Leto XIII. Štev. 94	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 25. aprila 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cana din 1*—
Zadnji napori za pomiritev
Evropska politika v znamen u pričakovanja Hitlerjevega odgovora Rooseveltu — Obnovitev angleško-frsncoskih diplomatskih stikov z Nemči o — Mrzlični napori držav osi in zahodnih demokracij v lužnovzhodni Evropi
LONDON, 25. aprila. Dasl vlada na zunaj že nekaj dn! popolno zatišje, se DIPLOMATSKA AKTIVNOST DEMO-bijejo v ozadju veliki diplomatski boji, v katerih se uporabljajo na obeh straneh,	KRACIJ
na strani osi In na strani demokracij, največji napori, da bi se ironte dokončno organizirale že do petka, 28. t. m., ko bo pred nemškim državnim zborom spregovoril Adoli Hitler ki zavzel stališče Nemčije ter Italije do Rooseveltovega predloga. Države osi se trudijo zlasti na jugovzhodu Evrope, na Madžarskem, v Jugoslaviji, Romuniji in Bolgariji, da bi sl zagotovile varno zaledje za primer eventualnega konilikta. Istočasno se nadaljuje tudi pritisk Anglije in Franclje na ta del Evrope, a v ospredju vsega prizadevanja so s pospešenim tempom vodena pogajanja s sovjetsko Rusijo in Turčijo. Nadaljujejo se pogajanja o podrobnostih s Poljsko in Romunijo, v Berlinu pa skušata London in Pariz vplivati po svojih veleposlanikih na Hitlerjev govor, ki bo šele razčistil položaj in pomenil izhodišče za nadaljnji mednarodni razvoj v Evropi.
DIPLOMATSKA AKTIVNOST OSI
BERLIN, 25. aprila. Nemčija razvija ta teden nenavadno diplomatsko aktivnost, katere cilj je razčistiti položaj na evropskem jugovzhodu. Po obisku romunskega zunanjega ministra Galenca v Berlinu, pritiska nemška vlada po diplomatski poti na Bukarešto z namenom, da prepreči sklenitev dvostranskega garancijskega pakta med Romunijo In Anglijo in da Izpodkoplje tudi nova romunsko-an-gleška gospodarska pogajanja. Za Gaien-com je povabila v Berlin jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincarja-Mar-koviča, ki prispe sem danes, torej tik po dokončanem sestanku z ita:ljansklm zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah. Neposredno za tem prideta na povabilo v Berlin madžarski ministrski predsednik grol Teleki in zunanji minister grol Csdky, ki sta bila prav tako šele pretekli teden tudi v Rimu. Dalje se pričakuje prihod italijanskega zunanjega ministra grola Člana in zastopnika španske nacionalistične vlade. Baje je bilo tudi že bolgarskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru dr. Kjoselva-novu dostavljeno povabilo za obisk v Berlinu. Končno se pa Nemčija tudi trudi, da bi pregovorila Poljsko do direktnih medsebojnih pogajanj.
ZADNJI POIZKUSI "V BERLINU
LONDON, 25. aprila. Angleška vlada si močno prizadeva, da bi se obnovili diplomatski stiki z Nemčijo In bi se na ta način vplivalo na Hitlerjevo odločitev
28.	t. m. V ta namen je sklenila, naj se njen berlinski veleposlanik sir Henderson takoj vrne v Berlin. Pretekli teden le poslala v misiji, gl je s tem v zvezi, v Pariz svetovalca krone, sira Vanslttarta; ta misija je uspela. Angleški veleposlanik sir Henderson se je že včeraj vrnil v Berlin, francoski veleposlanik Coulondre se pa Vrne danes. Oba veleposlanika bosta še danes, ali najpozneje jutri, obiskala nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. V zvezi s tem je angleška vlada sklenila na svoji včerajšnji seli tudi odgodltl odločitev o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji do prihodnjega tedna, torej do časa po Hitlerjevem govoru. To so zato zadnji angleški In francoski napori, da se da Nemčiji priložnost za zavzetje takega stališča, ki naj ne bi porušilo vseh mostov. Ako pa tudi ta zadnji poizkus ne bi uspel, bosta angleški In francoski veleposlanik takoj zopet odpoklicana in Anglija ne bo uvedla splošne vojaške dolžnosti samo doma, ampak tudi v kolonijah.
CHAMBERLAINOVA POSLANICA
»United Press« poroča v zvezi z naj-hovejšo diplomatsko akcijo, da se ie vrnil veleposlanik Henderson v Berlin bolj ha osebno željo Chamberlaina kakor zu-
nanjega ministrstva. Vrnil se je baje z važno nalogo in poslanico, ki vsebuje sledeče štiri točke: 1. prepričanje Anglije, da je mogoče rešiti vsa evropska vprašanja na miren način; 2. opozoritev, da more služiti Rooseveltov apel kot Izredna priložnost in Anglija zato upa, da Hitler Rooseveltovih predlogov ne bo enostavno odklonil; 3. izjavo, da je Anglija pripravljena upreti se vsakemu poizkusu, da M se Evropa vladala z nasiljem; 4. opozorilo, da se opaža v angleškem javnem mnenju vedno večje razpoloženje za uvedbo splošne vojaške dolžnosti in da bi se bilo angleški vladi v primeru ne uspeha te akcije težko upreti spremembi angleškega vojaškega sistema.
LONDON, 25. aprila. »Daily Express« objavlja razpravo o položaju in o ugibanjih glede zahtev držav osi, ki jih bo nemški vodja in kancelar Adolf Hitler postavil v svojem govoru v petek, 28. L m., na seji nemškega državnega zbora v Kroliovi operi. List pravi, da bodo omenjene zahteve po vsej verjetnosti vsebo-
LONDON, 25. aprila. Na zadevna vprašanja voditelja laburistične opozicije, majorja Attleeia, je Izjavil ministrski predsednik Chamberlain, da vrnitev veleposlanika Hendersona v Berlin ne pomeni ne de lure ne de faeto priznanja
Možat romunski odgovor
BUKAREŠTA, 25. aprila. Romunska vlada je včeraj odgovorila Berlina na vprašanje, če se čuti Romunija po Nemčiji ogrožena. V odgovoru poudarja vlada, da Romunija z Nemčijo nima skupnih meja in da zato na nemško vprašanje ne more dati pravega odgovora. Najboljši odgovor na to vprašanje da pač lahko nemška vlada sama. Glede Rooseveltove poslanice more romunska vlada zavzeti samo pozitivno stališče.
Odločna pripravljenost Grčije
ATENE, 25. aprila. Grški ministrski predsednik Meta.\as je imel včeraj v inženirski zbornici velik politični govor, v katerem je naglašai odločno pripravljenost Grčije, žrtvovati vse dobrine za ohranitev samostojnosti, podčrtal garancije, ki jih je Grčija v to svrho dobila in izrazil upanje, da se bo mednarodni položaj z ozirom na nekatere najnovejše znake ugodno razpletel.
Istočasno z napori za pomiritev se pa nadaljuje tako s strani Anglije kakor Francije pospešena akcija za dograditev obrambnega bloka in izpopolnitev vojaške pripravljenosti. S sovjetsko Rusijo je zveza v načelu že sklenjena, podrobnosti bodo pa določene te dni na posebni zadevni konferenci v Londonu. Zelo velika in obsežna so angleška prizadevanja v Romuniji. Politična akcija se vodi v Londonu, kjer se mudi na obisku romunski zunanji minister Gafencu, gospodarska pa v Bukarešti, kamor je odpotovala posebna gospodarska delegacija pod vodstvom sira Leith-Rossa. Naglo se nadaljujejo tudi pogajanja s Turčijo, In to v zvezi s sovjetsko Rusijo in Francijo. Tud! ta pogajanja potekajo ugodno in so v načelu že dovršena. Istočasno se vrši močan angleški pritisk na Bolgarijo in s tem v zvezi posredno na Romunijo in Turčijo zaradi izpolnitve vsaj enega dela bolgarskih revizionističnih teženj glede Do-brudže in izhoda na Egejsko morje. Pa tudi diplomatske akcije v Španiji in drugod še niso opuščene. Neodvisno od diplomatske se razvija dalje vojaška aktivnost, zlasti na Sredozemeljskem morju. Vse pa stoji v znamenju pričakovanja dokončnega stališča, ki ga bosta zavzeli Nemčija in ItaMja: in ki bo znano s Hitlerjevim govorom v petek.
vale sledeče točke: 1. vrnitev Gdanska;
2.	zgraditev nemške avtomobilske eks-teritorlalne ceste čez poljsko Pomorjan-sko (koridor); 3. vrnitev vseh nemških kolonij; 4. revizijo sedanjega položaja Italijanov v Tuniziji; 5. pravice za Italijo v Džibutiju in sodelovanje Italije pri upravi Sueškega prekopa.
Zapiski
Neville Meyrlck Henderson
Po zasedbi Češke je Anglija poklicala svojega berlinskega veleposlanika sira Hendersona v London na poročanje, od koder se pa dolgo ni vrnil. Sele v soboto je bilo siru Hendersonu nenadoma naročeno, naj se nemudoma vrne v Berlin. Ta vrnitev je v zvezi z važnimi vojaškimi in diplomatskimi konferencami med Nemčijo, Italijo in Španijo ter Hitlerjevim govorom v petek, 28. t. m. Takoj nato bo veleposlanik znova odpotoval na poročanje v London. Nemški Usti so glosirali Hendersonovo vrnitev v ironičnem tonu kot »znak popustitve napetosti«. Vendar ni nobenega dvoma, da igra sir Henderson v sedanjem razvoju dogodkov važno vlogo. Sir Neville Meyrick Henderson je bil kot poklicni diplomat v poshmlški službi že pred vojno, in sicer najprej v Petrogradu, Tokiu in Rimu, 1. 1915. je zastopnik Anglije pri srbski vladi v Nišu, dalje pa v Parizu in Carigradu, uradnik pri rezidenci v Kahiri, v letih 1929—1935 izredni poslanik m pooblaščeni minister v Beogradu, od 1935—1937 veleposlanik v Argentini in Paragvaju, od 1. 1937. je pa veleposlanik v Berlinu.
Prihodnost pripada Slovanom
šestnajsto stoletje je še bilo špansko in italijansko. Sledilo je » veliko stoletje« Francozov, vodstvo so nato prevzeli Nemci, končno Angleži, Veliki dogodek, ki prihaja, bo dvig slovanstva v silo, ki bo določala kulturo, piše učenjak W. Schubert Iz Rige v svojem delu »Europa und die Seeie des Ostens« in nadaljuje: Mnogo-komu bo to neprijetno, toda to je zgodovinska usoda, ki je ni mogoče zadržati, Prihodnja stoletja pripadajo Slovanom. Severna kultura izginja in vzhodna stopa na njeno mesto. Problem Vzhoda in Zahoda je poznal že srednji vek kot nasprotje med islamom in krščanstvom, danes stopa pred nas kot napetost med Rusijo in Evropo. Zahod je dal človeštvu najsposobnejše sile tehnike, državnosti in prometa, toda ugrabil mu je dušo. Naloga Rusija je, da mu jo vrne, kajti ona ima vprav sile, ki jih je Evropa izgubila ali uničila. Nastala je ideja, da bodo Rusi rešili svet, ideja, ki so se je oklepali vsi ruski duhovni velikani in vladarji od 16. stoletja dalje.
Najvočii Namec vtah časov
Ob priliki Hitlerjevega rojstnega dne je napisal »Volkischer Beobachter«, da je kancelarjeva državniška modrost, ki se manifestira v smelih vojaških odlokih in dejanjih, izpolnila tisočletne sanje nemškega naroda. Veliki nemški Rajh je danes čvrsto zasnovan. To je delo človeka, ki ga danes slavimo. Hitler je največji Nemec vseh vekov.
Izia kulis albanskega dvora
Svoj čas so poročali listi, da se je bivša madžarska grofica Geraklina Apponyi, sedaj izgnana albanska kraljica, iz ljubezni do kralja Zoguja odpovedala katoliški veri. Zdaj poroča v »Der Elsasser-iu« kraljičin stric, msgr. Aurel von Ro-nay, da se je Geraldina s papeževim privoljenjem poročila s kraljem Zogujem po katoliškem obredu. Kraljica je imela v svojem dvorcu celo posebno kapelo, kjer se je sfužlla rimsko katoliška služba božja.
Angleško nepriznavanje
ANGLIJA NE NAMERAVA PRIZNATI NE RAZBITJA ČSR NE ZASEDBE ČEŠKE IN NE VKLJUČITVE ALBANIJE
razbitja CSR In zasedbe Češke. Anglija
teh dveh dejstev ni priznala in jih ne namerava priznati. Prav tako negativno je pa odgovoril tudi na vprašanje glede priznanja italijanske zasedbe Albanije In vključitve v Italijanski imperij v obliki albansko-Italljanske personalne unije.
GIBANJE ANGLEŠKE MORNARICE.
LONDON, 25. aprila. Domača angleška vojna mornarica (Home Fleet) se bo 28. in 29. t. m. zbrala v Portlandu. Del ladjevja bo spremljal kraljevski par na vožnji v Kanado, ostale vojne ladjo bodo imele
gomorske vaje v streljanju. Sredozemsko
rodov je se bo v prihodnjih dneh podalo v vzhodni del Sredozemlja, kjer bo imelo pomorske vaie, obenem pa bo obiskalo grška pristanišča.
KITAJSKE ZMAGE.
CUNGKING, 25. aprila Kitajsko vrhovno poveljstvo javlja, da so kitajske čete zmagovito prodrle v provinco Kjangsi. Kitajci so udrli v predmestja Naučanga, ki so ga Japonci pred mesecem zasedli.
DIKTATURA V BAHIJI.
BAHIA, 25. aprila. Predsednik brazilske zvezne države Bahije je včeraj razpustil parlament in sebe oklical za diktatorja. NOV ANGLEŠKI VELEPOSLANIK V USA.
LONDON, 25. aprila Za novega poslanika v Washingtonu je imenovan lord Lockney.
Zahteve osi Rim-Berlin
DOMNEVE »DAILY EXPRESSA« GLEDE ZAHTEV, KI JIH BO POSTAVIL HITLER V ODGOVORU NA ROOSEVELTOVO POSLANICO
Maribor, 25. aprila.
V novi tretji Nemčiji je najbolj razširjena knjiga Hitlerjev »Mein Kampi«, to je nekakšen katekizem nacionalnega socializma. Manj pa je pri nas znano, da zavzema takoj prvo mesto za njo dr. Hansa Giintnerja »Rassenkunde des deutschen Volkes« (Plemenoznanstvo nemškega naroda), ki ga izpopolnjuje še »Rassenkunde Europas« (Plemenoznanstvo Evrope). Ti dve Giintnerjevi knjigi sta temelj nemškega rasizma, kj dajeta zadevne smernice tudi vsem drugim rasističnim teoretikom, med katerimi se zlasti odlikuje zopet dr. A. Lučk.
Dr. Giintner se je lotil v svojih delih v prvi vrsti dokazovanja, kod in kolikšen je bil v preteklosti in je v sedanjosti vpliv nemškega plemena na ostale evropske, posebno srednje-evropske narode in pokrajine. S tem je dal rasistično podlago nacistični teoriji o tako imenovanem nem škem »Kulturgebietu«, kajti po njegovem je ta »Kulturgebiet« ustvarila le »nemška rasa s svojim nemškim duhom«. Odločilno za presojo, kaj je bilo inspirirano z nemškim duhom, je n. pr. obeležje mest, hiš, obdelovanje zemlje, narodno pravo, umetnost, znanost, nazadnje sploh vsa kultura in civilizacija. Kjer so Giintner, Liick in drugi zasledili kako, kakršno koli podobnost gradnje mest, kulture, civilizacije itd. z nemškim načinom gradnje mest, nemško kulturo, civilizacijo itd., so preprosto »ugotovili«, da je vse to nastalo pod vplivom nemškega »rasnega duha«. ŠK so pa še dalje in pričeli dokazovati, da so tudi vsi pomembnejši kulturni delavci sosednih narodov bili, ako ne direktni, vsaj indirektni potomci prednikov »nemške nase«.
Tako trdi n. pr. omenjeni glavni rasistični teoretik dr. Giintner, da je tudi vse, kar je velikega ustvarila Italija, bilo le plod »nemškega rasnega duha in potomcev germanski krvi«. Za časa kronanja Karla Velikega za rimskega cesarja nemške narodnosti, pravi Giintner, so se pojavili najmočnejši nemški rasni vplivi na kulturo Italije. Tudi vsa slavna doba renesanse antičnega duha, ta največji ponos italijanskega naroda, nima nobenega opravka s pravimi Italijani. Ta renesansa se je mogla razviti po Giintnerjevi trditvi samo »zaradi silnega priliva germanske nasne krvi«. Po njegovem dokazovanju pa so bili germanskega pokolenja celo tudi slavni Italijani Dante Alighieri, Giotto, Masaccio, Filippino Lippi, Donatello, Signorelli, Boticelli, Lionardo da Vinci, Tizian, Petrarca itd. Germanska kri se je pretakala celo po žilah slavnega »drugega odkritelja Amerike« Kolumba. (Prvi odkritelj je bil po njegovem itak German, Wiking Leif Ericson.)
Na enaki »znanstveni« podlagi se je GUntnerju in njegovim pomočnikom posrečilo »dokazati«, da je tudi Poljakom Madžarom, Slovencem, Hrvatom, ter samo po sebi razumljivo tudi Čehom in Slovakom ter sploh vsem Slovanom u-stvaril vse, kar ima kaj vrednosti, le »germanski rasni duh, izvirajoč iz germanske rasne krvi, ki se je prelila v njihove žile«. Dr. A. Liick »dokazuje« n. pr., da je vsa kultura in civilizacija Poljske germanskega porekla. Vse to ima žig »silnih nemških vplivov, v kolikor ni sploh popolnoma nemško«. Velika večina poljskih učenjakov, umetnikov, državnikov itd. »je imela v svojih žilah nemško kri, in nemško plemstvo izvira vse iz germanskih prednikov«. Nemška zgodovina odkriva na Poljskem vedno več in več sledov pragermanstva. Kar trdi o Poljski, trdi seveda v še popolnejši meri o češki, ki »se mora za vse, kar ima, zahvaliti izključno samo nemški rasni krvi in nemškemu rasnemu duhu«.
Tako vidimo torej, da nemška rasna teorija ni samo neke vrste pasija, ampak ima vse bolj realne namene: dokazati, da je sploh vsa srednja Evropa eno samo nemško kulturno ozemlje, kateremu so dali le Nemci vse, kar ima kako vrednost, in bi brez njih prebivali tod najbrže še dandanašnji dan divjaki po votlinah. Vse to »znanstveno« dokazovanje pa ima popolnoma isto vrednost, kakor odkritje doslej še neznanega prager-manskega »Očenaša« v Polabju, v katerem so vsi Slovani, ko so ga prečitali, spoznali ostanek polabske slovanščine in se, bodisi na tihem ali celo na glas, muzali »učenim« nemškim lingvistom in tej
Nove grožnje Slovaški
GOVOR MINISTRA JAROSA. — MADŽARSKA SE NE BO DALA DOLGO IZZIVATI. — KRIVI SO LE SLOVAKI.
BUDIMPEŠTA, 25. aprila. Minister za osvobojene kraje, pl. Jaros, je imel v obmejnem kraju Senchu govor, v katerem se, je bavil tudi s položajem Madžarov na Slovaškem. Dejal je, da madžarska vlada proti preganjanju Madžarov ne bo segla po nobenih represalijah, ker se noče posluževati enakih metod. Slovaška pa ne
sme pozabiti, da sedanja Madžarska ni več ona prejšnja, slabotna in ostrašena, ampak močna in samozavestna. Za enkrat Madžarska res še ne namerava uporabiti te svoje moči, toda dolga se ne bo več dala izzivati s strani Slovaške. Ob koncu je dejal, da so krivci vseh obmejnih incidentov izključno le Slovaki.
Pogajanja z Romunijo
GAFENCOVA KONFERENCA V LONDONU. IZJAVA VODITELJA TRGOVINSKE DELEGACIJE V BUKAREŠTI.
ANGLEŠKE
LONDON, 26. aprila. Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister lord Halifax sta včeraj ob 16. sprejela romunskega zunanjega ministra Gafenca in londonskega veleposlanika Romunije, Tilea. Konferenca štirih državnikov je trajala nad eno uro. Po konferenci se je sestal ministrski svet in sprejel poročilo finančnega ministra Johna Simona o proračunu.
LONDON, 25. aprila. Dejstvu, da so včerajšnjim razgovorom med Chamberlainom, Halifaxom in romunskim zunanjim ministrom Gafencom, ki ga je spremljal romunski poslanik Tilea, prisostvovali tudi izvedenci za srednjeevropska vprašanja, kakor Gardogan, Ingram in Strang, pripisujejo tu izredno važnost. Anglija je Romuniji ponovila v polni me-
ri svoje garancije.
BUKAREŠTA, 25. aprila. Vodja angleške trgovinske delegacije je bil včeraj spre jet pri kralju Karolu, nato pa pri predsedniku Calinescu, v prisotnosti finančnega in trgovinskega ministra. Po konferenci je vodja angleške delegacije izjavil, da je glavni cilj njegovega prihoda v Romunijo poglobitev trgovinskih stikov z Anglijo. Da se pa tudi angleški izvoz v Romunijo pospeši, je treba izpremeniti dosedanje določbe klirinškega sistema. Ostali, na novo dani krediti, bodo služili javnim delom in ustanovitvi nove industrije. Ker je Anglija garantirala romunske meje, je naravno, da se bo del kreditov uporabil tudi za romunsko oboroževanje.
Francosko-poljska zveza
OBISK FRANCOSKEGA PROMETNEGA MINISTRA DE MONZIEA NA POLJSKEM
VARŠAVA, 25. aprila. Na čast francoskemu prometnemu ministru de Monzieu je priredil poljski prometni minister Ulrich včeraj slavnostno kosilo, ki se ga je udeležil tudi francoski veleposlanik v Varšavi Nogi. 2e v soboto popoldne, pa tudi včeraj, se je de Monzie ponovno sestal z ministrom Beckom. V poljskih uradnih krogih naglašajo, da so se razgovori gibali v okviru splošnih vprašanj, ker je že francoski ministrski predsednik dovolj jasno očrtal smernice, ki vežejo obe državi. Včeraj popoldne je imel de Monzie
daljši sestanek s poljskim finančnim ministrom Kwialkowskim.
VARŠAVA, 25. aprila. Francoski minister za javna dela de Monzie je včeraj položil prekrasen venec na grob poljskega neznanega junaka. Kakor znano, je prišel na Poljsko zato, da odpre novo dvotirno železnico med Gornjo šlezijo in Gdinjo, za kar je dala potreben kapital, material in vodstvo Francija. Pri tej priliki se znova utrjuje francosko-poljska zveza.
Zaskrbljenost v Nemčiji
BERLIN, 25. aprila. Današnji berlinski tisk z veliko pozornostjo motri možnost uvedbe splošne vojaške obveze v Angliji. Nič manjše pozornosti pa ne posveča an-gleško-ruskim dogovorom, ki so tik pred zaključkom. Zopetno vstajenje »Trple-Aliance« navdaja z ozirom na še večje za-motavanje položaja z nemalo skrbjo tudi nemški generalni štab.
Egipt vselej na angleški strani
KAHIRA, 25. aprila. Ministrski predsednik je včeraj pred parlamentom izjavil, da je Anglija Egiptu mnogo pripomogla k oborožitvi na zemlji In v zraku. Kakor Anglija, je tudi Egipt dolžan storiti vse, da se ohrani mir. Vsekakor pa bo Egipt vselej na angleški strani. Parlament je pozdravil predsednikove besede z bur n im aplavzom.
FRANCIJA USTANOVILA V BUKAREŠTI VELEPOSLANIŠTVO
BUKAREŠTA, 25. aprila. Danes je sprejel romunski kralj Karol dosedanjega fran coskega poslanika na romunskem dvoru v posebno svečani avdienci. Z današnjim dnem je namreč akreditiran kot veleposlanik na romunskem dvoru.
VAJE V GDANSKU.
GDANSK, 25. aprila. Pred dvema zastopnikoma Nemčije jc bila včeraj velika parada in vaja SA-čet, ki so se posebno postavile v postavljanju žičnih ovir.
ZBIRANJE ŽIVIL V GIBRALTARJU.
GIBRALTAR, 25. aprila. Včeraj so izdali odredbo o vskladiščenju prehrane in nadzorstvu živil.
FRANCIJA PROTI TUJI PROPAGANDI
PARIZ, 25. aprila. Francoska vlada je izdala včeraj novo odredbo o pobijanju tuje propagande na ozemlju Francije. Določene so stroge kazni za vse osebe in društva, ki bi sodelovale z individuji onkraj meje. Prepovedano je posebno vsako hujskanje v smislu rasističnih teorij. V Alzaciji in Loreni so bila včeraj razpuščena že tri društva, ki so preveč koketirala preko Rena in dobivala od tam denar. Odbornike čaka zaslužena kazen.
SPREJEMI PRI BONNETU
PARIZ, 25. aprila. Francoski zunanji minister Bonn^t je včeraj sprejel ameriškega in poljskega veleposlanika. Kasneje je sprejel tudi romunskega veleposlanika Tataresca ter visokega komisarja Sirije. NAROČILA ANGLEŠKIH LETAL
BRISTOL, 25. aprila. Tukajšnje tovarne letal so dobile iz Jugoslavije naročila letal za 54 milijonov dinarjev.
OBISK ITALIJANSKE MORNARICE
PARIZ, 25. aprila. Havas poroča, da bo del italijanske mornarice, ki je sedaj v Albaniji, obiskal jugoslovanska pristanišča.
BORZA. Curih, 25. aprila. Devize: Beograd 10, London 20.87, Pariz 11.81, New-york 445%, Milan 23.45, Berlin 178.75, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
Vremenska napoved. Spremenljivo m hladno vreme. Mestoma deževno. Ponoči precej mrzlo, v višjih legah nevarnost pozebe. Včeraj je bila v Mariboru najvišja temperatura 14.7 C, danes zjutraj najnižja —1.4 C, opoldne pa 17 C.
muzal nedavno razpravi v neki nemški; nov vzeli tudi Madžari: koresma in kores-reviji, ki je objavila modrovanje o izrazu mžros.
»Kartschme« in »Kartschmer« v neki saksonski vasi. »Učenjak« je na dolgo in Široko skušal dokazati, kako bi mogla nastati ta dva izraza iz »pragermanščine«,
ker revež pač ni vedel — ali pa ni hotefspolzko pot namenov, namesto objektiv-vedeti — da sta čisto preprosto »k r č- nih kriterijev, novi »j?ragerma«$činj«:s Prav tajco sem se'm a« in »krčmar«, ki so ju od Slova-
Ta rasna znanost nam pojasnjuje marsikatero zadevo, ki bi jo sicer težko razumeli. Dokazuje pa dalje, kako je v Evropi celo znanstveno delo prešlo
Domač' za m $k>
Preokret v zagrebških pogajanjih
»Tretji sestanek med Cvetkovičem in dr. Mačkom se je vršil pod popolnoma drugimi okoliščinami kakor prva dva«, piše »Jugoslavenska pošta«, ki ima tesne zveze z JNS. »UO in JNS sta se od razgovorov umaknili in nič več ne sodelujeta v njih, ampak prihaja bolj in boli na površje JRZ sama. Srbske opozicionalne stranke so ugotovile novi položaj, kljub temu so pa izrekle odločno voljo, da pride do sporazuma, čeprav ne morejo nositi več odgovornosti za nadaljnji potek pogajanj in za njihov zaključek, ker ne obstajajo več pogoji, pod katerimi bi mo- • gle prevzeti odgovornost' za ta sporazum. Srbske stranke spremljajo še dalje pogajanja z najboljšimi namerami, čeprav dr. Maček ne zahteva več rešitve lirvat-sko-srbskega. vprašanja v imenu celokupne opozicije, ampak samo v imenu kmetsko demokratske koalicije. V začetku prihodnjega tedna se zna zgoditi zelo važen preobrat na delu v sporazumu v naj-pozttivnejšem smislu/brez velikega pretresa sedanje politične strukture države. Ustava se ne bo izpremenila m sedanje parlamentarno delo se bo nadaljevalo.«
V zagrebških političnih krogih menijo, da so bila vsa prizadevanja onih, ki jim ni do sporazuma, ki jim je le do tega, da pridejo do oblasti, brezuspešna.
Največja krivica - nestalnost
Država je brez dvoma na stalnosti uradništva, odnosno nameščenstva zelo interesirana. Da prednjači v tem učiteljstvo, ni treba posebej poudariti. Učiteljstvo živi v zadnji gorski vasi. Na polju prosvete in vzgoje širokih plasti naroda zastopa oblast in utrjuje državljansko zavesi. Trdnost državne zgradbe ustvarja pozitivna zavest državljanov, od prvega do zadnjega, a zanjo je treba žrtvovati vse, piše »Učiteljski tovariš«. — Učiteljstvo žrtvuje mnogo, a za uspehe mu je potrebna stalnost. Glavno krivico prejšnjih režimov nasproti uredništvu je treba čimprej likvidirati.
Moč jugoslovanskega sokolstva
V Beogradu je bila v nedeljo svečana skupščina SKJ, ki sta ji prisostvovala poleg ostalih odličnikov tudi bolgarski in poljski poslanik. Iz tajniškega poročila sledi, da je imelo lani sokolstvo v 25 žu-pah 804 društva in 1413 čet, skupaj 2217 sokolskih edrnic s približno 300.000 pripadniki. Največji napredek članstva izkazuje župa v Skoplju. Po poklicu in stanu je med pripadniki 25% kmetov, 13% javnih nameščencev, 12% obrtnikov, 8% zasebnih nameščencev, 6% delavcev itd. Dohodki edinic brez saveza so znašali 25 milijonov din, premoženje istih se ceni na 113 milijonom din. Predavanj so imela društva lani 79.000 s skoro pol milijona poslušalci. Prvi podstarešina je ponovno g. Gangl, savezni načelnik dr. Alfred Pich-ler, načelnica Elza Skalarjeva.
Cement iivih teles In meja..«
Narodna meja je prvi obrambni zid, ki naj odbija tuje napade in ki ima nalogo, da zagotovi narodu tostran meje mirno in koristno življenje. Naravno je tedaj, da hoče vsak narod tej živi straži dati močne živce in mišice. Cement živih teles je tudi v časih strojev in bencina še vedno najkrepkejša obrambna črta. (Nova Pravda).
Slovenci smo!
Koroška je pred novim ljudskim štetjem. V ta namen je napisal »Koroški Slovenec« uvodnik, kjer pravi med drugim: slzvržek naroda so vsi, ki svojo narodno družino in lastno govorico sramotijo, ki se svojega naroda sramujejo, ker se jim zdi drug narod bolj bogat in slaven. Narodno dostojanstvo in osebna vrlina se družita samo s poštenjem. Kdor je otrok s starši, brati m sestricami govoril slovensko, kdor se poslužuje slovenske govorice v življenju domačije in soseščine, ta je Slovenec. Ti še zveni v ušesih stara bojna pesem kmetskih puntov, te še zgrabi visoka pesem domovinske ljubezni, večno lepa pesem naše doline? Ce ja — potem si Slovenec. Ako si pošten, značajen, pravičen, boš tedaj svojo in svojih narodno pripadnost tudi vsikdar in vsepovsod s ponosom priznaval
Mmeise
91. Celjski kulturni teden
Celjski kulturni krogi priredijo tudi letos Celjski kulturni teden. Vse prireditve bodo v mali dvorani Celjskega doma. — Program 11. Celjskega kulturnega tedna je naslednji:
29. aprila ob 20. uri bo koncert Slovenskega vokalnega kvinteta iz Ljufblja-
. ne. To naše pevsko udruženje uživa sloves tudi izven naših meja. Njegovi nastopi so velik glasbeni dogodek, Na sporedu so pesmi skladateljev Savina, Deva, Mirka, Sch\vaba in drugili.
30. aprila bo ob 10. uri dopoldne otvoritev slikarske razstave prof. Sirka_ z otvoritvenim 'predavanjem prof. dr. Ši-janca.
3.	maja bo ob 20. uri literarni večer Umetniškega kluba v Mariboru. Sodelo-• vali bodo naši znani pesniki in pisatelji dr. Malkso Šnuderl, dr. Ivan Dornik, Ivan
Potrč, Miško Kranjec, dr. Staaiko Canj-kar, Božo Vodušek, Anton Ingolič, Radi-voj Rehar in prof. Branko Rudolf. Pri tem večeru bo sodeloval tudi godalni kvartet ravnatelja I. Karla Sancina.
6. maja ob 20. uri bo koncert mladinskega pevskega zbora Glasbene Matice s sodelovanjem sopranistke Marjance dr. Kalanove in proi. Mirce Sancinove.
Odbor je tudi letos razpisal abonma za prireditve. Abonma za vse prireditve in za razstavo znaša za sedeže prve vrste 40 din, druge vrste 30 din, tretje vrste pa 20 din. Predprodaja vstopnic je v knjigarni A. Goričar. Javnost opozarjamo, da z obiskom poskrbi, da bo tudi letošnji Celjski kulturni teden uspel, s čimer bo naše slovensko Celje doprineslo dokaz svoje kulturnosti in tudi narodne I zavednosti.
Nevarna igra z ognjem
NEPREVIDNA OTROKA UNIČILA STARŠEM DOMAČIJO, KI JE POGORELA
DO TAL
Ciglarjev dedek in njegova vnuka 4-letni Franček in 5-letni Tonček iz Kicarja pri Ptuju su sami ostali doma. Mati je odšla zarana k sv. maši. Oče, ki je zidar, je na sezonskem delu v Trbovljah. Ko še ie dedek spal, sta se otroka izmuznila iz sobe in vzela s seboj vžigalice. Po lestvi sta splezala na skedenj, igranja sta se kmalu naveličala, zato sta si raje zakurila. Visok plamen ju je hudo prestrašil, da sta kmalu pobrisala s skednja. Dedek je zbral poslednje sile, da je rešil govedo. Vnela se mu je obleka. Pri tem je dobil težke opekline po celem 'telesu. Zgorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje z inventarjem vred. Zgorelo je tudi 5 prašičev. Prihiteli so gasilci s Polenšaka, ki pa niso bili kos
gašenju radi pomanjkanja vode. bkode je 30.000 din. Zavarovano pa je za 10.000 din.
Kočevje na dražbi
Na dražbo ie prišlo premoženje mesta Kočevja. Vse premoženje mesta Kočevja je kupila Mestna hranilnica ljubljanska in sicer za vsoto 3,285.000'din. S tem je bila likvidirana Mestna hranilnica kočevska, katere propad je uničil vse kočevsko gospodarstvo. Še nekaj dni pred dražbo so imeli zborovanje po večini siromašni vlagatelji kočevske Mestne hranilnice, ki so prišli ob svoje borne prihranke; zborovanje pa je bilo seveda brezuspešno.
" Za gospodinjo
Persil
malem zavitku
Za izobrazbo celjskih obrtnikov
Zavod za pospeševanje obrta je posvetil mnogo truda tudi za izobrazbo celjskega obrtniškega naraščaja. Pri tem mu ie pomagala tudi celjska mestna občina z g. nadkomisarjem Pogačnikom na čelu. V zadnjih mesecih so bili prirejeni trije obrtniški tečaji, in sicer za kovinarje, mizarje ter za mojstrske izpite. Vsi tečaji so bili zelo dobro obiskani ter so predavali sami odlični strokovnjaki.. Vseh udeležencev je bilo nad 60. .Kovinarski
tečaj je vodil g. Žohar Franc, mkm ski tečaj inž. Brodnik, Vehovar Franjo in Golob ml., mojstrske izpite pa magistrafcni nadkomisar g. Pogačnik. V soboto je bil pri »Belem volu« svečan zaključek teh obrtniških tečajev, na katerem je tečajnike nagovoril zastopnik zavoda za ]>o$peševanje obrta Zbornice za TOI g. Lečnik iz Celja. Obrtniški tečaji se bodo vsako leto ponavljali v raznih obrtniških strokah.
Vinarski kongres v Šmarju pri Jelšah
V Mariboru je bila seja Vinarskega! društva, ki še ga je udeležil tudi zastopnik banovine iz Ljubljane.
Odbor je razpravljal o bodočem vinarskem kongresu, ki bo! 4. junija v Šmarju pri Jelšah. Na kongresu bo vinska po-skušnja in vinski sejem. Dan preje, 3. junija, pa bo v Šmarju občni zbor društva.
Odbor je nadalje zavzel na seji dokončno stališče v viničarskem vprašanju. Vinogradniki so se sporazumeli glede viničarskega vprašanja ter sprejeli predloge, ki omogočajo viničarjem na splošno dostojno življenje, da bodo imeli viničarji možnost primernega življenja, da pa pri tem ne bodo preveč obremenjeni vinogradniki.
Na seji so vinogradniki predlagali spremembo pravilnika glede brezobrestnih posojil od strani banske uprave ter predlagali banski upravi, da se zmanjša najmanjša določena površina vinograda, ki jo mora obnoviti' prosilec, kateri zaprosi podporo za obnavljanje. Sprejet je bil tudi predlog, da se daje podpora v de-
narju. Preje je bila najmanjša določena površina pol hektarja, sedaj pa bi bila zmanjšana na 15 arov; z zadnjim bo po-magano predvsem manjšim vinogradnikom. ki so najbolj potrebni pomoči.
Strahovit samomor družinskega očeta
V Dobovi pri Brežicah je vse prebivalstvo razburil strahovit samomor družinskega očeta železničarja Ivana Cvetkoviča iz Brežic. Cvetkovič je še predpoldne pomagal ženi grabiti listje v gozdu, znenada pa je rekel ženi, da mu je slabo. Napotil se je domov, med potjo malo popival ter si v neki trgovini izposodil lovsko puško, trdeč da jo rabi za podgane. Odšel je domov, kjer pa ga je žena našla ob,povratku iz gozda sredi izbe s strahovito razmesarjeno glavo. Strel iz puške mu je raznesel ves zgornji del glave. Cvetkovič je napisal pred strahotnim dejanjem ženi in otroku poslovilne besede.
Odbor KP za Celje
■ Na nedeljskem zborovanju »Kmetske prosvete« v Celju, o čemer smo obširno poročali v včerajšnji številki »Večerni-ka«, je bil izvoljen naslednji odbor KP za celjski okraj: Joško Cajhen, pos. Teharje, predsednik, Andrej Jesenek, pos. Dramlje, podpredsednik:	Josip	Kožuh,
pos. Škofja vas, podpreds. II.:	Franc
Kronovšek. pos. sin, Orlavas, podpreds. III.; Aleksander Turnšek, pos. sin. tajnik, Jernej Stan te, odvetnik, blagajnik. V odbor pa gg. Stanko Jakopin. Dramlje. K. Potočnik, Frankolovo, Franc Turk, Go-
milsko, Karel Antloga Cio to vi je, F. Roj-nik, Braslovče, Josip Potočnik, Št. Pavel, Franc Plaskan, Št. Pavel, Martin Cokan, Griže, Franc Kos, Petrovče, Matija Jelen, Velika Pirešica, Ivan Vivod, Nova cerkev, Anton Potočnik, Šmartno v Rož. dolini, Andrej Cetina, Št. Peter, Ivah Ušen, Št. Peter, Franc Lorger, Jakob Rupnik, Jože Pinter, Št. Jurij ob j. ž., Ivan Žnidarič, Grobelno, Viktor Jožef, Vojnik, Alojz Vrečko, Škofja vas, Ivan Ocvirk, Št. Jurij ob Taboru, Ivan Antloga, Arclin pri Vojniku, Vinko Brišnik. Št. Jurij ob Tabo ni. Ivan Praprotnik, Vransko. Nadzorstvo: Ludvik Košutnik,
- %din
Dramlje, Florjan Arnšek, Gotovlje pri Žalcu in dr. Ivan Belle, Celje.
Odmev volitev pred sodiščem
Pred sodiščem v Gornji Radgoni je bila pred nekaj dnevi kazenska razprava o ovadbi, ki jo je vložil kandidat opozicijske liste v ljutomerskem okraju g. Franc Skuhala proti več razbijalcem shodov. Pos. sin Franc Fašalek iz La-stomerec se je moral zagovarjati, da je lani 4. dec. hotel razbiti shod, pri čemer se je posluževal nedovoljenih sredstev, s katerimi je ogražal življenje kandidata in poslušalcev. Zagovor Fašaleka, češ da je bil pijan, je bil zavrnjen ter je bil. fant poleg ukora z okrajnega načelstva še obr sojen na sodišču po § 431 a k. z. na 25 din globe ali 1 dan zapora nepogojno.
o. Sprememba v učiteljski službi. Iz
DabČev v Cazemskcm okraju v savski banovini sta prestavljena v strigovo učitelj in učiteljica Ivan in Zora Bele.
o. Izbrisana je kazen vinogradnikom, ki so bili obsojeni, ker so se pregrešili proti predpisani uredbi glede slajema mošta.
o. KID v Jesenicah je odpustila IN delavcev iz posade, ki jo je držala skozi zimo, upajoč na večjo zaposlitev.
o. Gustanj. Podružnici CMD iz Guštanja in Tolstega vrha sta sklicali sestanke vseh okoliških društev, ki so ustanovila ,^Narodni tabor“ za Guštanj in okolico.
o. Hrvatski dijaki v Sloveniji. V Slovenijo je prišla skupina prvega letnika po-liedelsko-gozdarske fakultete iz Zagreba Dijaki se. bodo dalje časa zadrževali v Sevnici, kjer bodo proučevali tamkajšnjo folkloro.
o. Koliko je Sokolstva? V Beogradu je bila slavnostna skupščina sokolskega save-za. Lani je imelo v 25 župah 804 društva in 1413 čet, skupaj 2217 edinic z okoli
vanju
300.000 pripadniki. Na slavnostnem zboro* vanju je bil ponovno izvoljen : podstarešino Engelbert G a n g I.
onovno izvoljen za prvega
o. Tlakovanje cestc v Gornji Radgoni. Finančni minister je odobril predlog gornje-radgonske občine za tlakovanje ceste od obmejnega mosta do železniške postaje 1 Gornji Radgoni. Prvi obrok za tlakovanje v znesku 900.000 din je vzet iz cestnega fonda.
o. Protestno zborovanje diplomiranih tehnikov. Ljubljanski diplomirani tehniki so se na občnem zboru dogovorili, da se bodo udeležili protestnega zborovanja 7. V. v Zagrebu, kjer bodo skupno z ostalimi tehniki v državi zahtevali, da sc jim omogoči dostop na univerzo.
Celje
c. Male in velike oglase za Vet ernik"
lahko oddate v upravi lista, Prešernova 3-II. ali pa našemu zastopniku, ki bo te dni obiskal celjski poslovni svet.
c. Celjski kulturni teden bo začel v soboto s koncertom Slovenskega vokalnega kvinteta. Koncert bo nudil umetniški užitek. ki bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spornimi. Vstopnice so v predprodaji v knjigami K. Goričar.
c. t radni dan Zbornice za Irgovino, , obrl in industrijo za Cejje in okolico bo v |
torek, 2. maja, od 8. do 12. ure v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova 8.
c. Zborovanje celjske „Soč#“. V nedeljo popoldne je bil v Narodnem domu 11. redni občni zbor „SoČe", ki je bil *ek> dobro obiskan. Zborovanje je vodil zaslužni predsednik g. Rakušoek. Vsa poročila društvenih funkcionarjev so pokazala zadovoljivo društveno delovanje za kulturni in narodni razvoj naših primorskih emigrantov. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava.
c. Gledališka predstava preložena. Gostovanje ljubljanske drame, ki bo uprizorila Shakespearejevega „0thella" je preložena na četrtek, 11. maja.
c. Smrtni strel. Nedavno smo poročali, da je v Poredju pri Humu na Sotli neki posestnik streljal na 32-letnega dninarja Ignaca Jesiha, ki je bil ranjen v prsa. Poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj podlegel poškodbam. Ubijalca so aretirali.
c. Umrla sta 87-letna občinska reva Uršula Nedog in 55-letni posestnik Franc Knez z Ostrožnega.
c. S senika je padel na Polzeli 53-letaii branj ar Jože Vajncerl iz Prevalj. Polomil si je levo roko in levo nogo ter več reber. Poškodovanca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
c. Z motorja je pri Gozdni restavraciji
padel 32-letni trgovski pomočnik Vili Glančnik iz Celja ter se laže poškodoval.
Žrtev fantovskega pretepa
PoSkodbam je podlegel 31-letni mizaf Hrenko Janez iz Mestnega vrha, o ka* tereni smo poročali, da je bil žrtev pretepa iz ljubosumnosti na Grajeni, v katerem so mu dvakrat prebili lobanjo. Tudi pri drugi žrtvi, krojaču Šešerku Francu iz Grajenščaika, je prav malo upanja na ozdravljenje. Hrenko je bil včeraj po* kopan.
p. Včerajšnji Jurjev sejem se je slabo
obnesel. Malo je bilo sejmarjev in malo tudi podeželskega ljudstva, ki najraje kupuje od sejmarjev; Kmet je na spomlad suh. Morda pa ga je doma zadržalo tudi lepo vreme.
»Za božjo voljo! V spanju sem pletla naprej!«
Maribor
Dvajset let zvesto na obmejni straži
Bogata bilanca 20 letnega neumornega dela mariborskega učiteljskega društva
Kakor smo že poročali, je mariborsko učiteljstvo zadnjo soboto proslavilo 20-letnico prevzema mariborskega šolstva po slovenskem narodnem učiteljstvu ter 20-letnico mariborske učiteljske organizacije. Kratek zgodovinski pregled mariborskega učiteljskega društva, je podal g. šolski nadzornik Ivan Tomažič, stari borec za pravice učit. stanu in sodelavec pri izgraditvi mariborskega slovenskega šolstva pred 20 leti.
Meseca aprila 1. 1919. je bilo na mariborskih mestnih šolali ter na šolah bližnje okolice nameščenih 27 učiteljev in 40 učiteljic. Iz prejšnje dobe so ostali le katehet Petelinšek na deški meščanski šoli ter Šolski upravitelj Pučelik, učiteljica Stupca in učit. žen. roč. del Lichten-walnerjeva v Krčevini. Enakomisleče učiteljstvo se je začelo sestajati in sčasoma se je razvilo tovariško družabno življenje. Na hrani v uradniški menzi so se sklepala nova znanja in prijateljstva. Tam se je sprožila misel za ustanovitev učiteljskega društva za mesto Maribor in bližnjo okolico.
Po počitnicah leta 1919. je bil ustanovljen pripravljalni odbor, v katerem so bili ravnatelj Humek, šolski uprav. Hren, Tomažič, Milčinski in ravnateljica Stupca ter učiteljica Velnar-Vrabl. Sestavili so pravila in 14. dec. 1919. je bil ustanovni občni zbor v deški meščanski šoli, ki se ga je udeležilo 64 učiteljev in učiteljic. Občni zbor je vodil prvi predsednik Učiteljskega društva ravn. Humek.
Društvo so vodili izmenoma predsed. Tomažič in podpreds. Klemenčič. Njima so sledili Alt, Skala, Lukman in sedanji predsednik Hočevar (od 1931.) Pod g. Hočevarjem je učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico na podlagi novih pravil JUU likvidiralo ter je bilo
ustanovljeno »JUU okrajno društvo Maribor - mesto«, dočim se je učiteljstvo okoliških šol včlanilo v okoliški društvi Maribor - levi in Maribor - desni breg.
Učiteljstvo se je v strnjenih vrstah borilo za svoje stanovske pravice in baš iz Maribora se je začela borba za nadstran-karstvo in samo stanovsko organizacijo, kar je neobhodno potrebno za uspešno delovanje.
Društvo pa ni pozabilo na strokovno spopolnitev članstva ter je na pobudo sedanjega prof. Šiliha že leta 1921. osnovalo »Pedagoški didaktični odsek«, iz katerega se je razvila današnja »Pedagoška centrala«, ki je delovanje razširila na vso Slovenijo. Ustanova je priznana v naši državi in tudi v tujini. Društvo je dalo pobudo za ustanovitev Učiteljske-
ga doma, za eno najvažnejših učiteljskih socialnih ustanov. Organizacija je ustanovila nadalje odsek za učiteljski naraščaj, ki je imel številne prireditve, med njimi 1921. Gregorčičevo akademijo. Velika pridobitev je bila otvoritev podružnice učiteljske knjigarne leta 1933.
Članstvo učiteljske organizacije pa je tudi glavni steber delovanja pri najrazličnejših kulturnih, humanih, gospodarskih in športnih društvih, osobito se udejstvuje pri narodno obrambnih društvih kakor pri Družbi sv. Cirila in Metoda, ki je največja opora obmejnega šolstva.
Učiteljstvu, ki je skozi 20 let vestno in požrtvovalno vršilo svojo nalogo v prid mariborskega in obmejnega šolstva želimo v bodočnosti še večji razmah!
Kočevje v podobi in besedi
Na Ljudski univerzi je predaval dr. R u-dolfKyovsky, sodnik iz Novega mesta, o kočevskem ozemlju. Opisal je ta del slovenske zemlje z zemljepisnega in zgodovinskega stališča in segel v svojih izvajanjih daleč nazaj prav do ustvarjanja tega »pojma, ki je najverjetneje nastal iz »koče«, ki so si jih v pustih, gozdnatih predelih začeli graditi prvi naseljenci. Po geografskem opisu tega predela, ki ne tvori tudi zemljepisno zaključene enote, kakor trdijo to nemški geopolitiki, je prešel g. predavatelj na gospodarske, prosvetne in narodnostne razmere kočevskega ozemlja, čigar prebivalci so krvno, kulturno in miselno med seboj tako pomešani, da ni mogoče govoriti tu o kakem strnjenem nemškem otoku.
Gospodarski razlogi so že davno prisilili Kočevčane, da šo odšli po svetu za kruhom, kar najzgovorneje izpričuje veliko število opuščenih in razpadajočih hiš
v vsakem naselju. To in tudi celotno današnje stanje tega koščka zemlje je g. predavatelj plastično pokazal s številnimi skioptičnimi slikami, ki pa so poslušalcem hkrati nazorno prikazale tudi zanimivosti in naravne lepote kočevskega sveta. Turist bo našel tu obilo lepih točk, in v zadnjem času se je res začelo za kočevsko ozemlje močneje zanimati Slovensko planinsko društvo.
G. predavatelj, iz čigar izvajanj je bilo razvidno, da to ozemlje in vse njegove probleme podrobno pozna, je v kratkem, strnjenem predavanju le bežno orisal vsa številna vprašanja, ki so v zvezi tako z gospodarskim kakor s kulturnim dvigom kočevskega ozemlja, in opozoril na delo, ki ga je opravilo in ga naj tudi v bodoče opravlja naše učiteljstvo, pa tudi razna prosvetna in narodno obrambna društva, zlasti pa slovenska srednješolska in akademska mladina.	mfs.
Ljudje pred vrati pravice
DROBNE PODOBE IZPRED RAZPRA VNE DVORANE, KJER IŠČEJO LJUDJE PRAVICO IN KJER SE POPRAVLJAJO KRIVICE
Na hodniku se tarejo ljudje. Novince
in stare znance kar ločiš. V prvih je še spoštovanje in strah. Neizkušeni gledajo plašno po ljudeh in vratih in zakon je zanje nekaj, česar ne razumejo in jim je zato sveto. Majhni in zmedeni so pred njim in pred sodniki in advokati, ki imajo te stvari v mezincu. Najbolj ponižni so dolžniki, majhni ljudje, ki morajo živeti tudi od dolgov. Kajti za življenje je treba ali denar ali kredit. Vendar pa je zadnje čase takih tožb manj. V začetku krize, ki je potegnila, srednji sloj konzumentov v brezdno insolventnosti, je bilo teh tožb na kupe. Zdaj pa ni več tako velike prilike, delati dolgove in ljudje jedo in oblačijo, kar imajo.
Stari sodnijski znanci pa so domači in glasni. Vse sodnike in advokate poznajo in vedo, kako je treba to in ono zadevo prijeti. Vedo, kaj je kontumac in komplic in k. z. p., vlagajo prizive in se nikomur.
ne dajo. Včasih zaloputajo tudi vrata in vihrava ženska ali hudi mož, ki se jima zdi, da še je zgodila krivica, razgibata hodnik. Odprejo se jima zapornice jeze in skritih misli in na advokate in priče kar dežuje. Navadno je posledica take jeze in iskrenosti tožba za užaljeno čast. In ljudje se kar naprej tožarijo. Za denar in za čast. Hodniki na sodišču so vedno polni, kajti denar in čast sta dragoceni zadevi...
Kdo je neznani mrtvec?
Včeraj smo poročali o strahoviti najdbi Ferlinčevega pastirčka v Svečini, ki je našel v gozdu ob drevesu sedečega in že razpadajočega moškega. Zdravnik dr. Matejčič iz Zg. Kungote je ugotovil, da si je moški sam končal življenje. Vsi znaki kažejo, da je prišel neznanec Nemčije.
OBIŠČITE UMETNIŠKO RAZSTAVO
Samo še danes in jutri bo odprta razstava štajerskih likovnih umetnikov. Na razstavi v veliki unionski dvorani je razstavljenih 46 del priznanih štajerskih umetnikov, med njimi štiri dela, ki so bila nagrajena ob prilila letošnjega Umetnostnega tedna. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 18. ure.
m. Tujskoprometna zveza »Putnlk« v
Mariboru je bila od uprave sv/etovne razstave v Parizu 1937 za sovje/sodelovanje v okviru mednarodne tujskoprometne razstave odlikovana z diplomo »Grand Prix«.
m. Četniki okrožja Maribor se pozivajo, da se javijo posamezno v dneh: 26., 27. in 28. aprila od 9. do 12. ure dopoldne ali od 3. do 6. ure popoldne pri br. Vojski, Maribor, Gregorčičeva 26. Strogo obvezno!
m. V poročilu o občnem zboru upokojencev je bilo ime g. dr. Srečka Lajnšica popačeno v Klajnšek, kar s tem popravljamo.
ra. Borza dela išče: 1 konjarja, 1 viničarja, 2 ključavničarja za stavbena dela, 1 pečarja, 1 kolarja, 1 mizarskega pomočnika, tkalce za svilo, 1 čevljarskega pomočnika, 1 krojaškega pomočnika, 1 pekovskega pomočnika, 1 slaščičarja, 1 ser-virko, 1 strojno pletiljo. Interesenti naj se javijo med uradnimi urami v prostorih Borze dela.
m. Izložbeno okno je nekdo razbil iz maščevanja brivskemu mojstru Šeliju Pircu na Rotovškem trgu. Pirc ima okoli 300 din škode.
* Ure in zlatnina, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilgerjev sin, juve-lir. Gosposka 15.
Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20., tel. 20—05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3., 22-70.	_____
Kino
* Grajski kino. Do vključno torka veliki pustolovski film iz Daljnega vzhoda »Sužnja Šangaja«.
Kino Esplanade. Največji muzikalni film »Mozart«. Življenje in ljubezen velikega mojstra Mozarta. Liane Haid, St Haggard.
Union kino. Do četrtka »Kapitan Mo-lenar«, pustolovni film po romanu O. P. Gilberta. Harry Baur.
Mariborsko gledalliče
Torek, ob 20.: »Potopljeni svet«. Red D. Sreda: Zaprto.
Četrtek, ob 20.: »Upniki — na plan«. Red A.
Veseloigra »Upniki — na plan«, ki ič v
dosedanjih vprizoritvah v mariborskem gledališču izvrstno zabavala, se ponovi v četrtek. Na vrsto pridejo abonenti reda A.
Glavna priča - morilec
SENZACIONALNI PREOBRAT PRED RAZPRAVO: FANT, KI NAJ BI NASTOPIL KOT GLAVNA PRIČA, RAZKRINKAN KOT MORILEC Jutri naj bi se vršila razprava proti 32-letnemu posestniku Janezu Letonji Iz Vildona pri Ptujski gori, ki je bii
obtožen, da je umoril svojo sorodnico Nežo Lubej,* ki ji je moral dajati preužitek in vsako leto po dva mernika pšenice, kostanja, koruze, 5 mernikov krompirja, polovnjak vina, 60 kg težko svinjo in 500 din v denarju. Osumljenec je umor trmasto tajil, danes pa se je umor popolnoma
pojasnil. Orožnikom se je posrečilo, da so aretirali pravega morilca Janeza Narata, pos. sina v Planiškem, ki naj bi nastopil jutri kot glavna priča. Ta je priznal, da ga je nagovoril k zločinu Letonja, da mu je grozil s smrtjo, mu obljubljal nagrado in ga upijanit. Danes so privedli orožniki Narata v jetnišnico, razprava pa je preložena.
Delo Ruske Matice
Pretekli teden je bil letni občni zbor Rus-ke Matice v Mariboru. Iz poročila odbora je bilo razvidno, da je v preteklem letu matica povečala svojo knjižnico, vodila tečaj ruskega jezika za otroke, ustanovila nevski zbor, priredila 17 preda-
vanj, božičnico in umetniški ruski večer 4. II. v Narodnem domu ter dajala podpore revnim. Z malimi spremembami je bil izvoljen stari odbor.
m. Sedemdesetletnico praznuje danes znani lovec in okrajni tajnik v p. g. Franc Babič.
m. Premestitev pri železnici. Iz Maribora je predstavljen v signalno delavnico v Ljubljano višji nadzornik brzojava g. Martin Perme.
m. Licitacija za dobavo jelovega lesa. Dne 6. maja bo pri štabu za utrjevanje št. 6 v Mariboru pismena licitacija za dobavo tesanih jelovih gred, jelovih desk in jelovih letvic.
m: Razprodaja zaostalih predmetov na carinarnici bo jutri.
m Diplomo je dobil na I. Pokrajinski obrtniški razstavi v Beogradu mariborski strokovnjak za izdelavo kuhinjskih oprem g. Karel Unterlechner.
m. Slovenske študente v Gradcu je včasi podpiral Ivan Prebevšek, ki pa živi sedaj v velikem pomanjkanju. Mogoče se ga bo kdo spomnil ter mu pomagal. Stanuje v Gregorčičevi ul. 14, dvorišče I.
m Občni zbor društva za varstvo deklet bo v četrtek, 27. aprila, ob 20. uri v »Domu za varstvo deklet«, Slomškov trg 12.
m. Z odra je padel in si obtoikel lopatico delavec Rudolf Štandeker.
Radio
SREDA, 26. APRILA.
Ljubljana:	12 Godbe na pihala;
13.20 Pilihov kvartet; 18 Mladinska ura; 19.50 Prirodopisni kotiček; 20 Koncert „Li-re“ iz Kamnika; 21 Tamburaški orkester; 22.15 Lahkih nog naokrog. — Beograd: 12.35 Zabavni Koncert s plošč; 13.10 Angleška glasba; 16.45 Narodna godba s harmonike; 18.15 Bizet „Carmen s plošč; 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča — Sofija: 14 Popularni koncert; 18 Plošče; 1915 Nikolajeva opera ,/Vesele žene Wind-sorske“. — F i r e n z e : Giordanijeva opera „Andre Chenier". — Rim: 21 Opereta Poljski cvet". — Beromunster: 19.25 Poje Tito Schipa; 21.30 Švicarske narodne pesmi in plesi. — Bratislava: 21 Večerni koncert, nato plošče z lahko glasbo. — Bukarešta: 19.15 Slavni pevci na ploščah. — London National: 21 Večer zabavne glasbe.	_____
Borzna poroilla
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2347.50 -2385.50, Berlin 1778.32-1798.38, Bruselj 743.50— 755.50, Curih 995-1005, London 207.07—210.27, Nesvvork 4406.75—4466.75, Pariz 116.92-119.22, Trst 232.95-236.05.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 436—438, 4 odst. agrarji 61 bi., 4 odst. sev. agrarji 59.50—61, 6 odst begi. obv. 85—89, 6 odst. dalm. agrarji 84—85, 7 odst stab. pos. 98 bi., 7 odst inv. pos. 96-98, 7 odst Blair 86-87, 8 odst. Blair 96 d. Delnice: Narodna banka 7500 bi., PAB 210-212, Trbovlje 175—185
Ko bi Sv. Petru svetila elektrika
Malo verjetno je, pa vendar res, da Sv. Peter pri Mariboru nima elektrike. Prejšnja samostojna občina se je zanjo borila in občinski možje iz Sv. Petra, ki je zdaj združen z občinama Košaki in Krčevina, so na vsaki proračunski seji poudarjali to potrebo Sv. Petra. Obljubljeno jim je bilo, da dobe elektriko, ko bodo plačani vsi davčni zaostanki v znesku 145.000 dinarjev. Ko je prišlo novo proračunsko leto, so davčni zaostanki znašali isto vsoto in jasno je bilo, dia bi Sv. Peter tako nikoli ne prišel do elektrike. Zato so odborniki s težavo dosegli,
da občina vstavi v proračun postavko 15.000 din za elektrifikacijo Sv. Petra, pozneje je pa odobrila še posojilo 200.000 din, ki naj ga Sv. Peter najame v enem izmed denarnih zavodov. Omrežje si mora postaviti kraj sam, pripade pa v last mesta, ki zanj skrbi in pobira naročnino za tok. To bi pomenilo za mesto nov vir dohodkov. Na elektrificiranem ozemlju pa bi zrasla industrijska podjetja. — So pa za elektrifikacijo Sv. Petra še drugi primernejši načrti, ki pa še iščejo podjetnega in petičnega človeka, da se jih loti.
Kultura
Rezultati tekmovanja II. Umetnostnega tedna
S premiero Stanka Cajnkarja drame »Potopljeni svet« v Narodnem gledališču, je bil v soboto zvečer zaključen II. Umetnostni teden. Po predstavi je bil v spodnji kazinski dvorani družabni sestanek, kaTerega so se udeležili razen umetnikov tudi mnogi prijatelji umetnosti. Ob tej priliki je predsednik Umetniškega kluba, pisatelj dr. Makso Šnuderl razglasil rezultate nagradnega tekmovanja in razdelil nagrade za najboljša nova predložena dela s področja likovne umetnosti, književnosti in glasbe ter za najboljše igralske kreacije. S področja slikarstva in gledališča so se pri podeljevanju nagrad upoštevali samo tisti umetniki, ki so se priglasili, a priglasili so se le nekateri, zato vee vidnih umetnikov seveda ni med nagrajenci.
Nagrade so se razdelile sledeče: Slikarstvo: I. nagrada 2000 din se je - razdelila na dva enaka dela in podelila akad. slikarjema Zoranu Mušiču in Francetu Miheliču; druga in tretja sta se združili in razdelili na enaka dela 750 din in podelili akad. slikarjema Ivanu Kosu in Maksu Kavčiču.
Književnost: I. naerada se je tudi tu delila na dve po 1000 din in podelila
pisatelju Antonu Ingoliču ter pesniku Božu Vodušku; druga in tretja sta se enako združili in razdeljeni po 750 din podelili pesniku Branku Rudolfu in pisatelju Antonu Seliškarju.
Glasba: I. nagrada se po sklepu žirije sploh ni podelila; II. nagrado v iznosu 1000 din je prejel za svojo skladbo prof. Karol P a h o r, III. v iznosu 500 din pa prof. Ubald Vrabec; razen tega sta bili podeljeni še dve priznalni nagradi po 250 din skladateljema Leonu Novaku in Ivanu Turšiču.
Igralstvo: J. nagrada se je razdelila na dve enakovredni po 1000 din in podelila Danilu Gorinšku in Branki R a s b e r g e r j e v i; II. in III. sta se združili in podelili kot enakovredni po 750 din Emi Starčevi in Milanu K o-š i č u.
Nagrade so darovali: kr. banska uprava v Ljubljani, Rotary klub v Mariboru, industrijec Jos. Hutter, industrijec Marko Rosner, tvrdka Pinter & Lenard, zdravilišče Rogaška Slatina, tovarna Doctor in drug, mestna občina mariborska, Posojilnica v Narodnem domu in veletrgovec Franjo Majer.
KRIK RANJENE MLADOSTI
..V.uredništvu Ivana Vuka, ki je knjižici napisal tudi uvod, je izdalo Združenje vojnih invalidov v Ljubljani 54 strani obsegajočo zbirko pesmi vojnega invalida Avgusta Fabjančiča. Fabjančič je bil kot preprost 18-letni fant poklican v svetovno vojno in poslan na soško fronto. Objavljene pesmi so nastale večinoma v tisti dobi kot »krik ranjene mladosti«, a pod zelo očitim vplivom Prešernovih poezij, kar izpričuje zlasti sonetni venec. Kot dokument časa so zanimive, čeprav nimajo globlje vrednosti. Ima pa Fabjančič poseben čut za OblikO in je zato v zbirki največ sonetov. V uvodu pogrešamo biografijo in malo več podatkov o začetku in nastanku pesmi. Knjižica, tci je opremljena z dvema avtorjevima slikama, je grafično čisto čeden izdelek in se dobi pri Oblastnem odboru združenja vojnih invalidov v Ljubljani za ceno samo 8 din.
k. Deržajeva razstava v Zagrebu. Slovenski slikar Edo Deržaj prireja v Ull-richovem salonu v Zagrebu razstavo svojih olj, akvarelov in grafik. Razstavil je okoli 80 del, samih motivov iz naših Alp. Deržaj je razstavljal doslej večinoma-v Ljubljani, pa tudi že v Beogradu, Londonu in drugod.
k. Življenje in svet. Osma številka XIII. letnika objavlja med drugim sestavke »Spolno življenje rastlin«, »Egomet roma z doma«, »Pomladna utrujenost« in več drugih daljših ter krajših prispevkov.
k. Festival v Dubrovniku. Sprožena je misel, da se priredi letos v začetku julija v Dubrovniku prvi festival. Obnovile bi se v celoti svečanosti sv. Vlaha, zagrebška drama bi uprizorila pred katedralo »Slehernika«, plesali bi se hrvatski narodni plesi, igrala bi se klasična komedija »Dundo Maroje«, Buničeva igra »Ljubimci«, priredil bi se dalje simfonični koncert, koncert vokalne glasbe in narodnih pesmi itd. Taki festivali bi se potem prirejali vsako leto.
k. Dejanje. V aprilski številki ljubljanskega mesečnika »Dejanje« razmišlja E. Kocbek o narodu, Fr. Stele pa o zatonu slovanske vzajemnosti. A. Kolar je prispeval novelo »Zgubljeni dnevi«, Fr. Je-riša ciklus pomladnih pesmi, Ivo Pirkovič pa esej »Svet kot projekcija«. Nadaljnje rubrike so: dokumenti, pregledi, gledališka iporočila, • književna poročila in zapiski.
k. Pedagoška revija »Popotnik« prinaša v svoji 7.—8. štev. razpravo dr. St. Gogale o deduktivnem sklepanju otroka v 3. in 4. letu življenja, dr. D. Cvetka o češkem in slovaškem glasbenem vzgoj-stvu v praksi, nadalje članek o slovenskem učiteljskem naraščaju, o vprašanju, kako ocenjevati vedenje, ter zanimivo, še nezaključeno razpravico A. Šavlija »Pedagoška tradicija kmečkega doma«. F. Jandl piše o metodičnem delu v kmetsko nadaljevalnih šolah. Številko zaključujejo članki o praktičnem delu v šoli, razgled po svetu ter poročila o knjigah in pedagoškem tisku.
Spori
Mariborčani v slovenski lahko-at etski reprezentanci
Za lahkoatletski dvoboj bo odpotovala 29. t. m. v Trst proti Julijski Benečiji slovenska reprezentanca, v kateri je tudi 5 Mariborčanov: Lončaric (Maraton) za tek z zaprekami na 110 m ter skok v daljino, Lužnik (Maraton) za met kopja, Hlade (Železničar) za met krogle, Smerdelj (Maraton) za skok ob palici in Gujznik (Železničar) za met kladiva.
Naši rokoborci proti Italiji
Postava naše rokoborske reprezentance, ki bo nastopila 24. maja v Zagrebu proti Italijanom, je sledeča: bantam : Ilič (Jugoslavija, Beograd), peresna: Moguljak, a h k a :	Mrkus	(oba	Groatia,	Zagreb),
srednja: Verbošt (Maraton, Maribor), poltežka: Pircher (PSK, Maribor) ali Metzner (Croatia), težka : Brajo (Policijski, Zagreb) ali Begač (Herkules, Zagreb). V poltežki in težki kategoriji bodo torej najbrže še izločilna tekmovanja.
PRVENSTVENA TABLICA II. RAZREDA.
Po nedeljskih zmagah Gradjanskega nad Ptujem s 3:0 in Lendave nad Dravo s 5 :1 je prvenstvena tablica, ki kaže veliko premoč Gradjanskega nad ostalimi klubi mariborske drugorazredne skupine, sledeča:
Gradjanski	5	5	0	0	27:5	10
Drava	5	2	0	3	12:12	4
Lendava	6	2	0	4	18:19	4
Ptuj	6	2	0	4	8:29	4
Zadnja drugorazredna prvenstvena tekma se bo odigrala 7. maja v Čakovcu med Gradjanskim in Dravo.
V cross-countrvju na 5000 m je pri seniorjih zmagal Rozman (Celje) v 17;02.8 pred Steinerjem in Zergarjem (oba Celje), med juniorji C je zasedel prvo mesto na 3000 m Rudi (Celje) v 11:06.3, med omladinci na 3000 m pa Lado (Celje) v 10:51 pred Pravdičem (Celje) in Božičem (Jugoslavija).
ALI BO PRIREDILA FINSKA OLIMPIADO 1940?
Predsednik Finskega olimpijskega odbora V. Rangell je odstopil, ker ni mogel doseči sporazuma med socialistično in meščansko atletsko zvezo. Sedaj so Finci v neprilikah, ker je V. Rangell njihov najboljši organizator. Upajo pa še vedno, da njegov odstop ne bo imel za posledico odpoved olimpijskih iger 1940.
OVIRE ZA TEKMOVANJE MADŽARSKE Z ROMUNIJO V DAVISOVEM CUPU.
Od 5. do 7. maja bi se moralo odigrati v Bukarešti teniško tekmovanje med Madžarsko in Romunijo za Davisov cup. Madžari so za priprave za to tekmovanje mnogo žrtvovali, najeli so si celo odličnega Francoza Cocheta za trainerja, sedaj
E a izgleda, da jim romunske oblasti ne odo dovolile potovanja v državo. Zadevo skušajo urediti diplomatskim potom.
LAHKA ATLETIKA V CELJU.
Na Glaziji je bilo 23. IV. izbirno tekmovanje v metu diska, ki je prineslo radi slabega vremena razmeroma slabe rezultate. Kot prvi se je plasiral Slamič (Primorje) s 34.55, arugi je Veble (Celje), tretji Dobnik (Jugoslavija). Radi slabšega vremena je odpadlo tekmovanje v metu kladiva.
s. Na izrednem občnem zboru JOO v
Zagrebu je bil izpopolnjen izvršni odbor in pritegnjeno večje število priznanih športnikov iz cele države. Predsednik je ostal tudi nadalje dr. Jovan Hadži (Beograd). Eden izmed treh podpredsednikov je dr. Pavlin (Ljubljana), med častne svetovalce pa so bili izvoljeni tudi naši ožji rojaki Leon Štukelj (Maribor), dr. Cini Žižek, inž. Stanko Bloudek, dr. Rado Murnik in Joso Goreč.
s. Prvenstvo ljubljanske univerze v table-tenisu si je osvojil Djinovski Vojo, ki mu sledita tehnik Scagnetti Drago in jurist Horvat Kačo.
s. Zagrebška Concordia je v nedeljo remizirala v prvenstveni tekmi s SK Ličani-nom z 1:1 ter si priborila na la način prvenstvo ZNP-a in možnost povratka v nacionalno ligo. .
s. Na amaterskem boksarskem prvenstvi! Evrope v Dublinu so kot moštvo najbolje odrezali Poljaki, za njimi Italijani in Nemci.
Odi maja dalje bodo „ Veternikov/' naročniki za d‘n A A A 10.000'-ZAVAROVAN!
za primer smrtne nezgode.
Kaj ie stor ti v primeru nezgode, oodrobnotti gede izobčila odškodnine po zavarovalnici in druga ooiasnila bomo objavil v sobot no-nedelski številki ..Večernika“
E. S. BRUCE:
pMmiukem skrivnost
Zid je bil gladek, ometan, brez plezalk. Drevesa so bila precej daleč od njega. Warren je pomislil, kaj bo, če ga je padalo zaneslo v kraj, od koder ne bo mogel priti brez tuje pomoči. V kakšne zagate ga utegne to zavesti! Precej da-Hič stran je zagledal veliko poslopje. No-'fcrena pnjazna lue ni nikjer brlela. Gozd je bil poln mračnih, strahotnih senc. Zdaj je začel spet pihati hladen veter in War-renu se je zdelo, da ga obdajajo čudne sence, ki še bodo zdaj zdaj izobl:kovale v najstrahotnejše prikazni. Sence, ki se ovijajo okoli njega in šepetajo med seboj nekaj nerazumljivega ... Potem se je stre sel in se poskusil zbrati. Kako je sploh mogoče, da se tako boji? Ali so ga živci pustili na cedilu? Kje je njegova hladnokrvnost? Sicer je bilo pa res marsikaj čudnega v tem prostoru, ki je bil ves ograjen kakor s kitajskim zidom. Normalni ljudje se ne zazidavajo tako.
Nedvomno morajo biti nekje vrata, a prav tako nedvomno je, da morajo biti dobro zaprta. Mladi letalec je postal zdaj . tudi nestrpen. Uvidel je, da zidu ne bo mogel preplezati. Nič drugega mu ne bo
ostalo, kakor da gre v hišo, pozvoni in pove, kakšna nesreča se mu je primerila. Toda, da bi hodil v hišo, ga tudi ni mikalo. Stopil je čisto k zidu. Mehka trava je poganjala povsod ob njem in dušila šum njegovih korakov.
Spet nova misel. Kaj ko bi poklical starca, ki je zlezel v hišico na drevesu?
V tem trenutku pa so se mu naježili lasje. Ko je stal pod zidom in premišljeval, kaj bi storil, je začul v temi šelestenje suhega listja. Prav blizu nekje. Listje se je drobilo pod koraki, ki pa niso bili koraki starca z drevesa. Neko živo bitje se mu je bližalo. Watrenov prvi nag b je bil ta, da bi se pognal v beg. Pa se je premagal. Pogosto je bil že v nevarnosti in vselej se je srečno izrezal iz nje. Tudi tu se mora. Z naglo kretnjo je vzel iz žepa svetilko in posvetil z njo okoli sebe. Stožec svetlobe je zajel mlado dekle, najlepše, kar jih je b;l Warren doslej videl. DRUGO POGLAVJE Mlado dekle v noči.
»Oh!« je presenečeno vzkliknila neznanka.
VVarren Clinton ni rekel ničesar. Nje-
govo iznenadenje je bilo prehudo, da bi ga bil mogel s kakšno besedo izraziti. Vso jo je zajel v soj svoje svetilke in opazil, da je majhna, nežna, in da ji ne more biti niti dvajset let. Njene oči so se bleščale vijoličasto... ali pa so bile kostanjeve... Težavno se je bilo odločiti za to ali ono barvo, vsekakor pa so bile zelo temne in lepe. In b:le so oči, ki se je v njih dal brati pogum, pa tudi vedrost. Usta so bila skoraj premajhna in brada odločna. Zlasti je bil Warrenu všeč dekletov nosek. Ušes ni mogel videti, ker so bila skrita pod črno baretko, kakor njeni lasje. Po njenih obrvih pa je sod:l, da je črnolaska. Najbolj pa se je Warren čudil neznankmi oblek'. Imela je namreč nekakšen tesen črn suknjič, ozke, prilegajoče se črne hlače in črne rokavice. Vsa je bila v črnem od nog do glave in Warren je ne bi bil mogel niti opaziti v temi, če ne bi imel^ svetilke. Bila je kakor del noči. Takšno srečanje opolnoči, v na videz izumrlem parku, res ni b:lo nekaj vsakdanjega, toda Warren je od trenutka, ko je pristal s padalom na drevesu, doživel že toliko nenavadnih reči, da ga nič ni moglo več sprav:ti iz ravnotežja.
»Prestrašili ste se me, kaj?« je rekel. »Jaz pa vas! Ko sem začul korake v grmovju, sem si mislil, kdo utegne bloditi po parku ob tej uri. Ali stanujete tu?«
»Jaz sem mislila vas vprašati isto,« je
šepnilo dekle. »Nisem vedela, da ima go<-spod Carrington obisk.«
»Tudi jaz tega nisem vedel,^ je skoraj suho odvrnil Warren. »Niti to mi ni bilo znano, da je lastnik tega parka in graščine gospod Carrington.«
»Ne razumem vas,« je resno odvrnila neznanka. »Ali ne bi rajši nekoliko pobesili svetilke, ker me luč slepi?«
Warren je hotel odvrniti, da je ona njega bolj osIep:la kakor njegova svetilka njo, toda priložnost za takšne poklone ni bila prava, še poslednjič je pogledal lepo dekle in utrnil svetilko.
»Hvala!«
»Rekli ste mi, da ine ne razumete,« se je spet oglasil letalec. »Z menoj je prav tako. Resnično ne poznam niti imena lastnika tega parka, ker sem prvič v življenju tu. Čimprej bi rad izginil od tod, pa žal ne poznam poti, ki bi me privedla spet med ljudi.«
»Kako pa ste prišli sem?«
»S padalom,« ji je povedal Warren. *T.° k'. yaiT> bil moral že takoj v začetku pojasniti. Da, letel sem iz Pariza v Croy-don. Letalo se mi je pokvarilo, pa sem se moral zaupati padalu.«
»Tako je torej bilo? Pred kakšnimi deset mi minutami sem namreč slišala nekakšen čuden ropot, pa nisem vedela, kaj naj pomeni.«
(Dalje sledi.)
2ammivpsti
Mladostna žena s 75. Beti
NAVODILA TISTIM, KI BI R ADE OSTALE DOLGO MLADE.
Pet in sedemdesetletna Američanka Adna Wallace Houperjeva zbuja pozornost okolice s svojim mladostnim videzom in postavo. Za medicino je priletna mladostn.ca redek studijski primer. Na zunaj bi ji človek nikoli ne prisodil 75 let.
Houperjeva je bila igralka in plesalka ter dvakrat poročena. Svojo lepo, pravilno raščeno postavo je umela ohraniti do starosti. Kot 261etno dekle je nastopala v lahkih vlogah v newyorškem Broadwayu, pri 40. letih je igrala v operetah vloge mladih, premetenih žensk.
Ko ji je bilo 52 let, se je še bolj pomladila. Zmerom se je oblačila po zadnji modi, vadila se je tudi v boksu. V 63. letu je stud rala ruski balet, čez štiri leta je začela z akrobatskimi vajami. Z veliko lahkoto in gibčnostjo je izvajala vse like. še danes ji najtežje telovadne vaje ne delajo težkoč. Tehta 40 kg in 300 gramov.
Skrivnosti njene mladosti šo naslednje: Bodi zmerom vedrega razpoloženja, nikoli si ne greni življenje s skrbmi in žalostjo. Vsak dan naj ženska fizično vadi vsaj eno uro. Enkrat na teden si privošči izdaten izprehod. Spi najmanj sedem ur, vstajaj ob sedmih, k počitku lezi
Sokolstvo
AGILNO DELO SOKOLA PRAGERSKO
Sokolsko društvo Pragersko je v zadnjih letih zelo napredovalo. Kljub temu da ima društvo malo članstva, je vendar vsako leto priredilo, ali telovadni nastop, ali tombolo. Večkrat celo oboje. Kupita si je tudi telovadišče, ki bo služilo društvu, da si na njem postavi svoj dom. Zadnje dni so zasadili okrog telovadišča drevesa, ki bodo telovadišče krasila. Pri-
opolnoči. Enkrat na teden si privošči zna« se, m°ra’. da * Pragersko društvo dvanajst ur počitka, tedaj ne zauž’j vse, P° 5'ev.lu članstva res šibko, vendar pa dopoldne hrane, ženska naj najde vsak ^:ri^1 ^_ -,a;nx!Cen ° af! 15.™.. dan kak razlog, ki jo bo zelo razveselil.
Pred spanjem naj popije za pomirjenje živcev kozarec oslajenega mleka. Alkohola naj ne pije, mesa naj uživa čim manj, mnogo pa zelenjave in sadja. Kajenje je ženski, ki hoče učakati dolgo mladost, strup! Nikoli naj ne dela več kakor ji dopuščajo moči.
Houperjeva je po teh navodilih ohranila svežo mladost v starosti. Le eno je šlo z leti dalje, roke so ji precej hrapave in nabreklih žil.
Steklena voBna in svila
STEKLO SE 2E PREDE IN TKE
- KD AJ BOMO OBLEKO
NOSILI TUDI STEKLENO
rosti Božiču Romanu. V kratkem času bo stal na letnem telovadišču Sokola Pragersko dom, ki bo v ponos društvu.
S sodsšfs
I je bil zato kaznovan na mesec dni stro-] sega zapora, pogojno na 3 leta.
KOKOŠJI TAT IN ZELENI s L! ML«
K. M. je majhen posestnik v Žerjavoih m tudi on bi rad nesel kaj na trg naprodaj. Premišljeval je, kaj naj stori in pričel je krasti sosedom kure. To ni baš najdonosnejši posel, na trg je pa le mogel. Tako je enemu sovaščanu odnesel dve kokoši, drugemu tudi dve in 60 kg orehov, tretjemu že pet kokoši in petelina. .. Toda Miha je zagrešil še nekaj hujšega. Ko mu je finančni preglednik dostavil neki odlok, ga je mož zmeškal in vrgel na tla, uradno osebo pa je ozmerjal: »Prekleti zeleni liml, sam beri to ...!« Preglednik si je seveda vse te besede napisal in Miha je bil kaznovan na pet mesecev strogega zapora, 120 din denarne kazni in na tri leta izgube častnih drž. pravic.
V pomanjkanju surovin je segla tekstilna industrija po učinkovitem sredstvu. Začeli so uporabljati stekleno vlakno in ga predelavajo v stekleno volno. Z osredo točenjem tekočega stekla se dosežejo vlakna, ki so zelo podobna naravni volni. Steklo teče v tankem curku na prav naglo se vrtečo ploščo in se na njej zaradi sre-dobežne sile razprši v silno tenka, valovito nakodrana vlakenca, ki so tako gosto izprepletena med seboj kakor bombažna vlakna pri vat’. Steklena vata je skoraj tako poceni kakor prava.
Steklena preja se zadnji čas pretiskava skozi predilne Šobe, nastane nekakšna mehka klobučevina, ki se nepredelana uporablja za izolacijo ali jo pa porabijo kot surovino za izdelovanje žlahtnejših steklenih tkanin.
Iz nekdanje grobe steklene preje so zdaj pričeli izdelovati stekleno svilo, ki naglo prodira v vsakdanjost. Steklena svila je idealni vložek za stavbe, kjer je treba posamezne' sobe zvočno izol rati, bo-
OPERNI PEVEC V P. IN ZAVAROVAL NI AGENT
Obstaja pravi sloj bivših opernih pevcev. Ti vsi vedo mnogo povedati o lepih starih časih, imajo lep nastop in večina je pela v dunajski operi. Na stara leta pa igrajo klavir po kavarnah, živijo bog vedi kako ali pa so akviziterji. V stiski in nuji — žena je bolna in že čevlje si sam dela — se je lotil operni pevec v p. A. K., toda brez pokojnine, zavarovalne d si na stenah, stropu ali podu. Gledali- agenture. Zavaroval je celo vrsto inte-šča, kina, koncertne dvorane, filmski in resentov in kasiral manjše zneske. Za-radio stud ji se zavijajo v stekleno vato.! varovanci pa niso dobili pol in se jim je Hlad lniki gospod nj se z njp branijo; zadeva zdela sumljiva. Pred sodniki se pred toploto, pri centralnih kurjavah in j je obtoženec izgovarjal, da je imel pra-drugih toplotehn čnih napravah odganjajo j vico kasirati svojo provizijo in da je ka-z njo mraz. Posebno hvaležna je uporaba! siral celo manj, kakor je smel ter je to steklene vate pri izolac:ji pred jedkimi te- j tudi izkazal. Povedal pa je precej zani-kočinami ali param', ker je steklo protiI mivih stvari o glavtiih zavarovalnih za-
.. ::____ _	i	.	Ml	mArral rl /“»V* o t o i i rJ o ni
njim zelo odporno.
Poizkusi so pokazal-, da bo mogoče izdelovati tudi steklene tkan ne. Te bi bile po. svojih specifičn:h lastnostih izvrstno dopolnilo tekstilne robe. V laborator jih zdaj sistematično proučavajo, kako dobiti čimbolj žilavo steklo, katerega vlakna se bodo lahko predla na navadnih vretenih in tkala na statvah. Cim se bo to posrečilo, bo steklena obleka postala senzacija in kar je bilo nekdaj pridržano le pravljičnim kraljičnam, bodo imele naše dame za vsakdanjo rabo. Tedaj bo lahka in koketna obleka gracijo mladostnih Evinih hčera še bolj povzdignila.
stopniki-h... Ni pa mogel dokazati, da ni
Mesta, ki jih je požrlo morje
Voda je pobirala mrliče s pokopališč In Jih odnašala v morje
Na angleškem primorju je cela vrsta krajev, ki že davno leže pod mor6ko gladino.
Na yorkshirski obali so v zadnjem tisočletju odtrgali valovi nič manj kakor 30 vasic. Mnoge cerkve leže pod morjem in nad njimi plovejo ladje. Trideset kilometrov severno od Hanvicha leži na obali skromna vasica Dun-wich, naslednica nekdaj ponosnega mesta, v katerem sta za časa Saksov bivala celo kralj in škof. V 11. stoletju je morje prvič navalilo na to mesto. Leta 1347 so uničili valovi 400 hiš. Nazadnje je ostala le še cerkev sredi pokopališča. Voda je vzdignila mrliče in jih nosila v morje. Slednjič se je pogreznila tudi
UMETNA GNOJILA
kakor Čilski soliter, apneni dušik, superfosfat. • kalijevo sol itd. nabavite pri Kmetijski družbi. Meljska c. 12, cerkev.	^
Zaveznik morja je na kopnem pesek. Na n . . jd č severni angleški obali so našli blizu Corn-,Uam a°DL°0^°N0 walla razvaline v pesku zakopane cerkve iz'	in	kav
,, .0*,ja., v
sokriv pri potvorjenju nekega podpisa in Neuvirt oproščen.
MALI OGLASI
KARAMBOL V KOŠAKIH PRED SODIŠČEM
8. oktobra lani je vozil iz Maribora proti Sp. Počehovi lenarški avtobus. Pred Perkovo hišo je zadel ob avto industrijca g. Štucina Davorina, ki je popravljal motor., Pri tem je dobil težke noškodbe in se še zdaj zdravi g. Štucin, lažje poškodbe je dobila njegova hčerka Marija, kmetski fant 13-letni Slavko Kravanja, ki je svetil pri popravljanju motorja, je na posledicah poškodb umrl. Včeraj se je moral zagovarjati radi te nesreče pred sodiščem šofer lenarškega avtobusa Feliks Neuvirt, ki je trdil, da je Štucinov avto premočno svetil, da je sam luč zmanjšal in zatrobil in da je zadel le v odprta vrata Štucinovega avta, ko se je moral umakniti nekemu kmetskemu vozu na cesti. Po zaslišanju izvedenca in prič je bil
CENf MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stane »saka beseda SO car: oaimaolia oristoibina za U
oclase le din b Oraibe orckllcl doolsovanla In icnltovaaitkl oglasi din I.—. oo besedi. Nalmanifi
znesek ea u ocUsc le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Otlasnl davek c* enkratno oblavo znate din 2.—. Znesek ca male oelase se olaiule takoi ort narofillo oziroma ea » vnoslatl • nlsma skuoal t naročilom ali oa no ooitnl ooloinlcl na Čekovni račun tl 11.409 7.» v>* olsuicoe odgovore slede malih oslasov se mora orllotltl znamka za 3 din
Razno
SOBO IN KUHINJO
oddani v Krčevini poštenima zakoncema brez otrok. Prednost imajo upokojenci. Glavni trg 4, trgovina. 3611-5
Lepo. čisto TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami se odda v najem do 1. junlia v bližini magdalenskega parka. Puškinova ulica 4. Vprašati v soboto popoldne.	3613-5
Zmožen«
X Bičanje mornarjev bodo odpravili na
Angleškem. Do 1. 1881. je bilo bičanje na vojnih ladjah običajna kazen za prestopke. Dosedanji zakon je dovoljeval bičanje le za one mornarje, ki so se uprli. Maksimalna kazen je bila 25 udarcev. Admiralsko poveljstvo je zdaj predlagalo, da se ta način kazni ukine.
X Čuden naročnik novin. V Saskatoonu
v Kanadi živi mož, ki se že desetletja ba-
vi s tem, da zbira tiskovne pogreške. Ne čita novin zaradi vesti in člankov nego iz posebne naslade na lovu za pogreška-mi. Cim opazi, da nekateri listi nimajo tiskarskih pogrešk, jim odpove nadaljnje plačevanje naročnine.
X Narodna jed Kitajcev je »beraški ostanek jedi«, tako zvana »chop suey«. Ko je vladala v Kaliforniji zlata mrzlica, so prišli v San Frančiška v gostilnico nekega Kitajca kopači zlata in terjali večerjo. Mož ni imel več jestvin, zato je na skrivaj pospravil ostanke jedil, jih segrel v ponvi in postavil na mizo. Kopači so bili jedi zelo veseli in vprašali so krčmarja, kako se tečna jed imenuje. »Chop suey« je dejal zviti lisjak in »beraška jed« je postala priljubljena narodna hrana Kitajcev.
diffom in Swanseo v sipini ponopano ceiu	-	---	__j	•
mesto, ki je bilo še v 13. stoletju cvetoče, u”av° “‘“U?*	*'
trgovinsko središče. Zdaj so izkopani ostanki _____________----------
cilj radovednih letoviščarjev.	1	zatekel se ie
Usoda potopljene slovanske Vinete torej ni	pgg	bulDOG
bajka. Večno nemirni valovi morja ugrab- k Tomažiču, Ribniško selo 3. Ijajo celini naselja in . zemljo, ki jo drugod (	3609-1
spet odlagajo v plodne ravnine.	1	' ......
NISEM PLAČNIK dolgov moje žene Ivane Borovnik in tudi ne sme kdo kaj od nje kupiti. Filip Borovnik.	3615-1
Kupim
X Neobičajno oster vid je odkrila odprava turških znanstvenikov pri nekem plemenu v Mali Aziji. Vid nekaterih pastirjev je desetkrat ostrejši od vida navadnih ljudi. Debla lahko preštejejo na razdaljo 15 km, dočim jih učenjaki niso mogli razbrati niti skozi daljnoglede. Ti ljudje ne jedo mesa, tisti, ki ga pa uživajo, vidijo slabše.
X štirideset let ne bo smel voziti avtomobila angleški trgovec A. Molyneux, ker je pijan Šofiral. Tako stroge kazni bi bile tudi pri nas na mestu, ker le prepogosto vidimo avtomobiliste, ki se »okrogli« vračajo z nedeljskih izletov.
Astronom in pesnik.
Veliki anatom, profesor Tiedemann iz Heidelberga, je imel med svojimi učenci tudi pesnike. Ko je nekdo izmed teh dal tiskati pesmi, je prinesel en Izvod svojih prvencev tudi profesorju.
Tiedemann je nezaupno listal po knjižici in naenkrat naletel na verze: »2ene me ljubezen in sladka tegoba, srce mi je polno preko roba!«
— Dragi moj prijatelj! je vzkliknil profesor jezno. Raje bi temeljiteje poslušali moja predavanja o sestavini srca! Mislite, da je srce kakšen umivalniki
Kupim veliko
VRTNO UTICO Anton Feiertag; Betnavska 43 3617-3
Prodam
Radi odhoda prodam poceni razno rabljeno POHIŠTVO Pobrežje, Stražumska 17. 3612-4
zelo
Prodam
AVTO S KONCESIJO
avtotaksi. Vpraša se upravi.	3619-4
DVA KONJA
stara 4 in 5 let, za vožnjo in jahanje, visoka 164 cm. Nalove putitl v upravi. 3622-4
Stanovanjc
DVOSOBNO STANOVANJE
in kuhinja se odda takoj ali 1. maja za 360 din. Naslov v upravi.	3618-5
STANOVANJE
se odda. Poizve se v upravi VeČemika. _____ 3621-5
SOBO IN KUHINJO
vrtom oddam. Poljska 5, Nova vas.	3623-5
Širite „Ve2ernik“ *******************
Sobo odda
Oddam
OPREMLJENO SOBO Metelkova št. 35.	'	3607-7
Opremljena ali neopremljena SOBA
vhod iz stopnišča, se s 1. majem odda. Vprašati Trubarjeva 4, pri hišniku. 3614-7
Službo dobi
DOBRA KUHARICA
se sprejme. Naslov v upravi. 3597-9
Iščem
GOSPODINJ. POMOCNICO
veščo v kuhi ter za vsa druga dela. Naslov v upravi. 3610-9
Sprejme se takoi
KROJAŠKI POMOČNIK Tovornik, Tyrševa ulica 11. 3616-9
Oodtauke
pomladansko zdravljenje v Varaždinskih toplicah Vas bo rešilo vseh revmatičnih nadlog. Vse udobnosti glavne sezone pri predsezonskih cenah. Prospekte in informacije pošilja uprava kopališča
VARAŽDINSKE TOPLICE
Odda se
STANOVANJE
Trgovina Fuis. Dobrava 4. Tezno.	3608-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z vrtom se s 1. juniiem odda Vprašati Aškerčeva 7. 3611-5
Časopisni papir
zelo ugodno na p odai v uprav ..Večerntka“.
Izd la In urejuje ADOI-F RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se us fračaio. - Uredništvo in upravo: Maribor, Kopališka ulica 6. - Telefon uredništvo Ste v. 25-67 la uprave Stev. 28-67. - PoStnl čekovni račun Stev. 11. 409.