Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XV., štev. 291 Ljubljana, sreda 19. decembra I934 Cena 2.- Din Upravzuštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica i — Teleton at. 3122. S123, 3124. 3125. 3126. Lnseratm oddeieK: Ljubljana, Selen« burgova ui 8. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St, 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180. VVien št t0.">.241 Naročnina maša mesečno Oin 25.— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon S122. 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Str-^ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Italija, Avstrija in mi Ženevska razprava o marsejskem zločinu in o krivdi Madžarske je potisnila v ozadje tudi zanimanje za probleme, ki so jih sprožili poskusi francosko-itali-janskega zbliževanja pred 9. oktobrom. Šele po ženevskih diskusijah, ki so več dni držale v mučni napetosti vso evropsko javnost, je zopet stopila v ospredje akcija za zbližanje Francije in Italije. Z njo pa je vzniki o v polnem obsegu na površje tudi vprašanje italijanske politike v Srednji Evropi in na Balkanu, ker postavlja francoska diplomacija ureditev tega vprašanja v neposredno zvezo z že začetimi italijansko-franco-skimi pogajanji Francoski zunanji minister Laval je ponovno poudaril, da je mogoča solidna zgTaditev francosko-ita-Mjanskega prijateljstva le na podlagi predhodnega sporazuma z Malo antanto, v prvi vrsti seveda z Jugoslavijo. Tudi francosko časopisje vidi v zaključku jugoslovensko-madžarskega konflikta v Ženevi, posebno pa še v primerno rezerviranem zadržanju Italije v tem konfliktu, ki je padlo tako ostro v oči, najboljše jamstvo za ugoden potek zbli-ževalne akcije med Italijo in Francijo ter se nadeja, da bo Italija revidirala svojo dosedanjo politiko v Podunavju in na Balkanu. Z iskrenim zbližanjem z Malo antanto naj postavi prvi in naj-solidnejša kamen v zgradbi svojega prijateljstva s Francijo. Stališče Francije v vprašanju ureditve Podunavja je s tem dovolj jasno podarjeno: mimo Jugoslavije in vse Male antante je v Srednji Evropi nemogoč sporazum trajne vrednosti. Francosko stališče je edino pravilno in se popolnoma krije s stališčem Male antante. Pomirjenje v tem delu Evrope je mogoče le na bazi sporazuma vseh zainteresiranih držav. Mala antanta je v vseh svojih dosedanjih nastopih pred vsem svetom nedvoumno dokazala, da je prav ona na tem ozemlju najboljši porok miru. Kdor bi je pri svojih srednjeevropskih načrtih ne upošteval, si je že v naprej pritisnil pečat zahrbtnih spletk rn prikritega rovarjenja, ki nima z miroljubno politiko nič skupnega. Tako vmešavanje velesil v srednjeevropske zadeve so države Male antante dosledno odklanjale. Če je Italiji res do prijateljstva s Francijo, potem mora po francoskem nasvetu svojo podunavsko politiko podvreči temeljitim spremembam. Pred vsem mora odreči podporo revizionističnim eksaltirancem, ki jih 16 krt povojnega življenja še na izmodrilo r spoznanju, da je konsolidacija v Srednji Evropi mogoča le na osnovi odkritega priznanja sedanjega stanja, ki je )e nujen zgodovinski za ki iuček stoletnih borb zasužnjenih narodov za svobodo in samostojno 'državno življenje. Poskusi kakršnekoli restavracije, ki bi si jo želelo bivše k. n. k. plemstvo, bodo pri nas vedno naleteli na žilav odpor. Dr. Beneš je v imenu Male antante ponovno podkrepil ta memento z odločnimi izjavami, Italija pa mora temeljito revidirati tndi svojo avstrijsko politiko. Vprašanje avstrijske neodvisnosti ni samo njeno vprašanje. Tudi tn bo morala fašistična zunanja politika prej ah slej spoznati, da ne sme mimo stališča Male antante z onim apriornim ekskluzivizmom in omalovaževanjem, M ga je ponovno pokazala. Se pred dnevi smo čitali v znani italijanski zunanjepolitični reviji »Affari Esteii« iz peresa najboljšega fašističnega izvedenca za avstrijska vprašanja dr. Evgena Morreala članek, ki vzbuia naš upravičen odpor proti takemu načinu prikazovanja avstrijskega problema. Gospod Morreale izhaja namreč v svoiih izvajanjih o velikem »mirovnem poslanstvu« Italije v Avstriji s premise, za katero ni dokazov, da je politika Male antante v avstrijskem vprašanju izrazito destruktivna, da je taka v svojem bistvu tudi politika Nemčije in da prihaia zato za Avstrijo v poštev kot edina »•konstruktivna sila« le Italija. Na r>od-lagi taikega ekskluzivističnega gledanja na avstrijski problem in omalovaževania vloge, ki jo v vprašanju rešitve tega vprašanja sme in mora igrati Mala antanta, je misel na iskrm SDorazum že v naprej obsojena na neuspeh. Tako nesprejemljivo stališče v vprašanju avstrijske neodvisnosti zavzema tudi publicist Carlo Antonio Avenati v svoji knjigi: »Perche difendiamo 1'indi-pendenca deli' Austria?« (Zakaj branimo avstrijsko neodvisnost?), ki je izšla ob priliki zadnjega Schuschniggovega poseta v Rimu. Avtor odklanja pri reševanju avstrijskega problema ne samo Nemčijo, ki da preti s svojo pangerman-sko nevarnostjo, ampak tudi Malo antanto (in Jugoslavijo še prav posebej), češ, da z njo prihaja do izraza na tem teritoriju — slovanska nevarnost. Avtor pravi dobesedno, da je neodvisna Avstrija, kakor si to njeno neodvisnost predstavlja Mussolini, »predstraža proti morebitni pangermanski pretnji na eni, a tudi proti »pansrbski« nevarnosti na drugi strani« V strahu pred germansko in slovansko nevarnostjo se zdi avtorju »obramba avstrijske neodvisnosti zgodovinska nujnost, ki jo natekuje Vlada Nikole Uzunoviča je odstopila Beograd, 18. dec. AA. Kmetijski minister Dragotin Kojič in zunanji minister Bogoljub Jevtič sta danes podala ostavko na svoja ministrska položaja. Pri tej priliki je predsednik vlade Nikola T. Uzuno-vic danes opoldne podal kraljevemu namestništvu ostavko vlade. Ostavka je bila sprejeta. Uzunovičeva vlada bo opravljala posle do imenovanja nove vlade. Beograd, 18. dec. AA. Danes popoldne je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle sprejel v avdienci predsednika senata dr. Ljubomira Tomašiča in predsednika Narodne skupščine dr. Kosto Kumanudija. ITALIJA MOKA DATI JAMSTVA Priznanje narodnega in državnega edinstva in nedotakljivosti Jugoslavije je osnovni pogoj izboljšanja francosko-italijanskih odnošajev Pariz, 18. decembra, d. Franoosko-italijan&ka pogajanja, v katerih se pripravlja obisk francoskega zunanjega ministra Lavala v Rimu, se nadaljujejo v diplomatskem okviru. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun ima vsak dan razgovore z italijanskim državnim podtajnikom Suvichem. Na francoski strani streme predvsem za tem, da bi Laval izrabil svoje osebne stike z Mus-solinijem za končno ureditev srednjeevropskega problema. Pri pogajanjih gre na eni strani za jamstva za neodvisnost Avstrije, na drugi pa za gospodarsko organizacijo podunavskih držav. V poučenih krogih trdijo, da je MussoG-ni pripravljen odreči se italijanskemu avtoritativnemu protektoratu nad Avstrijo, ki ga Mala antanta tako odločno odklanja. V drugem vprašanju glede gospodarske organizacije podunavskih držav vztraja Mussolini, kakor se čuje, še nadalje na tako zvanih rimskih protokolih, ki so jih sklenile Italija, Avstrija hi Madžarska. V listu »Pariš Soir« piše Julij Sauer-wein povsem odkrito, da zahteva Francija od Italije kot pogoj za sporazum, da mora darti Mali antanti jamstva, po katerih ne bo delala proti teritorialnemu statusu quo. Poudariti se mora, da je prav v tem glavni problem. Italija, ki se vedno opira na status quo. kadar gre zanjo, in ki ščiti tudi status quo v Avstriji, mora zavzeti isto stališče, če gre za Jugoslavijo in mora prenehati s podpiranjem madžarskih revizionističnih stremljenj. »V Oenvre« oprsuje položaj takole: Zunanji minister Laval vztraja pri tem, da mora Mussolini najprej priznati jugoslovensko integriteto, to je narodno in državno edinstvo m nedotakljivost Jugoslavije. Šele nato se bo določil datum Lavaiovega obiska v Rimu pod pogojem, da bodo ob tej priliki razpravljali tudi o skupni izjavi glede avstrijske neodvisnosti, ki bi jo po mnenja Francozov podpisale Nemčija, Italija, Francija, Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija in ki bi morala na kak način dobiti tudi pristanek Anglije. Končno bi se v Rimu razpravljalo tudi o konzul-ta ti vnem paktu med sredozemskimi državami. Stališče Mussolinija Mussolini pa smatra podpis francoskega protokola v Rimu za prvi in najvažnejši ukrep, zaradi česar bi želel, da bi Laval čimpreje prišel v Rim. bele nato bi se Mussolini bavil z avstrijskim protokolom in končno kot prvo etapo priznal jugoslovensko neodvisnost. Senator Berenger. ki se je pri svojem po-setu v Rimu zavzemal za Lavalov program, ni imel pri Mussoliniju nobenega uspeha. Kljub temu upajo v Parizu doseči zaželjeni cilj. ker Italija nujno potrebuje Francijo. To velja predvsem v finančnem pogledu. Brez Male antante ni sporazuma Pariz, 18. deccmbra. d. »Journal des De-bats« se bavi v daljšem članku z zadrža- Francija skrbi za svojo varnost Okrepitev francoske vojne internacionalizaciji vse Pari«, 18- decembra. gw. Zbornica je danes pričela debato o naknadnem kreditu 800 milijonov frankov za vojno mornarico- Kot prvi govornik je bivši letalski minister Pierre^Cot vezal svoj pristanek na pogoj, da se napravi konec delovanju zasebne oboroževalne industrije. Z opozorilom na Zedinjene države in na preiskavo, ki jo je pričelo Društvo narodov, je Pierre Cot zahteval internacionalizacijo oboroževalne industrije. Ta ukrep bi bil po njegovem mnenju upravičen zaradi izredno vieokih dobičkov te industrije in zaradi dejstva, da išče zasebna oboroževalna industrija inozemska tržišča ter da e tem ogroža mednarodno varnost. Ministrski predsednik Flandin je izjavil, da je Francija kakor v preteklosti, tudi v bodočnosti pripravljena storiti vse za mir. Kakor prejšnje vlade se bo tudi on zavzemal za sklep konvencije o zasebni fabrika-ciji orožja. Točno razlikovanje med obo^ roževalno industrijo in ostalimi panogami industrije pa je nemogoče, da celo nevarno, ker se bo v bodoči vojni mobilizirala celokupna industrija ter postavila v službo narodne obrambe. Sedaj gre za to,_ da ee upoštevajo zahteve sedanjega položaja, zaradi česar zahteva odobritev vojaških kreditov. V nadaljevanju debate ee je poročevalec komisije Rucart izjavil za odobritev teh kreditov s pogojem, da bo njihova uporaba pod 6trogo parlamentarno kontrolo. Rucart je nato stavil več predlogov za tehnično izboljšanje francoske oboroževalne industrije. V imenu neosocialistov je poelanec Perrin zahteval pojasnila o bodoči politiki vlade ilt _ n i i ii ■ obramba Evrope« pred obema nevarnima invazijama... Avenati sicer trvideva v zaključku svoje knjige, da je obramba avstrijske neodvisnosti mogoča le v sodelovanju s Francijo, ki da je »najboljša podlaga obsežnejših harmoničnih odnosov med evropskimi velesilami«, a odklanja z dosledno trmoglavostjo Malo antanto. Upajmo, da bo v znamenju francosko - italijanskega zbližanja fašizem to svojo enostransko politiko v Podunavju pred vsem v svojem interesu revidiral, ker ga bodo sicer dogodki izključili prav tako iz Srednje Evrope kakor so ga že z Balkana. Kajti ne sme biti dvoma, da bodo prej ali slej tudi srednjeevropski narodi ubrali pot, ki so na njo tako srečno in odločno krenili balkanski narodi in ki edina vodi k resnični neodvisnosti malih narodov. — Dr. B. V. industrije — Zahteva po oboroževalne industrije glede materialnega in osebnega stanja vojske. Neosocialisti ee bodo vsekakor izjavili proti podaljšanju vojaške službene dobe- Slepi vojni invalid, radikalni poelanec Thebaud, je v ginljivih besedah pozval Francijo in Evropo k sporazumu, da se prepreči novo krvoprelitje med narodi. On zaupa Društvu narodov, ki je v zadnjih dveh tednih pokazalo svojo sposobnost. Veruje v odkritosrčnost nemških miroljubnih apelov ter v sporazum z Nemčijo- Vojni minister Maurin se je zahvalil slepemu poelancu za njegove izjave- Dejal je, da jih razume, da pa razume tudi skrbi parlamenta, od katerega se je zahtevalo že toliko kreditov. Do sedaj dovoljeni krediti pa so nezadostni, ker je material zastarel in ker se je do sedaj čakalo z obnovo materiala, da ee ne bi nihče izzival. Sedaj pa ee morajo čimprej izpopolniti ogrožene vrzeli v utrdbah. Zaradi tega roti zbornico, da dovoli predlagane kredite- Vlada bo. v kolikor ne bo šlo za tajnosti v oborožitvi, sproti obveščala zbornico o vseh vojaških in oboroževalnih načrtih. Pariz, 18 decembra, b Zbornica je danes 6 388 proti 199 glasovom odklonila predlog za podržavljenje privatnega izdelovanja orožja. Dalje je s 360 glasovi sprejela od vlade zahtevane naknadne vojaške kredite od 800 milijonov frankov. 130 poslancev je glasovalo proti. Francoska akcija za vzhodni pakt Pariz, 18. decembra, č. Francoska poslanika v Moskvi in Varšavi sta prispela v Pariz. Nocoj ali jutri pričakujejo tudi poslanike iz baltiških držav. Francoski poslanik v Varšavi Laroche je imel pred svojim odhodom daljši razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Splošno se domneva, da bodo sestanki francoskega zunanjega ministra s francoskimi poslaniki v baltiških državah v zvezi z novo francosko diplomatsko akcijo za zaključitev vzhodnega pakta. Preprečena komunistična revoluci ja v Argentini Pariz, 18. decembra resa poročajo, da je odkrila zaroto, ki je meniti Argentino v Večina zarotnikov je hovih stanovanjih so čine letakov in brošur AA. Iz Buenos Ai-argentinska policija imela namen izpre-sovjetsko republiko, že aretirana. V nji-našli ogromne koli-s prevratno vsebino. njem Male antante v času ženevske razprave o pritožbi Jugoslavije proti Madžarski in prihaja do zaključka, da se je treba za uspeh Društva narodov zahvaliti Franciji ter Mali antanti. Nikdar ni bila Mala antanta enotnejša kakor v kritičnih ženevskih dneh. Iz boja, ki se je bil za pravico Jugoslavije, pa tudi za skupno stvar, jc izšla Mala antanta še močnejša. Edinstvo Male antante je pokazalo, da je bistven či-nitelj evropske politike. List obsoia pisanje italijanskega tiska, ki skuša zmanjšati uspeh Male antante in ki predstavlja ta uspeh kot oviro nameravanemu francosko-italijanskemu zbližanju. Pri tem poudarja, da si Mala antanta želi vsaj toliko kakor Framcija zbližanja z Italijo. Francosko-rta-lijansko zbližanje je pogoj za italijansko približanje Mali antanti. To pa je zopet odvisno od vprašanja itaiijansko-jugoslo-venskih odnošajev in italijanskega stališia do madžarskega revizionizma. To so temeljni pogoji, na katere je treba opozoriti in vedno znova poudarjati. Najprvo Rim—Beograd, potem še le Rim—Pariz Pariz, 18. decembra, p. Bivši francoski poslanik v Rimu in predsednik zunanjepolitičnega odbora senator Berenger je imel danes ponovno dolg razgovor z ministrskim predsednikom Flandmom in zunanjim ministrom Lavalom. Po razgovoru je zunanji minister I^aval izjavil no\nnarjem, da se pogajanja z Italijo nadaljujejo, da pa jih ne misli forsirati. Kar se tiče njegovega poseta v Rimu, ne more tti prej na pot, predno se ne prično pogajanja med Rimom in Beogradom in predno se ne ugladi pot za zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Približevanje Nemčije k Franciji Akcija za zbližanje Francije in Nemčije se bo nadaljevala po posaarskem plebiscitu Berlin, 18. decembra. AA. Današnji »Volkischer Beobachter« prinaša članek pod naslovom »Most čez Ren«. V njem razpravlja o nedavnih govorih uglednih zastopnikov nemških in francoskih bivših bojevnikov o možnostih, da se doseže zbližanje med Nemčijo in Francijo. Članek prihaja do sklepa, da je treba te razgovore ie nadaljevati v interesu obeh strank. Pisec članka je prepričan, da se bo nemškim bivšim bojevnikom posrečilo prepričati francoske tovariše in ves svet o miroljubnosti Nemčije, ki se je vsa posvetila ustvar-jajočemu delu in da je kot taka največje poroštvo za varnost London. 18. decembra. AA. Po R Carterjevih vesteh mislijo ▼ britanskih uradnih krogih, da se bodo šele po plebiscitu ▼ Posaarju mogli začeti uradni razgovori o oboroževanju Nemčije v tem smislu, da se spravi v mednarodno-pravne meje, pri čemer se bo upoštevalo stališče Francije in zahtevalo, naj se Nemčija vrne v Društvo narodov. V tem smislu si razlagajo dejstvo, da Velika Britanija začenja podpirati francosko tezo glede vzhodnega pakta. Tudi pri tej priliki naglašajo tolikokrat ponovljeno dejstvo, da si zagotovitve mim v Evropi ni moči predstavljati brez sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo. Kdaj bo proces proti marsejskim zločincem Zaključitev preiskave v Marseilleu — Atentatorji pridejo pred sodišče bržkone meseca marca Pariz, 18. decembra, p. Preiskava francoskih oblasti proti marsejskim atentatorjem bo po vsej prilki končana še ta mesec. Vse gradivo bo nato predloženo okrožnemu sodišču v Aixu en Provence, ki ima v smislu francoskih zakonov odločiti, ali se osumljenci postavijo pod obtožbo. V tem primeru mora nato marsejsko sodišče sestaviti obtožbo. Proti obtožbi imajo obtoženci pravico pritožbe na kasacijsko sodišče. Ce se ne bodo pritožili, se bo glavna razprava vršila najbrže v začetku marca, če pa se pritožijo, se bo glavna razprava še za nekaj časa zavlekla, ker bo treba v tem primeru izvršiti razne formalnosti. Za proces vlada že sedaj ogromno zanimanje, ker bodo na razpravi podrobno razpravljali o vseh pripravah za atentat ter se bo jasno videlo, kako vlogo so pri tem igrale madžarske oblasti. Atentatorjem bo sodilo posebno porotno sodišče. Kakor poročajo tukajšnji Ksti, bodo Raji č, Pospišil in Kralj postavljeni pred porotno sodišče departementa Bouches du Rhone. Aretirane teroriste bodo zagovarjali ex offo odvetniki Polac, Grisoni m Frencesci. Marseille, 18. decembra, č. Danes je bila tu zaključena preiskava proti sokrivcem umora Nj. Vel. kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Louisa Bar-thouja. Vsi trije aretirani sokrivci, ki so v marsejskih preiskovalnih zaporih, bodo postavljeni bržkone pred sodišče meseca marca prihodnjega leta. Trst, 18. decembra, č. Kakor poroča »Pic-colo« bo državno pravdništvo prizivnega sodišča v Aixu en Provence ob koncu januarja pripravilo obtožnico za proces proti Rajiču, Pospišilu in Kralju. Proces, ki se bo vršil meseca marca, bo trajal bržkone 8 do 14 dni. Grške manjšine v Turčiji Načelni pristanek turške vlade na zaključitev konvencije o grški manjšini v Turčiji hotno proučena z obeh strani Ob zaključku podčrtuje komunike, da si je Tevfik Ruždi bej utrdil svoje prepričanje, da bo ostalo grško-turško prijateljstvo solidno Atene, 18. decembra. AA. Komentarji Atene, 18. decembra, d. Včeraj so bili zaključeni razgovori zunanjega ministra Maksimosa s turškim zunanjim ministrom Tevfikom Ruždi bejem. Kakor poročajo listi, so končali razgovori brez konkretnega rezultata. Turški zunanji minister, ki mu je Maksimos obrazložil grške predloge, je zahteval navodila iz Ankare, ki jih je dejansko dobil včeraj dopoldne. Turška vlada je načelno pristala na sklenitev konvencije, ki bi se nanašala na grške manjšine, vztrajala pa je na svojem stališču, da so potrebna v svrho take konvencije podrobna pogajanja. Zaradi tega si je pridržala pravico, da s potrebno skrbnostjo ponovno prouči grške predloge. Proti večeru je turški zunanji minister odpotoval iz Aten. Do pirejskega pristanišča ga je spremljal zunanji minister Maksimos v družbi zastopnikov drugih grških oblasti. Zvečer je bil izdan uradni komunike o razgovorih, ki naglaša prisrčnost, s katero sta se oba zunanja ministra razgo-varjala o vseh aktualnih problemih. Turški zunanji minister je informiral grško vlado o sklepih, ki so bili sprejeti v 2enevi in je poudaril, kako je ob tej priliki Balkanska zveza intervenirala v miroljubnem duhu. Glede vprašanj, ki se neposredno tičejo Grčije in Turčije, pa pravi komunike, da bodo vsa ta vprašanja ponovno blago- grških listov o uspehih obiska turškega zunanjega ministra dr. Tevfika Ruždi beja so v glavnem ugodni. Vladni list »Katimerini« pravi, da je bilo pri razgovorih dogovorjeno, da bo turški zunanji minister v teku meseca januarja ponovno prišel v Atene in pri tej priliki prinesel tvarino za izdelavo dopolnilnega dogovora med Grčijo in Turčijo o pravicah grške manjšine v Carigradu z ustrezajočimi določbami za turško manjšino na Grškem. Podobno piše tudi »Proia«. Nekateri opozicijski listi skušajo zmanjšati pomen obiska Tevfika Ruždi beja, tako n. pr. »Elefteron Vima«, ki trdi, da je bivanje turškega zunanjega ministra v Atenah le še utrdilo stališče tur^ce vlade, da so vse reforme, ki jih izvaja Turčija, notranja zadeva Turčije in da ne morejo biti predmet mednarodnih dogovorov. Asquinijev obisk v Budimpešti Rim, 18. decembra AA. Državni podtajnik za korporacije Asquini je odpotoval v Budimpešto, kjer se bo sestal z madžarskim trgovinskim ministrom. Glasbeni kulturni boj v Nemčiji Božične podpore Narodne skupščine Beograd, 18. decembra, p. Predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi je votiral iz sredstev Narodne skupščine na prošnjo ministra na razpoloženju dr. Alberta Kramerja 10.000 Din v svrho božične podpore ljubljanskim sirotam in 5000 Din za akademsko menzo JDAD »Jadrana« v Ljubljani. Mariborska mestna podjetja Maribor, IS. decembra. 8e r včerajšnjem izčrpnem poročile o novem proračunu mestnih podjetij smo podarili, da je njegova sestava bistveno povsem drugačna od dosedanjih proračunov preje avtonomnih posameznih mestnih podjetij. Novi proračun MP Je sestavljen po vidkJh Industrijskega knjigovodstva in predstavlja impozanten material, urejen in zbran iz materialnih vidikov. Pregled novega proračuna MP s 30,18 5.861.14 Din dohodkov ln tedatkov nudi sledečo sliko gospodarstva mestnih podjetij v novem proračunskem letu. Izdatki: Delo: plače in mezde 6,108.711.95 Din, pokojnine 200.224.74, starostne podpore onemoglim delavcem 84.410.75, socialno zavarovanje 463.163, stvarno in Jamstveno zavarovanje 232.910, javne dajatve 6,204.774, strokovne organizacije 8340, poštne pristojbine 24.680, odplačila za Mariborski otok 84.000, tok za razsvetljavo in pogon 5,510.430, obrestovanje amortizacijskih posojil 4,061.674.37, odplačilo posojil 2,626.352.33, stroški za zemljišča ln zgradbe 93.540 Din. Material; kameninasto gradivo 103.350, žgano in drugo umetno gradivo 42.100,, veziva 37.454, steklo 3135, les 72.740, gorivo za pogon in kurjavo 4,171.385, toplotna izolacijska sredstva 2129, maže 101.167, sredstva za zaščito površine 143.237, vlakna in tkanine 32.233, usnje in guma 101.666, brusilna, čistilna in polirna sredstva 37.585, kovine in kovinasti izdelki 600.580, razni kovinasti material 17.315, prenosna sredstva 6461, papir 7598, nadomestni deli za stroje in aparate 153.940. orodje 54.400, stroji, aparati, vozila tn bi-oikli 52>6.43i5, vodovodni Instalacijski material 134.220, plinski Instalacijski material 44.450, električni Instalacijski material 147.200, električni material za prodajo 243.300, pogrebne pristojbine 57.862, krma za konje 5490, oprava 37.307, tiskovine 32.537, pisalne potrebščine 4486, žarnice 40S.366, obrtniška dela 806.626 Din. Skupno znašajo torej Izdatki 30,185.861.14 Din. Ta stotem proračunske sestave Je ▼ nafti državi prvi te vrste, ne predstavlja pa še ustaljene oblike, ki jo bo prinesla šele dolgoletna praksa, ki se bo pokazala v novo oblikovani organizaciji Mestnih podjetij. Januarsko zasedanje sveta DN Ženeva, 18. decembra, č. Prihodnje redno zasedanje sveta Društva narodov bo v smislu poslovnika sredi meseca januarja. Trajalo bo bržkone od 10. do 15. prihodnjega meseca. Zasedanju bo predsedoval glavni delegat turške republike, ki pride na vrsto ▼ smislu poslovnika po abecednem redu za Češkoslovaško. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je glede na to, da bo predsedoval prihodnjemu zasedanju sveta Društva narodov, izrazil željo, naj bi se eno izmed prihodnjih zasedanj vršilo v Carigradu ali v Ankari. V tajništvu Društva narodov bo ta predlog sprejet s simpatijami in ni izključeno, da se bo aprilsko ali majsko zasedanje sveta Društva narodov vršilo v Turčiji. Ponesrečen atentat na Hitlerja Celovec, 18. decembra, č. »Volksblatt«, o katerem pravijo, da je dobro informiran o položaju in dogodkih v Nemčiji, poroča, da je ITletna hči pred kratkim aretiranega šlezijskega vrhovnega predsednika Briick-nerja izvršila atentat na Hitlerja. Ko je zvedela, da je bil njen oče v Berlinu aretiran, se je sama odpeljala z avtomobilom v Berlin in oddala na ulici več strelov proti avtomobilu, v katerem se je vozil Hitler. Baje je bil Hitler ranjen. Hitlerjevi spremljevalci so tedaj hkratu pričeli streljati na napadalko in so ubili njo in njenega šoferja. Nemški listi, prav^ »Volksblatt«, o tem niso ničesar poročali. Objavili so le kratko vest, da je Briicknerjeva hči po aretaciji njenega očeta izginila iz Vratislave. OdgodHev londonskih p*>m©r$kih ra7crovorov London. 18. decembra. AA. Reuterjev urad poroča da so ameriški in japonski delegati poslali snoči svojima vladama v presojo in odobritev konkretne britanske predloge o odgoditvi uvodnih pomorskih razgovorov. Kralj Jurij je danes sprejel ▼ avdiend voditelja japonske delegacije Jamomoto in Matsudeiro, v četrtek pa bo sprejel ameriška delegata Normana Davisa in Stend-Ivja. Po odgovorih ameriške in japonske vlade na britanski predlog se bodo vse tri delegacije sestale v sredo na sejo, da sestavijo skupno poročilo o dosedanjem in bodočem delu, ki bo objavljeno v četrtek. Razdor med zagrebškimi skauti Berlin, 15. decembra. Poleg posaarskega problema, velikih gospodarskih težav in cerkvenega spora ima Nemčija poslednje dni še eno vprašanje več, svojevrsten kulturni boj, ki se je razvnel na področju nemške glasbe. Novi boj je izzval pri Nemcih, ki so sami sebe krstili za narod pesnikov in mislecev, največje zanimanje javnosti, tako da je v njegovi senci zatemnel problem posaarskega plebiscita. Rasno načelo je kot osnovno načelo na-eionalno-socialistične »revolucije« zajelo vse panoge nemškega javnega, družabnega, pa tudi kulturnega življenja. Tudi 2:la6ba ni bila izvzeta. Ko se je začelo prvo čiščenje na podlagi protižidovskih zakonov v berlinskem filharmoničnem društvu, sta padla kot žrtvi znana komponista Klemperer in Bruno Wa.lter. že tedaj se je današnji ravnatelj berlinske opere Fnrtwangler, ki ni Žid, postavil na stališče, da je glasba še bolj mednarodna kakor druge panoge umetnosti. Napisal je voditelju novega nemškega kulturnega življenja dr. Goebbelsu pismo, v katerem pravi, da po njegovem mnenju glasba nima nobene zveze z nacionalno socialistično revolucijo; zato prosi ministra, naj ne napravi korakov, ki bi jih kasneje ne bilo mogoče več popraviti. Goebbels se s Furtwanglerjevim stališčem že tedaj ni strinjal ter je Klempererja in Walterja odstranil z njunih mest. Podoba je bila, da se Je Furtw5.ngler vdal v neizogibno usodo nemškega razvoja, ker 18 mesecev, ki so od tedaj minuli, ni bilo čuti o nobenem nesporazumu med njim in onimi hitlerjevskimi krogi, ki usmerjajo umetnost tretjega rajha. Nasprotno: novi režim Je dvignil Furtvran-glerja na visoke položaje podpredsednika državne zbornice za glasbo, predsednika berlinskega filharmoničnega društva in slavnega ravnatelja berlinske opere. Goebbels in Goring sta mu bila osebno naklonjena in ko je dirigiral jeseni predelano nacionalno opero »Ring«, sta bila vsak večer med njegovimi najbolj navdušenimi poslušalci. Pred tremi tedni pa Je Furtw§.ngler dirigiral premiero opere »Slikar Mathis«, ki jo je skomponiral član njegovega orkestra. znani nemški komponist Hindemith. Hindemith je bil pri hitlerjevcih že dolgo časa slabo zapisan, ker se je bil oženil z Židinjo. Ko ga je sedaj Fnrtwangler počastil s tem. da je osebno dirigiral premiero njesrovesra dela, se je vnela proti Hinde-mithn silna zakulisna gonja. Ko ni hotela ponehati, je javno nastopil proti njej Furtwangler ter objavil v Allgemeine Deutsche Zeitung« duhovit zagovor za Hindemitha. Mogoče bi Furtvr&ngleT s svojim zagovorom uspel, če se ne bi bili proti Hinde-mithu angažirali ljudje, ki so si postavili za nalogo reformacijo nemške glasbe v »nordijskem duhu« in katerih duševni vodja je hitler.ievski prvak in ideolog mani Rosenberg. Rosenberg si lasti pravico in mu jo vsaj za enkrat priznavajo tudi drugi, da daje avtoritativne smernice Proslava Viteškega kralja Uedinitelja v Varšavi Varšava, 18. decembra. AA. Snoči je priredila »Organizacija mladih Slovanov« svečanost v spomin pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Proslave so se poleg mnogoštevilnega odličnega občinstva udeležili tudi jugoslovenski poslanik Lazarevič, zastopnik zunanjega ministrstva, člani diplomatskega zbora in odposlanci posameznih društev, ustanov in korporacij. Nekateri izmed njih so prihiteli z društvenimi zastavami. Prvi je govoril bivši poslanik Filipovič, ki je po/val prisotne, naj z enominutnim molkom počaste spomin pokojnega Viteškega kralja, nato pa je novinar Opehovski predaval o življenju in delu velikega kralja. Svečanost se je končala s koncertnim delom. Ljubljanska univerza svojemu zaščitniku Topola. 18. decembra. 0 priliki rojstnega dne pokojnega kralja Aleksandra I. dne 17. t. m. je sklenil senat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani pod predsedstvom rektorja dr. Ramovša, da odpotuje na Oplenac univ. jirof. dr. Matija Slavič in da se v imenu univerze in profesorskega kolegija pokloni spominu pokojnega kralja. Dr. Slavič je prišel danes popoldne na Oplenac in krenil naravnost v kripto, kjer se je poklonil, nato pa ostal dalje časa poleg groba kralja Aleksandra, zaščitnika univerze v Ljubljani v globoki molitvi. Turški vojaški ataše v Beogradu Beograd, 18. decembra p. Turčija doslej ni imela vojaškega atašeja pri svojem poslaništvu v Beogradu. Sedaj pa je predsednik turške republike, želeč tudi s tem dati izraza prijateljstvu do Jugoslavije, imenoval generalštabnega majorja Kemala Tevfika za vojaškega atašeja v Beogradu. Židje v spomin kralju Aleksandru Split, 18. decembra č. Splitski židje so se pridružili akciji, ki se vodi že po vsej državi za nasaditev »gozda pokojnega kralja Aleksandra« v Palestini. V soboto zvečer bodo imeli v svojem kulturnem društvu poseben miting. Poleg tega zbirajo tudi denar za spomenik, ki bo postavljen pokojnemu kralju v Palestini. V spomenik bo vdelana velika plošča, v katero bodo vklesane zasluge kralja Uedinitelja za Žide. Odlikovanje sarajevskega gledališča Sarajevo, 18. decembra n. Nj. Vel. kraljica- mati Marija in Nj. Vis. kraljevi namestnik knez Pavle sta dovolila, da se sarajevsko Narodno gledališče v znak priznanja njegovega kulturnega in nacionalnega delovanja imenuje odslej Narodno po-zorište kralja Petra n. Pri gledališču se ustanovi tudi fond kralja Aleksandra I., iz katerega bodo delili avtorjem najlepših gledaliških iger posebne nagrade. Nagrade se bodo razdeljevale vsako leto 17. decembra. o tem, kakšno mora biti nemško kulturno življenje. V njegovem krogu gori najčistejši plamen »nemškega rasnega misticizma«. Pomagajo mu prijatelji, ki so si postavili za cilj širjenje »heroične življenjske filozofije« r stranki in narodu. Ta organizacija danes izbira Igre, knjige ln filme za nemško mladino, dobila Je t roke tudi že nemške odre ter Je pričela sedaj še diktirati, kaj Je dobrega in kaj Je slabega v nemški glasbi. Furtwanglerjev nastop sa Hindemitha je povzročil v tem krogu veliko ogorčenje. Zlasti so mu zamerili izjavo, t kateri označuje napade na Hindemitha za de-nunciacijo. Rosenberg je na ta zagovor objavi! v glavnem glasilu nacionalno-so-cialistične stranke »VSlkischer Beob-achter« slovit napad na Furtw&nglerja, kjer pravi med drugim: Ce talentiran umetnik, kakršen je Hindemith, živi in dela ter se počuti dobro le ▼ židovski družbi, če občuje samo z Židi ln se kreta v miljeju »novembrske repubHke«, Je to sicer njegova osebna zadeva, ki pa daje drugim pravico, da ga potisnejo docela r njegov krog in tam puste. Furtwingler in Hindemith bi morala vedeti, da ne obsega nacionalni socializem le politike, temveč vse pojave nemškega življenja ker sicer ne bi predstavljal velike revolucije. Nihče ne napada Hindemlthovega dela, nihče ga ne napada kot umetnika, temveč le kot osebo. že ko je Purtwi,ngler objavil svoj zagovor za Hindemitha, je bilo videti, da namerava stati in pasti s svojim tovarišem. Zato je, čim je bil objavljen Rosenbergov odgovor — ki ga je morala ponatisniti tudi »Deutsche Allgemeine Zeitung« na Istem mestu, kjer je prinesla Furtw8.nglerjev dopis — podal ostavko na vse svoje tri položaje. Ostavka je bila tudi sprejeta. Furtwanglerjevo odločitev je Rosenberg komentiral v svojem listu kot sicer obžalovanja vredno dejstvo, ki pa kaže, da Je Furtwangler vztrajal v miselnosti devetnajstega veka in da očividno ni imel nobenih simpatij za veliki nacionalistični po-kret našega stoletja, zato je prav, da Je iz tega potegnil 6voje konsekvence. Toda Furtwanglerjev korak ni ostal osamljen. Za njim je odstopil tudi direktor mo-nakovske opere Knappertebuech, čeprav je imel z državo doživljenjsko pogodbo, je že 12 let na svojem mestu in so nacionalni socialisti poskušali vse, da ga odvrnejo od njegove namere. Na svoje me6to je podal ostavko tudi podravnatelj berlinske opere znani komponist Kleiber, govori pa ee, da namerava odstopiti sedaj še predsednik državne zbornice za glasbo Richard Strauss. Ironija usode je hotela, da je ostal na svojem mestu od vseh velikih glasbenih umetnikov edino še — Žid Leo Blech, dirigent berlinske opere, ki ni nadel pod nož proti-židovske zakonodaje, bodisi zaradi svoje starosti, bodisi zato. ker ga je na njegovo mesto postavil sam cesar Viljem. Vsekakor so ti dogodki povzročili veliko vrzel v nemškem glasbenem življenju, ki se ne bo dala tako kmalu izpolniti. Vsi oproščeni Beograd, 18. decembra, p. Z največjo napetostjo je vsa javnost pričakovala danes razglasitve sodbe v procesu proti članom razsodišča, ki so razsojali ▼ sporu med državo in tvrdko Ringhoffen in so bili obtoženi zaradi korupcije. Na zatožni klopi so bili zelo ugledni ljudje iz Beograda z univerzitetnim profesorjem dr. Miletom Novakovičem na čelu. Sodba je bila razglašena ob 17. v nabito polni dvorani. Sodišče je prišlo po večdnevni razpravi do prepričanja, da so obtoženci postopali docela zakonito in se jim ne more očitati nobenega protizakonitega dejanja. Zato je vse obtožence oprostilo. Sodba je izzvala v javnosti ogromno senzacijo. Državni tožilec si je izprosil tridnevni rok za morebitni priziv zoper oprostilno sodbo. Novi odbor nogometnega saveza Beograd, 18 decembra AA. Na konferenci, ki se je vršila 7. t. m. v ministrstvu za telesno vzgojo, je prosil minister člane uprave JNS, da mu dajo na razpolago svoja mesta v primeru, da se pokaže potreba, da se mora izvesti ozdravljenje razmer v jugoslovenskem nogometnem savezu. v zvezi s tem je bila sprejeta ostavka vseh članov uprave in je minister kot pristojna oblast v smislu člena 1. zakona in zakonskih določb, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo od 3. decembra 1931., v zvezi s členom 2 uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo naroda in s členom 11. zakona o društvih, zborovanjih in sestankih sklenil, da bo posle jugoslovenskega nogometnega saveza vodil v splošnem interesu odbor 15 oseb. Te osebe so vseučiliški profesor tn ravnatelj geološkega zavoda dr. Franjo guklje, inž Mijo Miodragovič, upokojenec Božidar Nolič uradnik Narodne banke Julij Milo-vanovič. privatni uradnik Ivo gušte. šef odseka prometnega ministrstva Momčilo Kostič, tajnik Avto-kluba Ante Andjelko-vič, upravnik glavne poštno - telegrafske delavnice Sreten Jevčič. uradnik Narodne banke Milan Jovanovič, profesor na trgovski akademiji Hamid Filipovič, uradnik Narodne banke Dragi š a Dracrovič odvetniški pripravnik Veliko Culko, privatni uradnik Liubo predanič. uradnik glavrega ravnateljstva državnih železnic Fedor vu-kovala in odvetnik Aleksander Nikolič vsi iz Beograda Ta odbor je dobil obsežna pooblastila za popolno reorganizacijo jugoslovenskega nogometnega športa Proces nroti morilcu Kirova Moskva, IS decembra, č. Po vesteh iz dobro poučenih krogov je bil morilec Sergija Kirova. Nikola'ev. član komunistične stranke že od 1. 1920 Po vojaški službi v komunistični voiski ie vstonil v državno službo. Že pred leti se ie spri s Kirovim in je moral zapustiti Leningrad ter odpotovati v Sibirogorsk Tudi tam se je v državni službi obnsšal tako. da je bil večkrat kazn ovan od funkcionarjev stranke. Pozneje ie bil nremeščen ?e v Murmansk. kier pa ie kmalu nato izginil Pred dnevi se fe nenadoma pojavil v Leniptfradu. kjer je izvršil atentat na Kirova Kakor znano, se bo pričel proces proti njemu v četrtek. Dve važni cestni gradnii v sloveniebistriškem okolišu Slovenska Bistrica, 19. decembra Sreski cestni odbor Maribor je letos nadaljeval gradnjo cestne zveze Ličenca -Križni vrh. Se dober kilometer zidave pa bo dovršena važna cestna zveza Loče-Slo-venska Bistrica. Zasluga gre podbanu g. d» Pirkmajerju, svetniku gradbene direkcije g. inž. Fischerju in seveda tudi sre-skemu cestnemu odboru v Mariboru. Tako se odpira našim, doslej čisto zapuščenim krajem pot do prometnih središč. Gotovo bo sreski cestni odbor načrtno delo nadaljeval in že v prihodnjem letu to zvezo dogradil do konca. S tem bodo izpolnjene desetletne želje in prošnje vseh teh prizadetih krajev. Drugo, ▼ gospodarskem pogledu še dosti važnejšo gradnjo je pri nas započel sreski cestni odbor preteklo leto z banovinsko cesto Slov. Bistrica - Oplotnica. To je bil že star načrt svoječasnega slovenjebistri-škega okraja. Ni pa bil uresničen vkljub vsem naporom do današnjega dne. Pred petdesetimi leti je kazalo, da bo projekt rešen na ta način, da bo zaradi vrholske-ga in preloškega klanca na državni cesti od Slov. Bistrice do Konjic, preložena državna cesta od tod skozi lepo ložniško dolino in bo na ta način ustvarjena zveza Slovenska Bistrica - Oplotnica. Tako bi se ta lepi, po krivici zapostavljeni kraj pod našim Pohorjem odprl splošnemu prometu. A čakali smo zaman. Isto tako ni prišel do izvršitve cestni projekt bivšega okrajnega zastopa v Slovenski Bistrici, ki je zasledoval isti cilj in je nameraval to cestno zvezo ustvariti iz Slovenske Bistrice preko Zgornje Bistrice v Čadram in Oplotnico. Letos se je ta za nas tako važni projekt začel uresničevati. Cesta se je začela graditi v Spodnji Ložnici kot odcep od državne ceste in bo vodila skozi ložniško dolino proti Oplotnici. Razumljivo je. da vlada za to cestno gradnjo v vsem področju Pohorja, ki gravitira na ložniško dolino, neobičajno zanimanje. Zanimanje se kaže posebno tudi v občini Oplotnica, ki po svojem položaju gravitira na cestno zvezo po ložniški dolini. Občina Oplotnica se boji. d* bi sreski cestni odbor mariborski to prevažno cesto gradil samo do meje sreza Maribor-desni breg in da bi tako ne prišlo v doglednem času do zveze z Oplotnico in drugimi kraji, ki tod spadajo pod srez Konjice. Občinski odbor oplotniški je zatorej že oktobra sklenil soglasno resolucijo, v kateri poudarja, da ta cestna gradnja ni samo velikega pomena za ložniško dolino, temveč velikanskega gospodarskega pomena tudi za one kraje konjiškega STeza. ki tako bodisi neposredno, bodisi posredno meje na srez Maribor desni breg. To je predvsem bivša občina Okoško z vasmi Straža, Ugovec. Okoška gora. kakor sploB vse vznožje našega južnega Pohorja, ki gravitira na ložniško dolino. Še večjega gospodarskega pomena je ta cestna gradnja za osrčje Oplotnice z vasmi Čadramom in Oplotnico, ako se izvede do same Oplotnice. ki dobi s tem najkrajšo in najugodnejšo zvezo za svoj ogromni tovorni promet (les. granit, poljski pridelki in drugo) do normalnotirne železnice v Slov. Bistrici. Vsaj enakega pomena je cesta Oplotnica - Slov Bistrica za stalno se razvijajoči tujski promet v osrednjem delu južnega Pohorja (koči na Pesku in pri Sv. treh kraljih). Zagreb, 12. decembra Že dolgo se sliši šepetanje po mestu, da ni edinosti in sloge med skauti t Zagrebu. Zlasti se je moglo opaziti nesoglasja izmed L stega in župe. Župi oziroma žup-nemu odboru je na čelu vseuč. prof. inž. Stipetič, sedanji rektor, a stegu vseučiliški prof. dr, F. Zavrnik. Diference so v glavnem načelnega značaja, ali so se, izgleda, nagomilile razne eksplozivne snovi za obeh straneh. Javna je postala stvar z včerajšnjim zborovanjem izvidnikov, njihovih staršev in prijateljev, v dvorani Novinarskega doma. Bilo je zbranih nad 200 ljudi, med njimi cela vrsta uglednih vzgojiteljev-profesor-jev m drugih uglednikov iz zagrebških boljših krogov. Nekateri so zaradi zadržkov poslali pisana sporočila, v katerih se strinjajo z vsemi zaključki in javljajo svoj začasni izstop iz zveze. Zborovanje je bilo na lepi višini in vsi prisotni so odobrili najavljeni izstop članov upravnega odbora stega in vseh pripadnikov nekaterih čet. Poudarjalo se je, da se ne sme ostati samo pri izstopu, nego da se morajo uporabiti vsa mogoča sredstva za to, da se razmere v skautski zvezi popravijo. Podoba je. da je nedavno letno zborovanje skautske zveze delovalo s svojo, ne ravno najlepšo sliko svojega poteka na akterje tega zborovanja. Posebno se mnogo govori o tem. kako so posamezni odborniki pri glavnem odboru v Beogradu plačani, m kako gospod Ivanič. kot starešina m voditelj zbora, ni dopustil na zahtevo starešine Dravske župe. ki uživa velik ugled med skauti I. stega, ki vsako leto letu ie jo kje v Sloveniji, da se o tem razpravlja. Zborovalci na tem včerajšnjem zagrebškem zboru so posebno podčrtavali, da ostanejo zvesti skautski ideologiji, samo da hočejo ostati izven organizacije, dokler se razmere v župi in glavnem odboru ne popravijo. Sicer se pa resolucije glase tako-le: Na današnjem skautskem mitingu dne 12 decembra zbrani skauti in prijatelji I. stega skautov v Zagrebu izjavljajo, da izstopajo iz današnje skautske zveze: ker sta Savska skautska župna uprava z g. inž. Djurom Stipetičem in glavna uprava z g. dr. S. Ivaničem na čelu kot starešinama postopali neskautski nasproti upravi I. stega in nasproti posameznikom; in ker so v glavni in župni upravi osebe, katerim ne zaupajo in na katere se ne zanašajo, da bodo vodile jugoslovenski skauti-zem pod pravilnimi načeli. Na podlagi teh dejstev smatrajo, da ne morejo dalje ostati v taki zvezi in da bodo ostali izven nje do takrat, ko se župna in glavna uprava spet vrneta na temelje skautskih načel. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Na ta način je izstopilo v smislu podpisov na mitingu 190 ljudi in ostalo jih je okoli 50. kar je jak udarec za skautsko župo v Zagrebu, ki je s tem izgubila najmočnejši steg po številu in po kakovosti. Seveda je bila na samem začetku zbora kratka ko-memoracija in odposlana je bila brzojavka vdanosti Nj. Vel. kralju in pozdravi namestnikom. ★ Beograd, 18. decembra, č. Prof. inž. Stipetič. starešina skavtov župe Zagreb je podal ostavko. Uprava zveze skavtov kraljevine Jugoslavije ie ostavko sprejela na znanje in razpustila steg skavtov Beograd L in steg Zagreb I. V zvezi s tem je ninister za telesno vzgojo naroda prepovedal delovanje skavtskemu stegu Zagreb I.. ker načelno ne dovoljuje ustanavljanje, niti delovanje skavtskih organizacij izven zveze skavtov kraljevine Jugoslavije. Preprečen atentat na Lerrouxa Madrid, 17. decembra, č. Kljub strogi cenzuri je list »Union de Sevilla« na prvi strani objavil senzacionalno vest, da so neznani atentatorji včeraj skušali izvršiti atentat na vlak, s katerim so se pripeljali v Sevillo ministrski predsednik Lerrour in trije njegovi parlamentarni tovariši. Lerrour se je pripeljal v Sevillo. da bi se sestal i graditeljem zrakoplovov dr. Ecke-nerjem in se z njim pogodil glede gradnje zrakoplovnega hangarja v Sevilli. V bližini mesteca La Patina 90 organi civilne garde, ki so straždi progo, opazili, da so se ob tiru zadrževali neki neznanci. Zaradi tega so takoj ustavili vlak m pričeli istočasno zasledovati sumljivce. Med njimi je prišlo celo do streljanja, vendar so neznanci končno pobegnili. Na progi pa so našli večjo količino streliva, s katerim so nameravali neznanci po vsej verjetnosti izvršiti atentat na vlak ministrskega predsednika. Vlak je prispel v Sevillo z zamudo poldruge ure. Justifikacije v Rusiji Moskva, 18. decembra, mt. Vojaški kolegij najvišjega sodišča je razpravljal o obtožbi proti 37 belim gardistom, ki so bili obtoženi organizacije m pnprav terorističnih dejanj proti sovjetskim runkcionarjem. 38 obtožencev je bilo obsojenih na smrt s streljanjem in konfiskacijo imetja. Obsodba je bila takoj izvršena. Razprava proti ostalim 9 obtožencem je bila zaradi novih okoliščin odgodena zaradi ponovne preiskave. Nova pogodba s Turčijo Beograd, 18. decembra. Sooči ob 13. j« bila v trgovinskem ministrstvu podpisana jugoslovensko-turška pogodba o trgovini s opijem. V imenu naše države jo podpisal pogodbo trgovinski minister Juraj Demetro-vič. V imenu Turčije pa sta jo podpisala generalni ravnatelj turške monopolske uprave Ali Sami-bej ter načelnik turškega ministrstva za narodno gospodarstvo Fenda Falšen-bej. Dogodki v Revcevem zobotehniškem ateljeju Pred dobrim tednom smo na kratko zabeležili, da je ljubljanska policija aretirala nekega zobotehnika iz Ljubljane pod sumom, da je zlorabljal nekatere svoje kli-entke in da je v svojem ateljeju in stanovanju prirejal pravcate orgije. Ker je bila preiskava takrat šele v začetku, smo se omejili samo na kratko poročilo. Razumljivo pa je, da so se po Ljubljani in tudi že izven nje razširjale o tem najrazličnejše, deloma prav fantastične govorice. Ljudje so hoteli celo vedeti, da so v afero zapleteni tudi mnogi ugledni Ljubljančani in marsikdo je te dni prav po nedolžnem in po nepotrebnem postal žrtev zlobnih jezikov. Na drugi strani so se oglašali tudi zo-botehniki, ker v prvotnih časopisnih poročilih ni bilo označeno ime osumljenca, pa je tako bil vsak dentist izpostavljen vsa i zbadanju, če že ne bolj zlobnim opazkam. Ker je sedaj v glavnem že zaključena policijska preiskava, ki sta jo vodila policijska uradnika gg. Milan Jovanovič in Branko Lovrečič, smo se obrnili na policijo s prošnjo, da nam da na razpolago glavne rezultate svojih ugotovitev. Razvoj nele-pe afere je bil naslednji: Nedavno se je zglasila na policiji mlada gospodična. Predložila je potrdilo zobotehnika Joška Bevca z Gosposvetske ceste št. 4, da je bila pri njem v ordinaciji. Obenem je zobotehnika ovadila, da jo je, ko je bila v njegovem ateljeju, omamil in potem, ko ni več vedela, kaj se z njo godi, zlorabil. Šele čez par dni je spoznala, kako je bilo z njo, doma pa si tega ni upala povedati. Policija je bila že poprej slišala o govoricah, ki so se širile po Ljubljani o sumljivih randevuiih v Bevčevem ateljeju. Zato je na osnovi dekletove prijave uvedla kazensko preiskavo in izvršila v ateljeju in stanovanju Joška Bevca tudi hišno preiskavo. Našla je pri tem material, ki ga je smatrala za dovolj obtežilnega, da je na njegovi osnovi Bevca takoj aretirala. Pri nadaljnji preiskavi se je prijavilo še več deklet, med njimi tudi nekatera pod 20 let, z ovadbami, da jih je Bevc zlorabil, ko so prihajala k njemu v ordinacijo zaradi popravila zob. Prijavila so, da jih je imel Bevc potem v svoji oblasti, ker jih je, ko so bile omamljene, fotografiral in jim je nato grozil, da bo te nedostojne in kom-promitujoče fotografije pokazal staršem ali sorodnikom. Seveda se je večina prizadetih deklet ustrašila, in to tako zelo, da se ga nobena niti ni upala ovaditi policiji, dokler cela zadeva ni prišla na dan na gori omenjeni način. Pri zaslišanju so nekatera dekleta prijavila, da so Bevcu dajala tudi večje vsote denarja. Ena med njimi je šla v tem tako daleč, da je poneverila denar v pisarni* kjer je bila uslužbena, in je bila zaradi tega odpuščena, tako d3 je danes na cesti. Neko drugo dekle mu je izročilo hranilno knjižico za 20.000 Din, potem tretje je tožilo, da mu je dajalo toliko denarja, da je samo pri tem stradalo. Šlo pa je v teh primerih očividno bolj za slepo zaljubljenost, ne pa za izsiljevanje. Iz izpovedi zaslišanih prič je policija tudi ugotovila, da je aretirani Bevc prirejal v tvojem ateljeju za »povabljene soste« svojevrstne družabne večere, na katerih so zabavale pohotne goste z likerji in drugimi opojnimi sredstvi opi.ianjene dame in dami-ee ob zvokih gramofonske godbe. V teku preiskave je bilo zaslišanih okrog 70 oseb, poleg takih, ki so bile z Bevcem v kakršnihkoli stikih, tudi take. ki so en samo slučajno poznale. Policijska preiskava bo v kratkem popolnoma zaključena, nakar bodo vsi akti — lep 6veženj jih bo — izročeni sodišču, ki tudi že s svoje strani vodi preiskavo. Ko pride potem do sodne razprave, bo na njej dokončno ugotovljeno, kolika in kakšna je Bevčeva krivda. Vremenska nanovei! Novosadska vremenska napoved za 19. t m.: Pretežno oblačno in megleno, mestoma vedro, posebno na severozapadu. Zagrebška vremenska napoved ta. danes: Megleno in oblačno vreme. Dnnaiska vremenska napoved za sredo: V krajih z jasnim vremenom naglo poslabšanje, v splošnem padavine, temperatura še pod normalo. Naši kraji fn ljudje Čovarju Jadrana v spomin, mlademu rodu v korist V plemenitem stremljenju, da bi slovenska mladina čimprej prišla do lastnega doma ob Jadranu, je Oblastni odbor JS ▼ Ljubljani med drugimi slikami izdal tudi Bucikovo sliko »Čuvar Jadrana« v velikem formatu. Posnetek smo objavili v po-nedeljskem »Jutru« 17. t. m. S to sliko hoče JS ovekovečiti spomin blagopokojnega vladarja, ki je s svojo poslednjo potjo v tujino pred vsem svetom poudaril in potrdil, da smo Jugosloveni pomorski narod in da je vzhodna obala Jadrana naša. Veliki naš admiral Viteški kralj je nastopil to svojo usodepolno pot po morju in ne slučajno, temveč z jasnim namenom afirmacije jugoslovenskega pomorstva. Slika se razpošilja po vsej državi, ker raj bi vse povsod živel spomin na velikega stvaritelja Jugoslavije in njene moderne mornarice. Vse večje občine v državi, gospodarska in trgovska podjetja so bila naprošena, da sprejmejo poslano jim sliko, kar so po pretežni večini tudi storile. JS se ni nikjer v državi toliko razširila In ukoreninila kakor baš v dravski banovini, kjer šteje samo podmladek 665 edi-nic z nad 65.000 člani, ki bi želeli slej ali prej vsi priti na morje. Omeniena slika ie bila poleg svojega glavnega namena počastitve spomina nesmrtnega kralja, izdana za okrepitev socialnega sklada Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja za PJS dra\'ske banovine za zgraditev lastnega doma ob Jadranu ter za podporo le-tovalcev in izletnikov PJS. Z malenkostnim prispevkom bodo vse občine kakor tudi gospodarska podjetja storile dvojno dobro delo in tako tudi omogočile, da bo naša mladina, ki toliko potrebuje žarkega soHca in zdravilnih morskih kopeli, čimprej lahko uživala vse te dobrote pod lastno streho ob lastnem morju. Zato želi oblastni odbor JS, da bi nihče we odklonil poslane mu slike, marveč naj •pričo navedenih dejstev podpre to veliko akcijo JS v korist bližnjemu, v prvi vrsti mladini ter v ponos narodu in državi. Dom JS ob Jadranu bo najvidnejši, najznačilnejši in najvernejši pomnik Velikemu pokojniku v smislu njegovega dela: Čuvajte Jugoslavijo! Čuvajmo naše moriel Akademska akcija za knjižnico in kliniko Ljubljana, 18. decembra V soboto popoldne se je v nabito polni zbornici na univerzi vršil občni zbor Akademske akcije za zgradbo univerzitetne knjižnice. Med drugimi so prisostvovali zborovanju tudi prorektor dr. Slavič, univ. prof. dr. Ušenionik in zastopniki študijske knjižnice z ravnateljem dr. Šlebinger-jem na čelu. Predsednik akcije visokošo-lec Turnšek je v daljšem govoru opisal vse borbe in napore akcije v zaključenem letu Ko so vsi drugi poizkusi ostali brez uspeha, so se akademiki obrnili s svojo prošnjo na najvišje mesto in izročili Nj. Vol. kralju obsežno spomenico, v kateri se oba slovenska škofa, župani avtonomnih mest in vse kulturne in gospodarske korporacije v banovini pridružujejo zahtevi, da država zgradi v Ljubljani univerzitetno knjižnico. Na podlagi visoke zaščite blagopokojnega kralja je zamisel končno vendarle dospela na začetek svo-;e realizacije. Svoj govor je predsednik Turnšek zaključil z geslom, ki so si ga nadeli naši visokošolci: Država naj zgradi knjižnico, mi pa jo bomo opremili s knjigami. V diskusiji, ki je sledila poročilom funkcionarjev, se je med drugimi visokošolec Škerlak zavzemal za popolno gimnazijo v Murski Soboti in vsi naši visokošolci so svojim prekmurskim tovarišem obljubili vso podporo v tej akciji. Na predlog me-dicinca Nezmeškala, ki je v daljšem govoru opisal nevzdržne razmere v ljubljanski bolnišnici, je akcija soglasno sprejela v irvoj program tudi zgradbo klinike v Ljubljani. Potem, ko je občni zbor še sklenil, da se akcija v bodoče imenuje Aka- Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. demska akcija za izpopolnitev onhrerre T Ljubljani in je bil na podlagi enotne liste izvoljen nov odbor s predsednikom juri-stom Ravniharjem, je bil prav tako soglasno sprejet še predlog visokošolca Ili-je, da akcija organizira po novem letu slovenski teden na univerzi. V tem tedna naj M profesorji ▼ okvire mojih redrrih predavanj ▼ vseh panogah obravnavali znanstvena vprašanja, ki se tičejo našega življenja in naše zgodovine. Z občnega zbora je bila odposlana brzojavka beograjskim akademikom, ki so tudi nastopili za zgradbo klinike ▼ Ljubljani. Na razstavi Jaslic Pogled v desni razstavni prostor z zbirko g. VVlntra. Na desni Pengovove jaslice v terakoti, last Škofa dr. Gregorija Rož mana. TFCD Atena je priredila doslej ie ve<5 razstav, ki so vselej pokazale, da imajo gospe članice mnogo zmisla za organizacijo in tudi čuta za zbiranje razstavnih predmetov. Na Ateninih razstavah smo ined drugim že videli najlepši porcelan, kar ga premore Ljubljana, zbirko kaktet, itd, lepo pogrnjene mize, razstavo tkanin itd. Sedaj pa nam prikazujejo v. umetniškem paviljonu v Tivoliju razstavo jaslic, ki tudi spadajo s slovenskim domačim umetno obrtnim izdelkom. Zbrale so lepo število jaslic od starih baročnih, celo renesančnih pa do najnovejših od domačih slikarjev Ln kiparjev. Med to lepo zbrano robo zbujata pozornost zbirki gospoda Wintra in Sadnikarja iz Kamnika pa moderne plastične jaslice kiparja Boža Pen-gova. Razstavo je obiskalo že lepo število posetnikov, mnoge pa seveda šolske mladine pod vodstvom učiteljstva, ki najde v razstavi največ božičnega čara Dišeči dim kadila, ki ga zažigajo na peči pri jaslicah zbuja v mladih srcih zgodnje božično na-strojenje in s tem veselo pričakovane počitnice, obložene mize in lepa darila. Koliko pa jih je med njimi, ki jih namesto vseh teh človeških dobrot čaka le razočaranje. GOSPODAR RADIO VALOV TELEFUNKEN SUPER SPREJEMALEC „N A U E N" v omarici iz žlahtnega lesa Din 4.500.— (isto za kratke valove) ravno tako na odplačila pri TELEFUNKEN PRODAJALNA JUGOSLOVENSKI SIEMENS D. D. Ljubljana, Tyrševa cesta la. 10817 Vode se vračajo v sfn&ge Včeraj so reke in potoki naglo upadali Ljubljana, 18. decembra Deževje je ponehalo. Nad Barjem valovijo goste megle. Od najnižjega stanja 748 mm se je barometer davi dvignil na 755. Vode na Bariu in ponekod na Posav-ju so še razlite daleč naokrog. Letošnji december je pravi unikum v vremenskem pogledu. Samo od 10. t. m. do danes je padlo v Ljubljani že 190.9 mm dežja, kar se že dolga leta ni zgodilo; običajno znašajo mesečne padavine v decembru nekaj nad 130 mm. Za primer naj navedemo, da je pred 10 leti bilo ob tem času izredno lepo in sončno vreme. Pritiskal je pohleven mraz. Jutranja temperatura je znašala 2.2° C pod ničlo, letos pa te dni navadno 6° C nad ničlo. Leta 1924. je padlo ves december le 107 mm dežja. Do včeraj naglo naraščajoče vode so začele ponoči in dopoldne upadati. Ljubljanica je na Prulah pri vodomeru padla do davi za 7 cm. Barju ne grozi več katastrofa. Vode so se začele stekati v struge. Od povodnji poplavljene «este so večji del že proste vode. Sava je začela naglo padati. Najvišje stanje nad 4 m čez normalo je dosegla pri Brežicah. Hidrotehnični odsek banske uprave je danes in včeraj prejel od vodo-merskih postaj ob Savi poročila, ki takole slikajo položaj. Litija. Sava je včeraj polagoma naraščala Vodno stanje je bilo ob 5. zjutraj 285 cm. Ofc 16. je bilo doseženo najvišje stanje, 3.10 nad normalo. Nato je snoči Sava začela padati. Davi ob 8. je bilo stanje komaj še 2.45 m. Sresko načelstvo dnevno obvešča pristaniški kapetanat v Beogradu o vodnem stanju Save v Sloveniji. Krško. Vodno stanje Save je bilo včeraj ob 7. zjutraj 190 cm, opoldne 205 in ob 14. je Sava že padla na 195 cm nad normalo. Brežice. Sava se je pod Brežicami razlila po ravnini. Včeraj je rapidno naraščala. Ob 8. zjutraj je bilo vodno stanje pri vodomerski postaji v Čatežu 3.80, že ob 10. dopoldne 4 m, ob 13. 4.10 in ob 16. je Sava dosegla višek 4.15 m nad normalo. Ponoči je bilo opažati naglo padanje vode. Davi ob a je vodomer zaznamoval stanje 3.75 m nad normalo. V dobrih 12 urah je torej voda padla za pol metra. Danes Sava še vedno pada. V nevarnosti so bili nižje ležeči kraji ob Savi. * Sisku in širši okolici je delalo hude skrbi naglo naraščanje Save in Kolpe. Naraščanje se je začelo že v noči od sobote na nedeljo in je dosegla Kolpa v ponedeljek že 6 metrov nad normalo. V 24 urah je narasla za blizu 240 cm. Sava je dosegla 5 in pol m nad normalo in je narasla v noči od nedelje na ponedeljek za dobrih 200 cm. Lokalne poplave so neizogibne, v večjem obsegu pa bodo nastopile le tedaj, če deževje ne bo prenehalo. Mostarski okraj še ni prebolel hude škode, ki so jo povzročile poplave v oktobru. Neretva tudi sedaj naglo narašča in so tehnične oblasti s pomočjo sreskega načelstva že marsikaj ukrenile, da se katastrofa ne bi ponovila. V šibeniški okolici dežuje že peti član in se je med nalivi zrahljal zid stare trdnjave Šubičevac. V ponedeljek proti večeru se je del trdnjavskega zidu porušil in preti nevarnost, da se bodo porušili še večji kompleksi zidu stare zgradbe. Trdnjava Šubičevac je bila zgrajena pred 350 leti in je mnogokrat obvarovala mesto pred sovražnimi napadi. Šubičevac spada v vrsto redkih starih na naši obali in bi bila velika škoda, če bi razpadel. Haimiskova bo ilaiift izročena sodScn Lfvbtfana, 18. decembra Dosedanjim poročilom o groznem umoru, ki ga je izvršila Francka Planinsko?« nad Ivanom Štrukljem ▼ Zgornji Šiški, naj dodamo še nekaj značilnih podrobnosti. Po lokalnem ogledu, ki ga je izvršila sodna komisija na kraju zločina, »ta sodna zdravnika dr. Suher in dr. Bezič včeraj popoldne ob navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Breliha in namestnika državnega tožilca Branka Goriarja obducirala omorjeračevo truplo v mrtvašnici dravelj-skega pokopališča. Pri obdukciji je komisija ugotovila, da je Planinškova zadala svojemu sostanovalcu nič manj kakor 19 ran, od teh najmanj 17 • sekiro. Absolutno smrtne so bile 3 velike rane na levi strani glave, dolge 7, 8 in 9 cm. Najgroznej-šo rano je PlaninScova zadala svojemu nezakonitemu možu na sence i ušesom so-kire. Ta udarec je bil tako silovit, da so se drobci razbite lobanje zarili globoko v možgane in je moral že sam ta udarec povzročiti takojšnjo smrt. Dejstvo, da je na tako divji način pokojniku razbila glavo in da ji še vse te težke m smrtne rane naso bile dovolj, temveč je že mrtvega Štruklja še obrnila na postelji in ga še nekaj udarila s sekiro po hrbtu in životu, priča, da je Planinškova izvršila umor v resnici v navalu neke izredne besnosti. Po obdukciji so pokojnika v Dravljah pokopali. Včeraj m danes je policija zaslišala še nekaj prič, ki pa o zločinu samem niso mogle izpovedati kaj prida novega. Kakor pripovedujejo vsi, ki so jo poznali, je bila Planinškova precej neuravnovešena ženska in je pogostokrat na lepem vzkipela, da bi, kakor sama pravi, najrajši vse zdrobila. Ko se je ločila od svojega zakonitega moža, se je letos v aprilu hotela zastrupiti z lizolom. Njen mož, ki je zdaj za mesarskega pomočnika v St. Vidu, jo je pri zaslišanju naslikal kot žensko ko-leričnega značaja in je zatrjeval, da je bila samo ona kriva disharmonije v zakonu, zavoljo katere sta šla narazen. O pokojnem Štruklju so priče izpovedale, da je bil mož precej trdega, robatega značaja. Planinškova je bila danes popoldne še enkrat zaslišana, jutri zjutraj pa jo bo policija izročila sodišču. Med grob jam v operi Ljubljana, 18. decembra. Že dalje časa se je šuSljalo v operi o nekih grobjanih in njihovem grobjanstvu, cula so se tudi v zvezi s tem imena Betetto, Primožič, Zupan, Marjan Rus in Svara. Čudno pa je bilo le to, da se je govorilo o štirih grobjanih, čuli pa smo še več kakor štiri imena. Namenila sem ee iti porpraiat, kako in kaj. Pridem v opero ki srečam najprej gledališkega mojstra. Zaupno ga povprašam: »Ali je res, da so pri vas v operi grob-jani?« »Res, res!« pritrdi mojster na ves glas, da se prestrašena ozrem na vse strani, če nas morda ni kdo slišal. Grozno! Kakšen renome naj pa imajo potem operni člani! »Kdo pa je grobjan?« ga brž šepetaje vprašam. »Tamle je že eden!« pravi mojster m pokaže na ravnatelja Betetta, ki se na odru nekaj razburja ob spremljevanju orkestra. Vso čast dela obrekovanju, kajti ravnokar je ves divji odložil svoj jopič in je videti res opasen. V tem hipu nastane premor, orkester utihne in jaz stopim brž k njemu, ki sr§i ves jezen v gospč Kogejevo in Ribičevo, (stisnili sta se od strahu v kot) in ga vprašam: »Gospod Betetto, ne morem verjeti kar se govori o Vas, — da ste namreč grobjan!« Z najlju-beznivejšim obrazom mi pritrdi v basu: »Res je!« Popolnoma konstemirana nadaljujem: »Ampak — ampak, — kako pa se počutite—?« »Tako — tako — trala — la...« pravi Betetto se smeje m: — »oh, da bi bila vsaj že premiera za nami —! V hipu se mi zjasni: premiera štirih grobjanov! Wolff-Fer-rarijeve opere! Sedem v parter in gledam skušnjo, k! 9e nadaljuje. Režiser Primožič hodi med dejanjem ves nemiren semtertja po parterju in brunda nejevoljno, če ni kaj v redu. »Vi ste tudi grobjan — kaj ne?« ga vprašam. Vsak pošten človek bi se ob slič-nem vprašanju razburil, Primožič pa pritrdi popolnoma resno: »Kajpada!« G. Marjan Rus sedi poleg mene. šepetaje ga vprašam po novicah. Medtem pa ošteva na odru g. Zupan, četrti grobjan, 6vojo ljubko zakonsko Ksantipico Ž-upev-čevo, ki mu meče v odgovor namesto sitnosti kolorature v glavo. ffPcpolnonut ste se spremenili, gospodično, tegledate tako razpoložena in vedra.« — »Ni čuda, milostijiva gospa, VI veste, kako strašno sem trpela na hemoroidih, pa sem šla k zdravnici, ki mi je predpisala sredstvo, ki ga vestno uporabljam vsako jutro in zvečer. Zove se Poste risan-mast in čepki, pa sem se rešila bolečin in tegob in zato sem tako srečna.« — Posterisan mast stane 36.— Dtn, a škatlica čepkov Din 49.— in se dobiva v vsaki lekarni. Odobreno od «*m. pod- ta n»r. "de. S. tc. X* od 10. maja 1GG2. »Ali že veste, v kakšni lasulji bi pei Betetto grobjanar« me važno vpraša Rus. »V kakšni?« se zanimam, vedoč da mora biti nekaj posebnega, sicer bi me ne opozoril na to. S kolegijalno, šarmamtno Jkodoželjnostjo mi šepetaje izda: »V svoji lastni!« in pokaže na oder, kjer odsevajo vse barvaste luči s sofit na Betetto-ri gladko obriti glavi. Medtem teče skušnja naprej: dva izmed Starih grobjanov možita sina in hčer (jFV-lipeta-Banovca in Lucieto-Ribičevo), ki pa se ne poznata. Vmes intrigira temperamentna m zvita Cancianova žena (ga Po-Kčeva), ženinova teta Marina-Zupevčeva in Lucietina mati, Kogejeva. Vse ozračje diha čar benečanskega karnevala m južni temperament, ki ga je prinesel na oder režiser Primožič. Conte Riccardo, domači Sedaj v mrzlih dneh potrebuje človek izdatnejše in krepkejše hrane, da ostane telo odporno proti prehladom in boleznim. Zato je priporočljivo, da zajtrkujete 3Iirim ka-kao, ki je zelo hranljiv in okrepčujoč. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. prijatelj pri Cancianovi ženi, besce^ki ka-valir g. Marčec, je edini mož v operi, ki ni grob! Posebnost tega muzikalnega bisera je, da ne nastopa v njej operni zbor, niti balet, toda dejanje je čudovito humomo in tako živo, da ju niti ne pogrešamo. Opera spominja živo na Commedio deli arte v najboljšem smislu. Režiser Primožič ni izpustil niti najmanjše muzikalne fraze, ki bi se dala igralsko interpretirati ter je ustvaril vzorno predstavo, saj je dal v režijskem, pevskem in igralskem smislu z vsemi drugimi solisti vred vse, kar premore. Iz orkestra zvonijo udarci dr. Švarove taktirke, ki spet in spet prekinja skušnjo, popravlja, pili in izdeluje muzikalno stran. Vse je z največjo intenziteto na delu, o katerem so vsi (pomislite!) soglasno mnenja, da tako dražestne opere že dolgo nismo imeli. Arh. Franc je posrečeno ilustriral teraso s pogledom na Benetke in dal s tem dejanje mokvir na južnjaški nastroj. Po skušnji srečam za kulisami g. Zupana. »Gospod grobjan, pardon, gospod Z»-pan, kakšni pa boste v novi partiji?« »A kakšen —? vpraša zamišljeno, nato malo premisli in naposled iztuhta tale odgovor, ki mi ga pošepeče na uho, previdno, da bi naju nihče ne slišal: »Kaj pa mislite?! Izvrsten kakor vedno! Ampak, da mi tega nikomur ne izdate!« M. S. Čuvajmo Jugoslavijo! ULTURNIPREGLED Beseda o materializmu Vsestransko pozorni urednik kulturnega pregleda v >Jutru« si je pridobil našo posebno zahvalnost, ko je slovensko javnost seznanil po poročilu v št. 285. z 12. L m. z informativnim, v prvi vrsti mednarodnim strokovnim krogom namenjenim spisom profesorja filozofije na fakulteti v Skoplju, dr. D. Nedeljkoviča o sedanjem stanju filozofije v Jugoslaviji. Iz poučnega poročila posnemam, da upošteva spis na koncu tudi materialistično smer filozofije in njene predstavnike in na koncu konca prihaja vrsta do malega števila slovenskih filozofsko zavednih pri-rodoslovcev. Priznavam filozofijo za »znanost vseh znanosti«, za znanost, ki se tam pričenja, kjer se druge znanosti nehajo, to se pravi, ki izsledke drugih znanosti združuje v novo višjo celoto, stremeč po enotni sliki o svetu v življenju. Vidim tudi in občudujem velikanski razvoj vseh vej znanosti o pri-rodi ki je povzdignil prirodoslovje do veljave vodilne znanosti v dobi zadnje stotine let. Prirodoslovje je v tem času dovolj pokazalo svoj značaj in svojo metodo. Spričo teh dveh spoznatev si dovoljujem poskusiti, da izrečem besedo h kategorizaciji prirodoslovja in filozofsko zavednih pri-rodoslovcev, ki se je poslužuje avtor na sebi gotovo hvale vrednega spisa. Beseda »materializems nima namreč z njo četvero poglavitnih oblik. Materializem je predvsem pojem o obliki človeškega spoznavanja; je nauk, da je bistvo vseh stvari, ali to, kar je vsem stvarem skupno, ali »stvar sama na sebi« (das »Ding an sichc), telesnost To je metafiziški materializem. Etiški materializem smatra čuvstveno uživanje za cilj človeškega življenja. Zgodovinski materializem vidi v gospodarstvu temelj in osnovo vse, tudi duševne kulture. Kritični ali izkustveni (empirijski) materializem proučuje dogajanje na materialnih telesih, kolikor le-to prihaja pred prirodoslovca ali v prirodi, ali pa v poskusu, ne vprašuje pa po metafiziškem bistvu predmetov. Imenovati izkustveni način proučevanja »materializem« je pač malo prikladna ukrenitev. Prirodo-slovci sami se je sploh ne poslužujejo. Upravičena je želja, da se je tudi drugi iznebi-jo, vpoštevajoč ljudski rek: reci bobu bob, a popu pop! Prvo obliko, to je metafiziški (transcendentni) materializem (M o 1 e s c h ot t, K. V o g t, Buchner, 1. 18&5.) je trdno ve ljavno odklonil že F. A. Lange v svoji klasično dovršeni Geschichte und Kritik des Materialismus, I. izdaja 1. 1865! Priro-doslovci etiškega materializma niso ne slavili niti priznavali in nikdar jim ni bilo mar za zgodovinski materializem. Pač pa so prirodoslovci pristaši izkustvene ali izkušne (empirijske) metode pri proučevanju prirode in so z njo dosegli in dosegajo svoje mnogo slavljene in občudovane uspehe. Nikdar se ne povrnejo h kaki zgolj spekulativni metodi. Saj je izkušna metoda zajela tudi že psihologijo in tako prodrla bivšo mejo med znanostjo o prirodi in znanostjo o duševnosti. Prirodoslovec nikjer ne vidi snovi (materije) same, niti sile (energije) same, nego vedno samo oboje neločljivo združeno. Pojma materije in energije sta samo abstrakciji človeškega spoznavanja. Na mesto doslej od roda do roda sporočene dvodelno-sti (dualizma) je stopila enotnost (moni-zem) v umevanju prirode. Svoje naziranje o prirodi pa venca prirodoslovec gledajoč na človeštvo, torej na torišče duševnega razvoja, z idealistično proslavo napredujoče izobrazbe (kulture), ki je najod-ličnejši znak človeškega dostojanstva. S tako proslavo izzveneva zatorej tudi zaključno poglavje tesnega obrisa kulturologije, ki sem ga objavil pod naslovom »Moderna izobrazba, slika o potih in ciljih človeškega napredka«, Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1927. Kje je torej moj, in kje Zamikov materializem? V katerem izmed omenjenih štirih predalov tiči?* Ferdinand Seidl. * Op. ur. Dr. Nedeljkovid obravnava gg. prof. Seidla in dr. Zamika pod zaglavjem >Matčrialisme evolutionniste« in pravi o g. Seidlu, da »enseigne aussi un biologisme matč-rialiste et mčcarnistec „Skozi Sibirijo" Med letošnjimi knjigami Vodnikove družbe je tudi Martina Muca spis »Skozi S i b i r i i o«, drugi del. Ze nasiovna stran te knjige, ki ^ak< juču-je pot slovenskega vojaka iz svetovne vojne, se odlikuje po svoji zanimivosti. Na nji vidimo vdelane tri dragocene dokumente, ki pa spadajo sedaj že v zgodovino. To so razni »pasuši«, ki so bili takrat življenjskega pomena, oanes pa so samo še zanimivi spomini. Dobro bi bilo, da bi jih sh.-anil! v našem vojnem muzeju, če jih je kje i« kaj. Naš nemimi potnik, ki je potreboval 10 let, preden je zopet videl svojo domovino, je rešil tri take >pase«, enega kitajskega, enega francoskega, enega ruskega. Vidimo jili na naslovni strani. Knjiga >Skozi Sibirijo« je vzbudila že lani med Člani in čitatelji Vodnikove družbe veliko pozornost Njena posebnost je bila že v tem, da jo je napisal preprost vo-jaK, ki pa je imel to srečo ali nesrečo, da »e doživel na svoji poti iz ujetništva izredno zanimive dogodke. Druga dobra stran te knjige je, da je njen pisatelj pravilno, nepristransko s svojega lastnega stališča presojal dogodke okoli sebe in jih nam podal takšne, kakršni so bili v resnici. (Tudi letošnje poglavje o Mandžuriji in Kitajski 84 odlikuje po tej objektivnosti!) Vse te kraje, njih razmere in ljudi, smo doslej gledali le pre radi skozi angleške ali kake druge naočnike. V lanski knjigi nas je pustil pripovedovalec visoko gori nekje v Blagoveščensku, kamor se je bil povrnil s svojega zanimive- ga izleta na Kamčatko. Nenavadni doživljaji v teh krajih so čitatelje tako prevzeli, da je bilo mnogim žal, da bo treba čakati celo leto, preden bomo zvedeli, kaj se je nadalje zgodilo. Vsi ti bodo letos hlastno posegli po drugi knjigi. Slike na ovitku nam kažejo prizore iz kitajskega življenja. Pot v Odeso, doživljaj z Židom, ki ga je vabilo mamljivo zlato, čakanje in razočaranje, vse je slikano tako živo, da bodo še pozni rodovi te knjige spoznavali življenje in trpljenje naših ujetnikov v sovjetski Rusiji. Vemo, da jih je bilo več, ki so hodili to pot, a vsi niso doživeli vseh teh nenavadnih dogodkov, ali pa jih ne znajo povedati in napisati tako, kakor se je to posrečilo našemu pripovedovalcu. Med najbolj zanimiva mesta v knjigi spada njegov prehod čez mejo in beg iz države boljševikov, ki 9e nam zdi kot ogromna rdeča kletka, iz katere ni nikjer izhoda. In vendar je bil ta izhod edina rešitev iz dolgega trpljenja in končno vidimo našega potnika na svobodnih kitajskih tleh. Daleč je še domovina, a vendar blizu, saj poslej ne bo več ovir za nadaljnje potovanje. Zato imamo časa dovolj, da se ustavimo v krajih, ki nas zanimajo kot Slovane še iz časov, ko se je Rusija borila za svoje pravice ob Tihem oceanu. To so Vladivostok, Port Artur itd. Danes tu gospodarijo Japonci, ustavljajo pa se tudi Amerikanci, ki prinašajo s seboj ponosne dolarje. Ruska emigracija pa skrbi za zabavo. To je bolestno poglavje, podano brez vsega prikrivanja v vsej tragižni resničnosti m bo pretreslo marsikaterega čita tel ja do dna srca. Prav iz tega poglavja se vidi, kako trezno je gledal naš svetovni ♦ Zadnji dar pokojnega kralja Aleksandra Sokolom. Ves Prizren je v ponedeljek prisostvoval lepi slavnosti, ki jo je priredilo Sokolsko društvo r Prizrenu. Sokolsko društvo je slavilo 25 letnico svojega obstoja ter blagoslovilo zastavo, ki mu jo je podaril blagopokojni kralj Aleksander. Med vsemi pokloni, ki jih je pokojni vladar namenil sokolskim organizacijam, je bil to zaUfa< je zvabilo mariborskega gledališkega igralca Milan* Rosica, da bi sodeloval pri sni-manju *Cigan barona«, ki se bo deloma »nimal tudi v Dubrovniku- Milan Rosi? je dobil povabilo za sodelovanje pri treh dru-gfh filmih, ki sp bodo snimali v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. a— Koliko žrtnrie občina za socialno 5kr)>«t70. V v^praišnjem izčrpnem poročilu o novem obnio«Vpm proračunu smo poudaril. kol;ko žrtvuip mariborska mestna občina za socialno skrbstvo in da so postavke v *a nampn iz leta v leto vefie. V podrobnih proračunskih postavkah pride ta skrb mestnp obline jasneje do izraza. V ubož-piprr, oddeHoi nahai^mo plodeče postavke: pfoln« nodonre 444 OfiO oh^acrne podoore 4n OOO. h;raVt-i stroški 140.000. mestna ockrbnišn''*« ^67.000. nrevorni in pogrebni p*rn5V; 10 000. mestna liudska kuhinja P41 ~DO drva mastnim ubožcem — \P a rt in ski oddelek: stalne oodoore 175 700. obleka Tvorilo in obutev 57.500. raznp voJ-pqino. mestni mlad!n«Vi' dom 270 665. ofiVrba otrok v zavodih 31.000 nodoore ratno tnV''ensV;m Ti*tanov*m 18-000. r>o»t-p;5Va koloni ia 77"00. _ Dravski (kMpIpV: podnorp Sre7Pnseln?m delavcem 1?« 000. penriteV? fonrf ra mp«tnp dplavre 80.000 D'n. n_ 01 Tparit^orsUT' Vnmnnist«^ bo zagovarjalo pred tukajšnjim sodiščem radi Vonprn.'etične prona^and^ in sicer prvn skn-P?ra 31 t. m., drn^a skupina na dne 15-i^naria. V drugi sknoini prevladujem dijaki. a_ 3Ta?h«J vrroki velike postedlre. Pred malim senatom, ki m" ie predeloval vss 7p mliič pp i p 7-»rrovar?a' ^p»n? nPO- koieni oro7n'V Gustav NnvnV h Drnht?ncpv. Vpt tp no «'?vi rad; malpnt-oc+nPira nrppira obstrelil 261etnega Alojzija Rska, ki ja rad? tega, ker mu je sprožena krogla obtičala v glavi, postal za vse svoje življenje za delo nesposoben. Obtoženec se je zagovarjal, češ da je Imel namen Reka samo prestrašiti-Senat k* j« obsodil na deset mesecev zapora, razen tega mora plačati poškodovanemu Reku 2000 Din za bolečine- a— Pojasnjena skrivnost. Pred dnevi smo poročali o akrivnostnih okoliščinah v zvezi z drznim vlomom v Kovačevo trgovino na Frankopanski cesti, iz katere so odnesli raznega blaga v vrednosti 10.000 Din in razen tega 2600 Din v gotovini. Daktiloekop Gro-bin pa je posnel nekaj prstnih odtisov, ki so omogočili policiji zasledovanje v pravilno smer. Včeraj je bil aretiran 221etni brezposelni brivski pomočnik Andrej Strukl iz Trsta, razen tega njegova tovariša 22-letni brezposelni kamnosek Mirko Sapec in 251etni brezposelni delavec Franc Pianetski. pri katerem so našli par rokavic, ki izvirajo iz Kovačeve trgovine. Pianetski je V6e priznal, kako se je s Sapcem in Štruklem splazil v trgovino in kako so skrili ukradeno blago. V Radvanju so policijski organi iztaknili v neki drvarnici en del plena, v Košakih pa drugi del- Po končanem zaslišanju se izroči io vsi trije sodišču. a— 415-000 dinarjev re f kakor v lanskem proračunu izkazuje regulaeiiski sklad v novem mestnem proračunu. Za regulacijo Pobreške ceste se predvideva 100 000 Din, regulacijski načrt 58.000. meritev mesta 14.500. novi kanali 60.000. tlakovan ie ulic 200-000. V lanskem proračunu slednjih dveh postavk sploh ni bilo. Iz Zagorja z— Pod okriljem Rdečega križa bo v četrtek 20. t. m. ob 19. v Sokolskem domu predaval banovinski zdravnik dr. Slavo Grum o sugestiji, vražarstvu in sličnih vprašanjih zdravilstva. Občinstvo se vljudno vabi na obisk tega jako zanimivega predavanja. Iz Trbovel) t— Zaprisega vojnih obveznikov. Na igrišču SK Amaterja se je zbralo skoro 6000 vojnih obveznikov, da prisežejo zvestobo mlademu kralju Petru II. Kljub skrajno slabemu vremenu so obvezniki vztrajali do kraja. Hrastniški steklarji so prikorakali z lastno godbo, kar je močno povzdignilo razpoloženje. Cerkvene obrede je opravil duhovni svetnik g. Gašparič, ki je t lepem govoru opominjal obveznike dolžnosti, ki jih imajo do kralja in domovine. Sokolska godba je zaigrala Jenkovo: Molitev za slovanski rod. Lep nagovor Gospo Naši trgovinski odnošaji s Španijo Vprašanje naših trgovinskih odnošajev s Španijo je že nekaj let stalno na dnevnem redu. Dolgo časa so se vlekle razprave zaradi zamrznjenih terjatev naših izvoznikov v Španiji. To vprašanje se je pozneje začasno uredilo, nakar smo letos v prvem četrtletju sklenili plačilni sporazum. Toda kmalu so prišle nove ovire zlasti v zvezi s kontingentiranjem uvoza lesa v Španijo. Španija je država, ki mnogo uvaža naših predmetov in s katero imamo visoko aktivno trgovinsko bilanco. Po plačilnem sporazumu, ki je bil sklenjen v začetku ieto-šnjega leta, moramo 50®/« našega izvoza v Španijo kompenzirati z uvozom španskega blaga. Naša trgovinska bilanca pa se ne razvija tako, kakor bi to zahteval sporazum o plačilnem prometu. V prvih treh četrtletjih zadnjih štirih let se je gibala trgovinska bilanca s Španijo tako-le (v milijonih Din): Izvoz uvoz saldo 9 mes. 1931 51.7 5.6 + 4*5.1 9 mes. 1932 29.7 5.3 + 24.4 9 mes. 1933 30.6 7.6 4- 23.0 9 mes. 1934 43.5 12.2 + 31.3 Naš uvoz iz Španije se je zadnja leta sicer dvignil, in sicer v primeri z letom 1932. za preko 100°/«, vendar pa razmerje med izvozom in uvozom še vedno ni doseglo razmerja 100 : 50. Leta 1931. je znašal naš uvoz iz Španije samo dobrih 10°/» izvoza. Lani je znašal okrog 24«/o, letos pa 29°/a. Še vedno torej nismo dosegli potrebnih 50®/». To izravnavo pa bo treba doseči, in sicer ne na ta način, da se zmanjša naš izvoz v Španijo, temveč tako, da se poveča uvoz. Tu pa je precej težkoč, ker Španija nima mnogo takih izvoznih predmetov, ki bi jih mi lahko uvažali v večji količini. Interes našega lesnega izvoza pa nujno zahteva, da se to vprašanje čim prej povoljno uredi, kakor tudi, da se uredi vprašanje lesnih uvoznih kontingentov. Kakor je podoba, je temu vzrok v precejšnji meri okolnost, da nimamo v Španiji nikogar, ki bi deloval na poglobitvi in ureditvi obojestranskega trgovinskega prometa. Iz vrst lesnih izvoznikov se je ponovno postavila že zahteva, da v Madridu vzpostavimo poslaništvo, ki je bilo ukinjeno. I o poslaništvo nam je neobhodno potrebno zlasti za ureditev trgovinskih odnošajev s to državo, pa tudi zaradi tega, da bi več uvozili iz Španije, zlasti takega blaga, ki ga uvažamo iz drugih držav, 3 katerimi smo morda celo pasivni ali nam ne priznavajo aktivnosti trgovinske bilance v razmerju ,00 : 50. Te dni je v beograjski >Pravdk g. Stevan Grkovič ponovno sprožil vprašanje nujne ustanovitve poslaništva v Madridu, obenem pa je postavil zahtevo, da se v interesu ureditve naših trgovinskih odnošajev 8 Španijo, tako glede povečanja uvoza iz Španije ustanovi v Madridu meša na jugoslovensko - španska trgovinska zbornica. Navzdol z obrestno mero Iz Zadružnega Vestnika posnemamo: Gospodarske neprilike v svetu in tudi pri nas trajajo dalje. Vsi dosedanji znaki, oziroma poskusi zboljšanja so ostali samo začasni, sezonski, osobito pri nas. Dasi kriza vsaj ne narašča več, je vendar toliko bolj neznosna, kolikor dalje časa traja. Največja škoda nastaja s tem, da bremena naraščajo, dohodki pa nazadujejo. To vodi v razmere, ki so nevarne za obstoj našega organiziranega gospodarstva. Kaj pa naj sledi, če leto za letom zvišujemo dolgove s pripisovanjem obresti, če dolžniki teh obresti ne morejo plačati; odnosno bodo s časom obresti same požrle dolžnike. Ali ne pomeni varati samega sebe, če pripisujemo upnikom, predvsem vlagateljem, obresti, ki jih dolžniki ne morejo v celoti zaslužiti. Ako že ne moremo zajeziti glavnih jarkov, po katerih odteka narodno premoženje. tedaj vsaj do kraja zamašimo one, ki izpodkopavajo gospodarske organizacije in rušijo socialno ravnotežje. In tak jarek je je imel na vojne obveznike g. podpolkovnik Miljutin Bojič, ki je poudaril težko izgubo, ki je zadela naio državo > smrtjo velikega kralja in voditelja. Pozival j«, da vestno izvršujemo Njegovo oporoko ki čuvamo našo lepo Jugoslavijo ter se v zvestobi oklenemo našega mladega kralja Petra II. Z vzklikanjem kralju in Jugoslaviji je bil zaključen ta velepomembni akt, nakar je sokolska godba zaigrala državno himno. Iz Ptuja j— Občinska organizacij« JNS v Leskov- cu ▼ Halozah priredi v nedeljo 23. t. m. ob 8. v gostilni pri Pintariču javen političen shod. Poročal bo narodni poslanec o vseh aktualnih zadevah. j— Sreski cestni odbor je na sej! 15. t. m. skleni], da se pobirajo za kritje primanjkljaja za proračunsko leto 1935/36 10 odst. sreske cestne doklade. Ugovore je vložiti do 2. januarja 1935. t— Za revno deco. Brivski mojster g. Tomo Bešenič striže revne otroke popolnoma brezplačno. Baš te dni je doseglo število zastonj ostriženih otrok 300. Ce pomislimo, kako se morajo baš naši obrtniki težko boriti za svoj obstanek, je to tudi lep primer dobrodelnosti. Kakor g. Bešenič, strižejo revne otroke zastonj tudi drugi tukajšnji brivci. j— Kolo jugoslovenskih sester je tudi letos na rojstni dan Viteškega kralja priredilo božičnico za revno deco in revne matere. Na gledališkem odru je bilo postavljeno veliko božično drevo, bogato okrašeno. Nastopila sta deca in pevski zbor drž. meščanske šole pod vodstvom učitelja g. Hasla. Sledilo je obdarovanje: deca je dobila toplo obleko, obuvalo in pecivo, a stare in uboge matere razne življenjske potrebščine. Razdelilo se je daril v skupni vrednosti nad 14.000 Din. Srčna hvala darovalcem. j— Podjeten vlomilec aretiran. Nedavno noč so bili izvršeni v Halozah kar trije vlomi. Vlomilec je najprvo obiskal vinsko klet posestnice Berte Macunove na Gorenjskem vrhu, kjer se je okrepčal in vzel za popotnico še dve steklenici žganja, skupno 26 litrov. Nato se je napotil še v vino-gradno stanovanje na Turškem vrhu, last Štajerske hranilnice v Podlehniku, kjer je pobral razno kuhinjsko orodje. Ko je bil tako že skoraj z vsem preskrbljen, je pogrešal le še obleko in perilo, zato je obiskal na Turškem vrhu še posestnika Jur-geca in mu izpraznil vse omare. Skupna škoda znaša okoli 2Prager Presse« z Dunaja ee zanimaio italijanski finančni krogi za odkup pečuiskih premogovnikov ki so last družbe Donaudampfschiffahrtsgeeellschast. V zadnjem času ie 5 članska komisija italijanskih strokovn iakov temeljito prou?;,a razmere teh rudnikov, ki ležijo kakor znano blizu iugoslovpnske meje. Po informacijah lista ?Prager Presse« obstoiaio predvsem ovirp cder?p renenp^a Prevoza nrpmoga Preko JuV. begluške 55.75—56.25; delnice: Nar. banka 480o do 5500, PAB 232 — 234, Trbvlje 97 — 115. Beograd. Vojna škoda 337—337.50 (338, 338), za december 337—337.50, 7®/» investicijsko 70 den., 4e/» agrarne 41.50—42.25, 6°/o begluške 57—57.25 (57.25), za jan. 57.35 do 5750 (57.40), 8»/. Blair 64 bi., 7«/. Blair 55.50—56, Narodna banka 4700—4900 (4800), PAB 234-236 (235, 231). Dunaj. Državne železnice 19.65, Alpine-Montan. 10.20, Kranjska industrijska 11. čerana 15.50. Blagovna tržišča ŽITO. + Chieago, 18. decembra. Začetni tečaji: Pieniea: za december 99.75; za maj 99.6250, za julij 93.50; koruza: za maj 87.8750. -I- W in ni peg, 18. decembra- Začetni tečaji: Pieniea: za december 78, za maj 83, za julij 83-8750. + Ljubljaaska borsa <18. t m.). Tendenca za žito mirna. — Nudi se (v3e za atovensko oostaio. plačljive v 30 dneh): pšeniea (oo mlevski tarifi): baška 78 ke po 152 - 155. ba«ka 79 ka po 155 - 157.50. kornsa (po navadni tarifi): nova umetno ■»iiSena » kvalitetno garancijo no 115 do 117- 8a*u primerno siha po 107-50 do 110: ffco Lt'»b1'*na orom dav- ka); baSks »0g< in >0"g« 170 - 190 (167.50 _ 177-50); »2< 150 — 170 (147.50 - 157.50); »5< 130—150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 — 120); >7< 100 _ 105 (100 — 105): »8< 90 - 95 (90 - 95). - Otrobi: ba*ki. sremski 70 — 72; banatski 69 — 71; baški ladja 70 — 72. — Fižol: baški, sremski beli 127-50 - 130. -f Budirapeštanska terminska borsa (18. t m-). Tendenca nedoločena- Pšenica: za mare 15.93 —15.95, za maj 16.32—16.34; kornsa: za maj 11.29-11-30. BOMBAŽ. + Lrrerpool, 17. decembra- Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za december 6.84 (6-87), za maj 6-75 (6.77). + Newyork. 17. decembra- Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: loko 12-70 (12.80), za maj 12.53 (12.59). Sreda, 19. decembra LIUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. _ 13: Cas, plošče. — 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 18.50: Plošče po željah. — 19: Kakšna bodi sokolska telovadba (Lojze Vr-hovec). — 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Miss Adelina Irbi (Ivo Andrič). _ 20: Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila. _ 23: Esperanto: Nekaj besedi o slovenski književnosti (dr. A. Ocvirk). mci*tABrro«A jKfir -A' TB.1H07 Četrtek, 20. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: O programu mestnega muzeja (prof. Jarc). — 18.20: Smuška ura ljublj. zimskosportnega podsaveza. — 18.50: Kvartet Lisinski na ploščah. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Nacionalna ura: Vojska in religija (ministrstvo vojske). _ 20: Cas, jedilni list, program za petek. — 20.10: Romantična glasba radio orkestra, Schubertove pesmi (poje ga. Jos. Sivec). — — 21.30: Cas. poročila. — 21.50: Radio orkester. — 22.20: Plošče. Sokol Vsem pripadnikom ljubljanskih sokol-skih društev. Ljubljanska sokolska župa objavlja: Po sklepu saveza je letošnji december določen za mesec sokolskega bratstva, ki naj pride do izraza v široko zasnovani akciji sokolskega usmiljenja, namenjeni siromašnim našim pripadnikom. V okviru te akcije je bil proglašen 17. december kot dan sokolskega posta. Oddani prihranki se vpisujejo v nabiralne pole. ki so razpoložene v naših društvenih pisarnah. Nabrani denar se bo razdelil med savezni,^ župni in društveni socialni fond po določenem ključu. Vabimo vse pripadni-ke, da v polni meri slede temu našemu pozivu in tako na plemeniti način ponovna počastijo spomin na Velikega našega pokojnika. Kemija, naša pomočnica Sodobna fotografija in televizija - Napredek kovinarstva — Pomen infrardečih žarkov — Problem gledanja v daljavo: svetilni zaslon Na nekem predavanju na Dunaju je znani kemik in tehnolog prof. dr. Her-mann Mark govoril o kemiji kot pomočnici v vsakdanjem življenju Ln je poudaril, kako se fes življenje spreminja pod vplivom neutrudnega raziskovalnega dela neštetih glav. Iz obilice primerov, ki bi jih lahko navedel v dokaz svojim trditvam, je poudaril posebno dva, razvoj sodobne fotografije in televizije. V zadnjih dvajsetih letih je fotografsko področje doživelo neverjetne izpopolnitve. Zmogljivost aparatov se je dvignila, prav tako obratna sigurnost, cene pa so padle. Metalurgija je dala na razpolago lahke kovine, ki so pa trše in trpežnejše nego ▼se snovi, iz katerih so nekoč izdelovali fotografske aparature, kemija je omogočila izdelavo popolnejših leč, napravila je fotografske plasti občutljive za vse barve in jim silovito dvignila splošno občutljivost poleg drugih dobrih lastnost L Posrečilo se je, napraviti te plasti občutljive celo za infrardeče, nevidne žarke, kar je omogočilo fotografiranje v popolnoma temnih prostorih. Vsakdanja praksa si je takoj osvojila te izume in jih z ogromno koristjo uporablja na vse mogoče načine. Ker prodirajo infrardeči žarki tudi skozi meglo in prašno ozračje, se nam odpirajo nedogledne možnosti. V nekoliko letih bomo n. pr. tako daleč, da bosta kapitan ali pilot krmarila skozi meglo z isto sigurnostjo kakor v jasnem vremenu, vodil ju bo pa instrument na podlagi nevidnih žarkov, ki je uspeh dela neštetih brezimnih kemikov. Prav tako nismo več daleč od reSLtve televizijskega vprašanja. Danes gre samo še za svetilni zaslon, ki bi se ob visoki občutljivosti neskončno hitro zableščaval, a se ne bi svetil dalje, nego je potrebno. Ta zaslon je že skoraj izdelan. Mnogi uspehi v področju kirurgije, izboljšave v prometnem področju in premnogi drugi pojavi v vsakdanjem življenju, ki nam ne zbujajo danes nobene posebne pozornosti več, so ■samo rezultati napredujočega obvladanja snovi, zmagoslavja sistematskega dela, katerega posoeševanje je ena najvažnejših nalog naših dni. Iz sodobnega filma Kitov — žrtev ljubezni? Značilna razkritja o nasilni smrti boljševiškega prvaka Temperamentna ameriška filmska igralka jSlissa Landi je prelomila pogodbo s »vojo ameriško filmsko družbo in bo zdaj kreirala vlogo Sare Bernhardtove, katero ji je ponudilo neko domače francosko filmsko podjetje Šele zdaj se doznava, da je smrt ruskega komunističnega voditelja Ki rov a le navidez političen škandal, v resnici pa ljubavna tragedija. Sergej Kirov je bil dvakrat oženjen. V prvem zakonu je imel za ženo Olgo Pjehotino, od katere se je ločil, v drugem pa Marijo Lovno. Pred prvim zakonom pa je imel Kirov ljubavno razmerje s kneginjo Aleksandro Lievensko. Na zahtevo kneginje je preskrbi nekemu njenemu sorodniku boljšo službo v jeklenih rudnikih v Magnitogor-sku. Sorodnik Lievenove, ki je bil nečak kneginje, pa se je tam pridružil neki pro-tiboljševiški stranki. Zaprli so ga in prepeljali v Leningrad, kjer mu je Kirov omogočil, da Je zbežal iz Rusije na Angleško. Ko je prišel ta škandal na dan, Je raa- „Rdeča opica41 Znani italijanski raziskovalec Gattl, ki se je vrnil iz Belgijskega Konga, pripoveduje, da je v pragozdu ob It-wnju srečal »rdečo opico«, o kateri so pisali že številni raziskovalci, ne da bi bil nje obstoj v resnici gotov. Gatti piše, da je ta opica podobna gorili, a še podbnejša človeku. Domačini jo častijo kot boga, tako da ni mogoče prirejati lova nanjo, ne glede na zakone, ki to izrecno prepovedujejo. Plavajoči pismonose Posebnost Južnega morja V otočju Tonga v Južnem morju žive na Dnajhnem otoku Njuafuju sredi kakšnih 12 stotin Polinezijcev edini belokožec, mister Ruensall. Ta prejema od časa do časa kakšno pismo iz zunanjega sveta, a ker je otok obdan od koralnih čeri in penečih se valov, ni prav enostavno izročiti mu takšno pošto. Ladje ne morejo nikjer pristati, zato pa so domačini belokožcu, ki ga imajo radi, s svojo spretnostjo takoj na razpolago. Kadar se ustavi pred otokom ladja in da dogovorjeni znak, ki pomeni, da ima pismo ali paket za Ruensalla, se zbere vse rjavo prebivalstvo otoka na obrežju, belokožec pa zaprosi dva krepka mladeniča, da bi mu šla po pošiljko. V naslednjem trenutku se že borita z biba-vico in valovi, na ladji jima izročijo pošto ▼ pločevinasti posodi in potiskajoč jo pred seboj se vračata po isti poti ob podžiga-jočih vzklikih otočanov. Na tej poti pa nimata proti sebi samo divjega valovja in ostrih čeri, temveč se morata zelo čuvati tudi pred sabljačami in drugimi morskimi pošastmi, ki jih tam ne manjka. Naravnost čudežno je, da se do danes še ni primerila nobena nesreča. Plavajoči pismo-noše so s svojimi soplemenjaki vred zelo ponosni na to, da belokožcu na ta način lahko ustrežejo, a tudi on se jim zna oddolžiti tako, da so z njimi zadovoljni. Po kobilicah - papige Po vesteh iz Adelaideja trpi Avstralija grozno zaradi navala papig, ki je še večji in v posledicah pogubnejši, kakor zadnji naval kobilic. Milijoni in milijoni malih zelenih papig so pokrili deželo. Ustavili so se v Avstraliji na svojem poletu od meje zapadne Avstralije proti vzhodu. Papige so prile-ie v tako gostih rojih, da je zemlja, kjer so sedle nanjo, popolnoma pokrita z njimi. Papige so tako onesnažile vodo, da je ne morejo in ne smejo piti ljudje ne živali. Avstralsko prebivalstvo si na vse načine prizadeva, da bi vsaj nekaj studencev in vodnjakov ubranilo pred nesnago papig, kajti od tega zavisi zdaj življenje vsega ljudstva v deželi. Zmagovalki v vztrajnostnem poletu pravljal o vlogi Kirova v tej aferi osrednji odbor komunistične stranke ter je sklenil, da moFa Kirov nemudoma prekiniti svoje odnošaje z Lievenovo. Tako se je tudi zgodilo. Kneginja je zaradi tega izvršila samomor. Tudi morilec Kirova, Nikolajev, Je bil sorodnik kneginje Lievenove in je sklenil maščevati njeno smrt. Bil je sin carskega generala, ki se je po prevratu približal boljševiškemu kurzu. po umoru Kirova so ga seveda prijeli, toda po zadnjih poročilih se je v noči od prošle srede na četrtek zastrupil v zaporu. Mogoče je tudi, da Nikolajev ni izvršil samomora, ampak je bil zastrupljen od jetniških organov, to pa zaradi tega, ker bi bil prišel na glavni obravnavi z resnico dan. kar seveda ni bilo ruskim mogotcem povšeči. Mleta Umetnik v ravnovesju Neld indski fakir, ki Je v LahoreJn razkazoval svojo neskončno spretnost v ravnovesju. Navzlic dozdevni nemožnosti položaja, ki ga prikazuje slika, se mu je posrečilo takole »nabodenemu« viseti v zraku Na kaj sta ponosna? Moški na to; da je moški, da bi se moral briti vsak dan; da je pod nekimi okoliščinami lahko grobijan; da se ne boji miši; da more z eno roko dvigniti stol; da je moški; da je že mnogo žensk jokalo zaradi njega; da pozna znamenitega moža, kateremu lahko pravi »Ti« in »Stari idiot!«; da mu je pes pokoren; da je moški; da jih ima vedno polno za ušesi; da pozna Pariz v vseh okoliščinah; še enkrat, da je moški. Ženska na to; da se ji vse dobro prile-že; da je pod nekimi okoliščinami lahko zelo ironična; da se boji miši; da je kot nežen otrok povedala nekoč nekaj bistroumnega; da je že več nego kakšen moški tulil (zavoljo nje); da je nihče popolnoma ne razume; da je tako globoko ustvarjena, da bi v kinu kdaj najrajša jokala; da Ji vse dobro stoji, tudi jokanje; da je že hnela z usodo opravka — česar pa ti ne razumeš; da ji vse dobro pristoja. Nova opereta Joh. Straussa Za božične praznike bodo imeli v Berlinu premiero nove, doslej popolnoma neznane operete kralja valčka Johanna Straussa. Kmalu po berlinski premieri pride opereta tudi na dunajski oder. Kakor ae doznava iz okolice pokojnega skladatelja, Je Johann strauss zabičal svo£ ženi Adeli, da ne sme pokazati operete nikomur pred potekom 30. leta njegove smrti. Opereta, ki ji je zdaj dozorel čaa uprizoritve, Je baje eno najboljših Straus-sovih deL Besedilo zanjo je napisal pisatelj Hans Adler, osrednji lik zgodbe pa je dunajska plesalka Fanny Eyslerjeva. za. opereto vlada v Berlinu in na Dunaju velikansko zanimanje, ob premieri napovedujejo renesanso stare, dobre operetne glasbe, ki jo je sodobno operetno zmaz-karstvo že popolnoma izpodrinilo. Rojstvo med nebom in zemljo Pred kratkim je letalo vozilo neko nosečnico iz New Yorka v Kansas City. Ko je letalec pristal, je opazil, da se je med prevozom rodil nov zemljan. Mati se med porodom seveda ni mogla baviti z vprašanjem. nad katerim mestom se je to zgodilo, in tako so v matriki o malem kriča-ču morali po sili zapisati, da se je redil »med nebom in zemljo«. Bengalski tigri v Londona V Londonu so te dni izkrcali 14 krasnih bengalskih tigrov, ki bodo med božičnimi prazniki razveseljevali londonsko občinstvo v cirkusu Be rt rama Millea. Na sliki vidimo krotilca M a t h i e s a s tigro Olimpijo na sprehodu Samomor dunajskega kirurga Iz strahu pred zmanjšanimi dohodki in popolnim obubožanjem, se je obesil Na Dunaju je izvršil samomor mož, ki je imel največjo kirurško prakso, profesor Hans Lorenz. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano. Bil je komaj v 61. letu, imel je velik r en orne in s svojo brezprimerno spretnostjo v kirurškem poklicu zasenčeval vse svoje vrstnike, še dan pred svojo smrtjo, v nedeljo, je preživel v najlepšem soglasju s svojo okolico. Imel je več zdravniških posvetovanj, obiskal je svoje bolnike kakor ponavadi, ob 22. uri zvečer je celo še izvedel neko operacijo. Uro pozneje, ob 23., se je z avtomobilom vrnil domov, kjer se je nekaj časa razgovarjal s svojo ženo, potem pa se je začel slačiti, kakor vsak večer, preden je legel spat. Toda ko je bil že v nočni srajci, Je dejal ženi, da mora napisati še nekaj pisem, ki zahtevajo od njega popolne zbranosti. Odšel je v svojo ordinacijsko sobo, iz katere se nI več vrnil. Ko ga ni bBo nazaj do polnoči, je postala njegova žena nemima. Poklicala je v Isti hiši sta-irajočega zdravnika dr. Karla Biehla ter ga prosila, naj gre z njo skozi prostore. Gostija s človeškim mesom V Ontcaniju na besarabskem ozemlju so odkrili rumunski orožniki grozovit zločin. Kmet Nikola Stepan, ki je imel ljubav-no razmerje z neko Eufrozimo, je po njenem nasvetu sklenil umoriti svojo ženo. Skupaj sta jo izvabila v klet, kjer sta izvršila umor, razsekala ženino truplo na kose, meso pa osušila ter ga razdelila med kmete, ki so ga kuhali, jedli in hvalili zaradi posebne tečnosti. Tako je tudi prišel zločin na dan. Na neki takšni pojedini je vprašal neki gost Stepana, kje je dobil to meso. Stepan se je nekaj časa izvijal, zato so gosti slednjič pozvali orožnike, ki so zaslišali Stepana in njegovo Eufrozimo. šli so z njima v klet, kjer so na kosih suhega mesa ugotovili njegov človeški izvor. Stepan in Eufrozima sta spričo poraznega odkritja priznala zločin, mnogim gostom pa je nato postalo slabo in so jih morali odpeljati v bolnišnico. Oba zločinca sta pod ključem in prideta pred sodnike. Avtobus in vlak Nedaleč od Stadeja v severni Nemčiji je predrl avtobus z neko igralsko skupino v meglenem vremenu spuščene železniške zapornice. V istem trenutku je zagrabil vozilo brzovlak, v katerem se je vozil nemški kancelar proti Bremenu, in ga treščil stran. Avtobus je popolnoma razbilo. Od 30 oseb, ki so bile v njem, je ostalo 13 na mestu mrtvih, 4 so bile hudo ranjene, 3 pa lažje. Vlak se je takoj ustavil in njegovi potniki so se udeležili reševalnega dela, med njimi tudi kancelar. Preiskava je ugotovila, da ne zadene železniškega osobja in naprav nobena krivda, krivo je bilo pač slabo vreme, ki je voznika avtobusa omejilo razgled. Otroci „duhajo" praznike Kakor pred Miklavžem, so otroci tudi pred božičnimi prazniki na preži pred trgovinami in branja rijami ter imajo srečo, da samo zategadelj, ker so še majhni, kakšno darilo Pregledala sta vse sobe. Ko sta prlffla r salon za ordiniranje, se jima je nudil strašen pogled. Na leseni steni je viselo truplo prof. Lorenza na vrvici, katero je dr, Biehl takoj prerezal. vendar brez uspeha. Poskusi, da bi vrnil samomorilcu življenje, so ostali zaman. Dr. Biehl je ugotovil, da je pokojnik izdihnil že kakšnih dvajset minut prej. Samomorilec je tevr-šil svoj čin j ako premišljeno. Ko si je vt-gel zanko okrog vratu, si je zvezal rcfcL da se ne bi vdal skušnjavi rešitve, če bt se ga lotilo kesanje med obešenjem. Na mizi je pustil eno edino poslovilno pismo, ki ga je naslovil na nekega znanca. Čeprav je živel s svojo ženo v najsrečne^em zakonu, ni pustil zanjo niti besedice. Kirurgovi prijatelji in znanci sodijo, Temps nekoliko minut pred koncem vodili z rezultatom 2:1. Jugoslovani, pravi list, so do tedaj zelo dobro igrali. »Journal < pravi, da je francoska reprezentanca vodila prve četrt ure, nato se je igra izenačila. Kasneje pa so bili Jugoslo-veni boljši. Jugosloveni so Igrali z mnogo več volje ter so mnogo bolj obvladali žogo. Sicer pa izraža list svoje nezadovoljstvo. V prvem polčasu igra ni bila sijajna, a v drugem polčasu nikakor ni sličila mednarodni tekmi. List zahteva, da se mora francoska reprezentanca za prihodnjo mednarodno tekmo izpremeniti. -Le Petit Journal« meni, da je bil spolzki teren eden od razlogov za nepovezano igro obeh moštev, ki sta igrali večinoma 7. akcijami posameznih igračev, a ne s skupno igro. Jugosloveni so bili v tnicija-tivi boljši. V prvem polčasu sta bila pro-tivnika enaka Drugi del igre je bil zelo slab in nedostojen mednarodne tekme. »Petit Parisien« naglaša pomen lepe prijateljske manifestacije, a za tekmo samo pravi, da ni bila kaj posebnega, Ka.ko različno presojajo listi tekmo, se • Idi tudi iz pisanja velikega pariškega večernika >Paris Soir«, ki pravi, da tekma zlasti v prvem polčasu ni bila na visokem nivoju. List pripisuje to dejstvo terenu. " udi mrzli dež je prve minute precej motil igralce. Obe moštvi sta pokazali isti način igre. To ni bila velika tehnika, niti ne kombinacija kratkega in točnega dodajanja. Vršili so se veliki izleti ter so igrači skušali z osebnimi napori prehajati nasprotnikove igrače. To velja za obe stranki. Kritike torej niso bogve kako ugodne. Vendar upamo, da bodo naši igrači imeli v Atenah večji uspeh. Zbor lahkoatletskih sodnikov, LJubljana. (Službeno.) Drevi ob pol 21. je pri Slami-ču občni zbor. Vsi gg. savezni sodniki in sodniški pripravniki se morajo občnega zbora brezpogojno in točno udeležiti. — Predsednik. LZSP f tehnični odbor). Seja drevi ob 20.30 v kavami Emona. Prosimo potno-številne udeležbe. Važno zaradi sestave programa. Službeno iz LNP. Danes v prostorih LNP (nebotičnik, IV. nadstr.) seja zdravstveno vzgojnega odseka ob 18.30. Naprošajo se gg. Kuret. dr. Prodan, dr. Ahčin, dr. Tome, dr. Dougan. škerl, Lukežič, Mrdjen za sigurno udeležbo. SK Slovan. Drevi ob 19. v telovadnici na Ledini strogo obvezen trening za vse verificiram člane. Javna sodna dražba V konkurzni zadevi »JUGOSPORT« r. z. z o. z. v Ljubljani se nadaljuje javna dražba v konkurzno maso spadajočih predmetov dnevno od 9. do 12. in %15. do 18. ure v trgovini Ljubljana. Miklošičeva c. 34. Prodajajo se radio aparati, foto aparati raznih vrst, zlasti pa gramofonske plošče, gramofoni vseh vrst, med njimi tudi veliki gramofoni, posebno primerni za dvorane, gostilne, kino-dvorane itd. 11430 Novi rezervni častniki Povišani so: v rezervnega podporočnika pri letalstvu narednik-dijak Kuno Hočevar in narednik-vodnik Franc Eger; v rezervnega intendantskega podporočnika: Marjan Jurčič, Ivan Turina, Mirko Pibro-vec, Karel Cimperšek, Rudolf Jurčec, Ferdinand Juvanec, Jožef Kos, Anton Penko, Stanko Koštomaj. Rudolf Benulič, Ernest Bauer in Anton Klasinc. V rezervnega ar-tilerijsko-tehničnega podporočnika: Vinko Mladina, Zdravko Favale, Franc Škarabot, v čin rezervnega inženjerskega podporočnika Metod Pogačnik in Franc Baltič; ▼ čin rezervnega sanitetnega podporočnika: dr. Alojzij Perko, dr. Ivan Veronek, dr. Ivan Koklič, dr. Jožef Žitnik, dr. Fran Ja-nič, dr. Viktor Čerček, dr. Borut Vrščaj, dr. Ivo Fatorini, dr. Niko Vončina, dr. Jožef Hafner, dr. Ivan Šrot, dr. Milan Jasnič, dr. Vladimir Krsnik, dr. Rajko Fenc, dr. Viktor Tominšek, dr. Ciril Bezlaj, dr. Vladimir Gulič, dr. Baldomir Savinšek, dr. Boris Kune; v rezervnega veterinarskega podporočnika Radoslav Cvetko, Viktor Sporen, Vladimir Šerk, Vekoslav Krejči, Gregor Jakelj in dr. Anton Juranič. V rezervnega poročnika korvete so povišani: Evlogij Tijan, Ljubomir Glavjnid, Henrik Drobnič in Anton Kon. V rezervnega strojnega podporočnika Valter Rajh in Rudolf Majcen, v rezervnega sanitetnega podporočnika pri mornarici dr. Evgen Pre-šern. V rezervnega nižjega vojnega činov-nika IV. stopnje ekonomske stroke: Jakob Stanonik. Alojz Terešak, Rudolf Cop, Matej Sova, Franc Jandl. Nikolaj Barle, Ivan Rajh, Maks Rak, Stanko Simčič, Alojz Šeb, Mihajlo Kovač, Mirko Cajner, Franc Kregar, Ivan Pop, Karel Gliha, Pavle Horvat, Viljem Kerec, Maks Boht, Ivan Mar-kon, Marijan Mance, Franc Piber, Franc Petrič, Franc Križanič, Bogomir Jelen, Ivan Keržan, Franc Škarabot, Viktor Lednik, Rudolf Fuks, Vladimir Antolovič, Franc štempihar, Ivan Štukelj, Bogdan Tušek, Zoran Hadales, Jožef Kočevar, dr. Viktor Kos, Radovan Kolšek, Mirko Tuš, Franc Smuk, Helvig Kotnik, Anton Curl, Henrik Ofner, Ferdinand Rupnik, Alojz Trelec in Dolher Ivan; v rezervnega nižjega vojnega činovnika IV. stopnje sanitetne stroke: Juraj Piccoli in Miloš Stergar. HARODMO fe. GLEDALI! v ljubi. REPERTOAR Drama Začetek ob 20. Sreda, 19.: Žalujoči ostali. Red. A. Četrtek, 20.: Migo, dekle z Montparnasa. Red Četrtek. Petek. 21.: Za»rto. Opera Začetek ob 20. Sreda, 19.: Štirje grobjam. Premiera. Red Sreda. Četrtek, 20.: Zaprto. Peiek, 21.: Izgubljeni valček. Red B. Drevi bo r operi premiera Wolff-Ferrari-jevih »Štirih grobjanov«, komične opere v štirih dejanjih. Besedilo je prirejeno po Goldonijevi komediji in daje komponistu možnosti razmaha vsemu njegovemu bleste-Čemu znanju. Delo dirigira g. dr. Svara, režira g. Primožič, štiri grobjane pojejo: gg.: Betetto, Primožič, Marjan Rus in Zupan, njihove žene so ge.: Kogejeva, Poli-čeva in Zupevčeva, Lunardovo hčer poje ga. Ribičeva, Filipeta pa g. Banovec Po izvrstno uspeli generalni skušnji sodeč, bo ta predstava privlačnost prvega reda za našo umetnost ljubečo publiko. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Sreda. 19.: Carjevič. Red C. Znižane cene. Četrtek, 20.: Žalujoči ostali. Red D. »Carjevič« prvič po znižanih cenah. Le harjevo melodiozno opereto »Carjevič« u prizore v sredo, 19. t m. prvič po znižanih cenah. Opereto odlikuje izredno lep pevski part, ki se je mahoma prikupil. Predstava bo za red C. Premiera Stolsovega »šlagerja« »Izgubljeni valček« bo na prvi božični praznik zvečer. Delo je polno občutenih »šlagerjev«, vsebino preveva fina komika, deloma pa mehka lirika. Mariborsko občinstvo pričakuje to premiero z velikim zanimanjem, saj je »Izgubljeni valček« znan z zvočnega traka. (»Dve srci v tričetrtinskem taktu«). Dirigent: Herzog, režija: Skrbinšek in Stu-pica, scenograf Stupica, plesi: Harastovič. Sodelujejo: Udovičeva, Barbičeva, Zakraj-škova, Severjeva, Starčeva, Dragutinoviče-va, Sancin, Skrbinšek, Stupica, Furijan, Ko-šič, F. Kovič, Gorinšek, Medven, Nakrst, Harastovič, Grom, Verdonik, Blaž. ŠENTJAKOBSKI ODER »Hčerki njene ekseelenee« je izvrstna veseloigra, zelo zabavna in je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah velik uspeh. Sodeluje ves ansambl odra. Zasedba je ista kakor pri premieri, le vlogo Antona igra namesto g. Juga g. Petrovčič. Ker sta to poslednji uprizoritvi v letošnji sezoni, naj ne zamudi nihče prilike, da si ogleda to duhovito in zabavno veseloigro. Ker je bila tudi poslednja predstava popolnoma razprodana, kupite vstopnice že od so bete dalja Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 18. decembra LJubljana 7, 755.7, 7.2, 94, 0, 10, de*. 17.3; Ljubljana 13, 756.4, 8.2, 92, 10, —, —; Maribor 7, 754.8, 8.0, 90, W15, 10, dež, 12.0; Zagreb 7. 755.1, 8.0, 90, SSE2, 10, dež 9.0; Beograd 7, 753.7, 70, 90, Wl, 10, —, —; Sarajevo 7, 755.9, 2.0, 90, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 753.9, 6.0, 90, 0, 4, —, —; Kumbor 7, 753.4, 10.0, 80, NE4, 4, dež, 4.0; Split 7, 74S.6, 9.0, 80, NE2, 3, —, —; Rab 7, 754.9, 9.0, 80, NE4, 6, —, —; Rogaška Slatina 7, —, 6.0, 93, SW1, 10, dež 12.0. Temperatura: Ljubljana 8.8, 6.S; Maribor 8.0, 7.0; Zagreb 12.0, 8.0; Beograd 12.0, 6.0; Sarajevo 11.0, 0.0; Skoplje 13.0, 5.0; Kumbor —, 9.0; Split 13.0, 8.0; Rab —, 8.0; Rogaška Slatina 8.0, 6.0. Splošni pregled vremena 18. t. m.: Globok cdklon 8 središčem nad Britanskimi otoki povzroča oblačno in deževno vreme ▼ zapadni in severnozapadni Evropi, sekundarni cdklon nad Panonsko nižino pa deževje t srednjem in dolnjem Podunavju. NOVA MODA V PUDRU Senzacija sezone Zadaja moda, ld so jo uvedi« elegantno damo, je puder, ki daje koži dovršen »mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi ▼ dežju ia vetra. Ta zadnja novost v pudru je omogočen* K novo sestavino, imenovano »smetanov« pena«. Tvrdka Tokalon je patentirala način izdelave s »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokaloo vse to, kar i* do nedavno uživalo samo nekaj srečnih žena, ki M niso brigale «a to, koliko bodo plačale sa svoj puder. Z uporabo pudra Tokaloo poh n« postane samo krasna, temveč ostane tudi sveža in lepa res dan ae glede na to, kaj delate. Tudi potenje pri najnaporaejšetn športu ali pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepoto nalik vrtničnih lističev, ki jo on daje, kajti puder Tokalon je edini puder s skrivnostjo »smetanove pene«. ZAHVALA Ob bridki izgubi, ki nas je zadela ■ smrtjo naše ljubljene hčerke HEDVIKE smo bili deležni toliko dokazov sočustvovanja, da nam je nemogoče vsem in posebej se zahvaliti. Zahvaljujemo se tem potom najiskreneje vsem, posebej pa delavski godbi »Zarja«, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Se enkrat vsem najiskrenejša hvala. Ljubljana, dne 18. dec. 1934. Žalujoča rodbina Miklošič. v novem Cetu S prihodnjim zvezkom prične ilustrovanl tedenski obaornik »2IVLJENJE IN SVET« svojo SEDEMNAJSTO KNJIGO, ki bo prav tako kakor vse dosedanje, posvečena intenzivnemu delu sa razširjenje duhovnega obzorja širokih množic našega naroda. Prav naša sedanjost, ki zaposluje živce vsakega posameznika v najvišji meri, zahteva bolj nego vsaka druga minula doba sproščenja in odklona od vsakdanjih skrbi in težav. Zato ni čudno, da imajo n. pr. nogometne tekme toliko navdušenega občinstva. Toda ravno zato se sklicujeta znanost in umetnost na svojo ponosno pravico do vzgoje množic, kajti ZNANJE JE SILA, ki premaga prej ali slej vse življenjske neprillke — sfla, pred katero ao brest mofl vsi trenutni pojavi kakršnekoli krize. S tem prepričanjem bo izpolnjeval obzornik > ŽIVLJENJE IN SVET« tuRe3?... A gotovo ne takih, ki bi bili t zvezi z Žensko ligo. Ka nobeni eeji vas več ne vidim.. .< >Moje življenje je tako oddano! Toliko reči mi roji po glavi.< >In po ercu!< Jozana je zardela rn priznala: »Da, po glavi in po srcu.< >Oh, Jozana, saj je še preveč na očeh. Ne grajam vas, sami sebi ste odgovorni... A žal mi vas je, ko mislim, kakšni ste bili prej: resna, pogumna borilka za ženske pravice, ki je rade volje živela čisto življenje... Ees vzor razumske delavke!... Za zgled sem vas postavljala tovarišicam v Ženski ligi.< >Ali, ljuba gospodična Bonova, človek mora biti dosleden!... Ce borilke za ženske pravice terjajo prostost, tedaj delajo to najbrže z namenom, da bi to prostost rabile!... Zakaj postavljate žensko, ki iz svoje volje čisto živi, nad tisto, ki ljubi?... Naj se vsaka zveliča po svojem okusu! Ljubezen ni greh. Saj nismo posvetne nune. Mislim, da nisem zato nič manj resna in pogumna in rrič slabši zgled razumske delavke, če ljubim moža.. .< >In kako ga ljubite !< ie prostodušno dejala gospodična Bonova. >Prvič ni to gospe G-onfalonetovi nič mar!... Ali bi se mi kdo predrznil predpisati aH prepovedati to ali ono obliko za moja krila ali podveze?< >To je vendar nekaj popolnoma drugega .. .< >Zasebno iivljemje vsak« ieoske bi moralo biti radoredMom prisluškovanju prav Lak o nedostopno kakor njeno perilo ... Thomao Hardy, veliki angleški romanopisec, je to tako izrazil... Ali se vam primera upira?< >Nekam huda se mi zdi .. .< >Nič hujša ni od teorij gospe Gonfalonetove ali gospodične Očipove... Ljuba gospodična Bonova, če sem, kakor pravite, res zanemarila svoje poklicne dolžnosti, tedaj zaslužim grajo... Moja ljubezen je pa samo moja skrb... Kaj pomaga vam in gospem v Ženski ligi, da ste svobodne, če v resnici nikoli ne ravnate po svojih teorijah? Ali mi mislite vzeti svoje spoštovanje, ker ljubim nekoga, ki me ljubi?« »Ne, gotovo da ne, aB.». >Ali mi mislite vzeti svoje spoštovanje zato, ker se 6 svojim ljubimcem ne poročim?« >Oh, Jozana, vi pa ljubimec!.. >Ta beseda vas žali> ... Reči bi morala .tovariš' aii ,prijaterf, jelite? Pa ne maram takih opisov... In tej hmeljevki, tej Oči po vi, bi privoščila ljubimca ... takega kakor .. .< Zasmejala se je iz vsega srca. Črna tenčična preveza ji je vihrala okoli ramen, in lz nageljnovega šopka za njenim pasom je padlo nekaj listov na tla. Tako sta stopali po solnčni ulici; Jozanina senca se je iztezala vštric s senco gospodične Bonove, ki je mahala z rokami. »Vi, gospodična Bonova, ste brezbožna svetnica... Spoštujem vas in vas častim... A vaše tovarišice so tercijalke med borilkami za ženske pravice. . Moji živci jih ne prenašajo... Gospa Gon-falonetova naj mi le poizkusi pridigati moralko! Odgovorila ji bom .. .< >Kaj?< >L»a naj me piše r uho !< Šalila se je, a gospodična Bonova je zmajala e glavo. >.Nu,< je dejala, >rada verjamem, da je med vami in vašim — izvoljencem popolna duševna harmonija... A v ljubčku 6e taki&M kakor v zakonskem možu skriva ... gospodar ... Varujte se ga —< »Njen gospodar?« Jozana je mislila na svarilo gospodične Bonove, ko se je ▼ omnibusu peljala na Vogeški trg ... Mislila je na Noelovo vedenje r prvih dneh njunega skupnega življenja... Izprva je bila nekoliko začudena in vznemirjen ker j« ostal v njenem objemu tako otožen, tako resnoben, da, časih kar mrk!... Z njo ni ravnal kakor z vroče zaželeno ljubico, amp^k bolj takisto, kakor z mlado, nevedno soprogo. Niti v ljubezenskih objemih ga ni bila minila misel, ali nemara trdna volja, ne vdati se ženski v oblast. Jozana je postajala spet boječa in plašna. >Na kaj misliš?« je časih vprašala. >Na nič .. .< >Nisi srečen?« »Pač ... Zelo srečen ...« >Bojim se ... bojim se .. .< >Cesa, ljuba .. .< »Da si razočaran .. x >Kako?« >Ne vem, a!i ti res ugajam...« »Odgovoril ji je, da je nespametna in da mora zaupati vase ia vanj. Drugič so jI privrele na ustnice zahvalne besede. CENE MALIM OGLASOM Po /H> pa* bb besedo, Din 5L— davfca za vsas oglas tn enkratne pristojbino Din 3.— za Šifro ah dajanje naslovov plavajo oni, ki iščejo sftzžb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la ienrtve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši oiesefc za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vfltf eet&i) oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsa« oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje na»iov Najmanjši znesel? ra enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilaga ite znamk! Li«l * — — odeovor priložite L?m )• ▼ znamKan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana. Samo Ilustrirana slovenska revija ,fŽ!vlienie in svet44 vam nudi tedensko potika in zabave v besed! in sliki za 2 Bin Uprava: LJubljana, Knafljeva tri. 5 J2JE2EEE1 Beseda 1 Din. davek 2 Din, u šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjii znesek 17 Dia. i ___ Pek. pomočnika Edinstveno darilo Lepe jaslic« koinpietne ali posamerae hlevčke, pastirčke, ovčice, palme itd. raiprodajam najceneje v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. 34S97-6 **nf»l;iv?£a hi pridneps. w pottene hiše, kakor tudi vajenca sursics« takoj So 4, Javrrsik. ST.-SM. Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šilro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek H Din. Stiricevni ra nin Beseda l Din, davek 2 Din, Beaedi 1 Din, darek 2 Din. ^ „ daj . ja «r» ^ dajujc a^lova DInesek 5 Dta. Najmaajži »oesek i — n;_ 17 DSa. " um- Nogavice, rokavice, dans&ks perilo, kravate itd. od dane« Bi prej 'J5 % po-p»rt» od reklamnih cen v tiioibt. — Nogavice »Ben-ber^«, Miklošičeva cesta 14 54762-6 Pmnparice pOTTfafke. as njene oHeke itd. sajbolji« kuprte pri Presfcerju, Sv. Petra c. 14. 133-6 Hišo v mesta tmi: ve^ nadstropno, davka proeto. kupim. Ponndbe lastnikov na oglasni oddelek >Jstra< pod »Denar«. 361tJ7-20 V Celja ktrptm eoodmiinsko biio. Pocn^ib« aa oglas, oddeiek »Jntra« v Ljnbljani pod »Pla"-am tri petine v gotovini«. 35155-30 Naprodaj parcela 370 m- velika, v Trnovem. Vodovod, kanalizacija in elektrika traven. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Valjavčeva 13«. 35163-30 r-Miffi Beseda I Din. davek 2 Din. za iifro ali dajaaje naslova 5 Din, Najmanjši toesek 17 Din. Bančne vL knjižice kncmj-eiBO, prTDdejs.iuo. k«i-bardiramo ca..&t»Iai>t&eje. — Izp.ačemo takoj v »»tovroi Poslovni tivod d. d-. Za gTeb, Praak4 aL &1L Tei. »nt. SS-38. Za od^ovtjr pri-toiki S Dia t canešah. 382-1« Hranilne knjpžice v»en denarnih uvodov kupite ali prodaste najugodneje edino pri BANČNO KOM. ZAV0DC MARIBOR. Z» odgovor 3 Dia. Nal do verjenh: za Celje je Vinko Gaberc. 35000-16 Iščem posojilo 1'JO.OCO—ŽOO.OPO Din v gotovini, ia eno leto. Ugodni pogoji — hipoteka, poroštvo. ponndbe na ejias. oddelek »Jutra« pod šifro »Sig-urna '.!*">i<. 33157-16 Kupim Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje saslova 5 Dia. Najmanjii zaesek 17 Din. KnBžno omaro prostorno ia dobro ohranjeno kapim takoj. Naslov r Tsefc poslovalnicah Jutra 35102-7 Pločevinasto banjo dobro ohnnjeno, kipim. Ponudb« na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Srednje-vc-tika«. S5165-7 Gugahiega konja igračo) dobro ohraajenega kupim. Ponndbe na ogias. oddelek »Jatra« pod šifro »Ongalnl kooj<. 381ČS-7 Obrt Britje 2 Din striženje 4 Dfai Obižfit« najcenejšo, pre novi; eno, i i s t o briTBieo »P.apid« na Sv. Petra e. it 25. 8486^-30 Oblačila Beseda 1 Din. davek 2 Din, za iifro ali dajaaje aaslova 5 Din. Najmanjši raesek H Dia. Obleke za gospode ■-igv-tarri j« p© jmode-roe; • Sh kro-i. trtre^no m pri-:h_ po »2r-ir«h Bot, Mi loodai »te- Koio«ivt>r*ia x. It- 6 818-» Lokali Seseda 1 Dia, davek 2 Din, za šifre ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši zoesek 17 Dia. Brivnico lepo opremljeno. « štirimi kabinami damskega oddelka, centralnim aparatom za sušenje las, na prometnem prostora v Ljubljani, radi bolezni oddam v najem > 1. januarjem. Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaaiearana bodoino«* 22-c. 3V-62-.S Vrednote Beseda 1 Dia. davek 2 Dta, za šifro aH dajaaje aaslova S Dia. Najmanjši aoesek 17 Din. Srebrne krone staro rlato te srebro £ a p * j e rafinerij« orači kov« ▼ L*ub^«aL tlrak« liica šte^. 36 — vbod a Vldovdaaake ceste (pri gostiln' M^iioaV 70 Beseda 1 Dia, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši toesek 17 Dia. Vina prvovrstna, ima ta bela. Vam nudi za praznike po ugodni ceni. tn postavi na dom od 50 litrov a a p r t j »Belokranjska klet« Ljubljana VH, Gasilska al. št S. 3i633-33 Dražbe Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za šifro aH dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši znesek H Dia. Sodna dražba hiše dne i. decembra HTM ob 9. ari pri srezkem sodišču v Ljubljani, soba štev. 16. Posestvo z gospodarskimi poslopji, i mizarsko delavnico in stroji, leži r Bolni doliai. cesta IX štev. 9 ia je pripravno za obrtnika aH industrijalca, pojasnila daje Obrtna banka. Kongresni trg. 35171-32 uifiši'min Beseda 1 Dia, davek 2 Din, za šifro »S dajaaje aaslova 5 Dia, Najmanjši lnesek 17 Din. Preklic Pod m« rta Bele Boža, ptai. natakarica. Sv. Križ pri Bog. Slatini, obžalujem in preklicujem vse klevete, ki sem jih izrekla joper Weinberger Engelberta in Weber Vinka, 'steklarja v Tržišču ln koje obdolžitve so imele u posledico ka zen. pregon zoper imeno vana. Bele Boža. 36161-51 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom in njene posledice v naslednjem trenutku Je voz zdrevil po pravkar popleskanlh vratih, jih porabil za skakalnico in v drznem skoku planil čez opečnati zid. Oba lonca z barvo, ki sta stala na zidu. sta pri tem zletela gospe C^ligojevl na snežno perilo ter ga okrasila z velikimi zelenimi in rdečimi madeži. rfKaj skrivaš hrbtom ?u »Sekaj po čemer ti dolgo hrepenelal* ,Jn hai skrivaš Ti ?u »Nekaj kar te bo zabavalo ne letof Kadarkoli boi vrel v roke, pa se boš spomnil svoje ljube ženiceJ« ATI hočete te tudi VI za BožiC? AH hočete naročiti tisti, ki Jo imate reufl »£eno ta dom« ra Dtn 18.— na četrt leta? AB hočete naročiti sebi 20 krasnih knjig in 13 Številk revije »Prijatelj? STANE SAMO 18 DINARJEV NA MESEC. Pišite dopisnico na upravo »Prijatelja«, v Ljubljano, Dalmatinova uDca 10-19, pa dobite 2 knjigi ter revij! »Prijatelj« ta »Ženo ta dom« brezplačno na ogled. V najem Beseda t Din, davek 2 Dia. u šifro aH dajaaje aaslova 5 Dia. Najmanjši zaesek 17 Dia. Go&tllno na prometni »očki v Lj«te-l;am oddajo ▼ najem aii aa r»£an. Naslov v raeh poslovalnicah »Jntra«. 35173-17 Dij a*ike m obe Be»eda 1 Din, davek 2 Din, u šifro aH dajaaje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Dva dijaka sprejme« na stan oranj«. Naslov t v sat poslovalnicah »Jatra«. S6166-3S Dijake sprojmea r popoln« oskrbo In nekaj oseb aa dobro domačo hraao po 10 Din dnevno. Naslov t vseh poslovalnicah »Jntra« »174-£ odda Beseda 1 Dia, davek 2 Dtn. za šifro aH dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob, stanovanje v doti hiši oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra 35l«S-21 Kletno stanovanje lepo. dvosobno, v bližini gorenjskega kolodvora takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 39»4-ai Trisob. stanovanje komfortno ia solnfao, oddam s januarjem. Vprašati na Celovški ceeti "4*1 levo. E177-Ž1 Maosardno stanovanje S sob ta kuhinj«, i plinom oddam mirni stranki i oseb za 500 Din. Vrtaia, Tobačna ulica štev. 16. 39106-81 Sobo odda Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajaaj« aaslova S Dia. Najmanjši uesek iT Din. Sobo oddam. Nadev v poelovalnieah »Jutra« 351fiCkS3 Opremljeno sobo zraven kavarne Evropa takoj oddam »olidnenim gospoda. Naslov ▼ vseh poslovalnicah »Jutra«. «5175-3 Opremljeno sobo takoj oddam v Hirski nI. št. 29/T, levo. 95:35-33 Lepo, prazno sobo i parketom, elektriko la posebnim vhodosa oddam za 300 Dia mesečno. — Pri v oz 1C/I levo. 35181-S Beseda 50 para. davek 2 Din. za šifro sil dajanje aaslova S Dia. Najmanjši 13 Dim. Prazno sobo • posebnim vhodom, IM« gospodična. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 3al£4-2&a Šivalni stroj pofrezljtv, nov, po zelo ugodni eeni naprodaj v Dvorakovi nlici 3fl levo. 35183-26 Razno Beseda 1 Dia, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek H Dia. Telefon 2059 Premog &jurbopakete drva in koks ■odi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. K □amsajjan uu a »t i i»» ulcod Kontrolniki □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ za uvoznike in izvoznike se dobijo v Delnižki tiskarni d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta St. 16. □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ □ G C ■niiiiiiimiiiiiniiiiiiiiil KUBANT-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce ta mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ta ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Interesantno brošuro o uspežnem zdravljenju pošlje brezplačno gL zastopnik za JugosL The Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17. PRI UTRUJENOSTI EN IZČRPANOSTI VSEGA TELESA PRI STAREJŠIH OSEBAH. Utrujenim ta starejšim osebam toplo priporočamo, da si dado masirati telo s preparatom >Alga< na večer, predno ležejo spat, in zjutraj predno vstanejo. Zvečer vam bo po masaži telo lahko, uživali boste globoko spanje, ki vam da odpočitek in vas okrepča. Zjutraj po masaži ostanite še nekaj časa v postelji. Ko vstanete, vam bodo udje gibki, hoja lahna kot v prerojenem telesu, čutili boste novo svežino, vedrost in življenjsko moč. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Dta 14.—. 222 Reg- S. br. 15127,32. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje. entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg botela Štrukelj. 12» Vlolet - Pariš KVALITETNO Depot; RT7DECTLO ZA LICE IN USNE. 10833 Dregerlja KANC, Nebotičnik te Židovska nlica. Honcipijenta SPREJME ODVETNIK V VEČJEM MESTU. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra< pod >Koncipijentc 11420 Vsakovrstno zlato kapoje po aa/rSia seoaA CERNE - Jnvefir Ljubljana Wo(Tova aiiea 1 l/fingji7x Prepih škodi zdravju. Proti prepiha v stanovanju VVLVDFIN. Zagreb, Gaieva 20. Telefon 55-6d Ljubljana. Zmec Franio. Car kar-jevo nabrežje št. 5. ZAHVALA Najiskreneje ae zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti našega ljubega in nepozabnega moža, očeta, brata, strica in tasta, gospoda GREGORCA ANTONA VB. REVIDENTA DR2L ŽEL. V POKOJU izrazili svoje sožalje, enako vsem, ki so krsto predragega rajnika obsuii z venci in šopki, kakor tudi vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili na zadnji njegovi poti. Posebno zahvalo smo pa dolžni g. zdravniku dr. Ahčinu tn profesorju dr. Demšarju, katera sta pokojniku lajšala zadnje ure njegovega življenja. Nadalje se zahvaljujemo g. Skerjancu kot predsedniku podpornega društva žeL uslužbencev in upokojencev za govor ob odprtem grobu; dalje oblastnemu odboru UJN2B, celokupnemu uradništvu železniške direkcije in postaje Ljubljana, glavni kolodvor, pevskemu in glasbenemu društvu »Sloga«, gg. zastopnikom Sokola I., gg. zastopnikom društva »Kazino« in gg. zastopnikom JNS. Vsem še enkrat iskrena hvala! io9os žalujoči ostali. "'JrfcMje Davorin Ravljen. — Izdaja aa konzorcij >Jutra« Adolf Elibnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jeaeriek. — Za InaeratnJ del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f LJubljani