Leto XXV., št. 210 Preis — Cena Z.— C Teietop n M U « UvUUilCV. 11 1* iiio J»Wi4U» «luclcfe i.iuO'i«~ KutOOllCW alf a > - tcietoc a « 'oU/uilut» \u>( nest« Liuhlwo^» LtJO «3 tkiiuitM «Mupjrvt » »«'»*• O ,ul"* * •n..,^, H, • * VI" AN«_ S*Uuu, |yO>Wlukl JUIUJIlUi JU IHiilUO tekovnm oivodu * 17. MV o jsulc krau Jra'i!» Vf»i7ii noti fr>n »'o*! Nr 11 -411>> Starke Sowjetangriffe südlich der Weichsel und an den Rändern des oberschlesfschen Industriegebietes blutig abgewiesen Oppeln verlorengegangen — Strassenkämpfe in Bromberg — Erfolgreiche Abwehr neuer starker Angriffe in Kurland — Unsere Angriffsverbände in Ungarn dringen weiter vor — Das Industriegebiet von Alsögalla und Felsögalla eingenommen — An der Westfront heftige Kämpfe im Rur-Brückenkopf und an der Front zwischen Elsenborn und der Sauer — Im Elsass wurde ein Brückenkopf über die Moder gewonnen Ans dem Führerhaupt ' * starken, ven Panzern nn'erstütz::en An-gr ffe wiederum mit Schwerpunkt südiWt-1-ch Libau fort. Sie wurden im wesentlichen rbgescblagen, einige Einbrüche sbge-rirgel'. In d'csen schweren Abwebrkäm-pfen wurden 52 Panzer abgesehenen. ScM0.chtf?!e«rer griffen in den Schwerpunkten der Win t °tt rhlr eb t in die Erd-kämnfe ein. Sie setzten allein ;m Oderraum 24 Panzer ausser Gefech^ und vernichteten SRO Kraftfahrzeuge sowie zahlreiche 12 in 23. Januar dureh Truppen des Heeres Flakartillerie und fliegende Verbän- de der' Luftwaffe 1356 Panzer vernietet. I lebhaft Südlich der We'ehsel und an den Rändern des oberseMosischen Indnstrfegeb'e-res wurden stark» von Schlnch'fliegern unterstützte Angrffe der BoVcbewis^en blutig abgewiesen rrler aufgefangen. Zwischen Gleiwl z und Brieg verstirbt der Feind die Oder zu überschreiten Bs gelang ihm Onpeln n-wh schweren Kämpfen zu nehmen. Die fvbersetzver^nche über den Fluss abrr wurden in der Masse Im Gegenangriff zerseb'a«ren. Fm einzelne inzwischen eingeengt? Briiekenkönfe w~"rd noch gekämpft. Vom Südosten ber schoben *ich fein (Vi sebe AnTiffssnV'.en n:iber an Breslau heran. fisTcb d-r Stadt sc'-ei-terten a'le Angriffe des Fe'ndes. E'ne bei Steinau über die Oder fese'zte sow'etisebe Kamnfgrappe ml SO Panrem \v»r'le n^eh In T7o "a->d war die beiderseitige Stoss. tropp' ätigkeit in letzter Zeit besonders Im Rur-Brückenkopf südöstTch Rör-mend wi-d um Heinsberg hef ig trekämpft. An der Frcnt zwischen Flsenborn und der Sr.ner führ en die Amerikaner sfarke An. griffe, vor allem cstl'cb von Houffallze, wo ihnen ein kle'nerer F'nbmch gelang. Im Gebiet von Vipnden b'ieben sie in unserem Ab^'ebrf^ner liegen. Südl'cb Reicbshofen im Elsass gewannen nnsere Trrnnen ?m Angriff einen Brücken. Impf über d:e Moder nnd schlugen Gegen-pn^'iffe. d'e der Fo-V-d bis zu 18 mal wiederholte bin ilg zurück Südost* ich Rappoltsweller dauern die hin- und berwobel IR Panzer und 1 **«»»-Äbsehnss von 24 Kampftagen geworfen. ) zersn"hwan-en. Ans m^sen Po^en nnd Tbom werden re-en starke < der Fen^ konnte nur einige geringe Ein-boNchewisti'ehe An«-iffe bebautet, in j bliche erzielen. Bromberg toben heftige S rass-fkämpfe. In Ostnreussen versucht /'er Feind sel-Einbruch in R'cbtnng F'bfng na-h Flanken ru erweitern. Erbl.ter'e Kämpfe sind Mer im Gange. Östlich davon wurde nnsere Verteidl- D:e an^-Io-amerlk^nlscbe Ln^itätigkeft beschränkte sich am gestrigen Tare auf ,7a "-^vovor allem in das wcstllcha ReVhsgeblet. Gros«-T.onfTon auch gestern unter unserem Fernbeschnss. Obrambni mptki eb krilih« hudi bsji v sredi vzhodnega bapšca prSte^fefja v veliko cbrisnbsto bitko na vzhud« Izprem: n|a| se b3|I ©b sprd«Jj Roert ia na be!gifsto-luit&emhuršUzm pa^rc-ß!« — Nadalistji napadalni uspeni ¥ seveunl Akaciji Berlin, 25. jan. Velika bitka na vzhodu je sedaj znova zajela odsek v Kurlandiji. Napadi "desetih sovjetskih divizij južno od Liepaje. petih južno od Saldu ja (Frauen-burga) in več nadaljnjih v odseku pri Do-lelna so se 3 težkimi izgubami ponovno zrušili. Napadalci so izgubili 101 oklopnik. Ob vzhodni strani se je posrečilo nemškim lensteinom in Ostrolenko so preprečile nemške divizije vse sovražnikove prebijalne poskuse. Uspešni boji pri Ortelsburgu in severno od Ostrolenke so istočasno zavarovali postojanke dalje proti vzhodu na ma-zurski jezerski plošči. V vzhodnem delu Vzhodne Prusije je pritiskal sovražnik dalje proti zapadu. Zaman je poskušal pre- ^^^«SS^dl ' koračiti reM Pregel in Deime Krajevni e kom izredno krvave izgube. Pravi ob- vdor pri Labisu so očistili nemški napa-: ImbS uspeh pa ne obstoja v sovražniku j dalni topovi. Pri ponovnem poskusu napa- .. ___«_ .. T— t - - A »t f am rl o KaIÜO- da preko ledu Kuronske lokve so unicui I Nemci neki sovjetski bataljon. ! Na zapadnem bojišču je prišlo ob jas-I nem in hladnem zimskem vremenu, ki je zopet dopustilo obsežnejšo uporabo letal- j stva, do novih in silovitih bojev na dose- j u ^ • * „„ ; danjih žariščih. Najvažnejše dogodke so vznoetu ie se naaaije .»•orictoirliali hrPTniRneSnl nanad hritanske i-adanih izgubah, temveč v tem, da boljše vikom znova ni uspelo doseči prostega razpolaganja z morskim zalivom pri Rigi, ki ;.ra potrebujejo kot mornariško oporišče, ako bi hoteli še nadalje ojačiti pritisk proti Vzhodni Prusiji. Težišče bitke na ned zgornjo Vislo in Kuronsko lekvo. Nem »;» ojačujejo svojo oepomo črto z novimi rezervami in z odmikajočimi se oddelki. Napravili so deloma že večje zaporne postojanke in bočne zaščitne naprave, ki jih sovražniki sedaj napadajo. Tako izgleda tedaj bojišče na vzhodni in severni strani zgornje šlezije vse do Tarnowic in vzhodno od Vratislave Ob njem so se razbili vsi sovražnikovi napadi Pri Vratislavi so nem- j ^loma" z" golim orožjem ogorčeno upirale žke čete celo ponovno osvojile več krajev. so 24 težkih oklopnikov in zvišale rned obema tema oapornnna točkama, to- sovražnikovih bojnih voz. ki so jih rej med Tarnowicami m Bnegom pa je so- . t Qa 15Q Tudi na bel. vražnik svoj pritisk ojaču Proti jugu pri- ijsko.luksemburškem področju so zadale tiskajoče sile so prodrle z ozkim klinom do ; | J nasprotnikom težke izgube, severnega roba Gle.wi za, istočasno pa so , lnoma poUnem St.Vithu in se- se razvili močni oddelki prot. odseku ob j Jf» P P D,ekir^ha napredujejo Američani Odri med Koslom in Ohlauom. Sovjetski 1 . ---^. f J . . . i predstavljali brezuspešni napad britanske ■ 2. armade proti nemškemu predmostju ob \ spodnji Roeri, težki poulični boji v belgij-! skem mestu St. Vithu ter umik Američanov preko Modra med Hagenauškim gozdom m spodnjimi Vogezi. Britanska 2. armada je ojačila svoj pritisk proti trikotu med Roe-ro in Maaso. Po silovitih letalskih napadih je napadla s tanki, metali plamenov ter z nekaj pehotnimi polki. Nemške čete so se čelni napadi na Oppeln niso imeli razen dveh manjših vdorov nikakega uspeha. Sovražnik je zato poskušal mesto obkoliti, vendar so mu Nemci s protisunki stisnili in uničili preko Odre došle čete zgolj po korakih. Nekaj krajev je po desetkrat menjalo posestnika. Boji na tem področju so v primeru s se-, danjim nemškim napadom v severni Alza-\ ciji podrejenega pomena. Na to bojišče so Američani znova privedli rezerve in se naj- Južno od Krakova in ob vzhodnih robovih zgornjeSlezijskega industrijskega področja so odbili Nemci močne ter z bojnimi letalci podprte boljševiške napade. Ponovno so zavzeli mesto Jaworzno. Na severnem loku bojišča pred zgornje-Slezijskim industrijskim področjem se Je sovjetski pritisk ojačil. Kljub temu so nemške čete sunek prestregle in se še nadalje uspešno branile v Gleiwltzu, pač pa se je znova zaostril položaj na področju Oppelna, ki so ga morali po težkih pouličnih bojih Nemci ponoči izprazniti. Več sovjetskih poskusov za prekoračenje Odre so razbili s takojšnjimi protisunki. Južno in vzhodno od Vratislave se menjajo napadi ln protinapadi, ne da bi se položaj izpremenil. Neka sovjetska oklopniška skupina, ki je prišla pri Steinauu preko Odre, je bila takoj obkoljena in popolnoma uničena. Mesti Poznanj in Torun sta vzdržali tudi včeraj močen pritisk sovjetskih oklopnikov, pač pa Je uspelo sovjetski skupini, da je s številnimi oklopniki vdrla v pretekli noči v mesto Bydgoszcz (Bromberg). Bitka v Vzhodni Prusiji se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Najtežji ao bili boji za strateško važno ozemlje južno od Elbinga. Nemci so zadali s številnimi protinapadi sovjetskim četam velike izgube in pri tem zavzeli mesti Freystadt in Riesenberg. Proti sovjetski napadalni konici, kateri se je posrečilo doseči vzhodno od Elbinga zaliv Frisches-Haff, so stopile takoj v akcijo nemške oklopne bojne skupine, katerim je uspelo v izredno ogorčenih borbah obkoliti in po večini uničiti sovjetske oklopniške konice. Na Mazurski jezerski plošči so bili zlasti tik poleg Lötzna in pri Angerburgu hudi boji. Ob Deiml, vzhodno od Königsberga, so odbili Nemci znova vse sovjetske sunke. Trenutno so v teku protiukrepi proti dvema predmostjema, ki ho ju napravile sovjetske čete po dovozu svežih sil. Branilci Kurlandije so odbili tudi včeraj vse sovjetske napade, izvedene z ojačeni-mi silami. Samo na področju južnovzhodno Liepaje so uničili zopet 52 sovjetskih bojnih voz. BerIMi l'sti o gdräafn na vzhrlnein feej ščtt Berlin, 25. jan. Berlinski listi ugotavljajo soglasno na podlagi posebnih poročil z vzhodnega bojišča, da so se že pričeli opažati nemški protiukrepi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da se sedaj v vedno večji meri pojavljajo na bojišču rezervni oddelki. Od vsepovsod so bili dovedeni novi oddelki na ogrožena žarišča velike bitke na vzhodu, da bi tvorili podlago onih protiukrepov, ki se izvajajo od zaliva Kuronske lokve pa do Slovaške. Prav tako poudarja tudi »Völkischer Beobachter«, da to niso improvizacije, marveč že vidni elementi konstruktivne obrambe. Isti Ust opozarja tudi v uvodniku, da ne gre Sovjetski zvezi za nič drugega kakor za faktično oblast ln da se v Moskvi niso nikdar spuščali v kompromise. Osrečevala narodov z zapada vedo prav dobro, kaj pomenja napredovanje rdeče vojske proti zapadu. Prav v teh dneh so očitno izdali, s kako mešanimi občutki so spremljali boljševtško napredovanje, ki je preseglo tudi njihova pričakovanja. Nairci 'iraf® na zanadn Se vedno pobttda Stockholm, 25 ian Reuterjev vojaški dopisnik John Kimche se bavi posebno s položajem v Aizaciji in ugotavlja da se položaj severno od Strasbourga stalno «'abša Sedla i ni več mogoče govoriti o navadnem nenvkem predmestju, kajti po nemškem zavzetju Gambsheima je s'edü nemški prodor skozi MaeJo poraziti Nemcev, ki so še na-da! e ohranili »vojo akcn«ko svobodo, medtem ko « ni moglo anglo-ameriTto poveljni-rtvo znova pridobiti pobude, ki jo je izgubilo 16. deoembra Kanadski vojni minister o podnisrniški nevarnosti ženeva, 25. jan. »Na severnem Atlant kj je danes toliko nemških podmcrnic. kako» jih je že več mesecev ni. bilo. Dan za dnem nam potapljajo ladje,« je izjavi) kanariski obrambni minster general Mc. Naughton da bi razložil zakaj se pretekli teden a: udeležil voljlce kampanje, marveč se le zadrževal v OttawL Izhajb vsa* ^uueaeyka. Mesečna naročnina 32 Ur Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica It It Telefon ftt 31-22 31-23. 31-24. Rokopsi se ne vračajo Močni sovjetski napadi južno od Visle in ob robovih gornjeslezijskega industrijskega področja krvavo odbiti Oppeln Izgubljen —- Poulični boji v Bros ibergn — Uspešna obramba novih močnih napadov v Kurlandiji — Naši napadabd oddelki na Madžarskem prodirajo dalje _ Industrijsko področje Alsögalle in Felsögalle osvojeno — Na zapadnem bojišču silni boji na predmostju ob Rseri ter na bojišču med Elsenbornom ia Sauerjem — Nemško predmostje v Aizaciji na drugi strani Modra Ftthrerjev glavni stan, 25. jan. DNB. Vr- , Sčo med kraje Ortelsburg, Lotzen in A»- hovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: t gerburg, kjer smo jo utrdili. Med Allenbur- Na Madžarskem so prebili na£i napadal- j gom in Kuronsko iokvo so preprečile nato nI oddelki med jezerom Valencze in Düna- j divizije več sovražnikovih prebijalnlh po- vom močne sovražnikove protitankovske j nkusov. zaporne postojanke ter prodrli preko odse- ! Na bojišču v Kurlandiji je nadaljeval ao» ka pri Valiju. Nemški in madžarski oddel- j vražnik po dovozu novih sil močne, z oklop- kl so v napadu prekoračili zapadni del go- ! niki podprte napade znova s težiščem jul- rovja Vertes ln zasedli industrijsko pod- ! novzhodno od Liepaje. V bistvu smo jih od- ročje Alsögalle in Felsögalle. Nočni sovjetski napadi proti zapad nemu delu Budimpešte so ostali brez uspeha. V bitki med Karpati in Vislo je zadal žilav odpor naših čet sovražniku težke izgube. Samo na območju neke vojne skupine so uničile po nepopolnih vesteh čete vojske, protiletalskega topništva ter leteči oddelki letalstva med 12. in 23. januarjem 1356 oklopnikov. Južno od Visle ter ob robovih zgornjeSlezijskega industrijskega področja smo krvavo odbili ali zadržali močne, z bojnimi letalci podprte boljševiške napade. Med Gleiwitzom in Briegom poskuša sovražnik prekoračiti Odro. Po težkih bojib mu je nspeÄo zavzeti Oppeln, njegove poskuse, da bi prišel preko reke, pa smo v glavnem s protinapadi razbili. Za nekatera medtem nastala predmostja se še bojujemo. Z jugovzhoda so se napadalne konice tesneje približale Vratislavi. Vzhodno od mesta so se izjalovili vsi sovražnikovi napadi. Neko pri Steinaus preko Odre dofilo sovjetsko bojno skupino s SO oklopniki 9mo po uničenju 24 bojnih voz vrgli nazaj. Poznanj in Torun držimo kljub močnim boljševiškim* napadom, v Bldgnšču divjajo siloviti poulični boji. V vzhodni Pnirdjl skuša sovražnik ob bokih razSlriti svoj vdor v smeri proti Elbin-gu. Razvili so sc ogorčeni boji. Vzhodno odfcrd smo umaknili naše obrambno bojišče na Mazursko jezersko plo- bili, nekaj vdorov pa zajezili. V teh težkih obrambnih bojih smo uničili 52 oklopnikov. Bojni letalci so posegli na težiščih zimske bitke v boje na zemlji. Samo na področja Odre so Izločili iz boja 24 oklopnikov te* uničili 860 motornih vozil In številne topove. Na Nizozemskem jc bilo obojestransko delovanje napadalidh čet v zadnjem časa posebno živahno. V predmostju ob Roeri južnovzhodno od Roermenda so trenutno siloviti boji za ' Heinsberg. Na bojišču med Elsenbornom in J Sauerjem «»:> Američani močno napadli, zla» ; sti vzhodno od Houffalizza, kjer jim Je ; uspel manjši vdor. Okrog Viandena so obtičali v n^šem obrambnem ognju. Južno od Relchshofna so napravile naie čete z napadom predmostje preko Modra in krvavo odbile protinanade, ki jih ie sovražnik tudi po osemnajstkrat ponovil. Južnovzhodno od Rappcltsvvrilerja se na» dfjljuiojo meniajoči se krajevni boji. Nasprotnika, ki Je prodrl na vzhodno obrežj« lila, smo vrgli »opet nazaj ter uničili 16 sovražnikovih oklopnikov in 2 Izvidnlška oklopniška voza. Iz Miilhausena napadajoči sovražnik je dosegel le nekaj majhnih vdorov. Angloamerlčko letalsko delovanje se J« omejevalo včeraj na n-nade lovskih letal« predvsem nad zapadno Nemčijo. Veliki London smo tndi vferaj obstreljevali z daljnostrelnim ognjem. Bsji na zapadu 11 :u h»™« — vv.. , Amerlčani znova privedli rezerve m se naj- Obrambni uspehi vzhodno od Vratislave m0čneje upirajo. Kljub temu se je posre-, U 7Vf7i 7 iztrrinimi deianii onih čet, ki j iilo Nemcem da so na široki črti zapadno od Hagenaua dosegli reko Moder in njen desni pritok Rotho. Vsi kraji severno od te črte, med njimi Mertzweiler, Bitschofen, Kinoweiler, Urweiler, Offweiler, Bischoltz in Rothbach, so bili znova osvobojeni. Nemške čete prodirajo kljub ojačenemu sovražnikovemu odporu še dalje naprej in so zasedle v sredo dopoldne zapadno od Hagenaua severno industrijsko področje Schweig-hausna. Pri Schlettstadfu se nadaljujejo protisunki v svrho odstranitve krajevnih vdorov. Težke izgube Angloameričanov so tudi v januarju močno narasle. Po zadnjih vesteh so znašale v času od 5. do 15. januarja 465 oklopnikov, nad 12.000 padlih in težko ranjenih ter okrog 3000 ujetnikov. bo v zvezi z lzicdnimi dejanji onih čet, ki do se prebile od Pilice vse do Schieratza in tamkaj dosegle določene sprejemne črte. S prekinitvijo važnih cest in z vezanjem močnih oddelkov v globini bojišča so preprečile sovražniku popoln razvoj njegovih napadalnih sil na južnem področju ob reki Warti Prostor ki ga drže. učinkuje proti jugu in severu kot bočna zaščita ter močno moti sovražnikove operacije na področjih vzhodno od Vratislave in pri Poznanju. Boji med Warto ln prekopom pri Bydgoszczu (Brombergul so še v polnem teku Napadi z Juga in vzhoda proti Poznanju so se izjalovili Ob bvdgoškem prekopu so hudi boji s sovražnikom ki pritiska proti severu, vendar je ostalo predmostje pri Torunu (Thornu» v npmškl posesti Vsi sovražnikovi napadi severno od Visle so usmerjeni proti Vzhodni Prusiji So-"ražnfk napada med Torunom in Ortelsbur-gom proti severu Iz Deutsch-Eylaua je pognal ozko konico vse do področij južno od Elhlnga in Mohrungena. Tu so se razvili ogorčeni boji venrlar se je boljševlkom ponesrečil poskus, da bi razširili oporišče svojega ozkega bojlščnega pomola. Med Torunom in Bischofswerderjem ter med Al- NafnovejSa porota z vzhodnega ba jišča Berlin, 25. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja: O trdoti bojev in o izgubah boljševikov v gornješlezijskem industrijskem področju priča poročilo nemSke bojne skupine, ki je uničila po Se nepopolnih vesteh v zadnjih osmih dneh 1356 sovjetskih bojnih vos. la^fovin namestil pami-el 2eneva, 25. Jan. Z gotovim prizvokom neprostovoljne ironije piše b;st »Wa«h ng-ton Pest« o neizpo njenih obljubah pomoči A« gloameričanov evropskim narodom. Be- J seda »osvoboditev« ima slab prizvok, če i ima človek prazen želodec. Se ve: a tudi v temu članku ne primanjkuje izgovorcv. Tako piše list, da je pomanjksnje ladijskega prostora največja težkoča. Nadalje p še, da primanjkuje zaveznikom pred. vsem uporabnih luk Da je za Zed.njene države tudi ves problem pomoči končno 1" pretveza za imperialistične interest a zahteve tega list, da je treba 0rga lza. cijo la:"ijske plovbe ns nem1raci'e Ren vzhodno od Ri^ch-weilerja. nanravi'e predmostje in ga kliubvjem sovražnikovim protinapadom izgrad:lc proti zapadu hi severu Sovražnik je mora! ponovno odtegniti iz dntgih bojisenih odsekov čete, da bi zajezil ta vdor. Nato je sledil četrti sunek, ki ga Je izvedlo nemško vodstvo ;užno od Strasbourg» med Il'om in Renom proti severu Nemške čete so nanravile globoko vrzel v sovražnikove črte Da bi zamašil to vrzel, je nasprotnik ponovne premestil svoje rezerve Stalen priti k od vseh strani je sovražnikove oddelke, kolikor j:h zaradi vriikih izgub sploh niso morali odtegniti z bojišča t?ko pome'al med seboj da se je moralo vodstvo ameriške 7 armade odločiti Z3 novo razporeditev svojih oddelkov. pri čemer je moralo opustiti ve'iko. močno n H eno ozemlje. Nasprotnik upa sedaj, da bo lahko s pedpero močn;h topniških od-de'kov brmil odsek Moder—Roth Sovražnik ;e doveete! rc7isrve in tv.'ilja v boj ob Moderu osvežene oddelke, nemške čete pa so vzdržale sovražnikov prit:«k proti jugu. Ttidi v sredo so nemške čete nadaljevale napade in so kljub ojačenemu sovražnikovemu odooru za'wd'e nadaljnje ozemlje zapadno od Hagenaua in ob odseku rde Moder in Roth. Anglo-amerifci napadi pa so imdi le malo uspeha, čeprav eo podpirali napadajoče pehoto razen oklopnikov in topništva -tudi močni bombniki oddeTci Ob spodnjem Röru so napadli Britanci ob gorskem grebenu pri Hens-bcn?u, da bi prodrij več kilometrov Široko oa2sserieaff! psrus'M tE^etiiltfce v Pisi M;lan, 25- jan. Rimski dopisnik »New York Timesa« je moral priznat: v nekem poročilu, da je slavno mest:> Pisa zaradi zavez iških bombnih napadov izredno trpelo. Poševni stolp v Pisi so granat« močno zadele, znamenito pokrpaliSče, ki je imeio v glavni stavbi freske iz casor zgodnje renesanse pa je popolnoma uniče, no. Ameriški dopisnik izrecno ugotavlja da »o napravili ta razdejanja amer ški angleški letalci ali pa zavezniki s svojim topn.šklm ognjem. KAMPFRAUM WEST. Kaum ein Soldat ist In den Trümmern dieser Stadt zu sehen. Die Kämpfe spielen sich in dea Ruinen ab. VarčnJI* s elektriko! 1 Z ZAPADNEGA BOJIŠČA. Med lin««! tega mesta skoro da ni vc Borbe m vrše * nseviaajk »JUTRO« fit 20 * Petek, 26. L 1945 Boji na Madžarskem Berlin, 24. jan. Mednarodni poročevalski urad objavlja naslednje podrobnosti z madžarskega bojišča: V vseh vaseh in manjših mestih, katerim se bližajo nemške čete pri svojem napadu med Blatnim jezerom in donavskim otokom Csepel, se je dvignilo madžarsko prebivalstvo, da bi sodelovalo pri osvoboditvi svoje domovme. V osvobojenih krajih se možje prostovoljno javljajo v vojaško službo. Navdušenje prebivalstva je ogromno. Po prebitju ožine, med jezerom Velencze jn Donavo so napadle sedaj nemške čete severno od Szekesfehervarja ter pregazile sovjetske postojanke v gorovju Vertes. Ostale so naglo se umikajočim boljševikom tik za petami. Istočas-no so napravile globlji vdor pn Bicsku. Na jugu nemškega vdomega področja med Blatnim jezerom in Donavo so odbili Nemci sovjetske razbremenilne napade ter očstili malo mesto Hercegfalva. V Budimpešti je bilo predvčerajšnjim težišče sovjetskih napadov v eevernozapadnem delu mesta. Nemške in madžarske čete so potisnile nazaj neko vdrlo sovjetsko bojno skupino. S protitankovskim topništvom m z minskim ognjem so razbile sovražnikova zbirališča, na vzhodnem bregu Donave. Berlin, 25. jan. Mednarodni poročevalski urad javlja: Med jezrom Velencze in Donavo so prebili nemški napadalni oddelki več močnih boljše-viških protitankovskih postojank in napravili številna predmostja preko male rečice Vali. Ostale nemške in madžarske skupine so sledile umikajočim se boljševikom v gorovje Vertes. Nemci so ponovno osvojili industrijsko področje Felsögalle. Nočni sunki boljševikov proti zapadnemu budipeštanskemu bojišču so se zrušili z velikimi izgubami za napadalce. Merilo: 20 M 60 SO trn Hohe fceWjHyjava J^eneiSJ Mr * 0 J V Piofonul »Topoli, Brerr älovts Krems Zirndorf« JJ, 1 Dunajf Krem niča i Zvolen ' B*5tiavnica •Krupir Levice... . .. _ Roznava I PVfelivec Košice, IfreMl VJV ® X Dun-SIrtda i Tu ,6n MBdling o 'V-Baden Dim. Novo mesto _ Sen>mering>v^t\'5 .Cer**„ Csorrajgf.. Ta»a9 J . ..«i. •natvan e. -»Wopron e „/^GjOr Szentendre? &"55^010ok / rsetiKemei» -/■ r «izarvas \Kpk p fetif^i Dunafčldva4olt te^J^Mo^ i^P^Cj\BaiatonszentgyBrgy ^ IOskunl^gM°Wes GyulaJ|? Marib^ fo%^endavaaV |K M -Oroihfca ß Präger^ ^Ml^^KotoHba „ . """.T, .C * .. <"Hodmezovasarh^/. ^ , ^ Kaposvar S«k«ar Mako jJsa^Arad „ — Celje Varaz3,n ^$6yeWnyei S>ja * jT^fcJf->-KX»JJadna ~ KrikcT^ Kopnvnka% Srigetvär •PWuh/7, sf-f T^^^namos^^^S f ^abok •Križevci \ -gar{ ^oheinj^' $uboTica% - Zagreb •Bjelova^^iz^ ifttö^ Senta^-Vel »^feombolja Temeivar Z V Ivamcgrad Slatina9 D.M.holja^ fcApatin N.Vrbas ^t.BeČej M Buzias* ^ Kutina "Daruvar Q^ü^S^mm Kul! ® Cara^seb«, .Novske Po^» 0t Vi^ovcl. ^LNovtSad_ ^^.Bečkerek^ * < Koitajnic Caiij» „a. * . VU1KOVC1» /JJ_oradtskB Bred evrpQ|j, j.^ RPlitvIc» Bihač^ Vršac® Alibunar- ^'PnledorWnjävor1 «rS^J-f^^^ \ » , . • . ^Banialuka X Rrfl[0 Riiol;"š ä Zemuni*W!VPar>iev0 oanski most v ' - • i#0rgvi!a Brčko Bijelina J.: r MeKadia" x i/t. , # ÖobojX ®6račanica H R \ V A [T S flagiaikK A pTuzlaVoznica aPožarevac Äüglifa v službi Moskve Eden o dcgovasta med Titom in šubašičem Stockholm, 25. jan. Britanskega zuna- | njega ministra Edena je vprašal v sredo v spodnji zbornici konservativni poslanec Captain Duncan, ali je sporazumen z dodatki k dogovoru med Šubašičem in Titom ter z dogovorom samim. Duncan je opozoril pri tem na dodatek številka 1, M pravi, da sme vlada v Beogradu v primeru, ako sumi člana kake organizacije, da je sodeloval s sovražnikom, preganjati celotno organizacijo. Eden se je izognil odgovoru in je izjavil, da se mora tozadevno najprej informirati, dodal pa je: >Britanska vlada je izjavila o tem dogovoru le to, da ga smatra zgolj na splošno kot dogovor, na katerega iahko pristane.« Čeprav se je Eden izognil jasnemu stališču, je vendar priznal, da bo vsaka komunistom neprijazna organizacija kratkoma-lo razpuščena, njeni člani pa lahko likvidirani, ako Titu kdo izmed njih ne bo ugajal. To je torej javna Izpoved priznavanja politike sile v smislu boljševiške taktike. Takemu dogovoru pa daje London rad svoje priznanje, kakor je Eden izrecno potrdil! Kakor vsepovsod: Anglija je sluga Moskve in njenih podružnic. Priznanje londonskega ksmmlstfcnega Usta Bern, 25. jan. Londonski dopisnik lista »Basler Nachrichten« piše o odpustu šu-bašičeve vlade po kralju Petru med ostalim: »Peter Mali«, pravi »Daily Worker«, »dela težkoče, namesto da bi se zadovoljil z dostojnim odhodom, kakršnega sta mu hotela zagotoviti Tito in Subašič s podporo britanske in sovjetske vlade.« Dopisnik lista »Basler Nachrichten« ugotavlja, da je omembe vredno pri tem morda nenamera-vano priznanje lista »Daily Worker«, da je imel dogovor Tito-šubašič namen, zagotoviti Petru dostojen odhod. Churchillova nezvestoba napram srbskemu zavezniku, ki ga brezdvomno izroča v roke oblastnikom v Kremlju, stopa s svojimi mračnimi spremljevalnimi pojavami sedaj vedno bolj odkrito na plan. Stockholm, 25. Jan. Kakor javlja list »Expressen« po poročilih iz Londona, se nameravata podati sedaj vsa »jugoslovanska« begunska vlada z eno edino izjemo in vsa »jugoslovanska« uprava v Londonu, ki jo cenijo na 200 do 300 oseb, v Beograd in pustiti bivšega kralja Petra v Londonu. Lizbona, 25. jan. Pustolovec, kt je prišel iz Moskve, je lahko s podporo britanske vlade kot rokohitrec razblinil v nič pravice kralja Petra, piše lizbonski list »Avoz« o jugoslovanski krizi. Politika Anglije v Grčiji in v primeru Petra je za angleški prestiž absolutno škodljiva. Od tega bosta imela korist le začasna vlada v Lub-linu in Tito. Bern, 25. jan. Zunanjepolitični sodelavec lista »Suisse« piše, da je Peter verjetno pravilno ravnal, ko ni upošteval Churchillo-vega nasveta ter se je odrekel tesnim zvezam s Titom. Petru ni mogoče prisoditi, da bi izročil usodo svoje dinastije v roke bivšemu vojaku Mednarodne brigade, to tem manj, ker je Tito samo orodje sovjetske politike na Balkanu. Žrtve ELASovega terorja Stockholm, 25. jan. V sredo so izkopali v prisoti.osti sjra YVaiterja Citrina in ostalJi ang.eških delavskih predstavnikov bliža Aten 285 trupel oseb, ki so jih umorih ELASovci. Stockholm, 25. jan. Kakor javlja agencija Reuter, je prisostvovalo v sredo odpo. sianstvo angleških delavskih organizacij, ki je prispedo v Grčijo, v bližini Aten izkopu 258 trupel, ki so postala žrte" ELASovega terorja. Grški zdraviliški strokovnjak, ki je pregledoval trupla, je razlagal britanskim zastopnikom, na kak način so bili umori izvršeni- List »Vradrni« pišp-Predsednik delegacije sir Walter Citrine je z grozo izjavil, da ni še nikdar videi kaj grozovitejšega kakor trupla teh ljudi, ki so bili umorjeni z zvezanimi rokami na hrbtu. K0 je svet zvedel nekoč o boljševtškon množičnih umorih v Katynu, so v Anglij, sprejeli zelo zadržujoče te vesti. Zastopn.. kom britanskih delavskih združenj se n* bi bilo treba peljati v Atene. V Katynu M lahko videli ne samo 285, marveč več tiso-trupel, ki so jih boljševiki na grozovit na čin umerili. Kalkor je. moral priznati Eden v spodnji zbornici, tudi britanskim državljanom n, bil prihranjen teror ELAS-ovin čet. Tako je moral Eden sporočiti, da so prisilili ELAS-ovi oddelkj 691etnega britanskega ■državljana Hendersona in njegovo ženo, da sta se pridružila talcem na njihov: po proti severu. S seboj nista imela skoro nobene obleke in nista prejela dva dneva nobene hrane, tako da je umrl Hendeiäou od iaikote in izčrpanja. Dunaj, 25. jan. Ankarski radio je razširil vest atenskega rad.ja, da nameravata obiskati grški mim. predsednik generai Plastiras in zunanji minister Sofianopou-los po zaključku konference med Cnurchil-lom, Stalinom in Rooseveltom London, Mo. skvo in Washington. Sestanek kralja Faruka s kraljem fbn Sandom Barcelona. 25. jan Egipski kralj Faruk je prispel v sredo v arabsko luko Janbo ob R (tečem morju (na višini Medine). kjer ga je pozdravil kralj Ibn Saud Sovjetska vojaška misija v Kaira Barcelona, 25. jan V Kairu se je nastanila stalna, iz desetih častnikov in ustrezajočega števila agentov sestavljena boljševi&a voja-§ka kom sija. ki ima nalogo, da nadzoruje vojaško vprašanje Bližnjega vzhoda, ki postaja vedno bolj interesno področje Sov jetske zveze. London i«t južna Anglija brez električne?,* toka Stockholm. 25 jan V več okrajih Londona in velikih del;h južne Anglije je bila v sredo dopoldne prekinjena preskrba električnega toka. Londonski radio označuje to kot »drastičen napor za štednjo pogonskega gociva«. Angleška pacifiška mornarica pod aaner*škin» admiralom Ženeva, 25. jan. že nekaj časa se udeležuje bojev na Pacifiku oddelek britanskega brodovja, ki ga sestavljajo tud. bojne ladje. Na neki washingtonski konferenci so izjavili, da operira kot »detaširam oddelek« in da ni podrejen zgolj ameriškemu šefu mornar ških> operacij admiralu Kingu, temveč tudj vrhovnemu poveljniku ameriškega pacifiškega brodovja admiralu Ni-mitzu ter podrejenima poveljnikoma Hals-leyju ali Spagueju. Ameriški mornar^k. minister Forrestal je poudaril, da smejo uporabiti ameriški admirali britanske ed-nice, »kjerkoli že in kakorkoli je to pač koristno«. Odvisnost, v katero ni pr šla po zaslugi gpcbokopa Churchilla le angleška politika, temveč tudi angleška vojska, nam to razmerje s&jajno označuje. Varcujte z elektriko! Izjava slovaškega parlamenta Bratislava, 25. jan. Slovaški parlament Je sprejel z viharnim odobravanjem izjavo naslednje vsebine: V trenutku, ko izvajajo sovražniki slo. vaške države in naroda na ozemlju Slovaške krvava grozodejstva, izjavlja slovaški parlament kot izvoljeno in zakonito zastopstvo volje slovaškega naroda, da tvori slovaški narod lastno samostojno celoto z lastno zgodovino, kulturo in tradicijo. Pia. vica odločevanja pripada edino slovaškemu parlamentu kot zakonitemu zastopniku slovaškega naroda. Vsak napad je protizakonit ln protipraven ter nasprotuje tudi načelom lemokracije, na katera se nasprotniki tako radi sklicujejo. 31ovaškl parlament odklanja vsak napad na slovaško ozemlje, protestira proti delitvi in poziva vse Slovake, naj ostanejo zvesti slovaškemu narodu in d:žavi ter delajo m se borijo za narod in državo. Junaška borba japonskih vojakov Toki», 25. jan. Na zasedanju parlamenta je slavil vojni minister maršal Sug jama bojnj duh japonskih čet, predvsem oddelkov, ki so izolirani na majhnih otokih Tihega oceana. Čeprav znašajo izgube teti oddelkov v mnogh primerih 30 do 40% njihove prvotne moči, jih preveva samo er a edina misel, služiti svoji dom-vini do poslednjega. Vojni minister je izjav.l, da služi predvsem posaidka otoka Pililiu, ki pripada otoški skupini Palau, za zgled, ker še vedno vztraja v boju, čeprav je sovražnik napadel pred meseci z nadmočnimi silami ta otok. Velika japon^ca letalska zmaga nad Sumatro Tokio, 25. jan. prepričevalno zmago nad kakimi 120 letali z nrsilk letal Je dosegla v sredo dopoldne protiletalska obramba nad Palenbangom na Sumatri. Kakor javlja japonski glavni stan v četrtek, so zbiij cajmanj 78 sovražnikovih letal, dočim ae samo 14 japonskih lovcev ni vrnilo na svoja oporišča, škodo, ki so Jo napravila bombe, označujejo kot majhno Močen japonski odpor na Filipinih Tokio, 25. jan. Ameriškim oddelkom se v gorovju na vzhodu pokrajine PangaSinan še vedno ni posrečilo prebiti močnih Japonskih postojank severno od Manaoaga-Sovražnikovo moč v tem odseku navajajo z dvema pehotnima in eno oklopniško divizijo. Izmed ostalih dveh diviz j, ki jih ima nasprotnik trenutno ma Luzonu, je prodrla ena po 20. januarju iz Dagupana in Lingajena proti jugu ter je trenutno na področju Tariaca in Lapaza. Manjše sovražnikove edinice so izvedle nova izkrcanja na polrtoku Bolinao pred Lingajenskim zalivom. Sovražnik pošilja v ta zaliv vsak dan nova ojačenja. Dne 20. januarja so opazili v tamkajšnjih vodovjih 20 prevoznh ladij, ki so se rca^ednjega dne pomnožile na 30 parntkov. Tudi ü2. januarja je priplulo v luko mnogo tovornih parnikov. Japonski državni greraSan Tokio, 25. jan. Japonska vlada je predložila 25. januarja parlamentu osnutek dr-žavega proračuna, ki izkazuje 26 milijard 592 milijonov jenov. Državni dohodki bod» narasli napram preteklemu letu za 5 mili. j arid 348 mil j:nov jn tudi izdatki bodo za 4 milijarde jenov večji. Tokio, 25. jan. Mornariški mmister ad miral Yona je izjavil, pred komisijo državn proračun v parlamentu, da je pr«-pričar, da bo tud v nadalje lahko zavaro val pomorske poti v japonskem vrdovju Ugotvil je, da vojna proizvodnja donro t»h preduje. Japcsnske izgube so bile vsled de. lovanja sovražnikovih p;dmornic in letalstva spočetka sicer precejšnje, tod* obrambni ukrepi se sedaj tako zbotjšani. da z zaupanjem gleda v nadaljnji razvoj položaja Iz Italie Milan, 25 jan Bonom i jeva vlada je bila spričo težkega prehr-njevalnega položaja v zasedeni Italiji prisiljena ustanoviti po vesti iz Rima nov državni komi-ariat z nalogo, da zagotovi vsaj ženam in otrokom potrebno prehrano. Milan. 25 jan Pravkar izdani zakm odre'a ustanovitev državnega odbora strokovnjakov v italijanski socialni republiki. Odbor se bo bavil z ugotav'janjem in določanjem tečajev pri prostem prometu na borzah republike. Njegova ustanovitev bo omogočala boljše nadzorstvo nad prostim prometom na zgornje italijanskih borzah, ki je zavzel v zadn em času zlasti na milanski borzi pomemben obseg Milan. 25. jan Z vladnim odlokom je bil določen Mi'an za sedež delovnega ministrstva ki ga je nedavno ustanovil Duce Prav tako so prestavili v Milan sedež mmVtrMrva za industrijsko proizvodnjo in ministrstva ?a kmetij-ko proizvodnjo Milan. 25 jan V bližini Trevisa so obstreljevali sovražnikovi lovski bombn ki na cesti v Monastire pogrebni sprevod s krsto pred nekaj dnevi med letalskim napadom ubitega dečka Čeprav -o številne cvetlice *n venci razločno označevali pogrebni sprevod so srrvraž-nikovi bombniki kl ub temu iz nizke višine napadli voz s krsto, ki jo je zadelo več izstrelkov. Cenena topovska hrana ženeva, 25. januarja. Kakor javljajo švicarski dopisniki iz Rima, je odoor italijanskega pi-ebivalstva prot? vpoklicu 11 letnikov ped zastave, ki ga je odredil Bo-nomi mnoeo večji kakor so prvotno pričakovali. Odpor se ni omejil samo na kraje Cagliari (Sa dinija) ali Vitevo. kjer je prišlo do. krvavih spopadov, tuli v pokrajinah, kjer ni blo nemirov, je prebivalstvo proti vpoklicu. Omembe vredno je, da mo. ra rimsko časopisje braniti Boncmija pred očitkom, da heče dati zaveznikom le »ceneno topovsko hrano« Rimski dop'snik lista »Neue Zürcher Zeitung« piše. da je med italijanskim prebivalstvom močno zakoreninjeno prepričanje, da nameravajo poslati italijanske vojake, ki jih bolo se-iai vpoklicali, na posebno ogrožena bojišča, da bi zmanjšpli anrrleške-ameriške izgube. Italijani trdijo, da ae Angležem ta Američanom ni posrečilo prebiti nemike obrambne črte. Sedaj hočeio uporabiti italijanske oddelke pri rrno»čn*h napadih, da bi ne glede na izgube teh odlelkov dosegli prodor. Ojačeno povračilno obstreljevanje Anglije »Deutsche Actria-Zeitung« objavlja iz dobro poučenih berlinskih krogov zanimivo informacijo o načrtih za nadaljnje obstreljevanje Anglije s povračilrfim orožjem »V 1« in »V 2«. Izdelani so že vsi načrti za posebno intenzivno obstreljevanje Londona kot središča angleškega vojnega vodstva in največjega proizvajalca vojnih potrebščin v Angliji. Načrti so izdelani na podlagi izkušenj sedemmesečnega obstreljevanja Londona in južne Anglije. Uspeh načrta za c-betreljevanje je zagotovljen, ker je proizvodnja povračilnega orožja v stalnem naraščanju. Vse teza-čevne tovarne so varne pred bombnimi napadi in razpolagajo z velikim kadrom z-vežbanih delavcev. Na podlagi dosedanjih izkušenj Je megoče Se znatno povečat, razdaljo med baterijami povračilnega orožja in cilji v Angliji. Najboljši dokaz za to je poskusno obstreljevanje Manches tra. Kakor doslej, bodo tudi v naprej obstreljevali frontne cilje v Anversu in Liegeu, vendar pa bo glavno obstreljevanje Se vedno naperjer.o proti Vel-kemu Londonu kot najbolj važnemu cilju. Način obstreljevanja s povračilnim orožjem bo tako izpopolnjen, da bo sličen inno-žinskemu obstreljevanju s težkim topništvom. V kratkem pa bo postavljenih toliiko baterij za obstreljevanje s povračilnim orožjem, da bo njhov učinek enak bombardiranju, ki so ga uvedli Angleži m Američani s taktiko letalskega bombardiranja, ki mu pravijo »polaganje preproge«. V poučenih berlinskih krog h opozarjajo, da izpopolnjevanje povrač.lnega or -žja »V 1« in »V 2«, še daleč ni zaključeno. Poleg teh dveh prvih vrst izde ujejo v nemških delavnicah mrzlično še celo vrsto novih tajnih orožj, ki jih bo uporab.io vrhovno poveljništvo o pravem trenutku in na pravem mestu. Porazen učinek letečih bomb Ženeva, 25. an. Dreu Dearston poroča v listu »Washington Post«, da je podal državni podtajnik za letalstvo v ameriškem vojnem ministrstvu, Lovett, zelo resno »like o učinku nemških letečih bomb Lovett je namreč obiskal Anglijo in zapadno Evropo Več mesecev je preživel v Londonu in za rad nemških letečih bomb öe&to ni mogel spati Te leteče bombe so povzročile grozovito opustošenje. Prednost teh izstrelkov pred letali je predvsem njihova neodvisnost od vremena in dejstvo da ne potrebujejo za vodstvo nobenega človeka-Čim padejo daleč kje za ango-ameriskim bojiščem. kjer so čete in druga taborišča, povzročijo vselej ogromno škodo, še bolj obupno pe vplivajo na razpoloženje čet. Lizbona, 25. jan. Britanske oblasti so uka-zae evaku>rancem iz Gibraltarja, ki so jih sedaj poslali domov, da morajo povsem molčati o skušnjah in doživetjih v Angliji med obstreljevanjem nemških letečih bomb Zagrozili so jim, da jih bodo v Gibraltarju kazensko zasledovali če se ne bodo držali tega navodila. V znamenju „enakosti in feratstva" C-tanje poroijl in navodil komunističnih veljakov je včasih izredno poučna stvfeu Predvsem se mora človek čuoiti vzvišenosti, s kakršno gledajo partijski mogotci «3 vse, kar je pod njimi- Ošabnost, nadutost in vseznalstvo odsevajo iz takih spisov, obenem pa tudi izredno globoko zaničevanje do sodelavcev, ki so nek-liko nižji v lestvici komunistične hierarhije, dočim je množica borcev za take napihnjene veličine samo še masa m material, ki ga je treba vedno gnesti in mesiti, artijski tajnik očita, da so s» »izrodili v uradnike, k: samo izvršujej • pap.mata naroČila, ne uveljavljajo avtoritete Partije, pač pa vojvodško nasilno uveljavljajo svojo voljo.« Za primer tega navaja kntik tajnika šlaaarove brigade, ta brigaua bi.a je medtem raztepena ^ razb.Ui, da ni od nje cetalo ničesar —-. ki je moral s svojega mesta, ker si je a oblastnostjo nakopal splošno nezaduvoaj-sivo.« »Vojvodsko nasilne« manne se sp.> dobijo samo najvišjemu sekretarju Partije nižji čini pa morajo scer z vso silo uv" ijavijati ugled Partije m pri tem biti krotki in mili ko golobčki. Kako naj zaružijo ta nasprotstva, tega velepart.jec ne pove. Naravnost huda pa je obsodba načelnika Agitpropa — po naše »agitacije in propagande«. Ta ni bil len ali vojvoosko ohol marveč izredno de.aven, ustrežljiv in pro žen. Kidrič ga je v svojem poročilu takole okrcal in okrtaeil: »... Soodloča pr. važmn problemih brigade, govori na mitingih, a j er bi moral govoriti politkomisar, p±š» vojaške in golit-čne členke namestu drugih funkcionarjev, je spreten, iznajdljiv študent, ki ti napiše, kar hočeš, če h,;če« bolj levi članek, ti tnapiše »levega«, č» »bolj v smislu OF« pa napiše takega. Tau tovariš na odgovornem mestu v štabu te lahko nevaren, dokler mu ne pristr-žemo peroti«. Pa so mu jih pr;strigii, spretnemu, agilnemu. iznajdljivemu študentu! Taki tiči so nevarni, kajti spreten, agilen in iznajdljiv sine biti samo Kiorant. d.ver-sant — Kicrič bi naštel še celo vrsto takih izrazov za ljudi, ki so se v dveh iet-fc naveličali neslanega močnika. Izpsveä italijanskega teamsta O ».rarodnein« značaju OF in njene »osvobodilne« vOjSke, smo v zvezi z njenim sodelovanjem z bad:ljevci. že ponovno pisali. Mednarodno-komun.st čni značaj OF se izraža v njenem celotnem delovanju, zlasti pa v njeni NOV, ki ima v svojem sestavu več italijanskih jn drugih tujskih rdečih brigad. Komunisti zatrjujejo, da se tudi te borijo za »osvoboditev« Slovencev. Sredi meseca je pobegnil od te mednarodne »NOV« »n se'zatekel v Idrijo vodia kulturnega oddelka 3. itaij^nske brigade Garibaldi »Nat-sone«, znani laški novma' in pisatelj Fracassa, ki je podal pri zasl-ševanju zat imive podatke o »kulturnem« in »narc-duo-osvobodilnem« delovanju te brigade med našimi rojaki na Primorskem Izpovedal je: Tretja br gada Garibaldi »Natisone« se je nahajala do decembra iansk&sa leta na Banjšiki planoti, kjer je poleg izdajanja listov prirejala tudi »kulturne« prireditve za tamošnje slovensko prebivalstvo Meni kot vtxlji kulturnega oddeika je bilo ukazano da orga iziram v sleherni vasi vsak teden vsaj eno kulturno prreditev- Vse te prireditve so bile v italijanščini ter smo na njih igrali kako ital jansko šalougro, peli italijanske pesmi in imeli propagandne govore. Tu pa tam se je tudi kaka slovenska kulturna skupina udeležila teh prireditev in v tem primeru so bile prireditve dvojezične Naših prireditev so se morali udeleževati vsi vaščatr.i. Decembra nas je zamenjala neka druga brigada. Prvotno bi morati oditi mi na Dolenjsko, vendar je tja odšla neka druga edinica, mi pa smo Sli v Cerkno. Tam smo nadaljevali svoje delo, vendar prireditve niso bile tako pogoste, ker so prirejali kulturne večere tudi slovenski komun sti, pač pa sem intenzivneje organiziraj italijansko časopisje za slovensko civilno prebivalstvo V tem pogledu sem dobil izrecen nalog, da naši list' ne smejo biti dvojezični, temveč samo .tah-janski, ker pripada vse to ozemlje italijanski republiki. V glavnem sem izdajal tri velik« stenske časopise in sicer »Manifest« murale«, »Avturti« in »Oggi e dom am« s nod-oaslovom »Ocmbattiamo perch4 i'Itali*» viva in paee e in libertš«. Vrh tega pa smo Izdajali tudi tiskan tednik »D nostno awe-nire«. Tak» »kultura«« ln »narodno propagandne« koristi ima torej naše primorsko ljudstvo od sodelovanja slovenskih in italijanskih komunistov. Ako pri tem upoštevamo še popolno narodno mlačnost slovenskih komunist: v, potem si šele lahko preistav. Ijamo, hafo^) nevarnost aa aad narod po- meni to komunistično bratstvo. V tej hiči pa dobiva svojo pravo vredn:st narodno poslanstvo, ki ga v Primorju opravljajo slovenski narodni stražarji, ki povsod, kamor pr dejo, oživljajo slovensko narodno zavest, otvarjajo slovenske narodne šole ter utirajo pravico naši tiskani in govorjeni besedi. Kratite vesti Stockholm. 25. jan Kakor javlja londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladet«. je bil imenovan angleški admiral wiT Karo d Burrough za šefa zavezniške mornarice v glavnem stanu generala Eiscnhovvra kot naslednik pred kratkim umrlega admirala Ramsava Bratislava, 25. ian Kakor javiia sdova&i tiskovni urad, 60 umorile oborožene tolpe v občini Bzinec mlinarja Jožefa Vacko in njegovo ženo Marijo ter odvlekle sina nekega kmeta Sest oboroženih tolovajev je vdrlo v občino Hrabek. kjer so oropali konzumno društvo, šolskega ravnatelja in več, premožni kmetov Madrid, 23. jan. Sevillskj nad&of kardinal Segura je objavil v cerkvenem listu svoje pokrajine članek, v katerem ugotavlja: »Boljše-viška revoiucija hoče uničiti cerkveno družna Hudič je zbral v ta namen vse sile in mobiliziral vse agente, toda kristjani bodo prestali vse nevarnosti ker jih ščiti Bog« Amsterdam, 25 lan Kakor javlja agencija Reuter, je bil imenovan britanski letalski maršal siir Guy Garrod za vrhovnega poveljnika zavezniških letalskih sil na južnovzhodncazij-skern področju kot naslednik letalskega maršala sdra Trafforda Liegha Mallorvja- ki je izgubil življenje pri neki letalski nesreči, ko bi moral prevzeti svojo službo Amsterdam, 25. jan. V nasprotju s prvotnimi vestmi, da je sprejel predsednik Roosevelt prošnjo ženskega ministra za delo Miss Perkinsove, ki hoče odstopiti, pravi neka kasnejša Reuterjeva vest, da Roosevelt noče sprejeti ostavke. Po tei vesti je Mise Pertonsova pripravljena ostat: v vladi do konca vojne, čeprav sta pros-lL delavski združenji CIU in AFL za njeno odpustitev. Ženeva. 23. jan Kakor javlja angleška poročevalska služba, eo pričeli delavci manehe-stiskih plinarn v ponedeljek dopoldne stavkati Baje bodo privedli čete, da bodo z n imd zamenjali stavkajoče osebje Stavka se je pričela zaradj aretacije delavcev, ki niso hoteli plačati glob, odrejenih po zadnjih delavskih i nemirih y novembra. »JUTRO« IL 20 Petek, Ä L 1943 Kroniko * Nov odlikovane« s hrastovimi {isti in meči. Fühier je podelil 21. januarja hrastove liste z meč; k Viteškemu križcu Železnega križa generalnemu majorju Maksimilijanu Wend.erju, poveljniku rensko-weaifalöke 272. pehotne divizije kot 123. vojaku nemške vojske. * Novo japonsko orožje. Ni doječ dan, ko bo japonska vrgla v boj novo orožje s probojnim uspehom, je izjavtiJ v sredo pred proračunsko komisijo Spodnje zbornice predsednik vtladnega tehničnega urada Jagi. Dodal je, da izdelujejo najboljše sile japonskega gospoarstva načrte, ki se bjlžajo svoji ure-ničrtvi in ki bodo prinesli nasprotniku naj boj neprijetna presenečenj a. * »Vso moč moramo uporabiti, da dobimo luke, ki jih imajo Nemci v svoji posesti, končno v naše roke,« piše v svojem uvodniku v Burdeauxu izhajajoči ist »La Victo re«, »Te nemške utrdbe predstavljajo več kot zgolj prestižno vprašanje, saj pomenijo nevarnost za francoski zapad in jugozapad ter nas duše v gospodarskem pogledu.« * Stalna skrb pred »V 2« bombami, »Marsikateri predeli južne Anglije me spominjajo r.a s|Ske, ki sem jih všdefl v niadosti o poslednjih dnevih Pompeja«, je fejavil ameriški pisatelj Jeroma Weidman. ko se je vrnil s potovanja po Angflilji, kamor je odpotoval po nalogu ameriškega urada za vojno časnikarstvo. Svoje vtise je napsal v newyorskem Js&u »PM«. Weidman je zaključno ugotovi: »An.g!ieži so euhi ter zaradi velikega napora izmučeni. Razlog zato je stalna skrb pred »V 2« bombami Narod je močno vznemirjen ter vsled pomanjkljivega spanja preutrujen.« * 523 milijonov dolarjev škode zaradi požarov. Iz Madrida poroča DNB: V Chi-caeu je zgorela vila generala Clarka. 14 oseb je prišlo ob živtjenje, 6 pa jih je bajo težko ran ienih. V zveza s tem eo obiavili, da znaša škoda, nastala v Združenih državah v preteklem letu zarads požarov. 52S mijijonov dolarjev. »liane o— Novi grobov]. Po kratki bolezni Je ▼ častitljiv« starosti 86 let umrt! posestnik, gostilničar in trgovec na Grosupljem gosp. Anton G a I e. Pogreb blagega pokojnika bo v petek ob 10. na domače pokopajlišče i— Po dolgi in mučni bolezni je preminila ga. Terezija B o j t Na zadnja poti bodo rajno spremili i v petek ob pol 9. iz kapele sv. Krištofa na 2.a'ah na pokopališče k Sv. Križu. — Dotipela je soproga trafikanta ga. Karolina D i m n j k o v a. K večnemu počitku jo bodo spremili v soboto ob 10. i® kapelice sv. Frančiška na 2Mah k Sv. Ifcc-žu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, žalujočim svojcem pa izreOcamo naše iskreno' sožalje. ti— Dr. B«t1s Zarnik ranit V Zagreba Je dne 11. t. m. umrl v 62. letu starosti profesor na zagrebški medicinski fakulteti dr. Bors Zarnik. Bil je tudi honorarni profesor ljubljanske medicinske fakultete. Polfcc jni je bil priznan biolog jn je iz svoje atroke tudi več razprav. Kot publi- cist je sodeloval pri raznih listih in sta ga me« svoje sotrudnika prištevala, tudi »Jutro« in »življenje tn svet«. Zagrebški Slove, ci so s pokojnikom izgubili zavednega člana in vnetega društvenega delavca. Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Smrt ugledne Ljubljančanke. Po dolg težki bolezmi je v visoki starosti umrla v Ljubljani gospa Kctkuka Furflanova, rojena Seunig, vdova po znanem ljubljanskem odvetniku dr. Josipu Furlanu. Po-kojnica je bila vzorna mati in nadvse dobra in baga žena, k je med nami uživala velik ugled in spoštovanje. Poleg sinov zdravnika dr. Josipa Furlana in siod ika Franca Furlana objokujejo pokoj-nico hčerki Katvnka Vrečkova in Jelka Tauberjeva z vnuki, vnukinjama ter številnimi prtja-te'jn tn znanci. Pogreb blage matere bo v soboto ob pol 9 iz kapslce sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu Naj v miru počival Svojccm izrekamo naše iskreno sožalje Ako želite prodati oblačila, čevlje, perilo posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to ustmeno aH telefonično sporočite. Poslali bomo k vam na dom svojega nakupovalca. Nakupovalnica Socialne pomoči Ljubljana. Gradišče št. 4, tel. št. 80-39 Lojze Zupane o svojem literarnem delu »Dobra knjiga« obeta za februar novo izvirno delo: L Zupanca belokranjski roman »Mini stoje...« Po nedavnem izidu knjige »Pod križem« v izdaji Vodnikove družbe, po pomembnem mestu, ki ga je zavzel Lojze Zupane v slovenski mladinski književnosti, se je njegovo ime in delo pomaknilo v živo središče naše literarne aktualnosti Zupane veruje vase in ustvarja dela. ki vzlic vsemu potrjujejo tudi objektivno to vero in upravičujejo sodbo, da je na poti k svojemu najboljšemu, najzrelejšemu delu. Zupančev novj roman bo nedvomno zanimal prijatelje slovenske kniige. Prav tako jih utegne zanimati, kako presoja pisatelj, ki je gedaj že sredi svojega razvoja, odmeve v kritiki in kako r'eda na svoje pisateljske naloge in do'žnosti Zato smo ga naprosili, da v odgovoru na nekaj naših vprašanj pojasni kultu nr javnosti svoje stališče m pove kaj o belokra i irskem kmečkem romanu, ki ga je bU nedavno končal t 1. Te dni je šel v stavnico rokopis Vašega novega romana »Mlini stoje...« Kaj gte hoteli povedati s tem svojim novim pripovednim spisom ? Kakšno mesto zavzema v vsem Vašem dosedanjem delu? Kdor pozna moje delo za Belo Krajino, kl me je literarno oplodila, da sem doslej napisal za slovensko m'adino še«t knjig, za katere sen» črpal snov iz te deželice sonca, blagoslovljene t vinogradi .... in kdor ve. da sem že v povesti »Stari Hrk«, ki jo je pred leti izdala Kmetijska Matica v LiublfaH, opisal življenje Bdckrajmcev, so no bo cucü.i, ua uhm h J «— Posipajte hodnike! Je prošnja vseh pešcev ki hkrati zadnji opomni oblasti hišnim gospodarjem in upraviteljem, naj redno spravljajo sneg s hodnikov in potov vzdolž svojSh posestev, zlasti naj pa hodnike «n pota redno tudi posipajo s pepa.om afc peskom, da bo hoja varna im nam ne bo treba dan na dan čštati pritožb zaradi nezgod In nesreč na neposutih hodnikih. Tudi .fistj so že namignili, da bo policijska uprava poostrila nadzorstvo posipanja hodnikov ter najstrožje kaznovala vse gospodarje, ki ne marajo slišati niti prošenj n t* opominov. Opozarjamo zadnjikrat vse gospodarje in upravitelje na doGžnoeti. ki so jim naložene s c^stnopoLicirjakim« predpisi. RAZNAŠALKE pridne In zanesljive za Bežigrad, Rožno dolino ln mesto sprejme uprave „JUTRA" n— Pol zime Je minilo, čeprav se je letošnja zima začela pravzaprav šele v začetku tega meseca, ko je zapadel tudi prvj sneg, smo se je vendar vsi bolj ali manj bali in si želeli, da bi bila čimprej za nami. Polovico jo je zdaj hvala bogu že minilo. Na dam 25. jacuarja, ko goduje sv. Pavel, se po ljudski sodbi začenja druga polovica. Vremenske prisiovice, ki ao jih ljudje spletli okoli Pavlovega godu, so med drugimi naslednje: Sv. Pavel dene pol zime na kavelj. Danes je sv. Pav (Pavel), ko vsaka stara baba o mrazu praV. Pa berač berača vpraša: Bratec, kje si zimo prespal? Ce sv. Pavel po vetru prijezdi, se za njim rad dež ugneadl. Lepo jn jasno Pavla spreobrnjenje, rodovitnega leta znamar.je. V tekočem tednu sta godovala še dva svetnika,, ki imata po ljudski sodbi vpliv na vreme in bodočo letino. V nedeljo je bil god sv. Neže, za katerega je mai narodom razširjen naslednji rek: Ce gredo na sv. Neže dan žer.e na Kam bese, so potem po polju žita kopice goste. Naslednji dan je godoval sv. V nceneij in tudi za njegov god je ljudstvo spletlo vse polno vremenskih prislovic. Metš drugimi so znane: Ce na VimSta sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kletj. Ce sv. Vmcenc ima sončno vreme, dobro je za Sito in vinske gore. Vrabci imajo na Vlncencijevo zaroko, na BaJan-tovo (Valentinova, 14. februarja) pa poroko. u— Darovalj so: za socialno pomoč bratje Jakil, Gledališka 10, 3.000 :|tir in svatje z Vrhnike na poroki gdč. Mine Jerinove za begunce iz Hänfj 2.100 lir; namesto c.et-ja na krsto Karla Draščsa nameščenci tvrdke ISIS 1.000 8ir za revne bolnike, ki tte zdravijo v Cholevvovem zavodu za novotvorbe; neimenovana za slepe oftrake 200 lir; Podpornemu društvu za gluhonemo mladino ueilužbencg krajevnega skladišča državnih železnic namesto venca na grob pok. Antonija Poljanec 220 ir. u— Pošta Ortnek prične poslovati dne L februarja t, 1. za pisemsko službo. n— Mlečna karta na ime Jana Kranjc je b41a včeraj izgubljena od MarijaMšča do mlekarne Pečar na Poljanski cesti. Najditelj je prav lepo naprošen, da jo odda v imenovanj mlekarni aili pa na naslov, ki Je naveden na nakaznici. S Koroškega Na koroških kmetijah letos ne poznajo rimskega počitka, žene skušajo v polni meri nadomestiti može, ki so morali k orožju. Hlevi so še nadalje povsod v redu in kmetije oddajajo vse, kar je potrebno, zlasti žito, krompir, seno, slamo, mleko, Jajca in mlečne izdelke. Posebno poglavje zasluži nega kmetijskih strojev in priprava za pomlalno 9etev. Nega oljaric zahteva vso pozornost, prav tako posvečajo po koroških kmetijah veliko skrb zatiranju škodljivcev. Tisoč drobnih opravkov izpolnjuje delovni dan na koroških kmetijah, kjer so žene prevzele velik del bremen na svoja ramena. Na fronti so padM koroški rojaki: nad-desetnik Viljem Helmreich, Rudolf Walter Schönherr, desetnik Hans Jopp, Franc Mahor, Erick Kampl, mornar Lorenc Sto», cker. stotnik Viljem Röser, k} je bil večkrat odlikovan, ter nadiesetnik Maks Skutnik. ugleden posestnik iz št. Lenarta, čigar mlajši brat }e že lani padel na fronti. V Celovcu Je utonil 9 letni šolar Fritz Hagenbacher. 10. t m. je š^l čez zasilni most v Kalmusovem kopališču in izginil v globini. Trupla doslej še niso našli. Policija vodi poizvedbe. Kaznovana črnoborzljanca. Pred posebnim sodiščem v Celovcu sta se moraJa zagovarjati natakarja Jožef žirovnik in Boštjan Tillinger. Nakupila sta za pretirane cene tuje cigarete in jih prodajala dalje z znatnim dobičkom, žirovnik je bil za- svojena najnovejšem romanu »Mlini stoje ..« prikazu em Belo Krajino tak&io. kakršna je v resnici Dejanje romana se odigrava v majhni vasici ob Kolpi kjer se bijeta za oblast dva veljaka iz tamošnje brežanske srenje Prvi je ugleden kmet s Številno družino, ki mu je v krvi patriarhalno življenje, kakršno ie vladalo v slovenskih hišah v starih, dobrih časih. Stari Marine županuje v srenji, ki se je življenje velifeega sveta še ni dotakni'o To mirno življenje bi teklo v občini ob Kolpi cJalje brez strasti in nasprotij, če bi se lepega dne ne povrnil v domačo vas županov sosed Kraljič, ki je v Ameriki zabosatel Le-temu sc ie zdaj, ko živi v blagostanju, kolenilo še po županski časti. Sprva tihi. a pozneje zmerom bolj očitni spor med «nsedoma potegne kmalu za 9eboj ti?di srenjo ki se je ločila v dva tabora Borba za oblast se sprevrže v smrtno sovraštvo med obema sosedoma, to zlo pa "potegne za 9eboj v pogubni vrtinec tudi ostale občane Temu sovraštvu sem postavil nasproti tiho ljubezen, ki s trdnimi, neporusljivimi vezmi prepleta mladi zarod, iz katerega bo nekoč zasijalo vsej srenji lepše, neizinaličeno življenje. To bi bilo prav t» prav vse, kar nrepleta fabulo mojega najnovejšega romana. Nič novega, porečete Vendar pa sem prepričan, da sem s konflikti, ki roman poživljajo, opravičil svoj namen, saj mi je ob pisan :u tega dela lebdela pred očmi zgolj želia. da obhodim tisto zavoženo življenje, zastrupljeno z dnevno politiko. ki je v preteklosti ohramljalo nešo vas. Skoraj ga ni bilo na našem podeželju več ega kraja, ki bi se na "kodo gospodarskega razvoja ne izživljal v brezplodnem politiziranju, namesto da bi se kmeti« med seboj ljubili ia s; medsebojno pomagali pri tlaki, ki jo za-uteva naša trda zemlja od vsakega, ki hoče po&eoo preživeti številno diuaoa Kmet, ki sečen, ko > pravkar dkotal prodati 10.000 komadov cigaret po pretiranih cenah. Tillinger naj bi jih dobil 2000, za kar Je že plačal 2000 mark. Razen tega je Tillinger kupčeva! z žganjem, žirovnik je bil obsojen na 18 mesecev ječe in 1000 mark denarne kazni, Tillinger pa na leto dni ječe in na 500 mark denarne kazni, razen tega je sodišče zaseglo ves previštk njunih kupčij. S štajerskega Z železnim križcem 1. m 2. stopnje je bil odlikovan desetnik Stefan Kra,|j iz žalske okolice. Isto odlikovanje 2. su>* n e je prejel desetnik Valter Schmidt iz St. II.;a. Vojni zaslužni križec z meči je pre,«el ue-setnik Franc Potočnik iz Lajterš g i. Svečan pogreb v Smarjeti. Sestri Pold-ka in Loj>;ka Ogrizek, ki sta pripadal; krajevni skupiini v Rimskih Toplicah, sta 15. t. m positai žrtvi komun;stčnih morilcev. Od bizu jn daleč so prišli ljudje k popvbu na pokopališče v Smarjeti. Poslov Ino besedo je najprej izpregovoril župan An iers, nato pa uprav-te j Werschetz. Uradni vodja Paidasch od vodstva v Celju je poveličeval smrt obeh deket, ki sta bili p epro-sti delavki ter so ju umoril tista, ki se baje bore za spodr.ještajerskega Lintia in delavca. Smrtna nesreča §ta:'erskega pesnik''. Pisatelj Sapp Kaliler se je smr.no ponesrečil na italijanski fronti. Star- je bij šele 33 let in je bil med najbolj nadarjen mi štajerskimi pisatelju Lep uspah je jo ogel že pegov kmečki roman »Večno življenje«, še bolj pa se je uveljavi; z romanom »Med dnevom in nočjo«. Novi grobovi, v Gradcu so umrf«: 77-letni knjigovez Blaž Rebevšek, 801 et a staroupokojenka Marija Rajhova, 73 letna železničarjeva vdo\"a Ivana Temeljev o. 5»letna polioistova žiena Marija Do arjeva, 77kitna upokojenka Aflio.zija Kaidšnikova in 68letni monter Janez Perše. Na S snovem pr; Rajhenburgu se je ponesrečil orožnišiki okrajn| všji straži noj-ster Alojz Hütter. »Tagesp««4« navoja, da je brežiško okrožje izgublo enega izmed svoj h najbolj požrtvovalnih in na ,h>lj preizkušenih orožraiških uradnikov. Prejšnji četrtek 18. t m so ga svečano pokopal« v navzočnosti okrajnega vodje in za-stopnJkia orožnikov. tajnik dtandreAteg* kpanatn, po čitvi občine Standret k mestu pa Je bU Imenovan za uradnika na goriškem župan, stvu. Smrt oglednega gospodarja. V Velik» žabljah so ublfc komunisti dne 10. Januarja uglednega gospodarja Cirila Lisjaka, kl ga je posr.ala vsa srednja Vipavska dolina. Pokojnik je bil gicboko veren mož, vzoren družinski oče ter vzgleden gospodar. Za pušča sedem otrok, m 5 sirot, ki jih Je vzel pod streho. Vest o njegovi mučeniški smrti je globoko pretresla vse. ki so ga poznali. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, 27. t. m. 10 divg govedine na odrezka »St. 5 in 6 Jan« ja uarske živilske nakaznice Pre^kr-bovalnih uradov v Ljubljani, Polju in Je- žici- Mesarji naj bodo v petek, 26. t. m. točno ob 14. uri na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Vse potrošnike opozarjamo, da shranijo Januarske živibske nakaznice za dodelitev mesa do 3. februarja. Bele&nica KOLKU Aß Petek. 26. januarja: Poüikarp. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pogled v preteklost. Kino Sloga: Modra lisica. Kino Union: Usoda na vedetoku. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Okrii-M*todova uL 43; Tmkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar. Selen-burgova ukca 7. Zatemnitev od 17.50 do 7.15 Iz Trsta Smrtna kosa. Dne 21. m 22. januarja so umrli med drugim v Trstu 811etna J ui.j e na Kumar, 78|etna Karla Antičevič vd. Gra-hor, TOletna Karmela Ukmar, 6Sietni Jožef Cerar, 77letna Frančiška Jazbec, C21etn Jakob Cebohim, 87:etna Jože fina Lebanc, 911etna Damänüka Fei os vd. Furlan, 71-letni Sil vi j Ceikon, 741etna Avgusta Jezen-šeik, 44lotni Ivan Oben-nef, 67 letna Ange-Jlna ML.iičič, 45letna Mihaela Jerman, 52-letna Kleiija Ge.čič, 81etna Ana Nov^k, 92letna Ana Brajfkovač vd. Florida^, 84-letna Erna Rezek, 83!etna Ana Se- mak, 14letni And. ej Gomišček, 64'e;nd Jožsf B a-dač, 70letna Magdalena Pečarič, 3. etni Ofjimpija Postojna-2agar, 34j|ctna Antonija Maršič vd. Flego, 23 etni Albn Kavčič, 66letna Frančiška Kobal, 751e.tna Jožefina Kocjančič, 631etna Marija Ščuka-Ionrz, 73-letoi Boštjan Kocjan, 7?iletnn Ana Poi'on-čič, 68letnd Jakob Bizjaik, Ivan Godina in 53ietna Marija Rojc-Iisica. 12 G-3yIC2 Na LJudskj univerz} v G°rici se je v uvodni besedi 17. t. m. spomnil ravnatelj dr. Jože Lovrenčič pok. Joška Bratuža kot vzgojitelja slovenskega dijaštva. Navzoči so počastili spomin zaslužnega pokcjnlka s trikratnim vzklikom »Slava«! Srebrni delovnj jubilej. Naš rojak Josip Filej, uradnik pri goriškem županstvu, ja dopolnil te dni 25 let svojega službovanj* Goriški župan grof Corenini mu je izrekel v ljubeznivem p smu iskrene čestitke. Jo-siip Filej je po rodu iz štandreža pri Go_ rici. Po končani svetovni vojni je postal Oddajniška skupina Jadransko Primorjr RADIO LJUBLJANA PETEK, 26. JANUARJA 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40: Po ročila v slovenščini. 9 —9.10: Poročila v nemščini. 12.—12.30: Napoved sporeda — nato opoldanski koncert- 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 12.45—14.: Salonski orkester vodi A. Dermelj. 14.—14.10: Poročila v nemščni 14.10—15.: Radijski godalni orkester vod- D. M. šijanec. 15.—17.: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 17. -17.15: Poročila ▼ nem- to slovenščini. 17 15—17.30: Glasbena med-igra. 17.30—18.: Kemornl zbor. 18.—18-30: Kmečki tr-;o. 18.30—18.45: Iz našega leposlovja — Zorko Simčič: Pip ca iz kostanja. 18.45—19.30: Pevski kvintet Premelč in Stanko Avgust — harmonika- 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19.45:—20.: Prer.cs branja članka ministra dr. GöbbeL-sa jz tednika »Das Reich«. 20,—20.15: Po-rečla v nemščini. 2015—21.: Koncert Ljubljanskega komornega dua (J. Slajs — violina, A. Trost — klavir). 21.—22.: Noč ni samo za spanje.- 22 —22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.: Mal0 kramljanja, malo plesanja — Plesni orkester vodi D. Prevcršek. 23.—24.: Pre« os osrednjega nemškega spo reda (glasba). titajte in skrbno zasledujte opozorila In navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, Id izhajajo dnevno v časopisju. N« poza. hite na te objave ter ae točno ravnajte po njih! Držite se navodil službujočega organa! S tem, da si ga prevaril, ko te Je napotil v zaklonišče, pa si mu za hrbtom ušel, nisi škodoval njemu, pač pa se lahko zgodi. da sebi. n© zavarovanje !©ealice „Jutra" je po dosedanjih že znaroh pp^ofh velfavno tudi za leto I945. Zavarovanje velja za pKme? fßirti zaradi nezgode in zssaša 3S0« Ur. SWsa?ssso je z ,-Občno zavarovalnico, geneirslal zastsp BM (p?«l Z edin jena zavarovalnica) v LSuftflani. se izneveri klicu zeml'e. nujno propade. Takšen kmet je Kraljičev Frenk v mojem romanu »Mltni stoje . .«. Četudi je bil bogateč, ga Amerika kjer je pustil svojo mladost, ni iz-tnodrila. Da, vprav »amerlkansko gledanje« na politične, gospodarske ^ ekonomske probleme domače vasiice ob Kolpi ga je zavedlo, da je v neenakem boju s siocr kon'erva^ynim županom Marinčem nu no podloge1, ker za izvedbo svojih vihrav:h načrtov ni našel zadostne podpore pri vseh občan' h. Pripovedovanje je preplete.no z narodnimi ob'caji Belokujincev. tako da bo roman tudi s te strani osvet'il marsikatero pomembnost ki so jo na«i marljivi folkloristj doslej prezrli ali jo opazovali in prikazova'i v izkrivljeni luči Mislim, da sem ?e s tem romanom oddolžil ljubljeni Beli Krn im za vse kar mi je dolgo vrsto let, odkar sem z vsemi srčnimi nitmi povezan z njo. daiala nesebično in bogato Belokrajmci so dobri, de'avr.i in pošteni ljudje. To me pa f^'akor ne zavaja da bi jih opwoval t"kVie, kakrrrl naj bi b'l; r.a praznik, amnek jih v romanu prikazujem tak'ne, kakršni v reisnlci tudi so ob prazničnih in delavnih dneh. Vpra-\r ete me dalje, kakšno mesto zavzema moi najnovejši roimn v vsem mojem dosedanjem delu To je mcia dvanajsta knjiga od teh se jih osem smovno in nripovedno nanaša na Belo Krajino, kjer fem pred leti učitel e-val Zdaj sem že dobro leto v Ljubljani, v svojem rojstnem kraju Ce ponw'im, da sem v tem letu. ko »em se moral trdo beri t, za obstoj, napisal dva romana in štiri mladinske knjige, pa da so vse te knjige že na knj:šrnem trgu. razen romana »M'ini »to;e«, sem lahko zadovoljen 8 svoiim delom Roman »Mlini stoje« pa je po obsagu moj najdaljši tekst in upam, da ie tudi po stvarjaln: moči tnV?en, da bo zadovoljil mej krog oitatajev. kajti čitateljem, ki mi očitajo, da ae s svojim načinom opisovanja »gibljem v naturalističnem svetu umetniške etike«, najbrž tudi moje naj-noveiše delo ne bo ugajalo. 2. Del kritike očita Vašemu romano »Pod križem«, da ni roman, marveč le »roman«, dalje, da ste po svoji miselni usmerjenosti In umetniškem stilu nadaljevalec Govekar-Jeve smeri In da gojite naturalistični etos. Kaj pravite k temu? Roman »Pod križem«, ki aa je pred tedni izdala Vodnikova družba za svoje redhe člane, eo naši kritiki različno ocenili Bilo je med drugim govora o moji pripovedni nadarjenosti, o spretnem fabuliranju, o dobrem opazovanju resničnega življenja, o tem, da je ta roman moje značilno slovstveno dejanje, p« tudi o tem da je roman s I a b in zaradi tega «uro »roman« m nič več .. Toda tudi negativne sodbe ne morejo porazno vplivati na pis^telia kj ge v polni meri zaveda svojega posbn-s-tva in odgovornosti za dobro slovensko kn'igo. In verjemite, da sem sam sebi preveč ctr'^a sodnik, da b' sie igral s slovensko besedo Nekatere moiih knjig eo bile ie pred leti prevedene v češemo in bolgarščino; slabih kniig pa menda tamkaj ne prevajajo. Če mi torej dd kritike očita, da sem v romanu »Pod kržem« postavil lepoto nad moralo, nji je žal. da kritik zgodbe ni doumel tako kakor preprost čitatelj. ki je pravilno dojel, da ▼ tem romanu ne podajam biografije določenega slovenskega umetnika Slikar Peter Grad je fiktivni umetnik, okrt* katerega «e zapleta in razpleta fabula romana, opis njegove d« no umetnosti pa is samo vnanjl okvir romana» Ni to torej nekakVn »Svijsn »spanj roman, zla^ n« Hsfre visoka vrsta, kakor j» na primer »Sk po življenju«, roman, Iri W odpiral globoke pogletfe v umetnikovega stvarjaln ega duha, v notranjo rast njegove osebnosti«; ka- Gospodarstvo — Pranje s krompirjevo vodo. Nemški državni preizkuševalcu zavod Pommritz je v svojem oddelku za gospodinjstvo izvršil dolgo vrsto poizkusov glede uporabe krompirjeve vode kot pralnega sredstva. Ti poizkusi so prinesli prav zadovoljive rezultate. Uporabljali so pri poizkusih vodo, ki ostane pri kuhanju olupi jenega ali narezanega krompirja Vodo so precedili ta nato uporabljali za kuhanje perila. Enake kose tkanin so zaradi primerjave istočasno kuhali v raztopini milnih kosmi-čev jn v raztopini pralnega praška. Rezultat je bil naslednji: Krompirjeva voda je pokazala pri pranju celo večjo sposobnost v pogledu odstranjevanja nečistosti in madežev kakor ostala pralna sredstva, pač pa se pri pranju s krompirjevo vodo ne doseže taka belina kakor pri pranju v raztopini milnih kosmičev. Najboljši rezultati so bili doseženi pri pranju volnenih tkanin ali pletenin, in to tudi tedaj, če se pere samo s toplo krompirjevo voda Z enakim uspehom so uporabljali krompirjevo vodo od prekuhanih krompirjevih olupkov, ki so bili prej dobro očiščeni. V Nemčiji so že pričeli uporabljati krompirjevo vodo kot pralno sredstvo v bolnišnicah, v vojašnicah in zavodih. ■» Vedno hujše pomanjkanje v Franciji Kriza, ki je v Franciji nastopila na področju oskrbe s kurivom in živili, je stopila v tako akutni stadij, da je moralo francosko prometno ministrstvo poslati v London nov obupni klic. 2e samo pomanjkanje premoga in živil hudo zadene vse francosko prebivalstvo, k temu pa se pridružujejo še nadaljnje težave v premetu. Po podatkih francoskega prometnega ministrstva potrebuje Francija najmanj 20.000 tovornih avtomobilov in 100.000 tovornih vagonov, če naj se cekrba spravi vsaj toliko v red, da bo francosko prebivalstvo, ki je fizično in moralno na meji svojih moči, lahko vzdržalo v sedanjem težkem času. Vsako uro postaja oskrba Pariza z živili in kurivom bolj obupna Francija ima danes za vse omrežje le 1250 uporabnih lokomotiv, nasproti 17.500. kolikor j!h Je imela prei vojno. Vse delavnice za popravilo lokomotiv pa so porušene. Na drugi strani je v samem Parizu 400.000 delavcev brez posla. Kakor poroča dopisnik londonskega K sta »Daily Mail« ne morejo prebivalstvu nuditi niti predvidenega skromnega obroka masla in to sredi sedanje zime In mraza. Tudi drugih maščob prebivalstvo trenutno ne more dobiti. Razvrednotenje farncoskega franka se kljub raznim stabilizacijskim ukrepom nadaljuje. Kakor poroča agencija Reuter, plačujejo sedaj v Parizu na črni borzi za angleški funt že preko 500 frankov, kljub temu, da znaša oficielni tečaj le 200 frankov. = T7»SavlJen lesni tevo* lz Finske. Švedski strokovni list za lesno gospodarstvo je pred kratkim poročal lz Helsmkov, JUTRO« St 20 Petek, 26. L 1945 SPORT Dvetej vseh najtnljšlh V table-teniški konkurenci med moštvi Hermesa in Korotana V nedeljo 28. t. m. bosta naša najboljša predstavnika tablgteniškega športa Her. mes in Korotan od.g.ala p-seben medklub. ski dvoboj v moštvih, in sicer od 14.30 dalje v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5. Najprej se bosta na tem turnirju pomerili mel seboj moštvi B, nato pa moštvi A. Hermes bo določil v svojo sestavo naslednje igralce: prvaka Bogataja. Božiča in Medveda medtem ko bo Korotan posla na turnir Bradeška, Ga-brovška in Potočnika. Ta dvoboj obeta brez dvoma lepe in napete igre, saj se bo v njih najbolj pravično odločilo, kateri izmed obeh klubov Je boljši v moštvih. Moštvi B bodo sestavljali: p:i Hermesu Bla-Žič, Dular, Kamenšek in Moran. pri Ko. rotanu pa Polobnik. Aleš in Božič. Dvorana Akademskega doma bo za to prireditev primerno pripravljena, predvsem pa bodo tekmovalci igrali na eni sami miži, tako da bo dovolj prostora ne samo zanje, temveč tudi za gledalce okrog niih. Tekmovali bodo z žogicami »Olimpia«; vstopnina bo iz propagandnih razlogov nizka. Ljubitelji table-temsa so vabljeni, naj Sl v neleljo popoldne čim številnejši ogledajo potek Jvoboja vseh najboljših, ki kaj pomenijo v tej športni panogi v našem mestu. MALI OGLASI ABSOLVENTKA nižje giinnaz.je z malo iruturo, sprejme kakrš n okoli delo na dom lJo nudbe na ogl. odd Ju tra pod «Mala matura« 2169 1 Csla va*sta fceksarjev bo nastopila na Hermesovi prireditvi konec prihodnjega tedna Herrn eso ve priprave za izvedbo ponovne večje boksarske prired tve, ki bo v dnevih od 3. do 5. februarja v Ljublianl — !n sicer enkrat v dvorani Unlc-na, dvakrat pa v frančiškanski dvorani — se polagoma bližajo koncu. Prireditelji so to pot glele napovedi udeležencev zelo natančni in skoraj rezervi ani ter napovedujejo za sedaj »udeležb:, samo onih boksarjev, ki so že pristali na sodelovanje. že po pristankih, k; so dospe« dozdaj, ae lahko sodi. da bo udeležba tekmovalcev zelo dobra in tuli kakovrstno močna. Med drugimi so poslali svoie pristanke na sodelovanje: z Jesenic Zupan. Mejnik, Prl-gtov. Smole! in Konrivnik; iz Kranja: Volčič in Vi tli c: iz Celovca: Kol'egger in 5 css' ter narašča-inlki VilčnSk, RCm, Kruge vn i k ter sledn+ič iz Zanrreba bivši jugoslovanski prvak Eisemeieh. ki smo ga videli na elelu že na nedavni taki prireditvi v Llubljani Od domačih boksarjev so se dozdaj pri i a vili Anto'in Škafar in Vidmar. seveda na bodo nastonili tudi neka-ter' člani lz Hermesove šole, ki je te dni priprto na delu in o katerih smo pred dne- , Vi že nek a i pisali na tem mestu. 2e teh nrkai vrstic o skoraišnil boksarski prireditvi kaže. da bo vrsta nariopa. jofih to pot precej delara in pestra in bo mel njimi precej zastopnikov te soortne panege, ki si jih bo res vredno ogledati. Drobiž po svetu Smučarska sezona je letos tudi drugod po Svetu močno pod vplivom vojn;h dogodkov, tako da --e tekmovanj skoraj povsod! udeležujejo mlajši udeleženci. k: i-'h vojna še ni potegnila na druge terene Med to m'ado gardo ge tu in tam že kažejo prvi talenti, ki bodo po končam vo n; 'ahko z uspehom nadaljevali trad'cijo' sifnrejššh tovarišev Tako poročajo o nekem Helmutu Plzu ki je v Aschbergu teke! na 12 km 53:08 minute ter na smuški sica-ka'n ci do&egel dva dobro uspela skoka skoraj do 50 met rev daljave Švicarji so izve Ji z najboljšimi močmi — tamkaj vojna ni tako posegla v športne vrste kakor drugod v E\ropi — iztrtno tekmo za Sestavo švicarske državne reprezentance Na raibol mesta so se planirali znani smučarji Ma.x Mii'ler, v teku Keller in Tschannen v skoku, Molitor v smuku in v. Almen v slar lomu Mnogim tako imenovanim smučarskim družnim. ki sme jih iz prejšnjih časov poznali tod in tam. se je zdaj pridružila še ena. in ticer druž;na ncmvk:h Leonhcrdtov. Eden izmed Lconhardtov (Hans) je že leta 1941 posta! nemški prvak v vztrajnos'nem teku na 50 km Letos so se na svojem okrožnem prvenstvenem tekmovaniu postavili kar trije iz te družine, in sicer najmla ši (Hans) v teku na 6 km. potem 12!etm Siegmund v skokih — skočil je kar 33 metrov — ter sestra Elly, ki je zmagala v obeh alpskih disciplinah. Norve:ki hitn>tn: drsalci so imeli te dni Svojo tekmo v Lillehammru V teku na 500 m je zmagal znani Hans Egnestangen v izbor-nem času 45 sekund Na 5000metrski progi je bi! najboljši Hodt v času 5:168. Egnestangen pa «e je moral zadovoljiti z drugim mestom S časom 5:18.8. Dansjte za Z'msko pmč! UUGfJjJa PLAKATERJA tudi netzve.io.tno m»oč, — iščemo. — Dober in stalen zaslužek. 1'onud be na ogl. odd. Jutra pod »Lepenje«. 2108 la POMOCN KA< CO) fotografskega. sprejme takoj Pot - >Justl«. aa «prot. nebotičnika 1998 la DELAVKE mlade, sp.ejme Litogra fija Cemažar, Ignžk.i 6. 2234-la PISARNI5KO MOC veščo perfektne nemšči ne strojepisja ln nern ške stenografije — išie gradbeno podjetje v Po stojn.. Prednost imajo o. ehe. ki so že olle za poslene v gradbeni aH sličn, plSnrni 1'onudbe na ogl. cdd Jutra pod »Stavbno podjetje«. 2214 la SLUŽKINJO ali postrežnloo. Iščem ta koj k 3 o ebim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2231-la PO STREŽNICO od 7. d d 10, prejme n takoj. Frankop^nka 1 (Ke.šč). 2155-la CIXRE koncei tne, MÜ, V ogl. PLOŠČE fotograf, ke. dam v retu $n na dom. Poto »Ju stl« nasproti nebotčni ka 1997 3 GOSPODA aH gop;dično zi prepi sovnnje not. iščem. Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod -Lepopis«. 2184-3 V * JENKA Šivilj ka. iiče mesto. — Ima že 2 let: učne dobe. Po-nudbe na oglis. odd. Jutra pod »VHen. ka«. 2158 44 RADIO 5-cevn.. nov, najnovej?«. prodam. Koblarjeva 7 2086 6 PLAŠČ Hubertus, mošk.:, volnen zeien, skora» nov. prodam. Ogled Vošnjakova 10-1, deano od 8. do 14. 2134 6 SUKNJO zim. ko, moško, volneno sivo .n Hubertus suknjič volnen, zelen prodam. Krojažtvo Plntarič, Wol Iova 12. 2133 6 HARMONIKO klav.rskj »Settlmio So prani«, 75 ba.,ov. 1 :egi-ster — R..diO Or.on 1 + 1 prodam. Ogled dnevno od 10. do 12 ure Ciga letcva 1, nodpritličje. 2232 6 SMUČKE nove, prodam. Ogled v Ce=na.rjevi ul 2 pri h.š ulku. 2221-6 2 LISICI lepi, temnorjavi, skoraj nov>, konfekc. (bosan ski), pr-dam. Ogled krz. aarstvo Lapajne, P.isaža 2226 6 GOJZERJE damske. iz krom u*nja. popolnoma nove št 39 prodam. Naslov v ogl s. odd. JUtra 223 /6 GRADL z, žli; «.ce, prvovrstno blago, prodam ali zame njim. Naslov v ogl odd Jutra. 2243-6 JOPO tričeutinsko, fcm, svilen predvojni pliš. kr,isn0 ohranjeno podobno ko žuhu prodam ozlr za m.njam. Ogled cd 1° d0 11. Naslov v ogl. odd. Jutra 2257 6 KOLO eporT.no, mo'to. Zerj.ilov .zdelek, v td.ičnem sta nju, prod3in Ogled-a --e v meh delavnic žerjal na Celov.ki c. (bl.zu no ličje). 2218-6 NADHLACE usnjjne (N pa) — cele podložene, prt rem e za avto-mot:cikllste ugod n<, prod;im. Naslov v ogl. cdd- Jutra. 2213 6 HLAČKE d mske z m.-ke iz prvo vrstnega bombaža, pro dam. Naslov v ogl. odd Jutra. 2212-6 BOO Kuna ter dve bol dihur •n en d hurjev ovratnik ugodno prodam Naslov v cgl odd Jutra 2201 6 prodam. Na odd. Jutra. 22«! 0-6 RADIO »t'hiap «, 5 cevni, v no vem stanju in moško kolo, u&otuio prodam. — Merkur rudarjeva 6. 2194 6 ŠTEDILNIK v dobrem stanju pro dan Z.uOŠka C. 26, Mo 6te 2192-6 .sOOAVICKE otroške, s hlačkami od 1. do 7. leta, več komadov, nove. prodam. Naslov v ogl cdd Jutra. 2131 6 HLAČKE zim-ke pietene dirn-ke. več komadov ln delen za par ženskih obleke p o d.im Naslov v ogl -dd. Jutra. 2132 6 STOL telesni, železno p»i z vse mi prlpadijoiim cevm., dve po teljni "om.ir.ci — aežnar lz medenine ln 40: il eViHast: lonec, prodam Ogled lzkljuino od 5. d3ljž in v nede'jo ves dan N < LINOLEJ STEKLENICE raz lčnih vrst kupujemo Dobio plač.imo N , Vaš, ieijo i.h orevzamemo o« doi u B Cuštin Vodni kov trg 2 I 318 N ' KR/NKNfc PLASCE oeie Kožuščke ils.čje di nurleve kunlf boe do bro ohranjene kože do m.ičih iu dlvj.h žvall-kupuJe R°t krznar-tvo Mestn trg 3 401 7 MOSKfc OBLEKE, -«rilo. ženske in moike čevhe, pohištvo itd. stalno l^upuie Drame Alo'ziia Gd'lll'^vr. '<) V KOM S PRODAJO ,sprejema v-akovr tne — boljše predmete Parfu mer,ja Venus palača Ba U 2045 7 SANKE otreške ali dvoeedežne -anke kupim Ponudb» Oabr^ek. Breg 16 al. ni oel oddelek Jutra pot •M tka« 2122-7 ŠIVALNA STROIE P'aHe p'etilne in dru-kupuje tvrdk i «1'ro met« (na-protl Krlževn,. ške cerkve). 2147-7 PREDPEČ1CO JUP nn. Koblarjeva 7 2087 7 G ALI CO modro. 41 k^. kuo.m '1' zamen-am za protivred no t Vprašati v gostilni Hibjan Celovška 41 2107 7 OBLEKO z n srednje visoko to^-5 po-tavo !z predvojnega blaga, kup.m ali dam od-lično proti vredno-1. Po nudbe na ogl odd Ju tri pol Obleka«. 2170-7 BLAGO za vetrn! Jopč (pred vojno) aH isrtelan Jopič za ve'lk- moško post.-vo. r-bm takoj Plač^o v protlv-edno!ti. Ponudbe n^ oel. odd. Jutra rv*i »Mat.nn«. 2160 7 DAR LO orimemo za mo'ke^a — kun'm Ponudbe ss na vedb- znamke 'n cene ni o^l odd. Jutra P~d »Z'ip? tni«. 2223 7 PLOŠČE ^ramofe-n-ke. slov-n^ke kuri m. Ponudbe ni o^l •jdd. Jutra pod »Pk**-«. 2222 7 rOJ^FRJE d-m'-ke n°p-e-o*lJiVe — št 38—39. kupim dam protivrednost. Naslov v ogl o3d Ji't.r-i. 223S-7 KONTRABAS Ifup!'" fkol nl: vr.-.m1»^) v najOTn Ponudb» ni ot. Ooro-k. 1'er aer Po-trežn;ca. Preža Pom gujmo sl Privat nifc Premog. Privat, i ol ni njsiov Proti u- lu-gam PiaČ3m c!ob-o P'a čam točno Rabim deti» r Samn center S po ..oben go podar. Skupn po oč. St vblJJe Se lz plača Skromna Smu čke. Souporaba kuh nje Tekstilna industrija v Ljubljani išče za takojšen nastop vratarja Reflektiramo na zaupno osebo, srednje starosti ln uglajenega nastopa. — Prednost Imajo ponudniki s predhodno prakso. Ponudbe oddati na oglasni oddelek »Jutra« pod »VESTEN IN ZANESLJIV«. J-311-I r/j/ SOBO lepo oprem'jeno z loie. nim vhodom najraje s stopnišča, šče gcapocLC na. ves dan cdsotna. — Pogoj v centru mesta. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Plačilo ni j važno- 2103 23a i SOBO j lepo oprei-rJJeno. s kuh.. njo ln souporabo kop I. ni^e. v centru mesta — ; iščejo za takoj tr, sft-tre, i ve^ dan odsotne. Poni;d ! na ogl odd. Jutr* pod •Biag0 all denar.. 2217 23a SOB CO opremljeno aH prazrvo al. samo souporabo zi čez dan. Išče go pod ki prid« enkrat tedensko v LjubljaJi^ ,n Mcer v Tr novem. Krakovem. Pru. lah ali t:m v bi žin> — Plačam v protivrednosti. Ponudbe n- ogl odd. Ju 1 t-a Pod »Vhod s hodni., ka«. 2216 23i I SOBO j po možnosti f prosttn j vhodom, v centru in z gašpe.čkom, lahk-, brez ■ per.la. išče ves dan od j šotna go.-podl5na — Po j nud'bc ni ogl odd. Ju I tra pod »Točna pl-tčn.cju 2168 23.! SOBCO majhno s Štedilnikom. p„ možno-ti v sred,ni mssta. iščem z i takoj ali s 1 februirjft-r. Po nudbe na ogl. odd Ju t-a pod »Cel dan od ot na, 2162 23a SOBO l^.ča gospo',fna pri sta rel^i go pe Ponudbe Ra cg! ^dd Jutra pol -E N. 1901«. 2174'23a /jfimen) ti m KLAV. HARMONIKO rabljeno, z dj 48 bai L kup.m ali dtun proti, vredno t Ivan Stupi>~a Prisojni ul. 8. 2239 S IX L ET za pern.ee. 130 cm širok, zamenjam Naslov v oel. odd Jutra. 2242-8 PLAšC zelo dobro ohranjen — žensk . z.mskl. s krznom — jopo s krzno a — črne mo&ke h11 če. vse za srednjo postavo ter dva ot o.ka bel, krznan.i 0vratn ka zamenj :m Za proti vredno t. NaJov v ogl odd Juta. 2200 8 ?ARNIC£ .erijo orlginaln0 novih rezerva h žarnic 7a tO deren 4 + 1 cc-vn radijski aparat — zamenj im za Äen ke gojz-irje št 38 dr. 39 — miške hlače aH moški suknl č. Ponudb» na o^l odd Jutrn pod Originalno nove« 2167 8 SERVIS led Ini iz mjflne šega po celina Zi 6 o eb ser Vi^a z-i belo in črno ka. vo. zamenjam all pro d m. Naslov v ogl odd lutra 2166 8 SNEŽKE help za 3—5 let »taregi ct-oka kupim ali dim prot vrednost event. za d'.^nei stanju, zime njim za p:ot.vrednost Ogled: 2 gou- Wolfov 10 I nadstr N." LIVN3 PERO z -edenim pokrovcem. | ,-em l2gubil. Najditelj naj ga vrne prot. na gredi na n.-s ov: Gr.ib'!. Jan, Sv J.;kcba 8 II. 2227-37 ' DENARNICO f.em vR-rabjia v večar-nrm vlaku .z Po~tojne v Ljub'Ji no ali pa na poti i iz ko'od von do Btad: ona Po'ten najd.telj naj j sl obdrž) denar za na grado. naj pa vrne do kumente v ogl. cdd Ju tra ali pa ns; Jih vrže v n-bir.-lnlk »Jut n« ry>d »Sila«. 2196 37 OBLAČIL. NAKAZ. n.a Ime M.kel An e» — 2.<*. F ušlci št 22 za dojenčka. terub.'a 24 J?nu-rJi od oo^n'S i Plce dn mnjTistrnta Po | št^n nald telj naj Jo i odda p-oti nagrad; n.i nasHv: Fajd.ga. Studen. | j tov;ki 2 I 2189 37 I NA"LA I se Je dodatna «Vilska I n-'-nznlca zi otroka. — i r->bl se v og! od-i Ju tra. 2250 37 'OP KLJUČEV «»m Izeiibt'a po not, R^-bft- Novega t'Sra. N-Jdl'piJa prcslm rai i,h vrne na ogl odd. Jutra. 2259 37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku »Jutra« Biblioteka Boln.k Bukev Bcx-anku B bilofil ska .ZdaJa. Cna ni v i na. Dobra volja. Dekle Dot* o piao.mo i ver »n zvest možlček Dobra šiv lja Drugi teden Do bra zamenjava Feb:uar Gotwv.ne covolj Gra .i ofon, Gro up Je. Ku harnu takoj. In truktor Kjerkoli. Ko:ara. Ko'lV0 I stane Kur vo^tan Ku hartCa varčnu .n pošte i na Lepljenje. Lepo sta 1 novanje Lepa koža L u j blteljlca otrok Mirno Moderna. M rna M stno Miad kurjač. Močan .n 2187 «zdrav Modne hlače N« KINO SLOGA Tel. 27-30 Žarah Leander in Willy Birgel v velefilmu MODRA LISICA , Sodeluje: Paul Hörbiger. Jane Tilden Predstave ob 16. :n 18 uri. KINO UNION Teit-fnn ii-il Življenje in ljubezen na parniku USODA NA VELETOKU Karin Hardt, Ernst Klipstein Predstave ob 16. in 18. uri KINO MATICA Tel. 22-41 Problemi sodobnega zakona v zan mivem filmu POGLED V PRETEKLOST Rudolf Forster, Hilde Welssner, Gustav Diesel Predstave ob 16. in 18. url Naročite se na romane „Dobre knjige' V neizmerni boli naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je dotrpela in mirno v Gospodu zaspala naša zlata mamica, stara mamica in tašča, gospa Karolina Dimnik soproga trafikanta V zadnj' domek jo spremimo z 2al, iz kapelica sv. Frančiška, v soboto 27. t. m. ob 10 uri. Ljubljana, 25. januarja 1945. Žalujoči: Rudolf, soprog; dr. med. Rafael, sin; Ema, Vera, hčerki; Djurdjiea rojena Pajnič, snaha; Ratko, vnuk ter rodbine Batte-llno, Sedej, Hribar — ln ostalo sorodstvo t f V neizmerni žalosti sporočamo, da je prenehalo biti zlato srce naše nadvse ljubljene, predobre sestre, tete, sestrične Mitnice Gcmilšek učiteljice Pogreb bo v soboto 27. t. m. ob \it 10. uri z Zal- kapele sv. Jožefa. k Sv. Križu. Priporočamo plemenito dušo v pobožen spomin. Prosimo tihega sožalja. Sv. maSa zadušnica bo v sredo 31. januarja 1945 ob 8. uri v župnijski cerkvi v Trnovem. Ljubljana, 25. januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI Naznanjamo, da je po kratki bolezni umrl, previden s sv. zakramenti v 86. letu starosti, nafl dragi oče, ded in praded ANTON GALE POSESTNIK, GOSTILNIČAR EN* TRGOVEC, GROSUPLJE Pogreb dragega pokojnika bo v petek 26. t. m. ob 10. uri dopoldne na domače pokopališče. Grosuplje, 25 januarja 1945 Žalujoči sinovi: ANTON, IVAN, FRANC, JOSIP vnuki in vnukinje, pravnuk ln ostalo sorodstvo Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom javljamo žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni umrla naša predraga stara mama in prababica, gospa Bsjt Terezija Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek 26. t. m. ob pol deveti uri zjutraj z Zal, kapele sv. Kr štcfa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Kranj, 25. I. 1945. Maraita Franca učitelja v pokoju sočucno pomagali njemu in meni, prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujem gg. pevcem Akademskega pevskega zbora za ubrane žalostinke, darovalcem vencev in vsem. ki ste ga spremili na poslednji poti. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 29. januarja 1945 ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 26. januarja 1945. Žalujoča vdova in ostalo sorodstvo PO DOLGI TE2KI BOLEZNI NAS JE ZAPUSTILA NASA NADVSE LJUBLJENA MATI, STARA MATI, TAŠČA IN TETA, GOSPA 1KATINKA FÜRLÄN roj, SEUNIG VDOVA PO ODVETNIKI POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 27. JANUARJA 1945 OB POL 9. URI DOPOLDNE Z 2AL — KAPELICE SV. NIKOLAJA — K SV. KRIŽU. LJUBLJANA, DNE 25. JANUARJA 1945. ŽALUJOČI OTROCI EN OSTALO SORODSTVO G. t uriiuuiier: M Kipec princese Atnarc Roman Med množico ljudi, ki 6e je usipala v V notranjščino parnika. so bili tudi tiije mlajši gospodje, ki so «e takoj po prihodu na "»'djo obrnili do nekega ča tnika ter zaprosil ?a razgovor, s kapitanom Porreu k je bil zelo tih. toliko da ni«o še-etali Bi'a sta Helbing in Urban v snr m-:tvu ita*lanskega k*-i~Mnn'negH komisarja. »Odrinemo šele čez eno uro,« je rei'-öl lcapitan. ko so mu gosnoije povedali svoj s ŽeHe. *Tnrei r«tnno d->--nli časa, da opravite svojo dolžnost, gospoda.« Priš.!ieci so mu zadali še neknj vprašanj, ki je nanje zadovo'jivo odgovnnf »Torej ste o vsem poučeni, gospod kapitan?« je vprašal Werner Helb:ng. in ko je kapitan pritrdil, je doda Italijan, obračale se k nemškemu tovaršb: »Po tem takem veja. kar smo se dogovorili? Jaz pojdem naprej, vidva pa prideta za menoj?« Helbing se je ozrl, kakor da neč^ea išče »Ne maram, da bi me kdo vHel. Po 'drug shrani pa moramo vzeti to ne arnost t»ase. Niti za trenutek ne smmo n hiti paziti na kabino « »Tfimle 1e majhna do'bina!« Urtnn je pokazal na kajutni hodnik »Stopimo — prostora bo za vse tri!«___ Neslišno kakor sence «o smuknili t a. Mahoma pa je Urban trdo zg a ,i; He-binga za komolec. »Tam — evo. gle-jt !« Ogovorjcni je previdno skfionil g avo naprej. »Da — to je on!« je rekel H"lb:rg. D si je govoril tiho. mu je g'as zuzvenel kak.ir zmagos aven vrisk. Postava se mu je napela, mahoma je bi! podoben snopu jeklenih mišic. Hitro je b pregovor) z italijanskim tovaiižem nekaj te;ed. Na ka-binskem hodniku se je bi! pokazal vi-ok mošk; v svetli potni obyki V desnici je držal cigareto, v levici časnik, ki ga je zaverovano čital. Oči ni dvgni'. kakor so «e kriminalni uradniki bali. kratko potrkal tn vstopil. Ko so se vrata zapr'a za niim. je Halbing s tovarišem zapustil skrivališče. »Stopimo!« je rekel itafi a^sci kom sar. Helbing je iz navade p.i el za ;amokies. in tudi Uuban je odprl varovalko na svojem orožju. Trdo trkanje na vrata gos^e Mar ene Rothejeve se je zsču o po hodniVu ki so ga zdaj polagoma polnili ljudje. Med p t-niki ^e je pokazala pestava 'iaai;sk:ga častnika Marlena Rothejeva, ki se je tiho pogovarjala s svojim obis-kovčilc-rn, je pr bledela kakor mrlič, ko je potrka o na nj.na vrata »Kaj naj storim? Ali nai odprem. N"r- Sciiriltleiler — Urejuje: MIlan Zadnek — Fttr da» Konsortium »Jutro« als Verlag — Za tlakaraarja: Fran Jenu — Für den 'oeit Günther ga je oš.ml z očmi, polnimi sovraštva. ItaiijansJq komisar je jadmo na^aknü aretirancu lisice in ga potisni ra stol. »Nedolžna sem,« se je ooupa o z ču'o od okna kabine, kjer je slone a Ma.tie.ia Rothejeva. »Krivi ste! Prav vi ste tista, kr je že od kraja obračala sum nase.« je Halbing mirno odvrnil. »Jaz? Jaz?« je Marlena zakričala. »Sem bila mar blazna, da sem se izdala?« »Z€ilo neprevdni ste bila in p- ema'o spretni pri izvršitvi zločina Ko ste se po-ročilj z Vaentinom Rolhcjem n« te mo : i posabifci ljubezni do No berta Gvintherj i — najbrže je niti niste hoteÖ! pozabi i. Bržkone ste čakali kakega s. ečnega naključja, ki naj bi vas kasneie združilo z rjim.« »Imam prav ali nimam orav?« je vprašal videč, da se je zdrzni a. »Da.« je rekla in hrepen-č blesk ji Je sijal v očeh »Da--prav imate — — Norberts sem imela tako silno rada. in zato sem--« ---Zato ste se spozabili,« je dofcon~ ča namesto nje »Prvo ve'iko napako ste storili, ko ste zapeljali Ha-o Erhör ovo, da mi je dala napačen ki uč <>d iadi h hišnrih vrat. Vaša druga noprevi- no-t je bila v tem. da sle naved'i čas svoje vrnitve tistega ne^reč ega dne za celo uro pome je. ne^o je b"'!o res. konzorcij »Jutra« kot .«Injatelja: Stanko Vir«nt - Für »Nnrodna tiskarna A. Ü.« aia Dnickstella — Zrn »Narodno tiskamo d. (L* Inseratenteil verantwortlich — Za laseratid oddelek odgovarja: Ljubomir VoičiO bert?« je šepnila možu, ki je stal zraven nje. Norbert Günther je bil takisto prebi'rdrl. vendar se je posilil m os.'al miren. »Seveda — najb.že se kdo moti in z^menjaje tvojo kabino s svojo.« Marlena je v nenadnem strahu skrčila roke »Prosto,« je hripavo spravila iz sebs. N Ozka vrata so se počasi odpr'.a. in tisti mah je jekn.il po maltm pros'oru groze polni vrk ik ž^re. ki je ob pogledu na priš ece odskočila: »Moj Bog---!« Urban je takoj rtopi] pred vata, Ver se je bal, da ne bi Marhna-po^kušaia uili. čeprav bi bilo zaman. Toda Marlena Rothejeva ni niti mis'ila "a to. Kakor prikovana je stala na mestu in s prestrašen mi. razširjenimi očmi strmela v Holbinga, ki se ji je zde: ž/vo, grozno utelešenje pravice V duhu, ki ji je vroč čnu deo\*al se je že v.de a pred sodniki in na uho ji je udarjal knvd-irek: »V imenu naroda---- »Govoriti im-m z vam, go-pa Rotvej>-va.« je izpregovo:ril Helbing in st »pil proti nj . »Kaj vas je napotilo, da hočete zapustiti domovino?« Neko'iko se je vzravnala in odvrnia glavo Oči so ji zablodii.e v najbolj oddaljen kot kabine. »Za oddih potujem--kaj le vprašujete?« Njene besede so hote e biti o.abne in nejevoljne, tuda Helbing je s.Lal v njih samo strah. »Ker im-m pravico vpraševati!« Helbingov glas je bil trd kakor jeklo. Marlena je nehote pobesiila oči. Italijanski komitsar je stopi naprej. »Aretiram vas, Norbert Günther, zara 'd nujnega sumu. da ste piemišl.;eno um rili Valentina Ro hoja, in vas. Mar ena Rothejeva, zaradi suma, da ste potuhovala temu zločinu.« Eo HCibmgovih besedah je nastopila t'C-ruÄa tišina, ki je bi.a podobna raru pr?d viharjem. Kriminalni uradniki so iz navade držali orožje nar~d za stre'. To »i bilo n^i za hip prezgodaj GüntheT je zdn samokres iz žepa in nekajkrat ustre il na desno in levo. skušaje d,«eči :zhod z kabire. Helbng je si»ok.>ma plani za na.adal-cem. Dve sviče- k' s^a ga bi> opffa^ii. ena na roki. druga na ramenu. T da ze-lezna vol i a. da stori svojo dolžnost, mu ie da;ala moč. Med bežeč m «n zasledovalcem je nastalo srdito ruvanje. Urban je bil na prvi mah prrgedal položaj. Vrgel se je na nasprotnika in z ne kaj siovitam bok>ar«kmi udarci rešil Hobinga iz Gü^therjevth p'Sti Kr av. odrt z raztrgano obleko se le pobral Nor-