Siev. 219,
V Ljubljani, četrtek, 29. septembra 1921.
**oStnlna platana v gotovini.
Leto I.
Izhaja ifsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
*a celo leto K 144'— m pol leta K 72'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K10"—
Uredništva i.i uprcvništvo v X» pitprievi uliti štev. 6 — Telcfoi ursdniMva štev. 50 — Tstefor = uprarttHffa J!*v. 323 *s=s
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K I2*«—
DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN.
Llublfana.
Včeraj so na ljubljanskem magistratu ZOpct volili župana. Že pol leta je Ljubljana crez župana, ves ta čas njeno že itak £e ravno vzorno gospodarstvo visi v zra.
?° 'e ljubjansko prebivalstvo z za-noščenjein pozdravilo včerajšnji dogodek.
je Ljubljana zopet dobila župana. Združena opozicija je izvolila župana iz svoje srede in s tem vnovič jasno in določno manifestirala voljo velike večine Ijubljan-Sa prebivalstva, katero hoče na mestn* magistrat več gospodarskega dela, social-umevanja in manj strankarstva ter “karstva, kakoršno se je bilo razpaslo P°<* vlado JDS.
Opozicija je včeraj že drugič volila ^>pana jz s/vo;e srede. Že drugič je zado-doslej vladajoča JDS občuten udarec vsem brezobzirnim poskusom ob-,, z^ti se na krmilu. Šest mandatov izvo-jenijj občinskih svetnikov je bilo razve-jav/jeriih, mesto 48 je včeraj volilo župana e 42 svetovalcev. Gospodje od JDS so racunaili, da jim bo na talk na£in lažje UsPeti: Izid včerajšnjega dne fini je ta up fazdejal. Nasilje je bilo izvršeno zaman. Z n®čedno ptujsko afero, ki so jo povzročili aekateri elementi iz tabora JDS, so hoteli restavrirati svojo moč na magistratu ljubljanskem. Včerajšnji dan je pokazal, da je tudi ta škandal in to pohujšanje bilo izvr-|enp zaman: JDS vkljub pomoči gospodov Šegula in tovarišev vživa v Ljubljani vedno tanjši ugled,
Da se ti gospodje še ne mislijo odreči svojim željam, zopet zagospodovati v Ljubljani, o tem nam priča včerajšnji »Slov, Narod«, ki v posebni notici napada in sramoti soc. dem. občinskega svetovalca g. Kocmur;a, o katerem so liberalci mislili, Ža hoče opozicija izvoliti za župana. »o\ov. Narod« pravi 0 njem: »Kako si mo-* «do g. Kocmurja misliti na ljubljanskem ^ Panskem stolcu, po Iv. Hribarju in dr.
1 avčarju je neumljivo .,. Ljubljana si želi . ® župana moža, ki je vreden naslednik :jjy|ih županov.« Tako glasilo ljubljanske ■L^Sarske gospode. G. Kocmur je socialdemokrat fo kot tak naš načelni nasprot-n'k- Radi tega ga pa to glasilo ne napada, Pač pa radi tega, ker je delavskega stanu, se ni hotel ukloniti vabam raznih ban-, okratov okrog Jadranske in kreditna m ker je dosleden in pošten, To mu pri-znaimo mi kot pdiitičnemu naspirotnikui, ker moramo kot krščanski ljudje tudi o človeku nasprotne stranke pravično soditi. £ato najostreje obsojamo ta napad, ker ga smatramo za napad na delavski stan v obče. Ali ta gospoda res misli, da se člo-vek prične in konča pri kakem upravnem Svetniku? Ali naj bi ljubljanski delavec, Gradnik, obrtnik, najsibo še tako delaven, sposoben in pošten, nikdar ne smel postati. župan? Ali je županstvo res le privilegij Žospodov, ki imajo nekaj pod palcem? Ne, gospodje! Za tako gospodarstvo, kakoršne-Ža je bila deležna Ljubljana doslej, ni treba genijev. Pač pa je to gospodarstvo pokapalo, da bolj kot talentov in mdr osti je še Manjkalo na ljubljanskem magistratu, socialnega umevanja in toplega si ca za dejavno ljudstvo ljubljanskega mesta.
Fo ljudstvo sedaj pozdravlja preobrat Jia ljubljanskem magistratu, ne zato, ker ‘e postal župan slučajno socialdemokrat, marveč zato, ker ve, da bo združena opozicija zanecla v statre prostore ljubljanskega rotovža tistega socialnega duha in oela, ki je doslej od tam bil pregnan. Gospodje pa naj bodo prepričani, čim dalj j^asa boste preprečevali na magistratu delovanje v lem smislu, tem bolj se bo v eadnjem našem purgarju jačila zavest, da !« JDSarska stranka res stranka izvotljenih **tiodalnih in kapitalističnih ljudij. In ta Preobrat v mišljenju ljubljanskega prebi,-vaktva je vsak dan jacji. Pozdravljamo gal
POŽAR S A LETALIŠČU. flruielj, 28. sspiemb.-a. (Brezžično.) Požar je <Uioit iif. tuka.išnjftn Maliju sedem aparatov, med Jlimi dve. a pa rr. ta tipa >Golisih<. £koda /.naša nad
“lil
t:.N SoEVANJE NEM6KKGA OROŽJA.
. Louilu!;, 28. sapi. (DuuKU) Kakor dozuava Reuterjev .nad, jo bilo dotlej po poročilih medza-r*zaiške nadzorstvene komisije v Berlinu do srede
*pternbm uničenih 3280 topov. Uničiti je samo Se !°pu, potem bo treba imlOšiti samo še milijon I011 napolnjenih granat. 84 milijonov ton granat je ® uničenih, v Nemčiji se natiaja poleg teoa Se 186 ^te«rjey ter 2852 strojnic. _ 83.586 strojnic pa so
Valgfev Untslganstega župana.
Včeraj se je po dolgih mesecih čakanja vršila nova volitev župana. Obč. svetnik ravnatelj Jeglič je kot najstarejši o(vo-ril sejo s kratkim nagovorom, nakar je prečita! dopis dež. vlade o razveljavljenih mandatih 6 komunističnih obč. svetovalcev ter dopis, v katerem se naznanja, da osrednja vlada ni potrdila izvolitve g. Peska. Nato naznani, da je g. Pesek odložil mandat kot obč svetnik. Odstop sprejme seja na znanje. Mesto g. Peska je navzoč g. Zorko (NSS).
Izjava klubov opozicije.
K besedi se je priglasil g. obč. svetnik Kocmur, ki je podal naslednjo izjavo:
»Stoječ neomajno na stališču občinske avtonomije, protestirajo klubi občinskih svetovalcev SLS, NSS in JSDS proti kršitvi občinskega volivnega reda za Slovenijo, ker se je današnja županska volitev odredila proti jasnemu določilu § 8. o. v. r. za Slovenijo.
Da pa vendar že enkrat omogočimo redno poslovanje v mestni občini ter tako preprečimo še nadaljno gospodarsko škodo, ki jo dosedanji položaj povzroča mestu in prebivalstvu, izjavljamo, da se današnje županske volitve udeležimo, odklanjamo pa vsako odgovornost za očividno kršitev zakona, ki se je zgodila z odreditvijo današnje seje.
Dalje izjavljamo, da ne prevzemamo nobene odgovornosti za vso škodo, katera se je zgodila v mestnem gospodarstvu na račun ljubljanskega prebivalstva v tej dobi, ko je na mesto od ljudstva izvoljenega župana gospodaril po nalogu vlade mestni uradnik sam.:
Volitev župana.
Takoj nato se je pričela volitev. Oddanih je bilo 42 glasov s sledečim izidom: Dr. Tone Jamar (NSS) 22 glasov, dr. Karel Triller (JDS) 18 glasov, 2 glasovnici sta bili prazni.
G. ravnatelj .Jeglič konstatira, da je g. dr. Jamar z absolutno večino izvoljen za župana ter ga vpraša, če sprejme.
G. dr. Jamar izjavi nato: ' Večini občinskega sveta se zahvaljujem na izvolitvi za župana. S tem se je izrekla tudi zaupnica NSS. Izjavljam pa, da ne sprejmem izvolitve.
G. predsednik Jeglič je nato odredil novo volitev, ki je izpadla sledeče: dr. Ljudevit Perič (soc. dem.) 21 glasov, dr. Triller 18 glasov, 2 glasovnici prazni, ena se je glasila na g. Jegliča. Ker ni nihče dobil absolutne večine, je bilo treba ponovne volitve, pri kateri je bilo zopet oddanih 42 glasov. Od teh je dobil dr. Perič 23 glasov, dr. Triller 19 glasov.
G. predsednik Jeglič ugotovi, da je dr. Perič z absolutno večino glasov izvoljen za župana.
Na tozadevno vprašanje izjavi dr. Perič, da sprejme izvolitev ter se zahvali za zaupanje. Obenem izjavlja, da kot novoizvoljeni župan odlaga mesto podžupana.
Volitev podžupana.
Obč. svetnik Fr. Kremžar (SLS) predlaga, naj bi se takoj vršila volitev podžupana, da more obč. svet v interesu ljubljanskega mesta in mestnega prebivalstva takoj pričeti z delom, ko bo novi župan potrjen.
Obč. svetnik dr. Ravnihar (JDS) izjavlja v imenu svoje stranke, da nima nič proti temu, da se tudi volitev podžupana takoj izvrši.
G. predsednik Jeglič odredi nato volitev podžupana.
Pri volitvi je bilo oddanih 42 glasov. Dobil je učitelj Josip Ambrožič (NSS) 22 glasov, Rupnik 1 glas, praznih glasovnic je bilo 19.
G. predsednik Jeglič ugotovi, da je z absolutno večino izvoljen za podžupana g. Josip Ambrožič, ki izjavi, da izvolitev sprejme.
Nato je bila seja zaključena.
talios Mnen in presfototiasledstoo.
Belgrad, 29. sept. (Izv..) Povodom vesti glede ponovnega obolenja kralja Aleksandra se je v političnih krogih ponovno pričelo razpravljati o vprašanju prestolonaslednika. Po ustavi se mora to vprašanje rešiti sporazumno s kraljem in z narodno skupščino. Zatorej bo narodna skupščina na eni prvih sej poleg drugih važnih vprašanj morala rešiti tudi to stvar. Kakor se govori v krogih, ki so prav blizu dvora, bo
to mesto zavzel najbrže princ Pavle, sin kneza Arsena, brata pokojnega kralja Petra.
Belgrad, 29. septembra. (Izv.) Glasom poročila, ki ga je dobila :>Pravda od svojega posebnega poročevalca v Parizu, se je kralj Aleksander ob priliki nekega sprehoda lahko prehladil in ne sme zapustiti sobe. Čim ozdravi, se bo vrni! a- Belgrad.
Bnfi v ironiji.
Belgrad, 28, sept. Tribuna« poroča iz Skadra od 26. septembra: Miriditi se tudi nadalje uspešno bore proti četam tiranske vlade, Od 14. do 18, t. m. so se vršili boji na Oreški planini, pri Mneli in Gomsiču. Na Oreški planini in Mneli je padlo 39 pri-
stašev tiranske vlade, razen tega pa jih je bilo tudi več ranjenih. Pri Gomsiču so pristaši tiranske vlade izgubili 25 mrtvih in veliko število ranjencev. V bojih s pristaši tiranske vlade je bil uničen tudi en top.
KLUB RADIKALCEV.
Belgrad, 29. sept. (Izv.) Včeraj se je vršila seja glavnega odbora radikalne stranke. Razpravljalo se je o razmerju do demokratov in o stališču, ki naj se zavzame napram Stojanu Protiču. Glede Protiča se je vršila zelo burna debata, vendar se ni sklenilo ničesar definitivnega. Glede demokratov pa se je sklenilo, da se naj pri-čno z njimi pogajanja in so dobili delegati tozadevne informacije. Ostro debato je povzročilo vprašanje družbe Omnium Ser-be . Interesantno je, da so mnogi člani temu podjetju zelo nasprotni, vendar je večina za to, da se sprejmejo pogoji. Končno se je razpravljalo o proračunu in Finančnem položaju. Seji so prisostvovali tudi vsi radikalni ministri.
FINANČNI ODBOR.
Belgrad, 28. septembra. Danes dopoldne je imel sejo finančni odsek narodne skupščine, ki mu je predsedoval dr. Voja Veljkovič. Finančni minister dr. Kumanudi je nadaljeval svoj ekspoze o finančni politiki. Govoril je o žigosanju in koiko-vanju kronskih novčanic ter o zlorabah, ki so se pojavile ob tej priliki. Govoril je tudi o kovanju drobu, deuarja na Dunaju, ki se ga je nakovalo do 30 milijonov dinarjov. Zatem je govoril o devizni centrali ter o izmenjavi kronskih novčanic v novo-osvobojenem delu Dalmacije. Zamenjava perperov v Črni gori je končana. Zatem je minister navajal podatke o tiskanju sedanjih krousko-dinarskih nov-canic. Natisnilo se je novčanic po 1000 dinarjev 1,555.000 kosov, po 10 dinarjev, 16,493,000, pq pet
dinarjev 4fl.909.W0, po en dinar 91.800.000 kosov. Te novčanioe so se natisnile v Parizu. Razen tega se je natisnilo v Pragi 50,399.810 kosov po 10 din., v Zagrebu 25,000.000 kosov po pol dinarja, v Zagrebu 50 milijonov kosov po 25 par, v Novem Sadu 200 tisoč kosov po 25 par. Novčanic po 20 dinarjev, ,1° kile vzele iz prometa, je bilo natisnjenih 14,278.758 kosov. Ko so bile le novčauice vzete iz prometa, jih je Narodna banka izmenjala za dva milijona dinarjev manj, kar pomenia ’/.a#jo dobiček. Zatem je govoril finančni minister o raznih falsi-fikacijah, izvršenih /.lasti pri novčanicah po 20 dinarjev. Nato je prešel na državno imetje in na kataster ter direkcijo državnih dolgov. Predsednik dr. ^ oja Veljkovič je izjavil, da bi bilo bolj primerno, da se finančni odsek razdeli na pododseke in da bi pododseki proučili proračune posameznih ministrstev, da se orientirajo o proračunu in da ga bodo sekcije lahko 'lakoj sprejele, ko bo proračun definitivno gotov v ministrskem svetu. D tem se je vodila kratka razprava, v kateri je dr. Anle Dubiilič izjavil, da bi bilo prezgodaj izvršiti razdelitev na P<»dodseke, dokler se ne dobi definitivnega proračuna.^ V istem smislu se je izjavil tudi dr. .lovan Radonič v imenu svojih tovarišev, da bi se imeli pododseki za proučevanje proračuna sestaviti šele, ko bi se dobil definitivni proračun od vlade, in da morejo do tega časa člani samo proučevati posamezne točke proračuna, za katere se zanimajo. Sklenilo se je, da skliče predsednik prihodnjo sejo pismenim potom, ko bo obveščen, da so proračuni posameznih ministrstev definitivno gotovi. Takrat bo finančni minister podal drugi del svojega ekspozeja o finančni politiki. Seja so je končala ob 12.30.
PO2Alt V TKALNICI.
Litin, 28. septembru. (Brezžično.) Požar, ki je uničil tkalnice tvrdke Ussieri, je napravil Škode zn, poldrug milijon frankov,
i invalidih in delan-
sfesm vprašanja.
Belgrad, 28. sept. Dr. Fehim Kurbe* govič, predsednik pododseka zakonodajnega odseka za socialno politiko, narodno zdravje in prehrano, ie sklical sejo tega pododseka na 24. t. ni, ob 4. popoldne. Na dnevnem redu te seje je razprava o poročilu dr. Anle Dubiliča o irtvalidih in razprava o poročilu Nedeljka Divca o delavskem vprašanju.
MINISTRSKI SVET.
Belgrad, 29. septembra. (Izv.) Včeraj, od 4. do 8. ure popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Predsednik Pašič je prečital poročilo naših delegatov pri Zvezi narodov o albanskem vprašan ju, ki je ra\> no sedaj na dnevnem redu. Nato je poro* čal o nemirih na albanski meji in o razmejitvi z Albanijo ter o razmerju do Mažar-ske, ki se v zadnjem času mrzlično oboro-žuje in je velika nevarnost, da pride do konflikta. Naša vlada bo pri vrhovnem svetu podvzela korake, da se Mažarsko prisili, da zmanjša število vojaštva, kakor to odreja trianonska mirovna pogodba. Nato je ministrski svet razpravljal o zamenjavi kronskega denarja v untgi in tretji coni v Dalmaciji. To zamenjava bo stala našo državo okrog 70 milijonov dinarjev. Do 100.000 kron se bo zamenjavalo v relaciji 1 : 4; od 100.000 dalje pa v relaciji 1:6,
politični dogodki.
-r Iskrene besede. Suboliški >Neven« prinaša na uvodnem mestu članek izpod peresa nekega Srba, ki zaklinja svoje so-plemenjake, naj ne tirajo dalje svojega ve-lesrbstva v Vojvodini. Casi so vrlo opasni; naš kralj je bolehen, razmere v državi še niso urejene, a naši sovražni sosedi preže na priliko, ko bi nam mogli skočiti vrat. V ‘Subotici madžarski in judovski element s pritajeno nepotrpežljivostjo ča-ka! ure, da pride zopet podi madžarsko oblast; Srbov je tu 3—4 tisoč, a Bunjev-cev 70.000. V čegavin rokah bo v odločilnem trenutku usoda naše oblasti ako ne v bunjevskih? A te Bunjevce lira danes nesrečna srbska politika v naročje naši’h sovražnikov. Vsiljuje se pravoslavje in cirilica, dasi -je blazno misliti, da bi se s tem doseglo kaj drugega nego gnjev in srd katoliškega prebivalstva. Člankar poživlja vse poištene rodoljube k pameti in zaklinja na slogo, ki nas bc v teh nevarnih in negotovih časih edina rešila.
+ Vatikan in novi red v Palestini. —< Vsled novega židovskega režima v Palestini je nastal za katoličane nov, težak položaj. Sv. oče je že parkrat dvignil svoj glas in pozval Anglijo in druge krščanske države, naj ne izgube izpred oči pravic int pomena sv. krajev za celokupni krščanski svet. Sedaj poročajo, da je sv. oče povabil k sebi siionističniiga pooblaščenca Sokolova, da se sporazumno uredi vprašanja sv. mest v Palestini in razmerje med Vatikanom in sijonisljčno organizacijo.
+ Nov sociaidemokratični program. Socialdemokratični kongres v Gorlitzu je z vsemi proti 5 glasovom sprejel novi strankin program, ki je v primeri z erfurtskim komaj še imenovati socialističnim. (Glavne njegove točke smo že svoj čas priobčili.) Za predsednika stranke je bil izvoljen bivši državni kaneelar Herman Miiller, za podpredsednika Otto Wels.
+ Italijanski kralj obišče anektirane pokrajine. Dne 10. oktobra t, 1, odpotujte italijanski kralj na obisk v anektirane pokrajine. Najprej obišče Trident in Južne Tirole potem pa se preko Benetk odpelja v Primorje, kjer obišče Trst, Poreč, Pujljj in Gorico. V njegovem spremstvu bodpi ministrski predsednik Bononi, vojni minister in šef osrednjega urada za anektirane kraje Salata.
+ Veleuiaeiln«. Pri včerajšnjih volitvah ljubljanskega župana se je slišal na galerijo kakor tudi pred veliko množico pred magistratom stalen refren: Samo da demokrat ne I>o! Ta enodušni is> raz studa nad JDS je velescnačilen m današnje razmere, ko se edina JDS proglasa za državoohranju* joč element, ko tišči sedemodstotna klika narodovo
voljo ob tla —--------. Samo demokrata ne! Na
drugi slrani pa odloča edino JDS, reete dr. Žerjavi Ali se JDS zaveda, da jo je javnost obsodila? ludi razglas sodbe ui daleč: Rninen Ib.ol.
/
Stran 2,
»Novi Čas<, dne 29. septembra 1921.
štev. 219.
RopursM utrner 15 let-ssegs dečka.
Dne 24. avgusta 1921 je prejel 15letni ‘Jakob Johler, sin trgovca s svinjami Karel Johlerja iz Torze Bačke od Rudolfa Reimoserja v nekem hotelu v Ljubljani 181.000 kron, da jih izroči svojemu očetu. Reimoser je dečku predmetno svoto zavil v sivo novo žensko ruto in mu ]0 privezal na goli život, Johler se je isti dan ob 15.56 odpeljal z brzovlakom v Indjijo.
Dne 26. avgusta zjutraj so našli dečka z gurto od okna osebnega vlaka zadavljenega in oropanega ob železniški progi med postajama Novska in Rajič.
Poizvedbe policijske direkcije v Ljubljani so ugotovile, da se je z umorjenim dečkom vozil iz Ljubljane neki okoli 50 let stari gospod bolj visoke in suhe postave in porašene brade. Navedeni gospod je potoval v Belgrad in se je med vožnjo proti (sprevodniku zgražal, ker je deček pljuval po tleh.
Umorjeni deček je bil majhne in močne rasti, polnega in podolgastega obraza ter je imel na sebi temen suknjič, sive caj-gaste hlače, črn telovnik, belo srajco in nogavice ter rmene sandale. Obleka dečkova je bila zelo, zamazana.
Dotični potnik se naproša, da se izvoli prijaviti pri najbližji varnostni oblasti ali pa pri žandarski slanici.
^Dnevni dogodki
VABILO
ki jo priredi ..Prometna zveza" dne 2. oktobra 1921 v veliki dvorani hotela „ Union".
SPOHED: 1. Šaljivi prizori. — 2. Srečolov. —
3.	Šaljiva pošta. — ‘i. Godba.
Pri veselici sodeluje orkester dravske divizije. Za jestvine in pijačo dobro preskrbljeno.
Vstopnina znaša za osebo 2 din., otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti.
K obilni udeležbi vabi
veselični odbor .Prometne zveze”.
Začetek točuo ob 7. uri zvečer.
Blagajna se odpre ' ob 6 uri.
■— Kulturni škandal, Subotiški »Ne-Ven« poroča sledeči škandal, ki prenazor-no slika razmere v naši državi; Mlad gospod in gospodična prideta v trgovino in ponudita trgovcu, dvoje vzorcev slik nekega jugoslovanskega dostojanstvenika po priporočilu ministrstva za prosveto. Za njima je stal policaj------------V takem slu-
čaju seveda moraš biti patriotičen in trgovec je v istini kupil umetniško pod vsako ceno stoječe slike ter jih plačal po 120 !kron komad, dasiravno se dobe mnogo boljše slike po knjigarnah po 20 K za kos in ceneje. Ko je kupil in plačal trgovec sliko dostojanstvenika, mu mladi gospod in gospa ponudita še sliko naučnega ministra po istotako visoki ceni. Trgovec pogleda policaja, kupi in plača. Na vprašanje, kaj dela redar v prodajalni, je odgo>-voril, da spremlja gospoda in gospodično
E o nalogu g. kapetana, — Vsaka pripomba temu bi bila odveč, Le enemu se ne čudimo: Zakaj Pribičevič vsak mesec po-nmožuje kader policije, nam je sedaj znano. In da je to škandal brez primere, bo tudi pritrdil marsikdo.
— Hišni posestniki in stanovanjska naredba. Zastopniki Udruženja hišnih posestnikov iz vse kraljevine so bdi včeraj 6prejeti pri ministru za socialno politiko dr, Kukovcu in so mu sporočili svoje naziranje glede revizije stanovanjske naredbe v zakonodajnem odseku.
— Nedopusten pritisk na uradništvo. fcNeven« poroča iz Stare Kaniže, da so morali tamkajšnji občinski uradniki podpisati celo mesečno plačo za državno posojilo. Mestni načelnik je bil izdal ferman, kdor ne podpiše, pojde na piano! Ali je država pod vlado demokratov res že tako nizko padla, da se mora za svoje posojilo posluževati izsiljevanja?
— Nove izvozne carine. »Službene Novine« od 27. t. m. objavljajo zakon o izvozu in izvoznih carinah. V tem zakonu se nahajajo tudi izvozne tarife.
*— Trtic. Prvikrat so igrali na odru 3>Narodnega doma«,: igro'»Sužnji«. Igrali so to pot fantje s Faberke in sicer so nastopili prvikrat, a tako samozavestno in s toliko sigurnostjo, da so v polni meri zaslužili burno odobravanje občinstva, ki je napolnilo vso dvorano. Igra ima misijonsko tendenco in se bo gotovo priljubila našim društvom, kakor hitro izide. Vsa čast vrlim fa-berškim fantom!
— Pri volitvah 2a krajni šolski svet tržiški je rmagala SLS proti združenim liberalcem in socialistom. Hoteli so dobiti polno moč v tem zastopstvu in izriniti katoliško etrauko iz njega. Ked se jim to ni posrečilo, so sklicali protestno sejo in zahtevali tani, da jim višji šolski svet tako spremeni postavo, da bo zmaga njihova. Postava, ki velja za vso Slovenijo, naj samo za tržiške liberalce in socialno demokrate nima veljave. Silno brihtne glavice so to. Odborniki SLS so po svojem načelniku MajeršiJu podali protestno izjavo proti tej komediji, ki jo je uganjala rmeno rdeča večina in so končno v znale ogorčenja odšli od občinske seje. Vso to komedijo je baje vprizoril ravnatelj Lajovic, ki bi bil rad spravil svoje podrepnike v krajni šolski svet, da bi bil malo ponagajal — kakor zna samo on — zaslužnemu šolniku g. ravnatelju Kalingerju. Za sedaj sc mu je namera izjalovila.
— h Tržiča. Tvžiški liberalci, s katerimi so v najožji zvezi socialisti, s.) dokazali pretekli teden, tla so najbolj nazadnjaški ljudje. Občina sv. Katarina je že od nekdaj všolana v Tržič in plačuje tudi redno nanjo odpadajoči del za šolo. Ker so njeni odborniki volili s SLS, zato bi morala po mnenju liberalcev in socialistov zidati svojo šolo, ki bi mogla biti k večjemu enorazrednica. Na ta način hočejo ti svobodomiselni naprednjaki odreči otrokom višjo izobrazbo, ker bi ne smeli več hoditi v tržiško petrazrednico odnosno meščansko šolo. Delavske in kmečke družine sv. Katarine si bodo dobro zapomnile, da so liberalci in socialni demo-kratje tisti mračnjaki, ki ne privoščijo njihovim otrokom boljše izobrazbe in jih pode iz tržiške eole. Za tale nazadnjaški predlog je glasoval tudi prosvitljeni socialistični ravnatelj Lajovic,
ljubljanski dogodki.
lj Občinstvo se opozarja na veselico
javnih nameščencev somišli. SLS v soboto dne 1. oktobra 1921 ter se vabi, da si preskrbi že preje vstopnice, da ne bode nepotrebnega navala pri večerni blagajni, katera se otvori ob 19. (7.) uri zvečer. Predprodajo je prevzela iz prijaznosti trgovina Ničman v Kopitarjevi ulici. Prosi se, da se občinstvo te ugodnosti kar najbolj poslužuje. Po zanimanju za to prireditev soditi, bode velika dvorana pri pogrnjenih mizah prenapolnjena.
lj Za veselico javnih nameščencev SLS
ima danes ob 6. zvečer v šentpeterski prosveti sejo damski odbor. Ob 8. zvečer pa ima v Jugoslovanski tiskarni sejo celokupni veselični odbor. Udeležba obvezna.
lj Ukradene rjuhe? Starinarici Amaliji Jurišič je te dni neznana ženska ponudila v nakup 25 novih in 5 rabljenih rjuh. Pogodili sta se za ceno, a ženska potem rjuh ni prinesla. Najbrže gre za ukradeno blago. Ženska je bila 20—25 let stara, srednje postave, bledega, suhega obraza; oblečena je bila v dolg zelenkast plašč.
lj Goljufija. Gospod Ivan Košenina je sklenil pred dvema mesecema z Vladimirom VozlaČkom kupčijo za 15.000 kilogramov sena po 3 krone 75 vinarjev za kilogram in mu je dal na račun 5000 kron, ostanek je pa obljubil plačati, ko mu bo seno dobavil. Ker sena le ni bilo, je gospod Košenina zadevo naznanil oblasti, katera je dne 27. septembra Vozlačka aretirala in izročila sodišču.
lj Stara tatvina. Jožef Lorber iz Ljubljane in Leopold žužek iz Laz pri Robu sta kot vojaka ukradla erarju 172 kilogramov sladkorja in 175 litrov vina. Deželno sodišče je za to prisodilo žužku 2 in Lorberju 3 mesece zapora.
lj Razgrajanje na Vidovdanski cesti. Dne 27. julija se je nateplo pred mitnico na Vidovdanski cesti več ponočnjakov, kateri so tam razgrajali. Stražnika Franca Sevška in Zdravka Jelušiča je_ ob tej priliki užitninski nadpaznik Jakob P. oštel, rekoč: sPojdite no, 1«) ste za nič. Z vami nimam nič govoriti, pojdite stran, nimate tukaj nič iskati;
vi	niste noben stražnik, vi ste sploh za nič!« Deželno sodišče je prisodilo Jakobu P. 50 dinarjev globe. -
lj Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se: Prečna ulica 6, priličje, levo.
lj Zahvala. Zahvaljujem se vsem delavcem tovarne Pollak, ki so mi za časa moje bolezni pripomogli z darili. — Jože Hribar.
lj Pst! Čujcš! Poroča se nam: Ko sem šel po stcpnjicah od volitev župana, sem naletel na nekega magistralnega uradnika, ki je potegnil svojega tovariša na stran, rekoč: »Pst! Čuješ? Saj Perič ne bo potrjen !< Nasilje je torej še edini up in nada propadajoče Jede-se! A to se bo udušilo samo v sebi.
iz organizacij.
Prometna mza.
Koalicijski odbor je sklenil, da se za 7. oktobra t. 1. ob pol 8. uri zvečer skliče železničarski shod v Mestnem domu z dnevnim redom: 1. Stališče koalicijskega odbora in 2. službena pragmatika. Poročevalec o prvi točki je od Prometne zveze, o drugi pa od Saveza železničara iz Zagreba. Železničarji vseh organizacij in strank so
v	lastnem interesu nujno vabljeni, da se shoda udeleže in se prepričajo o stališču in delovanju koaliranih organizacij. Na shodu bodo govorili tudi parlamentarni zastopniki vseh koaliranih železničarjev. Tovariši! Pokažimo, da kjer gre za naše stanovske koristi, da ne poznamo nobenega strankarstva in da hočemo složno, sporazumno in enotno nastopati za svoje koristi. Živela stanovska solidarnost železničarjev! — Prihodnja seja koalicijskega odbora je v soboto ob pol 8. uri zvečer.
Poziv voditel em ZJŽ. Dragi prijatelj! Ker nam na vse naše pozive glede Vaših sumničenj in očitanj niste še nič odgovorili, pač pa »Prometno Zvezo« še nadalje napadali in obrekovali in se celo predrznih izjaviti, da ste »Prometno Zvezo« razkrinkali, ne, da bi bili na opetovane pozive navedli kako osebo od P. Z., ki bi bila na kakršenkoli način prizadeta glede Vaših sumničenj in očitanj, smo prisiljeni, da Vas tem potom ponovno poživljamo, da vse naše delovanje javno razkrinkate. Ne mislite, da se Vas morda bojimo, čeprav nimamo v naši organizaciji prav nobenega izmed najinteligentnejših in najbolj izobraženih železničarjev, na katere ste Vi tudi najbolj ponosni, kakor pišete. Mi hočemo brezpogojno, da Vi ne samo z besedo, temveč v resnici, razkrinkate »Prometno Zvezo«. Mi nočemo v tem oziru od Vas prav nobene milosti. Ako veste, da so med nami hujskači, lainiki, razdirači i. t. d., zahtevamo od Vas brezpogojno, da objavite vse laži in imena govornikov, ki so hujskali in lagali. Ker ste pisali da se na naših zborovanjih hujska, poživlja k sovraštvu, laže
i.	t. d. nam morate tudi povedati, na katerih zborovanjih, kje in kdaj se je vse to godilo. Ker pišete, da ste svarili in gledali tri leta, kaj se godi za kulisami, bodisi črnih, bodisi rdečih ali boijše-viških protidržavnih železničarskih strokovnih organizacij, ter da je mera polna in da ne boste prizanašali nobenemu, ki hoče ugonobiti narodni in pošteni čut v železnicarstvu ter s tem škodovati ne samo temu stanu, temveč tudi našemu jugoslovanskemu narodu, Vas že tretjič poživljamo, da vse tiste organizacije in vse njih člane, ki so prizadeti, takoj naznanite na pristojno državno oblast. Ako tega ne storete, smo prisiljeni Vas smatrati kot protidržaven element, ker prikrivate roki pravice take protidržavne zločince. Prijatelji! Kaj strašite in žugate? Ako ste res pošteni možje, povejte javno vse, kar ste videli in zvedeli \ treh jetih za kulisami črnih, rdečih in boljševišltih že lezničarskih strokovni organizacij. Ako je Vaša mera polna, kakor pišete, in ako ne boste več prizanašali nobenemu, zakaj pa nas nočete'razkrinkati in naznaniti državni oblasti? Kar se nas črnih tiče, Vam tu javno izjavljamo, da v tem oziru nočemo od Vaje milosti živeti. Mi Vas javno poživljamo in zahtevamo brezpogojno, da nas razkrinkate in izročite državni oblasti, ako smo res taki grešniki, kakor ste Vi o nas pisali. Dragi prijatelji! Ne mislite, da se bomo pustili dd Vas tako poceni ugnati, čeprav imate Vi v Vaši »Zvezi« najinteli-gentnejši in najbolj izobraženi del železničarjev, na katere ste Vi tudi najbolj ponosni. Kjer se nam gre za naše poštenje in dobro ime, smo mi neizprosni. Ako smo res taki grešniki kakor o nas pišete, morate to dokazati, ali pa preklicati in pri znati, da ste lagali, obrekovali in denuncirali. Druge poti mi ne bomo priznali. Ako mislite, da se boste na kak drugačen način izvili, Vam že v naprej povemo, da se motite, in to tudi, ako ste še tako trdno »zvezani« in podprti od »najinteligentnejših in najbolj izobraženih železničarjev Kar ste o nas pisali, stoji črno na belem in mi ne bomo odnehali, dokler se popolnoma jasno in javno ne izkaže, ali smo res mi taki grešniki, kakor ste Vi o nas pisali, ali ste pa Vi tako brezvestni in brezznačajni lažniki, obrekovalci in denuncijanti. Torej prijatelji! Razkrinkajte nas! Mi Vas javno in brezpogojno poživljamo, da to storite. Ako tega ne storite, si boste sami krivi, če Vas bodo pošteni ljudje obsodili kakor javne lažnike, obrekovalce in denuncijante.
Širite „N0V1 £hs“
Jsilitslatf. Strok. Zoeu
Seja Ljubljanskega okrožja JSZ se vrši v nedeljo 9. oktobra ob 10, uri dopoldne v prostorih L ljublj. konsumnega društva na kongresnem trgu. Vabljeni vsi odborniki in tudi zaupniki skupin. — Žumer, predsedn.
Tobačni delasec.
Jugoslovanska strokovna zveza je v imenu Strokovne zveze tobačnega delavstva poslala sledečo vlogo na upravo državnega monopola v Bel-gradu: Strokovna zveza tobačnega delavstva v Ljubljani prosi, da se vsemu tobačnemu delavstvu v Sloveniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvatskem temeljne plače urede po dinarjih, in sicer tako, da iznosijo povsod isto število dinarjev, kakor so sedaj kron. Pripominjamo samo, da so uradniki in sluge ta način svoje plače že dosegli in pa, da danes kronska vrednost in plačevanje čim dalje bolj izgineva, na mesto tega pa nastopa dinarska edinica ter da sedanje smešno nizke plače ne morejo biti še nadalje podlaga za gospodarstvo tobačnega delavstva. V nadi, da cenjena uprava državnega monopola tej povsem upravičeni želji ugodi, beležimo: Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.
Cestar.
Beda državnih cestarjev. Malokdaj se oglasimo v kakšnem časopisu, toda sedaj smo primorani vsled vedno naraščajoče draginje. Naj javnost izve o našem beraškem stanju pa tudi gg. pri zeleni mizi naj si vzamejo malo k srcu, da bodo videli, kako ubog drž. uslužbenec strada in trpi. Imamo dnevnice po 28 kron, družinske naklade po 8 kron. Kako naj pošten človek izhaja s to plačo? Za živeti je premalo, za umreti pa preveč. Če gre beračit, bo gotovo zvečer več imel, kakor pa drž. cestar dnevno zasluži. Vsaka kategorija drž, uslužbencev in sploh vsak delavec zasluži dnevno najmanj 60 do 100 kron in šc več, samo drž. cetetar ne potrebuje več kakor okroglo 36 kron dnevno. Toda počasi! Mi imamo razen tega še mesečno plačo: celih 55 do 65 kron! S tem si mora cestar kupiti vse življenjske potrebščine in tudi obleko, ker službene obleke mi ne poznamo, dasi jo imajo že vsi drugi drž. uslužbenci. No pa saj ne vemo, ali smo drž. uslužbenci ali samo drž. delavci; kajti predpisov imamo sicer veliko in ti so taki, kot da bi bili za drž. uslužbence, toda plača naša pa ni taka kot za drž. uslužbence, ampak komaj za drž. delavce. Saj delo bi moral itak cestar skoraj vse sani opravljati, kar seveda nikakor ni mogoče, V prejšnjih časih se je reklo: vzemite delavcev, kolikor jih rabite, sedaj so pa vsi delavci prepovedani: le včasih se zljubi kakšnemu cestnemu nadzorniku, da dovoli enega delavca za eden ali dva dni. Ceste so pa že take, da se voz na sredi ceste zvrne ali pa kolo zlomi. To pa zaradi nezadostne množine gramoza in pa zaradi pomanjkanja de-
lavnih moči. Sploh se pa cestnim delavcem plača tudi celih 25 kron na dan. Po vsem tem naj se slabim cestam nihče ne čudi. Drž. cestar je še kolikor toliko srečen, ako ima erarično stanovanje, a k&teri ga nima, mu Bog pomagaj. Ta mora hoditi po celo uro ali še dalje na delo in prenašati pre-ganjanjanje stanovanjskih gospodarjev. Vse naše prošnje za odpomoč na pristojne oblasti niso «nič zalegle, a samopomoč potom organizacije so nam prepovedali. Celih 14 let prosimo za definitivno nameščenje v činu drž. slug, ker bi se nam potem tudi plače izboljšale, pa do sedaj je bilo vse bob v steno. Za nas ni nikoli potrebnega kredita. Imamo prisego, pa ne vemo zakaj, saj drž. delavcem ni treba prisegati. Pa mi smo to seveda radi storili, saj ljubimo našega prvega slovanskega kralja Nj. Vel. Aleksandra. Tudi na ustavo smo prisegli, samo da bi nam tudi zboljšanje prinesla. Prosimo merodajne činitelje in imenoma tudi ministra za soc. skrb g. dr. Kukovca, naj se nas že enkrat usmilijo in naj pogledajo na ubogo sestradano paro, kajti mi si ne moremo niti najpotrebnejše obleke kupi* ti. Ko smo dobili zadnje izboljšanje plač oziroma doklad, je bila moka še po 8 do 9 kron (seveda boljša), svin;ska mast po 32 kron in tako dalje, sedaj pa stane ista moka 18 do 20 kron, mast pa 70 do 72 kron. Kakšen razloček med ceno prej in sedaj, plača pa vedno enaka. Pomagajte nam tedaj, saj smo mi tudi ljudje!
Peselsla ziveia. .
Oklic Poselske sveže.
Dolgo je od tega, ko je zadnjič stopila organi* zarija služkinj pred javnost z zahtevo za povišanja plače. Vsled tega se je sklenilo na enketi, ki se j® vršila v soboto, dne 24. t. m., izdati zahteve v obliki oklica. Zastopane so bile zastopnice vseh večjih mest Slovenije. Korak, ki ga je napravil* organizacija, ima tudi namen enotne ureditve plač služkinj. Sklep enkete, ki ga je sprejel tudi občni zbor v nedeljo 25. t. m. soglasno, se glasi:
»Ker so danes plače služkinj tako različne( poleg tega tudi malenkostne, je treba enotnosti. Vsled tega se določi minimalna plača, ki naj znaš* poleg hrane in stanovanja:	■'
1- Kuharica, ki opravlja obenem druga gospo-dinjska in hišna dela, 550 K mesečno.
2. Kuharica, katera nima nobenega drugegi dela, 500 K mesečno.
3. Sobarica 400 K mesečno.
4. Navadna služkinja 350 K mesečno.
5. Pestunja 300 K mesečno.
6. Navedna tarifa velja za čas od 1. oktobra do 31. decembra t. 1.
S 1. januarjem 1922 se bo določila nova tarifa. S tem bo izključeno izrabljanje bodisi ene ali druge strani. Da pa danes tarifa, ki smo jo tu navedli, ni pretirana, mora vsakdo pripoznati. Orga* nizacija služkinj se je reorganizirala in se kot taka bo in mora dosledno držati sklepa enkete in občnega zbora.<
Strokovna organizacija služkinj pozivlje vsi služkinje-nečlanice, da se čimpreje včlanijo in skupaj s članicami gredo v borbo.
Vsak slučaj kršitve poselskega reda naj se nemudoma naznani organizaciji, ako hočemo, da se bo poselski red izvrševal.
Pozivljemo vse članice, da se dosledno raV' najo po sklepu občnega zbora ter po zgoraj nav e-deni tarifi. Članica, ki bi se ne ravnala po tem, bi bila izključena iz organizacije in podvržena bojkotu. Ravnotako je podvržena bojkotu gospodinja oziroma gospodar, kateri bi silil posla k temu nasprotujoči pogodbi.
»Strokovna zveza služkinj« je spremepila ni občnem zboru ime in se imenuje sedaj:»Poselske zvezam. Prostori so: Stari trg 2, I. nadstr.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1921.
Načelstvo »Poselske zveze«:
1. Godeša 1. r.	M. Kvas 1. r.
Seja načelstva »Poselske zveze« Se vrši V torek, dne 4. oktobra 1921 ob pol 9. uri zvečer v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Stari trg štev. 2, I. nadstr. Dnevni red: Konstituiranje odbora. Vse članice odbora naj se polnoštevilno ude-
leže.
Tajništvo.
Delauks zzdrainttfoD
Skupščine prodajalen I. del. kom. društva bodo po tem-le redu: V nedeljo 2. oktobra po prvi službi božji v Šmartnem pri Litiji in v Trbovljah. V nedeljo 9. .oktobra po prvi službi božji na Preski za Svetje, popoldne po litanijah v Dev. M. v Polju. V nedeljo 16. oktobra po deseti maši v Mengšu, popoldne po litanijah v Domžalah. V nedeljo 23. oktobra po prvi službi božji v Ljutomeru. Na skupščinah se bodo obravnavale vse važne za-drugine zadeve. Vsled tega naj se jih člani udelez« v najobilnejšem številu.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Obvestilo.
P. n. občinstvo obveščamo, da gosp. Iran FAJFER iz Drulovke 12, p. Stražišče pri Kranju, ni naš potovalni uradnik ter nima pravice sklepati nikakih zavarovalnih pogodb in ne pobirati za-datij. Od naših potovalnih uradnikov zahtevajte povsod pooblastilo.	3511
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.
Natečaj.
Oddelek za, socialno skrb, invalidski odsek pokrajinske uprave za Slovenijo želi nabaviti za invalidske zavode:
120 kompletnih železnih (kovinastih) posteljnakov z žično mrežo,
120 tridelnih žimnic (360 komadov),
120 zglavnikov z žimo napolnjenih,
4 kompletne naprave za pralnice,
zdravniške instrumente in oprema za zdravniške sobe za i invalidske zavode,
desinfekcijske, odnosno razkuževalne naprave za 4 invalidske zavode, higijenične naprave za 4 invalidske zavode, ter večje muožine desin-fekcijskih, odnosno razkuževalnih sredstev in sicer franko Ljubljana.
Pravilno kolkovaue pismene ponudbe (ki naj bodo tudi zapečatene) z vzorci vred, odnosno z ilustrovammi ceniki, naj se pošljejo na gori omenjeni odsek (Ljubljana, St. Peterska vojašnica) najkasneje do 10. oktobra 1921« V ponudbi je navesti v katerem roku (od dne naročila) se dobavi blago. Odsek si pridržuje pravico, da sprejme izmed vposlanih ponudb eno, alt pa tudi več.
Obenem s ponudbo je vposlati tudi potrdilo za položeno varščino, ki znaša 10°/0 od skupnega nabavnega zneska.
Fakture se poravnajo najkasneje H dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeta
/