SAJA VSAK ČETRTEK
34^DNlŠTVO in UPRAVA: tel	DAnnunzio	27/E,
selia n ^630824. Pošt. pred. (ca-firaff08!?' ^ ^rst' Ul. Poštni teko-p . Un (C.C. post.) Trst, 13978341 nina plačana v gotovim T	E D N I	K
NOVI USI
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA
Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicitd inferiore al 50%
SETTIMANALE
1927
TRST, ČETRTEK 23. JUNIJA 1994
LET. XLII.
Zdrava
pamet
vn,.fid Prvega kroga občinskih Un * eV-V Dorici bi na prvi pogled J^cil predvidevanje, da na njj v°litvah v nedeljo, 26. ju-(jij ne bo zmagal županski kan-Več 8a podpirata ogromna dj ,lna slovenskih volivcev in tu-sk,eP del furlanskih in italijan-p denu>kratov. Razlika med nje° uyr®cenim kandidatom in tekmecem je na volit-14 7 junija znašala natančno
' °dstotka glasov, žu v°m° lahko govorili o čude-jpvCe bo v drugem krogu volitev tek ^rocetti premagal svojega pe tneca? Mislimo in upamo, da
?es le/ da tudi mnoge Goriča-*oč anes Prevzemajo občutki rada'arania' leze *n morda celo iz-ub^fVa'	spremljajo dogodke
s. *°mu starega degeneriranega Ne ^	Političnega sistema.
pj.^dne afere so namreč pljusk-hve, tu^i v Gorico, čeprav tu, daj ^°§u' n* k*l° fuli^0 škan-°v kot drugod po državi, elo težko pa si predstavlja-SVQ'..da bo večina Goričanov s ravnanjem na voliščih v Ijan zaupala nadaljne uprav-l Je svojega mesta ljudem in H°m' so ze^° da^e^ od fisfe-
Q0 ,uba, zaradi katerega se je UVg|.Ca Y zadnjih desetletjih lepo te Javila ne samo na deželni, 10 Vec tudi na vsedržavni in ce-n ^narodni ravni. Za prihod-hj ^*°rice bi odprava tega du-e^menila pravo katastrofo; z Prla Sam*m zamahom bi se pod-*4l. stavba, katere gradnja je ttai evala velikanske in dolgo-
Sk napore' da , °raj si ne moremo misliti,
kto ?do lahko utišani ljudje in Sati ^ so bili pobudniki in or-Uij1l5atorji priznanih mednarodno .^burnih prireditev, da boke *šani izdajatelji in pisci ta-titlaev*ie' kot je Iniziativa Ison-p0r' da bodo skratka doživele sbn 2 s^e' ki so zaradi politike iti h spoštovanja različnosti diigp^sosedskih odnosov nare-Vini konec nacionalistični in šo-*** > Cn* zaplankanosti, značil-/ d°lga povojna leta
deijs^a8a inž. Crocettija na ne-
V.
8°riške občine, temveč tudi
ih volitvah ni torej samo
$tVa rvresu slovenskega prebival-rvoriške občine, temveč tudi
drago legiša m»- 0
Zdaj je čas za trezen razmislek
Progresistični tabor se je na marčnih političnih volitvah slabo odrezal. Popravni izpit na evropskih volitvah je bil še slabši. Kdor je upal, da bodo italijanski volilci odrekli zaupanje tistemu, ki je prvič po vojni spravil neofašiste na oblast, je bil razočaran. Večina italijanskih državljanov ni očitno dovolj pretrpela pod fašizmom. Gotovo pa je, da večina sedanjih volilcev nima o fašizmu negativnega zgodovinskega spomina. Če nam to ugaja ali ne, tako je. S to stvarnostjo se moramo sprijazni-
RAFKO DOLHAR
ti. Da je s takoimenovanim naprednim taborom nekaj narobe, kaže tudi dejstvo, da so trije voditelji levih strank, Occhetto, Del Turco in Bordon, odstopili. Zdaj bi bil torej skrajni čas, da se progresistični tabor strezni in pametno reorganizira.
Pri tem je treba najprej ugotoviti, da je desničarski blok, kljub zdraham z Bossijevo Ligo, dovolj strnjen. Pričakovati je, da bo po zadnji volilni zmagi postal še bolj nadut. Prav tako je treba pričakovati, da se bo še okrepil, saj je skakanje na voz zmagovalca dokaj razširjen šport. Progresistični tabor bi se moral zato nujno združiti po angleškem laburističnem ali po ameriškem demokratičnem vzorcu. Po uveljavitvi večinskega volilnega sistema na sredini političnega loka ni več prostora. Kdor na sredini razmišlja o svoji politični prihodnosti, je obsojen na poraz ali na nadaljnje politično cepljenje. Končno je tudi zelo jasno, da je Berlusconijevo gibanje pobralo večino bivšega levosredinskega volilnega zbora. Nekaj takega, kar se dogaja na desnici, bi pričakovali, da se bo zgodilo tudi na levici. Čimprej bi bilo potrebno sklicati ustanovni kongres neme levosredinske stranke, ki bi zadovoljila napredne ljudi vseh barv, od zelenih do rdečih različnih odtenkov. Zato je treba pač obrabljene srpe in kladiva spraviti na podstrešje in je nesprejemljivo stališče voditelja stranke komunističnih prenoviteljev Bertinottija, ki si domišlja, da se bo napredni tabor lahko združil s premikom proti skrajni levici. To bi bilo bre-
zupno dejanje, ki bi pustilo desničarski koaliciji proste roke, njeni nasprotniki pa bi bili obsojeni na vlogo opozicije za mnogo let. Dosedanje dolgoletne volilne izkušnje namreč kažejo, da so Italijani podpirali KPI, dokler ni bilo nevarnosti, da bi ta prehitela Krščansko demokracijo. Pričakovati je torej, da se bo našel pogumen Occhettov naslednik, ki bo pokazal v to smer.
Ta problem pa ne zadeva samo rimskih tajništev italijanskih političnih strank, temveč se tiče tudi Slovencev, ki v precejšnjem številu vodijo tradicionalne leve stranke. Navsezadnje se pa tiče tudi vseh Slovencev, ki nam je še kot manjšincem naravno usojeno, da se opredelimo na volitvah za naprednejšo polovico političnega loka, saj ima ta večje razumevanje za naše pravice.
Izid zadnjih evropskih volitev pa mora tudi nas Slovence spraviti do razsodnih odločitev. Pregled volilnih rezultatov namreč kaže, da je Berlusconijevo gibanje krepko prisotno tudi v naših tržaških in goriških podeželskih občinah, od Doline do Števerjana. Hkrati je povsem jasno, da Slovenci ne volimo več le za tiste stranke, katerim smo tradicionalno zaupali svoj glas, temveč so naši glasovi prisotni dejansko v košarah vseh strank. Tudi o tem bo kazalo kdaj v bližnji prihodno-
Iz vsebine:
A. Pregare: Harakiri (str. 3)
S. Rudolf: Skoda za zamujeno priložnost	(str.	3)
Problem zaščite Krasa na okrogli mizi SS0 (str. 6)
HJ: Monologi Daria Foja v izvedbi gledališča Na Brci
(str. 7)
sti razmisliti. Danes je nekaj nujnejšega: če je namreč povsem jasno, da bodo v prihodnosti prevajalci na občinskih sejah tudi po naših občinah imeli polne roke dela, ker bodo italijanske liste gotovo prodrle v naše občinske svete, je treba strniti vrste, da bomo vsaj ostali gospodarji v svoji hiši. Če ne bomo dovolj pametni, obstaja tudi nevarnost, da nas ponekod spravijo na zapeček opozicije, da nam bodo torej tujerodci ukazovali po naših občinah. Zdaj je čas za pameten razmislek, da se taka nesreča prepreči. Mi seveda upamo, da pri tem ne bo spet prišlo, ob trkanju na zavedna slovenska prsa, do kakega posiljevanja s preživelimi ideološkimi ali razrednimi tezami. Po toči bo vsekakor, kot pravi slovenski pregovor, prepozno zvoniti.
Po evropskih
Četrte volitve za evropski parlament so za nami. Leta 1979-1984 — 1989-1994 pomenijo pomembne mejnike v procesu evropskega združevanja. Pomenijo prvo neposredno glasovanje nekaj sto milijonov Evropejcev za prestižno in reprezentativno parlamentarno skupščino, ki so jo dobro desetletje prej volili le posamezni državni parlamenti. Še danes sicer nima parlament v Strasburgu oz. Bruslju prave podobe, kot jo ima recimo kak državni zakonodajni zbor. Treba bo, da pride tudi na tem področju do večjih pristojnosti in da bo parlament res pravi sogovornik in tudi nadzornik izvršnih organov Evropske unije.
Sedanja politična Evropa gotovo ni v enaki meri odgovorila na priča-
kovanja svojih državljanov oz. volilcev. Italija je plebiscitarno potrdila sedanjo Berlusconijevo politično silo, ki je dobesedno omamila italijanske volivce. Velika Britanija je pokazala na velik porast laburistične opozicije in »kaznovala« sedanjega konservativnega premiera Majorja. V Španiji je delno poražen socialist Gonzales, spet Nemci in Francozi so — podobno kot drugi — bolj mislili na svoje notranjepolitične probleme. Tako bi lahko še nadaljevali. Vsekakor si danes države Evropske unije verjetno niso povsem na jasnem, kakšno politično strukturo si želijo!
Kako bo naprej z manjšinskimi oz. narodnostnimi vprašanji? Na teh vo-a.b. 0
Priložnost,	ki	je	go
zlasti slovenski,	ne
RADIO TRST A
■ ČETRTEK, 23. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bido-vec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Veš, poet, svoj dolg?; 15.30 Mladi val: Ena pesem, en spomin;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbliž-njega vzhoda.
■ PETEK, 24. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Jurin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
■ SOBOTA, 25. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta ro-zajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Janez Pov-še: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«.
■ NEDELJA, 26. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Na ekranih; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.45 Pa se sliš', slovenske ljudske pesmi; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik;
13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 17.00 Iz studia z vami: izbor z okroglih miz.
■ PONEDELJEK, 27. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Danilo Šuligoj; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bi-dovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi;
12.00 Dopisnice iz najbližnjega vzhoda; 12.40 Slovenski okteti: Ribniški oktet;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izkušnje s potovanja po Srednji Ameriki; 15.00 Poletni mozaik;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Hectorja Berlioza;
18.00 Marta Ivašič: Šolski prijatelj.
■ TOREK, 28. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Indija, srce sveta; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!« Kraške štorije v pripovedi Adrijana Rustja; 12.00 Doživljati rojstvo; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.40 Nekaj minut z...; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Nebesa«.
■ SREDA, 29. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila; 11.30 Danila Kocjan - Jelka Haladin: »Bejži, zlodej, baba gre!« Kraške štorije v pripovedi Adrijana Rustja; 12.00 S hrano do zdravja; 12.20 Uspešnice 1994; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorske mavrice; 15.00 Poletni mozaik;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov.
Drugi krog goriških občinskih volitev, ki se bo odvijal v nedeljo, 26. t.m., predstavlja pomembno priložnost, da se Slovenci uveljavimo skupno z drugimi demokrati ter da na tak način prispevamo k utrjevanju politike mirnega in enakopravnega sožitja, dobrososedskih odnosov ter vsesplošnega razvoja v tem delikatnem obmejnem prostoru. Zato je tudi ne samo iz krajevnih razlogov pomembno, da priložnosti, ki jih ponuja drugi krog goriških občinskih volitev, goriški volilci, še zlasti slovenski, ne zamudijo.
Tako je poudarilo ožje deželno tajništvo Ssk na svoji seji v petek, 17. t.m., v Gorici. Na seji je bil govor o vrsti političnih problemov, s katerimi se ta čas spopadamo Slovenci v Italiji, posebna pozornost pa je bila namenjena zadnjim volilnim preizkušnjam. Ožje deželno tajništvo je med drugim z zadovoljstvom ugotovilo, da je Ssk na goriških občinskih volitvah, kljub splošnemu demografskemu padcu in nižji volilni udeležbi napredovala, saj je v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami iz leta 1990 s 4,9 poskočila na 6,2 odstotka glasov. Tako je zdaj tudi že izvolila enega rajonskega svetovalca več kot v prejšnji občinski volilni preizkušnji, v primeru, da bi v drugem krogu volitev zmagal županski kandidat Bruno Crocetti, pa bi v goriškem občinskem svetu sedelo kar 8 Slovencev, med temi 5 izvoljenih na listi slovenske stranke. To bi goriški občini zagotovilo uravnoveše-
Prejeli smo naslednje tiskovno poročilo Slovenske skupnosti Gorica, ki ga objav-
ljam°-	(Ur.)
Slovenska skupnost Gorica stopa v odločilni krog občinskih volitev 26. junija v prepričanju, da bodo njeni volilci ponovno dokazali visoko stopnjo razumevanja trenutka, v katerem se nahajamo. Prvo geslo v podporo ing. Brunu Crocettiju je »Ne za močno Italijo na račun manjšinskih in posameznikovih pravic«. To pomeni, da bodo v nedeljo izbirali med dvema vrstama politike: na eni strani je skorajda slepa vera v pohod nove desnice, na drugi strani so zmerne sile, ki želijo na vsak način vzpostaviti v obmejnem območju vzdušje sodelovanja na vseh ravneh. Na ravni razumevanja med Italijo in Slovenijo, na ravni sodelovanja med vsemi narodnostnimi skupnostmi na Goriškem in na ravni sodelovanja s tistimi državnimi institucijami, ki imajo posluh za vsesplošno demokratizacijo življenja, v prvi vrsti za vsakršno manjšino, seveda tudi slovensko. Bati
no in odprto upravo v korist vsem njenim komponentam.
Ožje deželno tajništvo Ssk je na svoji seji v Gorici začelo tudi podrobnejšo analizo izidov pravkar minulih evropskih volitev. Analizo in oceno bo dokončalo deželno tajništvo Ssk na svojem plenarnem zasedanju, ki je že sklicano za torek, 28. t.m., prav tako v Gorici. Ožje tajništvo je vsekakor vzelo na znanje, da evropski volilni izidi niso bili zadovoljivi za celotno našo narodno skupnost, tako da bo treba iskati tudi novih poti, a po drugi strani je poudarilo, da moramo Slovenci odločno nadaljevati v svojem pravičnem boju, in to tudi čim bolj enotno, kot je v precejšnji meri že prišlo do izraza prav na sedanjih goriških občinskih volitvah.
ie "k -k
Zdrava pamet
4iiii n
in zlasti v resničnem interesu celotne Gorice in vsega njenega prebivalstva. Njegov poraz bi pomenil korak nazaj, odklon od tiste poti, ki je Gorici omogočila, da je pridobila duhovno in gmotno bogastvo, tako da je lahko bila za zgled tudi drugim mestom in okoljem.
Če bo zmagal pravkar omenjeni županski kandidat, ne bomo zato govorili o čudežu, temveč le o zdravi pameti. Bog daj, da bi bilo tako!
se je namreč, da bodo iste sile, ki so v državnem merilu prevzele vodstvo države, v našem obmejnem območju dosti manj demokratične, ali pa bodo celo v preveliki meri sledile pretiranemu navdušenju in zanesenosti. Slednja lahko povzroči velike motnje v odnosu med Italijo in Slovenijo kakor tudi v samem mestu Gorici, ki zaradi tega ne bi postala mesto, odprto na vzhod in zapad, pač pa zaprt prostor, ki se ne bi mogel vključiti v nove evropske tokove.
Slovenska skupnost Gorica je prepričana, da bodo podobno razmišljali vsi tisti zavezniki »transverzale«, ki so že v prvem krogu podprli ing. Bruna Crocettija za župana, kakor tudi vsi tisti, ki so iz balotaže izpadli in bi na vsak način morali razumeti, za kaj pri izbiri goriškega župana sploh gre. V nedeljo se torej odloča usoda Gorice in njene prihodnosti, kakor tudi medsebojnega življenja v tem našem mestu. Zato je prav, da prepričamo v svojo izbiro tudi druge ter da se istočasno zavedamo, da je dragocen vsak glas SSk za ing. Bruna Crocettija.
Poziv SSO volivcem
V nedeljo 26. junija, bo v rici drugi krog za občinske vo ve in sicer za mesto župana;
V tekmi med dvema kand* torna Svet slovenskih organ#3 priporoča slovenskim volivk ' da strnjeno glasujejo za žup skega kandidata Bruna Croce ja, ki predstavlja koalicijsko sto, v kateri je tudi Slovens skupnost.	.u
Zato naj za odprtost v iyieS(), in ob meji, za prijateljstvo m žitje med tu živečima naro ma, slovenski volivci glaS“J L za zgoraj omenjenega kandid ^ ki jamči za načela te politike evropskega duha ob meji-* * *
Po evropskih volitvah
^ll" n	-	elt
litvah je lista Federalizem d°ztV.
neuspeh. Po dveh mandatih sV°l.L
(čeprav samo sardinskega) Pre m
nika v evropskem parlamentu je
ta koalicija ostala brez predstavniku1"
To seveda narekuje za naprej d°10
na razmišljanja, nikakor pa ne po&
Ija v diskusijo samega načela skup
ga manjšinskega nastopanja. ia. v
mora še naprej nadaljevati, četuO
drugačnih in novih oblikah! ,
Slovenska skupnost s tem m živela poraza. Zabeležila je reto• dober volilni uspeh, ki sicer nik'o* bil enak drugim — recimo uPraV!jnll. ali deželnim — volitvam. Njeni K didati pa so se dobro afirmirali m segli častno število preferenčnih S^ sov. To nam lahko spet dokazuje, naši slovenski volivci znajo razam glas manjšine in glas Evrope, P no tiste Evrope narodov, ki jo Pd kujemo.	■	^
Vseeno pa smo danes Sloven ■ Italiji aktivno prisotni v procesu ropske integracije. S svojo slovel^ samostojno stranko namreč še ve . sodelujemo v okviru evropske trt, šinske zveze ALE (Evropske sV u. ne zveze), ki združuje narodne jna ■ šine od Irske in Velike Britanije' mo Španije, Francije, Italije in gih držav — članic Evropske anij Ostajamo enakopravni in redni C . te federacije manjšinsko-avtonon1 c čnih sil Zahodne Evrope in s tem ^ idealno in dejavno prisotni v viru aktivnosti Evropskega Pa ^ menta in njegovih članov. Zat°. mo še naprej iznašali na tem vtS°tllp-forumu glas slovenske narodne s* , nosti v Italiji, kar je še posebno no danes, ko v notranji politih1 ^ ske vlade zaenkrat ne kaže za nas j dobrega. Prav evropska solidaf1 in tesna povezanost z drugimi de kratičnimi silami nas bodrita, da, mo še naprej lahko odločen glasni K f še skupnosti in porok demokraeiJ■ tem delu Evrope. Tudi za slove11 (in slovanski) svet!
V nedeljo v Gorici izbira med dvema politikama
HARAKIRI
hh a?0ie' samomor s sunkom v tre-. 0strim, dolgim rezilom. o»r !'. Slovenci, znamo to drugače
apTT* kon^a se SICer s smrtjo, mifa 2 *nvaHdstvom. Najbolj zani-fje 0 Pa ie N, da si telesne poškod-JZZr0lamo s Peresom' kemičnim
” nikom, s pisalnim strojem, z dis-
T Zreko razpoložljivih sredstev 0iU?ianie iavnosti- Prav iz teh
zavj1 C£V Se ^akko prepričamo, da z in 'e°S^° Pre°brc>čamo narodovo telo len f?!’0 na njem že kak funkciona-lj ■ e Cek' ki bi ga bilo treba ohromi-skor -° na Prav zv‘i *n Pokrit način, h“l neopazno: večji naslovi z bom-hv n tuiko' vrinjeni med prav ta-»jue,. naslove, ki poveličujejo Tri-,s lPark, manjši naslovi, kiponu-rekla$e 2 r°d°vnikom in zraven spet to JT S tuPm izrazom, ki ponuja pišu p koši ali masažo proti celuliti-peije-eS' m°jstri smo pri opravilih, ki
dj, n°S° je pozivov k treznosti, tu-se vrstijo. Vendar je treba vest°nti' da to počnejo ljudje, ki jim ^ ln odnos do naroda ne dasta mi-' 0 pa so tisti ljudje, ki za svoj apel na honorar! Med njimi sko-»e najdeš homusa politicusa ali
Posl°vneža<
fen n°nŠalantno brezbrižnostjo se je sq ntenu razprodaje narodnega pono-H^Pustilo tudi ljubljansko Delo. ^jo vam je fotokopija sporeda i, ki va ta časnnis nhiavlia Vsi
narodovo belo smrt!
0stal,
ga ta časopis objavlja. Vsi
skih Sk°redi tujih radijsko-televizij-p P°staj so vsaj površno prevedeni
ženščino.
24.00 POROČILA 0.15 SHOW MAURIZIA COSTANZA 1.30 DNEVNE NERODNOSTI 1.45 TO JE NOVICA 2.00 POROČILA 2 JO I TALIJANI, zabavna oddaja 3.00 POROČILA 130 TARGET 4.00 POROČILA 4JO PETER KA E PETEGA NADCTROfyA 5.00 POROČILA
Q PA1UNO
9.35 Sene »orni al Parlamento. 10 Tgl Flash. 10.05'Shango. la pištola infallibile" (1970) film 11 Da Napoli Tgl. 11.05 "Shango. la pištola infallibile" film 11.45 Unomattina Ulile futile 12.25 Che tempo fa. 12 JO Tgl Flash. 12.35 La signora in giallo.Telefilm. 13J0Telegiornale. 14 Pris-ma 14.20 0mondodiQuark. 15.00-18.00 Uno per tutd 15.00 Vita col nonno. Telefilm.
16.00 Cartoni. 16.40 Dinosauri tra noi. Telefilm. 17.30 Zorro. Telefilm. 18 Tgl. Appuntamento al dnema. 18.20 In viaggio nel tempo.Telefilm. 19.05 Nino Frassica presenta "Grazie Mille (escl)" 19.50 Che tempo fa. 20 Telegiomale. 20 JO Tgl Spon. 20.40 "La Gnomo-Mobile” (1%7) film
Znano mi je, da so bili uredniki te rubrike o tem opozorjeni, toda te nedolžne rokavice ni nihče pobral. Morda zato, ker je ta perverznost vrinjena tja, kjer lahko tako abotnost spregledaš, ali pa mnogi bralci Dela obstr-mijo pred naslovi in fotografijami, ki jim ponujajo sibilske ekonomske rešitve in pa monališke nasmehe. Veliko huje bi bilo, če bi se med tem številnim bralstvom že razpasla vseenost. Odgovornim pa se morda zdi, da smo s tem načinom ravnanja bliže Evropi ali da vsaj še dodatno pestujemo italijansko manjšino onkraj meje. Gorje pametnemu!
Aleksij Pregare
Saša Rudolf
Na posvetu časnikarjev ponudili načela namesto rešitev
Skoda za zamujeno priložnost
Pričakovali smo in tudi upali, da bomo ob koncu tridnevnega tržaškega seminarja o problemih poročanja z vojnih področij dobili neke vrste deontološko listino, ki nam bo pomagala pri reševanju večnih dilem kot so na primer preverjene verodostojnosti novic, pravilna in poštena uporaba slikovnega materiala o vojnih grozotah, v zameno pa smo dobili ju-ridično strokovno izdelan seznam »pravic«, ki naj bi jih uživali dopisniki na vojnih področjih. Zaščita je več kot zaželena in dobrodošla, vendar pa listina, ki sta jo predlagala prof. Conetti in prof. Saulle, vsebuje vse preveč utopi-stičnih predlogov. Tako se na primer zavzema, naj bi Unesco, ki je seminar priredil skupno s tržaško občino in univerzo, posredoval pri Združenih narodih, naj bi vojskujoče se strani zagotovile poročevalcu možnost zbiranja in preverjanja verodostojnih informacij. V praksi pa je nemogoče, da bi dopisnik, ki poroča, recimo, z muslimanske strani, prečkal fronto in neovirano preveril srbske podatke.
Časnikar, je nadalje rečeno, mora imeti popolno avtonomijo tudi do zunanje politike lastne države. Spet pravilno načelo, ki je v praksi neizvedljivo. Vojni dopisnik naj bi se izognil zasičenju s ponavljanjem grozljivega slikovnega materiala in obtoževanja ene same strani, vmešavanju v notra-nje-politične zadeve. Na takojšnjo ugotovitev prisotnih časnikarjev, da gre za v praksi neizvedljiva načela, so juristi odgovorili, da je njihova naloga predvidevati bodoči razvoj družbe in najti ustrezna vedenjska načela. Morda bo res tako, čeprav pravo tudi za neukega nikakor ne izgleda nekaj futurističnega, pač pa skupek pravil, ki urejujejo sedanjo in ne bodočo družbo.
Toda če z listino nismo in ne moremo biti zadovoljni, si moramo lep del krivde pripisati samim sebi. Dali smo svoj pristanek, čeprav se z eno samo izjemo nismo znali kot kategorija vključiti v razpravo na tak način, da bi bila listina bistveno drugačna in pisana bolj na kožo vojnega poročevalca.
Na seminar so bili vabljeni časnikarji iz vseh republik bivše Jugoslavije, kakor tudi iz sosednjih držav Avstrije, Madžarske in Jugoslavije. Že iz poročanja samega je razvidno, da našim problemom ne posvečamo večje pozornosti, kot da bi nas bilo sram pred javnostjo razpravljati in še posebej pisati o vprašanjih, ki nas morijo vsak dan.
Kolikokrat smo se zaman spraševali, če v primeru bosanskih grozot lahko uporabljamo besedo vojna, saj ne gre za spopade med vojskama, pač pa največkrat za napade oboroženih tolp na civilno prebivalstvo. Gre torej za nekaj povsem neobičajnega, za stanje, v katerem je izredno težko, če že ne nemogoče ločiti resnične od neresničnih vesti. Marsikdaj zapademo vplivu propagande, ko napišemo komentar na podlagi podtaknjene vesti. Toda posplošena negacija verodostojnosti vsaki informaciji nas lahko privede v nasprotno skrajnost, ko odrekamo resničnost vsaki novici. Tovrstna skepsa ima prav tako negativne posledice, ki se kažejo v enaki delitvi krivde, v interpretaciji dogajanja samega. Morda bo primer najlažje pokazal te negativne posledice. Potem ko je bilo dokazano, da je slovensko vodstvo med desetdnevno vojno enostransko obveščevalo javnost, so se pojavile interpretacije, da je Ljubljana nalašč zaostrila stanje na mejah z Zahodom, medtem ko je jasno, da je Beograd ukazal vojski, naj prevzame oblast nad mejami in predvsem nad carinskimi pristojbinami.
Napačno bi bilo zvrniti vso krivdo za težave poročanja iz vojnih področij na druge, na Združene narode, voditelje torej vojskujočih se strani, na diplomacijo, kajti dober del odgovornosti nosijo dopisniki sami. Vse premalo poznamo krajevno zgodovino, resnični položaj in vse preveč iščemo bombastične novice, ki naj vzbudijo pozornost bralcev in odgovornih urednikov. Pa tudi premalo ponižnosti je v poročanju in preveč protagonizma. Na vojna področja prihajamo nepripravljeni, predvsem miselno.
Tržaški seminar, ki je prvič združil tako srbske kot hrvaške in muslimanske časnikarje, se je tem vprašanjem hote ali nehote izognil. Toda od prvega poskusa pri odprtju dialoga kaj takega tudi ni bilo pričakovati. Skoda kljub temu za zamujeno priložnost.
* * *
V tem času poteka 500 let poštne službe, ki jo je začela razvijati družina Tasso iz bližine Bergama. Obletnico so obeležili z zanimivo pobudo — pred nekaj dnevi se je tudi na devinskem gradu ustavila skupina pismonoš na konju in peš. Tako so nekoč prenašali pisma iz Milana v Benetke. Skupina je pred dnevi odpotovala iz Milana, ustavila se je v Benetkah, nato pa je stopila še do Devina, na grad rodbine Thum un Taxis, ki je veja omenjene družine Tasso.
k ^6. vzorčnem sejmu, ki je od 17. junija odprt na tržaškem razstavišču, %SaVtltorek, 21. t.m., dan Slovenije. Na sporedu je bila okrogla miza o tujih sP0[f 7*6 in privatizacijah v mladi državi. Sodelovali so predstavniki Go-1	zbornice iz Slovenije, prisoten pa je bil tudi slovenski veleposlanik
se f,0 u Marko Kosin, ki ga je spremljal konzul v Trstu Jože Šušmelj. Sejem ZaMjučil 29. junija. Na sliki: (foto S. Ferrari) slovenski stand na trža-Velesejmu
Slovenska skupnost o kraškem parku in urbanističnem načrtu
Tržaški pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji, ki jo je vodil podtajnik Močnik, razpravljal o več aktualnih vprašanjih, ki so v zadnjem obdobju v ospredju širšega zanimanja tukajšnje javnosti in slovenske še posebej. Glede izidov nedavnih evropskih volitev slovenska stranka ugotavlja, da absolutne številke še zdaleč ne odražajo zanesljivega razpoloženja volivcev. To se da po eni strani razbrati iz razmeroma nizke volilne udeležbe, po drugi strani pa iz precejšnje razlike v glasovanju za evropski parlament in za krajevne upravne volitve. Pri nas je to primer Gorice in tudi slovenskih volitev, ki so si tokrat privoščili nadaljnje razprševanje glasov brez vsakršnega konkretnega učinka. Zato je toliko bolj pomembno dejstvo, da je močno jedro tradicionalnih volivcev Ssk podprlo njene kandidate na listi Federalizem in s tem omililo nevzpod-budne težnje Slovencev po anonimnem razprševanju glasov.
Razprava je tekla tudi o predlogih za oblikovanje Kraškega parka, ki bi ga nekateri naravovarstveniki hoteli za vsako ceno z deželnim zakonom uresničiti vsaj na papirju, premalo upoštevajoč upravičene zahteve prizadetega prebivalstva, posebno kmečkih lastnikov in drugih posestnikov zemljišč.
Tretje vprašanje, ki ga je obravnaval izvršni odbor Ssk, je novi regulacijski načrt tržaške občine, ki je bil sicer delno že objavljen, a ga bo občinski odbor uradno sprejel verjetno prihodnji teden. Zato je interes vseh občanov, krajevnih sosvetov in organizacij civilne družbe, da se z načrtom seznanijo in izdelajo svoje pripombe k njemu. To je še posebej pomembno za slovenske strokovne in druge družbene organizacije, ki delujejo v predmestnih območjih in na Krasu.
Prireditev bo v začetku septembra na Opčinah
4. Draga mladih o problemu zaposlitve
Mladinski odbor Slovenske prosvete in Zveza katoliških študentov iz Ljubljane prirejata od 1. do 3. septembra v parku Finžgarjevega doma (Ma-rijanišča) na Opčinah četrto Drago mladih, ki bo letos posvečena problematiki delovnega sveta.
Draga mladih je veliko srečanje mladih Slovencev iz zamejstva, domovine in zdomstva in predstavlja za udeležence ne samo priložnost za intelektualno in duhovno obogatitev, pač pa tudi za navezovanje novih prijateljstev, za družabnost in zabavo. Program je namreč pripravljen tako, da vsebuje tri predavanja ali okrogle mize o tematiki, ki jo organizatorji določijo, obenem pa tudi kulturni in družabni program ter krajši izlet. Letošnja tematika se bo dotikala problema zaposlovanja mladih ter ekonomskih in zaposlitvenih trendov v novi Evropi.
Organizatorji priporočajo vsem, da se udeležijo celotnega programa in tako najbolje izkoristijo priložnost za navezovanje stikov in prijateljstev s sovrstniki s Tržaškega, Goriškega, Koroške, Slovenije ter zdomstva. V ta namen svetujejo mladim, naj se čim-prej prijavijo Mladinskemu odboru Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, Trst (370846-zjutraj).
Kdor se prijavi, ima avtomatično rezervirano mesto za prenočevanje, za izlet in za hrano. Za te usluge je organizator letos določil prispevek 3000 SIT. Po možnosti naj udeleženec prispevek plača ob vpisu. Če se iz kateregakoli razloga premisli in se Drage mladih ne namerava več udeležiti, naj to nemudoma javi organizatorjem (vsaj do vključno 29.8). Prosijo tudi, naj vsak udeleženec prinese s seboj spalno vrečo.
Breda Susič
Smrt Karla Štolfe
Na zgoniškem pokopališču so v ponedeljek, 21. junija, pokopali najstarejšega občana Karla Štolfo iz Saleža, .ki je umrl v starosti 92 let. Pokojnik je sodil v tisto generacijo, ki je preživela obe svetovni vojni. Ko je izbruhnila prva, je bil še otrok, v drugi pa so ga kot rodoljuba najprej internirali v Čelanu v Južni Italiji. Ko se je vrnil, so ga odpeljali Nemci na prisilno delo v Nemčijo. Ob koncu vojne se je kar peš odpravil domov v rodni Salež, kjer ga je čakala družina — žena Milka Vodopivec, s katero se je poročil leta 1936, hčerki Marica in Dragica ter sin Srečko, ki se je rodil, ko je bil oče zdoma.
To in še veliko drugega je o pokojnem Karlu Štolfi povedal
na pogrebni svečanosti sovaščan in načelnik svetovalske skupine Ssk v zgoniški občini Jožko Gruden. Opisal je tudi njegovo politično delovanje. Pokojnik je bil »vrsto let v stranki Slovenske skupnosti izvoljen za občinskega svetovalca in je s svojimi pametnimi in dragocenimi predlogi veliko prispeval na sejah občinskega sveta. Tudi mi, ki smo mu nasledili pri tem delovanju, smo se ničkolikokrat poslužili nasvetov, ki nam jih je Karlo rade volje dajal,« je med drugim povedal Gruden. Mašo je daroval msgr. Mar-kuža, na pogrebu pa je zapel tudi moški zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Pokojnikovim svojcem izreka globoko občuteno sožalje tudi naš list.
«
Ob robu praznika
Devinsko-nabrežinska občina je bila pred več kot 30 leti pobudnik vinskih razstav, ki so se nato razširile po vseh tržaških občinah in bistveno pripomogle, da se je izboljšala kvaliteta naših vin. Vinske razstave se redno obnavljajo v vseh naših občinah, razen v de-vinsko-nabrežinski, kjer so zamrle brez vsakega znanega razloga. Domače kulturno društvo »Igo Gruden« je letos sklenilo, da samo izvede manjši praznik vina, ki ga je poimenovalo »Le rujno, ruj-no vince pij«. Lepo izdelani originalni plakati so vabili občane na pokušnjo kakih deset vzorcev na-brežinskih vin. Lepo urejen travnik Sokola, kjer ni manjkalo niti sanitarij za prizadete, je kot nalašč, da se v senci košatih dreves odpočiješ in ob domačem vinu za-užiješ nekaj tople hrane. Večjih problemov letos ni bilo. Vreme je bilo lepo, obiskovalcev precej, vino dobro, piščanci in lulčki (čevapčiči) lepo pečeni, otroci pa so poleg koka kole jedli ocvrt krompir. Za nepričakovan zaplet je poskrbela občinska uprava, ki ni namestila zabojev za odpadke, niti ni dovolila, da bi društveni delavci sami poskrbeli za njihovo namestitev, češ da bi to bilo v nasprotju z zakonom, ker društvo ne plačuje davka na odpadke!
Kolikor mi je znano, se kaj takega še ni pripetilo na nobeni prireditvi na prostem. Vsak konec
tedna smo priča vrstam veselk šager in povsod je nameščena P soda za odpadke in prav taRo ^ bilo tudi do preteklega tedna v brežini. Odslej pa kaže, da se utečena praksa spremenila- t” so birokratske ali morda celo P tične težave res nepremostlj* ' da se mora edino društvo v \ brežini ubadati tudi z zbiranj® odpadkov v neprimerne plast* vreče?	.
Nekoč je občina z rednim*/ di če skromnimi, letnimi PrlS^^-ki podpirala domače društvo; , nes v finančni stiski tega m ^ človek pa bi pričakoval, da bi v čina nudila vsaj tiste usluge/v ^ bistvu ne predstavljajo financ ^ obremenitev. Rad bi spomnit/ s takimi veselicami društvo z 0 prepotrebna sredstva za celote ^ delovanje na kulturnem, šP,^ nem in rekreacijskem podro J^
Mar je treba to posebej p°u'
jati?
Antek Ten
Č0*1
■K -K -K
\j(l'
V dvorani SKD Igo Gruden v brežini so prejšnji teden odprh stavo miniaturnih izdelkov unt igO Giuliana Košute iz Križa. Na številni eksponati — miniature čnih kraških hiš in raznih znanih r.
menikov v naših krajih in tudi
v S10'
veniji. Razstava bo na ogled ob de ^ nikih od 18. do 20. ure, ob sobota ^ nedeljah pa tudi dopoldne od '
13. ure.
Veličasten koncert H. Berganta in A. Grčarja
Na Opčinah zadonele prenovljene orgk
Na Opčinah je bila v nedeljo, 19. t.m., slovesnost ob obnovitvi in P° v Čanju tamkajšnjih orgel. Ob tej priložnosti je bila cerkev nabito polna, v udeleženec je dobil v roke spored, na katerem je bila natisnjena tudi Pr ri0 vitev obnovljenega instrumenta, ki jo je napisal znani orgelski izvedenec Škulj. Po pozdravnih besedah openskega župnika dr. Zvoneta Štrublja )e > nez Beličič prebral priložnostno misel, ki jo je napisal že omenjeni kola tor, prof. Škulj. Koncert je bil pravo doživetje, saj sta ga oblikovala ‘zrl’Qj,. glasbenika, orglar, prof. Hubert Bergant in trobentač prof. Anton Grčar■ činstvo je lahko tako v polnosti doživelo, kako donijo obnovljene in poV . < ne openske orgle, ki jih je s svojimi sodelavci odlično popravil in jim d° še en register mojster Anton Jenko in Ljubljane.
Uspela prireditev v izvedbi MePZ Hrast in Odra 90
tonski koncert »Al' maraš kaj za me«
s prijetne predstave »Al' maraš kaj za me«
PrecJ6 Se ozrem na številne glasbene, so s VS0m Pa zborovske prireditve, ki A® 0clvijale v zadnjem času na Golci rn' ^ko rečem, da je bil koncert,
£3 nr»clllX-r»1t neni?r\ii nol-ol/ y
Dobe	Pos^u®ab prejšnji petek
ske er<^°^u v izvedbi mešanega pev-g]e ?a 2b°ra Hrast in s sodelovanjem pte 9	skupine Oder 90 prijetno
^Senečenje. Ze dejstvo, da je kon-P°tekal na odprtem, v izredno jjj, 1Cnem prostoru Belotovega bor-ž9cj' 8a je občinstvo napolnilo do vi d^i	k°tička, je celotni priredit-
jej ° svojstven prizvok. K temu pa je? ot;rovalo izvirno besedilo, ki ga lej .^Priliko sestavil Franko Žerjal, Kot	°benem režiser predstave,
žilaSatTl Prav'i' rnu je za izhodišče slu-KileSU'ta ^ama Vremšaka »Vascit pr' H S svojimi napevi opisuje poje vf red)a Ziljske ohceti. V ta okvir <>* še scenske utrinke z obujajo SPorninov na lepe mlade čase in tel<sj 12°blikoval prijeten in živahen t0fk' s prepletanjem glasbenih p Ustvari zaključeno celoto. ŽQdrav.ta spojitev pevskih utrinkov U.. rsKinii vložki je botrovala k tako
ri u Uspehu prireditve. Malokate-*8ent na Goriškem bi znal upo-
števati poleg vokalnega izvajanja tudi vizualni aspekt večera. Dirigentu Hilariju Lavrenčiču je to uspelo. Zbor je vključil v odrsko dogajanje, pri tem pa dosegel tudi brezhibno glasbeno podajanje. Odrski premiki, ki jih je režiser zahteval od zbora, niso bili veliki, a so zadostovali, da se je statičnost, ki smo jo vajeni na pevskih prireditvah, razbila.
Pri predstavi so sodelovali še člani gledališke skupine Oder 90: Katja Sfiligoj, Jan Leopoli, Jordan Figheli, Fabijan Sfiligoj, Marinka Černič, Ele-na Bensa, Marko Černič, Kazimir Černič in Tamara Kosič. Za kostume je poskrbela Snežiča Černič, sceno pa si je zamislil Herman Kosič.
Ob koncu je v imenu pokrovitelja spregovorila še predsednica SSO Marija Ferletič in se vsem izvajalcem zahvalila za prijeten večer.
i.f.ž.
* * *
V Trstu so v Art Galery prejšnji teden odprli razstavo znane beneške slikarke Claudie Raza, ki z družino živi na Tržaškem. Dela umetnice bodo na ogled do 29. junija vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.30.
Nanovo sezidano župnišče v Komnu. Prejšnje je bilo požgano februarja 1944
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTJAKOBSKO KULTURNO DRUŠTVO vabita na
Slavnostni koncert v počastitev skladatelja Vinka Fillija
Njegove cerkvene skladbe bodo izvajali
MEŠANI PEVSKI ZBOR PORTOROŽ MOŠKI PEVSKI ZBOR IZOLA MEŠANI ZBOR OBALA KOPER
Dirigenta: Helena Jureš, VValter Lo Nigro Orgle: Tone Potočnik
Koncert bo v cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu v soboto, 25. junija, ob 20.30.
Napoveduje se lepo glasbeno doživetje
Nastop zbora Jacobus Gallus v Stivanu
Na praznik sv. Ivana, v petek, 24. t.m., bo v Štivanu koncert zbora Jacobus Gallus iz Trsta, ki ga od letos vodi Janko Ban. Predstavil bo zanimiv spored nabožne glasbe. Prvi sklop se bo začel z dvema renesančnima motetoma in Mozartovim Ave verum Corpus. Sledil bo gre-gorianski koral, protestantska pesem in Slava iz glagolske maše. V drugem sklopu bo zbor izvajal mladostne skladbe še ne dvajsetletnega Marija Kogoja, na koncu pa priredbe ljudskih pesmi z nabožno vsebino iz različnih narečnih področij. Spored predvideva Merkujeve, Dipiazzove, Ghedinijeve in Vrabčeve skladbe.
Koncert, ki ga prireja župnijska skupnost iz Devina, Štivana in Medje vasi, želi torej predstaviti tematsko zaokrožen spored, ki želi ovrednotiti preteklo in sedanjo glasbeno kulturo v Trstu. Organizatorji pa želijo ob tej priložnosti opozoriti obiskovalce na obnovitvena dela, ki so v teku v tej cerkvi. Lani je župniji uspelo obnoviti streho, letos pa bi radi popravili tudi okna in električno napeljavo, ki je tudi dotrajana. Župnijska skupnost smatra za svojo dolžnost, da ohrani to cerkev, kije bila kot vojna odškodnina dograjena leta 1933. V njej so imenitni Černigojevi grafiti ter druga umetniška dela, ki jih je zaradi slabe strehe že načela vlaga.
Pol stoletja na Krasu
Ta mesec je obhajal 50. obletnico mašništva dekan v Komnu msgr. Franc Krapež. Pripadal je letniku bogoslovcev goriške nadškofije, ki so bili povečini posvečeni v mašnike 3. junija 1944 v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici. Med njimi je bilo lepo število slovenskih primorskih novomašni-kov.
Franc Krapež, ki je doma z Otlice, je prvo službeno mesto nastopil na Velikem dolu, to je na Krasu. Za duhovnika je gotovo nekaj izrednega, da je dejansko ostal v istem okolju nič manj kot pol stoletja, tako da ga upravičeno imamo za pravo kraško institucijo.
Razen dušnemu pastirstvu v zaupanih mu župnijah se je slavljenec veliko posvečal vodenju misijonov po župnijah širom vse Primorske; je namreč odličen govornik in prijeten družabnik. Vedno pa je gojil tesne stike s Slovenci
Msgr. Franc Krapež
v zamejstvu, kjer ima mnogo prijateljev.
Ob lepem življenjskem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi ga Bog še dolgo ohranil pri dobrem zdravju, tako da bo lahko še veliko dobrega naredil za naše ljudi na Krasu.
Problem zaščite Krasa na okrogli mizi SSO
Ne samo omejitve, temveč tudi možnost razvoja
Oba pristojna deželna odbornika, Ghersina in Chiarotto, sta se na povabilo predsednice Sveta slovenskih organizacij Marije Fer-letič udeležila v soboto, 19. t.m., okrogle mize, posvečene aktualnemu, a kočljivemu vprašanju zaščite Krasa. Pogovora v dvorani pevskih zborov v Devinu so se udeležili tudi predstavnika obeh sindikalnih organizacij kmetov, Rubert in Gregorič, predsednik Kraške gorske skupnosti Širca, odvetnika Škerk in Močnik, arhitekt Antoni ter deželni svetovalec Longo. V imenu lastnikov zemljišč na Krasu je v razpravo posegel David Malalan.
Deželna odbornika sta orisala temeljna vodila zakonskega osnutka o Kraškem parku, ki ga pripravljajo pristojni uradi. Naglasila sta predvsem, da ne bo šlo za načrt, ki bi vseboval samo omejitve, temveč predvideval vrsto dejavnosti, značilnih za kraški teritorij in njegovo prebivalstvo. To je bistvena razlika — sta dejala — med prvotno zamislijo in sedanjo stvarnostjo. Odbornik Chiarotto je povedal, da se bo park predvidoma raztezal na površini kakih 7 tisoč ha in ne na 15 tisoč, kot se je govorilo svoj čas. Omenil je tudi vprašanje odškodnine, ki jo bo treba plačevati oškodovancem. Oba odbornika sta kot pomembno novost omenila, da bo upravljanje parka zaupano Kraški gorski skupnosti, ki je po njunem mnenju še najbolj reprezentativen organ kraške dejanskosti. Odbornik Ghersina je pripomnil, da to vprašanje ni več sporno na ravni deželne uprave ne na ravni tržaške občine.
Predsednik Kraške gorske skupnosti Širca je dejal, da se strinja s temeljnimi izhodišči, ki so prišla do izraza v izvajanjih obeh odbornikov, naglasil pa je, da bi bilo treba pohiteti z deli in vprašanje čimprej urediti, češ da je za to zdaj ugoden trenutek. Več dvomov sta imela predstavnika sindikalnih organizacij kmetovalcev, ki sta zahtevala predvsem večjo udeležbo kmetovalcev tako na posvetovalni ravni kot tudi in predvsem pri stvarnem oblikovanju zakonskega načrta. Grajala sta dalje birokratsko miselnost, s katero so prežeti mnogi deželni funkcionarji. Odvetnika Škerk in Močnik ter arhitekt Antoni so vprašanje zaščite Krasa obravnavali predvsem z vidika slovenske narodnostne skupnosti, ki na Krasu živi in katere nadaljnjega obstoja in razvoja nikakor ne sme ogroziti predvideni park, saj bi to
predstavljalo očitno in grobo protislovje. Proti parku pa se je odločno izrekel David Malalan. Dejal je, da je v bistvu nepotreben, češ da morajo urbanistična vprašanja urejati občine s svojimi regulacijskimi načrti. Če bi pa dežela le izglasovala zakon o parku, naj se njegovo upravljanje zaupa jusarskim odborom.
Pogovor ob okrogli mizi, ki ga je vodil dr. Drago Legiša, je uvedla in sklenila predsednica SSO Marija Ferletič, ki je izrazila željo in zahtevo, naj bi dežela pri oblikovanju zakonskega osnutka o zaščiti Krasa upoštevala stališča in zahteve slovenskega prebivalstva, ki na Krasu živi.
V Gorici predstavili prvi zvezek vizitacijskih zapisniki
Natančnejša
krajev sredi 18
V Gorici so pred nedavnim predstavili 1. zvezek vizitacijskih zapisnikov goriškega, tolminskega in devinskega arhidiakonata goriške nadškofije v obdobju od leta 1750 do 1759. Gre za imenitno delo, ki ga je izdal Inštitut za družbeno in versko zgodovino iz Gorice s finančnimi prispevki italijanskega Ministrstva za kulturne in krajinske znamenitosti, Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in pristojnega odborništva Dežele Furlanije Julijske krajine. Knjiga ima skupno 848 strani. Na prvih sto straneh je objavljena trojezična italijan-sko-slovensko-nemška zgodovinska študija s potrebnimi bibliografskimi podatki in slovarjem manj znanih besed, merskimi enotami tedanjega ča-
sa in koledarjem vizitacij. Sled' oj3
va zapisnikov, ki so skoraj vsi
nap1'
Dragocen dokument o življenju slovenskih srednjih šol
O življenju naših srednjih šol na Tržaškem leto za leto priča »Iz-vestje«, knjiga imen in podatkov o dijakih, o njihovem učnem uspehu, o profesorjih ter o raznih izvenšolskih dejavnostih. Takšen natančen pregled o dogajanju v šolskem letu 1992/93 je prav pred kratkim prišel iz tiskarne. Knjigo je uredil prof. Robert Petaros, izdala pa so jo ravnateljstva višjih srednjih šol.
»Izvestje« je pomemben zgodovinski dokument, zato bi bilo prav, da bi obsegalo tudi osnovne šole, kar doslej ni bilo mogoče. Škoda je, da podobnega dela ne izdajajo tudi na Goriškem, morda v sodelovanju s tržaškim urednikom, ki ima na tem področju že veliko izkušenj. Letos bodo vsekakor tudi v Gorici po dolgem premoru izdali podobno »Izvestje«, vprašanje pa je, če bodo uspeli nadoknaditi dolgoletno zamudo.
Prvo, kar bo takoj z nelagodjem opazil vsakdo, ki bo vzel tržaško »Izvestje« v roke, so popačeni slovenski priimki naših otrok in tudi številnih profesorjev. »Osebna imena in priimki so zapisani v pravi, uradni obliki. Kako naj jih sicer zapišemo?« se v uvodni besedi h knjigi sprašuje urednik prof. Petaros. Čas bi že bil, da bi za vedno izbrisali to sled, ki jo je našemu narodu vtisnil fašizem, posebno še sedaj, ko obstaja zakon, po katerem je mogoče brez večjih težav spremeniti priimek v izvirno obliko.
»Vsebina letnega poročila je včasih bogatejša, včasih pa skromnejša, odvisno je pač od poslanih
sani v latinščini, nekateri tudi v '3^
janščini, na koncu pa zelo drago
imenska kazala, ki močno olsj
uporabo in preučevanje vse
Knjigo je tiskala slovenska knjig3
Grafica Goriziana iz Štandreza-
Delo pokriva področje Gonšj^.
Gradiščanske grofije ter tistih de^
nij devinskega in vipavskega p° ^
čja, sicer v mejah dežele Kranjsk3'
Go"'
so zgodovinsko bolj vezane na co kot na Ljubljano. Ni pa to P
z v«' in 1
knjiga Attemsovih zapisnikov, bil pred kakim letom objavljen zek o vizitacijah na Štajerskem M
prispevkov in poročil o šolskem in izvenšolskem delovanju šol in o spoznavanju vsakdanjega življenja zunaj šolskih klopi in vsakodnevne stvarnosti v širšem, evropskem, če že ne svetovnem merilu,« piše še prof. Petaros v uvodni besedi. Kdor se ukvarja z urejanjem podobnih knjig, ve, kako je včasih težko dobiti pravočasno vse podatke in kako je treba nekatere avtorje večkrat opozoriti, naj vendar že pošljejo prispevek. V knjigi so tudi statistične preglednice in nekaj fotografij, delo pa je likovno opremil Andrej Pisani.
Prof. Petaros je svoj uvodni članek h knjigi tokrat posvetil Janezu Vajkardu Valvazorju, avtorju »Slave vojvodine Kranjske«, ob 300-letnici smrti. Navedel je nekaj zanimivih odlomkov, ki pričajo o tem, kako je Valvazor jezik »Kranjcev« zelo dobro poznal, prav tako pa je odlično poznal narečja raznih predelov slovenske zemlje. Temu obsežnejšemu članku sledijo nato seznami profesorjev in dijakov po posameznih šolah. Imena odličnjakov so napisana z velikimi črkami.
Poleg tega za vsako šolo izvemo, kakšni so bili naslovi maturitetnih nalog, katera priznanja in nagrade so dobili dijaki na športnem in na kulturnem področju, opisane pa so tudi najpomembnejše pobude na naših srednjih šolah, predavanja, izleti in še marsikaj. Ob koncu so navedene vse publikacije sedanjih in bivših profesorjev, ki so izšle v tem šolskem letu.
(hj)
ni zapisniki Attemsovih pastor3 ^ obiskov na Koroškem. Attems )e škof po tridentinski cerkveni reto ki je že ob imenovanju za aposto ga vikarja v delu oglejskega p3 hata v mejah avstrijskih poseste ). nija 1750 začel z rednimi vizitacij3 da bi se seznanil z verskimi raz#1 . mi v deželah, za katere je pre • pravno in pastoralno skrb. Preds tev je bila prava lekcija tistega dovinopisja, ki želi opozoriti n3 turne, socialne in politično-upr3^ temelje, na katerih sloni sedan) Nadškof Attems je tako, p° ^ dah prof. Vittoria Perija iz vat' ‘C ske knjižnice, (sicer goriškega r°Ja prvi v dolgi vrsti goriških nadško ^ ki gre vse do Frančiška B. Sedej3'^ so pri svojem pastoralnem delo s go spoštovali večjezičnost vernik0^ v tem smislu strogo enakopravno
nali v odnosu do ljudstva. Po $e bi temu vzorcu lahko primerjal' e , no še delo msgr. Cocolina, je
PerL	.	zt\e'
V svoji predstavitvi je tudi ra ^ nil vsebino zvezka in utemeljil P° <e. tovrstnih izdaj. Opozoril je na n^vj. cenljivo delo duhovnika in zgO° narja Luigija Tavana, ki je knjig0 di uredil, ter Inštituta za družbe# , versko zgodovino iz Gorice, p° ^ nika ter raziskav in objav. RaZjs.rafii o Attemsu, ki so se v organiz' obliki začele pred desetletjem/ s° G, kazale veliko dragocenih virov '0 G menijo izziv za nadaljevanje tovr raziskav.	c.
O delu inštituta je v uvodne#1 r^ zdravu spregovoril njegov pre jp nik Sergio Tavano, ta je med dr o ^ tudi napovedal, da se bo delo v temsovem fondu nadaljevalo- ^
Natančno je vsebino in P0l^tir prvega zvezka razčlenil koprsk' ^ dijski arhivar, profesor Franc ^ ^ je sodeloval pri urejanju publik3 Njegovo izvajanje je občinstvo r zorilo na dragocenosti, ki se v teh zapisnikih, in jih bodo raziskovalci lažje analizirali, d3 Jjfi ko dobili natančnejšo podobo 11 krajev sredi 18. stoletja.
Uspešna predstava »V začetku je bil kaos ... potem pa kazin«
Monologi Daria Foja prvič v slovenščini
y ”	, !<aosom in kazinom ni bist-
letkJi e' razen te< da je bil v za-pr»„•,	s potem pa kazinu Tako
ko k 0 l$ra^ca Minu Kjuder in Fran-!oni°rOSec v. uv°du k štirim monolo-Prin P°.!tlotivih Daria Foja, ki jih je Brci« k novonastai° Gledališče »Na cev c’ jmor P°leg omenjenih igral-likmata še režiser Sergij Verč ter fer pUl oblikovalec in organizator Pe-pon Ur Premiera dela in prvi dve Pa o™"Sta ^ v Prosvetnem domu snleij,Clna^' P° uspehu, aplavzih, in jor U’ ki so ga izzvali, pa bodo s to d, DnV Poletnih mesecih gostovali tu-re{ k vaseh. Predstavo je nam-p°Z.oče igrati kjerkoli, saj se pre-tra pa 'n učinkovita scenografija Pe-Prost ana ^ko prilagodi vsakemu tro„ °jW' tudi majhnemu odru ali pa M dvorišču, borjaču.
k>Žin ^et^u ie bil kaos... potem pa Pred "JeskuPni imenovalec in naslov Sčifig e' ki vsebuje prvič v sloven-ne ? Prevedene in na oder postavlje-godbe Daria Foja iz 80. let. je er8ij Verč, ki je igro tudi režiral, so sedem del, za predstavo pa (II d 6 lz^rane štiri — »Evin dnevnik« (La ^ Pval> »Zgodba o jezuščku« k, Sf)0r'a del Gesu bambino), »Muc-Vn Parpaja topola) in »Vrnitev %°V" LRientro a casa). Tri dela so <iijj*nski publiki že znana, saj sta trQnen‘ti odrski par — Dario Fo in v raja. Pome — že nastopila z njimi kg« 'lIk gledališčih v državi, »Muc-Prvič* ^	Prav tokrat na Opčinah
kta uPr}zorjena. V delih prevladu-erotika in politična satira.
Režiser Sergij Verč z igralcema Frankom Korošcem in Minu Kjuder
(foto S. Ferrari)
<kt
SG/ oYp	•	r-----
6 e za parodijo pripovedi iz stare
Veda VezS°dbi sta svetopisemski, se-ne pa v pravem pomenu besede,
in nove zaveze (od tod prvi del naslov »Vzačetku je bil kaos...«), drugi dve pa govorita o težavnih, zapletenih človeških odnosih (»... potem pa ka-žin«). Igralca, Minu Kjuder in Franko Korošec, sta pokazala veliko spretnost na odru in smisel za komične vloge. Z mimiko, spremembo glasu, registra, uporabo zdaj narečja zdaj knjižnega jezika, sta v gledalcu vzbudila občutek, kot da na odru nastopa več kot ena sama oseba.
Minu Kjuder, je v »Evinem dnevniku« v katerem so prevladovali duhoviti, izrazito feministični dovtipi, nastopila zdaj kot ljubka, mala, navihana deklica, istočasno pa je znala z enako spontanostjo prevzeti moško vlogo Adama, s katerim je bila izgnana iz raja. Tudi pri »Vrnitvi domov«
(prav s tem monologom je pred časom nastopila v Trstu Franca Rame) je igralka dokazala veliko spretnost in talent. Za tiste, ki Minu Kjuder ne poznajo, naj povemo, da je igralka po rodu iz Trsta, svoja mlada leta pa je preživela v kraju Kazlje pri Sežani. Po opravljeni igralski akademiji v Ljubljani se je zaposlila v mariborskem gledališču, kjer so ji vrsto let zaupali nosilne vloge. Pred leti je v »Češnjevem vrtu« A. P. Čehova nastopila v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, sodeluje pa tudi z Radiom Trst A.
Tudi Franko Korošec je dokazal, da odlično obvlada prostor, ki se mu pravi oder. Nastopil je že v številnih otroških predstavah, sodeloval je pri skupini Tabor mladih, večkrat pa je
v manjših vlogah nastopil tudi v SSG. S svojim pripovedovanjem je na Opčinah izzval veliko smeha. Podal je »Mucko« ter »Zgodbo o Jezuščku«, ki si jo je režiser zamislil kot politično satiro, povezano z dogajanjem v državi in v našem zamejskem prostoru. Po vzoru nekaterih italijanskih televizijskih postaj, pa je zgodbo prekinila ... reklama.
Monolog je gledališka zvrst, ki je za igralca najbolj težavna, saj mora sam »napolniti« oder. Kjudrovi in Korošcu je to uspelo. V njunem pripovedovanju ni bilo praznin, ni bilo časa za dolgočasje, tako da sta gledalce kar »potegnila« za seboj in jih skoraj osebno vpletla v zabavno in razgibano dogajanje na odru.
(hj)
* * *
Slovenska zastava v Roveretu
V Roveretu, na vzpetim, kjer je sloviti »zvon padlih«, ulit iz 18. topov različnih vojsk, ki so sodelovale v drugem svetovnem spopadu, bodo v soboto, 25. t.m., slovesno dvignili slovensko zastavo. Slovenija kot samostojna država se bo s tem pomembnim simboličnim dejanjem priključila organizaciji »Campatta dei caduti«. Ob velikem zvonu, največjem na svetu, ki še doni, pomembnem spomeniku proti vojni, visi 81 državnih zastav. Manjkala je slovenska.
S to slovesnostjo se bo obenem spletla vez med Roveretom in Kobaridom, kjer je tudi spomenik padlim Italijanom v prvi svetovni vojni. Mašo za padle bo v soboto daroval po naročilu koprskega škofa Piriha kobariški dekan Franc Rupnik, spremljal pa ga bo oktet S. Gregorčič. Slavnostni nagovor bo imel slovenski veleposlanik v Rimu Marko Kosin, pozdravil pa bo tudi predstavnik slovenskega ministrstva za obrambo Janko Stušek.
Ivan Budin
Tri četrtine stoletja
(VII.)
tla Cp )e hudo potrlo. Zavedel sem se, da me namerava mož kar spraviti Te(ja- °- Ponoči je bilo slišati v bližini streljanje. To je bilo resno opozorilo. sejo ySern se nagl° odločil. Naprosil sem nekaj moških, naj moje stvari zne-Živim Cerkev. Pisarna in spalnica bosta kar v zakristiji. Zavedel sem se, da H prj v hobi stalinizma, ko zakoni nič ne veljajo. Mati in sestra sta se naseli-l^°sedu Vodaliju, po domače pri Karnjelevih.
Pog0v Sern s' tako uredil svoje bivanje, sem obiskal rojstno vas Miren in se je jj. 0rh zlasti z mlajšim bratom, kateremu sem natančno povedal, kakšen Položaj v Kubedu.
f)0slav-.razrr,ej'tvi in priključitvi velike večine Primorske in celotne Istre Ju-'ti J1- smo imeli skupnega cerkvenega predstojnika za goriško nadškofijo vij; ^aško-koprsko škofijo, oziroma za njune dele, ki so pripadle Jugosla-žil	Predstojnik je bil dr. Franc Močnik. Ko sem ga obiskal, sem se poto-
se^ni .hi svojega obupnega položaja v Kubedu. Povedal sem mu, da je so-^ ipe*uPnik Jože Kocjan v Predloki pripravljen sprejeti upravo mojih vasi, Ptilov^Postolski administrator premesti kam na Goriško. Zdaj bi bila za to stQlski °st- Dr. Močnik mi je takoj omenil nekaj župnij na Kobariškem. Apo-^thnistrator je o moji zadevi govoril nekaj dni zatem na srečanju z v Pazinu, kjer so ugotovili, da sem jaz inkardiniran v tržaško-koprski
škofiji, zato pride zame v poštev le kaka fara v tej škofiji, kolikor je bilo pod apostolsko administraturo. Sežanski dekan Glažar je opozoril, da v tomajski dekaniji nujno potrebujejo duhovnika, ker župnik v Tomaju Albin Kjuder ne more upravljati poleg svoje še več drugih župnij. Tako je padel predlog, naj bi prevzel dušno pastirstvo v Dutovljah, od koder bi upravljal še Skopo in Koprivo. Dr. Močnik mi je v tem smislu takoj pisal iz Pazina, dekret pa da bo poslal, kakor hitro se bo vrnil v Gorico.
Čeprav je bil ta dekret že napisan, ga apostolski administrator ni mogel odposlati, ker ga je stalinistična drhal dobesedno zbrcala čez mejo v Gorico. Sam pa sem se z dopisnico, ki sem jo bil dobil iz Pazina, zglasil pri župniku Kjudru v Tomaju. Ta je tedaj imel pevsko vajo in me je predstavil kot trpina iz Istre. Pevci so meni v čast nekaj zapeli, da bi me spravili v dobro voljo in da bi tako raje prišel na Kras. Takoj sem obiskal Dutovlje, kjer mi je šofer Ludvik Gec dal na razpolago svoj tovornjak. Dobil je še enega ter fante, ki so prišli v Kubed, od koder bi mi pripeljali pohištvo v župnišče v Dutovljah. Ko so kraški fantje že dvigali omare in drugo, se je zglasil predsednik terenskega odbora Ivan Jakomin in rekel, da ne bo dovolil natovarjanja in preselitve, dokler ne bom prinesel ustreznega dovoljenja od sežanskih oblasti. S praznimi tovornjaki smo morali spet na Kras. Prenočil sem v Tomaju, seveda hudo potrt, ker mi »svoboda« prinaša tolikšno zagrenjenost. Naslednji dan sem šel z dekanom na pristojni urad v Sežani, kjer mi je bil predsednik Petrinja takoj voljan izdati zahtevano dovoljenje. Toda zdaj je bila težava, kako dobiti tovornjak. Spet mi je priskočil na pomoč Ludvik Gec. Vozil je les iz Knežaka in je ob priložnosti prepeljal mojo šaro iz Kubeda v Dutovlje. To je bilo 6. novembra 1947. leta.
V nedeljo, 22. maja 1949, so me prišli obiskat pevci iz Mirna. Pri glavni maši so domači pevci radi odstopili kor gostom, saj so med drugim vedeli, da je mirenski organist moj brat Venčeslav. Gostje so res lepo peli. Ker je
Pismo uredništvu
Prostori NŠK res premajhni
Slovenski študentje so s pismom opozorili javnost na vprašanje prostorske stiske v Narodni in študijski knjižnici. Osredotočili so se na problem pomanjkanja prostora v čitalnicah, ki je obiskovalcem knjižnice najbolj poznan.
Radi bi k njihovemu pismu dodale še nekatera pojasnila.
Po sedemnajstih letih, odkar se je knjižnica preselila v sedanje prostore, so le-ti postali pretesni tako v čitalnici kot v skladišču in uradih. Kljub lanskoletnemu nakupu novih polic imamo v skladišču prostora le še za pičli dve leti, upoštevajoč seveda sedanji dotok gradiva. Kam bomo potem dali knjige in periodiko, ne vemo.
Štiri zaposlene knjižničarke imamo na razpolago dva urada, kar pa je odločno premalo za opravljanje notranjega knjižničarskega in administrativnega dela, posebno še, odkar smo uvedli avtomatizirano obdelavo gradiva. Nujno bi bilo potrebno dokupiti še nekaj računalnikov, vendar ne vemo, kam bi jih postavili.
Ob naštetem pa se nam zdi najhujše dejstvo, da zaradi prostorske stiske ne moremo načrtovati in razvijati dejavnost, ki bi morala biti za knjižnico bistvenega pomena: mislimo predvsem na delo z uporabniki, od najmlajših do nastarejših. Idej in načrtov, kako bi v knjižnico pritegnili čimveč bralcev, je veliko, večina teh pa trči ob nepremostljivo oviro pomanjkanja prostorov. Naša knjižnica ima veliko večino gradiva v skladišču, v katerega obiskovalci nimajo dostopa. Ta postavitev je po sodobnih knjižničarskih načelih za tip knjižni-
ce, kot je naša, nesprejemljiva. Večino knjižničnega fonda bi lahko mirno postavili na prost pristop in dali možnost obiskovalcem, da pridejo v neposreden stik s knjigo, da sami iščejo, izbirajo, gledajo. Na ta način bi lahko v knjižnico pritegnili mlajše bralce, ki jih brskanje po katalogu odvrača od knjižnice, najstnike, ki zase težko dobijo zanimivo knjigo. V primerni dvoranici bi lahko razvili celo vrsto drugod že utečenih dejavnosti, kot so redne tedenske pravljične urice, pogovori o knjigah, srečanja z avtorji, predstavitve novosti, manjše razstave. Dosedanji tovrstni poskusi so bremenili redne obiskovalce, ker smo ob takih priložnostih morali knjižnico predčasno zapirati.
Z večjo občutljivostjo za rešitev prostorskih težav bi se knjižnica res lahko razvila v nekakšen center za Slovence s Tržaškega, v shajališče, v študijski prostor, v središče za kulturno razvedrilo. Ker smo v dnevnem stiku z obiskovalci in ker sledimo temu, kar se dogaja v sorodnih knjižnicah v Trstu, v naši deželi, v Italiji, vemo, da obstaja potreba po pravi, odprti, sodobno urejeni knjižnici. Vprašanje je, kako bomo vsi skupaj znali priti do primerne rešitve. Zato pričakujemo, da se bo kdo od odgovornih oglasil v zvezi z nakazanimi problemi.
Knjižničarke NŠK
* * *
Kresna noč
Marsikje bodo za praznik sv. Janeza Kristnika v noči spet zagoreli kresovi. Številna društva bodo obudila to starodavno tradicijo, ki naznanja prihod poletja. Ogenj bodo prižgali v raznih krajih na Tržaškem in Goriškem. Upajmo le, da praznovanja tega prelepega, magičnega običaja, ne bo skvarilo vreme, kot se je zgodilo lansko leto.
Uspeh SSG v Laciju
V cerkvi Sv. Antona v Veroliju v Laciju so igralci Slovenskega stalnega gledališča prejšnjo sredo, 15. junija, poželi navdušene aplavze za predstavo Halštat avtorja Draga Jančarja. Igrali so v slovenščini, organizatorji mednarodnega festivala Diony-sija, v čigar sklopu so nastopili naši igralci, pa so poskrbeli za branje simultanega prevoda. Delo je prevedla Diomira Fabjan Bajc. V predstavi, ki jo je zrežiral Boris Kobal, so nastopili igralci: Vladimir Jurc, Maja Bla-govič, Lučka Počkaj, Miranda Caha-rija in Gojmir Lešnjak. Jančarjev Halštat bo SSG vključilo v repertoar prihodnje sezone.
Igralci pa so že začeli z vajami za uprizoritev Handkejevega dela »Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«, s katerim se bo Slovensko gledališče skupaj s Stalnim gledališčem FJK predstavilo na letošnjem festivalu »Mittelfest« v Čedadu.
Poklon Rebuli ob 70-letnici
V Društvu slovenskih izobražencev so se v ponedeljek, 21. junija, poklonili pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližnji 70-letnici, ki jo bo avtor praznoval prihodnji mesec. Za to priložnost je založba Mladika iz Trsta izdala tudi knjigo z naslovom »Severni križ«, v kateri so zbrani odlomki iz Rebulovih del, ki se nanašajo na slovenstvo.
O Alojzu Rebuli je spregovorila Diomira Fabjan Bajc. Opozorila je na literarno bogastvo, ki ga je ustvaril v teh dolgih desetletjih, ter na njegovo pomembno pedagoško delo. Dokazal je, je še poudarila, da je možno tudi v težkih časih ostati pokončen Slovenec.
Svečanosti se je udeležil tudi slovenski podkonzul Tomaž Pavšič, ki se je pisatelju zahvalil za vse, kar je storil za nas in za naše prihodnje rodove.
MPZ RUPA-PEČ vabi na koncert pevskih zborov v Rupo v soboto, 2 junija, ob 20.30.	_	..
Nastopili bodo: MladinsK pevski zbor Rupa-Peč, M* Ciril Silič (Vrtojba) in MPz Dobrava.	,
Ob tej priložnosti bodo zboru Rupa-Peč podelili tu 1 priznanje iz sklada Dušan Černeta. V slučaju slabega vremena bo koncert v sovo denjski telovadnici.
Pomembna knjiga »Primorski udW
V prostorih Narodne in študjfi( knjižnice v Trstu so prejšnji predstavili knjigo Minke Lavr Pahor z naslovom »Primorski u ■ Iji«. Delo je izdal Odsek za zgod no pri NŠK, v okviru katerega )e . torica več let zbrala gradivo o zg vini slovenske šole.	.	0.
Kot je v spremni besedi naP,SjM ril Zlobec, gre za »pričevanje, j1 ^ ment o dostojanstveni drži dela ^ venskega naroda v eni njegovih težjih preizkušenj in to v času U1 . merah, ko še ni bilo videti izbe . O vsebini knjige bomo poročali" hodnjič.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LISj” Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1" štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikaf Helena Jovanovič, Drago LegiŠf fe'aV,t in odgovorni urednik), Miro Opp® t Saša Rudolf, Marko Tavčar in Eg> Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst' tel. 040/772151.
c"" (fj) “5
bil majnik, sem pri oznanilih povedal, da bodo gostje iz Mirna peli tudi pri majniški slovesnosti. Kosilo je seveda bilo v župnišču; nekaj pred popoldansko pobožnostjo so se pevci zbrali ob harmoniju ter imeli kratko vajo za petje v cerkvi.
Iznenada pa sta se pojavila miličnika in vse pozvala, naj izročijo osebne izkaznice. Anton Vuk — Tonca ni bil voljan odzvati se na poziv in je dejal: »Pred osmimi leti smo nehali dajati osebne izkaznice na tak poziv, kaj jih bomo zdaj spet dajali?« Toda reakcija je bila zelo huda; miličnika sta zavpila: »Tišina! Vsi v vrsto!« Pevci so morali v kasarno ljudske milice, kjer se je začelo zasliševanje. Vsakdo je moral odgovarjati na vprašanje, kdo je to srečanje organiziral in kaj je govoril župnik. Fantje in možje so seveda godrnjali, a se je začul rezek glas: »Tišina!« Anton Vuk pa se vendar ni dal ugnati in je rekel: »Da, mi znamo molčati, a znamo tudi govoriti«. Da ne bi tega rekel! Vsi so se morali obrniti k zidu in nato se je počasno zasliševanje nadaljevalo.
V cerkvi sem medtem žalostno opravljal majniško pobožnost. Cerkev je bila polna, toda drage pevce iz Mirna smo zaman čakali. Po zasliševanju so morali vsi na avtobusno postajo, od koder so se odpeljali v Sežano. Nekateri so se branili plačati vozovnico, a je šofer dejal, da bo moral peš nadaljevati pot, kdor ne bo plačal vozovnice. V Sežani je bilo skupno zaslišanje z enim samim zapisnikom in vsi so se odpeljali s prvim vlakom do postaje na Volčji Dragi, nedaleč od Mirna.
Drugi dan se je poveljnik ljudske milice opravičeval, češ da bi moral ta obisk javiti, pa ne bi bilo nobenih sitnosti. Odgovoril sem mu, da vstopa v cerkev ne javimo nikomur in bi tudi on lahko prišel. Ta dogodek pa je name naredil silno mučen vtis; bil sem zelo zagrenjen.
Zadnji dan maja leta 1949 sem dobil odločbo terenskega odbora iz Dutovelj, da moram izprazniti župnišče in se naseliti v hiši štev. 16, kjer je živela Matilda Pikceva. Imela je več sinov in nevest, a pri njej ni nihče vzdržal. Sob sicer ni manjkalo, a stropi so že zdavnaj odpadli. V tej hiši sem vzdržal štiri leta. Moja gospodinjska pomočnica je bila prava mučenica pri taki ženski. V
■
župnišču se je medtem nastanil občinski ljudski odbor. V hiši, v katen ^ bival, je bila svoj čas gostilna. V večji sobi sem lahko zbiral otroke za vet°s^\ tu sem imel tudi pevske vaje. Menda nisem nikjer naučil toliko novih P® kot tu. Morda je bilo nekaj podobnega na Suhorju, ko smo bili še p od I‘ toda tedaj sem imel vaje v župnišču. Življenje pa je postajalo zaradi Ma ninega značaja vedno bolj neznosno. Naveličal sem se in se nekega dne r selil v razpadajoče župnišče v Skopo.	.	..£
Remontno podjetje mi je odstranilo staro streho, krito s škrljami; z* ^ smo dvignili za kakih 80 cm in napravili klasično streho, s strešniki. LJU 0 oblast se ni nič oglasila, češ, kje imam gradbeno dovoljenje. Poznala Je neznosni položaj, ki ga je sama zakrivila.
V tistem času je pet duhovnikov dobilo poziv k vojakom v Zagreb, ^ naj bi nas dodelil k delovnim brigadam. Z nami je z vlakom potovalo ^ sto mož iz idrijskega okraja in prav toliko iz sežanskega. Na vlaku srn°jj[f pevali do Zagreba. Tu se je na postaji pojavil častnik in zaklical: »Okra) ja, za menoj«. Čakali smo na drugega častnika, da bi poklical ljudi iz se niškega okraja. Prišel pa ni nihče. Mislili smo prenočiti v čakalnici na žel ^-ški postaji, pa je prišla snažilka in povedala, da nekaj ur ne bo nobeneg^^ ka in da bo prostore počistila. Zato da ne moremo prenočiti v čakalnici-	j
smo s svojo prtljago na bližnji trg, kjer je tudi hotel Esplanade. Tu srn0	jj
skušali kaj zapeti, toda mene je streslo in zato sem pogledal v smeri hotelu. Glavni vhod je bil že zaprt, puščica pa je kazala, kje je vhod za fl0ypt goste, šel sem za tem znakom in se znašel v recepciji. Predstavil sem duhovnik in prosil, če bi lahko prenočil. Vratar je odgovoril pritrdilno ^ izročil obrazec, da ga izpolnim. Medtem so v recepcijo vstopili ostal1 .. sobratje, a niso povedali, da so duhovniki. Vratar jih je očitno imel za r°oCg{d je ali izletnike, mene pa za njihovega voditelja. Dal jim je naslov za P prenočišče. Toda to je bilo predaleč, tako da so vsi ostali kar na trg*1' so celo skušali kaj zapeti.	nJjt)