajo mape in pisalni pribor, kadilni pribor itd. Spomenik, ki je bil postavljen na kraju, kjer je bik) sklenjeno premirje 1918, je r>okrit z nemškimi zastavami. Na glavni poti, ki vodi h kraju pogajanj, je postavljena častna četa dveh vodov pehote in enega voda letalcev. Dva tira vodita od tam. Med tema tiroma se nahaja spominska plošča z napisom: Tukaj se je 11. novembra 1918 zrušila zločinska namera nemškega cesarstva, katero so premagali svobodni narodi, nad katerimi je Nemčija pokazala svoje osvojevalne namene. Sedaj je nejx>sredno zraven te spominske plošče postavljena četa vodje rajha. Točno na kraju, kjer so bila 11. novembra 1918, se nahajajo vagoni, v katerih so bili tedaj pogajanja in v katerih bodo d^nes predstavniki premagane Francije poslušali pogoje za premirje. Notranjost vagonov ni posebno okrašena. y sredi je velika miza, na kateri so bele platnice za pisanje s pozlačenim nemškim grbom. Na drugem tiru je spominska plošča, ki kaže kraj, kjer je bil vagon tedanjih nemških delegatov. Tu je tudi spomenik maršalu Fochu. Na mestu, kjer so bili takrat vagoni nemških delegatov, se nahajajo zastopniki domačega in tujega tiska, neposredno pred njimi pa so zasedli prostor spremljevalci generala Keitla, zastopniki admiralitete in častni gostje. Med njimi je bil tudi vodja SS Himmler, minister Lammers. ravnatelj tiska dr. Dietrich, načelnik operativnega oddelka poveljstva državne sile Bohrmann, general Jodl, general Bodenschatz, general Oleise Horstenau ter osebni in vojaški pribočniki vodje rajha. Nekoliko pred 15. je bila razvrščena častna četa. Ob 15.15 je i avtomobilom prispel vodja rajha. Hitler je obšel častno četo. Nato je vodja rajha, ki je za trenutek obstal pred spominsko ploščo, stopil v vagon. Nekoliko kasneje ob 15.30 se je pojavilo francosko odposlanstvo, katero so včeraj, v četrtek, spustili v nemške sprednje črte nekje pri Toursu. Francoske delegate je spremljal načelnik štaba glavnega poveljnika kopenske vojske general v. Tippelskirch. Delegati so prenočili v nekem pariškem hotelu in so zjutraj prispeli do Compiegne. Do samega sestanka jih je pripeljal polkovnik Thomas, poveljnik glavnega stana vodje rajha. Činj se je francoska delegacija pojavila, je častna četa stala mirno. Vodja rajha je pozdravil vsakega posameznega francoskega delegata z nemškim pozdravom. Nato so udeleženci pri pogajanjih zavzeli svoje prostore. T Vodja rajha se je vsedel.na bočno srednje mesto ob mizi. Desno od njega so bili maršal 06-ring, veliki admiral Raeder, levo od njega pa general Keitel, general Brauschitsch in Rudolf Hess. Na nasprotni strani mize napram .vodji rajha je zavzel prostor vodja francoskega odposlanstva general Hutzinger, zraven njega je sedel kontre-admiral Leluc, desno od njega pa veleposlanik Noel in general Bergeret. Nato je vstal načelnik štaba vrhovnega poveljstva general Keitel, ki je na ukaz vodje rajha prebral uvod h pogojem za premirje. Nato je opolnomočeni minister Schmitt prevedel ta uvod v francoščino. Ko je bil uvod v prevodu prebran, so vsi navzoči vstali, nakar je vodja rajha s spremstvom ob 15.42 zapustil vagon, medtem ko je general Keitel ostal v vagonu s franooskhni delegati. Ko ie vodja rajha odšel na glavno stezo, ki vodi k spomeniku, je stopil predenj poveljnik častne čete, ter je namesto običajnega raporta rekel: Vodja, nemška državna ohorožena sila pozdravlja svojega vrhovnega poveljnika. Ko se je vodja rajha zahvalil poveljniku častne čete, je godba zaigrala nemško himno in nacionalno socialistično himno. S tem je bil zaključen zgodovinski dogodek v gozdu pri Compiegnu. Hitler se je pripeljal v gozd inalo pred 15.30 popoldne, in sicer v spremstvu zunanjega ministra von Ribbentropa, svojega namestnika Rudolfa H e s s a , generala v. BraUchitschn in generala Keitela. Hitlerja sta pozdravila Goring in R a d e r. Francosko zastopstvo je prišlo malo prej, in sicer so prišli general Hutzinger, član francoskega vrhovnega vojnega sveta, general Bergeret, podadmiral Leluc in veleposlanik Leon Noel. Vodja rajha Hitler je izročil pogoje za premirje v gozdu Compiegne na istem mestu, kjer je v letu 1918 maršal Foch sprejel nemške posredovalce. Na tistem mestu, kjer je stal jedilni voz maršala Focha, so zgradili leta 1919 veliko spominsko betonsko ploščo okoli železniškega tira. Sedaj so na prav isto mesto pripeljali isti jedilni yoz,_v katerem je dne 11. novembra 1918 maršal izročil'nemškim zastopnikom pogoje za premirje. Na istem mestu je sedaj vodja rajha Hitler ob 15.30 pojpoldne izročil francoskim pooblaščencem pogoje za premirje. Težka železniška nesreča pri Pesnici Maribor, 21. junija. 2e v včerajšnji številki našega lista smo poročali o veliki železniški nesreči pri Pesnici nad Ma* riborora, kjer sta trčila jugoslovanski in nemški to'-vomi vlak. Ker je bila proga popolnarcia zasuta, ju bilo na kraj nesreče odposlanih veliko* število delavcev, da so mogli osvoboditi vsaj en tir, po katerem teče 6edaj ves promet. Dunajski brzi vlak j? prispel v Maribor z zamudo 160 saiout, Vlak Je moral čakati tako dolgo, da so sfcVrci osvobodili tir. Oba ranjena nemška želeaiičerfa sta bila prepeljana z avtomobilom mariborskega, reševalnega oddelka v Gradec. »Pohorska železnica" še ni padla v vodo Miuftor, 21. junija. V našem listu smo pred časom poročali, da eo že na zadnjem občnem zboru zadruge, ki bi naj zgradila vzpecijčao na Pohorje, govorili o vprašanju ali ima še kak smisel, da zadruga posluj« in še naprej dela na ustanovitvi njenega cilja. Takrat so zadružni člani sklenili, da se bodo še enkrat sestali na črednem občnem zboru in takrat definitivno sklepali o nadaljnji usodi zadruge in z njo polior» ,e. V?-Pcnjače. V smislu tega sklepa so 6e zadružniki zbrali včeraj zvečer v kavami Jadran. Zboru )e predsedoval predsednik Kordik, ki je v daljšem poročilo orisal težki položaj, v katerem se zadruga nahaja. Pozval je člane zadruge, naj sami z glasovanjem odločijo, ali naj zadruga še posluje ali pa 6e naj razide » tako vsaj zaenkrat pusti pasti načrte za gradnjo žične železnice na Pohorje. Sledilo je glasovanje o usodi zadruge. Štirje člani so glasovali za likvidacijo zadruge, šest članov pa se je izreklo za nadaljevanje dela. Glasovanje je torej ohranilo zadrugo pri življenju in vsi upi, da bomo dobili pohorsko vzpenjaj^ še tudi niso šli po vodi. Sedaj seveda na gradnjo ni misliti, pač pa naj bi bi se pripravilo vse, da bi ob pomiritvi mednarodnega položaja bilo mogoče začeti z resnimi prvimi deli. Regulacija Mozirnice in Trnave Celju, 22. junija 1940. Regulacija Mozirnice, o kateri smo že poročali, je končana. Dela so stala okrog 50.000 din, kar je v največji meri prispevala kr. banska uprava, nekaj tisočev pa tudi Tujskoprometno in olepševalno društvo v Mozirju. Z regulacijo Mozirnice so posestniki zemljišč ob potoku, ki je ob vsakem večjem deževju poplavil ob njem ležeče travnike in njive, zelo mnogo pridobili. Mozirnico so izpeljali tudi tako, da teče nad strugo Savinje, ki je obenem kopalni bazen. Mozirnica je prej mnogokrat onečiščevala kopalni bazen, ker se je izlivala v ta kanal. S tem je mozirsko kopališče, ki je eno najlepših v Savinjski dolini, zelo mnogo pridobilo in ga bodo številni letoviščarji, ki prihajajo vsako leto v Mozirje, še raje obiskovali. Pred dnevi so začeli tudi z regulacijskimi deli na Trnavi, hudourniku, ki teče skozi trg Mozirje ter ob povodnji kar razdira. Regulacija bi stala seveda lepe vsote, za kar pa zaenkrat še ni Kritk in bodo Trnavo regulirali oziroma popravili’ reSlila-cijske naprave na naJvaZnejilh mestih. Vsi "Mozlr-jani prosijo bansko upravo, ki je pokazala že toliko razumevanja, da izvede tudi to nujno potrfebno regulacijo. 1 °' Ljubljana 756-2 26-0 15*2 84 8 NE, Maribor 755-3 18-0 13-0 80 7 0 — — Zagreb 759-7 24-0 12-0 90 4 0 — — Belgrad 760-2 24-0 15-0 70 7 wsw- — — Sarajevo 761-9 25-0 11-0 80 10 0 — — Vis 761-0 22-0 15-0 80 6 NW, — — Split 7636 2/-0 18-0 60 6 0 — — Kumbor 759-3 25-0 18-0 70 4 NE, — — Rab 761-3 22-0 16-0 90 5 0 — Dobrotnik 757-4 27-0 15-0 60 4 NE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno, ragnje' nje k padavinam. Gotovo fe, da bi se vlada ▼ mnogočem razbremenila ter mogla z večjimi silami voditi državni brod, če bi naše pokrajine dobile svojo pravico, da urede svoje življenje politično, gospodarsko in kulturno tako, kakor to odgovarja narodnim koristim — piše sarajevski tednik »Narodna Pravda«, glasilo ministra Džaferja Kulenoviča, sedanjega političnega voditelja muslimanov. V tem primeru — tako nadaljuje — bi vlada mogla vse svoje sile posvetiti skupnemu delu, česar danes v celoti ne more in kar od nje zahteva dosti naporov. Dobre stvari pokažejo svojo pravo vrednost v časih največjih preizkušenj, in narodni sporazum je prav v današnjih dneh pokazal vsem in vsakomur, kako koristen je za vse naše ljudstvo in državo. O perečih vprašanjih, ki se nanašajo na banovinske uslužbence, so na zadnji seji razpravljali funkcionarji Zveze združenih banovinskih uslužbencev. Seja je bila v Novem Sadu in ji je predsedoval dr. Subotina. Na njej je bila izdelana tudi posebna spomenica, v kateri ti uslužbenci razlagajo svoj težavni položaj. Na pristojna mesta jo bo izročil prvi podpredsednik združenja banovinskih uslužbencev Jože Pirc, ki je za omenjeno usluž-benstvo posredoval tudi že pri gradbenem ministru dr. Kreku. Bronasto figuro, delo slovenskega kiparja Franceta Goršeta je nekdo ukradel na spomladanski razstavi v paviljonu »Cvijete Zuzorič«. Kip je predstavljal stoječo kmečko mladenko. Razstavljena je bila v mali dvorani, takoj ob vhodu v veliko dvorano. Domačin paviljona, Ljubinčič, je videl figuro še ob dveh popoldne. Drugo jutro pa je ni bilo več. Ljubinčič je vso stvar po krajšem iskanju prijavil belgrajski policiji Večje število naših delavcev bo odpotovalo te Aii iz občin Vrba9, Crvenka in Dobro Polje v som-borskem okraju. Ti delavci bodo odpotovali v Nemčijo, kjer jih bodo zaposlili na dansko-nemški meji. Gre za poljedelske delavce. Poglavar hrvaških muslimanov reis-ul-ulema Fehim Spaho bo prišel v ponedeljek v Zagreb. To bo prvi obisk muslimanskega verskega poglavarja v hrvaški prestolnici po sporazumu med Srbi in Hrvati. Hrvaški časopisi poudarjajo, da ta obisk ni važen samo zato, ker je Fehim Spaho muslimanski verski poglavar, pač pa tudi zaradi tega, ker je on že od prej znan po svojem kulturnem in književnem delu v hrvaški javnosti. V Zagrebu mu pripravljajo velik sprejem. Uprarva hrvaškega Narodnega gledališča ▼ Zagrebu je začela pripravljati obsežen načrt za reorganizacijo dela in za čim smotrnejšo razdelitev časa za skušnje v prihodnji gledališki 6ezonl. V tem načrtu je tudi zanimiva novotarija, ki bo, kakor meni uprava, prav gotovo zelo koristna zlasti mlajšim članom hrvaške opere, ki so doslej pevski del svoje vloge vselej kvarile s slabo igro in z veliko okornostjo na odru. Uprava gledališča bo zdaj uvedla tečaj za vse mlade člane opere, ki so še nerodni in še ne obvladajo osnovnih pojmov igre. Ta tečaj bo obvezen in bodo v njem dobili V6i mlajši člani potreben pouk in praktične vaje, ki jim bodo lahko olajšale njihovo nadaljnje delo. Uslužbenci zagrebške cestne železnice niso ". ŽJ^dbtroljni z novo pragmatiko. Trdijo, da je bila R izdana brez zaslišanja in posvetovanja Zveze zasebnih nameščencev, v kateri so včlanjeni skoraj '.^s^^službenci zagrebške cestne železnice. Zahte-vaijo dodatek na ženo v višini 400 din ha mesec, dalje, da se mora pripravniška služba skrajšati na poldrugo leto s tem, da se čas napredovanja in pokojnine računa z dnem, ko so stopili v službo. Pragmatika se mora po njihovih zahtevah nanašati tudi na tramvajske nadzornike, in na one sprevodnike ter kvalificirane delavce, ki upravljajo uradniške posle že nad pet let. Nameščenci groze, da si bodo že znali pomagati, če na pristojnih mestih ne uslišijo teh njihovih zahtev. Ladja »Lovčen« vzdržuje redno zvezo med jugoslovanskimi pristanišči „„ Jadranu in med pristanišči ob Črnem morju ter je pred kratkim prvikrat pristala v Odesi. Ladja je bila tri dni v sovjetskem pristanišču. Po izjavi kapitana ladje Ma-rinoviča in članov posadke so j0 lepo sprejele sovjetske oblasti, ki so izrazile zadovoljstvo zaradi doseženega gospodarskega sporazuma in zaradi uvedbe stalne zveze med jugoslovanskimi in sovjetskimi pristanišči. Predstavniki mesta Odese in pristaniških oblasti so prišli na ladjo »Lovčen«, nakar je kapitan Marinkovič vrnil obisk. Med tridnevnim bivanjem v Odesi so se častniki ladje in mornarji kot gostje mesta Odese udeležili raznih zabav ter si ogledali mesto. Štiri dni je bil v Sofiji ravnatelj devizne direkcije, Kosta Ljubisavljevič, ki se je razgovarjal s predstavniki bolgarske Narodne banke in z ostalimi merodajnimi činitelji o ureditvi nekih perečh trgovskih in devizno-političnih vprašanj. Gre za neke bolgarske obveznosti do Jugoslavije in za olajšanje plačilnega prometa. Med drugim je bil sklenjen tudi sporazum, da bo del blagovnega prometa med Jugoslavijo in Rusijo plačan po bofgareko-jugoslovanskem kliringu. Razgovori so bili zdaj končani ter se je ravnatelj Ljubosavljevič že vrnil v Belgrad. Po svojem poročilu izkazuje naša Narodna banka naslednje stanje: na strani aktiv se je povečala zlata podlaga za 41.6 milij. dinarjev, tako da zdaj znaša 2.228.2 milijona dinarjev. Dotok deviz, ki ne gredo v podlago, se je zmanjšal za 38.8 milijonov na 523.2 milij. dinarjev. Kovani denar se je povečal za 3.5 milijona dinarjev na 416.5 milijonov dinarjev. Vrednostni papirji so se povečali za 10 milijonov dinarjev na 411.8 milij. dinarjev. Povečala 6o 6e tudi posojila in sicer za 13.2 milijona dinarjev in znašajo zdaj 1973 milijonov dinarjev. Na strani pasive se je obtok bankovcev povečal za 59.8 milij. din ter zdaj znaša 11.956.7 milijonov dinarjev. Ker so nam v izvozu našega slovitega sira kačkavalja začele hudo konkurirati nekatere druge države. Proizvajalci in izvozniki so predložili na pristojnem mestu posebno spomenico, v kateri pravijo, da 60 nam nekatere države zadnje čase začele delati pri izvozu kačkavalja hudo konkurenco. Njihov kačkavalj je mnogo slabši kaor naš, konkurirajo nam pa s svojimi nizkimi cenami. Te države nas zdaj skušajo izriniti z naših kačkavaljskih tržišč v Nemčiji, v Franciji, v Ameriki in drugod. Naš izvoz kačkavalja je znašal lani 1.3 milijonov kilogramov, kar je predstavljalo vrednost 22 milijonov dinarjev. Prejšnje leto, 1938., 6mo izvozili isto količino za ceno 18.9 milijonov dinarjev. Lani smo tedaj dosegli precej višjo ceno. Ustrelil se je podpolkovnik Mirko Petrovič, bivši predsednik združenja vojnih invalidov v Zagrebu, kakor ve povedati današnji »Jutranji list« v poročilu iz Belgrada. Za samomor se je odločil doma na svojem stanovanju na Košutnjaku pri Belgradu. Poleg njega so našli samokres in tri pisma, v katerih navaja razloge, ki so ga pripravili do tega koraka. Javnosti vsebina teh pisem ni bila sporočena. Športne vesti Nogometni turnir 8K Slavijc. Tudi jutri Ljubljana ne bo imela posebnega športnega sporeda. Za ljubljansko šjx>rtno občinstvo pa je poskrbela drugorazredna Slavija, ki prireja jutri nogometni turnir na Kodeljevem na igrišču SK Mladike. S tein turnirjem proslavlja prireditelj SK Slavija petletnico svojega športnega dela. V ta namen je SK Slavija povabila v Ljubljano SK Litijo, SK Jugoslavijo iz Celja in pa Mladiko. Ti štirje klubi bodo torej jutri ves dan igrali za pokal, ki ga je razpisala za zmagovalca SK Slavija. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzel ban dr. Marko Natlačen, ki je s tem pokazal, da zna visoko ceniti športno delo kluba, ki se je pet let boril s težkočami. , Prireditelj SK Slavija je spored razdelil takole: ob 10 dopoldne se bosta na igrišču Mladike srečali v prvi izločilni tekmi Jugoslavija iz Celja in prireditelj SK Slavija. Ob 11 pa SK Litija in domačin SK Mladika. Glavni del sporeda bo popoldne. Popoldne bodo ob 14.15 zaigrali najprej juniorji Jugoslavije iz Celja in pa juniorji prireditelja. Ob 15.80 se srečata najprej oba premaganca iz dopoldanskih tekem, uro kasneje pa oba dopoldanska zmagovalca. Glavno darilo je lep pokal, ki sta ga darovala brata Jurana. Prireditelj je zaradi privlačnosti turnirja poskrbel še za nagradno žrebanje vstopnic. Pravico do tega žrebanja bodo imeli samo oni gledalci, ki bodo kupdli celodnevno vstopnico, ki velja 8 din. Za srečne dobitnike je poskrbljeno za več lepih nagrad. Mars : Celje. Jutri bo gostoval v Celju proti SK Celju ljubljanski Mars. Tekma bo ob 17 na Glaziji. Za tekmo vlada v Celju precejšnje zanimanje zaradi lepih uspehov, ki jih je imel SK Mars v letošnjem prvenstvu. Prvenstvo Slovensko nogometne zveze. Jutri popoldne bo v Mariboru prva finalna tekma med obema finalistoma SK Železničarjem in SK Mariborom. ■ Slovensko nogometno prvenstvo je torej letos povsem mariborska stvar, kar za ostali slovenski nogomet pač ni prav nič laskavo. Poleg te prvenstvene tekme bo še juniorsko prvenstvo Slovenske nogometne zveze. V tej konkurenci se srečata, na igriščg Ljubljane jutri ob 15.30 oba finalista: juniorsko moštvo SK Ljubljane in juniorsko moštvo ISSK Maribora. Jugoslavija : Madžarska. Za današnji in jutrišnji atletski dvoboj Madžarske je vrhovna atlet-sk zveza kraljevine Jugoslavije določila naslednje tekmovalce: Tek na 100 m: Stefanovič in Jovanovič; tek na 200 m: Račič in Dimitrijevič;-tek na 400 m: Despot in Klinar; tek na 800 m: Goršek in Srakar; tek na 1500 m: Kotnik in Srakar; tek na 5000 m: Flas in Galovič; tek na 1500 m preko zaprek: Erlih in Hanžekovič; tek na 400 m preko zaprek: Skušek in Gabršek. Met krogle: Kovačevič in Novakovič; met diska: čurčič in Kojič; met kopja: Markušič in Mavsar; met kladiva: Stepišnik in Jovanovič. Skok v višino: Abramovič in Zivkovič; skok v daljavo: Lazarevič in Urbič; skok s palico: Le-nert in Ivanuš. Štafeta 4X100 m: Stefanovič, Jovanovič, Rado-nič in Popovič; štafeta 4X400 in: Despot, Klinar, Gabršek in Markovič. Poleg omenjenih atletov je zvezni tehnični referent poklical v Belgrad še nekaj drugih atletov. Verjetno je, da bo tehnični referent še na licu mesta skušal setaviti naše reprezenjančno moštvo, ker ne bodo prišli vsi določeni tekmovalci. Od Slovencev sta ostala doma Račič in Gabršek. Madžarski atleti so prišli v Belgrad sinoči. Na postaji so jih prisrčno pozdravili zastopniki naše Atletske zveze. Slovenski atleti, določeni za reprezentanco, so odpotovali včeraj pod vodstvom tajnika SAZ Zupančiča. Slovenski del reprezentance sestavljajo naslednji atleti: Goršek, K ves. Košir, Mavsar, Bručan, ing. Stepišnik in Oberšek. Dvoboj se začne danes ob 16 na igrišču BSKa in se nadaljuje jutri. Akademski športni klub razpisuje I. poletno smuško prvenstvo v slalomu za Akom. Tekmovanje se vrši v nedeljo, dne 30. junija ob II. Pravico štarta imajo vsi člani klubov, včlanjenih v JZSZ. Tekmuje se za prvenstvo dam in gospodov ter moštev, ki so sestavljena iz treh tekmovalcev. Prijave se sprejemajo 30. junija ob pol 11 na cilju. Rezultati se razglase po končanih tekmah v hotelu »Ko-op« v Martuljku. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Pri izvedbi nam pomaga TK »Skala«. — Vse ASK-ovce pa opozarjamo, da se vrši klubsko prvenstvo že 28. junija ravno tam ter da bodo v nedeljo tudi nastopili. Joe Louis premagal Godoya. V borbi za svetovno boksarsko prvenstvo sta se predsinočnjim v Newyorku v stadionu Yanke srečala dosedanji svetovni prvak Joe Louis in Artur_Godoy. Srečanje se je končalo z zmago Louisa in to s tehničnim knockoutom v osmi rundi. Louis je bil ves čas v premoči in je v sedmi rundi prvič podrl Godoya po tleh. V osmi rundi ga je podrl še dvakrat na tla. Sodnik Billy Cavamagh je neenako borbo prekinil, ker je bil okrvavljeni Godoy očitno nesposoben za nadaljno borbo. Po poldrugo-nrinutnem premoru pa je Godoy skočil iz svojega vogala in navalil na Louisa, hoteč nadaljevati borbo; pri tem je sodnika odrinil v stran. Nato so priskočili policijski stražniki in Godoya zadržali. Godoy je imel poškodovano in okrvavljeno levo oko in levi del obraza, pa tudi iz ust mu je tekla kri. Koledar Danes, 9obota, 22. junija: Ahacij. Nedelja, 23. junija: Agripina. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R, Sv. Petra c. 78. Prošnja na vse dobrotnike ubogih. Marsikatera družina ima v svoji omari, shrambi, kleti, v podstrešju ali kjer koli spravljene predmete, ki jih nujno ne rabi in jih je mogoče celo zavrgla. To je: staro pohištvo, obleko, čevlje itd., kar bi bilo zlasti v današnjih za marsikatero ubogo družino tako težkih časih neprecenljive vrednosti. Vincencije-va konferenca prav lepo prosi V6e one, ki imajo sočutje do ubogih in ki bi bili pripravljeni V6C nepotrebne gori omenjene predmete brezplačno oddati, da pošljejo svoj cenjeni naslov Vincencijev! konferenci 6V. Janeza Boška za Kodeljevo in Stepanje vas s sedežem v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. 1 Pododbor Rdečega križa v Ljubljani nujno prosi vse ljubljansko prebivalstvo, da se odzove prošnji nabiralk in nabiralcev za denarno prispevke, s katerimi bo omogočeno izpopolniti skladišče Rdečega križa na Ljubljanskem poliu z najpotrebnejšim sanitetnim materialom. Naj ne do nikogar, ki bi odklonil, če tudi skromen dar, ker le s skupnimi močmi more tudi ljubljanski Rdeči križ skrbeti za svojo pripravljenost. Vodstvo razstavi G. A. Kosovih monumentalnih slik bo imel v nedeljo, dne 23. junija ob 11 akad. slikar prof. Mirko Šubic. Izkoristite zadnjo priliko, da si ogledate to kvalitetno razstava, ki jo ne le slovenski, temveč tudi srbski in hrvaški tisk imenuje kulturno-umetnostni dogodek. Donos v zadnjih dneh je namenjen bolniškemu skladu Društva slov. likovnih umetnikov. Avtobusno podjetje »Poljanšek«, proga Žiri— Ljubljana, preloži 23, VI. 1940 odhod avtobusa od žel. postaje Škofja Loka do Žirov na 7.45, namesto 8.45 Naš Bežigrad. Te dni je izšla knjiga Naš Bežigrad, izredno pomembno delo ne le za vse Beži-grajce, marveč za V6e Ljubljnačane. Vsak, kdor hoče spoznati severni del mesta Ljubljane, kako se je v zadnjih letih hitro večal in širil in rastcl,,*iaj seže po omenjeni knjigi. V nji bo videl delo in napore našh vrlih Bežigrajcev za njihov gospodarski, socialni in splošno kulturni dvigg iz davne preteklosti do najnovejših časov. Zato je knjiga pomembna ne le za naše izobraženstvo, marveč tudi za obrtnike in trgovce. V knjigi, ki sta jo uredila V. Fajdiga in Fr. Jesenovec, sodelujejo odlični kulturni delavci, kakor duhovniki, profesorji, inženirji, arhitekti in drugi. Zato je knjiga tudi na visok strokovni stopnji. Vsi prijatelji Bežigrada, tega 6iedišč$ bodoče Velike Ljubljane, sezite po knjigi, ki obsega 212 6trani in ima poleg tehtnih in strokovnih člankov tudi nič manj kakor 100 podob, ki lepo ponazorujejo življenje in delo naših vrlih Bežigrajcev. Knjiga velja 50 din broširana, vezana pa 80 din. Posebno bo služila pridobitnim 6lojem, kajti poleg člankov vsebuje tudi natančen seznam vseh ulic in celo vseh stanovalcev za Bežigradom. Knjigo lahko naročite v župnišču sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Toplo priporočamo! V nedeljo 23. t. m. ima vrtnarski odsek podružnice SVD Ljubljana ogled vrtnic na vrtu g. Jenka Franca v Medvodah. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 14.36, vrnitev poljubna. Na ta ogled vljudno vabimo vse, ki se za gojitev vrtnic zanimajo. Zadnji dan protiletalske zaščitne razstave, ki j« bila 8. t. m. otvorjena na ljubljanskem velesejmu in ki jo prireja mestni zaščitni urad v Ljubljani, bo v nedeljo 23. junija, na kar opozarjamo vse one, ki si te izredno zanimive in poučne razstave še niso utegnili ogledati. Vstop na 'razstavo je brezplačen. LJUBLJANSKO GLEDALISAE Opera: Začetek ob 2«. Sobota, 22. junija: ob 15 Prva javna pevska preizkušnja. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20 Carmen. Red. A. Nedelja, 23. junija: ob 10 dopoldne Druga javna pevska preizkušnja. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20 Pevska tekma. (Razprodano.) Bizetova »Carmen« je najkrepkejša francoska odrska umetnina, polna živega realizma, življenjskega utripa in temperamentne blesteče glasbe. Dejanje je povzeto po znani P. Merimčejevi noveli m slika življenje med španskimi cigani, tihotapci in vojaki, sredi katerih se razvija svojevrstna lju-bavna tragedija narednika Josčja in prelepo Carmen. Naslovno paTtijo poje v naši uprizoritvi Ko-gejeva, Joseja Franci, Escamilla Janko, a Mihaelo Ribičeva. Sodelujejo še: Bolajnarjeva, Poličeva, Lupša, M. Sancin, B. Sancin in Anžlovar. Režija je Debevčeva, inscenacija inž Franzova, dirigira pa dr. Švara. Za uprizoritev se je posrečilo upravi pridobiti tudi nove kostume. Pevska tekma bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 20 zvečer v Operi. Na njej bodo nastopili izbrani najboljši pevci in pevke, ki jih bo izbrala komisija gledaliških strokovnjakov na treh pevskih preizkušnjah. Prvi dve bosta javni in pristopni občinstvu. Prva bo v soboto ob 15 popoldne, druga v nedeljo ob 10 dopoldne. Za pevski preizkušnji veljajo cene od 10 din navzdol. Vstopnice za pevsko tekmo v nedeljo zvečer so vse razprodane. Glasovanje občinstva za tri najboljše tekmovalce se bo vršilo samo pri nedeljski večerni pevski tekmi Tretja pevska preizkušnja je namenjena predvsem tistim tekmovalcem, ki se ne morejo prej pripeljati v Ljubljano. Vršila se bo v nedeljo ob 16. K tej občinstvo ne bo imelo pristopa. Tekmovalce za pevsko tekmo in pevske preizkušnje opozarjamo, da se morajo zglasiti v opernem gledališču eno uro pred začetkom preizkušnje, oziroma pevske tekme. Kaj pomeni za Francijo Marseille Največje francosko pristanišče, ki je imelo na leto do 15 milijonov ton pomorskega prometa Pogled na pristanišče v Marseilleu. Nič kaj čudno se nam ne bo zdelo, če bomo čez nekaj dni slišali novico, da je nemška vojska prodrla že do južnega konca Francije in si osvo-jela tudi slovito pristaniško mesto Marseille. Ker vse povrsti dobiva v Franciji novega gospodarja, je komaj dvomljivo, da ga ne bi tudi to mesto, čeprav leži tako daleč na drugem koncu, ob Sredozemskem morju. Svojčas smo brali, da so nemška letala že enkrat napadla tudi Marseille ter bombardirala tudi progo, ki teče odtod po dolini reke Rodana. Gotovo je imelo to bombardiranje tudi kakšen poseben, večji pomen, da se ga je Nemcem zdelo potrebno bombardirati. Da, res ga je imelo in še ne malega. Kaj pomeni, oziroma je pomenil Marseille za Francijo, se najbolj vidi iz tega, da je to največje francosko pristanišče. To je luka, ki je imela v zadnjih letih približno po 14 do 15 milijonov ton ladijskega prometa. Pristanišče samo je razdeljeno v deset pregraj in znaša pristajališče skupno nad 330 hektarjev površine. Marseille spada med največja pristanišča na svetu. Za svoj tolikšen promet se ima zahvaliti nenavadno ugodni legi, posebno v zvezi s francoskimi afriškimi kolonijami. Skozi Marseille je prihajalo žito, sladkor, tobak, vino in raznovrstno kolonialno blago iz Afrike, in svila iz Kitajske in Japonske. Iz tega pristanišča pa so se vračale ladje z izgotovljenim blagom, tekstilnimi in kemičnimi izdelki. Zvezo z Afriko so imele v rokah po veliki večini družbe Companie de navigation Mixte, So-ciete Generale de Transports Maritimes in Companie Mareeilleise de Navigation k Vapeur. Preko Marseillea je prihajala v Francijo mo-sulska nafta, ki so jo vozili tja s tovornimi ladjami — tanki iz Haife. Vsak dan stš pred sedanjo vojno priplula v to južno francosko pristanišče vsaj ena, če ne dve tovorni ladji, polni nafte. Dalje je prihajalo preko Marseillea v Francijo približno 60 odstotkov njenega uvoza nafte iz Iraka, Irana in Romunije, skupno približno 4 milijone ton na leto. Ogromen izvoz nafte iz Iraka se opira na velik delež francoskega kapitala v lrac Petroleum Company, ki zavzema 24% družbinega kapitala. Nafto so predelovali po veliki večini v Franciji v francoskih rafinerijah, ki jih je največ v bližini Marseillea. Te rafinerije imajo na leto 6.4 milijone ton kapacitete, kar je približno 80 odstotkov letne potrebe po nafti v Franciji. Nad vse važna za prevoz nafte in drugega blaga iz kolonij je dalje železniška proga Marseille— Lyon, ki je bila zadnjič tud; bombardirana. Torej je zdaj razumljivo, zakaj se je to moralo zgoditi, Lyon je železniško križišče, kjer se steka nič manj kot deset železniških prog, obenem pa je bilo tudi središče avtomobilskega in letalskega prometa. Šele, če vse to upoštevamo, lahko vidimo, koliko bo Francija izgubila s svojimi južnimi kraji, med katerimi brez dvoma igra najvažnejšo vlogo Marseille. Kraji, zaradi katerih je šla Italija v vojno Pri svojih prejšnjih zahtevah bo verjetno vztrajala na pogajanjih, kajti še nikdar ni imela tako ugodne prilike Preden je Italija začela s sedanjo vojno, je več ali manj točno povedala, kakšne so njene zahteve. Zahtevala je, naj se ji odstopijo nekateri kraji, in priključijo italijanskemu cesarstvu. Za nekatere točke evropske in afriške celine pa so zahtevali Tfaujani popolno depolitizacijo. Če bi Italija vse tudi dosegla, zazdaj še ni mogoče reči, vendar pa se zdi, da od svojih zahtev, pri sedanjih mirovnih pogajanjih, ne bo kar tako odnehala, ko je prepričana, da takšne lepe priložnosti zanjo še ni bilo. Savojska Med prvimi italijanskimi zahtevami je Savoja, ki je zdaj še francoska. Ta pokrajine, ki meri 11.000 kvadr. km leži v jugovzhodni Franciji med Alpami, Ženevskim jezerom in reko Rodan, na meji proti Italiji in Švici Šteje okrog pol milijona prebivalcev. Tu je tudi najvišji alpski vršac Mont Blanc. Ozemlje je večinoma poljedelsko in gozdnato. Industrija je malo razvita in še to v obliki obrtnih delavnic, kjer izdelujejo tkanine, ure, papirnate izdelke itd. Ima tudi nekaj zdravilnih vrelcev in važnih železniških prog. Rimskemu imperiju je bila priključena Savoia že v začetku, dokler ni prešla 407. leta v roke Burgundijcem in Frankov. Potem so jo zavzeli po vrsti Karel Veliki, Burgundijci in Nemci. V XI. stoletju je ustanovil grof Umberto »Beloroki« dinastijo, ki je od tedaj vladala Savoji, najprej kot grofiji, potem kneževini in končno kot kraljevini. Do 1792. leta so deželo večkrat osvojili francoski in španski vladarji, dokler je ni tistega leta zasedel francoski general Montesquier in jo priključil Franciji. Po padcu Napoleona je bila na berlinskem kongresu izročena sardinskemu kralju. Leta 1860. je zavladala savojska kraljevska družina novopro-glašeni zedinjeni kraljevini Italiji, Savoja pa je s posebnim francosko-italijanskim sporazumom končno pripadla Franciji. Nica Nica velja za eno najlepših mest ob obali Sredozemskega morja. Leži na čudoviti francoski Modri obali. Tu ie V6e v cvetju pod izredno blagim in prijetnim podnebjem. V teku let je postala Nica eno prvih zimskih središč za počitek in zabavo. Ker se je mesto razvijalo v prvi vrsti kot tujsko-prometna točka, je kaj malo znano, da ima tudi močno razvito industrijo. Tu so tudi tovarne za cement in destilacijo. Mesto samo šteje 250.000 prebivalcev Vsa pokrajina je bila po propadu Rimske države predmet spora krajevnih aristokratov, dokler jo ni60 vzeli v 6vojo last provansalski grofje. V XIV. stoletju je prišla pod oblast savojskega vojvode, ki ji je vladal 400 let, dokler ni bila podeljena Sardiniji (1815). Leta 1860 pa je Nica ob priliki ustanovitve kraljevine Italije pripadla po sporazumu med Italijo in Francijo, slednji. Korzika Otok spada med štiri največje (za Sicilijo, Sardinijo in Ciprom) v Sredozemskem morju. Korzika meri okrog 9000 kvadr. km in ima blizu 300.000 ljudi. Otok je zelo gorat in meri najvišji vrh Monte Cinto 2707 m. Prebivalstvo se bavi z živinorejo. Največ je tu ovac. Razširjeno je sadjarstvo in mlekarstvo. Veliko kostanjev in tobaka. Večji mesti sta Ajaccio in Ba6ti£. V prvem je bil rojen Napoleon in zaradi njega je Korzika znana po vsem svetu. Oddaljena je 160 km od Francije, s katero ima redno ladijsko in letalsko zvezo. Zgodovina tega otoka je dokaj pisana. V svoji posesti so ga imeli dolgo časa Vandali, Bizantinci, Goti, Saraceni in končno Italijani. Včasih je vladala nad njim Genova, včasih Nica. Korzičani pa so 6e upirali proti vsem gospodarjem. Tako 60 postopali tudi, ko je otok prvič zasedla Francija; posebno znan je 6lvani korziški voditelj Paoli iz XVIII. 6toletja. Po angleški ofenzivi v letih francoske revolucije, je pripadla Korzika končno veljavno Franciji. Dala ji je velikega vojskovodja Napoleona. Tunis Na severnih obalah Afrike leži med francoskim Alžirom in italijansko Libijo pokrajina Tunis, ki meri okrog 120.000 kvadr. km in ima 2,500.000 prebivalcev. Pokrajino upravlja uradno tuniški bej in to pod francoskim protektoratom. Večji del ozemlja je pokrit s peskom, stepami in puščavskimi močvirji. V primorskih krajih in okrog oaz utriplje močno sredozemsko življenje. Razvito je poljedelstvo (pšenica, ječmen, ove6, grozdje itd.). Rudniki so bogati na fosfatih, cinku, svincu in železu. Glavna mesta so Tunis, Sus, Sfaks in Bizerta. Zadnje je zgrajeno blizu razvalin nekdanje Kartagine in je važno pomorsko oporišče Francije proti Italiji. Tuniška zgodovina je zelo nemirna. Nekaj časa je bilo tu gusarsko središče. Gospodarili so bagdadski kalifi in drugi muslimanski vladarji. Sredi preteklega stoletja si je Italija utrdila položaj v Tunisu. Zgradila je ceste, železnice itd. Od belokožcev je v Tunisu največ Francozov, potem Italijanov in Maltežanov. Džibuti ■To mesto nam je znano že izza časa abesin-6ko-italijanske vojne. Džibuti je malo mesto in pristanišče na vzhodni obali Afrike, kjer se v Aden-skem zalivu končuje železniška proga Adis Abeba-Džibuti. Progo je zgradila francoska delniška družba. Odkar je Italija zavzela Abesinijo, ogorčeno opozarja na dejstvo, da nima glavna posest njenega cesarstva svobodnega izhoda na morje, ker mora čez francosko ozemlje. Zaradi tega je Italija zahtevala Džibuti, ali V6aj svoboden pristaniški pas. Malta Na tjstem mestu Sredozemskega morja, kjer sta si Evropa in Afrika najbližje, stoji skalnati otok Malta, ki je v angleški poGesti. Pod Malto je treba razumeti več otokov, med katerimi sta najvažnejša Malta in Goco. Glavno mesto je La Valetta. Prebivalstvo (okrog 200.000 ljudi) je večinoma italijanske krvi z 'mešanico vseh neštetih osvajalcev, ki so se 6kozi stoletja menjavali na tem otoku. Potem, ko je bila pod oblastjo Normanov, Saracenov, Špancev, Turkov, raznih roparjev, nato pa slavne jeruzalemske armade, ki je vodila križarsko vojno, je padla Malta 1798. leta v francoske roke, o priliki Napoleonovega pohoda v Egipt. Prebivalstvo pa se je Francozom uprlo in poklicalo na 'pomoč Angleže, ki jt> vladajo od tedaj nepretrgoma. Otok je ves utrjen in oborožen in kot tak ključ vzhodnega dela Sredozemskega morja. Gibraltar in Suez Poleg tega zahteva Italija še ureditev Gibraltarja in Sueza. Prvega naj bi dobila nazaj Španija, pri Suezu pa hoče Italija sodelovanje in večje število delnic. Križanka Škorpijoni v postelji Obupen boj bije mesto Mardin v Turčiji, ki slovi po velikanskem številu škorpionov. Mesto leži v nizkem, vlažnem ozemlju, tako da se te neprijetne živali tam dobro počutijo Vdirajo v hiše, gnezdijo v kuhinjah in opravi, celo v postelje lezejo, kar ima zelo hude in bolestne posledice. Strah pred škorpioni je že tako velik, da se je osnoval odbor, ki mu je poverjen neizprosen boj proti tem živalim. Nabrali so z javno zbirko veliko denarja, s katerim bodo »prostovoljnim« uničevalcem škorpionov plačevali po 2 in pol piastra za vsakega ubitega škorpiona. Doslej so uspehi precej majhni, ker prinašajo ljudje odboru na dan povprečno samo sto škorpionov, tako da se nadloga še ni nič izboljšala. 1 2 6 4 5 6 7 1 0 9 10 11 ltJ m| 14 15 16 17 IS | 19 20 2] ti 23 | 2r> 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 — 44 45 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Bivši vrhovni poveljnik franc, oborožene sile. 7. Rezultat, posledica. 11. Rimski pozdrav. 13. Vrhovni poveljnik angl. domovinske oborožene sile. 15. Slabe volje. 16, Nemški mornariški poveljnik — admiral. 18. Mesto, kjer so Francozi 1. 1871^ izgubili bitko in je bil v sedanji vojni izvršen odločilen prodor. 19. Orožje (lat.). 21. Besedica, s katero nudimo. 22. Nemška reka. 24^ Vrsta angleških lovskih letal. 30. Na razpoloženju (kratica). 31. Bivši predsednik franc, vlade (pred Reynaudom). 35. števnik. 36. Moški poklic. 37. Koroški pozdrav. 38. Vrsta moške obleke. 39. Franc, dominijon v Zap. Indiji. 41. Vrsta nemških letal. 44. Belgijska trdnjava. 45. Angleški škof-svetnik (Tomaž. .). Navpično; l. Franc, moško ime. 2. Ptica (lat.). 3. Dolžinska mera. 4. Majhno okence. 5. Špan. mesto. 6. Ibsenova drama. 7. Hrvaška reka. 8. Grška črka. 9. Bivši angl. zunanji minister, sedaj min. za dominijone. 10. Rimska boginja, Jupitrova žena. )2. Revščina. 14. Adamov sin. 17. Pritrdilnica. 20. Konček kopnine. 23. Srbska reka. 24. Slovenec (kratica). 25. Skok v globino, propast. 26. Turško pokrivalo. 27. Jeza (lat.). 28. Zen. oblika tvornopret. del. gl. reči. 29. Zaokroženost, celota. 31. Števnik. 32.* Kratica domače poroč. agencije. 33. Jugoslov.-albanska reka. 34. Pozitivni elektr. delec. 36. Industrijska rastlina. 40. Njemu (krajša oblika). 42. Časovni veznik. 43. Nemški oseb. zaimek. Program radio Ljubljana Sobota, 22. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plošča za ploščo se v venček poveže inv 6aka vesele, poskočne ureže — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Plošča za ploščo se v venček poveže in V6aka vesele, poskočne ureže — 14 poročila — 17 Otroška ura; Hači-Bači in njegov balon (članice Nar. gledališča v Ljubljani) — 17.30 Med igračami (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Obramba pred zračno pehoto — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19 40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (g Franc Terseglav — 20.30 »Zbogom šola!« Pisan večer. Spisal iMrko Ljubič. Izvajajo člani Radijske igralske družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec igra Radijski orkester. ^ teuoe Drugi programi Sobota, 22. junija; Belgrad: 17 45 Narodne na harmoniki. 22 Zab. kancert — Zagreb: 20 Preno6 iz opere — Bratislava: 20.30 Pisan spored — Praga; 18 05 Pisan koncert, 20.15 Kabaret — Bero-miinster: 20 Pisao koncert — Budimpešta: 19.25 Harmonika, 22.10 Ciganski orkester — Bukarešta: 20.20 Plesna glasba — Stockholm-Hoerby: 17.30 Violina in klavir — Sottens: 20.30 Lahka glasba Belgrajska kratkovalna postaja: YUA, YUB (49 18); 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69); 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69); 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Poziv. Izgubil sem denarnico s sto markami. Najditelj ali tat se iskreno prosi, da vsaj, če že noče vrniti denarja, javno izjavi, da denarja nisem jaz zapravil, kakor trdi moja žena. — Peter Smuk. Na planini. Turist: »Zakaj so vaše krave na planini tako suhe? Ali ni paše?« — Pastir: »Ah, kaj še! Krasen razgled občudujejo, pa pozabijo na pašo.« Pozna tožba. Sodnik: »Kako, pred letom dni Vam je toženec dejal, da 6te gorila, in sedaj šele tožite?« — Groga: »Veste, gospod sodnik, včeraj šele sem videl v cirkusu to grdobo; prej nisem videl, kakšen je gorila.« Na ozemlju južno od Asmare je mrgolelo čet. Višine so pokrivale gruče zakrinkanih šotorišč, novih lesenih barak, skupine oliv-natih poljskih topov, tanki in vse potrebščine modernega vojskovanja. Po cestah so se gnetli pojoči polki, redna vojska in črne srajce. Prepevali so »Iz Njegušove brade bomo naredili krtače za čevlje Benita Mussolinija«. To petje me je močno spominjalo na drugi pohod, ki sem ga videl 19 let prej. Po napevu »La Cucarache« so prepevali ljudje Pancha Ville skoraj natanko iste besede. Glasile so se: »Iz Carran-zove brade bodo naredili trak za klobuk hrabrega Pancha Ville.« Peljali smo skozi Adi-Ugri in Adi-Quala, domačinske vasi, ki jih je sestavljalo nekaj sto tuculov ter ena ali dve evropski cesti. Iskali smo pot do prvih italijanskih postojank pred Aduo. Postojanka, ki je bila najbolj spredaj, je bila na robu ravni, ki se je dvigala devetsto metrov na strmo sotesko Mareba. Mareb je bil prav za prav ' meja. Na tem kraju je stal spomenik v čast Italijanom, ki so bili padli pred devetintridesetimi leti v nesrečni bitki pri Adui. Tega poraza niso Italijani mogli nikdar preboleti. Na obelisku so bile vklesane besede: »Vaš vzgled je znamenje nove Italije in njene imperialne usode.« Iz zavetišča na robu ravni nam je stotnik Orrigoni razkazoval mračno gorovje okoli Adue, skoraj tritisoč petsto metrov Semaiata ter široko zeleno dolino Mareba, miljo pred nami. Z njegovega opazovališča si imel krasen pogled čez temne, petdeset milj oddaljene abesinske grebene. Brod skozi reko tam spodaj naj bi tvoril glavni prehod pri pohodu. Orrigonijevi poljski topovi, ki so bili postavljeni na pomolu strmega brega, so obvladovali ozemlje onstran broda. Za bodoči pohod so bili vzdolž meje speljali brzojavno progo s šestnajst vodi. 'Na mnogih krajih meje so bile nakopičene ogromne zaloge žita, goriva, konzerv in streliva. Italijani so morali premagovati naravne ovire v ozemlju, kjer ni bilo nobenih vojaško važnih pogojev: vode, živeža, strehe, zvez in cesta. Izvrtali so bili stotine vodnjakov. Videl sem dolge vrste tankov za vodo ter oslovskih karavan, ki so nosile velike, skoraj do tal segajoče platnene mehove. Z vrhov so bliskali heliografi in obveščevalni oddelki so dajali letalcem znamenja s trakovi iz belega ter rdečega blaga, ki so bili razgrnjeni po tleh. Pri Adi-Quali sva z Gibbonsom videla osem Abesincev, beguncev iz Selasijevih čet. Nekateri so bili včasih sužnji in so nosili še vidne sledi železnih okov na nogah. Nekaj milj od reke Belese, ki tvori nadaljno mejo proti Vzhodu, sva obiskala tabor askarskih jezdecev ter splezala na strmo, palj-často skalo, ki je molela sedemsto metrov iz ravnine, da bi zajtrkovala pri poveljniku, stotniku Albramonteju. Njegov šotor, osem kvadratnih čevljev velik, je stal na vrhu skale, široke pol orala, kjer je bil skrit ves oddelek. Vsako noč so spravljali konje iz ravnine sem gor, zaradi nočnih napadov neke žuželke, katere vbod lahko usmrti konja ali mezga v štiriindvajsetih urah. Albramonte nas je pogostil v svojem šotoru: z mesom koze, zaklane pred uro, s špageti, s krompirjem, s pepelnatim kruhom in vkuhanimi breskvami. Toplomer je kazal 46 stopinj Celzija v senci in V zraku je mrgolelo muh. Ves ponosen nam je kazal svojo past za hijene. Bila je iz bodeče žice, za vabo je bilo v njej gnilo meso. Klel je svojega psa v tigrejščini in dajal askarjem povelja v njihovih rodnih jezikih. Ko smo se otepali muh in tako sedeli pod njegovim šotorom, nam je stotnik Albramonte pripovedoval o svojih askarih, ki so pripadali istemu plemenu kakor njihovi abesinski bratje in so imeli enake verske pojme ter šege. Dejal je: »Slovo zaradi vztrajnosti. Včasih korakajo po šestdeset milj na dan. Jedo malo, po največ pšeničen kruh, trd kakor kamen, okrogle hlebce, velike kakor melona in pečene na vročem kamnu. Včasih jedo tudi meso. Kakor Abesinci, ga jedo tudi oni radi surovo in krvavo. Režejo ga še z gorke živali. Na pohodih nosijo včasih s seboj posušeno govedino. Malo prosa, soli in čaja je vse, kar potrebujejo razen kruha in mesa. Malo jih je manjših kakor dva metra. Kakor vidite, so vitki, upadlih trebuhov, z nogami suhimi kakor raženj. Niti za gram odvišnjega mesa ni na njih. Razen na pohodih vlačijo vedno s seboj ženske in otroke. So koptski kristjani ali moha-medanci. Nekateri pa so brezverni pogani. V vojaški službi kopti in mohamedanci brez težav shajajo, pač pa zahtevajo, da lahko ločeno opravljajo verske obrede. Živali mora na primer klati med posebnimi obredi človek njihove vere. To so divji, neusmiljeni bojevniki. Kadar se srečujejo, se med sabo poljubljajo na lica, namesto da bi si stiskali roke. Po njihovem praznoverju se vsakdo, kdor ima opravka z železom, ponoči spremeni v hijeno in mora jesti mrhovino. Za vsak oddelek moramo voziti seboj belega kovača, ker se domačini ne bodo nikdar dali pripraviti do tega, da bi delali podkve. Ravno tako verujejo, da se spremeni v hijeno kdor piha na kovinasto trobento. Zaradi tega moramo imeti bele trobentače. Pri slovesnostih režejo surovo meso v trakove in ga nosijo za okrasje, potem pa ga pojedo. Njihova temeljna plača znaša dve liri na dan in se pri daljši službi zviša na tri lire. So pa posebne nagrade za vojna dejanja ter posebne primere. Marsikateri dobi do šest lir dnevno. Poleg tega dobivajo osemsto gramov moke na dan zase, petsto za ženo in sto za vsakega otroka ter nekaj čaja in soli.« Povprašal sem Albramonteja, kako je z njihovo zvestobo do Italije, saj vendar pripadajo istim Abesincem, proti katerim se morajo vojskovati. »Zvesti so tistim, ki jih plačujejo. V teh krajih ni razvitega narodnostnega čustvovanja.« * To se mi je potrdilo, ko sem po tolmaču spraševal več domačinov v tem taborišču in drugod. Povsod se je odgovor končal z besedami: »Pri Italijanih imam jesti.« Nam na čast je stotnik velel svojim askarjem, naj nam pokažejo navidezen napad na ravani. Odjezdili smo po strmi stezi navzdol, da bi napad gledali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariA — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica b-llL Telefon št 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica 6.