Poštnina plačana ▼ gotorhgi. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA * eio IX, - Ste*. 13 Trst - Gorica 1. aprila 1955 SpedU. In abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-/S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Nesporazum ali pretvarjanje? Čudno je, toda za Italijane smo mi nerazumni histeriki.. Čudi nas, da oni tako lahko prehajajo prek-, vsega, kar smatramo mi za svoA pravice. Histeriki smo zato, ker se zaradi' gaženja naših pravic smatramo 'za prikrajšane. Da b.i se torej pojmi razbistrili, je potrebno, da -odkrito in . jasno povemo, v čem so naše pravice prekršene. Upamo, da bo potem bolj jasno, da naše zadržanje ni izraz histerizma, temveč da je le premišljena in trezna obramba tistega, kar inam po vseh pravicah gre in pripade. 'Da hi bili kar najbolj jasni postavimo stvar v. najbolj preprost: obliki. Staro tržaško mesto je naseljeno po prebivalstvu, ki ga smatrajo za italijanskega. Hiše v starem mestu so v zemljiški knjigi o-značene kot posest italijanskih lastnikov. Staro mesto je potemtakem smatrati za italijansko nacionalno -posest, čeprav bi v njem trajno al' trenutno stanovali tudi Slovenci. Hrvati, Grki ali Levantinci. Če bi mi zahtevali, da bi prebivalci v item starem' mestu odstopili zemljišča za naše slovenske ali hr-vatske begunce, bi Italijani v Testu imeli vso pravico, da hi se ta kemu odvzemanju zemljišč uprlo ker bi to odvzemanje pomenilo kršitev in oškodovanje njihove nacionalne posesti. Med Italijani in nami Slovenci nai po smislu in besedi memoranduma vlada popolna enakopravnost. Italijanska ustava načelno obsoja vsak postopek, ki bi utegnil kršiti nacionalno posest narodne manjšine. In sama italijanska vlada je, he pod pritiskom sile, temveč iz lastne svobodne pobude sopodpisala nove določbe o človečanskih pravicah, -ki obsojajo vsak. po ■sreden ali neposreden rodomor. Pravne določbe memoranduma, ita ti jenske ustave in listine o človečanskih pravicah so torej prav nestvarnost. Kdor se nanje sklicuje, n.i histerik, temveč, normalen človek ki brani svoje pravo. Vidimo pa, da to stališšče glede Sesljana ,in škedenjskih pritvorni-kov ne velja, da ga nočejo razumeti. V vprašanju Sesljana gre ,za področje naše narodne posesti.. Za občino Devin - Nabrežina so bile I. 1953 razpisane redne volitve, tr žaške upravne oblasti so pa kontrolirale seznam volivcev, ki je bil sicer tudi pod anglo - ameriško u-pravo pod .učinkovito italijansko kontrolo. Toda volivci občine Devin - Nabrežina s-o dali nedvomno večino svojim slovenskim kandidatom. Takšno je narodnostno stanje občine Devin - Nabrežina, ne od danes, temveč že od leta 1805, ko je ta občina kot del vojvodine Kranjske bila omenjena v požun skem miru. Kaj išče iredentistična italijanska ustanova z množičnim naseljevanjem, v občini Devin-Nabrežina? Pri najboljšem razpoloženju mi ne vidimo, da bi tam imela kakšne pravice. In vendar je tržaški občinski svet odločil in sklenil, da se mora odstopiti zemljišča za grad njo hiš v čisto slovenski občini. Tisti, ki so to predložili, so navajali -kaj čudne razloge: da Slovenci tudi sicer govore italijansko in se •bodo dobro razumeli z Italijani. Zato torej, ker se Slovenci na,uče jezika, ki ni njihov in zato, ker se kot dostojni ljudje ne proti vi jo prisotnosti Italijanov, zato naj izgube zemljo, ki je slovenska narodna posest. In dosledno temu, isti postopek proti kateremu bi se Italijani, če •bi se njih tikal, protivili, naj se u-veljavi proti Slovencem in se vrhu tega od njih še zahteva, da se mu ne protivijo. In še nekaj prihaja v poštev: »Slovenci so krotki in dobrodušni«, je' slišati v iredentističnih vrstah, »samo njihovi hujska č.i so neznosni.« ■Z iredentistične strani trdijo dalje, da nam Slovencem načeljujejo »hujskači«. Ali naj iz tega zaključimo, da bi nam Italijani hotel vsiliti vodstvo, kakršno bi jim ugajalo, in da bi mi morali od njih zahtevati »pooblastilo«, prednp nekomu zaupamo zastopstvo naše stvari? Res čudno pojmovanje e-nakopravnosti in demokratskih na čel. 'To-da preidimo preko tega. Za nas je važno le to, da vodstvo na eni in drugi strani vodi resnično konstruktivno politiko, politiko, ki je sposobna, da bi temu trpinčene mu področju dala možnost, da se oddahne in da se končno opomore v poštenem delu in poštenem sode lovanju vseh zainteresiranih činti- Po desetih sejah, ki so v celoti trajale nad 40 ur i-n na katerih je govorilo 52 govornikov, ie francoski republiški svet v moči od sobote na nedeljo v celoti potrdil pariške sporazume, ki jih je pred njim odobrila že poslanska zbornica. Kakor je znano, obsegajo pariški sporazumi spotazjum o “ustanovitvi /.a hodnoevropske zveze, sporazum o koncu okupacije v Zahodni Nemči ji, sporazum o pristopu Zvezne re publike Nemčije v Severnoatlantski pakt ter francosko-nemškl sporazum o Posarju. Razne sporazume je potrdil francoski zvezJni svet z nepričakovano visoko večino glasov, ki se je gibala od nad 200 proti 75 - 114 glasovom. Zavrnjeni so bili vsi spreminjevalni predlogi, katere so predložile razne skupine senatorjev. Tako čakajo pariški sporazumi zdaj samo še na podpis predsednika Francoske republike, medtem ko ie predsednik Zvezne republike Zahodne Nemčije podpisal zakon o sprejemu pariških sporazumov že pretekli teden. S to odobritvijo pariških sporazumov od strani dveh največjih zahodnoevropskih držav je zahodnoevropska obrambna zveza končno postala stvarnost. Manjše članice so ratificirale pariške sporazume že prej ali pa ie njihova skorajšnja ratifikacija zasigurana. Deponiranje ratifikacijskih listin je 'torej samo še gola formalnost. Razumljivo je, da je bil zgodovinski sklep francoskega republiškega sveta, ki :e končno postavil piko na vsa dosedanje francoska zavlačevanja, pozdravljen z veli kim navdušenjem v vseh zahodnoevropskih prestolnicah in v obeh severnoameriških državah, medtem ko je izzval velik val ogorčenja v Sovjetski zvezi. Izjalovljene sovjetske spletke Kaj vse ni napravila Sovjetsk: zveza, samo da bi preprečila organizacijo zahodnoevropske obrambne zve,ze! Trkala je na srce francoskih in nemških levičarjev in desničarjev, obljubljala je vse mogoče, da bi le Evropa ostala slabotna in brez prave obrambe. A vse PariSki sporazumi potrjeni drugega, kakor da se sprijazni položajem in zavestjo, da bo zdaj morala iskati rešitev visečih vprašanj v sporazumu s partnerji, ki tudi nekaj pomenijo, ne z neko brezpomembno in razbito Evropo. Vkljub neprikriti jezi se zdi, da se Sovjetska zveza na to že pripravlja. Ze ko so bili pariški sporazumi komaj sestavljeni, je bila namreč izražena misel, da se bo mogoče s Sovjeti pogajati šele, ko bo s sprejemom pariških sporazumov dobil tudi Zahod nekaj kart v svoje roke. Zdaj, ko je ta pogoj končno izpolnjen, se v Washingt.o-nu, Londonu in Parizu že pripravljajo, da začno pripravljalna .po-svetovanja o možnosti razgovorov 'Sovjeti. V' novem položaju ne preostaja tudi .Sovjetom drugega, kakor da podpirajo te težnje. Bui-ganln je v intervjuju agenciji Tass izjavil, da pozdravlja in sprejema zamisel, .ki jo je 23. marca izrekel predsednik Eisenhower glede morebitne konference velesil, ki naj bi prispevala k omiljenju mednarodne .napetosti. Washington pa je vljudno odvrnil, »da v celoti ugodno sprejema izjave maršala Bulga- nina in vidi v njih znak, da sovjetska vlada ni neobčutljiv* za sta 1 išče predsednika Eisenhovverja.« Za pogajanja s Sovjeti se je izrekel tudi francoski ministrski predsednik Faure v debati v pariški poslanski zbornici in republiškem svetu, zanje niso neobčutljivi tudi Nemci. Se izplača poskušati? Vsekakor slopa svetovna diplomacija po ratifikaciji pariških sporazumov v novo obdobje. Verjetni; se bodo že aprila, najkasneje pa v začetku maje sestali zastopniki treh zahodnih velesil, da razpravljajo <• vsk.laditvi svoje bodoče politike. Poleg vprašanja četverne konference s Sovjetsko zvezo bo na dnevnem redu gotovo tudi vprašanje, kako preprečiti, da ne bi Sovjetska zveza preprečila uresničenja pariških sporazumov, in to posebno zdaj, ko vidi, da ji ni uspelo preprečiti njihove ratifikacije. V ta namen bi .se namreč Sovjetska zveza lahko posluževala raznih zavlačevalnih pogajanj, ki bi jih načrtno speljala v slepo ulico. Tisti, ki opozarjajo na opreznost, kažejo na. sedanjo londonsko razo-rožitveno konferenco, kateri je sovjetski veleposlanik Gromiko na lepem prelomil sprejeto obvezo tajnosti in je obtožil zahodne sile, da sploh nočejo razpravljati o njihovih predlogih. Kakšni pa so ti predlogi? Sovjetska zveza še vedno vztraja, da. je treba sprejeti kot o-snovo razorožitve stanje 1. januarja letos. Vse sile naj bi znižale svoje oborožene sile za eno tretjino jod tedanje stanje. In kaj to pomeni? Da bi Sovjetska zveza, ki’ je. imela 1. januarja daleč največ vojakov, še vedno ohranila veliko premoč. Prav tako bi bila nemogoča oborožitev Zahodne Nemčije, ki 1. januarja še ni imela svoje vojske, in, Sovjetska zveza bi praktično izigrala pariške sporazume na njihovi' najbistvenejši točki. Ce gledamo s tega stališča, je veliko razumnejši in pravičnejši britanski predlog, po katerem naj bi Sovjetska zveza, Kitajska in Združene države znižale svoje oborožene sile na eden do poldrugi milijon mož. Velika Britanija in Francija pa na 650.000 mož. Tako bi bilo doseženo približno ravnotežje, ki bi svetu vrnilo občutek miru in varnosti. Toda o tem ni hotel pa Gromiko nič slišati. To so pa zopet stvari, ki govore, da bo morebitno sporazumevanje s Sovjeti zelo težko in dvomljive vrednosti. Usoda neštetih pogodb, katere je Sovjetska zveza prelomila ob prvi priložnosti, ko si je to lahko dovolila, ni ravno ohrabrujoč opomin. Scelba in Martino v Ottawi in Washinqtonu Italijanski ministrski predsednik Scelba je v spremstvu svojega zunanjega ministra Martina in drugih članov delegacije na važnem zunanjepolitičnem potovanju. 'Oba državnika sta pretekli teden najprej obiskala Kanado, kjer sta bila gostoljubno sprejeta in sta imela priliko, da- sta izmenjala mnenja z vsemi vodilnimi kanadskimi državniki. Montrealska univerza je ob tej priložnosti poklonila Scel-bi v znak priznanja častni doktorat. Ta teden pa sta italijanska državnika posvetila najvažnejšemu delu svojega potovanja, to je razgovorom s političnimi osebnostm' Združenih držav. V Washington sta prispela v nedeljo, kjer ju je na letališču pozdravil podpredsednik Združenih držav. Richard Nixon. ki je bil v spremstvu zunanjega ministra Johna Fosterja Dullesa in državnega podtajnika Herberta Hooverja. Navzoča sta bila tudi ameriški veleposlanik v Rimu, gospa Clare Booth Luce, in italijanski veleposlanik v Wa.shingtonu, Brosio. Oba italijanska državnika sta prišla v Združene države kot sigurna zaveznika, ki ne skušata voziti neke sredinske politike, temveč se, podobno kot je to za Francijo dejal tudi njen ministrski predsednik Faure, zavedata, do je usoda njune POLITIKA DEMAGOGIJE Ali poznate zgodbo o človeku, ki je premišljeno brata ubil, da se njegove zemlje polasti, pa je potem za pogrebom in še dolgo po pogrebu jokal in tulil in druge umov., dolžil, da odvrne od sebe odgovornost in sum za težki zločin? Tako nekako delajo tržaški tiv-tovci, ki so sokrivi in soodgovorni zato, da Svobodnega tržaškega o-zemlja ni več, Ali niso oni čez drn in strn s »Primorskim« zagovarjali Tri odobravali’ razkosanje in uničenje Svobodnega tržaškega ozemlja? Ali niso bili prav titovci s »Pri- je zdaj spodletelo. Ne preostaja ji^orskim dnevnikom«, ki so že pred teljev, brez razlike stanu in narodnosti'. Za tako sodelovanje, kakršno nas edino more izvleči tz današnje bede, pa sta potrebna soglasnost in sporazum. Težko je prepričevati ljudi, ki so polni domišljavosti in ki mislijo, da je izpod njihovega dostojanstva, da 'bi pristali na določene sestanke in posvete o stvareh, o katerih mislijo, da samo njim pripada odločujoča beseda. Toda prizadevanje, ki gre za tem, da bi odgovornost zVali-li na druge, ne koristi nikomur in pomeni le nazadovanje. Gledamo in opazujemo vsak dan, kam vodi odrekanje iniciative našim ljudem, kam vodi zaviranje naše gospodarske organizacije. Trst se nikdar v svoji zgodovini ni dvignil, dokler je v niegovi sredini vladala nesloga. Sele kadar so se našli ljudje dobre volje, ne glede na narodnost, je nastopil čas procvita. Delovna sposobnost namreč ni monopol ene ali druge narodnosti. Kar vidimo danes pred seboj, ie delo čričkov, ki so prepevali, ko so mravlje delale. Zato spremenimo Trst v mravljišče. Po--pevanje čričkov pa naj preneha. D. A. j, volitvami 1. 1949 in vsa leta pozneje bobnali v svet, da je cona B že od Jugoslavije, da se o njej sploh več ne sme razpravljati in da jC samo še cona A, o kateri naj se pogajata Jugoslavija in Italija? Al; niso bili prav ti junaki oni, ki «.-> odobravali 'in podpisali londonski sporazum in podpis tega sporazuma s strani Titove Jugoslavije ter izročitev Trsta Italiji? Sedaj pa ti »junaki« zvračajn krivdo za londonski sporazum na druge in se pridušajo, da so bili o-ni nedolžni — prisiljeni od Amerike in Anglije, da Trst izroče Italiji. To je izmišljena pravljica, da prevari one lahkoverne slovenske ljudi v Trstu in izven Trsta, ki ne morejo razumeti na primer, da u-bijalec, ki je dolgo časa poprej brusil nož, da zabode svojo žrtev in je šel potem na cesto čakat, je ni ubil v silobranu, ampak premišljeno in hote. Vsi oni, ki nasedajo tej titovski pravljici o sili, naj samo za trenutek pomislijo in si od-govorč na vprašanja: Ali niso bili prav titivski upravniki cone B, ki so prvi odstranili in pomendrali že 1. 1948 na oni strani Škofij zastavo Svobodnega tržaškega ozemlja? A h niso oni prvi grobo kršili začasni statut Svobodnega tržaškega o-zemlja s item, da so uvedli v coni B takoj jugoslovanske komunistične zakone? Ali niso bili oni prvi, ki so uvedli v coni B komunistično upravo in. .komunistični red? A-li se niso tržaški titovci že pred volitvami 1. 1949 izrekli proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju? Ali niso oni tisti, ki so v »Primorskem« delali propagando uradnih ljubljanskih komunistov (Branko Babič), da je Svobodno tržaško ozemlje samo leglo reakcije in da ga je treba uničiti? In da se morajo zamejski Slovenci otresti enkrat svojega reakcionarnega narodnostnega čutenja, po njihovo »nacionalizmu«, ter stopiti z drugorodnimi socialisti v italijansko slovensko socialistično stranko. (Ali niso pred dvema mesecema ti ljudje ustanavljali po naših vaseh -zares »iniciat: ve«? op. ured.) In taki politiki si danes drznejo hoditi pred slovensko odnosno jugoslovansko tržaško javnost, brez sramu na obrazu, in kričati: m! smo oni, ki se borimo za slovenske pravice na Tržaškem! Cas je, da Slovenci zavzamejo že enkrat odločno stališče proti takim demagogom. Oni s svojim vpi- tjem na vso usta in s svojim besnim udrihanjem SKUSAJO SAMO ODVRNITI POZORNOST LJUDSTVA IN PRIKRITI LASTNO KRIVDO IN SOODGOVORNOST ZA DANAŠNJI POLOŽAJ SLOVENCEV NA TRŽAŠKEM. Ali ni pisanje »Primorskega dnevnika« v zadnjh dneh sama demagogija? Ali ni uganjanje demagogije obnašanje titovskega občinskega svetovalca dr. Dekleve v občinskem tržaškem: svetu, ' ko se ta'"gospod pritožuje, da tržaška občina ne ;z-vaja splošnega statuta in graja, da ni postavila v smislu statuta v proračun fondov za imenovanje slovenskih uradnikov, ČETUDI PRAV DOBRO ViE, DA VEČINA OBČINSKEGA SVETA TEGA NE BO STORILA, DOKLER SE NE BRIC NE STATUT 'IZVAJATI? In kdo je kriv, da se manjšinski statut glede slovenskih pravic po šestih mesecih še ne izvaja? Ali niso za to odgovorni prav tisti, ki so takšen statut sestavili in podpisali? In med temi sestavljalci in podpisniki je tudi Titova Jugosla vija. Ali odgovornost za tak statut nosijo tudi oni, ki so hoteli razkosanje Svobodnega .tržaškega ozemlja. In med -te spadajo vsi tržaški titovci s »Primorskim dnevnikom« na čelu. Zato je politika tržaškega ititovstva danes poli-tika demagogije, politika za ulico, neresna, nestvarna in ,za tržaško slovensko odnosno jugoslovansko manjšino do skrajnosti škodljiva. Poraz letiCarjeo na volitvah v FIAT v Turinu Splošna italijanska konfederacija dela (CGIL) je na volitvah bila poražena, ker je dosegla le 55 izvoljenih kandidatov proti 117, ki sta jih odnesla druga dva protilevičar-,, ska sindikata OISL in UIL. Do sedaj so levičarji imeli v notranjih komisijah 96 mest, ostala dva sindikata pa 74 skupaj. K porazu levičarjev je pripomogel tudi letak, ki so ga nekateri Nennijevi socialisti vrgli tik- pred volitvami in v katerem so se pritoževali, da- so komunisti stavili na skupno listo skoro samo komunistične kandidate. Zato so pozivali socialiste, naj za tako levičarsko listo ne volijo! Tako komunisti razdirajo levičarsko enotnost v pogledu; koristi de lavcev. Komunistom pač gre bolj za svoje politične uspehe, nego za blagor delavcev! države neizogibno in tesno povezana z usodo vsega ostalega sveta. Za taka ju smatrajo tudi njuni gostitelji in zato je razumljivo, da su naletela na veliko razumevanje z-i italijanske potrebe, katere str iznesla. Kakor se je izvedelo, so Združene države obljubile, ds bodo tudi v bodoče krepko podpirale gospodarski razvoj Italije, da bodo olajševala trgovsko izmenjavo med obema državama in da bodo Italiji tudi omogočile, da začne gospodarsko izkoriščati atomsko energijo. Zaboj se Sovjetska zvezo naenhrat zavzema za avstrijske pogodbo V zadnjem mesecu sta zunanji minister Sovjetske zveze, Molotov, in avstri-jski veleposlanik v Moskvi. Bischoff, imela štiri sestanke, n« katerih sta izmenjala note in mnenja o ureditvi avstrijskega ■ vprašanja. Sovjetska zveza bi bila pripravljena pristati na sklenitev avstrijske pogodbe, če bi se Avstrija obvezala, da bo ostala' nevtralna, če bodo podana jamstva, da ne bo nekoč priključena k Nemčiji in če bi tuje sile takoj umaknile vse svo-je čete z avstrijskega ozemlja. Mp-lotov je tudi povabil avstrijskega kanclerja Raaba, naj bi obiskal Moskvo. kjer bi se o tem za Avstrijo tako važnem vprašanju podrobni, pomenili. 'Zanimivo je, da se je veliko sovjetsko zanimanje za avstrijsko mi rovno pogodbo vzbudilo prav v trenutku, ko je postalo jasno, da ne bo mogoče preprečiti sprejema pariških sporazumov. Sovjetska zve ze, ki se nobene stvari -ne boji tako, kakor utrditve evropske obrambe, si namreč obeta, da bi z mev ■tralizacijo Avstrije, ki meji zope> na prav tako nevtralno Švico, razbila zahodnoevropsko obrambno črto na dva dela, med katerimai ne bi bilo nobene primerne suhozem-Ta teden so se v Turinu vršile »e zveze. Danes imata namreč a-volitve notranjih komisij raznih re- Uantsk? . sredozemsko področje !"»*-f*** Z SFZSJTSSUKZS. go dolgo pot po ovinku čez' južno Francijo, poleg tega pa mnogo krajšo pot iz Bavarske čez Tirolsko v Italijo. Ce bi Avstrija bila nevtralizirana in brez, obrambe, bi- ta, e-dino primerna strateška zveza, odpadla. Tako se Sovjetske zveza naenkrat zavzema za Avstrijo ne žeto, da bi Avstrijcem koristile, tem več, da bi zabila klin v nastajajočo evropsko obrambo. rienni brez Togliattija!? S komunisti tesno povezana Italijanska socialistična -stranka (PSI) razvija v zadnjem času izredno politično de-lavnost, ki gre zatem, da bj se v sedanjo vlado pripeljal njen voditelj, Pietro Nenni, čemur pravijo Italijani .»apertura a sinistra«. Priložnost za tako vpeljevanje, nudi kongres PSI, ki bo aprila zasedal v Turinu. Na ta kongres so nen-nijevci jjovabili tud*, britansko delavsko stranko (Labou-r - Party). vključno s skupino Bevan. Uradnega odgovora iz Londona še ni. Herbert Morrison, tajnik stranke, pa je ob svojem nedavnem obisku v Rimu nennijevcem obrnil hrbet in izjavil, da zastopa italijanske socialiste edinole PSDI (neodvisni socialisti Sam.gata). Nennijevo povabilo Labour stranki ima namen, da bi sl PSI zgladi la pot do Socialistične internacionale in se pred mednarodnim svetom predstavila kot samostojna socialistična' stranka ter na ta način pojača-la v Italiji vplive za »vstop levice« v vlado. V Italiji je namreč precej vplivnih gospodarstvenikov in politikov (to ne samo na levici, pač pa t-udi v sami demokrščanski stranki, med liberalci, med cerkvenimi krogi in v krogih veleindustrije), ki so prepričani, da si bo demokracija pridobila simpatije širokih delavskih množic in de bodo premagane obstoječe socialne napetosti, če se bodo vladajoči krogi sporazumeli z Nennijem in ga pritegnili k sodelovanju. V ta namen, tako pravijo tl krogi, je potrebno »samo razčistiti Nennijevo politiko nasproti komunizmu«. Zagovorniki takega novega sodelovanja s PSI bi hoteli - kakor je to posrečeno označil zpani rimski dnevnik — »Nennija brez Togliattija«. Nennijeva stranka se zato. trudi prepričati kroge Socialistične internacionale in zagovornike recepta »apertura a sinistra«, da je taka rešitev v resnici tudi mogoča. Dejansko pa je rešitev »Nenni brez Togliattija« popoloma nemogoča stvar. Ta igra je zgolj eden izmed številnih moskovskih manevrov, s katerimi poskušajo demokracijo prevarati z izkrivljenimi dejstvi, da bi jo speljali k nepremišljenim in usodnim korakom. Nennijevo stranka je, kakor znano, edina socialistična stranka v svobodni Evropi, ki se je pravzaprav fuzioan-rala s komunisti. V kolikor bi v resnici hotela petteno sodelovati z derpokratičnimi strankami, bi ne bilo treba drugega, kakor da se od-trže od Moskve, da se Nenni loči od Togliattija. Prav tega pa Nenni noče in ne more. Iz moskovskega objema se Nenni ne more iztrgati, kakor se iz klešč KP ne more iztrgati noben živ človek. Prav zaradi tega Nennijevega za-sužnjenja Moskvi mora drugače sama po sebi gotovo pravilna zami-sel sodelovanja italijanske demokracije s PSI, ki vključuje veliko število italijanskega delavstva, o-sta,ti to, kar dejansko je — neutemeljene utvara. Spor v bpitanshi laburistični stanhi navidezno poravnan Laburistični upornik in svojeglavi ne-pokornež Aneurln Bevan se -e javno opravičil voditelju stranke, Clementu Attleeju, za neprilike, katere je povzročil stran-ki s svojim nediscipliniranim obnašanjem. Izvršni odbor laburistične stranke je vzel opravičilo na znanje. Bevan je posebni preiskovalni komisiji tudi obljubil, da se bo v bodoče poboljšal. Tako je končan spor, ki je začel 2. marca, ko je Aneurin Bevan proti sklepu svoje stranke — na stopil proti uporabi atomskega o-rožja v primeru, če bi sovražnik napadel Zahodno Evropo samo s konvencionalnim, t. j. navadnim o-rožjem. Njegovo vedenje je 'kazalo. da gre za poskus spodkopavanja predsednikove avtoritete in zato je bil kmalu nato izključen iz skupine laburističnih poslancev. Zdaj bi moral biti izključen tudi iz same stranke. V zadnjem trenutku pa ga je rešil Attlee, ki je izvršnemu odboru predlagal, naj se zaenkrat zadovolji z opravičilom in obljubo za poboljšan je, katero je Bevan tudi dal. Volitve so pač pred durmi, vsaj govori se veliko o tem, in laburisti nočejo tvegati, da bi se jih udeležili razcepljeni in sprti. fltomshe centrale v Franclji Cez dobrih deset mesecev bodo v Franciji pričele obratovati prve električne centrale na atomski pogon. Ceiz nekaj let bodo tudi vse ostale električne centrale preuredili na pogon z atomsko energijo. Tako je izjavil predsednik električ nih central v Franciji pred izbranimi znanstveniki svetovnega slovesa. To je prvi uradni francoski glas. ki odkriva močan napredek francoskih, raziskovalcev jedrne energije v miroljubne namene. Danes uporablja Francija na leto 50 milijard Kw ur, čez deset let jih bo potrebovala 100 milijard. Leta 1975 računajo na potrebe 200 milijard Kw. VESTI z GORIŠKEGA Prlzadepanja za naže Sole Kominformisti za naše pravice, demokristjani ponovno zopet proti Po dolgem času je interpelacija našega pokrajinskega svetovalca g. Bratuža zaradi izgona otrok optantov iz slovenskih šol, v soboto 26. marca vendarle prišla na dnevni red pokrajinskega sveta. Za uvod je g. Bratuž orisal zgodovinsko tragedijo, ki so jo uprizorili s krivičnim izgonom otrok slovenskih o-ptantov iz slovenskih šol na Goriškem naši manjšini v Italiji. Raz kril je obljube in zagotovila prvega prefekta dr. Palamare, da se nam bo godilo prav dobro in da bomo Slovenci v prenovljeni, demokratični Italiji uživali v duhu popolne enakopravnosti prav vse pravice. Njegova je trditev, da ima šolski zakon za slovenske šole že v predalčku svoje pisalne mize ter da je njegova objava samo zadeva kratkega časa. Nato pa njegova nenadna izjava, da se slovenska skupnost na Goriškem ne bo, dokler bo on tu, povečala niti za eno samo dušo; da ima namen, ki ga je potem izvršil, izgnati iz, slovenskih šol vse otroke slovenskih optantov. Cn še marsikaj. Križeva pot slovenskih otrok Temu so sledila poizvedovanja mestnih policajev in orožnikov v slovenskih družinah glede njihovega občevalnega jezika in obiskovanja slovenskih šol od strani njihovih otrok, z očitnim namenom u-Strahovanja. Dalje pretiravano izvajanje zloglasne okrožnice o prepovedi gori omenjenim otrokom o-biskovati slovenske šole od strani šolske oblasti in nekaterih ravnateljev. Se nadaljnji obstoj popačenih priimkov slovenskih šolnikov, ki ne zahtevajo povrnitve na prvotno slovensko obliko, ker se bojijo premestitve ali celo nename-Stitve. Stavbe slovenskih šol so še vedno brez slovenskega napisa. O-bisk pri škofu mons. Margottiju in prošnja za posredovanje, da bi se prepoved obiskovanja slovenskih šol preklicala in njegova tozadevna obljuba z opazko, da dvomi, 'la «e bo krivica popravila. Gospod Bratuž je popisal tusdi nastop pri samem dr. Culotu, sedanjem predsedniku pokrajinskega sveta, ki je sicer priznal krivico in zagotovil, da bo napravil korake -za preklic okrožnice, dal pa ni pikoli nobenega odgovora. Gospod Bratuž se je uvodoma skliceval še na pravice, ki smo jih Slovenci uživali na Goriškem za česa Avstrije, in gospoda predsednika dr. C-ulota spomnil, da je te daj tudi on sam jasno pojmoval razliko med pojmom materinega tn občevalnega jezika, medtem ko se sedaj tako krčevito drži znanega krivičnega pojma, po katerem naj bi se pojem materinega jezika istovetil s pojmom občevalnega, samo zaradi izgovora, da se Slovencem dela krivica! Zaradi tako velike in očitne krivice je gospod Bratuž vprašal gospoda predsednika dr. OUlota, ali je način raznarodovanja in ustrahovanja, ki smo ga Slovenci deležni, v skladu z na čeli krščanske zapovedi in morale? Prejel pa je odgovor, da to ne spada v predmet razprave, in tako se je g. predsednik dr. Culot izognil MCiestnemu vprašanju, ki je -bilo r.«nj, demokristjana, seveda kočljivo! Nato je gospod svetovalec Bratuž prečita! obširno izvajanje svojih argumentov v dokaz krivičnosti in protizakonitosti okrožnice, ki prepoveduje otrokom slovenskih optan-tatr obiskovanje slovenskih šol z •(Sitnim namenom, da bi se te naše ftflde uničile. Navajal je kup neizpodbitnih pravnih dokazov proti Veljavnosti in upravičenosti okrožnice kot take in povedal, kako se že samo italijansko sodstvo postavlja na stališče, da so vsi bivši italijanski državljani, ne glede na je-eOc, to državljanstvo ohranili tudi po mirovini pogodbi, če se mu niso izrecno odpovedali! Po tem prav-cu, ki je v skladu z notranjim italijanskim zakonom, kar se -tiče državljanstva, nihče od Slovencev, ki so ostali v Italiji ali se semkaj vrnili po izvedbi mirovne pogodbe, ni italijanskega državljanstva izgubil. -Za njegovo ohranitev pa mu ni bilo niti treba optirati! Tako se morajo tolmačiti tudi določila 8. člena zakona o državljanstvu od 13. junija 1912, štev. 555. Vprašanje opcij Ce pa so optirali, niso tega storili z namenom, da se odpovejo svojemu rodu in svojemu materinemu jeziku! Vsako tako tolmačenje je zlonamerno in zasleduje jasne cilje raznarodovanja, ki ga je fašizem začel in ki se še danes, čeravno prikrito, vendar pa prav tako odločno nadaljuje! Narava sama govori proti raznarodovanju, in krivica, ki se godi v tem oziru slovenski skupnosti v I-taliji, je prevelika! Povedal je tudi, kako so pred nekaj tedni visoki funkcionarji na ministrstvu v Rimu zagotovili nekemu slovenskemu dekletu, ki se je pri njih zglasilo, da je v pogledu pravice optiranja pravilno le naše tolmačenje in razlikovanje pojma glede materinega jezika ali občevalnega jezika. Zagotovili so, da gre za občevalni jezik (lingua d’u-so) in ne za materin jezik! To pomeni, da se slovenski optanti z o-pliranjem niso svojemu materinemu jeziku odpovedali. Zato imajo vso pravico zahtevati, da se njihovi otroci šolajo v slovenskih šolah! Pritožil se je nad dejstvom, da se gospod prefekt niti ne zmeni, da bi odgovoril na predmetno pismeno vlogo, ki mu je bila že pred meseci dostavljena. Ne samo to, ampak, da gospod prefekt ni imel niti časa, da bi sprejel starše prizadetih slovenskih otrok!... Odgovora pa ne daje niti ministrstvo, kamor zaporedoma romajo neštete pritožbe slovenskih staršev in organizacij! Ni zakona prepovedi obiskovanja slovenskih Sol! Prečita! je tudi 34. člen ustave, ki dovoljuje vsakemu državljanu prost vstop v šolo, in ugotovil dejstvo, da ne obstoja nobe.n zakon, ki bi kakor koli slovenskim otrokom prepovedoval obiskovanje slovenskih šol. Ob zaključku je gospod Bratuž prosil pokrajinske svetovalce, naj bi izglasovali dnevni red za preklic omenjene okrožnice. Toda zaman! Predsednik dr. Culot je iz večkratnim vpadanjem dal jasno razumeti, da je največji gl-u-šec tisti, .ki noče slišati. Kljub prepričljivim besedam tudi kominfor-mističnega svetovalca g. Pole-tta, ki je dejal, da se vendarle mora napraviti konec krivici, ki se godi Slovencem i.n jim izdati šolski zakon, je vseh osem demokristjanov, predsednikom dr. Culotom vred, Bratužev predlog odbilo. Tako je ta predlog prejel le štiri glasove g. Bratuž in Nanut teT dva ko-mmformista). Neki socialistični svetovalec pa se je glasovanja previdno vzdraal! Nobeden od drugih svetovalcev, razen gori omenjenih, ni o stvari povzel besede. Se celo g. Viljem Nanut je ves čas razprave molčal’ Po končanem glasovanju pa se je nekaterim demokristjanom, na primer dr. Queriniju in Sambotu, jezik razvezal. Jeli so strupeno napadati 'Slovence in jim zanikati pravico terjanja tega, kar je človeku najsvetejšega, to je pravico do svojega materinega jezika! S svojim zadržanjem so demokristjani pokazali, da so odločno proti naši manjšini v Maliji! To naj si zapomnijo vsi tisti Slovenci, ki menijo, da so demokristjani kaj boljši od ostalih italijanskih nacionalističnih strank. Tistih strank, ki so pripravile voi-no in »lojbe«!... Odgovorni krog; naj dobro premišljujejo tudi o ten zgovornih dejstvih! Roditelishi sestaieh Kakor je bilo že najavljeno, bo v nedeljo, 3. aprila, ob 10.30 v prostorih (Nižje srednje šole v ul. Ran-daccio roditeljski sestanek .za Gimnazijo - Licej, Učiteljišče in Nižjo srednjo šolo. Vabljeni so vsi starši, ki imajo svoje otroke na teh šolah. GLAS IZ SOVODENJ »Primorski dnevnik« od 27. marca ne more preboleti poraza levičarjev na volitvah v svete kmetskih vzajemnih blagajn in se tolaži z ugotavljanjem, da so komunistična FEDERTERRA in slovenske enotne liste prejele na Goriškem skupno 42 odstotkov glasov. Komunisti so seveda tudi v računstvu mojstri prekucunštva, kadar jim to prija. Od kdaj pa so slovenske •»-notne liste komunistične, da si jih »Primorski« dovoljuje uvrščati na stran FEDERTERRE?! Mi zavedni -Sovodenjci tako pisanje in namiga-vanje »Primorskega« odločno zavračamo in »tovarišem« okoli uredništva svetujemo, naj raje dobro premišljujejo, kakšno razočaranje ■bi frontaše doletelo, če bi tudi slovenski posestniki postavili dve listi!... .Prvi izvoljeni svet kmetske vzajemne blagajne se je pretekli teden sestal in iz svoje srede izvolil izvršni' odbor takole: g. Mirko Hmeljak, posestnik in gostilničar, predsednik, g. Franc Florenin podpredsednik, gg. Peter Tomšič, Venceslav Cernic 'in Salomon Tomšič odborniki. Za kandidata v pokrajinski odbor so izvolili pa g. Miroslava Lutmana. Vsem izvoljenim čestitamo in jim želimo obilo uspeha na delu za blagor kmetske skupnosti po načelu vzajemne pomoči, ki je častno in vzvišeno, čeravno povezano s tru dom! Ob vsaki priložnosti, s katero se 'izpriča politična impotenca titovskih zaslužkarjev, shropijo pred strahom brezposelnosti. Za praznik osuoboditue Pravijo, da se goriški vodilm i cifašizma -trpeli in krvaveli! Tega krogi protivijo slovesu praznova- [dne se bomo z vso ljubeznijo spominjali in primerno počastili tudi nja aneva osvoboditve v ponedeljek 2o. apruu, m ki je v aizavnem ko-lauarju uoioeeu Kot civnm urzavui praznik. Poseono odkrito proti praznovali,- reg- aneva je menda goriški z upali Ur. UernaiOiS, ki oaje zau -jUjc, Ua je e»onea uosegiu osvooo-diiev seie tu, septemora ia47, in zato me m, aa ui se praznik osvo-ooaitve morai vrsi-u lega one. Zupan dr. Bernardis istoveti torej zavezniške cere, ki so osvoDod-ie Malijo in se 15. septembra 1947 umaknile iz Gorice, s sovražnimi četami, prav tako, kot to delajo skrajni desničarji! iviuen.a smo, aa se župan dr. Ber-nar-ais v .au-eiii njegovem zadržanju moti! S tega mesta poudarjamo, da velja 25, april za dan osvoboditve pred nacističnim okupatorjem in da ga zaradi tega morajo praznovati vsi, ki so bili in so na strani pravice proti krivici, na strani demokracije pioti totalitarističnemu pojmovanju življenja in vladanja! Izgleda, da demokratična prepričanja v nekaterih vrstah formalnih demokratov še vedno močno šepajo. Na starost upogibati in naravnavati drevo je res težka zadeva, vendar se je ,to treba lotiti, če ne želimo, da se nam drevesa zopet ne popačijo in podivjajo... Ta dan, 25. april, bomo praznovali vsi, ki smo pod trdo peto na- Atentat na demokristjane v kraju Colombaia in zadržanja oblasti Poletni urnik trguvin Zveza trgovcev sporoča, da stopi danes, petek 1. aprila, v veljavo poletni urnik trgovin. Ob delavnikih: Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure; mlekarne: od 6.30 do12.30 in od 17. do 19.30; trgovine ■jestvin in drogerije: od 8. do 12.30 ta od 16. do 19.30; trgovine s sad .jem in zelenjavo: od 8. do 12.30 in od 16. do 19.30; cvetličarne: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30; slaščičarne in pekarne: od 7.30 do 22.30. Ob nedeljah in praznikih: Pekarne in mlekarne: od 6.30 do 12.30. Mesnice: v ponedeljek zaprto; to rele, sreda, četrtek tni petek od 6.30 do 13. ure. V soboto in na dan pred praznikom, ko je zaprto, je urnik od 6.30 do 13. in od 16. do 20. ure. Pretekli teden 'se je v kraj-u Colombaia občine Carpineti v provin-ciji Reggio izvršil atentat na skupino demokristjanov, ki so v vaški gostilni praznovali zmago svoje liste na volitvah v svet kmetskih vzajemnih blagajn. Do sedaj še neodkriti zločinec je ponoči streljal skozi okno gostilne in ubil dve osebi. Kruti .zločin je globoko pretresel vso okolico in po vsej državi vzbudil val ogorčenja, saj je zločin kot tak nečloveški in skrajno predrzen Policija je zasledovanje zločinca usmerila proti komunistom v domnevi, da gre za politični atentat spričo prav zaključenih gori omenjenih volitev in spričo dejstva, da so zbrani demokristjani praznovali svojo volilno zmago. Do danes pa ni policija odkrila prav nobenega sledu, ki bi kazal na odgovornost in krivdo komunistov. Pa- jih kljub temu drži v zaporu kakih petnajst in število se z dneva v -dan še veča! -Komunistični listi in voditelji so zločin obsodili in javnost pozvali naj pri zasledovanju krivca sodeluje. Tudi župan občine Carpinet’ je zločin obsodil in se pripravljal, da se udeleži pogreba žrtev. Toda naenkrat je prefekt tega- župana odstavil, češ da njegovo zadržanje v raznih priložnostih ni bilo v skladu z županskimi dolžnostmi in dostojanstvenostjo. Večina nekomunističnih listov pa obsoja komuniste, kot bi res oni zločin zagrešili. K temu čudnemu zadržanju omenjenih listov in tudi oblasti imamo goriški Slovenci dolžnost spregovoriti jasno besedo. Prav je, da policija usmerja svojo pozornost maj-prvo proti komunistom, ki se navadno izkazujejo -za prave veščakc v izvrševanju političnih atentatov, toda samo take elemente sumničiti se nam zdi neumestno in nepravilno, 'kajti možnosti je veliko in zgoditi se more, da bodo krivca našli prav v kakem drugem krogu. Na vsak -način ima oblast vso pravico usmerjati svojo pozornost po isvojih kriterijih in uvidevnostih. Ko pa je šlo, in še gre, za zasledovanje krivcev raznih bombnih a-tentatov .proti slovenskim stavbam v Gorici, je policija sumničila Slovence same!... In glej, tudi italijanski listi so ob vsaki taki priložnosti -metali krivdo le na Slovence! Zakaj pa tudi pri -nas v Gorici policija ni iskala krivce v italijanskih, Slovencem sovražnih krogih? ■In zakaj policija ne objavi, kaj je na stvari o nedav-nem poročilu ita- lijanskih listov, da je ona krivce omenjenih bombnih atentatov odkrila?! lin še nekaj. Ob priložnosti nedavnega napa-da v Tržiču na slovenske nabornike iz Doberdoba je ■naš pokrajinski svetovalec pismeno protestiral pri gospodu prefektu in ga prosil za nastop oblasti proti krivcem. Se danes ni vesti, da bi proti krivcem bilo uvedeno kako policijsko ali sodno postopanje in še danes -ni gospod prefekt dal gospodu Bratožu odgovora na pismo!... Ali nismo vsi državljani pred zakonom enaki? Ali nismo vsi deležni pomoči in zaščite od strani predpostavljenih organov?!... Prošnje zn pokojnine Pretekli teden je mini-strsk-i svet odobril osnutek zakona, po katerem ie rok za prošnje za vojno pokojnino, znova odprt. Gre pa samo za nekatere vrste upravičencev, ožjih sorodnikov padlih v vojni. Zakon ni še s-topil ▼ veljavo! vse drage žrtve nacifašizma, ne glede na njihovo narodnost in politično prepričanje, saj so vendar dale vse, to je življenje, za našo prostost in svobodo; vse, da lahko mirno in varno živimo! V Pevmi bodo zidali vrtec Goriški občinski odbor je pretekli teden odobril prošnjo ustanove ONAIR za zgraditev otroškega vrtca v Pevmi pri Gorici. Vrtec v Pevmi je res potreben, če pomislimo, da je pot do Oslavja predolga ■za naše otroke. Vprašanje je sedaj al. -bodo vrtec na Osla v ju še naprej držali ali pa bodo z Oslavja morali v Pevmo!? ■Na drugi strani ostane še vedno odprto vprašanje, alii nam Slovencem taki vrtci, v rokah ustanove ONAIR, koristijo ali škodujejo? RUPA V petek 25. marca je pri nas u-mrl domačin Jožef Cernic, star 74 let. Pokojnik je .bil kamnosek 1» zapušča ženo in enega sina. En sin pa je med vojno -umrl v Nemčiji. 'Preostalim naše sožalje. IZ S L O V E N 1 I E TUBERKULINIZACIJA GOVEJE ŽIVINE Da bi zboljšali zdravstveno stanje goveje živine so začele oblasti uvajati vsaj me-d kmetijskimi zadrugami pregled goveje živine, predvsem krav mlekaric, ki so še posebno nevarne za jetična obolenja. S tuberkulinizacijo so pregledali lani nad 220 tisoč glav goveje živine in ugotovili, da je skoraj 4 odstotke pregledane živine bolne na tuberkulozi. Tuberkulinizacija je sorazmerno moderno sredstvo za ugotovitev tuberkuloze. Bolna žival reagira na povsem točno določen način na injekcijo tuberkulina, medtem ko zdrava sploh ne da nobenega znaka ali pa le v neznatni meri. Da bi lastnike bolne živine lažje prepričali za izločanje bolne živine, jim oblasti iz posebnega sklada plačajo razliko v ceni med dobro in bolno živaljo. Ta -bolezen se namreč najučinkoviteje premaga s tem, da se vse živali, ki reagirajo na tUi berkulin, enostavno izločijo in -zakoljejo'. ZA POVEČANJE GOJITVE OLJNIC Ker i-z raznih vzrokov v Jugoslaviji primanjkuje olja in maščob na splošno, saj uvaža iz tujine j>o-vprečno od 20 do 25 tisoč ton maščob na leto, so gospodarski strokovnjaki predlagali, da- bi povečali površino s posejanimi oljnicami še za dobrih 50.000 hektarjev. Danes znaša površina s posejanimi oljnicami 140.000 ha. Lani so v Jugoslaviji predelali 34.000 -ton jedilnega olja. Da bi to količino povečali in s -tem izmanjšali uvoz maščob iz -tujine, so poleg že omenjenega povečanja površine za oljnice določili še 24 milijonov -dinarjev, kate rf bodo porabili deloma za izpopolnitev tehnološkega procesa, delom« pa za pospeševanje gojitve oljnic Pridelovalcem sončnic, soje, oljnate repice in drugih oljnic -bodo dajali predujme v denarju, semenih in umetnem gnojilu. »UMNO« GOSPODARJENJE iSamo iz Hrvatske republike je bilo lani 5 tisoč uradnih - službenih potovanj v tujino. Za te poti je bilo porabljenih točno 277 milijonov deviznih dinarjev ali 3 milijarde- jugoslovanskih dinarjev, katere so podjetja žrtvovala tujini za kaj dvomljive uspehe. Ce so bili namreč vsi uspehi -taki kot tisti, ki so jih dosegli predstavniki neke -hrvatske zadruge, ki so šli, v Ni.zzo kupovat cvetje, potem so uspehi ne le dvomljivi. Ti predstavniki so namreč zapravili 180.000 italijanskih lir in 150.000 francoskih fran kov, uredili pa niso nič in je zadruga dobila zaželeno cvetje preko ljubljanske »Agrotehnike«. poskočile, da so jpostali dogovoii glede odkupnih cen popolnoma brezsmiselni. Zato zahtevajo podje tja, ki se -ukvarjajo s predelovanjem svinjskega mesa, da lahko kupujejo po novih cenah, ker po dogovorjenih cenah ne morejo nikjer dobiti blaga. Ce jim Trgovinska zbornica tega ne bo dovolilo, bodo morala odsloviti večino delavcev, ker jim -grozi zastoj v proizvodnji. SKAKALNICA V. ČRNEM VRHU V Črnem vrhu nad Idrijo so preteklo zimo dogradili in preizkusili 40-metrsko skakalnico, ki je edina večja smučarska skakalnica na Primorskem. IZVOZ V JANUARJU Jugoslovanski izvoz je v januarju letos znašal 4 milijarde, 457 mili ionov dinarjev. V primeri ,z len-sk-'m januarjem je padel za 323 milijonov dinarjev. DVIGANJE CEN Zadnje čase se opaža rahlo, a neprestano dviga,nie cen nekaterim živilskim predmetom. Cene govejemu iu svinjskemu mesu so pa tako TOVARNA IGEL V KOBARIDU Tovarna igel v Kobaridu izdelu je sedaj 37 vrst ročnih ige-l, 8 vrst strojnih, 9 vrst igel za tekstilno industrijo in 3 vrste pletilk. Letos bodo začeli izdelovati tudi kvačke trnke, gramofonske igle, tapetniške in jadrske igle in razne igle za tek stilno industrijo. V primeri z inozemskimi iglami so kobariške igle drage, to pa zaradi navijanja cen trgovcev, ki za služijo -tudi do 300 odstotkov pri kosu. JAMLJE V ponedel-jek popoldne sta- šla iskati železje od izstrelkov iz časa prve svetovne vojne domačin 27-letni Alfred Krošelj in 31-letni Julij Masetti iz Tržiča. Naletela sta na granato kalibra 105, ki se jima je pri pobiranju razpočila in j-u na mestu u-bila. Bila sta oba brezposelna in sta si skušala pomagati s tem -nevarnim poslom, pa sta našla tragično prezgodnjo smrt! Potreba sili ljudi na iskanje kruha za vsako ceno. Ker -pa se vse preveč pogostoma na takem poslu dogajajo smrtne nesreče, menimo, da -bi vsekakor oblasti morale iskale izstrelkov -prepovedati ali ga pa dovoliti -samo izkušenim ljudem, ki se pri delu poslužujejo varnostnih naprav. Sorodnikom žrtev naše sožalje. Fpanc Terpin - petdesetletnih V soboto 2. aprila 1955 praznuje gospod Franc Terpin, iz Bukovja v Steverjanu- svoj petdeseti rojsfn’ dan. Za to priložnost mu prijatelji iz Steve-ra-na in Gorice iskreno čestitamo! Vsi, ki ga poznamo, cenimo nje gove zmožnosti v trgovini in v poljedelstvu, /pa tu-di njegovo vneto in nesebično požrtvovalnost na narodnem in -kulturnem poprišču, saj zna tudi v Vm oziru pametno meriti besedo in čas, pravilno svetovati in bodriti k -delu! Po svoji -na-ravi in praktičnem ravnanju je prepričan demokrat, od vseh spoštovan in cenjen! Zato mu kličemo: Se na mnoga leta, dragi prija-telj France! * * * K čestitkam ožjih prijateljev se pridružuje tudi uredništvo našega lista, katerega je g. Franc Terpin zvest či.tatelj in idejni zagovornik. Želimo mu še -mnogo, mnogo zdravih in veselih let življenja za blagor njegove družine in našega, naroda! Roditeljski sestanek ■Prejeli smo naslednj-i dopis, ki ga v celoti objavljamo: »Demokracija« je v svoji številki od 25. marca- prinesla članek »O roditeljskih sestankih -na šoli«, ki vsebuje toliko netočnosti, da sem primoran Vam poslati popravek, d« ga priobčite v Vašem cenj. listu, zato da javnost ne bo napačno obveščena o stvari. Najbolj giobo neresnico je član-kar povedal " stavkom »Na sestankih bi morali imeti vsi starši m. vsi profesorji, prosto besedo . . .«, kakor da bi bilo na teh sestankih res komu prepovedano govoriti. Clan-karja očividno ni -bilo na sestankih, sicer bi bil slišal moje večkratno povabilo staršem, naj se oglasijo k -besedi, naj stavijo vprašanja, predloge i-td. Tedaj so starši imeli priliko, da zahtevajo -tudi pojasnil zaradi neuspehov njihovih o-trok v šoli. Ce tega niso storili, pomeni, da jim je verjetno zadostovala moja ugotovitev, da sta uspeh in neuspeh v veliki meri odvisna od dijakov samih. Da so dijaki na splošno preobloženi z učenjem, drži le delno; kako -bi si mogli sicer razlagati precejšnje število tistih, ki delajo dobro in nekateri celo /. odliko? To so dijaki, ki jim je pri srcu v prvi vrsti učenje, potem šele vse drugo; in od teh nemalo jih najde časa za -razne zabave, za- prosto čtivo, za kino in za marsikaj- še. T-udi ni res, da bi bil dan profesorjem »ukaz, da morajo že vnaprej sporočiti gospodu ravnatelju, o čem mislijo na sestanku govoriti in razpravljati«. Res je samo, da sem svojim -kolegom predhodno sporočil glavne točke, ki se jih mi slim dotakniti v svojem -uvodu, -ter jih zaprosil, naj mi povedo, če se jim morda še kako vprašanje zd! omembe vredno. 'Da bi pa tak »-kaz« mogel vplivati na udeležbo staršev pri sestankih, se mi zdi naj manj a-bsurdno. -Slabo vreme zlasti pri prvem sestanku- 6. marca (sneg!) je oviralo nemalo staršev iz Gorice kaj šele -tiste iz podeželja in i-z oddaljenih krajev! Kljub temu je bilo število udeležencev zadovoljivo, ker je treba pomisliti, da so na-me-s-to staršev tistih dijakov, ki so v zavodih (in -teh ni malo!), bili povabljeni na sestanke ravnate'j' za-vodov. O združitvi staršev v posebno .združenje, kakor ga imajo starši o-tro-k, ki posečajo italijanske šole. je -bilo ie govora na enem lanskih sestankov (verjetno je bil članka -tudi tedaj odsoten, sicer -bi to vedel!) in se je izkazalo, da je tako združenje, čepra-v zaželeno, za naše razmere nemogoče; to so ugotovili starši sami in se ,ilzrekll za masovne sestanke. Ce se pa piscu članki zdi, da so se razmere od tedaj spremenile, -bi bil prišel na sestanke 6. in 13. marca in sprožil vprašanje o .tem. To bi bilo vsekakor -bolj primerno kot pa priobčevanje netočnih poročil, kar ni le v nasprotju z resnicoljubnostjo, marveč škodu je tudi ugledu listo samega; kajti starši, ki so -bili na sestankih, vedo dobro, kako je bilo, in vedo zato tu-di, da ni bilo tako, ka-kor je napisal člankar! Ravnatelj dr. Josip Nemec O roditeljskih sestankih na goričkih srednjih šolah smo prejeli še en dopis nekega očeta. Objavili ga bomo zaradi nepristra-nos-ti v prihodnj-i številki. Uredništvo Kaj bodo pouedali Stalinoui možgani? Menda ni v modernih državah, posebno republikah, nikjer na sveta zapovedano taiko čaščenje komu-•ističnih veličin, kakor je to primer v Sovjetiji in ostalih komunističnih deželah. Poleg ostalih številnih inkvizicijskih izročil in srednjeveških razvad je v teh deželen razcvel na.jodvratnejši bizantinizem, ki je ostal ohranjen današnjemu človeštvu morda samo še med me karadži 'Indije do njene osamosvojitve. Ni tu vprašanje zgolj osebna častihlepnosti in samopoveličeva-j»ja, 'kar je med komunisti prva partijska čednost, pač pa se ko rdeča nit skozi vsa komunistična prigodna gesla, skozi vso cirkuško-propagandno tehniko vleče misel; česar .ne zmore ideja, naj nadomesti legenda. V ljudstvu je treba u-biti vero, da zagospoduje poganstvo. Po Leninovi smrti je sovjetska man ost prebrskala iz preteklosti vse pripomočke za ohranitev mrličev pred razpadanjem. V Egiptu so sovjetski in tuji znanstveniki analizirali mumije, da bi prišli na sled starim faraonskim preparatorjem in njihovim ohranitvenim skrivnostim balzamiranja. Po dolgih in napornih ra.ziskova-Hjih in preizkušnjah so izdelali injekcijsko tvortno »mikolen«, V.i ..je vse do danes sovjetska državna skrivnost. Je to proizvod; ki je v stanju preobraziti živo organsko .staničje v vosek. To se pravi, da po nastopu smrti vbrizgnejo v telo določene količine mikolen«, ki napolni vse staničje in ga z uporabo določene temperature spremeni v parafinu podobno gmoto. Pri tem gre torej za načelno preobrazbo človeškega organskega sta-oičja, ki nima s človeškim tkivom nobene povezanosti več. Biologi in zdravniki, ki so po Stalinovi smrti dobili naročilo, da •neodvisno od profesorjev, ki so ga zdravili, ugotovijo prave vzroke amrti, so se najprej lotili Stalinove lobanje. Iz nje so potegnili možga ne in jih preparirali za kasnejše a-nalize. Glede funkcij človeškega duha je znanost že pred časom ugotovila, da so največ je zmogljivosti človeških možganov odvisne odnaj-različnejših okoliščin; med njimi je konstrukcija in prepojitev možganov s krvjo največje važnosti. Tudi najbolj dovršeni možgani z najštevilnejšimi zavoji so neučinkoviti, če prepojitev s krvjo ni ta.ka, kakršno zahtevajo možgani za najvišje de-laz možnosti. Znanost razpolaga danes z načini zasledovanje gradnje celic v možganih in po teh gradnjah sklepa na duševne funkcije lastnika. Talko so v letih 1925 - 1930 nemškega profesorja dr. Vogta večkrat poklicali v Moskvo, da 'bi natančno preiskal v parafinu preparirane možgane Lenina. Učenjak je ugotovil, da kažejo Leninovi možgani vrsto nenavadnih oblik. Za ta/ko preiskavo ie potrebno možgansko gmoto razvezati v tanke listke debelosti 1/100 milimetra. Učenjak je prišel do zaključka, da je Lenin razpolagal z izredno zmožnostjo miselnih kombinacij, zmožnostjo nenavadne koncentracije in neusmiljene logike. Te zh-ftljučke je posnel iz gradnje piramidalnih celic v sivi možganski skorji. Preiskava je dognala, da se je Lenin še v zadnjih urah svojega življenja z neverjetno silo boril za svoj življenjski obstoj. Parafinstka preparacija Stalinovih možganov je zaključena. Sedaj režejo možgane v tanke lističe v Zavodu za možganska preučevanja v Moskvi, ki so ga pred nedavnim .ustanovili. Morda bo svet naenkrat zvedel, (kakšne posebnosti so v možganih bol jSe viške ga diktatorja preprečile, da ni postal pravoslavni pop, kakor je želela njegova mati, pač pa rdeči car v Kremlju. Morda je bila nekje v njegovih možganih neka plast predebela. Ali pa so nekje 'poganjale celice, ki so njegovemu življenju odkazovale določeno smer. Vprašanje mladine v luči današnje stvarnosti V vseh časih je bila mladina o-nu, v kateri so narodni voditelji gledali bodočnost svojega naroda in nadaljevanje začetnega dela. Čeprav mladini manjika izkušenj in prave modrosti, Jci 'jo človeku daje le starostna doba, ima mlad človek v primeri s starejšim preče; več zanosa in navdušenja, skratka, tiste sile, ki večkrat uspe s svojo trmoglavostjo. Kako je pa z našo tukajšnjo mladino? Čeravno ni dneva, ko ne bi časopisi, revije, ljudje sami kritizirali ravnodušnosti mladih ljudi do kulturnega in političnega delovanja, vendar je treba priznati, da' se danes duje po ulicah mnogo več dija-štva,, ki govori slovenski, kot pa. se ga je slišalo pred osmimi, devetimi leti. Zdi s kot bi doraščajoča mla- Fantastični predori in mostoui Ze pred 200 leti so se pojavili drzni načrti, po katerih bi pod Ro kavskim prelivom zgradili predor, .ki bi po kopnem vezal Anglijo s Francijo. Čudno je, da tega načrta As vedno niso uresničili. Kljub stalno nsiiaščajcčemu letalskemu pio-mc.tu .pa s; tej z. misli tehniki in državniki še vedno nočejo odpovedati. Avtomobilski in železpi.ški promet nudi množične prevoze ljudi in blaga še vedno velike prednosti. Eden izmed na;zanimivejših načrtov te vrste je gotovo orjaški o-snutek gradnje messinskega mostu. Ameriška družba za gradnjo mostov, ki je prejela od Italijanske vlade naročilo za izdelavo osnutkov za most, ki naj zveže Sicilijo z italijansko kopno zemljo, je zgradila med ostalim tudi .znameniti zlati most pri San Frančišku. Ita‘:-janski most pa bo za 90 metrov daljši. Do sedaj opravljajo promet v Messiniski ožini s pomočjo prevoznih ladij, ki prevzemajo na, krov 2000 do 3000 potnikov, 50 avtomobilov ali po 24 železniških vagonov .Prekladanje pa je zelo zamudno in nepripravno. Sam prevoz pa traja skoro polno uro časa. Orjaški most bo zgrajen po sistemu nepremakljivega stebrišča, iti bo medsebojno povezano z jeklenimi vrvmi. Služil bo avtomo-bi'-skemu in železniškemu prometu. Ob straneh avtomobilske ceste pa bodo hodniki za pešce. Orjaški masiv največje gore v Evropi tvori v zimskih mesecih nepremagljivo oviro za avtomobilski promet. Novi predor skozi M;ont-blanc bo to oviro odstranil in po-*tal verjetno najvažnejša žila za osebni :n tovorni promet v Evropi. Računajo, da 'bo skozi predor v o-beh smereh vozilo najmanj 150.000 avtomobilov na leto. K temu je treba prišteti še na tisoče avtobusov s turisti, smučarji in romarji. Tud: tovorni promet bo verjetno zelo živahen. Čeprav leži predor n-1 francosko-italijanski meji, bo tudi za Švico velikega pomena. Računajo, da bo 2/3 prometa usmerjenega čez Švico. 'Najnovejši načrti cenijo dolžino predora na 12,5 km s prerezom v obliki podkve. Višina predora bo znašala 5 m, širina bo dopušča,1 d istočasni promet v obeh smereh. V določenih razdaljah bodo izogi-bališča, pomožne postaje, telefon-ke celice in mehanične delavnice. Preskrbljeno bo za sodobno razsvetljavo in ventilacijo. Zvezo med Evropo in Afrik' predvideva predor pod Gibraltar-sko ožino. Ta bi bil dolg 35 km, od tega 21 km pod morskim dnom. Najkrajša črta med obema, celinama znaša sicer samo 14 km, vendar te črte tehnično ne morejo u-poštevati, ker je tu morska ožina globoka 700 m. Zato je potreben velik ovinek. Kljub velikim napetostim v svetu, iščejo narodi čim tesnejše vezi med seboj. Svet postaja polagom;? ena sama vas. Pogled v Ao/njinJslični kotel Ljudje v zahodnem svetu imajo pogostokrat vtise, kakor da dogodki stalno .zaigrajo po kako neprijetnost zahodnim državnikom, medtem ko po komunističnih diktatu rah teče vse kakor po olju. Prav zato vse preveč radi občudujejo »močno .roko diktature« in z omalovaževanjem presojajo »demokratične počasnosti«, in vendar je vse to zgolj optična prevara, utemeljena na stvarnosti, po kateri nam postopki na oni strani železne zavese niso tako dobro in v podrobnostih .znani, kakor je to slučaj 73 l»oitek stvari na ,'Zahodu. Obsodbe ministrskega predsednika »madžarske ljudske demokracije«, Imre Nagya, ki je 4. julija 1953 ta Rakosijem prevzel vodstvo komunistične Madžarske, dokazujejo v prvi vrsti, da je namišljena ne. Mnotljivost v komunističnem taboru zgolj balonček iz milnice. Na-4alje nam te obsodbe zgovorno pričajo, da se je politični potres v Moskvi razširil na vse priprežni-ike ljudske demokracije, vštevši jwi tem tudi Titovo Jugoslavijo. Prav Imre Nagy je bil tisti, ki je *8 junija 1953 odklonil pospešeno industrializacijo ia posebno še for-»irano izigradnjo težke industrij« na Madžarskem ter se zavzemal za izboljšanje življenjske ravni .prebi valstva. Ti njegovi napori so res bili v največjem nasprotju s pravljicami urednikov »Dela« o obljubljeni deželi svetoštefaoskega komu nizma. Priznati je treba, da so bili romarji pri »Delu« neprimerno previdnejši od Malenkova in Nagya. Obema je postala njihova skrb za blaginjo preprostega ljudstva u-sodna. 'Nagyjev tekmec, Rakosi, je — kakor je to navada pri vseh ko molčarjih — samo čakal na trenutek, da obračuna z Nagyjem. Maščevanje je komunistični podedo-valni greh, je izvirno nasledstvo stalinizma. V Moskvi na novo izoblikovane in v komunistični svet. poslane parole, po katerih je treba vse napore posvečati težki industriji v smislu Leninovih in Stalinovih oporok, so Nagyju spodkopale tla. V času komunističnih mirovnih golobov, v času podpisovanj proti atomskemu orožju je treba komunistične diktature oborožiti do zob — seveda v obrambo proti kapitalistični napadalnosti. Do sedaj so namreč tuje države z orožjem ali revolucijami napadali prvenstveno komunisti. Zakaj bi vrsta enkrat ne prišla na njihove nasprotnike? Poleg težke industrije želi madžarska komunistična partija modernizirati tudi kmetijstvo. Z drugimi besedami: pridelovati bo treba več hrane. Prav preskrba z živili. preživlja na drugi strani železne zavese, neprestane krize. V modernih državah smatrajo za prvo nalogo državne oblasti, da svojemu prebivalstvu preskrbijo potrebni kruh in, če je le mogoče, tudi še kaj navrh. Tako daleč pa za železno zsfveso še niso. Sam Tito je brez sramu to potrdil. Za železno zaveso vlada še druge, morda za oblastnike bolj prepričljiva resn1-ta: Siti ljudje so radi nezadovoljni; samo lačne želodce lahko privlečeš k lastnemu kotlu! V tem kotlu pa se kuha in vre — ljudske vol;a in % njo vsa politična modrost komunističnih oblastnikov. V ta kotel premnogi ljudje nn Zahodu nočejo vtakniti nosov, pa bi le bilo pametno prepričati se, kakšne je mineštra, ki jo pripravijo aktivisti, .zaenkrat še svobodnemu človeštvu na tej strani zavese. Madžarski kotel je dovolj zgovoren. Cvetlice - hranit palice V nekaterih predelik Belgije in Nizozemske so prišli geologi do presenetljivih odkritij, da določen" rude obdaja, določena vegetacija. Ugotovili so, da imata botanika, in metalurgija nekaj skupnega. Danes razpolaga znanost s številhimi dokazi, da iso ležišča rud odkrili s pazljivim preučevanjem vegetacije na gotovih področjih. Posebno v Združenih državah posvečajo preučevanju rastlinstva in njihodpisov. Tudi tibetanske menihe so .prisilili k podpisovanju in vendar vsa ta nabiranja nimajo nobenega drugega namena kakor prepričati svet, da komunisti še živijo. Od vseh dosedanjih številnih podpisoixinj se zgodovina ni premaknila niti za en sam milimeter. Spomnite se samo, kaj ste vse že podpisovali! * * * V San Sebastiunu v Španiji je Društvo za varstvo živali zašlo v težke denarne škripce. Zato je odbor sklenil, da priredi nekaj tekem bikoborbe, da bi prazno blagajno zopet napolnili. • * * Neka zakonska žena v Avstriji,, ki ima poleg moža tudi še dva o-troka, je izračunala, da pomije ria leto: 7200 krožnikov, 3600 skodelic za kavo, 12.600 žlic, vilic in nožev. Najmanj 1800-krat mora pomiti lonce, ponve itd. Vsa ta posoda tehta na leto 5000 kg in ta teža potuje skozi njene roke. Pri tem porabi 11 kg čistilnih pripomočkov in 950 litrov tople vode. * * * V Južni Ameriki živi krastača, ki jo imenujejo aga. Dolga je 25 • 30 cm in doživi starost 30 let. Oddaja glasove, ki so podobni pasjemu laježu. * * • Bogata Američanka je svoji služkinji zapustila lepo moto 50.000 dolarjev. V oporoki je zapisala: »Lf-r lian Nelson naj nekaj časa živi kot prava dama. Pri sebi pa mora imeti služkinjo, ki jo bo vsak dan prav tako aeztia kakor je Lilian jezila mene!« • • • Ko so pred kratkim očistili londonski akvarij, je zlata ribica, ki ji pravijo Peter, skočila iz bazena in si zlomila obe stranski plavuti. Peter pa je ostala pri življenju. Čuvar akvarija je i” plutovine izdelal rešilni pas in ga pritrdil Petru okrog prsi. Od tega časa plava Peter tako veselo po vodi — kot riba. » • • V Montrealu v Kanadi je nek možakar odnesel v vili v predmestju nekaj dragocenosti. Končno je pred odhodom zamenjal še svoj obnošeni plašč z gospodarjevim. Policija je v odloženem plniču našla vse manjkajoče dragocenosti. Tat jih je pozabil v žepih. POD ČRTO Stare tržaške dogodivščine »To je bilo — če se ne motim mtjkaj let pred prvo svetovno vojna,« je pripovedoval upokojeni solini uradnik, gospod Dreja' z Grete »Veliki plakati so po vseh zidovih naznanjali, da pride v Trst nem-cirkuis Hagenbeck. Na postaji »o že steli tovorni vagoni s kamelami, sloni, osli, konji in drugo tako ropotijo. Na postaji je delal takrat tudi moj prijatelj Pepi Krota Bilo j/> to strašno radovedno fante, •vr vsako stvar je vtikalo nos. Pa ge je sam zlodej premotil, da je vtaknil nos tudi v vagon, kjer so biii levi. Gotovo je kaj premaknil in že je ena mrcina s šapo porinila Vrata na stežaj. Ze čez nekaj sekund je stalo kar šest izverin zlato-rjavih, močnih in pripravljenih na akok na rampi. Pepi jo je seveda pobral čez trač niče, kolikor so ga nesle noge. Lasje so mu stali pokoncu. Ze v najkrajšem času je bila vsa postaja iz sebe. Mlad prometni asistent Žerjali, ki je bil doma nekje s Krasa, je zagrabil za gumi:asto črevo in pričel brizgati po mrcinah. Uspeh je bil ta, da so jo levi ucvrli prot' ograji na Miramarski cesti, jo preskočili in se namenili naravnost f mesto. Lev Edgar je zavil naravnost v hotel Volpič in pobiral stopnice v prvo nadstropje. Neka starejša Čehinja, ki je prav tisti dan prispela v Trst, je nekaj časa pred tem postavila čevlje pred v ra.* a svoje sobe. Čutila je, da je nekdo čevlj» pobral, potem pa se ji je izdelo, da nekdo nekaj razmetava po hodniku: gotovo njene čevlje. Kaj naj to pomeni? OdDr’a ie vrata in ;a-gledala — Cehinia ie zagledala -leva, ki se je igral z njenimi čev-lil. • Za nekai trenutkov ji je s.rc° obstalo. Morda je sanjala. Saj je hotela isrnati do štirih, potem pa ie nameravala s koči;o v Miramar. Včasih so jo res nadlegovale težke sanre !n tudi levii so se ji že večkrat prikazali v snaniu. Prav taki, ki grozovito mlatiio z repnim čo-rom. Ali o levih, ki bi se igrali z njenimi naiboliš'mi čevliii, Čehinja še n• nakih« pravicah v obeh delih tržaškega ozemlja, ki ga upravljata tako različni državi, temveč samo o »enakih« pravicah obeh narodnostnih skupin v okviru posameznih delov. Londonski sporazumi n.’ nalagajo Jugoslaviji, da se mora demokratizirati, niti_ Italiji, da mora svoj postopek do Slovencev ponižati na komunistično reven, temveč obvezujejo obe sili, da ne smela .narodnih manjšin diskriminirati. Drug razlog za neveljavnost londonskih sporazumov je za prof. Romana dejstvo, da se je Italija obvezala, da bo Slovencem v Trstu vsaj delno povrnila po fašistih povzročeno škodo. Pri tem je mislil na tri obljubljene narodne domove. Ker ni Jugoslavije sprejela nobene podobne obveze do italijanski; narodne manjšine v Istri — kateri fašisti niso požgali nobenih domov in niso uničili nobenega premoženja — je za prof. Romana delna, poudariti ie treba že samo d e 1 -n a povrnitev škode tržaškim Slovencem, eden izmed razlogov z« neveljavnost podpisanih sporazumov! Žalosten je vtis, ki ga vzbuja takšno argumentiranje. Namesto da bi se hrabro in odločno priznalo stare napake, zapostavljanje in izigravanje do .narodnih manjšin prevzetih obvez, ki so bile glavni razlog, da je Italija po tej vojni izgubila toliko ozemlja, se zopet zavija na stare steze. Vse obljube, dane tržaškim Slovencem, naj bi ne bile veljavne zaradi dejstev, ki so bila vsakemu slepcu znana v trenutku, ko so bile predmetne obveze sprejete, zaradi tega, ker Jugoslavija ne bi sklenila sporazuma o obmejnem prometu, zaradi itega, ker bi jutri kakšni ulici izpreme.nila ime in zaradi vedno novih in vedno bolj iz trte izvitih razlogov. Ali nai ■torej Italija s tržaškimi Slovenci samo pritiska n-.t Jugoslavijo? Nai nima do njih nobenih dolžnosti, ki bi bile izven tega okvira? Ne smatra, da jih mora kot svoje državljane zadovoljiti in pridobiti? -Zdi se 'nam, da so pogledi prof. Romana skrajno negativni, da jim manjka vsaka pozitivna poteze. Preveč sc prihližujejo preteklosti, ki je bila izvor tolikih napak in gorja. Vendar se je na kongresu Krščanske demokracije oglasil kdo. ki je zagoVarjal nasprotno mnenje (noviner Botteri), pa čeprav je zaenkrat njegov glas ostal bolj glas vpijočega v puščavi. Dokler se f:n najdejo ljudje, ki trezno in samostojno mislijo, še vedno lahko upamo, da se bo nekega dne morda I. tudi tukajšnja večinska- stranka za vedla, da je Italija poklicana, da vrši svoje poslanstvo v teh krajih in ob sami meji komunističnega sveta na drugačen način, kakor pa je izigravanje prevzetih obveznosti in izvajanje represalij na račun narodne manjšine, ki ne more biti kriva, če vlada v njeni matični domovini komunistična* diktatura. Kako vse drugačno vzdušje je vla dalo na kongresu manjše, toda svojim načelom neprimerno doslednej še stranke tržaških socialnih demokratov! Njihov generalni tajnik, dr. Lonza, je opozoril na nevar nost, fci jo predstavlja neuresniče-nje memoranduma. Poudaril je, da je temelj za vsako mirno sožitje spoštovanje sprejetih obveznosti in pogodb. Pozval je na takojšnje izvajanje določb, ki naj omogočijo sožitje l narodnimi manjšinami, katerim zagotavlja svobodo tudi listava. To je pozitivno, aktivistično in na bodočnost preračunano državniško stališče. Pri tej majhni, a na čelni stranki bi se tudi mogočni tržaški demokristjani marsikaj naučili. Stavka profesorjev V zvezi s stavko profesorjev in ravnateljev italijanskih srednjih šol, ki jo je napovedala za 31. mar ca in 1. aprila t. 1. »Enotna fronta za šolo« v Italiji, so strokovne organizacije nameščencev slovenskih šol v Trstu na izrednem sestanku svojih predstavnikov v Zveznem odboru sklenile, da se iz solidarnosti stavke udeležijo tudi profesorj' r, ravnatelja slovenskih srednjih šol na Tržaškem ozemlju v upanju da bodo v bodoče deležni enake solidarnosti od strokovnih organizacij italijanskih šolnikov v borb: za ureditev slovenskega šolstva. visa dosedanja komunistična praksa v najširšem obsegu. Zavojevalnost imenuje komunistični volapik: imperializem. Komunizem je torej ie PO svojem objavljenem programs nujno imperialističen. Za dosego revolucionarnih ciljev ■so po izpovedanjih vseh komunističnih ideologov dovoljena vss sredstva. Zahodni svet ni rniko'! razglašal niti svetovne revolucije, niti teženj po svetovni nadoblasti. Svetovna revolucija je monopol komunistične prakse. Vsa napadalna sredstva propagandne in vojaške prirode so v komunističnih državah namenjena svetovni revoluciji, to ie nasilni svetovni nadobla sti. Tudi atomsko in drugo orožje »Sovjetski učenjaki preučujejo prav v teh časih možnosti kozmičnega uničevanja. Uresničitev teh zamisli 'bi postavila atomske bombe med. otroške igračke. 'Cernu ti napor sovjetskih znanstvenikov? Za dosego svetovne revolucije, pa čeprav bi potem poginil ves komunistični svet, ali celo prav zato, da bi izginil z zemeljskega površja, saj kdor ni komunist, je vohun, izdajalec, izkoriščevalec ipd. Atomske bombe nekoč smo to že pribili — imajo v komunističnem programu edino to napako, da pri uničenju ne izbirejo med tistimi, ki nosijo pri sebi izkaznico KP' in tistimi, ki to izkeznico zavračajo. Prav zato so atomske bombe ?.a svetovno komunistično revolucijo zaenkrat neuporabne. Sovjeti pa se že tako in tako iznašli vse, s čemer denes razpolaga civilizirani svet, morda bodo iznašli tudi atomske bombe, ki bodo podirale le he-komuniste in tudi tiste komuniste, ki padajo v nemilost... Zato je treba nekomunistično zgrajene bombe spraviti s sveta! Razstava policijskih psov V soboto bodo v Športni palači priredili prvo razstavo policijskih psov iz šole v Nettunu. Psi bodo nastopili v raznih dresurnih- disciplinah. Za občinstvo utegne biti .posebno zanimivo iskanje skritih predmetov. Posebno zanimivo bo tudi slediti pokorščini in ubogljivosti psov. Nadaljnji spored predvideva preizkušnje o pasji moči in vzdržljivosti: premagovanja ovir, skojci in plezanja. Ljubiteljem psov bo razstava nudila prave užitke, posebno še, ker bodo nastopali tudi psi tržeške civilne policije. Interesente obveščamo, da so-vstopnice v predprodaji v Galeriji Protti kot tudi v Športni palači. Počakajmo na elBhtromobll... Ko se nem je po snežnem mete-žu in brluz-gah končno le prismejala pomlad in se poželjivo oziramo po motoriziranih sosedih, se nam kar same po sebi vzbujajo skom: ne po Vespi, Lambretti ali celo najnovejšem vozilu, ki je iz »Miške« zraslo v pravcato »Miš«. Vse lepo in prev, ali... Tako sem premišljal gori na Sta ri cesti v nedelo popoldne in opazoval neprestano tekmovanje meii openskim tramvajem in številnim ropotuljami, ki so se drenjale proti Opčinam. Elektromobil, to bi bilo nekaj, sem si mislil. Le pomislite: elek tromotor vozi popolnoma tiho in ne pušča za seboj ne dima, niti smradu. Vplinjačev ni, sveč nič. nobenega izpuha, nobenih prestav in bencinskih tankov ter sto drugih sitnosti, ki jih prinaša vedno za-mezano vozilo. Kako simpatičen je nasproti motorni pečki dinamo. Tak elektromotor je v resnici gospod, lahek in majhen — in, kar je najvažnejše, on sam in njegove vožnje so poceni. Zanesljiv je in vztrajen. Ne pozna mobenih muli; temperaturne spremembe ga ne zanimajo, prehladov sploh ne pozne. Vožnja z elektromotorji so otroško lahke — in vendar... Da, da, Ahilova pete elektromo-bila je prav ta vražji akumulaitor. Tega zlomka moreš stalno voziti s seboj, niti za trenutek se ga, ne moreš ,znebiti. In kako je težak, za dobro taščo, prepelje pa te komaj 80 km daleč is hitrostjo največ 00 km ina uro... V čem leži veis problem? V izgradnji akumulatorja i:z lahkih kovin, iz suhe baterije, v katero bi lahko nabasali električnega toka vsaj za kikih 300 km vožnje in bi teža ne presegala 20 kg. Baterije, ki bi jih lahko zamenjali s polnimi, tako, kakor avtomobilisti polnijo bencinske tanke. To je muzika današnje tehnike, kdor bi tak akumulator iznašel, bi postal i“7. 'noč dolarski milijonar. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 2. eprila 1955 ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah WILLIAM SHAKESPEARE Ukročena trmoglavka V nedeljo 3. aprila ob 16. ur* v dvorani Prosvetnega doma na Opčineh WXLLIAM SHAKESPEARE Ukročena trmoglavka V torek 5. aprile 1955 ob 20.30 ■v kino dvorani v Skednju WILLIAM SHAKESPEARE Ukročena trmoglavka Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema \ Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537 IH I z B r| i hmetovalcl ! Deske smrekove, macesnov« in trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. «0441 CALEA Vlal« R S T Sonnlno, a 4