v7Vand s~{/ic6uce. Domovina NO. 119 * J0Q32m m. . sRICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAGC ONLY m—MO M F Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JULY 22, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVi Obtožnica očita Nixonu zlorabljanje oblasti Pravnilri pravosodnega odbora so sestavili in predložili osnutek obtožnice predsednika ZDA R. Ni-xona. WASHINGTON, D.C. — Glavna pravna svetovalca sta ob sodelovanju članov pravosodnega odbora Predstavniškega doma izdelala osnutek obtožnice predsednika Nixona in ga predložila zadnji petek v razpravo celotnemu odboru. Ta bo o njem podrobno razpravljal ta teden in odločil o obtožbi z glasovanjem prihodnji teden. Pravni svetovalec večine John M. Doar in pravni svetovalec manjšine Albert E. Jenner sta v skupno 29 členov obsegajočo obtožnico, ki jo je izdelal štab pravosodnega odbora pod nju-him vodstvom in ob sodelovanju nekaterih članov odbora samega, vključila te-le glavne ugotovitve: Predsednik ZDA Richard Nixon je zaviral pravico pri preiskavi vloma v Watergate in z njim zvezanimi zadevami. NOVI GROBOVI John Černe V Lorainu je umrl 72 let stari rojak John Černe, rojen v Ljubljani, od koder je prišel v ZDA v mladih letih, mož Rose, roj. Macerol, brat. Michaela, Stephana, Mrs. Albert Borac (vsi v Lorainu, O.), Mrs. Joseph Zalokar (111.) in pok. Williama. Pogreb je iz Reidy-Scanlan pogrebnega zavoda na 2150 Broadway v Lorainu danes dopoldne v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na Kalvarijo. Frank Primoznik V Crestwood negovališču v Unionvillu, Ohio, je umrl 89 let stari Frank Primoznik, ki je preje živel na 928 E. 209 St. v Euclidu, vdovec po 1. 1952 umrli ženi Mary, roj. Levstik, oče Mary Coach (Mentor), Ann Poje, Franka A. in Josephine Speck, 8-krat stari oče in 5-krat prastari oče. Pokojnik je bil rojen v Šmarjeti v Sloveniji in je Franco izročil oblati princu Juanu Carlosu Uganda govori o nevarnosti iz Tanzanije KAMPALA, Ugan. - Vlada Gen. Francisco Franco je za-' trdi da Tanzanija pri.| radi bolezni prepustil n- pravlja napad na n,o v podporo rad.,o oblast v Španiji Pred letl enega predsed nika Miltona Oboteja, ki ■ uživa politično zatočišče v Tanzaniji. V Tanzaniji so vse te govorice in obdolžitve zanikali. Husein je popustil paleslinskim Arabcem princu Juanu Carlosu Bor-bonskemu, ki ga je že preje določil za naslednika. MADRID. Sp. — Gen. Francisco Franco je star 81 let ~ in njegovo zdravje se je zadnji teden očitno poslabšalo, zato je u-radno prepustil vodstvo Španije princu Juanu Carlosu Borbon- j ______ skemu, ki ga je že pred leti sam Tekom dveh dni razgovorov izbral za svojega naslednika. J v Egiptu S Sadatom je kralj Prenos’.)e uradno začasen v srni- ' Husein pristal na delno slu člena n nasledstvenega za-j priznanje Palestinske o-kona, velja le za čas Francove, svobodilne organizacije, bolezni in nesposobnosti vodstva KAIRO, Egipt. — Jordanijski države. , kralj Husein se je pretekli te- Gen. F. Franco je šel 9. juli- den mudil dva dni v Egiptu z AMERIŠKO POSREDOVANJE USTAVILO BOJE NA CIPRU Pritisk ZDA na Atene in Ankaro je uspel, Grčija in Turčija sta pristali na premirje, ki se začne danes ob 10. dopoldne po clevelandskem času. Pogajanja o ureditvi razmer na Cipru se bodo nemara prav tako začela še danes med predstavniki Britanije, Turčije in Grčije. Te tri države so v okviru pogodbe o neodvisnosti Cipra odgovorne za ohranitev te neodvisnosti. j Iz Clevelanda in okolice prišel v ZDA leta 1910 Bil ie ! Ja v bolnišnico zaradi vnetja no- razgovori in pogajanji s pred-član ADZ št I Privaten DO°Teb I g6 ^ Phlebitis, nekaj sličnega, sednikom Sadatom. V zaključni je danes iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Kalvarijo. Joseph Pinculic V soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 84 let stari Jo- j kar’je mučilo predsednika ZDA izjavi je objavljeno, da je kralj Nixona tekom njegove poti po Husein priznal Palestinsko osvo-Srednjem vzhodu. Trdili so, da|bodilno organizacijo za pred- bolezen ni huda, da je bolj nad loga kot resnična bolezen. Govorili so, da naj bi bil Franco šel v bolnišnico, da bi se izognil zTorX al predledMško o-1-ph Pinculic s 757 E. 232 gt./gejema državnega tajnika H. ast v poslovanju z zveznimi ">j«i v Karlčah pri Kostanjevici t blast v poslovanju z vladnimi agencijami. Ni poslušal Kongresa in sodišč v njihovih zahtevah po izročitvi gradiva. Ni izpolnjeval izrecno določenih dolžnosti za “zvesto izpolnjevanje zakonov”. Ponižal je predsedstvo z zmanjšanjem plačila zveznih dohodninskih davkov in z uporabo zveznih sredstev za izboljšanje svoje osepne posesti. Obtožnico u t e m e 1 j uje 308 strani obsegajoče podporno gradivo, na temelju katerega je štab odbora priporočil obtožbo Nixo-ria- Odbor bo predvidoma do konca tega tedna o obtožnici glasoval in v slučaju, da je odobri, kar splošno pričakujejo, to Poslal v obravnavo celotnemu Predstavniškemu domu. Španijo, ko je preje predsednik Nixon odklonil povabilo, da bi se ustavil v Španiji na povratku na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1911, mož Mary, roj. Brinšek, zaposlen do upokojitve kot pletilec žice pri Lind- d™_s Srednjega vzhoda, sey Wire Čo. Pokojnik je bil član ADZ št. 1 in Kluba sloven- V začetku preteklega tedna so zdravniki izjavljali, da se je škili upokojencev v Euclidu. Po- zdravje Franca izboljšalo in da greb bo iz Grdinovega pogreb- do skoro zapustil bolnišnico, nega zavoda na Lake Shore je bila javnost iznenadena, Blvd. v sredo ob 8.15, v cerkev ko 30 v Petek objavili, da je gen. _ . sv. Kristine ob 9., nato na Kal- Frabco> kateremu se je zdrav- zemlje postalo del nove pale- stavnico palestinskih Arabcev izven njegove države. Ta naj bi imela lastno delegacijo na konferenci v Ženevi. Skupna objava o razgovorih poziva tudi k razgovorom o odmiku vojaških sil na jordanij-sko-izraelski fronti, kar je že dolgotrajna želja in zahteva Huseina, proti kateri pa šo vodniki Palestinske .svobodilne organizacije. Ti so namreč prepričani, da bo ozemlje, s katerega bi se Izraelci umaknili, zasedel Husein, med tem ko smatrajo, da bi naj po Izraelu izpraznjeno'o- WASHINGTON, D.C. — Dr- -....^ žavno tajništvo je sinoči objavi-1 število mrtvih in ranjenih lo, da je bil dosežen po posredo- ! veliko vanju ZDA sporazum o konča-j Bojevanje naj bi bilo hudo nju bojevanja na otoku Cipru in krvavo in žrtve številne. Turško o razgovorih o Cipru v Londo- j letalstvo je bilo pri svojih nami. Zastopnik državnega tajni- j padih na vojaške postojanke in 'štva je dejal, da bo premirje sto- ! vojaški promet kaj malo izbirč-pilo v veljavo danes dopoldne ob I no’ Streljalo in bombardiralo je desetih po tukajšnjem času in | vse: kar se je gibalo. Kljub poda bosta Grčija in Turčija urad-l‘Polnemu obvladanju zraka po 'Turkih se ciprski Grki dobro no objavili svoj pristanek na to do 3, zjutraj. To se je stvarno zgodilo in vse kaže, da se bodo že danes začela tudi pogajanja v Londonu med Angleži, Turki in Grki o novi ureditvi razmer na Cipru. varijo. Na mrtvaški oder bo po- stveno stanje poslabšalo zaradi Jožen nocoj ob sedmih. ■ j želodčnih zapletljajev”, prene- James Saletel ! Sel vrhovn° oblast v Včeraj je umrl 50 let stari Ja- P^nca Juana Carlosa Borbon- stinske države. Število turških sil na Cipru omejeno Turčija je poslala v soboto zjutraj na Ciper svoje oborožene sile; del se je izkrcal na obali, del pa je odskočil iz letal na turško področje v glavnem mestu Nikoziji in neposredno ob njej. Tončna moč turških sil ni znana, cenijo jo na okoli 10,000 | mož. Turki so mesto Kirenio in od tam prodrli I po cesti do 15 milj oddaljene Nikozije, glavnega mesta Cipra. Zavarovali naj bi bili cestno zvezo med obema. To so sku- borijo in uspešno upirajo turškim silam. Radio Nikozia, ki je v rokah ciprskih Grkov je objavil, da so njihove sile doslej sestrelile 18 turških vojnih letal. Narodni gardi primanjkuje težkega orožja Turki so pripeljali na Ciper težko orožje, ki ga ciprska Narodna garda in enote grške redne vojske na otoku nimajo dosti. Tudi zaloge streliva so grškim branilcem na Cipru začele pohajati. Grčija je včeraj skušala pripeljati na Ciper vojaške potrebščine in nekaj vojaštva ■ ^^A JLV/,V/V/V/ | •' O zasedli obalno | Pa naj bi bile ladje prisiljene k umiku zaradi nastopa turških pomorskih in letalskih sil. Na Senklerju bilo živahno— Festival “Mala Evropa” je privabil kar lepo število ljudi na St. Clair Avenue v soboto in včeraj. Zanimiv sprevod, v katerem je prevladovala mladina, sta vodila Edmund J. Turk, predsednik Public Utilities Commission of Ohio, in J. Pestotnik, v njem je bil tudi mestni odbornik R. Novak in vrsta podjetnikov in trgovcev s St. Clair Avenue. Na pločnikih vzdolž St. Clair Avenue so trgovci prodajali nk stojnicah svoje blago, ki je šlo po vsem sodeč kar dobro v denar. Lepo vreme oba dni je privabilo tudi številno občinstvo na vse druge nastope in prireditve festivala. Rev. Praznik v bolnišnici— Rev. R. Praznik, župnik sv. Vida, je moral zaradi hudega napada sladkorne bolezni v bolnišnico in so včeraj pri mašah molili za njegovo zdravje. To se je res obrnilo na boljše. Župnik se je včeraj popoldne počutil nekaj boljše, pa bo moral vendar ostati nekaj dni v bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja! mes Saletel z 18606 Cherokee Avenue, rojen v Clevelandu, voznik tovornjaka pri W. E. Plechaty Co., mož Angele, roj. Vidmar, oče Mrs. Joseph Gladin, pok. Jamesa, Therese Šale- škega. i 'šala grške in ciprske sile prese- Izjava ob koncu razgovorov kat- pa SQ ]e delno vče us_ : i m o v~vi i c* s~i o t r J- ^ _ J pele. Turki trdijo, da je cesta trdno v njihovih rokah. Kozmonavta se vrnila Sovjetska k o z m onavta sta Preteklo soboto k o n č ala svoj posel v vesoljskem laboratoriju in se srečno vrnila na Zemljo. Moskva, zssr. — Kozmo-navta polk. Pavel Popovič in P°dpolk. Jurij Artjuhin sta. kon-1 cala svoje naloge v vesoljskem j laboratoriju Saljut 3 in se po 15 ^ neb v soboto srečno vrnila na žemljo. Pristala sta na oporišču v Osrednji Aziji pri Karagandi. Kozmonavta sta poletela v ve Solje 25. junija in se 4. julija po Jem Salj ut^g ° prešla vanj'ter'v __ j Tiem opravila vrsto nalog, slič-mvh °riim, ki so jih vršili ameriški astronavti v vesoljskem laboratoriju lani. Celoten vesoljski polet je bil 0 neke mere preskus za sovjet-Sto Vesoljsko ladjo Sojuz in sovjetsko tehniko povezavo y veso-Ju za skupni ameriško-sovjetski vesoljski program, določen za Prihodnje leto. Ker sta kozmonavta Popovič in Artjuhin polet f1 eeloten spored izvedla v redu rez kakih posebnih težav, po-nreni to, da za uspeh skupnega anieriško-sovjetskega programa ni več nobenih ovir. ‘ ' vmenski prerok Delno oblačno in toplo. Naj-yisja temperatura okoli 85 F. <29 C). AFL-CIO bo podprla Glenna z denarjem WASHINGTON, D.C. — Dr- , t . r , . . . „ žavno vodstvo AFL-CIO je dalo tel m Johna, stari oce Kelley • , , , , , ^ J vso svojo podporo demokratske- v P „ gneS De'Zm mu s e n a t o rskemu kandidat« pok Alberta Hanryja Ed- Johnu H Glemlll d lo munda Saletel. Pogreb bo iz u * j- j T , ;T „ ugxcru uu iz ga foo tudi denarno. John H. Grdinovega pogrebnega zavoda Glenn državi na Sadata in Huseina pušča vrsto vprašanj neodgovorjenih. Med temi je v prvi vrsti odnos Huseina in Arafata, vodnika Palestinske osvobodilne organizacije. Pomiritev med njima je potrebna, predno je možen sestanek Arafata s predsednikom Sirije Asadom in s kraljem Huseinom, ki naj bi pripravili tla za sodelovanje vseh treh pri poga-j an jih v Ženevi in tudi na mejah Izraela. Turško letalstvo gospodari nemoteno nad Ciprom Turški oboroženi nastop podpirajo na obali vojne ladje, ki so obstreljevale razne vojaške položaje, in letalstvo, ki si je zagotovilo polno oblast nad otokom, ker Ciper sam vojnega letalstva nima, Grčija pa za enkrat v boj ni neposredno posegla z izjemo pehote, ki je bila na otoku, skupno okoli 1200 mož. Te enote naj bi se pridružile Ciprski Narodni gardi v odporu proti turškim T , ---— bo dobil podporo AFL- 8 30 Marti^ltčnf T' »,**«• kampanja ^ * ce ob 9 nato m ^ P°membne *a I $100,000 iz sredstev AFL-CIO ce ob 9., nato na pokopališče vse delavstvo. i RemuhlitanoH ^ Vernih duš rn, x . I-aepuiDliicanski tekmec Glenna1 ^ ^ JLziJZf:_____________________Trdijo, da utegne dobiti Glen- je clevelandski župan R. J. Perk. 'S1 am’ kj 30 prišie na CiPer- ČLANI PRAVOSODNEGA ODBORA PREDSTAVNIŠKEGA DOMA SE ODLOČAJO oTtoabT’’spo^f ob ZvZlZ^et K TT Pred Ijem lista lažje presoditi njihovo odločanje. " J ^ k tk Podatke o elanih odbora, da bo citate- PETER W. RODINO, JR....D., New Jersey... 65.. .lawyer.. ,13th term.. .Chairman of House Judiciary Committee.. .immigration authority, and a principal sponsor of bills which created the Peace Corps and the Arms Control and Disarmament Agency ADA rating: 92% (liberal) ! ACA rating: 8% (conservative) HAMILTON FISH, JR....R., New York,.. 48.. .diplomatic-service, lawyer., .thirdterm... the fourth “Hamilton Fish” in his family, all elected to political office, dating back to 1843. ..in'68, beat G. Gordon Liddy in congressional primary ADA rating: 44% (liberal) ACA rating: 29% (conservative) BARBARA JORDAN...D., Texas... 38.. .first term.. .lawyer.. .graduated raagna cum laude from Texas Southern.. .first black woman to serve in Congress from the South since Reconstruction ADA rating: 92% (liberal) ACA rating: 4% (conservative) ROBERT W. KASTENMEIER .. .D., Wisconsin... 50.. .lawyer.. .eighth term.. .voted against Gerald Ford as Vice President ADA rating: 100% (liberal) ACA rating: 20% (conservative) JOHN F. SEIBERLING .. .D., Ohio... 56.. .lawyer.. .econd term.. .rose from private to major in the army during'W.W. II, grandfather founded Goodyear Tire and Rubber Co. ADA rating: 100% (liberal) ACA rating: 7% (conservative) Sisco in Kissinger uspela J. Sisco, ameriški državni podtajnik je odletel v Atene še pretekli petek po razgovoru s predsednikom. turške vlade v Londonu, kamor je ta prišel na posvete z britansko vlado. Predložil je skupni britansko-turški nastop na Cipru. Ko je britanska vlada tega odklonila, je bila prepričana, da Turčija sama ne bi nastopila z vojaško silo, ko je sam predsednik vlade izjavil, da Turčija išče mirno rešitev spora. Tako je bilo turško izkrcavanje vojaških sil na Cipru v soboto zjutraj nekako iznenadenje. V Londonu in Washingtonu so se prizadevali na vse načine, da bi preprečili vojno med Turčijo in Grčijo, ki sta obe članici NATO, obe zaveznici ZDA in Velike Britanije. J. Sisco je potoval med Atenami in Ankare ter končno včeraj uspel ob pomoči Kissingerja, ki se je telefonično razgovarjal z britanskimi zunanjim ministrom in s predsednikoma vlad Grčije in Turčije, pripraviti obe na sprejem premirja. Naj večja ovira temu je bila grška zahteva, da se turške oborožene sile na Cipru umaknejo v turška naselja, čemur so se v Ankari odločno uprli in vstrajali pri stališču, da bodo turške čete ostale na krajih, ki jih bodo imele zasedene ob nastopu premirja. Pogajanja v Londonu Končno je bil sporazum o premirju sprejet v Atenah in v Ankari in v obeh so obljubili poslati takoj v London zastopnike, ki naj se sporazumejo o vseh spornih zadevah na Cipru. Po pogodbi, podpisani v Zuerichu v Švici leta 1960, s katero je Ciper postal neodvisna republika, so Velika Britanija, ki je bila dotlej gospodarica na Cipru, Grčija in' Turčija, v imenu ciprskih Grkov in Turkov, odgovorne za izvajanje pogodbe in za ohranitev neodvisnosti Cipra. Ko je nastop Narodne garde pretekli ponedeljek, odstavil Škof si izbral za osebnega tajnika rev. F. Kosma— Novi clevelandski škof James A. Hickey je izbral za svojega ! osebnega tajnika slovenskega ! rojaka rev. Franka Kosma, če-■ stitamo! Alan B. Shepard se je odločil za pokoj ; WASHINGTON. D.C. — A-[ stronavt Alan B. Shephard Jr., J prvi Amerikanec, ki je poletel v | vesolje in se leta 1971 v Apollo 14 podal na Luno, je dopolnil 50 let in se odločil iti v pokoj. Poraba papirja WASHINGTON, D.C. - Povprečni Amerikanec porabi zdaj letno 350 funtov papirja, med tem ko ga je v začetku tega stoletja le okoli 53 funtov. predsednika Makariosa in proglasil lastno vlado, so smatrali to v Turčiji za kršitev zueriške pogodbe in predsednik turške vlade Ecevit je odšel v London I iskat britansko sodglasje za skupen nastop. Britanija je to odklonila in namesto vojaškega nastopa predložila skupne razgovore z grško in turško vlado v Londonu. Grčija je vabilo na te razgovore odklonila, Turčija pa je v soboto nastopila z vojaško silo na Cipru. Varnostni svet ZN za umik “tujega vojaštva” Na pritisk ZDA bodo danes vojaški nastopi na Cipru ustavljeni, v Londonu pa se bodo začeli pogajati zastopniki treh vlad. K zasedanju je za danes ob 10. dopoldne znova klican tudi Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku, ki je v soboto sprejel soglasno resolucijo o “umiku vseh tujih vojaških sil s Cipra”. •i* * Za enkrat se zdi, da je največja nevarnost mimo, odločen nastop ZDA je preprečil vojno med Grčijo in Turčijo, ki ne bi nikomur koristila in ne rešila spora, pač pa prinesla obema državam veliko gorja in bistveno otežila mednarodni politični in vojaški položaj v vzhodnem Sredozemlju, pa tudi na Srednjem vzhodu. ^!fl Ameriška Pomoviim i\-[Vi ir *# r%j— iio fv» r KmSmSSSZla mtSSSSrm 1 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun.( and Holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ” • Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: , $20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «C^83 No. 119 Monday, July'22, 1974 Zrelost koroških Slovencev Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) se je že od spomladi zavzemal za samostojen nastop na prihodnjih volitvah v deželni zbor Koroške. Toda ni mogel pridobiti za ta nastop tudi levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij (ZSO) pod vodstvom dr. Zwittra. ZSO je imela razne pomisleke, češ da bi skupni politični nastop nasprotniki izrabili za propagando o samopre-števanju koroških Slovencev, da bi tak nastop pomenil “izolacijo” nasproti demokratičnim avstrijskim silam, ki da podpirajo koroške Slovence (katere so te sile, ni bilo omenjeno) in tudi, da je Socialistična stranka Avstrije (SPOe) zaradi govoric, da bodo koroški Slovenci samostojno nastopili, umaknila s svoje kandidatne liste dosedaj edinega Slovenca, Ogrisa iz Bilčovsa, ki je bil v zadnji mandatni dobi celo poslanec v deželnem zboru. In sploh, da se ZSO ni pripravljena spustiti v nepremišljeno tveganje. Pobudo za samostojni nastop je končno prevzel Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki združuje slovenske občinske može ne glede na idejno pripadnost. Iz svojih vrst je Klub izvolil za nosilca samostojne liste koroških Slovencev uglednega dr. Apovnika, ki ga je glavar Sima pred svojim odstopom imenoval za vodjo slovenskega kulturnega referata pri koroški deželni vladi, a so referat po nastopu novega glavarja Wagnerja, začasno zaprli. NSKS je na svojem izrednem občnem zboru podprl kandidaturo dr. Apovnika, ki je sicer podpredsednik ZSO. To je verjetno sprožilo odstop dr. Vospernika z mesta podpredsednika NSKS, ker se ni strinjal s tem, da NSKS prepušča vedno več 'svojih pobud drugim organizacijam (v tem omenjenem Klubu). Neprijazno stališče Ljubljane Na ta razvoj političnega položaja koroških Slovencev je prišla zelo nepovoljna reakcija iz Ljubljane. Ljubljansko “Delo” je pobudo iz vrst Kluba komentiralo kot “Tretja sila”. Ljubljanski dopisnik v Celovcu, Zvone Zorko, je hotel na vsak način označiti Klub kot novo stranko koroških Slovencev. Bil je celo mnenja, da pomeni samostojni slovenski nastop “zmanjševanje politične vloge osrednjih organizacij koroških Slovencev (NSKS in ŽSO), ki sta v praksi priznani od avstrijske vlade in tudi drugih avstrijskih političnih strank, prav tako pa tudi od matičnega naroda in Jugoslavije kot legitimni predstavnici koroških Slovencev, ker je doslej vse reševanje manjšinske problematike, kolikor ga je pač bilo, potekalo preko njiju.” Ta nerodna formulacija ljubljanskega dopisnika je vsekakor v nasprotju z nedavnimi izjavami predsednika Tita o največji podpori Jugoslavije manjšinam jugoslovanskih narodov v zamejstvu, saj predpostavlja v resnici ohranjanje sedanjega političnega stanja v zamejstvu in nasprotuje pozitivnemu razvoju v smeri večje povezanosti Slovencev na Koroškem. Prav zato je toliko bolj osupljiva, nerazumljiva. Zaskrbljene nemške stranke Pri tem je treba priznati, da kažejo koroški Slovenci nenavadno politično zrelost in sposobnost, čut za politično stvarnost. Tudi del avstrijskega časopisja s simpatijo pritrjuje odločitvi koroških Slovencev za samostojen nastop. Dunajska “Die Furche” ugotavlja, da bi izvolitev slovenskega poslanca v deželni zbor Koroške prinesla popolnoma spremenjeno politično stanje. In da to že sama kandidatura slovenskega poslanca prinaša. SPOe mora prvič računati z izgubo koroških slovenskih glasov, ki jih je dosedaj prejemala, v zameno pa potujčevala slovenske-Korošce bolj kot druge stranke, samoda na ljubezniv način ,(zato toliko bolj učinkovito). OeVP (Ljudska stranka mora tudi prvikrat računati z izgubo dela slovenskih glasov (in se že kaže pripravljena na pogovor s Slovenci, kar je dosedaj dosledno zavračala). Šovinistična FPOe (Svobodnjaška stranka) pa sedaj ne more več očitati obema velikima strankama (SPOe in OeVP) simpatiziranja s “protinacio-nalnimi” gibanji (Slovenci) in na ta način loviti glasove. Zato bo morala v prihodnje povsem spremeniti svojo taktiko. Kot vidimo, izredno pozitiven politični premik. In to še pred volitvami, še preden je znano, ali bo slovenski kandidat na Koroškem izvoljen. Zato pa je pritisk nemšku-tarskih sil postal toliko močnejši. Vse okoliščine kažejo na to, da so te sile podtaknile bombo v Miklavčevem, da bi lahko naprtile koroškim Slovencem ekstremizem in preprečile razumevanje med nemškimi in slovenskimi Korošci, ki se je že začelo uveljavljati. Deloma jim to sicer uspeva, toda čas že prerašča tudi nemško nacionalno romantiko. Izgloda, da se prav sedaj odigrava zadnje dejanje nemško-nacionalnih sil, ki bi pred svojim neizbežnim zatonom hotele zadati koroškim Slovencem še smrtni udarec. živahna dejavnost med Slovenci To jim slabo uspeva. Spravile so sicer v malodušje nekaj ultralevičarskih romantikov med koroško-slovensko študentarijo, kateri, sicer zelo dejavni, že prej niso znali rasti iz koroških razmer, ampak sanjarili o (svetovni) revoluciji in porevolucionarni blaženosti. Večina koroške slovenske skupnosti pa prav nasprotno kaže presenetljivo živahnost. Vedno bolj sproščeno razpravljajo o različnih idejnih pogledih, različnih nazorih, toda znajo pri tem najti brez ideoloških klišejev skupni imenovalec v slovenski narodni pripadnosti. Tisti pogovor torej, ki na Primorskem manjka in zato idejno životari vsak pod svojim dežnikom. Če bodo slovenski Korošci vztrajali, če bodo nadaljevali s svojo kulturno-prosvetno živahnostjo, književnim delom, samostojnim nastopanjem, potem lahko pričakujemo nov vzpon koroške slovenske kulture, kar bo nova pridobitev v slovenskem in avstrijskem kulturnem prostoru. Obrisi le-tega se že kažejo, želeti je samo, da bi se koroški Slovenci tega poslanstva še globlje zavedali in v njem uspeli. K. G. BESEDA IZ NARODA I ^aiiiiiiiiiimiiiimiiiuiiiiiitiiusuiEiiiiiiisiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiimitiimuu^ Ob 50-lefnici prve graduacije m slovenski farni šoli v Sbehoyganis Sheboygan, Wis. — Dne 21. imela prodajalno za moške ob-junija 1924 so iz slovenske farne peke. Dali bodo eno moško ob-šole Sv. Cirila in Metoda v She- leko in dva para čevljev. Nato boyganu graduirali prvi učenci pride Johanna Suscha. Oni so osmega razreda. Bilo jih je 13: Hilda Hojnik, Margaret Pris-land, Stanza Skok, Elsie Sebanz, Flora Starich, Anna Zore, Henry Udovich, Alojzij Repenšek, Frank Jerale, Andrew Stokel, John Kotnik, Charles Kregel in August Drob Vsi so se v osmi razred vpisali iz ljudskih šol. imeli mesnico in Johanna se je spravila nad agente z mesninami ter vsakega pritisnila za nekaj dobrega. Nabrala je četrt goveda, eno tele, 10 šunk in 13 kant masti. Jaz sem zbrala šest parov posteljnih prtov s prevlekami za blazine, vse lepo okrašeno s kvačkanimi vložki. Do- To je bil jubilej vseh jubile- bila sem eno tono premoga od jev. Ponosni so bili otroci, naj- Reiss kompanije. To so poslu-bolj pa starši, farani in zlasti šale ameriške gospe! Kar naen-Rev. James Cherne, ustanovi- krat so nas poznale in bile pri- telj fare in takratni župnik. Naša fara ima zanimivo zgo- jazne. Na bazarju sem gledala, da je dovino in zlasti šola, ki je precej maša stojnica bila prva razpro-časa visela v negotovosti. dana. Le en ducat brisač je še C. g. Cherne je kmalu spoz-1 ostalo, ki niso bile bele barve, nal, da bo slovenska fara napre-. Zagledam pokojnega Joe Sus-dovala in obstojala le, če imaT-ha,kijeimelfantenastanova-tudi svojo šolo, zato se je trudil, !nju ter ga prosim naj vendar da bi jo zgradil. Delo na šoli se odkupi tiste brisače, da bo konec je pričelo leta 1916. Temeljni'naši prodaji Izgovarjal se je, da kamen je bil položen leta 1918, ima brisač dovolj, končno se je a ker smo imeli veliko dolga na pa vdal moji sitnosti. Druge cerkvi, stari komaj sedem let, stojnice so bile še vedno polne se farani niso dovolj navduše- . stvari. — Z vstopnicami za ve-vali za šolo in zanjo niso dovolj čerjo se je najbolj potrudil po- denamo prispevali. Rev. Cherne je mislil, da bi nov župnik bil bolj uspešen, zato je prosil škofa za premestitev v Milwaukee. Nadomestoval ga je Rev. Anton Mlinar dve leti, nakar se je Father Cherne vrnil na faro leta 1921 ter znova pričel šolo izgo-tavljati. Na pomoč so prišle vse štiri katoliške fare v mestu s tem, da so marca 1922 priredile velik bazar v korist naše šole. K sodelovanju smo bili seveda kojni Rudolph Turk, ki jih je prodal okrog 200. Na ' koncu mojega računa imam pripisano: “Če ta bazar ni bi nič drugega dobrega storil, je dosegel vsaj to, da zdaj vso mesto Sheboygan ve, da smo tudi Slovenci na svetu.” Leta 1923 je bila naša slovenska farna osemrazredna šola dogotovljena in pouku predana. Ves čas poučujejo slovenske po valj eni tudi mi, ki smo se z sestre iz Lemonta, točasno s so- veseljem odzvali. Dobiček od bazarja je znašal $9,752.00, za tiste čase že kar ogromna vsota. Našim rojakom v priznanje omenjam, da so za ta bazar — kot izpričuje moja tajniška knjiga — dobitkov prispevali v vsoti $2,229 in pokupili številk za dobitke, ki so jih darovale trgovine in tovarne, za $1,200.00. Ženski odbor vseh fara v mestu je imel v oskrbi bazdr. Po štiri ženske od vsake fare so bile odbrane. Naše so bile: Johanna Suscha, Teresa Simonich, delovanjem svetnih učiteljic. Solo obiskuje okrog 200 otrok. Iz časopisnih poročil je razvidno, da mamo v naši šoli večkrat odličnjake, kar nas veseli. Najbolj ponosni pa smo na dejstvo, da je iz naše šole izšlo 7 duhovnikov ter 10 šolskih sester, kar je prav gotovo v čast učiteljicam zlasti pa č.g. župniku Fa-thru Koren-u, ki je izvrsten dušni pastir in skrben vzgojitelj mladine. Sledeči graduanti naše šole so se posvetili duhovnemu stanu: Ljubica Golik in Marie Prisland. Monsignor John Juriček, Rev. Od kraja so nas ameriške Richard Fale, Rev. Jerome Re-gospe prezirale, saj smo tiste ■ penšek, Rev. Peter Carek, Rev. čase novonaseljenci bili ali Richard Korff, Rev. Richard “hunkies” ali “foreigners”, to-’ Cerpich, Rev. Frederick Obste-rej manj vredni ljudje. Ko se j tar. je vršilo zborovanje in je vsaka j Marie Prisland fara povedala, koliko in kakšne ■ ______0______ dobitke ima, se je reč spreme-; 2a||ya|a 13 SO^SiSVaBj® nila. Ameriške odbornice so po-1 ročale o svojih nabranih dobit-j EUCLID, O. Spoštovani! EUCLID, O. - kih kot po dva funta kave, pet j sprejmite mal dar $10, ki naj funtov sladkorja, ročna dela, ; bo v pomoč tisku vašega lista za perilo, razne vrste konzerve, itd., usluge, ki ste jih nam v zbira-Končno je predsednica vprašala inju romanja 6.-7. julija v Le-tudi nas, če imamo kaj poročati, i mont, 111., nudili. Prva se je oglasila Ljubica Go-1 Podpisana se tem potom za-lik (Hrvatica). Dobila je popol-j hvaljujeva vsem, ki so se s tem. noma postlano otroško postelji- da smo zbrali za dva avtobusa co, iz svojega pa bo darovala | romarjev, trudili. Posebej še dva zaboja piva. Bila je nam- j Mr. Janezu Ovseniku, Mr. Johnu reč gostilničarka. Ža njo pride | Prosenu in Miss Ivanki Pogra-Teresa Simonich, ki je z možem ; jec. Tako tudi Mr. Rudy ju Kne- zu, Ud nas je z muzikalnim instrumentom in petjem zabaval. Hvala vsem in lep pozdrav! John Petrič Matthew Tekavec Komunisti zato, ker so kristjani? PATERSON, N.J. — Pod zgornjim naslovom, le brez vprašaja na koncu, je objavila ljubljanska “Družina” dne 31. marca tole: “Imel sem to srečo, da sem bil v zaporu skupaj s tako imenovanimi katoliškimi komunisti in da sem v času vojne sodeloval z mladimi komunisti-kristjani. Komunisti so bili prav zaradi tega, ker so bili kristjani, in ne, čeprav so bili kristjani.” Tako odgovarja član Centralnega komiteja Komunistične partije Italije in velik prijatelj pokojnega Togliattija — Luciano Lombardi — najpomembnejšemu hrvaškemu strokovnjaku za m a r k s i zem, sarajevskemu frančiškanu Marku Orsoliču. “Kot vemo, so se različne partije po svetu različno opredelile do svojega “idejnega nasprotnika” — vere. Italijanska se je, podobno kot sta se francoska in avstrijska, odločila, da ne bo začela s kristjani (in sploh z vernimi) protiverske vojne, in sprejema v svoje vrste verne ljudi in kristjane. Drugje sodijo, da je veren človek, prav zaradi vere neprimeren ne samo za člana partije, temveč celo za nekatere službe v državni skupnosti. Tako je danes v italijanski KP veliko kristjanov, ne samo kmetov in delavcev, temveč tudi izobražencev. In ti ljudje niso napol katoličani in napol komunisti, marveč pravi katoličani in pravi komunisti.” Ko bi človek tako trditev bral v kakšnem New York Timesu, bi šel mimo nje, čeprav z nejevoljo. Verski tednik “Družino” pa izdajajo slovenski škofje, zato človek pričakuje, da bo našel v njem jasno katoliško stališče do vseh vprašanj, ki jih obravnava. Kako more katoliški list trditi, da je nekdo lahko “pravi katoličan in pravi komunist”? “Družina” tega sicer ne trdi sama od sebe, marveč navaja besede komunista Luciana Lombardija, pa brez komentarja, tako da dela vtis, kot da je res mogoče biti istočasno dober katoličan in pristen komunist. ' Kaj pa besede papeža Pija XL, ki jih je napisal v okrožnici o obnovi družabnega reda: “Nihče ne more biti obenem, dober katoličan in zares socialist”? Za komunizem velja to še mnogo bolj kot za socializem. In one besede istega papeža: “Prav v nobeni reči ne bo s komunizmom sodeloval, komur je mar krščanske kulture”? Želi “Družina” papežev nauk spodriniti in ga nadomestiti s trditvami vodilnega italijanskega komunista? “Komunizem je brezbožen že po svoji temeljni ideji ali zamisli, ki je materializem, to je na-ziranje, da obstoji samo snov, ni pa duha in nič duhovnega,” je zapisal pokojni škof dr. Gregorij Rožman v pastirskem pismu za advent leta 1943. “Iz te svoje osnovne misli,” nadaljuje škof, “komunizem taji Boga, neumrljivo. dušo, večno življenje po telesni smrti in odgovornost pred večnim Sodnikom, ki ga po njegovem nauku ni. Zaradi tega ne priznava božjih zapovedi in se jim ne pokori.” Verjamem, da “je danes v italijanski KP veliko kristjanov”, nihče me pa ne bo prepričal, da to “niso le napol katoličani in napol komunisti, marveč pravi katoličani in pravi komunisti”. Zadnje glasovanje o razporoki, ko je skoro 60 odstotkov teh “katoličanov” glasovalo za novi zakon, ki jo dovoljuje, je italijanski katolicizem razgalilo in pokazalo, da so Italijani sicer kristjani, zasidrani v krščanske navade, toda nedosledni in le rahlo povezani s Cerkvijo. V Potres v Sloveniji je napravi! dosti škode tudi na cerkvenih zgradbah Pod naslovom “Podvojena revščina revežev” prinaša ljubljanski verski tednik “Družina” od 7. jul. tl. na prvi strani naslednje poročilo o potresu, ki je v večernih urah 20. junija, naslednja dva dneva in nato še 8. julija stresel daljno okolico Celja ter zlasti pustošil po revnih predelih Kozjanskega. Tako se je na to slovensko najmanj razvito področje zgrnilo novo gorje. Potresni sunki niso rušili samo stanovanj in zasebnih zgradb temveč tudi številne skupne prostore, kot so to npr. tudi cerkve. Drugi časopisi o tem veliko poročajo, neradi pa pišejo o narušenih cerkvah in župniščih. Po prvih ocenah bo treba mnoge od 'teh zgradb skoraj v celoti obnoviti ali na novo postaviti. Ljudje pa so revni. S težavo si bodo za silo uredili le streho nad glavo, zato so se na škofijskem, ordinariatu v Mariboru odločili za širšo nabirko. V njej naj bi verniki tudi drugih predelov mariborske škofije in od drugod v Sloveniji zbrali vsaj nekaj sredstev za popravilo po potresu poškodovanih cerkvenih zgradb. Priobčujemo zadevno pismo mariborskega škofa Maksimilijana Držečnika. Prepričani smo namreč, da se bo tudi marsikateri rojak in rojakinja med nami v ZDA in Kanadi odzval škofovemu klicu za pomoč. Porpčilo v Družini pa se takole glasi: “Pokrajina se je stresla: žito in trava sta vzvalovila, koscem je strgalo kose in s streh je padala opeka in dimniki. Prediren jok je napolnil dolino.” Tako pripovedujejo v Olimju, Devici Mariji na Pesku, pri Sv. Štefanu in Sv. Janezu pri Žusmu, v Zibiki, pri Sv. Petru na Medvedovem selu in na Ponikvi, kjer je silen potres, kakršnega pri nas ne pomnimo vse od 1. 1895 dalje, povzročil veliko gmotno škodo na stanovanjih, šolah in cerkvenih poslopjih. Novica je obletela slovenske vasi, vzbudila strah in sočustvovanje. Šiba potresa je najbolj tepla jugovzhodno od Celja, tam, kjer so tudi sicer najrevnejše slovenske vasi in zaselki. Veliko1 hiš, zlasti starejših, je narušenih in jih bo treba podreti, druge so močno razmajane in čakajo popravila. Ljudje stanujejo v zasilnih bivališčih: v šotorih, ki so jim jih preskrbele razne družbene organizacije, pod kozolci ali na vozovih. Življenje pa teče dalje in se ne ustavlja ob včerajšnjem dnevu. O razdejanjih veliko beremo pa časopisih, poslušamo na radiu in na televiziji. Nekoliko pa se seveda čudimo, ker vsa ta sredstva družbenega obveščanja zamolčujejo škodo, ki je nastala na cerkvenih stavbah. Zdi se, da so prav te najbolj razmajane, ker so večje in višje. njih vrste je prodrl liberalistični in komunistični duh. Rad tudi verjame, da j e bil Lombardi med vojsko v ječi “skupaj s katoliškimi komunisti”; bilo bi pa bolj točno, če bi rekel “s katoličani, ki so bili v službi komunizma”. Saj sem bil tudi jaz. Naj na kratko povem, kako je bilo. Ko sem po padcu Turjaka prišel v roke partizanom, so me poslali v Trebnje v ječo, ki so jo imeli v drugem nadstropju ljudske šole. Vrgli so me v sobo, že polno vaških stražarjev. Ko sem si poiskal ležišče na slami na tleh in površno ogledal sojetnike, so mi oči obtičale na dveh partizanih, ki sta mirno igrala karte pri mizi sredi sobe. Pozornost mi j e 'vzbudilo, da sta bila oblečena v kroj Fantovskih odsekov, ki je bil pa že zelo ponošen in je široki pas svojo rdečo barvo že čisto izgubil. Jaz sem bil pred vojsko zvezni odbornik za prosveto te organizacije. “Ej, tovariša, od kod sta pa vidva?” sem jima zaklical. “Iz Radovljice,” je bil prijazen odgovor. “Zupanova sva, jaz Karel, on pa Ivan. Oj, Vi ste pa gospod doktor Blatnik! Se spomnite, ko sva Vam ministrirala, ko ste maševali na Mošenjski planini ob smučarskih tekmah?” “Zdaj mi pa takole ministrirata,” sem odgovoril. Pristopila sta k meni in rekla: “Kaj pa naj narediva? Nemci so naju hoteli mobilizirati, pa sva ušla na to. stran, kjer sva padla med partizane. Kaj naj zdaj'narediva?” Ta dva sta bila nehote in nevede v komunistični službi, pa nista bila nobena komunista. Take vrste “katoliški komunisti” so bili tudi Lombardijevi sojetniki. Nekaj je komunizem sam na sebi, nekaj drugega pa njegova taktika, s katero hoče privabiti v svoje vrste razna koristna budala, da mu verjamejo in sledijo. V nobeni držav, ki jih Lombardi navaja, da v njih KP sprejema kot člane verne katoličane, — Italija, Francija in Avstrija — komunisti niso na oblasti. Zato vabijo in . sprejemajo v svoje vrste tudi katoličane, da bi glasovali za nje. Povejte mi pa samo eno državo pod komunizmom, kjer bi “veren človek prav zaradi vere ne bil primeren ne samo za člana partije, temveč celo za nekatere službe v državni skupnosti”. Ne boste je’našli! Rev. dr. Franc Blatnik, SDB. Ljudje so revni, zato nujno potrebujejo širšo družbeno pomoč. Zbirajo jo razne organizacije, ki jo bodo pozneje enakovredno porazdelile med prizadete. Kolikšna bo ta pomoč, je odvisno od vseh Slovencev, od vsakega posameznika in od naše darežljivosti. K solidarnosti vabimo vse kristjane. Saj se prav v ljubezni do bratov v stiskah še najbolj izpričuje pristnost vere. Kajti Jakobova misel je še vedno sodobna! “Kaj pomaga, bratje moji, če si kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, pogrej ta se in se nasitita - pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva” (Jak 2, 14-17).” Nič vež kvakanja Kljub uvozu postajajo žabji kraki prava redkost francoskih miz. Žabji kraki zavzemajo na pariških jedilnikih vidno mesto. Lani je končalo v francoskih kuhinjah štiristo milijonov žab. j Čedalje večje težave so z dobavo, uvozniki morajo vedno ; dalje proti vzhodu. Iz lastnih j virov dobijo Francozi le dva : odstotka potrebnih žab, tudi v drugih evropskih deželah je iz , leta v leto manj teh živali. : V minulih dveh desetletjih so j se zaradi kemičnih sredstev za | zatiranje rastlinskih škodljivcev ] povsem spremenili ribniki v | Burgundiji in v jugozahodnem | delu dežele. Mrčesa ni, torej tu-[ di ni žab. j Poskuse, da bi žabe gojili na j posebnih farmah, so kmalu o-pu stili, ker so bili tako pridobljeni kraki mnogo predragi za goste s povprečnim žepom. DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE, DOPISUJTE V AMERIŠKO DOMOVINO, POROČAJTE NOVICE! AMERIŠKA DOMOVINA JE VAŠ LIST! 2 KOLEDAR ifuštvenih prireditev I JULIJ , Riii Slovenske šole pri 15. te J . Vnebovzeti na Sloven ' ‘ Pristavi. DECEMBER Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje. JANUAR 1975 18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. JUNIJ 26.-27.-28.-29. — Poletni karne-' val in bazar pri Sv. Vidu. k 01. avgusta K, a feredacija KSKJ kj0 priredi vsakoletni Lf dan v Parku sv. -- t na White Road. kederacija klubov slov. L fa]etlcev priredi piknik j v SNPJ na Heath Rd. 6l>ski lava!ne tekme na Slo-Pristavi V p Marije Vnebovzete ik; , eginanjski festival v 1 korani. Vjelokrajski klub priredi na Slovenski pristavi, tortni Jri; §Wski dan SKD Triglav 5ukeeiu. Piaša em parku pri Mil-Ob 11. dopoldne °’ te^re? kapelo, nato ko- ‘WpVeil?ki dom na Holmes lg j)ay,Poredi “Home Com- ^ovc^eVski zbor Gallus iz aert ^0<^a zvečer ob 7.30 iVetlu v SND na St. Clair ^ SEllTEMBER Hitroški Piknik” na Slo-sV! pristavi. prička trgatev na Sloven- pJarno društvo fare sv. ^it0j,.. avi kosilo v šolskem kp .1;|U Pri Sv. Vidu. Za-pj^iranja ob 11.30. , sPor^ skupina Kres pri-a ples narodnih in umet-ili Za zabavo igrajo s h ^°venci. " VSV0 S.P.B. Cleveland V n, etno romanje v ’ uhio. s OKTOBER lii^OVENSK! FANTJE” ' ^ida k°ncert v avditoriju Jol?h£rjglav Priredi VIN- V n. ATE V v Triglav- ^ p3rku TABOR priredi ru2abni večer v Slo- Koroški Slovenci imajo 5 novih pevskih zborov Vredno je zabeležiti Tako je naslovil “Dolenjski list” sestavek O' “obetih 1974”,. po katerem posnemamo sledeče: Previdnost je mati modrosti. Letošnja resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju na- pri Milwaukeeju. >e. :^5U domu na Holmes Večerja in ples. Slovenci. Zače- ^ Ur)oj* *}evburšldh sloven-'b kj 1'iencev priredi ve-pies v SND na E. 80 zbor Slovenske s Ki ■etjo Ljubljana priredi V a ples°m V SDD na C!®1*' J‘ce y Sk* koncert Glasbene dtw ^^venskem narod-11 ha St. Clair ju. ‘ dje rt '11?0 društvo fare o, hebovzete pripravi št. 14 SŽZ “card par-House na Niodr!J2nil V ^ • zvečer 'U SShUclW Club t?" Biva. 1 v faprrrdi svoie Vidu. Mnogo je kulturnih prireditev, ki jih beležimo koroški Slovenci v našem kulturnem življenju. Dva informativna lista poročata več (za svoja) ali manj (za “tuja” društva) o razgibanem kulturnem delovanju. Tekom kulturne sezone je vedno nekaj prireditev, ki izstopajo ali po ideji ali po kvaliteti ali po aktivnosti društva. Take prireditve je treba beležiti z veseljem in poklonom, ker kažejo življenjsko voljo vseh koroških iSlovencev, ne glede na barvo zastave, ki je včasih samo še principalna. Pred kratkim je Škocijan doživel tako prireditev, koncert posebne vrste. Domače društvo “Vinko Poljanec’1 je vabilo na poslušanje novo ustanovljenih pevskih zborov. Občinstvo je iz zanimanja in seveda tudi iz radovednosti napolnilo farno dvorano do zadnjega kotička. Posamezne zbore in njih pesmi je napovedovala učiteljica Helka Mlinar. Koncert je otvoril na novo u-stanovljeni moški pevski zbor “Vinko Poljanec0 iz škocijana. Dopri zvok zbora je pripisovati vešči roki zborovodje Hanzija Kežarja. in pevcem, od katerih so nekateri večstransko zaposleni — v prid novemu zboru. Zboru bi želel še nekaj prirastka in konsekventnega nadalj evanj a. Pred letom dni je zbral učitelj Tomaž Ogris z Radiš nekaj pevsko nadarjenih fantov in z njimi tvoril oktet “Radiški fantje“. Želijo študirati posebno starejše slovenske narodne pesmi. Škoda, da že dosežene kvalitetne stopnje ta večer niso mpgli pokazati. S pevsko-tehničnimi vajami bodo dobili precejšnjo sigurnost v nastopu, intonaciji ter v oblikovanju zvoka. Največje upanje za dosego tega cilja so njihovi mladi, sveži glasovi. Že nekaj časa deluje moški pevski zbor “Trta” v Žitari vasi. Vodi ga ambicionirani Jože Starc, čuti se pa, da manjka zboru mladi naraščaj. Skrbi naraščaja pa sigurno nima mladi mešani pevski zbor, “Podjuna” iz Pliberka. Mlad, ker deluje šele nekaj mesecev in mlad, ker ga sestavlja večinoma mladina. Zbor šteje nad 40 mla- ni) podvig zborovodij ter pev-skotehnična pomoč pevcem. {Strokovnjakov ne manjka, ka-dih pevk in pevcev, ki jih vodi toor ne pripravljenosti do glasbeno in dirigentsko nadarje-j nadaljnega študija in izpopolni Otto Wutte, Mislim, da si ve- njevainja_ Prof. Jožko Kovačič Ija zapomniti zbor in zborovodjo; oba sicer stojita šele na začetku, toda ta začetek je tako presenetljiv in obetajoč, da vse kaže, da bo ta pevski ansambel ob vztrajnem delu in rednih vajah kmalu dosegel kvaliteten zvok in visoko pevsko kulturo. Že sam izbor pesmi kaže hotenje po zahtevnejši literaturi. V naj-večjem upanju in z najboljšimi željami je gledati na to združenje mladih pevcev in jim želeti mnogo energije, basom in posebno tenorjem pa nekaj prirastka. Mogoče najbolj radovedni smo bili na zbor Pavleta Kernjaka, našega slovenskega koroškega vižarja, harmoinizatorja, skladatelja ih dirigenta. Po dolgih letih molka je spet zbral okoli sebe svoje najzvestejše pevce in povabil k sodelovanju tudi mladino ter z njimi ustvaril nov zbor, ki nosi ime njegove najpopularnejše pesmi “Mojcej”. Kar smo slišali, je bila naj čistejša Kern jakova izvedba, njegov način petja, njegova intepretacija pesmi. To izvajanje narodne pesmi, od nekaterih mogoče ne-akceptirano ali pozabljeno, je enkratno, originalno, to je samo njemu lastni način občuteno, zapete koroške narodne pesmi, ki je ohranil še precej prvobitnosti čiste folklore, ljudske pesmi. Zaradi te posebnosti izvajanja, ki je ne smemo oceniti z merili interpretacije umetnih pesmi, je treba izreči pohvalo in spoštovanje Pavletu Kernjaku in njegovemu zboru “Mojcej”. Ob vsem tem je občudovati 76-letnega Kernjaka, glasbenika in kulturnega delavca, ki poje in podaja roko v spravo tistim, ki so ga pred časom spravili z odra. Njegovo življenje je veljalo in velja slovenski koroški pesmi in ta njegova ljubezen je močnejša od razočaranja. Pet novih zborov imajo1 koroški Slovenci. Nujno potrebno bi bilo, tem zborom in zborovodjem nuditi in omogočiti strokovno pomoč, da bodo lahko napredovali in da se bo dvignila pevska raven naših zborov. Potreben je kvalitetni (in kvantitet- “Naš tednik” še domovine se je, kolikor je bilo mogoče, ogibala napovedi, ki bi bile izražene v številkah. Grenka izkušnja s 5.4 odstotka, ki se je tako otepala tisto' leto, je tudi prispevala svoj del. Gospodarstvo je živ organizem, nanj vplivajo vse mogoče silnice in ni ga vedno mogoče obdržati na vajetih. To ljudje vedo, vseeno pa bi radi ne le opisno, temveč tudi v številkah vedeli, kaj se obeta, ker so bolj oprijemljive. Po uradnih ocenah slovenskega izvršnega sveta je letošnji za- TONY KRIST A VNIK PAINTING AND* DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje Rundi and Dips j Plantation Punch •ZVz cups pineapple- 3 .1.7 oz. envelopes grapefruit juice drink Nestea Iced Tea Mix 2 cups water with Lemon 1 6-oz. can frozen 1 28-oz., bottle ginger ale lemonade concentrate In a 3 quart punch bowl, combine pineapple-grapefruit juice drink, water, lemonade concentrate and Nestea Iced Tea Mix with Lemon; mix well. Just before serving, add ginger ale and ice. Garnish glasses with lemon twists, if desired. Makes approx. 12 6-oz. servings. Diliy Dip . 2 3-oz. pkgs. cream cheese, 2 tablespoons heavy cream softened 1 tablespoon brandy 1 10-oz. pkg. Wispride Blue 1 teaspoon dried dill weed Cold Pack Cheese Food In small bowl, combine all ingredients and beat until well blended. Chill until ready to serve. Makes 2 cups. Cheddar-Pimiento Dip 1 10-oz. pkg. Wispride Sharp 2 teaspoon dry Cheddar, softened mustard 1 cup sour cream % teaspoon salt 1 jar (4-ozs.) pimientos, drained and chopped In small bowl combine all ingredients; beat until creamy. Chill find serve with your favorite crackers. Makes about 2Vz cups. Sherry Cheese Spread 1 10-oz. pkg. Wispride Sharp 2 tablespoons sherry Cheddar, softened K teaspoon cayenne 1 3-oz. pkg. cream cheese, pepper softened % teaspoon garlic salt Vz cup chopped stuffed olives % teaspoon celery salt 2 tablespoons minced onion In small bowl, combine Wispride Sharp Cheddar Cold Pack Cheese Food, cream cheese, chopped olives, onion, sherry, cayenne, garlic salt and celery salt; mix thoroughly. Serve chilled as spread on crackers or toast points. Makes 1% cups. ČLANI PRAVOSODNEGA ODBORA PREDSTAVNIŠKEGA DOMA SE ODLOČAJO Pravosodni odbor Predstavniškega doma razpravlja ta teden o utemeljenosti obtožbe predsednika ZDA R. Nixona. Pred koncem tedna bodo člani odbora glasovali o obtožbi. Spodaj ob javljamo slike in kratke podatke o'članih odbora, da bo čitate-Ijem Usta lažje presoditi njihovo odločanje. dvorani Začetek ob 7. v SND na Igrajo Ve- slov dom na Holmes Ji slavi 55-letnico ob- klub priredi Clair V^NJE v SND na . Slo,, 4venue. l>skiVbor Jadran priredi *>l»cart s plesom v cm aterl delavskem domu % °° Rd. Igral bo Ed v f* Pester. H a2 ^rije % j ^hvalni Jesenski dnevi pri t sVm Lkoral Group SŽZ *etrd koncert v 111 društvenem do-v Eu-ob 4. popoldne. Vnebovzete festival v četek celo boljši, kot so pričakovali. V prvem četrtletju je imela Slovenija za 10.5 odst. večjo industrijsko proizvodnjo, za 6 odst. večjo produktivnost, za 6 odst. večje število zaposlenih, nad 40 odst. večje investicije. Te dosežke je treba ohraniti tudi v prihodnje, četudi se obeta močno povečanje cen zaradi podražitve surovin in energije in bo v nevarnosti že tako dokaj skromna akumulacija gospodarstva. Še lahko živijo Stalno pomanjkanje električ ne energije, ki mu še ni videti skorajšnjega konca, ter nekaj kratna podražitev nafte “pri izviru” sta v temelju pretresla slovensko energetsko bilanco. Potrebna je popravkov. Med drugim se je pokazalo, da je bil premog prezgodaj odpisan in da bi nekateri premogovniki, ki v prejšnjih razmerah-niso bili več donosni, v novih še lahko živeli. Posebna komisija republiškega sekretariata za gospodarstvo je ugotovila, da bi ‘smrti zapisani’ rudniki Kočevje, Senovo, Laško in Zagorje, ki jih postopoma opuščajo, rudarje pa preusmerjajo v druge poklice, lahko še dalj časa obratovali. In ne samo to, komisija predlaga, da bi pri teh rudnikih raziskali nova ležišča premoga, povečali odkop, poskrbeli za boljše delovne razmere in prejemke rudarjev, četudi s posebno družbeno pomočjo. Energetske razmere so take, da je to v interesu družbe in slovenskega gospodarstva, ki ne more pogrešiti pol milijona ton rjavega premoga, kolikor ga zdaj nakopljejo v teh premogovnikih. Tiv^cher Avenue PAUL SrSARBANES.. .D., Maryland... 41.. .second term... lawyer... Rhodes Scholar, graduated magna cum laude and Phi Beta Kappalrom Princeton University, graduated cum laude from Harvard Law School ADA rating: 92% {liberal) ACA rating: 7% (conservative) WALTER FLOWERS...D,, Alabama... 41.. .third term.. .lawyer.. .graduate student in int'l law at U. of London, ’57-'58, Phi Beta Kappa.. .supported George Wallace in ’ 1963 ADA rating: 16% (liberal) ACA rating: 60% (conservalive) ELIZABETH HOLTZMAN .. .D., New York... 32.. .Harvard Law School graduate.. .first term.. .challenged in the courts President Nixon's bombing of Cambodia without specific consent of Congress ADA rating: 967o (liberal) ACA rating: 11%,(conservative) DON EDWARDS...D., California... 59.. .sixth term.. .president and founderof Valley Title Company... lawyer.. .self-made millionaire... . past president, ADA - . ADA rating? 1b0%flibera!) ACA rating: 12% . (conservative) s, JOHN CONYERS, Jr,...D., Michigan... 65. ..lawyer, director of t*" education, Local 900, UAW.. .fifth term... Vice Chairman of Nat'l Board, > Americans for Democratic Action AL>% rating: 72% (liberal) ACA rating; 11% (RonssH^giivfi Slovensko gledališče v Trstu v nevarnosti zaradi finančne stiske Stalno slovensko gledališče v Trstu se je znašlo v finančni stiski in je v nevarnosti, da bo moralo zapreti svoj a vrata. Predstavniki slovenskega in italijanskega kulturnega življa, zastopniki krajevnih ustanov in dežele Furlanija-Julijska krajina so se obrnili na predsednika republike Leonija za pomoč. Zahtevajo, da dobi Slovensko gledališče v Trstu enako stalno vladno podporo, kot jo dobivajo slična italijanska gledališča v Italiji. , ( Dražja kurjava Od lanskega do letošnjega junija so se cene blaga na drobno povečale za 24.4%, za 3.2% samo od preteklega meseca. Gostinske storitve so se od maj a do junija letos podražile za 4%, od lanskega junija pa za 23.7%. Na splošno so življenjski stroški bili v letošnjem juniju za 18.3% večji kot lani v istem mesecu. Najbolj so porastle cene za razsvetljavo iri kurjavo, od lanskega do letošnjega junija kar za 54.4%. Stroški za higieno in zdravstvo so višji za 37.8%, za promet in pošto za 31% , za raz-\ vedrilo 29%, za obleko in obu-| tev 22.1% , za stanovanje 15.5%. za hrano in pijačo pa 9.7%. Ponoven potres V ponedeljek, 8. julija, je Kozjansko doživelo nov močan potresni sunek, ki je povzročil preko 200 milijonov dinarjev škode. 'Poškodovanih je nad 2500 hiš. Ta potres je imel lačino 4. do 5. stopnje po MGL lestvici. Po 20. juniju, ko je Kozjansko doživelo potres z jačino 6. stopnje, naslednji dan z jačino 4. in 22. junija z jačino 5. vrste, je bil to najmočnejši potres, ki je delno poškodovane stavbe še močnejše razmajal in jih napravil v veliko primerih za neuporabne brez obsežnega popravila. Anton Jobst — 80-letnik Organist, skladatelj in profesor Anton Jobst v Žireh praznuje letos 80-letnico. Ob tej priliki je bilo slavljencu pripravljenih več svečanosti na cerkvenem in kulturnem področju. Ro- jen je bil na Koroškem, glasbo je študiral v Ljubljani in se izpopolnjeval v orglarski šoli. Zelo bogata je njegova zapuščina priljubljenih cerkvenih pesmi, ki jih radi prepevajo na naših korih. Sodeloval je pri raznih izdajah slovenskih cerkvenih pesmaric. Poleg tega je skrbel, da bi se glasbena kultura v Žireh čimbolj razširila med ljudi. Uglasbil je tudi več posvetnih pesmi. Oktet “Gallus” Do sedaj smo ga poznali kot izvajalca stare slovenske glasbe, Pred kratkim pa je izdal novo ploščo, ki je izšla pri ljubljanskem Heliodonu. V njej se oktet predstavlja kot izvajalec slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Prva stran obsega že skoraj ponarodele umetne pesmi (n, pr. Nocoj pa, oh, nocoj; Žabja svatba itd.), na drugi strani pa samo ljudske pesmi iz naših pokrajin. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Prijafel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 MAU OGLASI CONDOMINIUM FOR SALE Built 5 yrs. ago as a condo, not a changed over appt. 2 bedr., 1% baths, central air. Built-ins. Secluded off Babbit Rd., Euclid, with pool. Currently rented for $200 a month. Renter would like to stay 1 more yr. past October. $23,000. 486-5684 (x) V NAJEM štiri sobe, kuhinja in kopalnica zgoraj nad trgovino. Na E. 55 St. in Prosser Ave. Kličite 361-0076 -(122) ZIDANA HIŠA NAPRODAJ na 1121 Villa View Dr. blizu E. 200 St. kvalitetno delana, z paneli obita rekreacijska soba, klet. Kličite 881-2195 vprašajte za Tony. -(120) Naprodaj Grocerijska trgovina na 1192 E. 61 St., je naprodaj po zmerni ceni. Vprašajte Jennie Vidrih na istem nasloncu. (120) GOSTILNA NAPRODAJ z življenskimi prostori. D 5 licenca. V prvovrstnem stanju. Dober dohodek. . GEORGE KNAUS REALTOR 481-9300 819 E. 185 St. (120) Help Wanted — Female Female Help Wanted Domestic - Mature - Live in -Private Room, TV and Bath -Salary - 2 Small Children - Own transportation - Call 464-7150 after 4:00 p.m. -(132) COOK Also kitchen helper. Clean working conditions. Apply in person after 3 p.m. 20th Century Tavern 16525 Euclid Ave. -(121) SEWING MACHINE OPERATORS Experienced preferredl East side. Call Mr. Walters, 451-5000. :? : (122) Male Help Wantei JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) jfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiimiiiiiiiiii«iiiiimiiiiiiiimmtmmmniiiiiiMiiiu/ t E Paul Keller CVET NAŠE VASI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiintiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimnmiiT m “Prav,” je odvrnil gospodar1-nik in obotavljaje se odšel Iz sobe. Zunaj je sedel na klop, ki je bila še mokra od dežja.. Čez dvorišče so frčale lastovke. Večno lačni ptički so se morali nekaj ur postiti in so si zdaj hlastno iskali živeža. Kokoši so se mastile z glistami, Tone je prišel ves premočen in s krvavečim licem domov. Maček, ki ga je hotel “utrditi” v dežju, ga je prav neusmiljeno opraskal. Fant je sedel k Jožetu, plosknil po mokrih hlačah in dejal: “V Loki ni nič novega!” “V hišo pojdi in se preobleci, preden se Mina povrne.” “Oh, tista Mina!” se je namr-godil Tone. Vendar je sklenil, da bo slušal Jožetov svet in bo že kje razobesil svoje oblačilo, da se posuši. Nato je vprašal: “Ali si videl našega mačka?” “V hlevu je in se greje. Pri miru ga pusti!” Tone je še nekaj časa počakal. Videl je, da je Jože prav tako redkobeseden ko Mina. Nerad ga je slušal, kakor tudi sestro, a slušal ga je le. “V Loki nič novega!” je ponovil in odšel v hišo. Ko se je preoblekel, je odnesel obleko v hlev, češ, da se bo tam prej posušila in bi je tudi Mina tako zlepa ne steknila. Sklenil je obenem, da bo ujel živo miško v past in postavil mačka pred mišnico, “da se mu bodo kar sline cedile”. A on bo mačka trdno držal in nato spustil miško. To bo strašna kazen za mačka! Svojo mokro obleko je polagal kos za kosom, najprej srajco, nato hlače in še jopič na prežvekujočo kravo, da bi se v njegov prid posušila kar na kravi. A živinče se vendarle ni obneslo za sušilnico. Kar naglo je krava otresla Tonetova oblačila, da je vse popadalo v gnoj in se hudo onečedilo. Tudi načrt z mačkom in miško se je ponesrečil, in sicer je bil uspeh vSe kazni ta, da je bilo Tonetovo lice spet razpraskano, miško pa je maček požrl. Nič ni bilo novega v Loki! * Gospodarnik Jože se je peljal v mesto po Mino. Navzlic nevihti je bilo vendarle soparno. Smreke so opojno dehtele. Ptički so se hrupno spreletavali. Večerno sonce je bledelo na nebu. “Nič ni v Loki novega,” je dejal fant prej. Res, nič ni bilo, vsaj njemu ni bila Loka nič več nič. . To se mora nehati. Jože je premišljal o svojem življenju. Poleg njegove zibelke je stala krsta njegove matere. In prišla je mačeha. Ničesar mu ni prizadejala, ničesar hudega ne, a tudi ljubeznivega ne. Držala se je navodila mačeh: “Saj mu nič nočem; vsega ima dovolj.” Tako je vedno rekla očetu, če se je kdaj spomnil, da Jožetu ni dobro. Oče, ki je bil nekoliko starejši ko žena in se tudi ni mogel več toliko zoperstavljati, je hitel, da je le mir v hiši, in ni maral niti videti, kako je bil otrok rajne žene zmeraj v senci ali vsaj v polsenci, otrok žive žene pa zmeraj v najtoplejšem soncu. In tako je slednjič zapustil oče posestvo mlajšemu' sinu, njemu, starejšemu pa je le izplačal doto. Tedaj je bil Jože zapustil dom. Malokdaj je kaj zvedel o mačehi in svojem polbratu. Dobro se jima je godilo. Nekoč sta mu sporočila, da sta postavila očetu nagrobni spomenik in če pride na odkritje. Odvrnil je, da ne pride in tudi venca ni poslal. Zmeraj pa je ob obletnici očetove smrti dal za mašo. Takrat je šel v cerkev, pa kar ni mogel moliti, ker si je moral venomer prigovarjati, da oče pač drugače ni znal, in to pri- govarjanje mu je tako napolnilo dušo, da je bil vesel, če je prišel do enega samega očenaša, in če je vedrih misli odšel iz cerkve. Tedaj je bil Jože prišel k Boštjanovim za gospodarnika. Težko mu je bilo služiti, ko je bil sam sin imovitega kmeta. Hudo mu je bilo delovati na tujem posestvu, sejati ondi, koder so drugi želi, in v duhu videti svoje lastno širno polje. Pa je čas tudi njemu izgladil s čela jezne gube in mu omilil trpko žalost v njegovih očeh. Privadil se je novemu življenju. Začel je spoštovati vdovo Boštjanko, ki je tiho in žilavo prenašala svojo usodo, vse svoje bridkosti in težave polagala v božje in svoje roke in ni pričakovala pomoči od ljudi ali srečnih naključij in ni omagala v najhujših dneh. Tudi to je ganilo Jožeta, kako je ona ljubila svoje otroke. Seveda so bili vsi njena last. Velika je bila razlika, ki jo je videl v mladost! teh otrok in svoji lastni mladosti brez ljubezni. Počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti in spoznal je, kaj je krvna mati in kaj mati iz dolžnosti, kaj je prava mati in kaj mačeha. “Saj mu nič nočem, vsega ima dovolj,” pravi mačeha. “Vse mu dam, vsega naj ima v izobilju, vse — tudi življenje — le za otroka,” pravi krvna mati. Tako je, da. Jože je večkrat razmišljal o tem. Ali je bilo to naravno? Pri kmetovanju je večkrat opazil, kako je bila kaka mačka z mačicami druge prav tako nežna ko s svojimi lastnimi mačicami; kako je kaka psica, ki je imela le enega psička, prevzela mladiče druge psice, ki je imela preveč nadležnega drobiža, in pazila na tuje malčke z vso materinsko zvestobo. Raca je vodila piščeta, sinička • je pitala požrešno,: malo kukavico, Tako je bilo ;pri živalih. A pri ljudeh je bilo-; dfu-gače; kakor da se oddaljujejo od narave. Preprosta kmečka pamet je zaslutila' prepad, dasi ni našla razlage v učenih besedah. Polagoma je zapazil Jože, da mu je delovna bolj in bolj všeč. Tudi otroke je imel rad. človek se . kmalu navadi na kakega psa, počasi na kakega tujega otroka. i’ OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI GOSPODA Franca Stiligoja 22. julija 1970. se dragega moža, ata in starega ata hvaležno spominjamo in ga priporočamo v molitev, žalujoča: ŽENA, HČERKA, SINOVA IN NJIHOVE DRUŽINE Cleveland, Ljubljana dne 22. julija 1974. Jože je to družino tako vzljubil, kot bi bila njegova. Ponosen je bil na Mino, močno ga je skrbel i Lojze, zelo rad je imel Toneta. Le Bernard, mu je bil zmeraj tuj. Z vsemi se je tikal, gospodinjo pa je vedno vikal. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE, SMRTI ' NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA, * OČETA, STAREGA OČETA. I BRATA IN STRICA 1 , Anton Kapel ki nas je zapustil na 22. julija 1973 Spomin, na Tebe večno lep je kakor žarek v naše dni, ko več med nami Tebe ni; pomlad tarp zunaj zdaj je spet. in mnogi se prebuja cvet ljubezen pa še druži nas kot nekdaj sončne mlade dni. Žaltijoči: Antonia — žena Hčere in, Sin Ostali sorodniki Cleveland, O. 22. julija 1974. Leta in leta je snivala v njem t stiti hlapčevanja in postati sa-želja, da bi se poročil z Boštjan-j mostojen kmet. Nikoli mu ni ko. Pa ne zato, ker je bil samo- bilo pri teh mislih za denar, ljuben, pač pa se je želel op.ro- .Dalje prihodnjič) 'NAGRAJENI FOTOGRAFIJI -Na Kodakovi Letošnji mednarodni razstavi sta bili nagrajeni tudi tile dve fotografiji. Zgornja kaže deklico v Green Bay, Wis., ki se veselo hihita, ko drži svoja balončka, fotografija na desni pa fantiča v Columbusu v Ohiu, ko skuša doseči roko spomenika WUliama O. Thompsona na kampusu Ohio State univerze. AMERIKA NASLEDNJA? — Član Ameriške nacistične stranke nosi plakat z napisom “Črni vodijo zdaj ječe — Bo Amerika naslednja?” Ljudje se komaj kaj zmenijo za demonstranta in njegov plakat. Med tem ni nobenega dvoma, da se zanimajo za vprašanje črne manjšine in njenega deleža v ameriškem življenju, pa naj bodo to že beli ali črni. ZA SPREMEMBO — Mike Dolans s čevlji v roki na poti preko igrišča za golf v North-shore Country klubu v St. Louisu ob reki Mississippi, ki je zopet enkrat prestopila bregove. SPOROČILO NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE, S težkim srcem sporočamo našim zvestim naročnik0^ in naročnicam, da smo primorani povišati naročnin0^ Ameriško Domovino. Borba za obstanek neodvisni3 venskega dnevnika v Ameriki postaja vsak dan težja-^ ^ riški listi in časopisi z velikimi nakladami izginjajo* kj ^ zmorejo več stroškov, Ameriška Domovina je vzdrz3'3 ^ premagala vse stiske in prihaja v slovenske dom0' ZDA, Kanadi in drugod že skozi 76 let. ^]j|i V zadnjih treh Mih so cene papirja in vseh r3, stroškov naravnost zdivjale, saj je inflacija presegla ven 10% na leto. Redna oskrba s papirjem je bila Pr^n ^ na, treba ga je bilo plačevati po izrednih cenah, če sm0 teli list kolikor toliko v redu izdajati. Te težave se ^ niso rešene in ni gotovo, kdaj se bo položaj spremen1.1' kakor se je cena papirja v dobrem letu skoraj podv°J ' ^ Lastništvo Ameriške Domovine skuša kriti n5.' aur0 če stroške z varčevanjem, kjer je to le mogoče. ogeti zaveda denarnih težav vseh svojih naročnikov, Pra no pa onih, ki so že v pokoju in žive o ji pol leta za ZDA, $12.50 za Kanado in druge državej četrt leta za ZDA, $7.50 za Kanado in druge tuj® $7 za petkovo izdajo. ^ Tistim naročnikom in naročnicam, ki žele ua* . p obnoviti še pred 1. avgustom 1974 neglede na to, gd ta poteče, dajemo možnost, da naročnino plačajo še P ri ceni. f Vse naročnike in naročnice Ameriške Domovin ii simo, da skušajo naš korak razumeti in ostati zvesti idejam, za katere se bori. MARY DEBEVEC _____________________________lastnica in upravu^g^ MUSTAČE POKONCI! — Navadno pravimo, da grecic’ mu lasje pokoncu, Jeffrey Spahr dviga s posebno -^0 tronsko napravo, ki je sicer del stroja za kopiranje, stran svojih lepo navitih mustač. Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628