PREDSTAVLJAMO VAM NOVO OBČINSKO VODSTVO
MARJAN MOŠKRIČ
MARJAN MOSKRlC je novi predsednik občinske skupSčine Ljubljana Mostc-Poljc. Prcd izvoli-tvijo je bil lcto dni tajnik svcta ob-čin ljubljanske rcgijc. kjer jc oprav-ljal opcrativna in tehnična dcia šc
SlovenijL Sedaj je izvoljena za pod-predsednico občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, družbenopo-litično pa je začela delovati že pred leti prav v Kolinski. Odkar so lani ustanovili občinski sindikalni svet, deluje tudi tam. Na tercnu ni dclala vcliko.
Delo   podprcdsednice   občinske
prej pa štiri leta sckretar občinskc konferencc SZDL.
O delcgatskcm sistemu in o spre-menjenem delovanju občinske skup-ščine je povcdal:
,,Bistvena razlika je v tcm, da sc razširja krog delovnih Ijudi, ki raz-pravljajo o posanicznih vprašanjili. Prej je bilo v obch zborih 80 odbor-nikov, sedaj jih je zamcnjalo 1.500 delegatov, ki naj bi neposredno raz-pravljali o vseh vprašanjih, ki jih bo obravnavala skupščina. Tako bo za pomembnc stvari in odločitve vc-delo in bo odgovornih vcč ljudi. Nji-hove odločitve bodo tehtnejše in močnejše tcr bolj družbeno prcvcr-jcne. Naši dogovori bodo kvalitct-nejši.
Novost v dclu občinske skupščinc jc v ločitvi samoupravnc oblastnc in izvtšilne funkcije. Doslej občina ni imela izvršnega sveta. IS jc izvršilni organ skupščine, ki bo prevzel velik del njenih nalog. Tako se loči poli-tika, kjer se formirajo stališča in do-ločajo naJoge, od njcnega konkrct-ncga urcsničevanja."
In kakšna bo pot od nekegasprc-jetega sklepa, na primer v delovni organizaciji, do njcgove uresničitve ali zavrnitve?
„0 posamcznih vprašanjih bodo razpravljalc dclegacije po podjetjih, kjer bodo sprejele tudi neke sklepe ali predloge. Nato bodo poslalc svo-jega dclcgata na zascdanjc skup-ščine, da bi tam zanjc posredoval.
V skupščini se bodo srečavali de-legati iz različnih interesnih ob-močij, vendar bodo svoje odločitve pri glasovanjih lahko spremenili, če bodo uvideli, da so predlogi kakega drugega delcgata tehtnejši. Seveda bo v tem primeru delcgat, ki jc gla-soval drugače. kakor so se bili do-menili v njegovi dclcgaciji, moral po-"* ročati o svojcm spremenjenem sta-lišču. Torej so njegove odločitve precej samostojne, saj njegova ma-tična delcgacija ali podjetje ne more poznati vseh okoliščin, zaradi kate-rih je nekdo bolj upravičen od dru-gega."
O napovedih razvoja naše občine v prihodnjem obdobju jc zagotovo tcžko govoriti. Predsednik je pove-dal, da bo naraščanje štcvila prebi-valstva v naši občini povziočalo šc težave, ki jih bomo morali sproti re-ševatL Pomembna bo torej stano-vanjska politika in razvoj vsch dejav-nosti, ki so z njo v zvezi.
Predvsem bomo krepili gospodar-stvo, ki je materialna osnova vsch drugih družbenih dcjavnosti. Rast splošncga standarda pa bo odvisna tudi od gospodarske rasti mcsta in naše širše okolice.
Skupščino pa sedaj čaka najprej ureditev programa nalog. Nadaljevali bodo seveda usmeritcv dela skup-ščine prejšnjega mandatncga ob-dobja, kajti le dolgolctna usmeritev zagotavlja rast celote.
skupščine sta doslcj opravljala dva človeka. sedaj pa postaja to dcjo cncga samcga.
In v čcm bo pravzaprav njeno dclo? (Izvoljcna jc bila 29. aprila letos.) Nadomeščala in dopolnjcvala bo predscdnika. čc ta zaradi kakrš-nihkoli razlogov nc bi mogel oprav-Ijati svojega dela. (O dclu prcdscd-nika je obširneje sprcgovoril Marjan Moškrič.) Dclo podpredsednicc bo opravljala scveda prostovoljno; dcla si šc niso razdclili.
Modičcva je delegat dmžbenopo-litičnega zbora in prek tcga zbora so jo izvolili za podprcdscdnico. Jc tudi članica občinske konfcrunce Zveze komunistov in komitcja. Tu se dclo preplcta, zato obojcga ni tcž-ko uskladiti niti časovno.
Drugače pa je s službo in /. dru-žinskim življcnjem, čcptav - pravi
NIKA MODIC
I         NIKA MODIC je komeiciaJna re-
•       ferentka v Kolinski. Odgovorna je za
prodajo    izdclkov   na   določenem
področju. Organizirati mora ponud-
bo  in  prodajo ,,dokončne realiza-
cije" - torej izdelkov, ki so žc nare-
jeni in  pripravljcni za prodajo. V
Kolinski je deseto leto na istem de-
lovnem mestu. Ko je prišla, jc bilo
podjetjc veliko manjše in je izdelo-
,       valo tako po količini kot po različ-
I       nosti manj izdclkov. Danes jc zdru-
žcno s HP kombinatom, ki vključuje
večjt dcl prchrambene industrije v
Nika Modic, podpredsednica občinske skupščine: ,,Funkcija podpredsednice me zadolžuje, da moram biti na tekočem gle-de vseh bistvenih stališč in od-ločitev v gospodarskem in druž-benopolitičnem življenju!"
- nima težav. V službi jo razumejo in jo bodo verjetno razbrcmenili za stvari, ki jih lahko opravlja kdo drug. Tudi otroci niso prepuščcni satni sebi, saj na to nikoli nc bi pri-stala. Ce sc bo nabralo prcveč dela. bo pač nekaj pustila.
Irunkcija podpredsednice jo šc bolj zavezujc, da mora biti na teko čem o vscm pomembncjšcm družbe-nopolitičncm in gospodarskem živ-Ijcnju. Zato mcni, da jc Naša skup-nost list, za katerega so Ijudjc sicer rabili prccej časa, da so se ga nava-dili, da pa je sedaj postal v resnici glasilo vsch v občini. Naša skupnost zabeleži po njeneni mncnju vse bi-stveno iz občinskega življenja.
BOGO BRATINA
Boga Bratino pozna marsikateri naš občan. saj je dolga Ieta mcd naj-aktivnejšimi družbenopolitičnimi delavci naše občine. Zaposlen je bil na mestnem komitcju ZKS kot orga-nizacijski sckietai. Med dmgim je član ZK in član mcstne in občinske konference ZKS in član mcstnega komitcja ZKS. Tako na delovnem mestu kakor tndi kot družbenopoli-tični delavec na terenu si je nabral precej izkušenj, ki mu bodo še kako potrcbne v naslednji mandatni dobi, ko bo našo občinsko skupščino vo-dil kot predsednik izvršnega sveta. Uredništvo Nsk ga jc povabilo na kratek razgovor, kateremu se je Iju-beznivo odzval.
,,V zvezi z ustavnimi sprememba-mi so občine dobile izvršne svete, ki imajo ključno funkcijo na svojem področju. Ali bi pojasnili vlogo in naloge izvršnega sveta občine?
-   Nova ustava, konkretneje dele-gatski sistem določa, da se tudi v občinah   oblikuje   izvršni  svet  kot izvišilni organ skupščine. Rekel bi, da je IS organ skupščine in je odgo-voren skupščini  za stanje na vseh področjih  družbenega življcnja tcr za usklajevanje in usmerjanjo dcla občinskih upravnih organov. Glede na tako oprcdcljeno funkcijo je IS ustrczno scstavljcn in bomo morali pcleg profesionalnih in neprofcsio-nalnili članov, ki strokovno pokri-vajo posamezna področja, v prihod-njc ustanoviti vrsto oddclkov oziro-ma služb, ki bodo pri IS sodclovale kot svetovalni orgaiii.
Kljub oprcdelitvi funkcije IS in skupščinc v na.šcm statutu pa ob-staja še vrsta vprašanj, na katcra bo dala odgovor šele praksa, delo v urcsničcvanju novcga sistcma.
,,Katerim problemom bo izvišni svet posvečal najvcč pozornosti? "
-   Polcg tckočih nalog skupščinc sodim, da jc naša osnovna naloga za-gotoviti konlinitcto  dcla občinske skupščinc, za katerega menim.daje bilo tudi doslcj dobro in v interesu naših občanov. Pozornost pa bomo posvctilr  povczovanju gospodarstva v občini in zunaj nje. Zlasti misUm, da morajo vse organizacijc združe-ncga dcla izoblikovati jasnc razvojne konccptc, ki naj zagotove ne le nova dclovna   mesta,   temvcč   prcdvsem visoko produktivna mesta. Nadalje-vali bomo začcto dclo pri pripravah in gradnji industrijsko-transportno-servisne  conc.   nadaljcvali  bomo  z
Bogo Bratina, predsednik ob-činskegaizvršnegasveta: Jzvrš-ni svet je kot izvršilni organ skupščine odgovoren slednji za stanje na vseh področjih druž-benega žviljenja!"
rcali/.aiijo srednjcročncga programa gradnjc vzgojnovarstvcnih zavodov, pripravili bomo nov program cclot-no programirane gr.nlnje do lcta 1976. Po«;vctiti pa sc bomo morali tudi gradnji osnovm' zdravstvcnc mrcže in pa mrcži oskrbc prcbival-stva, storitvcnim dcjavnostim in še čemu.
,,Kaj bi ob izvolitvi za prcdscd-nika izvršnega svcta občinc Mostc-Poljc dcjali našim občanom? "
- Kot prcdscdnik IS imam ambi-cijo, da skupno s sodclavci v IS in skupščini kakor tudi ¦/. vscmi občani v naslednjcni mandatncm obdobju storinio vsc. da v najvcčji možni meri opravimo zadanc nalogc, ki so prcd nami. Tc nalogc niso naj-manjšo, prepričan pa scm, da jim liomo s skupnimi močmi in sodelo-vanjcm vsch občanov lahko tudi urL-sničili.
..Tovariš prcdscdnik, za odgovorc najlcpša hvala v žclji, da se vašo žcljc v zvezi s prosperiteto našo občine tudi urcsničijo."
FRANCI BRICELJ
FRANCl BRICELJ jc zaposlen pri občinski skupščini Ljubljana Mostc-Poljc kot podpredsednik iz-vršncga sveta. Na to mcsto jc bil iz-voljen lctos aprila. Lani v dcccrnbru je bil imcnovan za pomočnika tajni-ka občimke skupščinc, prcd tcm jc bil štiri lcta v gospodarstvu, še prej pa 10 lct v upravi našc občinc.
Podpredscdnik naj bi polcg nalog.
ki jih ima v IS, odgovarjal fe za tista skupna področja del občinske upra-ve, ki jih ne morejo opravljati pred-stojniki posameznih tcmeljnih upravnih organov. Obenem pa je tudi predstojnik skupnih služb (ki rešujejo probleme organizacije, f»-nanc - vendar le njih organizacijski del splošnili služb idr.) in uprave, katerili dclo omogoča nemoten po-tek dclovanja uprave, skupščine in njenih organov.
Za scdaj še ne morcmo govoriti o bistvenih spremembah občinskc upravc. Tudi v dclcgatskcm sistcmu urcsničujc sprcjeto politiko ter izvr-šujc zakonc in prcdpisc, spremlja določcne pojavc, nadzira, pripravlja aktc, predpisc in razna druga gradiva za skupščino, njcnc zbore ter IS.
Laliko bi pa napovedal, da bo uprava postala samostojncjša in bo tudi odgovarjala za svoje dclo.
Znano jc, da v občinski upravi stalno primunjkujo delavccv. Razlo-gov 7.a to jc vcč. Prvi bi bil doscda-njc večkrat neustrczno razumevanje upravc v naši družbi, kcr upravncga dcla nismo ocenjevali z cnakimi mc-rili kot dcla na drugih področjih. Se-vcda pa jc dclo v upravi vsaj toliko važno kot kje drugje. Tudi enostran-skc ocene družbcncga pomena upra-vc pripomorcjo k nezaniinanju za ta poklic. Edcn izmcd razlogov je ma-tcrialni položaj. kjer osebni dohodki visokih in višjih strokovnih delavcev zaostajajo za doliodki v gospodarski dejavnosti. Nagrajcvanjc učinkovitih dclavcev jc skoraj nemogoče.
Omcmbe vredno je tudi dejstvo, da uprava svojim delavccm le zelo rcdkokdaj lahko nudi stanovanjc.
Dclo vsakcga upravncga uslužben-ca jc ..na očeh javnosti". To je siccr pravilno. slcdi pa nujno večja odgo-vornost in zato občutek mar.jše var-nosti. Rezultate naštetcga potrjujejo razpisi za dclovna mcsta, ki jih mo-rajo ponoviti dva — do trikiat.
V zadnjcm času so najvišji poli-tični organi voliko govorili o polo-žaju in pomcnu občinske uprave, vcndar je še prckmalu, da bi lahko opazili bistvene spremembe.
SLAVKA JERMAN
Na pieteklih volitvah, ki so bile že po novem delegatskem sistemu, so se pojavila tudi nova imena; toda ne povsem nova, saj so ti ljudje že vrsto let delovali na družbenopoli-tičnem področju tako na terenu kot v delovnih organizacijah, kjer so za-posleni, pa tudi na občinski ravni. No, 41-letna Slavka Jerman, doma iz Kajuhove ulice, ni neznanka, saj je doslej opravljala vrsto funkcij in je članica ZK, bila je dolgoletna občinska odbornica občine Moste-Polje; v podjetju Intertrade, kjer je zaposlena, je članica delavskega sveta, je pa tudi članica mestnega in zveznega odbora sindikata storitve-nih dejavnosti in sploh vidna in aktivna članica naše občine. Zato ni čudno, da jo je tudi novi sistem pritegnil in jo ob zadnjih volitvali postavil celo za predsednico zbora krajevnih skupnosti občine Moste-Polje.
,,Kako ocenjujete vlogo in naloge zbora krajevnih skupnosti? "
—  Krajevne skupnosti ne morejo biti same zase, piepuščene le svo-jemu odločanju in brez povezave z drugimi KS, ker smo navsezadnje le neka celota in naloga zbora bo, da bo vse KS povezoval, da bomo prek zboia izmenjavali mnenja, izkušnje in sugestije in pripravljali načrte, ki bodo na določenem področju uskla-jevali delo dveh ali večih kiajevnih skupnosti. Tako bodo vse KS se-znanjene s tem, kaj se kje dogaja in dela ter dobre lastnosti drugih pre-našaJe v svojo prakso. Vloga zbora bo predvsem v tem, da bo delo KS usklajeval in imel pregled nad njim, naloga pa naj bi bila v tem, da bi pripravljal    načrte    za   posamezne akcije   in   sploh  bil nek pogonski motor dela v krajevnih skupnostih.
..Kakšne so po vašem mnenju možnosti združevanja srcdstev in akcij posameznih krajevnih skup-nosti'.' "
-  Tu   je   veliko    možnosti   in upam, da bo združevanje sredstev prineslo marsikatero korist tako eni kot drugi KS. Ni potrebno, da se ta sredstva omeje le na sosednje KS npr. ob gradnji cest, vodovodov in podobno.  Lahko pride do združe-
varya siedstev s popolnoma oddalje-nimi KS. Vzemimo za primer KS Moste na eni in KS Lipoglav na diugi strani - ali pa katerokoli raz-vito in neiazvito KS. Razvitejša ima
Slavka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti: ,jNa-loga zbora bo, da bo tesneje povezoval krajevne skupnosti!"
gotovo ved sredstev kot nerazvita, ta pa ima nekaj, česar razvita nima. Tu mislim na primere na rekieativni turizem, ki je našemu delavcu še kako potieben. Obrobne KS imajo ogromno gozdov in drugih prijetnih kotičkov, kamor se človek lahko umakne po napornem tednu, da se odpočije in pripravi za naslednji te-den. Ti prostori pa niso urejeni, niso urejene niti dovozne poti. Zato bi tu lahko priskočile na pomoč tazvj-tejše KS; te imajo tudi zelo veliko ljudi, ki podobne kraje potrebujejo. Navsezadnje pa so tudi ljudje iz teh obrobnih KS zaposleni v mestu in tam ustvarjajo dohodek, ki ga na njihovo področje kaj malo pride. V podobnih primerih bi lahko prišlo do združevanja sredstev v oboje-stransko korist.
Takih možnosti je še več; ne na-vsezadnje bo šlo tudi za skupne delovne akcije, ki bi koristile celotni občini tako materialno kot poli-tično, saj bi združevale mladino, ki se danes še kako rada zbira le v posameznDi druščinah. Kot sem rekla, raožnosti za zdiuževanje so, niso pa še izdelani načini združe-vanja. Ko bo zbor začel redno de-lati, upam, da bomo pravilno rešili tudi način združevanja sredstev.
LJUBO ZABUKOVEC
Enotni zbor združenega dela bo prihodnja leta vodil 32-letni Ljubo Zabukovec, doma z Vevč, član ko-lektiva vevške papirnice in vsestian-sko angažiran družbenopolitični de-lavec. V kolektivu je bil predsednik delavskega sveta in sekretar osnovne organizacije ZK, scdaj je tudi član republiške konference ZKS, opravlja pa še funkcijo člana republiške kon-ference SZDL in je član kadrovske komisije ZK občine MosteJ>olje. Ljubo Zabukovec je torej človek, ki mu politično delo tako na tavni občine kot republike ni neznano. Zaradi dolgoletnega in uspešnega političnega dela, predvsem pa kot do nedavna predsednika delavskega sveta velikega kolektiva, so ga dele-gati izvolili za predsednika zbora združenega dela.
,,Bi nam razložili funkcijo enot-nega zbora združenega dela - na-loge in pravice delegacij in način posredovanja sklepov zbora v delov-ne organizacije, ki jih ti delegati zastopajo? "
-  Funkcija    zbora   združen^a dela bo taka, kot jo določata statut občine in ustava. Vse pa bo baziralo na dogovarjanju med delegacijami, člani konference delegacij  združe-nega dela in seveda z delegacijami v oiganizacijah združenega dela. Dele-gate že dolžnost zadolžuje, da se posvetujejo s kolektivom in sredino> ki jih je izvolila, kar nato posredu-jejo zboru združenega dela. Ta pa bo posredoval svoje predloge delega-tom OZD. Delegacije kot tudi ko-lektivi bodo te predloge obravnavali in jih posredovali nazaj zboru zdru-ženega dela.
Postopek bo dolgotrajnejši kot do sedaj, ko so občinski odborniki od-ločali bolj ali manj samostojno, bo pa dosegel svoj namen, ki ga ustava predvideva in je bistvo novega dele-gatskega sistema.
,,Kako bo v temeljnih oiganizaci-jah združenega dela poskrbljeno za nemoteno delo delegatov in dele-gacij v zboru in zunaj njega in kako naj bi delovne organizacije zagoto-vile nemoteno delo le-teh? "
-  Temeljne oiganizacije združe-nega dela bodo morale zagotoviti tako delegatom kot delegacijam vse potrebno,  da bodo svoje funkcije lahko v redu opravljale. 2e s tem, ko smo glasovali za novi sistem, smo glasovali tudi za način, kako se bo delo delegacij h delegatov wedno-tilo  s fizičnirn delom. Družba se mora zavedati, da je politično delo delegatov   prav  tako  koristno kot drugo in ga mora tako tudi tretirati, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do očitkov glede izostankov z dela. Seveda pa morajo biti ti izostanki racionalno izkoriščeni, kax bodo le, če  bodo  materiali dobro priptav-ljeni.
Pri tem se bodo gotovo pojavljale težave, posebno tam, kjer je človek težko pogrešljiv na svojem delovnem mestu; toda z malo posluha se bo to moralo urediti. Najvažnejše je, dase diužbeno delp yrednQti .enakQ kpt.
drugo delo. Le tako se bomo izogni-li vsem težavam, ki bi nastale ob tem.
SLAVKO GERLICA
SLAVKO GERLICA jc zaposlcn v Satuinusu kot referent za informi-ranje- To pomeni, da skrbi za obve-ščanje delovnega kolektiva o delu samoupravnih oiganov, o poslovanju in delovnih rezultatih podjetja ter o diužbenopolitičnem življenju v pod-jetju in zunaj njega. Obenem je tudi urednik tovarniškega glasila Glas Sa-turnusa in že dolgoletni družbeno-politični delavec naše občine. Pri podjetju je začel kot ključavničar, se dalje izobraževal in se po srednji šoli vpisal na VSPN.
Letos je bil izvoljen za predsedni-ka družbenopolitičnega zbora obči-ne Ljubljana Moste-Polje.
Družbenopolitični zbor je nova rešitev, oziroma pridobitev v ustavi, s katero je zagotovljeno, da tudi de-lovni Ijudje, organizirani v družbe-nopolitičnih oiganizacijah ZK, SZDL, ZM * ZB itd.), delujejo v ob-činski skupščini. Ta nova rešitev je torej področje, kjer se usklajujejo in izražajo intcresi vseh družbenopoli-tičnih organizacij, ki skupno sprem-ljajo politično stanje in razvoj v ob-čini. Te organizacije tudi skrbijo, da se na vseh področjih gospodaiskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer z ustavo določenega socialističnega samoupravnega si-stema. O tem govori 161. člen sta-tuta občine Ljubljana Moste-Polje.
Slavko Getlica bo kot predsednik družbenopolitičnega zbora skliceval in vodil seje ter predstavlja to občin-sko telo. Družbenopolitični zbor bo deloval skupaj z zborom združenega dela in z zborom kiajcvnih skup-nosti. Odločitev ne bodo sprejemali samostojno, ampak vedno v pove-zavi z drugima dvema zboroma. Družbenopolitični zbor je varovalka samoupravnega socializma pti spre-jemanju skupščinskih odločitev. Te
Slavko Geriica, predsednik družbenopolitičnega zbora in glavni ter odgovomi urednik Naše skupnosti: ,,Vse bistvene odločitve v našem zboru bomo sprejemali skupaj z zborom združenega dela in zborom kra-jevnih skupnosti!"
pa ne veljajo, če se vsi trije zbori skupaj ne strinjajo s kakršnimkoli predlogom.
Tovariš Gerlica je od letos glavni in odgovorni urednik Naše skupno-sti. Casopis je pomemben vir infor-macij, ki omogoča, da so občani se-znanjeni z delom svojih predstavni-ških organov v skupščini, z delova-njem družbenopolitičnih organi-zacij. V časopisu lahko prav vsi ob-čani izražajo svoje mnenje, vplivajo na delo piedstavniških oiganov in na javno mnenje.
Casopis, kot je Naša skupnost, pa je tudi odraz aktivnosti občanov, or-ganiziranih na najrazličnejše načine - v društvih, skupnostih itd. Ce je družbeno življenje v občini razgiba-no, je razgjbana tudi vsebina glasila. Seveda se tudi zgodi, da zanimivi in pomembni dogodki ne najdejo svo-jega mesta na straneh našega glasila, ker ga sestavljamo neprofesionalni člani, ki ne moremo ,,pokrivati" vseh podiočij. To se tienutno do-gaja s telesno kulturo, za katero pa vemo, da je v občini zelo dejavna, pa vendar iz naše skupnosti to ru razvidno.
Pretok informacij jc naslednje podtočje, ki je v našem delegatskem sistemu silno pomembno in lahko odločilno vpliva na pravočasnost, racionalnost in vsebino delovanja si-stema v občini. Problem bodo mo-rali rešiti vsi zbori s skupnimi moč-mi. Še vedno obstaja - in veijetno še tudi bo - klasični način ciklosti-ranja in razpošiljanja raznega gra-diva, vabil, obvestil ipd. po pošti. To obliko lahko posodobimo in jo kombiniramo z Našo skupnotjo, ki bi prevzela del tega posla. Temu pri-merno pa bi jo bilo treba prireditL Mislim predvsem na čas izhajanja, na prehod na štirinajstdnevno izha-janje. O tem pa bo treba še razmis-liti, kaj je cenejše, hitiejše in za dele-gate sprejemljivejše. Gradiva, ki jih bodo sprejemali zbori, bo treba spreminjati v besedila, ki jih bo lali-ko razumel vsak delegat v delovni organizaciji ali krajcvni skupnostl Zato pa je novinarski jezik primer-ncjši in razumljivejši od jezika, ki je običajnov gradivih za seje.
Razgovore sta pripravila in jih zapisala ALENKA LOBNIK IN ......•        EDOSVETEK