Koledar prireditev
SOBOTA, 26. MAJ Velike Lašče-Lužarji
SREČANJE TRUBARJEVIH ŠOL IN POHOD PO FURMANSKI POTI
(OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče)
PETEK, 26. MAJ, ob 20. uri Levstikov dom, Velike Lašče 7. DOBRODELNI KONCERT
(Županov sklad)
NEDELJA, 28. MAJ, od 15. ure dalje Trubarjeva domačija, Velike Lašče DAN SONCA (ZRU)
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU (2. JUNIJ-10. junij)
SOBOTA, 3. JUNIJ župnijska cerkev, Velike Lašče
ob 20. uri
SLOVESNA SVETA MAŠA
ob 20.45
DOBRODELNI KONCERT
(Župnija Velike Lašče in Občina Velike Lašče)
PONEDELJEK, 12. JUNIJ, ob 19. uri Glasbena šola Velike Lašče ZAKLJUČNI KONCERT
(Glasbena šola Ribnica, Oddelek Velike Lašče)
Z naslovne strani:
Na križišču evropskih pešpoti E6 in E7 v Predgozdu so popotnike pozdravili (z leve proti desni) sedanji predsednik Evropske popotniške zveze Jan Havleka s Češke, častni predsednik zveze g. Wurst iz Avstrije ter Jože Prah, predsednik slovenske Komisije za evropske pešpoti.
Več o tem si lahko preberete na straneh 12 in 13.
Foto Metka Starič
PETEK, 23. MAJ 2006
pred gasilskim domom, Velike Lašče
*	ob 18. uri
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
(OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče)
*	ob 20.45 uri POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI
z ansamblom Pogum
(Občina Velike Lašče in PGD Velike Lašče)
TURJAŠKI DNEVI (23. JUNIJ-25. JUNIJ)
PONEDELJEK, 26. JUNIJ - PETEK, 30. JUNIJ Levstikov dom
GLEDALIŠČE TE POIŠČE
(Zavod za razvijanje ustvarjalnosti)
SOBOTA, 15. JULIJ Velike Lašče MEDENATRŽNICA
(Čebelarsko društvo Velike Lašče)
SOBOTA, 15. JULIJ, s štartom od 10. do 11. ure Turjak
ODPRTO OBČINSKO PRVENSTVO V LOKOSTRELSTVU
(LK Turjak)
Trobla
glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852
Letnik 12, številka 3, 25. maj 2006
Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1420 izvodov
Izdajatelj: Občina Velike Lašče
Izdajateljski svet: Sonja Ahec, Marko Gradišar, Marjan Kastelic, Sonja Ratej Pirkovič, Franci Rigler, Anton Zakrajšek
Odgovorna urednica: Lidija Čop
Uredniški odbor: Majda Kovačič Cimperman, Marija Lušin, Veronika Vasič, Boris Zore
Lektoriranje: Majda Samsa
Oblikovanje: Parnas, zavod za kulturo in turizem Velike Lašče
Tisk: Kamitex, d.o.o.
Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1 1315 Velike Lašče. Tel: (01) 7810-370 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe.
Naslednja številka Troble izide 13. julija.
Prispevke oddajte najkasneje do 29. junija.
Zanimivo je, da se žaba naslednje leto v času ženitve vedno vrne v svoj "rojstni kraj". V tem primeru je bilo to v našem domašem ribniku. Lepo, kajne?	Foto Zalka Lavrič
Drage občanke,
SPOŠTOVANI OBČANi
Pet mesecev letošnjega leta je za nami. Na občinskih cestah smo opravili najnujnejša dela, v pripravi so razpisi za asfaltiranje planiranih cest. Ti postopki so se letos malo zavlekli, ker z njimi nismo smeli začeti do pridobitve soglasja s strani Ministrstva za finance oziroma Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Vlada Republike Slovenije je v letošnjem letu občinam namenila dodatna sredstva, ki jih lahko koristimo samo za določene namene (izboljšanje komunalne infrastrukture) in pod zelo natančnimi pogoji. Upam, da nam bo uspelo pridobiti vseh 28 mio SIT, ki jih lahko dodatno črpamo iz državnega proračuna. Tako bomo večje investicije v cestno gospodarstvo izpeljali v poletnih mesecih. Pripravljamo se tudi na nadaljevanje obnove Stritarjeve ceste (od Šolske ulice do odcepa Pod lipami), za katero bomo poskušali dobiti sredstva iz investicijskih sredstev Holdinga Ljubljana, d.o.o. Tudi tokrat bomo obnovili vse komunalne vode in zgradili pločnik do odcepa Pod lipami. Tako bo zagotovljena večja varnost
pešcem, še posebej otrokom, ki jih je kar precej v tistem delu Velikih Lašč. Poleg novih asfaltiranj, pa v letošnjem letu planiramo nekaj cestnih odsekov na novo preplastiti. V mislih imam predvsem cesto skozi Male Lašče, v zelo slabem stanju pa je tudi cesta od Rašice proti Robu in cesta od Prilesja proti Dvorski vasi.
Projektiranje pločnikov ob državni cesti G2 106 na odsekih od Rašice do Malih Lašč in od mostu pred Turjakom do centra Turjaka je v zaključni fazi. Upam, da bomo kmalu dobili soglasje Direkcije za ceste RS (Ministrstvo za promet), ki je nujno, če želimo zgraditi pločnike na omenjenih odsekih, saj bi radi čim prej začeli z njihovo izgradnjo.
Kmalu bomo začeli z gradnjo pločnika od Velikih Lašč do odcepa za Kijane. Posebnost te investicije je izgradnja majhnega otoka (širine 1,5 m) na sredi državne ceste, ki naj bi zmanjšal hitrost vozil v smeri proti Velikim Laščam. To investicijo naj bi v višini 80 % financirala država, kar je zelo pohvalno.
Direkcija za ceste RS ima v letošnjem planu investicij tudi izdelavo projektne dokumentacije preureditve križišča na Rašici (idejni projekt je bil izdelan lani). Predvideva se dodatni pas za zavijanje v levo, gledano z obeh smeri, bolj varen dostop iz Dobrepolja in prestavitev avtobusnih postajališč med mostova. Za izdelavo PGD, PZI dokumentacije je letos predvidenih 25 mio SIT, v naslednjem letu, ko naj bi se ta investicija začela, pa 25 mio SIT.
Po večkratnih prošnjah, ki sem jih naslavljal na pristojne službe, sem dobil zagotovilo, da se bo končno preplastila tudi državna cesta skozi Velike Lašče v dolžini 100 metrov. Zaradi raznih prekopov in obremenitev je namreč v centru Velikih Lašč cesta že močno poškodovana in je nujno potrebna obnove.
Omenil bi še sestanek županov občin, skozi katere potega državna cesta G2 106 (od Škofljice do Petrine), z ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom in prometnim ministrom mag. Janezom Božičem in njunimi sodelavci, ki je bil pred
kratkim na Vidmu v Dobrepolju. Glavna tematika, ki smo se je lotili, je bila obvoznica mimo Škofljice. Župani smo bili do reševanja tega problema zelo kritični. Na to temo smo v nekaj zadnjih letih župani že večkrat sestankovali z dvema prejšnjima prometnima ministroma, ki sta marsikaj obljubljala. Razen ogromnega števila študij, zasnov, idejnih projektov, se je naredilo bolj malo. Zadeve se premikajo s polževo hitrostjo, kljub temu da je bila omenjena obvoznica uvrščena v financiranje s strani države že leta 2004 (z amandmajem ribniškega poslanca Jožeta Tanka). Tistega leta smo župani tudi predlagali, katera od treh izdelanih variant obvoznice bi bila po našem mnenju najbolj sprejemljiva. To bi bila trasa od Pijave Gorice po stari cesti in naprej po Barju do priključka na ljubljansko obvoznico. Lani se je začel delati državni lokacijski načrt (DLN) in stvari so se zapletle, ko so nekatere strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor ugotovile, da bi ta trasa delno potekala po območju Nature 2000 (območje, kjer niso dovoljeni nikakršni posegi oziroma le pod zelo ostrimi pogoji). Zahtevali so spremembo trase. S tem se pa župani nikakor ne strinjamo, saj bi se tako vrnili kar za nekaj let nazaj. Po zelo burni razpravi sta oba prisotna ministra obljubila, da se bodo v kratkem času sestale vse strokovne službe obeh ministrstev in usklajeno poiskale najustreznejšo različico obvoznice. V začetku leta 2007 naj bi dokončali DLN, nato pa začeli z odkupi zemljišč. Po sedanjih predvidevanjih naj bi se tako škofljiška obvoznica začela graditi v letu 2009, če strokovne službe Ministrstva za okolje in prostor ne bodo dale prednosti rastlinam in živalim Barja in ne skoraj 50.000 ljudem, ki smo preko te cestne osi povezani z državnim središčem. Močno upam, da bosta zmagala razum in odločanje v korist ljudi.
Na sestanku smo obravnavali tudi posodobitev železniške proge med Ljubljano in Kočevjem. Po izjavah direktorja Slovenskih železnic in župana Škofljice dr. Jožeta Jurkoviča ni veliko upanja, da bi ta odsek železniške proge kaj kmalu posodobili. Skozi razpravo smo se vendarle dogovorili, da bi pristojni na Ministrstvu za promet preverili možnosti pridobitve sredstev vsaj za posodobitev proge do Ortneka, kjer so velike količine blagovnih rezerv naftnih derivatov.
Prepričan sem, da večjega gospodarskega razvoja naših krajev ne bomo dosegli brez posodobitve cestne kot tudi železniške infrastrukture v smeri proti
Prisrčna ZAHVALA vsem, ki ste v akciji NAJ ŽUPAN, ki je deset tednov potekala v Nedeljskem Dnevniku, glasovali zame. Izmed 193 slovenskih županov, doseči 6. mesto (na relativni lestvici), je za mene izreden uspeh, katerega nisem pričakoval. Trudil se bom, da bom s svojim delom še naprej upravičil Vaše zaupanje.
Župan Anton Zakrajšek
Ljubljani. Tržna logika potencialnih investitorjev zahteva, da gospodarske objekte postavljajo ob urejenih prometnih povezavah. Zato se ne moremo čuditi dejstvu, da se je v nekaj zadnjih letih le en podjetnik odločil, da v naši občini postavi novo proizvodno halo. Kljub temu, da je v občini kar nekaj zazidljivih površin, namenjenih proizvodni dejavnosti. Podobna situacija je tudi v sosednjih občinah.
Upam, da bo vlada RS z vso resnostjo obravnavala pobudo za 3A razvojno os, ki smo jo župani in dva poslanca z našega območja naslovili nanjo. Glede na neuradne informacije menim, da lahko pričakujemo pozitiven odgovor.
Dragi občanke in občani!
Pred nami je tudi čas praznovanja občinskega praznika in drugih prireditev. Zvrstili se bodo razni pohodi, dobrodelne prireditve, občinsko praznovanje dneva državnosti s kresovanjem, zaključek šole, turjaški dnevi in cel sklop prireditev občinskega praznovanja. Lepo povabljeni na vse te prireditve, še posebej na osrednjo prireditev občinskega praznika, na slavnostno akademijo, ki bo tokrat na Turjaku. Podelili bomo občinska priznanja in prisluhnili vrhunskemu petju Slovenskega okteta. Z županom občine Razkrižje pa bova podpisala listino o sodelovanju med občinama na raznih področjih.
Župan Anton Zakrajšek
Župan v uvodniku med drugim govori tudi o tako imenovani 3. a razvojni osi. V nadaljevanju si lahko preberete vsebino pobude, ki so jo župani sosednjih občin naslovili na Vlado Republike Slovenije.
Župani občin Ig, Škofljica, Velike Lašče, Dobrepolje, Sodražica, Loški potok, Ribnica, Kostel, Osilnica in Kočevje ter poslanca Državnega zbora RS Jože Tanko in Janko Veber podajamo Vladi RS naslednjo
POBUDO ZA 3. A RAZVOJNO OS
Izgradnja slovenskega avtocestnega križa, ki poteka na V. in X. evropskem koridorju, se približuje koncu. Potreba po gradnji sodobnih prometnih povezav pa je nujna tudi za območje, ki se ne navezujejo na avtocestno omrežje.
3. razvojna os v okviru novih cestnoprometnih povezav postaja projekt, ki dobiva vse večji pomen. Vendar ugotavljamo, da ne rešuje jugozahodnega dela Slovenije na območju katerega so bile izvedene ključne aktivnosti za nastanek slovenske države.
Štirinajst let po odločitvi za samostojnost to območje neupravičeno nazaduje. Zato je bilo s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določeno, da se v to območje zgradi sodobna cestna povezava čezmejnega pomena med ljubljanskim obročem, ki je križišče V. in X. evropskega koridorja, in Kočevjem kot bodočim središčem nacionalnega pomena. Tako je potrebno hkrati ob načrtovanju 3. razvojne osi, načrtovati še 3. a razvojno os.
Cesta G2-106 je edina, ki se navezuje na ljubljanski avtocestni obroč in ima status glavne ceste. Vse ostale smeri se navezujejo na avtocesto. Zato smer proti Kočevju ni enakovredno označena z avtocestnimi kraki proti Mariboru, Kopru, Jesenicam in Novemu mestu. To predstavlja resno oviro za vse, ki potujejo po avtocesti proti Kočevju ali Ribnici. Glavna cesta G2-106 med mednarodnim mejnim prehodom Petrin in Kočevjem in avtocestnim priključkom Ljubljana-Rudnik ima že danes ve kot 15.000 vozil dnevno.
3. a razvojna os povezuje Ljubljano kot državno središče Slovenije z medobčinskim središčem Ribnica in z regionalnim središčem Kočevje, ki se razvija v bodoče nacionalno središče ter omogoča čezmejno povezavo na mejnem prehodu Petrina v smeri proti Reki in mejnemu prehodu Vinica v Beli krajini s
hrvaškim avtocestnim križiščem Zagreb-Split-Reka. Torej gre za razvojno os, ki je pomembna za turistični in gospodarski razvoj bodoče šengenske meje na Kolpi.
3. a razvojna os je tako strukturni projekt, ki med seboj povezuje slovensko državno središče s sekundarnimi središči jugozahodne Slovenije in njihove razvojne potenciale ter jih pripenja na omrežje mednarodnih prometnih povezav. Njegov namen je povečanje konkurenčnosti tega geografsko zelo širokega območja skozi povečano dostopnost ter posledično okrepitev institucionalnih in gospodarskih povezav. Na ta način postaja 3. a razvojna os instrument, ki bo v bodočnosti prispevala k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter bolj uravnoteženemu razvoju evropskega prostora, saj ne želimo postati južni naravovarstveni rezervat za Evropo. Razvoj ob 3. a razvojni osi mora temeljiti na razvoju gospodarstva, prometa in turizma.
Dobrodema prireditev za Misijonarja Pedra Opeko in njeGOvo SLOvensKO vas na MadaGaskarju
Pedro Opeka, rojen v Argentini, sin slovenskih staršev (mama je iz Gor. Podpoljan pri Velikih Laščah, oče iz Topola pri Cerknici), se na Madagaskarju, eni najrevnejših držav sveta, že več kot 30 let spopada z revščino. V vseh teh letih je tisočem in tisočem ljudem preskrbel streho nad glavo, jim pomagal zgraditi ceste, šole in bolnišnice ter jim pomagal na dostojen, človeka vreden način preživeti. Njegovo delo je posebej odmevno. Upravičen sloves in občudovanje uživa v zahodni Evropi, kjer je naletel na veliko razumevanje in darežljiva srca. Za svoja dobra in plemenita dela je dobil že mnogo mednarodnih priznanj in nazivov, med drugim je bil osebnost leta 1994 na Madagaskarju in izjemna slovenska
osebnost, ki deluje izven Slovenije, leta 1996. Na daljnem Madagaskarju raste tudi Slovenska vas, vas poguma in upanja, ki jo gradi iz slovenskih prispevkov. Prav je, da njegovo delo poznamo tudi doma in ga še naprej iskreno podpiramo. Pomagajmo mu tudi mi, vsak po svojih zmožnostih,
zato Vas lepo vabimo na prireditev, ki
bo v soboto, 3. junija 2006, v župnijski cerkvi v VeLiKiH LaščaH.
Program:
20.00
slovesna sv. maša, ki jo bo daroval Pedro Opeka
20.45
koncert, na katerem bodo nastopili: Župnijski mešani pevski zbor in Slovenski oktet
Program bo povezoval radijski in televizijski voditelj Pavle Ravnohrib.
Prostovoljni prispevki bodo namenjeni Pedru Opeki, prav tako tudi prispevki, ki jih boste nakazali na žiro račun številka:
24200-9004370443 sklic: 00-795036
ali s pripisom za Pedra Opeko. Lepo vabljeni!
Župnija Velike Lašče župnik Vladimir Jaksetič l.r.
Občina Velike Lašče župan Anton Zakrajšek l.r.
Peli in igrali bodo
mladi glasbeniki: Miha Juvanec, Martina Košir, Eva Zakrajšek, Nataša in Tjaša Tomc, Sara Lipovec, Boštjan in Damjan Gradišar, Sandi Marolt, in
skupina 4 PLAY harmonikaški trio PASTIRČKI TOMAŽ DOMICELJ ansambel POGUM
Program bo povezovala TV-voditeljica Maša KLJUN, gostja večera pa bo Slovenka leta 2004 Benka PULKO.
PETEK, 2. JUNIJ
ob 20. uri
Trubarjeva domačija, Rašica 20. kulturni večer
NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI
gost večera Tone PartLjič
(Občina Velike Lašče)
SOBOTA, 3. JUNIJ
ob 13. uri
igrišče OŠ Primož Trubar, Velike Lašče
DAN NOGOMETA
Na nogometnem turnirju bodo nastopile zanimive ekipe: selekcija občine Velike Lašče, ekipa slovenske reprezentance, ekipa društva Slovenija v svetu in ekipa iz Razkrižja. Predvidevamo tudi ekshibicijsko tekmo med ekipo slovenskih županov in občinskih svetnikov Občine Velike Lašče. (Nogometni klub Velike Lašče)
NEDELJA, 4. JUNIJ štart od 7. do 11. ure
Velike Lašče-Rašica
14. POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI
(Planinsko društvo Velike Lašče)
Občina Velike Lašče in KUD Marij Kogoj vabita na
10. REVIJO OBČINSKIH PEVSKIH ZBOROV
v četrtek, 8. junija 2006, ob 20. uri v viteški dvorani na gradu Turjak
Vabljeni!
ČETRTEK, 8. JUNIJ
ob 20.00 uri
grad Turjak
10. REVIJA PEVSKIH ZBOROV
(KUD Marij Kogoj)
PETEK, 9. JUNIJ
ob 19. uri
pred Domom krajanov Turjak
KONCERT DOBREPOLJSKE GODBE
ob 19.30
SPREVOD PROTI TURJAŠKEMU GRADU
ob 20. uri
grad Turjak
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
s podelitvijo občinskih priznanj in podpisom sporazuma o sodelovanju z občino Razkrižje.
ob 21. uri
KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA
(Občina Velike Lašče)
SOBOTA, 10. JUNIJ
od 9. ure daLje
velikolaški trg
TRŠKI DAN
s predstavitvijo dejavnosti domačih društev in zabavnim programom
(zavod Parnas in ostala društva)
od 8. do 14. ure
društveni prostori
RAZSTAVA ROČNIH DEL
(Društvo upokojencev Velike Lašče)
PLANINSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE VABI NA
14. pohod po VeLikoLaški KuLturni poti
v NEDELJo, 4. juNijA 2006
Start pohoda bo med 7. in 11. uro v Velikih Laščah.
Cilj bo na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bo ob zaključku družabna prireditev.
Velikolaška kulturna pot je krožna in dolga približno 15 km. Trasa pohoda s startom v Velikih Laščah in ciljem na Rašici pa je dolga približno 13,5 km in jo prehodimo v treh do štirih urah zmerne hoje.
Z Rašice v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani poti (50 minut), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz.
Startnina: 300 SIT (odrasli), otroci brezplačno
Vsak pohodnik prejme izkaznico pohoda, na poti pa čaj.
Za dvakratno udeležbo prejmejo pohodniki bronasto značko, za štirikratno srebrno in za šestkratno zlato značko. Za desetkratno udeležbo prejmejo pohodniki posebno nagrado.
Dodatne informacije lahko dobite:
*	na naši spletni strani (http://pd.velike-lasce.si)
*	po elektronski pošti: planinsko.drustvo@velike-lasce.si
*	na GSM 041/ 778-909
P D VELIKE LAŠČE
Spoštovani občaNkE
iN OBčANi!
Ob 25. juniju, dnevu državnosti, Vam iskreno čestitam
in Vas vabim na
občinsko proslavo s
KrEsOVANJEm,
ki bo
v petek, 23. junija 2006, v Velikih Laščah.
Program:
20.45 kulturni program 21.00 prižig kresa z zabavnim programom ob zvokih ansambla POGUM
SKUPAJ pRosLAVimo 15. obletnico sAmosTOjNE Slovenije!
Župan
Anton Zakrajšek, univ. dipl. inž.
Občina Velike Lašče
vabi na 20. kulturni večer (4. sezona)
NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI

¿rti' • 1 1 *
« » t
ISTvli
Ju/. 1, ijmcl
ki bo v petek, 2. junija 2006, ob 20. uri
na Trubarjevi domačiji na Rašici. Gost večera bo pripovednik, dramatik in humorist
TONE PARTLJIČ.
Lepo vabljeni!
Lepo povabljeni na
TRŠKI DAN
OB OBčINsKEM prazniku
v soboto, 10. junija, OD 9. ure dalje na TRgu v Velikih Laščah.
predstavitev utripa Velikih Lašč na stojnicah, v gLAsBi, HUMORJU, igRAH, giBU, pesmi ...
Če se s kakšnim zanimivim konjičkom ali obrtjo ukvarjate tudi sami, se nam še vedno lahko priključite, zaradi lažje organizacije prej pokličite na 041 833 456 - Zavod Parnas.
Letno poročilo 2005 o kakovosti pitne vode in stanju na vodovodih v občini Velike Lašče
VODOOSitftSNi SlSTE M - vodovod	MikrobiolOlke .lfialiii pitni irode St. odvzetih vzorcev	Fizika Ino-kcmi^ske anali» pitne vode it. odvzetih vzorcev	Deizin-iekci|i pitne vode	Sanitamo-tehnitno stanje vodovodov	Kakovost pitne vode m najnujnejši ukrepi	P/rkuhjvanje pitne vode 7A prehranske namene
LOGARJI	4 ustrezni	1 ustrezen	ne	neuitieino iJijfrljt,. omrežje}	Voda je občasno mikjobiololko oneinaiena Ufcdni je trebi na|oz;o okolico zajeda (odvod meteornih vods «(te), otonovtti slabit dele _omreJ^a.	da stalno
PODŽACA	2 ustrezna	1 ustrezen	ne	ni'uiiierno [zajede, omreif?}	Voda je občasno mikrobioloiko onesnažena in po Obli nej ji h padavinah rahto motna (Je v zljetju). Ob|t>le In oknliio je treba redno tisti ti. Zajetje |e treba obnoviti ali vodovod priklatiti na nove zaitiie z vrtino PodstrmeiL	da stalno
aojtovEC-KAftlOVlCA	i ustrezni 2 neuiirezna	2 Ultreinji	ne	neustrezno (ajitje. Orhrpjjt}	Vodi je pogosto mikrobiološko onesnai ena in p« obilnejših padavini h rahlo motna (v starem zajeti Uf. Od jeseni 2COS voaovod oskrbuje novo va^et|e ■vrtin* Pod^tnmec-, ki ima ustrezno pitno vodo. Povebnd |e sanaciji sekundi rnih cevovodov in priKljučkOV.	da stalno
EAVDEK	2 ustrezna	1 ustrezen	ne	neuwezno (zajetje, omiiiji)	Voda Je občasno mHcrobiololko onesnalens In pO Obilnejlih padavinah rahlo motna (že v zajetju). iafetje |e treln obnova - vodo zajeli na novo, pod strokovnim nadzorom,	da staino
MARINČKI	2 uilreins 1 neustrezen	1 ustrezen	ne	neustrezno (zajet|e, omrežje)	Voda Je občasno mikrobiololko onesnažena In po obilne jiih padi vini h rahlo motna (že v u|et|u). PoJrebna ie sanica zajeda (nov mem> in ssnsiiji najožje oiolite Mo;na pa i« tudi priključitev m vodovod Velike Laiče.	da stalno
DOLiČAKI	t ustrezen 1 ncuitrczn*	2 ustrezna	na	neustreino (zajetje, omrežje)	Voda Je pogosto murobioloiio onesnažena In pO pa davna h rahlo motni. Objekte in okolico je treba redno flititJ, Predvideni je pdtfudttv m vodovod Vel ike Laiče.	da stilno
KAPLANOVO	1 usl/ezni	2 ustrezna	ne	neustrezno (zajetje, omrežje)	Voda je pogosto mikrobiološko onesnažena in po obilne jiih padivlnsh rahlo motna (že v njetju) Objekte m okolko je Ireba redno čisllb-Predvidcna |e pri khjučitev na vodovod Velike 1 .Hii.	da stalno
OPAL KO VO	S ultreinih 1 neustrezen	J Uilreinl	ne	neustrezno (iljet|e, «linije)	Voda je občasno mikrobiološko onesnažena in pO obllnejlih pldi vinih rahlo motni {le v rs|«tju). Vodovod te že priključen na vodovod Velike tiifc fijetje OpalkovO naj se uporablja za rezervo - treba je obnovili, Obnovili ji trtba tudi rezervoar in krilne dele omrežja. Objekte in OkOlitO je Ireba redno intih.	d« Stalno
StLO-DEDXiX-NAREDI	H ustreznih 2 neustrezna	6 ustreznih	dl redno kloriranje	Zdjeije uitfWrSO. neustrezno omreije	Voda Je občasno mikrobloloiko gnesnaiena (omrežje}. Vodovodno omrežje, Vključno z rezervoarji, je Ireba podopno obnoviti,	tta ob pruitin lyi kioriranja
LUiAmi-STRWICA	A uSlrazni	2 ustrezna	da redno kloriranje	neustrezno (zajet|e, omrežje)	Voda |e pogojto miliroblolojiio onejnairna in po obilne jiih padavinah rahio motna (zajetje, omrci|t). Dnevno je trebi prever|ati delovanje kloiinatorja. Objekte in okolico je trebi redno čistili Zajetje bi bilo treba obnoviti (nov va|em), prlv ta ko rezervoar i n omrežj e	da ^ib prekinitvi kforiranja in - po obilnejiih padavinah
PlftMAN-iČtlfiKl	2 ustretn* 1 neustrezen	1 ustttien	ne	neustrezno (zajetje, omrežje)	Vodi |e Občasno mikrobloloiko onesnažena in po obilnejlih padi vinih rahlo motni. Obnovili je treba zajet|e in rezervoar let slabie dHe omrežja Objekte in okolhco je Ireba red no čistili, Možna je pnkijuiitev na vodovod Tuijak.	da stalno
MALI OSOLhllK	2 ustrezna i neuitnezmh	2 uitreins	iv	neustrezno (tlfetje, omrejje)	Vodi Je pogosto miVfobioioi ko onesnažena in po obilne jiih pidi vinih nhio motni. Objekte i n okolico je treba redno čijlili. Potrebna je nijnujnejia sanacija zajelja in rezervoarja ter obnova Sllbiih delov Omrežja. Možna je priključitev n4 vodovod Turjak.	da statno
VELIKE LAŠČE	25 ustreznih	!4 ustreznih	(14 redno kloriranje	Zajetja -ustrezni». del. omrežja neustrezen	Voda Je mikrobioloiko |n (jzikalno-kemijsko ustfezm. Treba ¡e obnoviti kriiiine dele vodovodnega omreija, kjer lahko pnde do onesnaženja vode	ne
Pripravil Roman Struna
Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Varno po beuh stopinjah in ob pisanih robnikih Foto MS
Prišlo je poletje, bliža se čas zaključka šole, dopustov in potovanj, zato se v tej številki Troble posvečam predvsem tej tematiki. V nadaljevanju predstavljam tabelo z omejitvami hitrosti v evropskih državah. Nastala je v okviru projekta Sartre, ki od leta 1991 proučuje varnost v cestnem prometu znotraj evropskih držav. Podatki so iz leta 2004. Vir: http://sartre.inrets.fr/english/ sartre3E/Booklets/slovene/ Page18.htm
Na prehodu pred osnovno šolo
Kamorkoli vas bo že vodila pot, SREČNO. V pomladanskih in poletnih mesecih smo več zunaj, več hodimo, se vozimo s kolesom oziroma kolesom z motorjem, zato je na cestah več udeležencev. Hkrati bo z začetkom šolskih počitnic na cestah tudi več razigranih otrok. Ne bo torej odveč, da vse voznike opozorimo predvsem na naslednje:
VOZNIKI, POZOR! KMALU BODO POČITNICE. BODITE V ČASU POČITNIC PRI VOŽNJI V NASELJIH ŠE BOLJ POZORNI KOT PONAVADI. POSEBNO POZORNOST NAMENITE:
-	OTROKOM, KI SE NA DVORIŠČU OB CESTI ŽOGAJO.
Če bo žoga ušla na cesto, lahko otrok v zanosu igre neprevidno steče za
-	OTROKOM - KOLESARJEM.
Posebej ob nedeljah se veliko družin odpravi na izlet s kolesom. Zavedajte se, da mladi kolesarji nimajo toliko izkušenj v prometu in lahko odreagirajo drugače, kot odrasli pričakujemo.
-	MLAJŠIM OTROKOM ALI SKUPINI OTROK, KI SE PRIPRAVLJA NA PREČKANJE CESTE.
Razigrana druščina prijateljev vas lahko pri prečkanju ceste spregleda. Varno vožnjo in srečno.
Bojan Novak
Vzdrževalna deLA na poljskih pOTeh
- ZBIRANJE POBUD ZA IZVAJANJE dEL V LETU 2006
Na podlagi sprejetega letnega programa ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Velike Lašče v letu 2006 je v proračunu občine za vzdrževalna dela na poljskih poteh namenjenih skupno 1.500.000,00 SIT.
Krajevne odbore in uporabnike poljskih poti vabimo, da do 15. junija 2006 oddajo pobude za urejanje poljskih poti v letu 2006. V pobudi naj bo poleg lokacije poti (parcelna št., k.o.) navedena tudi potrebna količina materiala in strojnih storitev.
Občina bo glede na razpoložljiva sredstva financirala urejanje samo tistih poljskih poti, ki jih uporablja večje število lastnikov zemljišč in kjer je pot vrisana v zemljiški kataster kot javno dobro.
Vse potrebne informacije dobite na Občini Velike Lašče (Jerica Tomšič Lušin, tel. 7810369, jerica.tomsic-lusin@velike-lasce.si).
Občina Velike Lašče župan Anton Zakrajšek, univ. dipl. inž. l.r.
MILOŠ MIKELN
Dežurna lista vodovoda
Vodokomunalni sistemi, d.o.o. za čas od 29. 5. do 16. 7. 2006
BELAJ SIMON 29. 5. - 4. 6.	tel. 051 619 577, 041 635 784
BELAJ ANTON 5. 6. - 11. 6.	tel. 051 619 577, 041 951 580
BELAJ MARKO 12. 6. - 18. 6.	tel. 051 619 577, 041 646 473
BELAJ STANE 19. 6. - 25. 6.	tel. 051 619 577, 041 946 702
BELAJ SIMON 26. 6. - 2. 7.	tel. 051 619 577, 041 635 784
BELAJ ANTON 3. 7. - 9. 7.	tel. 051 619 577, 041 951 580
BELAJ MARKO 10. 7. - 16. 7.	tel. 051 619 577, 041 646 473
Podeželje se predstavi
5. VELIKONOČNI SEJEM
Na Grajskem vrtu Boštanj, Veliko Mlačevo pri Grosupljem, je bil v soboto, 8. aprila 2006, velikonočni sejem Podeželje se predstavi. Sodelovale so občine Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Ig, MOL, Škofljica in Velike Lašče.
Program je zajemal razstavo velikonočnih jedi in idrijskih čipk; delavnico izdelovanja rož iz papirja, velikonočnih butaric, izdelkov iz gline, barvanje pisank, pletenje košar, kleklanje; predstavitev turističnih in ekoloških kmetij; tržnico z izdelki s podeželja; predstavitev vinske kleti; voden izlet po Radenskem polju. Prireditev sta spremljala pester kulturni program in degustacija velikonočnih jedi, obiskovalci pa so si lahko privoščili tudi kmečko kosilo.
Na razstavnem prostoru Občine Velike Lašče se je predstavilo društvo za ohranjanje dediščine s svojim izborom pridelkov, napitkov, izdelkov, zgibank in brošur ter drugih spominkov. Sodelujoči člani so poskrbeli za namestitev panojev, na katerih so predstavili različne poti v občini Velike Lašče, za razdeljevanje zgibank iz občine Velike Lašče in za velikonočno okrasitev.
Boris Zore
Na 19. večeru Na Trubarjevimi v čast domovini nas je duhovno bogatil Miloš Mikeln, literat in pokončen Slovenec, ki pravi, da si zgodb in ljudi ne moreš
•	*V|» » »	f • • f	v v	• • •
izmišljati, ampak jih moraš črpati iz
V • f •	•	t f f •	f •	f	V	•
življenja. Nekaj o sebi, slovenscini, patriotizmu ... je povedal tudi za bralce Troble.
V	literarnem večeru ste omenili, da verjamete v nekakšen genetski spomin, ki omogoča, da se ljudje spominjamo stvari, ki jih zagotovo nismo mogli doživeti. Ali so v vašem spominu tudi informacije o Primožu Trubarju?
Ne, to pa ne. S tem vprašanjem ste me presenetili. Verjamem v to, da se skozi rodove pretaka neko znanje, neko vedenje in tudi osebe, figure, ljudje ... Ampak o Trubarju pa ne, o njem slučajno ne, mogoče pa o katerih drugih.
Omenili ste, da v 80-ih letih Slovenci in naša politika na srečo nismo zašli na pota nacionalizma, kar nas je rešilo, da smo se relativno enostavno izvili iz objema skupne federacije. Ali je odsotnost nacionalizma v tistem času razlog, da danes med nami ni čutiti patriotizma?
Takrat je bilo patriotizma veliko. Če se spominjate časov izpred 15, 16 let, parvzaprav je od takrat že 20 let, ker moramo gledati čas od leta 1985 naprej, je patriotizem bil. Ampak ne vem, na kak način smo bili takrat tako pametni, mislim predvsem takratno opozicijo, da nismo zašli v nacionalizem, ker bi nas to diskreditiralo. Diskreditiralo bi celotno gibanje v smer demokracije. Vidi se, kaj se je naredilo na Hrvaškem, v Srbiji, v Črni gori pa tudi zunaj, na Slovaškem recimo. Ne vem, ali je bila to neka posebna pamet ali so bili ti fantje tako dobro zbrani skupaj, mislim na opozicijo. Na drugi strani pa je takratna Kučanova ekipa izrinila »ta stare« boljševike in se usmerila v demokratizacijo. Na ta način je Slovenija tako zlahka in tako hitro postala samostojna.
Danes pa med ljudmi ni čutiti toliko patriotizma.
Seveda ne. Ta val je uplahnil. Takrat pa so se ljudje zbirali. Spomnim se, ko so v skupščini 27. septembra 1989 sprejeli ustavne amandmaje. Za Bežigradom, kjer stanujem, se je začelo takšno streljanje kot takrat, ko je zmagal Križaj ali kaj takega. Ko smo videli, da so poslanci sprejeli amandmaje, smo vstali in zapeli Zdravljico, zunaj pa je začelo pokati kot na fronti. Potem pa se ta zagon ustavlja, ljudje gredo v normalne tirnice in danes smo v kolikor toliko normalnih tirnicah, kolikor ga oblast preveč ne lomi.
V	napovedi za vaš nastop na Radiu Sora so zapisali, da ste človek, ki meni, da bi morala nacionalna televizija kontaktne oddaje v šišenski ljubljanščini opremiti s slovenskimi podnaslovi. Ste še vedno takšnega mnenja?
Ja seveda. Kakor se govori na televiziji, je škandal. Eden govori takšno ljubljanščino, da ga že Gorenjec komaj razume, Prekmurec ga pa sploh ne. Prekmurec ga ne razume! Pogovarjal sem se z
žensko, Slovenko, ki dela v Gradcu in pravi, da ne more poslušati ljubljanskega radia, ker ga ne razume. In to je Slovenka, Slovenka s severovzhodnega konca. To so škandalozne razmere. Ampak čisto nič ne pomaga. Ljudje pišejo pisma, se nad temi stvarmi kar naprej razburjajo, ampak nič ne pomaga. Kot da so tam neki zagovedni ljudje ...
Mislite, da je vzrok temu dejstvo, da se nacionalna televizija skuša približati mladim generacijam?
Prav je, da se skuša približati mlajši publiki, vendar mlajša publika ni samo v Ljubljani, v Šiški! Mlajša publika je tudi v Murski Soboti pa v Kopru pa na Jesenicah, v Novem mestu ... Naj se navadijo govoriti zborno slovenščino, potem pa bodo to razumeli vsi, tako tisti iz Šiške kot oni iz Murske Sobote ali iz Novega mesta. To so standardi, ki bi jih televizija morala upoštevati. Očitno je televizija tako razpuščena, da se tam nihče ne zanima za program.
Gost 19. večerA Na TrubArjevini v čast domovini (7. 4. 2006) je biL novinAr, režiser, PiSAteLj in Humorist MiLoš MikeLn
Rekli ste, da si pisatelj dobrih zgodb in oseb ne sme izmišljati, ampak mora pisati o živih ljudeh, ki jih nekoliko priredi. V časopisih lahko beremo o primerih, ko domnevno razžaljeni ljudje, ki so se prepoznali v literarnem delu, tožijo pisatelja. S tega vidika je vaše stališče precej nevarno.
Moje stališče ni nevarno, pač pa je nevarno stališče tistih ljudi, ki take neumnosti počnejo. Pa sodnija, ki nasede takim zadevam, je nevarna. Če so se nekomu zgodile stvari na podoben način, kot je popisano v literarnem delu, to nima nobene zveze z realnim življenjem. Pisatelj vse modele in dogodke, ki si jih zapomni in opiše, priredi. Pa ne zato, da se ljudje ne bi prepoznali, ampak zato, ker je treba narediti drugače - fotografija normalnega življenja je dolgočasna. Pisatelj mora narediti nek ekstrakt in, če se v njem znajde nekdo, ki bi se rad prepoznal, pa se ne more, ker noben pisatelj ne »fotografira« ljudi, bi morala biti vsaj sodnija toliko pametna, da bi jih ustavila.
Sicer ste rekli, da vas dnevna politika, dnevno dogajanje ne zanima več toliko. Kakšno je vaše mnenje o slovenski davčni politiki?
Poglejte: Najmočnejši jezik na svetu je angleščina. Zaradi same Anglije, zaradi ZDA, zaradi Nove Zelandije, Avstralije in cele vrste drugih držav, v katerih se govori angleščina. Ali mislite, da imajo v Angliji davek na knjige? Nimajo! Ničelna stopnja! In vendar imajo tam možnosti prodajati knjige v ogromnih nakladah. Če se pri nas pesniška zbirka natisne v 500 izvodih, je že dobro. Oni lahko svoje knjige tiskajo v milijonskih izvodih, kar je veliko ceneje, veliko lažje jih je distribuirati, vendar nimajo davka na knjige. Angleži nimajo davka na knjige! Naša oblast naj si to vzame za vzgled.
Gospod Mikeln, najlepša hvala za pogovor. Želim vam še veliko, kot ste sami rekli, »zic ledra« (vztrajnosti in discipline, op. p.) in uspešnega pisanja.
Pogovarjal se je Jože Starič
V "a
AVF-,
v
TURJAŠKI DNEVI 2006
IA
. VJt
«L
1 -
Ml
M
^ »

sobota 24. junij
zbirališče pred brunarico Turističnega društva pri Domu krajanov Turjak
odhod ob 9. uri
POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI
startnina za odrasle 1000 SIT

topli obrok ob koncu poti
P
Letos bo zaključek pripravilo Društvo za ohranjanje dediščine pri Sušilnici sadja Gradež.
TURISTIČNO DRUŠTVO TURJAK
SREČANJE POHODNIKOV NA STIČIŠČU EVROPSKIH POTI OB 20-LETNICI ODPRTJA E7
Čez Slovenijo se vijeta dve evropski pešpoti: od Velikega Snežnika do Strunjana (E6) in od Soče do Mure (E7). Potekata pretežno po gozdu, po ravnem ali rahlo valovitem gričevnatem svetu, večina obljudenem, a zunaj večjih naselij in prometnih cest. Skupaj merita nekaj več kot 1000 km, prva je nekoliko daljša, prehoditi pa jo je mogoče v približno dveh tednih, drugo pa malce prej.
Evropske pešpoti so bile svoj čas izredno priljubljene. Do reorganizacije gozdnih gospodarstev v začetku devetdesetih let se je natanko vedelo, čigava skrb sta, in temu primerno urejeni.
Z razpustitvijo starih inštitucij ter nastankom novih, pa ni bilo več povsem jasno v čigavo pristojnost sodita, kdo je odgovoren zanju. Zmeda je trajala kar nekaj časa, medtem ko so se odgovorni trudili spraviti stvari v red, sta bili poti zaradi nedoslednega vzdrževanja vse bolj zanemarjeni in zato manj obiskani. Sočasno s procesi denacionalizacije so nekateri deli poti začeli prehajati v zasebne roke in bati se je bilo, da bodo novi lastniki kaj nejevoljni nad pohodniki. Vendar do resnejših težav ni prihajalo. Navsezadnje se lahko naslanjamo na Zakon o gozdovih, po katerem so gozdovi
odprti za javnost, pri čemer morajo obiskovalci kajpak spoštovati zakonske predpise obnašanja v gozdu, poleg tega pa je usmerjeno pohodništvo čisto prijazno do okolja - ljudje pešačijo in se praviloma držijo ustaljenih poti.
Po letu 2000 se je pohodništvo v naši državi zopet razmahnilo. Na novo so se označile in uredile poti. Pa tudi ljudje so se začeli še bolj zavedati, da hoja krepi zdravje in duha. K vnovični priljubljenosti je precej pripomoglo tudi dejstvo, da sodi pohodništvo med cenejše izletniške alternative.
Kakorkoli, Komisija za evropske pešpoti, v kateri so predstavniki Planinske zveze, Turistične zveze, Zavoda za gozdove in Zveze gozdarskih društev bdijo nad urejenostjo, organizacijo ter promocijo evropskih pešpoti.
Slovenija se je vpela v evropsko popotniško mrežo sredi sedemdesetih let. S Ciglarjevo potjo od Drave do Jadrana je postala sestavni del E6. Enajst let pozneje je evropsko mrežo povečala še za en krak, od Soče do Mure, to je E7. Oba kraka se križata v občini Velike Lašče, v Predgozdu na Mačkovcu, kjer je bilo pred 20-imi leti tudi uradno odprtje slovenskega kraka poti E7.
Zato je bilo 13. maja letos v ta namen srečanje popotnikov po evropskih pešpoteh v naši državi, v Predgozdu na Mačkovcu. Organizatorici srečanja sta bili Občina Velike Lašče ter Komisija za evropske pešpoti.
V ta namen je bil obnovljen tudi bivak za prenočevanje, lesena streha je bila že kar dotrajana in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bi se lahko pod težo snega zrušila.
Poleg tega so planinci Planinskega društva Velike Lašče obnovili oba kraka, po katerih sta potekala pohoda.
EnA skUPinA poHodnikov je preHodiLA pot od ZGonč do	Na GrČArjevi kMeTiji v Dedniku so se poHodniki podpni s
PredGozdA v spremstvu LokALniH vodnikov in GozdArjev	prAvkar nApečeniMi - še topLiMi - doBrotAMi riMske peke
Z naslovne strani
Trqbla 3/2006
ustanavljanja evropskih pešpoti v luči sedanje Evropske unije. Evropeizaciji sta dala poseben pečat s svojima pozdravoma častni predsednik Evropske popotniške zveze Wurst iz Avstrije ter Čeh Jan Havleka, sedanji predsednik zveze.
Gospod Wurst je bil tisti, ki je pred 20-imi leti na Mačkovcu odprl E7.
Na koncu je bilo uradno odprtje obnovljenega bivaka za popotnike, ki je bil svojemu namenu prav tako zgrajen in predan ob odprtju E7.
Po prireditvi je bilo družabno srečanje, kjer je popotnike s svojim znanjem na harmoniko razveseljeval harmonikar Miha Juvanc iz Zgonč.
Zapisal Dejak Franc - Zavod za gozdove Foto Metka Starič
Odprt kovček ob poti v Selu jE z NApisom vabil popotnike, NAj preprosto VzAmEjO razglednice, brošure IN OREhE
Zbiranje pohodnikov se je začelo ob 8. uri na Turjaku, do 9. ure so imeli pohodniki možnost, da si ogledajo obnovljeni grad.
Ob 9. uri je bilo za pohod zbranih okoli 130 pohodnikov. Več kot polovica si je izbrala daljšo varianto pohoda, od Turjaka preko Velikega Osolnika, Osredka, Mačkov do Predgozda. Na Velikem Osolniku jim je domačin Milan Tekavec pokazal izdelovanje lesenih žlic ter jih potem popeljal na vrh hriba do cerkve sv. Lovrenca, kjer jim je predstavil zgodovino kraja.
Ostali so se z avtobusom odpeljali do Trubarjeve domačije, kjer so jim predstavili žago in razstavo Slovenija, moja domovina. Nato so se pohodniki odpeljali do Zgonč, kjer se je začel pohod. Najprej dobrodošlica na kmetiji Juvanc ter nato vzpon do cerkve sv. Primoža. Nato pohod po trasi E7 evropske pešpoti. Ogled ter predstavitev rimskega zidu, postanek na kmetiji Grčar ter nato pohod do Predgozda.
Osrednja prireditev je bila na križišču evropskih pešpoti. Zbrane je v imenu občine pozdravil Manfred Deterding. Predstavniki ustanoviteljev Komisije za evropske pešpoti (Planinska zveza, Zavod za gozdove, Turistična zveza) so v svojih pozdravnih govorih vsak s svojega zornega kota poudarili pomen evropskih pešpoti. Podružnična šola Rob je pripravila kratek kulturni program.
Dario Cortese je predstavil novi vodnik po E7, ki je pravkar izšel pri Mladinski knjigi.
Osrednji govornik je bil prof. dr. Boštjan Anko, ki je pred 20 leti osnoval pešpot E7. V svojem govoru je poudaril takratni pomen
Na KRiZiscu E6 in E7 so pohodniki pmsLuhniu govornikom
H
Slavnostni govornik je bil prof. dr. Boštjan Anko
ZADNjA ZEBLjA sTA NA sTREhO PRENOVLjENEGA BIVAKA zABILA DR. KERmAuNER iz ZAVODA zA GOzDOVE IN
MANfRED Deterding kot predstavnik Občine Velike Lašče
Prisrčen sPREjEm jE P0h0DNiK0m PRIPRAVILA tudi DRužiNA JuVANc NA ZGONČEm, MihA PA jE sVOj mEh raztegnil tudi NA sAmi PRIREDITVI
Neumorna dvojica - Zdenka in Janez Škrabec - je na cilju postregla pohodnike z malico
Trobla 3/2006
ODPRTJE PRENOVLJENE KNJIŽNICE V DOMU
KRAJANOV ROB
Rob z okolico ima bogato kulturno tradicijo, del te je tudi knjižnična dejavnost. Nenehna prizadevanja krajanov za »boljši jutri« so uresničila med drugim tudi željo po lastni knjižnici.
Začetki delovanja knjižnice v Robu segajo v leto 1971, ko je takratna Zveza kulturnih organizacij občine Ljubljana Vič - Rudnik podarila Robu zbirko stotih knjig. Ker v kraju ni bilo primernega prostora, so knjige domovale v knjižnem kovčku na domu takratne knjižničarke, ki jih je tam tudi izposojala. Govorim o Angeli Puh, ki je po letu 1974, ko je bil zgrajen kulturni dom, skoraj tri desetletja predano opravljala delo knjižničarke. Danes njeno delo prav tako zavzeto nadaljuje Heda Marolt.
V vseh teh letih je že na začetku premajhen prostor postal pretesen tako za knjige kakor tudi za branja željne obiskovalce. Knjižnična zbirka ja namreč ves čas rasla tako, da je danes bralcem na voljo 2532 knjig.
Knjižnica lahko uspešno in učinkovito opravlja svoje poslanstvo, če so za njeno delovanje ustvarjeni potrebni pogoji. Med te sodi tudi prostor s pregledno postavitvijo knjižničnega gradiva, ki omogoča lažjo dostopnost do gradiva in neovirano gibanje bralcev med knjižnimi policami.
Ti pogoji se sedaj uresničujejo, saj je Kulturnemu društvu Rob uspelo, ob finančni podpori Občine Velike Lašče, razširiti in prenoviti knjižnico.
14
V	strokovno-organizacijskem smislu je knjižnica Rob izposojevališče občinske Knjižnice Velike Lašče. Obe pa sta del obsežne knjižnične mreže Knjižnice Prežihov Voranc.
Matična knjižnica Prežihov Voranc si bo v sodelovanju z Občino Velike Lašče prizadevala za rast in razvoj knjižnične dejavnosti tako v občinskem središču kakor tudi v Robu. S tem bo še naprej spodbujala bralno kulturo in tukajšnjim prebivalcem zagotavljala prost dostop do znanja in informacij.
V	počastitev 23. aprila, ki ga je Unesco pred desetimi leti razglasil za svetovni dan knjige so se tako krajani Roba, Občina Velike Lašče in matična Knjižnica Prežihov Voranc z uradnim odprtjem prenovljene knjižnice vključili v praznovanje slovenskega tedna knjige.
Milena Pinter
mi.
Teden knjige
SVETOVNI DAN KNJIGE
Obisk pri varovancih Prizme Ponikve
Bil je petek, 21. aprila, in lep sončen dan. Z avtom, polnim knjig, sem se počasi približevala stari zgradbi, kjer prebivajo varovanci doma v Ponikvah. V parku pred zgradbo je bilo mirno. Na klopcah, nekateri v vozičkih, so posedali varovanci. Zdelo se mi je, da nekoga čakajo. Ko sem se z avtom zapeljala mimo, nisem vzbudila nobene pozornosti. Kakšen avto večkrat zapelje mimo. Ko pa je pripeljal avtobus in so iz njega izstopili učenci OŠ Primož Trubar iz Velikih Lašč, je okoli vhoda v dvorano postalo zelo živahno. Nekateri varovanci so vedeli za naš obisk, drugi pa so se gotovo spraševali, kaj neki se je zgodilo, da so jih obiskali učenci, njihova mentorica in knjižničarka iz Knjižnice Velike Lašče.
Zbrali smo se v dvorani. Na odru je bilo živahno. Učenci so morali še kar nekaj postoriti za svojo predstavo. Po uvodnem pozdravu in predstavitvi sem povedala obiskovalcem, da je pred nami pomemben praznik. To je 23. april, svetovni dan knjige. In zakaj ravno ta dan? Na ta dan so leta 1616 umrli trije pomembni možje: Cervantes, Shakespeare in Garciloso de la Vega, zato je UNESCO leta 1996 23. april razglasil za svetovni dan knjige. Istega leta smo se praznovanju pridružili tudi Slovenci, le da pri nas praznovanje poteka ves teden, zato se prireditev imenuje Slovenski dnevi knjige. Slovenski dnevi knjige so postali resnično vseslovenski praznik. Po celi Sloveniji potekajo najrazličnejše prireditve v znamenju knjige in pod geslom PODARIMO KNJIGO. Knjižnica Velike Lašče, učenci petega razreda OŠ Primož Trubar in njihova mentorica Marjeta Koprivec smo se odločili, da bomo letos proslavili ta praznik skupaj z varovanci Prizme Ponikve.
V dvorani je nastala tišina. Začela se je predstava, igrica Pepelka, priredba pravljice, ki sta jo spisala brata Grimm. Gledalci so se močno vživeli v dogajanje na odru. Tiho so poslušali, le tu in tam je tišino prekinil kakšen vzdih, tudi kakšna solza je stekla po licu, ko je Pepelka jokala na materinem grobu. Na koncu pa je dvorano preplavilo veselje in smeh, ker se je vse srečno končalo.
Teden knjige
15
Trobla 3/2006
S ploskanjem smo se učencem in mentorici zahvalili za prisrčno predstavitev pravljice o Pepelki. Nato pa sem varovancem podarila več kot 150 knjig, ki sem jih zbirala vse leto z namenom, da jih podarim prav njim. Prepričana sem, da jim bodo prišle prav. Naj jim krajšajo dolge dneve in noči brez spanca. Včasih je knjiga človekov najboljši prijatelj. Da je to res, mi je potrdila tudi varovanka Vida. Povedala mi je, kako je nekoč napisala spis o knjigi in zanj dobila nagrado. Nekako takole se je glasila njena pripoved. Na knjižni polici nas zvesto čaka knjiga, da jo vzamemo v roke in jo preberemo. Potem jo zopet odložimo na polico in knjiga zvesto čaka, včasih že vsa zaprašena, da bo kdo zopet posegel po njej. Ljudje radi posegajo po knjigah, zvestih prijateljicah. Če pa jih pesti lakota, raje sežejo po kruhu. Tako je bilo nekoč. Danes je kruha dovolj, nismo več lačni, zato le posezimo po knjigah! Hvala, gospa Vida, za poučno zgodbo. Ob piškotih in sokovih bi se lahko še dolgo pogovarjali, vendar se je šoferju avtobusa mudilo. Pred šolo v Laščah so ga že čakali drugi učenci, da jih šolski avtobus odpelje domov, v okoliške kraje občine Velike Lašče. Ob slovesu so nas varovanci povabili: »Še pridite!« Obljubili smo jim, da bomo še prišli.
Zahvaljujem se učencem petega razreda OŠ Primož Trubar iz Velikih Lašč in njihovi mentorici Marjeti Koprivec za sodelovanje in njihovo pripravljenost prispevati k našemu skupnemu praznovanju knjižnega praznika, varovancem doma v Ponikvah in njihovim nadrejenim, da so nas tako lepo sprejeli, Občini Velike Lašče, matični knjižnici na Viču in sodelavcem, ki so mi pomagali pri zbiranju knjig.
Mihaela. Andromako Rihar vodja enote Velike Lašče
VEČER POEZIJE VELIKOLAŠKIH PE
Z veseljem ugotavljamo, da v zibelki slovenstva, v občini Velike Lašče, pisateljska in pesniška dejavnost nista zamrli. Dokaz za to so številne objave v Trobli, glasilu Občine Velike Lašče. Poleg zanimivih prispevkov so skoraj vsakič objavljene tudi različne pesmi, ki jih zelo rada preberem. Začela sem se spraševati, kdo so te gospe in ti gospodje, ki pišejo tako doživeto, iz neke notranje nuje, da jih čas ne bi prehitel in da besede ne bi ostale neizrečene. Želela sem jih spoznati in jih predstaviti prebivalcem Velikih Lašč in okoličanom, prepričana, da jih tudi oni želijo bolje spoznati. Z veseljem moram povedati, da nihče od povabljenih ni odklonil sodelovanja. Da bi bila predstavitev velikolaških pesnikov popolnejša, smo k sodelovanju povabili tudi mlajše, že priznane pesnike. Zbrali smo tri generacije pesnikov in tako je s
pomočjo Knjižnice Velike Lašče in kulturnih delavcev iz Velikih Lašč nastal Večer poezije velikolaških pesnikov. Predstavili smo se 21. marca, na svetovni dan poezije.
Predstavitev je potekala v prisrčnem vzdušju. Zlasti nekateri mladi ustvarjalci so presenetili s svojimi pesmimi tako občinstvo kot tudi nekatere priznane in prekaljene pesnike naše okrogle mize. Obljubili smo si, da se bomo še srečali, če ne prej, ob izzidu knjižice z nastopa na Večeru poezije velikolaških pesnikov.
Niko Samsa je prireditev posnel in vsak od nastopajočih bo lahko dobil videokaseto ali DVD.
Prisrčna hvala nastopajočim in vsem, ki ste mi pomagali pri realizaciji tega večera, matični knjižnici na Viču in Občini Velike Lašče.
Mihaela Andromako Rihar Vodja enote Velike Lašče
Ustvarjalne delavnice ob razstavi Od prvih zapisov do miniaturne KNjigE je v tednu KNjigE na Trubarjevi domačiji pripravil zavod Parnas	Foto MS
Trqbla 3/2006
16
Teden knjige, vrtec
w
NOVA KNJIGA VELIKANKA
V tednu knjige (17. in 18. 4. 2006) je bila v Levstikovem domu dokončana nova knjiga velikanka z naslovom KJE SE SKRIVA 7 MAVRIČNIH JAJČK? V ustvarjalnem projektu, ki ga sofinancira Občina Velike Lašče, so mladi pisatelji in ilustratorji s pisateljico Ano Porenta združili svoje moči in domišljijo ter si izmislili novo zgodbo, ki so jo potem z barvno čarovnijo spremenili v knjigo. Gre za zelo napeto zgodbo o dinozavrčku Maksu, ki se je kot zadnji svoje vrste izvalil v kraljestvu, ki mu vlada Lev. Maks, ki zraste vsako uro en centimeter, kmalu postane tako velik, da odide h kralju. Ta mu da vrečo nevidnosti, stekleničko z napojem za hitrost in čarobni ščit ter nalogo, naj s temi pripomočki poišče vseh sedem izginulih mavričnih jajc. Mimo velikih nevarnosti, s
pomočjo	čarobnih
pripomočkov in novega prijatelja mu seveda to uspe. Deželo reši pred izumrtjem dinozavrov. Mladi ustvarjalci so tokrat prekosili vsa pričakovanja - prepričajte se na lastne oči in si knjigo do jeseni oglejte in preberite v Knjižnici Velike Lašče ali na spletni strani www.zru.si.
Zavod za razvijanje ustvarjalnosti
Skupina Ježkov v FrizerskeM saLonu
Z veseljem smo dočakali dan, ko smo se s kombiji odpeljali proti Rašici. A to ni bil navaden izlet. To je bil obisk frizerskega salona. Frizerka Bogdana nas je lepo sprejela in skupaj smo preživeli lepo dopoldne. Ogledali smo si frizerski salon in pripomočke, ki jih potrebuje pri oblikovanju pričesk. Zelo zanimivi so bili vrteči stoli, ogledala, glavniki, sušilniki za lase, barve in še bi lahko naštevali.
Nismo si samo ogledovali, bili smo resnično pri frizerki. Naše lase so naenkrat krasile »špičke«, kitke in pramena različnih barv. Po končanem »friziranju« smo se zunaj še posladkali in poigrali.
Sonce je kar vabilo na sprehod in tako smo se podali po Rašici.
Preživeli smo lepo dopoldne. Utrujeni in »lepi« smo se s kombiji odpeljali proti vrtcu.
Najlepša hvala frizerki Bogdani, da smo se lahko seznanili z njenim poklicem.
Kristina in Nataša
Nekaj otroških vtisov o preživetem dnevu - kaj jim je bilo tisto dopoldne najbolj všeč.
LIAM: »Ko sem se gugal, ko smo hodili, ko sem se friziral.« DEJAN: »Friziral sem se, bombone smo jedli.« PATRICIJA: »Barva na laseh.« NIK: »Všeč so mi bile špičke, ki jih nimam več. Lepa mi je bila frizura od Nejca. Lepo je bilo na gugalnicah.«
KLARA: »Meni je bilo najbolj všeč, ko mi je dala žele na lase. Naredila mi je kitke s strojčkom. Ima lep fen in brisače.« AJDA: »Bogdana mi je naredila kitke. Peljali smo se s kombijem, ker se v vrtcu še nisem, a doma sem se že dostikrat. Všeč mi je bilo, da sem sedela z Natašo na začetku.« Fotografirala Kristina Polzelnik Pirnat
Nik Hren: BiLi smo pri Frizerki. OTroci čakajo v vrsti. Stol je že zAseden.
Patricija Zalar Peljali smo se s kqmbijem
UTRINkI IZ ZAPoTokA
Vrtec Sončni žarek že nekaj let organizira tridnevno bivanje v Zapotoku. Letos se je v Zapotok odpravilo kar 43 otrok. Za večino je bilo to novo doživetje. Spremljevalke smo se trudile, da bi bila nova izkušnja otrokom prijetna.
Teden dni pred našim odhodom je bilo v skupini Medvedov, Ribic in Račk čutiti nekakšen nemir, pričakovanje ... Otroci so govorili in spraševali samo še o Zapotoku. In na dan odhoda so bili že zelo nestrpni. Njihovega veselja ni skalilo niti deževno vreme.
RAČkE so SE ZAVRTELE Po PLESIŠČU
Kakor vsako leto nas je toplo sprejela kuharica Marija ter nam postregla malico. Nato smo skupaj znosili potovalne torbe v naše sobe in se seznanili z ostalimi prostori doma. Najbolj pa so se otroci razveselili velikega igrišča, ki jim je omogočalo svobodo gibanja.
Otroci so potiskali skiroje, se urili v rolanju, pred golom so se prerivali privrženci nogometa, drugi so tekali sem ter tja ... Bilo je kot na mravljišču.
Dejavnosti v času tridnevnega bivanja so bile premišljeno načrtovane in so otroke ves čas vzpodbujale k aktivnemu sodelovanju. Tako ni bilo časa za dolgočasje. Dnevi so minevali v sproščenem, igrivem tempu.
Z baterijami smo umetniško »poslikali« stene igralnega prostora, v dežju smo šli na sprehod, odpravili smo se na zahtevno pot - pohod na Kurešček, priredili smo modno revijo s plesom,
SkUPiNA Ježki s frizerko Bogdano
Tekmovalci posamezne ekipe so prejeli medalje
pomerili smo se v zabavnih, športnih igrah. Tekmovalci ekip so v čast sodelovanja prejeli medalje.
Kot bi mignil, je prišel čas odhoda. Zahvalili smo se Mariji za gostoljubje in trud ter ji izročili skromno darilo.
Pred vrtcem so nas že nestrpno pričakovali starši. Nekateri otroci so pričeli jokati. A to so bile solze sreče in ob pogledu na svojega otroka se je marsikateri materi orosilo oko.
Martina, Breda, Damijana, Nataša C., Andreja in Jožica pa smo si potiho oddahnile. Vesele, da smo oddale zadovoljne, zdrave otroke, in zaradi spoznanja, da ste nam hvaležni. To je za nas največja nagrada in vzpodbudna motivacija. Hvala.
Zapisala Jožica Planinšek
STEKLARSTVO peter hren, s.p.
GRADEŽ 14, 1311 TURJAK GSM: 031/356 668 TEL: 01/7881 366
Brušenje stekla ^ Fazetiranje stekla in ogledal I I Peskanje stekla ™ Izdelava izolacijskega termopan stekla
—	Kaljeno steklo
—Tuš kabine (po meri, s tesnili) I I Ogledala ^Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
—	Montaža vsega navedenega ^ Ostale steklarske storitve
Konec meseca maja, natančneje 26. maja 2006, bodo Osnovna šola Primoža Trubarja, Občina Velike Lašče, Društvo Martin Krpan in Konjerejsko društvo pripravili tradicionalno srečanje pobratenih osnovnih šol. V goste bodo prišli učenci, učitelji, predstavniki svetov šole in svetov staršev z OŠ Laško, Bazovica, Reka in Preserje.
Vsako leto se srečamo na drugi šoli, letos je na vrsti, da organizira in izpelje program srečanja, naša šola. Želimo in prosimo hkrati, da bi se k sodelovanju in izvedbi programa vključili vsi tisti občani, ki vam šola kaj pomeni.
V petek, 26. maja 2006, bomo v dopoldanskem času, od 10. ure dalje, v dvorani Levstikovega doma pripravili strokovno srečanje na temo »delo z nadarjenimi učenci«. Predstavili bomo dosedanje izkušnje, probleme in cilje za naprej. V izoblikovanje vizije našega dela se bodo vključili učitelji pobratenih šol, predstavniki Zavoda za šolstvo in Ministrstva za šolstvo in šport. Gre za inovativni projekt, ki ga želimo razvijati, ker verjamemo v to poslanstvo, predvsem zaradi mladih, zahtev Evrope in hitrega vsestranskega razvoja raznih sistemov in družbe.
Po kosilu, okrog 13.45, se bomo z avtobusi odpeljali na Lužarje, po kratkem kulturnem programu pa odšli po furmanski poti od Lužarjev do Karlovice. Med potjo bodo kratki postanki ob najrazličnejših zanimivostih, pri Kraševčevih pa srečanje s predstavniki konjerejskega društva. Pot bomo nato nadaljevali peš ali s konjsko vprego do podružnične šole Karlovica, kjer bomo najprej predstavili knjigo z naslovom Pod medvedovo šapo, sledilo pa bo družabno srečanje.
Velik poudarek srečanja v popoldanskem času bo na dogodkih, zanimivostih in življenju naših ljudi v času furmanstva, ki je bilo za naše kraje najpomembnejša dejavnost za preživetje.
Zaradi tega menimo, da bi bilo neodgovorno prepustiti navedene dejavnosti pozabi. Furmanstvo je izjemno pomemben del naše zgodovine, naše identitete, naše stvarnosti, ki ga ne more nihče zanemarjati, preskočiti in izničiti.
S pojmom furmanstvo označujemo vsakršno prevažanje tovora s konjsko in z volovsko vprego. Furmanski promet delimo na starejše in novejše oblike, ki se med seboj razlikujejo po trajanju, načinih prevažanja in izbiri vprege.
Furmanstvo se je zaradi izboljšanja cest razvilo iz tovorništva. Kot del prometa, komunikacijskih sredstev in transporta sodi furmanstvo tudi na področje etnologije. Opraviti imamo s sredstvi in načini, ki so pogoj za oblikovanje neke življenjske podobe, odnosov med ljudmi, njihove medsebojne povezanosti, razgledanosti, njihove prostorske mobilnosti in podobno. Furmani so poleg tovorov prenašali najrazličnejše novice, podatke, informacije. Boj furmanov za preživetje je bil neizprosen, najsi je šlo za obrambo pred napadi roparjev, naravne in druge nesreče ali za nedovoljeno trgovino. Furman je bil odvisen od svoje iznajdljivosti, poguma in sposobnosti prilagajanja, kar je pomenilo tudi »z obrazom kimati in držati figo v žepu«.
Največji razcvet furmanstva je bil med letoma 1780 in 1857. Vse pomembne furmanske poti so vodile iz notranjosti skozi Postojnska vrata proti Trstu in nazaj. Najpomembnejši furmani so prihajali iz Notranjske in Dolenjske. V 18. stol. so iz Ljubljane v Trst prepeljali s kmečkimi vozmi 10.000 ton tovora, iz Trsta v Ljubljano 15.000. Vse to je vplivalo na gospodarsko življenje zaledja, ki se je izredno močno povezalo s prevozništvom. V času Ilirskih provinc so ceste zelo izboljšali, dogradili nove, jih razširili s 6 na 7 metrov, vozovi so dosegali povprečno hitrost 5 km/h, uvedli so nov tip furmanskega voza - parizar, s širokimi platišči in železnimi osmi, razvili so poštni in potniški promet ter varnost na cestah. Iz tega časa se je do danes ohranilo nekaj ledinskih imen ob znanih furmanskih poteh, npr. gavge, kjer so obešali hudodelce, lohača (po lobanji).
Furmanski promet je zahteval tudi vrsto uslužnostnih dejavnosti, ki so omogočale njegov nemoten potek, npr. kolarstvo, sedlarstvo, kovaštvo, krčmarjenje (oštarije, gostilne) ... Furmani so odhajali na pot za dalj časa, saj so »fure« trajale v povprečju od dveh tednov do meseca dni. Za furmane, te »kralje cest«, so govorili, da drugega pač ne znajo, kot držati v rokah bič, in da niti tega ne vedo, kaj jim raste doma na vrtu. Furmani so bili na svoj neustaljeni, nemirni način življenja tako navezani, da doma niso dolgo zdržali. Če so že morali biti doma, so posedali na hišnih pragih in zrli na cesto.
Furmani so bili veseli in družabni ljudje. Radi so se postavljali s svojimi konji, bleščečo konjsko opremo, s svojimi oblekami, svetlimi škornji, okrašenim dolgim bičem in širokim klobukom. Povsod so jih radi videli. Bili so pač veseljaki, imeli so denar, namazan jezik, bili z vsemi »žavbami namazani«.
V Levstikovem času so iz naših krajev tovorili v Trst predvsem platno, nazaj pa sol. Trgovanje s platnom so ponavadi združili z božjo potjo v Ricmanje pri Trstu. Furmanska pot je vodila prav mimo Levstikove rojstne hiše. Fran Levstik je kot bosonogi nadebudnež mnogokrat opazoval tovornike, furmane, številne kobilice, ki so s težkim tovorom pokorno stopicale po kamniti cesti. Pod Retjami, ob poti, ki zavije proti Srobotniku, je bilo nad Konjsko dolino pri prvi hiši domače ime Pri Frajtu, kar izhaja iz nemškega glagola furreiten, pripregati, pomagati vleči s priprego. Valvasor je zapisal, da vsi prebivalci med Krko in Laščami tovorijo sol naprodaj za denar ali v zameno za žito.
Zanimivo je tudi to, da so furmane na poti proti Trstu spremljale gospodinje, ki so po vaseh zbirale in kupovale jajca, maslo, perutnino in drugo blago. Vse to so naložile v jerbase ali koše in se do dvakrat tedensko odpravile v Trst, kjer so blago prodale po hišah svojim stalnim strankam. V Trstu so kupile kavo, cikorijo, riž, tekstil in ga nato prodale v zaledju. S takšno trgovino so se ukvarjale ženske predvsem s cerkniškega konca in iz naših krajev. Imenovali so jih potovke, jajčarice, mine ... Za pomoč so vozile s seboj vozičke, cize, »šajtrge«, premce ... Iz naših krajev, iz Srobotnika, je bila znana jajčarica Ančeharica, ki je jajca cijazila na majhnem vozičku v Trst. Na žalost so bili sopotniki furmanov tudi rokovnjači, rokomavhi, ravbarji, roparji, ki so s pomočjo dobro organizirane vohunske mreže zelo dobro obvladali, kje se furmani najraje ustavljajo, kaj vozijo in podobno. Pri nas so prave rokovnjače imenovali štekljačarji, plaščarji ali plašurji, po dolgih temnih plaščih, ki so jih nosili. Roparske napade so umirili šele z nastopom francoske oblasti, z znamenitim Marmontovim ukazom proti rokovnjačem z dne 16. novembra 1810. Pri Razdrtem so pustili mesec dni viseti roparja v opomin vsem nepridipravom, mnoge so poklicali v vojsko, prepovedali so rabo nožev, žandarji so imeli na voljo velike pse in podobno ...
Obvezne furmanske postaje so bile gostilne. Za furmane je moralo biti vedno dovolj golaža, zabeljenih koruznih žgancev, »telerflajša«, furmanskih žgancev ali ocvrtega piščančjega mesa, kruha in pijače. Privoščili so si tudi kavo, ki je veljala za potratno gosposko zadevo. V boljših gostilnah so lahko dobili: grahovo župo, gartrožovo župo, maurohovo župo, jajčnato jed od šparglnov, knedlce od prate za župo, pohane knedlce, zos iz limon, zos iz čebule, zos iz mandeljnov, karfiolo z jezikom, postne kolerabe, faširane klobase, pohane klobase, ajmoht, tenstano raco, telečja jetra, šildkroto - juho iz želve, mandeljnove štruklje, cimetove štruklje, pohane češnje ... Na voljo imamo ogromno zanimivosti, za katere bi bilo dobro, da jih v celoti predstavimo.
Vsi občani, ki poznate dogodke iz časa furmanstva, sodelujte z nami. Poskusimo zbrati čimveč zgodb, dejstev in predmetov, s katerimi bi obogatili naše pričevanje o furmanstvu. Vsekakor bi furmanstvo sodilo v bogato turistično ponudbo naših krajev, nudilo ogromno možnosti in bilo zanimivo še za tako zahtevnega gosta iz domačih logov ali tujine. In vse to je naš šolski konkretni predlog.
Edi Zgonc, ravnatelj
Turizmu poMAgA
LAsTNA gLAVA
21. marca 2006 je na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče potekal 20. regijski festival Turizmu pomaga lastna glava. Na njem je sodelovalo osem osnovnih šol iz vse Slovenije, in sicer OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Stopiče, OŠ Dravlje, OŠ Kette in Murn, OŠ Polhov Gradec, OŠ Mirna Peč, OŠ Fara in naša šola, ki je organizirala to srečanje.
V ocenjevalni komisiji so sodelovali učitelja iz OŠ Preserje (Marija Bezeg in Damjan Snoj) in OŠ Loški Potok (Marija Košir in Bogdana Mohar), člani komisije TZS (Jana Kovič, Sonja Jerman in Peter Militarov) ter predstavniki TZS (Alojz Šoster).
Uradni del festivala se je začel ob 16. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Obiskovalce in nastopajoče sta prijazno nagovorila ravnatelj Edi Zgonc in predstavnik TZS Alojz Šoster, program pa je vodila naša učiteljica Renata Lesar Hržič.
Pred začetkom odrskih predstavitev posameznih šol je potekalo ocenjevanje razstav sodelujočih šol v telovadnici naše šole. Sledile so odrske predstavitve v Levstikovem domu. Naša šola je nastopila zadnja. Pritiski in nervoza so bili zelo stresni tako za nastopajoče učence kot mentorje. Na razstavi sta sodelovala učenca Blaž Podobnik in Maja Ogrinec, pri odrski predstavitvi pa učenci Nina Žužek, Miha Juvanec, Mojca Šilc, Tjaša Tomc, Pavla Lušin, Ana Sterle in Matic Mihelič. Mentorice turističnega podmladka so bile učiteljice Helena Rupert, Lea Cebe Podržaj in Mojca Mušič.
Komisija je ocenjevala raziskovalne naloge, razstave in odrske predstavitve. Ob 19. uri je na šoli potekala razglasitev rezultatov. V skupnem seštevku rezultatov je zmagala OŠ Mirana Jarca Črnomelj, naša šola pa je osvojila srebrno priznanje. Zelo smo ponosni na tak dosežek, saj je bila konkurenca kar huda.
Po predstavitvi odrskih predstav in pred razglasitvijo rezultatov je šola organizirala družabno srečanje za nastopajoče učence, njihovi mentorji pa so imeli skupno srečanje z ocenjevalno komisijo. Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno in vse je potekalo po načrtu. Vsi so bili zelo zadovoljni.
Še enkrat hvala ravnatelju Ediju Zgoncu, ki je omogočil to srečanje in učiteljem ter ostalim zaposlenim naše šole, ki so sodelovali v tem projektu.
Mojca Mušič, prof. geografije
ISKRENO ČESTITAM
MITJU GRADIŠARJU, učencu 9. a razreda, za osvojeno srebrno priznanje iz znanja nemščine,
za osvojeno srebrno Vegovo priznanje na matematičnem tekmovanju pa
ANI DOLŠAK, učenki 7. a razreda, PAVLI LUŠIN, učenki 7. b razreda, NASTJIPOZELNIK, učenki 8. a razreda, TJAŠI ŽAGAR, učenki 8. a razreda, URŠKI ZGONC, učenki 8. a razreda, SILVESTRU JAKŠA, učencu 8. b razreda, VERONIKI PODLOGAR, učenki 9. a razreda in MARTINU LOVŠINU, učencu 9. b razreda.
VERONIKI PODLOGAR za osvojeno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz znanja zgodovine.
Župan Anton Zakrajšek
DRŽAvni OTROŠKI PARLAmenT
Dne 13. 3. 2006 sem se udeležila 16. državnega otroškega parlamenta v Ljubljani.
V veliki dvorani državnega zbora Republike Slovenije smo se zbrali predstavniki otroških parlamentov iz vse Slovenije. Najprej so nas nagovorili predsednik državnega zbora France Cukjati in predstavniki različnih ustanov in organizacij, ki so povezane z vzgojo, izobraževanjem in udejstvovanjem mladih (Vlasta Nusfdorfer, Alenka Šverc ...)
Delo otroškega parlamenta sta nam predstavili tudi predstavnici Makedonije.
Parlamentarci smo se razdelili v štiri vsebinske skupine: spolnost in spolne zlorabe, odvisnost, zasebnost in nasilje v medijih.
Bila sem v skupini, ki je imela temo spolnost in spolne zlorabe. S parlamentarci smo se pogovarjali marsikaj zanimivega in iskali rešitve za tabu probleme. Na začetku je bila napetost visoka, saj smo se videli prvič, toda že čez nekaj minut, sem začutila prijetno sproščenost in pogovor je stekel zelo gladko. Lahko sem povedala in utemeljila svoje predloge in rešitve, lastne izkušnje. Če kdo ni hotel govoriti, je bilo tudi prav.
Povedala sem svoje mnenje in vsi so ga spoštovali, kljub temu da se niso strinjali z njim.
Po delu v skupinah smo se ponovno zbrali v veliki dvorani državnega zbora. Delo v skupinah so predstavili poročevalci s kratkimi povzetki ter predlogi za reševanje problemov. Razvila sta se kratka diskusija in pogovor o določeni problematiki. Marsikaj zanimivega sem slišala, poleg tega smo se učili še spoštovanja, potrpežljivosti in nekateri celo brzdati svojo jezo. Imeli smo namreč zelo različna mnenja in poglede na tabuje.
Čeprav smo bili celo dopoldne v parlamentu, bi lahko pogovore nadaljevali še pozno v popoldan.
Vsi skupaj smo se zagotovo strinjali v tem, da bi potrebovali varuha otrokovih pravic.
Izvolili smo novega predsednika in izbrali temo 17. otroškega parlamenta: Naše mnenje o devetletki.
Na koncu smo predlagali rešitve tabu problemov. V restavraciji državnega zbora so nas pogostili s kosilom. Zelo mi je bilo všeč in priznam, da mi je žal, ker me drugo leto ne bo več na tej šoli in se zato ne bom mogla udeležiti otroškega parlamenta.
Martina Košir
Prav lepo
POZDRAvLJEni!
Danes smo se srečali predvsem zato, da vam pokažemo, kaj zmoremo in kako nenehno mislimo na vas, starše, tudi takrat, ko se igramo.
Sposodili smo si pesmi naših pesnikov in jih skupaj postavili na oder. Pa tudi pri ustvarjanju plesnih korakov smo vsi sodelovali po svojih najboljših močeh. Nekaj malega je imela zraven tudi naša učiteljica.
S temi besedami se je konec marca začelo srečanje s starši četrtošolcev.
Na srečanju je bilo čutiti prijetno vzdušje, saj so starši s ponosom opazovali otroke, ki so se zares potrudili.
Takole pa so priprave in nastop doživeli otroci:
Včeraj je bila proslava za mamice. Vadili smo v šoli in doma. Mamici je bilo všeč vse, najbolj pa darila, ki smo jih pripravili. Ko smo peli in plesali, je šlo mamici na jok, pa ne zaradi hudega, ampak zaradi veselja.
Žan Garneš
V sredo, 29. 3. 2006, smo imeli srečanje s starši. Prišlo je veliko staršev, moj oče je komaj našel stol. Bilo mi je lepo in prav tako tudi mojim staršem. Nisem imela veliko treme. Na začetku smo zaplesali ob pesmi Kako raste mama. Potem smo zrecitirali nekaj pesmi. Največji aplavz pa so dobili raperji. Mame so na koncu dobile darila, ki smo jih izdelali sami. Očetje pa so praznih rok, a ponosni na nas, odšli iz šole.
Brina Gruden
Vadili smo en teden, plesali pa tudi trikrat na dan. Vadili smo v šoli, nekateri pa tudi doma. Mami je bila navdušena, še posebej nad darilom, ki sem ga sam naredil. Doma je mami vse povedala še očiju. Še on me je pohvalil.
Marko Gruden Pripravila razredničarka Janja Samsa
Nekaj nAS je nASTOPiLO tudi nA Trubarjevi DomAČiji	Foto MV
PomLAD v nAŠiH srcih
Mesec marec, prvi pomladni mesec, je večini med nami prijeten in komaj pričakovan. Veselimo se ga, ker vemo, da nam bo prinesel prve toplejše in s soncem obsijane dneve. Ker pa nam narava vsako leto ne ustreže, si prijetne trenutke poiščemo drugje oziroma za to poskrbijo drugi.
V mislih imam zanimiv in prisrčen kulturni program, ki so ga staršem, starim staršem in vsem ostalim pripravili učenci in učiteljice PŠ Turjak. Vsi nastopajoči so se trudili po svojih najboljših močeh in nam v naših srcih pričarali pomlad. S svojimi skrbno izbranimi plesnimi, pevskimi, igranimi in recitativnimi točkami so nas ponovno opomnili, da so oni tisti, za katere je vredno živeti. S preprosto, a ljubko sceno so prinesli pomlad tudi v dvorano.
Verjetno bi se večina obiskovalcev strinjala z menoj, da smo domov odhajali bogatejši in s toplino v srcu.
Zato bi se v imenu vseh iskreno zahvalila učiteljicam Petri, Stanki in Kristini ter vsem učencem za res lepo pripravljen dogodek.
Meta Kovačič
V ponedeljek, 3. aprila 2006, je bil gost učencev predmetne stopnje naše šole pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, režiser, pisec televizijskih in filmskih scenarijev, songov za gledališke predstave ..., torej vsestranski (besedni) ustvarjalec Andrej Rozman Roza.
V njegovem delu se prepletata predvsem ustvarjanje za gledališče in v gledališču ter pisanje. Piše za odrasle in za otroke, oboje pa jemlje enako resno. Za njegovo pisanje je značilno, da je mojster besednih iger, da se zna na duhovit in nenavaden način poigravati z
miti in najrazličnejšimi človekovimi stiskami; je avtor številnih parodij oziroma poustvaritev, v katerih mojstrsko posnema obliko in ton kakšnega resnega, znanega, slavnega književnega dela. Ob obisku pri nas je npr. na duhovit način predstavil svojo pesem z naslovom Urška,
modernizirano Prešernovo balado Povodni mož. Zanimivo je bilo tudi njegovo razmišljanje o koncu te pesmi: Urška in njen »povodni mož« (motorist) v prometni nesreči zgrmita v reko, kasneje najdejo samo motor ... To je balada, je razmišljal naš gost, če povodni mož ni bil pravi povodni mož, če pa je bil in Urško odpeljal v svoje kraljestvo, je bila lahko srečna z njim ... Natrosil nam je še nekaj pesmi, v pogovoru z učenci pa še kopico svojih duhovitosti, ki jih je težko kar takole povzeti.
Andrej Rozman Roza je za svoje vsestransko kulturno ustvarjanje prejel že precej nagrad, nazadnje, leta 2005, lahko rečemo, da za svoj žlahten humor, Ježkovo nagrado.
S srečanjem smo obeležili kar nekaj marčevskih in aprilskih spominskih dni, povezanih z literaturo, s knjigami oziroma z branjem: 21. marec - dan poezije, 27. marec - dan gledališča, 28. marec - dan ustanovitve velikolaške šolske knjižnice daljnega leta1872 (Josip Pavčič), 2. april -rojstni dan znamenitega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in hkrati mednarodni dan knjig za otroke, 23. april - dan knjige (dan Shakespearove in Cervantesove smrti). Z vsemi temi dnevi se lepo povezujejo misli, ki nam jih je Andrej Rozman Roza napisal v šolsko spominsko knjigo in si jih izposojam za zaključek tegale zapisa:
»Po celem svetu pride v copatah in pižami, v dobri družbi smo, čeprav ni žive duše z nami. Nikomur nič ne jemljemo, pa smo vse bolj bogati, ker so na svetu knjige in ker znamo brati.«
Marija Lušin, šolska knjižničarka
PoMLAdni dan 2006
Pomladni dan v Evropi se je na pobudo nekaterih članov Evropske konvencije začel leta 2002. European Schoolnet je prevzel pobudo in jo v sodelovanju in ob finančni podpori Evropske komisije razvijal naprej. Ker je bil začetek dober, se je Pomladni dan nadaljeval vsako leto. V letu 2002 je sodelovalo 5 501 šol iz 29 držav z vseh koncev Evrope. Vodilni domači in evropski politiki so se vrnili v šolske klopi, potekalo je več razprav, pedagoških aktivnosti in razne prireditve. Leta 2005 se je prijavilo 6 620 šol, ki so pripravile srečanja, razprave, dogodke na temo evropskih vrednot iz Evropske ustave in delovanje EU na splošno.
Pomladni dan v Evropi je projekt, ki šolam pomaga v učne načrte vnesti teme s področja Evropske unije. Pomladni dan v Evropi je enkratna priložnost za mlade Evropejce, da se aktivno vključijo in morda celo vplivajo na evropske integracijske procese. Pomladni dan v Evropi 2006 je nadaljevanje izjemno uspešnega Pomladnega dne 2003 (posvečenega Evropski konvenciji), 2004 (posvečenega širitvi EU) in 2005 (posvečenega evropski ustavi). Letošnja tema je bila: Razpravljajmo o svoji prihodnosti in je omogočala veliko možnosti za uspešno izpeljavo Pomladnega dne. Mladi so imeli priložnost izraziti svoja mnenja, pripombe in skrb za Evropsko unijo. V letošnjem letu je sodelovalo okrog 6000 evropskih šol, od tega 150 slovenskih (OŠ, srednje šole).
Pomladni dan v Evropi je simbolično in pomembno dogajanje za vse Evropejce, da se aktivno vključijo in izmenjajo svoja mnenja (povzeto po člankih Zgodovina Pomladnega dne).
V projekt Pomladni dan 2006 se je vključila tudi naša šola. Temeljne vrednote, ki naj bi bile prisotne v našem življenju, v šoli, doma so predvsem mir, enakopravnost, strpnost, ljubezen, prijateljstvo. Vsi si želimo, da bi živeli v čisti, lepi in urejeni Evropi. Otroci naj bi v šoli pridobili čimveč znanja, razvija naj se strpnost, prijateljstvo med vsemi, tudi do drugače mislečih.
Osmošolci so pri državljanski vzgoji razmišljali o svojem mestu v Evropi. Dejan je zapisal, da bi rad izboljšal to, da bi bilo več delovnih mest in potem mogoče ne bi bilo toliko nasilja.
Sandra je mnenja, da bi morali probleme reševati skupaj. Vsak naj bi povedal svoje mnenje, vsi bi se morali poslušati, prilagajati in svet bi bil lepši.
Karin pa pravi, da je življenje v Evropi pozitivno, saj so države med seboj prijateljice, vendar je večkrat premalo denarja.
Brina meni, da njena beseda ne pomeni veliko. Prepovedala bi zlorabe drugih, mlajših, drugačnih.
Mnenja so različna. Zavedati pa se moramo, da EU ni nek center, kamor se bomo zatekli, ampak je skupnost enakovrednih članic, kjer ima vsak pravice in dolžnosti.
RAČunAM Hitro
V okviru projekta so bili razpisani tudi različni natečaji: literarni, glasbeni, likovni, matematični, fotografski, priprava predstavitev s prosojnicami. Vsi natečaji so razdeljeni na različne starostne kategorije. Naši učenci so sodelovali v prvih štirih naštetih natečajih. Prvošolčki razvijajo strpnost, prijateljstvo, medsebojne odnose tudi preko igre vlog. Vključili pa so se tudi v matematično tekmovanje. To tekmovanje je namenjeno vsem, ki so se želeli preveriti, kako hitri so v računanju. Razdeljeno je v tri starostne stopnje (1., 2. triada, učenci od 7. razreda dalje, srednješolci in odrasli). Tema likovnega natečaja do 11 let je bila: Solidarnost do ljudi v stiski. Sodelovali so otroci 5. razreda in otroci z obeh podružnic. Potrebno je bilo ilustrirati del pravljice O dveh bratih in sestrah z računalniškim orodjem (Wordart). Pravljica govori o tem, da ima vsakdo v življenju priložnost, ko lahko pomaga drugim. V pravljici najmlajši brat reši svoje
Tudi pri iGri je potreBnA strpnost in doGovor
NAGrAjenci PoMLAdneGA dne 2006 nA zAKLjučni prireditvi
IgravLog
uklete brate in njihove izvoljenke z dobroto, pogumom in neustrašnostjo. Na tem natečaju je sodelovalo kar 418 otrok. V enaki starostni kategoriji so z isto pravljico četrtošolci in petošolci sodelovali tudi na literarnem natečaju. Ob tej priložnosti so spoznali e-knjigo. V razredu so se pogovorili o vsebini in nanjo navezali lastne izkušnje o pomoči drugim ter o preprekah, ki se pojavijo. Učenci so nato samostojno opisali lastno izkušnjo. Na ta natečaj je poslalo prispevke kar 232 otrok iz vseh prijavljenih šol. Učenci naše šole pa so sodelovali tudi na glasbenem natečaju Otroci skladatelji in osvojili tudi nagrade. Mentorica je bila Majda Kokošinek. Jan Zakrajšek je v kategoriji do 11 let (instrumentalne skladbe) osvojil tretje mesto. V kategoriji do 15 let za disciplino skladatelji vokalno-instrumentalnih skladb pa so naši učenci osvojili vsa tri mesta. Tjaša Tomc tretje, Nataša Tomc drugo in prvo mesto Pavla Lušin in Mojca Šilc. Vsi nagrajenci pravijo, da so nagrad zelo veseli, čeprav jih mogoče niso pričakovali, saj jih je vodila bolj želja po sodelovanju in novih izkušnjah.
9. maja je bil na Gimnaziji Moste v Ljubljani slovesen zaključek Pomladnega dne in podelitev nagrad. V kulturnem programu sta nastopili tudi Mojca in Pavla, ki sta igrali in peli. Z instrumenti pa sta ju spremljala še Simon in Nina. Z naše šole smo se zaključka udeležili poleg nagrajencev tud ravnatelj Edi Zgonc, mentorica Majda in sama kot koordinatorica projekta.
Z delom na naši šoli smo tudi mi prispevali delček k letošnji temi Pomladnega dne. Vrednote, ki naj bi jih razvijali, so temelj za našo lepšo prihodnost.
Koordinatorica projekta Branka Levstik
Spoštovani starši!
Prosimo, da si podrobno preberete članek o vpisu v glasbeno šolo in pogojih za vpis, ki ga je pripravila ravnateljica glasbene šole. Ker si velikokrat postavljate vprašanja glede možnosti in pogojev vpisa, posebej poudarjamo naslednje: letošnji vpis v glasbeno pripravnico je namenjen otrokom, rojenim v letu 1999 in 2000. Naslednji vpis je predviden v letu 2008 in bo namenjen otrokom, rojenim v letu 2001 in 2002. Ne zamudite vpisnega roka.
Uprava Občine Velike Lašče
VPIS UCENCEV V GLASBENO SOLO
Glasbena šola Ribnica, dislocirana enota Velike Lašče, vpisuje učence v oddelek PRIPRAVNICE za šolsko leto 2006/07 v četrtek, 1. junija 2006, od 18. do 19. ure v učilnici nauka o glasbi v glasbeni šoli Velike Lašče.
Ker Ministrstvo za šolstvo in šport dovoljuje vpisovanje v 1. razred glasbene šole na tej enoti vsako drugo leto, je za naslednje šolsko leto spet na vrsti vpis v pripravnico.
Vpisovali bomo 6-letne in 7-letne učence. Pouk pripravnice poteka v skupini, od 1. razreda določenega instrumenta naprej pa pouk poteka individualno. Pri odločitvah za posamezne instrumente še vedno prevladujejo akordična glasbila (klavir, harmonika, kitara). Če pa hočemo, da bi se dislocirani oddelek v Velikih Laščah preimenoval v podružnico, morajo biti v njej zastopana tudi orkestralna glasbila. Med temi nam še manjkajo klarineti, saksofoni, trobente, pozavne, druga trobila, violončela.
GLAsbeNA šola v VeLIklh LAšCAh
Foto MS
Nekateri starši vprašujejo, zakaj ni v Velikih Laščah vpisa v prvi razred glasbene šole vsako leto, čutijo se namreč prikrajšane.
Naj povem, da na ministrstvu trdijo nasprotno. Slovensko povprečje vključenosti osnovnošolske mladine v glasbeno šolo je 12 %. V Velikih Laščah je že sedaj 16,21 %. Torej ne gre za prikrajšanost, temveč privilegiranost. Širjenja števila učencev ne dovolijo.
V naslednjem šolskem letu bo tako v Velikih Laščah oddelek pripravnice, oddelek 2., 4. in 6. razreda nauka o glasbi, klavirja, harmonike, kitare, flavte, violine.
Ker na matični šoli v Ribnici uspešno delujeta godalni in pihalni orkester (letos postavljamo tudi simfonični orkester), pričakujemo, da se nam pridružijo tudi učenci višjih letnikov violine in flavte iz Velikih Lašč. Le tako bo učenje orkestrskih instrumentov doseglo pravi namen tudi pri tistih, ki se ne nameravajo poklicno posvetiti glasbi. Kdor je že poizkusil s skupinskim muziciranjem in druženjem v orkestru, lahko potrdi, da je v tem še poseben čar.
Ob tem vabilu naprošam starše, da se morda organizirajo s prevozi otrok tako, da se tedensko izmenjujejo in obiskovanje orkestra bo lahko redno in brez večjih problemov.
Vsem učencem glasbene šole želim uspešen zaključek šolskega leta, veliko znanja in prijetnih glasbenih uric.
Bernarda Kogovšek ravnateljica
Knjižnica
25
Trobla 3/2006
Predšolska bralna značka v knjižnici PREŽihov Voranc, enota Velike Lašče
Že kar nekaj let potekajo v Sloveniji prizadevanja, da bi starše vzpodbudili k branju svojim otrokom. Ta
•	f	•	f f	•	IV* »I »«v*	•
prizadevanja se v sodelovanju s splosnimi knjižnicami dogajajo v številnih vrtcih. Dogajajo se pod različnimi imeni: bralni palček, Čenčin bralček, Palček bralček ... Tudi Knjižnica Velike Lašče in vrtec Sončni žarek iz Velikih Lašč zgledno sodelujeta in tako smo letos že četrtič podelili Palčka bralčka.
Čeprav je bil turoben in deževen dan, je bilo v dvorani Levstikovega doma živahno, kajti torek, 9. maj, je bil za Ribice in Račke iz vrtca Sončni žarek pomemben dan. Za pridno branje in pripovedovanje bodo dobili svoja prva priznanja. Da bi bila prireditev še bolj zanimiva, smo v goste povabili pravljičarja in lutkarja Borisa Kononenka.
»Mnogo je lepih dežel vsepovsod, a najlepša je dežela branja ...« Verzi Toneta Pavčka so nas pospremili k nekaj zanimivim podatkom. Ste vedeli, da se kar 75 odstotkov človeških možganov razvije do drugega leta starosti in 90 odstotkov do tretjega? V tem obdobju hitre rasti se
otrok uči z opazovanjem, dotikanjem, poslušanjem, komunikacijo. Če otroku ponudimo pravo knjigo ob pravem času, pospešimo njegovo učenje in ga tako bolje pripravimo za življenje.
Kaj pomeni knjiga enoletnemu otroku? Nekaj, kar lahko »trga«, žveči, ljubkuje, boža ... Od leta in pol do tretjega leta ga zanimajo živali, se zabava s preprostimi sestavljenkami, razvija motorične sposobnosti in bolj ali manj zbrano prisluhne zgodbam, ki mu jih prebiramo. Pri treh letih pa se pospešeno razvijajo jezikovne sposobnosti. Pesmice, zgodbice in pravljice otrok kar srka vase; nekatere se mimogrede nauči na pamet, jih zna
obnoviti, zapeti ... In tako se začno odpirati vrata v veliki svet ... Ključni dejavnik bralne kulture je dosegljivost knjige. To pomeni, da moramo otroku ponuditi knjigo, in starši so prvi, ki z ljubeznijo odpirajo vrata v svet besede, pravljic in domišljije. Samo pomislimo, kako pazimo na to, da naši otroci jedo zdravo hrano in da skrbijo za svojo higieno. Nadvse nenavadno bi bilo, če bi nam bilo vseeno, s čim se hrani njihova domišljija. Pri izbiri knjig za otroke staršem pomagajo vzgojitelji, učitelji, knjižničarji ... Tako s skupnimi močmi uvajamo otroka v svet prave literature, ga vzpodbujamo in ga doživljajsko bogatimo. Kajti dobra knjiga je dragocena, ker šola našo tenkočutnost, opozarja na tisoč malenkosti in sprošča domišljijo. Razvoj občutka za lepo, sposobnost ločiti dobro literaturo, likovno ali glasbeno delo je sad dolgotrajnega razvoja, učenja in vzgajanja.
Dragi starši, babice, dedki, pridite v knjižnico skupaj z vašimi otroki in vnuki ter skupaj uživajmo ob prelepih knjigah, ki jih res ne manjka, pa bo tudi vaš otrok, vnuk postal navdušen bralec.
Tudi lutkovna igrica z naslovom Je v knjižnici lepo je imela podobno sporočilo. Otroci so skupaj z zmajem, čevljarjem, grajskim piskačem, žabico ... iskali po Ljubljani zaklad. Našli so ga šele v knjižnici v Velikih Laščah. V starem kovčku je bila skrita knjiga v obliki sončnih žarkov. Za vsako prebrano knjigo se v srčku prižge en žarek. Po množici prebranih knjig vsi žarki zažarijo kot sonce. Iskanje zaklada so spremljale prisrčne in smešne dogodivščine, ob katerih so se otroci nasmejali in se zabavali.
Pred podelitvijo priznanj so se s pesmicami in deklamacijami predstavile še Ribice in Račke. Sledila je podelitev priznanj. Poleg priznanja je vsak nagrajenec dobil še mehko blazinico, poslikano s Palčkom bralčkom. Bilo je res lepo.
Zahvaljujem se gospodu Kononenku za res lepo predstavo, vzgojiteljicam, ki ste poslušale svoje varovance, staršem, ki ste brali. Dragi starši, branje z vašimi otroki naj ne bo vprašanje časa, postane naj način življenja. Hvala matični knjižnici na Viču in Občini Velike Lašče.
Mihaela. Andromako Rihar vodja enote Velike Lašče
DAN SONCA
vas vabi
k Trubarjevi DomAČiji nA Rašici
v neDELjo, 28. 5. 2006,
ko se boste lahko od 15. ure dalje preizkusili v različnih dejavnostih:
vožnji s KAnujem (po Rašici) obleci se v sonce (poslikave mAjic) sončniH miSLiH (LiTERArni in filozofski prebliski) pozdravu soncu (meDiTACijA v GiBAnju)
Ne pozabite vzeti s seboj fotoaparata ali kamere (zadostoval bo že mobitel z vgrajenim fotoaparatom), saj bo ves čas potekal tudi fotolov Ujemi so/ence!
Za najmlajše pa pripravljamo: POBArvAjmO ŠOTOR (inDiJAnSKA PACKAnKA) sončne slike (SLiKAnje, riSAnje, LEPLjenje, TiSKAnje) sončne štafete (zABAvne GiBALne igre nA travi) LUPinice (plavajoče lučke nA Rašici)
Ob zaključku dneva pa vse skupaj vabimo, da se ob 19. uri pridružite
KOnCERTU GLASBEniKOv iz SKUPine
Sto prašičkov poje,
PREBiRAnju nASTALiH sončniH miSLi in spuščAnju lučk - LUPinic.
Z veseljem vas pričakujemo na dan sonca, pa tudi če se bo skrilo za oblake.
Prireditev sofinancira Občina Velike Lašče.
To jesen bo v Velikih Laščah v okviru KUD Primož Trubar odprla svoja vrata
BALETnA ŠOLA zA OTROKE OD 7. DO 12. LETA.
Mentorica bo Saša Štadler, ki v Ljubljani vodi baletno šolo Saša.
Predstavitev načina dela te šole si lahko ogledate na baletni predstavi 17. 6. 2006
ob 17. uri v dvorani Španskih borcev - GOML, v Ljubljani.
Vse, ki bi želeli svojega otroka vključiti v baletno šolo in vas zanimajo dodatne informacije v zvezi s tem, lahko pokličete po telefonu 051 80 77 52 ali pišete na elektronski naslov gregor@zru.si.
Baletno dejavnost bo sofinancirala Občina Velike Lašče.
Zaključila se je
LETOŠnjA
GLEDALIŠKA SEzOnA
V KUD Primož Trubar Velike Lašče in KUD Rob so gledališke skupine uspešno zaključile sezono 2005/2006. Ogledali smo si lahko tri nove predstave.
Otroška gledališka skupina Gledeja je na oder uspešno postavila Zlati kelih.
Zaigraj še enkrat, sam tokrat zares je odigrala mladinska skupina Gledeja. Ob navdušenju gledalcev na premieri si je marsikdo zaželel, da bi vse skupaj res zaigrali še enkrat.
KUD Rob pa je priplezal Samo do srednjih vej in ponovno dokazal, da v Robu na gledališkem področju vztrajno in uspešno delajo.
Veronika. Vasič
prirejata
27. in 28. junijA 2006
OD 10. DO 17. URE
nA odru Levstikovega DomA
gledališke delavnice za mlade z naslovom
v v
Gledališče te poišče.
Delavnice bo vodil dramski igralec in režiser Bojan Maroševič, član SNG Maribor.
Če si star/a med 13 in 20 let in se želiš preizkusiti na odru ali izpopolniti svoje igralske izkušnje, se nam pridruži!
Informacije in prijave na telefonski številki 051 80 77 52 ali po elektronski pošti gregor@zru.si
Več informacij na http://www.gledeja.si
Delavnice sofinancira Občina Velike Lašče.
KUD Primož Trubar / Gledeja / srednješolci
ZAigRALi sMO ŽE DVAKRAT,
zares
Kako nas vidijo gledalci? Fotografije. Kratke novice.
Premiera: 17. 3. 2006, Levstikov dom
Čeprav je bila sreda, polna dvorana. Štiri igralke in pet igralcev, dobro razpoloženih, luči delujejo in skoraj uro in pol kar čutiš, kako tečejo energije med odrom in dvorano. Po predstavi čestitke, v katerih so prijatelji in poznavalci izpostavili tele pluse, ki jih je odlično povzela Nataša iz Ljubljane:
-	priredba teksta,
-	režija, kostumografija in scenografija,
-	doziranje filmskega skozi celo predstavo - narejeno zelo z občutkom (tekst, glasba, podobe),
-	komplimenti za idejo za odjavno špico,
-	prehajanje iz realnosti	v domišljijo je rešeno zelo preprosto in razumljivo, kar pomeni genialno,
-	pohvala vsem igralcem, super so bili trije beli fantje, ko so dremali, in še marsikaj.
Ponovitev:
9. 4. 2006, Levstikov dom
»Bila sem na predstavi ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM TOKRAT ZARES, v nedeljo 9. 4. Nad predstavo sem bila izredno pozitivno presenečena. Tako režija kot igra sta se mi zdeli fenomenalni - niti trenutek se nisem dolgočasila, predstava mi je bila še dolgo v mislih.
Prav zaradi tega se mi zdi škoda, da predstava ni bila bolj oglaševana - sama sem zanjo zvedela bolj po (srečnem) naključju. Upam pa, da bo doživela še
kakšno ponovitev, saj bi jo rada priporočila še svojim prijateljem.« (Klara iz Ribniške doline)
Ponovitve seveda bodo, čeprav jih načrtujemo šele za jesen 2006. Seveda se bo "turneja" začela na domačem odru, zato sledite napovedim. Vmes nas lahko obiščete na www.gledeja.si. Pred koncem sezone pa pripravljamo izid zbornika štirih dramskih besedil, nastalih v letih delovanja naše Gledeje, z naslovom VIDEZI SVETA.
Ana Porenta
Ana Porenta
NA PESNIŠKEM
viteškem turnirju
V soboto, 22. aprila 2006, se je v Art kavarni hotela Piramida v Mariboru odigral Pesniški turnir, ki ga že šesto leto organizira založba Pivec v sodelovanju z MKC Maribor.
Dvanajst pesnic in pesnikov, ki bijejo pesniško bitko, je strokovna žirija (Nino Flisar, Borut Gombač in Danica Križanič Müller) izbrala med avtorji stodesetih prispelih pesmi na anonimen razpis.
Mednje je bila izbrana tudi avtorica pesniške zbirke Sem se, pesnica in pisateljica Ana Porenta, in si v pesniškem boju s svojo pesmijo Kamni izborila naslov zmagovalke Pesniškega turnirja 2006 po izboru občinstva.
Za prijeten uvod v pesniški večer je poskrbel dramski igralec Bojan Maroševič, ki ga je s svojimi igrivimi interpretacijami tudi popestril. Gost večera je bil pesnik in Prešernov nagrajenec Milan Dekleva, ki nas ni zgolj počastil s prebiranjem svojih pesmi, ampak je v pogovoru z voditeljico Zoro A. Jurič nanizal veliko zanimivih in modrih misli ter nam celo zaigral na klavir. Seveda pa ni bil edini, ki je dogodek obarval z glasbo, saj je bila gostja večera skupina Katalena.
AnA PorenTA
Po zvoku klarinetne fanfare so se s svojimi pesmimi predstavili Veronika DINTINJANA, Aljoša HARLAMOV, Stanka HRASTELJ, Milojka KOMPREJ, Franci NOVAK, Olga NOVAK, Zoran PEVEC, Ana PORENTA, Senada SMAIC, Marica ŠKORJANEC, Karel TURNER in Lučka ZORKO.
Preštevanju glasov in posvetu žirije je sledila podelitev dveh predvidenih nagrad: nagrade občinstva in nagrade strokovne žirije. Nagrado občinstva je iz rok dr. Mance Košir prejela Ana Porenta, nagrajenec strokovne žirije pa je bil Zoran Pevec. Razglasitvi zmagovalcev je sledilo prijetno pseniško druženje.
Čestitke Ani za ta lep uspeh!
Foto Gregor Grešak
Ljudje so čudne vode. Usihajo, se umikajo. Drug v drugega tečejo. Se kradejo.
Na drugih njivah poplavljajo. V drugih ognjiščih gasijo plamen.
Sami v sebi presahnejo. Sami v sebi so kamen.
Ana Porenta
(iz pesniške zbirke Sem se)
Naši pesnici in pisateljici Ani Porenta, ki se ji je uspelo uvrstiti na Pesniški Turnir 2006 v Mariboru in je po izboru občinstva postala letošnja zmagovalka, iskreno čestitamo.
Uredništvo Troble
SLovenija, moja doMovina
Na TruBArjevi doMačiji GosTuje razsTava o neizMerneM bogastvu sLovensKe narave in zGodovini sLovenske knjiGe
"Vsak naj si izbere svojo sliko in za hip zapre oči," je zbrane na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah nagovorila državna sekretarka za šolstvo in šport Alenka Šverc. "In zdaj poglejte," je v rojstni hiši očeta slovenske knjige nadaljevala Švercova, "razstava Slovenija, moja domovina je odprta."
Razstava Slovenija, moja domovina, katere avtor je samostojni ustvarjalec Viktor Luskovec, povezuje slovensko kulturo in razvoj slovenske knjige s pestrostjo in lepoto narave. Ob tem prebuja naša domovinska čustva. Odpira nam oči in nas spodbuja k zavedanju svoje identitete, slovenskih vrednot in bogastva prostora.
ZBrAne je nAGovoriLA drŽAvnA sekreTArKa nA Ministrstvu RS za šolstvo in šporT, MAGdALenA Šverc
»Značilni habitatni tipi Slovenije in posamezne živalske vrste, ki jih marsikje po svetu ni več, niso samo naš zunanji zaščitni znak. So del nas, celote. Tako kot slovenski jezik, ki je naša skupna identiteta,« je poudaril avtor razstave. Na Slovenskem živi več kot en odstotek vseh znanih živečih vrst na Zemlji in več kot dva odstotka kopenskih in sladkovodnih vrst. Slovenija je zaradi
svojega izjemnega bogastva narave tako imenovana vroča točka (združene) Evrope.
Škoda je, da na neizmerno bogastvo slovenske narave nismo bolj ponosni. Nenavadno je, da tega strahotnega potenciala ne znamo bolj izkoristiti za prijazen razvoj in sožitje. Marsikje po svetu so ohranjeno naravo že zdavnaj zapravili, jo nepo-
AVTOR RAZSTAVE JE SAMOSTOJNI USTVARJALEC VIKTOR LUSKOVEC
pravljivo pohabili. Ponekod takšnega bogastva, kot se diči na Slovenskem, nikoli niti imeli niso. »Nikar jim ne sledite,« je sklenil avtor razstave.
Nevladna zavoda Parnas in Narava 2001 z razstavo, ki je bila odprta na dan svobodne Evrope, 9. maja, skušata na simbolni ravni povezati vse Slovence, duh slovenstva in prostor. Namen opisanih aktivnosti je dvig domovinskosti v smislu ohranjanja in nadgradnje slovenskih vrednot. Ne v smislu nacionalistične zadr-tosti, ampak s ponosom na svojo tradicijo, izvor in množico dosežkov, med
katerimi je tudi slovenska knjiga, njena zgodovina pa je posebej predstavljena. Nezlomljivi duh slovenstva, ki je skozi stoletja ohranjal in razvijal slovenski jezik ter čut pripadnosti domovini, domuje v prostoru, ki slovi po svoji izjemni biotski raznovrstnosti.
Razstava Slovenija, moja domovina bo na Trubarjevi domačiji gostovala do 19. junija, njen ogled pa je možen po predhodnem dogovoru (kontaktna oseba je Metka Starič iz zavoda za kulturo in turizem Parnas, GSM 041 833 456). Ogled je brezplačen. Po zaključku gostovanja na Trubarjevi domačiji se bo razstava Slovenija, moja domovina preselila v Berlin, kjer bo otvoritev potekala v počastitev 15. obletnice samostojne Slovenije.
Parnas, zavod za kulturo in turizem Foto Milena Vintar
ZupAn AnTon ZAKRAjšeK je spoMniL, dA se priBLižuje LeTo 2008, in s TeM 500-LeTnicA TruBArjeveGA rojstva
Učenci 4. RAzredA OŠ PriMož Trubar so pod vodstvoM učiTeLjice jAnje Samsa prisrčno predsTAviLi svoj poGLed nA doMovino
T	v • 1 v	• •
Iz naših župnij
Tridnevna duhovna priprava, ki so jo vodili velikolaška rojaka dr. Edo Škulj župnik v Škocjanu in Janez Miklič župnik na Izlakah, ter ribniški dekan mag. Anton Berčan je bila uvod v enega pomembnejših dogodkov v življenju župnije Velike Lašče.
Na četrto postno nedeljo, 26. marca, je župnijo Velike Lašče prvič kot ljubljanski nadškof in metropolit obiskal mons. Alojz Uran. Med slovesno sveto mašo je blagoslovil novi tlak in klopi, nove spovednice in centralno ogrevanje cerkve ter posvetil nov daritveni oltar.
Po praznovanju 140-letnice župnije leta 2002 je na pobudo g. župnika kaj kmalu steklo nadaljevanje obnovitvenih del osrednjega župnijskega svetišča. Stari tlak se je umaknil novemu, dotrajane klopi so zamenjale nove sodobneje oblikovane, v katere so za mrzle zimske dni vgrajeni tudi radiatorji centralne kurjave. Zamenjane so bile tudi spovednice, ki so sedaj prav tako kot tlak in klopi na novo oblikovane po zamisli arhitekta Kvaternika.
G. nadškof je v nagovoru zbranemu župnijskemu občestvu položil na srce znameniti verz pesnika Simona Gregorčiča: Daritev bodi ti življenje celo! Pri vsaki daritvi, ki jo bomo opravljali na novem daritvenem oltarju, se moramo vedno znova zavedati, da nam je vse, kar imamo, in vse, kar smo, podarjeno. Nadškof je zbranim faranom posebej zaželel, da bi posvečeni oltar postal srce cerkve in župnije, kamor naj se stekajo vsi naši križi, obenem pa naj bo ta oltar izvir žive vode, ki bo napolnjevala in povezovala župljane in druge prebivalce tega našega kulturnega bisera.
Snežkoti
Kot verjetno vsi volčiči v tem času, smo tudi mi imeli zimovanje.
V petek, 17. 2. smo se odpravili na Koprivnik. Do tja smo se vozili skoraj pet ur, ker smo zašli in je avtobus obtičal v snegu. Ko smo končno prispeli, je bila ura že nekaj čez devet. Kuharja sta nam hitro skuhala okusno večerjo, potem pa nas je Akela že spremenila v Snežkote. V soboto zjutraj smo ugotovili, da smo brez svoje vasi, zato smo si zgradili Snežno mesto iz papirja, vate in veliko lepila. Tudi valjanje v snegu in dežju je bilo zabavno. Dričali smo se po vaški skakalnici in ker smo bili tako hitri, smo naredili veliko lukenj. Te so potem fantje in Bagira lepo popravili. Tudi popoldne je bilo zabavno, saj smo se veliko igrali. Ampak prehitro je prihajal konec lepega. Prišla je nedelja, sveta maša in pospravljanje. Po kosilu nam je Akela naredila majhno »pridigo« oz. analizo zimovanja. Dala nam je lepe snežinke za spomin na zimovanje. In že smo bili spet na avtobusu in čez tri ure že doma.
Ta vikend smo zelo uživali, vendar je prehitro minil.
Saša Koren, Krdelo navihanih tačk
Zimovanje čete na Uskovnici
Veste kaj pomeni biti odrezan od civilzacije in biti v poldrugem metru snega? Če ne, bi morali biti z nami. Takole je bilo. V petek zvečer smo hodili dve uri peš v snegu in mesečini. Ko smo prispeli do samotne koče, smo najprej poskrbeli za toploto in večerjo. Toda, glej ga zlomka, vode ni! Hitro smo stalili sneg in vodo dobro prečistili, da smo jo imeli za večerjo in pomivanje posode. Naslednji dan smo v snegu po skupinah delali igluje in bivake. Šli smo se razne igre, se kepali, postavljali snežake, imeli smo nočno drčanje po »bob stezi«, poskusili zakuriti ogenj v snegu in si speči hrenovke. Tudi nedelja je bila enaka soboti. Seveda pa se je vse skupaj povezovalo v temo Primitici. Cilji teme so bili: kaj je kultura, kako kultura neke družbe nastane, ustvarjanje lastne kulture (jezik
-	sporazumevanje), razdelitev funkcij, gradnja doma in okolice, iskanje hrane in peka hrane, sestavljanje pravil in sankcij, ki veljajo v določeni kulturi. Za konec pa še enkrat dve uri peš do avtobusa. Bilo je lepo in poučno, tako da se že veselimo poletnega tabora.
Izvidniki in vodnice
Dan Zemlje in Ujemi me
Letos smo se vsi skavti Ljubljanske regije prav na dan Zemlje zbrali na vsakoletnem srečanju Ujemi me, ki je bilo v Višnji Gori. Vse dogajanje se je odvijalo v sklopu letošnje teme dneva Zemlje
-	globalno segrevanje in klimatske spremembe. Tudi mi smo se v stegu pogovarjali, kakšno vlogo prevzemamo, in iskali rešitve. Vse smo zapisali na plakate. Sodelovali smo tudi na 10. Krpanovem krosu s svojo stojnico, kjer so sodelovali tudi otroci drugih šol in pridno porisali in popisali plakate z svojimi pripombami in željami za čisto in lepše okolje. Naj še omenim, da smo tudi skavti zmagali v krosu, in sicer »mlajši od tastarejših«.
Šavli Jan - Vsevedi rakun. Miha Šavli -Radovedni rakun
Skavtske obljube
V nedeljo, 7. 5. 2006, smo imeli skavtske obljube v župnijski cerkvi v Škocjanu. Pred tem smo imeli seveda temeljite priprave. Izvidniki in vodnice smo se dobili ob pol sedmi uri pred sušilnico sadja na Gradežu. Razdelili smo se po skupinah in delali po delavnicah. Čas je hitel, novinci pa smo nestrpno čakali ... Prišel je čas obljube. Ob deseti uri se je začela sveta maša, pri kateri smo
sodelovali in po svojih močeh prepevali. Bil sem zelo nestrpen in nervozen, a je bilo vse lepo in prav. To je bila po obljubah moja druga velika čast, prestopil sem od Volčičev k Izvidnikom.
David Šavli
Še o skavtih
Dogaja se nam še veliko stvari, vendar vemo, da je v časopisu premalo prostora. Zato le omenjamo, da smo imeli zanimivo predavanje o Nubah v Sudanu, Volčiči gredo v živalski vrt, zaključek skavtskega leta ...
Skavtski steg Škocjan - Turjak 1
Vztrajni bizoni na zimovanju
V petek, 17. 2. 2006 popoldne, smo iz Turjaka krenili s skavti na zimovanje na Pokljuko (Uskovnico). Vse se je začelo že, ko smo izstopili iz avtobusa, ki nas je pustil na Rudnem polju, pri vojašnici. Tam smo se dobro oblekli, naložili vso hrano na sani in se odpravili proti naši koči. Hodili smo ponoči po gozdu, močno se nam je udiralo, saj je bilo snega na določenih krajih tudi okoli 2 metra in ni bil utrjen. Vlekli smo sani s hrano (ker so se nam sani večkrat prevrnile, smo po poti pustili nekaj jabolk in ostale hrane tudi za gozdne živali :)), za razsvetljavo pa smo imeli le baterije. Po treh urah take hoje smo prišli do naše koče. Tam smo najprej
Prihod do koče
vklopili elektriko, nato pa smo opazili, da smo brez vode. Razdelili smo se po sobah in vsak izmed nas se je boril za odeje, saj je bila koča zelo hladna. Za večerjo smo na srečo imeli mlečen izdelek, saj vode tudi po dolgotrajnem mučenju nismo mogli dobiti. Po večerji smo bili zelo utrujeni, zato smo se umili, dobro oblekli in se odpravili spat. Kuhar in voditelji pa so med tem, ko smo mi poskušali zaspati, pridobivali vodo, saj smo jo nujno potrebovali za pitje in pomivanje posode. Zunaj so nabrali čist sneg in ga talili na ognju. Naslednji dan smo se zbudili vsi premraženi in ugotovili, da zunaj močno sneži, kar nas je razveselilo. Zjutraj je enemu izmed voditeljev uspelo odpreti pipo, česar smo se vsi močno razveselili. Po telovadbi in zajtrku smo se igrali na snegu. Postavili smo se v vlogo PRIMITIVCEV in zgradili iz snega igluje, postavili ognjišče ... Po kosilu smo se zunaj dričali in igrali »števulko«. Ko
UsTvArjALno RAzpoLOŽeni nA zimovAnju
smo prišli v kočo, smo bili mokri in premraženi. Ko smo se preoblekli, smo vse obleke zmetali na peč. Ker nismo bili previdni, smo po dolgotrajnem ugotavljanju, kaj tako smrdi, ugotovili, da se na peči smodijo rokavice in smučarske hlače našega skavta. Bilo je nekaj škode, več pa je bilo smeha in dobra izkušnja za naslednja leta. Po večerji so sledile igre in pozno zvečer smo
ORATORIJ ROB
Tudi letos smo se robarski animatorji odločili, da poleti za otroke pripravimo nekaj dni iger, pesmi, veselja - oratorij.
Trajal bo tri dni, in sicer od 29. 6. do 2. 7. 2006, zaključil pa se bo z nedeljsko sveto mašo.
Letos bosta omejena tako število kot tudi starost otrok. Sprejeli bomo do 50 otrok, starih največ do 13 let. Čimprej se prijavi, da ne zmanjka prostora ravno zate. Prijaviš se lahko do 25. 6. Nini po tel.: 041/254-990.
Se že veselimo srečanja.
vaši animatorji
Povratek proti avtobusu
zaspali. V nedeljo smo spakirali, pospravili kočo in po kosilu odšli nazaj proti vojašnici. Ker je vmes zapadel novi sneg, naših sledi ni bilo več, zato smo morali na novo gaziti, kar nam je povzročalo dodatne težave. Ko smo prišli do avtobusa, smo bili zelo veseli, saj smo bili kar pošteno utrujeni. Bilo je lepo in predvsem zelo zanimivo.
KLEMEN JAKOB - DRUŽABNI RAKUN
Skavti pri Društvu za zaščito živali
Naša voditeljica se je odločila, da bomo imeli srečanje tokrat na malo drugačen način. Odločila se je, da bomo obiskali društvo za zaščito živali. Starši so nas odpeljali v Ljubljano, na Tržaško cesto, kjer smo imeli delavnice. Tam smo se pogovarjali o živalih, kako jim pomagati, kako jih zaščititi, kje lahko dobimo živali, ne da bi za njih odšteli visoke vsote denarja ... Delavnice so trajale dva dni po dve šolski uri. Tudi v društvu za zaščito živali imajo prostovoljce, ki so nam vse lepo razložili in nas postregli s pijačo in piškoti. Bilo je zelo poučno.
SIMON PETRIČ - PRESENETLJIVI RAKUN
Otroci in mladi, pozor!!!
Tudi to pomlad so mladi prostovoljci iz zavoda Parnas pod vodstvom Tjaše Pečnik pripravili pomladne ustvarjalne urice za otroke. Če ste jih slučajno zamudili, pa lahko obiščete stojnico mladih prostovoljcev ob trškem dnevu (v soboto, 10. junija, od 9. ure dalje na zelenici za glasbeno šolo v Velikih Laščah). Preizkusili se boste lahko v različnih spretnostih in ustvarjali z njimi.
Foto MS
Smučarska tekma podežeLske mLAdine na Goureh
V	nedeljo, 26. 2. 2006 smo se nekateri člani DPM Velike Lašče udeležili smučanja in tekme na Golteh (zahvaljujemo se občini, ki nam je posodila kombi). Po začetnih jutranjih zapletih (zamudi nekaterih članov na zbirno mesto) smo se vendarle odpeljali na Golte. Po ureditvi vseh formalnosti in slabem vremenu na spodnji postaji kabinske žičnice nas je po nekajminutni vožnji na vrhu pričakalo sonce. Pred pričetkom tekme ob 10. uri smo še malo trenirali. Na startu je bilo zbranih okrog 70 tekmovalcev, med njimi le 9 deklet. Vijuganje med veleslalomskimi vratci so pričela dekleta in nadaljevali fantje, opremljeni s smučmi, na koncu pa so na vrsto prišli še borderji. Izpeljana sta bila dva teka, štel pa je boljši čas. Nekateri so tekmo vzeli kar resno, drugi bolj za šalo in druženje. Ekipa DPM Velike Lašče v sestavi dveh deklet in sedmih fantov se je kar solidno odrezala. S tem mislim, da nismo bili ravno zadnji, čeprav bi bilo lahko bolje. Uradne razglasitve se nismo udeležili, zato natančnih rezultatov ne vemo, ker smo morali zaradi manjše poškodbe predčasno zapustiti prizorišče. Poškodbo so ustrezno oskrbeli na urgentnem bloku KC v Ljubljani. Na srečo hujšega ni bilo, vendar je neprijeten občutek ostal. Na koncu se je le vse srečno in dobro izteklo z obljubo, da bomo šli naslednje leto spet.
Helena Gorjup DPM Velike Lašče
DPM Velike Lašče na tekmovanju v spretnostni vožnji s traktorji
V	nedeljo, 7 maja 2006, je v Logatcu potekalo tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorji, ki se ga je udeležil tudi naš predsednik Rok Pečnik. Za naziv traktorski šampion se je potegovalo preko 80 tekmovalcev. Preizkušnja je potekala v moški in ženski konkurenci. Tekmovalci so morali kar najhitreje prispeti na cilj, na poti pa so naleteli na številne ovire (vzvratna vožnja mimo količkov, približevanje steni ...). Tekmovanje je potekalo z najsodobnejšimi traktorji, katerih cena znaša preko 10 milijonov SIT.
Vse pa le ni potekalo brez težav. Zaradi prevelike zagnanosti tekmovalcev se je kmalu po pričetku pokvaril menjalnik na enem izmed traktorjev. Kmalu za tem sta se pokazali še drugi dve okvari na drugem traktorju. S tem se je tekmovanje prekinilo, progo so poenostavili in skrajšali. Ugotovili so namreč, da bi bila škoda na traktorjih prevelika, če bi vztrajali na prvotni daljši in hitrejši postavitvi proge.
Vzporedno je potekalo tekmovanje v namiznem nogometu, ki so se gaudeležili tudi trije naši člani.
Po končanem tekmovalnem delu pa je sledila prava podeželska zabava ob živi glasbi.
B. L.
DPM Velike Lašče
Kviz Mladi in kmetijstvo
Dne 10. 3. 2006 smo se člani DPM Velike Lašče udeležili regijskega kviza Mladi in kmetijstvo za Ljubljansko regijo z Zasavjem v Dobrunjah pri Ljubljani. Kviza so se udeležile tri ekipe iz našega društva. Dosegli smo 4., 8. in 12. mesto.
Regijski kviz je pripravilo tamkajšnje Društvo podeželske mladine Ljubljana Sončnica, ki je po končanem kvizu odneslo glavno nagrado. Pisni del tekmovanja se je pričel ob 16.00, nato je sledila malica, potem pa se je začel ustni del kviza, ki je bil odprt za javnost. Pridružili so se nam tudi številni navijači. Tekmovanje je bilo zelo pestro, z vmesnimi kulturnimi točkami. Po končanem tekmovanju je sledila podelitev priznanj in nagrad vsaki sodelujoči ekipi. Zatem se je pričel ples in druženje ob živi glasbi. Poskrbljeno je bilo za pijačo, mize pa so bile obložene z domačimi dobrotami.
V prihodnje nam je cilj, da se udeležimo državnega tekmovanja ter sodelujemo z ostalimi društvi Zveze podeželske mladine.
Sedaj člani in članice že pridno brusimo kose za tekmovanje v kmečkih igrah, ki bo v juniju.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Občini Velike Lašče kot generalnemu pokrovitelju naše udeležbe na kvizu.
Rok Pečnik DPM Velike Lašče
Obisk oddaje Pri Jožovcu z Natalijo
V letošnjem letu smo na teletekstu RTV Slovenija zasledili prijavo na avdicijo za oddajo Pri Jožovcu z Natalijo. Avdicije sva se Sandi Marolt in Katarina Gačnik udeležila, jo uspešno opravila in se povabilu, da se jim pridruživa tudi v rubriki Domači upi, odzvala.
22. 3. 2006 sva se odpravila na snemanje v Begunje, kjer so posneli najin nastop in tudi celotno oddajo. Ogleda so se udeležili tudi nekateri člani podeželske mladine in KUD-a Marij Kogoj ter seveda najini starši. Snemanje je bilo zelo zabavno, posebej ob klepetu z Andrejem Hoferjem. Na snemanju sva spoznala nekaj znanih narodnozabavnih ansamblov, ki so nama velik zgled.
Čeprav se nisva uvrstila v naslednji krog, sva bila s svojim nastopom zadovoljna, še posebej pa, da sva se sploh uvrstila med "domače upe".
Katarina Gačnik DPM Velike Lašče
PREKOMERNA TELESNA TEŽA - NADLOGA 21. STOLETJA!?
V tem prispevku želim bralce seznaniti z nekaterimi zaskrbljujočimi dejstvi glede porasta otrok s prekomerno telesno težo. Pri tem se bom naslonil predvsem na rezultate raziskav, ki so bile narejene pri slovenski osnovnošolski mladini v zadnjih 20 letih (v sklopu testov Športno-vzgojnega kartona). Zavedam se, da je tematika zelo široka in da je to v prvi vrsti področje medicine, vendar se želim osredotočiti predvsem na enega od vzrokov -premalo gibanja oziroma premajhna potrošnja energije.
Število otrok in odraslih s prekomerno telesno težo v razvitem svetu narašča. Tudi pri nas otroci s prekomerno telesno težo niso več redkost. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je delež teh učencev po raziskavah dr. Strela v obdobju od leta 1983 do 2003 povečal iz 10 na 17 % (Strel et al., 2004).
Seveda nam boljšo predstavo dajejo raziskave, ki primerjajo deleže med državami. Zadnja tovrstna primerjalna raziskava iz leta 2004 (Lobstein et al.) kaže za Slovenijo precej ugodno sliko, saj imamo precej nizek odstotek otrok s prekomerno telesno težo v primerjavi z drugimi evropskimi državami (glej graf 3).
Po istih kriterijih je delež učencev s prekomerno telesni težo od 6. do 9. razreda na OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče po nedavno izmerjenih podatkih 8 %.
Prepričan sem, da je stopnja ozaveščenosti o posledicah prekomerne telesne teže že na zelo visoki ravni, zato tudi ni namen tega sestavka govoriti o tem.
Rad bi samo opozoril, da lahko že pri mladostnikih zaradi prekomerne telesne teže nastopijo zdravstvene težave, za katere je debelost posredno ali neposredno odgovorna: npr. povišan krvni tlak, ortopedski problemi in motnje presnove.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na drugi - sociološki - vidik prekomerne telesne teže. Gre za to, da so navadno otroci s prekomerno telesno težo slabše sprejeti v družbi vrstnikov. Ne morejo se izkazati na nekaterih, predvsem za fante, pomembnih področjih (šport). Zato pogosto gibanje zavračajo, saj se nočejo smešiti pred vrstniki. In prav oni bi gibanje zelo potrebovali.
Svojevrsten paradoks je, da veliko vemo o vzrokih za nastanek debelosti in o njenih negativnih učinkih, pa vendar ta še vedno narašča. Očitno sta napredek in lagodnejši (z vidika fizičnega dela) življenjski slog zasadila v nas težko premostljivo skušnjavo.
Če se osredotočim na razloge (povezane z gibanjem), ki dolgoročno zvišujejo delež ljudi s prekomerno telesno težo, ne morem mimo naslednjih:
VISOK STANDARD NA PODROČJU MOBILNOSTI:
Ena najosnovnejših človekovih potreb je potreba po gibanju. Že od pradavnine, ko je bilo gibanje povezano z obstojem. Z razvojem se je seveda vloga gibanja precej spremenila. Danes že v bližnjo trgovino ne gremo več peš, ampak se odpeljemo z avtom. Zaradi različnih razlogov (predvsem varnostnih) otroci, razen najbližjih, ne hodijo več v šolo, ampak se vozijo s šolskimi prevozi. Hitro lahko izračunamo, koliko manj prehodi osnovnošolec, ki je od šole oddaljen en kilometer, kot bi lahko, če bi vsak dan prišel v šolo in se vrnil domov peš. 2 kilometra na dan, 14 na teden, dobrih 60 na mesec, 370 v šolskem letu ... V prihodnjih letih bo gotovo potreben zasuk v razmišljanju, da bomo več hodili in se manj vozili.
Graf 1: Analiza deleža učencev s prekomerno telesno težo v OBDOBju 1983-2003 (strel et al., 2004A)
Graf 2: Analiza deleža učenk s prekomerno telesno težo v OBDOBju 1983-2003 (Strel et al., 2004A).
Graf 3: Odstotek otrok med 7 in 10 letom starosti s prekomerno telesno težo po kriterijih IOTF v nekaterih evropskih državah po podatkih, ki so bili zbrani v zadnjih desetih letih (Lobstein et al., 2004).
36 35
18 18 18 16 17 it 1g lllllllllii
I0
I
®	j
ö	ö)	E w
<=	ä)
f	ID	E *
£
ZJ
o:
>
(P
ifl o
a
nj
JiC
no a>
o
M
(Ji
>0 E ai
(U
(fl d
O
«	£
c	w <11
i	s
C/J	g
it
x/> (rt 01 3
> CL
O
CO
Dl Ž A V,1
PASIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA:
Mladostniki vse več svojega prostega časa preživijo sede in leže v zaprtih prostorih (pred računalnikom, televizorjem, mobilnim telefonom ...). Veliko je igrišč, ki samevajo. Na srečo je pri nas na podeželju stanje nekoliko boljše, saj je še relativno veliko fizičnega dela doma, v mestnih okoljih pa je stanje že zelo resno. Leta 1999 je bila narejena raziskava (Erjavec), kjer so osnovnošolce vprašali, kako preživljajo prosti čas (graf 4). Vedeti moramo, da se je verjetno stanje od takrat do danes še poslabšalo. Predvsem pri uporabi računalnika in mobilnega telefona, ki ga mladi v povprečju uporabljajo 80 minut dnevno (Strel et al., 2004)!
SLAB ZGLED STARŠEV:
Po podatkih raziskave Fakultete za šport se kar 41 % odraslih ne ukvarja z nobeno športno panogo. Starši s svojimi zgledi, željami in zahtevami v kombinaciji z materialnimi zmožnostmi vplivajo na otrokovo ravnanje: spodbujajo ga k dejavnemu preživljanju
prostega časa ali pa ga od športnih dejavnosti odvrnejo. Zadnje ugotovitve (Kovač et al., 2004) kažejo na dobre možnosti razvoja slovenskega športa otrok in mladine, saj več kot 95 % staršev trdi, da bi usmerili svojega otroka v športno dejavnost, če bi otrok to želel. Vendar pa je gotovo najpomembnejši zgled. Poskrbite za to.
NEKATERI OTROCI ZAVRAČAJO ŠPORT ZARADI NJEGOVE TEKMOVALNE USMERJENOSTI:
Športni programi, ki jih otroci obiskujejo v popoldanskem času, so v veliki meri tekmovalno usmerjeni. Pri tem pogosto pride do dveh razlogov, zaradi katerih mladostniki prekinejo z redno športno vadbo. Večina mladih športnikov nima dovolj talenta, da bi uspeli, nekatere pa od uspeha ločijo poškodbe in zdravstvene omejitve. Predvsem fantje so toliko tekmovalni, da poraze sprejemajo zelo negativno (Ali nismo odrasli taki, da neprimerno bolj cenimo zmagovalce kot poražence?), zato po nekaj neuspehih (slaba uvrstitev, neuvrstitev v ekipo ...) vadbo opustijo.
V zadnjih letih smo se bolj kot s treningom, usmerjenim v vrhunski šport, začeli ukvarjati s športno vadbo, usmerjeno v rekreacijo, v spoznavanje čim širše palete različnih športnih panog, s katerimi se bodo lahko otroci ukvarjali tudi v poznejših starostnih obdobjih.
Predstaviti sem vam poskušal nekatere zaskrbljujoče trende in razloge zanje. Vem, da večino tega vsi že poznamo, vendar je prav, da o tem govorimo in korak za korakom naše razmišljanje, predvsem pa dejanja, iz večnega hitenja in prekomernega sedenja obračamo v smer izreka: VEČ GIBANJA
-	VEČ ZDRAVJA
-	VEČ ZADOVOLJSTVA!
Graf 4: Preživljanje prostega časa osnovnošolskih otrok (Erjavec, 1999).
Pripravil Bojan Novak
Trobla 3/2006
Voda je KLic srca,
je bilo zapisano na začetku povabila Društva za ekologijo in varstvo okolja Borovnica, na katerega se je 21. aprila odzvalo osemnajst članov društva za ohranjanje dediščine in se udeležilo prireditve ob svetovnem dnevu zemlje in človeka v osnovni šoli A. M. Slomška na Vrhniki. Slogan prireditve EKOLOŠKO PRIDELANA, GENSKO NESPREMENJENA HRANA ZA VSAKEGA ZEMLJANA se je odražal tako na stojnicah pred šolo kot v vsebini programa v dvorani, ki ga je povezoval Sašo Hribar, poleg govornikov pa so nastopili tudi Tone Kuntner, pevski zbori, folklorna skupina, Beneški fantje in Slapovi, Saša Lendero in drugi, obiskovalci pa so si ogledali tudi film Malo Blatce -dragulj Ljubljanskega barja.
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek se prireditve ni mogel udeležiti zaradi uradnega obiska v tujini. Pozdravil je obeleževanje svetovnega dneva zemlje s prireditvijo na pomembno temo ekološko pridelane in gensko nespremenjene hrane in v pismu med drugim zapisal:
»Naš planet propada. Tako lahkomiselno in brezvestno ravnamo z
36
njim. Kot da lahko naročimo novega, ko bo ta uničen. Naši potomci bodo prišli za nami. Potrebovali bodo gozdove, polja, zrak, vodo. Zavedati se moramo, da je naše okolje naše bogastvo, ki ga imamo. Vedno bolj pa je onesnaženo, predvsem zaradi različnih gospodarskih dejavnosti. Preveč je bilo že uničenih gozdov, onesnaženih voda, zastrupljenega zraka, s kemikalijami uničenih zemljišč, da bi lahko brezskrbno zrli v prihodnost. Če bi pustili, da se razne gospodarske dejavnosti nemoteno razvijajo, kmalu ne bi imeli več kje živeti. Zato ni nič hudega, če bomo imeli kakšno potrošniško dobrino manj, če si bomo na ta račun ohranili spodobno življenjsko okolje z dovolj pitne vode in dovolj čistim zrakom, da bomo lahko dihali.
Pri tem moramo skrbeti zase in jesti zdravo hrano. Vsak ve, da je bolje preprečiti kot zdraviti, a le malokdo to udejanja. Pomembno je tudi, na kak način hrano pridelujemo. Današnje kmetijstvo v veliki meri temelji na uporabi različnih kemikalij. Te zastrupljajo hrano in okolje, škodujejo našemu zdravju. Pri nas je nekaj ekoloških kmetij in trgovin, ki ponujajo naravno pridelana živila. Ljudje premalo poznajo različne ekološko pridelane proizvode in sploh možnosti zdrave prehrane. Zato jim lahko pomagamo s čim
Društvena dejavnost
več informacijami, s čim več zavedanja o škodljivosti današnjih prevladujočih prehrambenih vzorcev in s spoznavanjem drugačnih, bolj zdravih možnosti prehrane.«
Naše društvo, katerega cilj je ohranjanje naravne in kulturne dediščine, je poskrbelo za zdrave suhe hruške in jabolka (posušene na tradicionalen način v Sušilnici sadja Gradež) in se predstavilo s stojnico suhega sadja.
Boris Zore
OBISKALO NAS JE 75 ŠOLARJEV S ŠKOFLJICE
Med spomladanskimi obiskovalci Sušilnice sadja Gradež so bili kot skupina najštevilčnejši šolarji s Škofljice. Med pohodom so si pri nas oddahnili, se odžejali s krhljevko in okrepili s suhim sadjem ter spoznali tradicionalni način sušenja sadja v naši zidani sušilni peči na drva. Učiteljice so pokazale tudi veliko zanimanje za delavnico pletenja košar.
Boris Zore
Društvena dejavnost
Materinski dan
Leto je hitro okrog in spet je tu materinski dan, ob katerem članice DPŽ Velike Lašče priredimo koncert. Letos je bil tretji in upam, da jih bo še veliko.
Ob tej priliki se zahvaljujem naši predsednici Milki, ki je z veliko požrtvovalnostjo iskala ljudi za nastop na koncertu. Uspelo ji je zbrati veliko prijaznih ljudi, ki so bili pripravljeni nastopiti brezplačno.
Zahvala gre Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče in njenim učiteljicam s svojimi »prvčki«, ki so nas razveselili z nastopom. Hvala simpatičnim harmonikarjem Gašperju, Toniju, Simonu in Gregorju za lepo igranje. Hvala Aniti Šefer iz Ljubljane za čutno povest o materi, našim članicam za lepe recitacije, pevki Saši, članicam DPŽ Ribnica za lepo petje, Ansamblu bratov Štrukelj za vesele viže in folklorni skupini DPŽ in Konjerejskemu društvu za lepe plese. Lepa hvala Jožetu Stariču za domiselno povezovanje programa. Hvala Občini Velike Lašče za donatorstvo, cvetličarni Zakrajšek za lepo cvetje.
Vesele smo bile tudi obiska naših prijateljic iz DPŽ Struge, DPŽ Dobrepolje, DPŽ Ribnica in DPŽ Grosuplje. Vsaka obiskovalka našega koncerta je dobila tudi lep pomladanski šopek. Upam, da ni nihče odšel domov, ne da bi se posladkal z našimi domačimi dobrotami.
Na koncu še zahvala našim pridnim članicam, ki so tako lepo pripravile vse za ta »naš koncert«. Nasvidenje ob letu osorej!
za DPŽ Velike Lašče Jožica Mavser
37
Humanost in srce
V časopisu sem prebrala žalostno novico o hudi prometni nesreči, v kateri so umrli starši in njihova hči iz Kočevja, ki je svojemu možu pustila dve ljubki, mali deklici.
Nekaj mi je reklo, naj kaj storim za deklici. Rada šivam predpasnike za majhne deklice in sem sklenila, da tudi njima naredim vsaki enega in prispevam nekaj za pirhe.
Svojo idejo sem sporočila še znankama iz Strug in Ljubljane, ki sta bili takoj za to, da tudi nekaj prispevata za deklici.
Drugega aprila smo članice DPŽ Velike Lašče organizirale koncert ob materinskem dnevu v Velikih Laščah. Seveda sem s seboj prinesla tudi predpasnika, ju pokazala članicam, ki so takoj prispevale svoj dar v žepke.
Ker pa je bilo okrog veliko ljudi (nastopajočih in povabljenih), sem se v
Trobla 3/2006
trenutku odločila, da tudi njih poprosim za kakšen prispevek za deklici. Na moje veliko veselje so bili žepki kar premajhni za ves denar, ki se je nabral.
Gostje iz Ljubljane, Velikih Lašč, Ribnice, Vidma, Strug, Grosuplja so tako prispevali 27.000 SIT. Pa sem prosila še nekaj dobrih ljudi in tako se je nabralo 33.000 SIT.
Lepo aranžirano in z velikonočnimi pirhi in denarjem sem darilci poslala v Kočevje po znani gospe.
Še isti večer se je oglasil gospod Uroš, očka deklic, in povedal, da so bili zelo presenečeni in tudi zelo hvaležni za podarjeno. Vsem dobrim ljudem se lepo zahvaljuje.
Zelo sem vesela, da mi je spet uspela majhna akcija dobrote, seveda v sodelovanju z dobrimi ljudmi. Mislim, da ni tako pomembna vsota denarja, ki ga daš, kot to, da pokažeš sočloveku, da v stiski ni sam. Nikoli ne vemo, kdaj bomo v stiski tudi mi.
In humanost je v srcu. Še enkrat hvala vsem.
Jožica Mavser, Hrastinjaki
Pa še to:
Od maja naprej so sestanki DPŽ Velike Lašče vsak prvi četrtek v mesecu ob 2o. uri. Vabimo vse, da se nam pridružite. Leta niso važna. Pridite! Pred nami so lepi izleti, predavanja in še kaj. Vljudno vabljene stare in nove članice.
Vse informacije dobite pri g. Milki na tel. št. 01/7889-402.
o ™sJiir
VEItllCE LASCB
110 let
organizira v SOBOTO, 17. JUNIJA 2006, od 8. do 10. ure v gasilskem domu Velike Lašče
PREGLED GASILNIH APARATOV.
Cena pregleda za posamezni aparat je 1000,00 SIT + DDV. Če aparata še nimate, ga boste lahko tudi kupili.
Lepo vabljeni!
Trobla 3/2006
38
Društvena dejavnost
Upokojenci v spokojni Istri
Predolga, mrzla zima, skoraj brez gibanja na svežem zraku je izčrpala naša upokojenska telesa in duše.
Prišla je pomlad in z njo čas prenove z razgibavanjem, druženjem in z izleti v lepe, zanimive kraje in čudovito naravo. Kjer je volja, tam je pot in kjer je pot, se začne potovanje. Tako je razmišljalo tudi vodstvo društva upokojencev in odločitev je padla - izlet v tople kraje. Načrtovalec izletov in vodič Jože Škulj, ki pozna vse
kotičke naše zemlje in znamenitosti, je izdelal načrt rajže: Izola-Hrastovlje, za veselo druženje pa turistična kantina -osmica. Lenka Rozman je poskrbela za hitra obvestila o izletu in za ugoden finančni izid. Tako smo jo že 19. aprila mahnili proti morju.
Lepa slovenska Istra se razprostira med Jadranskim morjem, slovensko-hrvaško mejo in Črnim Kalom. Razgibana zgodovina z menjavami številnih oblastnikov in arhitektura v kamnu ji dajejo poseben čar. Blago mediteransko podnebje je ustvarilo prelepo naravo. Pridne roke prijaznih domačinov so poskrbele za skrbno obdelana polja,
8. MAREC - DAN ŽENA
Že v začetku 20. stoletja so potekale velike svetovne demonstracije za pravice žensk. Velika borka Clara Zetkin je takrat zapisala: To je bila najmogočnejša demonstracija za žensko enakopravnost, ki jo je dotlej videla zgodovina, pravi častni dan delovnih žensk!
Tako so prvič 8. marec praznovali že leta 1911. V spomin na to pomembno zmago tudi pri nas praznujemo 8. marec, najprej dan AFŽ, zdaj pa dan žena.
Po vseh teh letih pa v naši družbeni ureditvi ni vse tako, kot bi moralo biti. Še vedno ali spet so ženske ali mlade matere zapostavljene pri zaposlovanju in v delovno razmerje raje sprejmejo moške. Vodilna delovna mesta so skoraj rezervirana za moške, v politiki pa so ženske še vedno bele vrane.
Stari slovenski pregovor pravi, da žena podpira tri hišne vogale. To še vedno drži, zato je prav, da so vsaj ena dan v letu - dobro, da je le en dan,
kajne moški? - deležne večje pozornosti. Že nekaj let tudi v Društvu upokojencev ta dan lepo proslavimo. Tudi letos se nas je blizu 90 zbralo v Gostišču Pugelj v Ribnici, kjer se tudi najlepše počutimo. Izredno prostorna in lepo okrašena dvorana in prijaznost gostincev nas vedno znova očara. Seveda ni vesele zabave brez dobre glasbe in plesa. Za to je poskrbel muzikant Janez. Ob prijetnem počutju je večer kar prehitro minil.
Kaj »Viktorji« in zabava po »Viktorjih«, kot smo videli na TV, mi upokojenci se znamo zabavati. Saj smo imeli vse, kar za tak praznik gre. Še vreme nam je bilo naklonjeno, saj je sušec že naslednji dan opletal z vsemi štirimi.
Posebno ženske smo se tega praznovanja še dolgo spominjale, saj nam je dom še nekaj časa krasil rdeč nagelj, ki smo ga skupaj s čestitkami prejele od predsednika društva.
ZoJa
Tudi upokojenci se zabavamo Foto F. IvAnc
številne nasade oljk in vinograde.
V Izoli smo obiskali hotel Delfin, ki je v Simonovem zalivu. Je udoben, prijeten. Razpolaga z 210-imi eno- in dvoposteljnimi sobami (WC, telefon, TV). Vse sobe imajo balkone s pogledom na morje. Hotel ima zunanji in notranje bazene z morsko vodo, ogrevano na 2832 stopinj C. Tudi mi smo vsi navdušeni zaplavali v notranjih bazenih, saj je plavanje koristno razgibavanje za starejše, poleg hoje, kolesarjenja, plesa pa še kaj bi se našlo. Naplavali smo se v dveh, treh urah, nekoliko utrudili, zato je še kako prijalo slastno kosilo v restavraciji hotela.
Po kosilu smo vožnjo nadaljevali in z avtobusa opazovali Rižansko dolino, Šavrinsko gričevje in kraj Kubed, kjer je še dobro ohranjeno obzidje s stolpi -nekdanja utrdba. Zgradili so jo Benečani. V njej in v sosednji cerkvi sv. Florijana z zvonikom peterokotnega tlorisa so iskali domačini zatočišče pred Turki.
Ustavili smo se v Hrastovljah, gručasti vasici, ki slovi po romarski cerkvi Sv. Trojice. Zgradili so jo v 13. stoletju. Od zunaj je podobna trdnjavi. Tako mogočno in visoko je bila obzidana v 16. stoletju, da gleda izza zidov le zvonik. Obiskovalce in tudi nas je prevzela živo poslikana pisana notranjščina cerkve, ki je poslikana od vrha do tal in skoraj ni kotička, kamor slikar ni segel s svojim čopičem. Čudovite freske iz 15. stoletja sodijo v sam vrh zakladnice našega srednjeveškega slikarstva. Naslikal jih je istrski slikar Janez iz Kastva. Freske prikazujejo krščansko zgodovino sveta in človeka - genezo, Adama in Evo, njun izgon iz raja in nato njuno težavno življenje, Kristusa, njegovo rojstvo in smrt. Naslikani so apostoli, svetniki in mučenci. Nepretrganost časa - večnosti prikazujejo slike koledarskih mesecev z značilnimi kmečkimi opravili. Posebno pozornost zbuja freska Mrtvaški ples, ki prikazuje nemoč siromaka in bogataša pred smrtjo, to je sprevod parov, v katerem okostnjaki čvrsto drže za roke ljudi vseh stanov in starosti in jih peljejo v odprto rakev. Osnovno sporočilo te izredne upodobitve je: SMRTI NE UBEŽI NIHČE.
Po ogledu smo krenili v bližnji vinotoč, kjer so nas prijazno postregli z domačim vinom in hrano. Pa tudi zaplesali smo ob zvokih harmonike, ki jih je neutrudno izvabljal Milan Zalar.
Izlet je vsestransko uspel: razgibavanje, veliko lepega in zanimivega, druženje, veselje. Naša telesa in duše so napolnjene z energijo, voljo in spomini.
Marija Šolar - Merjasec
Poslovanje Kmetijske zadruge v preteklem letu
KZ Velike Lašče ima svoje korenine v prvih letih 20. stoletja. Glede na čas se je bilo zadružništvo prisiljeno prilagajati političnim pritiskom, čeprav le-ti niso bili vedno v prid zasebnemu kmetijstvu. Po letu 1992 z novim zakonom o zadrugah preide vodenje zadruge v upravljanje svojih članov.
Za Slovenijo je značilno, da je večinoma pokrita z gozdovi, zaradi alpske lege pa so idealni pogoji za travinje. Tudi na področju občine Velike Lašče, ki jo teritorialno pokriva naša zadruga, so primerni pogoji le za živinorejo, ki je tudi glavna kmetijska dejavnost.
Glavni problem za nekonkurenčnost velikolaškega kmetijstva je majhnost naših kmetij, velik nagib terena, razdrobljenost parcel. Zaradi tega in zaradi nenaklonjenosti širše družbe se mladi ne odločajo za nadaljevanje tradicije kmetovanja, zato smo priče propadanju kmetijskih gospodarstev. Zadruga deluje za interese svojih članov, zato ni njen namen ustvarjanje visokega dobička. Njena naloga je zastopanje svojih članov, to je skupna prodaja kmetijskih proizvodov in nabava materiala za potrebe kmetijskih gospodarstev po najnižji možni ceni. Zadruga ni deležna nobenih finančnih spodbud s strani države, da bi jih lahko namenila razvoju kmetijstva. Sredstva iz proračuna za ohranjanje kmetijstva in
podeželja so na voljo le ministrstvu in lokalni samoupravi, zato zadruga pri preprečevanju propadanja našega kmetijstva lahko opravlja le posredno vlogo.
Zadruga poleg kmetijskih dejavnosti (odkup živine, mleka, lesnih izdelkov) za svoje preživetje opravlja tudi trgovsko in gostinsko dejavnost, usluge prevozništva ter usluge na področju organizacije za potrebe uslužnostnega klanja.
Poslovati v letu, ki je za nami, je bilo zelo naporno. Že prve dni leta 2005 so inšpekcijske službe VURS-a Ljubljana prepovedale klanje živine. Glavne pomanjkljivosti so bile premajhna klavna dvorana, dvig visečih tirov, predčistilna naprava. Zaradi utesnjenosti živilskega obrata v urbanem naselju je bilo to neizvedljivo popraviti. Kljub večkratnemu dogovoru z VURS-om Ljubljana, veterinarsko inšpekcijo in Občino Velike Lašče nismo prišli do željenega rezultata, tako da smo ostali brez vet. številke našega klavnega obrata.
Ena od možnih rešitev je bila odkup objekta Ljubljanskih mlekarn ali pa skupno vlaganje z lastnikom klavnice Kočevje KRAS, d.o.o. Po nekajkratnih razpravah smo se odločili, da bi bili dve klavnici na tem območju neracionalni, zato smo odstopili od namere odkupa objekta Ljubljanskih mlekarn. Podjetje KRAS se je prijavilo na razpis za nepovratna sredstva, žal je bila vloga negativno rešena, zato so odstopili od svoje namere o adaptaciji klavnice Kočevje.
Zaradi zaprtja klavničnega objekta, ki je zadrugi vrsto let prinašal največji dobiček smo bili prisiljeni izvesti nenadne gospodarske ukrepe:
-	vsem zaposlenim zmanjšati OD za 10 %,
-	zmanjšanje zaposlenosti v enoti klavnica zaradi ukinitve enote, prav tako zaradi manjšega prometa v enoti domači izdelki, zmanjšati delovno moč na upravi
-	stroške zadruge zmanjšati na minimum.
Kljub naštetim težavam smo poslovno leto 2005 zaključili z dobičkom.
Veliko truda je bilo vloženega v oblikovanje odkupne cene mleka. Ljubljanske mlekarne, kot naš kupec, so zaradi ekonomskih težav znižale ceno za 2,47 SIT/L. Tudi slovensko kmetijstvo se mora prestrukturirati, da bo konkuriralo evropskemu kmetijstvu, zato smo bili s strani Ljubljanskih mlekarn proti takim odločitvam. Kljub večkratnim pogovorom se nismo uspeli dogovoriti za dvig cene mleka, dosegli pa smo, da mlekarne niso še dodatno znižale cene. Med letom je kupec mleka prekinil pogodbo, tako da smo do konca leta poslovali brez nje, kar pa v poslovanju ni dobro za pogodbeni stranki.
Slovesna podelitev priznanja Zadružne zveze Slovenije Člani upravnega odbora v prejšnjem mandatu, na sliki Kmetijski zadrugi Velike Lašče	manjka Indihar Peter
40	Kmetijstvo, lovstvo
TUDI TO JE DOBRO VEDETI ...
Trobla 3/2006
Glede na spremembe, ki se dogajajo v kmetijski dejavnosti, in povezovanje v evropskem prostoru smo v času velikih premikov. Tudi zadruga se je prisiljena spoprijeti z njimi. Zato so poleg zagotovljenega odkupa kmetijskih proizvodov naš glavni cilj, gradnja večnamenskega trgovskega centra v Velikih Laščah in posodobitve trgovin z računalniško opremo ter možnost gradnje klavnega obrata.
Na koncu gre zahvala vsem, ki so po svojih najboljših močeh pripomogli, da je zadružništvo na velikolaških tleh obstalo do danes. Prav zato hvala vsem našim kupcem ali prodajalcem, ki ste ustvarjali promet. Zahvala gre tudi članom zadruge, delavcem kolektiva in članom upravnega ter nadzornega odbora, ki ste s svojimi predlogi doprinesli, da smo poslovno leto 2005 uspešno zaključili.
Proizvajalci, ki so v letu 2005 oddali 100 ali več litrov mleka na dan:
-	Debeljak, Gornje Retje (202 tisoč L/leto)
-	Stritar, Velika Slevica (95 tisoč L/leto)
-	Podlogar, Logarji (50 tisoč L/leto)
-	Zelnik D., Laporje (46 tisoč L/leto)
-	Vasič, Perhajevo (46 tisoč L/leto)
-	Tekavec, Veliki Osolnik (44 tisoč L/leto)
-	Prijatelj, Velika Slevica (41 tisoč L/leto)
-	Levstik, Dvorska vas (37 tisoč L/leto)
Ti proizvajalci mleka so skupaj oddali 54 % celotne proizvodnje mleka v naši občini.
Kmetijska zadruga Velike Lašče
Stari lovski zakon je lovcem zapovedoval, da morajo psa, ki podi divjad, ustreliti. Tega določila v novem zakonu ni in lovec, ki bi ustrelil psa, bi bil kaznovan s stotimi tisočaki. Prav tolikšna je zagrožena globa za spuščanje psa brez nadzorstva v naravo.
Zakon o divjadi in lovstvu [ZDLov-1], (Uradni list RS, št.: 16/04) - povzetek nekaterih členov s komentarjem, namenjen vsem občanom občine Velike Lašče
Pred dvema letoma smo dobili nov zakon o divjadi in lovstvu, ki je prinesel nekaj sprememb v odnosih uporabnik prostora - divjad - lov. Ena tistih, ki jih vsi najbolj opazimo ali bognedaj celo občutimo, je ta, da so predpisane globe za prekrške izredno visoke. Za prekršek je posamezniku zagrožena najmanjša globa v višini 100.000-300.000 SIT, pravni osebi (lovska družina, podjetje ...) 1-30 milijonov, odgovorni osebi pravne osebe (starešina lovske družine, direktor podjetja ...) pa 100.000-300.000 SIT.
Lovci LD Velike Lašče smo se zato odločili, da občane seznanimo z nekaterimi določili tega zakona, da bi se izognili kršenju zakona, škodi na divjadi, škodi v naravi in ne nazadnje kaznim za kršitelje. Nadzor nad izvajanjem določil tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja lovska in ribiška inšpekcija Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V naši občini nadzor redno opravljata dva lovska inšpektorja enote Ljubljana (inšpektor izpostave Kočevje in inšpektor izpostave Ljubljana).
Na območju naše občine so tri lovske družine (LD Velike Lašče, LD Turjak in LD Mokrc). V skladu z določilom 70. člena omenjenega zakona je vsaka lovska družina dolžna organizirati lovsko čuvajsko službo, v nasprotnem primeru ji grozi že omenjena milijonska kazen.
Lovski čuvaji so posebej usposobljeni lovci z opravljenim lovsko-čuvajskim izpitom. Z lovsko družino imajo sklenjeno pogodbo, v skladu z zakonom pa so dolžni opravljati nadzor nad izvajanjem določil tega zakona ter sodelovati z Zavodom za gozdove Slovenije in lovsko inšpekcijo. Lovski čuvaji so v času opravljanja lovsko-čuvajske službe v lovišču uradne osebe, nosijo posebno značko z napisom »lovski čuvaj« in lovsko čuvajsko izkaznico. Če lovski čuvaj ugotovi kršenje zakona, pa ga ne prijavi lovski inšpekciji, je zaradi opustitve nadzorstvene pravice enako kriv za prekršek kot kršitelj.
Pa si poglejmo nekaj teh členov.
32.	člen
(kmetijska zemljišča)
(5)	Sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.
(6)	V kmetijski krajini si mora lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti.
33.	člen
(regulacije vodotokov in osuševanja)
(4) V času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, je prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja.
Kmetijske subvencije v zadnjih letih vzpodbujajo intenzivnejšo obdelavo kmetijskih zemljišč. Kmetje izsekavamo zaraščajoče kmetijske površine in grmovje ob svojih travnikih in pašnikih, sekamo grmovje ob potokih, melioracijskih jarkih itd. Dela so seveda nujno potrebna za vzdrževanje površin in posredno za pridobitev subvencij, za izvedbo del pa je potrebno izbrati primeren čas. To delo skušajmo opraviti pred 1. marcem ali pa v jesenskem času, saj je posledica kršenja ZDLov-1, poleg globe, lahko tudi zmanjšanje zneska izplačila neposrednih plačil zaradi nespoštovanja kriterijev navzkrižne skladnosti.
35. člen
(varstvo divjadi pred nepotrebnim vznemirjanjem)
(3) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi.
»Naš Bobi pa že ne! Saj je cel dan doma ležal!« je pogost izgovor lastnika psa, ko je le-ta obveščen, da je njegov ljubljenček raztrgal srno. Ali pomislimo, kje je bil Bobi celo noč?
Pes se v naravi lahko giblje samo v spremstvu lastnika oziroma ob nadzorstvu s strani lastnika, kar pomeni, da mora lastnik vsak trenutek vedeti, kaj njegov pes
počne, če se giba v prosti naravi. Stari lovski zakon je lovcem zapovedoval, da morajo psa, ki podi divjad, ustreliti. Tega določila v novem zakonu ni in lovec, ki bi ustrelil psa, bi bil kaznovan s stotimi tisočaki. Prav tolikšna je zagrožena globa za spuščanje psa brez nadzorstva v naravo. Poostren nadzor izvajanja določila tega člena se izvaja v zimskem in pomladanskem času, prepoved pa seveda velja vse leto.
Pozimi je divjad, še zlasti srnjad, velikokrat v situaciji, ko se ji snežna skorja udira pod drobnimi parkeljci in zaradi tega ne more ubežati psu, ki zaradi veliko širše tačke lahko teče po vrhu. Zaradi pogostega bežanja v času pomanjkanja hrane divjad izgubi energijo, kar povzroči večjo lakoto, lahko celo pogin ...
V spomladanskem času srnjad polega, mladiči še niso dovolj hitri, da bi ubežali psu in tudi visoko breje srne so preokorne za takšno bežanje.
Zavedajmo se, da je naš pes, kljub temu da je do vseh ljudi in domačih živali zelo prijazen in prej preveč kot premalo hranjen, še vedno zver z nagonom, ki divjad vsaj podi, če ne celo ubija ...
48. člen
(najdba žive divjadi)
(1)	Prepovedano je dotikanje, prenašanje ali prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi ter razdiranje gnezd in pobiranje jajc pernate divjadi, razen v primerih, ko se jih lahko s prenosom na bližnje varno mesto v naravnem okolju zavaruje pred uničenjem.
(2)	Najditelj je dolžan čimprej prijaviti upravljavcu (lovski družini) vsak primer najdbe onemogle ali poškodovane divjadi, ogroženega mladiča ali gnezda.
Ko se začne prva košnja, velikokrat naletimo na mladička srnjadi, ki nebogljeno leži sredi jase v travi. Zavedati se moramo, da mladič srnjadi prvih nekaj dni nima značilnega vonja, ki bi izdajal njegovo prisotnost plenilcem, zato je naravno obrambno vedenje samice, da se ob pojavu nevarnosti preprosto umakne in zapusti mladiča v travi, hkrati pa z umikom zmede plenilca in ga zvabi stran od mladička.
Mladičkov se ne smemo dotikati, saj je vonj po človeku za srnjad tako močan in odbijajoč, da samica lahko zapusti mladiča. V naravi se nikoli ne zgodi, da bi samica zapustila mladiča brez vzroka.
Če pa vendarle, kljub minimalni možnosti, najdemo zapuščenega mladiča (npr: če srno povozi avto in ostane mladiček sam v bližini ceste ter mater več dni išče z žalostnim piskanjem itd.), se ga kljub temu ne smemo dotikati, ga prenašati ali kaj podobnega. Najdbo javimo komu od lovcev - kontaktna oseba LD Velike Lašče je bila imenovana v prejšnji številki Troble, prepričan pa sem, da se bo na poziv odzval vsak lovec v naši občini - lovci najdbo nato javimo pooblaščeni instituciji, zavetišču za divje živali, ki mladička strokovno ulovi in ga vzgaja za vrnitev v naravo ...
Podobno kot za srnjad velja za ostalo divjad ter tudi za ogrožene živalske vrste.
52.	člen
(opredelitev škode)
(6) Škoda na divjadi je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike.
53.	člen
(preprečevanje škode)
(1)	Fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode.
(2)	Imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč, na katerem je lovišče, so dolžni uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki jim jih preskrbi upravljavec lovišča, in izvajati druge predpisane ukrepe za preprečevanje škode po divjadi.
(4) Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča, ki ne dovoli upravljavcu lovišča ali lovišča s posebnim nameno, zavarovanja zemljišča, ga pri tem ovira ali odstrani sredstva oziroma ovire za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte oziroma ne ravna v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena, nima pravice do povrnitve škode, ki jo povzroči divjad na teh površinah.
54.	člen
(odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic)
(1) Za škodo, ki jo povzroči divjad iz 38.
člena tega zakona v lovišču ali v lovišču s posebnim namenom na kmetijskih in gozdnih kulturah, odgovarja upravljavec ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
(5)	Za škodo na divjadi, povzročeno na način iz šestega odstavka 52. člena tega zakona, je odgovoren tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost).
(6)	Za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila odgovarja:
-	voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi,
-	upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca,
-	upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo.
(7)	Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo, nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. Za izplačano odškodnino veljajo določila o odgovornosti delodajalcev po obligacijskem zakonu.
55.	člen
(višina odškodnine)
(1) Oškodovanec je upravičen do odškodnine za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, povzročeno od divjadi:
-	za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko te kulture ni mogoče nadomestiti z drugo, v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije z revalorizacijo v višini letne inflacije;
-	za škodo na kmetijski kulturi, nastalo v času, ko je uničeno kulturo še v istem letu mogoče nadomestiti z drugo, v višini vseh stroškov dela in sredstev, potrebnih za osnovanje nove kulture, in razlike v vrednosti pridelka med uničeno in novo kulturo;
56.	člen
(uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca)
(1) Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na
krajevno običajen način. (2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.
(4)	Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.
(5)	Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.
Imena kontaktnih oseb za prijavo škode na in po divjadi so redno objavljena v Trobli. Ugotavljamo, da ravno na tem področju lovci v naši občini zelo dobro sodelujemo s kmetovalci in drugimi uporabniki prostora. Vključili smo se tudi v raziskavo stalnih prehodov divjadi in preprečevanje povoženosti, ki jo po vsej
Pripravil Razvojni center Kočevje -Ribnica, d.o.o. Natančne podatke si oglejte v celotnih razpisih v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbah -povpraševanju po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Objava o podaljšanju javnega razpisa za sredstva za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 20032005, projekt GEF (Ur. l. RS, št. 87/05), Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si. Rok: do porabe sredst. oziroma najkasneje do 30. 6. 06.
Sloveniji opravlja podjetje za proučevanje vplivov na okolje Erico iz Velenja. S prometnimi znaki in sredstvi za preprečevanje povoženosti smo zaščitili nekatere najbolj »krvave« prehode na državni cesti, upravljavce cest pa smo obvestili o vseh pomembnejših prehodih na državni in občinskih cestah.
KAZENSKE DOLOČBE
75. člen
(3) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik; 2.) ki opravlja v gozdu dela, ki bi ovirala ali preprečevala nemoten potek reprodukcije divjadi (drugi odstavek 31. člena);
6.)	ki ne uporablja preventivnih sredstev in načinov dela za preprečevanje in omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih (četrti odstavek32. člena);
7.)	ki seka, požiga ali drugače uničuje žive meje, grmišča in s suho zarastjo porasle površine po pašnikih, travnikih in poljih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom (peti odstavek 32. člena);
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del, v RS za leto 2006, (Uradni list RS, št. 97/ 2005). Rok: do 5. 10. 06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu.
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (Ul RS, št. 1-2/06), informacije: Ekološki sklad RS, Ljubljana, tel.: 01/241 48 20, www.ekosklad.si. Rok: do porabe oz. do 30. 12. 06.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006 (Ul
RS, št. 13/06). Rok: 12. 9. 06.
Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12 76, e-pošta: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov v
11.) ki v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, seka zarast po bregovih voda, čisti odvodne kanale ali prazni vodna zajetja (četrti odstavek 33. člena);
15.) ki vznemirja divjad v mirnih conah, na rastiščih, gnezdiščih, polegališčih, brlogih, zimovališčih, pasiščih v gozdu in krmiščih ali jo zalezuje v neugodnih vremenskih razmerah (prvi odstavek 35. člena); 18.) ki brez dovoljenja zadržuje divjad v ujetništvu (prvi odstavek 49. člena).
77. člen
Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik: 1.) ki brez nadzorstva spušča psa v prosto naravo (tretji odstavek35. člena).
Kazenske določbe določajo višino globe za posamezne prekrške. Dobro je vedeti ..., kajti, kot so rekli že pred dva tisoč leti: »IGNORANTIA JURIS NOCET,« ali če prevedemo v uporaben jezik: »Nepoznavanje zakonov nas ne odvezuje krivde .«
Nejc Marolt, predsednik komisije za kadre, izobraževanje, turizem in informiranje LD
Velike Lašče
letu 2006 za mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z določenimi bankami. Rok: vsakega 10. v mesecu, do odobritve sredstev razpisa oz. do 10. 11. 06.
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006.
Rok: vsak 25. v mescu do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do 25. 10. 06.
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS v letu 2006. Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oziroma najkasneje do vključno 6. 11. 06.
Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2006. Rok: do 25. v mesecu, do skupne odobritve sredstev oz. najkasneje do vključno 25. 10. 06.
PODJETNIŠKE INFORMACIJE
Podjetništvo
43
TRQBLA 3/2006
Javni razpis za odobritev neposrednih subvencij za nakup tehnološke opreme v letu 2006 (Ul RS,
št. 23/06). Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do 20. 6. 06.
Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji), Ul. 23/06. Rok: 5. 9. 06.
Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006, Ul. RS,
št. 37/06, inf.: RC Kočevje Ribnica, d.o.o., 01/89-50-610. Rok: do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/index.php?id=4020.
Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud: B, C -
občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom	posameznikom,
upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali več stanovanjskih stavb; B - za izvajanje energetskih pregledov; C - za pripravo investicijske dokum. načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike, Ul. RS, št. 37/06, i nformacije: www.aure.si. Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor. Rok: en delovni dan pred odpiranjem do 15. ure, prvo odpiranje 24. 4. 2006, nato vsak četrti delovni ponedeljek v mesecu do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: http:// www.japti.si/index.php?id=4007.
Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Republiki Sloveniji, Ul. RS,
št. 43/06. 2. rok: 11. 9. 2006.
Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev za projekte spodbujanja razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture, Ul. RS, št. 45/06. Rok: 15. 6. 2006.
Drugi javni razpis za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu - alternativni dohodkovni viri za leto 2006. Predmet podpore so naložbe: 1. za obnovo ali novogradnjo in opremo malih predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov, predelavo lesa, zelišč in gozdnih sadežev; 2. za obnovo ali novogradnjo in opremo prostorov za opravljanje turistične dejavnosti ter
rekreacijskih površin za namene turistov na kmetiji; 3. za obnovo ali novogradnjo in opremo delavnic in razstavno-prodajnih prostorov za opravljanje domače obrti; 4. za obnovo ali novogradnjo in opremo prodajaln kmetijskih pridelkov in proizvodov okoliških kmetij; 5. za obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za pridobivanje energije iz biomase; 6. združenja kmetov za obnovo ali novogradnjo in opremo objektov za namen skupne predelave ali prodaje. Končni prejemniki: kmetije, združenja kmetov in fizične ter pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na kmetiji. Fizične ter pravne osebe, registrirane v skladu s predpisom o gospodarskih družbah, niso upravičene pri naložbah za obnovo ali novogradnjo in opremo malih predelovalnih obratov za predelavo kmetijskih pridelkov. Rok do 29. 5. 2006. Razpisnik: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ul. RS, št. 45/06. Dodatne informacije: http://www.japti.si/ index.php?id=4114.
Drugi javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz EPD za leto 2006, Ul. RS, št. 45/06. Predmet so naložbe: - v hleve s pripadajočo notranjo opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka in mesa; - v skladišča za krmo s pripadajočo opremo za potrebe lastne prireje; - v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg; - v novogradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij in objektov, vključno s pripadajočo opremo za predelavo mleka in naložbe v ureditev
Vedno v delu, vedno nasmejan
Foto MS
pitne vode za potrebe predelave mleka na planinah, ki so v zasebni lasti; - nakup kmetijske mehanizacije; - nakup kmetijskih zemljišč; - prvi nakup plemenske črede v živinoreji ter prvi nakup čebeljih matic in čebeljih družin; - obnova trajnih nasadov; - nakup in postavitev rastlinjakov, vključno s pripadajočo opremo za rastlinsko pridelavo; - nakup in postavitev mrež proti toči; - v namakalno infrastrukturo za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti. Razpisnik: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Rok za oddajo vlog je 29. 5. 2006. Podrobnosti : spletna stran JAPTI: http://www.japti.si/ index.php?id=4116.
Javni razpis za ukrep Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz EPD za leto 2006, Ul. RS,
št. 45/06, i nformacije: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, tel: 01/ 580-77-32, vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure, v sredo od 14. do 16. ure. Predmet sofinanciranja so investicije, ki zadevajo predelavo in trženje proizvodov, primernih za človeško prehrano in prehrano živali. Rok: 29. 5. 2006.
Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu iniciative MATERA, Ul. RS, št.
46/06. Rok: predprijave predloga projekta »Pre-Proposal« je 1. 6. 2006, prijave predloga projekta »Full-Proposal« je 11. 9. 2006.
Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev brezposelnih invalidov za leto 2006, Ul.
RS, št. 46/06. Rok: 14. 7. 2006.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja.
Pravico kandidiranja na razpisu imajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, zadruge ter zadružne zveze. Namen: nakup zemljišč, komunalno in infrastrukturno opremljanja zemljišč, gradnja in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme. Razpisna dokumentacija: na sedežu Javnega sklada RS za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica, do zaključka razpisa, vsak dan od 9.-12. ure ali po naročilu preko elektronske (rdf.sklad@siol.net) ali navadne pošte. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani: http:// www.rdf-sklad.si. Informacije: 01/836-19-53.
Trobla 3/2006
44
Podjetništvo
Kako pridemo v podjetju do dobrega počutja zaposlenih?
Pogosto ostanejo vizije le utopične sanje. Podjetja, kjer tega ni, so jasno določila cilje. Določanje ciljev postane bolj enostavno, ko je jasno, kateri dejavniki so za to pomembni. Preden so določeni stroški - koristi, kot pri drugih poslovnih ciljih, je treba posvetiti pozornost naslednjim elementom:
Dosežki morajo biti jasni: Kaj želim, da bo rezultat te aktivnosti? Npr. zmanjšanje odsotnosti zaradi bolezni s 4 na 3 %.
Rezultat mora biti merljiv: Kako bom vedel, da sem bil uspešen?
Čas: Kdaj točno hočem doseči cilj?
Stroški: Koliko časa ali denarja smo pripravljeni vložiti za doseganje tega cilja?
Strukturalni način obravnave pri določanju stvarnih ciljev na začetku strategije ukrepov zelo poveča možnosti uspeha. Vsem zaposlenim bodo jasni vizija, cilji in njihovi merljivi rezultati. Hkrati pa morajo biti določeni tudi cilji napredovanja.
Kdo naj bi bil vključen?
Ključna beseda je »vključitev«, saj je pomembno pregledati čim več mnenj zaposlenih, da bi se vsi počutili kot del procesa. Pomembni so jasna razumljivost, izboljšanje počutja in vključenost v ta proces. Vključitev je »ključ«, ker veliko iniciativ, ki so ultimativno postavljene, zahteva od zaposlenih, da »naredijo nekaj drugega«.
Vpliv managerja na dobro počutje zaposlenih bi moral biti pomemben dejavnik pri selekciji in napredovanju. Idealna je kombinacija, da sta v podjetju organizirana dva oddelka (za razvedrilo in zdravstvo), ki naj bi delala skupaj. Ko ustrezni strokovnjaki ugotovijo določena dejstva glede zdravja in počutja, naj bi potem delali naprej skupaj z managerji in prizadetimi zaposlenimi, da bi prišli do ustreznih ukrepov. Mnogi managerji bodo imeli promoviranje dobrega počutja in
zdravja za izziv. To je lahko tudi dober način za izboljšanje njihovega lastnega zdravja in počutja. Potreben je program izobraževanja, razvoja in zavedanja teh problemov. Managerji lahko podpirajo sporočila o zdravju in dobrem počutju, opazujejo napredek in poskušajo pomagati ljudem, da se držijo spremenjenega obnašanja. Npr. uporabljati stopnice namesto dvigala, na sestankih ponuditi vodo in sadje namesto kave in piškotov, vzpodbujati zaposlene, da izkoristijo odmor za pravo malico ipd.
Primarni, sekundarni in terciarni posegi
Primarni posegi so za odstranitev ali spremembo dejstev ne v izvoru, sekundarni pomagajo ljudem, terciarni pa se ukvarjajo z že narejeno škodo. Npr. delavec odhaja in ga skušaš zadržati z napredovanjem, službenim avtom (terciarni posegi). Primer sekundarnega posega je opogumljati zaposlene, da povedo, kaj jih skrbi, preden pride do odhoda iz podjetja. Tu se lahko uvedejo plani napredovanja, programi usposabljanja ipd. Oba posega se ukvarjata s simptomi, ne pa z viri. Najbolj učinkoviti so primarni posegi, kot so: dobri delovni odnosi, fleksibilno delo, dober manager, atraktivni dohodek ... Čeprav so primarni posegi najbolj učinkoviti, jih je težko uvesti in za uveljavitev zahtevajo več časa. Težava tega posega je tudi, da je uspeh označen z (ne)dogodkom (npr. odhod zaposlenih iz podjetja bo manjši).
Strateški način obravnave dobrega počutja zaposlenih -proces šestih korakov
Ta proces sestavljajo naslednji koraki:
1.	Predhodno načrtovanje: izberite tim ljudi, ki bodo vključeni v proces načrtovanja in sporočanja vizije, ciljev.
2.	Zbiranje podatkov: začnite z očitnimi podatki, ki so povezani z zdravjem, dodajte podatke o odhodih, uporabljajte revizijo strokovnjakov za fizično in psihično zdravje.
3.	Analiza: Katere zdravstvene težave povzročajo največje direktne stroške? Kaj vse ti podatki pomenijo? Kako se primerjamo z drugimi organizacijami? Spremenite informacije v znanje!
4.	Izgradnja vizije in ciljev: Veste, kje ste sedaj in odločite se, kje bi radi bili! Kako lahko vplivate na situacijo? Katera dejstva v zvezi z zdravjem povzročajo največje stroške, direktne ali indirektne?
Sporočajte vizijo in načrt kampanje.
5.	Izvajanje posega: revitalizirajte in prerazporedite obstoječe investicije v zvezi z zdravjem.
6.	Vrednotenje: ponovno preglejte ključne dejavnike. Ali dajejo rezultate za zaposlene in delodajalce? Ali so cilji še vedno ustrezni?
Veliko vprašanje: In kaj potem?
Tukaj je osem predlogov: -začnite meriti; zbirajte podatke in razmišljajte o tem, kar že veste o svojih zaposlenih,
-izdelajte graf in ga obesite na steno pisarne ter povabite managerje, da dodajo informacije o dobrem počutju,
-razmišljajte o obnovi in ovrednotite različnost v obnašanju ter se izognite organizacijski entropiji,
-zavrzite vse opise del, ki obravnavajo ljudi kot avtomate brez možganov,
-povejte, kar mislite, in pohvalite, kadar je za to možnost,
-razmišljajte o izboljšanju delovnega okolja in reagirajte fleksibilno,
-delajte več stvari, ki jih imajo ljudje radi, in manj tistih, ki jih ne marajo,
-poskrbite za ljudi in ljudje bodo skrbeli za posel.
SPOROČILO ...
Izboljšanje počutja je potovanje. Na poti so otoki, kjer se lahko ustavimo in odpočijemo, vendar se potovanje nadaljuje in vsak dan prinaša nove izzive. Moramo se zanesti na osnovne principe in pazljivo reagirati na nevarnosti. Ljudje oz. zaposleni morajo razumeti, da smo vsi odvisni drug od drugega. Potrebujemo ljudi, ki jih ni strah, da bodo naredili napako, ki kažejo in si zaslužijo spoštovanje, ki so odprti in pošteni.
Izboljšanje počutja ni lahko. Zahteva zavezanost, vztrajnost in neomajno prepričanje, da so ljudje pomembni. Obstajajo meritve, analize, ukrepi, vendar začnite in končajte v misli, da zdravi in zadovoljni ljudje ustvarjajo uspeh podjetja. Stroški slabega počutja so precej višji, kot si mislimo. Izboljšanje počutja sprošča v ljudeh energijo, da se vrnejo v posel s pozitivno naravnanostjo. Na splošno ljudje dosegajo le majhne cilje v primerjavi s svojimi resničnimi zmožnostmi. Dejavniki, ki jih zadržujejo, so pogosto pomanjkanje samozaupanja ali pomanjkanje sodelovanja.
Avtorica mag. Božena Kramar
45
Trobla 3/2006
RAZVOJ IN OHRANJANJE PODEŽELJA - NE ODPRAVLJANJE PODEŽELJA
Razvoj podeželja
ReGionALni RAzvojni program
PODEŽELJA OD
Idrijce do Kolpe
V	okviru regionalnega razvojnega programa podeželja od Idrijce do Kolpe, so bile v mesecu marcu in aprilu izvedene delavnice s krajani v Starem trgu pri Ložu, Kočevju, Logatcu in Velikih Laščah. Na delavnicah se je prisotne seznanilo s predlaganimi cilji strokovnih služb, ki so jih dopolnjevali tudi s svojimi cilji. Med vodilne cilje razvojnega programa podeželja za naslednjih sedem let so uvrstili: ureditev podeželskih okolij v kvalitetna življenjska okolja, dati večji poudarek razvijanju lastne identitete, povečanje konkurenčne sposobnosti kmetij in podjetij, pospeševanje gospodarskih dejavnosti, ki temeljijo na lokalnih virih, prepoznavanje in razvijanje naravnih in človeških potencialov za višjo dodano vrednost, osveščanje in izobraževanje ljudi in služb za povečanje absorbcijskih sposobnosti za pridobivanje razvojnih sredstev.
V	drugem delu delavnice so prisotni predlagali svoje in skupne projekte, ki jih bodo v programskem obdobju 2007-2013 izvajali v okviru razvojnega programa podeželja.
V	mesecu maju so predvidene še delavnice za usklajevanje skupnih lokalnih in regionalnih projektov s predstavniki občin in institucij ter v juniju delavnica za oblikovanje privatno-javnega partnerstva v obliki lokalne akcijske skupine, ki naj bi v naslednjih sedmih letih skrbela za uresničevanje zastavljenega razvojnega programa podeželja v skladu z Uredbo Sveta EU o podpori za razvoj podeželja.
Predlogi projektov posameznikov, društev ali organizacij, s katerimi bi se želeli vključiti v razvojni program, so še vedno dobrodošli in jih sprejemamo na sedežu zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe v Ribnici, tel. 01 8369 330.
V	začetku aprila je bil v sklopu priprav za razvojni program podeželja organiziran tudi ogled primerov dobrih praks razvoja podeželja v Avstriji, in sicer v regiji Steirisches Vulkanland.
Alenka Henigman
Zahvaljujoč našemu soorganizatorju strokovne delavnice v Avstriji - Zavodu PO-PPD, Od Idrijce do Kolpe, in vodstvu Občine Velike Lašče sem spoznal izkušnje drugih Evropejcev pri razvijanju podeželja. Ogledal sem si lahko tudi konkretne rezultate avstrijskih Štajercev pri oblikovanju regije Steirisches Vulkanland in spoznal njihove desetletne delovne izkušnje z evropskim programom Leader. Kot člana društva za ohranjanje dediščine me je seveda še posebej zanimalo obnavljanje starih hiš in ohranjanje druge dediščine ter njihovo vključevanje v turizem - počitnice na podeželju.
V mrežo Eurovillages so povezane obnovljene stare podeželske domačije v različnih državah znotraj Evropske unije, ki omogočajo počitnice na podeželju v avtentičnem okolju. Enakovredno sodelovanje je vzpostavljeno med razpoložljivimi kapacitetami v Avstriji, Angliji, Cipru, Grčiji in Italiji. Iz Slovenije se je obetala vključitev Savinjske regije, vendar so kasneje odstopili od vključevanja. Za vključevanje ni prepozno, saj so še vedno odprti. Eurovillages delujejo kot nekakšna veriga razpršenih hotelov in z mednarodno povezanostjo zagotavljajo izmenjavo gostov, inovativnost, odkrivanje novih trgov. Apartmajske kapacitete v starih obnovljenih hišah so v vseh državah na enakovrednem nivoju, pri čemer vse
ohranjajo lokalne stavbne in notranje ureditvene značilnosti in opremo. Razumljivo je, da je v teh objektih plastika prepovedana, da pridejo v poštev samo revitalizirani stari objekti, da so sprehajalne in kolesarske poti umaknjene od ceste in da to niso mestni pločniki ipd. V zadnjem času dopuščajo vključevanje novogradenj po starih načrtih s tradicionalnimi materiali in opremo (te vrste objekti bi lahko predstavljali do 20 % kapacitet).
Obnovljene stare hiše se oddajajo kot apartmaji (lahko več apartmajev v eni zgradbi) za počitnice predvsem družinam z majhnimi otroki, ljubiteljem ohranjenih naravnih in kulturnih znamenitosti, pohodništva, podeželskega načina življenja, značilne kulinarike, bio pridelane hrane ipd. V avstrijskem štajerskem Vulkanlandu (pokrajina, v kateri sodeluje 75 občin) se majhna zasedenost kapacitet sedaj kaže v zimskih mesecih (izjema so božično-novoletni prazniki), saj vključene kapacitete niso v zimskih turističnih središčih. V spomladanskih in jesenskih mesecih so apartmaji v starih obnovljenih vaških hišah zasedeni po sistemu krajših tridnevnih počitnic, poleti pa tedenskih počitnic. Letno presegajo zasedenost 200 dni oz. dosegajo 60% zasedenost. Stare hiše so obnavljali s sredstvi, ki jih je zagotovil javni sektor, s sredstvi Evropske unije in seveda lastnimi sredstvi lastnikov. Obnova stare hiše v Avstriji je veljala do 120.000
EUR, kar približno ustreza stroškom, ki so bili izračunani za obnovo posameznih starih hiš na Gradežu.
200 let staro kmetijo, na kateri so obnovili vse stare objekte in zgradili novega po starem načrtu in s tradicionalnimi materiali, smo si tudi podrobno ogledali. Prijazno so nam vse stavbe in apartmaje razkazali člani družine Schollauf, Lormanberg 62, 8324 Kirchberg a n der Raab. Nekdanja stanovanjska hiša je na zunaj in znotraj taka kot pred dvema stoletjema. Osrednji zidani del je obnovljen, ravno tako desni iz lesenih brun, levi je obnovljen z novimi brunami, ker za stare ni bilo več rešitve. V notranjosti vidite staro opremo in ureditev. V spalnici je stara obnovljena postelja, namesto druge (ki je propadla) pa ravno taka nova. Sedaj predstavlja apartma za 4-8 oseb za preživljanje počitnic na podeželju. Hlev in njegovo podstrešje sta predelana v štiriposteljna apartmaja z ločenim vhodom, ravno tako nekdanji svinjak. Seveda so vključena nova stranišča in kopalnice pa tudi električni štedilniki in osvetljava. V vseh drugih prostorih pa je, kot je bilo nekoč. Tudi urejeni vrt je namenjen počitnikovanju v vaški idili. Gosti so povabljeni tudi v vinsko klet, kjer lahko
poskusijo in kupijo vina in naravne sokove iz Vulkanlanda. Najem štiriposteljnega apartmaja velja 90 EUR dnevno.
Obnavljanje starih hiš za počitnice na podeželju je potekalo desetletje in je sestavni del ustvarjanja regije SteirischesVulkanland (nova regijska identifikacija in tudi zaščitna znamka, ki simbolizira gradove, gričevnato pokrajino in barve) kot razvojnega koncepta za pred desetimi leti nerazvito Spodnjo Štajersko, pokrajino, ki meji na slovensko Goričko. Regionalno oblikovanje življenjskega prostora prinaša regionalno ustvarjanje vrednosti, samostojno gospodarstvo, živahno kulturo, stabilno družbeno življenje, zdrav turizem in učinkovito infrastrukturo. Leta 1994 so oblikovali
vodilni in odgovorni organ, sestavljen iz 14 županov in 14 strokovnjakov male regije, leta 1999 pa je zaživela ideja Vulkanlanda, v katerega je vključenih 75 občin, ki imajo skupaj 90000 prebivalcev. Razvoj vodi odločujoči organ, sestavljen iz županov in strokovnjakov, ki usmerjajo delovanje manadgementa Lokalne akcijske skupine (vključili so se v Leader program Evropske unije in po zaključenem programu Leader 1 in Leader 2 so sedaj v programu Leader Plus).
Razvili so regionalni kulinarični center, povezali kmetije in podjetnike ter oblikovali regijske blagovne znamke za mesne izdelke, za pivo, za vina, za naravne sokove, za jabolčno vino ipd. Razvili so obrtniško dejavnost in uspeli kot regija obrtnikov. Uspeli so z razvojem počitnic na podeželju. Realizirali so veliko število malih projektov, ki skupno predstavljajo uspešno regijo Vulkanland, ki se je razvila in uspela sredi ničesar, kot se je izrazil eden od slovenskih udeležencev delavnice v Avstriji. V Evropi so že dolgo tega rekli DA za ohranjanje in razvoj podeželja in NE za odpravljanje podeželja, njegovo uničevanje, vnašanje tujkov, spreminjanje avtentičnosti !
Boris Zore
Novo proGramsko obdobje - Nov REGionami rAzvojni proGram - Kaj Bomo delali od leta 2007 do leta 2013
Ljubljanska urbana regija je leta 2003 sprejela in začela izvajati svoj prvi Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006. Do danes so bili v okviru tega programa izvedeni številni projekti, in sicer tako manjši izobraževalni kot tudi veliki investicijski projekti. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so za svoje delovanje prejeli sredstva evropskih strukturnih skladov oziroma kohezijskega sklada Evropske unije.
Želimo si, da bi bilo takšnih projektov še več. Temu primerno smo se lotili priprave novega Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013, ki je že pripravljen in čaka na izvedbo postopkov njegove potrditve. Takoj, ko bo program potrjen, pa bomo začeli s pripravo projektov in njihovim izvajanjem.
Cilji LjuBLjAnsKE urBAnE regije do leta 2013
Delujoče somestje. V regiji želimo zagotoviti takšen prostorski razvoj regije, ki bo omogočal dobro dostopnost javnih storitev ter hkrati bližino ohranjene narave ter kulturne dediščine vsem prebivalcem regije. Želimo, da bi do leta 2013 več kot 80 % ljudi imelo v povprečju manj kot 300 metrov zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza.
Regija ustvarjalnih ljudji in uspešnih podjetij. V regiji želimo zagotoviti takšen razvoj ljudi in gospodarstva, ki bo zagotovil dolgoročno blagostanje v regiji in njeno konkurenčnost v svetu. V regiji se bo do konca leta 2013 dodana vrednost na zaposlenega povečala za 10 %.
Regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja v Evropi. Ljubljana bo postala ena od prestolnic Evropske unije in s povezavo ljudi in
ohranjene narave v regiji zagotovila vrhunsko kakovost bivanja in dela v celotni regiji. V regiji bo pričakovana življenjska doba višja od povprečja v Evropski uniji.
Kako nameravamo to doseči
Za razliko od drugih regij si je Ljubljanska urbana regija postavila tri cilje razvoja, ki jih namerava zasledovati z manjšim številom konkretnejših ukrepov, ki bodo koncentrirali sredstva razvojnih partnerjev. Tako bo regija s svojimi, državnimi in evropskimi sredstvi izvedla 8 sklopov aktivnosti oziroma ukrepov.
Dostopnost za kakovost življenja.
S tem ukrepom želimo omogočiti ekonomičnost in učinkovitost javnega prevoza, povečati kakovost in konkurenčnost javnega prevoza z zagotavljanjem enotne vozovnice in intermodalnosti. Poleg tega pa ohraniti
Regionalni razvoj
47
Trobla 3/2006
prevoznost cest z zmanjšanjem rasti cestnega prometa in zmanjšati potrebe po novih investicijah v ceste in parkirišča ter tako doseči zmanjšanje onesnaženja zraka in raven hrupa ter zmanjšati emisije toplogrednih plinov.
Ohranjena dediščina. Z ukrepi ohranjanja in trajnostne rabe naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo ohraniti naravne vrednote in kulturno dediščino, ki so pomembni nosilci kakovosti življenjskega prostora v regiji.
Načrtovanje za zagotovitev kakovostnega življenjskega prostora.
Podobno kot pri ohranjanju naravnih vrednot in kulturne dediščine želimo tudi s temi ukrepi doseči ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja v regiji. Cilj ukrepov pa je doseči usklajeno in trajnostno prostorsko načrtovanje več sektorjev v prostoru ter pozneje skozi izvajanje teh načrtov doseči kakovostne pogoje za delo in življenje v regiji.
Učinkovite komunale storitve. Da
bi komunalne storitve za prebivalce in gospodarstvo lahko šteli za učinkovite, morajo biti te stroškovno učinkovite, poleg tega pa morajo uporabnikom nuditi možnost izbire med različnimi vrstami storitev. Na tak način želimo zagotoviti varno oskrbo s pitno vodo ter zmanjšati porabo vode na prebivalca, zagotoviti ustrezne rešitve za ravnanje z odpadki ter odpadnimi vodami ter zmanjšati njune količine.
Enake možnosti - prispevek h konkurenčnosti regije. Verjamemo in to smo v regionalnem razvojnem programu tudi potrdili, da je zagotavljanje enakih možnosti vsem družbenim skupinam konkurenčna prednost naše regije. S tem, ko bomo zagotovili enake možnosti za razvoj in družbeno vključevanje vseh družbenih skupin, bodo vse družbene skupine lahko prispevale svoj delež v družbenem in razvojnem delu regije. Ukrepi regije pa bodo usmerjeni v odpiranje možnosti za tiste družbene skupine, ki se težje vključujejo v družbeno življenje.
Kultura - konkurenčna prednost regije. V regiji je veliko kulturnih organizacij in dobro je poskrbljeno za ponudbo kulturnih dogodkov. Na področju kulture pa bo s povezovanjem kulturnih ustanov in njihovih dogodkov potrebno doseči večjo konkurenčnost kulture med vrsto dogodkov in prireditev v regiji. Poleg tega bomo s povezovanjem lažje in predvsem stroškovno učinkovito tržili kulturne dogodke in povečali preglednost
kulturne ponudbe.
E-uprava. Predvsem občine in upravne enote morajo povečati dostopnost do informacij in predvsem storitev preko sodobne tehnologije. To je pomembno tako zaradi učinkovitosti javne uprave same kot tudi z vidika dostopnosti javnih storitev od doma, iz službe in podobno. Ponudba javnih storitev preko sodobnih tehnologij bo zmanjšala potrebo po potovanju in s tem prispevala tudi k zmanjševanju vplivov na okolje.
Podporno okolje za podjetništvo.
Podporno okolje za podjetništvo je potrebno dopolniti in spremeniti tako, da bo to podpiralo razvoj podjetništva in podjetij in ne delovalo s svojimi cilji in po svojih stalnih poteh. Zato bo poleg odpiranja javnih podpornih institucij potrebno ustvariti nabor takšnih storitev, ki bodo lahko nudile inovacijsko podporo vsem podjetjem v regiji predvsem pa podpirale podjetništvo v več oblikah, od neprofitnega, socialno odgovornega in vse do kulturnega podjetništva.
Skladnost regionalnih razvojnih načrtov z državnimi
Večina razvojnih ukrepov, ki jih namerava izvesti Ljubljanska urbana regija je skladnih s Strategijo razvoja Slovenije. Strategija razvoja Slovenije daje velik poudarek izboljšanju institucionalnih okvirjev in izboljšanju podjetij. Pri tem gre predvsem za davčne reforme, reforme javnih financ ter izboljšanje sistema spodbujanja tujih investicij in konkurenčnosti podjetij. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 je podobno kot Strategija usmerjen v spodbujanje konkurenčnosti podjetij, vendar bolj na lokalni ravni in predvsem bolj v smislu izkoriščanja konkurenčnih prednosti, ki jih podjetja v regiji že imajo.
Oba dokumenta poudarjata skladen regionalni in okoljski razvoj; razlika pa je v tem, da Strategija vsebuje splošne cilje in govori o razvoju vseh regij v Sloveniji, medtem, ko je Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 konkretnejši in govori o povezovanju znotraj regije in zmanjšanju neskladij v regiji ter o ohranjanju dobrega stanja okolja.
Največja razlika med obema dokumentoma pa je opazna pri razmišljanjih in pripravljenosti za ukrepanja na področju prometa oziroma dostopnosti nasploh. V Regionalnem
Velikih Laščah
razvojnem programu Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013 se dostopnost nanaša predvsem na dostopnost javnih storitev, prevoza, komunalnih storitev in drugih storitev, povezanih s kakovostjo življenja; medtem ko v Strategiji razvoja Slovenije te prednostne naloge ni opaziti. Edina, ki ji je podobna, se nanaša na gospodarjenje s prostorom in pa deloma na zmanjševanje obremenjevanja okolja.
Strategija razvoja Slovenije ureditev javnega prevoza na področju mobilnosti ne omenja. Potrebe po mobilnosti naj bi zadovoljili le z gradnjo avtocest in državnih cest, čeprav je ravno promocija javnega prevoza eden najpomembnejših pristopov k integraciji okoljskih meril v sektorske politike in potrošniške vzorce, medtem ko Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2103 predvideva največji projekt ravno na področju uvajanja sodobnega, visoko učinkovitega javnega prevoza v regiji kot pogoj za doseganje fizične mobilnosti, kakovosti življenja in dostopa do trga delovne sile.
Dodatne informacije
Več o načinu priprave in celoten predlog regionalnega razvojnega programa za Ljubljansko urbano regijo najdete na www.rralur.si.
Strategijo razvoja Slovenije najdete na http://www.gov.si/umar/projekti/srs/ srs.php Več o strukturnih skladih najdete na http://www.gov.si/euskladi/
Informacijo pripravila Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
Trobla 3/2006	48	Zdravstvo, šport
KLOPI	Obgnsko prveNsTvo v
ŽivaLi zANeMARLjivo MajHNiH TeLes pa veNdar VeLesLALoMU PReNAŠALci resNiH BoLeZNi.
Ko se ozračje otopli, se prebudijo razne živali in med njimi tudi klopi. Klopov je največ v listnatih gozdovih z bogato podrastjo in na obrobju gozdov, najdemo pa jih tudi na travnikih. Klopi prenašajo bolezni meningitis in lajmsko boreliozo.
Pri klopnem meningitisu traja doba od ugriza do izbruha bolezni od 3 do 28 dni. Pri 75 % okuženih je potek bolezni dvofazen. Prvo obdobje bolezni je posledica viremije in traja od 1 do 8 dni. Izraža se z neznačilnimi bolezenskimi znaki, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina, možni so lahni prehladni znaki in bolečine v trebuhu, bruhanje ter driska. Po prostem obdobju, ki traja od 1 do 20 dni, se začne drugo obdobje bolezni, v katerem se pojavijo otrplost tilnika, visoka temperatura, hud glavobol.
Pri Lajmski boreliozi pa se simptomi oz. znaki lahko pojavijo od tretjega tedna dalje od ugriza klopa. Najpogosteje se pojavi tako imenovani eritema migrans, to je rdečina na mestu vboda klopa, ki se postopno širi, osrednji del pa bledi, razvije se obročast izpuščaj, ki se počasi veča, izpuščaj včasih srbi ali peče. Izpuščaj se lahko pojavi tudi drugje na telesu. Možni spremljajoči znaki so utrujenost, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih.
Možnost za pojav bolezni po vbodu klopa je razmeroma majhna, saj bolezen prenašajo le okuženi klopi, teh je pa le del. Zelo pomembni so tudi nekateri drugi dejavniki: do okužbe pride le pri manjšem številu oseb, zboli pa manj kot polovica tistih, ki se okužijo, pri drugih se okužba kaže le s tvorbo protiteles. Potek bolezni je zelo različen, in le redki bolniki imajo vsa značilna znamenja.
Pregled pri zdravniku je potreben, kadar se po vbodu klopa pojavijo vročina, glavobol in bruhanje ali če se v nekaj dneh do nekaj tednov po vbodu klopa razvije rdečina, ki se širi (posebno, če ima obliko obroča).
Rdečina, ki se pojavi na mestu klopovega vboda v prvih 24 urah in traja le nekaj ur do nekaj dni, je posledica alergične reakcije in ni znamenje borelijske okužbe.
Pred klopi se zaščitimo tako, da se, ko gremo v naravo, primerno oblečemo (telo naj bo čim bolj pokrito: dolge hlače, majica z dolgimi rokavi), možna je tudi zaščita s pripravki, ki odganjajo mrčes. Najpomembnejše je, da po prihodu iz gozda pregledamo vse dele telesa in odstranimo morebitne prisesane klope. Če to naredimo dovolj zgodaj, je možnost okužbe manjša. Klopa ne odstranjujte s silo, ker ga lahko zatrgate. Rilec ali del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. Klopa primite s pinceto čim bliže koži in ga previdno izvlecite. Za to obstajajo posebne, temu namenjene pincete, ki jih lahko kupite v bolje založenih lekarnah in specializiranih prodajalnah. Po odstranitvi klopa roke dobro operite s tekočim milom in vodo.
Petra Gruden zdravstveni tehnik
Prvi poskus se je izjalovil v soboto, 11. 3. Že na poti je klic s Starega vrha ugasnil še zadnje upe laških borcev med količki. Tekma odpade, jutranje pivo v Medvodah, še eno Pri Čotu, za nekatere utapljanje razočaranja Pri Roku, za vse pa dogovor o ponovnem poskusu v nedeljo, 26. 3. Tokrat malo višje, na Soriški planini, kjer je skoraj dva metra snega obetalo smučarijo do poletja.
Pa smo šli. Malo okleščeni zaradi poznega termina, a kljub temu polni medsebojnih stav. Premaknjena ura je vsaj enega prisilila, da je z enourno zamudo pricapljal za avtobusom, a kave v Medvodah kljub temu ni zamudil.
Sorica, taka kot vedno, v megli, okrog nje precej bolje. Letos rezervacija na strmi progi, dolgoletna želja mnogokratnih poražencev (zanje) prelahkih prog. Prvi spust, dve zlomljeni smučki naenkrat in nategnjene vezi v kolenu. Junak podviga za Guinessovo knjigo je Tone, osmoljenec njegov brat Franc. Še sreča v nesreči, saj slednji prvemu posodi svoje sulice za tekmovalni obračun, v katerem, roko na srce, Tone veliko pričakuje.
Tekma v megli. Pripravljena sicer odlično, organizatorji prijazni. Niko z v meglo uprto kamero, sem in tja kakšen spust skozi cilj. Tudi če bi pozabil pokrovček na objektivu, razlike ne bi bilo ...
Prvi vzkliki veselja (Matjaž spet pri medalji - kam gre današnja smučarija) in kriki razočaranj (predzadnja vratica položijo Iztoka, Tone četrti). Primož Jakše nastopi kar trikrat, očitno je prehiter za časomerilce, velika večina ostalih pa zaključi z meglenim časom, vremenu primerno pač. Franc zaradi poškodbe pridno pobira številke.
Kratkohlačni Matevž že skoraj užene vso elito, le Toni mu pobegne za dve stotinki. Ravno za toliko se Tadeju izmakne letošnja steklenica za 7. mesto, dobi jo Gregor.
V tako gosti megli, da bi jo lahko rezal, se tekma konča s predsednikovim prvim odstopom na velikih tekmah. Podelitev je izpeljana brezhibno, Janez popravi še lansko nerodnost s steklenico vina in jo, leto starejšo, izroči pravemu lastniku, Tadeju.
Volje za tavanje v megli ni več, »odpujsamo« pod vznožje Sorice v prijazno gostilno Podrošt in »popikamo« posušene salame in klobase z zaseko. Zaradi premaknjene ure smo doma še za dne. Večina mirno zaključi nedeljo s počitkom na kavču, drugi, z malo manj sreče, preklinjamo zamašeno kanalizacijo. Občutki so božanski.
Izšlo se je pa takole: pri mlajših deklicah je zmagala Tanja Gruden, pri mlajših dečkih so slavili Urban Gruden, Ambrož Hren in Dren Gruden, pri deklicah Urška Hren in pri dečkih Mark Pintarič, Jan Žužek in Miha Žužek (Matevž Žužek je tekmoval izven konkurence). Slavo deklet so pobrale Jordana Pucelj, Stanka Hren in Irena Hren, fantov Gregor Pucelj, Matjaž Gruden in Mitja Pintarič, fantičkov pa Toni Mohorič, Rok Klančar in Andrej Kastigar.
Pripovedoval je Emil Žagar.
JUBILEJNA,
10. IZVEDBA KRPANOVEGA KROSA
Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče je v četrtek, 20. 4. 2006, v sodelovanju organizacij in posameznikov iz Turjaka izpeljala jubilejni 10. Krpanov kros, tudi letos z mednarodno udeležbo. Kros je bil že četrto leto v Turjaku, udeležilo pa se ga je 762 tekačev iz 13-ih slovenskih in ene hrvaške šole (Reka).
Kot vsako leto so tudi letos za uvod v tekmovanje poskrbeli otroci iz treh različnih vrtcev, ki so se v dveh kategorijah pomerili na 200 metrov dolgi progi in bili ob koncu nagrajeni s pobarvanko. Sledila je otvoritev tekmovanja z državno himno ter nagovorom ravnatelja Edija Zgonca.
Tekmovalni del je bil razdeljen na kategorije. Učenci prvega (rojeni 1999), drugega (rojeni 2000) in tretjega (rojeni 2001) razreda so premagali 400 metrov dolgo progo. Sledila je podelitev medalj
ODLIČNI REZULTATI UČENCEV OŠ PRIMOŽA TRUBARJA NA TEKU TROJK V LJUBLJANI
V okviru 50. prireditve Pot ob žici, ki je potekala v soboto, 6. 5. 2006, v Ljubljani, smo se z učenci udeležili teka trojk za osnovnošolce. Na 3000 metrov dolgi trasi, ki se konča na Prešernovem trgu, sta se v konkurenci 91 trojk (37 moških in 54 ženskih) odlično odrezali trojki iz naše šole. Fantje v postavi Martin Lovšin, Blaž Juvanec in Silvester Jakša so z odličnim časom, ki bi lansko leto zadostoval celo za zmago, osvojili 5. mesto, dekleta v postavi Veronika Podlogar, Kristina in Neža Hočevar pa so osvojile 15. mesto.
Za svoj tek si zaslužijo vse čestitke.
Bojan Novak
in žreb nagrad, v tem času pa so se pripravili učenci 4., 5. in 6. razreda. Tekli so na 700 metrov dolgi progi. Tudi tem tekom je sledila podelitev in žreb nagrad.
Z najdaljšo progo, dolgo 1000 metrov, so se spopadli učenci, rojeni leta 1993, 1992 in 1991, medtem ko so učenke tekle na 700 metrov dolgi progi.
Zaradi velikega števila tekačev je bila na startu gneča, vendar pa se je vse, kljub nekaterim padcem, končalo brez težav.
Po končanem zadnjem teku in podelitvi smo izvedli še žreb nagrad za učence tretje triade, ki so jih prispevali spodaj našteti sponzorji.
Sledil pa je še vrhunec dneva, ko so se na progo podali še odrasli. Letos smo drugič organizirali tak tek. Udeležilo se nas je osem tekačev. Proga je bila dolga spoštljivih 3500 metrov. Namen tega teka je spodbujanje zdravega in aktivnega načina življenja. Poleg tega želimo učencem pokazati, da tek nikakor ni samo aktivnost v času osnovne in srednje šole, pač pa se z njim lahko ukvarjaš celo življenje. V prihodnjih letih si želimo več odraslih tekačev in naša skrb bo namenjena tudi temu.
Kot vsako leto smo mentorje, spremljevalce in voznike počastili z golažem, ki ga je tudi letos skuhal Dare Škrlj.
Dan se je končal s plesom učencev na športnem igrišču.
Tudi letošnji kros je pokazal, kako pomembno je pri organizaciji tako velike prireditve sodelovanje šole, civilnih organizacij in posameznikov ter seveda številnih sponzorjev. Tako kot lani so nam na pomoč priskočili krajani Turjaka in okoliških vasi in s skupnim delom smo dosegli, da je tudi letošnji kros upravičil sloves dobro organizirane večje tekaške prireditve na tem območju.
Letošnja prireditev je bila obogatena s srečanjem mladih ustvarjalcev pobratenih šol (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Preserje in OŠ Nikola Tesla Rijeka), ki so na isti dan ustvarjali likovna dela na dveh lokacijah (Turjak, Rašica) in svoja dela po koncu krosa tudi razstavili v dvorani v Turjaku. Tudi to je bil gotovo lep dogodek, ki je poleg ustvarjalnosti prav gotovo razvil mnoga nova prijateljstva.
V sodelovanju z Občino Velike Lašče smo letos premierno izvedli tudi občinsko tekmovanje v krosu za kategorije letnikov od 1991 do 1999. Trem prvouvrščenim iz naše šole je Občina Velike Lašče podelila medalje. Seznam dobitnikov je na naslednji strani.
REZULTATI 10. KRPANOVEGA KROSA
Učenci, letnik 1999
1.	mesto: Jakob Hočevar OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
2.	mesto: Žan Žužek OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče -
PŠ Turjak
3.	mesto: Danijel Bartol OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica
Učenke, letnik 1999
1.	mesto: Lavra Lovšin
2.	mesto: Klara Levstek
3.	mesto: Klara Kopač
Učenci, letnik 1998
1.	mesto: Matic Knavs
2.	mesto: Tilen Andoljšek
3.	mesto: Jure Miklavec
Učenke, letnik 1998
1.	mesto: Toša Čop
2.	mesto: Staša Tušar
3.	mesto: Lara Prijon
Učenci, letnik 1997
1.	mesto: Matevž Škrtič
2.	mesto: Gal Škulj
3.	mesto: Ambrož Hren
Učenke, letnik 1997
1.	mesto: Simona Žerovnik
2.	mesto: Klara Kregar
3.	mesto: Maja Petrič
Učenci, letnik 1996
1.	mesto: Jan Lovšin
2.	mesto: Tim Trojar
3.	mesto: Žan Jereb
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica OŠ Dobrova
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Kolezija
OŠ Kolezija Ljubljana OŠ Kolezija Ljubljana OŠ Kolezija Ljubljana
OŠ Stranje
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
OŠ Dobrova OŠ Stranje
OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica OŠ Dobrova OŠ Dobrova
Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče se za nesebično pomoč pri pripravi 10. Krpanovega krosa zahvaljuje naslednjim sodelujočim in sponzorjem, brez katerih prireditve v takem obsegu ne bi mogli izpeljati:
AkustikiPirman, Pekarni Blatnik, Občini Velike Lašče, Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče, Pizzeriji Rozamunda Turjak, Kulturno-turističnemu zavodu Turjak, Gasilskemu društvu Turjak, Športno mladinskemu društvu Turjak, podjetju Fructal, Elektru Grosuplje, družbi Periotus, d.o.o., Ljubljana, Stolarni Dobrepolje, Šolskemu centru Celje, družbiJerin -Zakrajšek, d.n.o., Rob, Andreju Bavdku, s.p., Ulaka, podjetju SIM Šport Kranj, KUD Marij Kogoj Turjak, Gostilni pri Murnu Turjak, Frizerskemu salonu Mojca Terlikar, s.p., Zarji spominov Turjak, ŠTD Cereja, Lokostrelskemu društvu Turjak, ekipi Pacienta in Elizabeti Šavli, Daretu Škrlju, Francu Petriču starejšemu iz Malega Ločnika, ki nam je odstopil zemljišče za tek, in vsem neimenovanim, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi.
Učenke, letnik 1996
1.	mesto: Tjaša Grebenc
2.	mesto: Katja Kranjc
3.	mesto: Lea Matjašec
Učenci, letnik 1995
1.	mesto: Andraž Vorina
2.	mesto: Peter Tomšič
3.	mesto: Iztok Stegovec
OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas OŠ Preserje
OŠ Primoža Trubarja Laško OŠ Dobrova OŠ Kolezija Ljubljana
Učenke, letnik 1995
1.	mesto: Eva Troha	OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica
2.	mesto: Špela Koželj OŠ Primoža Trubarja Laško
3.	mesto: Simona Zakrajšek OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas
Učenci, letnik 1994
1.	mesto: Matevž Fakin
2.	mesto: Mitja Kotnik
3.	mesto: Rihard Rožac
Učenke, letnik 1994
1.	mesto: Maruša Mišmaš
2.	mesto: Katarina Videc
3.	mesto: Ajda Arko
Učenci, letnik 1993
1.	mesto: Aljaž Andoljšek
2.	mesto: Klemen Maček
3.	mesto: Uroš Ulaga
Učenke, letnik 1993
1.	mesto: Monika Oražem
2.	mesto: Nika Kožar
3.	mesto: Nika Rožmanec
Učenci, letnik 1992
1.	mesto: Nik Zobec
2.	mesto: Peter Arko
3.	mesto: Janez Šuštaršič
Učenke, letnik 1992
1.	mesto: Ana Jakopin
2.	mesto: Manca Grom
3.	mesto: Tina Troha
Učenci, letnik 1991
1.	mesto: Vid Pucelj
2.	mesto: Igor Vrbovšek
3.	mesto: Tadej Kašnar
OS Škofljica
OŠ Toma Brejca Kamnik OŠ Vič
OŠ Brinje Grosuplje OŠ Primoža Trubarja Laško OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Preserje
OŠ Primoža Trubarja Laško
OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Dobrova
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Preserje
OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas OŠ Dobrova
OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica
OŠ Dr. Franceta Prešerna Ribnica OŠ Primoža Trubarja Laško OŠ Dobrova
Učenke, letnik 1991
1.	mesto: Špela Trope OŠ Škofljica
2.	mesto: Veronika PodlogarOŠ Primoža Trubarja Velike Lašče
3.	mesto: Katja Koželj OŠ Dobrova
Vse rezultate in slike si lahko ogledate na šolski spletni strani.
Bojan Novak
OBČINSKO PRVENSTVO OBČINE VELIKE LAŠČE V KROSU (TURJAK, 20. 4. 2006)
Učenci, letnik 1999
1.	mesto: Jakob Hočevar
2.	mesto: Žan Žužek
3.	mesto: Dejan Grčar
Učenke, letnik 1999
1.	mesto: Ana Debeljak
2.	mesto: Nataša Trček
3.	mesto: Maša Oblak
Učenci, letnik 1995
1.	mesto: Metod Indihar
2.	mesto: Domen Škulj
3.	mesto: Blaž Bavdek
Učenci, letnik 1994
1.	mesto: David Šavli
2.	mesto: Klemen Duščak
3.	mesto: Mark Lipovec
Učenke, letnik 1995
1.	mesto: Nina Pozelnik
2.	mesto: Ema Zgonc
3.	mesto: Špela Zakrajšek
Učenke, letnik 1994
1.	mesto: Kristina Hočevar
2.	mesto: Neža Hočevar
3.	mesto: Anja Juvanec
Učenci, letnik 1998
1.	mesto: Nejc Duščak
2.	mesto: Anže Kovačič
3.	mesto: Metod Spindler
Učenke, letnik 1998
1.	mesto: Polona Zakrajšek
2.	mesto: Tjaša Kaplan
3.	mesto: Tanja Gruden
Učenci, letnik 1993
1.	mesto: Gregor Šilc
2.	mesto: Luka Koren
3.	mesto: Tadej Marolt
Učenke, letnik 1993
1.	mesto: Lara Petrič
2.	mesto: Pavla Lušin
3.	mesto: Tjaša Cimperman
Učenci, letnik 1997
1.	mesto: Gal Škulj
2.	mesto: Ambrož Hren
3.	mesto: Luka Debeljak
Učenke, letnik 1997
1.	mesto: Maja Petrič
2.	mesto: Neja Indihar
3.	mesto: Nika Černigoj
UČENCI, LETNIK 1992
1.	mesto: Silvester Jakša
2.	mesto: Domen Indihar
3.	mesto: Mark Pintarič
Učenke, letnik 1992
1.	mesto: Sandra Rusec
2.	mesto: Tjaša Žagar
3.	mesto: Sanja Kršič
Učenci, letnik 1996
1.	mesto: Rok Kaplan
2.	mesto: Urban Gruden
3.	mesto: Jure Ahčin
Učenke, letnik 1996
1.	mesto: Manca Duščak
2.	mesto: Petra Oblak
3.	mesto: Saša Koren
Učenci, letnik 1991
1.	mesto: Martin Lovšin
2.	mesto: Blaž Juvanec
3.	mesto: David Petrič
Učenke, letnik 1991
1.	mesto: Veronika Podlogar
2.	mesto: Anja Podobnik
3.	mesto: Urška Zekovič
Lokostrelska tekma za 3D SLOVENSKI POKAL na Turjaku
29. aprila smo turjaški lokostrelci uspešno izvedli 3D tekmo za slovenski pokal. Kljub deževni soboti se je na Turjaku zbralo nekaj več kot 100 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.
Dva sodnika, ki ju določi Lokostrelska zveza Slovenije, sta si dobri dve uri pred začetkom tekmovanja ob spremstvu našega lokostrelca Andreja Kastelica ogledala lokostrelsko progo pod gostilno Murn, ki je
vodila mimo Koritarja do Bajdiških slapov in po drugi strani nazaj do bajerja, kjer je bila postavljena zadnja tarča. Prejeli smo vso pohvalo za postavitev proge in tekma se je lahko začela. Potekala je brez zapletov, le naša hoja je bila proti koncu tekmovanja vse bolj drseča zaradi razmočenega terena.Ob koncu tekmovanja smo se zbrali v gostilni Pri Murnu, kjer sta Jožko in Sonja Ahec poskrbela za naše lačne želodčke in za pogasitev žeje. Za ozvočenje in glasbeno popestritev je skrbel harmonikar Sandi, poznan pod imenom Kališki. Predsednik našega kluba Marjan Kastelic pa je ob koncu najboljšim podelil medalje.
Turjaški lokostrelci smo aktivni tudi drugod. Udeležujemo se tekem za 3D pokal kot tudi tekem za slovenski pokal. V organizaciji LK Žalec smo imeli tekmo 15. aprila v Savinjski dolini. To je bil AH 12 + 12 - streljanje na tarče, kroge iz znanih in neznanih daljav. Najdaljša razdalja za nas je 40 metrov. Strelja se na 24 tarč po tri puščice.
Pripravljamo pa se že na naslednjo 3D tekmo (živali), ki bo 20. maja v Podolnici pri Horjulu v organizaciji VLR Vilijem.
Tekma AH 12+12 v Žalcu; prvo mesto Vande Natlačen, MINS Postojna, drugo mesto Irene Kastelic, LK Turjak, tretje mesto Darje Rožmanec, VLR Vilijem.
Marjan A. Kastelic, predsednik LK Turjak
Jože Ahec je na tekmi na Turjaku s krbel za lačne lokostrelce.
Lokostrelski pozdrav: Vse v deset!
TVD PARTIZAN - NAMIZNI TENIS
Pripravil: Igor Sever, Sekcija za namizni tenis, TVD Partizan Velike Lašče
2. LJUBLJANSKA NAMIZNOTENIŠKA REKREATIVNA LIGA
Končana je sezona 2005/2006 v ljubljanskih ligah za rekreativne igralce namiznega tenisa. Po odigranem jesenskem in spomladanskem delu v 2. ljubljanski namiznoteniški rekreativni ligi je naša ekipa dosegla 3. mesto in nam je na žalost le malo zmanjkalo, da bi se ponovno uvrstili v prvo ligo. Prvo mesto je dosegla ekipa ŠD Preserje Količevo, drugo mesto pa ekipa Mengeš. Rezultate pa lahko spremljate tudi na spletni strani http://www.sra.si/namiznitenis/.
EKIPA		EKIPA	jesenski del		pomlad. del
VELIKE	LAŠČE	LANDIS	9	0	6 : 3
VELIKE	LAŠČE	KOMUNALNE GRADNJE	5	4	7 : 2
VELIKE	LAŠČE	MENGEŠ	4	5	3 : 6
VELIKE	LAŠČE	NOČNI SKOK	5	4	7 : 2
VELIKE	LAŠČE	ČOKOLEŠNIK	3	6	5 : 4
VELIKE	LAŠČE	NTK VETERANI	5	4	9 : 0
VELIKE	LAŠČE	NTK KOMENDA	6	3	7 : 2
VELIKE	LAŠČE	ŠD PRESERJE KOLIČEVO	3	6	4 : 5
VELIKE	LAŠČE	ŠD ŠMARJE - SAP	6	3	7 : 2
Medobčinska namiznoteniška liga
Tudi v medobčinski ligi v namiznem tenisu je za nami končan spomladanski del. Trenutno zasedamo 3. mesto. Za ekipo občasno zaigrajo tudi naši mladi igralci, kjer se lahko primerjajo z nekoliko starejšimi igralci in tako izpopolnjujejo svoje znanje.
EKIPA		EKIPA	spomladanski del
VELIKE	LAŠČE	KGG KRKA	6 : 4
VELIKE	LAŠČE	ŠENTVID	5 : 5
VELIKE	LAŠČE	ŠD KOMPOLJE 2	7 : 3
VELIKE	LAŠČE	ŠMARJE VETERANI	7 : 3
VELIKE	LAŠČE	ŠMARSKI TAMLADI	2 : 8
VELIKE	LAŠČE	ŠD KOMPOLJE 1	5 : 5
Tekmovanje v namiznem tenisu za POKAL SLOVENIJE 2006
V organizaciji Namiznoteniške zveze Slovenije letos prvič poteka Pokalno tekmovanje Slovenije. V tem tekmovanju nastopajo vsi registrirani igralci in rekreativni igralci oziroma igralci z B registracijo. Prvi del je potekal v skupinah (4 ekipe) po sistemu vsak z vsakim, prvi dve uvrščeni ekipi sta se uvrstili v osmino finala. Naprej pa se igra na izpadanje, prve štiri ekipe pa se uvrstijo na zaključni turnir, ki bo v Mariboru 10. 6. 2006.
Sama organizacija pokalnega tekmovanja je zahtevnejša kot rekreativna liga, saj zahteva od domačega organizatorja, da ima sodnike, da se igra samo na dveh enakih mizah, in obvezne so pregrade okoli miz.
Žreb nam je določil zelo močne ekipe, in sicer ekipo NTK KSI Križe iz prve slovenske lige, ekipo NTK Maribor Finea 2 iz druge slovenske lige in ekipo NTK Dobova, ki igra v tretji slovenski ligi. Naša ekipa »rekreativcev« na žalost ni bila kompletna, kar se je poznalo tudi pri končnem rezultatu. Pomembna je bila tudi taktična postavitev igralcev v ekipi, saj zmaga ekipa, ki prva osvoji pet zmag (pri rekreativni ligi pa igra vsak z vsakim - devet tekem). Vseeno pa smo lahko z rezultati zadovoljni, saj nas nobena ekipa ni nadigrala, osvojili smo kar nekaj nizov, nekaj nizov pa smo izgubili na razliko po podaljšani igri. V polni zasedbi bi bili močnejši in lahko dosegli tudi kakšno zmago proti ekipam iz druge in tretje slovenske lige. Tako smo si letos nabirali predvsem izkušnje, prihodnje leto pa se bomo skušali uvrstiti v naslednji krog pokalnega tekmovanja.
Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu
V organizaciji TVD Partizana Velike Lašče je bilo v četrtek, 6. aprila 2006, izpeljano občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za letošnje leto. Letos so ob odsotnosti nekaterih favoritov prevladovali predvsem mlajši tekmovalci. Nekateri izmed njih so nastopili tako v svoji kategoriji kot tudi v absolutni kategoriji. Pokazali so izjemno borbenost za vsako točko, tako da smo se morali starejši kar precej potruditi za zmago. Mlajšim se pozna pomanjkanje izkušenj s tekmovanj in še kakšno leto treninga, potem pa se starejšim igralcem slabo piše.
Rezultati:
DEKLICE - OSNOVNA ŠOLA
1.	Ajda Centa
2.	Saša Sever
3.	Tjaša Cimperman
DEČKI - OSNOVNA ŠOLA
1.	Gregor Šilc
2.	Matevž Žužek
3.	Nejc Podobnik
ŽENSKE - ENOTNA KATEGORIJA
1.	Alenka Zidar
2.	Ajda Centa
3.	Saša Sever
t t f
% v- v*
£ W * * 1 v
MOŠKI - ENOTNA KATEGORIJA
1.	Igor Sever
2.	Klemen Starič
3.	Anton Zakrajšek
I \b
n
	EKIPA	T;	2.	J.	1.	Z 1 P	točke	m&stii
1.	NTK KSI KRIŽE		5:0	5 :0		3/0	6	1.
2,	NTKMAfclBOA FINEA2			5 : 4	5 11	2H	A	2.
1.	NTK DO&OVA	0:5			5 : 1	1/2	2	1.
A,	NTK VaiKE LftŠČE	0:5	1 : S	1 : S		0/3	0	A.
Medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu
ŠD Šmarje-Sap je bilo 18. 4. 2006 organizator medobčinskega prvenstva v namiznem tenisu, ki so se ga udeležili občani iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Videm-Dobrepolje in Velike Lašče. V spremstvu vaditelja so se tekmovanja udeležili tudi naši mladi igralci, člani društva TVD Partizan. Tudi tokrat je bila bera medalj velika, saj so se skoraj vsi mladi igralci uvrstili v zaključne boje za medalje. Rezultati naše mlade ekipe so bili naslednji:
deklice, osnovna šola:
1.	Tjaša Cimperman
2.	Saša Sever
3.	Ajda Centa
5. Katarina Gačnik
dečki, osnovna šola:
3.	Matevž Žužek
4.	Gregor Šilc
OBIŠČITE
KAVARNO "JERBAS"
RAŠICA 34
VSAK KONEC TEDNA
NUDIMO VAM TORTE, KREMNE REZINE, SLADOLED, LEDENO IN DRUGE KAVE IN RAZNOVRSTNO PIJAČO
VABLJENI!
J.A.Z. Zalar in družbenik, k. d. Rašica 34, 1315 Velike Lašče
Odprto prvenstvo v namiznem tenisu na Krki
Ob 10. obletnici delovanja NTK Krka je bilo v soboto, 1. aprila, odprto prvenstvo v namiznem tenisu na Krki, ki so se ga udeležili igralci iz sosednjih občin (Grosuplje, Dobrepolje, Velike Lašče) in ljubljanske regije (Komenda, Domžale). Po pozdravnem nagovoru župana občine Ivančna Gorica Jerneja Lampreta so se začeli dvoboji med najmlajšimi igralkami in igralci. Konkurenca med igralci je bila huda, vendar smo se tudi tu dobro odrezali in odnesli tri medalje. Po končanih dvobojih je sledila še pogostitev. Tako je bil lepo preživet in uspešen še en tekmovalni dan naših mladih tekmovalcev.
REZULTATI NAŠIH IGRALCEV deklice OŠ, enotna kategorija:
1.	Ajda Centa
2.	Tjaša Cimperman
3.	Saša Sever
4.	Katarina Gačnik
dečki OŠ, enotna kategorija:
4. Gregor Šilc
Zavod za prostorsko komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
vam nudimo:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Trobla 3/2006
54
Iz življenja strank
AvDiEnca pri PAPEŽU
Stranka N.SI je organizirala obisk Rima in avdienco pri papežu
Člani in simpatizerji so obiskali Rim in si ogledali vse njegove znamenitosti. Kot prva skupina iz Slovenije smo se srečali z dr. Francem Rodetom po njegovem imenovanju za kardinala. Obiskali smo ga v njegovih službenih prostorih, kjer kot prefekt vodi enega najpomembnejših »ministrstev« katoliške Cerkve -Kongregacijo za ustanove posvečenega življenja.
Imenovanje dr. Franca Rodeta za kardinala predstavlja posebno pozornost in čast, ki jo je Sveti oče Benedikt XVI. izkazal slovenskim katoličanom in Sloveniji. Kardinal je prisotnim predstavil vodenje ustanove, ki je zadolžena za več kot milijon redovnic in redovnikov po vsem svetu.
Poudaril je, da moramo biti ponosni, da smo Slovenci in kristjani. To naj dokazujejo naši medsebojni odnosi. Za obstoj naroda je zelo pomembno, da smo odprti za življenje.
Ko nas je blagoslovil, je naročil, naj njegov blagoslov ponesemo vsem Slovenkam in Slovencem, še posebej pa seveda v kraje, od koder prihajamo.
Udeleženci obiska smo spoznali tudi kulturne in zgodovinske znamenitosti zibelke evropske civilizacije. Na romanju nas je spremljal in duhovno vodil nadvse prijetni in prisrčni črnomaljski župnik Peter Kokotec.
In kaj je bilo z avdienco?
Nič. Odpadla je, ker je papež odšel na duhovne vaje.
Rupar Rudolf, Poznikovo
Pisec ČLAnka ob nAGovoru KARDinALA
MALI OGLAS
Kupim gozd v okolici Turjaka. 041 424 538
ŽEnsKE
v javnEm DELovanju
Včasih je v družbi veljalo prepričanje, da je mesto ženske za štedilnikom in je njena glavna skrb družina.
Za zaslužek so morali poskrbeti možje. Časi so se spremenili, ženske smo zaposlene enako kot moški. Kaj pa doma?
Resnici na ljubo je treba priznati, da se tudi na tem področju počasi obrača na bolje. V družinah ni več stroge delitve na ženska in moška opravila. Očetje znajo skuhati tudi kaj drugega kot sendvič, zvečer se pogumno spoprimejo z malim nadobudnežem, ki mu je treba umiti glavo.
Vendar je ženska narava pač taka, da še vedno prevzemamo večino odgovornosti za gospodinjstvo na svoja ramena. Tako nam ob službenih obveznostih in skrbi za družino sploh ne pride na misel, da bi bilo zaradi nas samih dobro, če bi aktivno sodelovale tudi v javnem življenju.
Glede na dejstvo, da ženske predstavljamo več kot polovico populacije, bi bilo za uravnotežen razvoj družbe to nujno potrebno.
Za javno delovanje pa je treba imeti veliko mero poguma, volje, potrpljenja. Posameznica pri tem nima veliko možnosti, zmanjka ji moči, hitro lahko obupa. Vse je veliko lažje v prijateljskem sodelovanju.
V letošnji pomladi so se v skladu s smernicami Evropske unije med članicami SDS začele še večje aktivnosti na področju uresničevanja organiziranosti žensk.
11. marca smo se na sedežu Slovenske demokratske stranke v Ljubljani zbrale članice občinskih odborov na ustanovni konferenci Ženskega odbora Obljubljanske regije. Konferenco je vodila mag. Alenka Gabrič, gostja je bila poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj, ki je predstavila program dela Ženskega odbora SDS. Osnovni cilj je krepitev vloge žensk v politiki, kulturi, znanosti ... in s tem uresničevanje enakih možnosti in uravnotežene zastopanosti obeh spolov.
Sledile so volitve Izvršilnega odbora, ki bo zastopal članice obsežne Obljubljanske regije, saj zajema občine: Brezovica, Vrhnika, Ig, Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Litija, Domžale, Velike Lašče, Ribnica, Kočevje, Loški Potok, Cerknica in Logatec. Za predsednico ŽO SDS Obljubljanske regije je bila soglasno izvoljena Pavla Meglič z Iga.
Iz življenja strank
55
Trobla 3/2006
5. maja je bila sklicana 1. konstitutivna seja Izvršilnega odbora ŽO SDS Obljubljanske regije. Glavna tema srečanja je bila priprava delovnega načrta. Osnutek le-tega in izhodišča je predstavila predsednica ŽO Obljubljanske regije Pavla Meglič. Svoje poglede na strategijo dela ženskih odborov na vseh nivojih je podala tudi gostja, poslanka SDS v državnem zboru Alenka Jeraj. Delovni načrt smo z zanimivimi predlogi dopolnile članice izvršilnega odbora.
Na dnevnem redu seje so bile tudi volitve v organe ŽO SDS Obljubljanske regije in za podpredsednico sem bila z večino glasov izvoljena avtorica članka.
Na obeh omenjenih srečanjih so bile dane pobude, da se čim prej ustanovijo tudi ženski odbori SDS na lokalni ravni.
Članice v Velikih Laščah smo stvar vzele zares in se že 8. maja zbrale na ustanovni konferenci ženskega odbora pri OO SDS Velike Lašče. Pozdravil nas je predsednik OO Anton Strah in nam v uvodu predstavil zgodovinska prizadevanja žensk za doseganje pravic pri odločanju v družbi. Na ustanovno
konferenco sta bili povabljeni tudi poslanka v DZ Alenka Jeraj in predsednica ŽO Obljubljanske regije Pavla Meglič.
Kljub temu, da sta zelo obremenjeni z raznimi obveznostmi, sta se povabilu odzvali, za kar smo jima vse velikolaške članice hvaležne. V svojih nagovorih sta podali svoje poglede na delovanje žensk v javnem življenju.
Sledile so volitve organov odbora. Izvoljena sta bila petčlanski izvršilni odbor in predsednica ženskega odbora.
Vesele smo, da je prišlo do ustanovitve Ženskega odbora, ki je namenjen druženju, izmenjavi mnenj in oblikovanju pobud, saj je prav, da o prihodnjem razvoju naših krajev spregovorimo tudi ženske. Skupaj s predstavniki močnejšega spola bomo prišli do rešitev, ki bodo celovite, saj na stvari ženske včasih gledamo z drugačnimi očmi kot moški.
V slogi je moč, za feminizacijo politike pa se ni bati.
Ladka Deterding predsednica ŽO SDS Velike Lašče
Iz poslanske pisarne
Piše: Alenka Jeraj
Znamo izkoristiti priložnosti?
S spremembami Zakona o financiranju občin (ZFO-B), ki je bil sprejet na seji DZ dne 28. 9. 2005 je bil sprejet 26. a člen, na podlagi katerega so občine upravičene do dodatnih sredstev za sofinanciranje investicij na področju regionalnih razvojnih programov, in sicer za občinsko prometno infrastrukturo, nakup in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ter komunalno infrastrukturo. Sredstva so namenjena tudi sofinanciranju investicij, ki so povezana s koriščenjem sredstev skladov Evropske unije, in sicer za stroške izdelave predhodnih študij ter investicijske in projektne dokumentacije ali za sredstva lastne udeležbe občine. Tako so bila za leto 2006 zagotovljena dodatna proračunska sredstva v višini 3 % skupne primerne porabe vseh občin v skupni višini 6 milijard in so se zagotovila na posebni proračunski postavki državnega proračuna. Minister, pristojen za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je natančneje določil namen in kriterije porabe sredstev te proračunske postavke in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpisal način in postopek odobritve dodatnih sredstev. Rok, v katerem so morale občine pripraviti načrte porabe za koriščenje dodatnih sredstev, se je iztekel 19. 4. 2006. Upam, da je Občina Velike Lašče oz. občinska uprava
pripravila ustrezne programe, kot sledi iz Pravilnika o namenih, kriterijih, načinu in postopku dodelitve dodatnih sredstev občinam po 26. a členu Zakona o financiranju občin, ki ga je izdal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in bo ta sredstva lahko primerno porabila za sofinanciranje investicij, saj bi bila velika škoda, če bi sredstva ostala neizkoriščena.
Zakon med drugim omogoča občinam tudi to, da lahko obstoječe zadolževanje oz. kredite, ki so za občino neugodni, nadomesti z novim ugodnejšim zadolževanjem (16. člen). Zakon v 17. členu opredeljuje merila za zadolževanje občin in višino obveznosti odplačil in dovoljuje občinam, da se za projekte, ki so sofinancirani iz skladov Evropske unije še dodatno zadolžijo do zneska, katerega odplačilo glavnice in obresti v posameznem letu ne preseže dodatnih 3 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov sprejetega proračuna.
Vse to so pomembne spremembe, ki občinam omogočajo boljši in hitrejši razvoj ter izkoriščanje sredstev, ki so na voljo v različnih skladih. Pomembno je, da se znamo na te odzivati in prvočasno pripraviti projekte. Res pa je, da je za koriščenje teh sredstev potrebno imeti pripravljeno dokumentacijo in mora v zvezi s tem vladati soglasje vodstva občine, in menim, da bi svetniki potrdili predloge, ki bi prinesli dodatna sredstva, s katerimi bi omogočili hitrejši razvoj in več naredili.
Zaradi navedenega je pomembno, da pri načrtovanju sodeluje čim več ljudi, saj se med več idejami najde več rešitev, ki so ponavadi tudi boljše, ne pa da se vsak dan v ozkem krogu sprejemajo prenagljene odločitve, ki problemov ne rešijo na najboljši in najracionalnejši način. Občine in župani so sicer znani po tem, da za vsak tolar dobro premislijo, kako ga bodo porabili. Upam, da tudi Občina Velike Lašče ravna tako in zna izkoristiti priložnosti, ki se ji ponujajo.
Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 5. junija 2006, in 3. julija 2006 od 17.30 do 19.00 v prostorih Občine Velike Lašče. Lahko me pokličete po tel.: 01/478-96-13 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si.
TRQBLA 3/2006
56
V spomin
ODŠEL JE V HIŠO GOSPODOVO
V božjih bukvah so zapisana vsa deLA Lojzeta Lamovška, veukega cerkvenega moža.
Tik pred Marijinim mesecem (27. april 2006) smo se v cerkvi Vseh Svetnikov na ljubljanskih Žalah poslovili od velikolaškega (sedmega po vrsti), bolniško upokojenega župnika, gospoda Lojzeta Lamovška. Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski pomožni škof msg. Anton Jamnik skupaj z duhovnimi sodelavci.
Imel sem veliko srečo, da sem s pokojnim g. Lamovškom sodeloval in na njegovo prošnjo pisal velikolaško župnijsko kroniko, saj je vedno poudarjal, da iz preteklosti raste sedanjost.
O župnikovem otroštvu sem povprašal njegove najbližje iz Šentruperta.
Njegov brat Ciril, ki danes živi na rojstnem domu v Šentrupertu, je dejal, da je bil Lojze prvorojenec v družini, rojen 16. aprila 1932. Njegov zavetnik je sv. Alojzij, ki je tudi zavetnik mladine in goduje 21. junija. S sestro Angelo so lepo in kratko otroštvo živeli doma. V šali je Lojze večkrat povedal, da je imel priložnost videti, kako med vojno gori domača osnovna šola, kar ni bilo dano vsakemu šolarju. Drugi svetovni spopad tudi Lamovškovi družini ni prizanesil, saj se oče ni vrnil iz taborišča v Teharjah.
Poiskal sem Lojzetovega prijatelja, sošolca in sovaščana Nika Kurenta, ki upokojenska leta preživlja v dolenjskih vinorodnih holmih, v rodnem Šentrupertu in on mi je povedal:
"Po končani šentrupertski štiriletni ljudski šoli, kjer smo se naučili pisati in brati, sva se z Lojzetom vpisala na realno gimnazijo v Ljubljani na Vegovi. Lojzeta smo sošolci takoj vzljubili zaradi njegove blagohotne narave. Vedno nam je pomagal pri študiju latinščine in fizike, saj je ta predmeta zelo ljubil. Včasih smo kar sami vzeli iz njegove "torbe" zvezek domačih nalog iz latinščine in pridno prepisovali. Profesor latinščine Vauken ga je zaradi izvirnega znanja latinščine zelo cenil. Lojze je bil kot najboljši učenec v razredu vzor vsem. Njegov drugi priljubljeni predmet je bila fizika (fiziko ga je učil priznani slovenski profesor teoretične fizike Miroslav Adlešič, ki je s svojo pedagoško veščino vzgojil plejado slovenskih fizikov; op. pisca). V teh letih smo bili še vedno nagajivo razpoloženi, le Lojze je že takrat kazal znake zrelosti in svoje usmeritve v duhovniški poklic. Pri oblikovanju njegove duševnosti pa so zelo veliko pomagi salezijanci na Rakovniku, kjer je kot dijak stanoval. Vedno se ga bom spominjal po njegovem dobrotljivem nasmešku in takojšnji pripravljenosti za pomoč. Sošolci smo strašno cenili njegovo dobroto. Ko je odšel službovat na prvo mesto župnika v Selce nad Škofjo Loko, smo se sošolci še srečevali, celo na počitnice sem šel k njemu. Tamkajšnji prebivalci so ga imeli radi in ga spoštovali, saj je bil njihov skrbni duhovni pastir, jaz pa sem opazil, da je postal njegov nasmešek drugačen, postal je nemirnejši, tudi zaradi težav pastirskega poklica v takratnih časih. Čeprav se potem, ko je odhajal na druga delovna mesta, nismo pogosto srečevali, sta mi ostali za vedno v spominu njegova dobrohotna narava in spokojnost, ki jo je ustvaril pri svojih sogovornikih. Ob novici o smrti smo bili vsi njegovi sošolci, znanci in krajani zelo žalostni in šele sedaj se zavedamo, kako velika in temeljita osebnost je bil Lojze."
Po končani gimnaziji je bil vpoklican na služenje vojaškega roka v Bitolo. Takoj je bil rekrutiran v šolo za rezervne oficirje s posebnim namenom. Ker ga niso mogli zlomiti v veri in ga prevzgojiti v drugačnem duhu, so ga tik pred pridobitvijo vojaškega čina degradirali v navadnega vojaka. Po odsluženju je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani (bil je sošolec mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja), in leta 1960 prejel mašniško posvečenje. Najprej je služboval kot semeniški duhovnik v Domžalah, nato je bil kaplan v Šenčurju, od leta 1961 do1964, nato do leta 1966 kaplan v najstarejši slovenski župniji sv. Peter v Ljubljani, kjer je zaradi bližine osrednje slovenske bolnice spoznaval trpljenje bolnikov in jim tudi duhovno pomagal. V letu 1966 je bil imenovan za župnika v Domžalah, kjer je župnikoval do leta 1968. Tukaj se je poleg rednega dušnopastirskega dela kalil v cerkveni glasbi pri slovenskem cerkvenem glasbenem pedagogu prof. Matiji Tomcu. Od leta 1968 do 1980 je bil župnik v Selcah na Gorenjskem, nato je bil v letu 1980 imenovan za župnika v Smlednik.
Ob imenovanju za velikolaškega župnika v avgustu leta 1992 si je skupaj s ključarji in župnijskimi odbori zadal prvenstveno nalogo: obnovo župnijske cerkve. Po temeljiti ekonomski pripravi se je obnova cerkve začela 8. marca 1995. Prenovitvenih del se je zaradi resnejšega statičnega problema zgradbe, ki se je pojavil, lotil zelo preudarno, predvsem v pravilnem zaporedju gradbenih del. Že v septembru je bila opravljena glavnina gradbenih del na zunanjščini cerkve. Ogromno energije in molitev je vložil v obnovo in dušnopastirsko delo, pri tem pa zaradi odgovornosti, skrbi in obremenitve počasi dogoreval. 26. septembra leta 1997 ga je v dopoldanskih urah pri opravljanju župnijskih obveznosti blizu
V spomin
57
Trqbla 3/2006
Marijine cerkve v Ljubljani doletela srčna slabost. Njegov oltar je postal bolniška postelja. Ni dočakal obiska Fatimske Marije Romarice, ki ga je v naši župniji skrbno načrtoval in se ga tako zelo veselil. Našo župnijo je Marija obiskala 1. oktobra 1997. Naš župnik Lojze je do odhoda v hišo Gospodovo preživel v "svojem svetu" v duhovniškem upokojeniškem domu v Ljubljani. Mnogokrat so ga farani razveselili z obiski, predvsem pa velikolaški cerkveni pevci, ki so mu ob vsakem obisku zapeli Alelujo.
Pokojnega gospoda Lojzeta Lamovška se bomo vsi s hvaležnostjo spominjali.
Manfred Deterding
Ne jokajte,
ne jokajte za mano,
potiho ob mojem grobu postojte.
Za vse trpljenje, bolečine,
mir mi večni zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
DANIJELE PURKART
(3. 12. 1926 - 9. 5. 2006)
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, lovcem LD Velike Lašče, gasilcem, sodelavcem Cestnega podjetja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in darovali sveče in cvetje. Zahvala govornikoma g. Lukančiču in g. Logarju za poslovilni govor, praporščakom, g. Pirmanu za ozvočenje, godbi iz Trebnjega pod vodstvom kapelnika g. Srečka Devjaka, pevcem in g. Zakrajšku iz Srobotnika za opravljene pogrebne storitve. Posebna zahvala patronažni sestri ge. Metki Jamnik, ge.Bredi Krišto in celotnemu osebju zdravstvenega doma Velike Lašče za njihovo dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njeni
Telo je minljivo, je dušo spustilo, prišel je njen čas, zdaj bo pri Bogu pazila na nas.
Z A H V A L A Odšla je naša draga babi
v v	v
FRANČIŠKA PECNIK
z Rašice
Ob bolečini, ki jo čutimo ob izgubi naše drage babi, se posebej zahvaljujemo Ančki Pinterič, Ani Žužek, Zofiji Erčulj, Malči Pečnik, Martini Pečnik in vsem ostalim sorodnikom, njenim delavcem, vaščanom Rašice za ustno ali pisno izraženo sožalje, cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo dr. Darinki Grmek Štrukelj, gospodu župniku, pevcem iz Kamnika, Društvu podjetnikov ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek.
Še enkrat hvala vsem, ki ste se kakorkoli spomnili naše babi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tolaži nas misel, da kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ...
hčerki Majda in Simona z družinama.
Z A H V A L A ob smrti mame, babice in prababice
MARIJE IVANEC
iz Pušč 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi dr. Grmekovi, sestri Martini za obiske na domu, g. župniku za tolažbo v času težke bolezni in pogreb,pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek za opravljen obred.
Žalujoči vsi njeni
Reklame, oglasi
RENAULT	KLANCAR, d.o.o. Groznikova 11 1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Telefon: 01 /42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si
pooblaščen servis za vozila Renault menjava in shranjevanje pnevmatik pnevmatike Sava, Michelin, Kleber, Kormoran .... ličarsko kleparska dela nova in rabljena vozila	
TRQBLA 3/2006
58
Reklame, oglasi
KINO - VELIKE LAŠČE KINOPROGRAM ZA MAJ in JUNIJ 2006
SOBOTA, 27. MAJ, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA
TVOJI, MOJI, NAjINI
Ovdoveli admiral ameriške obalne straže Frank (Dennis Quaid) sreča srednješolsko simpatijo Helen (Rene Russo) in med njima znova preskoči iskrica mladostne ljubezni. Manj navdušenja pokaže 10 njegovih in 8 njenih otrok, ki se ne nameravajo sprijazniti s spremembami, zato sklenejo premirje in s skupnimi močmi poskusijo staršema zagreniti življenje. Film je režiral Raja Gosnell (Sam doma 3, Hiša debele mame, Scooby-Doo). DOLŽINA: 90 minut.
NEPREMIČNINE SARA LEE
SAŠA KRŽIN, s.p., Turjak 17
Imetnica licence Ministrstva za okolje, prostor in energijo, s sklenjenim zavarovanjem odgovornosti pri Zavarovalnici Tilia, d. d.
tel.: 041 869 927 e-naslov: krzzin@siol.net
Posredujem in svetujem pri prodaji Vaše nepremičnine ter uredim potrebne dokumente za prenos lastništva.
Iz ponudbe:
-	Velike Lašče - oddamo lepo, opremljeno trosobno stanovanje, 85 m2, CK, telefon, internet, TV, najemnina 70.000 SIT (290 EUR) + stroški, možnost dogovora.
-	Velike Lašče - zazidljive parcele od 500 do 1000 m2 na mirni sončni legi, v urejenem naselju, blizu gozda, naprodaj po ceni 12.000 SIT/m2 (50 EUR/m2) .
-	Na Turjaku je naprodaj sončna zazidljiva parcela, 1300 m2, z razgledom na grad, blizu trgovine, ob cesti na grad, cena 13 mio SIT (54.100 EUR) .
-	Na Malem Ločniku je naprodaj manjša parcela, 373 m2, s starejšim gospodarskim poslopjem, zazidljiva, za samo 5,5 mio SIT (22.916 EUR).
-	Gradišče nad Pijavo Gorico: zelo zanimiva zazidljiva parcela, 900 m2, ob gozdu, končna, sončna, z lepim razgledom na vzhod in jug, cena 16 mio SIT (66.500 EUR) .
-	Na Karlovici je naprodaj zelo lepa zazidljiva parcela, 2630 m2, v naravi travnik blizu gozda, nad bivšo šolo. Možna je parcelacija, cena za celoto je 19 mio SIT (79.285 EUR), manjše parcele, cca 800 m2, bodo naprodaj po 8 mio SIT (33.300 EUR).
-	V Robu je naprodaj ravna parcela, 1945 m2, od tega cca 1000 m2 zazidljive, skupaj s 1923 m2 gozda. Nahaja se v bližini trgovine in šole, ob čistem potočku in asfaltni cesti. Cena je 16 mio SIT (66.500 EUR).
-	V Velikih Lipljenih je naprodaj lepa zazidljiva parcela, 693 m2, skoraj ravna, sončna lega ob gozdu in travniku, na parceli greda, manjša brunarica, voda, elektrika in nekaj gradbenega materiala, cena 14 mio SIT (54.170 EUR) oz. dogovor.
-	V Dvorski vasi je naprodaj hiša iz l. 1955 na lepi mirni sončni legi, parcela 3400 m2, od tega 900 m2 zazidljive, cena 27 mio SIT (112.500 EUR).
-	Blizu Krke je naprodaj bivalen zidan vikend iz l. 1996, 50 m2, obsega predsobo, kopalnico, večjo kuhinjo in večjo sobo, manjšo klet, teraso, garažo, ima vodo, elektriko, telefon, ISDN linijo, sončna lega v manjši razpršeni vasi, razgled, na parceli, 550 m2, še pomožni objekt z dvema prostoroma ter njiva, cena 11,5 mio SIT (47.900 EUR) , možnost dogovora.
-	Vrhnika, Verd: naprodaj je hiša v III. gradbeni fazi, s 140 m2 uporabne površine na parceli, 600 m2, na robu naselja, ob gozdu, sončna lokacija, ugodna cena, 26 mio SIT (108.300 EUR) .
SOBOTA, 3. JUNIJ, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA
ČEZ 30 PA ŠE PRI TASTARIH
Ripp (Matthew McConaughey - Sahara, Kako se znebiti fanta v 10 dneh) šteje že 30 let, a še vedno živi pri starših. Ti imajo lahkomiselnega sina naposled dovolj in za pomoč zaprosijo premeteno lepotico (Sarah Jessica Parker - Nova v družini), ki skuša Trippa omrežiti in ga tako prisiliti, da se osamosvoji in poišče lastno stanovanje. Toda ljubezen včasih spreobrne prav tistega, ki jo sprva skuša zlorabiti! DOLŽINA: 96 minut.
SOBOTA, 10. JUNIJ, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI TRILER
INSIDER
Premeteni zločinec Russell (Clive Owen) skuša izpeljati popolni rop, toda odločni detektiv Keith (Denzel Washington) namerava preprečiti Keithovo nakano. V pogajanja za življenja zajetih talcev se vmeša ambiciozna odvetnica Madeliene (Jodie Foster), ki s svojimi skrivnimi načrti še dodatno zaplete napeto igro med kriminalcem in detektivom, meja med slabim in dobrim pa je vse bolj zabrisana. DOLŽINA: 128 minut.
SOBOTA, 17. JUNIJ, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI FILM
MISIJA NEMOGOČE 3
Misija: nemogoče se še v tretje vrača na velika platna, tokrat s še bolj osupljivo akcijo, vredno 150 milijonov dolarjev. V glavni vlogi domiselnega in pogumnega agenta Ethana Hunta se vrača Tom Cruise (Vojna svetov, Stranski učinki, Poslednji samuraj), ki se mora spopasti z brezkompromisnim zločincem Owenom (Philip Seymour Hoffman, oskarjevec za glavno vlogo v filmu Capote). Ta želi izkoristiti Ethanovo ljubezen do Julie (Michelle Monaghan - Cmok cmok, bang bang, Gospod in gospa Smith), ki sploh ne ve, s kako nevarnim poklicem se ukvarja njen fant. Odločen, da ohrani svetovni mir in reši svojo ljubezen, Ethan zbere ekipo zvestih prijateljev in se z njimi poda na divjo in skoraj nemogočo nalogo, polno pasti, prevar in vratolomnih akcij. DOLŽINA: 139 minut.
SOBOTA, 24. JUNIJ, OB 20.00 AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKA DRAMA
DAVINCIJEVA ŠIFRA
Najbolj brana knjiga zadnjega časa pisatelja Dana Browna s pomočjo režiserja Rona Howarda (Cinderella Man: legenda o boksarju, Čudoviti um, Odkupnina), prihaja na velika platna. Ameriški profesor simbologije Robert (Tom Hanks - Terminal, Brodolom) je poklican v francoski muzej Louvre, da bi pomagal razjasniti nenavaden umor. Tam spozna vnukinjo umorjenega zgodovinarja Sophie (Audrey Tautou - Amelie, Zelo dolga zaroka) in skupaj se odločita odkriti, kdo je morilec. Ob tem naletita na veliko skrivnost, ki bi utegnila zamajati temelje krščanstva, kar skušata preprečiti škof Aringarosa (Alfred Molina - Spider-Man 2) in njegov neizprosni pomočnik Silas (Paul Bettany - Požarni zid). Langdon za pomoč zaprosi zgodovinarja Teabinga (Ian McKellen - trilogija Gospodar prstanov), kar jih spravi v še večjo nevarnost in skrivnost še bolj zaplete. DOLŽINA: 148 minut.
V JULIJU IN AVGUSTU KINQPREDSTAV NE BO.
Reklame, oglasi
59
Trqbla 3/2006
KUPUJEMO IN PRODAJAMO KMETIJE, HIŠE IN STANOVANJA
AMULET, D.O.O.
Cesta v mestni log 55, Ljubljana
GSM: 031 682 804
PRODAMO STANOVANJA
KOČEVJE - dvosobno, 58,18 m2, obnovljeno leta 2000, s kletjo, garažo in vrtom. Cena: 10.500.000,00 SIT ( 43.816 EUR) KOČEVJE - dvosobno, 55,34 m2, I. nadstropje, kompletno obnovljeno 2005, (okna, tlaki, elektrika, voda, kuhinja). Cena: 15.500.000,00 SIT (64.680 EUR)
KOČEVJE - trisobno, 97, 42 m2, v bloku, zgrajenem leta 1982, vzdrževano, z lepim razgledom. Cena: 19.500.000,00 SIT (81.372 EUR)
LJUBLJANA VIČ - novo luksuzno dvosobno stanovanje, 54,3 m2, I.nadstropje z balkonom v tristanovanjski hiši. Leto izgradnje 1998. Pod stanovanjem garaža, 14 m2, pred garažo še parkirni prostor, opremljeno.V izredno mirni in urejeni okolici. Cena stanovanja: 34.400.000,00 SIT ( 143.548 EUR), z garažo pa 36.900.000,00 SIT (253.980 EUR)
PRODAMO HIŠE
KOČEVJE - 270 m2, trije balkoni, kombinirana kurjava, olje, drva. Leto izgradnje 1974. Cena: 30.000.000,00 SIT ( 125.200 EUR) RIBNICA - OKOLICA - 295 m2, leto izgradnje 1994, opremljena, takoj vseljiva, lep vrt z uto, 1373 m2 zemljišča, izredno lepa lokacija. Cena: 39.000.000,00 SIT (162.744,12 EUR).
KUPIMO PARCELE
Gradbeno parcelo na relaciji LJUBLJANA-KOČEVJE-SODRAŽICA-CERKNICA ali na relaciji KOČEVJE-VELIKE LAŠČE-GROSUPLJE-LJUBLJANA kupimo za znanega kupca.
KUPIMO POSLOVNI PROSTOR
KOČEVJE-RIBNICA-ŠKOFLJICA-LJUBLJANA - poslovni prostor cca 100 m2 za znanega kupca, lahko tudi v CERKNICI.
KUPIMO STANOVANJA
KOČEVJE-RIBNICA-VELIKE LAŠČE-LJUBLJANA - enosobno, dvo-
ali trisobno stanovanje kupimo za znanega kupca ali menjamo za
nepremičnino na območju Ljubljane ali Maribora.
RIBNICA - kupimo eno- do dvosobno stanovanje v prvem ali
drugem nadst. za znano stranko - NUJNO.
V LJUBLJANI kupimo garsonjero ali enosobno stanovanje.
KUPIMO KMETIJE
NA OBMOČJU KOČEVJA, RIBNICE, NOTRANJSKE, DOLENJSKE ALI OKOLICE LJUBLJANE DO 80 KM IZVEN.
KUPIMO HIŠO
KOČEVJE na relaciji LJUBLJANA ali KOČEVJE-RIBNICA-CERKNICA-LJUBLJANA kupimo novo ali starejšo hišo.
NAJAMEMO
garsonjere oziroma enosobna stanovanja v Kočevju ali bližnji okolici.
VIKENDE
KUPUJEMO IN PRODAJAMO na območju cele Slovenije.
FRIZERSKI SALON | .
margit
NOVOSTI -Učenje
v__
V NAŠEM * podaljševanje nohtov SALONU •manikura
Margit Gradišar s.p., Male LaŠČe 4c, 131 o Velike LaŠČe Tei.: 01/788 90 16, GSM: 041/27 43 85