fir .Ip - .. Največji slovenski dnevnik* v Združenih državah Velja leto $6.00 Za New York celo leto - $7^00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List:slovenskih ^delavcev t Ameriki. — The largest Slovenian Daily in" S the United States, Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. IBBMMt IJiLEFON: CORTLANDT 2876. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office et New York, N. Y.t under the Act of Congreas of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 83. — ŠTEV. 83. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 9, 1925. — ČETRTEK, 9. APRILA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. USODA HERRIOTOVEGA KABINETA Usoda Herriotovega kabineta se bo odločila v debati glede finančnih predlog. — Odredbe finančnega ministra de Monzie-ja zahtevajo povišanje množine papirnatih frankov za štiri tisoč milijonov ter davek na kapital. — Prebivalci dežele morajo prispevati deset odstotkov svojega bogastva. ODLIKOVANJE ZNANEGA INŽENIRJA PARIZ, Francija, 8. aprila. — Kabinet ministrskega predsednika Herriota je dobil včeraj popoldne, ko je poslanska zbornica soglasno z običajem sklenila, da pregleda finančni komitej finančne odredbe, predlagane od novega finančnega ministra de Monzie-ja, predno se v zbornici debatira o njih. Baje bo komitej pospešil svoje delo, da bo mo-trla zbornica pričeti z debato že danes. Načrt de Monzie-a, kojega namen je vrniti franku vsaj senco prvotne vrednosti, smo opisali že večkrat, a treba je dostaviti, da bodo znašale obresti na "prostovoljno" posojilo tri odstotke in ne štiri. To je kompromis med prvim predlogom vlade ter socijalističnim predlogom, ki je določal le dva odstotka obresti. Prijatelj Herriota, socijalističnih voditelj Leon Blum, pa je na drugi strani prisilil svojo skupino, da predloži protipredlog, vsled katerega bi se napravilo prostovoljno podpisovanje prisilnim in da bi taka posojila ne nosila nikakih obresti. Vladna odredba pa namiguje, da se bo uveljavilo odredbe, vsled katerih bodo kapitalisti prisiljeni iznebiti se desetih odstotkov svojega bogastva, če se ne bodo v zadostni meri odzvali pozivu za prostovoljne prispevke. De Monzie je izjavil: — — To je približno holandska metoda, — prijazen smehljaj na obrazu, a za hrbtom velika palica. — Slabih ljudi se ne bo kaznovalo, a dobre se bo nagradilo; drugače rečeno: — davkoplačevalci bodo obdačili same sebe. Kljub temu pa je opaziti splošno nasprotstvo proti predlogom de Monzie-ja in vsepovsod dvomijo, da bi vlada mogla uveljaviti odredbe. V vsakem slučaju pa bo boj skrajno oster. Razpoloženje je postalo očividno včeraj popoldne, ko je skrčil senat plačo vzgojnega ministra Alberta za sto frankov, kot kazen za njegovo akcijo tekom zadnjih dijaških demonstracij. Odredbe de Monzie-ja obsegajo pet točk. Prva določa izdajo štirih tisoč milijonov frankov papirnatega denarja in povišanje vladnih posojil pri Francoski banki od dvaindvajset tisoč milijonov frankov na šestindvajset tisoč. Druga točka določa razpis posojila, ki bi nosilo Iti odstotke in katerega naj bi se udeležilo celokupno prebivalstvo. Tretja točka svari vse one, ki bi ne prispevali, da bo deset odstotkov njih kapitala podvrženih dodatnemu davku. Bogastvo bodo izračunali na temelju dohodkov, pomnoženih s koeficientom, ki bo različen, soglasno s kategorijo nalaganja denarja. Izvzeti so gotovi razredi, ki žive od stalnih plač. Četrta točka določa, da se lahko davkoplačevalci pritožijo proti vladnim cenitvam. De Monzie je včeraj zvečer izvojeval zmago v finančnem komiteju poslanske zbornice, ki je z osemnajstimi glasovi proti štirinajstim zavrnil pred log, naj se loči oba dela finančne predloge, ki se ti-četa povečanja cirkulacije papirnatega denarja ter obdačenja kapitala. svojemu bratu žalostno povest, je. slednji *&oro omedlel. Mlada žena T. Rogersa je umrla dne I. nnarea na porodu ter zapustila možu edaibnrtno dete. Položaj je bil še poslabšan vsled zahtev sorodnikov, naj vzproji otroka po katoliško, doeim je on sam protestant. Vrsled p nastani h muk je zbolel na vnettju hrbtenice ter srčni slabosti. V svojem obupu je kloroformiral otroka ter nato hotel naprava t i -konec svojemu last nenro živijernja s pomočjo 'kloro- COPVIIOMT KEYSTONE VIEW CO, NEW VMK T t- ii je bil odlikovan znani amer.ški inženir John P. Stevens z •John Fritzovo kolajno. Stevens si je pridobil velike zasluge pn gradnji Panamske«;;; prekopa. Chapman baje ni ustrelil policista. Neki Newyorcan pravi, da je videl bandita na poti v Brooklyn v noči pred umorom policista v New Britain. — Na smrt obsojeni noče vr-jeti, da bo obešen. Od ljudi, ki sim pat iz i raj o z Ger. Chapraanom. ki je bil v Hartford spoznan krivim umora policista Skeliv-ja ter obsojen na smrt. dobiva Frederick Groehl. glavni zagovornik (Ihapmana, migljaje, ki baje kažejo, da ni mogel Chapman ustreliti policista. Grohel pravi, da s«' je pojavil Xewvorean, ki jt* pripravljen pod prisego izjaviti, da j<- videl Chap-mana na poti v Brooklyn, v noči pred umorom. Tako pričevanje bi se slagalo s pričevanjem Cliapma-na. katero pa je porota zavrnila. Chapman, ki se nahaja v omamljeni smrtni eeliei v Wethersfiekl državni kaznilnici, je včeraj ve** dan čil al. da izpolni čas. ki gn leči od eksekncije. ali novega procesa. Tam ga je obiskal Nathan Fredman. edoai njegovih zagovornikov, kateremu je rekel, da Tir vrjame. da bo obešen. Iz Steubenville. O., je dospelo včeraj poročilo, da je izbruhnil tam požar, ki je uničil Stanton Motor Co. napravo. Williaan Snyder. lastnik naprav in Miss Bourne. uslužbenka, sta pričela tekom procesa neugodno za Chapanana. Izjavila sta. da je ukradel Chapman tam Lincoln karo. katero so našli mesece pozneje v bližini po-zcrišča umora v New Britain. Policija v Steubenville, je prepričana. da je zanetil požar, kaik zločinski prijatelj Chapmana. da se na ta način osveti nad Snvder-jrm radi neugodnega pričevanja. Trideset avtomobilov je bilo uničenih tekom požara in skupno (škodo cenijo na $2000.000. Ris je prestrašil ženski. Kloroformiranje novo- , rojenca. SCIIBNBCTADY, N. Y.. 8. apr. V tifckajanji bolnici se valja v neznosnih omlk&h Thurlow A. Rogers iz Waierbury. Conn., "katerega so v aoboto v nezavestnem stanju prevedli rc obtožena v .s.vo ji jezi vrgla nuni svoje zagovorniki* čašo vode in izjavila, da ne smejo na tak način govoriti o njej in da naj čakajo, dokler np sama nastopila kot priča. Nato pa je pričela pokVarjerika. ki je enostavno ustrelila svojo mater. kj ji ni dovolila ponočevati. tuliti, kot divja zver in sodnik je bil prisiljen prekiniti obravnavo par minut. Porotnikom, ki morajo odločiti, če je deklina odgovorna za svoje dejanje, bo i z-r-očena eela zadeva pojntrsnjem. Obtožba je predstavila včeraj Tri izvedence fried o .duševnih bolezni. ki so sofrla-mo izpovedali, la je deildina dobro vedela, kaj fela, ko je streljala na mater in »leki zdravnik, dr. Catton, je izjavil, da ni blazna, t eni več da želi biti pročekirana, čimipreje mogoče, da bo končatna njena zadeva. 'Je bi jo poklali sedaj v kako umobolnico, hi bila pozneje procesirana ter bi morala prestati vse še enkrat. Razgrajati je pričela, ko so skuhali njeni zagovorniki naslikati njeno obnašanje v policijskem zla vnem stanu kot oibnašanje dazneoa. Strašno jezna je bila tudi na svoje slike, prioibčeue v listih, o katerih pravi, da ji niso izdaleka podobne. Posnemalci Leopolda in Loeba. Strašne posledice malomarne vzgoje. Mladiči, ki zavživajo o-mamljiva sredstva, polnijo občinske ječe v New Yorku. — Šestdeset odstotkov jetnikov obstaja iz žrtev omam-ljivih sredstev, je rekel komisar Wallis. — Največjo krivdo pripisuje starišem. CHICAGO, 111.. 8. aprila. — Loeb in Leopold, morilca, mladega Bobby Fraiiksa, sta dobila p osne • malce. Včeraj je izginil dvanajst .et stari \V. Graff, mlajši, sin nekega bogatega trgovca z lesom, ki je obiskoval isto solo kot- mla-li Franks. Njegov oče je dobil pretilno pasmo, v katerem se je zahtevalo, naj se položi $1000 ob vznožju neikejra drevesa v Washington parku v bližini 51. ceste, ker boriji krvava družinska tragedija. 28-letni Joseph Reischel je ustrelil včeraj ponoči, ko je pri- šel domov, svojo 30 let staro žemo ter izvršil samomor. Sostxlje pravijo, da je bil Reischel močno pijan, ko je prišel domov in da se je pričel prt pirati z ženo, nakar se je za vršilo streljanje. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes io naše cene sledsfts! JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 6000 Din. — $85.50 Pri nafcatiltli. ki snafiajo manj kot ko« m *M Aaarjer 11 mUt ta poštnino in druge ctroike. na zadnje pošte im Izplačajo "Pafttal Čekovni ITALIJA IH ZASEDENO OZEMLJE'. 200 lir .......... $ 9.40 , 500 lir..........$22.50 300 lir .........$13.80 1000 lir..........$44.00 kot 29i Ur Pri naročilih, ki ■a pofttnino in druge otročke. Za pofflljatve, ki presedajo PKTTISOO DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti io poeeben popust. In Lina aedaj al mm)m ■ te tec* razloga mam nI ■ ego te |ihtf ■■tanfni i OftlLJATVE PO B&ZO«»AVNJ£K PISMU IZVRŠUJEMO * &JKBAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO EA STROŠKE New T« M9W York, m. J ■ J:• -'i-tex r.rf &- - i m GLAS NARODA, 9. APR. 3925. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Itsued Every Day Except Sundayt and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado ......................... $6.00 Za pol leta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York ta celo leto _ $7.00 Za pol leta_________________________$3£0 Za niozemstva za celo leto____$7.00 Za pol leta .............................. $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nama.ii. da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. ZAHTEVE FRANCOSKIH MINISTROV Finančni minUt«-r. Anatole d<* Moiraie je predlagal ta'kozvan 'prostovoljci. izvanredni prispevek" pred muiLstnškim svetom. VtVraj zvecrr. Tako hooiilaiL«;ki "zbornici. V poslanski zbornici, v kateri ima ileiriot že sedaj zmanjšano vrrino, bo prišlo seveda do živahne debate. Opozicija izjavlja že sedaj. da ni način nie drag ga kot kaiimflažirani davek na kapital. Prostovoljni značaj načrta je povsem jasno odvisen od volje državljanov, da dajo eno desetino svojega kapitala za podpisanje neke vrste novega posojila, ki bo nosilo nizke obretsti. V glavnem naj bi se zam» lijalo kiatkoročna državna posojila za novi prostovoljni prispevek Ker norijo nekatere -zakladniške izdaje višje interese. bo izdaja, novega -posojila ^amaposebi skrčila narodni dolg. Min stri so tudi odobrili prtdlog de Monzie-ja. da se avtorizira Francosko banko, da poveča izdajo f ran kav za štiri tisoč milijonov. skupna avtoi izirana izdaja papirnatih frankov bo znašala v sled tega prt in štirideset ti^oč mlijonor. Ko je Mcmzie zapustil sestanek sveta, se je ministrski predsednik Ilex-riot posvetoval z voditelji levice, svojimi pristaši, ki so sklenili podpirati načrt 'pr stovoljnih prispevkov"', a zahtevali, da se zniža obrrstno mero na dva od^toka. Monzie je predlagal tri odstotke in pol ali štiri. Prepuščeno je bilo vladi določiti, če naj inkorporira loterija k<>{ kompenzacijo. Kr»t kompromis za zatrt;Y poslaništva pri Vatikanu, katero sn zahtevali «oeijalisti. i,« bil sklenjen dogovor, da bo francoski po-oblaščenec zastopal Alzaeijo-Lorentsko, fratneoske kolonije in protectorate pri Vatikanu. De Monzie je zahteval kompromis, predno je sprejel ponudeno mu mesto finančnega ministra. Po teh konf« reneali je sprejel Ilerrlot Leona Bnlma in Vincetnt Auriola. soeijadistiena voditelja. ^ Vlada bo zahtevala od zbornice zaupnico za svoj novi finančni načrt. Pričakovati je. da jo bo dobila v poslanski zbornici, a v senatu obstaja b- manjšina, ki ne zre na načrt kot na prikrit napor, da se uveljavi kompromis iiu-,1 davkom na kapital ter prisiljenim posojilom, čeprav priznava c; ln opozicija, da ni mogoče storiti ni-česar drugega, kot potresti ls sladkorjem take finančne odredbe. Ko je zahteval de Monzie več frankov, je izvedela francoska javnost prvikrat iz svojih jutranjih listov, da je francoska vlada dolina Franeo-ki banki več kot bi Mnela in da je bila vsled tega Francoska banka prisiljena uravnati svoje knjige. Že več tednov se je namiga valo, da j.* bilo težko izenačiti knrjige Francoske banke. Sedaj ni celo postopanje nobena tajnost več. "Mat:n" govori '" o obveznosti vlade napram Francoski banik:, ki zahteva ureditev regulacij, katere je bila prisiljena uveljaviti". Vlada mora natančno poznati množino frankov, ki je bila izdana. Sedaj je postalo javnosti ja^no, zakaj so obstajala večna na-sprotstva med zakladnico m Francosko banko. Pričeli so tudi govoriti o resignaeiji Robineau-ja, governerja Francoske banke. Pričeli so ga kritizirati, čeprav se ne dvomi o njegovih motivih, ker je jasno, da je bil neprestano zaposlen z ureditvijo knjig Francoske banke. I Ker je treba urediti knjige Francoske banke, je postala sedanja kriza se bolj vaina kot pa bi bila drugače. VI "'•'fc-f+KrBOMHP«^^ IV: Dajte svojemu otroku primeren začetek v življenju s hranjenjem Bordenovega Eagle Mleka. Priporočeno od zdravnikov. Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building-, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept. 1 Zf D opis s pota. Naselbina Waukegan bi se lahko imenovala dvojčica z North (liieago. kajti obe naselbini meji le cesta, in sicer 10th St. Kjer je sedaj prijazna naselbina Wau-kega«. je bila preti kakimi dvajsetimi leti še planjava, s travo in drevjem o«brasčena. Hrastov gozd ji'1 delal prijetno senco, ko smo se takrat zbirali tam ob priliki družinskih zabav, pekli krompir ter kuhali kavo. Danes Vsega tega ni več, ker med 8. in 14. cesto so zdaj večinoma lepi slovim ski domovi, slovenske trgrrvine in gostilne. Tako ima n. pr. Mr. Opeka botra t o založeno trgovino oblek, Mr. Opeka. ml. pa zavarovalniško pisarno in ogromna tva naprodaj. Stari trgovec, no, in sicer prvo North Chicago, v kateri se prirejajo igre in zaba-v». Doli ob jezeru, na Market St.. pa je urar Maček, ki je na glasu najfinejšega urarja ne samo med ."jI o venci, marveč v splošnem. — Biizu tam je trgovina z jestvina-mi, Capon in Hodnik, tik te pa znana iti stara Petkovškova tvrd-ka ter notarska pisarna in prodajalna vozuih listkov. Tam se dopo&iljajo tudi zanesljivo vse denarne pošiljatve v vse dele sveta. Mr. Peitkovškova pisanna je na Market Sa. tik tub velikem Mičh-ijraaiskem ježem in ob obrežju tega jezera stoji opisana wauke-ganska naselbina, kjer je svoje-časno zavladala nekaka razburljiva sapa. Ko sem bil tam, sem posetil par s?j Slov. Narod. Doma ter opa* /il. da je vse nekako prerojeno. Miajajo se .skupno, ne vprašujoč: kdo si, kam hodiš, kakšni stranki i ripadaše. Sieer pride tudi tu do burnih debat — to se samoobsebi razume — toda vse se prijateljsko je ravna in bratstvo \*elja koft ge-med rojaki. Vse se izvrši brez i.inpa in vpitja. ne da bi slišali , milo sodijo. »Slovenski Narodni I)om. ki stoji na Deveti cesti, je krasno in impozantno poslopje ter last vseh Slovencev. Mnogokrat sem naletel na portnike-tujce, ki so se ustavili pred tem domom ter vpraševali, čigava je ta krasna stavba in kakšnemu namenu služi. Tu i-majo Sokoli svojo telovadnico, kjer vežbajo člani in članice. V Domu je Čitalnica, ki ima poleg slovenski knjig tudi mnogo tuje-jezičnega čtiva in časopisja. Da pa morda ne boste mislili, da pre-vte hvalim S. N. Dom, o tem se hodo lahko prepričali d»legao svojih o-pazovanjih iii vtisih ter ni-em i-mt 1 namena nikogar žaliti. Pod Vse, kar napišem, se tudi s polnim imenom (podpišem, kar znači, da se za zahrbtne napade ne menim, pa naj .boilo j>riobe eni v kateremkoli listu. Ne oziram se na flit v-zeT ki so skova^ie v uredništvu ka-k.ga zakotnega lističa! Prihodnjič poročam kaj več iz večmilijonskega mesta Chieage, kjer prebiva od osem do desetti-soč Slovencev, ki so pa raztreseini lo trid;/>et milj razdalje okoli mesta. Nahajam se že drugi mesec v t'hicagi in okoliei. in tu žr* ptički pojo in tudi žabe se oglašajo — naši Slovenci pa po vrtovih zemljo rahljajo ter sejejo za novo brst. Matija Pogorele. ČLANEK 119 Kaj je poslajeno kondensirann mleko* Nekateri se pritožujejo nad ameriškimi postavami, češ, da so /nazadnjaške, zatarele ter da ne »spadajo v moderno dobo. Pa ni tako. Že vsaj v vseh ozi-rih ne. Me:l tisočerimi postavami je ena jako značiina. (Zaenkrat je uveljavljena &amo v državi Cali-forniji. Postava se tjče zapuščine ter določa: — Ako je sklenil človek zapustiti vse svoje premoženje eerkvi ali kakemu cerkvenemu .gospodu, mora napraviti tak testament najmanj trideset dni pred svojo smrtjo. Ako napravi tak testament, tri Sveže čisto polno smetane surovo mleko od zdravih krav je mleko iz . tedne* štirinajst dni, ali en teden katerega se izdeluje Eagle Brand , pred smrtjo, ni testament velja-Mleko. Krave so zdravniško pre- J V tem slučaju dobe denar, iskane in enako je v mlekarnah vse ; zapušča cerkveni gosposki. po živino-zdravniškem preiskovalen preiskano. Kondensiranja tovarne se nahajajo v bližini naših mlekarn, kar pomaga, da dobimo vedno sveže mleko. Iz vsake konve čistega surovega mleka prinpeljanega v naše izdelovalnima se takoj vzame pokušnja in se takaj preskuša po izvedencih. njegovi postavni* dediči, — žena. otroci oziroma, blianji sorodniki. Jaz vsaikem/ur privoščim, kdor more zlahka ipriti do deaiarja. Rečem le 'toliko, da bi imeli razni cerkveni gospodje |>olovieo manj denarja, če bi bila ta postava vsepovsod uveljavljena. Le imalo jo namreč takih ljudi. Raznoterosti. Samomor iz verske blaznosti. Na Dunaju je zapadla te dni 29 let stara služkinja Avgusta El-pelova o verski blaznosti. Radi o-mračitve uma hi jo bili morali :>rep£«ljati na kliniko za živčne .jolezni. Ko je priše-1 redar k go-spodinji ELplove j>o dekle, se je blaznica pognala z balkona na cesto, kjer je obležala mrtva r. razbitimi udi. Redar jo je sicer zgrabil za krilo, pa se mu je blago raztrgalo. Arhivski tat dr. Hauck. Pri berlinskih bankah je dala ki lahko pronajdejo ako je dovolj ki bi trideset dni pred smrtjo po-dobro ali ne. I zabili na ženo, otroke in soroiLui- Mleko ki«je bilo že preiskano in J ke ter dali premoženje v druga-preskušeno v naših konsiderarnah čen namen. se lakaj dene v velike posode v | Te besede bodo sieer spekle ]ia-katerih se ogreva in se mu primeša tra Koverto. čisti sladkor, katerega se nalašč Totla jaz ne inorcMn pomagati, zato pridene, da se mleko ohrani.! č? relfnica v oči bode. Ta zmese se potem izteka v čistilne ' ^ kotle in tega trenotka pa dokler se ga dene v konve ne pride več v dotiko z nobenim zrakom kar -rt, sploh zabrani vsako nesnago ali druge slabost. S tem procesom se Ni je dražje .stvari v Amerik*, k C't je prohibicija. Vsako leto po-na milijone dolarjev. Samo v državi New York bo , treba v tekočem letu imenovati po- ustanoviti bo ne izgubi najmanjši del svežosti ri .. , u , , ..... ^ . _ . . J . . v dobrobit prohroiciji sest novih sveže mleko in pravi cisti sladkor, , •. i, . 1 , i zveznih sodinitkov m enega ,divi- sta pravilno zmešana. » •• , - , .. .. TT , , . , .. ■ , izijskega načelnika s celim štabom V se konve ki se rabijo za Eagle u -i. .. • i .. . ... , . _ suhaskih a'gentoiv; meja med r.eiv- 1-1 ran d Mleko so narejena v Bor- , - • , , . .. , .. joisko državo m Kanado bo za- denovih konsulerarnih tovarnah, 4 - . , . „ ..... , ';strazena s posebno armkido so preskusene z prisiljenim zrakom , ^ - , ... , „ sebiuli stnuzn.kov za njih popolnost. Pravilno izde- A__, , ... . . . i . . , uzore« - ke-HHent-urad r-v biiki lane konve se liotern dajo kuhati , , , . . . . . . l:o morala kupiti oziroma si na v vrelo vodo kjer je 700 stopinj , .. ... „ , ... . .. i drug način nabaviti v».se užitno F., kar jamči popolno eistost. I . , . . . . VT . žganje, kar ga je v državi New Ivo so napoljene, se konve zatr- r, , _ , .. . . . , ! » ork. Vlada bo kontrolirala vse dijo na način brez vsakega cinka.,, , ... m » . . . . 1.-kaine; suhaske sile v dolenjem lorej zapomnite si da pri hra- , , .. „ . . , . . J . . , T< . . . delu New \ orku bodo ojacene za jenju otroku z Eagle Mlekom je tr sto jiotrebno, da je vsa oprava abso-' lutno čista. Tudi potem ko se je konva odprla se mora strogo paziti. da je dobro pokrita s škode- ; lico in držami v temnem hladnem in čistem kraju, da ne pride na prah, muhe ali drugo v mleko. Da se pravilno hrani po določenih merah, je treba strogo paziti, pri merjenju Eagle Mleka. Vselej izlivajte iz konve v žlico, toliko da je vodoravno polna in da se ne poliva, bo Hindertburg vseeno le kandi-Vi sami lahko razumete, da zaje- diraJ. za predsednika nemške re-manje z žlico iz konve ni prilago- publike. dno za merjenje polne žlice, še po- | Če ima ka jzer še kaj -vpliva v sebno ker se vedno prime na dnu ' Nemčiji, naj blagovoli pregovori- moz. Izvedba te neizvedljive postave stane silno veliko tlenarja. Ta neizvedljiva prohibicija bo še dolgo, dolgo uveljavljena. Ne zato, ker državo toliko stane. Ampak zato. ker prinaša posameznikom toliko denarja, dočim državi niti centa ne nosi. * Kot omenjajo zadnja poročila. BBtOar OF THE CONDITION OF THE FEAlfK BAKSKR STATE BANK at |] uf Ma ose of busftiieSH on the 25th day 1925. RESOURCES Speci« ...................... Other Currency authorized by the Jaws of the United States .................. Due Wm approved reserve depositaries, lt-ss oftsets Due from other banks, trust eornjiam«"* and b&nkers .. Stock and bond investments, viz.; Public securities 1177,187.09 Private securi- tiea ............ 289.184 31 T ^ Loans and discounts secured by other collateral ____ Loans, discounts and bills purchased not secured by col]at*rai ................ - Own acceptances purchased Bonds fend mortpapf-s owned Other assets, viz.: Furniture and ri«tu*e.s ........ $1,045.47 AccrVied interest entered on books at close, of business -"on above date^-........ 1.C49.4' Accrued interest not entered on bt»oks at I'V^e of business on above date........ 4,»340.di» Other assets .... 44 »5^.11 2,100.00 2S.150.30 85.394.22 4ti6.37l.40 7,600.00 6,000.00 12,500.00 6.425.00 Total LIABILITIES Capital stock.......... Surplus: P'jrphis f>md .. 550.000 00 Undivided profits l!i.'."57.7»j Deposit^: ITof preferred. as follows: Deposits subject to check......$ 15,531 00 Money orders a-waiting transmission abroad .. .. 4,775.70 Deposits withdrawable only on presentation of passbooks......333.S34.CS Steamship tickets 1,34" so Due trust companies. banks and Laiilu-ru......22 Extend ti.tal deposits .. Other liabilities, viz.: Reserves for tax's. expenses, etc. $2,250.00 Accrued interest not entered on books at close of business < n above date 2.7S4.20 Kstlmatod unearned discounts .. .. 372.88 10,818.37 . !C2'J 71* 40 $ 100.000.00 69,057.7»» . 45Ž.253.56 Total 5,4'>7 OS $«2(1.71« 40 REPORT OF THE CONDITION OF THE FRANK SAKSER, Private Banker at the close of business on the 25th day of Mar^h, 1925. RESOURCES Bond_,lni-e&tments. viz.; I'ublic Securities..........$ 7.73S 34 Private Securities.......... 3 887.50 Real estate owned.......... 37.000.Ou Loans. Discounts and bills purchased not Secured by col- lateral ........ Accounts Receivable .. .. .. Due from approved reserve depositaries $1,139.79 Due from foreign banks and bankers 469.57 Total LIABILITIES Permanent Capital.......... Surplus..........• .. Deposits: — Funds awaiting refund .............. Other liabilities viz.: Reserves for taxes, expenses etc. ............ Accounts Payable...... 1.450.00 88.16 1.61 f». •>> $51,773.36 $25.000.00 25.471.62 913.89 352. KG 34.99 Total $31,773.3G odpreti policija dva jeklena pre- žlice. Navodila govore toliko in ti svoje zveste podanike, da Hin- vini vse, kar ni želodec poželi. — Slovenska, zadruga, ki je last sani Ih slovenskih delničarjev, je tam slovenske cerkve. Zadruga je izborno založena z vsem in nje^ no veliko poslopje je kras našel-b;ne ter jasen^ dokaz slovenske edinosti in solidarnosti. — Tudi Capa nova fanta sta pričela na novo trgovino z jestvinami; i ču med Milwaukee tako tudi «e nekaj drugih, ka-Inekako 36 milj daljave je do Chieage, in ne mnogo več do Milwaukee. Vsa ita mesta so zvezana med seboj z železno cesto ali pa z električno, in vse te proge tepejo ob "Velikem sladkem morju", imenovanem Michigansko jezero, po katerem plovejo veliki parobrodi. I—d tega jezera pihljajo v poletnem času hladne sapico, tako da se ne občuti posebno vročine. trrih imem pa na vera. — Dalje imamo v naselbini finega eefvljar-ia, Mr. Judmiča. Mr. Turk ima trgovino in zalogo aelemine ter kleparsko delavnico. Leskovec in Kea-n s^ta stavbenika ter instalaterja pči in kurilnih naprav v stanovanjih. — Mrs. Vičič ima trgovino z ženskimi klobuki in lepot ili, Mr: Sveto pa ima tik zra- ima v avoji trgo- ven fino gostilno in lastno dvora- i*f 'i -TiiVhBfrh- i-ii^Efe! * .'iti ■ Z&BllLv'. dalčka. ki si jih j? bil najel dr. Hauck. ki se nahaja, v zaporih radi tatvine razntli važnih dokumentov. zlasti rokopisov. V tre-sorj-ih so se *našla med drugimi spisi tudi lastnoročna pisma IIo-lifnzollerncev. od Friderika Veli-kopra do Viljema TI. Dokumenti izvirajo iz Dairmstadata, Bavreutha. Dunaja in drugih mest ter celo iz vatikanskega arhiva. Roparski umor na Dnnajn. 60-letmega trgovca Simona Pan-tiliinona so našli te dni z\'ečer v njegovih ponovnih pivistorih na Dunaju mrtvega. Morilci so mil zflrobili lobanjo. Oči vidno gre za roparski umor. Živ vodomet. Francoski zdravniki Monges, Huguet in Silvan so predstavili zdravniškemu društvu 23-letneiza mladeniča, ki ima to lastnost, da izpije štiri litre tekočine in jo potem poljubno brizga iz želodca skozi nsta v obliki vodometa. Moža so retgenizirali in ugotovili. da ima popolnoma normalen želodlec, ki se pa. ako treba, raztegne t>olj v širino kot v dolžino. Kadar stisne giladenič prečno mreno in napne trebušne mišice, brizgne tekočina altazi usta do dva metra visoko, in sicer v po-ljubnih presledkih. toliko čajnih žlic mleka na toliko denburga ne bodo volili, in toliko unč vode; vsled tega vsaka žlica mora biti pazno izmerjena po gornjih navodilih. K zdravniku je prišel možak ier mu začel pripovedovati: — S tsvojo ženft sean poročen že dvajset let. In sedaj ])o dvajsetih Premalo hranjenje. Navadno so otroci večkrat preveč liranjeni kot pa premalo. Ampak ako otrok joka takoj ko ste mu vzeli steklenico stran in zopet predno je prišel c'-as, da mu daste zopet hrano je to znamenje, da mu pripravite od časa do časa malo močnejšo hrano in se vstavite tam kadar vidite, da je postal zadovoljen. Preveč hranjenje. Ako otrok slabo spi, bluje in gre preveč hitro blato od njega ali ima ščipanje so to znamenja, da je dobil preveč hrane ali pa da je hrana, ki jo vživa premočna za njegovo prebavo. Ako se otroka doji in se to pripeti, tedaj naj se dojenje podaljša po gori omenjenih urah in navodilih. Za otroke hranjene na steklenico naj se količina zmanjša z u porabi jen jem le polovico navadne hrane dokler nered preneha. In če to ne pomaga, tedaj pa takoj vprašajte zdravnika za nasvet ako vse to ne pomaga. letih mi je porodila otroka. Kaj mislite, gospod zdravnik . . . Zdravnik ga je pa prekinil z best dami: — Meni ni treba o tem nič misliti. Dobro bi pa bilo. ee bi vi malo premislili . . . Čitajte te članke pazno vsak teden in jih hranite za bodoče potrebe. Italijansikemu predsedniku prisojajo vsakovrstne bolezni. Nekateri pravijo, da je spolno bolan, drugi zatrjujejo, da je napol hrom. nikomur pa ne pade v glavo, da bi ga o zna odi za blaznega. Pa je in sicer neozdravljivo. Kajti človek, ki je že ponovno javno izjavil, da bo najkasneje v šnstih letih poitalijaničil pol milijona primorskih Slovencev, nikakor ne more biti pri zdravi pameti. * Pri ženskah sem opazil nekaj zelo značilnega. Ženska nikdar ne vidi tistega, kar moški zanjo napravi. Ženska bo le tiato videla, česar zanjo ne boa napravit Mednarodni kongres za nezgode .se bo vrč/il v Amsterdamu začetkom septembra ti. Deset let je že poteklo od zadnjega takega kongresa. Društva »zdravnikov v službi zavarovalnic proti nezgodam so prijavila svojo udeležbo in sicer \z, vseh dežel Evrope in Amerike. Xa kongresih se j»» razpravljalo doslej samo o nezgodomedi-cinskih vprašanjih, na letošnjem kongresu bo govor tudi o poklie-n*h boleznih Slovensko Amer. Koledar - za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor vga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je l^ še par sto izhodov zalogi. Cena a poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepojene. SLO VEMO PUBLISHING 00., 82 Cortlandt St.. N. 7. O. u i ČUDOVITA RAZPRODAJA 20-strelni VOJAŠKI AVTOMAT1K M kaliber, višnjevo nainovejii uzorec, samo CQ Q C Vreden J25, vo- model kot blisk, natančen, močan. Ort odda. 20 strelov. Ne poiljUe denarja. Plačajte poštarju samo 18.95 In poCtnlno. V slučaju nezadovoljstva, denar nazaj. Federal Mail Order Corp. «14 B'dway, New York City. Dept. 915 Ui rrv. 11'm, r iih-A^Siiw ■ M' . -i ŽisšLi .. Izseljevanje iz Jugoslavije leta 1924. Leta 1924 se je iz vse države izselilo 19,575 osefc; od tega je bilo moAkih 12,990 (11,587 naaib, 1403 tajili državljanov) in 6586 ieaskih (5651 na&h, 934 tajili državljank). Leta 1923 se je izselilo 11,473 oseb; od tega na£h drfavljaaov 9370 (5717 molkih, 3663 iesukih), in 2103 tujih. Po poklicu je bilo leta 1934: kvalificiranih delavcev 1Q21 (729 i-ačih, 292 tujih); nekvalificiranih 2801 (2220 naaih, 591 tu$ih) ; poljedelcev 10,088 (9415 nadih, 673 tujih) ; svobodnih poklicev 407 (283 naših, 134 tujih) ; noprid^lujo&h članov družin 5248 (4591 nažih, 657 tujih). V predidožem kitu jte -bilo: kvalificiranih delavcev 996; nekvalificiranih »416; poijedei-cev 27801; svobodnih poklicev 557; družinskih članov 1620. Po starosti je bil«: čez 50 let 750 (659 naših, 101 tujih); od 31 d o50 let 6072 (53218 naših, 754) tujih); od 18 do 30 let 6774 (6039 naših, 735 tujih) ; izpod 18 let 5969 (5222 naših. 747 tujih). Leta 1923: Čez 50 let 241; od 31 do 50 let 3335; od 18 do 30 let 4059- izpod 18 let 1735. Po narodnosti so bili izseljenci: Srbi, Hrvati in Slovenci 8525 (leta 1923 : 5698); drugi Slovani 31 (22); Nemci 4239 (23^2); Madžari 4218 (1169); Romuni 149 (137) ; drugih narodnosti 74 (22). _ Posamezne dežele vseljevanja so sprejele naših izseljencev: GLAS NAHODA', 9. APR. 1925 ARMADNI IGRALCI POLA ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI piKniA ItovilA _____ _ .. »i „ mno- Oetrta po vrsti je Kanada. (Tretje so Združene države). Dasi o in Argentino, se je tudi tukaj letu povišalo od 717 na 1976. To- državah mnogo Kanadcev vrnilo v svojo deželo, in zato Kanada Parobrodne družbe so prepeljale sledeča števila naših izseljencev: DRUŽBA (••••»•t* Vesna ..................... United States Lmes ....'..... United American Lines ..... International American Lines Cunard Line ............... White Star line ........... Red Star Line Royal Mail.................... Canadian Pacific ... .t......... French Line .................. Navigazione Generale .........i OosuHeh Lane ........:....... Hamburg America Lme \\ .*... Hamburg? Sudamerikaniabe Oes... North German Idoyd ........I. Holland Lloyd ................ Orient Line..................... Holland AmericaJja**«.......... Lloyd Sabsndo Messageries Maritime« Droge droibe LETA o----------—"Mii wr, uo. nitiutaa spomladi reflekletirala na večje število naših poljedelskih delavcev. Kanadi sledi Avstralija, ki je v enem letu poskočila od 135 na 1736. Močno izseljevanje v Avstralijo je nova prikazen (novembra je bilo za to deželo 289, decembra pa 465 naših izseljencev). Avstralske oblasti in časopisi niso sprejeli tega dejstva posebno radostno, ker prevladuje tudi tam tendenca, da se ohrani anglo-sak-sonski značaj dežele, in izato je avstralska federalna vltda odločila, da ne sme priti več kakor 100 naših državljanov na mesec v Avstralijo. Chile in Uruguay sprejemata zadnji eas večje število naših izseljencev, toda po vesteh, ki prihajajo od njih, se zdi, da razmere nikagor niso dobre in mnogri obžalujejo, da so šli tja. Tudi v Novo Zelandijo se je izseljevanje znatno pomnožilo- v enem letu od 4 na 110. Glede na luke vkrcavanja se opazuje, da se je promet iz domačih pristanišč izredno povzdignil. V Gružu se je leta 1923 vkrcalo le 71 izseljencev, leta 1924 pa je bilo tam že 1206 naših izseljencev. V Splitu in na Sušaku ni bilo leta 1923 izseljeniškega vkrcavanja. leta 1924 pa se je vkrcalo v Splisbu 320, na Sušaku pa 44 naših izseljencev. To najboljše kaže, da so naše luke .že sedaj primerne za izseljen iški promet in da naši ljudje radi potujejo iz domačih luk, dasi ne prihajajo sem prvoredni parobrodi. Posebno se odražajo te številke^ če se prevdari, da iz naših luk še ne plovejo ladje za Združene države (razun da se Gosralieh Line dotika Gruža), in ne za Kanado, dalje da so se na Sušaku decembra prvič vkrcali izseljenci, da Split še nima izgotovlijene železniške zveze z zaledjem, da naše oblasti nikakor ne forsirajo in tudi posebno ne podpirajo izseljevanja iz domačih pristanišč, v katerih tudi še niso izgrajene specifične emigracijske uredbe. Jugoslavia irredenta. 1924 1923 naših tujih Skupaj državljanov 52 1 53 - 152 102 254 359 79 81 160 262 44 14 58 1«1 &053 476 1529 1297 1037 442 1479 778 64 22 86 109 fcm 307 3271 362 672 21 893 534 378 227 606 873 1521 19 1510 528 438 33 471 ■ . 417 84 501 1022 &S72 386 4338 1190 372 42 414 293 *22$4 18 2282 1413 246 ift 17? 26 206 64 213 4 217 , - .m 8 800 - 229 S r 285 . 175 opazke. 4 ■ . Vidi ae, da.ee je itevBo nadjh poljedelski izseljencev izredno : Leta 1923: 2781, leta ki pa lOML Glavni ** ne pri- Tatvine Živine ▼ Istri se nadaljujejo. Pri Rovinju je bi-la ukrademo bratom Civitiko 22 ovac in 2 jančki. Domači so sicer Čutili tatove, pa so se jih hali. Burja je divjala te dni po Trstu in mraz je bil, kakor sredi zime. Hitrost burje je dosegla celo 80 km na uro. Bilo je ved <*b burji običajnih nezgod, k sreči ne težkih. Komunistično iaeljevanje v Rusijo? Poročano je bilo o nastopu goriškega policijskega komisarja •proti komunističnemu poslancu Srebrniku v Solkanu, češ, da vabi ljudi k izseljevanja v Rusi j.i. Policija je sedaj prijela štiri Sre-bmieeve agente Josipa Gkilina in Ivana Arčona ter Alojza Grudna in Štefana Skoka. Prva dva sta delovala po Vipavski dolini, druga dva ekcija zalotila spavajoče-ga, je — v svrho, da ga oplaši — premestila enega konja v drug hlev. Ko se je Nedeljko prebudil in pogrešil konja, se je — boječ se kasni — v hlevu obesil. Našli so ga mrtvega polog konjev. Tragičen slučaj je vzbudil med oficirji in vojaki sočutje s nesrečnim vojakom. šanja, ki je bilo najbližje njegovemu srcu — odpravljenja suženjstva; predlagal je, naj se po letu 1800. suženjstvo odpravi v obširni pokrajini Združenih Držav, ki se je raztezala do reke Mississippi. Da je tedaj uspel, bi bi ji bila de- Dne drugega aiprila je preteik- prvega kontinentalnega kongresa žela bržkone Frištedila doI?° in kr lo 182 let, odkar se je ro- JeffersQnov Predlog je v Združene države ono, kar ime- ko je kongres imenoval Washing- tedaj pJopadel le_Za en nujetrno ameriške ideale. Ta mož tona za poveljnika ameriške voj- L' 1784* Kon-res imenoval je bil Thomas Jefferson, spisatetf ske. V kongresu je mnogo manj Jeffersona za opolnomočenega mi-Izjave neodvisnosti. O njem se govoril kot Washington" ali pa niStra v SVrh°' da skuPaJ s Fran~ je dostikrat reklo: Ako Jefferson Franklin ali v odsekih je izvrše->1111110111 m John Adams-om posku-ni imel prav, potem tudi Amerika val ogromen vpliv vsled sto je ga ni prav. — Bil je ameriški apo- obširnega znanja in razsodnosti., t stol demokracije in svobode. — Kasneje v istem letu ga najdemo! '°ld Fre(2erick of Prussia", kot Odpravil je v Ameriki strtem pr- zopet v Virginiji, kjer je pridno ga Jefferson »azival je bil pri-vorojenstva, ki je preprečeval deloval za preskrbo' vojske s po-} ^ll^T. ^ tak°T^°f ^Jbo- Prihod; razdelitev zemlje med ljudstvo, trebnimi zalogami. V velikem Stal je na čelu gibanja za versko zgodovinskem letu 177fi je Virgi-svobodo in njegovemu delji je bi- nija rogIa-njev iz Afrike. Mnogo njegovih sila za neodvisno in izvolila Pa-teorij in načel tvori danes idejne trick Henryja za svojega prvega temeljne kamne te velike repulb- governerja. Virginija je naloži- | la svojemu »zastopniku v kon-Zato je življenjepis Jeffersona gresu. Richard Lee-u. naj pred-obenom kos zgodovine Združenih f da se vse kolonije proglasil-držav. Kdior -ne pozna Jeflerso- j° za neodvisne. John Adams i/, na. ne more pravilno pojmiti A-1 ^fassachusetts je ]>retllog }>odprl si skleniti trgovinske pogodbe z e-vropejskimi državami. Toda le merike. Rodil se je v Albermarle County, v državi Virginia. Izgubil je rano očeta in po njean podedoval obširno gorsko farmo v Monti-cello. Bavil se je s poljedelstvom in pri tem študiral pravo. Ko je dorastel je bil visoke postave, čez šest čevljev; zanimivo je. koliko velikih Amerikancev je bilo izredno visoke postave, kot na pri. mer Washington in Lincoln. — Bil je široko naobražen in tudi izurjen v mnogih strokah. Ni bil le jako učen pravnik, marveč tudi eden -izoned najbolj umnih polje-deilcev svoje dobe, razumeli se je na ranocelstvo, bil je nezmotljiv strelec, praktičen zemljemeree, drzen jahač, eleganten plesalec minueta in znal je dobro igrati na gosli. Govoril je dobro grščino, latinščino, španščino, italijanščino in francoščino Imel je ambicijo, da izpremeni svoj Okraj v vzoren vrt države Vir gi rti je in je zato sam ustanovni malo naselbino italijanskih vrtnarjev; nastala so t aim krasni vtinogradi in sadovnjaki. V teku let se je vedno bolj in bolj zanimal 'za javna politična vpraišanja. Dogodki, ki so privedli do ameriške revolucije, označujejo obrartno točko v njegovem življenju. Kot 25-letni mladenič je .bdi leta 1769 izbran v House of Burgesses, tedanjo zastopniško zbornico kolonije Virginia. Ko se je ista svečano izjavila proti obdiačevaraju brez privoljenja zastopnikov ljudstva, jc kraljevski namestnik razpustil zbornico. Med: 88 člani, ki so se kasneje sestali in podjpisali proglas, s katerim so se zavezali na bo.ikot proti angleškemu blagu, so bili George Washington, veliki patrijotič-ni govornik Patrick Henry in Thomas Jeffemson. Ko je vojna proti Angliji postala neizogibna, se je majhna skupina virginijdkih ipatrijotov sestala in sklenila ustanoviti tako-zvani dopdsovalni odbor; druge kolonije naj ustanovijo slične od- ri jetra l^ta se je Fcff^Min povrnil domov iWffc^fer^ah je ostal v Parizu ko^amenski poslanik. Tu je imel težave z velikim številom upnikov Združenih Držav in Jefferson je obetal plačilo, vkolikor ie mogel. Francija se .je tedaj bližala veliki revoluciji in Jefferson je z živim zanimanjem sledil socialnim in političnim spremembam, ki so se tam vršile. Stari sistem vlade pod Ludvikom XVI. in njegovimi aristokrati se mu je dozdeval kot 4'vlada volkov nad ovcami". Pisal je Washington!!: "Je ni kronane glave v Evropi, katere zmožnost a-li zasluge bi vpravičevale, da jo izvolimo za cerkvenega ključarja v Ameriki." Obiskal .je Angleško in Ilolandsko potoval je po Nemčiji in Italiji obširno propotoval Francijo velik del peš, in opazoval življenje navadnega ljudstva. "Potovanje po Evropi", pisal je prijatelju Madisonu "vzbudi vam ljubezen do Amerike. Bog moj kako malo znajo naši rojaki ceniti koristi, ki jih oni imajo in ki jih noben drugi narod na svetu ne vživa." (Konec prihodnjič.) in Jefferson je bil imenovan načelnikom odseka peitorice, ki naj sestavi proglas. Tako je Jefferson pripravil enega izmed naj-sla vnejših dokumentov v svetovni zgodovini: Izjavo neodvisnosti. Dan. na katerega je kongres sprejel izjavo, 4 julij, se je odslej vedno praznoval kot rojstni dan Združenih držav in največji ameriški praznik. Ljudstvo je bilo pripravljeno za spremembo, kakor je Jefferson pisal Franklinu. "zdi se, da so opustili mo-narhizem dn sprejeli republikan-stvo z listo lahkoto, s katero bi bili slekli staro obleko in si nadeli novo". Jefferson je bil imenovan, da skupno s Franiklinom zastopa Zdr. države v Panizu, ali je odklonil. Vrnil se je1 rajši v Virgrimijo, da zgradi državo. To ni po Jefferso- novem naziranju pomenilo nič ( Potem naj vam Pa ZPca.o pokaže u,Pehe manj, koit Zgraditi demokracijo Y ^ite za precejšnjo poskusno ponudbo, najbolj aristokratični izmed sta-| da bi vaSi Ias->e postali tanki. -j j .. . . . mtl bi vi postali plegasti, kajti je na- nh kolonij. Kajti V Virgrmiji so ! ki uniči bacil, kateri uničuje lase bili zakoni, običaji in soeijalno o- ,Ti SS Ef-fiJfSSS M! bilježje naijbolj podobni monar- lico- ott;"inn slve lase- *austa.vii pretep histiene Angleške. Jefferson je ^u tZ^^^n^sČ ime fcedaj. da ne bo prepozno za 15 dnevno precejšnjo poskusno ponudbo. AYMES CO. 416 S. Dearborn St., H-101, Chicago, III. POSKUJŠAJTE TO NA SVOJIH LASEH 15 DNI hotel le pristno demokracijo. Najprej je izvojeval spremembo angleškega zakona, o posedovanju zemlje. Najstarejši sin je vedno in brez »izjeme podedoval posestvo in tudii radi dolgov se tako posertvo ni moglo prodajati. Po dolgi borbi je demokracija zmagala proti tej fevdalni ustanovi. Postalo je svobodno zapuščati ali prodajata .zem-ljo komurkoli, in s tem se je preprečilo nakup veleposestev. TreqiA 1» J . J , »na Vedno je na delu, \lt v Vir^mj-»1 govi naravi pravnika in politične- | le tisto, ker ne koristi. ta 1/47 .izbrala delegate v ta kon- ga filozofa se ta obupna naloga ni D°sU m°Skm' žensk in °trok se zdravi gres. je Jefferson feestaWl spo- povsem podajala, ali vzlic ostrim menico, v kateri navaja vse krivi- kritikam ii sain pusti vam za kako drugo bolezen in sicer neuspeS-no, dočim je njihova resnična bolezen poftast—trakulja. Gotovo znamenje te po-. _ jn porazom je pogumno Sastl »O Oddajanja njenih delov, more- če angleške vlade proti koloni- kljuboval usodi TSritanei «n .wtna p® ,ZBUba teka 2 včasnim lzpeha- jam V tem anisu ie on USOUl Britanci SO zase- vanJem. pokrit jezik, zgaga, bolečine r jam. v Teon spisu je on pogumno dh Virgmijo, glavno mesto Virgi-! hrb*». stegnih in nogah, omouca, gia- izja\iilt da spada dežela onim, ki nne ie hiln onlAniprm i« • vob^' obtutck omedIevice ® praznim „ - J . ' „ ; "lje Je 0110 Opienjeno in governor želodcem, veliki, temni kolobarji krog so jo nasesiii, da je pravica do je moral zbežati za svoje življenje. 051 želodec je težak m napihnjen. vea- samovlade rpiunoien& uravtica. vs«h •__• , »I se futl neko premikanje od želodca • J F , ^ ttoneno pa je vojna revolucije pri- proti črevesom. Človek tudi čuti kot da 1* ""se mu nekaj premikalo proU grlu. ! Ponavadi bolnik jako dosti pljuje. Ima rmeno kožo, malo tehta In ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez vnke volje. nI jim mar delo, vedno so leni. To polasti, ki včasih dosežejo dolžino 50 čevljev, povzročajo tudi božjastne napade. Če se splazi v sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Izneblte se takoj te poSasti, dokler ne izpodkoplje zdravja PoSljite $10.48 za polno zdravilo Lai tana, to slavno danafinje zdravilo proti trakulji. COD se *te poSilja. NaznačJte starost. Če nimate trakulje. nI Škodljivo. Prodaja ga samo LajcnJ Co.. BSS Tjucal Bidg., Box 963, Pittsburgh, Pa. Za, zavaro- B—♦ -AdTt. ljudi in da zato angleški parla- gla do uspešnega zaključka," ko se i S ment nmia nikaike pravice delati je angleški poveljnik Cornvallis 1 zakone za Ameriko. Tu se prvae 1781. podal s svojo vojsko, rabi za kolonije ime "država".! Jeffereonovo posestvo je lekom Dot«daj je bU Jefferson provin- \ vojne silno trpelo, smrt žene ga je eajalni odvetndk. Ko je spisal ta | silno potrla in sam je nevarno zbo-orostavljeni proglas, je postal, lel. Dal pa se je vendar spregovo-ruufmt elaveln. V Umdaan so ! riti od prijateljev, da je sprejel iz-ga tedaj postavil v listo onih, In volitev v Kongres. Tu je bil vodilna se ofctjpčijo radi veledadatjstva.! pa sila v reševanju mnogih velikih JtffaMn M 1.1 .i ■ "---- '---- T - Jeff enoti je tofl iAran članom problemov. Lotil se Je zopet vpra- *mnJ* 150 '-iiiižir**** 1 -jf^t. , -■■■..■ ; - - >■1 ' - ■ ■ ts GLAS NAHODA. 9. APR. 1925. KORISTNI NASVETI Velikonočni i>frUhi. Ako piruhe (pLsanke) barvaš, jih ne devaj v toplo vodo, ker radi počijo Ne pozabi deti v barvo malo soli, da se jajca enakomerno pobarvajo in niso lisasta. Ko se barva posuši in so še topla, jih rahlo drgni s koščkom slanine ali z oljnato krpico, da se bodo lepo svetila. a) Ako hočeš na pisaniee kaj napisati, vzemi lesen klinček ali pri-ostreno vžigalico in jo pomoči v so literno kislino. Pisava bo bela. ker kislina takoj razje barvo. Tako lah ko napraviš razne vzorčke in napise. V to svrho izrezi srčke, listke a-li kar hočeš, položi jih na piruli in jih občrtaj s kislino. b) Xaberi pomladnih cvetic; trobentic, marjetic, vijolic, zvončkov. Lepo razvrščene jih pogosto položi na jajce in prevezi z nitko, pa tako, da se nit ne dotika lupine. -Nato zavezi jajce v prav tanko izprano cunjico (organtin, tul) in ga kuhaj v barvi, kakor sem povedala v začetku. Ko razdereš potem ovoj, boš videla čudežno lopo pisa-nico; vse cvetke se poznajo tako lepo, kakor bi jih noben umetnik ne inogel naslikati. Temeljna barva se vidi le tupatam, kjer je cvetje odpadlo; drugje je upodobljeno, kakor si ga položila — spretno ali nerodno. V vsakem slučaju pa je lepo pisano polje. e) Nekateri krase piruhe tudi s tzv. lepilnimi slikami, ki se dobe v papirnici in drogeriji. Pomoči tako podobico v mrzlo vodo in jo pri lepi na jajce ter jo privezi s tanko belo cunjico, da ne odpade. Daj kuhat to jajce v i^ilaeno vodo; ko je kuhano, odvezi še vročemu cunjico in previdno potegni papir, da ostanejo podobice na jajcu. Za tak slučaj rabiš lahko le take podobice, ki so na svilnatem papirju, ker se debelejši papir ne more prilepiti na jajce brez gub. Seveda je zopet najvažnejše: v vodo deni ma lo soli in kisa, drugače je škoda dela. Knjigarna "Glas Naroda" MOLIT V SNIKI: Duša popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano.............. .70 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano.............70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1-70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano..............1.60 ANGLEŠKI MOLIT VEM IKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............................70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.... 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: ALI SE SME ZAHTEVATI DARILA NAZAJ? O tem vprašanju se je razvila v berlinskih listah obširna debata. ki še vedno ni zaključena. — Neki bivši zaročenec, ki .je. razdrl svojo zaroko, je namreč sprožil vprašanje, ali je upravičen zahtevali

Angležko-slovenski slovar (Dr. Kern) .................. 5.00 Angeljska služba ali nauk kako naj se k sv. maši streže .10 Dva sestavljena plesa: cetvorka in beseda spisano in narisano.....35 Govedoreja .75 Domači zdravnik po Kneippu......1.25 Doiaači živinozdravnik ........... 1.25 Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Katekizem (veliki) ................40 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško angleški tolmač...........60 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani 5.00 Naša zdravila.....................50 Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 Nemščina brez učitelja — 1. del .......................30 2 del.........................30 Pravila za oliko................... .65 Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75 Praktični računar ali hitri racnnar .75 Praktični sadjar trd. vez.........3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk.................35 Sadno vino.......................50 Slvensko-angleška slovnica, s slovar. jem, trdo vezana .............1.50 Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ Slovensko-italjanski in It&lj.-slov. slovar ....................... Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.................... Slovenska narodna mladina...... Spretna kuharica (trdo vezana)____ Umni čebelar .................. 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica .................. .50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež .................80 Zgodovina 8. H. S., Melik 1. zvezek .....................46 2. zvezek 1; in 2. snopič.........70 1.— 1.00 .60 1 — 1.45 BAZNE POVESTI IN ROMANI: Andrej Hofer ........................50 Boy, roman trd. vez. ....;..'.............80 Beneška vedeževalka .........................36 Belgrajski biser ............................35 Beti rojaki, trdo vezano..........1.00 Balkanska Turška vojaka ....... M Bnrska vojska 40 Bilke (Marija Kmetova).............J2B Cvetka --..-4...•..».-•*.«96 Orni panter .................................66 Ciganova osveta .......................36 Gas je zlato...........................80 Cvetina Borograjska .........................JBO Čarovnica starega gradu.....................25 Doli z orožjem.....................60 Dve sliki — Njiva, Btftifc* — (Mei- ko) ..........................60 Dolga roka .i.............60 Devica Orleanska _____t..............JBO Dmhovni boj .........JO Dedek j« praviL Marinka in ikra- . telički.................................AO Filozofska Zgodba .................60 Fra Diavdlo .".i...................50 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ............. M Golem, roman......... .......... .70 Gadje gnjezdo, povest iz dni trpljenja in nad, trda viez............75 Hadži Murat, trda vez. ..... .....80 Hedvika ........................ .36 Helena (Kmetova) ...............40 Humoreske, Groteske in Satiro, vez. .80 broširano .....................60 Is dobe punta in bojev............ JBO Iz modernega sveta, trda vez.....1.40 Jos. Jurčič, spisi: Sosedov sin.................. .40 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano......... .76 Trdo vezano ................ 1.00 6. zv. Dr. Zober, roman, Tugom-mer, tragedija v 5. dejanjih, broširano ........................75 Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vez................. .40 broširano.....................30 Krivec, roman, trd. vez............75 Kralj zlate reke ali Črna brada.....45 Kraljica mučenica, trd. vez........80 Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 Kresalo duhov ...................70 Kraljevič in berač ............... .25 Kuhinja pri kraljici g. nožici, francoski roman...................40 Ludovika Beozija .................25 Ljnbice Habsburžanov.............40 Levstikovi zbrani spisi: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije —■ Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v p^sencah — Različne poezije — Zabavljicte in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 3. zv. Povesti in potopisi.......70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70 70 Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana..................1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest........................60 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi ...................... »50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. z v. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ...................60 11. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. zv.' Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnic« kih dogodkih.................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano.........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto ..................... .70 Mrtvi Gostag .................... .36 Materina žrtev ................... .80 Musolino .........................40 Mali Klatež .... ................ .70 Mesija ........................... .30 Mirko Požtenjakovič.............. .30 Marjetica ....................... .70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slo- »25 ........36 ...... .35 vensko mladino............. Notarjev noa, humoreska ........ Narod ki izrnira..... ......... Nada An oka .................... Naža vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov.................90 Nova Erotika, trd. vez..........................70 Naša leta, trda ves..............................66 Naža leta, broširano .............................46 Na Indijskih otokih .......................JBO Naseljenci ............................................J30 Novele in črtice.....................................90 Na Preriji Nihilist .30 .40 Narodne pripovedka aa mladino: 3. zvezek .................... 86 4 zvezek ..................... .40 Ha krvavih- poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1 JO Narodna biblioteka: •PUje J6 .86 Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske Čebelice, poezije...... . .35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano S9B Ob 60 letnici Dr. Janeza M. Kreka .. M Ob tihih večerih, trda ves.......90 Petelinov Janez . ..v.i.i..4...i.. JO tad v prozi, trdo ves........... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves.;. 1.09 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalci roman .. .36 Parižki zlatar........ .......... .36 Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vnjačev na Kranjskem......60 Poslednji Mehikanec..............30 Pravljice H. Majar............... JBO Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ....................... .26 Praprečanove zgodbe ............. 55 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtrzani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca.................. .30 Ptice selivke, trda vez............. .75 Pikova dama (Puškin) .......... .30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke za mladino. lzvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vez .................. X5 Razkrinkani Habsbur&rai (Larish) .. .35 Revolucija na Portagalskem .........30 Rinaldo Rinaldini.................60 Slovenski šaljivec ................ .40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................60 Sanjska knjiga Arabska ......... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Sanjska knjiga, srednja .......... .35 Spake, humoreske, trda vez .........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne....................50 Stezosledec ..................... .30 Sveta noč, zanimive pripovedke___ .30 Strup iz Judeje...................75 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................80 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broe......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Gol&r: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 eitr., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 St. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah,.84 str., broš. ...........35 Št. 12. Fran Milčinsld: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš. ............ .30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš. .. "...........30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodnO-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogria , 236 str., br. .80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperm, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. .45 St. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broft.,.......... .46 Št. 17. Proeper Marimee: Vene duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str................ .30 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lukovžkega grajičaka, veseloigra v enem dejanju, poelovenfl dr. Fr. Bradač, 47 str., broi..... .25 Št. 19. Gerhart Hanptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broi..........60 Št. 20. JuL Zeyer: GulpiM ia Komnrseaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Ftm Bradač, 154 str., broi................„ .46 St. 21. Fridolin Žolna: TUmmj* Droe. ..*••-biti rnu ljubi Bog odpus-ti grehe, ki si je nakopal ž njimi sedanjo nesrečo, in ga še reši, če mu žrtvuje prežganko. — Žrtvoval jo je in se je ni dotaknil. Koraki so se vrnili, vrata so se odprla, ječ ar je pomignil: — Ilajdi! — in -sta šla po stopnicah, po vežah. Postala sta pred durmi v pisarno, ječar jih je odprl in pa porinil noter, naznanivši ga -. — Milan Jeraj! Izza mize je vstal gospod z zlatimi naočniki in ga ostro pogledal : — Ti ptič ti! ("\nkaj me no! T' boš brcal naše gosjKxle, .ti? Milanu se je zdelo, tla je izgubljen — tukaj zanj ne bo milosti! Dvignil je roki, padel na kotama in bruhni' v jok. Tačas je nekaj prišumelo semkaj iz kota in prijelo Milana pod pazduho, da ga dvigne. Milan je divje zakričal, meneč, da je zdaj pc njem in se branil. Pa je tisto, kar ga je prijelo, pokleknilo po-lfg njega in pričelo vekati: — Ubožec moj! Milanček moj! — Ta glas j.- Milan spoznal, ihteč se je vrgel stari Jeri okrog vratu. Ljubezen do njenega Milaneka jo je prignala v Trst, da ga poišče. Koj prvi branjevki pri kolodvoru je potožila svoje težnje, ta jo je napotila na policijo, pa je prišla baš pravi čas. Komisar je prmel in grozil, konec pa je bil tak. da je izročil •skesan t ga dečka Jeri, ki je obe-čala, da ga nemudoma odpelje iz Trsta v Ljubljano. Nista potekli dve uri, že sta sedela v vlaku. Stari Koren. Razburjenje, ki je zavladalo po Korenovi hiši zaradi malih uha: jačev, je dospelo tudi do starega Korena. Čudna ljubezen ga je nagibala k čevljarjevemu Tončku, dasi se mu je plašni deček umikal. Pogosto so videli starca pri lini njegovega brloga; čelo, ki so mu vanj viseli dolgi beli lasje, je pritiskal ob umazano steklo in velike oči so mu iskale dečka. je njegov gla^ slišal na dvorišču. 111 kadar je zapuščal svoj brlog, da gre iia vrt, je spotoma postajal, so oziral in ogovarjal psa: — Sultan. išči. Išči. kje je Tonček! — Suitaai je zatulil, poskočil in se zapodil okoli vogalov, z veselim lajanjem je naznanil, da je našel, kar je Iskal. Blažen smeh je izpre-letel starcu liec. in ko se je v velikih skokih vrnil Sultan in z očmi in reposn živo pripovedoval, da je opravil ukaz, mu je pobožal zvesto glavo; — Ali si ga videl Tončka? Kaj pa dela Tonček? — in v pogovorih sla šla na vrt. ^daj ga že nekaj dni ni videl, nc slišal. Čutil pa je zbeganosT po hiši — da ljudje več govore in glasneje kakor običajno in da pogosto imenujejo Tončka. Bilo je v nedeljo, peti dan po begu. Nanča je sredi dvorišča razkladala Pirčevemu PeterSku čudno -histomjo. ki se je nekdaj nekod zgodila, da so takega fanta. kakršen je Tonček, ukradli cigani in so ga namazali z orehovimi lupinami, da je 'bil ves rjav, in je preteklo dolgih štirideset let da se je spet vrnil dn ga ni nobeden več pomal; le neki st«r general se ga je še »pominjal in je dal pregledati rogistre in ga je ukazal tri leta za pre tri, ker se ni biU oglasil uradi vojeeeine. Prmanimiv* je bila -ta h »torija, dtfti nekoliko nejasna, in Pe-ter je, baš hotel stavki podrobnej-ko je zahreSeal je na vrt in ž njo Pire: starega Korena ni bilo nikjer! Konec vrta kraj groblja so bile ozke duri. ki se je prišlo skoz nje na Mirje — na grede, in tratine ob ostankih starega emonskega obzidja. Te duri da ni z mehikan 'HLAS NARODA* NAREČJI skim cesarstvom nič. Vlada je po- RLOVENSKT DNEVNIK 7T»T?TTŽENTR državah. KOŽNE BOLEZNI £ povzročajo mnogo trpljenja i I v teh slučajih je treba jemat; \ SEVERA9 S ESKO Cena 50 centgv Prt yileg tega imala opraviti z denarnimi težavami ter je le s skrajnim naporom dobila v Franciji posojilo. Temu se je pridružila še sovražnost v osebi Juareza, prejšnjega liberalnega podpredsednika melii-kanske republike. Juarez je vodil proti četam cesarja Maksimilijana pravcato meščansko vojno. Zdru-\ žene države ameriške, ki so prav- > kar končale svojo gveriljo, so tudi podpirale Juareza ter so prisilile Napoleona III. da je odpoklical I svoje francoske čete domov. V tem skrajno delikatnem polo-1 ža ju se je napravila Šarlota na pot ! v Evropo. Hotela je na evropskih > dvorih in pri papežu izprositi pomoč za svojega moža. Napoleon je njene prošnje odklonil in celo pa- • pež Pij I. je podelil Šarloti samo • svoj blagoslov ter se ni dal pre-1 govoriti, da bi sklenil konkordat, • s kateri mbi angažiral mehikansko i duhovščino za JMaksimilijanovo Sarloti, mg se Maksimilijan vrne NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz G-ilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda'', prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle. Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredro na roke. Uprava''Glas Naroda" 'CHm BUrod* Rad bi izvedel za naslov JAKOB KOLMANA, doma iz Sv. Križa pri Jesenicah. V Ameriko je odpotoval v letu 1907 ali 1908. Ako kateri rojakov Ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, aiko pa sam čita ta oglas, naj se mi javi na dolnji naslov: Primož Klinar, 96—1st Ave., New York, N. Y. Pozor čitatel ji. in o- brtnike, pri kfttsHh kupu lete ali naročate in ste njih postrežbo da oglašujejo v listu " Naroda". B Prav vsakdo kdor kaj liče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli — MAT,T OGLASI v "OUi Naroda" t»VKKTISR in GLAS NARODA Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. SEMENA V zalogi imam na]on!jšn vrtna, cvetlična in Doljska semena. Pišite pa brezplačni semenski cenik. Blago poJiljam poStnine prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. VABILO VESELICO kit ft i o j/rifali SLOV. SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODP. DRUŠTVO za Greater New York in okolico, Ink. v soboto, dne 18. aprila, 1925 V ARLINGTON HALL 8. cesta (med drugo in tretjo Ave.) , New York YSTOPMXA $1.00. Ztičt tek ob S\ uri zet Čir. Žrebanje dveh krasnih dobitk o v: ZLATA FRA vredna *35. —MANICU RE SET vreden -f 10.00. IGRALA P»0 PERSIIAK S P.AXIX ^Veselica se vrši v korist "Doma za Slepce" v Ljubljani. Samostojno društvo plača vse stroške iz društvene blagajne in vsi dohodki, kakor tudi prostovoljni prispevki bodo odposlani "Domu za slepce" v Ljubljani. Natančen proračun te veselice, kakor tudi imena darovalcev prostovoljnih prispevkov bodo pozneje objavljena. Tempofom vabimo vse rojake. Slo-vencr. Hrvat* in Srhe. da se te reselicc mnogobrojno udeleže in s tem pomagajo, da bodo dohodki reč je. Obenem pa prosimo r.or z vami in ki >o ga privedli semkaj, ker se je zanašal na svojo izurjenost, bi i>ili uničeni \»i moji načrti za poraji Franeoeov. Da. lahko buli te vame. To je nadaljua stvar. v kateri se niste obnesli. Mogoče ste dober inžinir, O'Moy, a težko si predstavljam, da bi mogel najti manj pametnega generalnega pribočnika, če bi namenoma prebrskal celo armado, da najdem idiota. Na m oval j,- bil apijon — najbolj pretkani špijon med vsemi, s katerimi >mo imeli kedaj posla. Šele njesro-va smri je razkrila, kako nevaren je bil. Grant je rekel, da za-slu-žite zahvalo vlade njogovega veličanstva, ker ste ga ubili. Predno pa bo>te dobili to. pa boste morali stopiti pred vojno sodišče radi načina, kako ste ™a ubili ter l>oste najbrž ustreljeni. Jaz vam ne morem pomagati. Upam. da ne pričakujete tega od mene. — Niti trenutek opu-iil z jfzno kretnjo. _ Ničesar ne morem storiti, — je rekel. — ničesar, ne da bi postal neveren svoji dolžnosti ter postal prav tako slab kot vi, O'Moy. a brez sentimentalnih opravičil, ki obstajajo v vaš m slučaju. Ne morem dovoliti. o bili redki. — Nočem, da bi misLli, da delani postave zato, ter vdro v Portugalsko. • * f t < ■ J5L ^ — Prav iz srca sem vam hvaležen, — je rekel Sir Terence. — Iz tega. kar ste storili, spoznavam, da ste bedak, O'Moy. Nič drugega ne morem reči. Smatrajte se aretiranim. To moram storiti tudi če bi bili moj brat, kar pa hvala Bogu, niste. Pojdiva, Graait! ,Z Bogom. O'Moy! Iztegnil mu je roko. / - Sir Terence je zrl ter se obotavljal. — To je roka vašega prijatelja. Arthurja Well^lev-a, ne pa raka vašega poveljujočega častnika. — je rekel lord tsurovo. Sir Terence jo je prijel ter molče stisnil, mogoče bolj globoko ginjen kot vspričo vsega ostalega, kar je doživel v onem jutru. Tedaj je nekdo potrkal na vrata in odprl jih je Mullins, da spusti noter pribočuikovega slugo. — Major Carruthers, — je rekel OMovu, lenea. .tajnik regentskega sveta želita zadevi. in njegova eksce-•rovoriti tai je odmor. Sporočilo je bilo pa za generalnega pribočnika in on ni več zavzemal tega mesta. — Pros "an, poveže majorju Carruthersu, da jaz — ko ga je prekini! Wellington. — Reci ekseeleuci, naj vstopi. Sam bom govoril ž njim. Enoindvajseto poglavje. ZAVETIŠČE. -- Umakniti se hočem. — je rokel Sir Terence. Wellington pa ga je zadržal. — Ker je vprašal Don Miguel za vas, je mogoče boljše, ostanete. Don Miguel hoče videti generalega pribočnika, kar pa ce ni- — Stvar pa se mogoče tiče vas. Zdi se mi, da je v zveri s smrt grofa Samovala, kajti obvestil sem retrent.ski svet o wriaWiriT: sem vev. St jo grofa oamovaia, kajti obvestil sem regentski svet o izdajstvih, katera je vršil grof. Boljše je, da ostanete. Potrt in mrk je Sir Terence ostal, kot ukazano. Vstopil je čedni tajnik sveta. Stopil je hitro naprej ter pri klonil trem navzočim. — Ponižen sluga, — je objavil z dvomljivostjo, ki je biia že is mode. GovorU je izvanredno dobro angleščino. Njegovo rmenkasto lice je bilo izvanredno resno. Bil je celo ndkoliko v zadregi. __ Veseli me najti vas tiakaj, lord. Zadeva, o kateri "hočem govoriti z generalnim pribočnikom, je izvanredno resna in on sam bi je najbrž ne mogel rešiti. Bal sem se, da ste že odpotovali proti severu. ' — Ker pravita, da je moja navzoč nosa koristna, me veseli, da sem preložil svoj odhod, — je odgovoril Ioni. — Sedite, Don Miguel. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJE FRANCE 18. A P R I L A PARIS — 25. APRILA. • HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vod? za 2, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ALI LOKALNI AGENTJE L. J. Bees ton. Izgubljena igra. Kriminalna novela. (Konec.) — P rok let i norec, mislite, da naju boste na ta način prevarali? — Nimam namena varati vas. Dijamant boste dobili, dobili ga bo^te. predno boste ostavili to *o-fho. Tako se je glavil vaš pogoj, ne? Streljajte, če hočete, a prej me poslušaj*?. Moža s krinko se spogledata. — Mislite, da s? 'bom dal ustreliti radi dijamanta. ki ga nimam — nadaljuj-? Lestrova. — Poslušajte! Tisto noč se je nekaj zgodilo, kar je ušlo pozornosti vašega opazovalca. Namreč to-le; Ko sem šel po balkonu, sem z no«ro zadel ob trd predmet. Bilo je natančno pred vrati grofi-činepa budoai-ja. Pobral sem ta predmet: bila je navadna brezova pipa. še. gorska Ta pipa je. tu na mizi leži. Dovolite mi, da si jo pobliže ogledam. Lestrova -seže 75 rak o po pipi. otovost ifi hladnokrvnost njegovih besedi je vplivala na vlomilca prepričevalno. — Mislili boste. — nadaljuje Lestrova, — da je pipa moja. To pa na rcv,\ Jaz nikdar ne kadim pipe. Pobral sem jo in vtaknil v žep z namenom, da jo drago jutro vrnem lastniku, a sem jo pozneje docela po zabil. Iz navedenega sledi, da nisem bi! tisto noč jaz edini, ki seifi se le pipa je že preeej obrabljena in kaže. da je bila precej v upo rabi. Sievering bi je ne prenesel: njegova glava in živci niso za ta ■ke stvari. On torej za na.-s ne pride v pošten-. Ostanejo še Strackow in van Reel. Tako. zdaj se bližamo cilju. Lestrova m oddahne^ — Naslednje ime — nadaljuje po kratkem premolku. — ki ga lahko izločimo, je ime Stracko-wa. O dobro pogledate, boste vi deli. da je konec ustnika skoro pregrizen. Kdor je kadil iz te pi po. ima ne samo močne živce marveč tudi močne zobt. Slučaj no pa mi je znano, da ima Stra ckow skoro izključno umetne zo bf. Opažal sem to posebno, kadar se je smejal. Kadilec pa. ki ime umetno zobovje, ne bo nikdai- o-stavil v ustniku velikih sledov, kamoli, da bi ga pregriznil. Ostaneta nam torej le še van Reel in Kadony, — povzame Lestrova in ogleduje pipo od vseh strani. — Enemu izmed teh dveh pripada izdajalska ta pipa. A komu? Oba imata močne živce oba imata močne zobe. Pipa ni pa cenena, izdelana, je iz najbolj šega francoskega brezovega lesa To nam pa nič ne pomaga, zakaj i van Reel i Kadonv imata denar ja. da si lahko kupita tako pipo Lestrova se zamisli. — In vendar, — nadaljuje čez mudil pred grofičino *obo. Mo-fkip. _ ^ nam odpira še težko ral.je biti še nekdo drugi pred j vprašanj*. KdoUkoli je uporab menoj na balkonu. Ta nekdo je j ljal to pipo, ugotoviti moram, da tam pozabil svojo pipo in njega I n; ravnal ž njo. kakor bi moral moramo zdaj izslediti. Pravim | Oglejte si jo in zapazili boste ja 'moramo', iker sem tudi jaz pri-1 ^ sledove zanemarjanja. Vidi-pravljen pomagati vam, da do- Jte, da je ožgana ? Lastnik jo je o- hite dijamant. Dijamant je last grofice Nola. od njega pa odvisi moje življenje, zato sem pripravljen poiskati ga. Najprej moramo najti odgovor na vprašanje: Čigava je ta pipa? -Taz se zavežem. da dotiČnega izsledim 111 ga prisilim, da vam izreči obesek, še predno ste ostavili mojo sot)o. C'e mi ne verujete, streljajte; povem vam pa, da potem dijamanta ne boste nikdar čividno napolnil z alkoholom, de jo očisti, pri tem pa jo je osmo dSI. To priča o (zanikrnosti in nepazljivosti kadilca, zalkaj kdor pazi 11a pipo, je 11? bo nikdar čistil z alkoholom, ki še sedaj diši iz nje. Prepričan sem, da -bi van Reel nikdar tako lie ravnal z dragoceno pipo. On je mnogo preveč vestni in prevelik ljubitelj reda Kadony pa je v svojih običajih iz videli in vse posledice boste no- razit bohem. Iz navedenega jasno sili sami. I sledi, da pipa ne more biti last Ko sem odšel iz igralne-sobe. so I van Reela, istotako pa je jasno, ostali, kakor sem vam že pove- da je Kadonv njen lastnik. Ce dal, Stra ckow s svojim romanom, to drži. j^ bil tudi Kadonv tisti. Kadonv z uganko, Sieiveking pri ki se je usodne nooi mudil na klavirju, van Reel in Braun pa balkonu. To trditev podpira poleg 'ta politizirala. Brauna lahko takoj izločimo: on kadi le cigarete. Ostanejo torej le še štirje: Strac-ko\v. Sieveking, Kadonv in van Reel. Vsi štirje pušijo pipo, to vem pozitivno. Kako pa naj zdaj dožememo. komu izmed njih pri-oada baš ta pipa? Poskusimo s kombinacijami. Z neko samozavestjo, ki pa je bila bolj pet vara kot pa resnica, pritogne Le-strova stoLtesno k mhzi in se zatopi v preisfeova-njc pipe. Bil si je popolnoma v s vest i. da visi njeigovo življenje le na lasu. Hvala bogu. da je najhujše že prestal. Če se mu posreči, da pridobi na časru in da zamoti svoja nedobrodošla gosta, je morda še upanje, da se re«i. Najmanjša negotovost, jedva viden znak slabosti — in vse je izgubljeno, — mu brni po glavi In v duhu si že predstavlja, kje bo krogla udarila ob erepinjo. Lestrova se znova obrne k možu s krinko, ki .ni niti za treno-tek povesil revolverja: — Od stalih štirih lahko Sievering« brc« nadaljnega črtam. Ta- te ga dejstvo, da se Kadonv ne nahaja v najboljših finančnih prilikah. Lestrova konča. Njegovi prsti drse še vedno ob cevki pipe gor in dol. Tedaj se oglasi mož, fci je stal za Lesrtrovim hrbtom in še ni iz-pregovoril dotlej nobene besede. — Morda pa je pipa last grofa Nole. — Ne, grof kadi le cigare — po dva franka komad. — Ali pa jo je morda izgubil kateri izmed sluaračadu. — Tudi ne. Služdnčad stanuje v drugem delu hiše. Poleg tei pismo odnesel: Kadonv stanu-e jedva pet minut odtod. V če-rt ure je dijamant v vaših rokah. Mi dovolite, da sestavim pismo x>d vašim (nadzorstvom? Lestrorva vzame iz pisemske nape polo papinja in jame pisati. Od trenotka do trenotka preneha 11 napeto premišljuje. Ko je pi-•imo dogotovljeno. ga preda svojemu nasprotniku v pregled in >ravi: — Tako bo prav. Pismo ga bo oreKtrašiio 11a smrt. Kadonv bo zro<«l dijamant. o tem st? lahko prepričani. Pismo se je glasilo tako-le: P. Kadonv. Oddajte takoj in brez >dloga donosilcu dijamant g. No-a. Ne iizprašujte nič. Vem vse n ne bom obvestil policije, če se brezpogojno pokorite. Izpolnite zahtevo natančno, ker :e v vašem lastnem interesu. Ako me ubogate, ste rešeni. Giuseppe Lastrova. Vlomilca stopita v kot in se šepeta je posvetujeta. Lestrova si prižge cigareto. — Zdi se, da sto si svoje stvari vražje «Lguiot Tja In iiiizaj $95. $162. $120. $182. $135. $243. Železnica od Trsta do Zagreba $2.25, Ljubljane $1.20, Beograda $6.50. Potniki, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržanju. Profesor Paul Radosavljevicli odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim vodstvom. Ostali voajtelji bodo pozneje objjvljeni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kabine. PHELPS BROS. & Co., Generalni 1 agentje. C0SULICH LINE 2 West Street. New York — Ka*i a j ! — Ta pipa sploh ni Kadony-jeva! Tudi ni nikdar bila! I11 nikoli 110 bol Dobri, stari Kadonv ni zmožen ukrasti niti najmanjšo igio! — Kadottiv ni ? A kdo pa — ? — Paaite! Zjjodba j zanimiva In vas bo zabavala. Eto: lastnika te pipe sem našel žo danes zjutraj, to sem si jo pobližje ogledal. — Poeemu, me boste vprašali, sem jo tcereg prisodil Kadonyju l Enostavno zato, ker sem hotel pridobiti Časa.. Kot sem že povedal, ni-c-em nia-i sam vadel. da se nahaja dijamant ka uradnika I Besen krik. kratek boj, prazen strel v zrak — in vlomilec je bil razorožem in vklenjen. — Ilnra! ■— krikne Lestrova. Itnra! Halo. Kad<»ny, tudi 1.i si prišel.' Prav. dra^ri moj! To si pa dobro učinil! — potem mu izroči pismo in ga od- , , , ... ,T . , i vajanja zdela zelo amusantna nn )oslje. Ves ta cas i>a na odmak- e revolverja. — Pravzaprav bi zdaj lahko ti ito-le cev povesili, — meni Le ^roiva prijazno. — Nalbasan re- elver je neentetičen pogled za ^ei. mar ne? Odgovora ne dobi — Sicer pa si smetm čestitati, da -em našel pipo, in še bolj, da sem :o jKKtem pozabil vrniti. — — To se bo šele izkazalo. — O, jaz se ne boj-im. — Že četrt ure čakava. — To mi mnogo. — Rekli ste, deset minut. ,— Xekako. Nisem pa .pomislil na živahni promet, ki vlada v večernih urah; saj veste, da so ulice prenapolnjene. Dolg molk zavlada. Lestrova si ■capaLi drugo cigareto. Jedva viden nemir se jaane zrcaliti na vLo milčevem obrazu. Kletvica se mu izvija iz ust: — Zdaj mi je pa dovolj ! — in s sunkom dvigne re vol ver. — Trenutek. — pravi Lestrova — Jaz držim besedo. Evo vam dijamanta! Pri teh besedah vzame pipo v roke, i podreza z ofcstjo svojega -tr ebrnega pisemskega noža van'jo odtrg* skorjo toibačne žlindre in itrese v prgišče toli iskali dijamant grofice Nola. — Izvolite, — ve vljudno nasmehne Lestrova. Mož s krinko si ne da dvakrat reči. Z oeritmim zadovoljstvom motri dragocenost. — Ste zadovoljni? — se muza Lestrova. — Ne smete mi zamerili, da sem si največje presenečenje prihranil za konec. Dijamant ->a sem faktično odkrtil šele sedaj V vaši prisotnosti. Poprej nisem liti slutil, kje se nahaja. Tat je l:jamant ^akmil v pipo in nasul *>o^Th tobaka. Famoizno skrivali-'če, ne? Aid imel je smolo: živ^i io ga pustili na cedila in mesto la je -\-taicail pdpo v žep, mu je v -azburjenosti padla na tla, kjer vm jo našel jaz. ^ Oči za .krinko triumfalno zable-in usta se raztegnejo d vese-'ja. — Razumem, aha, raJzumem! In Kadony se danes mrzlično išče svofjo pipo,-ha, ha, ha! — — K*i«c! ooučljiva — in prizaiali mi boste, da logika mojih sklepov ni bila baš slaba —. in drugič — ali za to je še časa. Vidim, da že pokate jod Jiepotrpežljrivosti -in da vas trga vprašanje, čigava je pravzaprav pipa. Ne bom vas natezal: pipa je last mojega sluge. — Martina? — Martina, da! Hcrtel sem mu jo vrniti, a mi j-o je pobrisal. Sedaj vestno, zakaj, ne? Ko je opazil izgubo svoje pipe, ozna literatura: — prve črke v vsala vrsti tvorijo skupaj eno bešedo, besedo policija. Je li m-e rataumel ? Razumel me je! Proč z revolverjem I (Za Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati stari kraj, je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih H«Hb_ prt Ijagi hi drugih stvareh Pojasnilo, ki yam jib tam oren* dati rsled naše dolgoletne izknSnjr Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-oike, ki tmajo kabine tudi v III razredu. Glasom nove naselniške postav? ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedržnvljan dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebuo tudi delj tozadevna dovoljenja izdaja gen« ralni naselniSki komisar v Wash ington, D. C. Prošnjo za tako d» voljen je se lahko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem te «e pošlje prosilcu v stari kraj gle *om n&novejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jngosla ▼ije bo pripuščenih v prihodnjlli treh letih, od 1. juUja 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa ramorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne štejejo kvoto. Stariši In otroci od 18. di 21. leta ameriSkih državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite ■ pojasnila. " Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov« Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York ROJAKI, NAROČAJTE SE NA i 4 GLAS NARODA* NAJVEČJI i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH