RENAULT TWINGO 1.2 60CV S KLIMO, RADIJEM CD IN MEGLENKAMI ZA 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 V Kulturnem domu k v Gorici razstavlja \ mlada likovnica ; i iz Sovodenj Janina Cotič 7 16 Sindikalist Cgil Renato Kneipp o zakonskem osnutku, ki prinaša spremembe na področju dela /8 RENAULT TWINGO 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 Primorski dnevnik SOBOTA, 20. MARCA 2010_ Št. 67 (19.774) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Bolje, da mu obesijo mlinski kamen ... Martin Brecelj Papež Benedikt XVI. bo po napovedih danes objavil pismo irskim vernikom o spolnih zlorabah otrok, ki so jih zagrešili tamkajšnji duhovniki. Gre za pričakovan odziv na škandale, ki pretresajo Katoliško cerkev na Irskem, pa tudi v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem in drugod in ki hudo načenjajo njeno moralno avtoriteto. Papež tokrat ne bo imel težav pri iskanju primernih svetopisemskih navedb za obsodbo teh zločinov. Po pisanju evangelistov je Jezus iz Nazareta izrekel prav proti pedofilom najstrašnejše besede v vsem svojem javnem delovanju. »Bolje je zanj, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje, kakor da pohujša enega od teh malih,« je učil po Lukovem poročanju. Papež pa se ob tem po vsem sodeč ne bo mogel ogniti vprašanju, zakaj posvečene osebe zapadejo v takšne perverzije. V tej zvezi nekateri postavljajo pod vprašaj obvezni celibat duhovnikov, in to tudi v vodstvu Cerkve (v tem smislu sta se v zadnjih dneh recimo izrekla salzburški nadškof Alois Kothgasser in dunajski nadškof Christoph Schönborn). Odpiranje tega vprašanja je bržkone utemeljeno, sicer pa bi bilo prav, da bi ga postavili v širši kontekst seksofobičnih teženj, ki se od nekdaj pojavljajo v Katoliški cerkvi in ki se izražajo npr. v svojskem čaščenju devištva, pa tudi v svojskem odrivanju žensk od najsvetejših opravil. Vse to lahko pospešuje spolno zavrtost, ki se potem rada javlja v spolnih deviacijah, kakršna je pedofilija (žrtve so večkrat najšibkejši). Odpiranje teh in podobnih vprašanj bi bilo potrebno, pa tudi produktivno, in to prav s krščanskega vidika. Krščanstvo po svoji temeljni naravnanosti namreč ne bi smelo biti sekso-fobično ali sploh biofobično, če naj tako rečemo. To ni verstvo, ki bi zahtevalo odrekanje spolnim in drugim radostim ter sploh zemeljskemu življenju. Res je, da krščanstvo kot vsi monoteiz-mi svari pred malikovanjem, se pravi pred ab-solutiziranjem končnih dobrin, vključno hrane, denarja in seksa. A v svojem temelju ne zahteva, da bi se takšnim stvarem odpovedali. To bi bilo bližje verstvom indijskega izvora, se pravi hinduizmu in še zlasti budizmu. Kaj naj bi sicer pomenili temeljni krščanski verski resnici o uč-lovečenju Boga in o vstajenju mesa? bližnji vzhod - ZN, EU, ZDA in Rusija na včerajšnjem zasedanju v Moskvi Četverica pozvala Izrael, naj ustavi gradnje Izrael kritičen do poziva, Palestinci zadovoljni botač - Včeraj v okviru Odprte meje v novem času Šole so se srečale Jutri pohod po Stezi prijateljstva ob prisotnosti ministra Boštjana Žekša BOTAČ - V okviru letošnje pobude Odprta meja v novem času 1981-2010 je včeraj v Botaču potekalo srečanje slovenskih in italijanskih šol iz občin Dolina in Hrpelje-Kozina. Osnovnošolci in niž-ješolci iz Boljunca, Doline, Hrpelj in od Domja so poskrbeli za kulturni program, prisotne pa je po- zdravila dolinska občinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Odprta meja bo vrhunec dosegla jutri s tradicionalnim pohodom po Stezi prijateljstva, ki se ga bo udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Na 7. strani MOSKVA - Bližnjevzhodna četverica je Izrael pozvala, naj ustavi vse dejavnosti v zvezi z gradnjo judovskih naselbin, in izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami na območju Gaze. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat je v imenu palestinskih oblasti že pozdravil poziv četverice, izraelski zunanji minister Avig-dor Liberman pa je bil do nje kritičen. V vzhodnem Jeruzalemu so medtem izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. O nemirih so poročali tudi iz Hebrona na Zahodnem bregu, Dir Nizama blizu Ramale ter krajev Bilin in Linin. Na 21. strani Ali Italija res potrebuje tržaški terminal? Na 2. strani Kdaj italijansko-slovenski dogovor o reševanju v gorah? Na 3. strani Direktor podružnice NLB Bratož o selitvi na Opčine Na 4. strani V Gorici naval za sejem Zelenih prstov Na 15. strani V Gorici aretirali vročekrvno Ukrajinko Na 15. strani VRHUNSKA IZDELAVA LESENIH TERAS PO VAŠIH ŽELJAH! GOSTILNA NA PLACU K A Z L J E SPREJEMA REZERVACIJE ZA VELIKONOČNO KOSILO na tel 00386 5 768 6060 ali 00386 31 665 930 kmetijski center f Zsi/VbJJlif ij.L>,is. PnoblajČEiil zastopnik Eralklorjev M ícyg™ In juina pnmarffa POSEBNE UGODNOSTI U STRANKE IZ ITALIJE PBrtiansKB 135. 6210 Seisns {induslrijska cana - za. Merkurjem! MWHr,¿grJrnat.il jn1 a '.(£jgrtmJr.il Tel 0D3B& 5 73DD 783 Fai 00385 5 73DD7&2 G on 00385 31 777105 00385 31 777 101 MARINI G H I Cy&n^e^l&fií/ J www,abc-netsi GSM: +38& 31 ¿46 | e-mail: robi@aix-netsi Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 20. marca 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Stališča državnega sekretarja Zorana Kusa Ali Italija sploh potrebuje še en plinski terminal? Minister Žarnic zaprosil za sestanek z italijansko kolegico - Gasilci iz FJK opozarjajo na nevarnost nesreč LJUBLJANA - Italija je z morskim terminalom v Rovigu v severnem Jadranu dosegla dovolj veliko oskrbo s plinom, je prepričan sekretar na slovenskem ministrstvu za okolje Zoran Kus. Meni, da je oskrba tako velika, da tudi terminala v Zavljah ne bi potrebovala, vsekakor pa to velja za morski terminal. V kolikor sestanki slovensko-italijanskih tehničnih skupin, pogovori in srečanja med državama na temo plinskih terminalov ne bodo dali ustreznih rezultatov, se bo Slovenija poslužila predhodnega postopka pred evropskim sodiščem, je kot poroča Slovenska tiskovna agencija pojasnil Kus. Njegova izjava prihaja dan potem, ko je evropski komisar za okolje Janez Potočnik spet pozval Rim in Ljubljano na pogovore o uplinjevalnikih in se v bistvu tudi ponudil za posrednika med državama. Kot je po včerajšnjem neformalnem srečanju med predstavniki itali-jansko-slovenskega tehničnega omizja za spremljanje problematike načrtovanja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in Zavljah, ki ga je organizirala poslanska skupina Zares, poudaril Kus, obstaja tudi ekipa, ki pripravlja pritožbeni postopek pred sekretariatom Espo konvencije. Dokumentacija naj bi bila pripravljena do konca pomladi. Odločitev pa je konec pomladi v rokah slovenske vlade. Kus pričakuje, da bodo v kratkem na evropsko komisijo povabili predstavnike slovenske in italijanske vlade, na pogovore na tehnični ravni. »Dogovarjanja bomo sedaj nadgradili in se poskušali premakniti na konkretne rešitev,« je dodal in pojasnil, da je okolj-ski minister Roko Zarnic že zaprosil za srečanje z italijansko ministrico Stefa-nio Prestigiacomo. »Slovenska vlada se je odločila, da bomo najprej opravili vsa bilateralna srečanja, prav tako pa mora okoljsko ministrstvo pripraviti ustrezno dokumentacijo, ki bi jo uporabili, če ta srečanja ne bi dala ustreznih rezultatov,« je pojasnil še Kus. Predstavnik sindikata gasilcev UIL iz Furlanije-Julijske krajine Adriano Bevilacqua je ob tem pojasnil, da je tehnično omizje, ki so ga sestavljali znanstveniki in strokovnjaki iz italijanskih in slovenskih univerz in znanstvenih ustanov, prišlo do zaključkov, da bi nesreča, ki bi se zgodila na terminal v Zavljah, bila katastrofalna. Posledice pa bi bile čezmejne, je dodal Be-vilacqua. Uplinjevalnik pri Rovigu, ki so ga odprli pred nekaj meseci, obratuje v glavnem s plinom iz arabskih držav benečija - Stališče krožkov Demokratske stranke Komisarska uprava gorske skupnosti predraga in brez projektov za reformo ŠPETER - Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda je že sedem mesecev pod komisarsko upravo, za katero se je odločila deželna vlada Renza Tonda v pričakovanju reforme javnih uprav. Eden izmed razlogov za ta ukrep je bila potreba po varčevanju, v krožkih Demokratske stranke iz Nadiških dolin, ki jim predseduje Simone Bordon, pa z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da Dežela še vedno ni pripravila nobenega konkretnega načrta v zvezi z omenjeno reformo, poleg tega pa se stroški za delovanje gorske skupnosti sploh niso zmanjšali, prej nasprotno. Na podlagi pred kratkim odobrenega pravilnika bo komisar v letu 2010 ustanovo stal več kot predsednik, odbor in svet, zatrjujejo beneški predstavniki DS. Poleg tega pa obstaja realna nevarnost, da bo porazdelitev sredstev odvisna bolj od politične pripadnosti (oziroma da bi o tem posredno odločala deželna vlada) kot od dejanskih potreb teritorija. Tudi kar zadeva samo birokracijo, Simone Bordon se stanje ni izboljšalo. Komisar se je namreč najprej odločil za popolno reorganizacijo ustanove, kar je ohromilo njeno dejavnost za več kot mesec dni, nazadnje pa je poveril upravljanje investicij za 16 milijonov evrov enemu samemu uradu. Ne glede na resnost in sposobnosti uslužbencev je zdaj delovanje gorske skupnosti še bolj počasno, povečali pa so se tudi stroški, saj je zunanjih sodelavcev več kot prej. Poleg tega se vse lahko še dodatno zaplete, saj se lahko zgodi, da bo omenjeni urad moral upravljati tudi dodatnih 12 milijonov evrov namenjenih za kmetijska in gozdarska podjetja na podlagi deželnega načrta za ruralni razvoj. Predstavniki Demokratske stranke komisarju tudi očitajo, da v zadnjem obdobju gorska skupnost ni pripravila nobenih projektov, s katerimi bi se lahko prijavila na razpise EU, kjer je na razpolago kar precej sredstev, poleg tega pa s tega vidika tudi ni nudila nobene pomoči posameznim občinam. Člani krožkov DS iz Nadiških dolin zato upajo, da bo ko-misarske uprave kmalu konec. So pa tudi pripravljeni sodelovati pri pripravi načrta za reformo gorskih javnih uprav, ki mora vsekakor upoštevati sposobnosti samovlade županov in realne potrebe območja, predvsem pa zagotoviti možnosti za razvoj skupnosti z ustreznimi storitvami in načrtovanjem. (NM) sso - Tiskovno sporočilo Srečanja predsednika SSO Štoke pretekli teden v Rimu TRST - Tiskovni urad Sveta slovenskih organizacij je objavil daljše poročilo, v katerem je govor o delu in nastopih predsednika te krovne organizacije dr. Draga Štoke v Rimu konec preteklega tedna. Predsednik SSO se je udeležil dvodnevnega simpozija, ki je potekal 11. in 12. marca na temo »Manjšinski jeziki in šola. Deset let od sprejetja zakona 482/99« v prostorih državnega šolskega zavoda »V. Emanuele II.« na trgu Monte Grappa v Rimu. Na tem izredno važnem simpoziju so z različnimi temami in v različnih komisijah sodelovali Domenico Morelli, Tullio De Mauro, predsednik Paritetnega odbora Bojan Brezigar, Domenico Maselli itd. Predsednik SSO je za simpozij pripravil daljši referat o stanju na slovenskih šolah v deželi Furlaniji Julijski krajini, o konkretizaciji zakona 482/99 in o neizvajanjih norm zaščitnega zakona za slovensko narod- no skupnost v Italiji, to je zakona št. 38/01. Drago Štoka je v času dvodnevnega bivanja v Rimu imel zatem vrsto sestankov z raznimi političnimi in javnimi predstavniki na državni ravni. Pri tem, piše v tiskovnem sporočilu SSO, gre poudariti srečanje, ki ga je imel Štoka v palači Monteci-toria, sedežu poslanske zbornice, z državnim poslancem Isidorom Got-tardom. Na srečanju je bila v ospredju analiza sedanjega položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji, s posebnim ozirom na zakon št. 38/2001 in na učinkovit in trajen sistem financiranja državnih sredstev za slovensko narodno skupnost. Sogovornika sta soglašala, da je nujno celotno problematiko okrog tega vprašanja poglobiti in ustrezno ukrepati in to v korist slovenske narodne skupnosti in celotnega prebivalstva dežele Furlanije Julijske krajine, še piše v zaključku tiskovnega sporočila SSO. videm - Mednarodna tržnica dobrote Šolarji iz štirih držav za otroke s Haitija VIDEM - Mednarodna tržnica dobrote (Mercatino internazionale del-la bonta) želi v letu 2010 z Unicefom storiti nekaj konkretnega za otroke s Haitija. Po preteklih uspešnih ponovitvah se bodo jutri že sedmo leto zapored otroci in mladi iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije za en dan prelevili v »etične podjetnike«. Letošnja prireditev je povezana s Haitijem, kar daje celotni pobudi še večji pomen. Organizatorji pričakujejo, da se bo jutrišnje pobude udeležilo več kot tisoč učencev in učiteljev iz 35 šol in vrtcev iz štirih držav. Celotna prireditev bo potekala ob nakupovalnem centru Citta Fiera v Martignac-cu pri Vidmu, namenjena pa je vrtcem, osnovnim in srednjim šolam iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Mladi »etični podjetniki« bodo na svojih stojnicah prodajali svoje »blago« - neizkoriščene igre, prebrane knjige, stripe, okraske, barvice, album figuric, itd. Sedemdeset odstotkov prihodkov od prodaje bo ostalo malim podjetnikom, medtem ko bodo trideset odstotkov podarili Unicefu za podporo otrokom s Haitija, kakor tudi 10 evrov, potrebnih za najem razstavnega prostora. Lani so s podobno akcijo Unicefu podarili 2630 evrov za otroke, žrtve vojne v Sudanu. Zaradi katastrofalnega potresa na Haitiju, se letos ni bilo težko odločiti, komu nameniti sredstva. Prizadetih je bilo namreč kar 1,5 milijona otrok, mnogi od njih pa so v potresu izgubili oba starša. S to pobudo se želi tudi ponovno potrditi, da morajo zakoni gospodarstva in dobička iti z roko v roki z zakoni človeških vrednot in solidarnosti med ljudmi. Tudi letošnja prireditev bo imela še dodatno točko, saj se bodo vsi sodelujoči od 10.45 in 15. ure dalje spremenili v »ambasadorje« svojih držav, ki jih bodo predstavili skozi pesem, ples, besedo in igro. Prireditev se bo uradno začela ob 11.30. Iz Italije (Videmskega) sodeluje 16 šol in vrtcev, iz Slovenije 14, Hrvaške 3 in Avstrije 2. V nesreči pri Mestrah umrl šofer iz Obrova MESTRE - V grozoviti prometni nesreči, ki se je pripetila v četrtek zgodaj zjutraj na avtocestni povezavi pri Mestrah, je umrl 33-letni slovenski državljan Vinko Vlašič iz Obrova, naselja v občini Hrpelje-Kozina. Vozil je tovornjak avtoprevozniškega podjetja I. Stančič iz Bertokov. Z vzroki nesreče se še vedno ukvarja prometna policija iz Benetk. Najverjetneje je do tragedije prišlo zaradi zelo goste megle, saj je bila vidljivost zelo omejena. Tovornjak, ki je prevažal banane, je ob 6.30 v megli vozil v smeri proti Trstu, ko je zavozil v levo, se prevrnil in silovito trčil v levo varnostno ograjo, jo prebil in se raztreščen zaustavil med enim in drugim voziščem. Voznik je bil na mestu mrtev. Polpriklopnik, ki je vozil za njim, se je za las izognil trčenju, šofer je vozilo preusmeril na desno in trčil v desno varnostno ograjo. Kombinirano vozilo in avtomobil volkswagen golf pa sta zadela tovor banan in trčila med sabo, pri čemer sta se dve osebi lažje poškodovali. Odsek, ki so ga odprli februarja lani, je bil več kot štiri ure zaprt za promet. Brez dokončne odločitve glede Brezigarjeve LJUBLJANA - Sestanek med slovenskim premierjem Borutom Pahorjem, pravosodnim ministrom Alešem Za-larjem in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar se je končal brez dokončne odločitve glede usode Brezi-garjeve. Kljub temu je Zalar sestanek v izjavi za medije označil kot koristnega. Po njegovem bo omogočil sprejeti dokončno odločitev, ki jo v prihodnjih dneh sprejela skupaj s Pahorjem. Kakšna bo, pa ni želel napovedati. Barbara Brezigar je v izjavi izrazila zadovoljstvo, da je lahko predsednika vlade natančno informirala o dogajanju in njenih pristojnosti. Prof. Parlato: Ne uradni zgodovini o fojbah RIM - Zgodovinar Giuseppe Parlato, ki ne skriva svoje desno usmerjene politične opredeljenosti, nasprotuje »uradni zgodovini o fojbah« ki jo predlaga Unija Istranov predsednika Massimilana Lacote. Parlato v članku v dnevniku Libero polemizira z vsemi, ki zanikajo obstoj fojb (t.i. negacioni-sti), uradna resnica o fojbah pa bi po njegovem ovirala zgodovinsko raziskovanje o fojbah. »Tega bi bili veseli posebno negacionisti, ki bi tako čez noč postali zaščitniki in zagovorniki svobode in demokratičnega izražanja,« piše Parlato v italijanskem dnevniku. Jože Pirjevec danes v Lokvi o fojbah LOKEV - Civilna iniciativa za Primorsko in Krajevna skupnost Lokev pripravljata danes ob 19. uri v kulturnem domu v Lokvi srečanje krajanov, na katerem bo govor o dogodku pred letom dni, ko so predstavniki Unije Istranov organizirali pohod k jami Go-lobivnica. Domačini so takrat pohod preprečili. Gost večera v Lokvi bo Jože Pirjevec, ki bo med drugim spregovoril tudi o fojbah. O tem govori tudi njegova zadnja knjiga v italijanščini, maja pa bo izšla tudi v slovenskem prevodu. V današnji oddaji Brez meje gostja Martina Feri KOPER - Današnja oddaja Brez meje (TV Koper-Capodistria ob 18. uri) bo v celoti posvečena glasbi. Voditelj Mitja Tretjak bo v studiu gostil opensko pevko Martino Feri, ki je s pesmijo Le en dan v družbi Tomaža Nedoha nastopila na letošnji EMI. V svoji glasbeni karieri je sodelovala s številnimi slovenskimi in italijanskimi glasbeniki ter nastopala tako doma kot v tujini. Kljub temu, da je že izoblikovana pevka, se redno izpopolnjuje pri priznanih učiteljih jazz petja svetovnega formata, ob tem pa se posveča tudi poučevanju modernega in jazz petja. / ALPE-JADRAN Četrtek, 18. marca 2010 3 trbiž - Poziv župana Renata Carlantonija vladama obeh držav Italija in Slovenija bi morali skleniti dogovor o reševanju ponesrečencev v visokogorju Rim še ni ratificiral meddržavnega dogovora o sodelovanju policij - Poslanka Di Centa Frattinijeva pooblaščenka TRBIŽ - Italija in Slovenija bi se morali dogovoriti o skupnem reševanju ponesrečencev v visokogorju, da se ne bi ponovili nesporazumi ob tragični smrti alpinista Luce Vuericha na Prisojniku. Trbiški župan Renato Carlantoni računa pri tem na aktivno vlogo italijanskega zunanjega ministrstva, ki je po januarski nesreči pooblastilo poslanko Manuelo Di Cento (nekoč slavna športnica je doma iz Karni-je), da se neposredno ukvarja s to problematiko. »Nobenih polemik s Slovenijo, s katero smo v odličnih odnosih. Čezmejno sodelovanje pa mora priti do izraza tudi v gorah in pri reševanju ponesrečencev,« pravi trbiški župan. Carlantoni je pri proučevanju dogovorov in uradnih listin Italije in Slovenije odkril kar nekaj zanimivih in obenem nespodbudnih reči. Policiji Italije in Slovenije sta tako leta 2007 podpisali spomenico o sodelovanju, ki pa je italijanska stran do danes še ni ratificirala in torej uzakonila. To pomeni, da je ta meddržavni dogovor za Rim dejansko mrtva črka na papirju. Drugo odprto vprašanje zadeva odnose med civilnima zaščitama Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Dogovor med njima obstaja, manjka pa sporazum o konkretnih posegih in ko- Trbiški župan Renato Carlantoni si prizadeva za italijansko-slovenski sporazum o reševanju ponesrečencev v visokogorju ordinaciji v primeru nesreč v visokogorju. Ta pomanjkljivost je prišla do izraza pri reševanju Vuericha. Zunanje ministrstvo bi moralo po besedah trbiškega župana na vladni ravni sprejeti in uzakoniti čez-mejno sodelovanje ter ga dopolniti, kar zadeva reševale posege v gorah. Carlantoni računa, da bodo napori poslanke Di Centa (Ljudstvo svobode) obrodili sadove pri zunanjem ministrstvu in pri parlamentu, da končno ratificira italijansko-slovenski sporazum o sodelovanju policij. Okoliščine reševanja Luce Vue-richa so ustvarile bolj časopisno kot politično polemiko, ki je na srečo trajala le nekaj ur. Nastajajočo polemiko so pravočasno »pogasili« odgovorni deželne civilne zaščite in videmske službe hitre pomoči 118, ki so podrobno prikazali potek dogajanj tistega tragičnega 22. januarja, ko se je trbiški alpinist ponesrečil na Prisojniku. Izpostavili so pomanjkljivosti v sodelovanju med Italijo in Slovenijo in izrazili upanje, da se takšni dogodki ne bi ponovili. In tega si želi tudi trbiški župan. trbiž - Smrt mladega alpinista Nesreča Luce Vuericha spodbuda za ukrepanje TRBIŽ - Vrhunski trbiški alpinist Luca Vuerich se je smrtno ponesrečil 22. januarja letos na Prisojniku v Sloveniji. Umrl je v videmski bolnišnici, tja so ga pripeljali z rešilcem službe 118, ki je ponesrečenca pričakal na Trbižu, kamor je prišel s helikopterjem italijanske civilne zaščite. Tragična nesreča 34-letnega Vuericha je obelodanila slabo koordinacijo Italije in Slovenije pri reševalnih posegih v visokogorju, na italijanski strani pa tudi pomanjkljivosti v sodelovanju med službo za hitro pomoč in civilno zaščito. Skratka splet okoliščin, ki pa se v gorah pogostoma pojavljajo. Koordinatorka videmske helikopterske službe 118 Giuliana Panta-nali je ob tragični smrti trbiškega alpinista za naš dnevnik obnovila potek zahtevne reševalne akcije. Poseg vi-demskega helikopterja je zaprosila slovenska zdravstvena služba, ker slovenski helikopter zaradi slabega vre- Nesrečni Luca Vuerich mena ni mogel vzleteti z Brnika. Zatem slovenske oblasti helikopterju službe 118 niso dovolile polet v Slovenijo, na prizorišče nesreče pa je medtem že priletel helikopter italijanske civilne zaščite, v katerega sta poleg ranjenca stopila še slovenski zdravnik in policist. Sprašujemo se, kako naj se obnašamo prihodnjič. Državnih mej ni več, zato bi morali biti meddržavni posegi čim bolj poenostavljeni, je dejala Giuliana Pantanali. Dacia Sandero 1.4 LPG za € 7.350. Cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen, s pobudo "Eco incentivi Dacia". Pr. financiranja: brez predujma, 72 obrokov po € 133, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in Pack Inclusive od € 199. Ta vključuje 1. leto zavarovanja proti kraji in požaru ¡n podaljšanje jamstva Dacia Service 5 let/100.000 km, ki predvideva, poleg že predvidenega za 2-letna vozila, naknadno jamstvo za 2 leti/100.000 km od datuma 1. registracije vozila. TAN 5,99%; TAEG 8,31%; stroški za postopek € 250 + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe FINRENAULT. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.it; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja le za določeno število vozil na zalogi in za registracijo vozila do 31/03/2010. Poraba (kombinirana vožnja): 6,8 1/100 km. Emisije C02: 135 g/km. PRIDI NA POSKUSNO VOŽNJO DANES, 20. IN JUTRI, 21. MARCA M M p V V ^ ^ Ulica Flavia 118 - 34147 Trst Tel. 040 281212 • Ulica Div. Julia 4 - 34079 Staranzano V* K I I lil || || | (G0) Tel. 0481413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481522211 I I I W \J\J\J\J Ulica Aguileia 108 - 33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 043133647 4 Sobota, 20. marca 2010 GOSPODARSTVO banke - Pogovor z dolgoletnim direktorjem podružnice NLB v Italiji Andrejem Bratožem Na Opčinah smo zelo zadovoljni, a iz mesta ne bomo povsem izginili Ponedeljkovega uradnega odprtja nove poslovne stavbe se bo udeležil tudi slovenski premier TRST - TRST - »Zakaj smo se preselili na Opčine? Gotovo ne zato, ker bi hoteli zapustiti središče Trsta, nasprotno,« nam je v pogovoru pred ponedeljkovim odprtjem novega sedeža italijanske podružnice Nove Ljubljanske banke (NLB) zagotovil njen dolgoletni direktor Andrej Bratož. V gradnjo novega sedeža so bili prisiljeni, nam je pojasnil, ker prostorov, v katerih so od leta 1998 poslovali na Oberdanovem trgu v Trstu, niso mogli odkupiti. Lastnica, družba Alike iz skupine Pirelli RE (ki je šla medtem v stečaj), je namreč hotela prodati celotno stavbo in ni pristala na ponudbo banke, da ji proda le pritličje. Vmes je bilo tudi nagajanje slovenski banki, kot npr. kar petkratno povečanje najemnine. Tako je bila NLB prisiljena iskati nove prostore, vendar v Trstu tisoč do tisoč petsto kvadratnih metrov v pritličju niso našli. Tako so se bili prisiljeni preusmeriti na okolico in posebna ekipa, ki jo je matična NLB zadolžila za to delo, je izbrala Opčine. »Na žalost zamejci delajo malo z nami, ker nismo cenovno konkurenčni,« je potožil Bratož, »zato je 98 odstotkov naših strank iz Italije zunaj tržaške in goriške pokrajine. Mi namreč ne poslujemo s fizičnimi, ampak s pravnimi osebami, torej s podjetji in drugimi bankami, tako da so naše stranke posejane po vsej severni Italiji, v prvi vrsti v Vidmu, Padovi, Trevisu, Vicenzi, Bergamu, Milanu, Turinu, Genovi, Bologni itn. V odločitev za Opčine smo bili torej prisiljeni, vendar je ta lokacija za naše stranke tudi ugodna, saj pridejo k nam direktno z avtoceste in imajo na voljo parkirišče, kar je v mestu težko.« Ob tem pa nam je prvi mož »tržaške« NLB zagotovil, da »absolutno razmišljamo, da bi imeli nekaj tudi v mestu«. Podružnica NLB v Italiji je nastala iz leta 1991 ustanovljene podružnice nekdanje Ljubljanske banke (LB) v Milanu. Ko so leta 1994 staro banko zaprli, so se v Milanu še istega dne spremenili v podružnico NLB. Leta 1998 so se preselili v Trst, po 12 letih pa so prišli na Opčine. Kot omenjeno, podružnica največje slovenske banke dela izključno s pravnimi osebami, kar pomeni, da nimajo okenc za varčevalce. »Ob tem pa upamo, da bomo v prihodnosti lahko imeli bolj ugodne pogoje tudi za zasebne varčevalce, če nam bo matična Nova poslovna stavba NLB na Opčinah bo uradno predana namenu v ponedeljek arhiv banka to omogočila,« nam je zaupal Bratož. O delu filialke pa je povedal, da ni ravno najbolj preprosto, kajti na področju postopkov proti pranju denarja in bančne transparentnosti so pod kontrolo Banke Italije, medtem ko je kontrola poslovanja in kreditnega tveganja v pristojnosti Banke Slovenije. Bančna pravila so sicer enaka v vsej Evropski uniji, vendar ima vsaka država svoje specifike, zato morajo v podružnici NLB imeti praktično dvojne kontrole in izpise. Trenutno imajo na Opčinah zaposlenih 28 uslužbencev, od katerih so štirje iz Slovenije, ostali pa so slovensko govoreči italijanski državljani, torej člani naše manjšine, nam je povedal Bratož. Izobrazbena struktura je razmeroma visoka, 15 ali 16 uslužbencev ima univerzitetno izobrazbo, ostali pa so dokončali višje srednje šole, predvsem trgovski tehnični zavod. Seveda nas je zanimalo tudi poslovanje podružnice. »Interne bilance delamo, čeprav uradno niso več potrebne, ker nismo pravna oseba, ampak del matične banke, ki nas garantira s svojim premoženjem. Od leta 1995 banka dela pozitivno, brez izgube, lani pa je bilo kljub krizi za nas uspešno poslovno leto. Ves čas smo vodili zelo konservativno politiko s skrbnim izbiranjem strank glede na njihovo solidnost. To nam je usojeno,« je pojasnil Andrej Bratož. Italijanska podružnica NLB je vpisana v register italijanskih kreditnih institucij, je članica zveze italijanskih bank ABI in združenja tujih bank v Italiji. V operativnem smislu je banka vezana na informacijsko podporo firme SEC v Padovi, ki je v večinski lasti banke Banca Popolare Vicentina. »Naše osnovno poslanstvo kot slovenske banke v Italiji je, da dajemo italijanskim podjetjem podporo pri nastopanju na trgih Jugovzhodne Evrope in seveda v Sloveniji, torej povsod, kjer ima NLB svoje banke. V Italiji zato sodelujemo tudi z zavodom za zunanjo trgovino ICE, s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in drugimi gospodarskimi institucijami. Poleg storitev na kreditnem področju pa strankam nudimo tudi povezave in svetovanje za trge JV Evrope,« je povedal Bratož. Kako pa se počutite na Opčinah? »Zelo dobro, delovno okolje je prijetno in funkcionalno. Naša poslovna stavba sodi v prvo kategorijo energetsko varčnih zgradb, narejena je iz najboljših materialov in po najnovejših ekoloških usmeritvah v svetu. Dokončujemo fotovoltaični sistem na strehi, potem ga bomo postavili še na parkirišču, tako da bomo energetsko samozadostni. Imamo tudi geotermalni sistem, ki nam ga omogoča devet vrtin, iz katerih prihaja iz zemlje v naše prostore, po stenah in stropih, voda s 17 sgz celovec - Povezovanje turističnih podjetij na avstrijskem Koroškem in v FJK Projekt Alpe Adria Turizem Med partnerji projekta Interreg IV tudi SDGZ - Osnovni cilj je privabljanje gostov iz Slovenije - Med pogoji tudi znanje slovenščine CELOVEC - V prostorih Gospodarske zbornice Koroške v Celovcu so v četrtek pripravili informacijsko prireditev »Alpe Adria Turizem« v sklopu projekta Interreg IV Italija - Avstrija 20072013, ki ima za cilj povezovanje turističnih podjetij na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini z namenom privabljanja gostov iz Slovenije. Vodilni partner tega projekta je Slovenska gospodarska zveza v Celovcu (SGZ), za Deželo FJK pa še Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in ASCOM Confcommercio iz Gorice. Prisotni so bili številni partnerji iz raznih avstrijskih in italijanskih turističnih podjetij, organizacij in gospodarsko-po-slovnih zvez, govorniki pa so bili Christian Kresse iz avstrijske turistične organizacije »Kärnten Werbung«, komercialni svetnik in predsednik sekcije za turizem in prosti čas v Gospodarski zbornici Koroške Helmut Hinterleitner, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije (STO) na Dunaju Jan Ciglenečki, podpredsednik SGZ in zastopnik vodilnega partnerja Johann Ogris, Davorin Devetak iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) kot zastopnik pro- Udeleženci četrtkove predstavitve projekta Alpe Adria Turizem aws jektnega partnerja za Italijo, Pepca Druml iz gostilne »Alte Post«, Wolfgang Dorfler iz Gospodarske zbornice Koroške in nekateri turistični izvedenci in gostje iz FJK. Poudarili so pomen medsebojnega sodelovanja, upoštevanje slovenskega jezika v turističnih podjetjih, zagotavljanje kakovosti turistične ponudbe in poglobitev jezikovne kompetence v sodelujočih turističnih podjetjih ter obširen skupni tržni nastop sodelujočih podjetij v Slove- niji na podlagi tematskih paketov ter ustreznih tržnih aktivnosti. Projekt »A-A Tourism« bo zajel vsa turistična podjetja na Koroškem in v FJK, ki bodo izpolnjevala določen minimalni večjezični standard. To pomeni, da bodo zajeli le tista podjetja, ki bodo pripravljena zagotoviti določeno poznavanje jezika sosedov: jezikovna znanja s strani sodelavcev, večjezični jedilni list in reklamno gradivo. Z upoštevanjem slovenščine naj bi bila ko- EVRO 1,3248 S -G,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. marca 2G1G valute evro (povprečni tečaj) 19.3. 18.3. ameriški dolar japonski jen 1,3548 122,86 9,2486 1,3660 123,33 ruski rubel 39,6750 9,3245 39,9500 62,0920 danska krona 7,4409 0,89450 7,4407 0,89400 švedska krona 9,6775 7,9730 9,7243 7,9990 češka krona 25,365 25,284 estonska krona 15,6466 262,70 15,6466 poljski zlot 3,8795 3,8730 1,3801 avstralski dolar 1,4727 1,9558 1,4821 romunski lev 4,0820 3,4528 4,0776 3,4528 latvijski lats 0,7079 2,4302 0,7081 2,4278 islandska krona 290,00 2,0776 290,00 hrvaška kuna 7,2600 7,2580 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 19. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24506 0,2775 0,42325 0,87563 LIBOR (EUR) 0,36438 0,58375 0,8975 1,195 LIBOR (CHF) 0,08833 0,24833 0,3325 0,63667 EURIBOR (EUR) 0,401 0,642 0,951 1,214 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.294,54 € -427,21 stopinjami Celzija. Pozimi, ko je zunaj temperatura na ničli, vodo le dogreje-mo, poleti, ko je zunaj 30 stopinj, pa nas hladi. V zadnjem mesecu mraza smo za ogrevanje porabili le nekaj centov čez dva evra na dan!« je bil navdušen Bratož. Povedal je še, da imajo tudi sistem zbiranja deževnice za sanitarno uporabo. Prostore jim je zelo funkcionalno opremilo furlansko podjetje Fantoni, stavbo je projektiral studio Marzi&Sterni, gradilo pa je podjetje Riccesi, ki je zmagalo na razpisu med devetimi ponudniki, tremi iz Slovenije in šestimi iz Italije. Kaj pa kriza? »V gospodarstvu čutimo rahlo izboljšanje, skušamo biti čim bolj aktivni. Želimo si biti bolj konkurenčni s cenami, vendar to ni odvisno samo od nas. Toda razlike so prevelike in nam krnijo konkurečnost,« pravi Bratož, ki nam je za primer navedel, da obrestne mere na posojila v Italiji znašajo v povprečju 2,5 odstotka, v Sloveniji 4,5, v NLB pa 5 odstotkov ... Andrej Bratož nam je potrdil, da se bo ponedeljkovega uradnega odprtja nove poslovne stavbe NLB na Opčinah udeležil predsednik slovenske vlade Borut Pahor, med povabljenimi pa sta tudi predsednik Dežele FJK Renzo Tondo in tržaški župan Roberto Dipiazza. Dodal je, da bo Pahorjev obisk uraden in nima politične narave. Vlasta Bernard TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. marca 2G1G roška regija privlačnejša za goste iz Slovenije, kar velja tudi za goriško in videm-sko pokrajino, ki sta predvideni za italijanski del čezmejnega projekta. Govorniki so tudi menili, da je treba najti nove poti za privabljanje gostov iz drugih držav ter povečati investicije v celoletni turizem, ker se lahko na ta način bolj učinkovito izkoristijo razpoložljive turistične kapacitete. Turistična svetovalka Patricia Radl-Rebernig je predstavila posege za zagotavljanje minimalnih kakovostnih standardov in jezikovno izobraževanje ter prispevke, ki jih nudi projekt za zagotavljanje teh kriterijev. Seznanila je tudi prisotne s pripravo tematskih turističnih paketov in skupnim trženjem. V razpravnih skupinah, ki so jih vodili priznani turistični delavci, so prisotna turistična podjetja razpravljala o ponudbah in temah, ki bi bila zanimiva za slovenskega gosta, kakšne investicije v kakovost turistične ponudbe so potrebne, pa tudi o tem, kako intenzivno sodelovanje si želijo z italijanskimi kolegi. Prireditev je vodil moderator Reinhard Schinner. Projekt je financiran iz državnih sredstev in sredstev Evropske unije. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,64 INITEDIII IDr»DA A CA -1,37 -2 17 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,83 2194 +2,20 +041 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 161,05 +0,49 TELEKOM SLOVENIJE 304,97 120,01 +0,49 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,55 AERODROM LJUBLJANA 30,15 DELO PRODAJA - CTni +0,10 +0,74 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,09 +0,58 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 22,11 10,50 -0,41 -1,04 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 434,00 182,80 -7,21 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 97,95 23,98 +0,80 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. marca 2G1G -G<42 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,33 88,89 1746 +0,30 -0,77 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,1 +0,87 -0,97 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,17 4,75 1 07 -0,34 -0,37 EDISON ENEL ENI 4,13 1709 -0,74 +0,30 FIAT FINMECCANICA 9,39 -0,75 -0,48 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,87 17,85 -0,80 +0,17 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,83 1405 -2,41 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,63 -0,78 +0,67 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,89 8,1 1 93 -0,51 -0,55 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,43 13 74 +0,26 +0,11 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 27,74 +0,29 +1,80 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,67 6,70 1 08 -0,68 +0,07 TENARIS TERNA 16,1 +0,09 +0,31 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,22 0,16 +0,86 -0,85 UNICREDIT 9,92 2,12 +0,40 -0,93 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 80,60 $ -g,1g IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. marca 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.866,53 951,89 -0,05 +0,31 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.151,66 -0,50 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraievo 289,29 1.677,21 -0,77 -0,37 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.745,08 +1,40 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.741,98 1.932,43 -0,35 -0,59 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.159,90 1.196,71 5.982,43 -0,51 -0,48 -0,50 +0 13 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.650,13 3.925,44 2.578,00 -0,32 -0,21 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.188,9 2.897,95 -1,62 -0,54 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.824,72 2.913,94 21.370,82 3.067,75 17.578,23 +0,75 -0,18 +0,18 +0,71 +0,34 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 20. marca 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Bolje veter kot vihar Vojko Flegar Prizor, ki so ga ta teden ove-kovečili skoraj vsi slovenski mediji, ne bi mogel biti bolj simboličen: predsednik vlade Borut Pahor za volanom enega avtomobila, gospodarski minister Matej Lahovnik pa v drugem, ki pelje v nasprotni smeri. Tako je še eden redkih svetlih trenutkov tega tedna, ko je novomeški Revoz tudi uradno predstavil najnovejši Renaultov model wind (izdelovali ga bodo v Novem mestu), dobil mračen podton. Da sta premier in njegov minister po tovarniškem dvorišču z dvosedežnikom za nišni krog kupcev naredila slavnostni krog v nasprotno smer, je bilo kajpak naključje, a ironije v njem ni manjkalo. Tako je, takisto ta teden, razvojni minister Mitja Gaspari predstavil izhodišča za strateški razmislek o slovenskem razvoju, ki jih je na njegovo vabilo sestavila skupina slovenskih ekonomistov. Minister je to storil dan prej, preden je skupina uglednih znanstvenikov z različnih področij predstavila svoje predloge za trajnostni razvoj Slovenije. Ta druga skupina se je premisleka lotila na pobudo Jožefa Školča, državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Gradivi sta precej vsaksebi, tudi konceptualno, a bolj bistveno je, da bosta tudi ostali dva različna dokumenta, natančneje rečeno, da iz njiju -in številnih drugih »strateških dokumentov«, nenazadnje tudi izstopne strategije - nihče ne bo znal narediti sinteze. Dejstvo je namreč, da Slovenija v vseh pogledih, ne le eko- nomskem, potrebuje drugačno razvojno paradigmo od dosedanje, a potrebne resne razprave o tem očitno nihče ni sposoben niti voditi niti pripeljati do konca, kaj šele spraviti v življenje. Med splošnim soglasjem, da tako ne gre več naprej, in množico dokumentov, na različnih ravneh proizvedenih v zadnjih letih, so svetovi, v katerih gre realnost svojo pot. Drugače rečeno, vsak v svojo smer ne vozita le premier in gospodarski minister, ampak daje vtis popolne neusklajenosti celotna vlada, celo posamične koalicijske stranke, in to bolj ali manj v vseh pogledih. Tako, denimo, gre že v tretji mesec znotrajkoalicijska polemika o tem, ali naj vlada parlamentu predlaga zamenjavo generalne državne tožilke. Njen resorni minister trdi, da je prva tožilka v državi ravnala nezakonito, dve koalicijski stranki se z njim strinjata, največja pa stoji za predsednikom vlade, ki s predlogom za razrešitev omahuje zaradi verjetnih političnih intepretacij te poteze (tožilko je imenovala prejšnja konservativna vlada) kot revanšisti-čne. Levosredinska vladna koalicija je zaradi tega po poldrugem letu mandata v najhujši krizi doslej, slišati je napovedi izstopa nekaterih strank, govorice o predčasnih volitvah, celo o veliki koaliciji Pahorje-vih socialnih demokratov z opozicijskimi konservativci Janeza Janše. In kot da politično ozračje ne bi bilo že tako dovolj razgreto, je Janša v četrtek zagrozil še z demonstracijami v podporo generalni državni tožilki, če bi se Pahor ozi- roma vlada vendarle odločila predlagati njeno zamenjavo. Ni dvoma, da bi v takšnih okoliščinah v marsikateri državi vlada že odstopila ali izgubila glasovanje o zaupnici, vendar v Sloveniji tovrstne izbruhe politične krize preprečuje ustava, ki malodane onemogoča predčasne volitve in institut nezaupnice predsedniku vlade veže na parlamentarno soglasje o novem mandatarju. Na nekakšno samodejno uravnavanje političnega sistema v kriznih okoliščinah tako ni mogoče računati, zato pa v določenih okoliščinah ne gre podcenjevati nevarnosti zunajsistem-skega "reševanja" problemov. Kar nekaj znamenj kaže na to, da Slovenija od takšnih okoliščin ni več daleč. Socialne stiske so namreč iz dneva v dan hujše, kljub novicam o tem, da svetovno gospodarstvo menda okreva, za slovensko še vedno ni mogoče z zanesljivostjo trditi niti tega, da ne bo več nazadovalo, nekatera velika podjetja, med njimi gradbena, so na robu zloma zaradi likvidnostnih težav, družbeno ozračje pa postaja vse bolj zadušljivo. Politične stranke oziroma koalicijske opcije, ki bi znala najprej umiriti strasti in potem iz množice gradiv sestaviti smiselno družbenogospodarsko strategijo, ki bi državljanom povrnila (samo)zaupanje, ni videti. In še dvosedežni wind iz Novega mesta, od proizvodnje katerega so odvisni tisoči delovnih mest na Dolenjskem, je po mnenju poznavalcev avtomobil, za katerega ni gotovo, ali ga bo trg sprejel. PISMA UREDNIŠTVU »Sistemska rešitev« f • • «v« financiranja manjšine Profesor Samo Pahor se upravičeno sprašuje, kaj pomeni izraz „sistemska rešitev" za financiranje dejavnosti slovenske manjšine. Kolikor je mogoče vedeti, se Ber-lusconijev še neobjavljeni odlok sklicuje samo na 16. člen zaščitnega zakona št.38/01, ki daje prispevke za manjšinske kulturne dejavnosti. Ukrep vsekakor ni sistemski, ker je enkraten, medtem ko finančni zakon določa triletno proračunsko načrtro-vanje, kar pomeni, da predvideva tudi postavke za naslednji dve leti. V našem primeru za leti 2011 in 2012. Teh pa vlada ni spremenila in vsebujejo predvideno krčenje za polovico. Skratka, prihodnje leto bo bitka za vrnitev financiranja manjšinskih dejavnosti še hujša in ni rečeno, da bo uspešna. Važno bo tudi kolikšno enotnost in katere zaveznike bomo v tej bitki pridobili poleg diplomatske podpore slovenske vlade. V sicer neuspešni parlamentarni bitki je bilo namreč opazno solistično ravnanje demokratov, brez pomoči drugih opozicijskih strank in predvsem brez podpore manjšinskih poslancev in senatorjev, zbranih v skupini avtonomistov. Prof. Pahor se tudi sprašuje o dejanski vsoti finančnih sredstev, ki jih daje na razpolago zakon št.38/01. Ko je bil napisan, so bili zneski v lirah. Za kulturne in druge manjšinske dejavnosti je zakon namenjal letni prispevek 10 milijard lir (okoli 5,2 milijonov €), za dvojezično poslovanje krajevnih uprav 5,8 milijarde lir (2,650 milijona €), za poslovanje slovenske šolske uprave 895 milijonov lir (0,450 milijona €), za razvoj Benečije eno milijardo lir (pol milijona €), za dvojezično šolo v Špetru 1.436 milijona lir (770 tisoč €), za glasbeno vzgojo 1,049 milijarde lir (dobrega pol milijona €). Skupaj z nekaterimi manjšimi prispevki zakon določa fi- nančna sredstva v višini 20,567 milijarde lir (10,05 milijona €) ter poudarja, da je ta vsota „a decorrere dall'anno 2000" (začenši z letom 2000). Kar pomeni, da bi morala vsota biti v najslabšem primeru nespremenjena, če je že ne nameravajo prilagoditi draginji oziroma uradni stopnji inflacije. Triletno proračunsko načrtovanje torej vladi ne daje proste roke, da prispevek krči po mili volji. To je le interpretacija, ki nam jo hoče vsiliti desnica na oblasti, ki se itak na zakonitost požvižga. Zaščitni zakon št.38/01 namreč tudi jasno določa, da se nobeno določilo ne sme tolmačiti kot nižanje obstoječe ravni zaščite. Po mojem je dovolj jasno, da krčenje prispevkov objektivno niža obstoječo raven zaščite in je torej ravnanje rimske vlade že spet nezakonito! Stojan Spetič Prenasičenost ... Spoštovani kolega Adrijan Pahor, Z veseljem sem prebral Vaše petkovo Žarišče, ki se je navezovalo na moje pisanje izpred par tednov, ko sem spregovoril o »pomanjkanju« profesorjev med poslušalci na simpoziju o Ljubki Šorli. Sami navajate kot enega izmed razlogov »prenasičenost« s kulturnimi pobudami, s čimer se gre načeloma strinjati. Sicer sem o omenjenem sindromu naše skupnosti govoril, v kolikor me skrbi kronično pomanjkanje profesorjev slovenščine na kulturnih pobudah zaradi drugega razloga, ki ga navajate, in sicer »neobčutljivost(i) (...) za kulturne izzive današnjega časa«. Problema logično, ne gre generalizirati, ampak bojim se, da postajamo (in tu je prva oseba množine dovolj povedna .) žrtve vsesplošne brezbrižnosti, ki onemogoča strokovnjakom, da bi si »želeli več«, ker nas sama »življenjska birokracija« pri tem ovira. In s svojim zapisom sem hotel spodbuditi tiste, ki se za poklic profesorja odločajo, naj dobro premislijo, ker ne gre za službo v klasičnem pomenu besede, ampak za poklicanost . Žal mi pa je, da ste užaljeno reagirali na moje besede, ko se v zaključku Vašega članka nekoliko ironično lotevate dejstva, ki sem ga morda napačno razumel, da sem si dovolil zapisati oz. očitati kolegom, »da jih ni bilo med poslušalci, ko sem bral svoje referat« . Tega v mojem članku ni ne v tekstu, ne v kontekstu, zato bi Vas vljudno prosil, da si morda naslednjič ob kakem zapisu, ki nima dlak na jeziku, ne ustvarite namišljenih podob, da kažem s prstom na koga, ker to nima smisla. Ni koristi ne za dotičnega, toliko manj pa za podpisanega . Gre mi pa za bodočnost naše skupnosti in v tem smislu imam verjetno pravico, da povem, kar mislim. Me pa veseli, da moje besede (čeprav morda ne tiste »prave«) niso padle na jalova tla. David Bandelj Odgovor Marinu Marsiču Hvaležen sem Marinu Marsiču, da se je odzval na moje pismo izpred nekaj dni, prav tako tudi Danilu Slokarju, ki je poslal svoj dopis. Glede na dejstvo, da je Marsič izbral način odgovarjanja, tako da meni obrne podobna, če ne že ista vprašanja, vzemem to na znanje. Moram pa pri tem ugotoviti, da želenih odgovorov nisem še dobil, tako da bom s svojimi počakal. Vsekakor spoštujem tudi pravico do neodgovarjanja in želim lep dan. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk za Goriško SKLAD MITJA CUK SVETUJE Družinski konflikti Čas, ki si ga starši vzamejo za otroke, je lahko različne vrste. Nekatere dejavnosti z otroki so tako rekoč obvezne. So pa druga področja, ki jih starši morebiti zanemarjajo, ko svoje otroke enostavno oddajo (kot avto na parkirišče) organizatorju, ustanovi, krožku ali športnemu društvu, ki prireja poletno druženje, izlet (navadno družinski!), športno ali drugačno srečanje, pri katerem bi skupna navzočnost staršev in otrok okrepila medsebojne vezi ob skupni izkušnji. Tako ni dovolj, da si starši vzamejo čas za otroke, pač pa je zelo pomembno, da tudi t.i. prosti čas vsaj delno preživljajo s svojimi na-debudneži v skupnih dejavnostih. Čas, ki ga starši in otroci preživljajo skupaj, je bistven ne toliko zaradi svoje dolžine, kolikor zaradi kontinuitete in kvalitete. Otrok odrašča ob doživljanju zanj vedno novih izkušenj. Ob tem novo sliši in vidi, doživlja situacije, ki jih razume in dojema po svoje ali pa tudi ne, tako da mu je velikokrat nujno potrebno, da se o njih pogovori z odraslimi, ki so mu blizu, in jih z njimi oceni in presodi. Če pa teh odraslih ni, mu ostanejo vrstniki, ki so nedvomno tudi potrebni pri odraščanju, vendar ne smejo biti edini (nenadzorovani) in najpomembnejši otrokovi svetovalci in usmerjevalci. Za nas čas je značilno, da so v krizi tako medsebojni odnosi kakor tudi družine. V nekaterih je pomanjkanje zaupnih odnosov med njenimi člani osnova za probleme in konflikte, iz katerih se same ne zanjo rešiti. Otroku je zaupen odnos s starši zelo pomemben za zdravo odraščanje. Včasih namreč otrok doživlja dogodke, ki jih ne zna oceniti, ne ve, kaj pravzaprav pomenijo in jih ne zna pravilno vrednotiti. Taki dogodki lahko vplivajo na njegovo čustvovanje (večkrat v negativni smeri) in na razvoj njegove osebnosti. Nekoč, ko so bile družine večgeneracijske, so vplivali na vzgojo otrok in sooblikovali otrokovo osebnost različni in večplastni medsebojni odnosi družinskih članov. Kako vzgajati je bil model, ki se je prenašal navadno od prejšnjih starševskih generacij na nove; ta način pa je danes neučinkovit, saj se bilo v zadnjih desetletjih v naši družbi sprememb toliko, da so izzivi sodobne vzgoje zelo zahtevni. Ponekod nastajajo prave šole za starše, ponujajo treniranje za pravilno vzgojo, družinsko svetovanje in, ko je to potrebno, tudi psihote-rapevtske posege. Za sodobno učinkovito družinsko vzgajanje je torej potrebno veliko znanja in starševske vztrajnosti, zlasti pa starševske odgovornosti. Vzgajanje ni učinkovito niti pri preveč avtoritativnem pristopu, ki kaznuje, ustrahuje, ukazuje, zapoveduje in prepoveduje, kakor tudi ne pri čisto nasprotni različici, to je pri permisivni vzgoji, ki je ekstremno svobodna in pri kateri je vedno vse odpuščeno. Tisti starši, ki mislijo, da se morajo otroci v vsem in brezpogojno podrejati njihovim odločitvam in prepričanju, si pripisujejo pri vzgoji odgovornost tudi za stvari, ki niso v njihovi pristojnosti, saj se vsiljivo vtikajo v življenje otrok, katerim ne pustijo nobene odločitve, saj odločajo vedno in povsod sami tudi zanje. Otrok se pri taki vrsti vzgoje ne nauči lastne odgovornosti (saj on ne odloča, pač pa se le podreja odločitvam drugih), ni navajen razmišljati o tem, kaj naj stori, pa tudi ne predvidevati, kaj se bo zgodilo ob taki ali ob drugačni odločitvi. To počenjajo zanj drugi. Tako se sam ne privajajo polagoma na svojo osebno odgovornost, kar bi bila edina primerna pot k zdravemu in uravnoteženemu postopnemu odraščanju. Nasprotno, zaradi strahu dela vse tako, kakor mu ukazujejo starši, samo da ima mir. Zelo pogosto je tak otrok prepričan, da sam ni zmožen ničesar in tako ne prevzema pobud, pač pa čaka, da bo pobuda prišla od zunaj. Taka situacija se v puberteti in adolescenci lahko samo še zaostri. Če pa je otroku, nasprotno, vedno vse dovoljeno in odpuščeno, začne on sam postavljati zahteve svojim staršem. Starši ne vodijo več vzgoje, pač pa jim otrok postavlja svoje pogoje, katerim se morajo podrejati. Tako otroka razvajajo. Otroku niso postavljene nobene meje, kar je zelo slabo, saj tudi sodobni vzgojni pristopi svetujejo, naj bodo otrokom dane čvrste meje, ker jih ti za zdravo odraščanje potrebujejo. Včasih skuša sam otrok s svojim (tudi podzavestnim) negativnim in uporniškim početjem od staršev izsiliti omejitve,da bi se lahko počutil varnejšega in bolj ljubljenega. Otrok, ki izhaja iz per-misivnih družin, dobi občutek, da se zanj starši ne zanimajo. Dejansko se ne zanimajo na pravi način in tak otrok se po statističnih podatkih največkrat znajde kasneje med onimi mladostniki, ki zaidejo na stranpota in zapadejo v različne odvisnosti. Otrok permisivnih staršev se ne zna prilagoditi drugim ali drugačni situaciji, ko se je treba nečemu odreči in upoštevati tudi potrebe drugih. Permisivni starši otroka navadijo na to, da samo prejema in jemlje, nič ne daje in da ima nad njimi preveliko moč. Otrokove zahteve postajajo čedalje večje, včasih celo za starše prevelike. Za tiranstvo nekaterih otrok sicer ni enotne razlage. Odvisno je od konteksta, v katerem nastane. V zgoraj opisanem gre za disfunkcijo družine, lahko pa je prevelika zahtevnost otroka odvisna tudi od otrokove mentalne motnje. Ko jo odkrijemo in omilimo ali odpravimo, se tudi tiranstvo in prevelika zahtevnost otroka lahko zmanjšata. Pomisliti je treba tudi, kaj bo, ko staršev ne bo več ali na to, kaj bo, ko bo tak človek moral živeti med drugimi ljudmi. Takrat mu bodo učinki permisivne vzgoje v oviro. Življenje ga bo postavilo pred mnoge odgovornosti, ki jih bo moral reševati sam. Če bi bil že od vsega začetka na to navajen in se jim postopoma prilagajal, bi mu nedvomno ne bilo tako težko sprejemati odgovornosti. Starši naj torej svoje ljubezni ne kupujejo s koncesijami, niti naj je ne zapovedujejo. Obe taki situaciji predpostavljata nekoga v podrejenem in drugega v nadrejenem položaju, idealen in konstruktiven pa je le položaj dialoga in sodelovanja ter razumevanja. Pri vzgoji za odgovornost je pomembno, da si starši postavijo za cilj vzgojiti samostojno osebnost, ki naj bo zdrava in dovolj zrela. Otrok, naj pozna meje, do koder lahko pride, starši naj puščajo k sebi vedno odprta vrata za nasvet, pogovor, skupni dogovor. Tako bodo vedeli, s kom se druži njihov otrok, pomagali mu bodo lahko pri odločitvah in vedeli zanje ter ne bodo odločali namesto njega. Dovolijo naj, da izkusi pozitivne in slabe posledice svojih odločitev, pri tem pa naj bodo tudi pazljivi, da otroka negativne posledice ne bi ranile in poškodovale. Tak postopek ni lahek. Zahteva veliko časa, vztrajnosti in potrpljenja. To pa niso lastnosti, ki bi nam jih sodobni način življenja trosil v velikih količinah. Če pa je osnova v družini zaupanje, je dialog možen in reševanje manjših konfliktov uspeva z nekaj dobre volje.. Za večje konflikte in anomalije v družini pa je nedvomno potreben strokovni pristop izvedencev. (jec) 6 Četrtek, 18. marca 2010 ITALIJA / politika - Zahtevo v tem smislu postavlja Sgarbi po sredinem sprejemu liste Rete Liberal V Laciju vse bolj verjetna odložitev deželnih volitev Danes rimski shod desne sredine - Napolitano vabi k mirnejšemu soočenju RIM - Vse bolj je verjetno, da bodo deželne volitve v Laciju za 15 dni odložene. V sredo je namreč lacijsko deželno upravno sodišče sprejelo kandidatno listo Rete Liberal-Sgarbi, ki jo je predložil umetnostni kritik in politik Vittorio Sgarbi v okviru desnosredinske volilne naveze predsedniške kandidatke Renate Polverini, a sta jo volilni urad in prizivno sodišče prvotno zavrnili zaradi nezadostnega števila podpisov. Včeraj pa je Sgarbi vložil zahtevo, naj deželna uprava Lacija volitve za 15 dni odloži, tako da bi imel na razpolago za volilno kampanjo toliko dni, kolikor jih določa zakon. »Če ne bodo pristali na 15-dnevno odložitev, so fašisti,« je na tiskovni konferenci z njemu značilno rezkostjo dejal politik-kritik. Lacijski deželni odbor je zahtevo takoj vzel v pretres, odločitev pa bo morda sprejel danes. Kot je povedal vršilec dolžnosti predsednika Esterino Monti-no, bi moralo poleg deželne uprave na odložitev pristati tudi notranje ministrstvo. Predsednik vlade Silvio Berlusconi pa je že včeraj povedal, da ima Sgar-bi pravico do ustreznega časa za volilno kampanjo. Zanimivo je, da se s tem ne strinja desnosredinska volilna naveza za Lacij v celoti. Sama Polverinijeva ni povsem prepričana, da bi bila to najboljša poteza. Levosredinska predsedniška kandidatka Emma Bonino pa je poudarila, da je pravilna le tista rešitev, ki je v skladu z zakoni. Kljub temu se medtem volilna kampanja nadaljuje, saj bodo 28. in 29. t. m. volitve vsekakor potekale v drugih 12 deželah, pa tudi v mnogih pokrajinah in občinah. Premier in voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi je tudi včeraj udrihal po sodnikih, ki naj bi v povezavi z levico skušali prikrojiti volilno preizkušnjo. Napadel je tudi glavnino tiska, ki naj bi pomagal pri tej antidemokratični operaciji. V tem duhu Ljudstvo svobode danes prireja množično demonstracijo »za demokracijo« v Rimu. Prireditelji si nadejajo, da se je bo udeležilo pol milijona ljudi, se pravi najmanj dvakrat več kot je bilo prejšnjo soboto udeležencev na shodu leve sredine v Rimu. Na današnjo rimsko manifestacijo bo prišel tudi voditelj Severne lige Umberto Bossi, ki pa ne namerava govoriti. Sploh je Bossi v zadnjih časih dokaj hla- den do svojega glavnega zaveznika. Predstavniki Severne lige so v teh dneh večkrat povedali, da jim ni všeč Berlus-conijeva vojna proti sodnikom, dovolili pa so si npr. tudi kritične ocene o dosedanjem desnosredinskem vodstvu Lom-bardije. Današnjega rimskega shoda pa se ne bo udeležil voditelj sredincev Pier Ferdinando Casini, pa čeprav UDC v marsikateri deželi nastopa skupno z desno sredino, vključno v Laciju. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je včeraj ponovno povabil Berlusconija, naj pusti pri miru sodnike, tisk in volitve, na katerih osebno ne kandidira, in naj se raje posveti perečim problemom države, s katerimi se je kot predsednik vlade dolžan ukvarjati. Podobno se je včeraj oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano iz Sirije, kjer se mudi na uradnem obisku. »Pretirana prepirljivost preprečuje objektivno presojanje problemov ter njihovo ustrezno razreševanje, še zlasti če gre za probleme, ki bi zahtevali sodelovanje vseh,« je dejal. ELEZIONI REGIONAL! LAZIO 2010 Volilni lepak v sredo sprejete kandidatne liste Rete Liberal-Sgarbi ansa V L'Aquili so se le lotili odstranjevanja ruševin LAQUILA - Skoraj leto dni po hudem potresu se v LAquili v Abrucih končno nekaj premika. Po četrtkovem vnovičnem protestu prebivalcev s sa-mokolnicami in vedri so se v mestu le pojavili bagri, ki so se lotili ogromnih kupov kamenja in ruševin. Gasilci in člani vojske so v deseturnem delu umaknili kakih tristo ton ruševin s Trga Palazzo v mestnem središču. »Čistilna« akcija naj bi trajala mesec dni. Santanche predlaga bare s prostitutkami MILAN - Vladna podtajnica Daniela Santanche je prepričana, da mora Berlusconijeva vlada pripraviti zakon, ki bo »reformiral« vprašanje prostitucije. Po njenem mnenju bi se zasužnjevanju mladih deklet in žensk lahko izognili z uvedbo barov in restavracij, v katerih bi bili, podobno kot v Španiji, posebni prostori, namenjeni prostituciji. Federacija javnih lokalov Fipe je že izjavila, da predlog podtajnice »žali kategorijo«, predstavnica prostitutk pa, naj država raje poskrbi, da bodo slednje uživale osnovne državljanske pravice. Po mnenju Demokratske stranke gre za predvolilni spot, poslanka Alessandra Mussolini pa je bila najbolj radikalna: Daniela Santanche naj se raje omeji na nemo »gretje svojega stolčka«. gospodarstvo - Sklad s 300 milijoni evrov za sektorje v krizi Vlada odobrila finančne spodbude Popusti za nakup hiš, kuhinj, motornih koles - Marcegaglia: Vsota ni velika - Bersani: Nujni so drugačni ukrepi RIM - Ministrski svet je odobril zakonski odlok za finančne spodbude sektorjem, ki so najbolj v krizi. Sklad za finančne spodbude s tristo milijoni evrov bo upravljalo ministrstvo za gospodarski razvoj. Spodbude bodo začele veljati 6. aprila, je napovedal pristojni minister Claudio Scajola. Razložil je, da bodo imeli državljani in podjetja na razpolago telefonsko številko za vse potrebne informacije (call center bo upravljala italijanska pošta). Načelo je sledeče: potrošniki morajo opozoriti prodajalca, slednji bo preveril, ali pridejo finančne spodbude v poštev, nakar bo blago prodal s popustom. Finančno spodbudo bo nato na pošti prejel prodajalec. Ko bodo sredstva pošla, bo popustov konec. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia je podčrtala, da vsota, ki jo vlada namenja sektorjem v krizi, ni velika ter da zagotavlja samo začasno pomoč, saj sredstva niso večna. Tajnik Demokratske stranke Pier Lui-gi Bersani meni, da so potrebni drugi ukrepi: »Negovati moramo inovacijo, reševati temeljne probleme malih podjetij, spodbujati raziskovanje in podjetja, ki se podajo na mednarodne trge.« Kuhinje, stroji in pečice Za nakup novega kuhinjskega pohištva in strojev predvideva odlok prispevek v višini »največ 10% stroška in največ tisoč evrov«. Za nakup posameznega gospodinjskega stroja obsta- ja tabela z različnimi popusti. Stroji pa morajo biti energetsko učinkoviti in zadostiti sodobne varnostne standarde. Za pomivalne stroje znaša popust 20% (največ 130 evrov), za električne pečice 20% (do 80 evrov). Motorji in traktorji Kdor zamenja svoje staro motorno kolo (razred euro 0 ali euro 1) z novim motornim kolesom do 400 kubičnih centimetrov in z močjo največ 70 kilovatov (razred euro 3), bo deležen 10% popusta. Najvišji možen popust bo znašal 750 evrov. Če je motorno kolo na električni pogon (ali pa »tudi na električni pogon«), je popust podvojen: 20% oz. največ 1500 evrov. Odlok omenja tudi popuste za nakup traktorjev, žerjavov in drugih strojev za gradbeništvo. Ekološke hiše Za nakup hiš, ki zagotavljajo znatno energetsko varčevanje, znaša finančna spodbuda največ 7000 evrov. Odlok predpisuje 83 evrov prispevka za kvadratni meter uporabne površine (do največ 5000 evrov) za nepremičnine, ki zagotavljajo 30% energetskega varčevanja v primerjavi s standardnimi vrednostmi, ki jih je določil nek odlok iz leta 2005. Popust poskoči na največ 7000 evrov in 116 evrov za kvadratni meter, če znaša energetsko varčevanje 50% standardnega parametra. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Obleke po meri, molitve za premiera in prsata gola dekleta, pa tudi vprašanje priseljenca: »Je to moralna država?« Sergij Premru Mediji po vsem svetu poročajo o edinstvenem dogajanju v Italiji, o škandalih, ki se vrstijo vsakodnevno, o kaosu pred deželnimi volitvami, o izjavah in nastopih premiera, ki mu ni para na svetu. O vsem tem beremo - na žalost - vsak dan tudi v domačem tisku. Zato tokrat ne bom navajal tega, kar tuji tisk piše o moreči italijanski politiki, vsaj neposredno ne. Kot sinu krojača mi je zelo všeč dopis iz Italije, ki ga objavlja El Pais pod naslovom »Republika po meri«. Sedanje dogajanje v Italiji primerja krojenju obleke po meri, seveda Berlusconijevi. Tokratne deželne volitve so kot zadnja proba, ko krojač odstrani začasne šive in popravi podrobnosti obleke, da je res po meri naročnika. Nekako tako kot kompleti, ki jih je premieru pripravljal njegov priljubljeni krojač Caraceni. Vendar je milanski krojač padel v nemilost in je Berlusconi izbral Kitona iz Neaplja, ki mu zagotavlja bolj mladostniški izgled. Nekaj takega se dogaja tudi z volilnim sistemom, saj premier hoče preurediti volilni zakon po svoji meri, sicer bo njegova lista izločena iz tekme za deželno upravo Lacija. Dnevnik je sicer že poročal o knjigi »Ljubezen vedno premaga zavist in sovraštvo«, ki jo je te dni objavila Berlusco-nijeva založniška hiša Mondadori in v kateri so zbrana solidarnostna sporočila premierjevih privržencev po decembrskem napadu v Milanu. Zanimivo pa se mi zdi, kako o tem poročajo v tujini. Reuters, ena najpomembnejših tiskovnih agencij na svetu, izpostavlja nekaj sporočil, ki so tipično italijanska: »Ko te je žena videla okrvavljenega, se je zgrabila za glavo in krik-nila 'Madona moja, reši Silvia!'« in še »Samo ti nas lahko rešiš in zagotoviš prihodnost naših vnukov. Molili smo zate in molili bomo vsak dan.«, pa še »Tvoja mati iz nebes te bo varovala in ti dala moč in vedrino, da nadaljuješ s svojim delom.« Berlusconi, ki je bil vpleten v spolne škandale in sodne preiskave, je po napadu izboljšal svojo priljubljenost, v zadnjih časih pa je spet upadla zaradi novih primerov korupcije in kaosa pri predstavitvi list na skorajšnjih deželnih volitvah, piše Reuters v dopisu z naslovom »Histerija, solze in Ber-lusconijeva knjiga o ljubezni v Italiji«. Pa še novička iz Valencije, kjer so praznovali sv. Jožefa, zavetnika mizarjev, in sicer s tradicionalnim sprevodom nekakšnih pustnih vozov. Letos so bili na muhi politiki: mali Sarkozy v objemu visoke žene Carle Bruni, domači premier Zapatero kot Božiček, ki prinaša v dar povišanje davkov, Obama-Superman z ženo v naročju in, seveda, Berlusconi sredi prsatih in golih deklet. To je pač imidž italijanskega premiera po svetu. Navezanost na Facebook je drago stala vodjo kalabrijske 'ndranghete, poroča argentinski La Nación. Pasquale Man-fredi je namreč redno obiskoval družbene spletne strani, in sicer s psevdonimom Scaraface, po istoimenskem kriminalcu iz znamenitega filma Briana De Palme. Dnevnik iz Buenos Airesa piše, da so preiskovalci dalj časa sledili spletnim sledem, ki jih je mafijski bos puščal na mreži, dokler ga niso zasačili in ga spravili za rešetke. Gre za enega izmed sto najbolj iskanih kriminalcev v Italiji in je znan kot izredno hladnokrven in okruten morilec, piše argentinski dnevnik. Le Monde poroča o špekulaciji, zaradi katere je preiskovalni sodnik obtožil goljufije štiri banke, ki so pred leti prodale milanski občini finančne derivate. Milanski upravi so podtaknili veliko količino teh finančnih proizvodov, ne da bi pojasnili, da gre za rizične investicije - ali vsaj tako se izgovarjajo občinski zastopniki. Zaradi nepremišljene investicije je občina izgubila oz. so banke neupravičeno zaslužile okrog 100 milijonov evrov, ki seveda bremenijo davkoplačevalce. Pariški popoldnevnik ugotavlja, da je to prvi proces zaradi prodaje finančnih derivatov, ki so omajali bilance številnih italijanskih krajevnih uprav. Pomislite, ko bi lider francoske Nacionalne fronte Le Pen javno pozval, naj črni igralec Thuram prevzame vlogo kapetana francoske nogometne reprezentance, piše spet Le Monde. Nekaj takega se je zgodilo v Italiji, kjer je glasilo ksenofobne Severne lige Padania predlagalo, naj v ekipo azurrov za svetovno prvenstvo v Južni Afriki vpokličejo 19-let-nega Maria Balottelloija, igralca Interja črne polti. Pariški popoldnevnik pod naslovom »Drugorazredni Italijan za rešitev azzurrov« ugotavlja tudi, da je to hipotezo brez nadaljnjega zavrnil sin vodje Severne lige Renzo Bossi, za katerega je kar dovolj domačih igralcev. Je to moralna država? Vprašanje o Italiji postavlja švicarski tednik WOZ v daljšem dopisu o zadnjem dokumentarnem filmu režiserja Pina Esposita, po rodu iz Ka-labrije, sicer priseljenca v Švici, kjer se je uveljavil v Zurichu. Njegov dokumentarec z naslovom »Il nuovo Sud dell'Italia« (Novi Jug Italije) opisuje nemogoče razmere, v katerih živijo priseljenci v Kalabriji, kjer so tarča najbolj divjega izkoriščanja v kmetijstvu. Kljub skoraj popolnemu preprečevanju nelegalnih prihodov iz Libije, se število afriških priseljencev na jugu države veča, in to predvsem zato, ker mnogi zapuščajo dežele italijanskega severa , kjer je prebivalstvo skrajno negostoljubno do njih, medtem ko se je na jugu okrog teh nesrečnežev razvila aktivna solidarnost nekaterih domačinov. Ker pa je na jugu kmetijstvo neorganizirano in nerentabilno, so tudi mezde skrajno nizke, da priseljencem komaj omogočajo preživetje, ne pa pošiljanja prihrankov družinam v rojstnih krajih. Življenjski pogoji priseljencev so dobesedno nemogoči, tako da se eden izmed njih v Espositovem dokumentarcu vpraša »Kam sem prispel? Je to moralna država? Je to Italija?« To se večkrat tudi sam sprašujem. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 20. marca 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 botač - Včeraj srečanje slovenskih in italijanskih šol z obeh strani meje Sproščeno snidenje učencev kot uvod v letošnjo Odprto mejo Sodelovale so šole iz Boljunca, Doline, od Domja in iz Hrpelj - Jutri slovesnost s pohodom po Stezi prijateljstva ob udeležbi ministra Žekša Recitacije, petje in glasba so v Bota-ču zaznamovale včerajšnje dopoldansko snidenje učencev slovenskih in italijanskih šol z obeh strani slovensko-italijanske meje, ki po vstopu Slovenije v schengensko območje postaja vedno manj zaznavna. A tudi ko je bilo mejo še čutiti, v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, so pionirji čezmejnega sodelovanja iz Občine Dolina in takratne Občine Sežana začeli s pobudo, ki je mejo začela postopoma rahljati: šlo je seveda za Odprto mejo, ki se z novimi vsebinami ohranja tudi v času, ko je meja med državama že precej zabrisana. Tako tudi letos občini Dolina na italijanski in Hrpelje-Kozina na slovenski strani že štiriindvajsetič prirejata pobudo Odprta meja v novem času, ki bo vrhunec dosegla jutri. Uvod v jutrišnje praznovanje pa je predstavljalo včerajšnje srečanje osnovnošolcev in nižješolcev, ki so v Botač prispeli po različnih poteh: učenci Osnovne šole Dragomira Benčiča-Brkina iz Hrpelj so se v vasico ob Glinščici spustili po Stezi prijateljstva, njihovi vrstniki OŠ Frana Venturinija iz Boljunca in OŠ Anne Frank od Domja po kolesarski stezi, dijaki Nižje srednje šole Simona Gregorčiča iz Doline pa po poti ob Glinščici. Udeležence je na kraju srečanja pozdravila in se jim zahvalila za prisotnost dolinska občinska od-bornica za šolstvo Alenka Vazzi, nakar je stekel krajši kulturni program, v okviru katerega je vsaka šola pripravila pevsko, instrumentalno oz. recitatorsko točko, pri katerih so prednjačili tržaški avtorji. Mladi in manj mladi udeleženci srečanja so se tudi lahko okrepčali s čajem, ki so jim ga nudili člani Civilne zaščite, za veselo razpoloženje pa je poskrbel harmonikar Marko Manin. Žal se srečanja v Botaču zaradi tehničnih težav niso mogli udeležiti malčki otroških vrtcev, čeprav so si tega silno želeli, odbornica Vazzijeva pa se vsekakor za to pripravljenost zahvaljuje tako njim kot vzgojiteljicam. Kot že rečeno, bo pobuda Odprta meja v novem času dosegla vrhunec jutri s tradicionalnim pohodom po Stezi prijateljstva od Botača do Beke ob prisotnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred Sprejemnim centrom v Boljuncu oz. ob 9. uri pri bivši karavli na Beki, od koder se bodo podali do nekdanjega mejnega prehoda v Botaču, kjer bo ob 11.30 kratka slovesnost, nakar bodo udeleženci nadaljevali pohod do Beke, kjer bo ob 13. uri slovesnost, na kateri bosta pozdravila župana občin Dolina in Hrpelje-Kozina Fulvia Premolin in Zvonko Benčič Midre, slavnostni nagovor pa bo imel minister Žekš. Na sporedu bo tudi kulturni program, ki ga bodo oblikovali Brkinska godba 2000, Pihalni orkester Breg, pevka Sabrina Vatovec ter harmonikarja Marko Manin in Niko Poles. več fotografij na WWW.primorski.eu Na včerajšnjem srečanju šol v Botaču ni manjkalo veselega razpoloženja kroma svetovni dan poezije - Jutri Kosovel vabi Ob 11. uri praznik ob njegovem kipu v Ljudskem vrtu - Zvečer Boris Pahor Jutri praznujemo svetovni dan poezije, ob tej priložnosti pa beležimo v Trstu tudi dva dogodka, posvečena Srečku Kosovelu. Ob 11. uri se bodo ljubitelji tega kraškega pesnika zbrali ob njegovem kipu, ki stoji v Ljudskem vrtu (v Ulici Giulia). Gojenke in gojenci gledališke šole Studio Art bodo prebrali nekaj njegovih poezij v izvirniku in italijanskem prevodu, podobno bodo storili tudi pesniki Roberto Dedenaro, Marko Kravos, Sanja Širec in Luca Visentini. Nekatere Kosovelove pesmi bo zapela tudi Martina Feri (spremljal jo bo kitarist Marko Čepak - Maki), medtem pa bo slikar Simon Kastelic ustvarjal »v Kosovelovem duhu«. Jutranji glasbeno-pesniški praznik prirejajo Casa della Letteratura, Slovenski klub, Studio Art in Zveza slovenskih kulturnih društev. V večernih urah, točneje ob 18. uri, bo v Društveni gostilni na Kon-tovelu o Kosovelu spregovoril tržaški pisatelj Boris Pahor. Slednji je kot znano kraškemu pesniku posvetil tudi esej Pričevalec zaznamovanega stoletja. Kontovelski pogovor prireja tržaško neprofitno društvo Il pane e le rose: gostje kulturnega delavca Edija Kanziana bosta tudi pesnika Roberto Dedenaro in Marko Kravos. zgonik - Predlog občinskega svetnika Severne lige Gianfranca Melilla Pobratenje z Občino Pantelleria? Sardoč: Prej se moramo spoznati ••• Zgoniški občinski svetnik Severne lige Gianfranco Melillo bo v ponedeljek vložil urgentno resolucijo, v kateri predlaga pobratenje med občinama Zgonik in Pantel-leria. Zaradi sličnosti, ki vežejo obe občini v kmetijskem in vinogradniškem sektorju, pravi Melillo, je treba sprožiti postopek za pobratenje med dvema občinama z namenom prirejanja skupnih razstav tipičnih lokalnih proizvodov. Namen je tudi spodbujanje turizma prek kulturnih in folklornih prireditev, piše v resoluciji, ki bi jih prirejali na otoku Pantelleria oz. v občini Zgonik. Te bi še posebej reklamizira-li v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji. Urgentno resolucijo za pobratenje kraške in sicilske občine (Pantelleria je v pokrajini Trapani) so uradno predstavili včeraj dopoldne na sedežu Severne lige. O predlogu so govorili občinski svetnik SL Maurizio Ferrara, član pokrajinskega vodstva Danilo Slokar in sam Melillo. Tiskovna konferenca je bila ob 11.30, ob isti uri pa je bilo sorodno srečanje v Pantellerii, kjer bodo kmalu občinske volitve (župan Sal-vatore Gino Gabriele je bil izvoljen 15. maja leta 2005). Melillo se je tudi telefonsko povezal s kolegi, ki so v zvezi s pobratenjem izrazili veliko zadovoljstvo. Pobuda je dodaten dokaz, da so kmetijstvo, vinogradništvo in turizem pomembni, je povedal Ferrara in se zavzel za promocijo kraških proizvodov na Siciliji in obratno. Melillo je dejal, da »poznam Pantellerio že 31 let in so tam isti problemi kot v Zgoniku«. Me- Z leve Melillo, Ferrara in Slokar lillo podpira predvsem izmenjavo tipičnih proizvodov, a tudi kulturno in socialno izmenjavo z namenom spodbujanja turizma. Slokar je še poudaril, da stranka podpira kmetijstvo in industrijski razvoj v Padanii. V pomoč sta tudi deželni odbornik Claudio Violino in minister Luca Zaia, je dodal in naglasil, da je treba sodelovati s Slovenijo. Pri tem je poglavitna vloga slovenske manjšine, saj je velika večina kmetov slovenske narodnosti. Melilla smo vprašali, kaj o pobratenju meni zgoniška občinska uprava. Odgovoril je, da mora resolucijo še vložiti, župana obeh občin pa sta v stiku. Zgoniškega župana Mirka Sardoča kroma smo zato vprašali, kaj s tem pobratenjem. Občina Zgonik je od Občine Pantelleria dobila vabilo, da si ogleda otok, ker so zaradi zaščitenega ozemlja podobni problemi, nam je povedal Sardoč, ki sicer o pobratenju ni vedel ničesar. Toda obisk zaenkrat ne pride v poštev, tudi ker Pan-telleria ni ravno za vogalom. »Prej ali slej se bomo srečali in spoznali,« je menil Sar-doč, »saj ne zapiramo vrata nikomur«. Od tu do morebitnega pobratenja pa je še dolga pot, ker se je treba vendar prej spoznati, začeti graditi in šele nato razmišljati o nadaljnjih korakih. A.G. 8 Sobota, 20. marca 2010 TRST / sindikat cgil - Pogovor s sindikalistom Renatom Kneippom Zaščita 18. člena statuta delavcev za vsako ceno Senat odobril protireformo delavskih pravic - Delavec ostaja brez moči, sindikat pa brez vloge Vtem nelahkem obdobju, ko naj bi bilo ohranjanje delovnih mest prioriteta vseh, italijanska vlada snuje nov zakon št.1167-B, ki uvaja arbitražo za reševanje sporov med delodajalci in delavci ter v bistvu spet napada 18. člen statuta delavcev (ki je doslej preprečeval odpuste delavcev brez upravičenega razloga) in neposredno tudi sindikalno organizacijo. Tokrat je vlada ubrala drugačno pot, nekoliko bolj elegantno, indi-rektno in varljivo, vselej pa tako, ki izničuje pravice delavcev. Na začetku marca je namreč senat odobril zakonski osnutek, ki prinaša pomembne spremembe na področju dela, pravo protireformo delavskih pravic. Da bi stopil v veljavo, pa potrebuje še podpis predsednika republike Giorgia Napolitana. »Upamo, da predsednik tega ne namerava storiti!« je bil ogorčen predstavnik deželnega zveznega sindikata Cgil Renato Kneipp, ki nam je orisal spremembe, ki jih predvideva zakon. Slednji vključuje več določil, posebno zaskrbljujoč pa je njegov 31. člen, ki uvaja arbitražo za reševanje sporov med delodajalci in delavci. Ob nepravilnem ravnanju ob odpustitvi iz službe, se delavec ne bo mogel več obrniti do sodnika, ampak do neke tretje osebe, nekega imenujmo ga »posebnega sodnika« brez vsalm 1 4 Sobota, 20. marca 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Goriški občinski odbor je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, ki predvideva uporabo 45.562 evrov za nakup urbane opreme, s katero bodo olepšali videz obnovljenih ulic goriškega mestnega središča. Občinski uradi so klopi, cvetlična korita, koše za odpadke, stojala za kolesa in podobne elemente urbane opreme že naročili, občina pa naj bi z njimi razpolagala še pred koncem meseca. Goriški župan Ettore Romoli si prizadeva, da bi bile ulice Garibaldi, Monache, Cocevia in Raštel ter Trg sv. Antona opremljeni do velike noči (4. aprila), trg pred županstvom, Ulica Maz-zini in nekatere druge ulice, ki so vključeni v isti občinski sklep, pa bodo dokončno urejeni po zaključku gradbenih del. Prispevek, ki ga je občina vložila v nakup urbane opreme, je dodelila goriška Trgovinska zbornica. Tipologijo dekorativnih in drugih elementov so tehnični uradi naročili po srečanju s trgovci, ki je potekalo sredi februarja. Trgovci so med tremi možnostmi, ki so jih predlagali goriški tehnični uradi, izbrali klopi iz granita brez naslona in s kovinskima podstavkoma. Cvetlična korita, s katerimi bodo npr. zaprli prometu Ulico Garibaldi, bodo različnih vrst. Nekatera bodo krožne oblike in iz litega železa, druga pa iz granita. Koši za odpadke bodo kovinski, razsvetljava pa naj bi bila podobna tisti v Ulici Ascoli, kjer so svetilne naprave pritrjene na zidove stavb. »Za nova svetila, ki bodo podobna tistim v Ulici Ascoli, pa bo treba počakati,« je povedal Ro-moli. Deželni zakon namreč prepoveduje uporabo tovrstnih svetil v Gorici, češ da je njihova jakost previsoka. To naj bi bilo povezano z delovanjem astronomskega observatorija znanstvenega liceja. »Na deželi smo zaprosili, naj nam dovolijo odstopanje od tega zakona, čakamo pa na odgovor,« je pojasnil župan. Po njegovih besedah naj bi v ponedeljek končno tudi stekla dela na Travniku, kjer bi se morali delavci ponovno pojaviti že sredi minulega tedna. Podjetje ICI Coop iz Ronk, ki bo dokončalo gradbena dela, se bo najprej lotilo odseka ceste med cerkvijo sv. Ignacija in Ulico Arcivescovado (zaradi tega je poveljstvo mestnih redarjev izdalo odredbo, ki od 22. marca predvideva zaprtje ceste med cerkvijo sv. Ignacija in Ulico Arcivescovado in drugačno prometno ureditev v bližnjih ulicah), druga podjetja pa bodo poskrbela za elektrifikacijo, obnovo drogov za javno razsvetljavo in postavitev urbane opreme. »Računamo, da bo Travnik dokončan do 30. junija,« je povedal župan. bumbaca V Raštelu bodo kmalu namestili klopi in cvetlična korita gorica - Aretirali 37-letno žensko Vročekrvna Ukrajinka enega karabinjerja ugriznila, drugega pa opraskala V Gorici so aretirali ukrajinsko državljanko, ki je enega karabinjerja ugriznila, drugega pa opraskala s svojimi dolgimi nohti. Žensko so izsledili v noči med četrtkom in včerajšnjim dnem, ko se je ob 3.45 vozila z avtomobilom po Tržaški ulici skupaj z dvema sodržavljankama. Karabinjerji so trojici pregledali dokumente in ugotovili, da imajo vse tri mlade ženske bivališče v Novi Gorici. Med pregledom dokumentov je ena izmed treh Ukrajink postala nestrpna in je začela žaliti karabinjerje, ki so jo za- to prepeljali v kasarno, njeni dve sodržavljanki pa sta lahko nadaljevali svojo nočno vožnjo. Ko je 37-letna O.P. prišla v kasarno, je žaljivim besedam in psovkam dodala dejanja. Enega karabinjerja je ugriznila, drugemu pa je zasadila v roko svoje dolge nohte. Po nasilnem napadu so karabinjerji žensko aretirali in jo prepeljali v tržaški zapor. Danes bodo vročekrvni 37-le-tnici sodili po hitrem postopku zaradi napada na javno osebo, nasilnega vedenja in žalitev. Karabi-njerja, ki ju je ranila, se bosta zdravila šest oz. sedem dni. tržič - Azbest Sodniku za delo izročili zahteve po odškodninah Okrog 400 družin delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu, je izročilo sodniku za delo zahtevo po odškodnini. Postopek, ki dopolnjuje kazenske in civilne obravnave, so sprožili v sodelovanju s patronatom INCA oz. s sindikatom CGIL, ki je temu namenu odprlo posebno okence. Deluje namreč v uradih pa-tronata v Ulici Ponchielli v Tržu, doslej pa je v njem iskalo pomoč štiristo delavcev, ki so bili zaposleni v tovarnah Fincantieri, Ansaldo, Enel, v papirnici Burgo, pri italijanskih železnicah, v pristanišču in v drugih obratih. »Pomoč hočemo nuditi vsem delavcem, ki so vdihovali azbest ne glede na to, koliko hude so posledice izpostavljenosti nevarnim vlaknom,« pojasnjuje odvetnik Giancarlo Moro iz Padove, ki sodeluje s patronatom pri projektu. »Kazenski postopki dajejo prednost smrtnim primerom in hudim obolenjem, po drugi strani pa puščajo nekoliko ob strani lažje oblike obolenj. Poleg tega so kazenski postopki navadno zelo dolgi, pri čemer obstaja nevarnost, da zastarajo, preden se sploh zaključijo. Zaradi tega smo vložili tudi civilne tožbe v okviru kazenskih postopkov, polega tega pa smo se odločili za prijave sodniku za delo,« pojasnjuje Moro in opozarja, da so se doslej pričeli kazenski postopki, vezani na kakih deset smrtnih primerov, drugih tisoč prijav pa čaka na začetek procesa. Zaradi tega je po mnenju odvetnika iz Padove nujno postopati tudi s civilnimi postopki, v okviru katerih naj bi se prve obravnave začele junija. Vsak primer bo takrat obravnavan posamično, sodnik za delo pa bo vzel v poštev tudi ekspertize, ki so jih doslej pripravili v okviru kazenskih postopkov. gorica - Občina bo vložila 45.500 evrov v nakup klopi, cvetličnih korit in košev za odpadke Do velike noči urbana oprema v obnovljenih mestnih ulicah S posegom na Travniku naj bi ponovno začeli pojutrišnjem, promet bo oviran do konca del nova gorica - Brulc »Agresorjev in ubijalcev ne bomo poveličevali« »S strani Italije, predvsem nekaterih sil, je vedno več interesa, da bi prišli na ta naš prostor. Da bi, recimo, na Trnovem postavili obeležje vojaški enoti Decima mas. A dokler sem jaz župan, upam pa, da tudi za mano, se to na Primorskem ne sme zgoditi! Osebe z druge strani meje mi pišejo, da smo v Evropi, da je to demokracija. Ne, to, da bomo poveličevali agresorje in ubijalce, ni demokracija, to ni Evropa. Mi vemo, kaj Evropa pomeni in zakaj smo se znotraj nje združili. In kako so zavezniki podpirali naš partizanski boj in narodnoosvobodilno borbo. Tu je naša pokončnost zelo, zelo pomembna.« To so besede novo-goriškega župana Mirka Brulca z včerajšnje slovesnosti ob 15-letnici Društva vojnih invalidov Severne Primorske. Kot poslanec državnega zbora se je dotaknil tudi trenutne politične klime v Sloveniji, »ki je tako razdeljena kot že dolgo ne«. Govoril je o ozadjih odstopa kmetijskega ministra in zamenjave ministra za zdravje, do česar je po njegovem mnenju prišlo zato, »ker sta posegla v lobije, ki so nedotakljivi«, nekaj besed pa je namenil tudi izbrisanim in njihovim pravicam ter gonji, »ki jo Slovenci zganjamo, Evropa pa se nam smeje.« Večji del svojega pozdravnega nagovora je Brulc vendarle namenil čezmejnim odnosom. »Glejte, zdaj poskušajo urediti neka obeležja. Mene ni sram, jaz grem ob dnevu mrtvih k la-pidariju v Gorico, na brezna in na Trnovo. Toda župana z one strani na Trnovem ni! In to ni dobro. To ne vodi v dobre sosedske odnose. Vendar pa stvari ne napenjamo, kajti živimo za jutri. Ne pozabljamo pa, kaj je bilo včeraj,« je povedal Brulc in izrazil željo, da bi člani društva, predvsem še živeči vojni invalidi svoje izkušnje in vedenje o vojnih grozotah prenašali na svoje vnuke. »Poskrbite za to, da bodo poznali našo zgodovino. Ko vas ne bo več, bo zazijala praznina. V šoli je namreč tako: učitelj hoče ali pa noče povedati,« je dodal kot nekdanji ravnatelj v osnovni šoli. Ob tej priložnosti je župan včeraj razprl tudi nov prapor društva, predsednik Zveze vojnih invalidov Slovenije Ivan Pivk pa je severnoprimorskemu društvu podelil najvišje društveno priznanje. Društvo vojnih invalidov Severne Primorske danes šteje 631 članov, od tega 200 vojnih invalidov, 173 invalidskih upravičencev in 258 pridruženih članov, večinoma svojcev vojnih invalidov. (tb) gorica - Tovarna Carraro Goriški upravitelji se bodo obrnili na DS:»Potreben poseg Friulie in ovrednotenje goriškega obrata« »Z ostalimi predstavniki goriških institucij se bomo obrnili na deželo Furlanijo-Julijsko krajino s prošnjo, naj pritisne na vodstvo družbe Carraro, da bo le-ta vsaj delno spremenila svoja stališča. Deloka-lizacija zadnje večje kovinarske industrije v Gorici bi namreč pomenila hudo izgubo za delavce, pa tudi za mesto nasploh.« Tako je povedal goriški župan Ettore Romoli, ki se je včeraj na županstvu sestal s predstavniki sindikatov na temo goriškega obrata Carraro v Stražcah. Ro-moli je z Massimom Gualdijem (enotno sindikalno predstavništvo), Thomasom Casottom (Fiom-Cgil) in Giampierom Turusom (Fim-Cisl) analiziral položaj tovarne, v kateri je približno 80 delavcev v dopolnilni blagajni. Župan se je zavzel za skupen nastop goriških institucij v odnosu do deželne uprave, sindikatom pa je zanikal možnost, da bi goriška občina lahko spreminjala regulacijski načrt in s tem namembnost zemljišča, na katerem deluje tovarna Carraro. O isti problematiki je tekla beseda tudi na srečanju, ki je potekalo prejšnji teden v priredbi goriške Demokratske stranke. Pobude so se udeležili predstavniki sindikatov, nekateri delavci, predstavniki goriških levosredinskih sil in goriški pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin. »Vsi se moramo zavzemati za to, da bi finančna družba Friulia ne posegla le v Maniagu, pač pa tudi v Gorici. V tem smislu je lahko koristno, da bi Romoli, ki se je končno spet lotil problema tovarne Carraro, skupaj s Pascolinom obrnil na deželnega odbornika Cirianija,« je povedal goriški tajnik DS Giusepe Cingo-lani, po katerem bi bil poseg Friulie za rešitev tovarne v Stražcah koristen le v primeru, da bi vodstvo družbe izdelalo industrijski načrt, ki bi primerno ovrednotil kompetence goriškega obrata. sovodnje - Družba SNAM že začela z deli Plinovod z večjo zmogljivostjo Novi plinovod bo vkopan v glavnem po in ob trasi obstoječega, le na nekaterih mestih bodo cevi speljali nekoliko drugače Potem ko so decembra simbolično odprli gradbišče za rekonstrukcijo hitre ceste Vileš-Gorica, ki naj bi jo dogradili v naslednjih treh letih, se na odseku med omenjenim vozliščem in državno mejo že izvajajo dela na novem plinovodu. Poseg izvaja družba SNAM. Ob že obstoječem plinovodu bodo vkopali nove cevi večjega premera. Dvakrat večji pa bo tudi pritisk plina v ceveh. V neposredni bližini nekdanjega mejnega prehoda pri Mirnu, tik državne ceste Gorica-Trst bodo postavili novo predajno oziroma merilno postajo. Tu bo stična točka s plinskim omrežjem v Sloveniji. Dela za nov plinovod z večjo zmogljivostjo so bila načrtovana že pred nekaj leti. Novi plinovod bo vkopan v glavnem po in ob trasi obstoječega, le na nekaterih mestih bodo cevi speljali nekoliko drugače, za kar je bilo potrebno razširiti pas, kjer so uvedli služnostno pravico na zemljiščih. Plinovod je na območju sovo-denjske občine speljan precej daleč od bodoče avtoceste. Sočo prečka pri Fari, Vipavo pa pod nekdanjo železniško postajo in v bližini železniškega mosta pri Ru-bijah. Skozi Dolino in vzdolž železnice je plinovod speljan skoraj do Škrli, kjer zavije v desno in ob robu letališča teče do meje s Slovenijo. V Škrljah je tudi krak plinovoda proti Goriški industrijski coni. Bolj zapletena je gradnja novega plinovoda pri Vilešu, zaradi načrtovanih gradenj prometnih povezav in drugih objektov. Gradbišče plinovoda s slovenskim napisom o nevarnosti eksplozij bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. marca 2010 1 1 gorica - Na razstavišču so odprli sejem Zelenih prstov Naval na sadike, cvetlice in vrtnarsko opremo Danes in jutri prirejajo več vodenih izletov v naravo na obeh straneh meje Na goriško sejemsko razstavišče, kjer se je pričel tridnevni sejem Zelenih prstov (»Pollice verde«), je včeraj navalila množica ljudi. Številni Goričani in obiskovalci iz drugih krajev so se dopoldne in še predvsem popoldne mudili med stojnicami z opremo za vrtnarjenje, sadikami, cvetlicami in knjigami. Uradno odprtje sejma je bilo v popoldanskih urah, ko je prisotne nagovoril predsednik družbe Udine e gorizia fiere Sergio Zanirato. Poleg njega so spregovorili goriški župan Ettore Romoli, pokrajinska od-bornica Mara Černic in predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata. Slednji je poudaril, da je sejem Zelenih prstov že od vsega začetka uspešen, opozoril pa je tudi, da je goriško sejemsko razstavišče večji del leta prazno. Zaradi tega je po mnenju Sgarate treba premisliti kako poživiti strukturo, to pa se vključuje v razpravo okrog šte- vila sejemskih razstavišč v Furlaniji-Julijski krajini. Štiri sejmišča so po vsej verjetnosti preveč, zato bo po Sgarlatovih besedah treba na deželni ravni premisliti kako racionalizirati sejemsko ponudbo. Sejem Zelenih prstov se bo nadaljeval danes in jutri, spremljala ga bo cela vrsta delavnic in pobud. Danes ob 10. uri bodo odprli razstavo zajcev, ob 10.30 bo predavanje o načrtovanju dvorišč in parkov, ob 12. uri prikaz obrezovanja bonsajev, ob 14.30 bo v slovenskem jeziku Manuela Mavri spregovorila o rastlinah, ki jih lahko gojimo na terasah in balkonih. Ob 16. uri bo predavanje o cvetličnem okraševanju, ob 17.30 pa delavnica za otroke. Novost letošnje izvedbe je niz krajših izletov v naravo, ki so jim dali ime »Verde sen-za confini«. Že danes se bodo ob 10.30 pri ja-hališču kluba Remuda v Pevmi zbrali udele- Na sejmu je mogoče kupiti več vrst kaktusov (levo); na prodaj so tudi semena in sadno drevje bumbaca ženci sprehoda po pevmskem parku, ki ga bodo vodili člani združenja Lebambiete. Ob 15. uri bo voden obisk parka vile Coronini v Drevoredu 20. septembra. Jutri ob 10. uri ponujajo ljubiteljem kolesarstva 18-kilometrski izlet, ki se bo pričel na parkirišču sejemskega razstavišča. Prireja ga kolesarski klub Go Bike, med pobudo pa bodo zbirali prispevke za malo Stefanio iz Moša, ki boleha za zelo hudo boleznijo možganov. Ob 10.30 si bo mogoče ogledati vinograde kmetije Saksida v Za- loščah; obisk prirejajo v sodelovanju z novo-goriško občino. Zadnji izlet bo jutri popoldne ob 14.30. Zbirališče bo pred stojnico zveze CAI oz. na Trgu Seghizzi, od koder se bodo udeleženci odpravili na odkrivanje goriškega gradu in kostanjeviškega samostana. Sprehod traja približno tri ure. Za udeležbo na vseh izletih se je treba prijaviti na recepciji sejmišča, kjer bodo na voljo tudi vse potrebne informacije. Izleti so brezplačni, sicer pa je tudi sejem s prostim vstopom. So spoštovali predpise? »Ali so spoštovali vse deželne predpise pri imenovanju novega poveljnika pokrajinske policije?« Tako se sprašuje deželni svetnik Demokratske stranke Giorgio Brandolin, ki je v ta namen vložil svetniško vprašanje, na katerega bo odgovorila deželna odbornica za varnost Federica Seganti. Brandolin ni prepričan, da je pokrajina sledila predvidenemu postopku za imenovanje, zato pa sprašuje deželno od-bornico, kaj meni o zadevi. Spet preveč PM10 V Gorici je koncentracija prašnih delcev PM10 spet presegla zakonski prag. Naprava agencije ARPA v Ulici Duca DAosta je v četrtek izmerila 78 mikrogramov delcev na kubični meter zraku, medtem ko znaša mejna vrednost 50 mikrogramov. Če bo koncentracija PM10 še tretji dan zapored presegla mejno vrednost, bodo ponovno uvedli ukrepe proti onesnaževanju, in sicer znižanje kurjave vjav-nih in zasebnih poslopjih ter prepoved uporabe pihalnih naprav za čiščenje ulic. V četrtek je bila dovoljena vrednost presežena tudi v Ločniku, kjer so izmerili 58 mikrogramov prašnih delcev. V sredo se je stopnja onesnaženost spustila pod mejno vrednost, saj je bilo v Gorici 48 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter zraku. Gugalnik v Sovodnjah V kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi ob 20.30 s komedijo Gugalnik nastopila gledališka skupina prosvetnega društva Štandrež. Gledališki večer prireja kulturno društvo Sovodnje. Na Bukovju bodo zapeli V domu na Bukovju bo danes ob 20.30 koncert v okviru revije Primorska poje, katerega soprireditelj je kulturno društvo Briški grič. Nastopili bodo vokalni kvartet VEMM iz Postojne, ženska pevska skupina Ivan Gerbec iz Škednja, moška pevska skupina Kantadore iz Gradin, ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, ženska pevska skupina Man-drač iz Kopra in pevska skupina Hrušiški fanti iz Ilirske Bistrice. MODASTORE NOVE KOLEKCIJE ZA ŽENSKE, MOŠKE, OTROKE IN DOM V NEDELJO. 21. MARCA. __yj3jQJ3I.GI ODPRTO GB3TEK£mf?r¿- KROZISCE PRI STANDREZU - lO.iOt) -12.30 /fSjDO -19.30 16 Četrtek, 18. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Kulturnem domu razstavlja Janina Cotič Prvi umetniški koraki mlade likovnice iz Sovodenj Za njena dela je značilna jasna figurativna zasnova, ponekod se kaže rahla težnja po abstrakciji »Kulturni dom v Gorici si že veliko let prizadeva, da v svojih razstavnih prostorih gosti tudi likovne ustvarjalce, ki so šele na začetku svoje umetniške poti. Za marsikaterega slikarja, fotografa ali oblikovalca, je bil Kulturni dom prava odskočna deska za vstop v čarobni svet umetnosti. Na to smo ponosni in tega nenapisanega pravila se bomo držali tudi v prihodnosti«. S temi besedami je odprtje osebne razstave mlade sovodenjske slikarke Janine Cotič uvedel ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel in pojasnil, da so pri postavitvi sodelovali še kulturna zadruga Maja, ZSKD in Klub 1001. Avtorico in njena dela, ki so na ogled v spodnji veži goriškega kulturnega hrama, je predstavil likovni kritik Joško Vetrih. O Co-tičevi je povedal, da gre za razstavo mlade li-kovnice, ki se posveča številnim kulturnim in umetniškim dejavnostim. Že kot najstnica, je nadaljeval prof. Vetrih, je Janina Cotič kazala posebno nagnjenje do risanja, goriški publiki pa se mlada slikarka predstavlja z nizom slik, v katerih so strnjene njene prve, osnovne izkušnje slikarja samouka, ki z iskanjem lastne umetniške poti, šele poskuša najti ustrezno usmeritev na likovnem področju. Potem, ko je pod vodstvom slikarja Mic-heleja Alessija osvojila osnovne prvine likovne umetnosti, se Janina Cotič trenutno likovno izpopolnjuje v Novi Gorici. V svojem predstavitvenem posegu se je likovni kritik posebno zaustavil na načinu slikanja, ki opredeljuje umetniške izbire Janine Cotič. Zanjo je značilna kompozicijska preprostost in jasna figurativna zasnova, v kateri se ponekod kaže tudi rahla težnja po abstrakciji. Odlika njenih slik je v akrilni tehniki, ki jih zaznamujejo močni tonski prehodi maloštevilnih čistih in ekspresivnih barv, z občasnim prehajanjem v chiaroscuro. Naj gre za akt, za premikajočo se figuro, za krajinski izrez, za vejo drevesa ali za tihožitje, se prostorsko-kompozicijske upodobitve Janine Cotič skoraj vedno prikažejo v obliki, ki jo podčrtujejo značilne zunanje poteze subjekta. Pri portretu je likovna poteza slikarke bolj zavestna, bolj pozorna in razčlenjena. Barva je nanešena v nežnejših potezah, zato se stvaritev prikaže bolj premišljena in prefinjena. To nas sili k razmišljanju, da se v teh delih slikarka poglablja, ne le v zunanji zgled, temveč tudi že v psihološko stanje subjekta. Zelo si želim, je svoj poseg zaključil Vetrih, da bi tej osebni razstavi sledile še mnoge druge, z vedno novo zavzetostjo in da je upanje, ki ga mlada likovni-ca polaga v lastno delo, ne bo razočaralo. Za razstavo Janine Cotič je bila izdana tudi lična zgibanka, na ogled pa bo do 6. aprila, in sicer ob delavnikih od 10. do 13. ure ter od 16. do 18. ure. (vip) Z leve Joško Vetrih, Igor Komel in Janina Cotič bumbaca gorica - Jutri v ljudskem vrtu na pobudo ZSKD S poezijo v pomladni dan Pesmi bodo prebirali slovenski in italijanski pesniki - Svoje verze bo vsak lahko napisal na enajstmetrski zid iz stiropora Prvi pomladni dan, 21. marec, so pred leti proglasili za svetovni dan poezije, jutri pa ga bo s tremi prireditvami, ki bodo skoraj sočasno potekale v Gorici, Trstu in Benečiji, obeležila tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. V Gorici se bodo ljubitelji poezije zbrali v ljudskem vrtu na Korzu Verdi, v bližini kipa Simona Gregorčiča. Od 11.30 bodo poezije brali slovenski in italijanski pesniki in pesnice Claudia Voncina, Liliana Visintin, Jurij Paljk, David Bandelj, Giovanni Fierro, Francesco Tornada, Roberto Marino Masini in Alberto Prin-cis, nastopil pa bo tudi Kvintet flavt Glasbene matice, ki ga sestavljajo Tjaša Bajc, Sara Bembi, Jagoda Castellani, Petra Marega in Carlo Venier pod vodstvom Erike Slama. Goriški poklon poeziji bo potekal pod pokroviteljstvom občinske in pokrajinske uprave, ob ZSKD pa pri njem sodelujeta tudi Glasbena matica in društvo za socialno promocijo Metropolitana. Slednje bo v ljudskem vrtu namestili zid iz stiropora, na katerega bodo prilepili poezije, ki krasijo Zid časa in Zid petih jezikov v Podgori. Vsi, ki pišejo poezije, bodo svoje stvaritve lahko prilepili na »zid«. V primeru slabega vremena pobuda odpade. Poklon poeziji bo potekal ob kipu Simona Gregorčiča bumbaca gorica - Danes Gipi in njegovo slabo načrtovano v* • življenje V okviru goriškega Film Foruma bo danes ob 21. uri v Kulturnem domu znan italijanski ilustrator Gipi nastopil s prestavo »LMDVM-La mia vita disegnata male« (LMDVM-Moje slabo načrtovano življenje), ki izhaja iz istoimenske graphic novel umetnika. Gre za bolečo in ironično zgodbo o najstništvu na deželi, o zasvojenosti od mamil, o resničnih in metaforičnih potovanjih. Strip opravlja vlogo medigre in se pne med spomini in izpovedmi (v črno-belem s slovničnimi napakami) z dragocenimi akvarelnimi barvnimi ilustracijami, v zgodbi o gusarjih. V predstavi Gipi prebira odlomke iz knjige ob glasbeni spremljavi in filmskimi projekcijami. Napeta in čustvena predstava, ki poveže literarno branje in gledališki monolog. Predstava je lani z uspehom gostovala po vsej Italiji. Gipi, odnosno Gian Alfonso Pa-cinotti, je rojen v Pisi leta 1963 in velja za sinonim italijanskega avtorskega stripa v svetu. S stvaritvami, ki so prejele priznanja na najpomembnejših državnih in mednarodnih festivalih, Gipi ponuja lasten slog, s katerim se je dokopal do samega vrha sodobne stripovske pripovedi. Po dolgih letih dela na področju reklamne grafike, se je popolnoma posvetil stripu in se povsem uveljavil leta 2006 z »Beležkami za vojno zgodbo« na festivalu v mestu Angouleme, kjer je prejel najpomembnejše priznanje na tem področju; to nagrado sta dotlej prejela samo dva Italijana, Hugo Pratt in Vittorio Giardino. Gipi se trenutno ukvarja z ilustracijo. Njegove so risbe na kulturnih straneh časopisa La Re-pubblica, predvsem pa izstopajo tedenski podlistki politične satire na listu L'Internazionale. Mesečno objavlja kratke zgodbe v reviji Animals. Njegova je tudi animirana uvodna sigla oddaje »L'era glaciale«, ki jo na kanalu RAI2 vodi Daria Bignardi. Gipijev prepoznavni slog je v tem, da meša slikarske sposobnosti (zelo dobra je njegova uporaba akvarela) z odločnim zarisom s tušem, ki je samo navidezno sad instinkta. Vsekakor gre za popolnega avtorja stripov, saj sam riše in piše svoje zgodbe. V njegovih stvaritvah je vedno prisotno avtobiografsko obzorje, posebnost pa predstavlja pripoved v predstavi »LMDVM-La mia vita disegnata male«. Svojevrsten večer prireja Spring School iz Vidma v okviru Film Foruma 2010 v sodelovanju z goriškim Kulturnim domom v Gorici. Predprodaja vstopnic (redno 8 evrov, znižani 5 evrov) je v teku pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481.33288). gorica - Pod viaduktom pri Madonini Skaterji iz treh držav Mladi iz Italije, Slovenije in Avstrije se bodo pomerili v soboto, 27. marca - Po tekmi praznik v ločniškem lokalu Pieffe factory Goriški skate park bumbaca Najmanj trideset skaterjev iz Italije, Slovenije in Avstrije se bo v soboto, 27. marca, udeležilo pobude Best in the East. Tekmovanje, ki ga prireja združenje Vitamine creative s podporo Fundacije Goriške hranilnice, dežele FJK, goriške občine, rajonskega sveta Madonina, znamk Es in Strange skateboards in drugih pokroviteljev, bo potekal v goriškem skate parku pod viaduktom Ragazzi del '99. Mednarodni dogodek, ki prvič poteka v Gorici, je nastal iz družitve dveh projektov Wonderwall in Dot.grav. Ob 11. uri bodo tekmovalci začeli z ogrevanjem, okrog 13. ure pa bo startal »skate contest«. »Nastopilo bo po pet skaterjev skupaj, ekshibicije pa bodo trajale po petnajst minut,« je povedal Gianni Tocco, ki je s predstavnikom združenja Vitamine creative Cristianom Lorussom in občinskim odbornikom Štefanom Ceretto predstavil program tekmovanja. Nagrajevanje bo ob 18. uri, pobudo pa bodo popestrili s spremnimi dogodki. »Writersi« bodo poskrbeli za poslikavo zidov skate parka, medtem ko bo dj Boso iz skupine Scuola Furano odgovoren za glasbo. Večer se bo zaključil v lokalu pieffe Factory v Ločniku, kjer bo koncert neodvisne hip hop skupine Assalti frontali. fiumicello - Drevi odprtje razstave Vogričeva miška bo spet pokukala iz jaškov Vogričeva fotografija Raštela Kulturno združenje At Thirty Seven iz Fiumicella prireja fotografsko razstavo člana goriškega Foto-kluba Skupina75 Marka Vogriča. Odprtje razstave, ki bo postavljena na ogled v dvorani Dei Tigli v Ulici Gramsci 6 v Fiumicellu, bo danes ob 18. uri. Fotografski projekt z naslovom »Camera Obscura & Co.« ali »Poljska miš obišče mesto« sestavlja niz vedut s Solkanskega polja in Gorice in ga bo kritično predstavila priznana fotografinja ter umetnostna in fotografska kritičarka Lorella Klun. Fotografije so posnete z lu-knjičarko (»pinhole camera«) z mišje perspektive na črnobeli film. Avtor si predstavlja, da se poljska miška iz svojega bivališča na solkanskem polju preko Kostanjevice poda do Gorice, ki jo nato opazuje s cestnih odtokov in jaškov. Razstavo si bo mogoče ogledati do 11. aprila; odprta bo ob nedeljah in četrtkih od 10. do 12. ure, ob torkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. marca 2010 1 1 GORICA - Po projektu pokrajine Vode iz plastenk v • v • - • nočejo vec piti Vode iz plastenk nočejo več piti, ker vedo, da je voda iz pipe ravno tako kakovostna in čista. Zelo so pozorni, da med umivanjem zob in med tuširanjem ne točijo vode zaman, poleg tega pa k oprezni uporabi vode spodbujajo tudi svoje starše in prijatelje. Osnovnošolci, ki so se med šolskim letom udeležili delavnice v priredbi goriške pokrajine o vodi, so se marsikaj naučili, dobre prakse pa so prenesli tudi na ostale družinske člane. Zaradi tega so na pokrajini izredno zadovoljni, saj so ravno tovrstni poučni projekti zelo pomembni za ustvarjanje javnega mnenja in zavesti. »Po lanski uspešni izkušnji z delavnico o človekovih pravicah se je letošnje pobude, posvečene vodi, udeležilo okrog šesto otrok iz osemnajstih osnovnih šol iz vse pokrajine. Obžalujem sicer dejstvo, da med njimi ni bilo slovenskih šol, saj je bila pobuda zelo uspešna in poučna,« pojasnjuje pokrajinski odbornik Marko Marinčič in napoveduje, da bodo v ponedeljek, 22. marca, ob 10. uri v deželnem avditoriju v Gorici predstavili knjižico z razmišljanji in risbami udeležencev delavnice, ki jo je vodilo združenje Damatra. Po besedah Marinčiča je zelo pomembno informirati otroke o problematikah, vezanih na vodo, ki so zelo aktualne. Ne nazadnje je bila prejšnja soboto vložena zahteva po izvedbi referenduma zoper državnega zakona, ki omogoča zasebnim družbam, da postanejo upraviteljice vodnega ciklusa. Marinčič se je sicer v četrtek v Ljubljani udeležil simpozija, ki ga je ustanova Humanitas posvetila vodi. Srečanje je uvedel minister za zunanje zadeve Samuel Zbogar, med govorniki pa je bil tudi Rosario Lembo, direktor italijanskega združenja za svetovno pogodbo za vodo. Marinčič je na posvetu pojasnil, kako poteka distribucija vode na Goriškem ter kako je poskrbljeno za posodabljanje vodovodnega omrežja in za odpadne vode. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. lijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 23. marca, ob 20.45 musical »Bollywood Love Story«; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481383327. U Kino ~M Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 Dejmo stisnt teater iz Ljubljane »Čefur-ji raus!«. Igra Aleksandar Rajkovič -Sale; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Molier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne ita- DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »E' complicato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Mine vaganti«. Dvorana 3: 17.50 - 19.50 - 22.00 »L'amante inglese«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 7.40 -20.00 - 22.10 »E' complicato«. Dvorana 2: 15.20 - 17.30 - 19.40 -22.10 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 15.45 - 17.50 - 20.15 -22.20 »Fuori controllo«. Dvorana 4: 16.00 »Alice in Wonderland«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »Mine va-ganti«. Dvorana 5: 16.15 - 18.15 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il ladro di fulmini«; 20.20 - 22.10 »Tutto l'amo-re del mondo«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 -18.30 »Alice in Wonderland«. Kam po bencin Razstave Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 RAZSTAVA ŽENSKI POGLEDI 2010 v Kulturnem domu na Bukovju v Šte-verjanu bo na ogled do 20. marca; informacije na info@skupina75.it; za ogled je potrebna predhodna najava po tel. 347-0162172 (Tamara) ali 0481-884226 (Silvan). V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled državna tematska razstava Kolaž, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti; do 2. aprila od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj; do 6. aprila od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in od med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V GO ART GALERIJI, v kompleksu Palače Lantieri na Trgu Sv. Antona 5 v Gorici, je do 7. aprila na ogled razstava likovnih del Shozuja Shimamo-ta in Yasua Sumija, predstavnikov japonskega likovnega gibanja Gutai. Odprta je ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30, zaprta ob nedeljah in ponedeljkih; informacije po tel. 0481-062181, info@goart- gallery.it, www.goartgallery.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstave »Skriti obrazi Aleksandrije, slovenske šolske sestre in aleksandrinke«; do 10. aprila ob prireditvah ali po dogovoru po tel. 0481-531445. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava »Futurismo - Moda - Design. La ricostruzione futurista dell'universo quotidiano«; do 1. maja vsak dan med 9. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto. Koncerti ng.si. HU Osmice M Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB organizira izlet v Brno na Českem 27. in 28. marca. Na programu so voden ogled mesta, večerja v tipični restavraciji ter ogled sejma kmetijstva, lova, ribolova in prostega časa. Avtobus bo odpeljal z Opčin; informacije po tel. 348-0108774 (Žarko). PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) ¿j Čestitke Zveza slovenskih kulturnih društev • KD Briški Grič - Števerjan Zveza slovenske katoliške prosvete • Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza pevskih zborov Primorske • Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije Primorska poje 2010 DANES, 20. marca 2010, ob 20.30, na sadežu društva Briški grič v Štavarjanu □ Obvestila KULTURNI CENTER MOSTOVNA (www.mostovna.com) v Solkanu vabi danes, 20. marca, ob 21. uri na koncert Zmelkoow in DJ Riki. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«: danes, 20. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil duo pianistk Chiara Soave in Cicilia Baccolo; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 22. marca, ob 20.15 nastopil godalni kvartet Dominant iz Rusije; informacije na tel. 003865-3354013, www.kulturnidom- BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 048178066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. H Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ RUŠČINE (osnovna stopnja - 40 ur), ki bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20.30; vpisovanje na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. »V Štandrež prihitela je novica, da je FABIO dosegel svoj novi rekord. Tokratpa naš bas ni zapel najnižjih not in tudi ni kolajne ujel za plavalno pot. Kateri pa je torej ta novi rekord? 40 svečk upihnil je v en bot! Vse najboljše mu iz srca poje Sračja klapa vsa.« FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je zaradi kriznega stanja ustanove odprta s skrajšanim urnikom, vsak delavnik od 9. do 17. ure. KD DANICA v sodelovanju s PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da na Vrhu poteka Športni mesec. Za sodelovanje na igrah se je treba prijaviti po tel. 3381913771 (Luca) in 339-8667252 (De-mitrij) za Gornji Vrh ter 333-6734565 (Zdenko) in 339-7484533 (Dolores) za Cotiče. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. »OVERNIGHT« je pobuda goriške pokrajine v sodelovanju z APT-jem za mlade, ki obiskujejo diskoteko Joy v Štarancanu. Brezplačni avtobus bo startal z goriške avtobusne postaje 21. in 28. marca ob 15.15 s postanki v Gradišču (Drevored Regina Elena ob 15.30), Zagraju (Ul. Dante ob 15.33), Foljanu (Ul. Redipuglia, 22 ob 15.35), v Ronkah (Ul. Redipuglia ob 15.43) in v Tržiču (Ul. Rosselli ob 15.52). Iz Šta-rancana pa bo izpred diskoteke Joy avtobus startal za povratni del ob 20.30 in bo s postanki v Gorici ob 21.15. ZDRUŽENJE AMICI DEL TRASPORTO SU ROTAIA organizira danes, 20. marca, izlet z vlakom do Jesenic; zbirališče ob 11. uri nasproti novogoriške železniške postaje, povratek ob 20. uri. KRUT-NATURA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prirejata sklop ustvarjalnih srečanj za dobro počutje Po sledovih notranjih barv namenjen članom in prijateljem. Predstavitveno srečanje bo v torek, 23. marca, ob 16. uri v sejni sobi KBcentra, Korzo Verdi 51/int. v Gorici. Naslednja srečnja bodo 13., 20. in 27. aprila ter 4. in 11. maja od 16. ure do 17.30; informacije in prijave na tržaškem sedežu v ul. Cicerone 8/b, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, tel. 040-360072. 0 Prireditve UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE v Krminu prireja niz predavanj v slovenščini z naslovom Kultura bivanja. Prvo predavanje bo v ponedeljek, 22. marca, ob 16. uri in ima naslov Kako se predstavimo v javnosti - prvi vtis; informacije po tel. 3392423794. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 22. marca, ob 20.15 nastopil na 6. abonmajskem koncertu Godalni kvartet Dominant iz Rusije. V torek, 23. marca, bo ob 19.30 nastop Big Banda RTV Slovenija. Kot solista se bosta predstavila dva izjemna slovenska glasbenika: flavtist Matej Grahek in kitarist Primož Grašič; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. DRUŽBA ROGOS IN KNJIGARNA EDITRICE GORIZIANA prirejata v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu v nedeljo, 21. marca, ob 11. uri kulinarično srečanje na temo pomladi in Velike noči po srednjeevropskih receptih. Predstavili bodo knjigo receptov »Ricettario mitteleu-ropeo di Suor Antonija, Orsolina«. Sledil bo prigrizek s tipičnimi recepti. KINOATELJE vabi ob svetovnem dnevu voda na premiero dokumentarnega filma o Soči »Trenutek reke - il tempo del fiume« avtoric Nadje Velušček in Anje Medved v ponedeljek, 22. marca, ob 20.30 v Kinemaxu, Hiša filma, na Travniku 41 v Gorici. Sledil bo glasbeno eksperimentalni cirkus Salamandra Salamandra; vstop prost. S Poslovni oglasi MIZARSTVO - izdelava "škur", leseni izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. -Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE v Gorici prireja srečanja o varnosti v sodelovanju s kvesturo, občino, Zdravstvenim podjetjem, INA-IL, IRIS in ISOGAS. Predavanje z naslovom Na poti varnosti - samozaščita za voznike in pešce bo v ponedeljek, 22. marca, ob 18. uri v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti v Gorici. V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli v Gorici bo v ponedeljek, 22. marca, ob 17.30 predstavitev publikacije »Il pensiero di Graziadio Iasaia Ascoli a cent'an-ni dalla scomparsa«, ki sta jo uredila Carla Marcato in Federico Vicario. Knjigo bo predstavil Mauro Perani, docent na Univerzi v Bologni. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 22. marca, ob 18. uri srečanje z Jožetom Šušmeljem, nekdanjim generalnim konzulom Republike Slovenije v Trstu, in s priznanim pisateljem Miroslavom Košuto. Jože Šušmelj in Miroslav Košuta bosta podala dva pogleda na polpreteklo zgodovino, prvi skozi dokumente o italijansko-slovenskih odnosih med leti 1946 in 2001, ki so zbrani v knjigi Trpko sosedstvo in drugi skozi očetove zapiske, ki jih je avtor objavil v knjigi Spomini Angela Katice. Omenjeni knjigi sta izšli pri Založništvu tržaškega tiska. Srečanje prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska in pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. KC LOJZE BRATUŽ, ZCPZ, ZSKP vabijo na slovesnost podelitve 6. priznanja Kazimir Humar šolskim sestram Sv. Frančiška Kristusa Kralja zavoda Sv. Družine ob 100-letnici njihovega prihoda v Gorico. Prireditev bo v torek, 23. marca, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelovali bodo otroški pevski zbor SKPD F.B. Sedej iz Števerjana, otroški župnijski pevski zbor Štandrež, učenci OŠ Josip Abram iz Pevme, nagovor bo imel dekan Karel Bolčina. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 23. marca, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predstavitev knjige in predavanje Igorja Grdine Svetovna vojna ob Soči I. MLADINSKI DOM v sodelovanju s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo prireja za mladino od 11. do 14. leta niz treh srečanj pod naslovom Odkrivanje klasičnega filma (Charlie Chaplin, Alfred Hitchcock, John Ford, John Wayne). Delavnice bo vodil ljubitelj filmov Carlo Zivoli iz Trsta in bodo potekala v domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici v petek, soboto in nedeljo, 26., 27. in 28. marca, ob 17. uri. L. Mali oglasi PRODAM HARMONIKO BELTUNA, kot nova, zelo malo rabljena, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 ob uri kosila. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Luciano Calli-garis z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.30, Stanislao Bresciani iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori; 12.00, Sofia Simcic iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Ločniku. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giuseppina Dreos vd. Moimas s pokopališča v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče v Ron-kah. 1 8 Sobota, 20. marca 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Žreb četrtfinalnih parov lige pravkov Moskovski CSKA naj bi bil za Inter ugoden nasprotnik V primeru zmage bodo črno-modri v polfinalu igrali proti Barceloni ali Arsenalu NYON - V najmočnejšem evropskem nogometnem klubskem tekmovanju se bo nemški Bayern v četrtfinalu pomeril z Manchester Unitedom, Olympique Lyon z Giron-dinsom iz Bordeauxa, Arsenal z Barcelono, Inter pa z moskovskim CSKA. Mourinhovo moštvo je lahko menda s četrtfinalnim žrebom zadovoljno, manj s polfinalnom, saj ga v primeru zmage čaka zmagovalec dvojnega spopada med Arsenalom in Barcelono, Prve tekme četrtfinala bodo 30. in 31. marca, povratne pa 6. in 7. aprila. Polfinale bo na sporedu 20. in 21. aprila (povratne tekme 27. in 28. aprila). Finale bo v soboto, 22. maja gostil stadion Bernabeu v Madridu. Pri milanskemu klubu, ki je zadnjič v ligi prvakov zmagal leta 1965, so pozitivno komentirali žreb: »Nasprotnik je ugoden, čeprav ne smemo podcenjevati Rusov, ki se bodo maksimalno potrudili. V Rusiji so šele začeli državno prvenstvo in igralci niso utrujeni. Pa še povratno tekmo bomo igrali v Moskvi,« je dejal Interjev pooblaščeni upravitelj Ernesto Paolillo. Včeraj so v Švici izžrebali tudi pare četrtfinala in polfinala evropske lige. Med naj- Interjev napadalec Samuel Eto'o ansa boljšo osmerico se bodo med seboj pomerili Fulham in Wolfsburg, Hamburger SV in Standard Liege, Valencia in Atletico Madrid ter Benfica in Liverpool. Prve tekme bodo 1., povratne pa 8. aprila. Capello poklical Beckhama LONDON - Selektor angleške nogometne reprezentance Fabio Capello je Davida Beckhama, ki se je pred dnevi poškodoval in bo z igrišč odsoten najmanj pol leta, kljub vsemu povabil, da se izbrani vrsti pridruži na SP v JAR. »Prosili smo Beckhama, da se nam pridruži na SP, kljub temu, da ne bo mogel igrati, a vseeno lahko ekipo spodbuja s klopi,« je dejal Capello. Slovenec Furdi 1. v Poreču POREČ - Slovenski kolesar Blaž Furdi (Sava) je zmagovalec prve etape dirke 7. Istar-ska pomlad. Furdi je po 131 kilometrih med Po-rečem in Labinom za tri sekunde ugnal Hrvata Radoslava Rogino, slovenski uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil Matej Gnezda (Adria Mobil), ki je bil 2. na lonjerski dirki ZSŠDI. Danes je na sporedu etapa s ciljem na Motovunu. DANES - Od Milana do Sanrema (brez Armstronga) po TV od 14.50 po Raitre. SP V SMUČARSKI POLETIH - Planica Kranjec najdlje Vendar je zaradi novih pravil po prvih dveh serijah šele na 7. mestu - Vodi Švicar Ammann PLANICA - Švicar Simon Ammann vodi po dveh serijah svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici. Robert Kranjec je v prvi seriji poletel kar 223,5 metra, kar je bila največja daljava dneva. Vendar pa je bil zaradi odbitkov točk za moč vetra in za višji nalet šele na sedmem mestu. «Da, imel sem najdaljši skok, pa mi to nič ne pomaga. Novega točkovanja pa ne bom komentiral,» je po nastopu dejal Kranjec, ki je že osvojil letošnji mali kristalni globus za polete. »Nov način točkovanja z odbitki je popoln nesmisel. Skoki so šport na prostem in nikoli ne bodo pogoji za vse enaki. Edina prednost novega točkovanja je, da serije niso razveljavljene,» je bil jezen poslovni direktor nordijskih reprezentanc Primož Ulaga. Po prvi seriji je vodil Malysz, ki je skočil 217,5 metra (215,1 točke) in za devet desetink točke prehitel Ammanna (215,5 m), tretji pa je bil Norvežan Anders Jacobsen (217,0 m/214,4). Kranjcu se je v drugi seriji po daljavi najbolj približal Avstrijec David Zauner (223 m), ki je s 15. napredoval na 10. mesto. Ammann, dvakratni olimpijski zmagovalec iz Vancouvra in skupni zmagovalec svetovnega pokala, je po drugi seriji za 2,8 točke prehitel Ma-lysza. Schlierenzauer, branilec naslova iz Oberstdorfa (2008), pa za vodilnima na tretjem mestu zaostaja že 17,2 točke. Kranjca od tretjega mesta loči 14,8 točke. Med obema serijama je zadnji polet opravil norveški letalec Roar Ljoekelsoey. Na tekmo se dvakrat bronastemu z OI in dvakratnemu svetovnemu prvaku v poletih ni uspelo uvrstiti. Zato so mu dovolili poslovilni polet po prvi seriji. Skočil je 197 m in nato v izteku odprl steklenico šampanjca. «To je odličen konec kariere. Vsak si lahko le želi takega konca pred izjemno množico gledalcev na najlepši in največji skakalnici na svetu,» je dejal Ljoekelsoey, ki je na SP v poletih v Planici leta 2004 osvojil naslov prvaka. Izidi po dveh serijah:1. Ammann (Švi) 445,6 (215,5/216,5); 2. Malysz (Pol) 442,8 (217,5/215,0); 3. Schlierenzauer (Avt) 428,4 (209,5/205,0); 4. Loitzl (Avt) 425,2 (207,0/211,5); 5. Olli (Fin) 414,1 (215,5/200,0); 6. Kranjec (Slo) 413,6 (223,5/203,5); 7. Ro-moren (Nor) 412,5 (214,5/196,5); 8. Jacob-sen (Nor) 411,7 (217,0/194,5); 21. Damjan (Slo) 367,7; 29. Robert Hrgota (Slo) 340,6. Danes se bo tekmovanje nadaljevalo ob 10.15. Prenovljena letalnica v Planici ansa KOŠARKA - Amaterska A-liga AcegasAps začenja »misijo nemogoče« Za uvrstitev v play-off potrebujejo Tržačani šest zaporednih zmag V 12. povratnem krogu bo AcegasAps pričel »nemogočo« serijo zadnjih štirih tekem, ki jih mora vse po vrsti zmagati, če se želi potegovati za uvrstitev v končnico. Prvi dve bosta še toliko bolj pomembni, saj se bodo Tržačani spoprijeli z neposrednimi tekmeci: najprej bo na vrsti nedeljsko gostovanjer v Tre-vigliu (v športni palači, poimenovani po preminulem Giacintu Facchettiju, nogometašu Interja in reprezentance, ki je bil od tu doma), nato pa še domača tekma proti Omegni.Treviglio je solidna ekipa, ki lahko računa na nekatere izkušene igralce: Alfredo Moruz-zi (bek-krilo, 190 cm, dosega povprečno po 10 točk na tekmo, največ -22- pa jih je dal prav v prejšnjem kolu) je dve sezoni igral tudi v Trstu; Pordenončan De Min (krilo, 203 cm, več kot 8 točk in 5 skokov na tekmo), nekdanji pordenonski talent; izkušena 35-letni-ka Minessi (krilo, 195 cm, 9,5 točk na tekmo) in De-gli Agosti (center, 208 cm), drugi na lestvici asistenc Demartini (bek, 190 cm, povprečno tudi več kot 9 točk na tekmo), strelec Reati (bek, 193 cm, skoraj 15 točk na tekmo z rekordom 39 točk proti Fortitudu) in centra Zanella (205 cm) in Da Ros (204 cm, več kot 10 točk na tekmo). Breme v napadu si torej precej enakomerno porazdeli več igralcev. Zadnje čase tudi Bernardi v glavnem zaupa predvsem 7-8 igralcem, ki so tačas tudi v dobri formi, zato se obeta izenačen boj. CoMark je z nedeljsko zmago proti Trentu prekinil dvomesečno krizo, ko je doživel same poraze, Ace-gasAps pa je nedeljski počitek po eni strani dal možnost igralcem, da se nekoliko odpočijejo, po drugi pa jim preprečil, da bi s serijo nadaljevali. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 40%, Co.Mark Treviglio 60% Marko Oblak ROKOMET - Danes (ob 18.30) v d vorani na Čar-boli šlo zares. Tržaški Pallamano Trieste se bo namreč pomeril z vodilnim Bocnom, ki bi ga do konca rednega dela želeli prehiteti na 1. mestu lestvice. VATERPOLO - Tržaški A2-ligaš Pallanuoto Trieste bo v bazenu Bianchi danes ob 19.30 gostil Bergamo. V primeru zmage bi se Tržačani še oddaljili od slabih voda. Tradicija pa ni na njihovi strani. V dosedanjih petih tekmah s tem nasprotnikom so štirikrat potegnili krajši konec, enkrat pa igrali neodločeno. NOGOMET - A in B-liga Kaj pa Inter v domači ligi? Evropski pokali so znova pokazali, da italijanskim ekipam ne gre od rok, in da vse bolj zaostajajo za najboljšimi klubi na Stari celini. Čast rešuje Inter, ki je kot edini uspel napredovati med najboljših osem v enem od dveh pokalov. Naravnost sramoten poraz Juventusa v Evropi league (4:1 proti Fulhamu) pa bo verjetno tudi svarilo selektorju reprezentance Marcellu Lippiju, saj je večina nosilcev igre izpred štirih let (Grosso, Cannavaro idr.) zelo daleč od takratnih standardov. V ligi prvakov je Inter navdušil, v prvenstvu pa imajo Mourinhovi varovanci nekaj več težav. Po zadnjih neuspehih se je Milan približal le na točko, tako da zmagovalec letošnjega »scudetta« ni več tako samo po sebi umeven. In v tem koncu tedna bi lahko prišlo tudi do spremembe na vrhu razpredelnice, saj ima Milan znova ugodnejši spored. Leo-nardovi fantje bodo igrali pred domačim občinstvom proti zadnje čase neprepričljivemu Napoliju. Inter odhaja na zelo zahtevno gostovanje v Palermo. Si-cilijanci igrajo pred domačim občinstvom zelo prepričljivo, ob tem da so v polnem boju za četrto mesto. Nobena od ekip si torej ne more privoščiti poraza. Če bo Inter ponovil torkov nastop, potem so Eto'o in soigralci nedvomno favoriti. ROMA ŠE UPA - Pri Romi bodo seveda pozorno sledili dogajanju v Palermu in Milanu in upali na spodrsljaje dveh milanskih ekip. Sicer Ranierijevi varovanci so zadnje tedne pokazali znake popuščanja. Na Olimpico prihaja Udinese, ki je z zadnjimi zmagami pridobil na samozavesti in lahko igra precej bolj sproščeno kot pred mesecem dni. SE BODO RANE CELILE? - V tem krogu je cela vrsta zanimivih dvobojev med ekipami na zgornjem delu lestvice. Tudi Fiorentina - Genoa in Sampdoria - Juventus sodijo v ta sklop. Prva tekma je zadnja priložnost Toskancev, da se znova vključijo v boj za eno izmed mest, ki peljejo v Evropo, medtem ko bi zmagovalec druge tekme lahko izkoristil možen spodrsljaj Palerma proti In-terju in se torej prebil na četrto mesto. Juventusov edini cilj v tej res negativni sezoni ostaja skromno četrto mesto na lestvici, vendar v Genovi bo moralo Zaccheroni-jevo moštvo igrati precej bolje kot v Londonu. FANTANOGOMET - Vratar Chieva Marchetti je kar soliden in proti Catanii bi le lahko končal tekmo brez prejetih golov. Pri tem bi mu lahko pomagal moštveni kolega Ye-pes, ki je v teh dneh podpisal pogodbo z Milanom. V obrambi bi lahko ob njem zaupali še Luciu (Inter), Dellafioreju (Parma) in Terlizziju (Catania). Za zvezno vrsto četverica kandidatov: Mudingayi (Bologna), Izco (Catania), Almiron (Bari) in Asamoah (Udinese). Med napadalci zaupajmo Luca-relliju (Livorno), ki je prejšnji konec tedna dosegel tri gole, in Palaciu (Genoa) ter Gilardinu (Fiorentina). Na tekmi Fio-rentina - Genoa naj bi namreč padlo kar nekaj golov. NOGOM ETNE STAVE - Bližamo se koncu sezone in pobiralci stav se zavedajo, da postaja končni izid nekaterih tekem zelo verjeten. Chievo - Catania tako »diši« po neodločenem izidu, da za to tekmo sploh ne sprejemajo stav! V tem krogu bi se raje izognili stavam o končnem zmagovalcu. Raje poskusite ciljati na število golov oziroma na dvojno možnost (čeprav je slednja manj donosna). Cagliari - Lazio 1X (1,28), Bari - Parma 1X (1,21), Siena - Bologna 1X (1,28), Fiorentina - Genoa vsaj trije doseženi goli (1,90), Sampdo-ria - Juventus gol (1,75), Atalanta - Livorno no gol (1,82) in Palermo - Inter vsaj dva dosežena gola (1,34). V B-ligi ima Triestina konkretne možnosti, da premaga Empoli, saj je zmaga Tržačanov vredna 2,45, ob neodločenem izidu vrednim 2,95 velja zmaga Empolija 3,05. NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Fiorentina - Genoa 3:2, (ob 20.45) Palermo - Inter 1:3; jutri (ob 15.00) Roma - Udinese 1:2, Atalanta - Livorno 2:1, Bari - Parma 1:1, Cagliari - Lazio 2:0, Chievo - Catania 1:1, Milan - Napoli 2:1, Siena - Bologna 1:1, (ob 20.45) Sampdoria - Juventus 2:0. TRIESTINA NA ROCCU - Tudi B-ligaši bodo igrali dvakrat v štirih dneh. Triestina bo danes ob 15.30 na Roccu gostila Empoli, nato pa bo poletela proti Apuliji, kjer bo odigrala zelo pomembno tekmo v boju za obstanek proti Gal-lipoliju. Prav zaradi dveh nastopov v tako kratkem roku bo najbrž Arrigoni pozorno premislil, katera naj bi bila najboljša možna postava v sklopu 180 minut, ne pa 90. Začetna postava naj bi se torej razlikovala od tiste, ki je gladko slavila v Bergamu. V obrambo se po prestani diskvalifikaciji vrača Scurto, ki bo prevzel Broscovo mesto. V vezni vrsti je neznank največ. Znova je na razpolago Gissi, ki mu je Arrigoni vedno zaupal, a odsotni bodo DAversa, Gorgone in Cossu. Za dve mesti so v igri Princivalli, Pani, Gissi in Stankovič, v prednosti pa sta ravno zadnja dva. Stankovič je zelo pozitivno presenetil v Bergamu, prav zato je težko verjeti, da trener mu ne bi znova zaupal. V napadu je Godeas na razpolago, a Del-la Rocca je na zadnjih tekmah zadovoljil. Medtem ko igra Em-poli na domačem igrišču nadvse učinkovito (10 zmag, 4 neodločeni izidi, 0 porazov) je v gosteh zelo ranljiv (1 zmaga, 4 neodločeni izidi, 10 porazov). Glavni adut Tokancev je napadalec Eder, ki je bil doslej že 12-krat uspešen. Verjetna postava Triestine: Calderoni, Nef, Cottafava, Scurto, Sabato, Siligardi, Gissi, Stankovič, Colombo, Pasquato, Della Rocca. Sodil bo Tommasi iz Bassana. V prvem delu sezone je v Empoliju Triestina igrala neodločeno 1:1. (I.F.) SINOČI: Cittadella - Salernitana 1:0, Piacenza - An-cona 1.0, Reggina - Lecce 2:4. / ŠPORT Sobota, 20. marca 2010 19 ODBOJKA - Jutri v dvorani Palatrieste Deželni derbi za Televito 2010 Cordenons se še poteguje za uvrstitev v končnico za napredovanje Odbojkarji Televite Trieste Volley 2010 v boju za obstanek v državni B2-ligi krvavo potrebujejo točke, vendar jutrišnji dvoboj v dvorani Palatrieste proti Cordenonsu - objektivno gledano - najbrž ni najboljša priložnost, da do njih pridejo. Cordenons, ki je v sezoni 2005/2006 na tej ravni že igral v končnici za napredovanje, je namreč letos spet zelo učinkovit in je sedem krogov pred koncem rednega dela dejansko še edino moštvo, ki lahko nastop v »play-offu« iztrga Sarmeoli in Motti di Livenza, za katerima na 4. mestu zaostaja le za tri točke. Cordenons ima do konca prvenstva zelo ugoden razpored tekem, čaka pa ga tudi direkten obračun s Sarmeolo. »Motor« ekipe je letos podajalec Colussi, ki se odlično ujema zlasti s svojima centroma, še vedno pa je zelo učinkovit korektor Ezio De Pin (letnik 1968, 2,02 metra), ki ima sicer prvoligaški »pedigree« kot center. Šester-ko dopolnjujejo centra Radin in Sirch (ex Val) ter tolkača Scian in Cisolla, pred nekaj tedni pa se je ekipi pridružil tudi Piccinini, za katerega je decembra lani nekaj časa celo kazalo, da bi lahko prestopil v vrste moštva Sloge Tabor. Šibka točka moštva je morda libero Reganaz. Spomniti velja, da sta lani za furlansko moštvo igrala tudi sedanja člana Tele-vite Cristian Corazza in Ambrož Peterlin. Odbojkarje Televite čaka torej težka naloga, vendar pa ne smejo vnaprej obupati, kajti Cordenons le ni nepremagljiv, če vemo da je (res sicer na začetku sezone) poraz doživel tudi proti Trentinu in Sisleyju, ki sta na ravni Televite. Ambrož Peterlin, Stefano Mari in Stefano Rigonat kroma Trener Drasič bo lahko tudi jutri (začetek ob 18. uri) računal na vse igralce, odločiti pa se bo moral tudi, v kateri vlogi bo igral Ambrož Peterlin, ki je bil v 17. krogu libero, na zadnjem gostovanju pa krilo. Za podvig bo potrebno igrati na višku moči, to velja tudi za profesionalca Marija, ki je bil v Loreggii zelo neučinkovit na mreži, če vemo, da je dosegel le 9 točk iz 33 poskusov (in »pridelal« 12 napak), tako, da ga je moral trener celo poslati na klop. (ak) DANES - 1. millenium cup V Palatrieste kar 81 plesnih in navijaških nastopov V tržaški športni palači Palatrieste se obeta danes pravi spektakel glasbe, akrobatike, dinamičnosti in mladostne razposajenosti. Prvi Millenium cup, ki ga prireja slovensko društvo Cheerdance millenium, bo v Trst privabilo 485 tekmovalcev in tekmovalk. Skupno bodo med 14. in 19. uro opravili kar 81 nastopov posameznikov, dvojic in skupin, pomerili pa se bodo v 22 navijaških in plesnih zvrsteh pod okriljem športne zveze FIDS, v katero se je naše društvo včlanilo pred kratkim. Skupno se je vabilu našega društva odzvalo 24 klubov: tri iz Italije (iz Turina, Modene in Pal-manove), 12 iz Slovenije (Flip Piran, Twist Nova Gorica, Zmaji Ljubljana, Hrastovlje iz Dola pri Hrastovljah, So-vice Domžale, Borci Maribor, Puščice iz Ljubljane, Ydria iz Idrije, Žabice iz Loga pri Brezovici, Tin iz Nove Gorice, Tine iz Grosupelj in Uporniki iz Ljubljane), tri iz Avstrije in štiri s Hrvaške, kot znano pa bo nastopila tudi skupina s Finske. Po uvodnem mimohodu ob 14. uri bo prvi del tekmovanja (od 15.15 dalje) namenjen nastopom navijaških skupin, ob 16.30 bo plesni »intermezzo« z nastopov vrhunskih plesalcev iz naše dežele, ob 16.50 pa se bo tekmovanje nadaljevalo z nastopi plesnih skupin. Predviden konec manifestacije bo ob 19. uri, nagrajevanje pa ob 19.30. Častni gost 1. Millenium cup, ki ga naše društvo prireja v soorganiza-ciji ZSŠDI in pod pokroviteljstvom Občine Trst in Dežele, bo kubanski strokovnjak iz Čila, sicer pa inštruktor svetovne zveze IFC (international federation of cheereading). Organizacija tako velike manifestacije na tako uglednem prizorišču zahteva kajpak veliko truda, pomeni pa tudi izziv za pripadnike društva Cheerdance Millenium, ki svojo dejavnost vse bolj širijo in utrjujejo. Vstop v dvorano Palatrieste bo prost. (ak) ODBOJKA - Deželne lige Ključna tekma za Naš prapor SKLAD MITJA ČUK - Košarkarski turnir Zmagajmo vsi Tekme in družabnost Na 7. izvedbi turnirja za osebe s posebnimi potrebami nastopila štiri mešana moštva Gojenci Sklada Mitja Čuk med prvo tekmo turnirja kroma HOKEJ NA ROLERJIH - Zadnji krog AMige Z zmago v Asiagu bi se Polet ZKB rešil V moški C-ligi čaka v sedmem povratnem krogu najtežja naloga Olym-pio Fer Style, ki bo gostila tretjeuvrš-čeno Buio. Goričani pa so se na tekmo dobro pripravili in upajo, da jim bo uspelo iztržiti vsaj točko, čeprav so nasprotniki nesporni favorit. Zahtevno srečanje čaka tudi Val Imsa, ki bo na tekmi proti prvouvršče-ni ekipi Il Pozzo/Remanzacco skušal popraviti vtis z derbija proti Soči in doseči prestižno zmago. Gostje so valov-ce na prvi tekmi dokaj prepričljivo premagali, saj so se jim Makučevi varovanci upirali le dva seta (in enega tudi zmagali), domači odbojkarji pa se jim lahko danes maščujejo. Na pomembno gostovanje odhaja danes Sloga, ki mora proti Porcii nujno zmagati, če se hoče še bolj oddaliti od nevarnih voda. Če bodo Peterlinovi varovanci igrali tako odločno kot na zadnjih tekmah, je nov uspeh gotovo dosegljiv. Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje pa se bo v Trstu pomerila s Ferro Alluminiom, ki je na lestvici dve mesti za njo. Testen in soigralci morajo nedvomno ciljati na svojo osmo zmago, saj Tržačani gotovo niso boljši od njih, pa čeprav imajo v svojih vrstah nekaj zelo izkušenih posameznikov. V ženskem delu tega prvenstva bodo skušale odbojkarice Bora in Brega Kmečka banka na gostovanju v Reani doseči svojo prvo zmago v povratnem delu prvenstva. Domačo ekipo, ki ima sicer na lestvici sedem točk več, so premagale že v prvem delu. Sloga List pa bo na domačih tleh igrala proti mladim odbojkaricam Chionsa, ki zasedajo peto mesto na lestvici in še vedno lahko upajo na uvrstitev v play-off. Kljub višjemu položaju na lestvici nasprotnice niso nepremagljive, če bodo naše igralke postregle z dobrim nastopom. V ženski D-ligi morajo Kontovel-ke paziti, da ne ponovijo spodrsljaja iz prejšnjega kroga, ko so v okrnjeni postavi nepričakovano izgubile proti sicer □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme TRŽAŠKEGA PRVENSTVA 2010, ki bo v nedeljo, 28. marca, v Trbižu. Vpisovanje je možno do srede, 24. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). SK DEVIN prireja Skiending, tridnevni smučarski izlet v Toblach od 4. do 6. aprila 2010. Informacije in vpisovanja do 29. marca na: info@skdevin.it, ali na 340 2232538. Brici še v boju za play-off kroma okrepljeni Alturi. Današnji nasprotnik, Azzano X, je doslej zbral 21 točk manj kot naša ekipa, tako da je gotovo precej slabši, kljub temu pa bodo morale Bukavčeva in ostale zaigrati dovolj zbrano in odločno, saj nasprotnice potrebujejo točke v boju za obstanek in bodo gotovo zelo motivirane. Govolley Kmečka banka pa se bo moral verjetno tokrat sprijazniti s porazom, saj bo gostoval pri prvouvrščenem Vivilu, ki je precej boljši. Kljub temu pa morajo dati Petejanove varovanke vse od sebe in se favoriziranim in bolj izkušenim nasprotnicam čim boljše upirati. V moški D-ligi bo današnje srečanje v bistvu ključno za usodo Našega prapora. Brici se bodo v Vidmu pomerili z novincem v ligi, ekipo Pippoli Team Up, ki je trenutno na petem mestu, ki še vodi v končnico za napredovanje. Varovanci Sandra Leghisse imajo le točko manj (a dve tekmi več), kar pomeni, da je zmaga v njihovem dometu, če bodo igrali dobro. V primeru poraza pa bi bili v bistvu že brez možnosti v boju za play-off, v katerega so se sicer nepričakovano vključili. V zadnjih štirih nastopih bi bilo zelo težko nadoknaditi nabrani zaostanek. (T.G.) HOKEJ NA LEDU Potrebna bo 7. tekma Hokejistom tabeljskega moštva Aquile Generali je v četrtfinalu končnice A1-lige kazalo zelo dobro, zdaj pa nič več. V četrtek zvečer so v Tablji v 6. tekmi končnice izgubili s 3:2 proti Bocnu, s tem pa so gostje z Južne Tirolske izničili dve »match-žogi« Tablje in stanje v zmaga izenačili na 3:3, odločilna 7. tekma pa bo danes v Boncu. Za Polet ZKB Kwins bo današnji zadnji krog rednega dela prvenstva A1-lige odločilen. Poletovci bodo ob 20.45 gostovali v Asiagu, ki je drugi na lestvici. Z zmago bi si openski »konji« zagotovili obstanek v prvi ligi. S porazom pa bi moral Polet, že prihodnji teden, igrati še dodatno tekmo za obstanek proti A2-ligašu Em-poliju. »Čaka naš težka naloga. Asiago sicer v zadnjih krogih ne igra bri-ljantno. Mi bomo dali vse od sebe in bomo skušali zmagati,« je obljubil Poletov kapetan Samo Kokorovec in dodal: »Drugače pa bomo morali igrati še dodatno tekmo za obstanek. V zadnjem krogu se bosta namreč spopadla Modena in Monleale. Če bomo izgubili, se bo rešila ena od dveh ekip. Empoli je stari znanec in je premagljiv. Nekoč so že igrali v A1-ligi, nato pa so finančno propadli in so začeli od nič. V glavnem igrajo s hokejisti, ki so zrasli v domačem klubu,« je še dodal Kokorovec. Poletov trener Aci Ferjanič bo imel na razpolago vse hokejiste. Pod vprašajem je le Mitja Kokorovec, ki je v zadnjih krogih v zelo dobri formi. Tržaška Edera, prva na lestvici, bo v zadnjem krogu v Trstu gostila »gusarje« iz Civitavecchie. NAMIZNI TENIS V Zgoniku in Trevisu Krasove namiznoteniške prvoli-gašice bodo danes v Zgoniku (18.00) z zmago proti Norbellu skušale predčasno osvojiti končno prvo mesto v A2-ligi, jutri pa se bo v Trevisu odvijalo zadnjo prvenstveno srečanje B-ligašic v letošnji sezoni. Obe Krasovi ekipi bosta skušali proti nasprotnicam zmagati in obdržati prvo oziroma tretje mesto. Težje bo za Kras B, kajto čaka jih solidna ekipa Azzurra iz Gorice, proti kateri so B-jevke v prvem delu že izgubile. Kras A pa čakata, vsaj na papirju, lažji tekmi. (R) Kljub temu, da so zadnji hip zaradi bolezni nastop odpovedali člani ljubljanskega moštva Ovi Jarše, je tudi 7. izvedba košarkarskega turnirja Zmagajmo vsi, ki ga je za igralce in igralke s posebnimi potrebami v dvorani Ervatti pri Briščikih organiziral Sklad Mitja Čuk, lepo uspel. V tekmah, ki jih je na stopniščih dvorane spremljalo lepo število gledalcev, vključno z »zvestimi navijači«, učenci osnovnih šol Gradnik s Cola, Černigoj s Proseka in Bevk z Opčin, so moči, poleg domače ekipe, merile še sesljanski Zunami (Anf-fas), ll Mosaico iz Codroipa in tržaški C.E.S.T. Sledilo je nagrajevanje ter kosilo in skupna družabnost. VZS Mitja Čuk prireja ta košarkarski turnir že od leta 2003, prvič pa je košarko v svojo program integracije ljudi s posebnimi potrebami preizkusil na turnirju v Ljubljani leta 2001. Sklad je obenem tudi član Specialne olimpiade Slovenije, ki vključuje različne športne zvrsti. Jeseni bodo pri Skladu Mitja Čuk skušali tudi obuditi balinarski turnir. Na srečanju je udeležence v imenu sklada pozdravila Stanka Čuk, gostja prireditve pa sta bila trener Mario Gerjevič in nekdanji košarkar Kraškega zidarja Miroslav Jurič, petkratni najboljši strelec 1. slovenske lige. Izidi: CEST - Mija Čuk 13:6, Zunami - Codropipo 12:8, Codroipo - Mitja Čuk 14:4, Zunami - CEST 13:2, Zunami - Mitja Čuk 22:12. SKLAD MITJA ČUK: Corbelli, Mau-rel, Jerenič, Rebula, Fragiacomo, Sfreddo, Schergna, Brandolin, Spazzali. 20 Sobota, 20. marca 2010 ŠPORT / nogomet - Vrsta pomembnih, če že ne odločilnih dvobojev Zadnja priložnost za Kras V Repen prihaja Torviscosa Vesna (ob 16.30) proti 2. na lestvici - VSovodnjah za obstanek - Derbi Zarja Gaja-Primorje DANES - V okviru 25. kroga 1. amaterske lige bo Primorec v Trebčah gostil Fogliano, ki ima točko več na lestvici. Pri rdeče-belih bosta danes odsotna Lanza in Bertoli, ki se je poškodoval na včerajšnjem treningu. Primorec ima tako lepo priložnost, da se celo približa drugouvrščenemu Romansu. V prvem delu je ekipa iz Foljana zmagala s 4:1. Sodil bo Goričan Masini. ELITNA LIGA - V Repen bo jutri prišla prvouvrščena Torviscosa, ki ima šest krogov pred koncem prvenstva deset točk prednosti. Za Musolinove varovance bo bržkone zadnja priložnost, da se približajo furlanski ekipi, ki bi se ji z zmago na stežaj odprla vrata D-lige. Kras mora istočasno paziti tudi na Pro Cervignano, ki zaostaja le za dve točki in bo jutri gostil Azzanese. Pri Krasu bosta odsotna poškodovana Tomizza in Batti, ki bo zaradi zloma miroval vsaj mesec dni. V prvem delu je Torviscosa zmagala z 1:0. Furlanska ekipa je v letošnji sezoni izgubila le trikrat, prejela pa je le 9 golov (Kras 24). Rdeči bodo morali paziti na prvega strelca Pitto (9 golov) ter na Filippa in Zienno. Sodil bo Videmčan Di Marzio. PROMOCIJSKA LIGA - V ospredju 25. kroga bo tekma v Križu med dru-gouvrščenim San Danielejem in tretjeu-vrščeno Vesno, ki ima tri točke manj. Tekma v Križu bo ob 16.30. Trener Venezia-no ne bo imel na razpolago kaznovanega Degrassija. Pod vprašajem bo Bertocchi, Krasov napadalec Radenko Kneževič je z 19 goli najboljši strelec v elitni ligi in tudi najboljši strelec v vseh deželnih prvenstvih kroma ki je v nedeljo dobil močan udarec. Grgič in Cheber sta ta teden trenirala kot tudi Leghissa, ki bo najbrž tekmo začel na klopi. Sodil bo Andreetta iz Vidma. Na prvi tekmi je Vesna izgubila z 1:0. Juventina bo jutri v Vilešu glavni favorit za zmago. »Čeprav ne bomo imeli lahkega dela, saj se Villesse bori za obstanek,« je prepričan športni vodja Gino Vinti. V prvem delu je bilo 1:1. Jutri bodo odsotni Kovic, Stabile in Iansig. Sodil bo Videmčan Zufferli. Pomembna tekma čaka tudi Sovodenjce, ki bodo gostili Union 91 (1:1 v prvem delu). Za goste bo to zadnja priložnost, da se približajo mestom, ki vodijo v play-off. Pri Sovodnjah bo odsoten Martellani, v dvomu so Miličevic, Simone in Losetti. Sodil bo Videmčan Bidoli. Vodilni Gemonese bo igral proti Lumignaccu. 2. AMATERSKA LIGA - V ospredju bo slovenski derbi v Bazovici med Zarjo Gajo in Primorjem. Tri točke so pomembne za obe ekipi, ki se borita za playoff. Primorje, četrti na lestvici z 39 točkami, bo igralo brez Pipana in Puzzerja. Pri Zarji Gaji (34 točk) bosta odsotna Bečaj in Bazzara. V prvem delu je Primorje slavilo zmago s 3:1, potem ko je prva povedla vzhodno-kraška enajsterica. Sodnik bo Ronci iz Trsta. Pomembna tekma v boju za obstanek čaka Brežane (25 točk), ki bodo igrali v Krminu. Cormonese (v prvem delu 4:1 za Breg), pri katerih trenira vratarje slovenski trener Dario Zanier iz Do- berdoba, ima štiri točke več na lestvici. Pri Bregu bodo odsotni diskvalificirana Daniele Degrassi in Celigoi ter poškodovani vratar Trevisan (izpah rame). Breg mora zmagati, če se želi izogniti play-outu. Sodil bo Videmčan De Colle. MLADOST - Ekipa doberdobske-ga društva (27 točk) bo gostila tržaški Montebello Don Bosco, ki je s 44 točkami tretji na lestvici. V prvem delu so Tržačani zmagali s 3:1. Še naprej bodo odsotni brata Zorzin in Ferlez. Znova bosta na razpolago Kobal in Devetak. Sodil bo Tržačan Vici. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Staranzano 3:4 (2:2) VESNINI STRELCI: Radivo 2 in Del Savio. VESNA: Rossoni, M. Vaccaro, Zarba (Madotto), A. Vaccaro, Puric, Cheng, Kerpan, Vascotto, Radivo, Del Savio, De Pasquale. Kriška Vesna je v zadnji minuti zgrešila enajstmetrovko s Chengom. Pred tem pa je sodnik, ki je po tekmi tudi priznal, zgrešil v dveh primerih: pri prvem golu v off-sidu in pri enajstmetrovki gostov. Tekma je bila zelo razgibana: Vesna je dvakrat povedla, gostje iz Štarancana pa so jih dvakrat ujeli in na koncu tudi zmagali. Tekma je bila tudi precej živčna, kljub temu so pri Vesni poskrbeli za prijeten »tretji polčas« (testenine za vse). Najboljša sta tudi tokrat bila Kerpan in Puric. košarka - V 25. krogu državne C-lige na gostovanju v San Vendemianu Prva injekcija Brumnove terapije Jadranovci morajo reagirati - Proti novincu v ligi so Tržačani v prvem delu izgubili - Sosič in K. Ferfoglia nista trenirala Jadran Qubik caffe bo drevi ob 21.00 v 25. krogu državne C-lige moral na gostovanje v San Vende-miano. Trener Peter Brumen bo po osmih letih in dvanajstih mesecih ponovno vodil tekmo Jadranove članske vrste. Nazadnje je namreč z Jadranom Savo osvojil obstanek ravno v državni C-ligi 17. maja 2001, ko je v Sacileju premagal ekipo Amici del Basket. Današnji nasprotnik je sicer novinec v ligi, kljub temu pa si je dejansko že skoraj zagotovil obstanek v državnem prvenstvu in se sedaj bori za zgodovinsko mesto v končnici za napredovanje. Na prvem srečanju so Oberdan in soigralci klonili po nerodno odigrani končnici - pri izidu 72:72 so zapravili žogo v napadu, gostje pa so slavili s trojko ob izteku dvaindvajsetletnega playmakerja Lene. Ta je bil tudi daleč najboljši strelec srečanja s triindvajsetimi točkami. Nasploh je bil na Opčinah skoraj neustavljiv - na njem so jadranovci zagrešili kar sedem prekrškov, iz igre pa je metal s 70% realizacijo. Lena je sicer najboljši strelec po številu doseženih točk, glede na povprečje pa sta od njega bolj- ša še playmaker Gherardini (14 pik na tekmo) in »zimski nakup« Francesco Pin Dal Pos. Ta je sicer odigral le pet srečanj, povprečno pa je zbral skoraj 17 točk (50% pri trojkah), štiri skoke in kar šest prejetih prekrškov. V zunanjih položajih izstopajo še Brusama-rello (8,5 točk na tekmo), Pavan (7) in Giomo (6,5). Na papirju lažja naloga čaka Brumnove »centre«, ki bodo morali omejili »le« dvometraša Carpija (9,5 točk in 6,5 skokov) ter krili Metlico (8,5+6) in Lot (6+3). Standardni center San Vendemiana je sicer Simoni, ki pa šestim skokom in dvema pridobljenima žogama v napadu dodaja le 1,3 točke na srečanje. Jadran je med tednom opravil običajne štiri treninge v nekoliko okrnjeni postavi, saj sta bolehala Sosič (akutni gastroenteritis) in Kristjan Ferfoglia (gripa), medtem ko je Vitez le v sredo počival na račun udarca v koleno, ki ga je utrpel na nedeljski tekmi. Na papirju sta si ekipi precej enakovredni, tako da bo gotovo precej vplivala volja do zmage - in seveda obstanka oz. končnice. (M.O.) košarka - V deželni C in D-ligi Bor in Breg papirnata favorita, zrelostni izpit za Kontovel V desetem krogu povratnega dela deželne C-li-ge čakata košarkarje Bora Radenska (18 točk na lestvici) in Brega (24) po derbiju iz prejšnjega kroga dre-vi nova izjemno pomembna dvoboja, oba slovenska predstavnika sta tokrat tudi papirnata favorita. Borova četa se bo na Stadionu 1. maja ob 20.30 (sodnika Fabris in Bean z Goriškega) spoprijela z vi-demskim CUS (16), konkurentom v boju za obstanek, ki je na prvi tekmi Zovattove fante ugnal z izidom 68:54. Gre za moštvo, ki je dobro pokrito zlasti na zunanjih položajih, kjer se kretajo izkušeni Bonin, Sa-vino, Parisotto, Rosso in Fantoni. Pod košema pa nosita glavno breme krilna centra Mondolo in Dimitri-jevic. Za Svetoivančane, ki imajo za sabo šest zmag v sedmih nastopih in so dobili zadnje štiri domače tekme, bi bil seveda nov uspeh bistvene važnosti v boju pred izpadom. Trener računa, da bo končno razpolagal s popolno postavo (vključno s Silo) in da bodo fantje igrali s tako vnemo kot v prejšnjih krogih. Tudi Brežane čaka dokaj občutljiv dvoboj, saj bodo (začetek že ob 18.30, sodnika Pordenončana Verardo in Poles) v Gorici v telovadnici UGG merili moči s pepelko Goriziano (10), ki so jo novem- bra premagali z 78:62. Varovanci trenerja Mure, katerih gonilna sila je na igrišču zlasti novogoriški orjaški center Delpin (ostali nosilci pa play-maker Be-vitori, brata Rosso in izkušeni krilni center Sansa), so prejšnjo soboto po kar štirinajstih zaporednih porazih presenetili s tesnim uspehom prav na igrišču videmskega CUS in jih torej matematika še ne obsoja na izpad. Zmaga bi za Krašovčeve fante pomenila morda odločilen korak predčasnemu obstanku naproti, naloga pa bo vse prej kot lahka, tudi ker je Bregova zasedba čedalje bolj zdesetkana. Zagotovo bo manjkal Haskič, odsotni bodo tudi še naprej Samec, Gionechetti in bržkone tudi Sechet, vrnil pa bi se lahko edinole kapetan Klabjan. V D-ligi bodo Kontovelci (26), predvidoma v popolni zasedbi, nocoj polagali pravi zrelostni izpit, tekma v telovadnici Rismondo na Melari pri Trstu proti San Vitu (28) zna biti celo odločilna v boju za uvrstitev v končnico za napredovanje. Med tednom so nasprotniki - ki so na prvi tekmi zmagali z 59:68 - zamenjali trenerja, saj se je na klop vrnil stari znanec Giorgio Zerial. Sodnika bosta Del Fabro in Pil-linini iz videmske pokrajine. »azzurri« - Borut Ban Ni bil izbran, a bo še naprej pod drobnogledom »Bila je to zame zelo koristna izkušnja, saj sem intenzivno in na visoki ravni treniral s sebi enakovrednimi igralci. Bilo je zelo naporno. Prvi dan nisem bil utrujen, potem pa je bilo vsak dan težje, da sem ob treningih le še spal. Kljub temu mislim, da sem pokazal, kar znam in se na splošno dobro odrezal.« Kontovelov in Jadranov košarkar Borut Ban se je včeraj vrnil iz Ferrare, kjer je vse od ponedeljka sodeloval na zboru državne reperezentance mladincev. Šlo je za pregledni trening pred nastopom na aprilskem mednarodnem turnirju v nemškem Mannhei-mu. Borut ni bil izbran. »Sito« je bilo resnično preozko. Osem reprezentantov je selektor Antonio Bocchino izbral že pred časom (v bistvu lani), za preostala štiri mesta pa se je potegovalo 32 košarkarjev. Na zboru v Ferrari se je jih je zbralo 16, prav toliko pa se jih je že pred časom preizkusilo v Giulianovi. »Bocchino je vsekakor poudaril, da nikogar izmed nas še ni odpisal, vsi bomo še naprej pod drobnogledom in je zato možno, da bo pred evropskim mladinskim prvenstvom, ki bo junija v Vilniusu (Latvija), kakega sedanjega reprezentanta tudi zamenjal,« je pojasnil Ban. Kandidati za reprezentanco so trenirali vsak dan od 9. do 12. in od 17. do 19.30. »Vadili smo tehniko in taktike. Ves čas smo tekali. Bolj ali manj smo si bili vsi enakovredni, igralci v moji vlogi niso bili višji od mene, nekaterim pa se je s fizičnega vidika vendarle poznalo, da igrajo na višji ravni. Bocchino je iz naše skupine med dvanajsterico za Nemčijo uvrstil Giaco-ma Maspera, ki se mu pozna, da že igra v A-ligi s Can-tujem,« je povedal Ban. Vsi igralci so se zelo trudili, da bi zapustili čim boljši vtis, od njih je vodstvo zahtevalo maksimalno disciplino. »Mobilni telefon smo lahko uporabljali le v sobi, paziti smo morali tudi na točnost,« je še povedal naš perspektivni košarkar, ki je kljub medsebojni konkurenčnosti vzpostavil z ostalimi igralci prijateljski odnos. (ak) Domači šport Danes Sobota, 20. marca 2009 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 21.00 v San Vendemianu: San Vendemiano - Jadran Qubik caffe' DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Gorici, UGG: Goriziana - Breg, 20.30 v Trstu, l.maj: Bor Radenska - CUS Udine DEŽELNA D -LIGA - 20.30 v Trstu; Ul. Forlanini: San Vito - Kontovel UNDER 13 MOŠKI - 15.30 v Trstu, 1. maj: Bor NLB - Azzurra C ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Suvich: Ferro Alluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia Fer Style - Buia; 20.30 v Porcii: Porcia -Sloga; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Il Pozzo ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga List -Chions; 21.00 v Reani: RojalKennedy - Bor Breg Kmečka banka MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Vidmu: Pippoli - Naš prapor ŽENSKA D-LIGA - 19.30 v Villi Vicentini: Vivil -Govolley Kmečka banka; 20.15 pri Brišči ki h: Kontovel - Azzano X 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.30 v Repnu: Sloga - OMA; 18.00 v Pierisu: Pieris Vivil - Soča Pizzeria Frnažar; 20.30 v Dolini: Breg Alta Informatica - S. Andrea 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.30 na Proseku: Kontovel - Triestina UNDER 16 ŽENSKE 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor B - Altura A UNDER 14 MOŠKI 17.00 v Červinjanu: Ausa Pav - Olympia Fer Stayle UNDER 13 MEŠANO - 16.00 v Sovodnjah: Soča Hrast - Torriana NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Fogliano DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Štandrežu: Juventina - Aquileia; 17.30 na Opčinah: Opicina - Vesna; 17.30 v Mijah: Muggia - Kras ZAČETNIKI 11:11 - 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio A - Pomlad ZAČETNIKI 7:7 - 15.00 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia B - Juventina; 17.00 v Repnu: Pomlad B -San Luigi C HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 20.45 v Asiagu: Asiago Vipers - Polet ZKB Kwins NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras -Norbello MOŠKA B-LIGA - 18.00 v Villazzanu: Villazzano -Kras ŠPORTNO NAVIJAŠTVO 1. MILLENIUM CUP - 14.00 v Trstu, Palatrieste: prireja Cheerdance Millenium Jutri Nedelja, 21. marca 2010 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trstu, Palatrieste: Televita TS Volley 2010 - Cordenons 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Virtus UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Buii: Buia - Sloga Tabor UNDER 18 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Libertas UNDER 16 MOŠKI - 16.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Millenium Lucinico UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Guminu: Pittini - Sloga NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Koimpex -Torviscosa PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Vilešu: Villesse -Juventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Union 91; 16.30 v Križu: Vesna - San Daniele 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Primorje; 15.00 v Krminu: Cormonese - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Montebello Don Bosco NAJMLAJŠI - 9.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio B - Pomlad KOŠARKA DRŽAVNI UNDER 17 - 11.30 v Portogruaru: Portogruaro - Jadran ZKB TENIS MOŠKA C -LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -Maniago UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 na Padričah: TC Triestino - Gaja NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Trevisu: nastopata Kras A in B Pojutrišnjem Ponedeljek, 22. marca 2010 ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE 18.30 v Ločniku: Millenium - Olympia Bandelli Fiori rože KOŠARKA UNDER 13 MOŠKI - 18.45 v Trstu, Greta: Barcolana - Kontovel SVET Sobota, 20. marca 2010 21 bližnji vzhod - V Moskvi so se včeraj zbrali predstavniki ZN, EU, ZDA in Rusije Izrael, naj ustavi gradnjo naselbin Ban Ki Moon: Mirovni sporazum je treba doseči v 24 mesecih - Izrael kritičen, Palestinci zadovoljni MOSKVA - Bližnjevzhodna četverica je včeraj Izrael pozvala, naj ustavi vse dejavnosti v zvezi z gradnjo judovskih naselbin, in izrazila globoko zaskrbljenost nad razmerami na območju Gaze, je po srečanju četverice v Moskvi sporočil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Izrael je izjavo četverice že kritiziral. "Četverica poziva vlado Izraela, naj zamrzne vse dejavnosti, povezane z naselbinami, odstrani oporišča, zgrajena od marca 2001, in se vzdrži rušenja in deložacij v vzhodnem Jeruzalemu," je četverica poudarila v izjavi, ki jo je prebral Ban. "Enostranska dejanja nobene od strani ne morejo prejudicirati izida pogajanj in jih mednarodna skupnost ne bo priznala," je dodal Ban. Četverica, ki jo sestavljajo ZN, EU, ZDA in Rusija, je izrazila tudi zaskrbljenost nad razmerami na območju Gaze. "Četverica je globoko zaskrbljena zaradi vse slabših razmer v Gazi, vključno s humanitarnimi razmerami in položajem človekovih pravic civilnega prebivalstva, in poudarja nujnost trajne rešitve za krizo v Gazi," je dejal Ban. Ban je še dejal, da bi morala pogajanja med Izraelom in Palestinci pripeljati do dogovora v 24 mesecih. Takšna rešitev bi po njegovih besedah "končala okupacijo, ki se je začela leta 1967", in pripeljala do vzpostavitve "neodvisne, demokratične in za življenje sposobne palestinske države, ki bo živela v miru in varnosti ob Izraelu in drugih sosedah". Izrael je do izjave kritičen. Kot je dejal zunanji minister Avigdor Li-berman, izjava zmanjšuje možnosti za sklenitev mirovnega dogovora. "Miru ni mogoče vsiliti z nerealistično časovnico," je dejal. Glavni palestinski pogajalec Sajeb Erekat pa je v imenu palestinskih oblasti pozdravil poziv četverice. "Pozdravljamo izjavo in pozivamo četverico, naj svoje besede spremeni v zavezujoče mehanizme na terenu, tako da bo Izrael spoštoval svoje zaveze, predvsem ustavitev vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami, na vseh palestinskih ozemljih - na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu," je sporočil Erekat. Palestinski predsednik Mahmud Abas je dejal, da mora Izrael upoštevati poziv četverice, tako da bo lahko prišlo do ponovnega zagona mirovnega procesa. Poudaril je še, da je klju- Z leve posebni odposlanec za Bližnji vzhod Tony Blair, ameriška državna sekretark Hillary Clinton, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, generalni sekretar ZN Ban Ki Moon in zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton ansa čni problem izraelska gradnja naselij na palestinskih ozemljih. 75-letni Abas se je sicer včeraj poškodoval pri pad- cu doma in so ga odpeljali na pregled v bolnišnico v Jordanijo. Kot so sporočili, bo moral nekaj dni počivati. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je po srečanju četverice izjavila, da imata ZDA in Iz- bližnji vzhod - Nasilje Spopadi med Izraelci in Palestinci v vzhodnem Jeruzalemu in drugod HEBRON - V vzhodnem Jeruzalemu so včeraj izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. O nemirih poročajo iz begunskega taborišča Šufat in četrti Isufija. V Šufatu so izraelski policisti v ci-vilu aretirali šest protestnikov. Izraelske varnostne sile so včeraj močno poostrile varnostne ukrepe tudi v drugih delih Jeruzalema in moškim pod 50 let prepovedale udeležbo na petkovih molitvah v mošeji al Aksa. Po navedbah policije so molitve minile brez incidentov, mirno pa je tudi v drugih delih mesta. O spopadih med izraelskimi varnostnimi silami in Palestinci so pred tem poročali tudi iz Hebrona na Zahodnem bregu. Okoli 300 protestnikov je pripadnike varnostnih sil obmetavalo s kamenjem, ti pa so odgovorili s solzivcem. Tudi v Dir Nizamu blizu Ramale se je okoli sto Palestincev s kamenjem spravilo na izraelske vojake. Tri protestnike so aretirali. O podobnih incidentih so poročali tudi iz Bilina in Li-nina, kjer Palestinci vsak teden protestirajo proti izraelskemu "varnostnemu zidu", s katerim je ograjen Zahodni breg. Izraelska letala so medtem včeraj zjutraj bombardirala območje Gaze kot povračilo za četrtkov raketni napad na izraelsko vas ob meji z Gazo, v katerem je bil ubit tajski delavec. Izraelska letala so napadla šest "terorističnih točk", med katerimi so bili obrat za proizvodnjo orožja in dva skrivna predora pod mejo med Gazo in Izraelom. (STA) zda-nizozemska - Polemika Upokojeni general za padec Srebrenice okrivil homoseksualce WASHINGTON - Upokojeni general ameriških marincev John Sheehan je v četrtek v senatu krivdo za padec Srebrenice leta 1995 pripisal dejstvu, da nizozemske oborožene sile dovoljujejo odkrito služenje homoseksualcev. Predsednik odbora za oborožene sile ameriškega senata, demokrat Carl Levin se z njim ni strinjal. O nizozemskih enotah v okviru mirovnih sil ZN leta 1995 v Srebrenici je Sheehan dejal, da so bile slabo pripravljene na vojno in slabo vodene. "Srbi so prišli, vojake priklenili za telefonske drogove, odvlekli Bošnjake in jih usmrtili v največjem pokolu v Evropi po drugi svetovni vojni," je med drugim dejal Sheehan. Levin ga je nato vprašal, če so mu nizozemski kolegi povedali, da je Srebrenica padla zaradi homoseksualcev v nizozemski vojski in general je odgovoril pritrdilno. To naj bi mu povedal nekdanji načelnik generalštaba nizozemske vojske. Levin je nato dejal, da se strinja, da so bojne sposobnosti evropskih vojska slabše, vendar je povezovanje odkritega služenja homoseksualcev v vojski s padcem Srebrenice zanj strel mimo. "Kaj ima eno opraviti z drugim, mi ni jasno," je dejal senator. Nizozemski premier Jan Peter Balkenende pa je včeraj ostro zavrnil izjavo upokojenega generala. Označil jo je kot "sramotno" in "neodgovorno". "Zame je to nevzdržno ... do homoseksualcev. Ne moreš govoriti o ljudeh na ta način ... Mislim, da je pod vsemi standardi, če nekdo tako govori o delu, ki ga morajo ljudje opravljati v težkih pogojih," je še dodal nizozemski premier in ocenil, da kaj takega ne bi smelo biti nikoli izrečenega. (STA) rael "močne in trajne odnose" kljub zadnjim napetostim zaradi načrtovane gradnje judovskih naselbin. Clintonova je dodala, da ZDA stojijo za pozivom četverice k zamrznitvi vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami. "Vsi obsojamo napoved in vsi pričakujemo, da bosta šli strani v smeri neposrednih pogovorov," je poudarila. "Verjamemo, da je začetek neposrednih pogovorov zelo v interesu Izraela kot tudi v interesu Palestincev," je dodala ameriška državna sekretarka. Medtem je zaskrbljenost zaradi napovedane gradnje novih judovskih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu izrazila tudi Velika Britanija. "Menim, da je to, kar se dogaja v zadnjih tednih, zelo zaskrbljujoče," je izjavil britanski premier Gordon Brown. Poudaril je, da mora Izrael ustaviti program naseljevanja, če je to ovira za oživitev pogajanj med Palestinci in Izraelom. (STA) ■ I VM * I I* V • Nemčija ne izključuje pomoči IMF za Grčijo BERLIN - V nemški vladi so potrdili neuradne informacije, da ne izključujejo možnosti pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Grčiji, če se bodo v Atenah za to odločili. Zaradi negotovosti glede usode paketa pomoči evroskupine, ki si ga želijo grške oblasti in naj bi ga prihodnji teden potrdili voditelji EU, je evro tudi včeraj izgubil na vrednosti. "Nemška vlada ne izključuje pomoči IMF, če jo bo Grčija zahtevala," je na redni novinarski konferenci dejal uradni tiskovni predstavnik nemške vlade Ulrich Wilhelm. Obenem je zatrdil, da Berlin izhaja iz teze, da Grčija uradno ni zaprosila za finančno pomoč in da bodo varčevalni ukrepi ter javnofinančne reforme, ki jih izvaja ta južnoevropska članica evrskega območja, zagotovili javnofinančno konsolidacijo in tako Grčijo izvlekli iz trenutnih težav. Wilhelm je sicer zatrdil, da bo Nemčija svoje stališče usklajevala s svojimi evropskimi partnericami. Možnost, da bi Grčija finančna sredstva za izhod iz katastrofalnega položaja pridobila s strani IMF, že podpirata Velika Britanija in Švedska, prav tako pa to možnost dopuščata Finska in Nizozemska. (STA) slovenija - Kljub odsotnosti srbskega predsednika Tadica in vodilnih predstavnikov EU Danes na Brdu pri Kranju konferenca o evropski prihodnosti Zahodnega Balkana v skupni organizaciji Slovenije in Hrvaške LJUBLJANA - Dan pred konferenco o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju je včeraj bilo gotovo, da ta bo, še vedno pa niso bili znani vsi udeleženci. Vsekakor bo okrnjena, saj se je ne bosta udeležila niti srbski predsednik Boris Tadic niti predsednik EU Herman Van Rompuy, nazadnje pa je svojo udeležbo odpovedal še španski zunanji minister Miguel Angel Moratinos, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU »Konferenca o Zahodnem Balkanu v soboto bo, ne glede na to, kdo se je bo udeležil in kdo ne,« je v kratki izjavi v Ljubljani včeraj popoldne povedal premier Borut Pahor. Podrobnosti o tem, kdo od povabljenih bo na Brdo prišel, pa ni razkril. "Vsak, ki bo jutri prišel na to konferenco, bo prispeval svoje stališče k dialogu o tem vprašanju. Kogar ne bo, ne bomo obsojali," je dejal premier. Pojasnil je še, da sta se s sogostiteljico konference, hrvaško premierko Jadranko Kosor, dokončno odločila za izvedbo konference, potem ko se je v zadnjih dneh pogovarjal z voditelji držav JV Evrope in drugimi voditelji, med drugim v četrtek v Bruslju s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem. "Dialog je edina pot do miru, varnosti, stabilnosti in blaginje ljudi v tem delu Evrope, zato sva se s predsednico Ko-sorjevo odločila, da to konferenco dokončno skličeva. Jutri ob 10. uri ste vabljeni, tako kot vsi drugi, na Brdo, kjer se bo začel za usodo ljudi v tem delu Evrope zelo pomemben in uspešen proces," je včeraj še dejal Pahor. V tiskovni službi Van Rompuyja so nato za STA potrdili, da Van Rompuyja na Brdo ne bo, je pa v sporočilu za javnost "pozdravil vse pobude, ki spodbujajo regionalno sodelovanje na Zahodnem Balkanu, vključno z jutrišnjo konferenco na Brdu". To sodelovanje je po Van Rom-puyjevih besedah izjemnega pomena za celotno Evropo. "V tem kontekstu nameravam regijo obiskati, čim prej bo to mogoče," je še zapisal predsednik EU. Viri pri EU so pred tem pojasnili, da je prihod Van Rompuyja na Brdo odvisen od organizacije konference - od tega, ali bosta na njej sodelovala Srbija in Kosovo, oziroma od tega, ali bo njegova udeležba "koristna". Povedali so še, da udeležba Van Rompuyja ni bila nikoli uradno potrjena, da ni bila vključena v predsednikovo agendo srečanj ravno zato, ker je obstajal prej omenjeni "dvom". Nato pa je prišla še uradna potrditev iz Beograda, da na Brdu ne bo niti srbskega predsednika Borisa Tadica. Ta-dic je namreč te dni, tudi po sredinem srečanju s premierom Pahorjem v Beogradu, vztrajal, da ga ne bo, če Kosovo na srečanju ne bo zastopano v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244, torej kot Un-mik-Kosovo. To zahtevo so včeraj znova ponovili tudi v Tadicevem uradu ob potrditvi, da Tadica na Brdo ne bo. V sporočilu za javnost so še dodali, da se žal organizatorji s tem niso strinjali in da je bila zato "onemogočena navzočnost srbskega predsednika na srečanju na Brdu pri Kranju". Dodali so, da je Srbija od samega začetka igrala konstruktivno vlogo v pogovorih o obliki organizacije konference in ni želela blokirati udeležbe predstavni- kov Kosova. Zato je dala že v začetku jasno vedeti, kakšno je njeno stališče, da bi to služilo za orientacijo organizatorjem. Da Tadica ne bo, je bilo sicer mogoče sklepati že iz odpovedi Van Rom-puyja in včerajšnje izjave kosovskega premiera Hashima Thacija, ki je zatrdil, da se bo konference udeležil kot predstavnik neodvisne države Kosovo. Tha-ci je po srečanju z evropskim komisarjem za širitev Štefanom Fulejem v Prištini še poudaril, da je treba vedeti, "da demokratizacija in perspektiva regije in njenih držav, ki bodo sodelovale na srečanju, niso odvisne od Beograda". "Vsi smo v enakopravnem položaju, vse države so neodvisne in nobena ni bolj pomembna od druge," je dodal. Komisar Fule, ki se te dni mudi na turneji po regiji, bo na Brdo prišel, so včeraj potrdili v njegovi tiskovni službi. Kot uvodoma rečeno, pa je naposled včeraj odpovedal sodelovanje še španski zunanji minister Miguel Angel Mo-ratinos, čigar država v prvi polovici leta predseduje Svetu EU. Pahor in Kosorjeva, ki sta se za skupno pripravo konference dogovorila na januarskem srečanju v Kranjski Gori, sta na Brdo povabila voditelje Srbije, Makedonije, BiH, Črne gore, Kosova in Albanije, poleg njih pa tudi predstavnike evropskih institucij. Zaradi zapleta z udeležbo Srbije in Kosova je premier Pahor skušal do zadnjega najti za vse sprejemljivo rešitev. Tako je v sredo nenapovedano obiskal Beograd in se že drugič v zadnjem mesecu srečal s Tadicem. V četrtek pa je bil v Bruslju na pogovoru z Van Rompuyjem. Namen konference, ki bo potekala pod naslovom Skupaj za Evropsko unijo: Prispevek Zahodnega Balkana k evropski prihodnosti, je sicer pokazati pripravljenost Zahodnega Balkana za sodelovanje na politični in praktični ravni in s tem dodatno prispevati k uresničitvi skupnega cilja držav v regiji - članstva v EU. Pomeni pa nadaljevanje prizadevanj slovenske vlade za večjo vlogo v regiji, ki si jo je zadala kot prioriteto. (STA) 22 Sobota, 20. marca 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost je na svojih straneh veliko pisala o uspešnem koncertu Glasbene matice, ki se je v tem tednu odvijal v Trstu. »Po pretežni večini zadošča tržaško prebivalstvo svojim imetniškim potrebam po raznih kinematografih, varijetejih, cirkusih, itd. Mnogim ta slepilna nadomestila, ki puste praznoto v žepu, praznoto v srcu, v resnici tudi zadostujejo. Tudi večje, zlasti glasbene priredbe so največkrat le prefriga-na špekulacija na denarnice naivnih ljudi, dočim so pač redke prikazni glasbeni užitki, kakršnih enega nam je nudila naša podružnica Glasbene matice s svojim prvim koncertom. Mislim, da ne pretiravam, če trdim smelo, da mi Slovenci v Trstu, daleč nadkri-ljujemo naše someščane bodisi katerekoli narodnosti v glasbenem stremljenju. Dočim si morajo drugi koncerte, pevce gledališke družbe itd. naročati iz tujine, ustvarjamo, vzgajamo in izpopolnjujemo jih mi sami iz krepkega in prožnega domačega blaga na domačih tleh in to delo, mislim nam ne gre slabo od rok. Pohvalno mi je omenjati vspored. Do koncertnih reform a la Hausegger itd. se menda ne bomo mogli še tako hitro povspeti, vendar pa je še lep vspeh, ako se kakor tu, gleda na enotnost vsporeda. Razen ene točke, vse slovansko! Vzgojeni smo vsi, saj to ni naša krivda, več ali manj v neslovanskem duhu. Čemu iščemo popolnosti in vzorov le v nemštvu? Mari nista kak Dvorak in Čajkovsky smetana toliko, ali za nas Slovence še več, kot kak nemški simfonik ali operni skladatelj bodi še tega ali onega imena? Bodimo ponosni na nje; spoštujejo, visoko cenijo jih drugi narodi, čemu ne bi jih mi, čemu naj jih spoznavamo mi zadnji? V tako raznovrstnem vsporedu ni smelo manjkati naše narodne pesmi. Le polovičarski izobraženec s pokvarjenim okusom zmiguje z rameni na njo. Pametno in koristno je tudi storila podružnica Glasbene matice, da je k besedilu posameznim kosom dodala kratek, celo prekratek, opis avtorja in skladbe. TA TEDEN PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI PRIMORSKI DNEVNIK V Trstu je v teh dneh nastopil plesni folklorni ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane. »Do pred nekaj leti smo v Trstu večkrat imeli v gosteh posamezne jugoslovanske plesne ansamble. Pri vseh teh prireditvah je tržaško občinstvo, ki je narodne plese vzljubilo, uživalo predvsem nad hrvaškimi, srbskimi in makedonskimi plesi. Manjkrat je imelo priložnost videti slovenske ljudske plese. Folklorni ansambel Tine Rožanc iz Ljubljane pa je postregel tržaškim ljubiteljem ljudskih plesov bogat, zelo bogat program, v katerem je bila pretežna večina prav slovenskega folklornega bogastva. Tržaški Slovenci, ki smo že toliko desetletij malone povsem ločeni od matičnega naroda, niti ne vemo, kolikšno je to bogastvo. Ansambel je svoj program začel na Koroškem s Svatovskim plesom, Rejem in Polko. Nato so nas plesalci popeljali v Belo Krajino, od koder so prav tako povzeli nekaj plesov. Med temi je posebno uga- jalo Nemo kolo in z njim še živo viniško kolo Sva-tovski ples, ki ga še danes plešejo v Vinici. Iz Bele Krajine so nas plesalci popeljali na Gorenjsko. V tem delu programa smo videli celo vrsto narodnih plesov od Svatbenega plesa s pogačo do Šivanja vreč in Plesa z metlo, ki je doma iz bohinjskega kota. Od bolj poskočnih, živahnih gorenjskih plesov, kjer je tudi narodna noša izredno bogata, se prekmurski plesi, ki so nam jih nato prikazali, ločijo po svoji umirjenosti ali vsaj manjši šegavosti, razen morda plesa Tkalačka. Program so vmes izpopolnjevale recitacije najstarejših slovenskih narodnih poezij, ki jih je zbral znani zbiratelj ljudskega slovstva Štrekelj. Odlično podane hudomušne stare poezije in dve ali tri zapete pesmi, ki jih je vpletel v program eden izmed izvajalcev, so program še bolj poživile. Za konec naj pribijemo le eno: izvedba je bila popolna, izdelana, do skrajnosti pripravljena, občinstvo pa je ansamblu potrdilo, da je vreden slovesa, ki ga uživa!« FILMI PO TV Ponedeljek, 22. marca, La l, ob 1.1S 21 grammi Režija: Gonzales Inarritu Igrata: Sean Penn in Naomi Watts Nekateri prištevajo Inarritov film med boljše filmske zadnjih časov. Dejstvo je, da je mehiški avtor, ki se je pred tem posebej izkazal z režijo filma Amores perros tokrat znal tenkočutno, a hkrati tudi direktno dotakniti nadvse boleče tematike, kot je lahko smrt. Njegova filmska pripoved je zato predvsem zgodba o upanju, človeštvu, o borbenosti in preživetju. Naj se bojimo smrti ali ne, nas bo ta nekoč zagotovo obiskala in v tistem trenutku bo naše telo 21 gramov lažje. Film raziskuje tako čustveni kot fizični obstoj treh ljudi v obdobju nekaj mesecev. Nesreča nepričakovano združi njihova življenja in usode, ter jih popelje v svet ljubezni, maščevanja in obljubljene odrešitve. Sreda, 24. marca, Rai 3, ob 21.10 Nella valle di Elah Režija: Paul Haggis Igrata: Tommy Lee Jones in Charlize Theron Spet pripoved o vojni v Iraku, a tokrat taka, kot si jo je zamislil oskarjevec Paul Haggis. Polemična, premočrtna in neprizanesljiva, predvsem do Busheve uprave, ki je trmoglavo zasledovala cilj in cinično beležila število in imena tistih mladih Američanov, ki so na iraških tleh izgubili življenje. Film so predstavili na lanski beneški Mostri, kjer je pripoved o očetu, ki nemočno išče izgubljenega sina, presunila občinstvo in hkrati prepričala ameriške selektorje, da so Tommyja Lee Jonesa nominirali za oskarja. Četrtek, 25. marca, Rete 4, ob 23.20 La leggenda del pianista sull'oceano Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Tim Roth, Pruitt Taylor Vince in BillNunn Po izredno uspešnem gledališkem tekstu Alessandra Barrica, je Tornatore posnel film, ki pripoveduje o virtuoznem pianistu, ki se je rodil in preživel vse svoje življenje na čezoceanski ladji Virginian. Kljub izjemni Morriconejevi zvočni kulisi in nekaterim izrednim kadrom, s katerimi so posneli premikanje klavirja med močnim morskim neurjem, je film razdvojil mnenja filmskih kritikov. Vseeno pa si je Tornato- UV V^T3 rejevo delo pri- * » V borilo pet srebrnih trakov, šest donatellovih davidov in pa golden globe za najboljši scenarij. Četrtek, 25. marca, Sky cinema 1, ob 21. uri Nemico pubblico Režija: Tony Scott Igrajo: Will Smith, Gene Hackman, Jon Voight, Regina King in Lisa Bonet Na zatožni klopi so tokrat obveščevalne službe. Dosledno namreč prikrivajo neljubo resnico, umor znane politične osebnosti. Za njihov »greh« pa naključno izve bojeviti odvetnik, ki neutrudno dreza v sršenje gnezdo in se ne boji neljubih posledic. Petek, 26. marca, Italia 1, ob 23.05 Bandits Režija: Barry Levinson Igrajo: Bruce Willis, Billy Bob Thornton in Cate Blanchett Joe Blake in Terry Collins sta bančna roparja, begunca, ki upata, da si bosta z nizom ropov finančno zagotovila svoje sanje o uživanju dosmrtne pokojnine »južno od meje«. Zgodba se kaj hitro zaplete, ko spoznata Kate Wheeler, navadno gospodinjo, ki je sita svojega nezanimivega življenja. Kate se pridruži roparjema, onadva pa se zaljubita vanjo. Petek, 26. marca, Rete 4, ob 1.50 Quo vadis? Režija: Jerzy Kawalerowitcz Igrajo: Magdalena Mielcarz, Pawel Delag Bo-guslaw Linda in Rafal Kubacki Celovečerec, ki so ga predstavili tudi v sklopu letošnjega tržaškega filmskega festivala Alpe Adria, je eden najdražjih filmov v zgodovini poljske kinematografije. Dogajanje je seveda postavljeno v čas Neronove vladavine, ko se rimski vojak noro zaljubi v lepo kristjanko. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TELICA SREČKO KOSOVEL DELOVNA KOLEGICA; NEKDANJA UČITELJICA SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI NAJVIŠJE GOROVJE NA ZEMLJI ENKA JE TUDI PREB. SANTIAGA KEMIJSKI ZNAK ZA ŽELEZO ROBERT REDFORD HERMAN TALNER SUROVINA ZA BARVILA SLOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO V GORICI POLJEDELEC PIVNICA, VINSKA KLET PRIPADNICA SEVERNO-GERMANSKEGA PLEMENA BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAUK O SVETLOBI PISMENO STROKOVNO MNENJE HERCE-GOVEC AM. IGRALEC TAMIROFF NAPRAVA ZA PRENOS TV-SIGNALOV NEMŠKA TOVARNA AVTOMOBILOV VNEMA, ELAN LOUIS EISENMANN SPIELBERGOV VESOLJČEK ŽIVALSKI ALI RASTLINSKI ZAJEDAVEC IT. IGRALEC (CORRADO) IGRA Z ŽOGO PRI BASKIH SLOVANSKI DEMON, ZLASTI PRI RUSIH CIRILSKA ČRKA SL. IGRALKA (MAJDA) IONESCO EUGENE IGOR KOCIJANČIČ ADA NEGRI DAMIJAN TERPIN DOLG ZAKRIVLJEN NOŽ ŽIVLJENJSKA TEKOČINA ITALIJANSKO MOŠKO IME ATENSKO ŠPORTNO DRUŠTVO MAMIN ALI OČETOV BRAT PRIVLAČEN MOŠKI GUVERNER FJK EKSISTENCA ČESA DAN. IGRALKA NIELSEN VELIKA ŽUŽELKA, KI SESA KRI, BRENCELJ LAHKA SVILENA ALI VOLNENA TKANINA VASICA PRI REPNU SLOVENSKI PESNIK AŠKERC SVETOVNI RAZUM, VESOLJNA ZAKONITOST TROPSKI PLAZILEC JAP. SMUČ. SKAKALEC SIMON BOLIVAR SALVADOR DALI PLANŠAR, PASTIR ANNA OXA DUŠAN ŽELJEZNOV l 2 3 4 5 6 l ■ ■ 8 9 10 ll 12 13 VODORAVNO: 1. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; 5. italijanska cestna služba; 6. pripadnik nekdanjega Ijudstva južno od Kaspijskega morja; 7. us-taški veljak Pavelifl; 8. kemijski znak za iridij; 9. ital ijanski avtomobilski konstruktor Ferrari; 11. angleški filmski režiser (David); 12. italijanski pol itik (Lamberto); 13. pokrajina v Vietnamu, nekdanje cesarstvo v Indokini. NAVPIČNO: 1. živalska ustnica; 2. oseba iz Biblije, Judežev sin; 3. he-lebardi podobno orožje; 4. podpis s tremi zvezdicami; 9. slovenska pevka Viler; 10. nemška nikalnica. (lako) SLOVARČEK - AEK = atenski športni klub • ASTA = danska filmska igralka Nielsen • NEN = reka v vzhodni Angliji • OKABE = japonski smučarski skakalec • POTOKAR = slovenska igralka / RADIO IN TV SPORED Sobota, 20. marca 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka: Abecednik zaljubljene krastače: V oblakih 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 10.25 Aktualno: ApriRai 10.35 16.55 Vremenska napoved 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste 21.30 Talent show: Ballando con le stelle (v. M. Carlucci) 0.40 Dok.: Memorie dal Bianco e Nero 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.15 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Variete: Mattino in famiglia 10.30 Aktualno: Sulla via di Damasco 11.20 Aktualno: ApriRai 11.25 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Glasba: Top of the Pops 2010 15.20 Nan.: Giardini e misteri 16.20 Nan.: Kate & Emma - Indagini per due 17.05 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Primeval 19.00 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi 20.00 Žrebanje lota 21.05 Film: The Sentinel (triler, ZDA, '05, r. C. Johnson, i. M. Douglas, K. Sutherland) 22.40 Šport: Sabato Sprint 23.35 Dok.: Tg2 Dossier 0.20 Dok.: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar V" Rai Tre 7.00 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in rubrike 14.50 Šport: RaiSport 14.55 Šport: Kolesarstvo: Milano - San-remo 15.50 Dnevnik L.I.S. 17.00 Šport: Magazine Champions League 18.10 Šport: 90° minuto - B liga 18.55 Vremenska napoved 19.00 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio, F. Lagerback) 21.30 Aktualno: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.40 Proza: Palco e retropalco 0.55 Nočni dnevnik u Rete 4 7.30 Nan.: Il Conte di Montecristo 9.30 Aktualno: Vivere meglio 10.55 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Poirot 17.10 Nan.: Detective Monk 12.35 Dok.: Borgo Italia 13.05 Aktualno: Fede, perche no? 13.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.00 Šport: Passione sport 14.10 Variete: Qui Cortina 14.20 Variete: Nus fevelin di se - Ci par- lano di se 15.30 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cattedra di S. Giusto 19.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.00 Športe vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Heart of a stranger (dram., '02, r. D. Lowry, i. J. Seymour) 22.35 Aktualno: Mondo del lavoro 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa' La l 18.00 18.55 19.35 20.30 21.30 23.20 0.10 0.40 1.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Bones Nan.: Law & Order - Unita speciale Šport: Guida al campionato Film: Prima dell'Apocalisse 3 (dram., ZDA/Kan., '05, i. L. Gos-sett) Pregled tiska 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End 10.10 Aktualno: Il tempo della politica 10.50 Film: Buonanotte... avvocato (kom., It., '55, i. A. Sordi, G. Masina) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: Stregata dalla luna (kom., ZDA, '87, i. N. Cage, D. Aiello, J. Bovasso) 16.00 Nan.: Mac Gyver 17.00 Šport: Rugby, turnir 6. držav, sledi Galles - Italija 20.00 Dnevnik 20.30 Resničnostni show: Chef per un giorno 21.35 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Variete: Victor Victoria 0.35 Aktualno: M.O.D.A. Canale 5 Jf" Slovenija 1 8.50 9.45 10.20 11.30 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 0.55 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Glasb. odd.: Loggione Aktualno: Super Partes Film: Scambio di identità (kom., ZDA, '96, r. R. Benjamin, i. S. Mac-Laine, R. Lake) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Belli dentro Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia (v. M. Hunziker in E. Greggio) Talent show: Io canto (v. G. Scot-ti), sledi Io canto e poi... Nočni dnevnik in vremenska napoved Italia 1 6.00 Nan.: Degrassi 7.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv moda 11.50 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del-la Tv 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Til Death - Per tutta la vita 14.00 Film: La Bomba (kom., It., '98, i. A. Gassman) 15.00 17.10, 20.30, 22.00, 23.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.15 Film: Beethoven 4 (kom., ZDA, '01, r. D.M. Evans, i. J. Reinhold, J. Pilc-her) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 19.35 Film: Barbie e l'avventura nell'ocea-no (risanka, ZDA, '10, r. W. Lau) 21.10 Film: Bee Movie (risanka, ZDA, '07, r. S. Smith, S. Hickner) 22.50 Film: Creature del terrore (srh., Kan., '04, r. P. Ziller, i. C. Alt) 0.35 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 6.15 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.20 Križ Kraž 8.55 Film: Kino Kekec (pon.) 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 22.30 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Pogled na... Jožef Tominc (pon.) 14.20 Film: Rada te imam, Eugenio 15.55 Sobotno popoldne: O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Alternativa 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Zakaj pa ne 17.40 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.05 Nagradna igra, sledi Z Damijanom 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.20 Utrip 19.50 Gledamo naprej 19.55 Parada 21.05 Ars 360 21.25 Hri-Bar 23.05 Nad.: Vroči Bronx 23.50 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 20.03.1992 (pon.) 0.15 Dnevnik (pon.) 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.00 Infokanal {p Slovenija 2 6.55 Skozi čas 7.05 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 20.03.1992 7.25 Polemika (pon.) 8.30 Planica: SP v smučarskih poletih, prenos 12.40 Circom Regional - Oddaja Tv Maribor (pon.) 13.10 Primorski mozaik 14.10 Lavrik: rokometna tekma, tekma lige prvakinj Larvik - Krim Merca-tor, prenos 15.55 Stoke City: nogomet, tekma angl. lige Stoke City - Tottenham, prenos 18.00 Zimske paraolimpijske igre Vancouver 2010, povzetki 18.15 Magazin v alpskem smučanju 18.40 Planet šport (pon.) 19.10 Planica: SP v smučarskih poletih, posnetek 20.00 Nova Gorica: nogomet, tekma prve lige Hit Gorica - Rudar, prenos 22.10 Odd. o modi: Bleščica 22.40 Slovenski magazin 23.05 Sobotno popoldne (pon.) 1.15 Tranzistor, 16. oddaja (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.30 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.40 20.00 20.30 21.50 22.15 22.45 0.15 11.30 12.00 15.00 16.30 17.30 18.00 18.40 19.15 19.30 19.45 20.00 21.00 22.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews Zoom 23.45 Vsedanes - Aktualnost Planica: SP v smučarskih poletih, povzetek Arhivski posnetki Globus Brez meje Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Glasb. odd.: In orbita Rokomet: liga prvakov Kino premiere Back Stage Live Dok. oddaja Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 0.30 Videostrani Kajža Hrana in vino (pon.) Kultura: Če pride revizor (pon.) Izzivi mladih (pon.) Settimana Friuli Monitor Duhovna misel Tedenski pregled Glasb. odd.: Z Mojco po domače Primorski tednik (pon.) Odbojka: Salonit Anhovo - Astec Triglav (pon.) Veliko platno RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00, Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 17.45 Glasba za vsakogar; 18.00 Mala scena, nato Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 Pogovor z ameriškim bobnarjem Howardom Curtisom; 10.45 Nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capo-distria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.40 Planica, oglašanje pred tekmo; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Planica, smučarski poleti, prenos do 13.00; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.10 Rokomet, liga prvakinj, Larvik : Krim;14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Na val na šport; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Opera: V. Bellini - Mesečnica; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 20. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo naša dežela pod vplivom visokega zračnega pritiska, v nižjih plasteh ozračja se bo zadrževal vlažen zrak. Med nedeljo in torkom pa bodo na vreme pri nas vplivale atlantske fronte. Nad srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Od jugozahoda doteka nad naše kraje topel in nekoliko bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 18.17 Dolžina dneva 12.08 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.44 in zatone ob 23.41 A BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh pojavljale z vremenom povezane težave, migrene in glavoboli bodo pogostejši, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 7.08 najnižje -28 cm, ob 13.12 najvišje 3 cm, ob 17.38 najnižje -9. Jutri: ob 0.32 najvišje 28 cm, ob 8.41 najnižje -24. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................360 Piancavallo..........220 Vogel.................180 Forni di Sopra........120 Kranjska Gora.........60 Zoncolan............105 Krvavec..............170 Trbiž..................150 Cerkno...............130 Na Žlebeh...........320 Rogla.................160 Mokrine..............190 Mariborsko Pohorje . . 80 Podklošter...........120 Civetta...............160 Bad Kleinkirchheim . 100 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC( 2/17 ■ CELOVEC O 0/15 TRBIŽ O 3/11 O 0/10 KRANJSKA G. ¿5 0 0/14 S. GRADEC O1—^ TRŽIČ 2/14 ^KRANJ očfrr LJUBLJANA 6/15 POSTOJNA O 5/10 KOČEVJE CELJE 6/17 O, MARIBOR o 4/18 PTUJ O M. SOBOTA O 3/17 N. MESTO 4/17 O ZAGREB 6/17 O iN NAPOVED ZA DANES 1 V spodnji nižini in ob morju bo prevladovalo pretežno oblačno vreme; drugod po nižinah in v predalpskem svetu pa bo oblačno, možen bo rahel dež, ki bo verjetnejši v Pre-dalpah, tam bo nad 1700m lahko snežilo. V notranjosti Kar-nije in predvsem na Trbiškem pa bo vreme lepše. Po nižinah in ob morju se bodo pojavljale meglice. Na Primorskem in notranjskem ter deloma v osrednji Sloveniji bo pretežno oblačno. Predvsem na severnem Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Drugod bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. O GRADEC 4/18 M. SOBOTA O 6/18 CELOVEC O 3/16 TOLMEČ O 5/13 TRBIŽ O 4/11 o 3/10 KRANJSKA G. X-V. VIDEM O 3 6/14 O PORDENON 7/13 ČEDAD O 7/13 GORICA O 9/14 O N. GORICA nm O1 TRŽIČ 5/14 o KRANJ ?JUBLJANA 8/15 POSTOJNA O 7/10 KOČEVJE REKA 11/14 Po vsej deželi bo oblačno, le na Trbiškem bo vreme nekoliko lepše. Po nižinah in v Predalpah se bodo pojavljale zmerne padavine; v Julijskih Predalpah bo padavin več. Snežilo bo le nad 1800-2000m nad morjem. V spodnji nižini in ob morju bo lahko čez dan rahlo deževalo; proti večeru se bodo padavine širile tudi na druga območja in se bodo nekoliko okrepile. (NAPOVED ZA JUTRp \ V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod bo prevladovalo oblačno vreme. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V ponedeljek bo oblačno in deževno. SVETOVNI SPLET - Odločil naj bi se v ponedeljek Google bi se lahko umaknil iz Kitajske Googleov glavni sedež v Pekingu na Kitajskem ansa PEKING - Ameriški internetni gigant Google bi lahko do 10. aprila ukinil svoj spletni iskalnik na Kitajskem, poroča časnik China Business News. Odločitev naj bi Google uradno sporočil v ponedeljek, piše časnik, ki kot vir navaja neimenovanega kitajskega uslužbenca Googlea. Minuli teden je kitajska vlada Google opozorila pred posledicami, če družba ne bi več cenzurirala rezultatov iskanj na spletni strani Goo-gle.cn. V tem primeru naj bi namreč ameriški gigant prekršil kitajsko zakonodajo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kibernetski vohuni s Kitajske so pred časom napadli Google, poleg tega pa še najmanj 20 drugih podjetij, z očitnim namenom vdreti v e-po-štne predale aktivistov z vsega sveta, so januarja razkrili v Googleu. Večino napada jim je sicer uspelo odbiti, a jih je dogodek kljub temu ponovno spodbudil k razmišljanju glede njihove poslovne dejavnosti na Kitajskem. Družba je tako napovedala, da ne bo več filtrirala rezultatov spletnih iskanj, ki jih opravijo uporabniki na Kitajskem. Uradni Peking je sicer zanikal kakršno koli državno vpletenost v kibernetske napade na Google. (STA) ZDRAVJE - Raziskava Poročeni imajo več možnosti, da bodo debeli ATENE - Grški strokovnjaki so ugotovili, da imajo poročeni moški in ženske dvakrat večjo možnost, da bodo postali debeli, kot tisti, ki ostanejo sanski. Po besedah predsednika grškega društva za debelost Dimitrisa Kiortsisa gre za to kriviti predvsem slabo prehrano in premalo gibanja. Raziskava, ki jo objavil grški časnik Kathimerini, je pokazala, da imajo poročeni ljudje največ težav z debelostjo trebuha. Poročeni moški imajo namreč kar trikrat večje možnosti za to obliko debelosti kot samski. Ta vrsta debelosti je največji problem tudi za poročene ženske, ki imajo dvakrat večjo možnost, da bodo imele to težavo, kot samske ženske. V raziskavi je sodelovalo 17.341 Grkov, starih med 20 in 70 let. (STA)