mnenje sodi o ] tovni ti; Nekaj bi manjkalo, koncu teh vrstic pred bralcem še Henleinovi me. Stranka obstoji sudetske nemške sta 1933.; dotedanjo naroči no stranko je bila nai K berlinski proslavi Hitlerjevega 49, rojstnega dne; .fclBRAlTAft & PALESTINE EOYPf ustili ttfUHAV HENLEIN PRENAPENJA LOK V nedelio je voditelj sudetskih Nemcev postavi/ tolikšne zahteve nasproti čs/. vladi, da jih celo germanofilski Angleži obsoia/o. — Odmev v evropskem tisku V Ljubljani, 27. aprila. V nedeljo je vodja sudetskih Nemcev Konrad Henlein naštel v Karlovih Varih državnopravne zahteve čeških Nemcev. Njegov govor so doma in zunaj meja pričakovali z veliko napetostjo, saj naj bi bil odgovor i na marčne dogodke v Avstriji in Nemčiji i na koncesije, ki jih je zadnje tedne dovolila češkoslovaška vlada svojim nemškim državljanom. Hen-leinov odgovor je bil udarec s pestjo v obraz voditeljem češkoslovaške države in brutalna odklonitev njihove spravljive roke. Henlein je strnil svoje zahteve v ll točk; v 3 zunanjepolitične in 8 notranjepolitičnih. Njegove zunanjepolitične točke so tele: 1. Revizija zmotnega češkega zgodovinskega naziranja. 2. Revizija nesrečnega naziranja, da je naloga češkega naroda, biti jez Pred tako imenovanim nemškim pritiskanjem na vzhod. 3. Revizija tistega zunanjepolitičnega tališča, ki je državo doslej vodila na stran sovražnikov nemškega naroda. In v notranji politiki: 1. Popolna enakopravnost Nemcev m Cehov. 2. Priznanje sudetskorvemške narod- Slike v 1. stolpcu, po vrsti: Predsednik čsl. republike dr. Beneš. Predsednik čsl. vlade dr. Hodža. Vodja sudetskih Nemcev Henlein. nostne skupine kot pravne osebe za ohranitev te enakopravnosti. 3. Ugotovitev in priznanje ozemlja, kjer so naseljeni Nemci. 4. Ureditev nemške samouprave na ozemlju, kjer Nemci prebivajo, in sicer v vseh področjih javnega življenja, v kolikor gre za korist in za zadeve nemške narodnostne skupine. 5. Zakoniti varnostni ukrepi za tiste državljane, ki žive zunaj strnjenega nemškega področja. 6. Odprava vseh krivic, prizadejanih sudetskim Nemcem po letu 1918., in priznanje odškodnine za vso škodo, ki so jo zato trpeli. 7. Priznanje in izvedba načela: na nemškem področju nemško uradništvo. 8. Popolna svoboda izpovedbe nemške narodnosti in nemškega svetovnega nazora. V zvezi s temi točkami je Henlein še poudaril, da se smatrajo sudetski Nemci ne glede na državne meje, za pristaše narodnega socializma in njegovih načel. si to pot svoje lastno in poglejmo rajši, kako Henleinovih zahtevah sve- Francozi Poluradni TEMPS: Nihče se ne čudi navdušenim komentarjem rajhovskih listov, saj pomeni Henleinov program brezobziren pristanek na narodni socializem. Odločilno je le vprašanje, ali se misli poslej berlinska vlada odkrito zavzemati za upravno razkosanje CSR z uvedbo strnjenih avtonomnih področij, v nasprotju z duhom in črko češkoslovaške ustave — tista berlinska vlada, ki je doslej tajila, da bi se hotela vtikati v notranje zadeve svoje sosede, in venomer zatrjevala, da bo spoštovala neodvisnost in suverenost češkoslovaške republike. Z vidika ohranitve miru v Srednji Evropi ni drugega vprašanja. Brez izrecne nemške podpore je Henleinov program zgolj govoranca brez praktičnega pomena; če je pa program v skladu s pravimi cilji splošne politike Hitlerjeve Nemčije, moramo videti v njem nevarno ogrožanje miru v Srednji Evropi. Vladimir d’Ormesson v konservativnem FIGAROju: Dejansko si ne stoje nasproti Cehi in Slovaki na eni strani in sudetski Nemci na drugi strani, temveč vse nemštvo, ki se želi poslej širiti po mili volji, in ostale države Srednje in Vzhodne Evrope. Zadnje čase govorimo v zvezi s Češkoslovaško neprestano o vojni ali mira. Toda takšen ni K pogodbi med Anglijo in Italijo Za veliko noč so v Rimu podpisali dogovor, ki naj pomeni konec večletne napetosti med Veliko Britanijo in Italijo. Dogovor ureja razmere v Sredozemlju in na bližnjem Vzhodu. Tako ima biti Sueški prekop v miru in vojni odprt ladjam obeh držav. Gradnjo vseh utrdb, vojnih luk in vojaških letališč, ki bi jih kateri od obeh pogodbenikov hotel v bodoče zgraditi vzhodno od 19. poldnevnika, bo moral poprej predložiti sopogodbeniku na znanje. Obema velesilama gre predvsem za varnost pomorske zveze med matično državo in imperijem: Veliki Britaniji za pot skozi Gibraltar in Suez v Indijo {na zemljevidu polna črta), Italiji pa za zvezo z Atlantikom po eni strani, s Tripolitanijo in Libijo po drugi strani, in naposled za zvezo z Abesinijo (pikčasta črta). Angliji gre dalje tudi za drugo važno sredozemsko progo, t. j. za zvezo s Ilaifo v Palestini; tam se namreč »izliva« petrolejski vod iz Iraka v morje. problem sedanjega trenutka. Danes je stvar taka, da se je začela največja preizkušnja sil, kar smo jih doživeli v Evropi v zadnjih 20 letih. Desničarski poslanec de Kerillis v listu EPOQUE: Nevarnost nemške nadvlade v Evropi je globlji vzrok, da se je Italija tako na lepem obrnila k Angliji in da se je pripravljena tudi s Francijo pobotati. Toda Italija se bo. trajno odločila za spremembo svojih zunanjepolitičnih smernic le tedaj, če bosta tudi Anglija in Francija pripravljeni nastopiti proti Nemčiji s politiko evropskega ravnotežja. V Londonu so to prav dobro sprevideli in Chamberlain je šel mnogo dalje kakor Eden, ko je izjavil, da bo Anglija, če bo treba, branila male države pred Nemčijo. Zato so skoraj vsi angleški listi ublažili svoje kritike proti CSR — a na Francoskem opažamo zdaj ravno nasprotno tendenco. Pariški hitlerjevski listi so začeli pravcato tiskovno vojno proti CSR [gre predvsem za ultradesničarski »Gringoire«, ki je prejšnji teden prinesel na celi prvi in še na pol druge strani strupen napad na češkoslovaško republiko; članek je v celoti ponatisnil... Goebbelsov »An-griff«. Op. ured.J, pa tudi nekateri sicer zelo patriotski in trezni listi jim začenjajo sekundirati. Ta tisk skuša dokazati, da CSR ni življenja zmožna država in da je ni moči braniti. Pišejo, da njena neodvisnost ni vredna življenja enega samega francoskega vojaka. LPisec meri na Cehom neprijazni članek J. Barthelemyja, ki je izšel pred kakšnimi 14 dnevi v poluradnem »Tempsu«; Ust je sicer že drugi dan popravil netočne piščeve navedbe, toda slabi vtis je le ostal, posebno ker se je Barthelemyjevih argumentov polastih vesoljni nemški tisk. Op. ured.I. Skratka, govore in pišejo vse, kar more zbuditi pri Nem- cih vtis, da se jim ni treba ženirati, in pri Italijanih občutek, da ves dobiček, ki se ga lahko nadejajo od novega francoskega prijateljstva, ne bi bil vreden piškavega oreha. Angleži Konservativni TIMES; Velikonočno premirje na češkoslovaškem je končala včerajšnja kano-nada v Karlovih Varih, kjer je gospod Henlein postavil praški vladi zahteve, daljnosežnejše od vseh, kar jih je kdor koli doslej javno izpovedal. Upajmo, da smemo videti v njegovih zahtevah del njegovega volilnega govora, rajši njegova maksimalna kakor minimalna pričakovanja; kajti ena aU dve zahtevi obljubljata že na prvi pogled, da ju bo češka vlada zavrnila. Delavski DAILY HERALD: Henlein je dejansko zahteval neodvisnost sudetskih Nemcev. Njegov govor je prišel kmalu po njegovem obisku v Nemčiji; tam je najbrže dobU navodila in smernice za svoj nastop... Gospod Henlein, Seyss-Inquart češkoslovaške, terja za češke Nemce popolno samovlado. Toda dokazati ne more, da večina Nemcev takšno samovlado res hoče. Glasovanje med sudetskimi Nemci ne bi prav nič dokazalo. Kajti Henlein jim pravi; ,Ce boste podpirali mene in moje naciste, je sedanja češka vlada predobrodušna, da bi vam kaj storila. Ce pa ne boste na moji strani, bom napisal vaše ime v črne knjige, in kadar pride Hitler, vas bo vtaknil v koncentracijsko taborišče.' Seveda so Nemci zato oprezni in postanejo nacisti. Ce bo češkoslovaška vlada modra, bo dala Nemcem tiste koncesije, ki si jih v srcu žele, ne pa tistih neizmernih koncesij, ki se delajo, da jih žele, ker jih Henlein k temu sUi. Liberalni MANCHESTER GUAR DIAN: Po anšlusu Avstrije k Nemčiji ne bi bilo vlade na svetu, ki bi bila ve-likodušneje, potrpežljiveje in z večjimi simpatijami ravnala z nemirno manjšino, kakor je ravnala češkoslovaška vlada s sudetskimi Nemci. čsl. vlada ie dala političnim kaznjencem amnestijo, obljubUa popolnoma nov manjšinski statut in razpisala občinske volitve. Njeni najuglednejši ministri so podali spravljive izjave. Kljub vsemu temu je Henlein v svojem karlovar. skem govoru odgovoru le še z novimi zahtevami. To je tako, kakor če bi bU de Valera pred podpisom pakta z Anglijo zahteval, da se vsi na Angleškem živeči Irci podrede irskim krajevnim odborom. Desničarski DAILY EXPESS, list, ki sicer odločno nastopa proti temu, da bi Velika Britanija prihitela napadeni češkoslovaški na pomoč; če CSR sprejme Henleinove zahteve, bo to pomenilo, da so Nemci dobili skoraj državo v državi. # S kakšnimi komentarji so r a J -h o v c i sprejeli Henleinove zahteve, si lahko mislimo, zato ne bomo tratili prostora s citiranjem njihovih listov. Da je češkoslovaški tisk odklonil karlovarske zahteve, je prav tako samo po sebi razumljivo. CitiraU bomo samo LIDOVE LISTE, glasilo katoliške ljudske stranke, ker je njihovo stališče najznačilnejše. List pravi: Odveč se nam zdi razčlenjevati in proučevati Henleinove zahteve. Vsak Ceh in Slovak ve, kam peljejo njegovi načrti: v konec češkoslovaške samostojnosti. — Nato priporoča list tale češki protiprogram: 1. Vse čsl. državotvorne sile naj se v duhu Masaryka, Svehle in Rašina zgrnejo okoli prezidenta republike v fronto patriotskega sodelovanja; 2. Brez odloga naj se začno pogajanja za pomiritev Slovaške in za vstop slovaške ljudske stranke [Hlinkal v vlado; 3. Skušajmo oprti na lastno moč in na naše zunanje zaveznike, ustvariti prijateljsko razmerje do Italije in Poljske; 4. Nadaljevanje pravične manjšinske politike, ne da bi trpele enotnost države, njena nedotakljivost, svoboda a ne bi ob _vili svojim j stranke sa-pod imenom - stranke od leta . > narodnosocialistič-j je bila namreč čsl. vlada zaradi političnih atentatov njenih članov prepovedala. Njen takratni voditelj Hans Krebs je zbežal v Nemčijo, vodstvo nove stranke je pa prevzel telovadni učitelj Honrad Henlein. Po nedeljskem poročilu tajništva stranke v Karlovih Varih je stranka štela konec marca 770.000 članov, danes jih ima pa 800.000, t. j. 26 % vsega nemškega prebivalstva v CSR. O. DRUŽINSKI TEDNIK Leto X. Včasih je prav tako kruto vsem odpustiti kakor nikomur. Seneka, starorimski modrijan (4. pr. Kr. — 65. po Kr.) Ljubljana, 28. aprila 1938. štev. 17. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Teleton št. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za •/< leta 20 din,'lh leta 40 din, ill leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne yračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV; med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prosto* (višina 3 milimetre In širina 55 milimetrov) din 7'—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica d;n 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2'—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0*50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Donet: Novinar, po imena Mussolini j m ■ (Gl. str. 6) : RAZGLED PO SVETU Kronika preteklega tedna PRED dobrim tednom je neki ljubljanski kino razpisal precej magrail za obiskovalce res izvrstnega francoskega filma. Nagrade so bile razstavljene v neki veliki izložbi na Aleksandrovi cesti, tako da si jih je lahko vsakdo ogledal. In glejte, med temi nagradami sta bili tudi dve kolesi, eno damsko in eno moško, kar čedni kolesi. Mladina je postajala pred oknom, tudi starejši ljudje so ustavljali korak, oči vseh so pa obvisele na kolesih. In ker vsakdo še nima kolesa, jo je marsikdo malmil v kino. Film ni nikogar razočaral, pač je pa menda marsikoga neprijetno presenetilo žrebanje. Med nagradami tokrat ni bilo ne duha ne sluha o kolesih, pa najsi smo jih vsi še tako iskali med vrsticami! Isti kino je zdaj spet razpisal dve lepi nagradi. Vsa čast reklami, toda ali je čudno, če ta ali oni zdaj ne bo več šel v kino, ker se bo pri nagradah nehote spomnil pregovora o zlati uri in zlati zketnu... K. N. - " ♦ ....... Politični teden Prometni minister Stošovič je odpotoval v Italijo na proučavanje italijanskih avtomobilskih cest. — Iz Zagreba je odpotoval poljski prometni minister Ullrich nazaj na Poljsko, — Torpedovko »Ljubljano« bodo spustili !v morje v začetku junija. * Japonska vojska v južnem šantungu se le s težavo upira kitajskemu navalu. Ogroženim Japoncem hiti na pomoč nova armada. V šansiju je padlo več ko 10.000 Japoncev. Kitajsko letalstvo preseneča japonske strokovnjake. — Rusija se je zavezala, da bo dobavila Kitajski vse potrebno orožje, municijo, letala, tanke in druge vojne potrebščine. — Prodiranje Francovih čet ob sredozemski obali postaja počasnejše. — Francoska vlada je odobrila vse ukrepe za sanacijo državnih financ in določila tudi smernice za britansko-francosko konferenco konec aprila v Londonu. — Princ Bernard Lippe, ki so o njem pisali, da je ubežal svoji tašči, kraljici Viljemini, se je spet vrnil na Nizozemsko. — Nedavni potres v Turčiji je terjal več ko 200 žrtev in porušil mnogo vasi. — V kratkem se bodo pričela egiptovsko-italijanska pogajanja v okviru angle-ško-italijanske pogodbe. — Na češkoslovaškem je izšla uredba, da morajo vsi davčni obvezanci mest z več ko 10.000 prebivalcev kupiti protiplinske maske zase in za člane svoje družine najkasneje v dveh mesecih, — Mongolskim oblastem se je posrečilo odkriti veliko protisovjetsko zaroto, ki so jo skovali japonski agenti. Vse vodje zarote so aretirali. — Na londonskem sestanku francoskih in angleških državnikov konec aprila bodo razpravljali o sodelovanju Francije in Anglije v Sredozemlju in Srednji Evropi. — • Angleška vlada bo baje razpisala novo notranje posojilo 200 milijonov funtov ( 50 milijard din) za narodno obrambo. V Romuniji so razpustili stranke »Vse za domovino«, »Sveti Mihael« in »Železna garda«. Voditelja fašistovske »Železne garde« Codreana so zaradi napada na ministra Jorgo obsodili na 6 mesecev ječe, 8.000 lejev odškodnine in na 6.000 lejev sodnih stroškov. V Bukarešti so aretirali 1.500 oseb. — Irska se je pobotala z Veliko Britanijo. V vseh glavnih spornih vprašanjih med obema državama je zdaj dosežen sporazum. — Albanska prestolnica se za poroko kralja Zoga mrzlično pripravlja. Zenitovanjskih islovesnosti se bo udeležil tudi italijanski zunanji minister grof Ciano. Drame im tragedije d Zaradi bolezni je obupal 251etni mesarski pomočnik Milan Hafner iz škofje Loke. Pred leti si je bil nakopal kilo, kar mu je delalo velike preglavice. Ondan se je ustrelil v levo sence. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, a je že med prevozom izdihnil. • d S pokvarjenim žganjem so se zastrupili Katiničevi iz neke vasi blizu Slavonskega Broda. Pri nekem sosedu so namreč kupili žganje, a to žganje je bilo špirit, zmešan z bencinom in vodo. Katinič in njegov 221etni sin sta zastrupljenju že podlegla, drugi leže pa v smrtni nevarnosti. d Za 1000 dinarjev si je kupil lepo ženo, potem so mu jo pa ukradli trije tovariši, čeprav jo je z bratom skrbno varoval. Dober teden po poroki so namreč v hišo Jovana Stojkova v Be-ordiju blizu Petrovgrada (Srbija) vdrli trije oboroženi fantje in odpeljali gospodarju njegovo mlado ženo Maro, gospodarja in njegovega brata so pa pošteno premikastili. Orožniki so kmalu ugotovili, kdo so ugrabitelji mlade žene, a doslej jih še niso mogli najti. d Dekle, ki si je že trikrat hotelo vzeti življenje, je prva pomagala samomorilki Katici Saboričevi, tiskar-niški delavki iz Virovitice. Katica je zaradi nesrečne ljubezni popila precej ocetne kisline; v hudih krčih jo je prva našla Andjelka šestajeva. Nevarno ranjeno Katico so prepeljali v bolnišnico. d Ker ni mogla prenašati moževe ljubosumnosti, si je z britvijo prerezala grlo 211etna Jožefa Radejeva, rudarjeva žena iz Blagojevega Kamna pri Požarevcu. Mlada žena se je bila pred petimi leti poročila z rudarjem Alojzijem Radejem. Spočetka je bil njun zakon še dokaj srečen, a kmalu je mož začel ženo mučiti z ljubosumnostjo. To jo je tako bolelo, da si je hotela vzeti življenje. Prepeljali so jo v požarevsko bolnišnico. Ha$ napredek n Nov zdravstveni zavod dobimo v Ljubljani. Banovina bo namreč v kratkem odprla zavod za zdravljenje raka. n Prijazna vas Rovte pri Logatcu je na Veliko noč dobila elektriko. Doslej sb banovinskemu električnemu cestnemu omrežju priključili deset hiš, do konca meseca jih bodo pa še trideset. n Prvi bombaž so pridelali lani v Črni gori v Danilovgradu in v Podgorici. Letina je bila prav dobra. Seme so kmetje dobili zastonj od kmetijskega ministrstva. Letos bodo dobili še stroje za čiščenje bombaža. Hlesreče č Avtomobil, poln potnikov, se je blizu Čakovca prevrnil v jarek. Na ostrem ovinku je hotel šofer vozilo obrniti, a sunek je bil tako močan, da je avto vrglo v jarek, nekaj potnikov je pa padlo iz njega. Potnica Ana Zverova je bila na mestu mrtva, več drugih potnikov je pa odneslo lažje poškodbe. . č V rudniku je podsulo 301etnega zidarja Jožeta Podjeda iz Toplic pri Zagorju. Mož je dobil nevarne notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. č Težak kamen je pri delu padel na glavo 271etnemu delavcu Jerneju Vrečku iz Košnice pri Celju v kamnolomu na Polulah. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, a stanje se mu je kmalu tako zboljšalo, da so ga lahko oddali v domačo oskrbo. č Voz drv se je zvrnil na 321etnega posestnika Franca Vedenika z Gub-nega pri Pilštajnu. Mož je dobil nevarne poškodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. č Na stavbi vseučiliške knjižnice v Ljubljani se je ponesrečil 241etni kleparski pomočnik Janez Pirc s Kodeljevega. Ko je z varilno svetilko varil pločevino, se je po nesreči polil z bencinom. V hipu so ga zajeli plameni. Nevarno opečenega po rokah, glavi, prsih in nogah so ga prepeljali v bolnišnico. HievsaliJanjosti * Živega volka sta zvezanega pripeljala v Banjaluko šofer Štefko Zagorja in Marko Borojevič. Blizu Drežnice (Hercegovina) jima je pred avtobus skočilo več volkov. Spočetka sta šoferja mislila, da so psi, kmalu sta se pa prepričala, da so volkovi. Enega je blatnik avtobusa tako močno zadel, da je omamljen padel pod kolesa, drugi so se pa razbežali. Ranjenega volka sta zvezala in ga pripeljala v Banjaluko. * 2 milijona dolarjev je zadel v loteriji neki delavec iz okolice Tetovega (Srbija). V našem denarju je to približno 100 milijonov dinarjev. Delavec se je še pred vojno preselil v Ameriko in je vse doslej živel v Detroitu. Te dni se mu je sreča nasmehnila in zdaj se je ves vesel vrnil v domovino, kjer namerava baje zgraditi v okolici rojstnega kraja več tovarn. * »Vrelec modrosti« imenujejo prebivalci Kotorja star vodnjak sredi mesta. Ljudje mu namreč pripisujejo čudežno moč, čeprav so že v srednjem veku razsajale tamkaj razne nalezljive bolezni in so ljudje nedvomno zboleli zaradi nečiste vode iz »vrelca modrosti«. * Pevsko društvo »Ciganin« so ustanovili cigani v občini Draginji blizu Valjeva. Vodi ga tamkajšnji učitelj Iglič. Zbor šteje lepo število pevk in pevcev in bo te dni odšel na gostovanje v bližnja mesta. Cigani si najbolj žele, da bi peli v radiu, da bi jih slišal ves svet. * Velikanske podgane so se pojavile v Sisku in okolici. Nekaj so jih že Kolesa, šivalni stroji io otroški =SB vozički večja partija povih in rabljenih po izredno nizki n cenah naprodaj pri »PROMET« nasproti križanske cerkve. pobili, vendar jih je pa še zmerom lepo število. Banska uprava savske banovine je izdala nalog, kako naj se jih prebivalci varujejo. * 130 kg težkega merjasca je v široki dolini ustrelil lovski paznik Ivan Kostevc. žival je bila še v polnem zimskem kožuhu. * Celih 12 tednov je sestavljal gosli iz porabljenih Vžigalic železničarjev sin Ivan Glaser iz Maribora, Gosli imajo lep in čist zvok. Zanje je nadarjeni glasbeni samouk porabil 7347 vžigalic. Osebne vesti o Poročila sta se: V Tržiču; Ivan Zaviršek, poslovodja I. del. kons. društva v Prevaljah, in Štefka Markičeva, poslovodja v Tržiču. — Novoporočen-cema želimo mnogo sreče! t Umrli so: V Blekovi vasi pri Gornjem Logatcu: Ljudmila Gostiševa. — V Celju: 121etni Anton šumlak iz Ravnega; 421etna učiteljica glasbe Ernestina Apihova. — V Dolnji Počehovi: 741etna zasebnica Uršula Vicmanova. — V Ljubljani: Ivan Nagode, zvaničnik drž. žel. v pokoju; Uršula Bernikova; Pavla Antau-erjeva; Dragotin Pavline, upokojeni železniški uradnik; Josip čeme, pod-ravnatelj Hranilnice dravske banovine; Dragica Laglerjeva, roj. šušteršičeva; Vinko Repež, upokojeni višji policijski stražnik; Viljemina Skofizheva, hišna posestnica; Alojzija Gorjupova, učiteljeva vdova; Ana Slugova, vlakovodje-va žena; Franc Spachta, trgovski za- stopnik; Franc Živec, zidarski mojster; Marija Mikličeva, roj. Dolinarjeva, žena sodnega oficiala; Filip Jurkovič, stavbni delovodja iz Gornje Radgone; Martin Orehek, upokojeni mestni uslužbenec. — V Mariboru: rudar Ciril Bračič. — V Škofji Loki: Milan Hafner, mesarski pomočnik. — V Stražišču pri Kranju: 721etna Neža Rozmanova, roj. Primčeva. — V Velenju: Jožef Rednak. — žalujočim naše iskreno sožalje! Po Lrivifi podili p Na debelo so kradli železo v Ra- kuschevem skladišču v bivšem mestnem mlinu v Celju 311etni trgovski pomočnik Vinko Haberl iz Spodnje Hudinje pri Celju, 261etni šofer Anton Bianki iz Gaberja, 29ietni trgovski pomočnik Vinko Žuraj iz Žalca in 381etni trgovec Franjo Starec iz Celja. Prva dva sta železnino kradla, drugi so jo pa spravljali v denar. Policija je ugotovila, da so nakradli za dobrih 60.000 dinarjev blaga. Te dni so jih v Celju obsodili. Vsi obtoženci so kazen sprejeli. p Tisočake je ponarejat nadarjeni slikar svetih podob, mladi Anton Petrič v Gradišču, mali vasici v dolenjskih hribih. Izdelal jih je tako spretno, da jih je le težko ločiti od pravih. Orožniki so mu prišli na sled po golem naključju. Posestnik Gracar ga je namreč prijavil orožnikom, da mu je ukradel lepo vsoto denarja, in ko so orožniki fanta nato prijeli, jim je izjavil, da je Gracarju ukradel le tisti denar, ki mu ga je sam naredil. Tisočake so razpečavali posestnik Gra- Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s: Chlorodont-zobno pasto i IU-1LJJ 1-!___________ Za čistost jezika Francoski predsednik vlade Daladier z zunanjim ministrom Bon-netom in podpredsednikom vlade Chautempsom bo konec aprila prišel \v London. Tako smo brali ondan v nekem našem dnevniku. Takšna dikcija je iSrbohrvatska in za naše uho nelo-Igična. Kajti če Slovenec bere o francoskem predsedniku vlade, si nehote predstavlja, da obstoji v vesoljstvu (ena sama vlada z raznovrstnimi [predsedniki; nje francoski predsednik naj bi bil ta čas Daladier. Stvar t je pa nekoliko drugačna. Na žalost 'namreč takšne absolutne vlade v ve-Isoljstvu še ni, temveč poznamo za izdaj samo francosko, angleško, jugo-islovansko, italijansko itd, vlado in [predsednike teh vlad. Torej: pred-itednik francoske vlade Daladier. j Tudi besedni red v navedenem 'stavku ni pravi. Naš človek bo re-!kel: Predsednik francoske vlade D. ‘bo konec aprila prišel z zunanjim •ministrom B. in podpredsednikom tvlade C. v L. šele in še le V slovenščini se je zadnja leta uveljavila hvale vredna navada, da nič več tako vneto ne zlepljamo (po nemškem vzorcu) samostojnih besed nekaterih pojmov, čeprav je Slovenski pravopis' s svojo nedoslednostjo (n. pr. dobičkaželjen in dobička željen; hvalevreden in hvale vreden; pa samo: dobrodošel; itd.) zmedel naše pišoče občinstvo in zavrl navedeni proces. Kriterij novega pravopisa naj bi bil: kjer sta dve besedi zrasli v takšen nov pojem, da je po pisavi in pomenu zgolj vsota obeh besed, naj se besedi pišeta narazen; če ju pišemo skupaj, se sicer vsebinsko nič ne pregrešimo, le po Nepotrebnem uganjamo nedoslednost. Drugačna je pa zadeva tam, kjer je novi pojem — če nam je dovoljeno takšno izražanje — kemično, ne fizikalno nastal iz prvotnih besed; to se pravi,'kjer nova, zlepljena beseda (spojenka) ne pomeni več zgolj vsote obeh prejšnjih besed, ampak doeela nov pojem. Takšni besedici sta še in le; pišite ju narazen, pa se poskušajte vživeti v pojem, ki naj ga dasta obe skup. Ne gre! Največ kar boste dosegli (če imate nekoliko domišljije), bo to, da si boste rekli: le je samo; še le je torej še samo — a kaj naj to pomeni? Tistega prav gotovo ne, kar si človek predstavlja pod veznikom šele. če pišemo dobro došel skupaj, se torej, kakor smo zgoraj rekli, vsebinsko nič ne pregrešimo, le nedosledni smo; če pišemo šele narazen, smo pa na videz dosledni tam, kjer nihče tega ne zahteva, zraven pa še vsebinsko grešimo. V nekem ljubljanskem dnevniku srečujemo veznik šele dosledno v razklani obliki; mislimo, da se nam je posrečilo dokazati nepravilnost takšne pisave, čeprav jo srečamo i pri Pleteršniku i pri Glonarju — ne pa v sicer marsikje nedoslednem ,Slovenskem pravopisu*. Banka Baruch 11. Rue Auber, PAR1S (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: šl. 3064-64. Bruselles; Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija It. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št 5967, Luxemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovae nakaznice. »Nezaposlenim vstop prepovedan!« beremo nič kolikokrat na stavbiščih, v tovarnah, na železnici itd. Drži; nezaposlenih delavcev se vsakdo otepa in zapira vrata pred njimi. Pa poskusite vi, spoštovani gospod zaposleni bralec, prestopiti prag s takšnim napisom zavarovanega poslopja — boste videli, kako hitro bodo tudi vas nagnali, naj ste drugače še tako zaposleni. Torej mora biti v gornjem svarilu nekaj narobe? Kajpak: pisec svarila je hotel varčevati in je izpustil krajevno določilo nezaposlenosti, ne vedoč da je s tem napačnim varčevanjem spremenil smisel svarila. Napis mora biti torej takšen: Tu (v tovarni; na stavbišču; na progi, itd.) nezaposlenim vstop prepovedan. Passivitis S A I.A MANC A, i. aprila. Lerida. je bila včeraj popolnoma zavzeta. Bitka za Lerido je trajala včeraj ves dan. Republikanci so obupno branili vsako hišo posebej. Tudi jaz sem bil zavzet, ko sem bral gornjo brzojavko v nekem ljubljanskem dnevniku; a Lerida se mi je, sirota, smilila, ko je vendar ves idan trajata bitka zanjo, pa ni bila car, njegov sin Vinko in Petrič sam. Vse tri so oddali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. p Dediščino je ukradel Vinko škra-belj s Trate pri Škofji Loki Janezu Erženu s Pungarta. Sprva sta tovariša skupaj popivala, pozneje se je pa dedič sam odpeljal s kolesom domov, a. na poti ga je ponoči nekdo podrl na tla in mu vzel denar. Orožniki so roparskega napada osumili škrablja. Spočetka je fant odločno tajil, nazadnje se je pa le vdal. Pri njem so našli še 2085 dinarjev. Oddali so ga V zapore okrajnega sodišča v Škofji Loki. p Tihotapstvo z zlatnino so odkrili carinarji na Rakeku. Nekemu ljubljanskemu zlatarju in urarju so zaplenili mnogo zlatnine, ki jo je tihotapil iz Italije. Vrednost zaplenjenega blaga znaša blizu 100.000 dinarjev. Obsežno preiskavo so izvedli tudi v trgovčevi prodajalni; zaplenili so vse, za kar sumijo, da je mož vtihotapil v Jugoslavijo. p V občinsko hranilnico v Železnikih je vlomil neznan svedrovec in prebrskal vse predale do zadnjega kotička. Denarja na srečo ni dobil, ker ga je tajnik hranil doma. Vloma je osumljen neki mlajši dalmatinski krošnjar. p 100.000 dinarjev in 70 kil tobaka so odnesli tatovi iz pisarne finančne kontrole v Dubrovniku. V pisarno so vdrli skozi vrata. Doslej za njimi ni sledu. p Tihotapstvu kresilnih kamnov in vžigalnikov so prišli na sled financar-ji iz Hoč. Na železniški postaji so namreč odprli sumljiv zaboj z gramofonskimi ploščami, a v svoje začudenje so našli v njem 9 kg kresilnih kamnov in 204 vžigalnike. Kmalu nato so aretirali še tihotapca in ga prepeljali v Maribor. ilazno r Aluminij izvažamo tudi v Italijo. Te dni ga je italijanski parnik »Monte Gargano« naložil v Šibeniku 25 ton. Tovarno aluminija v Lozovcu bodo morali v kratkem razširiti. r Epidemija pegastega tifusa se je pojavila v okolici Sjenibe (v Bosni). Oblasti so morale zapreti več šol. r švicarske tovarne se zanimajo za polže iz Hercegovine. Naročile so namreč pri nas več vagonov polžev. Siromašno prebivalstvo je zelo veselo, ker si bo tako lahko služilo vsakdanji kruh. r Oprostili so 641etno posestnico Terezijo Trafelovo s Pobrežja pri Ptuju krivde, da je pripomogla k smrti 691etnega občinskega ubožca Alojzija Ilca. Posestnici je namreč občina zaupala starčka v oskrbo. Trafelova je pri razpravi’ odločno tajila sleherno krivdo in tudi občinska uprava ji je izdala lepo spričevalo. Sodišče jo je oprostilo. r Italijanske brodolomce je rešil naš parnik »Vid« približno kakšnih 40 milj od severnoafriškega pristanišča Bizerte. Te dni je namreč divjal v Sredozemskem morju hud vihar in je verjetno, da se je potopila kakšna italijanska ladja. Poveljnik parnika Srečko Kuljiš je vseh 8 brodolomcev oddal pomorskim oblastem v Messini. r Naš izvoz je v prvem četrtletju letošnjega leta padel za 159 milijonov dinarjev, a uvoz je pa poskočil za 205 milijonov. Letos izvažamo zelo malo pšenice, ker je nimamo, in tudi izvoz živine je bil precej slabši kakor doslej. r Bolniki so povsod. Zato je neob-hodno potrebno, da pazimo na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobite ga v vseh lekarnah. Reg. 2681/37. zmožna drugega čustva kakor samo popolne zavzetosti... če bi bil pisec oznanil, da so Lerido zavzeli, bi se mu bilo nemara pero zataknilo, zato bi bil pa dvoje dosegel: 1. kranjsko ljudstvo bi ga razumelo, in 2. pomagal bi pri zatiranju naše jezikovne kužne bolezni passivitis, ki divja že prav po vseh stolpcih naših časopisov, izvzemši leposlovni del nekaterih — ne vseh! — izmed njih. Iz Toronta poročajo, da je bila tako zvana tekma mater oni dan končana in nagrada, ki jo je določil čudaški milijonar Millar, bo razdeljena med štiri matere. Slovenec bi gornji stavek takole poslovenil: Iz To-ronta poročajo, da se je tako zvana tekma mater ondan končala. Nagrado, ki jo je določil čudaški milijonar M., bodo razdelili med štiri matere. Zastran prislova ondan (ne oni dan!) gl. razpravico pod Šele in še le. ... in si opereta roke smo brali pred kratkim v nekem članku. Pri nas peremo srajco, pa obleko, tudi zamorca, a tega le bolj v prispodobi; naši bratje na jugu si perejo tudi noge in roke, in baš po tem jih boste spoznali, kajti: mi Slovenci si že od svetopisemskega Pilata dalje roke umivamo. Ifocieriie Amaconke Dva tedna zapora ali — zakon (liii) Ncwyork aprila. »V Ameriki vladajo ženske«, je dejal njega dni neki bister, spoštovanja vreden evropski politik. Ni znano, ali je pri tem mislil na filmske zvezde, na skakalke s padali, na akrobatke, ki podžigajo ameriškega, senzacij željnega duha, ali pa samo na tisoč in tisoč ameriških gospodinj, ki je njih vladavina omejena le na domače ognjišče. Zgodba, ki jo boste danes čitali, dokazuje pa, da je gospod politik s svojo ugotovitvijo o ženski nadvladi zadel v črno. V srcu ameriške države Illinois leži mesto z romantičnim imenom »Au-rora«, kar pomeni po naše »Jutrnja zarja«. V tem mestecu so pred kratkim zgrabile za vajeti ženske, in sicer tako pošteno, da so aurorske možake v enem samem dnevu ugnale v kozji rog. Najprej si pa oglejmo nekoliko au-lorski .močnejši spol‘! Aurorski možje so že leta in leta Veljali po vsej Ameriki za zagrizene nasprotnike žensk in zakona, za kar se da trdovratne samce, tako da so že prešli v pregovor: »Prej bi Mississippi prestopil bregove, kakor bi se Aurorec Oženil!« Ameriška ženska društva so si leta in leta belila glavo, kako bi ukrotila trmaste Aurorčane, ki so nalašč, nežnemu spolu nakljub ustanovili celo .Protižensko društvo’... Ultimat 28. marca tega leta so zastopnice aurorskega nežnega spola poslale moškim tale ultimat: »Zmerom nas oštevate in bojkotirate, vselej odrivate vstran, zmerom ste muhasti in nezadovoljni z nami! Dajte nam torej priložnost, da se izkažemo! Dovolite da jutri — za en sam dan — zavladamo v Aurori!« To je bilo tudi za Aurorčane malo .krepka. Najprej so se do solz nasmejali, potlej so pa nekoliko godrnjali o .ženski pameti1, naposled so pa — kajpak samo za šalo — le privolili v predlog o enodnevni ženski vladi. Neskrbno so prepustili ženskam drugi dan vlado v vsem mestu in v vseh službah. Naj le pokažejo avšice, kaj bodo počele brez moških! Opereta v resničnosti In brhke Aurorčanke se niso dale prositi... Hotele so svojim godrnjačem pokazati, da znajo tudi one — in še kako ljubko — nositi hlače. Točno ob osmih zjutraj tistega zgodovinskega 29. marca so prikorakale na cestna križišča brhke mestne policistke in zamenjale svoje okorne tovariše. Ravno tako se je zgodilo tudi z drugimi mestnimi službami. Srčkane poštarke so že na vse zgodaj zvonile pri zaspancih in oddajale pisma; po zavitih hodnikih in stopnicah mestnega rotovža so pa v ljubkem ritmu pele visoke lesene pete... To je bilo smeha in zabavljanja, kakor da bi moških sploh ne bilo več na svetu! A glej ga šmenta! Pokazalo se je, da aurorske ženičice niso samo energične in bistre, ampak tudi mlade in hudo čedne. Tri in dvajsetletna »županja« Mary Brookmanova in pet in dvajsetletna »policijska nadzornica« Mar ion Evansova sta bili takšni lepotici, da bi zasenčili marsikatero filmsko zvezdo. Aurorčanke so pa pokazale, da so tudi dobre diplomatke, saj niso kar tjavdan na najodgovornejša mesta postavile svoje najlepše zastop-mice. Zakrknjeni samci, ki so tisti dan zjutraj še neskrbno koračili po ulicah, So se kmalu na Rastni koži prepričali o učinkovitosti zenske vlade... Zakrknjeni nasprotniki zakona morajo v ,keho‘ Okrog desetih zjutraj je priredila ženska policija po mestu racijo, kakršne prebivalci ne pomnijo že od zadnje revolucije. Ljubke mlade policijske narednice so ustavile na cesti vsakega moškega z vprašanjem: »Ali ste oženjeni?« Ce so policistke naletele na solidnega zakonskega moža, so ga kmalu izpustile in jadrno napodile domov; če jim je pa prišel pod roke kakšen samec, niso poznale usmiljenja in so ga meni nič tebi nič odpeljale v mestne zapore, pa naj se je še tako branil in otepal. Popoldne so vse »hudodelce« prepeljali pred strogo policijsko nadzornico. Gospodična Evansova je »krivcem« Najprej naredila dolgo moralno pridigo o koristih in lepotah zakonskega življenja in o dobroti nežnega spola. Naposled so sodnice dale obtožencem strog ultimat: Ali za dva tedna v zapor ali pa najpozneje v šestih mesecih v zakonski stan. Menda se ne bo nihče čudil, da se jih je od tri tisoč jetnikov dva tisoč devet sto devet in devetdeset odkupilo z obljubo, da se bodo Poročili. Gospodje so se pa pošteno ®*notili, če so mislili, da se bodo odkupili z nekaj dolarji. Ljubka »župana« je smehljaje se naštevala globo: svilene nogavice, cvetje, bonboniere. klobuke in lepotne pripomočke... Bilo je kakor v ženskem raju... Moški so še za rabo! Že se je zdelo, da so Aurorčanke rešile svojo čast pred moškimi in vsem svetom, kar jim je hudomušna usoda skazila igro. Med »zaslišavanjem« je v policijskem poslopju nastal ogenj. In tedaj so vladajoče policistke zbežale iz hiše, kar so jih noge nesle, in poklicale na pomoč — moške! (»N. W. Journal«) Zločinec toži poštenjaka (nhi) Budimpešta, aprila. Napak misli tisti, ki meni, da zločinci in tatovi nimajo časti in da jim je vseeno, kaj ljudje o njih mislijo. Dokaz za nepravilnost takšnega mišljenja naj bo primer, ki se ravnokar bavi z njim peštansko sodišče. Neki madžarski zločinec, ki mora odsedeti deset let težke ječe zaradi roparskega napada in umora, toži lastnika razstave voščenih lutk v pe-štanskem Pratru, da je razžalil njegovo čast, ker ga je upodobil v vosku in ga zdaj razkazuje ljudem v obliki, ki je zanj najbolj poniževalna: v jet-niški obleki in z uklonjenimi rokami. Kot odškodnino za razžaljenje časti zahteva zločinec nič več in nič manj ko 3.000 pengov (okrog 24.000 dinarjev). V peštanskih pravniških krogih je zbudil ta nenavadni primer posebno zanimanje, kajti sodišče bo moralo razsoditi, kako daleč seže po današnjem madžarskem pravu pri obsojenem zločincu pravica do lastne podobe. Oblekel se je v žensko, da bi dobil dela (nki) Praga, aprila. Rudolf Zedek iz Prostčjova že več let nikakor ni mogel dobiti dela. Pred kratkim je pa v časopisih čital, da iščejo v Grand Hotelu perico. Zedek si je sposodil žensko obleko, se preoblekel in se šel ponujat za perico. V hotelu je naredil dober vtis s svojo krepko postavo, in zato so ga res sprejeli. Zal se mu pa sreča ni dolgo smehljala. Zedeka so kmalu razkrinkali, in sicer ga je izdal njegov debeli moški glas. Vmes je posegla celo policija, ki je hotela po vsaki ceni naprtiti Zedeku razne zločinske namene. Siromak je pa ves obupan izjavil, da si ni vedel pomagati drugače, ko da se je preoblekel v žensko, če kot moški toliko let ni mogel dobiti dela... Čudno srečanje nedeljskega lovca (nki) Pittsburg, aprila. Nenavadno dogodivščino je te dni doživel pitts-burški zdravnik dr. Sceague pri svojem nedeljskem ribolovu v nekem skritem jezeru sredi gozda. Zdravnik je ravno vrgel vado in je zamišljen strmel v vodo, ko je zdajci zagledal, kako plava proti njegovemu čolnu velika rjava pošast. Nestvor je prihajal vse bliže in bliže, HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, Jefer \n ledvic. Pomaga pr! poapnenju žil in hemoroidih OLAJŠAVA bolečine In trpljenje pri revmatizmu la sklepnem protinu OBLAŽUJE bolečine pri meseSnl ČIŠČI ODSTRANJUJE nepotrebno mast ln pripomore do vitkost/ MHNTE 6« V VSEH LEKARMH tako da se je pričel čolniček že pošteno gugati; ko je bila rjava gmota komaj še nekaj metrov od čolna, je zdravnik spoznal, da ima opravka z velikim medvedom. Kosmatinec se je meni nič tebi nič skobacal v čoln, se otresel in sedel, kakor da ne bi bil nikogar opazil. Ko si je dr. Sceguae opomogel od prvega strahu, je pričel počasi in nalahno veslati psoti bregu. 'Kosmatincu je bila mirna vožnja menda zelo všeč, kajti ob bregu se je zadovoljno godrnjaje izkrcal in počasi odracal v bližnje grmovje. (Zgodbo ponemamo po dunajskem »Journalu«. Op. ured.) F lastni blagajni se je zadušil (ligi) Galveston, aprila. Dvajset let je minilo, odkar jo je Grk Kuskulas, reven ko cerkvena miš, mahnil v Ameriko. Tamkaj si je s tveganim, a spretnim verižništvom pridobil ogromno premoženje. Pred kratkim je pa gal-vestonski policiji prišlo do ušes, da je Kuskulas na lepem izginil. Sprva je policija menila, da je milijonarja ugrabila kakšna gangstrska tolpa, hoteč izsiliti od njegovih sorodnikov visoko odkupnino. Kmalu se je pa izkazalo, da ta domneva ne drži. Mesec dni je policija zaman iskala izginulega milijonarja. Naposled je preiskovalni sodnik velel natanko preiskati milijonarjevo hišo, v nadi, da bo hišna preiskava pokazala zadevo v drugi luči. Preiskali so hišo od podstrešja do kleti, pogledali v sleherni kot, a vse zaman. Našli niso prav nobenega sledu, da bi po njem utegnili sklepati na zločin. Ob koncu preiskave se je nekdo domislil, da bi bilo dobro pogledati še v gospodarjevo blagajno. Komaj so jo odprli, že je padlo pred noge policijskega uradnika milijonarjevo truplo. Mislijo, da je milijonar zlezel v svojo veliko oklopno blagajno, hoteč pogledati, ali je vse v redu, in da so se za njim po nesreči zaprla težka vrata. Nesrečni milijonar je moral od gladu umreti med šopi tisočakov in vrednostnih papirjev. Zapuščino pokojnega Kuskulasa cenijo na trinajst milijonov dolarjev. Ker ni milijonar zapustil oporoke, bodo ves ta denar dobili njegova žena in njegovi štirje sinovi, ki se pa ni z njimi v življenju nič kaj dobro razumel. Če jo mlad tjulenj mahne na potovanje Lipsko, aprila. Pomladne sapice so najbrže premotile mladega tjulenja v lipskem živalskem vrtu, da se je lepega dne izmuznil iz svoje kotanje in odracal »na izlet« v bližnji bazen. Ko so mu drugo jutro prinesli zajtrk, so opazili, da je njegovo domovanje prazno; hkrati so pa Iz kopališča že sporočili, da mali ubežnik prav pridno .trenira* v njihovem bazenu... Kajpak so takoj sestavili .rešilno odpravo1 z ravnateljem živalskega vita dr. Scheiderjem na čelu; možje so se odpravili proti bazenu, hoteč po vsaki ceni ujeti pobeglo živalco. To pa ni bilo lahko delo; tjulenj je razigrano plaval po vodi sem in tja in se še zmenil ni za svoje gospodarje, ki so se na bregu trudili, da bi ga speljali v kakršno koli past. žival je menda dobro cenila svojo svobodo, kajti vselej, ko se je že zdelo, da bo po njej, se je za nekaj minut potopila in se prikazala na dan čisto na dragem koncu vode — v razočaranje svojih lovcev in v veliko veselje vseh, ki so z zanimanjem opazovali to nenavadno igro. Sedem ur je mali potepuh begal gospode iz živalskega vrta s svojimi norčijami, naposled je pa le odnehal. Sam se je izkobacal iz vode in jo spet mahnil domov v svojo kotanjico, v živalskem vrtu. Tamkaj ga je pa že čakala dvojna večerja izvrstnih rib, ki mu jih je podarila uprava vrta v zahvalo, da se je skesal in se spet vrnil domov. F smrt zaradi škiljenja (npu) London, aprila. Walter Fen-ton Slack, mlad, komaj 22 letni dijak, je študiral zdravilstvo na sheffieldski univerzi. Pred nekaj dnevi je z odliko končal vse svoja skušnje in postal doktor zdravilstva. Vrnivši se domov, se je zaprl v svojo sobo, popil neki strup in umrl, ne da bi bil pustil kakšno poslovilno pismo, ki bi razjasnilo vzrok njegovega nenadnega obupa. Njegova mati Klara Slackova je pozneje skušala pojasniti tragično sinovo smrt in je tole izpovedala policijskemu uradniku: »Moj sin je imel v desnem očesu neznatno napako, škilil je, a ne vem, zakaj ni bilo mogoče te napake po- (IIDNI LJUDJE • (UDEN SVET ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Zanimiv poročni običaj imajo na Filipinih; ženinu in nevesti izbere sorodstvo clve veliki in vitki palmi, ki raseta blizu druga druge. Na poročni dan morata ženin in. nevesta splezati vsak na svojo palmo in nagniti njuna vrhova tako, da se drug drugega za hip dotakneta s čelom. Če se jima to posreči, je poroka veljavna. Razumljivo je, da mlada dva vse tvegata, da upogneta vitka drevesna vrhova. * Srečo v nesreči je imela te dni neka mlada gospodična iz Gradca. Šla je za pogrebom nekega znanca in počakala na pokopališču, da so lersto spustili v grob. Na lepem se je pa spomenik, ki je stala zraven njega, zrušil in pokopal nesrečnico pod seboj. Ljudje so mislili, da je po njej, a kakor po čudežu je mlada pogrebka obležala v dolinici med dvema groboma in tako ostala skoraj nepoškodovana. $ Pred sodiščem indijskega mesta Cawnpora sta zatrjevali dve šenslci, da sta materi triletnega otroka. Sodnik je prav po salomonsko posadil otroka na stol in velel obema ,materama', naj ga vzameta v naročje. Otroka je dobila tista, IH je otrok sleočil k njej in se je vriskaje oklenil. $ Tudi človeške glave se ne izmuznejo carini, čeprav so posušene, da niso večje od pesti. O tem se je morala pred kratkim prepričati neka prenapeta ameriška zbiralka redkosti, ki je hotela po vsaki ceni imeti v svoji stekleni omari človeško glavo kakor jih .konzervirajo* lovci na glave v Andih. Ekscentrično zbiralko je takšna trofeja že sama na sebi mnogo stala, zraven je morala pa odriniti še lepe denarje za carino. S peresom si je pomagal na svobodo nekdanji poljski razbojnik Ser-gius Piasecti, Pred dvanajstimi leti so ga zaprli zaradi roparskega napada; obsodili so ga najprej na smrt, potlej pa na dosmrtno ječo. Nekdanji voditelj roparske tolpe je pa v zaporu napisal roman »Ljubitelj velikega medveda«. Delo zelo realistično opisuje življenje potepuhov in roparjev ter je doseglo takšen uspeh, da so ga prevedli že v več jezikov. Na prigovarjanje in prošnje poljskih pisateljev so Piasecta izpustili. $ Američani znajo ceniti francoski ,esprit‘, to dokazuje ljubka resnična zgodbica, ki so jo priobčili pred kratkim ameriški listi. Bogat Južni Američan se je zaljubil v neko znano francosko igralko in ji podaril majhno zapisnico, vanjo je pa skril deset bankovcev po 1000 frankov. Igralka se je takole zahvalila: «Vaša knjiga mi je bila tako všeč, da že komaj čakam drugega zvezka te lepe zgod-be.> Američan je imel razen denarja tudi nekaj smisla za kumor; poslal ji je res še eno zapisnico z denarjem — a tokrat tudi s pripombo: Konec drugega in poslednjega zvezka. * Ali so postave po 250 letih še veljavne? O tem bodo morali odločiti poljski sodniki, in sicer zaradi nekega trmastega strelskega prvaka iz Znina, ki se na vse kriplje otepa plačevanja. Možak se sklicuje na zakon, ki ga je izdal še kralj Jan Sobieski leta 16S8., da namreč najboljšemu strelcu v Zninn leto dni ni treba plačevati davkov. V varšavskih pravnih krogih so zelo radovedni, ali se bo podjetni strelski prvak res izmuznil davčni upravi ali ne. •J; Te dni je madžarski kraljevski namestnik Horthy pomilostil na dosmrtno ječo na smrt obsojenega atentatorja na vlake Silvestra Matuško. V svojem pomilostitvenem aktu poudarja Horthy, da ga niso morda vodili obziri do obtoženca, ampak med-narodno-pravni pomisleki. Matuško so bili namreč aretirali v Avstriji, kjer tedaj še ni bilo smrtne kazni. Obtoženec še zmerom simulira blaznost. — To je menda zadnje dejanje procesa, ki je nekoč razgibal ves svet. Na otoku- Evbeji na Grškem si je te dni na strahoten način vzel življenje zasebni uradnik Battarsis. V usta si je vtaknil dinamitni naboj in ga zažgal. Nesrečneža je razneslo na drobne kosce. V poslovilnem pismu je Battarsis, oče sedmih otrok, napisal, da gre v smrt zaradi bede. t Na nenavaden način si je hotela vzeti življenje 541etna Madžarka Marija Bozokijeva iz Szegeda. Bila je že več let bolna, te dni je pa obupala in si s kuhinjskim nožem odrezala jezik. K sreči so nezavestno obupan-ko še o pravem času odpeljali v bolnišnico in ji jezik spet zašili. praviti z navadno operacijo očesnihi osi. Sin je zaradi te neznatne telesne napake silno trpel. Včasih je ure iifc ure stal pred zrcalom, ogledoval svoja oči z vseh strani in mi potlej obupana dejal: ,Ali si že kdaj videla, da bi zdravnik škilil? Le kdo bo imel zaupanje da človeka, ki gleda navzkriž?'« Kako dolgo traja potovanje okrog sveta? (ndk) Praga, aprila. Kako dolgo bi potovali okrog sveta, če bi uporabljali najhitrejša prometna sredstva? Odgovor je vsekako presenetljiv, saj so izračunali, da bi prišli, bolje prileteli v tem poletju okrog sveta že v sedemnajstih dnevih, ko uvedejo spet zeppe-linski promet, pa celo že v dveh tednih. To potovanje nas bi stalo okrog 80.000 dinarjev. Države, ki nimajo letalskega prometa lahko že na prstih seštejemo; v Evropi razen tistih par liliputanskih državic takšnih dežel sploh ni več. ŠIROM PO SVETU v 61 vrsticah Devet razbojnikov je pobegnilo ns». velikonočno nedeljo iz varšavske kaznilnice; napadli so paznike, jih premagali in nato zbežali. Enega izmed beguncev so ustrelili, pet so jih ujeli,, trije so pa v splošni zmedi ušli. — Razkošno jahto za Kemala Atatiirk* je kupila turška vlada od neke bogate Američanke; jahto bodo še nekoliko preuredili, nato mu jo bodo pa poslali kot darilo turškega ljudstva. — Avto je podrl dve hišni pročelji nedaleč od Trutnova na Češkem. Pri nenavadni nesreči se je ponesrečilo več ljudi: šofer, dva dclavca zraven njega in neka ženska, ki je stala ob oknu ene hiše. — Več tisoč avstralskih ovac je že poginilo zaradi hude suše, kakršne že ne pomnijo 36 let; da bo škoda še večja, so se pojavili v deželi velikanski roji kobilic. — Osem rudarjev je zasulo pri kopanju rjavega premoga v okrožju Quedlinburgu pri Nachterstedtu na Nemškem. Reševalci so takoj začeli odkopavati, a pomoč je bila zaman, ker so bili vsi rudarji že mrtvi. — 200.000 dinarjev je za Dickensovo knjigo »A Christraas Ca-rol« plačal neki ljubitelj na javni dražbi v Londonu; knjiga je izšla leta 1843, in je imela lastnoročno pisateljevo posvetilo. — Prožno kovino ia kovine in gume so pred kratkim izdelali v Berlinu; nova snov bo predvsem omogočila takšno namestitev motorjev v avtomobilih, da njih tresljajev ne bomo več čutili pri vožnji. — Nemška pUninsko-znanstvena odprava bo letos odpotovala na Nanga Parbat, na 8.125 m visoko »Goro groze« v Himalaji; za prevažanje tovorov bo ekspedicija tokrat prvič uporabljala letala. — 200 metrov globoko sta padla dva srednješolca iz Freiburga pri smuškem izletu čez ledenik Formaetsch blizu Bludenza, Reševalci so ju našli strahotno razmesarjena. — »Legija žensk« so ustanovili na Angleškem; legija ima 10.000 članic in je že pripravljena za nastop, če bi nastala vojna. — »Dom starih devic« je ustanovila hči nekdanjega avstrijskega feldtnaršala barona Jožefa Ringete-heima. Zavetje v tem domu bodo našle stare device iz .dobrih* hiš, ki so že prekoračile 50. leto in ostale same na svetu. — Brec posebnega pribitka za letalsko pošto bo pričela češkoslovaška po zgledu Francije od-premljati pisma z letali v Jugoslavijo, Belgijo, na Poljsko in Grško. krasne pomladanske novosti v MODNI TRGOVINI T. EfiEl, UHLJIH SV. PETRA CESTA ŠT. 2 najiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Podpirajmo tujski promet! Pred nedavnim sem bil v nekem letoviškem kraju priča 'prizoru, ki ni miti zdaleč v skladu z zgornjim geslom. Pred železniško postajo so čakale tsani, ki naj bi odpeljale letoviščarje na zaželena mesta. S takimi sanmi se je odpeljala tudt družba italijanskih izletnikov. Stvar me ne bi več aanimala, če ne bi nekaj dni nato prišel slučajno v stik z enim izmed teh izletnikov. Med pogovorom mi je zaupal, da je pri nas vožnja s sanmi sorazmerno precej draga. Začudeno ■sem ga vprašal, koliko je plačal, in zvedel, da je plačal najmanj trikrat 'več, kakor plačajo domačini. Vprašam vas, g. urednik, ali 'je to reklama za naš tujski promet? Patriot Srčna kultura Srčna kultura je pri nas Slovencih lirez dvoma poglavje zase. Dogodek, g. urednik, ki Vam ga bom opisal, naj pokaže, kako smo Slovenci še ituj cimi ( ( , . rovtarski, čeprav si tega nočemo pri-;;KaKor na platnu. znati. Bila sem v nedeljo s kolesom na; izletu in slučajno sem bila priča ka-: rambola neke kolesarke z avtobusom.; Zadeva, hvala Bogu, ni bila prehuda in ponesrečenka je odnesla le zlom-; ljeno nogo. Obvezali so jo, odnesli; na travnik in poklicali rešilno po-; stajo. : Medtem se je nabralo precej ljudi,; tudi avtomobilistov je bilo dosti med; njimi. Ustavili so se, pa kmalu spet; oddirjali dalje. Med drugimi je pri-I peljal na kraj nesreče tudi neki nem-; ški avtomobilist. Precej ko je izstopil,' je vprašal, ali je treba ponesrečenko; prepeljati v bolnišnico... Ali je tu, g. urednik, potreben še j komentar? Priča ■ Vedno znova: telefon! Ker sem vam že pred nekaj me-; fieci napisala, kako je bilo s tele-; fonskimi imeniki, naj vam popišem: danes, kakšne neprilike imamo še vedno vsi tisti, ki smo zaradi pre-; majhne izdaje še vedno ostali brez; njih. Iz prijaznosti je dala poštna uprava svojim telefonskim naročnikom na razpolago informacijsko številko 9.; Če torej zavrtiš številko 9 in povprašaš po kateri koli številki, ti bodo takoj postregli z zaželeno informacijo. Edina slaba lastnost te iznajdbe je ta, da moraš neznansko dolgo čakati s slušalko v roki, preden se sploh kdo oglasi. Sedaj si pa predstavljajte, da morate v neki zelo važni zadevi nemudoma kam telefonirati! Poiščete številko v imeniku (naš je iz leta 1935) in kličete. Toda kaj je to? Sicer zaslišiš znak, ki pomeni, da je proga prosta, a zveze le ni od nikoder, pa tudi znaka, da je dotična proga ali številka zasedena, ni. čakaš, čakaš, nazadnje ti pa pride na misel, da je številka bržkone napačna ali pa spremenjena. Zdaj ti ne ostane nič drugega, ko da se obrneš na številko 9. Zavrtiš, oglasi se brnenje, torej zasedeno. Zavrtiš znova, še vedno zasedeno, in ko zavrtiš tretjič, spet ni nič. Tedaj odložiš slušalko in malo počakaš, po-j tem pa spet poskusiš srečo, a zaže- < lene zveze ne dobiš. Seveda ni nič; čudnega, da ti poide potrpljenje in • pričneš ploščico besno vrteti, dokler; vendar enkrat brnenje ne preneha.; Oddahneš si, a veselil si se prezgodaj, kajti zdaj moraš še čakati, da se ti sploh kdo oglasi. Ko naposled le izveš pravo številko, kar ne moreš verjeti, da je šlo zdaj vse gladko in po sreči. Ker so me te nevšečnosti že nekajkrat spravile ob dobro voljo, sem na številki 9 vprašala, kdaj bodo dali v tisk nove imenike. Gospodična mi prijazno razloži, da ona tega ne ve, pač pa mi bodo povedali na tej in tej številki. Zahvalim se in kličem imenovano številko, a tam nn svetujejo, naj kličem drug' oddelek. Temu nasvetu seveda takoj sledim, a tu mi odgovori zadirčen glas, da sploh nič ne ve o tem. Po tem dogodku nisem nikdar več vpraševala na pošti po imenikih ali čem sličnem. Kaj-ši gledam v časopise, kdaj bodo objavili nezaslišano vest o ponovni izdaji mnogokje tako pogrešanih in zaželenih imenikov. Kaj menite, kdaj bo to? Slišala sem, da v začetku maja. Ali bo res, bomo pa šele videli! S. R. Obljuba dela dol& Nemški napisala M. Gruhenbergova »Gospoda moja,« je začel hišni gospodar, »z veseljem vas obveščani o prihodu imenitnega gosta, slavnega filmskega igralca Pavla Costa. To odlikovanje se mi zdi tem večje, ker se on sicer izogiblje sleherne zasebne družbe; kajti na lastni koži je okusil, da se vsi ljudje žele z njim spoznati zgolj zato, rla bi ga česa prosili. Dandanes sili ves 6vet k filmu. V vsaki družini imajo kakšno nečakinjo ali sestrično, ki od nje pričakujejo, da bo naredila slavno kariero — s pomočjo gospoda Coste. Menda razumete, da mu to ni baš prijetno. Prepričan sem, da mu boste izpolnili njegovo željo in se vedli proti njemu kakor proti vsakemu drugemu gostil.« Bučno odobravanje je sprejelo te besede. Kolikšna senzacija — slavnega igralca bodo videli iz oči v oci! V vsej družbi ni bilo niti ene dame, ki ne bi bila pri priči vzela iz torbice ogledala in se v naglici lahno napudrala... In že so se odprla vrata in vstopil je s svojo znano malomarno hojo in z zapeljivim nasmehom, ki se mu nihče ni mogel upreti. Stopil je k hišni gospodinji in ji poljubil roko, kakor da bi stal pred filmsko kamero, pozdravil hišnega gospodarja in dovolil, da so ga predstavili vsakemu gostu posebej. Nasmehnil se je vsaki dami posebej: v resničnem življenju je prav tako radodarno delil sanje in iluzije Tudi k Lilly je prišel. Čisto nazadnje se je nasmehnil tudi njej, z istim privlačnim, malce brezosebnim in površnim nasmehom, ki ga je imel pripravljenega za vsa koga r. Ne da bi se še dalje zmenil zanjo, se je zmagovalno in malce zdolgočaseno ozrl okoli in segel v cigaretnico po cigareto. »Izvolite ogenj,« je pohitela Lilly in mu ponudila vžigalnik. »Zelo ljubeznivi ste,« je vljudno pripomnil. »Ali vam smem ponuditi cigareto?« »Hvala,« je odvrnila z nedoumnim nasmehom, »še zmerom ne kadim.« Začudeno jo je pogledal. »Ali 6e mar že poznava?« je negotovo vprašal. »Seveda, gospod Costa.« Zaman se je zagledal v črte njenega obraza. »Sicer je zares neodpustljivo,« je vljudno dodal, »a prav zares se ne morem ničesar spomniti.« »0, to malce boli; kajti takrat ste mi celo izpovedali ljubezen.« »Nikar me ne trpinčite! Prosim vas, pomagajte mojemu bednemu spominu.« »Ali vam moj namig še ni dovolj? Mar ste tako radodarni s svojimi ljubezenskimi izjavami?« »Nasprotno! Le če je ženska tako lepa kakor vi...« »... jo pozabite,« mu je Lilly skočila v besedo. »Ne sodite me prestrogo! Prosim va6, samo nakažite mi, recite samo besedo!« Lilly ge je malce obotavljala, potem je rekla: »Samo to vam povem: geslo je ples.« Costa se je z roko udaril po čelu. »Se mi že s:vita! Ali ni bilo pred tremi leti — v filharmoniji?« »Da.« »V neki loži sva pila kipeče vino in vi ste rekli, da ga pijete prvič v življenju — ne?« »Da.« »Takrat sem proslavljal pogodbo^ki mi je zagotovila prvo glavno vlogo... tako srečen sem bil... to je bil seveda tudi moj prvi uspeh.« »Natanko se spominjam.« »Tudi jaz. Kraseii večer je bil. Prosil 6em vas za poljub, za en sam poljub, a odgovorili sle mi, da poljubov ne delite na drobno.« »Pravilno načelo!« »Še bolj sem silil v vas — prosim vas, da mi oprostite, čeprav malce pozno, a mnogo sem pil in tako zelo všeč ste mi bili.« »Prav zato ste pa na ta večer tako hitro pozabili!« »Ne, nikakor ne! A prav takrat sem zašel v vrtinec filmskega življenja, ki me je zavihtel na vrhunec slave. Še misliti nisem utegnil. Odtlej so minila samo tri leta, a ta tri leta so bila do vrha polna doživljajev.« »In obilica zmagoslavij je izpodrinila sliko malega dekleta, ki ste mu bili všeč že takrat, ko še niste bili prav nič slavni...« »Malce ste krivi tudi sami. Zakaj se niste nikoli oglasili?« »Bala sem se, da me ne bi napak razumeli. Mislili bi, da se oglašam le zato, da bi vas spomnila na vašo obljubo.« »Obljubo? Kakšno obljubo?c »O, oprostite! Ali ste izrekli te besede samo pod vplivom kipečega vina? Jaz sem jih vzela za res.« »Kakšne besede?« »Rekli ste: ,Če bom uspel, bom gledal, da boste tudi vi dobili angažman pri filmu.'« »Da, spominjam se, to sem rekel.« »A besede niste držali.« »Zakaj me niste spomnili na to?« »Ali naj bi vam pisala: ,Spoštovani gospod Costa, skupaj sva pila kipeče vino in imenitno sva se zabavala. Vi ste sicer takoj na vse pozabili, na lepi večer in zraven še name, a jaz zahtevam, da obljubo izpolnite.*« »Oprostite, obljubo je treba po vsaki ceni izpolniti. In prepričani bodite, da bom zamujeno popravil. Sploh pa spada tako ljubek obraz brezpogojno k filmu. Prosim vas, pridite jutri v atelje. Kot začetnici vam kajpak "ne morem priskrbeti kakšne večje vloge, toda besedo vam dam, da jutri ne boste odšli brez pogodbe iz ateljeja.« »O, gospod Costa, tudi z najmanjšo vlogo bom zadovoljna.« »Dajte, da malo pomislim... aha, že vem. Prodajalko cvetja potrebujemo. Sicer nastopi samo enkrat, a vendar — to bo prvi korak k vaši karieri.« »Kako vam bom hvaležna!« »In šele potem,« se je smehljal, »šele potem vas bom prosil, da mi oprostite ta neverjetni prestopek, da nisem pri priči spoznal tega očarljivega obraza.« Hišni gospodar jima je skočil v besedo: »Ali vas smem odvesti k buffe-tu, gospod Costa?« je ljubeznivo vprašal iii ga potegnil s seboj. Gospodinja je planila nad Lilly: »0 čem sta 6e pa tako dolgo pogovarjala?« »Vsa blažena sem,« je odgovorila Lilly. »Jutri dobim angažman pri filmu.« Gospodinja se je ujezila: »Saj sva vendar z možem izrecno prosila, da ga ne sme nihče nadlegovati s takšnimi stvarmi.« »Ne razumeš. Tu gre za neko staro obljubo.« »Ali si ga mar že prej poznala?« »Ne.« »Potem te pa ne razumem.« »Stvar je kaj preprosta. Obljube ni dal meni, ampak neki drugi. Meni — jo bo samo izpolnil. Vi Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec enega s rtfeiinti srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte! Anekdote Mojster v petju in — odrezavosti Ob začetku svoje kariere je šaljapin nekoč gostoval v moskovski carski operi. Moskovski mestni poveljnik je bil tedaj general po imenu Zelen. Mož si ni malo domišljal na zaupanje, ki mu ga je izkazoval car. Drugače ni imel bogve kakšnih zaslug, a nemara baš zato je visoko nosil svojo glavo in si domišljeval, da ga mora prav vsakdo poznati in vdano pozdravljati. šaljapin se je lepega dne mirno sprehajal po neki moskovski ulici, kar plane na lepem predenj debel moža& v uniformi in ga nadere: »Zakaj me »In tebi je bila ta njegova obljuba,1 pa ne pozdravite?« znana?« »Niti v sanjah ne. A moški imajo toliko naspol pozabljenih spominov, da je dovolj samo lahen namig, pa jih opomnimo na kakšno doživetje, ki se ga megleno še spominjajo, le obraza svoje junakinje se ne spomnijo.« »In s kakšno pravico hočeš ravno ti —?« »S kakšno pravico? Vidiš, rekla sem si: najbrže je že pogosto dajal obljube, ne da bi jih bil izpolnil, in zakaj ne bi zdaj izpolnil obljube, ki je ni dal?« »Stoj!« se je v tistem trenutku zaslišal odločni glas gospoda Coste, ki je bil neopazno pristopil in poslušal pogovor. »To je pa zelo zanimivo!« Mrtvaškobleda ga je Liliy pogledala. Prijel jo je za roko in jo odvedel v kot, kjer sta bila nemotena. Pogledal ji je ostro v oči in jo vprašal: »Torej niste vi tista ženska, ki sem z njo pred tremi leti v filharmoniji pil šampanjec?« »Ne!« je zajecljala Lilly. Še zmerom ji je gledal srepo v oči. »Ali ste zelo hudi?« je zajecljala Lilly. >Prav nič, le položaj se je nekoliko spremenil. Zdaj kajpak ne mislim več na to, da bi vam priskrbel vlogo prodajalke cvetlic.« »Res ne, gospod Costa?« »Ne!« je pribit. In čez nekaj tre- »Ker vas ne poznam,« odvrne mimo šaljapin. »Jaz sem Zelen! Ali me boste zdaj pozdravili?« »Da, kakor hitro boste dozoreli,« se je odrezal šaljapin. ' še ena o šaljapinu Nekaj let pred vojno je šaljapin obiskal .ruskega .pisatelja Maksima Gorkega v njegovi vili na Capriju. Mojstra sta govorila o ruskih narodnih pesmih in šaljapin je zapel Gorkemu »Pesem o splavarjih na Volgi«, tisto pesem, ki jo je pozneje s svojim petjem proslavil po vsem svetu. Gorkij je pobožno poslušal, ob koncu pa menil odobravajoče: »Res krasna pesem! Tudi sam sem bil nekoč splavar na Volgi, vendar — priznam te pesmi nismo nikoli peli.« »Pst,« ga je hudomušno posvaril šaljapin, »to vem prav tako dobro kakor vi, a upam da bo stvar ostala med nama, kaj ne?« Duhovito maščevanje Kapitan nekega tovornega parnika je napisal v mornarsko knjigo, ki jo imajo na vsaki ladji, nekega dne tale stavek: »Krmar je bil danes pijan.« Ko se je vrli krmar streznil, je pri- nutkov tišine je dodal: »Kajti ženski, čel milo prositi kapitana, naj to sraki zna tako sijajno igrati komedijo, motno poročilo zbriše ali pa prečrta, lahko mirne vesti zaupam kakšno češ da se ne bo svoje žive dni nikoli večjo vlogo...« (r V 1) več opil. Zadrt je dni dobiva naša uprava čedalje več naročil za posamezne številke s kuponi. Ker želimo, da bi po možnosti vsi naši bralci sodelovali pri tekmovanju in si o pravem času priskrbeli morda manjkajoče jim kupone, smo sklenili podaljšati rok za sprejemanje kuponov še za teden dni, t. j. do prihodnjega četrtka dne 5. maja. Po tem datumu dospeli kuponi ne pridejo v poštev za tekmovanje. Podvizajte se torej, nadomestite manjkajoče kupone! Posamezne številke dobite v trafikah ali v naši upravi, osebno ali po pošti. Uredništvo Raztreseni profesor Pri profesorjevih so dobili sina. »Fant je, gospod profesor!« je vsa zasopi jena .javila babica. »Fant je!« »2e dobro,« je zamrmral profesor, v mislih še zmerom v svojih knjigah, »vprašajte ga, kaj bi rad.« Ne gre »Priporočil bi vam pri delu cigareto ali dve, to vam bo pomnilo živce.« »Zal, gospod zdravnik, to ni mogoče; sem namreč potapljač.« Ull mor Kapitan je pa ostal neizprosen in je neusmiljeno dejal: »V to knjigo pišemo samo čisto resnico.« Ko je drugi teden prišla na krmarja vrsta, da vodi ladijsko knjigo, je že koj prvi dan zapisal vanjo: »Kapitan je bil danes trezen.« Shaw in godbeniki Bernard Shaw je velik sladokusec. Kakor mnogo ljudi z izbranim okusom, nič kaj rad ne je ob spremlje-vanju godbe. Neki dan je v londonski restavraciji mizi Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo »Družinskem tedniku« •r ^ V, j' *' u m Prekosil ga je »Tako naravno znam posnemati levje rjovenje, da vsi otroci zbeže, ko me zaslišijo.« »To še ni nič. Jaz znam pa tako naravno posnemati petelinje petje, da sonce vzide, kadar zakikirikam.« Med prijateljicami »Za božjo voljo, kako dolgo se že nisva videli!« zagostoli Minka z žarečim smehljajem, »postarala si se v teh desetih letih, da sem te komaj spoznala!« »Res?« se ljubeznivo nasmehi ja Eva, »tudi jaz tebe ne bi bila spoznala, če ne bi bila še ravno v Istem kostimu kakor pred desetimi leti.« I Nič čudnega ! »Ah, ko bi bil vsaj en sam dan tako ljubezniv, kakor so elegantni kavalirji in ljubimci s platna!« ■ »Ali se ti pa sploh sanja, kakšne bajne plače dobivajo za to?« Mrzla kopel J »če se pozimi ne boste kopali v i mrzli vodi, in sicer vsak dam, boste kmalu mastni in debeli, da vas ne bo mogoče spoznati! Ali si morete misliti kaj hujšega?« »Pač, mrzlo kopel pozimi.« »Težko, zelo težko...« »No, prijatelj ljubi, saj me vendar Carlton velel poklicati k svoji poznaš.« dirigenta ciganske godbe: »Saj ravno zato!« »Ljubi prijatelj,« mu je dejal, »ali „ . . . .. bi mi kaj zaigrali, če bi vas lepo Galantni zdravnik prosil?« »Nezaslišano, da je gospod kolega »Vse, kar želite... Griega... Offen-vašo bolezen označil kot starostne bacha... Wagnerja„. simptome — zapoznela otroška bole- i »Ne, ne... Zaigrajte mi samo partijo zen je to in nič drugega, milostljiva!« poker ja, dokler ne pojem.« Atentatorja Matuško vodijo po obsodbi V zapore. Pozna ga »Ali mi lahko posodiš narjev?« deset ■n O priliki Hitlerjevega 49. rojstnega dneva mu je med drugimi čestitala tudi filmska igralka in režiserka Leni Riefenstahlova. BODI MOZ BESEDA! »Saj bom priden, poboljšal se bom,» pravi dober, v odkritosti in iskrenosti vzgojen otrok, in starši so tega odgovora veseli. »Nikoli več ne bom tega storil...« zagotavlja lahkomiseln otrok in pri tem ne pomisli, kolikokrat je že sve-':ano obljubil, da ne bo tega ali onega ,nikoli več storil‘ in kolikokrat je ze to svojo besedo snedel. Otrokom ne smemo zameriti, niso še dovolj zreli, da bi v srcu občutili važnost zaobljube in tehtnost dane besede. Vse bolj nas pa zadene, če prelomi besedo odrasel človek, dober znanec, ali celo prijatelj. Žal nam nemila usoda tudi takšnih razočaranj ne prihrani. Skoraj neizogibno je, da vsak človek prej ali slej doživi talešno ali drugačno razočaranje, vendar ne bi bilo treba, da bi bila v današnjih, že tako hudih dueli ta razočaranja tako globoka in tako pogosta. Često takole premišljujemo in modrujemo, zraven pa pozabljamo, da sami večkrat *snemo€ besedo, bodisi premišljeno, bodici iz površnosti ali pozabljivosti. »Obljubljati je nevarno,« mi je dejala nekoč mama. Kajpak sem bila tedaj še majhna in nisem razumela., kij tiči za temi besedami. Danes dobro razumem. Z obljubo se zavežemo, da bomo to ali to stvar tako ali tako naredili, da bomo nekaj izpolnili, pa naj velja, kar hoče. Če nekaj obljubimo, moramo biti pač čisto trdno Prepričani, da bomo tisto tudi lahko izpolnili, sicer obljuba nima pomena. , Vsaka, še tako šibka ženska naj bo v svojih obljubah »mož beseda«. Le tako si bo ohranila zaupanje svojih bližnjih in le tako jo bodo spoštovali otroci in mož. življenje nas včasih pripelje v takšno zagato, da nam ne kaže dru-Oega, kakor to ali ono obljubiti. Rav- no v zadregah in zagatah pa ljudje radi jruirsikaj obljubijo in ravno na te obljube pozneje v boljših razmerah najrajši pozabijo. Paziti moramo torej, da ne obljubimo samo pod pritiskom razmer ali pa kakršne koli »višje sile«. Take prisiljene obljube niso nikoli trdne, zato se jih rajši izogibajmo in otresajmo, kjer le moremo. Če se pa že vse tako nameri, da nekaj obljubimo, potlej glejmo, da bomo obljubo tudi izpolnili. Le če sami izpolnjujemo dane obljube, imamo pravico zahtevati, da tudi drugi drže svojo besedo do nas. Ne pozabimo na obljube! Če si obljubila možu,, da boš odslej vsako jutro vstala pol urice prej kakor po navadi, potlej res prej vstajaj in se nič več ne izgovarjaj, da si zaspana itd. Se manj umestno se je pa izgovarjati, da si pozabila, kar si obljubila. Posebno pazi na izpolnitev besede, ki si jo dala otrokom! Otroci si namreč še posebno globoko zapišejo v dno srca, kar jim kdo obljubi; oni verjamejo vsaki besedi in so silno razočarani, če se jim razblinijo sanje, ki jim jih je vdihnil ta ali oni z nepremišljeno obljubo. Najbrže se še vsaka izmed nas spomni iz otroških let takšnega razočaranja, ki se je globoko zarezalo v dušo in nam dalo prvo spoznanje o krivici, ki vlada na naši prem.ičnici. S časom smo se opomogli, pozabili smo že na ta otroška in ,otročja* razočaranja, pozabili smo pa tudi, da jih zaradi svoje vnemarnosti še zmerom prizadevamo svojim otrokom in da delamo krivice, ki smo jih njega dni sami tako bridko občutili. Sklenimo torej: bolje je, da smo z obljubami skromni, z dejanji pa razsipni kakor pa narobe. Saška boš dobila samo nekake venčke. Te venčke pomaži najprej z jajčnim beljakom, potlej pa posuj z grobo nastrganimi mandlji in opeci v pečici. Pečene ohladi, pomaži z marelično mezgo in po dva in dva stisni skupaj. Alj je kaj trden most? »Ali je kaj trden most?« smo vpili še kot otroci, ko smo se igrali trden most in nepremaglivo vojsko. »Kakor skala, kamen kost,« se je odzval sovražnik in krepko potegnil na drugo stran. »A'B gre lahko naša vojska skoz?« itd., dokler 6e nismo valjali po tleh in se zagrebli drug drugemu v lase, da smo pozabili na ,most‘ in na ,vojsko*. Ko sem odrasla, sem se seznanila z novim ,mostom*, in sicer tokrat s telo- Naša kuhinja KAJ 110 TA TEDEN NA MIZI? četrtek: Riževa juha, s slanino zabeljen regrat, krompirjev pire, govedina, — Zvečer: Goveji golaž. Petek: Gobova juha, palačinke, nadevane z marelično marmelado, kompot iz posušenih krhljev. — Zvečer: Krompirjevi rezanci s solato. Sobota: Zdrobova juha, dušen krompir, srbsko meso.* — Zvečer: Pečeni telečji možgani.** Nedelja: Možganov« juha, pljučna pečenka na način divjačine, dušen krompir, solata; vaniiijeva krema in biskvit. — Zvečer: Mrzel narezek, zraven francoska solata. Ponedeljek: Juha z vlivanci, angleški biftek,***, krompirjev pire. osja gnezdeca. — Zvečer: Vampi s Parmskim sirom. Torek: Juha s posušenimi žemlje-vimi kockami, krompirjev pire, tatarska omaka, govedina. — Zvečer: Telečji golaž. Sreda: Biftek s fino zelenjavo4, krompirjev pire. ruska solata.— Zvečer: Kisla pljučka s krompirjem. Pojasnila. * Srbsko meso: Zreži 250 dkg telečjega in svinjskega mesa na srednjevelike kosce, prilij nekoliko kisa pa hkrati z mesom do mehkega duši dve drobno narezani Čebulj,2 do 3 pretlačeni sardelici. nekaj na rezine zrezanih gob in kozarček kapern. Osoli po okusu in opopraj; ko se meso zmehča, pridaj sok pol limone in dobro pretlačeno žemljo, počakaj da se vse skupaj se nekaj minut duši, potlej pa nesi to pikantno jed takoj na mizo. ** .Pečeni telečji možgani: opeci dvoje telečjih možganov v vročem presnem maslu, nareži jih v rezine, naloži v ognja varno posodo te rezine tako, da bodo videti kakor celi možgani, posuj jih s soljo in poprom in Pomaži s stepenim beljakom. Pri pravi Prežganje iz 40 dkg presnega masla >n žlice moke, dodaj 'A 1 kdsle smetane, lahno osoli in skuhaj gosto kašo; ko se la kaša ohladi, pridaj trn rumenjake in dve jedilni žlici nastrganega sira. S to kašo zdaj pomaži možgane, posuj jih s kruhovimi drobtinicami in nastrganim sirom, pokapaj s stopljenim presnim maslom, potlej Pa porini posodo z možgani v pečico 111 možgane zlatorumeno opeci. K ,možganom lahko serviraš špinačo ali Pa gobe. *** Angleški biftek; (Ko smo ravno pri biftkih, naj omenim, da morajo biti presni bi f liti vsaj VA cm debeli in da naj jih mesar odreže od telečjega ali pa govejega stegna, sicer ne bodo posebno okusni): Meso dobro n a tri s soljo, namaži z olivnim oljem in ga daj pražiti. Vsak zrezek dvakrat do trikrat obrni in ga med tem vselej pokapaj z olivnim oljem. Ne peci dalje ko osem do deset minut. Biffcki tedaj v sredini niso več presni, vendar so pa vseeno sočni in rožnate barve. 4 Biftek s fino zelenjavo: biftke osoli in v vroči masti hili'o opeci. V ponev pripravi nekoliko zelenjave, kakor: peteršilja, timiana, šarlotk, česna, čebule in zelene; kajpak mora biti vse to drobno narezano in oprano. Ko so biftki pečeni, jih položi na vročo ploščo. K presnemu maslu, ki je ostalo v ponvi, dT)urIin-lak