Poštnina platena v gotovini Ste v. 146 V Ljubljani, petek 28. junija 1940 Cena Din V- Leto V Romunija je morala Sovjetom odstopiti Besarabijo in severno Bukovino Romunija je ugodila snoči nenadnemu sovjetskemu ultimatu. Zasedba Besarabije in Ukrajine bo izvedena še danes. Obsežne obrambne priprave v Romuniji. Obsežne spremembe v romunski vladi Bukaregta, 28. jun. o. Komunski paslanik v Moskvi' Gavitescu je bil 26. junija ob 22. uri poklican k sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu. Ta mu je izročil ultimativno spomenico sovjetske vlade, v kateri Rusija zahteTa o bc f />,w, viF.Si d KitJf i r i ivuni-i, V St-IH d trt! 'l«wr h\'t ir »i/lj,. K i,-;?*. Včeraj dopoldne je bila v Bukarešti sklicana seja romunskega kronskega sveta pod vodstvom kralja Karola, na kateri ni bil sprejet noben odločilen sklep. Druga seja kronskega sveta je bila ob 20 in je trajala do 23.30. Po tej seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi da se je kronski svet posvetoval o sovjetski zahtevi glede odstopitve Besarabije in severne Bukovine. Da bi Romunija ohranila mirne in prijateljske odnosni® * Sovjetsko Rusijo, je kronski svet sklenil sprejeti sovjetsko zahtevo. Sovjetski vladi naj se sporoči, naj določi kraj in čas za sestanek romunskih in sovjetskih pooblaščencev, ki se bodo pogajali o mirni ureditvi tega vprašanja. Odgovor sovjetske vlade na ta romunski predlog ponoči Še ni prišel. Včeraj popoldne so bile pretrgane vse telefonske zveze med Romunijo in tujino. Kralj Karol jo včeraj sprejel nemškega, italijanskega in jugoslovanskega poslanika. Izdani so bili izredni varnostni ukrepi v prestolnici. Po neuradnih vesteh je bila v Romuniji snoči razglašena splošna mobilizacija in sicer zaradi tega, ker se romunska vlada boji', da bi hkratu s Sovjetsko Rusijo ne napadli Romunije tudi Madžarska in Bolgarija ter skušali pri tej priliki zasesti predele, ki sta jih morali odstopiti Romuniji po svetovni vojski. Trdijo, da jedro romunske vojske odhaja na madžarsko mejo v Transilvaniji. Snoči so odstopili naseldnji člani vlade: zunanji minister Gigurtu, minister brez portfelja Urdariano, državni podtajnik Portocala, minister za zunanjo trgovino Christu, minister za vero in umetnost Cobano in državni podtajnik Sibicano. V preosnovano Tatarescovo vlado so stopile sledeče osebnosti. Minister brez portfelja Vajda Vojevod, kraljevi svetnik in predsednik skupščine, zunanji minister Argetoiano, kr. svetnik in predsednik senata, minister brez portfelja Inkufec, minister brez -portfelja Nestor, minister za zunanjo trgovino Mirča Can-cikov, minister za narodno gospodarstvo, ki bo začasno opravljal tudi še eno drugih ministr, stev. Minister za vere in umetnost Giuresco, minister za propagando Sidorovici, poveljnik organizacije Straža Carei. Bukarešta, 28. jun. m. Z ozirom na včerajšnji ultimat, ki ga je poslala Sovjetska Rusija Romuniji, v poučenih krogih zatrjujejo, da je dosežen sporazum med zastopniki Rusije in Romunije, da Rusija Besarabije in severnega dela Bukovine ne bo zasedla toliko časa, dokler potekajo uradna pogajanja med diplomatskimi zastopniki obeh držav. Pričakujejo, da bo še danes dosežen sporazum s sovjetsko zvezo o zasedbi omenjenih krajev. Zasedba bo izvedena takoj nato. Bukarešta, 28. junija, m. United Press poroča: Diplomatski zastopniki Sovjetske Rusije in Romunije so razpravljali pozno v noč o podrobnostih glede ultimata in zasedbe Besarabije ter dela Bukovine od strani Sovjetske Rusije. V romunskem generalnem štabu se opaža prav tako živahna delavnost. Tu zatrjujejo, da so se začela velika premikanja romunskih čet v Transilvaniji. Te čete imajo nalogo preprečiti poskus, da bi Madžarska zasedla bivše svoje pokrajine. Moskva, 28. jun. o. DNB poroča: Poročajo, da je bil med romunskih poslanikom v Moskvi Davidescom in sovjetskim zunanjim ministrom ob 2 ponoči dosežen sporazum o vseh podrobnih vprašanji hglede zasedbe Besarabije in severne Bukovine po Sovjetih. Zdi se, da bo še dopoldne imel sovjetski zunanji minister Molotov govor po radiu, v katerem bo sovjetskemu prebivalstvu, ki doslej o tej stvari ni bilo še nič poučeno, slovesno sporočil nov uspeh sovjetske politike. Jutranje sovjetsko časopisje ne prinaša še nobenih vesti o tem. Bukarešta, 28. jun. m. United Press poroča: Snočnje romunskoa časopisje ni objavilo niti besede o ultimatu, ki ga je poslala Sovjetska Rusija Romuniji in niti poročil o pogajanjih med Romunijo in Sovjetsko Zvezo. Snoči je bila Bukarešta zatemnjena. Reflektorji so osvetljevali nebo in metali svoje snope svetlobe na vse strani. Ponoči so na nekaterih poslopjih postavili tudi protiletalske topove. Madžarska napoveduje svoj ultimat Romuniji Pri tem računa na podporo Nemčije in Italije Budimpešta, 28. junija, m. Vladni in diplomatski krogi so snoči napovedovali slično razdelitev Romunije, kakor je bil to primer s Češkoslovaško. Sovjetska Zveza je s svojim ultimatom Romuniji o izročitvi Besarabije in la dela Bukovine storila prvi korak. Zdaj se oglasa mail/ankit za Transilvanijo in .bolgarsko za Dobrudžo. Madžari so 20 let neprenehoma poudarjali svoje pravice do Transilvanije in zdaj pričakujejo, da bo narejena nova poteza. Nekatera znamenja govore za to, da bo prihodnjih 24 ur nova poteza. Nekatera znamenja Sovore za to, da bo prihodnjih 24 ur odločilnih, ozirom na novo nastali polažaj izjavljajo, da Madžarska pričakuje za svoj nastop zamenja od Italije in Nemčije. Ne kaže, da bi bila Madžarska pripravljena ,da bi se glede vprašanja Transilvanije spuščala v dolgotrajna pogajanja. Vse govori v prilog vestem, da bo Madžarska poslala Bukarešti ultimat, podoben onemu, ki ga je poslala Romuniji Sovjetska Rusija. Na drugi strani tudi ni znamenj, da bi imeli Nemčija in Italija namen delati kakršne koli ovire pri nastopu Madžarske. Madžarska vlada se je snoči sešla še na drugo sejo in to po razgovorih z nemškim in italijanskim poslanikom, Na tej drugi seji je vladfa točno določila madžarske zahteve. Madžarsko časopisje, predvsem uradni »Pester Lloyd« poudarja, da je nedotakljivost Romunije prenehalo. Budimpešta, 28. junija, m. Uradno poročajo, da sta imela grof Teleky in zunanji minister Ssaky daljšo konferenco z italijanskim in nemškim poslanikom. Podrobnosti o tej konferenci še niso znane. Smatrajo pa, da je bila konferenca v zvezi s stališčem Madžarske do romunske krize. Nemčija in prodiranje Sovjetov na evropski jugovzhod Nemški poslanik iz Bukarešte odpotoval k Ribbentropu - V Nemčiji upajo, da Rusija po zasedbi Besarabije ne bo šla dalje Bukarešta, 28. junija, m. United Press poroča: Nemški veleposlanik v Bukarešti Fabri-zius je odpotoval včeraj iz Bukarešte. Prevladuje prepričanje, da se je že zvečer sešel z zunanjim ministrom von Ribbentropom. Z zanesljive strani se je zvedelo, da je Nemčija pripravljena Romuniji dati »vso diplomatsko podporo«, toda da ji ni obljubila nobene druge pomoči. Nemški mirovni predlogi Angliji Po ameriških vesteh je Nemčija take predloge poslala angleški vladi po posredovanju generala Franca Newyork, 28. junija, o. United Press poroča: Ogledne ameriške trgovske in finančne osebnosti izjavljajo, da so iz evropskih nevtralnih držav dobile zanesljiva obvestila, da je Nemčija dala Angliji presenetljive mirovne predloge. Po teh predlogih naj bi Anglija brez vojne ohranila 95 odstotkov svojega sedanjega ozemlja na svetu, privolila pa naj bi v odstop ostalih 5 odstotkov in pa v to, da prideta Gibraltar in Sueški Prekop pod mednarodno oblast in nadzorstvo. Nemčija je to mirovno ponudbo poslala Angliji po posredovanju generala Franca. London, 28. junija, o. Angleški uradni krogi pravijo, da jim ni znano, da bi bila angleška vlada dobila kake mirovne predloge od nemške vlade. Notranji minister Anderson je včeraj izjavil v poslanski zbornici, da nima obvestil, ki bi potrjevala poročila angleškega tiska o tem, da so se pretekli teden sešli v Londonu člani narodno-socialistične organizacije »The Linkc in razpravljali o mirovnih pogajanjih z Nemčijo. Ta pogajanja naj bi vodila nova angleška vlada, ki bi bila sestavljena iz ljudi, naklonjenih Nemčiy Belgijska vlada v Franciji je začela pogajanja za mir z Nemčijo Berlin, 28. junija, o. United Press poroča: Nemške radijske postaje so snoči oddale vest, da je predsednik belgijske vlade v Franciji Pierlot, čigar vlada je nadaljevala vojno z Nemčijo po vdaji kralja Leopolda, sporočil, da so se začela med Nemčijo in Belgijo pogajanja za sklenitev miru. Pierlot je imel po radijski postaji v Bordenuxu govor svojim rojakom, v katerem je dejal: vojno na strani svojih zaveznikov. Toda orožje je odločilo proti nam. Francoska armada je po pogumni obrambi prenehala z nadaljnim bojem. Naša najnujnejša in najvažnejša naloga zdaj je zagotoviti vrnitev belgijskim častnikom, vojakom in civilnim beguncem ter poskrbeti, da bo enotnost in složnost Belgijcev v nesreči še tesnejša kakor je bila prej. Z ozirom na to je vlada stopila v stik z »Po enodušni odločitvi belgijskega naroda, i nemškimi zasedbenimi oblasti v 'Belgiji ter s je vlada prišla v Francijo, da bi nadaljevala I člani državne uprave, ki so ostali v Belgiji.« Berlin, 28. junija, m. United Press poroča: Na pristojnih nemških mestih izjavljajo, da Nemciia ni prizadeta pri zasedbi Besarabije. To je izključna stvar Sovjetske Rusije in Romunije in Nemčije to ne zanima v nobeni obliki. Stališče nemškega rajha je prav takšno, kakršno je bilo glede baltiških držav, to se pravi, da se rešitev _ tega vprašanja prepušča samo Sovjetski Rusiji in Romuniji. Nemčija ne daje nasvetov in tudi ne igra vloge razsodnika ter se s tem vprašanjem tudi ne bavi na kakor koli drugače. Ultimativna zahteva za izročitev Besarabije in Bukovine je v Berlinu vzbudila veliko zanimanje. Čeprav je ta korak Sovjetske Rusije prišel morda nepričakovano, vendar ni nikogar presenetil, ker so vsi tamkajšnji krogi s to zahtevo Sovjetske Rusije računali že od lanske jeseni. Berlinsko časopisje snoči še ni objavilo nobenega poročila o tem dogodku. Rezerviranost se opaža tudi v vedenju nemških uradnih krogov, ki so snoči zatrjevali, da o najnovejših dogodkih nimajo uradnih podatkov, temveč da vse to, kar vedo, temelji na poročilih iz tujine. Vsekakor je to tudi razlog, da uradni nemški krogi še niso zavzeli stališča glede tega vprašanja, toda za zdaj bi bilo težko misliti, da bi sovjetske zahteve vzbudile kakršno koli napetost v nemško-sovjetskih odnošajih. S tem dogodkom so v Nemčiji že davno računali. Razen tega pa je treba tudi upoštevati, da so zahteve Sovjetske Rusije do Romunije v okviru nove ureditve jugovzhodne Evrope, o čemer je — kar se lahko misli — bil dosežen sporazum obeh držav kmalu po propadu poljske države. Izven tega okvira je edino izročitev pomorskega oporišča v Constanzi Rusiji. Zanimivo je, da so nemški politični krogi že pred nekaj dnevi poudarjali težaven notranji položaj v Romuniji. Izražajo pričakovanje, da bo z odstopom Besarabije ustavljeno nadaljnje zasedanje pokrajin v jugovzhodni Evropi. Prednje straže nemške vojske so včeraj dospele na francosko-špansko mejo pri Hendayu. 800 letnico države so včeraj z velikimi verskimi in političnimi slovesnostmi praznovali na Portugalskem. Od 1. julija dalje ne bodo v Italiji več prodajali kave, pecivo in sladoled pa samo ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Francoska vlada je izdala več ukrepov za zagotovitev prehrane in za preprečenje navijanja cen. Moko za kruh bodo zdaj mešali s krompirjem, omejili uživanje masla in mleka ter ustavili izdelovanje sladkarij Romunsko vojaštvo v pajx>lni opravi straži telefonsko centralo in druga javna poslopja. Opaziti je bilo veliko število tovornih avtomobilov, s katerimi se prevažali vreče peska, da bi z njimi zavarovali važnejša poslopja. Zvedelo se je, da je veliko število rezervistov raznih letnikov biilo znova poklicanih. Nekatere visoke osebnosti so snoči pozno izjavile: pripravljeni smo tudi na najhujše. Veliko število ulic in poslopij je bilo pozno ponoči pripravljenih za obrambno stanje. K našemu velikemu spominskemu dnevu Dolga stoletja je Vidov dan pomenil Jugoslovanom obletnico bridkega dogodka, ki je tez svobodno nebo razpel pred sonce svobode temna krila žalosti in bolečine. Leto za letom je po težkem in usodnem Vidovem dnevu leta 1389., ko je na Kosovem polju zatonila prostost, gledalo ljudstva v okovih in v sencah gorjd. Rod za rodom je ječal v suženjstvu, trmasto skušal stresti s sebe trde spone, vstajali so junaki, ki so spet začenjali boj proti objestnim tlačiteljem, z zelenih gord so so se spuščali v ravna polja in udarjali s svojim maščevanjem po samosilnikih, ki so požigali in morili njihove rojake. Tisočera dragocena življenja so bila pri tem položena svobodi in domu na oltar. Temno in krvavo je še na obzorju davnine skozi stoletja gorela zarja žalostnega Vidovega dne. Noč sužnoslt je objemala ljudstva, ki so si' tako vroče želela nazaj svobode in se s toliko srditostjo neprestano poganjala, da bi si jo spet priborila. Končno je le sinil veliki dan: po zori, ki je vzšla v plamenečem sijaju, ob gromu zmagoslavnih topov in ob silnem naletu junaških ljudstev, je spet zaplavalo na svobodno nebo bleščeče solnce. Radostno so se vanj ozrle oči naroda, srca so v burnem veselju zaklicala: svoboda, zlata prostost se nam je spet vrnila! 0 veliki, o srečni dan, ki si z zmagovito lučjo spet razsvetlil dom! V svobodni državi praznujemo zdaj Vidov dan. Z ljubeznijo se spominjamo vseh tistih borcev, ki so nam ga dali, vseh tistih junakov, ki so padli, da bi mi bili deležni svobode. Vesti 28. junija Enote turškega vojnega brodovja so odplule na Črno morje za varstvo tamošnjih turških obrežnih voda. Sovjetski korak v Romuniji gre v prilog Angliji in njenim načrtom. Dejstvo, da je Anglija pustila Rusiji v Romuniji proste roke, kaže na prizadevanja, da si hoče Anlija z novo politiko pridobiti naklonjenost sovjetskega soseda Nemčije. Tako razpravlja švedski list »Dagens Ny-heter«. Nemško letalstvo je ponoči spet izvedlo nekaj napadov na srednjo in južno Anglijo, toda v manjšem obsegu kakor prejšnje noči. Angleži so spet napadali iz zraka Holandijo, Belgijo in Zahodno Nemčijo. Sovjetski nastop proti Romuniji pomeni končni korak v ruskih prizadevanjih za ojačenje zahodne meje, toda to napredovanje Rusij eproti Zahodu mora privesti do spora z Nemčijo. Ker je Romunija sovjetske zahteve sprejela, ne prihajajo več v poštev poroštva, ki jih je Velika Britanija lani dal aRomuniji. Tako poroča angleška agencija Reuter. Ameriško finančno ministrstvo je dobilo od predsednika Roosevelta pooblastilo, da lahko zaseže vsako domačo ali tujo ladjo, če bi bilo to potrebno, da ladje obvaruje škode. V tem sklepu vidijo podlago za bodoče ameriško ravnanje s francoskimi lu-djami ali ladjami držav, ki so pod nemško oblastjo, p« se zdaj mude v ameriških vodah. Egiptovski kralj Faruk je sestavo nove vlade zaupal Kussanu Sabri pašu, bivšemu egiptovskemu poslaniku v Londonu in vojnemu ministru v prejšnji vladi. Iz tega se da sklepati, da bo nova egiptovska vlada čisto pod angleškim vplivom. Vrhovni poveljnik francoskih čet v Džibutiju, general Le Gentilhomme, je izjavil, da sc bo francoska vojska v Džibutiju dalje borila proti Nemčiji in Italiji, poroča angleška agencija Reuter iz Adena. Nad polovico ljudi na svetu je danes že v vojni. Mednarodni položaj je poln neprestanih presenečenj. Vojna nevarnost za Sov; jetsko Rusijo postaja vedno večja, piše včeraj glasilo sovjetske vlade »Pravdat v uvodnika Konec velikega procesa Mira Jankoleta Miro Jankole obsojen na 5 let robife - Bil je zelo potrt Ljubljana, 28. junija. Končan je proces proti bankirju Miru Janko-letu, za katerega so se t prvi vrsti zanimale mnoge njegove žrtve, pa tudi vodilni gospodarstveniki! bančniki in denarniki. Proces j« prinesel na dan mnogo zanimivosti, toda popolnoma pa nam ni se odgrnil tajnosti iz bančnih in vatultih špekulacij. Polne 3 dni je trajala kazenska raz-orava proti Miru Jankoletu in včeraj opoldne j« bila razglašena sodba. Mah kazenski »enat z državnim tožilcem, branilcem in obtožencem je vse te dni trajno razpravljal 25 ur in pol. Jankoletov kazenski spis je zelo obširen ter Šteje do 700 spi-sovnih rednih številk, pod katerimi so urejene razne vloge, spravljeni razni zapisniki in obširna poročila. Proces je potekal monotono. Le v sredo je postal živahnejši in se je ta dan občinstvo, napeto poslušajoč izvajanja državnega tožilca g. Branka Goslarja in branilca dr, Schleya, posebno med govorom branilca močno razburjalo. Državni tožilec g. Branko Goslar je mirno in krepko utemeljeval obtožbo, razčlenjujoč posamezne faze in rezultate razprave. Poudarjal je posebno nereelno postopanje obtoženca kot lastnika banke napram svojim klientom. Očrtal je položaj mnogih oškodovancev in oškodovank, ki so prišli ob vse svoje prihranke ter je predlagal za obtoženca najstrožjo kazen v smislu obtožbe. Branilec po službeni dolžnosti dr. Schley se je v daljšem govoru bavil v vseh podrobnostih o poslovanju obtoženca, polemiziral je proti izvajanjem državnega tožilca. Njegov govor, kakor tudi govor državnega tožilca je občinstvo poslušalo z največjo napetostjo in pazljivostjo. Govor državnega tožilca je bil med poslušalci sprejet z velikim zadovoljstvom. Med branilčevim govorom se je občinstvo razburjalo. Branilec je med drugim dejal: »Ko bi se obtožencu špekulacije posrečile, bi bil Bog v Sloveniji, sedaj ga križajo.« (Ogorčene pripombe med poslušalci.) »Po mojem mnenju obtoženec ni goljuf.« (Smehl) Naposled: »Z mirno vestjo predlagam, da obtoženca oprostite.« (Veliko ogorčenje med občinstvom.) Kazenski senat «e je včeraj posvetoval o višini kazni za Mira Jankoleta dobri 2 uri v posvetovalnici poleg dvorane št. 79. Ko se je bližalo poldne, so začeic prihajati skupine Jaokoletovih žrtev in tudi drugo občinstvo, mladi In »tari, moški in ženske. Nukaj minut po 12 je začol senatni predsednik s. o. t. g. Ivan Kralj citati sodbo, kar je trajalo poldrugo uro Sprva je Jankole vsebino sodbe mirno poslušal, stoječ in držeč križem roke. Stresel se je in presunilo ga je, ko je začul usodne besede o viSini kazni. Miro Jankole je bil obsojen zaradi zločinstva falzificiranja bančnih knjig, zaradi zločinstva obrtne prevare in prestopka poneverbe na 5 let robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let, dalje v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izreko za neiztirljive, oprosti s« plačila povprečnine. Zasebni udeleženci pa se napotijo na civilnopravdno pot. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 18. avgusta 1938 dalje. Miro Jankole pa je bil oproščen od obtožbe v treh točkah obtožbe, kar pa bistveno ni vplivalo na višino kazni. Za zločin falzificiranja bančnih knjig določa zakon najvišjo kazen 5 let, za zločin obrtne prevare pa najvišjo kazen 10 let. Sodišče je kot olajšilno upoštevalo: neoporečnost obtoženca, dejansko priznanje in skrb za družino. Kot obtežilno: ponavljanje falzifikacij iu prevar, s katerimi je obtoženecx spravil oblasti in javnost v zmoto, milijonska škoda, dolgotrajnost njegovih dejanj. — Obtoženec se po sodbi ni izjavil, da-li sprejme kazen. Dejal je samo, da si pridrži pravico 3 dni za premislek. Ob 13.30 je bil nato formalno proces končan. Ljubljana od včeraj do danes Včerajšnje lepo julro in dopoldne sta se postopoma pooblačila, popoldne je ponovno močno kazalo na dež. Vendar pa se ni vlilo vse do večera, ko je nebo postalo spet lepo jasno. Davi je bilo jutro nekam neveselo, tudi soncu'se ni prav ljubilo sijati. Verjetno pa je, da se bo tudi danes vreme še obdržalo. Dnevi in noči so letos kljub temu, da smo že čisto na koncu junija, tako rekoč z eno nogo že v juliju, prav zares nenavadno hladni. Na kopanje zdaj ni misliti, saj še pri sončenju človeku ni vroče. Pa tudi za sončenje prav za prav v letošnjem juniju ni prave prilike, ko imamo dan za dnem pusto, oblačno ali celo deževno vreme. Tako hladnega in čmernega junija že dolgo časa ni bilo. Danes so se po vseh šolah začele velike počitn ce i;b ,o' Na današnji dan, Vidov dan, so se prav po vseh olah začele velike počitnice. Znamenit je ta šolo. Predpisani predmeti, iz katerih so morali kandidati prej položiti izpit, so: srbohrvaščina ali slovenščina, aritmetika in geometrija, splošno zomljepisje, posebno pa še zemljepis Jugoslavije. Prošnje morajo napisati sami in jih ]e treba poslati s potrebnimi drugimi dokumenti na upravo državne prometne šole v Belgradu, Vojvode Mišiča 2, do 81. julija t. 1. Prosilec mora v njej tudi točno navesti svoj naslov in bližnjo postajo. Kandidati bodo imeli v šoli brezplačno stanovanje in hrano, poleg tega pa bodo dobivali še na mesec po 100 dinarjev. Zaradi dveh dinarjev ga je ubil. Osemnajstletni Vidosav Lukič jo ubil kmeta Miljka Pavloviča iz vasi Rajiča pri Cačku zaradi borih dveh dinarjev. Takole se je to zgodilo: sin ubitega, mali Milovan, je našel na cesti dva dinarja. To je videl ;Vidosav, ki je dečku vzel dauar ter inu pri«oliL povrhu še nekaj zaušnic. Milovan ie stekel k svojemu očetu ter mu to povedal. Miljko jo takoj odšel iskat Vidosava, da bi mu vrnil milo za drago. Vidosav je zagledal Miljka, ki je hitel proti njemu. Počakal ga je, brez besede potegnil nož ter mu ga zarinil v prsa. Miljko ie padel kakor pokošen ter bil pri priči mrtev, Vidosava pa so kmalu nato zgrabili orožniki. Tole bo pa prav gotovo razveselilo tudi našo maturante, in nemara da še bolj njihove starše! Minister prosvete Božidar Maksimovič je zdaj izdal naslednij odlok: »Zaradi razmer, v katerih letos poteka šolski pouk skoraj v vseh šolah, ter na temelju § 57. zakona o srednjih šolah in § 47. zakona o učiteljiščih odrejam: 1. da lahko vsi učenci, ki so na višjem tečajnem ali učiteljskem diplomskem izpitu v juniju tegu leta dobili v rezultatu dve slabi oceni izjemno polagajo popravni izpit v avgustu letošnjega leta iz teh predmetov; 2. da lahko vsi učenci, ki so letos junija meseca v pismenem delu' višjega tečajnega ali učiteljskega diplomskega izpita dobili dve slabi oceni, polagajo ustni izpit 29. ali pa 80. junija letošnjega leta iz vseh predmetov, ki jih jo treba na teh izpitih polagati. Izpitom bo predsedoval ravnatelj.« Takole se glasi odločitev našega prosvetnega ministra, in ta določitev je prav gotovo popolnoma na mestu. Strela ubila tri fantiče v vasi Afldrijevcih pri Slavonskem Brodu. Ko so fantje in dekleta pasli živino, se je nenadoma napravilo veliko neurje. Otroci 60 brž stekli v neko kolibico na nekem bližnjem gričku. Nenadoma se je strahovito zabliskalo, takoj nato pa je v kolibi udarila strela. Na mestu 60 obležali mrtvi petnajstletni Andrej Sta-vanovič, 171etni Andrej Filipovič in osemletni Mato Pelič. Trije drugi dečki pa so odneeli poškodbe. Drugim otrokom se ni zgodilo nič hudega, ker 60 sedeli na drugem koncu kolibe. Družine iz Hrvatskega Zagorja se naseljujejo v Slavoniji. Hrvatska banovina je od djakovske škofije odkupila okrog šestdeset juter zemlje pri Trnavi blizu Djakova z namenom, da bi tam naselila prebivalstvo iz pasivnih krajev. Izpeljava te zadeve je bila poverjena Hranilnici banovine Hrvat-ske. Ta bo tam naselila precejšno število družin iz Hrvatskega Zagorja. V poštev prihajajo seveda v prvi vrsti take družine, ki na starem zemljišču za življenje niso imele dobrih pogojev. Naseljene družine bodo dobile zemljišče na dolgoročno posojilo, amortizacijsko službo pa bo opravljala Hranilnica banovine Hrvatske. Zaradi zadnjih vojnih dogodkov in zaradi Izidov, ki jih ni bil pričakoval ter se je zaradi njih prehudo razburjal, se je v Vinkovcih obesil štiri-inosemdesetletni jud Heinrich Pisker. Neprestano so mu rojili po glavi hudi dogodki na svetu, hudo se je kregal s sosedi, pa tudi mladina, ki je prav kmalu spoznala njegovo preveliko živčno občutljivost, mu je pripravila marsikatero grenko urico. Starček je postal nazadnje vsega skupaj sit ter je sklenil, da si bo končal življenje, ki mu je postajalo že predolgo in prebridko. Vzel je vrv in se obesil. Ni prišlo do sporazuma med delavci in upravo cementne tovarne »Lavoka« v Omišu. Včeraj je zapadel pri okrajnem načelstvu v Splitu zadnji rok za sklenitev kolektivne pogodbe med delavci in njihovimi delodajalci. Ker ni niti na zadnjem sestanku prišlo do sporazuma, bodo delavci imeli sejo, na kateri bodo po uredbi o reševanju različnih sporov v Hrvatski banovini glasovali, če bodo začeli štrajkati. Delodajalci so zahtevali zdaj po zakonu jim odobrenni rok, da bodo lahko pro-ačili zahteve, ki jim jih stavljajo delavci. Sličice, zbrane iz Zvezda milo je migljala . .. V poletju smo. Vsaj po koledarju, čeprav nosimo še površnike in se o kresu k peči stiskamo. Le tu in tam se pokaže sonce izza oblakov, ki se pode dan za dnem križemkražem po nebu, kot da bi se šli bliskovito vojno. Poletje je pa le. V Ljubljani se to najbolj pozna po tem, da je skoraj vsaka kavarna, gostilna ali kakršnekoli vrste »gostinski obrat« postavil sveže prebarvane mizice in klopi pod milo nebo, bodisi na hodnik za pešce, ali pa na dvorišče, kamor kaže trudnemu potniku tablica z roko in napisom »Vhod na vrt — Garten — Jardin«. Tak kažipot in tablica ni odveč, kajti je marsikje prostor, ki igra čez poletje vlogo vrta (zato, ker stoji med mizicami par oleandrov v čebrič-kih), tako skrit, da ga še stražnik ne najde, ko pride policijsko uro naznanjat, ako mu ne pokažejo sledi vinski duhovi in vinski glasovi... Imamo pa v Ljubljani gostilniški vrt, ki ga ni treba označevati s tablicami in kažipoti, ker ga pozna vsak Ljubljančan in se mnogo drugih tudi. »Zvezdo« imamo v mislih. Zdajle, ko se zvečer vrača mlado in staro z večernih sprehodov, ko ponehava vrvenje na promenadi, zanese marsikoga noga kar sama od sebe v ono smer. Vsak večer, če le ni premrzlo, stoje od mraka pa v pozno noč gruče radovednežev na cesti in skušajo prodreti z očmi skozi ograjo, s španskim bezgom obsajeno, v notranjost, odkoder se sliši poskočna godba in odkoder prihajajo ostri duhovi čevapčičev. Tako stoje nekaj časa, poslušajo, se prestopajo in drže roke v žepih. Odloča se usoda nocojšnjega večera. Premnogi ugotovijo, da se bodo morali zadovoljiti pri nocojšnjem koncertu samo s stojiščem v parterju zunaj ograje. Nekateri zato, ker nimajo nobene pare, pa tudi dinarja ne, drugi pa so vsem svojim božjakom že odredili cilj in pravec, tako da ni ostalo razpoložljivega niti toliko kredita, da bi mogli stopiti v »Zvezdo« na malo pivo. Nove avtobusne Maribor, 27. junija. Na vogalu Tržaške ceste in Linhartove ulice gradi mestna občina svoje nove avtobusne garaže. Stavba je v surovem stanju končana. Po zunanjosti sodeč ne predstavlja stavba novih garaž nič posebnega. Edino ogromna vzbočena strešna konstrukcija vzbuja pozornost. Zato pa osupne vsakogar notranjost že takoj pri vhodu. Take dvorane tako ogromnih dimenzij ni v vsej Sloveniji, pa tudi menda ne v državi. Notranjost obstoja iz enega samega prostora, dolgega 75 m, širokega pa 32 m, ki ni nikjer prekinjen s kako vmesno steno ali stebrom. V tej dvorani bi imelo dovolj prostora 15.000 ljudi, namestili pa bodo prav zlahka v njej 70 velikih avtobusov. Poleg glavne garažne dvorane je priključena prostorna delavnica, ki bo najmoderneje opremljena. Imela bo 5 jaškov za popravila na avtobusih, poleg njih pa Se v posebnem jaSku mehanično delavnico, tako da se bodo vsa popravila in izmenjave vršile kar najhitreje. Zadaj za tem prostorom pa se nahajajo specialne delavnice — kovačija, strugama, ključavničarstvo, elektromehanična delavnica ter skladišča za material. Na severni strani garažne dvorane je nameščena centralna kurjava s tremi velikimi kotli. Garaže se bodo ogrevale z vročim zrakom po najnovejšem sistemu, tako da se bo vroča para iz kotlov dovajala v posebne aparate v garaži, skozi katere bodo ventilatorji sesali zrak, ki se bo v aparatih ogreval ter se nato dovajal v prostore. Na južni strani garažne dvorane se nahajajo pisarniški prostori. Garaža bo opremljena tudi z vsemi potrebnimi higienskimi napravami, umivalnicami, kopalnicami itd., tako da bo preskrbljeno bsebje z vso udobnostjo. Nekaj posebnega je stropna oziroma strešna konstrukcija te ogromne dvorane, ki je napravljena popolnoma iz lesa. Skraja so imeli namen napraviti streho iz železne ali železobetonske konstrukcije, ki pa bi ogromno stala. Odločili so se zaradi tega za les. Ta ločna konstrukcija se pri nas prvič uporablja ter ima neko podobnost z znanim lesenim mostom čez Kokro pri Kranju. Ves ogromen strešni obok, s katerim je pokrita ta največja naša dvorana, nosi 11 silnih lesenih lokov, ki vsak tehta 6500 kg. Za te loke, ki so sestavljeni iz števlinih skupaj povezanih tramov, so rabili poseben rezan športne vesti Tekmo za Slovenski pokal. Po dolgem odmoru bo na sporedu spet tekma za Slovenski pokal. Prvenstvene in duruge tekme so močno zasenčile to konkurenco. Nedeljska tekma med Marsom in Kranjem v Ljubljani pa obeta spet lepo in ostro tekmo dveh precej izenačenih nasprotnikov. Tekma se začne ob 16.45 na igrišču SK Ljubljane. V predtekmi nastopijo juniorji Marsa proti dobrim ju-niorjem Svobode. Prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Končno bo v nedeljo že finalna tekma za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. To prvenstvo je bilo letos zadeva mariborskih klubov. V finales ta prišla SK Železničar in SK Maribor. V prvi tekmi, ki je bila prejšnjo nedeljo, je zmagal SK Železničar z 2:1. Povračilna tekma med obema nasprotnikoma pa bo dala v nedeljo končnega slovenskega nogometnega prvaka. Atletski dvoboj SK Planine in SK Ilirije. Jutri ob 9 dopoldne se začne na Stadionu juniorski atletski dvoboj med SK Planino in SK Ilirijo. Oba kluba imata v svojih vrstah lepo število dobrih ju-niorjev, Zlasti SK Planina, ki še prav posebno polaga važnost na svoj atletski naraščaj. Vsak klub lahko postavi v vsaki disciplini po tri atlete, točkujeta pa le prva dva za vsak klub. Točkovanje 5, 3, 2. 1. štafete: dvojno (10+6). Proga in vrstni red disciplin je sledeč: 1. tek 100 metrov; 2. skok v višino; 3. met krogle (5 kg); 4. tek 300 metrov; 5. tek 1000 metrov; 6. met diska (1.50 kg); 7. skok v daljavo; 8. met kopja (800 gr.); 9. troskok; 10. štafeta 4X100 m. Priprave Grkov in Turkov za balkanske igre. Za letošnje XI. balkanske igre je kljub nupetemu svetovnemu položaju veliko zanimanje. Prireditelj teh iger bo letos Turčija in bodo verjetno v Ankari. V to svrho je turška vlada odobrila zaradi priprav 35.000 turških funtov. Grška vlada je dala svojemu olimpijskemu odboru 600.000 drahem, za priprave atletov za letošnje balkanske igre pa 300.000 drahem. naše Ljubljane... Umetnost sama pa ljudi dolgo ne pridržuje. To dokazujejo poslušalci, ki kar s ceste poslušajo koncert v »Zvezdi«. Zdaj eden, zdaj drugi vzdihne, zamahne z roko, kot da bi hotel odpoditi nevoljne misli nad svojim gospodarskim položajem, in utone v noč. Na njihovo niesto pa stopijo drugi. A »Zvezda« milo je migljala in naš rod vodila je ... Ne vseh samo do vrat. Marsikoga Je njena moč že potegnila na vrt, kjer vsak večer godba igra, gostje pa uživajo lepo glasbo, pomešano s svetlim ali črnim pivom, muškatnim silvancem ali s turško kavo, zraven pa prigrizujejo ražnjiče in čevapčiče in kar je še slične robe. Občinstvo je prav pisano. Pri eni mizi sedi gospod direktor s svojo družbo, pri sosednji pa slavijo maturo njegovi bivši učenci, ki bi jim pred dobrim mesecem dni še srce obstalo od strahu, če bi se znašli s strogim gospodom v eni in isti gostilni ... Če je količkaj toplo, je vsa »Zvezda« obljudena. Mlajši si poiščejo prostor v bližini lope, kjer se vsak večer od osme do dvanajste ure vrši sprehod po tujih nogah in nožicah. Tudi kak sunek med rebra, seveda nehote, te lahko doleti v gneči, ki nastane v tej lopi vsakikrat, ko dirigent prižge barvaste lučke, če tvegaš svojo udeležbo pri tem športu. Pa to so malenkosti, za katere se noben ne zmeni. Edino če začnejo padati deževne kaplje po kostanjevem listju, postanejo nervozni prebivalci »Zvezde«, čeprav visi na steni pomirjevalni napis »Ne bojte se dežja!« Nežne gospodične se zboje za svoje čeveljčke in frizure, pa pobegnejo domov, s svojimi skrbnimi mamicami vred, od vseh miz kličejo plačilnega in marsikdo se v takem primeru ravna po zgledu strička Krjavlja, ki je imel doma molzavo kozo in se je spomnil nanjo pri Obrščaku. Kadar pa dež ne nagaja, ostane »Zvezda« živahna vse do polnoči, ko pride stražnik mirit nepriznanega umetnika, ki s prekipevajočim občutjem prednaša hvaležnemu občinstvu arije iz »Tosce« in »Traviate« potem, ko so muzikanti pospravili inštrumente. A jutri zvečer spet »zvezda milo bo migljala«, in vsak večer tako ... garaže v Mariboru les. Vsak lok je sestavljen iz treh delov, dolgih po 12 metrov. Te dele so sestavili-na tleh ter jih s posebnim škripčevjem upognili. Nato so na ogrodju iz treh delov sestavili celoten lok. Ko je bilo vseh 11 lokov sestavljenih skupaj, so jih enega za drugim dvignili, vmesne prostore med njimi spojili s tramovi ter nato obili z deskami. Na deske pa pride streha iz valovitega salonita, katerega je izdelala tovarna v Splitu posebej v tej obliki. Na spodnji strani bo streha ometana ter belo pobeljena, tako da bo notranji prostor ves svetel. Vsa lesena konstrukcija se pa prebarva s posebnim sredstvom »antignit«, tako da bo ognja varna. To sredstvo se izdeluje v Guštanju. Svetlobo bo dobivala dvorana skozi štiri nadsvetlobe ter skozi ogromna okna ob stranskih stenah. Pred vhodom v dvorano sta vkopani v tla dve ogromni cisterni za nafto. Vsaka cisterna vsebuje po 80.000 litrov nafte, je 1.90 m visoka ter 6.75 m dolga in tehta 2750 kg. Obe cisterni jo izdelala Splošna stavbna družba v Mariboru. Poleg cistern pa bodo nameščene moderne naprave za vodo in stisnjen zrak. Z novimi garažami bo sedanja občinska uprava uspešno zaključila svoje delo na sanaciji in reorganizaciji mestnega avtobusnega prometa. Naprava novih garažnih prostorov je bila zelo nujna. Dosedanje garaže pri mestni plinarni so pretesne, da ni dovolj prostora niti za polovico avtobusnega parka, delavnice so premajhne ter se no dajo dovolj sodobno opremiti, poleg tega pa je tudi iz varnostnih razlogov nedopustno, da bi se nahajalo garaže avtobusnega prometa tik plinskih rezervoarjev mestne plinarne, saj bi v primeru požarne nesreče postalo to usodno kar za dve najvažnejši mestni podjetji. Povrhu vsega pa rabi mestna plinarna sedaj prav nujno skladišče za premog, za koks in druge proizvode, za katere bo potem dovolj prostora v sedanjih garažaj). Vodstvo mestnih podjetij se je že dolgo bavilo z načrti za zidavo novih avtobusnih garaž. Napravljeni so bili različni načrti za garaže v Koroškem predmestju, poleg sejmišča pri klavnici in še na nekaterih drugih prostorih, potem pa je prišla ugodna ponudba tovarne Zelenka & Co., ki je opustila svojo predilnico ter je ta tovarniški objekt med Tržaško cesto in Linhartovo ulico prodala mestni občini. Načrte za nove garaže je napravila mestna gradbena uprava, dela pa je prevzelo podjetje Šlajmer & Jelenc. Škofja Loka Še vode jim ne privošči. Veliko -razburjenje je bilo te dni v Novi vasi pri škofjeloškem kolodvoru, ki spada prav za prav k Suhi. Nova vas ima 25 delavskih hiš. V njej pa vlada prav precejšnje pomanjkanje vode. Nekateri so si pomagali s tem, da so si zgradili kapnice, ki pa so tudi kaj kmalu prazne. V vasi pa sta tudi dva vodnjaka s studenčno pitno vodo. Eden za vaščane sploh ni dosegljiv, ker iz njega črpajo vodo za stroje bližnje žage. Druga pa je last nekega delavca in bivšega šoferja pri lastniku prvega vodnjaka. K temu drugemu vodnjaku so ljudje hodili po vodo v primerih potrebe. Lastnik jim je kaj rad ustregel, posebno še, ker je v vodnjaku vode dovolj. A nesreča je v tem, da je lastnik prvega vodnjaka, ki je mogočen gospod, lastniku drugega vodnjaka pre'd leti storil neko uslugo. Gospod je sedaj Izrazil svojo nejevoljo nad tem, da dobe ljudje vodo na drugem vodnjaku, ker se menda boji, da bo v prvem vodnjaku zmanjkalo vode za njegovo »niašino«. Očividno je, da ima namen v tem primeru poslužiti se drugega vodnjaka, čigar lastnik je res ljudem odklonil vodo. Pojasnil pa jim je tudi, zakaj! Razumljivo je, da se je v vasi proti mogočniku dvignila velika jeza, ker ljudem niti vode ne privošči. Prav bi bilo, da bi se vsa zadeva nekoliko razjasnila in da bi kaka višja instanca dopovedala gospodu, da so pri nas še vendar več ljudje kakor stroji. Velik cerkveni fnbor mož in fanlov bo v Crngrobu za vso loško dekanijo 11. avgusta t. 1. Možje in fantje, pripravite sel Celfe e Zaključek pouka na Trgovsko nadaljevalni šoli v Celju je bil v nedeljo ob H) dopoldne. Ob tej priliki se je zbruio učiteljstvo in učenci. Direktor g. Marinček je imel na učence lep nagovor, v katerem jih je vzpodbujal k delu in ljubezni za vse, kar jih je naučila šola, zastopnik Združenja trgovcev gosp. Jagodič pa je izročil najboljšim učencem nagrade. Razdeljenih je bilo 8 nagrad. 3 do 200 din. 3 po 100 in 1 po 50 din VBamanilfn iMtrAČitfl •ivinCiiaHV lam™™ »Slovenskega doma Kraj Barom eter-sko stanje Tempe- ratura v C° Relativna vtasra v % Oblačnost od rw*io Veter smer, iokoet) Pada- J vine « n n . “S “s a s vrsta Ljubljana 762-8 25-2 12-0 75 5 w, — Maribor 763-2 19-0 12-0 60 6 0 — — Zagreb 761-0 23-0 15-0 60 8 W, — — Bel grad 758-8 20-0 16-0 90 10 w, 3-0 dež Sarajevo 761 *U 23-0 14-0 70 8 0 — — Vis 758-9 22-0 15-0 70 4 sw6 — — Split 758-6 27-0 18-0 50 3 NE, — — Kumbor 755-9 26-0 21-0 70 5 W, — — Rab 760-4 27-0 16-0 60 2 0 — — OuHroinlh 756 2 28-0 19-0 50 0 NE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno, sic»-brez bistvenih sprememb sedanjega vremena. Koledar Danes, petek, 28. junija: Vidov dan. Sobota, 29. junija: Peter in Pavel. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Dekliški dnevi na Betnavl »Mir, sad pravičnosti in ljubezni«, je geslo naših dekliških dni. In naš odgovor bo: »Bogu in domu na žrtveni oltar, vsa naša 6rca polagamo v dar.« Pridimo pripravljene in veselel Tito Schipa poje danes v kinu Unionu. Prijatelji lepega petja bodo imeli danes v kinu Unionu velik užitek z najnovejšim filmom »Ognjena zemlja«, v katerem poje sloviti italijanski tenorist Tito Schipa v vlogi slavnega pevca, ki je s svojim glasom osvojil poslušavce vsega sveta. Dejanje filma mu nudi mnogo prilik, v katerih more navdušiti poslušavce s svojim krasnim glasom; poleg vsega tega pa nam film predočuje zelo zanimivo dramo, ki bo držala gledalca v napetosti do zadnjega prizora. Planinsko žegnanje na Kofcah. Prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. bo na Kofcah tradicionalno »žegnanje«. ?.e na predvečer bo gorel pri domu velik kres ter vabil daljno okolico k planinskemu prazniku podružnice Slovenskega laninskega društva v Tržiču. V nedeljo bo v apelici pri domu na Kofcah žegnansko opravilo, potem se bo pa razvilo planinsko rajanje. Mnogo posetnikov tega planinskega praznika se bo podalo na bližnje vrhove, im Veliki vrli ali na Kiadvo. Košuta je sedaj vsa v cvetju ter v tem zapoznelem čaru res vabljiva. V splošno bolnišnico v Ljubljani se iz res utemeljenih razlogov sprejemajo in v njej oskrbujejo le bolniki, katerim je zdravljenje v bolnišnici brezpogojno potrebno. Ljudje v okolišu drugih javnih bolnišnic se v svojo korist opozarjajo, da iščejo pomoči v teh področnih bolnišnicah, ker se iz njih krajev sprejemajo v tukajšnji zavod samo -bolniki, pri katerih to zahteva vrsta bolezjij,,|Tudi napotnice iz zdravniške ordinacije niso podlaga za sprejem, če ne gre za neodložljivo specialno zdravljenje. Bolnične ambulance so pa namenjene le siromašnim bolnikom, ki niso člani kake bolniške blagajne. Končno se ponovno opozarja, da tudi ob nedeljah in praznikih traja čas za obiske samo od 12. do 15. ure. — Uprava bolnišnice. Izlet v Češko kočo pripravl ja SPD za svoje člane v nedeljo, 7. julija. Izpred evangeljske cerkve bo odpeljal avtobus ob 5. zjutraj, ob 7. bo že na Jezerskem in bodo izletniki odtod šli peš na Češko kočo, kamor bodo prišli med 10. in 11. uro. Kdor hoče, more napraviti razne ture na Grintavee ali Kočno. Prav tako je možna vrnitev čez Kamniško Bistrico in Kamnik. Z Jezerskega bo odpeljal avtobus v nedeljo ob 8. zvečer. Podrobnosti daje pisarna SPD na Aleksandrovi cesti 4-1 v Ljubljani. Zgodnji popoldanski vlak na Gorenjsko ho vozil iz Ljubljane v petek, 28. junija, ker je v soboto praznik. Vlak odpelje iz Ljubljane ob 14.36 in ima najprikladnejše zveze za vse izletnike, ki nameravajo čez praznike v planine. Vlak bo pripeljal v Bohinjsko Bistrico že ob 17.01 in v Rateče-Planico ob 17.18. Komur je torej na tem, da čim-prej pride na Gorenjsko, naj potuje s tem vlakom. Zaradi popravil Zaloške ceste med gasilskim domom in mitnico opozarjamo avtomobiliste in voznike, nar po možnosti uporabljajo za tranzitni promet proti Zalogu le vzporedne ceste skozi Šte-panjo vas in Fužine, saj bo popravilo ceste trajalo najbrž le teden dni. Otvoritev nove razredne državne pošte in telefona v Polenšaku. S 1. julijem 1940 bo pričela poslovati nova razredna državna pošta in telefon Polenšak. Okoliš nove pošte tvorijo kraji: Polenšak z zaselki Gotušak in Kamen-šuk, Brotislavci z zaselki: Osluševci, Kogel in Zasadi, Brezovci, Lasigovci, Polanci, Prerad, Slomi z zaselkom Strmec, ki se izločijo, iz okoliša pošte Moškanjci in IllnjKinei, ki se izloči iz okoliša j»ošte Juršinci Nova j»ošta bo vsak tian v zvezi s pošto Moškanjci. Krajevni dostavni okoliš tvorijo hišne številke 34—49 in 53 kraja Polenšak ter hišne štev. 35—39 in 41 do 43 kraja Polanci. V širšem dostavnem okolišu pošte bo dostavljal selski pismonoša po krajih: Hlaponci, Kamenšak. Gotušak, Zasadi, Bratisiavci (I. okra j) ob jKmedeljkih. sredah in petkih; Polanci. Lasigovci, Prerad. Brezovci, Strmec, Slomi (II. okraj) pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Ali že iinate za vsakogar nrobhodno potrebno knjigo »Protiletalska zaščita — Pojasnila in obramba proti najiadom iz zraka?« Ilustrirana knjiga stane 25 din, ki se dobi po vseh knjigarnah. Društva in uradi jo dobijo po ceni 20 din pr i Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubli*”- LJUBLJANSKO GLEDALISAE Opera — Začetek ob 20 Petek, 28. junija: »Lucija l^-trtmermnor ska«. Izven. Debut gdčne Karle šlehanove, ko lornturke in gostovanje tenorista Josipa Gost: ča. Globoko znižane cene od 24 din navz. (Za ključek operne sezone). Naročajte Slovenski dom! Ganljiv govor sivolasega maršala Petaina »Duh uživanja je uničil, kar je zgradil duh požrtvovalnosti« Predsednik francoske vlade maršal Petain je imel predvčerajšnjim ob 21.30 po radiu naslednji govor: »Francozi v Franciji in Francozi v čezmorskih posestvih! Danes zvečer 6e obračam na vas, da vam pojasnim razloge, zaradi katerih je prišlo do sklenitve premirja. Prvo premirje z Nemčijo je bilo sklenjeno pred tremi dnevi, drugo e Italijo pa včeraj. Prvo, kar je treba najprej poudariti, je tista velika utvara, ki 6e ji je vdajala Francija in eavezniki o svoji oboroženi sili ter utvara o učinkovitosti gospodarskega orožja, svobode, miru, blokade in bogastva, s katerim bi mogli razpolagati. Niti danes, niti včeraj ni bilo mogoče dobiti vojne e zlatom in surovinami. Vsaka zmaga je odvisna od števila vojaštva, od vojnega materiala in od pogojev, pod katerimi se. vse to lahko izkoristi. Dogodki so dokazali, da je bik Nemčija v tem oziru maja 1940 mnogo močnejša in da smo proti njej, ko se je bitka začela, postavili edino hrabre besede in besede upanja. Bitka v Flandriji se je končala s kapitulacijo belgijske vojske in z obkolitvijo angleških in francoskih divizij. Francoske in angleške divizije so se hrabro borile. Bile so sestavljene iz naših najboljših oddelkov. Navzlic njihovim naporom pa domovine ni bilo mogoče rešiti, prav tako pa je bilo treba večino njih prepustiti usodi. Nato je prišla druga bitka na Aisni in na Sommi. Da bi obdržali to Dojno črto, se je 60 francoskih divizij brez vsake utrjene postojanke in tako rekoč brez tankov in oklepnih avtomobilov borilo proti 150 nemškim pehotnim in proti 11 nemškim oklepnim divizijam. Sovražnik je v nekaj dneh prebil naše postojanke, raztrgal naše čete na štiri dele in zasede) precejšen del naše države. Ze tedaj je Nemčija vojno že dobila. Tedaj je stopila v vojno proti Frnaciji tudi Italija. V isti čas pade tudi poplava beguncev. Njihovo število je ogromno. 10 milijonov Francozov in poldrag milijon Belgijcev! Vsi ti so hiteli v naše zaledie v neredu in v nepopisnem trpljenju. S 15. t. m. je sovražnik prestopil Loiro in začel napadati ostanek Francije. Spričo takih težav je moral odpor naših čet prenehati. Francoska vlada je imela dvoje na izbiro: ali naj ostane, tam kjer je, ali pa se poda na morje. Vlada je sklenila ostati v Franciji, da bi ohranila enotnost našega naroda in da bi s tem stopila pred sovražnika. Smatrala je, da je njena dolžnost, doseči sprejemljivo premirje ki je zato pri sovražniku apelirala v duhu časti in razuma. Premirje je bilo sklenjeno, boji so prenehali. Na dan narodne žalosti so moje misli posvečene v prvi vrsti vsem tistim, ki so padli v tej vojni. Njihova požrtvovalnost se visoko dviga nad ne-omadeževano zastavo Francije. Ostli so zapisani v naših dušah in v srcih. Kar 6e pa tiče pogojev premirja, ki smo jih podpisali, pa so naslednji: astuVečina našega ozemlja na severu in na zahodu od Ženevskega jezera do Toursa, dalje pa ob morski obali vse do Pirenejev bo začasno zasedeno Tuka] bq Netnčija imela svoje posadke. Naše armade bodo demobilizirane, naš vojni material in naše utrdbe bodo izročene, naša mornarica pa bo razorožena v naših pristaniščih. V Sredozemskem morju bodo pomorska oporišča demilitarizirana. Naša čast pa je rešena. Nihče ne bo izkoristil naših letal in naše mornarice. Ohranili smo teritorialne in pomorske potrebne enote za ohranitev reda v sami Franciji in v naših kolonijah. Francoska vlada ostane v Franciji. Pripovedujem vam vse to zato, da bi zadovoljil nekaj napačno poučenih Francozov, in sicer tistih, ki so malo vedeli o pogojih naše borbe. Jaz ne dvigam svoje osebnosti nad ideale Francije, temveč skrbim zanjo, kakor se brigam tudi za naše kolonije. S sklenjenim premirjem ostanejo le naprej veljavne zveze med Francijo in njenimi kolonijami. Francija ima pravico računati na lojalnost. Naša prizadevanja moramo zdaj obrniti v bodočnost. Vi se boste kmalu vsi vrnili k svojim ognjiščem. Nekateri bodo morali na novo graditi. Trpeli ste in mnogi bodo morali izmed vas še trpeti. Marsikdo bo težko našel svoj dom in novo delo. Naše življenje bo težko Jaz nisem tisti, ki vam bi sedanje stanje lažno prikazoval Vi sami veste, kaikšne grozote prinaša vojna. Država pa ostane in ona vam bo pomagala. Vsak del Francije bo treba znova obdelati, da bo rodil nov 6ad. Ne zanašajte se na pretirane upe. Država vam bo mogla dati eamo tisto, kar prejema. Računajte sami nase, kar se pa tiče bodočnosti, računajte na svoje otroke, ki jih boste morali sami vzgjati. Pokažite svetu, da imamo nalogo obnoviti Francijo in pokažite nasprotniku, da imjte vi kakor tudi on svoje dostojanstvo. Naš poraz je nastal zaradi naše slabosti in popustljivosti. Duh uživanja je uničil tisto, kar je zgradil duh požrtvovalnosti. Kličem vam, krepko primite za delo za nov moralni preporod, ki je prva naloga. Francozi bodo to storili in jaz sem prepričan, da boste videli, kako bo iz vaše požrtvovalnosti in vaše marljivosti vstala nova Francija Anglež, ki je sam sodeloval pri reševanju zavezniške vojske, pretresljivo popisuje beg iz pekla pri Dunkerqu@ Čeprav je minulo že precej časa od tistega žalostnega umika angleške in deloma tudi francoske vojske iz Dunkerquea čez Kanal v Anglijo, vendar ne bo odveč povedati še nekaj podrobnosti, kakor jih je o tem v zgodovini menda edinstvenem begu, poddl nekemu Švicarju, ki sam kot tujec ni smel pomagati pri reševanju te raztepene zavezniške vojske, njegov angleški prijatelj. , * Najbolj svojevrstno in najbolj tudi občudovanja vredno vlogo so pri tem reševanju zavezniške vojske iz Dunkerquea igrali tisoči in tisoči zasebnikov, lastnikov jadrnic, motornih ala pa celo navadnih čolnov na vesla. Številni reševalci, med katerim si mogel opazit’ londonske bančne uradnike, odvetnike, profesorje, časnikarje in druge ljudi vseh mogočih poklicev, so pri tem svojem človekoljubnem poslu izgubili lastno življenje. Dosti je bilo med njimi takšnih, ki so po večkrat prevozili pot od Dunkerquea do angleške obale m rešili pri tem na stotine in stotine vojakov. Za zgled poguma in požrtvovalnosti ter benem nenavadnega človekoljubja navajajo primer nekega Londončana, ki je z navadnim čolnom veslal celih 48 ur po Kanalu in rešil sedem angleških vojakov. Švicarju, ki bi bil rad tudi sam sodeloval pri reševanju, je njegov londonski tovariš pripovedoval nekako takole: Bilo je 30. maja, ko sem ravno hotel zapustiti svoj urad v Londonu, Oglasil se je telefon. Nekdo se je vprašal, če bi bil pripravljen iti kot prostovoljec s svojo ladjo prostovoljno reševat v Dunkerque angleško vojsko. Odšel naj bi čimprej. Niti domov nisem stopil, ker bi sicer zamudil vlak. Ob 8 zjutraj sem bil že na ladji, ki so mi jo zaupali, ker sem z njo naredil že večkrat kakšno pot ob obalah Devonshira in CornwaIlesa. Poklical sem tudi svojega svaka, ki stanuje v bližini pristanišča in odrinila sva čez Kanal proti nasprotni obali. Vpeme je bilo naravnost sijajno, Kanal čisto miren brez najmanjših valov. Obenem z nami so plule tja številne ladje vseh vrst, potniški parniki, tekmovalne jahte, izletniški čolni in celo nekaj rušilcev. Nad seboj smo slišali v zraku brnenje letalskih motorjev. Nekako ob 10 zvečer se je oglasilo grmenje topov in se je posvetilo zdaj tu, zdaj tam iz njihovih rjovečih žrel. Nismo skoraj več slišali lastnega motorja zaradi vedno glasnejšegA brnenja letalskih motorjev in hrupa ostalih ladij. V trenutku je, kakor bi kdo v bližini pretrgal kos svile, završala bomba in padja v bližino naše ladje. Sledila ji je druga, tretja, četrta ... Naštel sem jih v treh minutah enajst. Moja ladja se je začela opotekati kakor bi bila pijana. Potem se je oglasilo regljanje strojaic in hitre salve strelov z ladij. Nenadno se je po silni eksploziji nebo za trenutek pordečilo. V višini kakšnih 500 m se je vžgalo sovražno letalo, bombnik. Levo in desno so švigala z neznansko hitrostjo vojna letala. Malo pred polnočjo smo med neprestanimi boji na morju in v zraku pripluli tako daleč, da se je že videla obala. Na ooeh straneh pristanišča v Dunkerqueu so gorele ribiške vasi. Zavil sem proti bregu na severni strani pristanišča. Pluli smo mimo sedmih francoskih .podmornic, orjaške angleške križarke in številnih torpedovk. Zavezniške ladje so križarile počasi pred Dunkerquejem, z njih pa so grmeli streli, ki naj bi omogočili umik zavezniške vojske Kilometer daleč je bilo ob obali videti same vojake. Obseval jih je ogenj iz strojnic in topov ter bližnji požari, ki so izbruhnili na neštetih krajih. Vojaki so imeli na glavah čelade in so bili oboroženi. Čakali so v popolni disciplini povelja, kdaj naj se vkrcajo. Naša letala in ladje so jih varovale pred sovražnimi bombami. Prikorakali so drug za drugim oddelki po 50 ali 100 mož k morju. V najlepšem redu so poslušali povelja, dvignili puške nad glave in korakali v — morje Na stotine malih čolnov se je približalo obali na več metrov in tam so se vojaki brez težav lahko vkrcali Moja ladja pa je bila v nevarnosti in ni mogla tako blizu obale. Moral sem se zadovoljiti s tem, da sem vzel na krov le tiste vojake, ki so do ladje priplavali. Ni minulo niti četrt ure. že je bilo na naši ladji 17 vojakov. Pri tem moram omeniti še nekaj, kar se zdi na prvi pogled morda nevažna malenkost, pa vendar kaže. kako velika disciplina je vladala pri tem vkrcavanju: Od teh t7 mož jih je 16 pripadlo istemu polku in razen enega celo i'ti četi. Odpeljal sem potem proti severozahodu, da bi se izognil nevarnosti trčenja s kakšno drugo ladjo, kajti vlegla se je bila nad Kanal težka, gosta megla. V hrupu vse okoli nas tudi ni bilo moči slišati žvižga ladijskih siren, ki bi opozarjale, da se bliža ladja. Dosti več kot meter daleč predse nismo videli. Pravo smer smo ubirali s pomočjo kompasa. Vojake je prevzel globok spanec in so smrčali, kakor piščali pri orgijah Megla pa je imela vsaj to dobro stran, da nas sovražnik ni videl in da nas je tako varovala prer. napadi iz zraka; Ob osmih zjutraj smo zagledali pred seboj skalnato angleško obalo, ki se je kakor veliki skladi krede .dvigala iz morja. Bili smo spet doma. Križanka I1 a |» 4 h i©b 7 8 H10! I11 1 10112 I13 IG 14 I1510 Ib 1 1 101® 117 1 1 K 10101 |U | 20 j l©l «| 0| 2* (23 | I24 25 |0| 26 M 1 1 |28| | 1 10129 lili Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Naličnica. 6. Kultiviranost. 11. Slov. jezikoslovec. 12. Strumnostl Poziv. 13. Začetni črki imena m priimka slov. pisatelja. (Zorin, Gospod Mirodolski). 14. Moreka riba. 16. Upanje, 17. Literat šaljivega, pikrega tona. 19. Ptica. 21. Prirojen nagon. 24. Hudi duh, strašilo. 26. Slatinski vrelec. 28. Znamka švicarskih ur- 29. Napev. Navpično: 1. Svojilni zaimek. 2. Kratica akademskega naslova. 3, Slovenski (krat.). 4. Seznam stvtri. 5. Vrsta naglasa. 6. Glasbeno delo (kratica). 7. Rečna bojna ladja. 8. Svetopisemska oseba. 9. Krajevna vprašalnica. 10. Naplačilo. 15. Se manj, kot malo. 67. Sredstvo ohranitve rodu pri rastlinah 18. Zemeljsko bogastvo. 19. Pesnitev (4. skl.). 20, Ramulov brat. 22. Majhen gozdiček. 23. Očka. 25. Predlog. 27. Nikalnica. Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Gamelin. 7. Uspeh. 11. Ave. 13. Itonside. 15. Silen. 16. Raeder. 18. Se-dan. 19. Aima 21. Na. 22 Odra 24. Spitfire. 30. A. r 31. Diladiei. 35. En. 36. Livar.. 37. Dro. 38. Sako. 39 Anam. 41. Heinkel. 44. Namur. 45. Moore. Navpično: 1 Gaston. 2. Avis. 3. Meter. 4. Lina. 5 Iran 6. Mara. 7. Una. 8. Pi. 9, Eden. 10. Hera. 12. Beda. 14. Sem. 17. Da. 20. Rt. 23. Drina. 24. Sl. 25. Padec. 26. Fes. 27. Ira. 28. Rekle. 29. Enota. 31. Dva. 32. A. a. 33. Drim, 34. Ion. 36. Lan. 40. Mu. 42. Ro. 43. Er. Francoski spomenik v gozdu pri Compiegneu, kjer je bilo leta 1918 in zdaj spet sklenjeno premirje med Francijo in Nemčijo. Francozi so mesto, na katerem je stal ta spomenik francoske zmage, imenovali »Razpotje premirja«. Predstavlja zabodenega nemškega orla. - Radio Program radio Ljubljana Petek, 28. junija. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 9 Šolska ura: Vidovdanska proslava (pripraviila II. dekliška mešč. šola v Ljubljani, vodi gdč. Marija Laharnar) — 10 Prenos iz stolnice do 10.15 — 12 Iz domovine (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Akademski pevski kvintet — 14 Poročila — 18 Koncert jugoslovanske glsasbe (Radijski orkester) — 18.40 Vidov dan (g. prof. dr. rr. Trdan) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 O zunanji politiki (g. Fr. Terseglav) — 20.30 Koncert. Sodeluje Radijski komorski zbor in Ra-dijjski orkester. Dirig. D. M. šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovanska lahka glasba (ploSce). Drugi programi Petek, 28. junija: Belgrad: 19.40 Norodne pesmi in gl. — Zagreb: 20.30 Prenos konc. iz Belgrada — Bratislava: 21.30 Narodne pesmi — Praga: 20.30 Pisan konc. — Sofija: 20 Opera — Beromfinster: 20.30 Zab. konc. — Budimpešta: 20 Zab. gl. — Bukarešta: 20.05 Debussv-jeva opera: »Pelleas in Malisande« — Stock-holm-HSrby: 21.25 Radijski ork. — Rim-Bari: 21 Simf. konc. — Trst-Milan: 2i Ork konc. — Florenca: 19 Kitare — Sottens: 20.30 Valčki. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18): 19.45 Poročila v slovenščini, YUF (19.69): 1.55 Oddaja za Južno Ameriko, YUG (19.69): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Dober tek! — Pobarinov Shnen že bodi v Solo, a ga učiteljica ne more pripraviti do tega, da bi si umil noge. Vsi lepi in ostri opomini »o zaman. Nekega dne pride « snažnimi nogami v šok). Učiteljica ga pohvali: »Priden, Simen, do dolgem opominjanju si jih vendar umil.« — Nato S imen: »Ne, ne, sem eamo zelje tlačil!« Leta in leta sem natančno preučeval proge in zveze ter ge naužil množice preprostih umetnij, ki so mi zagotovile prednost in mi včasih omogočile, da sem potolkel tekmece v pošiljanju poročil, katera smo vsi dobili ob istem času. Kakor na pohoda. Zjutraj 5. oktobra smo grof Bosdari, Gibbons in jaz naložili vo* z živežem in opravo ter se odpravili na pot proti Adui, začasnemu glavnemu cilju italijanskega napredovanja. Odpeljali smo se proti zahodu čez Eritrejo, da bi ujeli armadno skupino generala Marabigne. Pri Adui-Ugriju smo zadeli na kakih 20 km dolgo procesijo črnih srajc iz divizije >21. april«. Ta je ■ donečo godbo korakala proti abesinski meji. Za A.di-Qualo smo se po neskončnih šivankastih zavojih vili po strmem bregu doline Mare in prispeli v pol ure 700 m globoko. Pri brodu čez Mare, na meji, so stotine vojakov z mrzlično naglico urejale prehod za tovorne avtomobile. Dolge vrste ljudi so si metale kamenje iz rok v roke, kakor nekdaj gasilski oddelki vedra z vodo. Obloženi mezgi so vohali vodo in planili iz vrst k reki, da bi pili. Veliko jih je leglo v vodo in se s prtljago na hrbtu valjalo po njej. Morali so jih razsedlati, še preden »o jih znojni gonjači spravili pokoncu. Vojaki so tekli, da bi steklenice napolnili z blatno vodo, ki so jo zbrodile živali. Drugi so si slekli prepotene obleke, da bi se po dolgih dneh spet prvič kopali. Onstran Mareba se je cesta vzpenjala čez greben za grebenom. Oddelki zamazanih, napol nagih mož, ki so se lesketali od znoja, so obdelovali cesto s krampi in lopatami, da bi jo priredili za avtomobile. Do tega jutra še ni bilo na tej cesti nikdar vozila s kolesi. Poleg poti so ležala trupla mezgov, na katerih so žrli jastrebi, ne da bi se menili za ljudi. Prah je bil strašen. Vsakdo si je zakrival nos in usta z robci ali s krpami raztrganih odej. Častniki in vojaki se že dneve in dneve niso obrili. Štiriindvajset kilometrov za abesinsko mejo smo pod trnjevim grmom naglo zajtrkovali sardine in kruh, mimo nas pa je korakal oddelek askarskih strojničarjev na mezgih. Pozno popoldne smo dospeli do Mai Baraia. Dalje z vozilom nismo mogli in lahko bi trajalo dneve, preden bi avtomobili ali tovorni vozovi imeli prosto pot. Na bližnjem divizijskem poveljstvu smo zastonj poskušali dobiti mezge. Poveljnik je dejal, da potrebuje sam vsako najmanjše prevozno sredstvo za ojačanja. Bosdari je bil pripravljen iti do prihodnjega divizijskega poveljstva naprej, da bi tam dobil mezge. Gibbons in jaz sva si uredila taborišče poleg ceste. Nisva imela šotora, temveč samo taborne postelje pod milim nebom. Imela sva samo še malo jedi, pač pa sva dobila obilo vode v reki Mesquemu. Proti večeru sva videla prve ranjence in mrtvece iz bitke pri prelazu Gashiortski, nekaj milj pred nami proti Adui. Prišepal je nad dva metra visok askar z obvezanim vratom. Skozi obvezo mu je bila že močno pritisnila kri. Podpiral ga je zastaven bel italijanski pešec. Dobil je strel skozi grlo. Dva bela nosača sta prinesla drugega askarja mrtvega ali umirajočega, ležal je na obrazu. Zdaj pa zdaj smo slišali prasketanje strelov. Sla sva za nosači in našla vojno bolnišnico s sedemnajst ranjenci, od katerih sta dva umirala. Bila sta ustreljena v trebuh in sta strahovito stokala. Na pobočju hriba je oddelek vojakov kopal grob za poročnika Morgantinija, ki je padel v istem boju. Bil je to prvi beli častnik, ki je padel v tej vojni. Od ranjencev sva slišala, da so Abesinci pustili sedemnajst mrtvih na bojišču pri prelazu Gaship^ski. To je bil očitno edini Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Joie Kramarič. — Izdaj »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 resni odpor, ki so ga Abesinci dali pri obrambi Adue. Ko se je zmračilo, so prinesli še več ranjencev. Gledala sva zdravnike, kako so v šotoru operirali pri brljivki. Prekuhavali so svoje orodje nad ognjem pred šotorom. . Zelo sva se oddahnila, ko naju je poveljnik bolnišnice povabil k večerji na nekaj zabojih streliva pod zvezdami, zakaj najin živež je bil skoraj pri koncu. . Nepretrgano korakanje vrst mezgov ponoči je oteževalo spanje. Čeprav je vročina dosegla štirideset stopinj Celzija v senci podnevi, je bilo v trenutku, ko se je sonce skrilo, ž* tako mraz, da je človeka zeblo celo pod dvema odejama v tej višini dvatisoč osemsto metrov. Rosa je bila močna. Moj obraz in odeja sta bila mokra, kakor da bi bilo deževalo. Zjutraj sta se prikazala dva oddelka neoboroženih Abesincev. Vsak je štel kakih pet in dvajset mož. Stali so v vrsti drug za drugim, da bi se podvrgli. Nosili so bele zastave in za mirovno darilo štiri buče mleka ter dve piščeti. Oblečeni so bili v sive shamme, ki so bile podobne surovim vrečam. Italijanski vojaki so jih med smehom skušali naučiti fašistov-skega pozdrava in vzklika »duce!«. Abesinci so njihov nauk poslušali in ga izvajali vljudno, toda skoraj čisto nerazumljivo. Začudeno so strmeli v avtomobile in topovske traktorje, zakaj še nikdar niso videli stroja. Z drugo stražo sta prišla dva abesinska ujetnika, baje iz vojsTce rasa Sejuma. Naložili so jima, da bosta razkladala s tovornih avtomobilov. Bila sta tako nebogljena in tako nevajena telesnega dela, da se nam je to zdelo smešno. Ob devet trideset je prigrmelo čez nas sedemnajst Capronijev proti Axumu. Poslušali smo, če bo kaj slišati o bombah, toda zaradi hrušča mezgov ni bilo nič slišati. Bosdari se ni vrnil in še vedno nisva dobila nobenega mezga. Nazadnje sva se sporazumela, da pojdem jaz peš dalje v Aduo, Gibbons pa se bo vrnil v Asmaro in brzojavil snov, ki sva jo bila že zbrala. V povračilo, da bo brzojavljal moja poročila, sem bil pripravljen Gibbonsu dati vsa poročila, kar jih bom dobil v Adui. Višinski zrak je škodil Gibbonsovemu srcu. čutil je, da ne bo kos napornemu pohodu proti Adui čez dvatisoč osemsto in tritisoč metrov visoka gorovja. (Dalje.) inž. Joie Sodja. — Uredniki Uredništvo: Kopitarjeva ulica Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. 6-I1L Telefon ti «M)1 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica *■