Naše višje šole. II. Zadnjič smo rekli, da imamo štajarski Slovenfel zahtevati gimnazij s slovenskim učnim jezikom v vseh predmetih, ker je prava izobrazba raogoča le v materinš6ini, in da ta6as sinove svoje pošiliajmo v takozvane slovenske vsporednice. To misel nadaljujo6 re6emo: Tudi iz drugih vzrokov pro6 z vspo- rednicami, in dajte nam čisto slovenski gimnazij! Ker se u6ijo na slovenskih vsporednicah ravno tisti predmeti nemški, za katere je treba nemškega jezika uže prav dobro znati, da se učitelj razume, mora se pri vspreiemnem izpitu od fanti6a zahtevati ravno toliko nemš6ine, kakor da bi bil gimnazij popolnoma nemški. Stariši, zapomnite si ta stavek dobro! De6ki, ki se oglašajo za slovenske vsporednice, morajo nemški toliko znati, kakor 6e bi hoteli vstopiti v trdo nemški gimnazij. Kje si pa fanti6 more pridobiti toliko znanja v nemš6ini? Edino le v ljudski šoli. Torej bi se morala v ljudski šoli izobrazba duha v materinš6ini pri 99 u6encih zanemarjati, ker je jednemu, ki namerava stopiti v gimnazij, blažene nemš6ine treba? Ali ni narobe svet? Držite se stavka: Izobrazba je človeku jedino le mogo6avmaterinš6ini. To velja za vsak kot sveta in za vsak narod, naj si je še tako majhen. Le za nas Slovence naj bi to ne veljalo, ker se ima naš narod pokon6ati in zemlja poprusiti. In sam Bog ve, kaj bi še nemške butice iztuhtale, da bi služilo prusaškim namenom. Ali ni norost, da se moram jaz Slovenec, 6e ho6em na pr. kaj o drugih deželah izvedeti, to u6iti v meni tujem jeziku, do6im leži okrog mene slovenskih knjig dovolj, v kojih se laglje, bolje in prej poučim? Za u6enje najboljša in najlepša doba potrati se za naučenje nemškega jezika. Potemtakem bi moral za Nemcem zaostati. Da v resnici ne zaostanemo, zahvaljevati se imamo le naši nenavadni nadarjenosti. Dalje. Zahtevali smo slovensko vseu6iliš6e. Ali mislite, da se bodo na tem predavali slovenski le veronauk, Iatinš6ina in ra6unstvo ? Kdor pa ho6e na vseučiliš6u prirodoslovje, prirodopisje, zemliepisje v slovenskem jeziku razumeti, moral se je poprej te predmete nekoliko let v slovenskem jeziku prav marljivo u6iti. Torej 6e smo zahtevali slovensko vseu6iliš6e, moramo vsaj ob jednem zahtevati tudi slovenske gimnazije. Štajarski Nemci imajo 6 gimnazijev; 2 v Gradcu, po jednega pa v Ljubnem, v Mariboru, v Ptuju in v Celju; mi Slovenci, ki nas je polovico od onih pa ni6. Po številu torej, da tudi po davku, ki ga mi Slovenci pla6ujemo za te gimnazije, pripadala bi nam dva, dočim bi Nemci še vedno imeli štiri; sicer pa bi naša dva bila mnogo bolje obiskana, nego nemški. Namen našega razmotrivanja o gimnazijih naj še bralcem svojim nekaj poro6amo, kar peklensko zlobnost Nemcev prav osvetljuje. Sicer smo to slišali le iz ust; ali resni6na bode bržkone. Ptujski prusaki so deželno vlado prosili, da se njim njihov polgimnazij razSiri v popolnega. Gimnazij v Ptuju je namre6 deželni. Kar so prosili, se njim je seveda dovolilo, dasi nemških dijakov v Ptuju skoro ni. Ta razširjatev pa bi deželne stroSke, ki so uže itak preveliki, še znatno pove6ala. Zatorej bi dežela rada jednega izmed svojih gimnazijev odstopila državi, in pri6akovati bi bilo, da država prevzame kar gimnazij ptujski, ker bi to delalo najmanj sitnosti. Ali naši štajarski prusaki delajo z vsemi štirimi na to, da bi država prevzela gimnazij v Ljubnem na Zgornjem Štajarju, ki je tudi deželni. In zakaj? Ker se uže naprej boje, da bi vlada v Ptuju kedaj naredila slovenske vzporednice, do6im bi takih na gimnaziju Ijubenskem seveda nikoli ne bilo treba. Od deželne vlade pa se ni bati, da bi kedaj v nemškem gimnaziju dovolila tudi jedno slovensko besedico. Na Dunaju nas Slovence 6rtijo, v Gradcu pa še desetkrat bolj. Ptuiski prusaki bi seveda ne imeli nobene škode, če bi se nam rilovencem kedaj dale vsporednice; ali to za nje za prusake sploh ni merodajno, ampak merodajno je jedino le smrtno sovražtvo do Slovencev.