PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 117 (13.348)
Trst, nedelja, 21. maja 1989
Kljub uvedbi izrednih ukrepov množični protest na Tienanmenu še vedno traja
Na stotisoče maiufestantov poskuša vojski preprečiti prihod v Peking
Novinarjem praktično onemogočeno delo - Li Peng vali krivdo za izredne razmere na peščico študentskih voditeljev - Zhao Ziyang naj bi na jugu Kitajske zbiral svoje pristaše
PEKING — Včeraj od 3. ure ponoči po našem času velja v osmih okrožjih Pekinga izredno stanje, oklicana pa je bila tudi policijska ura. Prepovedano je zbiranje, stavkanje, tujcem pa je prepovedano vsako druženje s stavkajočimi kitajskimi študenti in drugimi prebivalci kitajske prestolnice. V ukazu o uvedbi izrednega stanja pa je tudi izrecno navedeno, da je novinarjem brez posebnega dovoljenja prepovedano interv-juvanje in poročanje s Tienanmena, kjer kljub izrednim ukrepom še vedno protestira velikanska množica prebivalcev Pekinga. Brez dovoljenja novinarji ne morejo niti v šole in podjetja. Središče Pekinga in Trg Tienanmen občasno preletavajo vojaški helikopterji, kar vzbuja neprijetno vzdušje pravega vojnega stanja.
Toda kljub tem izrednim ukrepom in kljub policijski uri so pekinške ulice polne ljudi. Milijonske množice še naprej izvajajo svoj miroljubni pritisk na mestne in državne oblasti. Čeprav doslej večjih spopadov z vojsko, ki je prišla v Peking iz drugih krajev, ni bilo, pa se vsi bojijo, da bodo manifestantom ali vojakom popustili živci. Včeraj je imel govor po TV spet premier Li Peng, ki je medtem prevzel tudi funkcijo partijskega sekretarja. Do manifestantov je bil izredno oster in vso krivdo za nastale razmere in posebne ukrepe je zvrnil na peščico študentskih vodij, ki naj bi po njegovih trditvah »izkoristili množico študentov za svoje neupravičene zahteve.«
Ob vsem tem pa manifestanti z živimi zaporami skušajo še naprej preprečiti vojski dostop do Tienanmena. Vojake tudi prepričtijejo, naj se vrnejo domov ali pa naj se pridružijo manifestantom v njihovih zahtevah po večji svobodi in demokraciji na Kitajskem. Tako je na primer v zahodnem delu Pekinga povsem blokiran do zob oborožen bataljon vojakov. Na desettisoče manifestantov se noče umakniti kamionom in drugim vojaškim vozilom. Nepregledne množice še naprej glasno zahtevajo odstop Li Penga, ki je ukazal izredne ukrepe, bivšega generalnega sekretarja KP Kitajske Zhao Ziyanga pa pozivajo, naj ne prepusti kitajske partije Li Pengu in njegovim pristašem.
Prav v zvezi z Zhao Ziyangom pa se je iz običajno dobro obveščenih virov izvedelo, da je odpotoval na jug države, kjer naj bi skušal ob sebi zbrati politične sile, ki so mu ostale zveste tudi po njegovem odstopu. Zhao Ziyang, ki je v preteklosti imel številne pomembne partijske in državniške funkcije na jugu Kitajske, naj bi imel namen, da se z vsemi razpoložljivimi močmi upre odločitvi dela centralnega komiteja, da se z vojaško silo zatre študentski upor. Zhao Ziyang se je javno oglasil še v petek, ko se je pogovarjal s študenti na Tienanmenu in jim zagotavljal, da bo storil vse, da se njihovim upravičenim zahtevam po političnih reformah na Kitajskem ugodi v čim krajšem času.
Globoki vzroki sedanje krize
MARKO VVALTRITSCH
Povojne italijanske vlade so imele razmeroma kratko življenjsko dobo: Poprečno manjšo od enega leta vsa-ka. Predsedniki vlad so vedno bili demokristjani, največkrat je to bil prvi Povojni leader De Gasperi. Dolgo se-riio demokristjanskih predsednikov je Prekinil republikanec Spadolini, kma-P zatem ga je nasledil socialist Cra-*'• Ta je na čelu vlade vzdržal nad ‘moč dni, kar je bil in bo najbrž še aolg0 svojevrsten rekord. Za njim so Se v kratkem času zvrstili trije de-mokristjanski prvaki: Fanfani, Goria p De Mita. Ko je De Mita, ki je v svoji *et>i združil funkciji tajnika KD in j e<lsednika vlade, prevzel krmilo, se lo zdelo, da bo na tem položaju ostal oiih pet let, od enih do drugih parla-me P farnih volitev.
stv- kmalu pa se je pokazalo, da tu </,rj ne bodo tako enostavne. Craxi-men S0 mu seve^a prijali notranji in da narodni uspehi lastnega predse-v0Vdania' ni bilo všeč, da nekdo drug paai rimsko vlado. Znotraj same KD pj. ®.0 se čuli vedno glasnejši protesti z^b človeku, ki je v eni sami osebi 9i d 1 P.revebko oblast. Odtod v dru-ji \ blovici prejšnjega leta vedno več-Cev a,,evn demokristjanskih inogot-n(j . ki so se hoteli otresti De Mitove p^fade v stranki in v vladi. Prvi us-PrskSo b dosegli na letošnjem febru-nl0re!,l kongresu KD, ko je De Mita njj^lPrepustiti tajniško mesto Forla-je / kaj kmalu je postalo jasno, da Mi\0 vPrašanje časa, kdaj bodo De Pika SPravdr tudi s položaja predsed-i)SI vlade. V stranki in v državnih Qubr°Vak 50 De Mitovi pristaši iz-P Inli pomembne položaje. njipr^aniju, Andreottiju in Gavi ter Alj, .°vim somišljenikom je bil v tej De zQVe nasprotni akciji Craxi najboljši /le hZn‘k- Skoro ga ni bilo dneva, da čepf1 delal težav De Mitovi vladi, pa zavzav so v njej socialistični ministri na^tnali pomembne položaje. Ni Pada bi tu naštevali Craxijevih na-tudi p' čigar žrtve so čestokrat bili Mo kuteri socialistični ministri, tej sJs}kdaj se je zdelo, da je Craxi v ni Sq °ii akciji osamljen. Demokristja-sv0je Vsaj navidez strnili vrste okrog 9a predsednika vlade. Podpirali ADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik Cossiga bo jutri začel posvetovanja s strankami
Po mnenju republikancev in liberalcev nosijo odgovornost za krizo socialisti
RIM — Posledice vladne krize se bodo v prihodnjih tednih pokazale predvsem v zakonodajni parlamentarni dejavnosti. Po odstopu predsednika De Mite namreč obe veji parlamenta lahko opravljata le redne upravne funkcije. De Mita je tudi včeraj bil skrajno molčeč, novinarjem je izjavil le, da je za izvajanje vladnega programa potrebno predvsem soglasje, ki se je očitno razdrlo. V edini skopi izjavi, ki jq je dal novinarjem, je pojasnil, da ni ne razočaran in ne zagrenjen, saj je svoje delo opravljal vestno in pošteno. »Žal je zmanjkala složnost, ki ga vsaka oblika vlade potrebuje in ko se to zgodi, je nemogoče nadaljevati vsako dejavnost. Poudarjam pa, da se ne čutim krivega za to, kar se je zgodilo,« je dejal.
Jutri pa bo predsednik Cossiga začel posvetovanja s predstavniki strank. Kot predvideva ustava bo najprej sprejel bivša predsednika republike Leoneja in Pertinija ter predsednika poslanske zbornice in senata lottijevo in Spadolinija. V torek se bodo pri Cossigi zvrstile delegacije KD, KPI, PSI, MSI in neodvisne levicer v sredo pa bodo na Kvirinalu še PRI, PSDI, PR, PLI, zeleni, DP in SVP. V popoldanskih urah pa se bo sestalo vodstvo krščanske demokracije, ki ga je sklical tajnik stranke Forlani.
Kot je bilo pričakovati, pa se medtem nadaljujejo polemike predvsem med strankami vladne večine, ki odklanjajo vsako odgovornost za
nastalo krizo, in socialisti, ki so, kot kaže, izzvali nastali položaj. Najostrejše besedne dvoboje imata PRI in PSI. Pravzaprav gre za enosmerne napade republikancev, saj so socialisti že povedali svoje na milanskem kongresu. Republikansko tajništvo je včeraj izdalo sporočilo, v katerem piše, da je stranka zaprepadena nad vsebino Cra-xijevega uvodnega kongresnega poročila. »Na našem kongresu smo večkrat poudarili predlog o konstruktivnem dialogu s PSI,« beremo v sporočilu. Politična kriza po mnenju republikancev ne odgovarja interesom PSI, saj se je le-ta vedno bolj osamljena. »Pripravljeni smo nadaljevati polemiko,« menijo republikanci, »vendar naj bo jasno, da je mi nismo izzvali.« »Naša stranka je v vseh teh 13 mesecih ostala zvesta obvezam, ki si jih je zadala De Mitova vlada,« je izrecno poudarjeno v sporočilu republikanske stranke.
Tudi ocena, ki jo daje PSDI, ni ravno dobra. »Vladna kriza je nerazumljiva večini italijanskega prebivalstva. Dejstvo, da je predsednik Cossiga brez ugovorov sprejel De Mitov odstop, nas je začudil, nedvomno pa se je hotel s tem izogniti zaostritvi odnosov med koalicijskimi strankami,« menijo socialdemokrati in hkrati ponavljajo, da zaenkrat ne obstajajo nikakršne možnosti za koalicijo, ki bi bila drugačna od sedanje petstran-karske.
Avtobus
zgorel
pri Sarajevu: v plamenih umrlo 14 oseb
NA 16. STRANI
Danes start 72. dirke po Italiji
Kar 197 kolesarjev Iz 20 držav bo danes v Taorminl začelo svojo pot po Italiji, ki se bo končala čez tri tedne v Firencah. Včeraj so potrpežljivo čakali na pregled koles	(Telefoto AP)
Teniško prvenstvo Italije
Danes v finalu Mancini - Agassi
□ □ □
Košarkarski play off
Milanskemu Philipsu drugo srečanje
□ □ □
Jadranovci in play off
Čakanje na odločitev iz Rima se nadaljuje
NA 14. IN 15. STRANI
Manifestacije Armencev v Erevanu
EREVAN — Tudi včeraj so bile že tretji dan množične manifestacije v glavnem mestu Armenske SSR Erevanu. Nekaj deset tisoč ljudi se je zbralo pred inštitutom za varstvo zgodovinskih rokopisov in zahtevalo izredno zasedanje republiškega vrhovnega sovjeta, odstop vsega armenskega vodstva, osvoboditev pripadnikov odbora Kara-bah, ki so že pet mesecev zaprti v Moskvi, in preklic policijske ure.
Tudi tokrat protest vodijo študenti in profesorji višjih šol, pridružili pa so se jim tudi delavci, tako da se je v številnih erevanskih industrijskih obratih ustavila proizvodnja. Položaj je skrajno napet. Gorbačov bi moral danes sprejeti armensko delegacijo, ki mu bo razložila armenske zahteve.
Zastopniki krščanskih Cerkva soglasni glede ciljevf ki jih morajo doseči
V zaključkih ekumenske konference v Baslu zahteva po skupni gradnji boljšega sveta
BASEL — Zaključki baselske ekumenske konference so pomembni že samo zaradi tega, da gre v bistvu za sestavo enotnega dokumenta, za katerega so se prvič sklajala mnenja in stališča evropskih katoličanov, pravoslavcev in protestantov. Stodvajset Cerkva je bilo zastopanih na baselski konferenci, 700 pa je bilo udeležencev zasedanja, ki je sklenilo vsaj strateško poenotenje različnih krščanskih veroizpovedi.
Ekumenska konferenca je posvetila svojo zaključno misel svetu, zemeljski obli, ki jo človek počasi, a neizbežno uničuje. Svet se naglih korakov bliža breznu samouničenja; trditev, ki je bila izneše-na na ekumenskem zasedanju, pa seveda ne velja izključno v naravovarstvenem smislu, saj so v veliki nevarnosti tudi človek in njegove etične vrednote, in je zato trditev dosti širša od bojev proti uničevanju pragozdov ali širjenja ozonske luknje.
Širom po svetu se redno kršijo najbolj enostavne in neodtujljive človekove pravice, zato naj bi se krščanski svet poenotil in se združil za skupni boj proti rušenju vseh pomebnih vrednot. Na baselskem zasedanju pa so se delegacije lotile tudi podrobnejše razčlenitve zastavljenih in le delno rešenih vprašanj. Na dan je prišel problem neenakomernega demografskega porastka, ki ga je treba čim prej izenačiti, sicer bo Zemlja kot taka še bolj ranljiva. Poleg tega pa hi mogoče zarisati jasne ločnicne med moralno in ekološko platjo demografskega vprašanja.
Prav tako pereče je tudi žensko vprašanje, ki za-dobi v luči ekumenske konference še posebne ver-sko-moralne nijanse. Tudi to vprašanje se vsekakor navezuje na demografsko eksplozijo, ki je vedno sad težke socialne situacije, skratka revščine, karkšna pesti le najbolj prizadete države Tretjega sveta.
Bogati svet naj se torej združi v enoto, ki naj bo nudila pomoč nerazvitim, s posebnim poudarkom na zahteve najmlajših, od še nerojenih otrok do najstnikov. Prav na tem poglavju sklepnega dokumenta je prišlo do vidnih nesporazumov v sami sredi ekumenskega predstavništva, saj so protestanti zahtevali, naj se črta iz besedila »nerojene otroke«, ob zaključku razprave pa je prevladalo stališče, ki ga za govarja tudi papež in sicer to, da je pojmovno že zarodek v maternic' »živo bitje«.
Ekumenska konferenca je izkoristila baselsko priložnost, da si je javno naprtila nekaj krivde za to, da je svet in z njim človeštvo priplulo do tako razburkanega morja. Tudi zastopniki krščanskih Cerkva imajo svoj delež krivde, ker se na svetu še vedno muči ljudi, otroci še vedno umirajo od lakote, rasizem pa se nevarno razrašča.
Včeraj so v Zagrebu ustanovili Hrvaško socialnotiberalno zvezo
Stavka na ljubljanski filozofski univerzi
LJUBLJANA — Včeraj so v Zagrebu ustanovili prvo z novimi slovenskimi primerljivo politično organizacijo - Hrvaško socialnoliberalno zvezo. Ta je že prej, kljub pomislekom zaradi prvega stavka njene programske izjave (»priče smo svetovnega neuspeha in popolne izčrpanosti dosedanjih oblik enostankarske komunistične vladavine družbi...«), dobila zeleno luč z vrha hrvaške socialistične zveze in bo tako delovala »v legalnih institucijah sistema«.
Eden izmed ustanoviteljev, ugledni židovski intelektualec Slavko Goldstein je v uvodni besedi poudaril zaskrbljenost za človekove svoboščine, materialno eksistenco, za lastne otroke, pa tudi nemoč, »ker je na oblasti zveza komunistov, ki odloča o vsem«. Zvonko Lerotič pa je ustanovitev nove plitične zveze na Hrvaškem označil kot ustvarjanje komplementarne politike, ki bo onemogočila, da bi en do dva odstotka prebivalstva (državnopartijska elita) vsiljeval svoje ideje drugim.
Zbrane na ustanoviteljskem sestanku Hrvaške socialnoliberalne zveze je nagovoril tudi predsedujoči Slovenski demokratični zvezi Dimitrij Rupel, ki je po predhodnem dovoljenju prisotnih govoril slovensko in za to svojo gesto požel aplavz odobravanja.
Edini, ki je za svoj pozdravni govor doživel žvižge in neodobravanje, je bil znani ekonomist in vodilni v združenju za Jugoslovansko demokratsko iniciativo Branko Horvat, ki je postavil pod vprašaj ime organizacije. Po njegovem bi bilo potrebno »Hrvaška« zamenjati z »Jugoslovanska« socialnoliberalna zveza.
Ustanovitelji nove hrvaške politične organizacije so dobili tudi nekaj pozdravnih brzojavk, med drugimi tudi od srbskega pisatelja Dobriče Čosiča, ki je ustanovitev HSLZ imenoval prispevek demokratizaciji družbe in humanizaciji srb-sko-hrvaških odnosov, in Milovana Djilasa, ki se je zavzel za pravico vsakega naroda do samoodločbe z odcepitvijo. (D. V.)
LJUBLJANA — Profesorji, asistenti, z njimi pa solidarnostno tudi vse ostalo osebje filozofske fakultete v Ljubljani so v petek začeli stavkati. Razlogi za to so v prenizkih plačah univerzitetnega osebja in neavtonomnemu položaju univerze v družbi. Po odločitvi vseh zaposlenih za stavko se je sestal stavkovni odbor. Vse kaže, da predavanj na filozofski fakulteti ne bo še ves prihodnji teden.
Omeniti velja, da so na podobne probleme opozorili pred kratkim tudi študenti cele ljubljanske univerze, ki so pred dnevi za dva dni protestno (zaradi zaprtja Janeza Janše) in opozorilno (zardi negotovega položaja univerze v družbi) zaprli vrata vseh fakultet, isto pa so za en dan storili tudi študenti na mariborski unierzi, ki pa ima dodatne probleme še z iskanjem novega rektorja, saj dosedanji, med študenti izredno priljubljeni prof. dr. Križman za svojo vizijo nadaljnjega razvoja univerze v mariboru nikakor ne uspe dobiti zadostne podpore pri republiških in mariborskih politikih in zato noče še naprej ostati na čelu univerze. Ker se predavanja na univerzi za to šolsko leto zaključujejo, večjih pretresov verjetno ne bo, mnogi pa zato napovedujejo bolj vročo študentsko jesen na Slovenskem.
Ekologi pregnani iz Valbormide
CENGIO — Potem ko so policisti in karabinjerji v petek zvečer po nalogu pretorja in kves-torja iz Savone s silo pregnali ekologe in prebivalce Valbormide, ki so se v znak protesta proti onesnaževanju tovarne topil za barve in lake Acna utaborili na bregovih reke Bormide, je včeraj prišlo do novih napetosti. Manifestanti so namreč blokirali državno cesto, ki povezuje Piemont z Ligurijo in v popoldanskih urah je prišlo tudi do spopadov med demonstranti in silami javnega reda. Manifestanti že več kot mesec dni zahtevajo zaprtje Acne, ki je po njihovem mnenju glavni krivec onesnaženja reke Bormide in cele doline Valbormida.
Occhetta navdušeno sprejeli tudi univerzitetni študenti
Jugoslavija v sponah rastoče inflacije
*
i
Occhetto z dresom newjorške univerze
'sK.
(Telefoto AP)
NEW YORK — Tajnik KPI Achille Occhetto je svoj zadnji ameriški dan posvetil študentom newjorške univerze, hkrati pa je bil to njegov edini javni nastop v ZDA. V veliki dvorani New York University se je zbralo veliko število študentov in profesorjev, Occhetto pa je odgovarjal na njihova, včasih tudi polemična vprašanja.
Večji del srečanja je bil namenjen novemu toku KPI, vladni krizi, o kateri so bili ameriški študenti presenetljivo dobro obveščeni, mednarodnim odnosom in jedrski razorožitvi. Occhetto je študentom podrobno razložil politične novosti, ki so izšle iz zadnjega partijskega kongresa in glavne značilnosti nove italijanske partije, govoril je d potrebi po sodobnejšem obravnavanju demokracije v socialističnih državah ter o gradnji evropske levice.
O svojem prvem obisku v ZDA bo Occhetto govoril na tiskovni konferenci, za katero so zaprosili predvsem tuji novinarji v Rimu.
• Globoki vzroki sedanje krize
so ga tudi republikanci in liberalci, ki jim ni prijala Craxijeva agresivnost.
Socialistični tajnik, ki mu je v zadnjem času uspelo zdesetkati socialdemokratsko stranko, pa je na levi našel novega nevarnega konkurenta. Z novim tajnikom Occhettom, ki je komunistom dal novega zagona na marčnem kongresu njihove stranke, potem ko so leto za letom na vseh volitvah izgubljali glasove, se je najbrž odprla nova faza v politiki italijanskih komunistov. Occhetto je dal jasno vedeti, da se je politična usmeritev KPI spremenila, da opušča nekdanja stališča in da se namerava povezati z zahodnoevropskimi socialisti in socialdemokrati, saj, razen v Italiji, v drugih državah Zahodne Evrope komunisti ne igrajo več pomembne vloge. Occhettova .srečanja z nemškimi socialdemokrati in francoskimi socialisti ter stiki s Socialistično internacionalo pa niso prijali Craxiju. Odtod njegovi novi polemični toni do Occhetta, ki se bodo brez dvoma nadaljevali tja do junijskih evropskih volitev, pa čeprav je bilo na nedavnem socialističnem kongresu spet izražena želja, da bi se vsa italijanska levica združila leta 1992, ko bodo v Genovi proslavljali stoletnico ustanovitve italijanske socialistične stranke.
Pred nekaj tedni je socialističnemu tajniku »zbežala« fraza, da lahko De Mito odpihne s predsedniškega stolčka v nekaj sekundah. Resnici na ljubo moramo reči, da je bila De Mitova agonija daljša. Prejšnjo soboto, na otvoritvi socialističnega kongresa v Milanu, se je De Mita pomiril, saj.je Craxi v svojem uvodnem govoru dejal le, da bo zahteval preverjanje. Spretna režija na tem kongresu pa je napade na De Mito stopnjevala. Ta je izgubil živce in že kmalu zatem sam zahteval preverjanje, njegov tajnik Forlani, pa ga je ne le pomiril, marveč tudi pobaral, rekoč, da ima edinole vodstvo stranke odločilno besedo.
Zaključna dneva kongresa socialistov, četrtek in petek, sta pokazala, da je kriza neizbežna. Zmotili so se tisti, ki so napovedovali »preverjanje« po evropskih volitvah. Očitno je Craxi potreboval krizo, ne pa navadnega preverjanja, še pred evropskimi volitvami. Vodstvo krščanske demokracije se je seveda strnilo okrog odstopajočega predsednika vlade. Cisto logično je, da je v tem trenutku prevladala strankarska solidarnost, pa čeprav bi se morali vprašati, koliko vodilnih ljudi v KD je zadovoljnih, da je De Mita odstopil.
Craxi pa je bil toliko premeten, da je povedal, da bo podpiral kateregakoli drugega predsednika vlade iz de-mokristjonskih vrst, le De Mite ne:
Na junijskih evropskih volitvah se bo tudi pokazalo, kakšno vlogo v ita-
lijanski politiki lahko igra tako imenovani laični pol med liberalci in republikanci, ki so se mu pridružili tudi nekateri radikalci. Najbrž bodo dobili nekaj glasov, pa čeprav prejšnje izkušnje učijo, da v podobnih volilnih koalicijah se marsikateri glas izgubi po poti. Republikancem in liberalcem pa grozi še ena nevarnost: da bodo z njihovimi glasovi izvoljeni predvsem Pannella in njegovi, ki se znajo v lovu na preferenčne glasove organizirati bolje od salonskih politikov. Sicer pa so se radikalci spretno porazdelili kar na štiri liste, tako da utegnejo dobiti več evropskih poslancev, kot bi jih sami zmogli. Spretno so se, predvsem iz reklamnih razlogov, igračkali in se še igračkajo z dvojno strankarsko izkaznico, in v past so jim padli, ter še padajo, socialisti, socialdemokrati in tudi komunisti.
Kar pa je za državo najhuje je, da vsaka vladna kriza, in teh je v povojni dobi v Italiji bilo nešteto, zaustavi zakonodajno delo parlamenta. Ne le, da se razprava o zakonih odloži za nedoločen čas. Obstoja celo nevarnost, da bi, če ne bi bil sklenjen nov sporazum, s predčasnimi volitvami ostala brez vsake veljave priprava raznih zakonov. V našem primeru, tudi zakona o globalni zaščiti ter tistega o obmejnih področjih. Pri teh smo neposredno zainteresirani, seveda pa smo, kot vsi drugi državljani, zainteresirani za nemoten potek parlamentarnih del.
LJUBLJANA — V petek, 19. maja, je v tabeli »novi devizni tečaji« na zadnji strani Dela pisalo, da znaša prodajni tečaj za 100 italijanskih lir 891,89 dinarjev, a natanko pred enim letom je bil v četrtek, 19. maja, prav tako na zadnji strani v devizni tabeli, naveden prodajni tečaj 120,41 dinarja, seveda za 100 lir.
To pomeni, da se je pred letom dni po uradnem tečaju dobilo za sto tisoč lir dvanajst milijonov starih dinarjev, sedaj pa se po istem tečaju dobi nekaj dinarčkov manj kot devetdeset milijonov dinarjev. V obeh primerih je upoštevan uradni tečaj, ki se bistveno ne oddaljuje od realnega, pri primerjavi obeh podatkov pa razlike sploh niso pomembne, saj gre za homogene podatke.
To pa tudi pomeni, da se je vrednost lire v primerjavi z dinarjem v enem letu povečala za 7,44-krat in da je torej po tej primerjavi jugoslovanska inflacija dosegla 744 odstotkov.
Ta podatek lahko prištejemo vrsti podobnih, ki pa se med seboj bistveno ne razlikujejo. Veliko važnejše pa je dejstvo, da je bil inflacijski padec izredno zaostren prav v letošnjih mesecih in da neustavljivo narašča iz dneva v dan.
Inflacija je tako ponovno butnila na jugoslovansko politično, gospodarsko in predvsem družinsko socialno sceno z vso močjo in z njo seveda tudi različni recepti za zdravljenje. Recepta pa sta očitno dva: inflacija je posledica neznanja, nedela in nesposobnosti in je torej treba izkoreninjati in omejevati vse te vzroke ter pospeševati delo, nagrajevati sposobnost in znanje.
To pa, prevedeno v praktični politično-vladni jezik, pomeni dosledno izvajanje Markovičevega tržnega programa, ki pospešuje proizvodnjo in omejuje neproduktivo porabe. Taka politika logično vodi v uveljavljanje onih, ki delajo, znajo delati in so sposobni ter zato tudi tržno učinkoviti.
Takšna politika pa je že naletela na odpor, ki je vedno bolj glasen in vedno bolj ogorčen.
Pričelo se je v Črni gori, ko je omejevanje izdajanja kreditov brez realnega kritja izredno prizadelo podjetje celuloze v Ivangradu. Morajo ga zapreti, vsi forumi so ugotovili, da ni najmanjše ekonomske možnosti za obstoj. Delavci pa so začeli gladovno stavko, poklicali so novo črnogorsko partijsko vodstvo in navdušeno skandirali Miloševiču. Zdaj ni videti najmanjše možnosti, da bi podjetje lahko preživelo. Z njim pa sta ogrožena tudi kraj in občina, ki ima 40 tisoč prebivalcev in nobenih drugih gospodarskih potencialov.
Ta črnogorski primer ni osamljen. V takem položaju je dober del vsega gospodarstva jugoslovanskega juga, še zlasti v težavah je ožja Srbija.
Ob koncu leta so na veliko govorili in pisali, da je samo Srbija povečala industrijsko proizvodnjo za 1 odstotek, povsod drugod v Jugoslaviji se je znižala. Kmalu pa se je izkazalo, da je to nerealen uspeh, da so se v resnici izgube povečale in da je Srbija lani »pridelala« 1.400 milijard dinarjev izgube in torej skoraj natanko toliko, kot je znašala slovenska aktivna akumulacija. Samo metalurški kombinat Smederevo ima 437_ milijard izgube, nekaj več Zorka iz Šabca in beograjsko gospodarstvo 544 milijard in podobno. Najstrahotnejši pa je podatek, da jih je od milijona sedemsto tisoč zaposlenih več kot 40 odstotkov odveč. Ti delavci so tako imenovani tehnični presežek, uradni podatki pa kažejo naraščanje brezposelnosti in brezposelnih Srbov je že skoraj milijon.
Recept predsednika srbske prtije in predsednika srbske republike Slobo-. dana Miloševiča je zelo preprost, zato da dosežemo višjo življenjsko raven in rešimo gospodarske probleme, »moramo izpeljati enako mobilizacijo in ho-mogenizacijo kot za ustavne spre-
iembe.«
V praksi prihaja že do prvih zahtev i načrtov, ki so usmerjeni po dveh rih. Predvsem se trdi, da drugi izko-ščajo Srbijo, češ da so njeni izdelki, arovine itd. premalo ocenjeni in je eba njihove cene zvišati. Po drugi trani pa je treba centralizirati gospo-arstvo in ustvariti velike gospodarice sisteme v republiki in izven nje. Ne potrebujemo na tisoče tekstilni!1 Dvarn, ko bi bila racionalnejša ih činkovitejša ena sama«, je nekak ne' radni slogan. Temu se upira birokra' ija in takšne birokratske odpore )e reba streti. Vse to pa naj bi bilo tržn° a ekonomsko.
Hkrati pa se dviga veliko Pra^1 krog inflacije in krivde nove vlade, eš da nič ne ukrene za obrzdanje ceh Ikratka, na dlani so zahteve za zaIIir0 nitev plač in cen, torej zahteve P tarih poteh, ki so bile povsem ne inkovite, ker niso nič rešile. . jg Vlada za zdaj vztraja. Pred dnevi la zvezni konferenci SZDL podpre ednik Ivan Pregelj ponovil, da vla® le bo omejila plač. Ante Markovič F ,e je na kmetijskem sejmu v I',°v tj-ladu zavzel za popolno tržno sPr° ev kmetijstva in duhovito ter iT0Tln}. 10 dodal, da se na mitingih nič ne vari, če bi bili učinkoviti, bi še udi sam, saj je dober govornik, varja pa se samo z delom.
BOGO SAMS-4
Deželna vlada je na robu krize
VIDEM — Deželna vlada Furlani-je-Julijske krajine je na robu politične krize. Predsedniku Biasuttiju in njegovemu odboru je zmešal štrene socialdemokratski odbornik iz Pordenona Gonano, ki je zapustil PSDI in pristopil k Demokratični socialistični zvezi, političnemu gibanju, ki ga na vsedržavni ravni vodita ubežnika PSDI Longo in Romita. Novoustanovljeno gibanje se bo po evropskih volitvah skoraj gotovo vključilo v Craxijevo stranko. Socialdemokrati, ki so sestavni del še-ststrankarske večine, so se tako čez noč znašli brez svojega predstavnika v odboru, zato zahtevajo takojšen odstop Gonana, na njegovo mesto pa izvolitev edinega preostalega predstavnika PSDI v deželni skupščini Cisilina. Položaj je torej skrajno zapleten. Gonanova odločitev bo skoraj gotovo povzročila krizo in Bia-suttijev odstop, vzroke za politični potres pa gre iskati v nejasnih odnosih znotraj koalicije, zlasti med PSI in KD,ki sta tudi na deželni ravni že nekaj časa v ostri polemiki. Jutri dopoldne se bodo v'Vidmu sešli tajniki šeststrankarskega zavezništva na preverjanju političnega položaja, ki se obeta vse prej kot lahko. V primeru negativnega razpleta bo Bia-sutti že na jutrišnji seji deželne vlade odstopil, deželna skupščina pa bo že dan kasneje sprejela njegov morebitni odstop in tako dejansko odprla krizo. Socialisti so mnenja, da bi moral Gonano ostati v upravi, v perspektivi pa si prizadevajo za oblikovanje "močne" dvostranske koalicije KD-PSI.
Deželni sekretar KPI Viezzi je Včeraj izdal tiskovno noto, v kateri podčrtuje, da je treba politično in upravno zmedo pripisati razkroju te koalicije, ki se je po njegovem že rodila na podlagi zelo šibkega in nejasnega programa. Če bo do krize res prišlo, pravi Viezzi, bo to priložnost za širšo vsebinsko soočanje, ki mora temeljiti na jasnih programih in ne na praznih in preživelih političnih formulah.
S. T.
Predlog KD na simpoziju "Načrt o etru" v Vidmu
Za mešan radiotelevizijski sistem s prisotnostjo državne in zasebnih mrež
VIDEM — Mešan sistem s sožitjem državne in zasebnih televizijskih mrež v okviru točno določenih pravil igre je model, ki si ga je krščanska demokracija zamislila za radijsko in televizijsko službo v Italiji. To vizijo je KD poudarila včeraj v Vili Manin v Passarianu s simpozijem "Načrt o etru". Simpozij je organizirala deželna krščanska demokracija, imel pa je vsedržavni značaj.
Mešan radijski in televizijski sistem s prisotnostjo državne in zasebnih mrež je v Italiji stvarnost, ki jo sprejemajo vse politične sile. Ta stvarnost je zrasla v zadnjih petnajstih letih ob pomanjkanju pravil igre in jo je treba upoštevati. Razlike v pogledih med strankami zadevajo predvsem način, kako uzakoniti sožitje med zasebnimi in javno televizijo in kako zajamčiti dejanski pluralizem.
Krščanska demokracija, je poudaril poslanec Luciano Radi, ki v stranki odgovarja za sredstva množičnega obveščanja, se opredeljuje za mešani sistem, ki naj temelji na omejenem številu postaj vsedržavnega pomena in na mreži krajevnih postaj deželnih ali pokrajinskih razsežnosti. Potrebna pa so jasna pravila igre, da se tako lahko zajamči pluralizem in se prepreči monopolne položaje. V tem okviru je Radi samokritično poudaril, da se je sedanji sistem razvil ob pomanjkanju pravic oziroma ob zakonu, ki je urejal samo delo državne televizije; kljub temu pa je ocenil, da položaj le še ni brezizhoden.
Glavni del Radijevega referata je bil namenjen reklamnemu dohodku televizijskih in radijskih postaj. Govornik je poudaril, da mora novi zakon upoštevati finančne potrebe komercialnih televizij, le-te pa po njegovih besedah ne smejo postati zgolj oddajniki reklamnih spotov. Po njegovi oceni ni več sprejemljivo preplavljanje oddaj z reklamnimi vložki, pač pa je treba spoštovati naravni ritem pripovedovanja.
Kako to doseči? Po Radijevem mnenju samo s pravilnikom o samoomejevanju reklame, nikakor pa ne z zakonsko prepovedjo, ki bi jo televizije lahko obšle s še bolj nevarnimi oblikami posredne propagande. Radi se je zavzel tudi za omejevanje pristojnosti reklamnih družb, povezanih s televizij iškimi mrežami, da zbirajo ekonomsko propagando; po njegovem mnenju bi morale družbe vsaj 90 odstotkov reklame zbrati za mreže, s katerimi so povezane, in samo 10 odstotkov za druge postaje. Dodal je tudi, da posamezna družba ne bi smela preseči v prometu 20 odstotkov sredstev, ki so v vsedržavnem merilu namenjena področju sredstev množičnega obveščanja.
V zaključnem delu referata se je poslanec Radi zavzel za to, da bi omejili oddaje o nasilju in erotizmu in jih predvajali v času, ko jih ne morejo videti mlajši gledalci. To po njegovem ni neka neomoralistična križarska vojna proti nasilju in pornografiji, pač pa upravičena bitka za zaščito mladoletnih, saj televizija postaja v sodobni družbi "nova in vsebolj pomembna učiteljica in mati."
Simpozij in razprava sta bila v skladu z vsedržavnim značajem in usmerjena predvsem k obravnavanju splošnih problemov. Dotaknila pa sta se tudi vloge in pomena dežel v dodeljevanju dovoljenj za oddajanje radijskim in televizijskim postajam. V tem okviru so omenili tudi problem oddaj v manjšinskem jeziku. Temu vprašanju je namenil svoj prispevek deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Opozoril je, da je reformni zakon iz leta 1976 predvidel tudi televizijske oddaje v slovenskem jeziku, ostal pa je mrtva črka. Ob poudarjanju pomena in vloge, ki ju ima postaja Radia Trst A, je svetovalec Brezigar izrazil tudi zaskrbljenost nad okoliščino, da zakonski osnutek ministra Oscarja Mammi-ja sploh ne obravnava problemov televizijskih oddaj v slovenskem jeziku.
Krščanska demokracija je časovno načrtovala svoj videmski simpozij o radijskih in televizijskih oddajah tako, da bi sovpadel z začetkom parlamentarne razprave o. Mammijevem zakonskem osnutku za reformo radijskih in televizijskih oddaj.
Izbruh vladne krize in skorajšnja kriza tudi v deželnem merilu sta okrnila odmevnost simpozija, čeprav je bil na kakovostno znatni ravni.
VOJMIR TAVČAR
_____gospodarski dopis iz shvenije_
Nič kaj prijazne besede
Dogodki, ki se zadnje dni vrstijo v jugoslovanskem gospodarstvu, kažejo, kot da gre za popolno zmešnjavo. Inflacija podira rekorde (še nikoli ni dosegla skoraj 30-odstotne mesečne ravni kot v aprilu), ekonomisti pa govorijo o zamrznitvi plač. Podjetja si hočejo izplačevati plače v dveh delih (dvakrat mesečno), da bi se vsaj malo obvarovala pred inflacijo, zvezna vlada pa napoveduje zakon, ki bo prepovedal to možnost, ker povzroča inflacijo. Delavci Agrokomerca, ki je skoro propadel zaradi menične afere, z demonstracijami zahtevajo, naj se njihov zaprt direktor Abdič vrne na svoje delovno mesto. Delavci črnogorske celulozne tovarne, ki že 10 let dela z izgubo in jo vzdržujejo z denarjem iz najrazličnejših skladov (a ga je zdaj zmanjkalo, zato bi morala tovarna v stečaj), kličejo na pomoč Miloševiča iz Srbije. Konservativni del borčevske organizacije (na oblasti) grozi predsedniku Z/S, ker se vlada obnaša kapitulantsko, da ljudstvo lahko zamenja vsako oblast. Vlado napada tudi srbsko gospodarsko krilo iz partije, ker ne namerava narediti posebnega protiinflacijskega programa. Tudi Črna gora je ogorčena nad vlado, ker ji ta ukinja del denarja (iz državnega proračuna. In tako naprej. Na prvi pogled se res zdi, da gre za popolno zmešnjavo, in celo, da zaradi strahotne inflacije ne izgubljajo razsodnosti le delavci, ampak tudi funkcionarji, ki bevskajo na vse strani, grozijo, iščejo sovražnike, obsojajo, poveličujejo...
A vtis, da gre za popolno zmedo, je napačen. Postalo je jasno, da mora v gospodarstvu priti do močnih prelomov. Naj hujši so seveda stečaji, zato delavci v Ivanjici gladovno stavkajo in kličejo na pomoč Miloševiča, kljub temu da je prav on pred nekaj tedni v srbskih podjetjih zahteval likvidacijo tistih podjetij, ki so slaba in se ne morejo izkopati iz izgub. Toda Srbija je lani najbolj povečala plače svojim delavcem, čeprav je vglika skrivnost, od kje so dobili denar zanje, saj vsi podatki kažejo, da zaslužka za takšen dvig ni bilo. Nekaj zelo podobnega se dogaja v bosanskem
Agrokomerca, kjer kličejo na pomoč največjega jugoslovanskega povojnega goljufa, ki so ga odkrili. Delavci so prepričani, da bi jim lahko priskrbel denar in delo in jih rešil iz stiske. Odrešitelja pa bi radi tudi drugi. Črnogorska kritika zvezne vlade ima enake vzgibe kot zahteva delavcev iz propadle tovarne celuloze. Črnogorsko gospodarstvo brez velikanskih državnih podpor ne zna več preživeti. Stanje je strahotno, ker se z gospodarstvom ni nihče ukvarjal, ali pa so se z njim taki, ki se nanj ne spoznajo in so zato Črni gori naredili veliko dodatne škode. Še na nedavnem partijskem kongresu so z velikimi besedami oznanjali, da bodo morali svoje gospodarstvo rešiti sami, zdaj pa je spet za vse kriva država, njena vlada, pa izkoriščevalci.:. Nekaj podobnega veje navsezadnje tudi iz srbskih partijskih logov: z zahtevo po protiinflacijskem programu je na svojevrsten način izpričana tudi želja po prerazdeljevanju denarja. Srbskim kritikom gredo zelo na roko grožnje iz borčevskih Vrst in težko bi rekli, da vse tri kritike (srbska, črnogorska, borčevska) niso nepovezane. Če drugega ne, jim je skupen način (grožnje, populizem) in izhodišče (prerazdeljevanje). Skupno jim je tudi to, da želijo gospodarska vprašanja spolitizirati.
Za zdaj jim Markovič še ne gre na led. Ne ugovarja sicer zahtevam, da bi morali imeti socialne programe, s katerimi bi obvarovali najrevnejše ljudi pred stiskami, ki nastajajo zaradi slabega gospodarjenja, izgub in stečajev; hkrati pa ne pristaja na znan stil gospodarskega politiziranja, s katerim se politiki kažejo pred svojim ljudstvom kot veliki skrbniki, od sebe pa ne dajo nobene (gospodarske) fige, le polom. Markovič je na kritike odgovarajal pred dnevi v Novem Sadu: »Razumite, da potrebujemo kapital. Do njega lahko pridemo samo z delom. Na mitinge grem lahko tudi jaz in znal bi dobro govoriti. A od tega ni nič. Treba je zavihati rokave, se oznojiti, uporabiti glavo...« Ah, za marsikoga nič kaj prijetne besede.
JOŽE PETROVČIČ
V pričakovanju izvolitve novega deželnega glavarja konec tega meseca
Bitka za oblast na Koroškem se je močno poostrila
CELOVEC - Koroška bo po vsej j^rjetnosti v torek, 30., ali v sredo, 31.
Nia - torej kar dva meseca in pol po s ^elnozborskih volitvah —: dobila
nnvprra	rrlrira Ml
j tulcni vrtinec, ki je zajel stranke in ka fA°- odkar ie namreč ljudska stran-(OEVP) svobodnjakom (FPOE) ob-g.^la, da bo pri volitvah za deželne-bjt)9^avaria volila Jdrga Haiderja, se tre^ za oblast v deželi odvija v zaos-
Tni obliki.
bo °c^alistična stranka iz protesta ne ^zapustila samo naslednje seje de-d negama, ki bo v sredo, 24. maja, deri zaoasno preprečila izvolitev Hai-Jai svojo moč hoče izigrati tudi v
deželni vladi. V njej ji pripadajo štiri od sedmih referatov, prav tako pa lahko predlaga razdelitev le-teh in jih z večinskim sklepom lahko potrdi.
Zato je prišlo tudi že do prvega merjenja sil, ko so se zastopniki strank v četrtek pogajali o razdelitvi referatov. Prva seja se je končala brez sporazuma, kajti socialisti so Haiderju ponudili samo referat za personalne zadeve (kjer naj "pokaže, kaj si upa j, ceste, promet, energijo in obrt; nakar je Haider protestiral in zahteval iste pristojnosti, ki jih ima dosedanji deželni glavar Ambrozy. Referat za občinske zadeve, šport, kulturo in požarno obrambo bi Jdrg Haider seveda
mnogo lažje koristil za svojo populistično politiko.
Ravno ta referat pa si socialisti hočejo pridržati sami, kakor tudi referate za finance, šolstvo in socialna vprašanja. Nesporen je bil le agrarni referat, ki naj bi pripadal ljudski stranki (Ramsbacher), novi šef ljudske stranke Zernatto pa naj bi prevzel referat za bolnišnice. Socialisti so po pogajanjih govorili še o določeni možni popustljivosti, svobodnjaki pa skušajo pri vrhovnem sodišču podreti volilno aritmetiko, ki je socialistom dala še večino v deželni vladi, čeprav so izgubili absolutno večino.
Tik pred nedeljskim deželnim strankinim kongresom je odstopil tudi do-
Nadzornemu odboru PSI odslej predseduje prof. F. Marinig
pSE,M — Prof' Flrmino Marinig, župan v Špetru v Benečiji, je bil izvoljen lthe nlS!;Cnik<1 deželne garancijske komisije socialistične stranke. Gre za novo Setlator	nadzornega odbora te stranke. Na to mesto ga je predlagal
Iazt>iijii ranC° Castiglione, ki je, med drugim, dejal, da je bil Marinig vedno nad S,truJami v socialistični stranki in da gre v tem primeru za priznanje I? ki dolga leta vestno opravlja župansko funkcijo v pomembni občini ter 6 Ovehro ra razv°j Nadiških dolin, za razvoj vse Furlanije in za priznanje pravic Lev na Videmskem".
Solidarni z župnikom
TRST — Dolinski občinski svet je na zadnji seji obravnaval tudi prijavo župnika Zuanelle iz Tr-čmuna sodni oblasti zaradi neprijavljene procesije. Občinski svet se pridružuje kritičnim pripombam, ki jih je izrekel župan pristojne občine Sovodnje Paolo Cudrig, in ga pooblašča, da posreduje župniku Zuanelli in občanom soglasno solidarnost občinskega sveta občine Dolina.
sedanji šef OEVP Harald Scheucher, ki mu očitajo, da je s političnim paktom že pred volitvami stranki okrnil manevrirnj prostor. Tako v nedeljo ne bo prišlo do ponovne konfrontacije znotraj stranke, ki bi ji še dodatno škodovala. Za novega predsednika bo kandidiral beljaški podjetnik Chros-toph Zernatto, ki je prenovil strankino vodstvo na ta način, da je že zamenjal 20 od 47 članov. Kako se bo uveljavil v senci Haiderja, pa se bo šele izkazalo.
Čeprav skoraj nihče več ne dvomi, da bo novi deželni glavar prav Jdrg Haider, je opaziti v vrstah svobodnjakov in ljudske stranke še veliko nervoze, ki se kaže predvsem okoli vprašanja, "kako tajne" naj bi bile volitve. Socialisti predlagajo volilno celico, OEVP hoče medsebojno kontrolo poslancev — da ne bi kdo postal nezvest paktu, kot se je to lani zgodilo na Gradiščanskem, FPOE bi rada izobčila iz deželnega zbora vse novinarje in televizijo, ker bi na ta način ne bilo treba postaviti volilne celice, in tako naprej.
V vseh teh igrah za oblast je manjšinsko vprašanje potisnjeno ob rob, ali kakor je Haider pred kratkim jedrnato opisal tipično koroško situacijo:	"O
tem vprašanju ni treba razpravljati, saj še vedno velja (protimanjšinski) tris-trankarski pakt"...
VINKO WIESER
Festival športnih Vitlov v Portorožu
*40r/or°ž
Mn, ±vd;torii“
V portoroš-se bo začel lesti,	t- m-' 10- mednarodni
bo ,	TV športnih filmov, ki
Festr^Ql do nedelje, 28. maja. se bo odvijal v orga-in P°d pokrovi-tiv(:. FEC (Federal Execu-T°dni Council)< IOC (Medna-EB(j olimpijski komite) ter Urn ^Uropean Broadcasting PrejšJ' Festival, ki je tudi tožu ^ ^eta potekal v Porto-bog^ odprtega tipa, filme si 091egnlQhko brez vstopnine vQ]Cj ' tudi zunanji obiska-
				::	akcija	i§: 'lil	ibnovo franje „a,	mmorskem
Zbranih že preko 50 milijonov lir
Od zadnje globalne objave saldov na tekočih računih pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem v korist bolnice Franje, 12. t. m., se je skupni znesek pologov povečal od 43.428.615 lir do 18. t. m., dopoldne, na 48.160.465 lir. Z zneskom 4.105.000 lir, ki so jih že pred časom zbrale sekcije VZPI-ANPI na Goriškem izven tekočih računov, je skupni znesek presegel 50 milijonov lir in znaša 52.265.465 lir.
Saldo pologov pri posameznih denarnih zavodih je bil na dan 18. 5. 1989 naslednji: TKB 8.799.850 lir, Hranilnica in posojilnica na Opčinah 8.799.850 lir, Hranilnica in posojilnica v Nabrežini 3.195.400 lir, Kmečka banka v Gorici 2.250.000 lir (12. t. m. ob-
javljeni znesek 3.050.000 je bil napačen, globalni seštevek pa je bil točen, op. ur.), Hranilnica in posojilnica v Doberdobu 325.000 lir, Hranilnica in posojilnica v Sovodnjah 400.000 lir.
Založništvo tržaškega tiska je pri Tržaški kreditni banki položilo deveti obrok v znesku 1.390.000 lir, imena darovalcev pa so bila sproti objavljena v dnevni rubriki prispevkov. Na tek. rač. pri TKB so od zadnje objave svoje prispevke položili še: C.G.R. SRL
500.000	lir, Adriaimpex SPA 500.000 lir, Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov-Podlonjer 50.000, Pepi in Danica Simo-neta in Karlo in Milka Grilanc 80.000 lir, Indules SRL 500.000 lir, Cilka, Ad-rijana in Stanko 60.000 lir.
Na tek. rač. pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah je sekcija VZPI-
ANPI občine Zgonik položila znesek 1.201.850 lir, ki je bil zbran ob občinski proslavi osvoboditve 7. t. m. Pri H. in p. Opčine je Franc Stopar položil
50.000	lir.
Na tek. rač. pri Kmečki banki v Gorici so položili: družina Bratuž
100.000	lir, Olga Bavdaž 100.000 lir ter Danica in Ida Rijavec v spomin na Natalijo 100.000 lir.
Na tek. rač. pri H. in p. v Doberdobu so položili: Slovensko lovsko društvo Doberdob 100.000 lir in Ana But-kovič 30.000 lir.
Imena tistih, ki so svoj prispevek položili na tek. račun, pri H. in p. v Sovodnjah bomo objavili prihodnjič.
(j. k.)
-------tržno obvestilo----
Profesorja Kligman in Puschmann
Tekmeca pri odpravljanju gub
Kdo sta in kako živita oba raziskovalca
NEW YORK — Želja vsakega človeka je ustaviti čas in premagati staranje. Raziskave nekaterih ameriških in nemških strokovnjakov dajejo človeštvu upanje da zadrži, vsaj na videz, svojo mladost. Kdo sta profesorja, ki jih že vsi poznajo?
Albert Kligman, 75 let (a je videti vsaj 20 let mlajši) je eden izmed najboljših ameriških dermatologov. Dosegel je otiplive rezultate pri odpravljanju gub z uporabo retinolne kisline.
Manfred Puschmann, '63 let, iz Eksperimentalne dermatološke klinike v Hamburgu že mnogo let vsaki dan testira nove proizvodne proti gubam.
Pred kratkim je testiral moške in ženske od 24. do 45. leta starosti in dokazal, da z retinolom, snov, ki je podobna retinolni kislini in jo uporablja Kligman, toda za kozmetično uporabo, vidno zmanjšuje število in globino gub.
Ali se bo človeštvo rešilo, vsaj na videz, staranja? Medtem pa kozmetično kremo prof. Puschmanna že nekaj mesecev uspešno prodajajo v lekarnah v Ameriki in Evropi. Tudi v Italiji je na razpolago v nekaterih lekarnah. Izdeluje jo multinacionalna družba Korff v treh različicah: za 25 let, 35 let in nad 45 let.
Odločna zahteva dolinskega občinskega sveta
Med sindikati in županom Muttonom
Načrtovani naravni Kraški park naj upravlja gorska skupnost
Odobrili tudi resolucijo o vprašanju zaščite naše manjšine
Dolinski občinski svet je mnenja, da bi morala načrtovani Kraški park v prvi osebi upravljati Kraška gorska skupnost, ki teritorialno zajema kraš-ko planoto v tržaški in goriški pokrajini ter po svojem institucionalnem sestavu najpopolneje predstavlja kraško prebivalstvo. Skupščina je tudi pooblastila župana Švaba, naj čimprej stopi v stik z upravitelji kraških občin na Tržaškem in Goriškem, da jim predlaga skupni sestanek s predsednikom deželne vlade, ki je poverila pokrajinski upravi nalog za izdelavo načrtov o Kraškem parku. Aktivna zaščita Krasa ne more mimo zahtev in potreb krajevnega prebivalstva ter njegovih tradicionalnih dejavnosti, v prvi vrsti kmetijstva. Dolinski občinski svet pa opozarja tudi na določila deželnega zakona št. 11 iz leta 1983, ki jasno pravi, da so gorske skupnosti in občinske uprave v prvi osebi pristojne za načrtovanje in tudi za upravljanje naravnih parkov.
Na petkovi seji je dolinski občinski svet soglasno odobril tudi resolucijo o vprašanju zaščite slovenske manjšine, ki jo je poslal predsedstvu vlade, predsedniku senata Spadoliniju, predsednici poslanske zbornice Jottijevi in evropskemu parlamentu v Strasbourgu. Svetovalci so ugotovili, da so Slovenci ostro kritizirali osnutek zaščitnega predloga, ki ga je oblikoval minister za dežele Maccanico. Občinski svet je že pred časom obravnaval in ugodno ocenil resolucijo evropskega parlamenta o manjšinah in pozval rimsko vlado, naj jo upošteva pri parlamentarnem postopku za odobritev zaščite slovenske manjšine. Zaščita kakršnekoli narodnostne skupnosti je dejanje demokratične omike - piše v dokumentu dolinske Občine - ki ne more na noben način škoditi dostojanstvu in varnosti države, v kateri se nahaja, kot tudi ne more prizadeti pravic drugih državljanov, ki niso člani omenjene manjšine. Dolinski občinski svet vsekakor izraža željo, da bi čimprej stekla parlamentarna razprava o zaščitnem zakonskem osnutku v duhu resolucije parlamenta v Strasbourgu.
Župan Švab je uvodoma poročal o javnih delih v občini, o bližnjem odprtju tretjega odseka hitre ceste med Tovarno velikih motorjev in Katinaro, o metanizaciji občinskega ozemlja ter o vprašanju obrtne cone. Med drugim je tekla beseda tudi o izobešanju slovenske zastave, kot to že dosledno delajo na Koprskem s praporom tam živeče italijanske narodnostne skupnosti. Tudi v dolinski občini nameravajo poleg italijanske zastave in zastave združene Evrope dosledno razobešati tudi slovensko zastavo. V bocenski pokrajini mnoge javne in krajevne ustanove že dolgo časa razobešajo tudi zastavo tam živeče južnotirolske skupnosti, ki tako plapola ob italijanski zastavi in ob plavem simbolu Evropske skupnosti. To pa povzroča polemike, tako da je afera že nekajkrat romala tudi na bocensko sodišče, ki doslej ni imelo nič proti razobešanju južnotirolske narodne zastave.
Dolinski občinski svet je tudi vzel v vednost, da je uprava oddala v zakup
nekatera pomembna javna dela na občinskem ozemlju. Podjetje ICI iz Ronk bo tako zgradilo prvi odsek metanskega omrežja v Domju in Lakotišču, podjetje Edilmont pa bo obnovilo vodovodno omrežje v Mačkoljah, Kr-menki in Prebenegu. Omenjeni podjetji sta si ta gradbena dela zagotovili na javni dražbi, kar velja tudi za gradnjo in ureditev kanalizacije ter depu-ratorja v Borštu in Boljuncu. Tržaško podjetje Adriacos bo zgradilo kanalizacijo, dela za izgradnjo depuratorja pa sp poverili tvrdki Veneta Impianti iz Trevisa. Občinski odbor je tudi formalno oddal dela za ureditev druge tranše del za dolinsko srednjo šolo Simon Gregorčič. Dražbo je osvojilo gradbeno podjetje Tul. Vsa načrtovana javna dela veljajo približno milijardo in štiristo milijonov lir, pri čemer sta občinski upravi priskočili na pomoč tudi deželna vlada in predvsem osrednja državna posojilnica.
V nedeljo v Križu v priredbi KD Vesna
Revija »Pesem ne pozna meja«
Prihodnjo nedeljo, 28. maja, bo v Križu 16. izvedba zborovske revije z naslovom »Pesem ne pozna meja«, ki združuje kulturna društva in zborovske skupine iz zamejstva in iz matične domovine. V Domu Alberta Sirka bodo ob 16. uri nastopili pevski zbori iz Križa, z Opčin in Trebč, iz Doberdoba, Branika, Trbovelj in iz Pliberka ž avstrijskega Koroškega. Ta zborovska manifestacija je svojčas nastala z namenom, da združi in zbliža Slovence, posebno pa kulturna društva, ki so pristopila k tej pomembni prireditvi.
V Križu bodo v nedeljo nastopili ženski zbor Franc Zgonik iz Branika, ki ga vodi Boža Birsa, moški
zbor Jezero iz Doberdoba pod vodstvom Ivana Klanjščka, mešani zbor Svoboda 11 iz Trbovelj pod vodstvom Helge Brinar, moški zbor Foltej Hartman iz koroškega Pliberka, ki ga vodi Božo Hartman, moški zbor Franc Zgonik iz Branika pod vodstvom Gvida Filipčiča, mešani zbor Primorec-Tabor z Opčin in Trebč pod vodstvom Matjaža Ščeka ter seveda domača dekliški in moški zbor Vesna iz Križa. Prvega vodi dirigent Bogdan Kralj, drugega pa Ivo Lešnik. Prireditev poteka izmenično enkrat v zamjestvu in enkrat v Sloveniji. Nedeljsko revijo prireja kulturno društvo Vesna iz Križa.
V Miljah srečanje o bivši žaveljski rafineriji Aquila
Na pobudo sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so se te dni srečali predstavniki omenjenih sindikatov in miljski župan Claudio Mutton, z namenom, da bi preučili položaj v bivši žaveljski rafineriji Aguila.
Na sestanku je tekla beseda o začetku nove proizvodnje v prostorih Aqui-le in o izidu zadnjega srečanja z vodstvom podjetja, ki je bilo pred dnevi. Vodstvo je namreč že izdelalo sezname delavcev, ki bodo zaposleni v novem, tekstilnem sektorju. Na sestanku med sindikalnimi predstavniki in županom Muttonom pa so ponovili tudi odločno zahtevo po srečanju z deželno upravo. Sindikati želijo namreč preveriti, če se vsi držijo sprejetih obvez, še posebno pa želijo vedeti, kako bo s predvideno realizacijo termoelektrič-ne centrale.
Župan Mutton je soglašal s sindikalnimi predstavniki, da je potrebno najprej poskrbeti za delavce, ki so v dopolnilni blagajni, hkrati pa je poudaril pomen, ki ga imata varnost strojev in bonifikacija neuporabnih območij bivše naftne čistilnice.
Novi predsednik Tržaškega Lloyda obiskal Crozzolija
Novi predsednik Tržaškega Lloyda, general Roberto Jucci, se je med vrsto predstavitvenih obiskov nazadnje srečal tudi s predsednikom tržaške pokrajinske uprave Dariom Crozzolijem. Prav Pokrajina je po Juccijevem mnenju namreč tista krajevna uprava, ki mora skrbeti za koordinacijo številnih dejavnosti in mora torej biti soudeležena tudi pri delovanju tržaškega plovnega podjetja oziroma pri skrbi za utrditev pomorske vloge našega mesta in njegovega pristanišča.
Predsednik Crozzoli se je strinjal z Juccijevimi ugotovitvami, saj tudi po njegovem mnenju obstajajo - čeprav v različni meri - nekatere odgovornosti, ki so splošne. Od tod izhaja po njegovih besedah tudi potreba po razjasnitvi izbir, ki jih je napravilo vodstvo Tržaškega Lloyda. Pokrajinska uprava
bo v ta namen spodbudila razpravo med vsemi zainteresiranimi silami, da bi tako končno prišli do zadovoljivih rezultatov. Crozzoli se je dotaknil tudi pristaniških vprašanj in uokviril vlogo pristaniške družbe in uprave v skupna prizadevanja za okrepitev prometa na Jadranu.
Kdo ne bi želel še posebno lepega konca šolskega leta?
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA prireja že nekaj let ODPRTO HIŠO, to je lutkovno predstavo, namenjeno izključno otrokom, ki živijo zunaj meja SR Slovenije. Doslej so vabili v glavnem otroke iz Koroške, letos pa so vabilo razširili tudi na naše zamejske otroke.
Odprta hiša bo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani 10. junija v popoldanskih urah (natančen urnik bodo še sporočili). Uprizorili pa bodo igro ŽOGICA MAROGICA, primerno za otroke od 4. do 10. leta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV bi za to priložnost poskrbela za prevoz (en avtobus), ki bi odpeljal otroke in starše na ogled predstave. Kot spremljevalke bi sodelovale tudi animatorke ZSKD, ki bi v avtobusu poskrbele za dobro počutje otrok z družabnimi igrami ipd.
Odhod je predviden za 14. uro, vrnitev v Trst pa je predvidena okrog 20. ure. Združili bi tako izlet v Ljubljano, ogled Lutkovnega gledališča in seveda predstave Žogica Marogica ter prijetno družabnost ravno na dan, ko se zaključi letošnje šolsko leto.
Za podrobne informacije in prijave se lahko zainteresirani starši zglasijo na ZSKD (tel. 767303) v uradnih urah, razen sobote.
Trgovina čevljev »SONJA«
poletne modne novosti
PROSEK 6
ADRIA05/1
MRIAT/C MCH7ING
organizira 4. junija 1989. enodnevni izlet na
BRIONE
ob mednarodni regati Trst-Brioni.
Odhod iz Trsta, prevoz, transfer Fažana - Brioni, ogled otoka: zoološkega vrta in muzejev, kosilo ob povratku kratek postanek v Puli 70.000 lir.
Rezervacije: ADRIATOUR S.r.l. I - 34132 TRST, Ul. Valdirivo 19/20 Tel. 040-61702/631857 - Telex 461037 ADRITU I
P0DG0KNIK&C.
STROJI,
SISTEMI in ČISTILA
na visoki tehnološki ravni za čiščenje steklenih površin in tal
TASKI
TRST — Ul. Udine 12 — Tel.: 416472
Zastopnik TASKI za Furlanijo - Julijsko krajino
Osnovnošolci iz Firenc jutri v Boljuncu
Celodnevna osnovna šola Fran Venturini iz Boljunca bo jutri imela v gosteh učence 5. razreda, učitelje, spremljevalce in starše celodnevne šole Villani iz Firenc. Gostje so v teh dneh na obisku v Trstu, kjer želijo spoznati mesto in okolico in se poleg tega srečati s pripadniki slovenske manjšine. Šola namreč pripravlja zgodovinsko študijo, v kateri obravnavajo človeka, njegovo življenje in delo ter vzroke in posledice prve in druge svetovne vojne.
Srečanja, ki bo v Boljuncu, se bodo poleg učiteljev in učencev udeležili tudi starši otrok šole iz Boljunca in nekateri vaščani, ki bodo govorili o preteklosti vasi in o sedanjem življenju. Gostje pa bodo predstavili svojo študijo in jo primerno ponazorili s fotografijami, publikacijami in petjem toskanskih ljudskih pesmi.
Zgodovinska raziskava, ki jo učenci pripravljajo pod vodstvom mentorjev, želi proučiti človeka v prostoru in v času, ki sta ga označevali dve svetovni vojni. Raziskava primerja prvo in drugo vojno, podobnosti in razlike, hkrati pa želi proučiti tudi družbeno okolje in torej zajeti dogodke v njihovi celoti in s posebnim poudarkom na navadnem človeku, predvsem kmetu in delavcu, ki je bil realni protagonist zgodovine in vojne, čeprav so jo napovedovali drugi Prihod v Trst pomeni za učence pomembno dopolnilo pri raziskovanju, pri čemer je pomembno, da se gostje seznani z življenjem slovenske manjšine. Srečanje pa bo zanimivo tudi za slovenske učence, ki se bodo lahko neposredno seznanili z rezultati zanimive raziskave šolarjev iz Firenc.
KD VESNA
vabi
v nedeljo, 28. t. m., v Križ na zborovsko revijo
Pesem
ne pozna meja
Prireditev bo ob 16. uri
v Domu A. Sirka.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
prireja v nedeljo, 28. t. m., tradicionalni
izlet v neznano
povezan s srečanjem s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304), zbirališče izletnikov pa je ob 6.30 pred tržaško sodno palačo.
Potni list je obvezen.
Za enkratno vzdušje na I. srečanju Malalanov se organizatorjema Zvonku in soprogi prisrčno zahvaljujemo.
Vsi Malalanovi
Z nastopom ansambla Happy day
Danes še zadnji dan svojevrstnega festivala country glasbe v Zgoniku
Pobuda glasbene zadruge Ars Nova in SAZGO (skupina mladih iz Saleža in Zgonika, nastala ob sklenitvi "pustnega zavezništva"), ki sta ta konec tedna pripravila v Zogniku tridnevno srečanje ljubiteljev country glasbe, je očitno padla na rodovitna tla. Ta severnoameriška glasbena zvrst si tudi v naših krajih nezadržno utira pot in pridobiva navdušene privržence. Radovednost in želja in po spoznavanju novih oblik glasbenega izražanja sta privabili nenavadno visoko število predvsem mladih obiskovalcev, ki so se kar trli na sicer prostranem prireditvenem prostoru. Kljub slabemu vremenu je bilo opaziti bolj malo plesne vneme, zato pa so imeli toliko več dela pri točilnici piva.
V	petek je s svojim prikupnim nastopom očaral in prijetno zabaval obiskovalce tudi v zamejstvu dobro poznan zagrebški ansambel Plava trava zabo-rava, ki je najuspešnejša jugoslovanska skupina v izvajanju country glasbe, saj jo izvedenci uvrščajo v sam evropski vrh. Za sabo ima že 600 koncertov po vsej Jugoslaviji, v Italiji, ZRN, Švici, Avstriji in Madžarski, pred kratkim pa je imela tudi turnejo po Sovjetski zvezi. Plava trava zaborava je posnela tudi long playing ploščo in prvo country video kaseto z naslovom ' Pleši celo noč". Dobro se je sinoči odrezala tudi skupina Eldorado country rock.
Največja privlačnost prireditve pa je vsekakor mogočni mehanični bizon, ki je baje eden izmed treh tovrstnih primerkov na svetu. Na kraškem rodeu so številni hrabri jezdeci (med temi je bilo tudi nekaj deklet) korajžno skušali ukrotiti podivjanega bizona, ki je z nepredvidljivimi gibi in obrati vedno imel zadnjo besedo. Kar po vrsti so nesrečni jezdeci leteli po zraku in dokaj komično kot snopi pristajali na sicer mehki blazini. Smeha in zabave je torej na pretek.
Danes bo v Zgoniku še tretji in obenem zaključni dan Country meetinga' Kioske bodo odprli ob 18. uri, za glasbeno razvedrilo pa bo poskrbel naš zamejski ansambel Happy day, katerega res ni treba posebej predstavljati. Na sporedu bodo razne zabavne igrice, posebno nagrado pa bo dobil jezdec, ki se mu bo posrečilo ukrotiti divjega mehaničnega bizona. (B.S.)
Trajala bo od petka do nedelje
Priprave na vinsko razstavo v Zgoniku
V	Zgoniku je že skoraj vse pripravljeno za 25. občinsko razstavo vin, ki b° od prihodnjega petka do nedelje na običajnem prireditvenem prostoru. Kioski so že pripravljeni, v polnem teku pa je tudi ustekleničevanje vina. Strokovna komisija je na predselekciji sprejela in prepustila na razstavo po osem vzorce belega vina in terana. Pri organizaciji te popularne prireditve sodelujejo pole9 občinske uprave tudi krajevna društva, ki bodo pripravila bogat' prograh1. Tako bo mednarodno balinarsko tekmovanje, turnir za osnovnošolce v i9‘a med dvema ognjema, nastop karateistov Shinkai Cluba in koncert godbe n pihala Viktor Parma iz Trebč.
Seveda ne bo šlo brez običajnega turnirja v briškoli. Za plesno zabavo Nj v petek in soboto poskrbel ansambel Lojzeta Furlana, v nedeljo pa bo lo akorde ansambel Happy Day. (B. S.)
Kljub stalnim zahtevam tržaških socialistov
V organizaciji združenja Marevivo
KD odločno nasprotuje vstopu Liste v politično koalicijo
Danes na Opčinah množična akcija za čisto okolje in prijateljstvo
Tržaška Krščanska demokracija je postavila politični veto na vstop Liste za Trst v občinski in pokrajinski odbor, za katerega se že nekaj časa potegujejo krajevni socialisti. Volilno zavezništvo med PSI in melonarskim gibanjem je torej, kot je bilo pričakovati, močno omajalo petstrankarsko koalicijo, ki je sedaj na robu krize. Bodočnost občinskega odbora, ki ga vodi demokristjanski župan Richetti, in pokrajinske uprave, ki ji predseduje socialist Crozzoli, je torej v teh pogojih zelo negotova, marsikaj pa bo odvisno od razpleta dogajanj na deželni ravni, kjer so odnosi med PSI in KD tudi zelo slabi. Če bo prišlo do krize na Deželi, bo to skoraj gotovo sprožilo tudi krizo v tržaških upravah.
Pokrajinski tajnik KD Tripani je v petek zvečer brez dlak na jeziku povedal, da demokristjani v teh političnih pogojih odločno nasprotujejo vsakršnemu sodelovanju LpT v tržaških upravah. »Listo ne moremo več imeti za avtonomno politično gibanje, ampak za silo, ki je po nedavnem volilnem zavezništvu s Craxijevo stranko povsem in v celoti odvisna od izbir PSI,« je izjavil Tripani, ki očitno misli, da bi morebitni vstop LpT v koalicijo samo okrepil socialiste. Demokristjani torej nasprotujejo vsakršnemu preverjanju politične situacije, ki je po njihovem mnenju »nepotrebno in brezplodno« in o katerem se bo kvečjemu lahko govorilo po junijskih evropskih volitvah, seveda če medtem ne bo prišlo do politične krize.
Tripaniju je včeraj odgovoril pokrajinski tajnik PSI Perelli, ki pravi, da je KD s takim zadržanjem »močno ošibi-la« petstrankarsko zavezništvo. Socialistični voditelj je mnenja, da so zavezniki še pred izvolitvijo uprav izrazili skupno željo, da je treba LpT čim-prej pritegniti v oba odbora. Zato zahtevajo čimprejšnje razčiščenje in obtožujejo stranko relativne večine, da je dejansko kršila politične obveze in da je zato v prvi osebi »odgovorna za sedanje nesporazume«. »KD privilegira svoje strankarske interese in zanemarja širše potrebe skupnosti, ki
nasprotno potrebuje kvantitetno in kvalitetno okrepitev sedanjih uprav,« podčrtuje Perelli.
Tripanijevo stališče proti vstopu Liste v koalicijo pa je naletelo na javno odobravanje načelnika KPI v pokrajinskem svetu Martoneja, ki vsekakor izraža obžalovanje, da je KD prišla do tega političnega zaključka šele po podpisu drugega volilnega sporazuma med PSI in LpT. »Tudi demokristjani se morajo jasno zavedati, da je melo-narsko gibanje v popolnem razkroju in da nima nič več pozitivnega, kar bi lahko ponudila tržaški skupnosti. To prihaja do izraza predvsem v pokrajinskem svetu, kjer svetovalska skupina LpT dejansko ne obstaja več ter je po-
polnoma odsotna tako na politični kot na upravni ravni,« meni Martone, ki je močno kritičen do »nesprejemljivega« volilnega zavezništva med listarji in socialisti. Jutri se torej obetata "vroči" zasedanji občinskega in pokrajinskega sveta.
Volilno kampanjo bodo jutri začeli ' uradni'' zeleni smejočega se sonca in oporečniki radikalne stranke in Proletarske demokracije, ki so oblikovali zeleno listo s simbolom mavrice. Prvi bodo predstavili tisku 'svoje najvidnejše kandidate (prisoten bo tudi nosilec liste Langer) na sedežu agencije ANSA ob 16.30, drugi pa na tiskovni konferenci v istih prostorih ob 12.45.
S. T.
O Staffierijevi okrožnici naj se dokončno izreče TAR
Škedenjska sekcija KPI predlaga odločne politične nastope in tudi priziv na deželno upravno sodišče (TAR) zoper znano okrožnico tržaške občinske uprave, ki prepoveduje občinskim uslužbencem in prevajalcem, da sprejemajo prošnje in dopisnice v slovenskem jeziku. Okrožnico je nekaj dni pred odstopom (točneje 22. julija lani) podpisal melonarski župan Staffieri, sedanja uprava pa je še ni preklicala. Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Palčič je župana v zvezi s to afero prijavil sodišču, komunisti, Slovenska skupnost in zeleni pa so v občinskem svetu večkrat zaman zahtevali preklic tega nacionalističnega diktata. Predlog ške-denjskih komunistov je podprlo tudi tamkajšnje kulturno društvo Ivan Grbec.
Za priziv na TAR so se odločili na ljudskem zborovanju, ki se ga je poleg številnih domačinov ude-
ležil tudi senator Spetič, ki je poročal o parlamentarnem postopku za odobritev manjšinske zaščite tudi v luči predloga ministra za dežele Maccanica. Na skupščini v Kulturnem domu Ivan Grbec so tudi zelo negativno ocenili nedavno stališče rajonskega sveta za Škedenj in Čarbolo, ki je z večino glasov zavrnil resolucijo KPI, ki se je zavzemala za preklic Staffierijeve nacionalistične okrožnice. Proti komunističnemu predlogu so glasovali listarji, MSI, demokristjani, republikanec in en svetovalec PSI, podprli so jo seveda svetovalci KPI, predstavnik indipendentističnega gibanja in drugi svetovalec PSI, medtem ko se je tretji svetovalec Craxije-ve stranke vzdržal. Komunisti bodo po vsej verjetnosti podobno resolucijo v kratkem predložili v vseh rajonskih svetih tržaške občine.
Napredek in industrializacija predstavljata za človeka nemajhno pridobitev, vendar je davek, ki jima ga vsak dan plačujemo ogromen. Podatek, da nam škodljive snovi, ki jih industrija vsak dan spušča v okolje, v katerem živimo, že hudo kratijo zdrav življenjski prostor in hudo načenjajo ravnovesje v naravi, je znan že .vsakemu osnovnošolskemu otroku. Vendar tudi kaže, da vsi opomini strokovnjakov in ekoloških gibanj ter strank bolj malo zaležejo. Žal pa niso samo veliki industrijski obrati glavni krivec za vedno hujše onesnaževanje našega okolja. Dovolj je, da se sprehodimo po tržaških predmestjih in po Krasu, da na lastne oči ugotovimo kakšne gore odpadkov puščajo za sabo tudi čisto običajni državljani. Tu mislimo na kupe raznoraznih smeti, plastičnih vrečk in embalaž, pločevink pa tudi dotrajanega pohištva in gospodinjskih strojev, ki so postali žalostna realnost skorajda na vsakem travniku. Razna
ekološka gibanja in organizacije si na vse kriplje prizadevajo, da bi vsemu temu napravili konec, ali da bi vsaj sensibilizirali javno mnenje.
Med zelo agilnimi je tudi vsedržavna italijanska organizacija Marevivo, ki že dalj časa prireja tako imenovane ekološke akcije po vseh italijanskih deželah. Na pobudo njene deželne sekcije bo danes stekla na Opčinah prava čistilna akcija, saj so si organizatorji zastavili kot cilj čiščenje Opčin. K pobudi je pritopila in jo podprla cela vrsta krajevnih ustanov in organizacij, in sicer Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio, društvi Difesa di Opicina in Arniči di tram di Opicina, openski trgovci združeni v organizaciji Skupaj na Opčinah, KD Tabor, skavti, taborniki, Sklad Mitja Čuk ter ŠD Polisportiva Opicina,_ smučarski klub Brdina, ŠD Polet in ŠZ Sloga. Akcija za čiščenje Opčin bo stekla danes zjutraj, prostovoljci bodo čistili predele Opčin, nabrane smeti pa bodo prinesli na trg pred opensko osnovno šolo in jih spravili v za to pripravljene smetnjake. Tam bo v bistvu tudi pravi praznik, na katerem bosta igrali godba Refolo in vojaška godba na pihala, udeležencem akcije pa bodo postregli
Na Pomorski postaji se bodo konec tedna srečali filatelisti
Konec tedna, v soboto, 27., in v nedeljo, 28. maja, bo na Pomorski postaji Srečanje filatelistov z naslovom »Euro-Trieste '89«, ki ga letos prirejajo že osemnajstič. Pobudnik srečanja je filatelistični krožek Europa Club A. De Gasperi, ki so ga ustanovili leta 1971.
V razstavni dvorani bo znamke in numizmatiko razstavljalo in prodajalo več kot 40 filatelistov-trgovcev iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. Menjava znamk, združena s prodajo in nakupi, je še vedno donosen posel. Največ zanimanja je za' stare znamke, še zlasti za stare pisemske ovojnice in žige, pri nas pa tudi za znamke zavezniške vojaške uprave, t.j. za pretiske italijanskih znamk na ozemlju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja: v prejšnjih letih so tržaška srečanja filatelistov in numizmatikov pokazala, na je to mesto pomembno za srečanja filatelistov iz treh sosednih držav, istočasno pa tudi, da je zanimanje za fila-telijo in numizmatiko v našem mestu Precejšnje. Organizatorji so prepriča-l da bodo tudi letos imeli precej us-Poštna uprava bo tudi ob tej pri-ni*hosti poskrbela za posebno žigosa-6 Znamk.
Jutri predstavijo
Kot gost openskih zborov Vesela pomlad
V Prosvetnem domu na Opčinah nastop češkega dekliškega zbora iz Kromeriža
Predsinočnjim je bil v Prosvetnem domu na Opčinah koncert dekliškega pevskega zbora srednje pedagoške šole iz Kromeriža na Češkem. Dekleta, ki jih je vodil zborovodja Jan Šte-panek, so ubrano zapela pred številnim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Zbor je pri klavirju spremljala Eva Novakova.
Dekliški pevski zbor iz Kromeriža je bil gost zborov Vesela pomlad z Opčin. Pred nastopom sta v pozdrav gostom zapela mladinski pevski zbor Vesela pomlad ter Dekliška in fantovska skupina. Pevke s Češke so s svojim nastopom dokazale, da so dobra in povsem uglašena skupina, predstavile pa so se z vrsto narodnih in umetnih pesmi, med katerimi je bila tudi Dekletom slovenskega skladatelja Radovana Gobca.
Na sliki (foto Magajna) češki dekliški zbor iz Kromeriža.
Danes v Ricmanjih drugi dan 3. promenadnih koncertov
Avto popolnoma zgorel po trčenju blizu Štivana
s hrano in pijačo. Svoj prispevek k ekološkemu prazniku bodo dali tudi mladi špotniki na turnirju v moškem in ženskem superminivolleju, ki se ga bo udeležilo približno 60 otrok v zastopstvu ŠD Šloga ter openskih srednjih šol Srečko Kosovel in Munzio De-Tomasini. Turnir bo potekal v jutranjih urah na več igriščih, ki jih bodo organizatorji postavili na Konkonelski cesti ki bo seveda zaprta za promet in se bo zaključil približno ob 12. uri, ko bo na vrsti nagrajevanje ekip. Gre vsekakor po našem mnenju za nadvse spodbudno zamisel in upati moramo, da ne bo šlo zgolj za muho enodnevnico in da bodo vsi razumeli širši pomen akcije. Naravo, naše okolje in torej življenje moramo varovati ih spoštovati vsi, in to vsak dan. (Inka)
ZAHVALA
Ob izgubi dragega sina, očeta, brata in nečaka
Sergija Cucchinija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Viljemu Žerjalu.
SVOJCI
Opčine, 21. maja 1989
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
Ivana Čača
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tem težkem trenutku.
Izrecno se zahvaljujemo zdravnikom, bolničarjem in pomožnemu osebju oddelka za urgentno kirurgijo glavne bolnišnice za nesebično nego in skrb za našega dragega pokojnika.
Posebna zahvala upravi Primorskega dnevnika in kolektivu ZTT, tov. J. Korenu za poslovilni govor, domačemu župniku M. Živcu, TPPZ "P. Tomažič", recitatorju S. Raztresenu, KD Lipa, sekciji VZPI-ANPI Bazovica, ŠD Zarja, vsem vaškim organizacijam, nosilcem sveč, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in dragega pokojnika pospremili na zadnji poti.
Družina Čač
Bazovica, 21. maja 1989
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
Francesca Zudetticha
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so se pridružili žalovanju in počastili njegov spomin.
Hčerka Jolanda z družino
Škedenj, 21. maja 1989
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi dragega
Petra Gerkveniča
SVOJCI
Rovte, Trst, 21. maja 1989
najnovejšo knjigo 0 Miramarskem gradu
dvorani Baroncini bodo jutri ob bi^ri predstavili knjigo Rosselle Fa-vfit$! ^Miramarski grad: pot po zgodo-la muzeju«. Knjiga, ki jo je izda-
z9odo Ska založba Fachim govori o hj0stj vihi gradu in o njegovi notra-
Avt
kota °r*ca analizira stil palače in de-fi^tsk'6, ki so zanimive, saj je Mira-dojlv ’9rad zelo dobro ohranjen in ni sPretr)e večjih popravil, ki bi bila Avt0 'fijala njegovo zunanjo podobo. skoyajCa pa vodi hipotetičnega obi-sttl p <?a tudi po sobanah, analizira fiištva in vsega, kar sestavlja-
9«
opremo gradu. Skratka, knji-
afiali2i a°v prispevek k raziskavi in 9a ,te9a pomembnega in očarljive-^ kovinskega spomenika.
^ le občinska uprava obvešča, v? oinski akvarij odprt vsak dan te iwP°nedeljka — med 9; in 18.30. h°bra pfik bo v veljavi do prvega ok-Pr6i 2aprj Praznikih bo akvarij še na-
Sinoči so se z nastopom Pihalnega orkestra od Korošcev začeli 3. promenadni koncerti, ki jih prireja Godba na pihala iz Ricmanj. V prijetnem naravnem okolju prireditvenega prostora na Žrebčevem se je tako iztekel prvi večer te dvodnevne glasbene manifestacije, s katero skušajo organizatorji kakovostno ovrednotiti delo na področju godbene glasbe.
Pihalni orkester od Korošcev je nastal leta 1975 v okviru miljske pustne skupine Lampo. Že od vsega začetka je njegov umetniški vodja Liliano Coretti, sestavlja pa ga nad 60 mladih članov. Orkester se je v vseh teh letih plodnega delovanja uspešno predstavil na številnih deželnih manifestacijah, nastopil je tudi v Jugoslaviji in v Avstriji. Se posebej gre omeniti udeležbo na poletnem festivalu v Vrbi na Koroškem in pa dvakratno sodelovanje na mednarodnem festivalu v Šibeniku, kjer je godba od Korošcev zastopala Italijo. Na lanskem miljskem pustu je godba prejela priznanje F. Bari-son kot najboljša sodelujoča godbena skupina. Na sinočnjem koncertu
se je Pihalni orkester od Korošcev predstavil s skladbami Vatte, Ma-renga, Porterja, Kolditza, Straussa in Van Delpta.
Prvi promenadni koncert je zaključil nastop godbe Filarmonica Giuseppe Verdi iz Lavariana. Skupina neformalno deluje že od začetka tega stoletja, svoj krstni nastop pa je imela septembra 1902. Poimenovanje po velikem italijanskem skladatelju izhaja iz strastnega navdušenja prvih članov do operne glasbe, kar lahko v nekoliko manjši meri zasledimo tudi v izbiri sinočnjega koncertnega repertoarja. Od leta 1971 vodi godbo Mario Macor, že dalj časa pa Filarmonica iz Lavariana sodi med najboljše furlanske godbe na pihala. Uspešno se udeležuje zahtevnih tekmovanj, nastopa na državni in mednarodni ravni.
Promenadni koncerti se danes nadaljujejo še z nastopom Mestne godbe na pihala Giuseppe Verdi iz Trsta in Papirniškega pihalnega orkestra Vevče iz Ljubljane. Koncert, ki se bo začel ob 18. uri, bo dopolnil še nastop ljubljanskih mažoretk.
(dam)
Sinoči se je nekaj pred 20. uro na državni cesti 14 v bližini Štivana pripetila prometna nesreča, v kateri so se resneje ranile tri osebe. Gre za 21-let-nega Enrica Dolsa iz Ul. Redipuglia 192 v Ronkah, 22-letno Paolo Barban iz Ulice Randaccio 15 v Tržiču in za 35-letno Danilo Giorgio iz Ul. del Vig-nola 53 v Trstu. Vse tri so sprejeli v tržiški bolnišnici. Prvi si je nalomil levo stegnenico in piščal in se bo zdravil 40 dni, Barbanova se je ranila v čelo in se bo zdavila 10 dni, najhuje pa se je poškodovala Giorgiova, saj se bo morala zdraviti 60 dni zaradi zloma desne rame in stegnenice.
Dinamika nesreče ni še povsem jasna. Danila Giorgio se je vsekakor vozila na svojem fiatu 127 v smeri proti Trstu, ko je nedaleč od bivšega bloka pri Štivanu čelno trčila v nasproti vozeči autobianchi Y10, ki ga je upravljal Dolso in v katerem se je peljala tudi Barbanova. Fiat je po trčenju obstal na cestišču, autobianchi pa je vrglo v obcestni kanal, kjer se je vnel in popolnoma zgorel. K sreči sta potnika kljub ranam pravočasno odpela varnostne pasove in skočila iz skrotovičene pločevine. Na kraj nesreče so kmalu prispeli rešilci Rdečega križa, gasilci in prometna policija iz Tržiča.
15. 5. 1988	15. 5. 1989
Ob prvi obletnici smrti
Danila Saharja
se ga spominjajo žena Karla ter sinova Lučko in Marino.
Trst, 21. maja 1989
Ob izgubi drage mame izrekajo prof. Duši Gabrijelčič svoje iskreno-sožalje
kolegi, kolegice in neučno osebje DTTZ "Ž. Zois"
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo Sandrotu iskreno sožalje
bivši sošolci DTTZ "Ž. Zois"
SAZGO
vabita na
I. COIINTRV MEETING
v Zgoniku
Danes, 21. maja: HAPPY DAV
Tekmovanje v jahanju bizona in druge zabavne igre.
V primeru slabega vremena je prireditev v zgoniški telovadnici.
Osnovna šola "Prežihov Voranc“ iz Doline
pod pokroviteljstvom občine Dolina prireja 26. in 27. maja tradicionalno
srečanje prežihovih šol
Ljubljana, Jesenice, Ravne na Koroškem, Maribor, Spodnja Bistrica pri Lendavi, Doberdob in Dolina
26. maja ob 18. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu: srečanje šol in kulturni program 27. maja v jutranjih urah pohod vseh udeležencev po dolini Glinščice
Radio Opčine in Antikvariat "II Giardino"
predstavljata
športnika sezone 1988/89
v soboto, 27. maja, ob 18. uri
v športno-kulturnem centru v Zgoniku
Gostje večera:
—	jugoslovanska zvezda smučanja Mateja Svet,
-— komentatorja TV Koper-Capodistria Mario Cotelli in Sandro Vitrih,
—	eden od zmagovalcev dirke Pariz-Dakar Franco Zotti.
V programu sodelujejo Moto Club Trieste Nord-Est, Primotor klub -Trst, evropsko znana vedeževalka Maga Marilu, kabaretist Andro Merku, vicolog Ranko Štrekelj, pevka Anika Horvat, plesna skupina TAMP iz Kopra in Banda Bromboletti.
Celotni izkupiček večera v korist Skladu Mitja Čuk
90-letnica SKD Lipa - Bazovica
Četrtek, 25. maja - Bazovski dom:
ob 20.30 otvoritev RAZSTAVE stenskih preprog Magde Starc-Tavčar, keramik Jasne Merku-Jugovič in opreme arhitekta Jorisa Tula;
ob 21. uri KONCERT TRŽAŠKEGA OKTETA.
Sobota, 27. maja - kinodvorana v Bazovici:
ob2030 OSREDNJA PROSLAVA
Vabljeni!
razstave
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bo do 6. junija odprta razstava Bruna MUNARIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 - je do 26. t. m. na ogled fotografska razstava FABIANA MAZZARELLE.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8, je do 24. t. m. na ogled razstava VESNE BENEDETIČ. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 17. do 22. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, je do 26. t. m. na ogled razstava slikarke LIDIE LOTTI.
V	galeriji Al Corso - Korzo Italia 9 -je do 31. t. m. odprta razstava slikarja GIACOMA CIRAMIJA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A- bo do 30. t. m. odprta razstava slikarja HAMA ČAVRKA iz Zagreba.
koncerti
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948| je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
_________gledališča_____________
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989 - V četrtek, 25. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu KONCERT violinista MASSIMA BELLIJA. Dirigent Tiziano SEVERINI. Na sporedu bodo skladbe Glinke, Brucha in Čajkovskega.
ROSSETTI
Od 23. do 28. t. m. bo Teatro Slabile Furlanije-Julijske krajine uprizoril Pi-randellovo TRILOGIJO. Režija Giuseppe Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 7. ŠEST OSEB' IŠČE AVTORJA - 23. in 25. t. m. ob 20.30 ter 24. t. m. ob 16. uri; VSAK PO SVOJE - 26. t. m. ob 20.30; NOCOJ IMPROVIZIRAMO - 27. t. m. ob 20.30 in 28. t. m. ob 16. uri.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 bo na sporedu zadnja predstava Carpinterija in Faragune DVA PARA DUNAJSKIH SVILENIH NOGAVIC. Režija: Francesco Macedonio.
[alerija
Vas vabi v četrtek, 25. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
Janez Boljka
kiparstvo, grafika in slike
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Turista per caso, r. Lawrence Kasdan, i. William Hurt, Katleen Turner.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 New York stories, r. Allen/Coppola/Scorsese, i. Woody Allen, Mia Farrow, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Le relazioni pericolose, i. Gleen Close, Michelle Pfeiffer, □
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Legittima difesa, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Fantasmi da legare, r. Neil Jordan, i. Peter O'-Toole.
NAZIONALE III - 15.20, 22.15 La mosca II., fant., ZDA, r. David Cronenberg, i. Jeff Goldblum, □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Sur, r. Fernando E. Solanas, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.00 H libro della giungla, Walt Disney.
MIGNON - 16.30, 22.15 Cambio marito, i. Kathleen Turner, Burt Reynolds, Christopher Reeve.
EDEN - 15.30, 22.10 Josephine la por-cacciona, porn., □□; jutri ob 16.00 Ca-rosello erotico, □ □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 I Ge-melli, i. A. Schwarzenegger, De Vito.
CAPITOL - 16.30, 22.10 La chiesa, r. Da-rio Argento, □ □
LUMIERE PICE - 17.00, 22.00 Una pal-lottola spuntata, i. Leslie Nielsen, Prisedla Presley.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Bagdad Cafe, dram., ZRN 1987, r. Percy Adlon, i. Ma-rianne Sagebrecht, Jack Palance.
RADIO - 15.30, 21.30 L’altro desiderio di mia moglie, porn., □ □
Godba na pihala iz Ricmanj
vabi na
PROMENADNE KONCERTE v Ricmaniih
(Žrebčevo)
Danes, 21. 5., ob 18.00 nastop godb:
BANDA CITTADINA G. Verdi - Trst
PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE
in LJUBLJANSKE MAŽORETKE V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
PRAZNOVANJE SV. LEOPOLDA MANDIČA pri DOMJU ob 10-letnici
BLAGOSLOVITVE KAPELE:
1979 - 1989 - danes, 21. maja
Ob 16. uri: sv. maša z govorom (p. Klemen, kapucin iz Vipavskega Križa), sodeluje otroški zbor SLOVENSKI ŠOPEK iz Mačkolj pod vodstvom LJUBE SMOTLAK;
ob 17. uri: KULTURNI SPORED - Sodelujejo: osnovna šola I. Trin-ko iz Ricmanj: otroški in mladinski zbor ter harmonikarski ansambel KD F. Venturini pod vodstvom Suzane Žerjal.
Vse vaščane in prijatelje vabi
Cerkvena skupnost Domjo.
razna obvestila
Odbor za varstvo človekovih pravic Trst sklicuje jutri, 22. maja, ob 19. uri REDNO SEJO v Ul. Machiavelli 22. Vabljeni!
KD F. Prešeren - Boljunec obvešča, da bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v gledališču F, Prešeren ORGANIZACIJSKI SESTANEK za vaško šagro. Vabljeni vsi vaščani!
Društvo slovenskih izobražencev v
Trstu (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 22. t. m., ob 20.30 na srečanje in razgovor z uglednimi predstavniki SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE ob prvi obletnici njenega obstoja.
SKD Slavec obvešča svoje člane, da bo REDNI OBČNI ZBOR v petek, 26. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanj ih.
SKD Barkovlje prireja PRAZNIK 50-LETNIKOV v nedeljo, 28. t. m. Za vsa pojasnila telefonirati na št. 415797 ali 363452.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub - Ul. Donizetti 3 bo danes, 21. t. m. predvajal na platnu ponovitev filma "THE LORD OF THE RINGS" (II signore dgli anelli) po istoimenskem romanu J. R. R. Tolkiena. Začetek ob 16. uri.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v torek, 23. t. m., ob 18. uri v Dijaškem domu - Ul. Ginnastica 72.
Učenci in učiteljstvo osnovne šole "A. Sirk" prirejajo PROSLAVO OB PRILIKI 20-LETNICE POIMENOVANJA ŠOLE v soboto, 27. maja, ob 20. uri v Domu A. Sirk v Sv. Križu. Prisrčno vabljeni!
Danes, NEDELJA, 21. maja 1989
JELINA
Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 21.59 in zatone ob 5.15.
Jutri, PONEDELJEK, 22. maja 1989
BOŽA
PLIMOVANJE DANES: ob 4.40 najnižja -63 cm, ob 11.15 najvišja 25 cm, ob
16.08	najnižja -11 cm, ob 22.04 najvišja 52 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.11 najnižja -63 cm, ob 11.53 naj višja 25 cm, ob 16.43 najnižja -7 cm, ob 22.33 najvišja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka
19.9	stopinje, zračni tlak 1019,8 mb ustaljen, veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Flavio Crasso, Ludwig Desiderato, Cristina Malalan, Caterina Tasso, Thomas Camporeale, Giorgio
KD LONJER-KATINARA ŠD ADRIA
Razstava domačih vin
Danes, 21. t. m.,
ob 10.00 kolesarska dirka za 23.
POKAL LONJERJA ob 17.30 nagrajevanje in nato PROSTA ZABAVA z Veselimi godci iz Boljunca
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi v torek, 23. maja, ob 20.30 na predavanje
NA SVOJI STRANI
O procesu "Proti četverici", političnih razmerah in družbenih odnosih, s katerimi se srečuje Slovenija v zadnjih letih, bodo predavali IGOR BAVČAR, vodja Odbora za varstvo človekovih prvič, BOJAN KORSIKA in BOJAN ŠINK, člana kolegija Odbora.
šolske vesti
Celodnevna osnovna šola M. Samsa in I. Trinko Zamejski vabi na RAZSTAVO ROČNIH DEL likovnih izdelkov in fotografij, ki bo v šolskih prostorih pri Domju danes, 21. t. m., od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Vabljeni!
Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu do 20. junija odprt rok za vključitev v posebni seznam za poučevanje na slovenskih šolah. Prošnjo lahko vložijo univerzitetni študentje, ki študirajo v Italiji ali v tujini in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 3 izpite ter študentje, ki so že vključeni v posebni seznam in ki so opravili v zadnjih 12 mesecih vsaj 2 izpita.
Sindikat slovenske šole obvešča, da bodo na šolskem skrbništvu objavljene od 31. maja začasne lestvice za nižje in višje srednje šole. Rok za morebitne prizive traja pet dni.
čestitke
Naša "FRANCA" se danes sreča s 30. Vse najboljše ji želi ex sošolka in ex kolegica z možem.
Jutri praznujeta 7. obletnico poroke SERGIJ in CINZIA. Zdravja in nadaljnjega razumevanja jima želijo sin Peter, hčerka Ivana ter ostali sorodniki.
Ljubi noni MARIJI VESNAVER iz Saleža voščijo vse najboljše in obilo zdravja za njen 60. rojstni dan vnuka Daša in David ter Silvana in Jure z družinama.
izleti
Sindikat upokojencev SPI-CGIL -Trst priredi v soboto, 17. junija, izlet na Roglo - Pohorje, kjer bo srečanje upokojencev Slovenije. Vsi zainteresirani se lahko vpišejo na sedežih sindikata ali pa na glavnem sedežu (Strada della Rosan-dra 58) do 5. junija.
MO SPDT prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet za otroke vseh osnovnih šol na Trj žaškem. Cilj izleta je Kokoš, zbirališče izletnikov pa je ob 9. uri pred cerkvijo v Bazovici. Vpisovanje pred odhodom. Vabljeni otroci (brez staršev). Vse informacije pri Borisu Paoliju (tel. 910836) in Robiju Devetaku (tel. 55180).
SPDT prireja v nedeljo, 28. t. m., tradicionalni IZLET V NEZNANO, povezan s srečanjem s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304), zbirališče izletnikov pa je ob 5.30 pred tržaško sodno palačo (Foro Ul-piano). Potni list je obvezen.
SPDT prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, tokrat v DOLOMITE BRENTE. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI 'Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Kermecu (tel. 44016).
včeraj - danes
Montanari, Irene Brigitte Puzzo, Massi-mo Grilli.
UMRLI SO: 83-letna Bianca Bujese vd. ottardis, 86-letna Olimpia Pasculutti 1. Dante, 61-letni Michele Guidi, 72-let-i Albina Coloni, 47-letna Maria Intilia, '-letna Giuseppina Degrassi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 21. maja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in i 16.00 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Umtž 4, Ul. ommerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Nadje Sv. Sergija), Drevored XX. Septem-
Venezia 3.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, - Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), MILJE - Lungomare Venezia 3.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. Septembra 4, Ul. Berni-ni 4, MILJE - Lungomare Venezia 3.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) - Odprta od 8.30 do 13. ure. Po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRSI	Telefon 77-29-96
V ponedeljek se sreča z Abrahamom
SAMO PAHOR
Iskreno mu čestita
KD Slovan - Padriče
mali oglasi
ZA POTOVANJE s Primorskim dnevnikom v Švico od 24. do 28. maja sta na razpolago 2 prostora. Morebitni interesenti naj se prosim javijo Potovalnemu uradu Aurora v Ul. Milano 20.
NAPRODAJ v Ul. Galleria 16 stanovanje vis. pritličje: soba, kuhinja, sanitarije. Tel. 729620 od 13. do 15. ure.
PRODAM električno blazino (za revmo, cirkulacijo). Tel. 820124 PRODAM nov šotor za štiri osebe. Tel. 299457.
OSMICO so odprli "Pri Batkovih" v Rep-nu na št. 32. Točijo belo vino in teran.
NA OPČINAH pri Kvrtičevih so odprli osmico. Vabljeni!
KANTE ALOJZ ima osmico v Praprotu št. 18. Toči belo in črno vino.
NAJAMEMO urad v okolici Trsta ali v mestu. Tel. 045/7613655.
SLOVENSKO PODJETJE zaposli tajni-co/ka. Pogoji: znanje tujih jezikov, obvladanje uradniškega dela, knjigovodstva in uporabe kompjuterja. Podroben curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Junij".
IŠČEMO sodelavce za dostave na področju dolinske občine in Krasa. Tel. 741048 od 15.30 do 19.00.
IŠČEM delo kot kuhinjska pomočnica ah točajka v gostilni za poletno sezono. Tel. 200665.
SLOVENSKA DRUŽINA, bivajoča na Gardskem jezeru, začasno išče gospo za družbo starejši osebi. Pogoj: znanje slovenskega jezika. Informacije: tel. 211046 od 14. do 15. ure.
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE zaposli takoj knjigovodjo, tudi začetnika. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6- 34137 Trst pod šifro "Takoj".
TRGOVSKA FIRMA import-export s se-
dežem v Gorici nudi delovno mesto za računovodjo z vodenjem financ in bančnih poslov. Pogoji: večletna delovna izkušnja na podobnem delovnem mestu. Zahteva se predložitev curriculuma vitae. Pismene ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika Gorica - Drevored XXIV. Maggio 1 : 34170 Gorica pod šifro "Računovodja".
ODDAM V NAJEM vikend v Črnem vrhu nad Idrijo. Tel. 003861/741407 popoldan.
V BLIŽINI Primoštena dajemo v najem stanovanje za dve ali štiri osebe. Tel. 823000 - Silvia.
DOLGI OTOK - naselje Šali: 2-3 sobni apartman oddajam v juniju in po 10. avgustu. Informacije na tel. 003862/36352 (Lazar).
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. maja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. Giulia 14.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 - (tel. 271124), ZGONIK - (tel. 229373), samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. Giulia 14, Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel-271124), ZGONIK - (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel-271124), ZGONIK - (tel. 229373) - samo p° telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 776L predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 53 86	62	68	5?
CAGLIARI	24 76	61	16	36
FIRENCE	50 59	82	19	60
GENOVA	2 43	86	11	24 16
MILAN	19 51	72	85	
NEAPELJ	31	39	23	53	71 42 ri
PALERMO	1 84	79	21	
RIM	90 31	78	49	51 55 40
TURIN	26 87	65	86	
BENETKE	64 53	61	43	
XIX	1	ENALOTTO IX	12	1	2 X *	
KVOTE: 12	88.319.000.— 11	1.422.000.— 10	115.000.—				
	
nedeljski televizijski in radijski sporedi	~
rr rai i_____________________
8.30	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
9.00	Nedeljska rubrika: Cani-gatti & C. - Piccoli passi, grandi affetti (vodi Rosan-na Vaudetti)
10.00	Kmetijska oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2.del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto-TV Radiocor-riere
14.00	Športne vesti
14.20	Glasbena oddaja: San Remo in the World
15.45	Kolesarstvo: 72. dirka po Italiji, 1. etapa
17.00	Variete: Domenica in...
17.50	Športne vesti
18.15	Športne vesti: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Variete: Domenica in... sera
22.05	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 EP v ženski gimnastiki
(posnetki iz Bruslja)
RAI2________________
8.00	Aktualno: Week end
8.30	Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf
10.20	Filmska matineja: La regina del Far West (vestern, ZDA 1954, r. Allan Dwan, i. Barbra Stanwyck)
11.45	Rubrika: Video week end
12.25	Inf. oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.45	Film: Arriva John Doe! (kom., ZDA 1941, r. Frank Capra, i. Gary Cooper)
16.46	Šport: 45. minuta
16.55	Film (2. del)
17.55	Dnevnik - šport (golf)
18.50	Nogomet A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Conto su di te!
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Dok. oddaja: Mixer
23.30	Oddaja o židovski kulturi
24.00	Rubrika: Block-notes
0.30 Glasbena oddaja: Sanre-mo jazz '87 - McCoy Ty-ner Trio
^ RAI 3	1
9.00	Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno - La crociata dei figli
9.50	Dnevnik - nedelja
10.45	37. srečanje bersaljerjev
11.45	Glasbeni variete: Dance-mania '88
12.25	Film: Addio giovinezza (kom. It. 1940, r. Ferdinande Maria Poggioli, i. Adriano Rimoldi, Clara Cala-mai)
14.00	Deželne vesti
14.10	Tenis: mednarodni turnir Italije (moški)
18.35	Športna rubrika: Domenica gol (ured. Aldo Biscar-di)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Nogomet B lige
20.15	72. Giro (povzetki in komentar)
20.30	Aktualnosti: Chi Pha vis-to? (vodita Donatella Raf-fai in Paolo Guzzanti)
22.45	Rubrika: Filmske novosti
22.50	Nočni dnevnik
23.05	Nogomet - deželna prvenstva
"If RTV Ljubljana 1	|
9.20	Video strani
9.30	Otroška matineja: Živ Žav, 10.15 nadaljevanka Safari (zadnji del)
10.45	Nadaljevanka: Dolina lutk (po romanu J. Susan, ZDA, r. Walter Garuman, pon. 2. dela)
11.30	Video meh
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Video strani
14.40	Film: Rdeča črta 7000 (dram., ZDA 1965, r. Ho-ward Hawks, i. James Caan, Laura Devon, Gail Hire, pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	Film: Kvartet (dram., VB 1948, r. Harold French, i. Dirk Bogarde, Francoise Rosay)
18.20	Glasbena igrica: Pastirček (Radovan Gobec)
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Ptice pod nebom (r. Daniel^ Marušič, i. Zijad Gračič, Žarko Potočnjak, 2. del)
21.40	Zdravo, vmes dnevnik
HIPI TV Koper
11.00	Športna oddaja: Juke box
11.30	Šport spektakel
13.30	TVD Novice
13.40	Nedeljska rubrika: Noi la domenica, šport in spektakel (v studiu Cesare Ca-deo in Franco Ligas, gost Gianmaria Gazzaniga), vmes (14.30) EP v ženski gimanstiki (prenos iz Bruslja)
20.30	Športna rubrika: A tutto campo
22.00	TVD Novice
22.10	Tenis: Mednarodni turnir-Italije - finale (posnetki)
00.15 Kolesarstvo: dirka po Italiji - 1. etapa (povzetki)
RTV Ljubljana 2
9.00	Oddaja za JLA
10.00	Zračni miting ob dnevu vojnega letalstva
14.30	EP v gimnastiki
16.30	Tenis: Mednarodni turnir Italije
19.30	Dnevnik
20.05	Dokumentarna oddaja: Ptice na Kosovu
20.50	Festival JRT Neum '89
22.45	Športni pregled
CAMALE 5_______________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Nanizanka: Laverne e Shirley
11.00	Aktualno: II girasole, 11.30 Le 7 bellezze
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Film: LTsola nel sole (dram., ZDA 1957, r. Robert Rossen, i. James Mason)
16.30	Nanizanke: Laverne e Shirley - Giornata da cani,
17.00	Fox, 18.00 Love boat
19.00	Kviza: La ruota della fortu-na, 19.45 Tra moglie e ma-rito album (vodi Marco Columbro)
20.30	TV film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, r. S. Corbuc-ci, i. Paolo Villaggio, Sere-na Grandi, 1. del)
22.15	Variete: Alfredo Papa Show
23.40	Italija sprašuje 0.25 Šport: veliki golf - Phoenix Open
1.25	Nanizanki: Baretta, 2.20 Mannix
RETE 4
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dokumentarec: Pianeta Big Bang
10.30	Nan.: Mississippi
11.30	Rubrika iz parlamenta
12.15	Nanizanki: Longstreet,
13.15	Arabesgue
14.15	Filmske novosti: Ciak
15.00	Nan.: Katie & Allie
15.30	Film: La morte corre sul fiume (dram., ZDA 1955, r. Charles Laughton, i. Robert Mitchum)
17.30	Nanizanka: L'ora di Hitchcock
18.30	Film: Camille (kom., ZDA 1984, r. D. Davis, i. Greta Scacchi)
20.30	Film: Contro tutte le ban-diere (pust., ZDA 1952, r. George Sherman, i. Errol Flynn, Maureen 0'Hara)
22.05	Film: Anna dei mille giorni (zgod., VB 1969, r. Charles Jarrott, i. Genevieve Bu-jold, Richard Burton)
1.00	Nanizanki: Vegas, 2.00 Missione impossibile
ITALIA 1________________
8.30	Otroška oddaja
10.30	Nanizanka: Boomer cane intelligente
11.00	Dok. oddaja: Jonathan
12.00	Rubrika:Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: Che botte se incontri gli Orsi (pust., ZDA 1977, r. M. Ritchie, i. Walter Mat-thau)
16.00	Otroška oddaja
18.00	Risanke: Foofur Superstar,
18.30	Benjamin, 19.00 Sia-mo fatti cosi, 19.30 Gli ami-ci cercafamiglia, 20.00 I Puffi
20.30	Film: Fury (srh., ZDA 1978, r. Brian De Palma, i. Kirk Douglas, John Cassavetes)
22.45	Rubrika:Nessundorma
23.30	Film: Ouella pazza famig-lia Fikus (kom., ZDA 1977, r. Alan Arkin, i. Rob Rei-ner)
1.15	Nanizanka: Star Trek
ODEON__________________
8.15	Nan.: Good times
9.00	Filmske novosti
9.15	Nanizanka: THE Cat
9.45	Filmske novosti
13.00	Rubrika: Ouestitalia
13.30	Nad.:Lastoriadi Maria
15.30	Film: Voglia di liberta (dram., r. R. De La.Torre, i. Graciela Borges)
17.30	Film: Kidnapped Pollicino
19.00	Filmske novosti
19.30	Glasbena oddaja: Caffe Italia
20.30	Film: Lbrganizzazione rin-grazia - firmato il Santo (krim„ VB 1970, r. Roy Ward Baker, i. Roger Moore, Justine Lord)
22.45	Film: America 3000 - il pia-netta delle ammazoni (fant., ZDA 1986, r. D.En-gelbach, i. Chuck Wagner)
TMC____________________
10.00	Risanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Rubrika: A tutt oggi
13.00	Film: Il molto onorevole ministra (kom., ZDA 1961, r. Mervyn Le Roy, i. Alec Guinness)
14.30	Film: Credimi (kom., ZDA 1950, r. Norman Taurog, i. Deborah Kerr)
16.10	Film: Il paradiso non pub piu attendere (fant., ZDA 1978, r. Ernest Pintoff, i. Nancy Walker)
18.00	Nanizanki: I predatori del-1'idolo d’oro, 19.00 Auto-stop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nanizanka: Matlock
21.30	Šport: EP off-shore
22.00	Kolesarstvo: 72. Giro
22.15	Tenis turnir Italije
24.00	Nanizanka: Ray Bradbury presenta
TELEFRIULI______________
10.30	Nanizanka: Matt e Jenny
11.00	Glasbena oddaja
11.30	Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja
12.00	Zelena dežela -
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Dok.: Skrivnosti sveta
17.00	Glas. odd.: Seicorde
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športne vesti
20.30	Film: La polizia chiede ai-uto (krim., It. 1974, i. Gio-vanna Ralli)
22.30	Nan.: Riuscira la nostra ca-rovana di eroi a...
23.00	Šport in vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevniki 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Kristalna krogla (Lučka Peterlin-Susič); 11.00 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Nikoli več ne bom šla gledat mirtvih (Aleš Bebler); 15.10 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, komentarji in intervjuji, prenosi s prireditev; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Otroška igra; 8.45 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite, tovariši;
9.45	Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Čestitke; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Zbori; 17.30 Humoreska tedna; 18.00 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Vanka in Tonca; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 18.05 Šport; 19.00 Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Šport; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družina; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 11.30 Su-gerpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče; 19.00 Glasba non stop in šport; 20.00 Radio Lj.
RADIO OPČINE
10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor_ z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Šport; 20.00 Nočna glasba.
V:
C "»'i
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nad.: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci
U.00 Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Tribuna: Evropa jutri
14.10	Nanizanka: Stazione di servizio
14.40	Kolesarstvo včeraj in jutri, nato (15.30) Giro - 2. etapa
17.00	Mladinska oddaja Bigi
17.30	Biblijsko branje (4. odd.)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	30 let naše zgodovine
19.05	Nad.: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: L'oro dei MacKenna (vestern, ZDA 1969, r. L.Thompson, i. Gregory Pečk, Omar Sharif)
22.40	Aktualno: Linea diretta
23.10	Dnevnik in filmi
23.25	Reportaža: Itala, Raid Pe-king-Pariz
24.00	Dnevnik - v parlamentu
0.15 Rubrika o knjigah
C RAI 2__________________
6.35	Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film,- Ouattro passi tra le nuvole (kom., It. 1942, r. A. Blasetti, i. Gino Cervi)
10.30	Oddaja o protestantizmu
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno in Mezzo-giorno č...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.25	Rubrika: La ruota
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Dnevnik - nocoj
21.45	Film: Gli angeli del pote-re (dram., It. 1989, r. Gior-gio Albertazzi, i. Jitka Frantova, Lou Castel, ob koncu debata o filmu)
23.55	Nočni dnevnik
0.20 Film: Raffles (dram., ZDA 1939, r. Sam Wood, i. David Niven)
RAI 3_______________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi (vodi Pietro For-mentini, ured. Cosimini Frasca, De Seta, Panaro)
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Uni-verso bambino - gioco e societa
15.30	Bezbol - tekma iz italijanskega prvenstva (povzetek), nato nogomet Italija-Argentina
17.45	Atletika - evropski pokal
17.55	Dokumentarna oddaja:
Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	72. Giro (povzetki in komentar)
20.10	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	AKfualnosti: lo confesso -Parole segrete in tv (vodi Enza Sampo)
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 film Nikoli nisem pel očetu (ZDA)
12.25	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Utrip, 17.00 Zrcalo tedna, 17.15 Slovenci v zamejstvu
17.45	Glasbena oddaja: Koroška poje '86 (2. odd.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Časopis, 18.35 zabavna oddaja Majske igre (4. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Beg v Španijo (J. Bjornkjaer)
21.10	Oddaja d kulturi: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.00	Antologija slovenske violinske glasbe (dela slovenskih skladateljev izvajata violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz)
23.00	Video strani
,TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Tenis: Mednarodni turnir Italije - finale (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Dok.: Campo base
16.40	Nanizanka, 17.00 Film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Preverjanje v deželni vladi F-JK
KRMIN — Vino miru GORICA — 25 let ŠD Dom TRST-GORICA — Zaključna slovesnost športne šole ZGONIK — Nova športna panoga: jahanje bizona
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Košarka NBA - play off
22.15	TVD Novice
22.25	Sportime
22.40	72. Giro - 2. etapa
23.10	Nočni boks
ST RTV Ljubljana 2
17.45	Po brezkončnosti sveta
18.15	Svet športa
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Po sledeh napredka
21.05	Tigra - Rock nagrada '88
21.40	Svet na zaslonu
cr
CANALE 5
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
americana, 9.30 Peyton . Plače
r)"30_ Kvizi: Cantando cantando,
11.15	Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie Nanizanke: La časa nella prateria, 16.00 Webster,
16.30	II mio amico Ricky Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00- O.K. Il prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove (vodi Rai-mondo Vianello), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Mar-
l5-0o
l7'00
Rubrika: Radio Londra
2q co Columbro)
20 ^
0 TV film: Rimini Rimini (kom., It. 1987, r. Sergio Corbucci, i. Serena Grandi,
22	, JerryCala, 2. del)
^ Variete: Alfredo Papa
23	Show
S Variete: Maurizio Co-q. stanzo Show 0,j- Filmska rubrika: Premiere ^ Nanizanke: Baretta, 1.50 Mannix, 2.45 SWAT
7.40	Nanizanki: Lou Grant - La faida, 8.30 Switch - La falsa accusa
9.50	Film: E’ 1'amor che mi rovi-na (kom., It. 1050, r. Mario Soldati, i. Walter Chiari)
11.30	Nanizanki: Petrocelli - Gli svantaggi, 12.30 Agente Pepper - Agenzia dei peg-ni
13.20	Nadaljevanke: Sentieri,
14.20	La valle dei pini,
15.10	Cosi gira il mondo,
16.05	Aspettando il domani
16.35	Nanizanka: California -Ombree dargento
17.30	Nad.: Febbredamore
18.30	Nanizanki: General Hospi-tal, 19.301 Jefferson
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.30	Film: Ossessione di donna (dram., ZDA 1959, r. Herny Hathaway, i. Susan Hay-ward, Stephen Boyd)
22.30	Film: 11 gatto (krim., It. 1977, r. Luici Comencini, i. Ugo Tognazzi, Mariangela Melato)
0.35 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor-mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 T arzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Babysitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Una di guelle (kom., It. 1953, r. Aldo Fabrizzi, i. Toto, Lea Padovani)
22.15	Nanizanka: I-Taliani
22.45	Rock opolnoči: Cannes rock festival
23.45	Rubrika: Premiere
23.55	Nanizanke: Troppo forte, 0.25 Giudice di notte, 0.55 Kung-fu
8.15	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nanizanka: The Collabo-rators
10.30	Filmske novosti
10.45	Nad.: Signore e padrone,
11.45	Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30'Nadaljevanki: Maria, 15.30
Colorina
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: La mafia lo chiamava il Santo ma era un castigo di Dio (krim., VB 1973, r. James OConnolly, i. Roger Moore, Rosemarie Dexter)
22.30	Film: Hundra l ultima amazzone (pust., ZDA 1983, r. Matt Cimber)
TMC
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio im-broglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip clip
15.00	Nanizanka: I misteri di Nancy Drew - Incendi e vecchi merletti
16.00	Film: Si spogli dottore! (kom., VB 1060, r. Ralph Thomas, i. Michael Craig)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Oddaja o turizmu
22.45	Vesti in šport
TELEFRIULI
11.30	Nanizanka: Matt e Jenny
12.00	Dok.: Skrivnosti sveta
12.30	Kronika o motorjih
13.00	Vesti
13.30	Dok.: Možje in dogodki
14.00	Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Nan.: Giornoper giorno 20.00 Športna rubrika
23.30	Dnevnik, 0.30 Vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četr-, tkovih srečanj: Mal položi dar, domu na oltar; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Drama: Doktor Živago (1. del); 15.15 Kupujem-prodajam z Vesno, Mladi in dermatolog, Svetujemo vam;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Daneš; 13.30 Čestitke; 14.02 Za mlade radovedneže; 14.20 Glasbena tekmovanja; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 Studio ob 17.00;
18.05	Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočm program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;
8.00	Radio Lj; 13.00 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Novosti naše diskoteke;
18.00	Iz kulturnega sveta; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.05	Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Dnevi na radiu; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z_ odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
V Krminu so včeraj predstavili letošnji (četrti) pridelek Vina miru
Alitalia ga bo dostavila državnim poglavarjem
V, Krminski zadružni kleti se je včeraj dopoldne, četrtič, ponovila po-menjljiva slovesnost. Predstavili so zadnjo (lansko) letino vina miru. V prihodnjih tednih bodo pridelek, ustekleničen v 8.260 steklenicah odposlali vsem državnim poglavarjem, kot poslanico miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi. Za odpremo bo poskrbela letalska družba Alitalia, ki pri, v svetovnem merilu prav gotovo enkratni pobudi, sodeluje že od vsega začetka.
Včerajšnja slovesnost v Krminu, ob množični udeležbi občanov, članov zadruge in njihovih družinskih članov ter številnih predstavnikov oblasti, je bila združena s pestrim kulturnim sporedom z mednarodnim poudarkom. Bili so prisotni tudi predstavniki mednarodne vinske akademije iz Ženeve. Zbor, ki ga sestavljajo gojenci Zavoda združenega sveta iz Devina, ki so sicer že od vsega začetka redni gosti na tej slovesnosti, je zapel nekaj pesmi pod vodstvom Piera Poclena. Občinstvo pa je zelo toplo sprejelo nastop tamburaš-kega zbora in moškega pevskega zbora kulturno-umetniškega društva Fra-tellanza z Reke.
Sicer pa je tudi celotna letošnja manifestacija ob predstavitvi vina miru izzvenela kot poudarek zelo tesne povezanosti med vinom in umetnostjo. Da začnemo kar pri vizitki, s katero se predstavlja vino miru: umetniške nalepke so letos oblikovali znani italijanski slikarji Giuseppe Santomaso, Pietro Dorazio in Piero Consagra, na ogled je bila slikarska in kiparska razstava, odličen izdelek je monografija o briških vinih, ki jo je izdala Krminska zadružna klet in ki jo je uredil Ales-sandro Molinari Pradelli. O publikaciji je na včerajšnji slovesnosti spregovoril novinar Bruno Pizzul. Opozoril je na posrečeno simbiozo med tekstom, fotografijami in grafičnimi upodobitvami posameznih briških sort grozdja, ki so delo krminske učiteljice in slikarke Gianne Marini.
V odsotnosti predsednika zadruge Dalla Pozze, je Vino miru predstavil ravnatelj Krminske zadružne kleti Solni, ki je dejal, da je bil lanski pridelek precej manjši od tistega pred dvema letoma, saj so iz grozdja pridelanega v vinogradu miru iztisnili le okrog 66 hektolitrov vina. Količinsko je pridelek revnejši, je pa zato kakovost bolj-
ša. Vino so ustekleničili v 8.260 steklenic, ki jih bodo v prihodnjih tednih, v posebnih konfekcijah, razposlali vsem državnim poglavarjem.
"Posebna predstavitev vina ni potrebna", je dejal Soini, saj je pobuda dovolj znana in pravilno vrednotena, kakor pričajo številne zahvale in sporočila državnih voditeljev.
' Preko vina miru so v svetu izvedeli za Krmin, za našo deželo".
Udeležence včerajšnje slovesnosti je najprej pozdravil krminski župan Fauste Nunin, sledil je krajši poseg predsednika Pokrajine Gianfranca Criscija, ki je zagotovil tudi v bodoče pomoč Pokrajine pri razvijanju plemenite pobude in končno deželnega odbornika za kmetijstvo Vinicia Turella, ki je poudaril pomen vinogradništva v celotnem gospodarskem sistemu Fur-lanije-Julijske krajine. Za topel sprejem se je zahvalil, v imenu skupnosti Italijanov na Reki, Aldo Bressan.
Povedati je treba še, da je bilo ob včerajšnji predstavitvi vina miru še nekaj vzporednih manifestacij. Posebej velja opozoriti na začasni poštni urad, kjer so korespondenco žigosali s priložnostnim žigom.
Športni dan za učence slovenskih osnovnih šol
Več kot 300 učencev slovenskih osnovnih šol z Goriškega je imelo včeraj športni dan. Na vrsti je bila osnovnošolska olimpiada, ki je potekala v telovadnicah v Sovodnjah in Kulturnem domu ter na atletskem stadionu na Rojcah. Najmlajši so se po-
merili v poligonu in igri med dvema ognjema, starejši pa so svoje sposobnosti merili na atletskem stadionu. Kaj več o prireditvi in o izidih tekmovanj bomo še poročali.
Na sliki (foto Pavšič) trenutek s tekmovanja v poligonu.
Ob koncu tečaja prometne vzgoje za goriške učence
Najboljši so prejeli v dar kolo
Nagrajevanje učencev na Battistijevem trgu	(Foto Marinčič)
V Tržiču slovesnost na slovenski ladji
Na krovu ladje Pohorje, Splošne plovbe iz Pirana, ki je zasidrana v Tržiču so te dni pripravili krajšo slovesnost, da bi praznovali za tržiško luko pomemben dogodek: ladja je v Tržiču izkrcala doslej največji tovor celuloze v zgodovini pristana. Skupno so raztovorili 18 tisoč ton celuloze in 100 drugih zabojev. Gre za veliko pošiljko (na cesti bi potrebovali tisoč tovornjakov), ki je pomembna tudi zato, ker daje celuloza dosti dela predelovalni industriji.
Srečanja so se poleg kapitana ladje in predstavnika piranske Splošne plovbe udeležili predsednik goriške Trgovinske zbornice Bevilacgua, pristaniški konzul Romano in drugi predstavniki. Govorili so o pomembni vlogi, ki jo na Jadranskem morju ima tržiško pristanišče, ter o razvoju prometa celuloze, ki naj bi letos dosegel kar 200 tisoč ton.
Reforma institucij
Na pobudo skupine "Ricerca e pre-senza" bo jutri ob 17.30 v predavalnici liceja Paolino di Aguileia, Verdijev korzo 4 , okrogla miza na aktualno temo: Kakovost življenja in reforma institucij. Sodelovali bodo deželni svetovalec PSI in nekdanji župan v Tržiču Luigi Blasig bivši župan v Ronkah, Gianmassimo De Pace, ki pripada komunistični stranki in Roberto Grion, pokrajinski tajnik krščanske demokracije ter župan v Koprivnem. Okroglo mizo bo vodil poslanec Luciano Re-bulla.
Na Battistijevem trgu je bila včeraj vsakoletna slovesnost ob dnevu avtomobilistov, ki jo prirejata avtomobilski klub ACI in Goriška občina. Na slovesnosti so tudi podelili nagrade učencem, ki so se najbolj izkazali na letošnjem 24. natečaju prometne vzgoje v osnovnih šolah v Gorici. Pred nagrajevanjem je bilo nekaj krajših govorov in blagoslov službenih vozil policije, občinskih redarjev, karabinjerjev, finančnih stražnikov, gasilcev, vojske in vseh, ki imajo tako ali drugače zaradi poklica opravka s prometom in zagotavljanjem varnosti na cestah.
Navzoče je pozdravil predsednik ACI Mario Tirel, ki je poudaril vzgojni pomen tečaja prometne vzgoje: letos se ga je udeležilo 400 učencev in učenk četrtih in petih razredov vseh goriških osnovnih šol. Tirel je nato izrekel nekaj kritičnih pripomb glede zakonodaje v zvezi s prometom in premajhne pozornosti, ki jo po njegovem mnenju posvečajo avtomobilistom.
Občinski odbornik za promet Andrej Bratuž je pozdravil v imenu Občine. Prometna vzgoja v šoli je zelo koristna, je dejal, saj se tako bodoči odrasli občani pripravljajo na odgovornejše obnašanje na cestah in v življenju nasploh. Za njim je na kratko pozdravil tudi župan Scarano.
Mons. Ristis, ki je nadomeščal nadškofa, je blagoslovil vozila na trgu,
nato pa so podelili nagrade učencem. Dvajset najboljše uvrščenih je v dar prejelo kolesa, poleg tega pa so podelili še pokale, plakete, kolajne in druge praktične nagrade. Skupno se je najbolje odrezala šola Nostra Signora, med nagrajenimi pa je kar precej tudi učencev slovenskih šol. Peto mesto je osvojila Giuliana Pavio, 4. razred šole Erjavec v Štandrežu (učiteljica Zden-
ka Kovic), na 10. mestu sta Danjel Lutman in David Mucci iz istega razreda šole Erjavec, na 20. pa Ivana Di Dio, 5. razred šole Bevk v Gorici (učiteljica Marija Obljubek), ki je prejela kolo po izločilni preiskušnji med skupino učencev, ki so se z enakim številom točk uvrstili na 20. mesto. Med temi sta tudi Jezabel Hlede in Marco Stric-chiola iz 5. razreda šole Bevk, ki sta prejela pokal in zapestno uro.
V baziliki na Sv. gori danes velik shod romarjev
V baziliki na Sv. gori bo danes ob 16. uri slovesen verski obred, ki ga bo vodil goriški nadškof Bommarco, ob udeležbi predstavnikov koprske škofije, županov Bevčiča in Scarana. Obred bo v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku. Danes se bodo na romanju, ki poteka pod geslom Skupno oznanjati evangelij, zbrali verniki iz Goriške nadškofije in tako obeležili 450-letnico svetišča. Udeleženci bodo šli na goro v procesiji. Odhod je napovedan ob 16. uri s Prevala. (Na sliki: fasada bazilike na Sv. gori).
V Tržiču odobrili proračun PSDI potrjuje odstop iz odbora
Po več kakor šesturni razpravi je občinski svet v Tržiču odobril proračun za tekoče leto. Do glasovanja je prišlo včeraj okrog prve ure zjutraj. Za finančni načrt je glasovalo petindvajset svetovalcev, deset je bilo nasprotnih glasov. Tristrankarska koalicija med KD, PSI in PSDI, ki je že nekaj tednov v krizi, je kljub vsemu uspela izglasovati proračun, čeprav je dokument zgolj tehničnega značaja (brez pomembnejših investicij). Kriza se zdaj tudi formalno odpira, saj naj bi že na prihodnji seji odbora razpravljali o ostavki župana in odbornikov. Socialdemokrati so tudi v proračunski razpravi potrdili že napovedani izstop iz odbora. Občinski odbor naj bi se sestal že v torek.
Reševanje krize ne bo enostavno, saj je razmerje sil takšno, da ne dopušča velikih možnosti. Zaviralno vpliva in bo najbrž še bolj vplivala tudi vladna kriza v Rimu in težave, ki se kažejo na Deželi.
Da se povrnemo k proračunu: dokument izkazuje nekaj nad 78 milijard lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Financiranje raznih javnih del so po besedah župana Demarchija, preložili na leto 1989. Največji del sredstev bodo porabili za osebje, skoraj 38 odstotkov.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 14. do 20. maja 1989.
RODILI SO SE: Stefania Franco, Fran-cesco Blasig, Marlenka Petejan, Elena Canzutti, Matteo Nutrizio, Giulia Cac-cin.
UMRLI SO: 52-letna gospodinja Angela Prinčič por. Crachi, 91-letna upokojenka Lucia Furlan, 77-letna upokojenka Rosina Mandolin, 81-letna upokojenka Albina Principe por. Picci, 63-letni zidar Bruno Cucit, 77-letni upokojenec Giuseppe Braida, 65-letni upokojenec Boris Gregori, 93-letna upokojenka Ida Maria Vanon, 86-letna upokojenka Domenica Benussi vdova Botterini, 54-letna gospodinja Carolina Franco por. De Marchi, 79-letni upokojenec Primo Medeot, 73-letna upokojenka Ema Božič vdova Car-gnelutti, 91-letna upokojenka Anna Luša, 67-letna upokojenka Avellina Minin, 86-letna upokojenka Giuseppina Ciani, 77-letni zobotehnik Antonio Volpis, 86-letna upokojenka Angelica Medeot, 89-letna upokojenka Lidia Martelossi vdova Cos-sovel.
POROKE: inženir Damjan Gorjan in trgovska pomočnica Caterina Princi, pleskar Claudio Devetak in tiskarska delavka Luisa Mele, podjetnik Alessandro Cianetti in uradnica Paola Leon, upokojenec Aldo Macchietto in socialna asistentka Laura Sfiligoi.
OKLICI: delavec Roberto Cej in bolničarka Slavojka Goric, karabinjer Patrizio Pavanello in uradnica Maria Cristina Fo-gato, podjetnik Mario Caliri in geometer Marina G not, delavec Mauro Benvenuti in gospodinja Paola Ferletti, podčastnik vojske Luigi Violo in strojepistka Liliana Berlettone, karabinjer Daniele Timoleo-ne in gospodinja Teresa Bux, karabinjer Corrado De Rosa in gospodinja Marian-gela Velussi, pripadnik zbora državne policije Mario Baldasso in in bolničarka Mirella Scoreancig, uradnik Bruno Bor-tone in knjigovodkinja Diana Desiderio, delavec Roberto Zancarlo in trgovska pomočnica Laura Valentinuzzi, elektrikar Giorgio Fatti in trgovska pomočnica Laura Macuz, delavec Roberto Marcosig in uradnica Susanna Bregant.
Jutri popoldne
Občinski svet v Doberdobu
Jutri je napovedana seja občinskega sveta v Doberdobu. Dnevi red zasedanja, ki se bo pričelo ob 18.30 zajema vrsto vprašanj s področja financiranja javnih del, občinski svet pa bo razpravljal tudi o spremembi zazidalnega načrta ter o ponovni odobritvi občinskega grba.
razna obvestila
SKPD MIRKO FILEJ vabi jutri ob 20.45 na kulturni večer »Poezija Alojza Kocjančiča med Sočo in Rižano«. Poleg avtorja bo nastopil tudi moški pevski zbor Novega sv. Antona iz Trsta. Prireditev bo v dvorani Petra Co-colina, v Semeniški ul. 7.
KD Jezero iz Doberdoba vabi v četrtek, 25. t. m. ob 20.30 na predavanje KOSOVO IN NJEGOV VPLIV NA POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI. Predaval bo novinar radia Ljubljana Marijan Drobež.
Športno združenje Dom čestita
KATJI in SAMU
ob odločitvi za skupno življenjsko pot in jima želi obilo sreče in zadovoljstva.
kino
Gorica
CORSO 15.30-22.00 »II libro della giun-gla«. Walt Disney.
VERDI 15.30-22.00 »Splendor«. R. Ettore Scola.
VITTORIA 16.00-22.00 »Donne e anima-11«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rw~< w v
Trzic
COMUNALE 16.00-22.00 »Oualcuno da amare«. H. Jaglom.
EKCELSIOR 15.00-22.00 »La Chiesa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Don Boscova ul. 175 - tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 1 (Comunale) - ' Ul. Terenziana 26 - tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru - Vrtna ul. 2 tel 78300.
pogrebi____________
Jutri v Gorici ob 9.30 Albina Principe por. Picci iz splošne bolnišnice v cerkev pri kapucinih in na glavno pokopališče, ob 11. uri Angela Prinčič por. Crachi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Ločniku in na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža' očeta in deda
Milorada Jovanoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem svoj cem in prijateljem, ki so sočustvova1 z nami in dragega pokojnika pospr® mili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi

V Kulturnem domu proslavili obletnico ŠZ Dom iz Gorice
Petindvajset let prisotnosti in vztrajnosti
Sedanji in bivši športniki, trenerji in društveni odborniki ter predstavniki športnih in družbenih organizacij z obeh strani meje so v petek zvečer napolnili veliko dvorano Kulturnega doma, da bi s tem izpričali navezanost in podčrtali pomembnost 25. obletnice ustanovitve Športnega združenja Dom iz Gorice. Slavnostni večer pa je bil priložnost, da so potrdili pomembnost tega združenja v telesnokulturni stvarnosti Goriške.
Pozdrav prisotnim so najprej prinesla dekleta za športno ritmično gimnastiko, ki so po vodstvom Mije in Damjane Češčut prikazale delček iz svojega bogatega tekmovalnega repertoar-ja.
Predsednik ŠZ Dom Marko Čubej je v svojem nagovoru podčrtal vlogo or-
ganizacije v mestu ter se zahvalil vsem dosedanjim športnikom in odbornikom za dosežene rezultate. Sicer naloga, ki si jo je naložilo združenje v naslednjih sezonah, je dokaj zahtevna. Skrb gre predvsem najmlajšim, otrokom vrtcev in osnovnih šol, katerim bo Dom odslej piosvetil največjo pozornost. Le tako, je še dejal Čubej, bo telesna kultura postala trenutek kulturnega izpopolnjevanja, sklepanja novih vezi, odprave določenih tabujev, rojstev novih želja, kakor tudi skrb za vzgojo športnika v pravem Slovenskem duhu.
Mirko Primožič, predsednik pokrajinskega odbora SKGZ, je v pozdravu podčrtal tudi pomen izida knjige, ki bo kot stalen dokument pričala o delu
in pomembnosti mestnega športnega združenja, ki odigrava pomembno vlogo pri vzgoji mladine kakor tudi pri ohranjevanju slovenske prisotnosti v Gorici. Predsednik goriške Pokrajine Gian Franco Crisci se je zahvalil do-movcem za prispevek, ki ga nudijo Goriški v skrbi za vzgojo mladine. Željo po tesnejšem sodelovanju in izmenjavi izkušenj je izrekel predsednik Bora Mitja Race, ki je ugotovil, da imata obe organizaciji vrsto skupni, problemov. Pomen športa tudi pri navezovanju stikov s Slovenijo je podčrtal predsednik goriškega olimpijskega komiteja Elvio Ferigo, medtem ko je predstavnik ZTKO iz Nove Gorice Emil Hvalica izrazil zadovoljstvo nad plodnim sodelovanjem, ki ga je Dom
stkal z novogoriškimi telesnokulturni-mi organizacijami.
Večer, ki sta ga scensko in vsebinsko oblikovala Silvan Bevčar in Janez Povše, povezoval pa Dušan Košuta, se je nadaljeval s prikazom vaje na prožnem platnu, ki so jo izvedli mladi člani sekcije za orodno telovadbo. Njihovi akrobatski skoki pa so uvedli predstavitev knjige »Športno združenje Dom, 25 let prisotnosti, 25 let vztrajnosti, učinkovitost v športu, učinkovitost v življenju«, ki jo je napisal Vili Prinčič. Z avtorjem se je na odru pogovarjal novinar Rudi Pavšič, ki je podčrtal pomembnost izida te knjige, ki bogati polico literature s tovrstno tematiko. Šam avtor pa je občinstvu obrazložil, kako je prišlo do izida knji-
ge in katere so bile glavne težave pri zbiranju podatkov in pri samem urejevanju. Sicer bežen prikaz o zgodovini in delovanju združenja je bil ponujen s pomočjo diapozitivov in spremne besede Alenke Florenin.
V sklepnem delu slovesnosti, preden so prisotni ob veselem razpoloženju obujali spomine na športne dogodke, ki so spremljali rast mestnega združenja, so izročili še priznanja najzaslužnejšim domovcem. Odličja so bili deležni Jože Cej, Mija Ušaj-Češ-čut, Mauro Dornik, Igor Komel, Marko Lutman, Vili Prinčič, Dino Roner, Aldo Rupel, Livio Segiolič, Martin Toma-žincič in Marko Čubej..
Na slikah: občinstvo na Domovi proslavi ter skupina športnikov, trenerjev in odbornikov, ki je dobila priznanje.
Žaba-žabica vabi otroke v poletno središče ’89
Dragi mladi prijatelji.
Se morda še spominjate tistega žalostno-veselega dne vročega poletja, ko nas je v dijaškem domu in na zadnji dan Poletnega središča pozdravila velika, velikanska in naj, naj super žaba-žabica. S svojimi velikimi kraki nam je pomahala v slovo z željo, da se še kdaj srečamo.
Tudi mi smo jo pozdravili, jo pobožali in ji zapeli pesmico, potem pa v en 9las zakričali: "Igra je naše veselje?'
In igra je bolj zdrava od mleka, bolj sveža od vode, je najlepši dar svobode! Zato se bomo igrali še naprej, kajti pred nami je novo in prijetno POLETNO SREDIŠČE '89.	•
Vse je že skoraj pripravljeno... Vaša žabica vam sporoča, da vsa igrišča, telovadišča, parkirišča, smehališča, skrivališča in seveda suha kopališča ža čakajo na vas. Tudi drevesa so tako kot vi med letom pridno rastla in njihovi zeleni listi nam bodo tako letos privoščili nekoliko več sence, katere se vsi vroči tako razveselimo.
Tudi pisane žogice-marogice, debeli in mokro-suhi čopiči, pa barvice-ma' dce, novo kladivo z žebljički, izrezani konjički, lepilo-milo, škarje in šestila Vse veselo pričakujejo. Poiskali pa bomo še kakšno slikanico, zapeli no\ Pesmico, popili malo čaja in prestrašili Bav-bava! Ste zato? Res? Potem pa , Pbdite v Slovenski dijaški dom Gorica, kjer bo od 26. junija do 7. julija 't Potekalo Slovensko poletno središče '89.
r Vpisovanje in informacije v pisarni dijaškega doma "Simon Gregorčii Dorica, Ulica Montesanto 84, tel. 83495, vsak delavnik od 10. do 14. ure.
Pridite, veselite se z nami!
Vaši animatorji
V Novi Gorici v okviru Goriških srečanj
Posvet o Primorski v letih 194547
Primorska je v slovenski in jugoslovanski zgodovini ter v naši politični zavesti slabo prisotna, tudi zato, ker nekatera obdobja iz njene zgodovine niso dovolj proučena in raziskana. To je poudaril Branko Dolenc, ko je v petek popoldne odprl znanstveno posvetovanje o temi Primorska v letih 1945-47. O tej temi so prebrali deset referatov, ki so jih pripravili strokovnjaki za posamezna področja iz Nove Gorice, Kopra, Ljubljane in Trsta. Pogovor je bil v začetku posvečen nedavno umrlemu politiku in primorskemu javnemu delavcu Juliju Beltramu - Jagku. O njegovem deležu v primorski zgodovini sta govorila Slavica Plahuta iz Goriškega muzeja in zgodovinar Ivan Križman iz Ljubljane.
Avtorji drugih referatov so nato razčlenili razmere, ki so nastale po umiku jugoslovanske osvobodilne vojske iz Trsta, Gorice in drugih predelov v juniju 1945. Tedaj se je skoraj po vsej Primorski, ki je bila v pričakovanju nove razmejitve med Italijo in Jugoslavijo razdeljena v coni A in B, začela ostra konfrontacija med organi ljudske oblasti, ki je nastala v osvobodilnem boju, ter angloameriško vojaško upravo. O organizaciji in strukturi te slednje je govoril dr. Cvetko Vidmar iz Nove Gorice. O tistem obdobju je objavljenih veliko zgodovinskih in drugih del. Odprti in preučeni so različni arhivi, toda veliko je še nejasnosti in neznank. Šele njihovo odkritje bi omogočilo temeljito presojo vsega, kar se je v prvih povojnih letih dogajalo na Primorskem.
Nadja Magajne iz Trsta je obravnavala politično diferenciacijo med Slovenci v Trstu in Gorici, ki se je kazala tudi v ustanavljanju strank. Menila je, da je y bistvu šlo za nadaljevanje politične diferenciacije, ki se je začela že med vojno. Drugi razpravljalec pa je zatrjeval, da so ustanavljanje slovenskih meščanskih strank, kakršna je na primer bila tudi Slovenska demokratska zveza, pospeševali angloameriški zavezniki, da bi oslabili moč in zmanjšali vpliv ljudske oblasti, ki se je navdihovala iz duha Osvobodilne fronte.
Petkovo posvetovanje je pripravil odbor za Goriška srečanja, ki je njegov predsednik Dušan Šinigoj, sicer predsednik slovenske vlade. V okviru Goriških srečanj sistematično preučujejo politična in druga vprašanja iz bližnje preteklosti na Primorskem. Tako prispevajo k spoznavanju manj znanih dogodkov in k dograjevanju znanja o času, ki je bil prelomen. Dr. Branko Marušič je v petek dejal, da bi morali tudi obdobje po priključitvi Primorske k Jugoslaviji preučiti z znanstveno-raziskovalno metodo, brez ideoloških ovir in tako, da bi imeli enak odnos do vseh akterjev dogajanj.
Na posvetovanju so tudi sprejeli predlog Branka Babiča, naj bi na prihodnjem srečanju celovito preučili dogodke, ki so se med vojno in v letih po osvoboditvi odvijali v Trstu. Gre tudi za obdobje Informbiroja, ki je imel velike politične in tudi narodnostne posledice na Tržaškem.
Marjan Drobež
V organizaciji Mladinskega krožka in Radia Val
Prihodnjo soboto avto in moto raid
Pri Mladinskem krožku Gorica in Radiu Val so v polnem teku priprave na tretji avtoraid, ki se bo odvijal čez manj kot teden dni. Po lanskoletnem premoru se je goriška mladina letos odločila, da ponovno organizira tovrstno tekmovanje v orientacijski vožnji. Zanimanje je veliko predvsem pri mladih, zato so organizatorji pripravili poleg klasične proge za avtomobilske posadke tudi poseben pravilnik in progo za motoriste.
Novosti je sicer več, vendar pravilnik prepoveduje kakršnokoli predhod-
no informacijo in so zato usta organizatorjev dobro zašita. Možna sp le nekatera ugibanja, ki jih dopušča ime letošnjega raida. Iz njega lahko domnevamo, da bo letošnja proga zanimiva in da se bodo avtomobilske posadke kot tudi motoristi potrudili v vožnji ter v iskanju skrivnosti "mitičnih" sedmih gradov. Kdor bi želel vedeti več, bo moral potrpeti do sobote, 27. maja, ko bo ob 15. uri start avto in moto raida na goriškem gradu. Prijave sprejemajo do pol ure pred . startom. Raz-
glasitev rezultatov ter nagrajevanje bosta v dijaškem domu Simon Gregorčič, kjer se bodo tekmovalci po preizkušnji lahko okrepčali. Podrobnejša določila za odvijanje avtomobilskega in motorističnega raida vsebujeta pravilnika, ki ju objavljamo v celoti.
PRAVILNIK AVTOR AID A SEDMIH GRADOV 1989
1)	tekmovapje z avtomobilom ni hitrostnega značaja;
2)	ekipo sestavljajo voznik in najmanj en član posadke;
3)	vpisovanje bo do pol ure pred startom, ki bo dne 27. 5. 1989 ob 15. uri na goriškem gradu, kjer bo organizator dal ekipam nadaljnja navodila;
4)	posadka se bo posluževala kompasa in radijskega sprejemnika;
5)	voznik in člani posadke morajo imeti vse potrebno za prehod državne meje,-
6)	organizator zavrača vsakršno pravno odgovornost.
PRAVILNIK MOTORAIDA TRANS-ADRIA 1989
1)	tekmovanje je namenjeno motoristom in ni hitrostnega značaja;
2)	vpisovanje bo do pol ure pred startom, ki bo dne 27. 5. 1989 ob 15. uri na goriškem gradu, kjer bo organizator posredoval ekipam nadaljnja navodila;
3)	motoristi morajo imeti vse potrebno za prehod državne meje;
4)	organizator zavrača vsakršno pravno odgovornost.
MKG in RADIO VAL
ORGANIZIRATA
SVTORAID 7 GRADOV MOTORAID TRANS ADRIA
Štart v soboto, 27. maja ob 15. uri z goriškega gradu
KOMJANC	HLEDE	TOMAUTO	COSSUTTA W AL TER
GOMME	AVTOKLEPARSTVO	Zasl. Rover	Avtoprevozništvo
Ul. Rossini 22	Ul. HI. Armata 175	Ul. Nizza 15	Terminal Fernetiči
Uvodni koncert spomladanske Verdijeve simfonične sezone
Razstava risb in ilustracij Vesne Benedetič
Misli si, da pod nami ni pekla,
Niz petih koncertov spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi, z dvema ponovitvama vsakega, se je začel prejšnji četrtek v ne ravno polno zasedeni dvorani. Pod vodstvom že mednarodno uveljavljenega španskega dirigenta Artura Tamaya in s sodelovanjem mladega francoskega pianista Jean-Yvesa Thibaudeta, je orkester gledališča Verdi v uvodu zaigral, kot je že tradicija, skladbo, ki je na natečaju za glasbeno nagrado "Citta dl Trieste« za leto 1988 osvojila prvo nagrado, "Khnetten" za orkester mladega skladatelja Giovannija Bonata iz Schia. Krstna izvedba skladbe ni mogla ogreti občinstva, ki pa jo je ves čas spremljalo s hvalevredno kulturno pozornostjo. Orkester se je dela, ki ga označuje iskateljski komponistični izraz z neenotnim ritmom in poudarki na različnih inštrumentih od sopranskega saxa do vibrafona in drsajočih zvokov godal, ki ustvarjajo nekakšno arhaično evokativnost, lotil z vso potrebno profesionalno zavzetostjo, vendar preprečljivih učinkov ni mogel poustvariti.
Če je bila ta noviteta sprejeta s hladno korektnostjo, pa je zato toliko bolj ogrel ostali del sporeda tako po zaslugi razpoloženega orkestra, kot še zlasti po zaslugi briljantnega muziciranja pianista Thibaudeta v Lizstovem Koncertu št. 1. v Es-duru za klavir in orkester. Njegova klavirska igra sicer ne težki k poglabljanju v finese parti-rure, zato pa je toliko bolj virtuozno uglašena na poustvarjanje tematskega tkiva in harmoničnih učinkov. Kljub na nekaterih mestih ne ravno najboljši usklajenosti z orkestrom, je Lizstova partitura zaživela v svoji melodični lepoti v vseh stavkih. Da pa zna Thibau-det muzicirati tudi z lirično nežnostjo, je pokazal v dodani znani Debussijevi skladbi "V luninem svitu".
Mussorgskega simfonično pesnitev "Slike z razstave" v Ravelovi orkestraciji klavirskega virnika, je dala orkestru priložnost za komunikativno muziciranje, sicer ne tako sugestivno v vseh desetih slikah in "sprehodih", pa vendar v celoti vse to z lepo skupno zbočnostjo, igrivostjo in otožnostjo, predvsem pa z maestoznostjo v sklepni sliki "Velika kijevska vrata", v kateri je prišla do polne veljave čista zvočnost trobil in pihal, posebej pa še tolkala od zvonov do činel v poustvarjanju značilne ruske slavnostno liturgične melodike in barvitosti.
j. k.
»Ko Vesna sanja« je zapisal v svoji recenziji o razstavi Vesne Benedetič Giancarlo Pellegrini. In tako kot Vesna smo se zasanjali tudi mi in skupno s številnimi obiskovalci galerije San Michele stopili v tisti sanjski svet, v vizijo sveta brez sovraštva, brez vojn, v svet miru, dobrih misli in dejanj, ki ga naša mlada umetnica ponazarja v svojih ilustracijah za otroke, ki pa ne govore samo otrokom in so torej slike, podobe, za velike in majhne, kot piše na vabilih.
Prišla sem na razstavo v večernih urah, v času, ko so ljudje ponavadi pri večerji. Pa je bilo kljub temu v sicer majhnem prostoru galerije, kar Živah-
Hrastovlje vabijo
Petsto let hrastoveljskih fresk. Znamenita In častitljiva obletnica, ki še dodatno privablja na ogled pretresljivih starodavnih stvaritev
no in prijetno. Še kar utrujena Vesna pa je odgovarjala obiskovalcem in jim razlagala svoj pogled na slike, ki jih je ustvarila in skozi te tudi svoj pogled na svet, za katerega sama ve, da je grd, slab, hudoben, a bi ga želela videti v drugačni luči - svetlega, obarvanega s toplimi veselimi barvami, sveta, ki bi si ga vsi želeli, pa tako malo napravimo, kot skupnost, ali posamezniki, da bi ga lahko doživljali in v njim živeli vsi - prijatelji, vsi ljudje z veliko začetnico.
Motiv razstave, ki si ga je izbrala mlada umetnica je pesem Johna Lennona, enega članov slavne skupine Beatlesov. Takole nekako pravi ta njegova pesem, ki bi ji po slovensko lahko dali naslov "Zamisli si". "Zamisli si, da ni nebes, da pod nami ni pekla, temveč samo jasno nebo. Zamisli si, da živimo vsi z dneva v dan v svetu, kjer ne obstajajo različni narodi, kjer ni vzrokov za ubijanje, za prisilno umiranje. Zamisli si, da vsi živijo v svojem svetu miru..."
Ilustracije, ki jih predstavlja umetnica, so uglašene na to struno, na to 'temo. V njenih slikah ni pekla, niti nebes, temveč so samo otroci, z lepimi, velikimi in dobrimi očmi, ki se imajo radi, kjer ni meja, kjer ima svet samo en obraz, ki je obraz sreče, miru, zadovoljstva.
»Že od majhnega sem rada risala. Svet risbe mi je bil najbližji. Skozi ta svet sem se lahko izpovedovala; bil mi je ob strani v mojih svetlih in manj svetlih trenutkih. To je moja prva samostojna razstava in strah me je bilo, da ne bom uspela. Pa me je, že ob otvoritvi, obiskalo veliko ljudi, prijateljev, znancev, pa tudi takšnih, ki sledijo v slikarstvu mojim idejam, mojim mislim. Vse to me je močno razveselilo in mi daje upanje, da sem s svojim
delom vendarle na pravi poti. Sama vem, da bo potrebno še veliko dela, a to me ne plaši. Bolj si želim, da me obiskovalci razumejo, da razumejo moje ilustracije, da jim te puščajo v duši prav tako dobre, lepe občutke, kot so vodili mene, ko sem jih slikala.
Med obiskovalci, ki so se vpisali v knjigo spominov, sem videla tudi podpis našega umetnika Milka Bambiča. Poleg podpisa je Bambič skiciral Vesni še portret in zraven zapisal "Veliko obetajoči mladi Benedetičevi z občudovanjem do njenega čuta za otroško dušo".
Pa še veliko drugih podpisov sem videla, tudi s pripisi in dobrimi željami.
Potem ko sem si ogledala ilustracije, mi je Vesna pokazala še vrsto drugih svojih slik. Temne so se mi v tistem trenutku zdele, izražajoče skrb, težke misli. "Tako se tudi v meni pretakajo svetle in temne misli. Ilustracije, v katerih so glavni akterji otroci - a skozi njihove oči gledam sama, v tem svojem obdobju ves svet - so namenjene tistemu dobremu svetu, z mavrico, ki ga obkroža, z lepimi mislimi, ki ga spremljajo. Vem, da je to zaenkrat le utopija, saj živim v današnji stvarnosti. Vendar pa mislim, da ne smemo izgubiti želje po nečem lepšem, boljšem, da moramo, vsakdo po svoji moči, nekaj napraviti, da bi se vendarle okrog nas kaj spremenilo, seveda na boljše.."
Prišla sem na razstavo polna slabih, težkih misli. Odhajala sem, ko so me spremljali obrazi veselih, dobrih in v boljši svet verujočih otrok. Mislim, da je Vesna izbrala pravi naslov svoji razstavi - to so podobe za velike in majhne. Še do srede 24. t. m. si jih lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 22. ure v Ul. San Michele 8. tudi za vas bo to doživetje...
NEVA LUKEŠ
Pri Založništvu tržaškega tiska je izšel prvenec kriškega pisatelja
Zbirka kratke proze Rapsodija v treh stavkih Mirana Košute
Te dni se je v Tržaški knjigarni pojavil knjižni prvenec domačega avtorja. Gre za zbirko kratke proze Rapsodija v treh stavkih Mirana Košute. O knjigi se je že dalj časa šušljalo, končno pa je le prišla na svetlo pri domači založbi ZTT. Bralci naj se nikar ne ustrašijo glasbenih naslovov oziroma podnaslovov posameznih delov knjige, pod njimi se namreč skrivajo čisto domače vsebine.
V prvem razdelku z naslovom Adagio -come un ricordo bo bralec lahko prebral pripoved o devinski Beli gospe, ki jo njen mož Rajmund VI. Devinski, devištva tat in razuzdanec, iz jeze, ker ob posiljevanju ugotovi, da žena ni več devica, vrže na čeri pod gradom, pri čemer se gospa spremeni v belo skalo. Mož se okrutnosti skesa, se spreobrne in pred smrtjo napiše zgodbo o svojem hudodelstvu. Ampak... to zgodbo odkrije v škofovskem arhivu mladi učenjak Mitja, ki ima prav tako kot junak njegove najdbe težave z zakonsko družico, samo da je mladi Mitja prezaposlen in ga žena zato po banalnem prepiru zapusti, kaj pa bi z možem, ki stalno hodi na seje. Vzporedni zgodbi imata še eno stično točko: belino poročnega krila oziroma rjuhe v Rajmundovem primeru. Oba moška v sveti jezi zalučata beli tkanini za ženama, kar seveda v obeh primerih povzroči okamenitev literarnih soprog. Pripovedni prijem je res posrečen, pri tem ne moti niti kvazi baročnost prve zgodbe, prav tako ne neuglajena banalnost sodobne, ampak neprepričljivost obojega. Za spoznanje je Rajmundova pripoved kljub obteženemu jeziku berljivejša: tu je vsaj zaljubljeni ribič in tu je mila grajska gospa, ki lahko razjarita pohotnega Rajmunda, da se zdi zločin še kar verjeten, no, če ne že zločin pa vsaj (z veliko slastjo popisano!) posilstvo. V sodobni inačici pa se ne razume, zakaj naj bi tako puhlo govoreča in čuteča človeka sploh trpela in zakaj se ne bi razšla. Zdi se, da je občutek krivde zares prešibko motiviran in da je avtorju poznavanje človeške psihe še skrivnost. Druga zgodba Zelene oči je ubrana nekoliko cankarjansko, in to na motiv krivde zaradi otroške objestnosti. Z Viljano, istrsko
begunko, ki jo vaški fantini (slovenski!) zaradi narodnostne mržnje do krvi potolčejo s kostanji, Miran Košuta zaključuje prve tri zgodbe, prvi stavek svoje Rapsodije.
V drugem stavku z naslovom Moderato bu-colico je pet zgodb iz vaškega življenja. Nekatere so napisane v prvi, nekatere v tretji osebi, vse pa prikazujejo vaško življenje in njegove ljudi v današnjem času. Že kar nekam romantična je pripoved o ribiču, ki na avtorja prenese ljubezen do ribištva in morja. Imenitno je opisana starka Marija od Baloute, ki piše predsedniku italijanske republike pismo, v katerem ga prosi, naj »nardijo en ovink pr autoštradi in pustijo moj grunt pri miru«, kar se seveda ne zgodi. Komaj namreč starka odda pismo in se ozre po gruntu, vidi, da je od njega ostalo le še razrito delovišče z bagri. V prozi Romanje je glavna oseba vaška starka, ki bi rada poromala v Barbano za smisel, da bi še mogla v kaj verjeti... Na vasi seveda ne gre brez osmice in brez trgatve. Ob prvi Miran Košuta popiše poskus samomora mladega agronoma, ki ga zapusti ženska, zato je obupan, drugi pa se v osmici veselijo, plešejo in pojejo. Medtem ko avtor čaka na trgače, podoživlja obrednost in trud za vsakdanji kruh in vse, kar je povezano s tem kmečkim opravilom: pripovedovanje dovtipov, anekdot, spominov. Pisatelj je ob čakanju na trgače otožen, nekam tuj sredi vaškega sveta, v katerem še veljajo trdna pravila za vsako priložnost: ob trgatvi je treba biti vesel, zato še sam pove primeren dovtip. Od teh vaških zgodb je najbolj berljiva, jasna v zasnovi in razpletu poleg črtice o trgatvi še proza Rekviem za trte in starko, ker je stilno najbolj enotna in tudi psihološko najbolj prepričljiva. V nabuhlosti stila je tudi največja slabost tega prvenca. Primer: (str. 56) »... in ji vtisnila v zadnjico pod kičasto šaro florealnega na krilu boleč spomin svoje težke lopataste roke.« In še: (str. 75) »Priveslala sva na kraj, kjer je bila lebdeča plula mrež z vzporednim korelatom robidovja in suhih češpelj na obali memento najini nočni pustolovščini.« To ni več stvar sti-
Posnetek s predstavitve v TK (foto Magajna)
la, ampak že slabega okusa! Ko avtor piše v prvi ženski osebi ter polaga besede v usta izžeti kraški starki, nas vendar ne more prepričati, da starka v bregu vidi »jutranji jantar« in »apoteozo pomladi«! Ali da nona misli kot kak profesor latinščine: »Med ribiči se je kljub prazniku ukresilo nekaj horacovskega: duce et utile..« Kmečki ljudje ja ne mislijo tako. Čemu torej takšno literarno spakovanje ob kar se da preprostih rečeh? Kaj naj si človek misli o tem: »Mar ni amarant zatona šepetal iz osmice v hladna somračja kleti njegovo ime?« In žal takih primerov spakedranščine ni tako malo. Po drugi strani pa je v knjigi mnogo narečnih izrazov, ki bogatijo to pisanje, kadar so na pravem mestu in v pravih ustih.
Zagate pisteljskega poklica in težave pisanja Košuti niso tuje, o čemer piše v zadnjem stavku svoje Rapsodije v zgodbi Slovo, ko opisuje Petra L, na katerega se je zgrnilo še kup drugih težav, tudi pri njem ljubezenskih (ima kukavičje dete, tako rekoč podtaknjeno), nikakor ni uspešen literat, kar pa bi vsekakor rad bil, zato ponoči mračno razmišlja, kakšno »pi-sunsko sranje« je literatura. Občuduje velikane peresa in uma in našteva ter omenja njihova spoznanja. Grize ga, ker ne najde ključa do velike stvari, ko se pravim pisateljem kar
samo od sebe zapiše »neizrečeno« (verjetno neizrekljivo), a on seveda tega ne zmore, zato se od visokih sanj poslovi in končno tudi začne pisati zgodbo po naročilu, torej prav to, česar ne bi rad, a kar v resnici zna...
In tako smo že pri zadnji zgodbi zadnjega stavka, pri noveli Happy end? (Srečni konec?), ki je tudi najdaljša proza v knjigi. Gre za nočni Trst in prostitutke. Pri zgradbi novele se je pisatelj poslužil tehnike scenarija za glas in sliko. Zdi se, da je to brez potrebe obtežilo sicer zanimivo zgodbo, ki bi jo brez tega laže brali manj zahtevni bralci. Glavna junakinja je prostitutka Ana Rajič - Sneguljčica iz Dugega sela onkraj meje. V Trst je prišla prodajat svoje meso zato, da bi si prislužila doto, nato pa se hoče vrniti domov, kjer jo čaka zvesti Pero, ki seveda o njenem početju nima pojma. Zgodba se tudi tako naplete in srečno razdrasa. Treba pa je reči, da kljub popisom spolnega življenja (kar pisatelju dobro steče spod peresa) vse to pisanje ostaja neživo, papirnato, ne pove in razkrije pič novega, česar ne bi že vedeli, celo veliko manj. Kljub vsemu besednemu akrobatstvu vse ostaja na neki čudni ter samodopadljivi površini. V tem ključu stvar zaskrbi na koncu tudi avtorja, ki v zadnjem odstavku zgodbo o Sneguljčici pošlje na natečaj samemu R. W. Fassbinderju, ta pa scenarija ne izbere, ampak se odloči za Warnung vor einer heilige Nutte, s čimer naj bi se bralcu razkril nov pomen in namen novele.
V branje se vam ponuja spreten literarni prvenec, ki se mu preveč pozna znanje o literarnih (teoretičnih) rečeh, veliko hotenje in čezmerna ambicija, kar je nedvomno v škodo neposrednosti teh zgodb. Neka čudna zmes salonskega literariziranja, ki jemlje sapo sproščenemu, naravnemu toku pripovedi, in dobrih domačih zgob, katerih pa nam avtor iz neznanega vzroka noče privoščiti, ne glede nato, da ima prav zanje največ smisla. To pa je tudi dokazal z najboljšimi pripovedmi, ki bogatijo slovensko književnost.
IVANKA HERGOLD
POSEBNA
PREDSTAVITEV
IVtMIC/U l/c
ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ
za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed proteze so
NEVIDNE
V TRSTU, v ponedeljek, 29. maja, Ul. Maiolica 1/1. nad. (ob pokriti tržnici)
Tel. 772807. URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO!
SVETOVALEC MAICO CEGLAR VLASTA
ZA BREZPLAČNO PREIZKUŠNJO NA DOMU TELEFONIRAJTE NA 772807
m MAICO
Slišati dobro slišati vse
MAGAZINE
MOŠKA IN ŽENSKA OBLAČILA
PRIMORSKI DNEVNIK 21. maja 1989
srečanje prežihovih šol □ stran 11
V petek in soboto v Dolini tradicionalno srečanje slovenskih Prežihovih šol
Pozdravljeni Prežihovci!
Dolina je letošnji gostitelj 12. srečanja slovenskih šol, ki so poimenovane po pisatelju Prežihovemu Vorancu. Kot pred desetimi leti se bomo zopet sestali na slovenski zemlji v Italiji, v kraju, kjer že stoletja bivamo Slovenci. Kljub državni meji je slovenska beseda pri nas živa in ukoreninjena.
Gostovanje je za nas zahteven organizacijski izziv. Naša številčno skromna šola je z veseljem sprejela povabilo, da gostuje letošnje srečanje. Obremenitev je bila velika in bolj ko se je približevalo srečanje, so se zahteve večale. Kljub temu smo prepričani, da smo zadoVoljivo izpeljali zahtevno nalogo, ki smo si jo prevzeli lansko leto v Bistrici pri Lendavi.
Za nas je predvsem zelo pomembno, da gostimo prijatelje iz Slovenije. Živimo v stalnem boju za obstoj in še večno čakamo, da nas bo italijanska država priznala tudi pravno z zaščitnim zakonom. Živimo v obmejni deželi, ki je že stoletja stičišče italijanske, germanske in slovanske kulture, zato se tudi čutimo dolžni, da ohranimo našo slovensko zavest.
Poslanstvo slovenske šole v naših krajih je morda pomembnejše od tega, kar se zdi na prvi pogled. Šola ohranja jezik, vceplja zavest kulturne in narodne pripadnosti, deluje kot koheziven, nepogrešljiv element življenja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in je sploh nepogrešljiva pri potrjevanju teh vrednot. Srečanje je torej tudi skozi ta zorni kot pomembno, saj vzpostavlja vez s šolami, učitelji in mladimi iz Slovenije in še znotraj naše manjšine same - z Doberdobom. Ta vez se bo sedaj dva dni konkretizirala, ko bomo v petek in soboto v Dolini nanovo potrjevali staro prijateljstvo med Prežihovci.
Srečanje Prežihovih šol iz zamejstva in Slovenije bo tudi letos velik praznik. Da bo uspel, o tem ne gre dvomiti, pri čemer pa moramo poudariti tudi neprecenljivo vlogo zbora staršev dolinske osnovne šole, ki je aktivno posegel v organizacijo srečanja in si prevzel marsikatero breme, da bi bila prireditev lepa in za gostujoče slovenske učence, ki bodo prespali po domovih svojih dolinskih vrstnikov, nepozabna.
Učitelji dolinske šole želimo gostom dobro počutje med nami in veliko prijetnih trenutkov.
Že skoraj dvajset let se Prežihovci srečujejo v raznih slovenskih krajih
Pred devetnajstimi leti so se na Ravnah na Koroškem prvič srečale šole, ki so poimenovane po revolucionarju in pisatelju Lovru Kuharju- Prežihovem Vorancu. Začetek srečanj sega torej v daljne leto 1970. Čeprav se je prvi poizkus dobro obnesel, so srečanja postala tradicionalna in vsakoletna šele od leta 1978. V tem smislu je bilo zelo pomembno leto 1977, ker sta bili poimenovani po Vorancu šoli v Doberdobu in v Dolini. Na proslavah in na slavju so spet prišli skupaj pedagogi in ljudje, ki so se šest let prej prvič srečali na Ravnah na Koroškem. Z veseljem je bil sprejet predlog, da se bodo zopet začeli srečevati in da bo vsako leto druga šola gostovala srečanje. Od takrat so se srečanja vrstila zaporedoma in treba je zabeležiti le premor 1. 1981, ko je srečanje zaradi objektivnih vzrokov odpadlo. Leta 1978 je gostovala ljubljanska šola, naslednje leto Jesenice, nato so Ravne spet priredile slavje na Koroškem. Leta 1982 so se Prežihovci srečali ob reki Muri v Bistrici pri Lendavi.
Leta 1983 je bilo srečanje prvič izven meja matične domovine. V Dolini pri Trstu sta namreč Prežihovi šoli iz Doberdoba in Doline skupaj priredili že običajno slavje. Srečanje je bilo pomembno, ker so otroci in učitelji iz vseh koncev Slovenije prestopili prag dveh slovenskih šol v Italiji. Poleg tega so prestopili tudi državno mejo in v nekem smislu so spoznali novo dimenzijo slovenskega šolskega življenja. Prvi dan je bilo slavje v Dolini, drugega dne pa so si gostje ogledali še nekaj kilometrov oddaljeni Doberdob.
Leta 1984 je bilo gostovanje spet v Ljubljani, leto kasneje na Jesenicah in krog gostiteljev se je počasi začel vrteti v znano smer. Vsekakor pa so bila vedno nova doživetja vredna pripovedovanj in spominov. Predvsem posrečena formula o dodelitvi otrok družinam je obrodila zaželene sadove in je pri marsikomu spočela korenine prijateljstva. Treba je namreč poudarjati, da srečanje ni golo, formalno srečanje šol, ki si izmenjajo pozdrave in
med seboj tekmujejo s kulturnim pro-. gramom, kdo bo pridnejši. Morda je ta del programa edina gola formalnost na srečanju. Program po navadi predvideva uro prihoda, ko se zberejo gostje in imajo skupno kosilo. Nato se učitelji in ravnatelji sestanejo, medtem pa učenci gostitelji sprejmejo domov součence iz drugih šol. Skupaj
• . . '
<	:: /•> O*
5	št A« '.ti
<;,N | s
PREŽIHOV VORAM
Program srečanja
Petek, 26. maja
Od 11. do 13. ure Prihod udeležencev srečanja ob 13.30	Skupno kosilo v Boljuncu
ob 14.45	Razporeditev otrok gostiteljem
ob 18. uri	Skupna kulturna prireditev v občinskem
gledališču
ob 21. uri	Srečanje predstavnikov šol z občinskimi
in šolskimi oblastmi
Sobota, 27. maja
ob 8. uri	Zbor pred šolo
ob 8.30	Odhod v Dolino Glinščice do Botača
ob 11.45	Uradni sprejem na Občini in polaganje vencev
ob 13. uri
pred spomenik NOB Zaključni piknik
ostanejo celo popoldne in lahko počenjajo, kar jih je volja, daleč od predstojnikov. Pol ure pred pričetkom kulturnega programa se spet vsi skupaj zberejo in vsaka šola pokaže kaj zna. Po približno enournem programu se učenci spet raztepejo po domovih.
Drugi dan je posvečen skupnim poučnim izletom in ekskurzijam. Srečanje se konča ponavadi s piknikom, nato se predstavništva šol počasi od-
Prežihov Voranc - skupna vez
Vse šole, ki se udeležujejo srečanja, so seveda poimenovane po Lovru Kuharju-Prežihovemu Vorancu. Sola iz Raven na Koroškem je na ta način (s poimenovanjem) na primer počastila svojega velikega Korošca. Doberdobska šola pa človeka, ki je z nepozabnimi besedami vklesal v knjigo podobo vojne vihre, ki je besnela po doberdob-skem Krasu. Dolinska šola se je odločila, da poimenuje šolo po Vorancu, ker je tudi on svoj čas živel na področju, kjer je bil ogrožen obstoj materinega jezika. Druge šole so vzele Prežihov lik za zgled, ker so v njem videle zglednega človeka, pripovednika in aktivnega revolucionarja v borbi za svobodo.
Rodil se je v Podgori nad Kotljami 1. 1893 revnemu, harodno zavednemu kmetu. Osnovno šolo je obiskoval doma. Kasneje je obiskoval šole v Ljubljani in na Dunaju. V prvi svetovni vojni je oblekel avstrijsko suknjo in Se je udeležil krvavih bojev na Krasu. Od tu tudi roman
Doberdob. Posrečilo se mu je, da je zbežal na italijansko stran. V tridesetih letih je bil stalno preganjan kot član komunistične internacionale. Zaradi tega je romal širom po Evropi. Med drugo svetovno vojno je spoznal realnost nacističnih taborišč. Umrl je v Mariboru 1. 1950. Voranc nam je zapustil nepozabna dela, ki so znatno obogatila svet slovenske proze in pripovedništva nasploh. Med najvažnejša spadajo Požganica (1939), Doberdob (1940), Samorastniki (1940), Jamnica (1945), Od Kotelj do Belih vod (1945), Borba na tujih tleh (1946) in Solzice (1949), ki so med otroki daleč najbolj poznane.
V središču Vorančevega pisanja je vedno mali človek, ki je zvezan z zemljo in svojim rodom. Mali človek je žrtev krivic in zato ne more priti do sanjane, zaželene sreče. V Vorančevem malem človeku je veliko tragike, hkrati tudi veliko junaške veličine.
trgajo od vesele družbe in vsaka po svoje hiti proti svojemu kotu Slovenije, v katerem prebiva.
Slavje se zaključi s planiranjem naslednjega srečanja. Lansko leto so gostovali Bistričani in prav na bregovih reke Mure je padla odločitev, da bo tokratno gostovanje v Italiji, kjer bivajo Slovenci in sicer v Dolini pri Trstu. Vendar je največja novost ta, da bo Dolina sama gostitelj prireditve, Doberdobci pa bodo kdaj drugič (mogoče že prihodnje leto) poskrbeli za slavje. Tako bo pesem Prežihovcev enkrat več zadonela izven meja Slovenije.
KRONOLOŠKI PREGLED SREČANJ
1970 Ravne na Koroškem (23., 24., 25. maja)
1978	Ljubljana
1979	Jesenice
1980	Ravne na Koroškem (23., 24. maja)
1982	Bistrica pri Lendavi (24., 25. maja)
1983	Dolina in Doberdob (28., 29. maja)
1984	Ljubljana (8., 9. junija)
1985	Jesenice (23., 24. maja)
1986	Maribor (22., 23. maja)
1987	Ravne na Koroškem (22., 23.maja)
1988	Bistrica pri Lendavi
1989	Dolina (27,, 28. maja)
Himna
Prežihovcev
Veseli smo Prežihovci, ko snidemo se mi -ko v roke spet si sežemo brezskrbno pesem zadoni.
Od Trsta do Prekmurja Prežihov rod živi, nabira si Solzice za vse prihodnje dni.
Učitelji in učenci podajmo si roke, saj vsem nam v srcih bije Prežihovo srce.
Učenci in Prežihovci bratsko objemimo se, da kmalu spet prišlo bi prihodnje srečanje.
Na besedilo Borisa Pangerca je himno uglasbil Ignacij Ota.
A/Yl/ Jlj/JjUžCtJU-
M/nmCA-

Ob letošnjem srečanju je izšla tudi brošura s prispevki dolinskih učencev
Ob 50-letnici sintetičnega vlakna
Dragocene najlonke
Na poletje se sicer njihov čas že izteka, vendar pa vseeno velja spregovoriti o njih. V mislih imamo priljubljene najlonke, kot navadno na kratko označujemo hlačne nogavice iz sintetičnega nylona (iz 100% poliamidske-ga vlakna), ki zvesto, toplo in pisano obuvajo ženske v hladnejših dneh.
Med drugim je dragoceni nylon v letošnjem letu slavil 50-letnico svojega koristnega obstoja. Odkrili so ga sicer leta 1935, vendar ga je šele štiri leta kasneje tvrdka Dupont prvič uporabila pri izdelavi nogavic. V petih desetletjih so uporabo tega sintetične ga vlakna precej izpopolnili, kar seveda pomeni, da so današnje nogavice veliko odpornejše, istočasno pa lepše od svojih prednic.
Ker so pač dandanes za vsako sodobno žensko najlonke skoraj neob-hodno potrebne, so s poslovnega vidika zelo donosne. Samo v Italiji, kjer naj bi bilo možnih odjemalk približno
rezale, seveda pa so sestavili posebno lestvico.
V obravnavani kategoriji so najvišjo oceno, se pravi desetko, dobile nogavice Elbeo, v majhnih presledkih pa jim sledijo najlonke Ibici, ARWA, Ma-lerba, Nobis, OMSA in Ramacalze, nakar Ergee, medtem^ ko so negativno oceno, se pravi manj kot šest, prejele nogavice Upim in DIM.
Ce glede kvalitete ocenjevalci niso imeli hudih pripomb, so pa izrazili vrsto pomislekov o določevanju mer nogavic in njihovem etiketiranju. Ne samo, da različne znamke povsem drugače določajo in označujejo velikost, tudi med najlonkami iste znamke ter z isto oznako velikosti prihaja do občutnih razlik.
Najlonke seveda ne sodijo med pokvarljive artikle, vendar pa ni vseeno, koliko časa ležijo v skladišču predno pridejo v trgovino. S časom namreč tudi nylon izgubi nekatere svoje značilnosti oziroma postanejo nogavice manj odporne, kar pomeni, da se prej strgajo. Posebno svetloba škodi naj-lonkam, ki na premočni luči nekako porumenijo, kar ima dvojni učinek: z estetskega vidika so »osvetljene nogavice« grše, s praktičnega pa manj raztegljive. Zato Združenje italijanskih kupcev predlaga, da bi tudi na ovitke najlonk natisnili datum proizvodnje.
Ob zavzemanjih kupcev, da bi si zagotovili dovolj zanesljiv nakup, pa si proizvajalci prizadevajo, da bi tudi na to področje, vnesli muhavost in igrivo ustvarjalnost, ki v splošnem označujeta svet mode. Zato je zadnja leta ob najlonkah, ki »gredo na vse« vedno bogatejša izbira pisanih, črtastih, vzorčastih ali drugače zelo svojstvenih nogavic, ki jih je treba pazljivo uskladiti z obleko in čevlji. Takšne nogavice so prijetno dopolnilo, seveda pa stanejo občutno več od navadnih najlonk, ki »nimajo izrazite osebnosti«.
BREDA PAHOR
Zavezništvo Dior-Ferre razburilo pariške mojstre
Da svet mode sploh ni miroljuben, je stara resnica. Od nekdaj se najo-strejše, in ne samo besedne, bitke bijejo med francoskimi in italijanskimi mojstri. Francozi kot »izumitelji« velike mode so zamerili italijanskim kolegom njihov uspešni prodor, ki je slonel na cenejši in bolj inovatorski pripravljeni modi. Vsekakor pa se Pariz zmagoslavno tolaži z ugotovitvijo, da ostaja prestolnica luksuzne mode.
Zato pa je v Parizu toliko bolj odjeknila vest, da bo za eno najbolj znanih in prestižnih pariških modnih hiš Dior odslej ustvarjal italijanski stilist Gianfranco Ferre. Pogodba, predvideva, da bo italijanski sti-list-arhitekt pet let sodeloval s slovito firmo Dior, za katero bo pripravljal kolekcije visoke mode. Istočasno pa bo Ferre nadaljeval s svojo milansko dejavnostjo, ki bo usmerjena v pripravljeno modo.
Mnenja o pogodbi Ferre-Dior so seveda deljena: z italijanske strani se predvsem naglaša veliko življenjskost ustvarjalne žilice italijanskih stilistov, francoski mojstri pa so nekoliko užaljeni zaradi izbire »maison Dior«. Na slikah zgoraj, levo, model iz zadnje Diorove kolekcije, desno pa predloga G. Ferreja za naslednjo zimo.
(bip)
Nageljček pa mora bit!
Pozdravljena pomlad z nageljnom v rokah - so letošnji nekoliko muhasti pomladi zaželeli nekateri vidnejši italijanski modni ustvarjalci, ki so za zadnji kongres PSI pripravili vrsto bolj ali manj uporabnih artiklov. Kot se je pokazalo, je bila obvezna uporaba barv italijanske trobojnice ali pa simbola socialistične stranke - nageljna - v raznih rdečih odtenkih.
Ker igra pri takšnih preizkušnjah nenadomestljivo vlogo ironično obarvana iznajdljivost, je prvo nagrado občinstva odnesel »nespoštljivi« Moschino. Za to priložnost je namreč kreiral posebne boxerje (fino varianto moških spodnjih hlač): snope klasja na belem bombažu veže belo-rdeče-zelena kokarda speta z rdečim nageljnom.
Odlično pa so šle v prodajo tudi svilene, z nageljčki posute, kravate slovitega Valentina, (bip)
ZLATARNA - DRAGULJARNA - URARNA
lastnik Stigliani
PRSTANI Z DRAGULJI DIAMANTI Z GARANTNIM LISTOM
TRST - LARGO SANTORIO 4 - TEL. 772770
22 milijonov, jih na leto prodajo okoli 320 milijonov parov. To pa v povprečju znese že 750 milijard lir.
Če nadaljujemo z igro izračunavanja povprečja, ugotovimo, da vsaka italijanska ženska letno porabi 14 parov nogavic, kar pomeni, da se najlonke pridno trgajo. Seveda je treba upoštevati, da se marsikatera ženska igra s kombiniranjem ustreznih nogavic na posamezne dele garderobe, vendar pa vsekakor drži, da najlonke' niso večne.
Ob 50-letnici iznajdbe koristnega sintetičnega vlakna pa je združenje italijanskih kupcev (Unione nazionale consumatori) v sodelovanju z revijo Domenica del Corriere posebno pozornost posvetilo odpornosti oziroma kvalitetnemu vidiku tega koristnega artikla ženske garderobe. Specializiranemu laboratoriju je namreč naročilo, naj preveri kakovost nekaterih najbolj znanih hlačnih nogavic, ki gredo v Italiji še posebej dobro v prodajo.
V izbor je prišlo deset znamk, v poštev pa so vzeli nekakšno srednjo proizvodnjo, se pravi ne naj dražje in tudi ne najcenejše nogavice. Upoštevane nogavice so bile nadalje približno iste debeline in tudi v ceni ni smelo biti prevelikih razlik: »testirani primeri« stanejo v prodaji od 1.500 do 5.000 lir. To seveda pomeni, da ne gre za tako imenovane vrhunske nogavice, temveč za zelo tekoči artikel namenjen vsakodnevni in zelo splošni porabi.
Izbrane vzorce je ekipa pod vodstvom profesorja Giovannija Magnere podvrgla vrsti preizkusov, ki so se nanašali na trpežnost, na odpornost pred svetlobo in raztegovanjem ter na raztegljivost. Po mnenju strokovnjakov so se pregledane nogavice kar dobro od-
fernando
TRST - Ul. Coroneo 7	Tel. 040/761602
obutve - torbice - usnjena galanterija
b o u ti q u e
D9NNA
Aliče
v v
TRZIC
Drevored S. Marco 24 - Tel. (0481) 44509
LINEA1
M
TreSorelle
MOŠKO
IN ŽENSKO PERILO
KOPALKE ZA VAŠE POLETJE
TRZIC
Ul. F.Hi Rosselli 16 - Tel. (0481) 74463
POPUSTI PRI SLOVESNOSTIH
Samo nekaj dni dajemo izredne popuste pri oblačilih za poroke, birme in slovesne priložnosti. Popusti veljajo tudi za modne našitke in dodatke.
LIN E A
ULICA CARDUCCI 4 TEL 631188 -TRST
Otočje so poznali že stari Rimljani
Na Brionih prekrasna flora in živalski vrt
Čeprav visoko v Jadranskem morju, je otočje Brioni že v starih časih očitno slovelo kot kraj prijetnega bivanja. Na teh otokih, ki so tri kilometre severozahodno od Pulja, so našli ostanke prvih prebivalcev iz časov pred nastankom rimske države. Tu so našli ostanke Ilirov, rimskih naselbin, bizantinsko utrdbo, bogato hišo iz 1. stoletja po našem štetju.
’ Že v letih avstroogrske monarhije so se na otočje Brioni, ko se je turizem začel šele razvijati, podajali bogati turisti. Tja so prihajali še zlasti visoki oficiriji avstrijske vojne mornarice, ki je v Pulju imela svojo najpomembnejšo bazo. V letih med dvema vojnama so redki hoteli na Brionih sprejemali le najbolj bogate italijanske goste kot tudi tiste iz novih držav nekdanjega habsburškega cesarstva, ki so obujali spomin na tamkajšnje predvojno bivanje.
Po drugi vojni je dolga desetletja bila na Brionih rezidenca jugoslovanskega predsednika Tita, ki je tam sprejemal tuje goste. Tu so bili tudi nekateri važni posveti jugoslovanske povojne politike.
Predsednik Tito je dal Brione zelo lepo urediti.
Po njegovi smrti je bilo otočje leta 1984 proglašeno kot narodni park in kot spominsko področje. Že nekaj let obiskujejo Brione organizirane skupine turistov. Veliko ljudi iz naših krajih je tam že bilo. Nekdanjo Titovo
rezidenco so spremenili v luksuzni hotel. Na otokih je le malo stavb. V glavnem je tu gozdič z velikim številom rastlin. Ker je podnebje zelo milo je tu prisotna mediteranska flora. Po-
sebnost tvori oljka, ki je stara 1-600 let.
Na Brionih so našli sledove dinozavrov, živali, ki so izumrle že pred milijoni let. Tam je urejen zoološki
vrt, v katerem so živali na prostem.
Turistični ogled otočja pod vodstvom vodiča traja nekaj ur. Gostje v hotelih pa imajo na voljo najboljše udobje in tudi veliko športnih igrišč.
Turčija najcenejša Švica najdražja
Najcenejša dežela za italijanske turiste je Turčija, najdražja pa Švica. Iz podatkov ISTAT izhaja, da mora Italijan za letovanje v Švici porabiti 53 odstotkov več kot v Italiji, v Avstriji 25 odstotkov več, v Nemčiji 24 odstotkov več. V Franciji, ki je za italijanske turiste najbolj priljubljena tuja dežela pa bo treba plačati 15 odstotkov več kot doma.
So pa tudi države, v katerih bo italijanski turist porabil manj kot za podobno letovanje doma. V Španiji bo porabil 20 odstotkov manj, v Grčiji 23 odstotkov manj, na Portugalskem 40 odstokotv manj, v Turčiji pa kar 64 od-stoktov manj. Ni pa razlik med cenami turističnih storitev v Veliki Britaniji in v Italiji. Tudi letovanje v ZDA je cenejše kot v Italiji. V teh cenah seveda niso všteti izdatki za potovanja z letali. Vštete so cene hotelskih ter gostinskih storitev, cene bencina, zabavišč in podobno.
Benetke - Boston z British Airways
Letalske družbe ponujajo potnikom iz dneva v dan več uslug. Angleški letalski prevoznik British Airways, ki povezuje vsak dan Benetke z Londonom s popoldanskim letom, nudi v Londonu celo vrsto takojšnjih povezav. Že od lanskega leta je bilo mogoče z odhodom iz Benetk v prvih popoldanskih urah in s kratkim postankom v Londonu doseči še isti dan New York. Sedaj je možna še ena hitra povezava z ZDA in sicer z Bostonom. Letalo vzleti iz Benetk ob 14.35, v London dospe okrog 16. ure, ob 17. uri z istega letališča (Heathrow) letalo vzleti v smeri Bostona, kjer pristane ob 19.10 (po lokalnem času).
Sovjetska letalska družba največja na svetu
Z znakom Aeroflota v vsem svetu nad 3.000 letal
V deželi je 12 odstotkov spomenikov na svetu
8.300.000 turistov lani v Venetu
Aeroflot je od leta 1932 naslov sovjetskega letalskega prevoznika. Družbo so ustanovili že leta 1923 in jo takrat nazvali Dobrolet. Dandanes je to največji letalski prevoznik na svetu, saj edini skrbi za vse notranje polete v Sovjetski zvezi in seveda tudi za celo vrsto mednarodnih povezav. Zaradi velike razsežnosti sovjetskega ozemlja je vožnja z letali nekaj vsakdanjega in nujno potrebnega.
V Sovjetski zvezi imajo 3.600 velikih ter malih letališč. Aeroflot ima letalske zveze s 122 letališči v 97 tujih državah. Letala Aeroflota namenjena v inozemstvo vzletajo s 13 letališč.
Sovjetski prevoznik ima 3.000 linijskih letal. Za polete na kratkih progah uporabljajo češkoslovaška letala vrste Let L 410 UPV Turbolet ter poljska letala Antonov An 28, ki jih izdelujejo po sovjetski licenci. Na daljših progah uporabljajo letala znamk Antonov, Ja-kovljev, Tupolev, Ilijuščin. V zadnjem
času so se lotili posodabljanja njihove flote.
V družbi Aeroflot je zaposlenih 400.000 ljudi. Pilotov je 35.000. Znotraj Sovjetske zveze so letalske proge dolge 300.000 kilometrov, inozemske proge pa 700.000 km.
Avio taxi v Strunjanu
Na istrskem letališču v Sečovljah ponujajo tudi panoramski polet z avio-taxijem. To je štirisedežno letalo (3 potniki in pilot). Panoramski poleti zajemajo ogled slovenske obale od Portoroža preko Pirana tja do Kopra s povratkom nad istrskimi vasicami.
Na željo potnikov prirejajo tudi daljše polete.
Na letališču v Strunjanu pristajajo manjša osebna ter čarterska letala. Pred kratkim je JAT uvedel vsako-devni polet z Beogradom.
8.300.000 turistov je lani obiskalo deželo Venelo, nočitev je bilo vsega skupaj 47 milijonov. Število prihodov se je v primerjavi z letom prej povečalo za 5 odstotkov, število nočitev pa za 2,5 odstotkov. Tudi lani je v Venelo prišlo veliko tujcev: 4.350.000. Ti so v raznih krajih te dežele imeli kar 22.700.000 nočitev.
Podatke je novinarjem nudil deželni odbornik za turizem Jacopo Panozzo. Podčrtal je dejstvo, da v deželi Venelo ustvarijo kar 13 odstotkov vseh nočitev turistov v Italiji. Seveda imajo pri tem veliko sreče, kajti so na pomembnem križpot-ju. Večina tistih, ki iz severne Evrope potujejo v druge italijanske dežele, gredo tudi v to deželo.
Ta ugotovitev seveda velja le za potnike namenjene bolj na jug. Venelo pa je po svoje turistično bogat. Tu je osredotočenih kar 12 odstotkov vseh svetovnih spomenikov. Dežela ima velika obmorska kopališča.
v poštev prihaja tudi del obale ob Gardskem jezeru, na voljo tujcem so kraji v gorah. Še največ pa tujce privlačujejo zgodovinska mesta, kjer si turist lahko ogleda lepo ohranjene spomenike in kjer ima kulturnih prireditev na pretek. Sem sodijo koncerti v areni v Veroni, filmski festival v Benetkah, razstave in druge prireditve v večjih ter manjših mestih. Pomembna pa je tudi gostoljubnost domačinov, ki so povsod zelo prijazni, gostu nudijo vse, da bi ga zadovoljili in obdržali kar se da dolgo pri njih.
Odbornik Panozzo je povedal, da bo Deželna uprava Veneta, v prihodnjih letih posvečala še več pažnje turizmu.
Pomembno bo letošnje oktobrsko prodajno srečanje kulturnega turizma v Vicenzi.
V Benetkah si nadejajo, da bo tudi novo politično vzdušje večje odpr-
tosti v vzhodnoevropskih deželah pripomoglo k povečanju števila turistov iz teh držav. V zadnjih letih so v nekaterih mestih Veneta imeli vse polno turistov iz Jugoslavije in iz Poljske. Nadejajo si, da bodo lahko kmalu sprejeli večje skupine turistov iz Madžarske, Sovjetske zveze in Češkoslovaške.
Uspeh turizma v lumziji
V lanskem letu je Tunizijo obiskalo 1.682.000 evropskih turistov. Največ je bilo Francozov, in sicer 479.000, takoj za njimi so Zahodni Nemci, ki jih je bilo 474.000. Angleži so na tretjem mestu z 226.000 turisti. Čeprav je v Italiji veliko reklame za počitnikovanje v Tuniziji, jih je s te države lani tam letovalo le 13.000.
Skoro vsak dan prireditve na Koroškem poletju v Beljaku in Osojah
V Beljaku obilo možnosti zabave za turiste
V	poletnih mesecih je na Koro: kem vse polno avstrijskih ter tuji gostov. Prelepi kraji ob Vrbskei in Osojskem jezeru, ob jezerih južnih predelih Koroške, v gora in na gričih ter v dolinah, privab: jo veliko turistov. Mnogim je vše Preživeti nekaj tednov ob jezer uli na kmetih. V večernih urah s gostinski lokali polni, prav tak Najrazličnejša zabavišča.
V	raznih krajih na Koroškem p Poleti skrbijo tudi za kulturni uži Jnk tolikih gostov. So prireditve
imajo enkratni, največkrat lo k^lni značaj, so pa tudi take, ki si kij učene v že vnaprej pripravlje 6 programe. Med temi brez dvo JN izstopa Koroško poletje, "Ca kkliischer Sommer", ki_ ga leto t hejajo že dvajsetič. Čeprav j< teh prireditev na klasičn ocf S0 Prireditve raznovrstne Q, koncertov do opernih večerov je Nterarnih večerov do seminar se K^rireditve Koroškega poletji oodo pričele 25. junija, zaklju v g Pa 29. avgusta. Vršile se bode eljaku in ob Osojskem jezeru
opar-3 Prireditev bo 25. junija \ ach/u^ cerkvi v Osojah (Ossi-l96g v tei cerkvi je 25. junije virsk- 'v Nhelm Bachaus imel kla-jal koncert, s katerim je otvar-Prirer|V,° Koroško poletje. Kar tri ^astiu kodo letos 25. junija po-dvajseto obletnico teh pri-
reditev. Ob 15. uri bo na prostem koncert mestne godbe iz Osoj, ki mu bo sledil koncert zbora beljaš-ke gimnazije. Zvečer bo v tamkajšnji opatijski cerkvi koncert ansambla Zagrebški solisti, z njimi bosta nastopili operni pevki Katia Ricciarelli in Daniela Ruzza. Že 27. junija bo v kongresni dvorani v Beljaku jubilejni koncert Dunajskih filharmonikov.
V juliju in avgustu bodo koncerti praktično vsak večer. Gostje na Koroškem bodo lahko na kulturni prireditvi vsak večer izpopolnili njihove poletne počitnice.
Povedali smo, da bodo koncerti v cerkvi v Osojah ter v kongresni dvorani v Beljaku. V tem centru je prostora za tisoč ljudi. Kongresni center se je uveljavil, saj je v
njem vsako leto nad 50 kongresov. Od leta 1971 do danes je v njem bilo 850 kongresov z 270.000 udeleženci. Čisto jasno je, da vsi ljudje, ki pridejo v Beljak na te kongrese, gredo tudi na turistični ogled mesta in Koroške nasploh. Tak kongresni center prinaša veliko koristnega tudi gostincem in vsem, ki se ukvarjajo s turistično
dejavnostjo. V beljaškem kongresnem centru se vršijo tudi kulturne prireditve, kot že omenjeno Koroško poletje, mednarodni gledališki teden Spectrum, ter še vrsta drugih.
V	predmestju Beljaka je kraj Warmbad Villach, kjer so znane toplice in kjer je kar precej hotelov.
Iz naših krajev je Beljak dosegljiv po avtocesti Alpe-Adria. V pičlih dveh urah vožnje smo na Koroškem. Tako v Beljaku kot na Koroškem nasploh je obilo možnosti za poletno ter zimsko počitnikovanje.
Marsikateri kraj nam bo znan iz pripovedovanja slovenskih pisateljev, ki so tu živeli. V veliko krajih na Koroškem bomo srečali slovensko govoreče ljudi, marsikje so že živi slovenski ljudski običaji, pa čeprav marsikje ni več čuti slovenske govorice.
V	zadnjem času,se Beljak uvršča v akcijo skupne turistične ponudbe treh sosednih dežel Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina, ter še zlasti v akcijo zahteve po zimskih olimpijskih igrah v sodelovanju s Kranjsko goro in Trbižem. Tudi reklamni lepaki in prospekti morebitne goste opozarjajo na to posebnost ob tromeji.
72. kolesarska dirka po Italiji
Danes start Gira brez favoritov
Teniško prvenstvo Italije
Finale Mancini - Agassi
TAORMINA — Po včerajšnjem slavnostnem dnevu, ko so v starogrškem amfiteatru v Taormini na Siciliji predstavili kolesarje, ki se bodo udeležili te 72. kolesarske dirke po Italiji in opravili tehnične preglede koles, se bo danes končno začelo zares. Na sporedu bo namreč prva etapa, ki bo dolga 123 km in bo kolesarje popeljala od Taormine do Ca-tanie, vendar ne bo odločala še ničesar, saj bo ravninska.
Po splošnem mnenju se bo Giro določil v zadnjem tednu pred končnim ciljem v Firencah, je pa eden najtežjih v povojnem času. Zanimivo je, da se je tokrat prvič na Giro vpisalo več tujih kolesarjev kot Italijanov, pa tudi favoriti so vsi tujci. V »leteči« anketi vseh dvajsetih kapetanov kolesarskih ekip so glavni favoriti trije: Roche, Breukink in Hampsten. Prvi je osvojil Giro pred dvema letoma, Breuking je bil lani drugi, Američan Hampsten pa je lani presenetljivo slavil. Ostali favoriti so še Kolumbijec Herrera, Švicar Zimmermann ter Italijana Giup-poni in Bugno, čeprav nimata po lastnih besedah nobene možnosti, da zmagata letošnjo izredno naporno izvedbo.
Države, ki bodo imele svoje kolesarje na tem Giru, so sledeče: ZDA, VB, Norveška, Avstrija, Danska, Mehika, Belgija, Nizozemska, SZ, Kolumbija, Španija, Švi-
ca, Portugalska, Jugoslavija, ZRN, Irska, Francija, Avstralija, Poljska in seveda Italija.
Ampleru »Dirka miru«
PRAGA — Kolesarska »Dirka miru«, ki je skupaj s »Tourom de 1'Avenir« naj večja preizkušnja za amaterje, se je včeraj končala z zmagoslavjem Vzhodnih Nemcev. Zmagal je namreč Uwe Ampler pred rojakom Olafom Jentzschom. Kolesarji so na tej 42. izvedbi prevozili skupno 1914 km, od Varšave do Vzhodnega Berlina in Prage.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Ampler (NDR) 47.30'43'j 2. Jentzsch (NDR) po 26"! 3. Jaskula (Pol.) 2'42"; 4. Hapukczok (Pol.) 2'50".
Benigniju dirka po Furlaniji
VIDEM — Carlo Benigni, 24-letni tekmovalec iz Trenta, je zmagovalec letošnje amaterske kolesarske dirke po Furlaniji, ki se je po 4 etapah končala včeraj v Pordenonu. Benigni je vodstvo na skupni lestvici prevzel že predvčerajšnjim, z zmago na 3. in obenem najtežji etapi, ki je prisilila k odstopu kar 25 kolesarjev.
Liverpoolu angleški pokal
LONDON — Enajsterica Liverpoola je včeraj v finalni tekmi angleškega pokala
v Londonu premagala mestne tekmece Evertona s 3:2 (po podaljških) ter tako osvojila prestižni pokal. Najbolj zaslužen za zmago »rdečih« je bil bivši Juventu-sov igralec Jan Rush, ki je v podaljških dosegel dva gola in zapečatil usodo Evertona. Igralci Liverpoola so povedli že v četrti minuti po zaslugi Aldridgea, v zadnji minuti srečanja pa je izenačil McCall. Rush je povedel svojo ekipo v vodstvo v 5. min. prvega podlajška, izenačil pa je spet McCall pet minut kasneje. Usodo Evertona je dokončno zapečatil Rush v zadnjih sekundah prvega podaljška.
Neodločeno med NDR in Avstrijo
LEIPZIG — Sinoči sta v Leipziku NDR in Avstrija igrali neodločeno v kvalifikacijski tekmi evropske skupine 3 za SP. Tekma se je zaključila z izidom 1:1 (0:1), gole pa sta dosegla Polster (Av.) v 3. min. in Kirsten (NDR) štiri minute pred iztekom srečanja.
Danes Norveška - Ciper
OSLO — Danes bo v Oslu na sporedu tekma pete evropske kvalifikacijske skupine med Norveško in Ciprom. V tej skupini voditas Škotska in Jugoslavija in se bosta po vsej verjetnosti tudi kvalificirali na SP, ki bo v Italiji prihodnjega leta.
RIM — V današnjem finalu 46. izvedbe mednarodnega teniškega prvenstva Italije se bosta pomerila Mancini in Agassi (pričetek ob 14.30). Včerajšnja polfinala namreč nista prinesla nobenega presenečenja: Agassi se je Bruguere otresel v 1.37', Mancini pa je potreboval le deset minut več, da je spravil na kolena Arreseja. Izida:
Agassi (ZDA) - Bruguera (Šp.) 6:3, 6:4; Mancini (Arg.) - Arrese (Šp.) 6:2, 6:4.
Grafova in Sabatinijeva v finalu v Berlinu
ZAHODNI BERLIN — V finalu ženskega teniškega turnirja v Zahodnem Berlinu se bosta srečali Sabatinijeva (Arg) in Grafova (ZRN). Prva je s 6:2, 6:1 premagala Cuetovo (ZRN), druga pa s 6:2, 6:0 Kelesijevo (Kan.)
Šekaričeva in Matova v ospredju v Zagrebu
ZAGREB — Tretji dan tekmovanja na drugem svetovnem pokalu v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem je minil v znamenju Jugoslovanke Jasne Šekarič in Bolgarke Non-ke Matove.
V	jutranjih urah je Jasna Šekarič najprej popravila dva svetovna rekorda v streljanju s športno pištolo (30 + 30 nabojev). Najprej je zadela 589 krogov, s čimer je za 11 krogov popravila svetovni rekord, v finalu pa je bil njen rezultat 684 krogov, kar je za 8 krogov več od dosedanje svetovne znamke Sovjetinje Cvetkove.
Bolgarka Matova pa je po osvojitvi prvega mesta v »olimpijskem meču« in drugem mestu s standardno puško (3x20 nabojev) včeraj zmagala še z zračno puško (40 nabojev). V finalu je z znamko 498,6 postavila tudi nov svetovni rekord.
V	senci teh dveh izrednih rezultatov je potekalo tekmovanje v »olimpijskem meču« s puško prostega izbora (60 nabojev) za moške. Prvo mesto je nepričakovano osvojil Danec Jens Harskov.
Italijanski rekord v disku
SAN GIOVANNI VALDARNO (Arezzo) — Na atletskem mitingu, ki je bil včeraj v kraju San Giovanni Valdarno, je Agnese Maffeis z znamko 58,72 m postavila hov italijanski rekord v mestu diska. Tudi prejšnji rekord (58,38 m) je pripadal isti atletinji.
Danes v italijanski C-l ligi
Odločilno za Triestino
TORTONA — Danes bo Triestina odigrala v Tortoni bistveno srečanje za napredovanje v B ligo, jasno pa je, da morajo Lombardovi varovanci nujno zmagati, če hočejo sploh še upati na ugoden razplet te končnice prvenstva. Tržačani so povsem koncentrirani v današnji napor, saj so se podali na pot že pred nekaj'dnevi. Danes bo na sporedu tudi tekma med Spezio in Pratom, ki se na lestvici nahajata tik pred Tržačani. Slednji upajo v'zmago domačinov, saj bi se v tem primeru lestvica spet »odprla« (ob istočasni zmagi Triestine seveda).
DANAŠNJI SPORED (ob. 16. uri): Arezzo - Virescit; Der-thona - Triestina; Lucchese - Trento; Mantova - Centese; Livorno - Vicenza; Reggiana - Carrarese; Spal - Montevar-chi; Spezia - Prato; Venezia Mestre - Modena.
V	Maksimiru Crvena zvezda
BEOGRAD — Pet kol pred koncem jugoslovanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva je na sporedu še zadnji veliki derbi prvenstva: Dinamo - Crvena zvezda.
OSTALI SPORED: Sloboda - Budučnost; Osijek - Vardar; Napredak - Rad; Dinamo - C. zvezda; Hajduk - Željezničar; Sarajevo - Velež; Partizan - Rijeka; Vojvodina - Spartak; Čelik - Radnički.
V	Ljubljani odlična Kikinda
LJUBLJANA — V drugi jugoslovanski nogometni ligi -zahod bo vodilna Olimpija odigrala odločilno tekmo za napredovanje, in sicer proti odlični Kikindi. Zmaga je seveda obvezna.
OSTALI SPORED: Novi Pazar - Bačka; Belasica - Beograd; Dinamo - Priština; Proleter - Sloboda; GOŠK Jug -Borac (Č); Šibenik - Radnički; Liria - Leotar; Mačva - Borac (BL); Sutjeska - Pelister.
V anticipiranem srečanju italijanske A lige v Milanu
Bled remi zdesetkanega Milana
MILAN - CESSNA	0:0
MILAN: G. Galli, Mussi, Maldini, Colombo (v 72' Lantignotti), F. Galli, Costacurta, Mannari (v 57' Gullit), Rij-kaard, Van Basten, Ancelotti, Evani.
CESENA: Rossi, Gelain (v 16' Chiti), Del Bianco, Bordin, Calcaterra, Jozič, Chierico, Piraccini, Agostini, Domini, Traini (v 89' Masolini).
SODNIK: Amendola iz Messine. KOTI: 11:4 za Milan. OPOMIN: Piraccini in Rijkaard zaradi ugovarjanja. GLEDALCEV: 70 tisoč.
Včeraj je Milan na domači anticipi-rani tekmi italijanske A lige v zelo okrnjeni postavi izenačil s Česeno, ki se bori pred izpadom. Prav zaradi včerajšnje Milanove postave je prišlo (in bo še prišlo) do mnogih polemik, češ da Sacchijeva ekipa s svojim zadržanjem »daruje« točke postavam, ki jih pač potrbujejo. Najostreje je na to reagiral trener Lazia Matterazzi, ki je dejal, da morajo pristojni organi kaznovati Milan, drugi pa so bili v izjavah o tem žgočem argumentu bolj mili.
Vse to bo morda res, drži pa, da je bila včerajšnja tekma kot nalašč za popoldansko spanje, saj je Milanu šlo le za to, da opravi lažji trening pred
sredino »zgodovinsko« preizkušnjo, Ceseni pa, da odnese domov točko. Ob koncu srečanja so bili igralci tako ene kot druge ekipe zadovoljni, še najbolj pa je bil zgovoren Sacchi, ki je preizkusil formo in zdržljivost do nedavnega poškodovanih Evanija in Gullita, ki sta igrala dobro in ju bo uporabil tudi v sredo v Barceloni proti Steaui.
Danes v A ligi vrsta zanimivih tekem
V današnjem 28. kolu italijanske nogometne A lige bo verjetno najbolj »vroče« v Bologni, Pescari in Rimu, saj se tam domače ekipe borijo pred izpadom. Spored (ob 16. uri): Atalanta -Sampdoria; Bologna - Inter; Juventus -Roma; Lazio - Fiorentina; Napoli - Torino; Pescara - Lecce; Piša - Como; Verona - Ascoli.
Udinese v Parmi
DANAŠNJI SPORED (ob 16. uri): Ancona - Monza; Avellino - Bari; Bar-letta - Empoli; Brescia - Samb.; Cosen-za - Padova; Cremonese - Catanzaro; Genoa - Piacenza; Reggina - Licata; Taranto - Messina; Udinese - Parma.
V drugi finalni tekmi košarkarskega play offa
Philips pokazal zobe
PHILIPS - ENICHEM	100:81 (59:41)
PHILIPS: Aldi 7, Pittis 9, DAntoni 18, Premier 19, Meneghin 9, Baldi, Pessina 2, Montecchi 14, McAdoo 20, King 2.
ENICHEM: De Raffaele 1, Tonut 17, Fantozzi 18, Pietrini, Alexis 11, Carera 14, Wood 7, Forti 13.
SODNIKA: Montella in Baldi iz Neaplja; PM: Philips 20:26, Enichem 26:38; PON: Wood (33), Aldi (37); 3 TOČKE: Pittis 1:3, DAntoni 5:7, Premier 2:5, Montecchi 0:1, McAdoo 0:1, De Raffa-ele 0:1, Tonut 0:1, Fantozzi 1:2, Alexis 0:3, Wood 0:4, Forti 2:5; GLEDALCEV: 8 tisoč; INKASO: 210.920.000 (italijanski rekord).
MILAN — Vprašanje italijanskega košarkarskega prvaka je še povsem odprto. V drugi finalni tekmi play offa je namreč Philips spravil na kolena Enichem, tako da je sedaj stanje 1:1. Tretje srečanje bo 23., četrto 25. in morebitno peto 27. t. m. Danes bodo odigrali srečanja zadnjega kola play outa. Spo-
RUMENA SKUPINA: Allibert - Annabella, Ipifim - Neutro-roberts, Sharp - Filodoro; LESTVICA: Roberts 16, Sharp 12, Ipifim 10, Allibert 8, Annabella in Filodoro 4.
ZELENA SKUPINA: Riunite - Fantoni, Phonoin - Glaxo, Kleenex - Marr; LESTVICA: Riunite, Phonola in Glaxo 12, Kle-enex 10, Marr 6, Fantoni 2.
Priprave jugoslovanskih košarkarjev za EP
TIVAT — V okviru priprav na bližnje evropsko prvenstvo je jugoslovanska košarkarska reprezentanca odigrala drugo trening tekmo proti državnemu prvaku, splitski Jugoplastiki, in zmagala s 105:79 (50:36). Postavi:'■
JUGOSLAVIJA: Divac 15, Paspalj 22, Vrankovič 15, Radovič 15, Zdovc 11, Komazec 15, Čutura 12.
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 6, Perasovič 11, Pavičevič 10, Naumovski 5, Tabak 6, Ivanovič 25, Lovrič 4, Primorac 10, Tomič 2.
V soboto, 27. t.m., na Opčinah
Nagrajevanje »Športnika sezone«
Ljubiteljem športnih in sorodnih prireditev se obeta prijeten večer. V zgoniškem Športno-kulturnem centru bo v soboto, 27. t. m., s pričetkom ob 18. uri, potekalo nagrajevanje "Športnika sezone 1988/89" v organizaciji Radia Opčine in antikvariata II Giar-dino. To je že peta izvedba trofeje, ki si jo je lani prisvojila Arianna Bogateč. Letošnji nagrajenci bodo znani šele na sami prireditvi. Posebna komisija v sestavi Branko Lakovič (Primorski dnevnik Trst), Rudi Pavšič (Primorski dnevnik Gorica), Saša Rudolf (Radio Trst A) in Bruno Rupel (Radio Opčine) je izbrala letošnje nagrajence na podlagi rezultatov, ki so jih dosegli v obdobju od lanskega do letošnjega maja. Nagrad bodo deležni trije posamezniki in ena ekipa.
Večer bo seveda potekal slovesno kot se ob takih priložnostnih pač spodobi. Med gosti bodo prisotni Mateja Svet (letos zanesljivo) s predstavništvom Elana, komentatorja koprske televizije Mario Cotelli in Sandro Vidrih ter motociklist Franco Zotti, zmagovalec letošnjega Pariz-Dakar v razredu do 250 ccm. Tudi spored bo temu primerno bogat in pester. Večer se bo začel ob zvokih godbe Brombo-letti iz Trsta, nakar bodo na vrsti plesalci skupine Dama iz Kopra. Za veselo razpoloženje bosta poskrbela "vico-log" Radia Opčine Ranko Štrekelj in kabaretist Andro Merku. V svet arka-nosti in magije pa bo prisotne popeljala najbolj znana vedeževalka v Evropi, »maga Mariih«. Na sporedu bo tudi nastop mlade portoroške pevke Anike Horvat.
Organizatorji želijo izkoristiti to priložnost, da bi poudarili čvrste prijateljske vezi med Primotor klubom in moto klubom Trieste Nord-Est. S tem v zvezi si bodo navzoči lahko ogledali tudi razstavo dirkalnih motorjev Primotor kluba s prisotnostjo pilotov samih, na ogledu pa bo tudi vozilo, s katerim je Zotti zmagovito privozil v Dakar. Pred dvorano bodo udeleženci
lahko gledali ekshibicijo v spretnostni vožnji na motorjih - trial.
Organizatorja obveščata, da bodo celotni izkupiček večera, kot tudi dohodke iz reklam, prispevali v Sklad Mitje Čuka. Radio Opčine in antikvariat II Giardino se za uresničitev pobude in večera zahvaljujeta Hranilnici in posojilnici z Opčin, podjetjem Meblo Italiana, Hobles, Tomos Italiana, Velox, Gondrand, Adriaimpex, Farco, Rešim in Globtrade. (Cancia).
Plavalni klub Bor na dveh gostovanjih
Nekateri člani Plavalnega kluba Bor so nedavno opravili dve tekmovanji deželnega značaja. Prvo je bilo v Pordenonu in so se ga udeležili najbolj vidni atleti dežele, od borovcev pa sta nastopila Marjan Coretti in Andrej Stanese. Prvi je plaval na progi 100 m kravl in dosegel zelo dober čas 1'27"5, drugi pa se je izkazal na 100 m hrbtno s časom 1'42"2.
Na tekmovanju '4. Prova delfini" v bazenu Bianchi v Trstu pa so nastopili mlajši Borovi atleti. Plavali so na krajši razdalji 50 m in so pokazali zelo velik napredek v obvladanju sloga in v rezultatih. Elisa Frandolič je plavala na 50 m hrbtno s časom 1'08"6, Danilo Božar na 50 m hrbtno s časom 1'03''8, Miloš Kalc na isti progi z 1T1"5 in Dean Carli na 50 m prsno z 1'06 "3.
Plavalni klub Bor bo tudi letos organiziral zaključno tekmovanje, ki bo v bazenu pri Alturi, in sicer v soboto, 3. junija, s pričetkom ob 16. uri. Letos bo tekmovanje samo internega značaja zaradi visokega števila sodelujočih članov kluba in omejene časovne razpoložljivosti bazena.
Neodigrana odbojkarska tekma
Tekme play offa prve moške divizije v odbojki med Šlogo Sagorjem in Prevenirejem niso odigrali, ker se glavni sodnik ni predstavil na igrišče.
Včeraj v Borovem športnem centru v Trstu
Slovesen zaključek osnovnošolske olimpiade
V Borovem športnem centru v Trstu je bil včeraj sklepni del letošnje osnovnošolske olimpiade. Na prireditvi so bili prisotni otroci vseh slovenskih osnovnih šol Trsta in Milj. Ob krajših vložkih kulturnega sporeda in finalni tekmi igre med dvema ognjema, v kateri je Finžgar premagal združeno ekipo Kette-Grbec, je bilo na vrsti nagrajevanje najuspešnejših posameznikov in šol, ki so v loku vsega šolskega leta osvajali najvišja mesta v raznih panogah. Nagrajevalni slovesnosti je sledilo tudi veliko število staršev.
ŠPORTNA ŠOLA TRST
se Iskreno zahvaljuje vsem, ki
so nam pomagali pri izvedbi 11. OSNOVNOŠOLSKE OLIMPIADE
Še posebej pa izrekamo zahvalo ZSSDI, ki je prispevalo kolajne ob 120-letnici slovenskega zamejskega športa.
b mm ki
oprema za montažo zaves — lamelne zavese — okviri — lesene obloge — leseni stenski panoji — stropne obloge — talne obloge iz lesa, plastike, linoleja in PVC, moguette, samolepljive ploščice iz PVC
Trst - Ul. Crispi 4	Skladišče - Ul. Vergerio 9/1
Tel. (040) 750983	Tel. (040) 948343
||


V£L IA K
SpORJ t} & J

Up I i:
wse za šport
in
pros ti čas
Ul. P.nzlana »1 Tel. (040)^768689
Jadranovi košarkarji še
vedno čakajo na odločitev iz Rima, če bodo nastopili v play offu
Trener Brumen: »Kaj takega še nisem doživel«
Samuel Beckett je morebiti doživljal nekaj podobnega, ko je dobil navdih za pisanje svoje stvaritve "V pričakovanju Godota", toda dejstvo, da se zadevščina vleče že tretji teden po sklepu rednega dela prvenstva, postopoma jemlje zadnje kapljice humorizma in optimizma tudi najupornejšim veseljakom.
V poprvenstveni farsi, v katero je vpleten tudi Jadran, je prizivov sedaj še več: svoja priziva sta vložila tudi San Dona in Petrarca iz Padove in to kar na račun odloka registracijske komisije košarkarske zveze, ki naj bi tako ležerno izdala trenerju Coraju dovoljenje za vodenje postave iz Asole, potem ko je Gora do decembra vodil drugoligaša Numera Sassari, ki se trenutno poteguje za prestop v A-2 ligo. San Dona in Petrarca sta jasno zainteresirana za sprejem prizivov, kajti tako bi se lahko oba kluba izognila dodatnim tekmam za obstanek v ligi. In že spet smo pri "izvirnem grehu" upraviteljev italijanske košarke, ki svoje tedanje slabosti prenašajo tudi na sedanjik, in mirno odlašajo z obravnavami. Kdor ne naredi namreč, ta nikoli ne greši... Grešiti je človeško in temu smo pač vsi (žal) podvrženi. Zgodilo se je tudi kronistu tržaškega dnevnika, ki je pomoto-
ma zapisal, da bo Jadran že danes nastopil v San Lazzaru.
In kaj o vsem tem (o čakanju, namreč) menijo v Jadranovem taboru, če jim je že treba ohranjati "pripravljenost na boj", ne da bi vedeli, kdaj bo treba v akcijo? Športniku, ki svojo formo in pripravo vsklajuje in pridobiva na osnovi točnih podatkov in na osnovi točno odrejenih časovnih terminov, je najhujše delati na slepo, ne da bi vedel, kdaj bo lahko sproščal nakopičen naboj zbranosti, moči, motiviranosti in živčne napetosti. Ankete med Jadranovimi košarkarji sicer nismo izvedli, zato pa smo se obrnili na trenerja Petra Brumna, da bi nam vsaj on povedal, kako doživlja to dobo čakanja na končno razsodbo razsodišča košarkarske zveze.
Peter je tokrat bil telegrafski. Toliko, da je lakonično dejal edinole to: »Že dolgo časa sem v košarki, mnogo let delujem v vlogi trenerja in tudi profesionalno sem že mnogo časa v tem športu. Lahko rečem, da kaj takega nisem še nikjer in nikoli doživel. Toda tudi to bo šola za nadaljnja obdobja.«
(Cancia)
Moški finale odbojkarskega prvenstva under 16
Sočani motivirani
V sovodenjski telovadnici bo danes ob 16. uri prvo srečanje meddeželnega finala moškega odbojkarskega prvenstva under 16 med domačo Sočo Ce-rinpex in ekipo Nuove Speranze iz jdartellaga (Benetke), ki je osvojila deželni naslov Veneta. O današnjih nasprotnikih Jelavičevih varovancev vemo malo ali nič, tako da je težko napovedovati izida srečanja. Za domače pa je pomembno, da zaigrajo povsem zbrano in da ne izgubijo nepotrebnih točk ali setov, kajti to bi jih lahko drago stalo na povratnem srečanju, ki bo 28. t. m. v Martellagu.
Kot smo o tem že poročali, je Soča Čerimpex konec aprila zasluženo osvojila naslov deželnega prvaka. Med prvenstvom, ki so ga slovenski odbojkarji končali s trinajstimi zmagami in enim samim porazom, se je odvijal dvoboj z videmsko postavo Volley Bali, ki je do zadnjega skušala Soči odvzeti naslov. V predzadnjem srečanju prvenstva pa so Sovodenjci potrdi-
li svojo premoč in prepričljivo premagali Furlane in si s tem zagotovili mesto v meddeželnem finalu.
Sicer je za današnje srečanje pomembno, da se v telovadnici zbere tudi veliko občinstva, ki bo vsekakor sedmi mož na strani Soče Čerimpex. Za domačo postavo, ki jo trenira Boris Jelavič, bodo nastopili Klede, Dorni, Terpin, Pellegrin, Milocco, Pisk in Černič. Poškodovani Belloni pa ne bo igral.
MINIBASKET TURNIR PRVI KOŠI
PADOVAN - POLET	22:17
POLET: Brundula 4, Milič 2, Lakovič 7, Kocjančič, Fonda 2, Corbatti, Grilanc, Malalan, Rebecchi 2, Štur-man, Hrovatin.
Po dobri igri v prvi četrtini (6:0) je bila poletovcem usodna zadnja četrtina, ki so jo izgubili kar z 0:11 in tesen poraz je bil tu.
Jadranovi kadeti niso uspeli
Kadetom Jadrana Farca ni uspel podvig, da bi se uvrstili v finalni del turnirja Alpe-Adria. Pri tem pa so imeli precej smole, saj so dvakrat tesno izgubili, v petek proti Stefanelu (101:104), včeraj pa v Ljubljani proti Olimpiji (74:76). Premagali pa so Gradec s 108:58. Na sliki (foto Magajna) trenutek s srečanja Jadran Farco - S. Benedetto v Nabrežini.
Rokometna C liga
Danes odločilna tekma za krasovce
Lahko bi rekli, da je tudi letos Kraševa rokometna ekipa poskrbela za napet konec prvenstva. Tako kot lani, se bo njihova usoda odločala prav v zadnjem kolu, z razliko da je tokrat cilj obstanek v ligi, medtem ko se je lani šlo za napredovanje.
Krasovi rokometaši bodo v zadnjem nastopu letošnje ne preveč navdušujoče sezone, danes ob 11. uri gostovali pri Aurori v Trevisu. Ta ekipa ni doslej uspela zbrati niti točke in je že zdavnaj matematično izpadla.
Krašovci nujno potrebujejo zmago in glede na kakovostno raven nasprotnikov, jim ta ne bi smela uiti. Vsekakor imajo več možnosti, kot padovski Cellini, s katerim delijo prezadnje mesto na lestvici, ki se bo pomeril z močnejšim moštvom CUS iz Vidma.
(Pjotr)
Zaključna prireditev turnirja v minibasketu Zini&Rosenwasser
Nagrajeni tudi borovci, Kontovelci in poletovci
Prejšnje dni je bila v prostorih tržaškega društva Don Bosco nagrajevanje uspelega turnirja v minibasketu Zini&Rosenwasser, na katerem je nastopilo kar 19 ekip, med katerimi so bile tudi tri slovenske ekipe: Bor, Kontovel in Polet.
Nagrajevanja so se udeležili tudi nekateri Stefanelovi košarkarji in trener Bogdan Tanjevič, ki so tudi nagradili moštva.
Bor in Kontovel sta se uvrstila v finalno skupino, medtem ko je Polet igral v tolažilni skupini. Turnir je osvojila ekipa A don Bosca, Bor je bil peti, Kontovel pa osmi.
KONČNA LESTVICA: 1. Don Bosco A; 2. Universita Popolare; 3. Societa Ginnastica Triestina; 4. Stefanel; 5. BOR; 6. Foschiatti; 7. Poggi Basket; 8. KONTOVEL; 9. Ferroviario. Vse ekipe tolažilne ekipe so se uvrstile »ex ae-quo«, in sicer: CAMB, Dardi, Don Bosco B, Intermuggia, Internazionale Opi-cina, Libertas, POLET, Ricreatori, San Giusto.
Visoka zmaga naših dečkov
CIVIDIN A - KRAS TRIMAC	11:25
(4:11)
KRAS TRIMAC: Plehan, Guštin, Grgič, Milič 15, Vidah 4, Sossi 3, Raubar, Gallopin, Calzi 1, Miot 2, Carli.
V prvem kolu rokometnega prvenstva dečkov so dijaki nižje srednje šole Kosovel, ki kot lani tudi letos na-Vopajo s Krasovim imenom, brez te-?-av odpravili ekipo Cividina A. Fantje s° se izkazali neprimerno boljši in Sposobnejši od nasprotnikov. Med najetimi" krasovci je blestel kapetan rlatjaž Milič, daleč najboljši strelec s 15 zadetki.
Marsikateri ostali posamezniki, kot ^Pr. Vidah, pa so pokazali veliko Mdarjenost za ta šport. (Pjotr)
Četrto kolo zamejskega balinarskega prvenstva
Igralci Maka osvojili prvo točko
Kljub muhastemu vremenu se zamejsko balinarsko prvenstvo redno odvija.
Tudi četrto kolo z osrednjim srečanjem v Zgoniku med večnima tekmecema Krasom in Sokolom je mimo.
Tokrat se predvsem veselijo igralci Maka, ki so letos šele po desetih srečanjih osvojili prvo točko, čeprav so proti sosedom visoko vodili tudi v ostalih dveh zvrsteh (v enojkah so vodili z 8:2 in četverkah kar z 9:0) in bili že na pragu senzacije. Tudi tokrat kot v preteklosti že večkrat pa se je nekaj zataknilo in v nadaljevanju jim ni uspelo iztržiti niti točke več ter tako so makovci praktično podarili dvojno zmago gostom.
Kras pa se proti Sokolu nikakor ni dal presenetiti, kot se je to zgodilo v lanskem prvenstvu in z osvojenima točkama obdržal prvo mesto na lestvici, z nespremenjeno prednostjo pred zasledovalci. Ugled gostov je v četrtek rešil Stanisa, ki je tokrat v zanj neobičajni zvrsti z dobro igro spravil na kolena Kraševca DelFAnna. Domača četverka nadaljuje s serijo zmag in ostaja poleg odličnega bližalca Zarje Sancina še edina nepremagana doslej. Težkega dela ni imela niti dvojica v zasedbi Businelli,
Pelizon in največ zaslug za njun uspeh ima nedvomno slednji, ki je v zadnjem lučaju z nekaterimimojstrskimi zadetki dokončno strl sicer jalov odpor Nabrežincev.
Iz kola v kolo pa vedno bolj preseneča Zarja, ki bi tokrat kmalu kar sredi Opčin proti tretjeuvrščenemu Poletu osvojila celoten izkupiček in se je z zadnjimi izredno uspešnimi nastopi povzpela nič manj kot na tretje mesto na lestvici in bo v prihodnosti brez dvoma trd oreh za vsakogar, ki se ji bo skušal postaviti po robu.
IZIDI 4. KOLA: Mak - Danica 1:2 (8:11, 11:6, 9:11); Kras -Sokol 2:1 (9:11, 11:5, 11:4); Polet - Zarja 1:2 (5:11, 11:9, 8:11); Gaja -Nabrežina 1:2 (11:3, 8:11, 7:11); prost Kraški dom.
LESTVICA: Kras 9; Danica 8; Zarja 7; Polet in Sokol 6; Nabrežina in Gaja 4; Kraški dom 3; Mak 1.
PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 22. 5.): v Repnu ob 19.30: Kraški dom - Mak; v Nabrežini ob 19.00: Nabrežina - Kras; na Vrhu ob 19.30: Danica - Polet; v Bazovici ob 19.00: Zarja - Gaja; prost Sokol. (Z. S.)
START
šport
Narodna ul. 160 OPČINE Tel. 213193
poletne novosti za rekreacijo, za na morje, tenis in prosti čas
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
, mr,....	in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:	1	ui. sv. Frančiška 38
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4	TRST - Tel. 768667 - 772002
DANES
NEDELJA, 21. MAJA 1989
KOLESARSTVO
POKAL LONJERJA
10.30 start v Lonjerju: nastopajo tudi kolesarji Adrie Rešim.
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.00 v Nabrežini: Sokol - Basket Tri-este.
NOGOMET
NARAŠČAJNIKI
10.30 v Dolini: Costalunga - Breg.
NAJMLJAJŠI
10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Don Bosco.
TENIS
GORIŠKO PRVENSTVO
9.00 na Vrhu: Naš prapor A - Dom B; 9.00 v Doberdobu: Unifax - Mladost A; 9.00 v Štandrežu: Dom A - Val
ODBOJKA
TROBOJ PRIJATELJSTVA
10.30	v Gorici, Kulturni dom: srečanje reprezentanc under 16 ZSŠDI in Slovenije (moški).
9.30	v Trstu, stadion »Prvi maj«: nastopa tudi ZSŠDI (ženske).
JUTRI
PONEDELJEK, 22. MAJA 1988
NOGOMET
MLAJŠI CICIBANI
17.30	v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Zarja.
JK ČUPA
poziva vse člane, da se udeležijo regate TRST-BRIONI v organizaciji TPK Sirena od 2. do 4. junija.
TPK SIRENA
organizira naslednje JADRALNE TEČAJE: za otroke od 8. do 14. leta - 1. tečaj OPTIMIST od 15. do 26. junija 1989 in 2. tečaj OPTIMIST od 24. julija do 4. avgusta 1989; za mladince in odrasle SNIPE-FINN-420-FJ od 3. do 8. julija in VVINDSURF od 17. do 22. julija 1989. Tajništvo je odprto vsako soboto od 14.30 do 17.30.
JK ČUPA
obvešča, da bo društveno športno tajništvo na razpolago članom vsako soboto od 18.30 do 19.30.
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicuje v petek, 2. junija t.L, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaškega pomorskega kluba Sirena v Trstu, Barkovlje, drevored Miramare štev. 32, tel. 422696, 19. deželni redni občni zbor.
Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. sprejem novih članov; 3. izvolitev organov občnega zbora; 4. poročila; 5. pozdravi in diskusija na poročila; 6. razrešnica odboru; 7. volitve novega odbora; 8. zaključki.
SPDT
prireja v dneh od 26. avgusta do 2. septembra tradicionalni enotedenski pohod v hribe, v Dolomite Brente. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (UL sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) ob uradnih urah. Vse informacije pri Angelu Ker-mecu (tel. 44016).
MO SPDT
prireja v nedeljo, 28. t. m., izlet za otroke vseh osnovnih šol na Tržaškem. Cilj izleta je Kokoš, zbirališče izletnikov je ob 9. uri pred cerkvijo v Bazovici. Vpisovanje pred odhodom. Vabljeni otroci (brez staršev). Vse informacije pri Borisu Paoliju (tel. 910836) in Robiju Devetaku (tel. 55180).
SPDT
prireja v nedeljo, 28. t. m., tradicionalni IZLET V NEZNANO, povezan s srečanjem s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (UL sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). Zbirališče izletnikov je ob 6.30 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Potni list je obvezen.
Radio Opčine
V današnji oddaji Športna nedelja na Radiu Opčine (začetek ob 15.30) ne bo direktnih prenosov, bo zato več prispevkov. V prvem bo govora o prestopu Juventine v prvo kategorijo. Gosti oddaje bodo predsednik Ladislav Marchi ter igralca Tabaj in Cin-gerli. V drugem prispevku bomo izvedeli kaj več o »novem ameriškem motorju« za Stefanel (gosta Bogdan Tanjevič in Marko Lokar). Tretji prispevek ib lahko po domače naslovih: »Jadran je štuf« čakanja (gost Jure Krečič). Sledila bo predstavitev 2. kolesarskega maratona Ljubljana - Trst, Pavel Morpurgo pa bo nato poročal o tekmah ŠZ Sloga.
Jutri ob 18.00 bo običajni tendenski športni komentar, v katerem bo govor o komaj končani sezoni nogometnih amaterskih lig.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.700.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000 - din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se'med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. T st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožajja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
21. maja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Avtobus trčil v ogrodje podvoza in se vnel pri kraju Pala v bližini Sarajeva
V trčenju in plamenih našlo smrt najmanj 14 potnikov Med huje ranjenimi sta dva v izredno kritičnem stanju
Pri trčenju je avtobus prebila še 22 metrov dolga kovinska cev	(Telefoto AP)
SARAJEVO — Včeraj ob 3.45 zjutraj je pri kraju Pala v Bosni in Hercegovini iz neznanih razlogov zapeljal s ceste avtobus, ki je vozil na progi Ivangrad-Sarajevo. Pri izhodu iz predora Kreča-ne je avtobus trčil v ogrodje podvoza in se vnel. V hudem požaru je izgubilo življenje najmanj 14 potnikov, devet jih je bilo težko, nekaj pa lažje ranjenih. Vse ranjence so odpeljali na kliniko za plastično kirurgijo, kjer se zdravniki borijo za življenje dveh potnikov, ki imata od 70- do 80-odstotne opekline. Novinarjem, ki so prihiteli na mesto nesreče, se je nudila zastrašujoča slika. Avtobus je bil prevrnjen, skoraj popolnoma ožgan, da bi bila nesreča še hujša, pa ga je ob trčenju kot sablja prebila 22 metrov dolga cev.
Avtobus je iz Ivangrada odpeljal v petek ob 22. uri, v Sarajevo pa bi moral prispeti včeraj ob 4.30 zjutraj. Kot je povedal preiskovalni sodnik Mustafa Bisič, še niso ugotovili, koliko je bilo potnikov v avtobusu. Tudi število mrtvih še ni dokončno, kakor tudi še niso ugotovili imen vseh žrtev. Avtobus je bil last sarajevskega podjetja Centrotrans, kjer so povedali, da sta bila šoferja Hasan Beševič in Ramiz Žiga. Direktor Centrotransa Jusuf Burdževič je tudi povedal, da sta bila oba šoferja abstinenta, poleg tega pa naj bi se pred vožnjo dobro odpočila. V sarajevskem prevoznem podjetju tudi izključujejo možnost, da bi bil avtobus tehnično nepopoln.
Zaradi vsega tega so vzroki za nesrečo toliko bolj nerazumljivi. Oba voznika sta bila v nesreči le lažje poškodovana in zato preiskovalni sodnik pričakuje, da bo njuno pričevanje odločilno pri odkrivanju vzrokov za to hudo nesrečo. Zanimivo je, da so nesrečo najprej odkrili sarajevski taksisti, ki so tudi pred reševalnimi vozili odpeljali prve potnike v bolnišnico.
Ekipo zdravnikov v sarajevski bolnišnici, kjer nudijo pomoč ranjencem, vodi dr. Boris Starče-vič, ki je ob tej priliki povedal, da so imeli ranjenci še srečo, da so bili prisotni vsi potrebni zdravniki in bolničarji. ,V tej bolnišnici namreč že tri dni ne delujejo telefoni in dr. Starčevič je dejal, da bo zahteval, da se krivci za vse pomanjkljivosti, ki imajo lahko izredno hude posledice, najstrožje kaznujejo. Glede poškodovanih potnikov pa je povedal, da so najhuje ranjene že operirali, da pa bodo pri nekaterih morali operativni poseg ponoviti v torek. Zato so tudi zaprosili stanovalce Sarajeva, da jutri dajo kri za ponesrečena
V Sarajevu so tudi formirali poseben odbor, ki naj bi poskrbel za porpoč družinam umrlih in ranjenih potnikov. Sorodnike umrlih bodo začasno nastanili v hotelu Evropa, družinam pa je bila dodeljena tudi enkratna finančna pomoč. Izvršni odbor sarajevske občinske skupščine je tudi izrekel vse priznanje taksistom, ki so prvi nudili pomoč ranjencem in o nesreči obvestili ustrezne organe.
Od 1. junija višje globe za nepravilno parkiranje
RIM — Prvega junija bodo stopile v veljavo nove globe, ki se tokrat nanašajo na mestni promet, predvsem na nepravilno parkirane avtomobile. Za prekrške bodo globe dvakrat do štirikrat višje kot doslej.
Parkiranje na ovinku, v predoru ali v neposredni bližini križišča bo neprevidne voznike stalo 75.000 lir. Za manjše prekrške (na pr. delno parkiranje na pločniku) bo kaznovano s 25.000 lirami globe, nemarneži, ki vozilo pustijo kar na zebrastem prehodu za pešče ali na izvozih za vozila, pa bodo kaznovani s 50.000 lirami globe. Isto denarno kazen bodo plačali vozniki, ki bodo avtomobil parkirali na
označenih prostorih za vozila handika-piranih.
Obveljale pa bodo tudi nekatere novosti v zvezi s plačevanjem glob. Od 1. junija dalje bodo imeli vozniki 60 dni časa, da poravnajo globo, »pozabljivci« pa bodo po tem roku dobili na dom poseben davčni obrazec z dodatno globo. Če tudi to ne bo zaleglo, jih bo mogoče kaznovati kot davkoutaje-valce. Sicer pa bo mogoče globo poravnati takoj. V vseh večjih mestih bodo redarji prihodnje dni delili informativne letake, na katerih bodo navedene vse novosti v zvezi z izrednimi globami.
Harmony sprašuje Milančane kaj menijo o (ne)zvestobi
MILAN — Po vašem je slabše, če moški prevara svojo partnerko z občasnim zahajanjem k prostitutkam, ali če si domišlja, kako lepo bi bilo, ko bi poleg njega ležala kakšna prikupna znanka, za katero se pa ne bo podil, ker se je boji. Milančani so brez oklevanj odgovorili, da je druga varianta zdaleč najslabša, saj je tak človek menda prava sramota.
Pred kratkim je družba Harmony, tista, ki v Mondadorijevem imenu izdaja ljubezenske romane v žepnem formatu, izprašala vest Milančanom. Družbo je zanimalo, kako ljudje gledajo na ljubezen, na različice zakonske nezvestobe, na nedolžnost in podobno. Če sodimo po odgovorih, bo morala založniška hiša Harmony bistveno spremeniti svojo založniško politiko, saj so intervjuvanci mnenja, da lahko ženska stopi v zakon brez sleherne skrbi, da bi kdo zahteval potrdilo o njeni nedolžnosti. Prav tako eleastični pa so glede zvestobe in morebitnega skakanja čez plot, čeprav ni nihče rad priznal, da je tudi sam poskusil, kako lepo (ali pa tudi ne) je biti nezvest.
Pa še to. Veste, kaj je višek nezvestobe? Avantura s partnerjem istega spola, skratka homoseksualna varianta dokaj običajnega skoka v sosedov zelnik. Tega menda ne prenese nihče od prevaranih partnerjev.
Z migom zbežal iz SZ
Glasnik turškega zunanjega ministra je včeraj izjavil, da je na letališču v Trabzanu pristalo sovjetsko letalo MIG-29. Na krovu je bil samo pilot, sovjetski državljan, ki je bil med drugim tudi ranjen. Zdravniki so ugotovili, da so ga nekajkrat zadeli s strelnim orožjem. Ime pilota ni znano, turške oblasti pa so izjavile, da so ga pripravljene sprejeti kot azilanta. Letalo bodo po vsej verjetnosti vrnili Sovjetski zvezi.	(Telefoto AP)
BLIŽNJA IN UDOBNA KUT DOSLEJ, A ŠE MNOGO BOU SODOBNA
Z odprtjem nove agencije v Ulici Locchi 38/D, je Tržaška hranilnica -Cassa di Risparmio di Trieste izpopolnila svojo kapilarno prisotnost v našem mestu, in sicer na območju, na katerem doslej ni bilo bančnih okenc. Poleg ugodnosti te posrečene lege,
ponuja nova agencija Tržaške hranilnice Hi najširšo paleto storitev, kijih opravlja s tradicionalno profesionalnostjo in prijaznostjo, kot tudi s pomočjo modernih naprav CARIFAST in BANCOMAT
CASSA
Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
v	_ T TT T ^ /-IT TT on
NOVA AGENCIJA ST, 19: UL. LOCCHI 38/D