Na katerih berilih II. in III. čitanke bi se dalo iz zdravjeslovja (higpe) poučevati in v katerem obsegu ? (Nadaljevanje.) B. Tretjc berilo. T^erilni spis 100.: ,,Toplota" str. 111. 1. V s e b i n a : Viri toplote, kako nastane ogenj, korist in škodljivost ognja. 2. Obseg pouka: Toplota je vir življenja. Toplota privabi v zgodnji pornladi najrazličnejše cvetlice iz tal, ki so bile vsled zimskega spanja otrj)iiene, in vzbudi setev k rasti. A tudi Ijudem in živalim podeli toplota novo radost, novo živahnost življenja. Starček, kakor tndi bolnik dobe zopet zgubljene moči, kadar pride toplota. So bolezni, ktere se dado samo s toploto premagati, da, toplota je bistveni pogoj, da se zdravje zopet popravi. Ker se pa natorna t. j. solnčna toplota ne nahaja vselej in povsod, so si ljudje pripravili umetalno toploto. Oblačila, ogenj , tople jedi in pijare nam })omorojo do toploto. Ce hočeš zdrav biti ali zdravje zopet. zadobiti. skrbi za toploto! Dober čist zrak, gibanjc, delo in zdatna hrana so znotranji viri toplote, ki te varujejo prehlajenja. Cini ristejši je zrak, tem krepkejši je, tem bolj oživlja kri. Čim bolj se v zraku, če tudi v mrzleni giblješ, bodi si s hojo ali z delom, teni hitreje dihaš, tem večkrat se ti ponovi kri v plučiah in tem ver toploto iniaš v životu. Cim močnejša je brana, teiu krepkejše je tvoje telo, tein laže prenašaš najluijSi mraz. Eskimovci, živeri v najmrzlejših krajih, bi vkljub vsej vtrjenosti ne inogli prenašati presilnega mraza, ki celo morje z ledoni prevleče, ko bi ne vživali najbolj niastnih jedij v veliki nmožici. Nasprotno pa je v hudem inrazu zelo nevarno preveč piti, ker pijaneniu otrpncjo počutki in se zelo lahko jtrigodi, da v takoin stanu zmvznc. lJa tudi prehuda vronna škoduje zdravju. Vročina vzrokuje jrlavobol in naredi, da izgubi telo prvveč vlažnosti; od tod pride suhi čut v ustih in očeh, kakor tudi velika žeja. V močno zakurjenih sobah si postavijo nekateri škaf vodc, da izpariva vodeno paro in da dobi zrak, ki se je vsled vročine izsušil, zopet potrebno vlažnost. Zelo nezdravo je, iti iz liudo vrorine na velik niraz in narobe. Cestokrat so se ljudje na ta način niočno prehladili in si nakopali silne bolezni ali colo snirt. 109. berilni spis: nT o p 1 o m e r" str. 114- 1. V s e b i n a : Opis te priprave in njena poraba. 2. 0 b s e g p o u k a : Telesna toplota zdravega cloveka znaša 30 stopinj Reaumurja. Ima li eloveško telo tned počitkom vec stopinj toplote, je t,o znamenje bolezni. Prav visoka stopinja toplote kaže l)oj življenja s snirtjo. Razni pripoinoeki, najvee pa po zdravniku določeni leki pomirijo razburjeno kri ter zmanjšajo vročino v krvi, da se moči bolnikove ne ujedajo več tako silno. Kadar se vročina poleže, bije tudi žila počasneje, bolezen se jo obrnila na bolje. Najlažjo prenašamo v svojih stanicah 18 do lo, k vrrjeniu l(i stopinj toplote. Koder sianuje več ljudij v tesni sobi, tam je toplota tudi večja, ker jo vsak človek vir toplote. V učilnicah ni troba tako inočno kuriti, nego drugod. V toplicah se ima vselej na toplomeru toplota meriti, kajti prevelika toplota kopelji je zaradi mrtvouda ali vsaj zaradi prelilajenja nevarna. 114. borilni spis: ,,Voda" str. 121. 1. Vsebina: Voda glede nahajanja, gostote in raznovrstnosti; prikazni vode v fizikaličnem in keniičnem oziru. 2. 0 b s e g p o u k a : Ni vsaka voda zdrava pijača. Kar se tiče hladnobe, naj ne bo ravno mlačna, ker taka nam tudi ne diši, pa tudi ne premrzla, ker taka narn lehko prehladi želodec. Prehlajenje želodca pa je zelo nevarno, ker želodec je kuhar v životu, od njega dohajajo krvi sokovi, ki ponovijo oslabljeno kri. Trda voda t. j. voda, v kteri se nahajajo v tem berilnem spisu zaznamovane soli raztopljene in ki ima več ali nianj ogljenčeve kisline v sebi, kakor studenčnica, je bolj zdrava kot mehka. Stoječo vodo piti je zdravju nevarno, ker se nahajajo v njej različne smradčine. Voda, v kteri se živalske ali rastlinske snovi parijo, ima večkrat kal kužne bolezni v sebi. Pij torej samo čisto vodo! Ako bi pa moral kedaj sprideno vodo piti, izčisti jo prej s prahoin prežganih kostij, kakor niornarji delajo. (Dalje pr.j