105. številka. Ljubljana, v četrtek 8. maja. XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI MROH Izhaja vsak dan mvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse loto 15 gld., z* pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt ieta 3 gld. 30 kr.7 za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za meBec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Do jednakopravnosti — daleka pot m. Načela nemških liberalcev, izjavljena po dr. pl. Plenerji v državnem zboru kažejo dalje še druge napake in absurdnosti. Dr. pl. Plener stavlja podelitev narodne jednakopravnosti v zavisnost od števila kakega narodnega odlomka pomešanih dežel, od števila, omike in blaginje tega odlomka, z druge strani pa se sklicuje na moč teh faktorjev vsega nemškega naroda v Avstriji. Za nemško moč ne priznava deželnih mej, pa pošteva Nemce vseh dežel naše države; za druge narode pa pozna samo dežele in vsled tega samo odlomke kakega naroda v pojedinih deželah. V tem tiči nedoslednost, ki razkriva naravnost neopravičeno sebičnost liberalnih Nemcev. Še dalje vprašamo: zakaj se potegujejo liberalni Nemci za narodno jednakopravnost na Češkem in drugod ? V obče pač ne samo zato, da bi se narod rešil potujčevanja, ampak tudi pouzdignil materijalno in gmotno, torej da bi doBegel še višo stopinjo omike in blaginje, vsled teh dveh pa tudi veče število duš ali pomnoženje, po takem ravno pospešitev ravno onih uslovij, katera prišteva že sedaj pl. Plener češkim Nemcem, odreka pa Slovencem, in odreka vsled tega Slovencem in drugim naroduostim narodno jednakopravnost. Tu je ob kratkem in jasno dokazano, da uslovja, katera odreka Plener Slovencem in drugim pomešanim narodom, so zavisna od podelitve in uživanja narodne jednakopravnosti; po takem je treba tem narodom podeliti najprej narodno jednakopravnost, potem še le dosežejo primerno stopinjo števila, omike in blaginje. Dr. pl. Plener pa zahteva uc-rspv —po-rspov ali zamenja uzrok s posledico, ker zahteva poprej isto stopinjo uslovij, potem še le hoče podeliti dotičnim narodom narodno jedna-kopravuost. Ali ni to narobe svet? Ravno to, da je množenje prebivalstva, omika in blaginja kakega naroda zavisna v velikej meri od podelitve in užitka narodne jednakopravnosti, dokazuje, kako modri ko LISTEK. Uničeno življenje. Oeški spisal Ladislav S t r o up c ž nic k y j preložil Vinko. I. (Daljo.) V zaboji so bile same knjige, starinski vezane v usnje, z velikimi medenimi zaponami; tudi strauice so bile olepšane z arabeskami od kositarja, nekatere celo s srebernimi. Naglo je Krištof knjige jemal iz zaboja, tolažeč se z nadejo, da gotovo pod njimi leži zaklad; dobil pa ni druzega kot tri starodavne meče, ki so bili na držajih odičeni z zlatom. Čudeč bo gledal je to svojo najdbo; odprl je jedno knjigo, a se kar stresel: na prvem listu je čital ime: „Mistr Jan z Husince, kazatel betlemsk^". To ime so z grozo izgovarjali jezuitje v zavodu BJezniŠkem, in kadar so je čuli, so se vselej križali. Krištof sam je verjel, da je bil ta mož kri voverec in nevernik, kateri je s krivim učenjem svojim na tisoče duš pripravil ob vzveličanje ter pahnil v večne muke, ter da je bil za to obsojen k smrti v ognji. A zdaj ima v roki knjigo, katera bržkone natanko govori o njena učenji! bili oni, ki so podelili narodnostni člen v zmislu, da je vsak narod brezuslovno, torej nezavisno od faktorjev, katere navaja Plener, od začetka in popolnoma zrel za narodno jednakopravnost. Ako je ta dokazana trditev neoporečena istina, potem sledi neizogibno, da narodno jednakopravnost je izvršiti hkratu in jednakomerno za vse narode. Ta potreba in to pravo ste skupni, zatorej jima more zadostiti jedino zastop, v katerem so zastopani vsi narodi: torej je za izvršbo narodne jednakopravnosti primeren in celo kom peten ten jedino državni zbor. To je avstrijsko ustavno stališče, in tega ustavnega stališča so se držali še do lanBkega leta nemški liberalci. To stališče so zagovarjali oni saj za češko kraljestvo, kjer so v manjšini. Ako bo se postavili sedaj morda na drugo stališče, imajo posebne razloge zato ; ali taka sprememba mišljenja ni ustavno osnovana, naj si bode še toliko ugodna nekdanjim ustavovercem. Prava ustavna stranka bi ne bila nikdar spremenila ustavnega stališča; nemška levica pa se je nakrat prelevila ter postavila na stališče deželnih avtonomistov, katere je doslej pobijala in jih še pobija zunaj — češkega kraljestva. Liberalni Nemci bo zagovarjali poprej ustavno stališče, da se ima izvršiti nai" Ina jednakopravnost potom državnega zbora, ker so imeli nemščino kot državni jezik pred očmi, in ker so logično sodili, da nemščina kot skupni jezik, kot državni ali po novo, kot službeni jezik bi dobil zakonito veljavo za vso državo jedino z uzakonjenjem potom državnega zbora; potem pa so zagovarjali to pravilno UBtavuo stališče morda zaradi tega, ker so naj hrže sodili, da češka večina Pražkega deželnega zbora li i ki ia t ue privoli v to in še druge specifične zahteve Nemcev v obče in čeških Nemcev poaebe, Po takem so liberalni Nemci zagovarjali ustavno stališče jedino zastran nemških interesov, ue pa zaradi ustave same, katera zagotavlja vsem narodom jednaka narodoa prava. Taki ustavoverci so, kakor p8evdoliberalci, pravi psevdoustavoverci, in to ni Z nevoljo jo odloži ter odpre drugo. Čital je naslov: „ Kocina z Kociuetu historie eirkevnf.u Zopet drugo knjigo spisal je Peter Chelčicky; obsegala je njegove razgovore z Angležem Petrom Payne-jem. Dalje bilo mej knjigami „Apolog stanov kraljestva češkega", iz leta 1618 in več drnzih knjig, spisanih od učenih članov družbe Bratov čeških. Zadevale so največ tiste velike boje za versko svobodo, kojih prizorišče je bila češka dežela v petnajstem, šest-uajstem in sedenmajstem stoletji. Čudno naključje dalo je te knjige v roke vzgojencu jezuitov. Od kraja hotel je Krištof materi povedati o svojej najdbi, a kmalu se je premislil. Prijela se je njegovega duha — radovednost. Rad se je bavil s čitanjem, a knjige so bilo v tistem časi še redke; bile so mu torej dobro došle ... a o tem ni dvojil, da bi mu jih mati vzela, ako bi zvedela o njih. Vkljub temu, da ga je bilo groza imena kri-voverca Husa, imela ga je nepremagljiva želja, da bi okusil prepovedani sad. Hrepenel je zvedeti, o čem govoie knjige, v čem se prav za prav kaže tisti krivoverski nauk. Drugo za drugo odnašal je knjige v svojo sobo, zvečer pa tudi zaboj, v kateri jih je zopet položil ter skrbno zakrit. Čudo, ker je jedna in iRta stranka, katera prezira liberalizem in ustavo glede na nenemške narode. Ta stranka se ponaša sedaj, da j^j je višja volja pomagala do sedanjih uspehov, doseženih po češkonem-škem dogovoru; ako bi bilo kaj pravega ustavnega ponosa v njej, bi se držala strogo ustave ter bi jo privoščila ne le Nemcem, ampak vsem narodom, kakor se je nekdaj bahala, da je ustavo ona osnovala za vse narode. No, Slovanom se je držati nepremično ustave, in ta zahteva odločno in neporušno, da s« narodna jednakopravnost podeli s posebnim zakonom, ki ima izvršiti, kar je bil odložil od začetka dotični ustavni odbor, in kar so pozneje vse stranke odložile do današnjega dne. Kar Bta namerjala v tem pogledu Wurm-brand in Scharschmid, to ni ustavno, to je protiustavno, ker hoče uveBti nemški kot državni jezik, o katerem v ustavi ni nikjer niti najmanjše besede. Ako bi se bili poprijeti Staročehi ustavnega stališča; ako bi bili oni s tega stališča predložili ali skrbeli, da se predloži načrt o izvršbi narodne jednakopravnosti za vse narode, ne bili bi danes v žalostnem položenji svojega ponesrečenega politiko-vanja. Bili bi Čehoslovani in drugi Slovani, vsak za sebe, preskrbljeni z zaščitom, katerega nimajo sedaj ne Čehi, ue ostali Slovani. Kar so Staročehi zamudili, zanemarili zaradi mešanice in polovičarstva stališč, katera so vsa hkratu, pa nobenega ne odločno in UBpešno zagovarjali, to je treba sedaj popraviti drugim strankam, zastopnikom drugih narodov. Ne v tem ni tolažbe, da bo zapustili liberalui Nemci s Plenerjem načelno pravilno ustavno stališče, ter se spremenili — za se — v deželne avtonomiste, ampak opora in tolažba za slovanske narode je v tem, da zavrnejo napačna, neustavna načela dr. pl. Plenerja in njegove liberalne stranke, ter spravijo ustavna načela zopet v veljavo. Postaviti se je torej zopet na stališče, da jedino državni zbor je pristojen ali kompetenten za obravnavanje zakona, ki bi imel In pričel je čitati. Izbral si je najprej cerkveno povestnico Kocina s Kocineta. Ko se je bil skoro jeden teden bavil s to knjigo, pričele so mu čudne misli vršeti po glavi. Ta zgodovina dajala je drugejnauke o svetej cerkvi, nego jezuitje v zavodu BfezniŠkem, govorila je o rečeh, katere so čestiti očetje v zavodu rajši zamolčali. Iz početka je mislil, da je vse to obrekovanje iz ust krivovercev, a po daljšem čitanji in premišljevanji so je uveril, da so čestiti očetje z ozirom na sveto cerkev te reči zamolčali, in tega uzroka tudi knjige uničevali. Čim dalje je čital, tem bolj si je želel več zvedeti. In kmalu se je tudi izpremenilo mišljenje njegovo. Čudil se je mojstru Janu Husu, ki je bil, ne izneverivši se svojim načelom in izrekom, pripravljen tudi življenje zanje žrtvovati. Največje veselje pa je imel duh njegov, nadarjen s prirojeno bistroumnostjo, 8 knjigami slo-večega filozofa Petra ChelČickega. Presenetila ga je istinitost njegovega mnenja o življenji in delovanji Ijudlj, o njih lastnostih in o prirodi. V duši Krištofovej nastal je neizmeren preobrat. Izprevidel je, da mu je bil doslej svet znan le od jedne strani, zdaj pa mu je bil odprt pogled v globine tistega bistvovanja človeškega duha, o katerem dosihdob niti slutil ni. vsebino za izvršbo narodne jednakopravnosti hkratu in jednakomerno za vs« narode. Tako je stvar utemeljeval letos dr. Gregorc v državnem zboru j tako se je tudi ravnati vsem Slovanom, katerim je mari ve6 pravo, nego separatistiška sebičnost deželnoav-tonomističnih Poljakov, sedaj pridruživah se njim liberalnih Nemcev češkega kraljestva in staročeške stranke. Slovenci z dr. Gregorcem so pokazali zopet pravo pot do izvršbe narodne jednakopravnosti; oni imajo na svoji strani vse tlačene narode in narodne odlomke. Dr. pl. Plener je razglasil moč za princip in uslovje narodne jednakopravnosti; Slovani zares ustavoverni Slovani pa razglašajo za princip iste narodne jednakopravnosti — pravo, pravo jednakosti pred ustavo, kakor vseh državljanov, tako vseh narodov brez razlike na sedanjo njih moč po številu, omiki in blaginji. Ta princip naj ostane pa nepremični odgovor dr. pl. Plenerju, dr. Steinweo-wenderju in vsem onim zastopnikom ter po njih zastopanim strankam, ki so pozabili in prezirajo ustavna načela ter po darvinistiški postavljajo moč nad pravo. Vesel glas. Kadar je govor o Slovanih, spominjamo se z nekim posebnim čustvom Poljakov, ker doslej še nesmo videli, da bi se držali prave slovanske politike, marveč smo vedno opažali, da hodijo stranska pota in Be poganjajo le za svoje ožje domovinske koristi, pri tem pa čeBto pot gladijo našim nasprotnikom. Poljaki so že mnogokrat bili orodje v tujih rokah, krvaveli so na nebrojnih bojiščih, a vse te žrtve bile so zaman. Niti za korak se neso pribli-.žali svojemu smotru, marveč nazadovali so in vse njih uasprotstvo proti Rusiji ni jim doneslo druzega nego bivšega kancelarja B'smareka krute naredbe, s katerimi bi se imel poljski živelj na Poznanjskem s korenino izruvati. Mnogi poljski rodoljubi so že davno spoznali, da je dosedanja poljska politika bila pogubna in krenili so drugo pot, začeli so pripravljati spora-zumljenje mej Poljaki in Rusi in v ta namen so ustanovili jako dobro uredovani list .Kraj", ki je v tem oziru že mnogo koristil in se vedno bolj širi zlasti v krogih razumnikov. Vender pa je v Poljakih še vedno veliko tacih ljudi j, ki sanjarijo o zlatih gradovih in o restavraciji nekdanje Poljske do skrajnih mej, kakor jih je imela pred prvo delitvijo 1772. 1. Takšni elementi so tudi nameravali dne 3. t. m. proslaviti spomin na poslednjo poljsko konstitucijo in v Časopisih je bilo mnogo čitati o demonstracijah, ki se imajo vršiti ta Jan. Več slovanskih listov izreklo se je odločno, da bi take demonstracije bile neumestne, „Narodni Listy" pa so tem povodom Poljakom svetovali, naj vse prazne demonstracije opuste in rajši premišljajo, zakaj je Poljska propala. „Le gotova klika, ne pa ves narod, bila je uzrok propadu Poljske." In kar ue mu je poprej zdelo blago in nedotakljivo, na tem je zdaj videl marsikak madež. Spoznal je zdaj zajedna poklic in dolžnosti človeške, o katerih niti pojma ni imel. Učili so ga le tega, da je človek prišel na svet, da bi trpel, nikoli pa, da bi samostaiuo delal. Stoprav v jednem letu prečital je vse te knjige, nabravši si iz njih vedno novih mislij. „Našel sem res velik zaklad", dejal je nekoč, „svite I žarek prodrl mi je v dušo, pokajo mi spone otročje, katere so duha držale v bednem, robskem zajetji, zdaj čutim moč, samostalnost in vrednost človeško! Tako mogočne so velike misli! Nauče razpoznavati ter mečejo v prah stare predsodke. „Res sama previdnost božja", premišljeval je Krištof dalje, „dala nam je v roke knjige, da bi oživela v vsakem človeku tlečo iskro — razum —. ta veliki dar, ta del lastne vzvišenosti svoje, s katerim je obdarila človeka. S tem je dala človeku spremstvo za celo življenje. Stoprav zdaj zavedam se tega daru —" Zdaj ni imel več tistega slabega duha, katerega so vzgojili v njem jezuvitje; mrtve črke rodile so v njegovej duši novo življenje. Toda človek, ki je s svojim duhom premagal ras in okolnosti, v katerih živi, ne izogne se krutemu boju ž njimi. Tako so tudi Krištofa čakali kruti, nepričakovani bo.ii. (Daljo prih.) J ( Poljski list „Gazeta Poznanska" vsprejel je bratski ta svet, toda z opomnjo, da je bil nepotreben, ker so na demonstracije mislili samo poljski socijalisti, to pa iz tega namena, da bi očrnili Poljake v očeh vseh Slovanov. ,Mi, pravi omenjeni list, iz uajgloblejega prepričanja izjavljamo, da poljski kmet in meščan misli in čuti vse dragače nego li ti socijalisti. Ponavljamo: Mi poljski kmetje in meščani se o Slovanstvu nesmo nikdar pregrešili: Res je, da tudi ničesar storili nesmo za Slovaostvo; a sedaj tudi ničesar storiti ne moremo, toda pravico imamo želeti, da se nam ne očita tega, česar nesmo krivi, in da prenehajo biti proti nam nezaupni. Pričakujemo od bratov Slovanov čustev prijaznosti, simpatije in zaupanja." Politični razgled. Notranji- dežele. V Ljubljani, 8. maja. Državni »bor. Pri budgetnem poglavji .Tobak" se letos v zbornici poslaucev ni slišalo nobenih pritožb o slabem tobaku, pač pa je dr. Gross se pritoževai, da so delavci in delavke v tobačnih tovarnah preslabo plačani, kajti njih povprečni dnevni zaslužek ne znaša nad 40 kr. Dr. GroBsa pritožbe so deloma opravičene, ker delavci so po tobačnih tovarnah zares preslabo plačani. Sedaj ko se toliko ugiblje, s kakimi zakoni bi se zboljšalo stanje delavcev, bilo bi pač umestno, da bi država sama s tem dala za8obnim podjetnikom dober vzgled, da bi povišala plače v državnih tovarnah. Dokler se delavcu primerno plača ne zviša — mi pravimo primerno, ker smo nasprotniki pretiranih zahtev — ne bode z vzemi socijalnimi zakoni nižjim slojem prebivalstva nič pomagano. Českonemška sprava Čehi in Nemci so se baje že skoro pogodili o razdelitvi volilnih okrajev za veleposestvo na Češkem. Vsa dežela se bode razdelila na pet volilnih okrajev. Pri omejeuji okrajev se bode pa oziralo toliko na nemške želje, da bodo ustavoverni veleposestniki imeli v deželnem zboru 20 poslancev. Ko bi se to Nemcem ne bilo dovolilo, bili bi najbrž se uprli volilni reformi. Odgovor pravosodnega ministra na interpelacijo dr. Itlegra. Grof Schouborn je odgovoril na interpelacijo dr. Riegra zaradi razpisa sodniških mest v nekaterih nemških okrajih na Češkem, v katerem se od prosilcev ne zahteva znanja češčine, in rekel, da je ta razpis popolnoma v soglasji z minister-sko naredbo z dne 3. februvarja V tej naredbi je ministerstvo določilo, da se bode od sodnih uradnikov zahtevalo znanje obeh jezikov, če bode to potrebno glede na razmere pri dotičnem sodišči. Za omenjena mesta se je pa predsedništvo Praškega nadsodišca preudarši one razmere izjavilo, da znanje češčine ni potrebno. Po tem se je ravnalo tudi ministerstvo, kar se popolnoma ujema s češko-nemškim sporazumljenjem. Iz tega odgovora je razvidno, da so imeli oni prav, ki so trdili, da se je naredil z Dunajskimi dogovori konec jednakopravnosti pri sodiščih na Češkem. Sedaj bode torej odločevalo le predsedništvo Praškega nadsodišca, če je kakemu uradniku treba znati češčino. Minister je sicer zagotovil Čehom, da se bode oziralo tudi na prosilce, ki so vešči obeh deželnih jezikov, a vender smo preverjeni, da v nemških okrajih na Češkem kmalu ne bode sodnika, ki bi umel češki in da torej češke manjšine kmalu ne bodo mogli dobiti pravice v je?iku svojem. V nanje države. Srbska vnanja politika. Ker je bil predsednik srbske skupščine v Pe-terburgu kaj prijazno vsprejet, je bilo to zelo neprijetno dirnulo nekatere kroge na Dunaj i. Židovski lihli prinašali so dolge članke o protlavstrijskej politiki srbske radikalne stranke. Da pa popravi nekoliko Blab utis, kateri je napravilo njegovo potovanje v Peterburg, je predsednik srbske skupščine v pogovoru z dopisnikom francoskega lista „Matinu poskusil vnanjo politiko Srbije naslikati kot za Avstrijo ugodno. Rekel je, da je bil v Peterburgu zares prijazno vsprejet, a to ne daje časopisom pravice, izvajati, da je srbska politika sovražna Avstriji. Radikalna stranka srbska je pred vsem narodna stranka. 01 Rusije zahteva isto, kakor od Avstrije. Njena politika proti Rusiji je ista, kakor proti Avstriji. Pri obeh vlastih iščejo radikalci na klonjenosti za mlado kraljevino. Srbi neso nič bolj Rusi, nego Avstrijci, ampak so pred vsem Srbi in hočejo Srbi ostati. Njih narodnoBt in njih slavna minolost dajeta upanje na dobro phhodnjost. Politično in gospodarski razcvetujoča se Srbija Avstriji ne more škodovati. Srbiji ugodna avstrijska politika ne bode našla v Srbiji nasprotnikov. Grof Ka!noky v Srbiji ne bode zadel na opozicijo. Srbi le žele\ da Dunajska vlada svobodno hodi svojo pot dalje in bi se ne obotavljala po Kalnokv jevem programu pospeševati razvoja balkanskih držav. Avstrija tako lahko mnogo stori za Srbijo. Houlanger se ni vrnil na Francosko. To vest so bili raztrosili le pristaši njegovi, ker so h tem hoteli uplivati na dopolnilne volitve za mestni zbor v Parizu. Ta manever pa ni imel uspeha. Izid teh volitev je za re-publičane boljši, nego je vlada sama pričakovala. V mestnem zboru bodeta le dva Boulanger-jeva pristaša, ki se bodeta pa najbrž tudi kmalu pridružila republičanom, videč, da sama ntfeBar ne opravita. Boulanger je svojo politično ulogo obigral, kakor se kaže. JPovekšanje nemške vojske se bode v državnem zboru gotovo z veliko večino dovolilo. Celo svobodomiselna stranka pomnoženju vojske ne bode ugovarjala. Jedini socijalni demokrati bi se utegnili upirati. Druge stranke pa vse spoznavajo, da je treba pomnožiti vojsko, da se bode država mogla braniti proti vnanjim sovražnikom. Nemška kolonijalna politika. Državni kancelar Caprivi je v zveznem svetu baje izjavil se, da on ni prijatelj preobširne kolonijalne politike. Vlada mora le gledati, da bodo Nemci imeli doBti koristi od ozemlja v Afriki, katero so si do sedaj pridobili. Nam se dozdeva, da je nevolja, ki jo je vzbudila nemška kolonijalna politika v Angliji, precej ohladila nemško naudušenje za kolonijalno politiko. V Berolinu vedo, da bi Anglija utegnila biti Nemcem nevarna nasprotnica. Dopisi. 1% Šoštanju začetkom maja. [Izv. dop.] Mi ustajamo in vas je strah! Istinost teh besed opazoval je sleherni narodnjak zadnji čas v Šošta-nji. Ni še mesec dnij, odkar so pri občinskih volitvah v okolici Šoštanj jeduoglasno se volili narodni kandidatje, pri kojih ni bilo nasprotstva, ki se je še pred tremi leti pod vodstvom vsem znanega Negrija iz Celja napenjalo tako, da je v teku zadnjih treh let počilo, da ni toraj od te vrste ljudi ne več duha ne sluha — ni še dolgo tega, odkar ko se naši nasprotniki jedini sposobni čutili gospodariti čez nas, ko se je še kričalo „Schon-stein ist deutsch" i. t. d. Oglejmo si to trdnjavico malo danes. Pri občinskih volitvah trga Šoštanj dne 28. m. m. zmagali so narodnjaki. Kaj pravim narodnjaki, da, zmagali so in sicer moralično, če že ue faktično. To pripoznati mi mora sleherni, in bodi si uajhuji nasprotnik. Že priprave za volilni boj bile so hude, da, tako hude, kakor dosedaj še nikdar ne. Agitatorji srečevuli so se na hišnih pragih. To trajalo je že par tednov poprej. Celo naš g. okrajni sodnik Zhu-ber ni štedil pota s svojim somišljenikom dr. Lich-teneggerjem v Mozirje po neko pooblastilo, kar pa jirna je grozno spodletelo. Pri nas delala so se pooblastila, če ni šlo z dobra, moralo je iti z zvijačo. K nekej ženi prišli so štirje adjutanti, recte delavci tovarnarja Frana VVoschnagga ter jo silili, da njim pooblastilo da. Ženo, izgovarjajočo se, da ju jedno že narodni stranki dala, začeli so koj nagovarjati, naj isto pismeno prekliče z opazko, da ga nobenej stranki ne da, ter v to ime na predlo-ženej poli papirja križ napravi. Uboga zbegana žena, čitanja nevešča, napravi res križ, da na nobeno stran noče voliti, a kaj je podkrižala? — nevede pooblastilo za nasprotno stranko. To je sicer pozneje preklicala z zopetuira narodnim pooblastilom, a gospodje v komisiji nobenega neso pripoznali, ter njen glas odbili. Take zvijače in goljufije so se torej posluževali. Najhuje bilo je na dan volitve zjutraj. Od mraka do dne letali so besui od hišo do hiše, kakor bi bili za sveče pobirali. Jeduega volilca je naš kavalir Hans za roko na volišče peljal, da bi mu zadnji trenutek ne ušel. Zbobnalo se je skupaj, kar se je moglo. Posebno nevoljo vzbudilo je mej ljudstvom agitovanje našega starega davkarja Zieglerja, ki zaradi bolezni v pisarno že dlje časa ne hodi, na volišče pa je prišel agitovat, ter volil kot davkarski uradnik s kontrolorjem Reisp-om in pristavom Grejanom s stranko ki se je tako ostudnih, nepostavnih sredstev posluževala. Neoziraje se na teh gospodov izobraženost, vsled koje vsako pravo prepričanje odpade, ne bili bi nikdar od teh treh gospodov, posebne pa od gosp. Grejana pričakovali, da bode kaj tacega naredil. Ni bil zastonj rudeč, kakor kuhan rok, ter se tamkaj sramoval, da Bi niti nobenega v obraz ni upal pogledati, kajti, ta dan zatajil je prvokrat v javnosti prav pošteno svojo naroduost, s kojo se je vedno tako hI i ni L Pri vhodu na volišče jedoega volilca zgoraj omenjeni kavalir Hana z občinskim redarjem vred na volišče niti pustila nista, da je moral oditi. Predsednik komisije, naš oče župan, spozabil ue ju tako daleč, da je tamkaj javno jednemu voblcu s pestjo zažugal, da bosta že skupaj prišla. Take nesramnosti bi se istinito ne bili nadejali. Pri nem-čurBki stranki volilo je vse, bilo vse veljavno — celo za jedno Ženo bo volili, ki je že več let mrtva. Narobe pri nas. Zavrnili so pooblastila, glasove, popolnoma pravilne. Na ta način dobili so v tretjem razredu šest glasov večine, če se bodo na našo pritožbo rečeni neveljavni glasovi odšteli, a naši prišteli, tedaj zmagali smo mi ne samo moralno, temveč tudi faktično. Bi li bil videl, dragi, hinavske obraze, ki si niso upali niti trenutek v poštenjaka obraz pogledati, temveč prodavši zadnjo kal svoje časti za par kup pijače, nesramnosti pijane kričati in tuliti po trgu — bi bil videl dalje otožni do solz ginjeni v tla gledajoči obraz volilca, zavisnega od nekega mogočnega (?!) nasprotnika, ki je zoper svoje lastne prepričanje nehote oddal komisiji listek z nasprotnimi kandidati in videl — kako se mu je v tem trenotku ulil po bledem obličji potok dobelih solza — tedaj zaielo bi bilo sigurno tudi v tvojem notranjem pokati, začel bi bil nehote" misliti, da tako delovanje nima bodočnosti, nima obstanka. Le resnica in poštenost je vez, ki jamči posamičnikom, kakor v obče vedni obstanek, jedino ona je nositeljca bodočnosti in nikdar nasprotno, česar se je Šoštanjska elite-stranka pri zadnjih volitvah poslužila. Da so nasprotniki na ta način in s pomočjo par nepostavnih glasov zmagali, je pač labko. Mi jim le čestitamo, kajti na tako zmago — na tak moraličen poraz gotovo veseli ue morejo biti. Gotovo bode čez tri leta drugače — posebno tedaj, Če se mi še tesneje svojega načela »Svoji k svojim" popriraemo. Opustimo vsako zvezo z našimi nasprotniki, tedaj bode zmaga gotovo naša. Ogibljimo se nam nasprotnih trgovcev Orela in Schlos-serja, ogibljimo se nam nasprotnih gostilen Breznik in Hanke. Ako bodo ti samo na nemčurske krajcarje navezani, tedaj se nam ni treba bati, da bodo čez tri leta zopet nasprotno volili. Sramota za vsacega, ki bode proti temu grešil. Kdor ni z nami, je proti nam. Domače stvari. — (Državnega zboru železnični od sek) dogotovil je svoje izvestje o dolenjskej že leznici. Izvestje razdelilo se je v torek mej poslance in pride daues v obravnavo. — (Glede- pogozdovanja Krasa) pred ložil se je zbornici poslancev zakonski načrt, po katerem so vse pogodbe in pisma, tikajoče se po gozdovanja Krasa, proste kolka in pristojbin. — (Vladika Strossraaver) pripeljal se je včeraj v Zagreb, od koder bo jutri popelje dalje v Rim. — (Imenovanje.) Gosp. Fran T o m s i g, župnik v Vili Viceutini, imenovan je dušnim pa stirjem v kaznilnici v Gradiški. — (Novostavišče za novo gledališče.) Kakor se nam javlja, vrše se pogajanja z goBpod E. Maverjem za njegovo vilo pri začetku Later raanovega drevoreda. To bi bil v resnici izvrsten prostor za novo deželno gledališče, ker bi stalo ob najživahnejem šetališči in blizu srediue mesta. Kakor čujemo, zahteva g. Maver za ves prostor z vilo vred 35.000 gld. — (Na Krumperku) umrla je daues zju traj graščakinja Adela baroninja Rechbach, rojena Aplaltrern v 24. letu svoje dobe. — ( K me t ij sk o i n go z d a r s k o r aza t a v o na Dunaji) otvoril bode dne 14. t. m. cesar sam. Tako čitamo v nemških listih. — (Mestua občina Beljak) dobila je dovoljenje, da sme na posodo vzeti 200.000 gld Posojilo bode se v 39 letih poplačalo, obrestovalo pa po A'/i'/o.- — (Današnji mesečni živinski se men j) bil je seveda slabo obiskan, ker je bil še le v pouedeljek veliki letni semenj. Prignalo se je 168 konj in volov, 90 krav in 23 telet, skupaj 281 komadov. Kupčija z govejo živino je bila slaba, s konji srednja. — (Vabilo) k letnemu zboru OrmoŽke podružnico družbe bv. Cirila in Metoda, ki bod$ v če trtek dne 15. maja 1890 ob 3. uri popoludne v Ormožkej čitalnici. Dnevni red: 1; Poročilo po družniČoega načelništva o društvenem delovanji in stanji. 2. Volitev prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika in za vsakega od teh po jednega namestnika. 3. Volitev poddružničnega zastopnika za veliko skupščino v letu 1890. 4. Predlogi. 5. Vspre-jem novih udov in uplačevanje društvenine. — (V Rušah) pri Mariboru so delavci v tamošnji tovarni za Žveplenke zopet začeli delati, ker se jim je mezda za 5°/0 zboljšala. — (Litijsko pevsko društvo) ima v nedeljo zvečer 11. t. m. ob Va8- ur» 8V°i običajni letni občni zbor v gostilni g. Ljudevita Tre o ta na pošti po vsporedu v pravilih naznačenem. Temu sledi pevski večer z večinoma novimi peamami, na kar opozarjamo vse ljubitelje in prijatelje lepega petja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Hrvatsko akademično zab. lit. društvo „Hrvatska" v Gradci) izvolilo je na glavnem zboru dne 3. t. m. za poletni semester nastopni odbor: 1. Predsednik: Mat. Jelača, stud. med.; 2. Podpredsednik: Josip Ml adi no v, stud. med.; 3. Tajnik: Tomislav Diki i r-, stud. med.; 4. Blagajnik: Ivan Toriser, stud. med.; 5. Knjižničar: Vladimir Skočič, stud. med.; 6. Revizorja: Adolf A n t o 1 a k, stud. med.; Vinko F orenbaher, Html. med. — (»Delavsko podporno društvo v Trstu") imelo je v nedeljo svoj mnogobrojno obiskani zbor, katerega je otvoril predsednik g. Mate Man dir, s primernim nagovorom, na kar je sledilo izveBtje tajnika g. Frana Polica. Društvo je imelo koncem preteklega leta 973 družabnikov in 193 družabnic; knjižnica brojila je 2463 knjig. Bolnikov je bilo 564 in 760 slučajev bolezni; podpore je društvo izplačalo 8537 gld., za zdravila pa 1158 gld. Iz izvestja blagajnika g. Schmidta je razvidno, da je moški oddelek imel 13.812 gld troškov in da se je za pokritje vzelo 1000 gld. iz hranilnice, isto tako za ženski oddelek 517 gld. 60 kr. Izvestja tajnika, blagajnika, pregledovalcev in pregledovalk računov, gospodarjev in knjižničarjev so se odobrila, potem pa se je vršila volitev, pri kateri se je oddalo 480 glasovnic. Izvoljeni so bili: Predsednik: Mandić Matko; tajnika: Kalister Vekoslav in Polič Fran; blagajnik: Schmidt Drago tin; odborniki: Živic Matija, Macher Ivan, Hervatin Miha, Gorup Jakob, Perhavc Jakob, Žitko Franjo, LovišČek Franjo, Fabjan Franjo, Krapeš Ivan, Novak Jernej, Klun Anton, Indihar Franjo, Lotrič Gregor, Vertovec Andrej, Slajko Anton, Čarga Franjo, Prele Josip in Lavrenčič Vincenc ; namestniki: Pegan Josip, Kikel Ivan, Besednjak Ivan, Rep Anton, Čuk Ivan in Kalister Ivan; pregledovalci računov: Pitamic Ivan, Kosovel Valentin in Furlaui Ljudevit. Ženski oddelek je volil odbornice: KronavMter Uršulo, Majcen Margarito, Rbtel Josipino, Kumar Ano, An derlić Ano, Berne Emilijo, Metlikovifi Terezo in Schmidt Marijo; namestnice: Brankovič Amalijo, Kogličer Jerico, Fabijan Viržinijo, Anderlič Ireno; pregledovalki računov { "VVinkler Elviro in Mikota Marijo. Zborovanje vršilo se je v najlepšem redu — (V Š e n t Jerneji pri Konjicah) na stal je preteklo nedeljo ob 11. uri po noči ogenj v gospodarskem poslopji posestnika Jurija Strurašaka in v kratkem upepelil poslopje in vse, kar je bilo v njem. Dve deklici in petletni deček spali so na svislih nad hlevom. Deklici sta se komaj rešili, deček pa je zgorel. Tudi dva prašiča sta zgorela. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Pogorelec bil je zavarovau. — (V Dalmaciji) je 113 zdravnikov, mej njimi jih je 15 v vladnej službi, 50 v privatnej, 48 v občinakej. V primeri s prebivalstvom ima Dal inacija po jeduega zdravnika za vsacih 4367 prebivalcev in na 113 štirijaških kilometrov, je torej v tem oziru bolje preskrbljena, nego Kranjska, Goriška, Istra, Bukovina in Galicija. Poslednja de žela ima po jednega zdravnika na 7270 prebivalcev. Najboljše je razmerje na Dolenjem Avstrijskem, kjer je 1893 zdravuikov, torej na 1214 ljudij jeden. — (V poštne hranilnice) uložilo se je pretekli mesec v številnem prometu na Štajerskem 61.749 gld. 24 kr., na Koroškem 19.720 gld. 70 kr., na Kranjskem 16.543 gld. 38 kr., na Primorskem 85.907 gld. 40 kr. V prometu s čeki: na Štajer Bkem 2,868.934 gld. 76 kr., na Koroškem 779.276 gl 42 kr., na Kranjskem 710 972 gld. 69 kr., na Pri morskem 1,171.538 gld. 84 kr. — (Pojasnilo.) V izjavi včeiajšnie številke našega lista bere naj se mesto goapej M. Kopač, gospodični M. Kopač. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Praga 7. maja. Izimši tovarno Ring-hofferjevo je od danes popoludne v vseh tovarnah za stroje splošen štrajk. Močne straže čuvajo vse tovarne. V tovarno češko-moravske delniške družbe so dopoludne strajkujoči delavci kamenje metali. V Kubinskega kantonski tovarni v Holešovicah je danes 400 delavcev delo ustavilo. KrakOVO 7. maja. Tukaj je delo ustavilo 500 trgovskih pomočnikov, ki so včeraj zvečer hodili po ulicah in trgovce silili, da so ob 9. uri prodajalnice zaprli. Strajkujoči trgovski pomagači zahtevajo, da se jim plača na teden zviša za goldinar, prodajalnice pa naj bodo odprte od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Karlovci 7. maja. Kraljevski komisar Nikolić naznanil škofu Brankoviću, da je cesar potrdil njegovo izvolitev patrijarhom. Nikolić bode dne 10. t. m. v kongresni seji prečital dotično ročno pismo cesarjevo, dne 11. t. m. pa novega patrijarha upeljal v urad. Berolin 7. maja. „Norddeutsche Allge-meine" javlja, da je cesar vsprejel povabilo avstro-ogerskega poslanika na obed 10. t. m. zvečer in da potem odpotuje v Slezijo. Pariz 7. maja. V Tourcoingu in Rou-baixu se položaj boljša. 15.000 delavcev je zopet delati začelo. Hamburg 7. maja. Zidarji ustavili so delo, isto tako tudi 1700 tesarjev. 26 delodajalcev dovolilo je 140 tesarjem deveturni delavnik, uro po 65 vinarjev. Filadelfija 7. maja. 2000 tesarjem dovolili so gospodarji osemurni delavnik. Bazne vesti. * (Koliko ima Rotšild?) Neki angleški list je proračuna!, da ima Rotšild nad 6250 milijonov frankov. Ko bi svoje premoženje v zlatih po jeden frank hotel pokladati drugega poleg drugega, bi ta zlati trak šel trikrat in pol krog zemlje. Ko bi pa iz tolarjev po pet frankov hotel staviti Eiflov stolp, bi lahko 10.416 stebrov napravil. * (Ženski doktor.) V Curihu so zadnje dni promovirali neko žensko kandidatinjo doktorjem modroBlovja. * (V južnej Indiji) je dobro živeti. Anglež dr. Lunu, ki je kot zastopnik Wesleyanske misijonske družbe 1888. 1. v južuej Indiji deloval, piše mej drugim : Funt govejega mesa stoji 10 krajcarjev (2 pence), cele četrt ovce 60 kr., funt jagnjetine 5 kr., dvanajst jajc 10 kr., štiri funte kruha 10 kr., pišče 12 kr. Navadno se dvakrut za juti kuje, potem je malica, za njo se pije čaj, potem pa opoludne obeduje. To stane za moža in ženo 15 šilingov (blizo 8 gld.) na teden. Dr. Lunu imel je jednajst služnikov, ki so ga vsi celo leto stali 26 funtov Šterlingov (okolu 312 gld.), a s tem si sami preskrbeli hrano in obleko, kakor je to ondu navada. Kar se tiče obleke, dobi se ondu šest popolnih oblek za 5Va šilinga (3Va goni) in sicer vse nove. * (Čud ni gost j e.) Po L i pskera vznemirja včasih prebivalce ubežoi medved, kakor je bilo nedavno. V Draždauah pa v zadnjem času jeleni neso nič kaj redki po mestnih cestah. Pred kratkim je precejšnje število jelenov plavalo po Labi nizdolu in jeden je iz reke prišel tudi v mesto, tekel po ulicah 8ein ter tja, dokler se ni zvrnil v neki prekop, kjer je poginil. Drugi pa so plavali dalje skozi mesto ter na druge j strani mesta zapustili reko in zbežali v bližnji gaj. * (Tekmovanje lepotic) 8e je v Rimu pričelo. Poslalo je mnogo krasotic svoje fotografije, in odločilo se je 60 najlepših, katerim so povrnili troške za potovanje v Rim in nazaj, ob jednem pa tudi vse troške, katere bi jim prouzročilo stanovanje v Rimu. Odlikovanih je bilo pet krasotic * (Grozna nesreča) pripetila se je v zadnjem času na postaji Oholin blizu Kolon je. Mlada deklica je namreč zamudila vlak in tekla za njim, ko je že odhajal, hoteča se odpeljati. Ko pa je ravno hotela stopiti v neki voz, zvrne se na tla in pride tako nesrečno pod vozove, da jo j*i vlak po dolgem razpolovil. * (Koliko zaslužijo v Londonu J« v> ljesnažci?) Letno poročilo društva čevljesnažcev v Londonu poroča, da vsakdo zasluži povprečno na dan 17 šilingov, tedaj nekaj čez 10 gld., od tega dobi vsakdo 3 gld. 80 kr. kot plačo, 2 gld. 50 kr. pa nalože v hranilnico. * (Gos s štirimi nogami) izlegla se je pred kratkim v Strzakovvem na Rusko - Poljskem. Vse štiri noge so popolnoma razvite; pri hoji pa goska zadnji nogi za seboj vleče. KCVEE 33T1 ►T :- „LJUBLJANSKI ZTON" Htoj i za v*e lelo gl«l> l.liO : za pol leta gld. 2.3 O I za Zlata renta......, 110 — 5°/0 marčna renta .... „ 101*55 Akcije narodne banko . . „ 946'— Kreditno akcije.....„ B00'95 London........„ (1835 Srebro........„ —*— Napol......... „ 9*41 C. kr. cekini......„ ''**57 Nemške marke.....„ f 8*05 4°/0 državne srečke iz I. 1854 25'I gld. Državne srečke iz 1. 18B4 100 , 178 Ogeraka zlata renta 4°/0.......103 Ogeraka papirna renta 5°/0......99 Dunava rog. srećke 5% . . . 100 gld. 120 Zemlj. obč. avrjtr. 4'/i fu zlati zaat. listi . . 117 Kreditno sivčko......100 gld. 185 Rtldotfove srečko..... 10 „ 19 Akcije anglo-avatr. banke . , 120 _ 149 Trauimway-društ. velj. 17U gld. a. v. . . . — danes H9 40 89 85 110*10 101-60 945 — 801*95 118-15 9-89»/, &B5 f>H*— 131 gld. 76 kr. W n H 5 n 75 , n 25 „ 50 . Restavracija hotela „Pri Slonu". O«! 1. maja n»i»rcj (356—B) Malošvehatsko in Puati« gamsko marčno pivo. S solo za poletno stanovanje odda se v prijetnem kraji na Gorenjskem. V kraji je železnična postaja. Več pove I-vrat« <Č*oi> v llontak, pošta L.eaee, (Gorenjsko). (360—3) St. 435. (370—1) Natečaj. Pri inestnej občini Ulov o Mesto je izpraznjeno mesto občinskega tajnika z letno plačo do 500 gld. Zahteva se primerna kavcija. — Prošnje so uložiti pri mestnem uradu Novomeškem lio SM. u -»- -l ;t.• (1083—35) I zobe In z»Hvja:; ^, ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploaibo-* iu vse •»■«►»► n c- opera«! j«*. — odstranil je "••»"0 iz jako line ■T i'J. I o iz najfinejšo 129) prisilio (21) ovčje volne. Nadalje no v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, Union za lovce in turiste, peiuvienne iu tosking za salonske obleke, Itreripir-tMiiu itiikiia zit gg uriftiliiike. blago i/, sukanca za moške in dečko, ki se sme prati, priHtnu plqne-gileti 1 ja- t*■ v tte jjniM i. 1 /.iiri'i zuNlonf 1 IVankii. Odvetniška pisarna m L>r. Frana Stor-a nahaja se od 1. maja t, I. naprej (359-3) K v Križevniških ulicah št. 2. | zdravišče. Rogatec-Slatina. Južne železnloe postaja Folldane. Sezona: o mineralnimi vodami, v boljših BpeceriJBkih in droguerijskih prodajaldioah in lekarnah tor v Ue^.ehiej hiši v Clniflci. Prevzetje gostilnice. Podpisanec usoja si s tem p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je prevzel gostilnico št, 39 v Poljskih ulicah (poprej Topolovec). Zagotavljajoč najboljšo postrežbo, kar se tiče jedil in pi jače, znainuje se (371) d spoštovanjem lekarna na Dunaji, Singerstrasse št. 15 „zum goldenen Reichsapfel", Kri eiaifcilue l kro- kr., 4 zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Men) nego jeden zavoj se ne more odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izrecno: „J. Pserhofer-ja bi čistilne krogljice'' in gleda na to, da ima vsaka Škatljica na pokrovu n a n a v o d i 1 u za rabo stojeći imenski počrk J. 1* h e rli o fer in sicer v Bi nule« i BI barvi. B«i I-/«-,-»i 'f<\ avaKI-iivio j- l»Hcrboier-ia. 1 lonook 40 kr., a ill /.ti H Ali 0/ve»IJIIie fra„k. vauo pošiljatvijo 65 kr. rlVi*rk'f/.*:k'«;* .,^.1^ proti katnru, hripavoati, krčevitemu kašlju i. t. d. JLJ ["Ml i V .NUK, ! steklenica 50 kr. Ameriška p Kft gUOUj i flakon 40 kr., h t'rankovano pošiljatvijo 05 kr. Zdravilna esenca ČPraške kapljice), JSidJiSl; slabej prebavljivost^ i. t. d. 1 steklenica kr. Angleški 6udezni balzam, i,:rSltk,*50 kr" m:lla 8te" ITSialrni^alri nniid Proti k,,šlJ» »• t. d. 1 škatljica 35 kr., s fran« ?lJ Cl /idllll «»IMIA oteklinam i. t. d. 1 lonček 50 kr., s frank pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol maza za profili,