Proletarci vseh zemlja, združite se«
Poštnina plačana v gotovini.
Sl*
Trtfl/NJOSP
JD Sl J3JDJ3
II Ml
^--'vjnCTN 0 sr, -—
(T7\ •••••••• rCu\
2»i»•	'i	11 •
Ljubljana. 7./IX. 1922. - 11.36.
Emil D. Stefanovič
lastnik in odgovorni urednik.
Delavsko časopisje je važno orož h v razrednem boju!
Zato je dolžnost vsakega sodru 2a, da časopis širi, ga naroči in — Plača!
Zbirajte nove naročnike!
Nabirajte za tiskovni sklad!
Širite »Delavske Novice«!
»DELAVSKE NOVICE«:
posamezna številka stane	3 K
za SHS mesečna naročnina	12 K
za inozemstvo meseč, naroč. 20 K Za Ameriko letna naročnina 2 Dol.
Vsled povišanih poštnih stroškov smo morali list za inozemstvo po-
dražiti.	Upravništvo
»Delavske Novice", Ljubljana, Turjaški trg 2.;
Prosimo naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da to takoj store, ker ne moremo preje list na 4 straneh iz* dajati.	Upravništvo.
V. F.
K državni konferenci neodvisnih strokovnih organizacij.*
Po Obznani in po objavi »zakona 0 zaščiti države« so centrumaši in socialni demokratje napeli vse sile in se, zlasti prvi, posluževali vseh sredstev, da spravijo proletariat v naročje svojih političnih in strokovnih organizacij. Sedaj se nahajamo že v drugem letu izjemnega režima, cen-trumašem in socialistom so stali vsi viri, vsa podpora oblasti na razpolago in vendar niso mnogo dalje, kakor pa so bili v začetku režima.
1 emu se ni čuditi. Njihov neuspeh se ima pripisati številnim vzrokom. Mislim pa, da so glavni naslednji:
1. Skrajno vneta in uslužna pomoč, s katero so jim šle na roko državne, zlasti policijske oblasti; podaritev strokovnih arhivov, blagajn, delavskih domov itd.
2. centralistična politika v parlamentu in v proletarskem gibanju, ki so jo vganjali kot zvesta rezerva današnjega režima.
3. njihova komaj pritajevana navdušenost za izjemne zakone, ki naj bi jim pripeljali komunistično delavstvo v odprto naročje. Držanje v protikomunističnih procesih.
4. dejstvo, da boj njihovih političnih, strokovnih in gospodarskih organizacij ni veljal neustavnemu, pro-tiljudskemlu in protidelavskemu režimu, ampak je šel skoro izključno Pjotl proletariatu, ki je bil prej v vrstah komunistov. V tem protidelav-skem boju so delali velikanske koncesije kapitalističnemu, reakcionarnemu režimu, kot svojemu zavezniku, tako da je danes delavstvu prišlo takorekoč ob vse svoje socialne pridobitve.
5. dejstvo, da stoje njihove strokovne in gospodarske organizacije kot dekle v službi politične socialistične stranke Jugoslavije. To polifono službovanje strokovnih organizacij je že v načelu pogubno, v specialnem slučaju SSJ pa naravnost številčno katastrofalno za njihove strokovne organizacije, ker večine
*) Uredništv-o otvarja s tem člankom Prepotrebno debato o organizacijskih in načelnih temeljih delavskega strokovnega gibanja, želeč, da čim več sodrugov izrazi svoje mnenje v »Delavskih Novicah«. —
Op. ur(.
slovenskega, hrvaškega in srbskega delavstva nikdar ne bo mogoče pridobiti za sedanjo »Socialistično Stranko Jugoslavije«.
»Socialisti« so se torej morali skrahirati v svojem pogonu za delavstvom.
Delavstvo v Jugoslaviji, ki je ostalo brez vsake obrambe in navezano le nase je začelo iskati novih poti in novih metod svojega razrednega zbiranja. Kakor je to bil slučaj po burni primitivno-revolucionarni dobi začetkom 19. stoletja v Angliji, se je tudi v Jugoslaviji iz razmer samih kot rešilno geslo za proletariat porodil vsesplošni klic za neodvisnimi strokovnimi organizacijami, za tem, da se vse delavstvo ene stroke, ene industrijske veje združi v skupno strokovno organizacijo, pristopno vsakemu delavcu brez razlike političnega prepričanja, a na razrednem temelju.
Zoper to geslo je nastal velik odpor v političnih strankah, ki imenujejo sebe »delavske«, »socialistične« itd., ki pa niso ustvarjale in niso rabile strokovnih organizacij v druge namene, kot da zagotove političnim strankam pri volitvah glasove. Mnogi so se ustrašili za svoje sedanje ali pa v bodočnosti željene in pričakovane mandate. Med strankarji je nastal splošen strah pred »sindikalizmom«.
Navzlic silnimi težkočam so se začeli neodvisni sindikati ustanavljati in se vedno bolj širijo. Doslej so ostali brez prave medsebojne zveze, ker so se porajali spontano po raznih pokrajinah. Nastopa pa čas, ko se bodo morali vsi ti posamezni in nepovezani organizmi zbliževati in iskati prirodnih potov, ki vodijo k mogočni strokovni organizaciji vsega delavstva v državi na način, najbolj primeren danim razmeram in obenem najbolj koristen za solidnost in trajnost stavbe.
Nekatere pokrajinske strokovne organizacije, ki so združene v pokrajinskem Medzveznem Strokovnem Odboru v Belgradu so, uvidev-ši to potrebo, sklenile sklicati državno konferenco vseh neodvisnih strokovnih organizacij s posebnim oglasom, ki je v izvodu in prevodu izšel tudi v »Delavskih Novicah«. Taka. državna konferenca je jako dobra in potrebna reč. Če pa hoče uspeli, mora biti tudi organizatorično dobro pripravljena in vladati mora čim večja jasnost o stvareh, o katerih bo razpravljala in o principih, ki naj
združijo razbito delavske armado v državi.
Potrebno je, da vse organizacije, ki se mislijo vdeležiti konference, predhodno natanko razpravljajo o direktivah, ki jih bodo dale svojim delegatom, da se ne bo zgodilo, kakor še skoro vedno, da bi le par glav vse razmislilo in pripravilo in se potem na hitro roko nekaj odglasovalo, kar ne bi moglo držati, ampak bi ostalo samo na papirju. Organizacija delavskega gibanja je prekomplici-rano vprašanje, da bi se dalo stisniti v ozke teoretične modele. Ker je življensko vprašanje širokih množic, morajo o njem razmišljati tudi te široke množice, morajo govoriti obziri na dobo, kraj, razmerje sil med razredi, notranjo in svetovno situacijo, na morje drugih faktorjev ...
Če se to zgodi, bo imela stavba globoke in mogočne temelje in ne bo se bati vsakega piša, da jo podre. Kot predmet takega razmišljanja postavim danes par prevdarkov. Podrobno razpravljati mislim o njih v naslednjih številkah »Delavskih Novic«.
Načela, v znamenju katerih naj bi se vršila državna strokovna konferenca, naj bi bila po mojem mnenju sledeča:
1. Udeležijo naj se samo obstoječe organizacije in sicer one, ki stoje na stališču popolne politične neodvisnosti, t. j., ki ne stoje pod diktatom nobene politične stranke.
2. Delegate za to konferenco volijo dotične strokovne organizacije po načelu proporca.
3. Načelno se morajo izjaviti vse strokovne organizacije za popolno politično nevtralnost in za vesolj-nost, t. j., da so za to, da se vse delavstvo iste stroke oz. industrijske veje združi v eno samo strokovno organizacijo in da pri sprejemu ne sme igrati politična pripadnost nobene vloge.
4. Težiti se mora za tem, da postanejo take organizacije enotne za celo državo. Ker pa je enostavni centralizem za enkrat nemogoč in bi bil celo poguben, se izvede koncentracija na način, ki je najnaravnejši in brez nevarnosti: t. j. najprej po pokrajinah. Da se vstvari nad Vse potrebna skupna zveza vseh organizacij za celo državo, se izvoli Osrednji Strokovni Odbor, v katerem so zastopane vse pokrajine po številu organiziranih članov. Važno je po-vdariti, da dosedanje skušnje ne dopuščajo, da bi v centralnem odboru bili ljudje iz ene same pokrajine ali celo iz enega samega mesta. Pač pa naj ima centralni odbor svoje ožje poslovno tajništvo na enem mestu.
5. Centralni Strokovni Odbor izreka važne sklepe, veljavne za celo državo le sporazumno s pokrajinskimi centralami, ki se zopet v svoje strani morajo posvetovati s posameznimi strokovnimi organizacijami.
6. V celokupnem življenju neodvisnih strokovnih organizacij mora vladati najširša proletarska demokratičnost. Noben odbor se ne sme »postaviti«, »imenovati«, noben funkcijonar »kooptlrati«, temveč vse instance se morajo voliti po natančno določenem statutu. Podana mora biti zlasti najširša kontrola, ki mora
biti zlasti natančna v denarnih stvareh.
Proletariat teži povsod za čim širšo, čim kompaktnejšo, čim enotnejšo in torej tudi močnejšo organizacijo. Pri tem pa se ne sme delati skokov, ki so lahko usodepolni. Rav-notako pogubno pa bi bilo ovirati prirodni združevalni razvoj proletarskih organizacij. Da so zgornji principi tisti, ki varno in gotovo vodijo k zaželjenemu tipu velikih enotnih, vesoljnih, mogočnih in trajnih strokovnih organizacij, bodo dokazovali nadaljni članki.
Strokovna komisija za Slovenijo in rudarske stavke.
»Delavec«, glasilo strokovne komisije za Slovenijo je čutil potrebo, da napiše nekaj vrst o končanem mezdnem gibanju rudarjev.
Da bodo sodrugi rudarji spoznali gospodo okoli »Delavca« še bolje, kakor jo že itak poznajo s soc. patriotskih časov, prinašamo v naslednjem članku v celoti.
Evo Vam, kaj piše gospoda, ki je sprejela v družbi svojih bratov iz Glavnega radničkega Saveza mi-ljonska premoženja razpuščenih strokovnih organizacij in Komunistične stranke iz rok belgrajske policije: Rudarska stavka — končana.
Uspeh stavke 16 odstotno povišanje temeljne plače!
Vsaka kritika te stavke je od več, če si na podlagi številk ogledamo uspehe. Da si bodo naši člani napravili svojo sodbo priobčujemo tabelo, ki nam kaže koliko so dobivali rudarji plače pred stavko (všteto je tudi 20 K na šiht ki ga je družba prostovoljno dala) in koliko so si s stavko priborili. Prve številke v tabeli značijo prejšnjo in druge sedanjo plačo.
, Plača Plača Plača se je Katego- precj	p0	zvišala
gorija stavko stavki	stan.
I.	72	K	92	K	20	K
II.	48	„	83	„	18	„
HI.	57	„	70	„	13	„
IV.	48	„	57	„	9	„
Doklade kakor: osebna draginjska doklada, družinske doklade in nabavni prispevek ostanejo neizpremenjene v veljavi torej so se zvišale le temeljne plače.
Ce pomislimo, da so se rudarske plače zvišale zadnjikrat meseca februarja potem bo vsakomur jasno, da to, kar so si rudarji sedaj »pridobili« ni y nikakem razmerju z narastlo draginjo.
*
Edina tolažba, s katero »neodvisni« voditelji rudarje tolažijo je, da se bodo odslej rudarske plače vsaka dva meseca regulirale na podlagi narastle draginje. K temu je treba povedati da je to sicer dober sistem (mi ga povsod uvajamo) ali maio pomaga odslej hoditi za draginjo, če so pa sedanje plače najmanj 50 % za draginjo zaostale.
Povrh je pa treba povedati še to, da so ravno ti ljudje, ki se sedaj na to vejo obešajo, najbolj kričali proti temu sistemu. Unija slov. rudarjev je že 1. aprila 1. 1919. sklenila tako pogodbo, pa so ravno oni celo leto „ kričali proti temu sistemu, češ, plače se morajo za več zvišati kakor pa draginja. Takrat so bili ti ljudje še v naši organizaciji, pa so ruvali toliko časa, da so organi-
Stran 2.
»DELAVSKE NOVICE1' dne 7. septembra 1922
36. štev.
zacijo prisilili, da je dotično pogodbo 1920. meseca aprila odpovedala.
Če primerjamo njihovo tedanje kričanje, ki so ga gonili toliko časa, da so organizacijo razbili »ker je premalo zahtevala« z njihovim sedanjim »bremzanjem« in tolaženjem potem si lahko mislimo, da imamo opravka z otroci ali lopovi.
K stavki sami je treba tudi marsikaj pripomniti, kajti tudi ta stavka je živ zgled kako se stavk delati ne sme.
Pred vsem tista zajčja strahopetnost, kokršne dosedaj še nismo nikjer toliko opazovali. Na pogajanjih, ki so se vršila pri Pokrajinski upravi so ti junaki kar očitno kazali, kako sc menda sami sebe boje. Če je kak zaupnik-delavec kakšno le nekoliko bolj korajžno spregovoril že so priskočili voditelji kakor: Stefanovič (neodvsni), Gosar (klerikal) in Brandner (narodni »socialist«) da so mu dopovedali v kakšno nevarnost se podaja. Ko pa je prispela novica, da je došla v Trbovlje kompanija vojakov so bili ti ljudje bodisi od pravega ali od navideznega strahu kar trdi in pokrajinski namestnik je imel lahko delo z njimi.
Zgodovina bo odgrnila tajinstvene zavese te stavke, mi trdimo pa že danes, da je ali Trboveljska družba ukanila delavske voditelje, ali so pa voditelji farbali rudarje.
Če premišljujemo zakaj so se vse organizacije razun naše, branile sklicavati shode v revirjih, ko so vendar shodi med stavko nujno potrebni. Če premišljujemo dalje zakaj so voditelji kazali toliko očitnega strahu, ter s tem uplivali na zaupnike, ko so imeli vendar 12 tisoč rudarjev za seboj in povrh še dobro konjukturo, kajti železnica je morala takoj prve dni ustaviti kar tri tranzitne vlake. Če dalje opazujemo te ljudi sedaj, ko sklicujejo shode, ter pripovedujejo rudarjem, da so jim izvojevali 60 % boljše plače v resnici so dobili pa le 16 % potem postajamo vedno bolj uverjeni, da je Trboveljska družba ukanila ne voditelje, temveč rudarje s pomočjo njihovih voditeljev.
Pametni rudarji, ki znajo misliti s svojo glavo bodo sedaj uvideli, kdo ima in je imel do sedaj prav. Ti nam bodo pomagali odstraniti demagoge iz delavskih vrst ter upo-staviti veliko in močno organizacijo.
Oni pa, ki še sedaj ne bodo sprevideli, da imajo opravka z navadnimi kapitalističnimi agenti, za one naj pa velja pregovor:
Ko laž odebeli, da se jo že otiplje — pravi tepec šele z zobmi zaškriplje!
V	prvi vrsti bi svetovali člankar-ju, naj se gre predvsem učit računat, ko trdi na podlagi svoji tabel, da so rudarji dosegli pod vodstvom neodvisnih 16 % zvišanje temeljne plače. Da bi bil toliko zloben, da je nalašč in vedoma napisal neresnico, skoro ne moremo verjeti. Ali ne pozabimo, da so zmožni' vsake lumparije.
Ker številke ne lažejo in se ž njimi ne da goljufati, navajamo v naslednjem na podlagi »Delavčeve« tabele procentuelno zvišanje temeljnih mezd po stavki:
I. kategorija:	27.7	%
II.	»	27.6	%
III.	»	22.7	%
IV.	»	18.7	%
Iz tega je razvidno, da znaša celo pri najnižji kategoriji procentuelno zvišanje več kakor 16%. Povprečno zvišanje pa znaša 24 %. Iz tega se vidi, da je hotel »Delavec« varati delavstvo z vedoma napačnimi podatki, računajoč s tem, da se itak ne bo nihče oglasil.
Ali lopovščina ne tiči samo tu! Pisun, ki je pisal članek je vzel za podlago svojemu računu temeljne mezde z dne 29. julija 1.1., t. j. z dne, ko je družba razglasila, da poviša temeljne mezde vseh štirih kategorij za 20 K, dočim je odklonila vsako nadaljne zvišanje in pogajanje. Posledica tega je bila: izbruh stavke, za katero je dal poslednji povod prepoved shodov.
Teh 20 K povišanja gospoda ne upošteva. Ali mar mislijo, da je družba dala teh 20 K v dar rudarjem? Prokleto trd je bil boj za teh K 20.—. Organizacija jih je priborila v boju. Vemo, da bi radi zamolčali teh K 20, ker so Vam na potu v računu. Boj za teh prvih K 20.— se je vršil od 20. aprila 1.1. do 29. julija t. 1., torej skoro četrt leta. Če pregledamo boj rudarjev, ne bomo spregledali tega prvega uspeha, ki je bil dosežen brez stavke, ki pa je bistveni del rudar-
skega uspeha, vsled česar ga je upoštevati pri računu. Kdor je pošten, bo vzel za podlago računa naslednjo tabelo:
Zaslužek Zaslužek „ pred po Absolutno Kat- 29. VII. 22 stavki zvišanje
I.	52	K	92	K	40	K
II.	45	„	83	„	38	„
III.	37	„	70	„	33	„
IV.	28	„	57	„	29	„,
Procentualno se je torej zvišala temeljna mezda v posameznih kategorijah:
I.	76.9	%
II.	84.4	%
III.	89.1	%
IV.	103.5	%
Iz tega se jasno vidi, da sta dosegli procentualno največje zvišanje III. in IV. kategorija, dočim' se dobi na podlagi »Delavčeve« tabele čisto napačno sliko. Povprečno zvišanje torej znaša pri temeljni plači 88 %.
Slučaj je hotel, da poroča »Delavec« v isti številki o gibanju usnjarskega delavstva v Ptuju, ki ga je vodila »Strokovna komisija«. In kaj mislite, koliko so dosegli? Celih 15 odstotkov.
Mislimo, da našim številkam ni treba ničesar več dodati, da spoznajo sodrugi gospodo pri »Delavcu«.
Da pa bo slika še jasnejša, dodamo še eno tabelo, pri kateri smo vračunali K 27.— draginjske doklade, ki jo dobiva vsak delavec na šiht in K 6.40 nabavnega prispevka na šiht. Te doklade so ostale nespremenjene.
Zaslužek Zaslužek .. . pred po Zvišanje
29. VII. stavki v %
I.	85-40	K	125-40	K	47	%
II.	78-40	„	116 40	„	47	%
III.	70-40	„	103 40	„	48	%
IV.	61-40	„	90-40	„	47	%
Tako pa izgleda uspeh, če upoštevamo celokupne prejemke rudarja. Celo pri tem neugodnem računa dosega zvišanje prejemkov 47 % in ne 16 % kakor trdi »Delavec«.
Kljub temu pa nam je jasno, da daleko nismo dosegli tega, kar nam gre z ozirom na draginjo zlasti kar se tiče draginjskih doklad za ženo in otroke.
Vprašanje pa je, kje leži vzrok, da nismo tega dosegli. »Delavec« trdi, da so bili zaupniki prestraho-petni in ker niso sklicevali shodov kakor so to zahtevali patriotje, očita jim, da so navadni kapitalistični agenti — torej plačani od družbe.
Odgovarjamo čisto stvarno na to brezstidno izzivanje, ki so ga zmožni le naši »socialisti«.
Uspeh organizacije je v prvi vrsti odvisen od dejanske moči proletariata v dotični deželi. Pri nas v Jugoslaviji je industrijski proletariat še številno slab, vsled česar vlada zakon za zaščito države in socialnega patriotizma. Rudarsko stavko je vodila neodvisna zveza rudarskih delavcev pod režimom izjemnih zakonov, ki niso naperjeni proti Vam, gospoda pri »Delavcu«, marveč proti razrednim organizacijam in proti stavkam. Naša organizacija je še mlada in oblasti preže neprestano, kdaj bi jim dali priliko, da razpuste to našo organizacijo in nas zopet iz-roče samovolji družbe in oblasti. Bil je to prvi boj zveze. Mi prav dobro vemo, da bi Vi radi imeli, da bi bili štrajkali do nezavesti in ste že komaj čakali, kedaj nas razpuste, da bi bili potem lahko v kalnem ribarili. Ker Vam tega veselja nismo napravili, ste divji, ker predobro čutite, kako narašča naša organizacija in se utrjuje v medsebojni solidarnosti, dočim Vaša Unija poka na vseh koncih in prihaja delavstvo iz Unije v naše vrste, zavedajoč se, da je to ona »velika in močna organizacija«, o kateri Vi sanjate. Imeli ste jo svoj-čas in sami ste jo vodili, ali ker ste bili nesposobni, Vas je delavstvo zapustilo. Mi se smejimo Vašemu divjanju in Vas preziramo, ker ste navadni agenti provokaterji.
(Konec prih )
Razno.
Stavka lesnih delavcev v Ljubljani.
V	šestem tednu stavka mizarjev poteka mirno, stavkujoči se drže dobro, ker vedo, da je njihova organizacija nepremagljiva. Razne špekulacije in snubitve delodajalcev, kakor na primer »pridite vsaj Vam plačam kolikor hočete« in da »bodo dobili delavce iz inozemstva« itd., vse ne pomaga nič, delavstvo vstraja dalje pri svojih zahtevah, od katerih ne odstopi niti za mrvico. V tem je najlepši dokaz, za kaj je šlo v boj.
Za informacijo javnosti naj služi sledeče pojasnilo: srednja plača mizarskega pomočnika znaša na uro 18 kron, (reci in beri osemnajst kron). Kako naj potem izhaja, ako ima še poleg žene, ki povečini nič ne zasluži, še 3 do 4 otroke pri današnji draginji, ko stane kg moke 32 kron, kg ;nasti’ pa celih 172 kron. Naj javnost sodi in računa sama. Potem pa pridejo gotovi elementi in hočejo dokazati, da naše zahteve niso upravičene. Ne vem kaj je še upravičeno.
Sami delodajalci so pa že zdavnaj zvišali svoje zaslužke, kar znači, da delajo že celo poletje s 100%. Sedaj pa tarnajo, da ne morejo dati1 tega, kar delavstvo zahteva. Mi jim pa bomo prinesli še boljše dokaze, naj sledi za danes eden. Neko delo se je prevzemalo v Ljubljani in so mojstri stavili svoje proračune, potem pa pride eden iz dežele in prevzame isto delo za 120% ceneje kot pa ljubljanski mojstri in dotični tudi danes plačuje svoje delavce 4 do 5 kron na uro več nego v ‘Ljubljani. Toliko za danes, prihodnjič več.
Mizar.
Iz Krmelja pri Št. Janžu.
Tukajšnji rudarji so pred več meseci stavili zahteve za povišanja mezd, na katere zahteve pa debeli bogatin Jakil ni hotel odgovoriti. Na energično intervencijo s. Bogveja je vendar sklical za 22. avg. Jakil obravnavo, katere so se vdeležili zastopniki delavstva in pet debelih bogatih Jakilov, ki so rjoveli na delavske zastopnike, kakor azijatski tigri. Ta dan ni prišlo do sporazuma. Delavstvo je hotelo spontano iti v stavko. Na to so sklicali shod za dne 27. avgusta, kateri je pa bil zelo buren, ker je hotelo delavstvo dati du-ška svoji prekipeli jezi. Ko je poročevalec shoda s. Bogve delavstvu razjasnil, da se bo vršila še ponovna obravnava, katera pa bo uradna, in da se bo na to pritiralo podjetnika, da bo ugodil upravičenim zahtevam, na to so se izjavili delavci, da počakajo te obravnave, ne da bi' šli v stavko. Nato je sklicalo rud. glavarstvo obravnavo na 1. septembra, kateri je predsedoval rudarski nadsvetnik ing. Pehani. Ko ta obravnavo otvori, začne takoj protestirati Jakil ml. da s. Bogve ne sme prisostvovati pogajanjem kot zastopnik delavstva, ker je na shodu žalil podjetje. Njegova zahteva je zbudila le smeh med delavskimi zastopniki' — kako to ali se sedaj tudi debelih kapitalistov ne bo več smelo napadati na shodu, da bodo potem še lažje gulili delavstvo. — Na energični protest s. Bogveja je vendar pristal podjetnik, da se pogaja. Podjetnika je pomagal braniti ing. Červenka, delavstvo je pa za-stopal s. Bogve, tajnik »Zveze rud. delavcev« in 6 delavskih zaupnikov.
Po dolgi obravnavi je prišlo do zaključka, da se povišajo mezde delavcem ravno za toliko procentov, kakor so se povišale pri Trb. prem. družbi. Prisilili smo Jakila, da je moral priznati to vprašanje. Najbolj se je pa zvijal, ko smo zahtevali, da mora tudi v Krmelju veljati točka 8, katero so pogazili v mesecu januarju »social denuncianti«. Naposled se je vendar tudi Jakil podal, da se naj regulirajo plače na podlagi draginje — vsakih 8 tednov.
»Sodrugi« zopet je uspeh, katerega je izvojevala še mlada org. Zveza rud. delavcev za Slovenijo. Ne mislite pa rudarji, da pa je s tem Vaša borba končana. Treba je, da se še močnejše strnete v svojo organizaci-
jo Zv. rud. del. ter se s tem pripravite za nadaljni boj, kateri nas čaka.
Živela rudarska organizacija Zveza rudarskih delavcev!
Živele vse neodvisne strokovne organizacije v Jugoslaviji!
Železničarji.
VABILO
za progovno osobje, čuvaje, prožne odbornike in vlakojavniške čuvaje.
Vsi sodrugi se vabijo na sestanek, ki se vrši 10. septembra 1.1. ob 9. uri dopoldne v Zidanemmostu pri Mo-zarju.
Dnevni red:
1. Gmoten položaj,
2. obleka,
3. raznoterosti1.
Sklicatelj: Jakob Sojer.
Pozor na v olivne imenike!
Pri popisovalnem uradu v Ljubljani so razpoloženi imeniki za volitve v občino in oblastne skupščine.
Volilno pravico ima vsak, ki je dovršil 21. leto, je naš državljan in ki biva vsaj že eno leto (oz. pol leta za obč. volitve) v Ljubljani, računano od dneva prve razgrnitve volilnih imenikov, t. j. od dneva razglasa volitev. Po razglasu volitev bodo imeniki razpoloženi še 14 dni. Ker bodo volitve v ljubljanski občinski svet razglašene te dni, opozarjamo sodruge, da se pravočasno pobrigajo, če so vpisani, da ne bo potein nepotrebnih pritožb. Volivne imenike si naj pogledajo zlasti oni, ki so šele julija ali pa avgusta bili eno leto v Ljubljani. Od pondeljka 11. t. m. bodo volivni imeniki na vpogled v našem uredništvu.
Kdor bi ne bil vpisan, naj reklamira zase ali pa lahko tudi za drugega. Ugovor je vložiti pri mestnem magistratu. Priložiti je potrebna dokazila, ki jih je dobiti pri policiji, zlasti da je dotični že eno leto v Ljubljani. Kar se tiče starosti je predložiti krstni list ali pa delavsko knjižico.
Ne zamudite reklamacijskega postopanja!
Isto storite tudi po deželi, kjer so volivni »imeniki pri obč. uradih razpoloženi.
Začasna delavska zbornica za Slovenijo v Ljubljani
posluje od 22. avgusta 1922 dalje v provizorični zgradbi na vogalu Dunajske ceste in Ceste na južno železnico.
Invalidi, vdove in sirote -
pridite vsi v nedeljo dne 10. t. ni. ob 10. uri dopoldne na javen protestni shod, ki ga sklicuje v dvorani Mestnega doma Centralni odbor Splošne organizacije vojnih invalidov v Ljubljani v smislu sklepa seje Središnjega odbora Ratnih Invalida v Beogradu s sledečim dnevnim redom:	1.	Inva-
lidni domovi in zdravilišča. 5. Slučajnosti tovarišev. Vso invalidom naklonjeno javnost vabimo, da nam z obilno udeležbo pripomore do naših pravic. Centrala.
Jesenice.
IZJAVA.
Podpisani tem potom preklicujem napačno trditev, naperjeno proti sodr. Šlibar Josipu, bolniškemu nadzorniku pri1 Bratovski skladnici na Savi, ter ga prosim javno, da mi kot sodrug oprosti.
Žemva Jakob tov. delavec na Savi.
Listnica uredništva.
Zaradi pomanjkanja prostora izide več člankov in dopisov še-le v prihodnji številki, med njimi cela rubrika iz stavbinskih organizacij.
Zbiiajie za tiskovni sklad 1
Zvezna tiskarna v Ljubljani