Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi al 6/111
VENEC
ček. račun: Ljub« Ijana it 10.650 ia 10.549 za inseratef Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299?
Telefoni uredništva: dnevna slaiba 2050 — nočna 299«, 2994 ta 205«
lakaja vsak dan zjutraj. razen ponedeljka ia dneva po prazaika
Pravni red pesti v Španiji
Ogabni umor voditelja španskih monarhi-stov Calvo Sotella, ki so ga zaklali madridski redarji sami, je presunil vso Evropo manj zaradi osebnosti, ki je kot žrtev nemoralne politične borbe padla, marveč mnogo bolj vsled okolščin, v katerih se je ta zločin sam odigral. Preiskava je namreč nedvoumno dognala, da so ga umorili čuvarji reda, organizirani v ilegalne udarne čete, ki so si zadali nalogo, da na svojo pest maščujejo vse one tovariše, ki so zadnje čase padli v pouličnih bojih, ki jih je čedalje več po vsej Španiji. To je podoba sedanje Španije. Državna oblast je v polnem razkroju, ker se znaki razpadanja vladne avtoritete kažejo na najbolj občutljivem mestu državne uprave, ki bi moralo biti najmanj ranljivo, to je pri policiji, ki ima dolžnost, da brez ozira na režim, ki je slučajno na vladi, čuva red in varnost državljanov na osnovi veljavnih zakonov.
Španska vlada ljudske fronte se je ob mla-kuži krvi umorjenega politika res zavedla, da jo od vseh strani obdaja kaos in da se jc strup ilegalnega udejstvovanja, ki ga je z neverjetno lahkomišljenostjo če že ne podpirala, pa vsaj trpela, razširil sedaj tudi že med osnovne celice državne uprave. To pa pomeni, da je revolucija na novem pohodu. Vlada je res izpovedala voljo, da hoče napraviti red z železno roko, zaustaviti gnojenje rane in znova uveljaviti svojo avtoriteto, toda poznavalci se sprašujejo, kako in s kom, ko je celo policija sama na svojo pest takorekoč prešla med ilegalne struje.
Novi predsednik republike, ki je potem, ko ga je teža odgovornosti nekoliko ohladila, sprevidel nevarne čeri pred seboj, če prepusti Španijo slepim gonom ljudske fronte, ki jo od zadaj podpihujejo poklicni revolucionarji, se je hotel izogniti nevarnostim in izročiti oblast voditelju zmernega socializma Prieti, toda španski Ljenin, Largo Cabellero, je to preprečil, ker je slutil, da je za njegovo revolucionarno črto mnogo bolje, če se levičarske meščanske stranke obrozgajo z odgovornostjo za kaos in anarhijo, ki sta neizbežna, kakor da se obrabi socializem, ki bo kasneje lahko prevzel popolnoma v svoje roke oblast in državo ter jo izoblikoval po svojih revolucionarnih načelih. Ravno v tem je velika razlika med špansko in francosko ljudsko fronto. V Eranciji so socialisti Leona Bluma prevzeli največji del bremen^ in samo komunisti se vlade niso marali udeležiti. V Španiji pa se čutijo marksisti samo toliko z vlado povezani, v kolikor izpolnjuje njihove zahteve, v ostalem jo pa na vse mogoče načine izpodkopujejo. Medtem ko torej v Franciji socialistična stranka še kolikor toliko izvaja državno oblast in se uspešno bori s toki anarhije, ki proti njej pljuskajo iz komunističnega tabora, si španska vlada, ki nosi uradno napis vlade ljudske fronte, ne more nikamor pomagati, ker dejansko nima nobene avtoritete, kajti avtoriteta je pri socialistih in komunistih, ki nad množicami vladajo, v vladi pa niso udeleženi.
Umorjeni Calvo Sotello je položaj na Španskem par d,ni pred svojo smrtjo naslikal sledeče: »Na zunaj izgleda vse normalno. Vlada ima svoje seje, izdaja odredbe, se obnaša kot vlada. Toda na vseli področjih državne uprave vlada nezaslišan nered, neomejena samovolja, kjer sme delati vsakdor, kar hoče, ne da bi se mu bilo treba bati kakšne odgovornosti navzgor. To izgleda tako dovtipno in nesmiselno, kot da bi sredi pokopališča postavili kabaret s plesnim odrom.« Da ta izredno drastična kritika razmer desničarskega politika ni pretirana, dokazuje izjava, ki jo je po umoru Calve Sotella podal javnosti predsednik parlamenta Martinez Barrios, ki pravi dobesedno: »Položaj je tako resen, da ne morem povedati, kaj nam bo bodočnost prinesla. Umor Sotella dokazuje jasno, da državna uprava ali vsaj gotovi njeni deli ne delujejo več pravilno. Ako so žc državni organi prišli tako daleč, da izvajajo ilegalna dejanja, kako pa bo sploh mogoče preprečiti neodgovornim ljudem, da ne pojdejo razgrajat na ulice? Kje je avtoriteta oblasti? Nikjer je nc najdem več!« Obe navedeni izjavi, prva od desničarskega politika, ki je padel kot žrtev državne policije, druga od levičarskega moža, ki je največja opora obstoječega režima, dokazujeta eno: da je Španija prišla v nezavidljiv položaj, da državne oblasti nihče več nc spoštuje. Vsak se smatra za svojega lastnega gospodarja, ki ga zakoni ne brigajo več. Nad seboj ne priznava več nobene avtoritete. Kdo sc bo torej v takšni državi našel, ki bo v stanu prisiliti razjarjene in nahujskane množice nazaj v meje reda in spoštovanja zakonov? Plat zvona zvoni prepozno. Bližajo se nova hudourja.
Ko ie sedanja vlada prevzela oblast v imenu »ljudske fronte«, ne da bi predstavniki ljudske fronte sami nosili odgovornost oblasti, je radikalni marksistični levici prepustila vso svobodo. Mirno so požiguli cerkve, spuščali z di-numitom v zrak hiše nasprotnikov, podirali časopisna podjetja, si osvajali imovino svojih nasprotnikov, ki so jih prej pobili. Zaustavili se niso prod nobeno pravico življenja ali zasebne lastnine. Teror se je seveda razširil polagoma tudi na ostale politične skupine, kajti tam, kjer državna oblast ne varuje več osnovnih pravic državljanov, dobijo ti pravico samoobrambe, da se proti tolovajstvom pomagajo, kakor si vedo in znajo. Brezzakonitost še ni vdrla v stranko Gil Roblosa, čeravno je sedaj sumo še vprašanje časa, če nc bo tudi onu potisnjena tiu revolucionarno polje, če sc v poslednjem trenutku ne zgodi čudež in se nc uveljavi zopet državna oblast, ki bo ščitila življenje državljanov in njihovo iinelje. Gil Robles je to sam javno izpovedal v parlamentu, ko jc dejal, da bo kmalu prišel čojs, ko ne bodo več samo njegovi ljudje obžalovali žrtve političnega terorju. Od 16. junija dalje, torej v malo več kot v 14 dneh, je navajal Gil Robles, je bilo ubitih 61 ljudi, 220 ranjenih, 10 cerkva jc bilo pozgnnih, 9 duhovnikov z župnije pregnanih. 41 roparskih napadov na tuja imetja, 10 društvenih domov porušenih, 75 bombnih napadov nu ljudi in niso, 15 generalnih stavk in 129 krajevnih stavk. I o je pravni red pesti, ki ga ne bo mogoče vec dolgo prenašati. Čim dalie bo radikalna mark-
Kongres agentov Kominterne v Bredi na Nizozemskem
Obsežen komplot Kominterne
za zrevolucioniranfe zapadno-evropskih držav
London, 17. julija. »Times« objavjaljo dopis iz Nizozemske, v katerem njihov poročevalec pripoveduje, da je bil dne 30. junija v neznatnem kraju BREDA važen sestanek komunističnih veljakov pod vodstvom moskovske Komunistične internacionale. Sestanka so se poleg moskovskih agentov, ki so prišli pod vodstvom glavnega urednika »Izvestij« Buharina in generalnega tajnika Kominterne Dimitrova, udeležili tudi predstavniki komunističnih organizacij iz Francije, Nizozemske, Belgije, Avstrije, Češkoslovaške in Bolgarije. Sestanek v BREDI je bil samo zaključno dejanje že več dni trajajočih posvetov, da bi se Stalinisti (III infernacionalaj združili s Troc-kisti (IV. iniernacionala) za skupno komunistično ofenzivo za podjarmljenje zapadno - evropskih držav, to je Francije, Španije, Belgije in Nizozemske. Uspeh sestanka v BREDI je bil, da je bilo sodelovanje obeh komunističnih intemacio-nal pri omenjenem delu doseženo.
K gornjemu poročilu uglednega angleškega lista je treba pristaviti sedaj še poročila nemškega »Volkischer Beobachteria« o istem predmetu. Glasilo nemškega narodnega socializma, ki je o delovanju mednarodnega komunizma zelo poučeno, poroča o kongresu komunistov v Bredi v glavnem takole:
»Nizozemska policija jc sedaj dognala, da jc
bil kongres Komiintenne, na katerem jc bilo sklenjeno, da bodo Stalinisti in Trockisti na zapadu Evrope sodelovali, pripravljen iz Bruslja, kamor je že teden dni prej prišla gdč. Augez - tajnica vodje francoskega komunizma Thoreza, da vse potrebno pripravi. Dne 28. junija se je v Rotter-damu pojavil tudi Buharin, glavni urednik moskovskih »Izvestij«, istega dne tudi Dimitrov, tajnik Kominterne v Moskvi Na sejn dne 30. junija so bili navzoči zastopniki iz Češkoslovaške, Avstrije in Bolgarije. Iz Belgije 'ie prišel vodja troc-■kistov Verreecken. Čehoslovaki, Avstrijci im Bolgari so dopotovali čez Bazcl, Francijo in Belgijo z voznimi listki, ki jih je priskrbel »Inturist«, plačala pa »Mednarodna rdeča pomoč«. Velike zasluge za organizacijo sestanka ima Morriens, Dimitrovov agent, ki stanuje v Antverpnu v Belgiji«
Nizozemski dnevnik »Dagblad van Noord-brabant« objavlja scnzacionelme vesti o tem sestanku, ki jih »Volkischer Beobachter« ponati-skuje. Nizozemski list pravi, da je bil sestanek v BREDI le zaključek kongresa, ki se je selil iz PRAGE v PARIZ, v ROTTERDAM, v BRUSELj ter končno prišel v BREDO, kjer so bile sprejete resolucije. Izven sporazuma so ostali trockisti v Belgiji, ki jih vodi neki DUGE. Najbolj senzacionalna trditev tega lista pa je, da je središče vsega komplota na sovjetskem poslaništvu v BRUSLJU, kjer sedi neki RUBININ, ki pa je de-
Policisti zasedli magistrat
Ker niso dobivati nagrad za nadzorstvo nočnih lokalov
Pariz, 17. julija.
Zborniea je začela včeraj razpravo o zakonu o podržavljenju industrije in o reformi francoske banke. Desničarski poslanci se niso mogli vzdržati, da ne bi napadali tako zelo potrebnih socialnih reform v industriji, kakor je vojna, pri kateri so zasebniki zaslužili ogromne vsote. Seveda v tem oziru desničarska reakcija ni mogla imeti nobenega uspeha, ker javnost že zdavnaj kategorično zahteva temeljitih reform v tej industriji in pa v francoski banki. Desničarski poslanec Ferdinand Laurent si je izbral drugo temo, namreč agitacijo za ljudsko fronto v armadi. Grajal je, da se vojaki udeležujejo javnih manifestacij, pojejo internacionalo in korakajo z rdečo zastavo ter imajo odbore ljudske fronte v polkih. Baje tudi že vojaki zahtevajo 40 urni tednik. Vendar pa je Laurent na proteste večine izjavil, da teh dogodkov ne jemlje sicer tragično, ampak da so kljub temu zelo resni.
Kar se tiče zakona o nacionalizaciji, se bo raztezal samo na orožarne, ki delajo za armado, glede drugih pa se bo uvedla kontrola države, ki bO^kupila ali vs£ akcije ali pa en njihov del. V to svrho bo država morala izdati 1 milijardo frankov. Oba zakona sta bila sprejeta z ogromno večino.
Zgodil se je kuriozen slučaj, da je policija zasedla mestno hišo v Dunquerqueju. Ta mestni svet, ki je namreč socialističen, policistom n i i z-plačal zakonitih nagrad za kontrolo nočnih 1 o k al o v. Županu se je komaj posrečilo teh 50 policijskih agentov preprositi, da so mestno hišo zapustili, potem ko jim je zatrdno obljubil, da bodo dobili, kar jim gre. Policisti pa so mu dejali, da se bodo nemudoma zopet javili, ako obljuba ne bo izpolnjena.
Zaradi štrajka treh tobačnih tovarn v Parizu se meščani boje, da bodo ostali brez neobhodnih cigaret in cigar.
Po sporazumu Dunaj-Berlin
Bukarešta, 17. julija. AA. (Rador.) Zunanji minister Titulesco je dal »Universulu« izjavo, v kateri pravi med drugim:
Želimo si miru, ki ga obenem želimo okrepiti z Zvezo narodov. Sedaj, ko govore o reformi Zveze narodov, pravim:
»Bodite oprezni, prav tako pa tudi olajšajte postopek revizije. Ljudje se niso obnesli, ne pa pakt. V jeseni se bo začela v Ženevi velika borba in mi se bomo borili, da bi odstranili zlo, ki je nastalo. Bolj kakor kdaj prej jc naša vera v Zvezo narodov trdna. Hočemo mir. V to svrho pa potrebujemo zavezništva in prijateljstva z vsemi narodi brez razlike. Vsi tisti, ki jamčijo za meje Romunije in za meje naših zaveznikov, so s tem tudi naši zavezniki. Želimo prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo, prav tako pa želimo prijateljstvo z Italijo in Nemčijo. Prijateljstvo z Italijo ustreza v takšni mori našim čustvom, da ga je odveč poudarjati. Če Nemčija želi mir, ne vidimo razloga, zakaj ne bi tudi do Nemčije gojili čustva pravega prijateljstva.
Toda mi ne prikrivamo, da so naša prijateljska čustva namenjena v prvi vrsti državam Male zveze in Balkanske zveze, Poljski, Franciji in Veliki Britaniji, s katerimi je vedno spravljala svojo politiko v sklad tako Mala zveza, kakor Balkanska zveza.
Zemunska vremenska napoved »a 18. julij:
Jasno v severnih krajih. Možne krajevne nevihte.
sistiona levica smela za kulisami vladati poleg sence, ki nosi uradni naslov španske vlade, tim prej bo zajel v obupu samoobrambe in samoohranitve teroristični revolucionarni val tudi ostale stranke in tim prej tudi mora izbruhniti državljanska vojna, ki bo v strašnem krvavem metežu odločila, kdo bo v imenu državne oblasti delal red po Španiji.
Razvoj dogodkov v Španiji je torej precej jasen. Ali se bo marksistom posrečilo, da se polastijo države in jo vržejo potem v kaos bolj-scviških eksperimentov, ali bo poskusila desnica, da s terorjem prežene sedanje oblastnike in potisne državo v nove avanture, ali pa se 1,o po nekem čudežnem naključju zdramila še sedanja vlada in bo zavladala z orožništvom in vojsko, torej z diktaturo, dokler da se ne iz-cimijo nove možnosti državnega življenja in sožitja. Skok v negotovst v vsakem primeru. Vlada ljudske fronte v Španiji pomeni njeno smrt.
Nemški list
o vlogi Avstrije
Berlin, 17. julija. AA. (DNB). O avstrijsko-neniškein sporazumu piše »Berliner Borsenzeitung« med drugim:
Avstrija je sedaj postala to, za kar je določena po svoji zemljepisni legi: Za Madžarsko edina odprta vrata, za Nemčijo in Avstrijo in njune prijateljske stike edina zveza. Znana izjava predsednika madžarske vlade Gombosa, da leži os evropske politike mod Berlinom in Rimom, je dobila svoje potrdilo. Glede dunavske kotline in za vsa vprašanja v tej zvezi, zlasti za gospodarska vprašanja pa velja izjava pokojnega avstrijskega kancclarjn Seidela, ki je dejal, da ni mogoča nobena rešitev brez Nemčije. Enako mnenje dele tudi na Madžarskem, kjer pričakujejo, da bo avstrijsko-nemški sporazum pospešil razmah podunavskih dežel s pomočjo Nemčije.
Rim, 17. julija. AA. DNB jioroča: »Lavoro Fa-scista« napada v nekem članku poskuse francoske vlade, ki hoče na podlngi zveze med Francijo in Rusijo zgraditi protinemški blok. Francija nc uvidevu, da se je položaj popolnoma spremenil. Ali se sme govoriti o resnem evropskem sodelovanju brez Nemčije. Vsi, posebno pa Francija, morajo uvideti, da so mora sedanji položaj meriti z drugim merilom. Vprašanje osamljonja Nemčije jc odstavljeno z dnevnega reda. Danes gre za tn, da so odstranijo ovire med Nemčijo in ostalimi državami. Samo tako bo mogoče zavarovati mir v Evropi in njegovo bodočnost.
jamsko oni zloglasni Sun-jat-Senov prijatelj BO-RODIN, ki rma na vesti, da je zrcvolucioniraJ Kitaj. Boljševiška vlada ga je pod lažnjivim imenom poslala v Bruselj, da tam ponovi za evropski zapad isto, kar je storil v Kitajai. BOROD1N jc dokazal, da je stanu zamaiati cel kontinent.
Na podlagi sklepov v BREDI sc bo Trocki, ki živi sedaj na Norveškem, preselil v Španijo, ki jo smatrajo že za zrelo za sovjetsko diktaturo. Od tam se bo začela ogromna propagandna ofenziva, ki naj bi zejeki vso zapadno Evropo. 400 komunistov je bilo v ta namen določenih, da se stavijo propagandi na razpolago. Propagando pa bo vodil devetčlanski revolucionarni odbor, v katerem naj bi sc nahajala tudi DIMITROV in MANUILSKI od moskovske Kominterne, nadalje podpredsednik francoskega parlamenta DUCLOS ter generalni tajnik španske komunistične stranke DIAZ. Konferenca v BREDI je izdala komunističnim strankam nalog, da No 7.UNA| »n OFICIE1.NO ne smejo nobene stranke podpirati atii jo odobravati, NA TIHEM pa stavkarsko gibanic čim bolj širiti. Denarja stoji za to ofenzivo Kominterne, dovoli na razpolago.
(Gornje vesti prinašamo kot kronisti . Nimamo nobene možnosti, da bi sc sami o njih verodostojnosti prepričali, a tudi nimamo nobene pravice, da bi v resnicoljubnost listov, kot jc »Times«, a.li v poročevanje »Volkischcr Beobach-terja«, ki take možnosti imajo, dvomili. Op. ured.)
Češkostovaška-Rusija
Graditev direktne
železniške proge
Pariz, 17. julija, c. »L'0ouvre< prinaša vest iz Bukarešte, da je pod predsedstvom kralja Knrla bila seja vlade, na kateri je bilo sklenjeno, da se dovoli Češkoslovaški, da preko Bukovino zgradi direktno železniško progo s sovjetsko Rusijo.
Sporazum o Dardanefah
Montreux, 17. julija, c. Romunski zunanji minister Titulescu je sporočil v Montrcux, da bi želel, da naj sc podpis dardanelske pogodbe odloži do torka, ker hoče on osebno v imenu Romunije podpisati pogodbo.
Nemška vlada je namreč silno nezadovoljna s sporazumom, ki je bit dosežen v Moovtreuxu. Oficiozni nemški list »Die Poditischc und Diplo-matisehe Korrespo.ndc.nz« zelo napada dardamel-s'ki sporazum, češ da stavlja znova ves razvoj mednarodne politike v okvir pakta 7.N. Po tem sporazumu bo to,rcj sedaj Turčija sodelovala v bloku proti Ncmči;ii.
Danes je LMvinov slavil svoj 60-lctni rojstni dan. Brzojavne čestitke sta mu poslala iz Moskve Stalin in francoski veleposlanik Alphand.
Proti Arnavtoviču in tov.
Belgrad, 17. julija, m. Pred Državnim sodiščem za zaščito države se je danes dopoldne nadaljevala razprava proti Damjanu Arnautoviču in tovarišem Predsednik senata je sporočil sklep senata Držav nega sodišča v zadevi predlogov posameznih obtožencev, ki so jih stavili na včerajšnji in jirodvčeraj-šnji razpravi. Od teh predlogov je sodišče sprejelo tega, da se zasliši poslanec Joahim Kunjašič, nadi-Ije agenta Stevan Filipovič in Rakič ter pomočnik komisarja skupščinske policije Marjan Ujčič. Vse ostale predloge pa je sodišče zavrnilo.
Sledilo je čitanje zapisnikov o zasliševanju raznih prič na policiji in pri sodni razpravi, najprej zapisnik o zasliševanju dr. Milana Stojadinovi-ča, ki je v njem natančno opisal dogodke v narodni skupščini in tudi poudaril, da je v kritičnem *re-nutku ločno videl, da jo atentator moril z rovoiror-jem nekoliko čez njegovo glavo in da so jo za rsnk primer še malo sklonil. Vos čas, ko jo podnjnl svoj okspoze, jc budno pazil na Arnautoviča, kor je večkrat žo prej slišal, da se jo govorilo, da ho v skupščini tekla kri. Pravi, da so jo v skupščini ustvarila neka psihoza za umor in da jo prevzela tudi Arnautoviča, da so je odločil za ta korak. Izjava, ki jo je dal predsednik skupščino <"'irič na zapisnik, pravi, da jo tudi on budno pazil posebno na Arnau-toviča in da jc tudi pozval podpredsednika JRZ Joksimoviča ter mu naročil, naj za vsak slučaj naroči šestim poslnncom, da pazijo na tega nevarnega človeka. Bogoljub Jovtič jo dejal, da mu ni ničesar znanega o nameri atentata, kor so v njegovem klubu sploh ni ničesar o toni govorilo.
Čitanje zapisnika je trajalo skoraj do 2 |>o-poldne, nakar je bilo napovedano nadaljevanje razprave za jutri ob 7 zjutraj.
Evropa konferenc
Načrti za nova zasedanja državnikov — jeseni
Pariz, 17. julija, b. »Eclio de 1'aris« poroča iz Londona, da je angleška vlada sklenila, da bo istočasno, ko bo v jeseni vodila pripravljalna pogajanja z Belgijo in Francijo, jioslala v Beriin lorda Halifaxa, da stopi v zvezo z nemško vlado in da jo pridobi za skupno konferenco, za katero se zavzema tudi 90 f italijanske vlade Mussolini, ki itak pripravlja veliko akcijo v tej smeri. Per-tinax opozarja, da bi morala Francija tej konferenci že sedaj posvetiti posebno pozornost. Tudi gre za to, če bo to samo ožja konferenca med Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo in Belgijo, ali sc bo ia konferenca razširila še na Poljsko, Čeho-slovaško, sovjetsko Rusijo, Malo zvezo in Balkan-
sko zvezo. Pertinax sc zavzema za jioslednjo in je mnenja, da bi imela ožja lokarnska konferenen smisla samo tedaj, če bi šlo izključno za |>oretisko vprašanje. Ker pa jo v tem oziru igra že v naprej zgubljena, bi bilo vsekakor boljše, če bi prišlo do širše lokarnske konference, nn kateri bi se nemški problemi reševali ne samo z ozirom na zapadno Evropo, temveč tudi z ozirom nn vzhodno in jugozajiadno Evropo.
Londonska vlada je sklenila, da bo sodelovala nn lokarnski predkonferenci dne 22. julija v Bruslju, pod jiogojem, da bo kratka in ne bo naperjena proti Nemčiji.
Poseg v pravice Cerkve
Vojna proti Abesiniji, katere so se seveda udeleževali tudi sinovi slovanske in nemške narodne manjšine v Italiji, ni prinesla nobene spremembe režimske politike napram temu delu prebivalstva. Odnošaji med vlado oziroma fašističnimi organi in prebivalstvom, vzeti v povprečju, so postali nekoliko manj napeti, v kolikor so se oblasti spričo velikih žrtev, ki so se naravno od prebivalstva zahtevale, omejevale na minimum politično odioznih postopkov, vendar pa je nacionalistična politika nove Italije ostala v glavnem nespremenjena. Obljuba, da bo Primorje dobilo v ok viru tozadevnega zakona avtonomne občinske zastope, v katerih bi tudi prebivalstvo imelo nekaj besede, se ni izpolnila, ker se miselnost ni ne na eni ne drugi strani nič spremenila.
Po končani vojni, ki je v vsej Italiji sprostila izredno zmagoslavno razpoloženje, pa se je dosedanje normalno nenormalno stanje spremenilo v toliko, da se je v tržaški provinci, kjer je za pre-fekta J iengo, ki se je bil že, ko je zavzemal isto mesto na Goriškem, pokazal za energičnega izvajalca nacionalnih smernic režima v obmejnih pokrajinah, začel sunek, naperjen proti sedanjemu narodnemu stanju na cerkvenem polju. Zgodilo se je namreč isto, kar je bilo izvršeno leta 1933 v Beneški Sloveniji, kjer je videmski prefekt brez vsake vednosti in sporazuma z edino kompetentno ccrkveno oblastjo prepovedal rabo slovenskega jezika na prižnici, pri krščanskem nauku in pozneje tudi pri javnih molitvah vernikov v cerkvi, kar so njegovi organi naravnost sporočili župnikom. Danes stoje stvari v videmski nadškofiji tako, da je slovenščina v cerkvi v resnici tudi dejansko popolnoma izginila. Isto se je sedaj naredilo v ob-niočju tržaškega mesta.
Omejujoč se samo na dejstva v svrho informacije o dejanskem stanju, imamo v tem oziru beležiti sledeče: V mestu Trstu, kjer še danes živi 60.000 Slovencev, je slovenski jezik imel svoje zadnje pribežališče po nekaterih cerkvah. Poslužujoč se psihološkega razpoloženja, nastalega radi zmage v Abesiniji, se je začel pokret proti narodnemu jeziku v cerkvi najprej v mestnem okraju Barkovlje, v katerem živi 5COO Slovencev in samo 300 Italijanov. Tukaj je bil imenovan letos za župnika italijanski duhovnik, in sicer vprvič, odkar obstoja tam starodavna slovenska župnija. V cerkvi so se pojavili fašisti, ki so med bogoslužjem vprizo-rili zmedo, radi katere je- župnik menil, da mora odstraniti vzrok, to je rabo slovenskega jezika v cerkvi. Obenem je policija razpustila slovenski cerkveni pevski zbor. Prebivalstvo se je odslej izogibalo svoje farne cerkve in je šlo k slovenskemu bogoslužju v precej oddaljeni mestni okraj Ro-jan. 3. maja se je pojavila v Rojanu fašistična skupina, ki je onemogočila slovensko pridigo z glasnim hrupom. 4. maja se je ponovilo isto. Duhovnik je skušal izogniti se incidentom s tem, da je vernike pozval, naj glasno molitev sploh opuste in svojo pobožnost opravijo molče. Motilci bogoslužja pa so to smatrali za »izzivanje« in zopet začeli nemir, tako, da se je bogoslužje moralo sploh opustiti. Skflpina se je pojavila v cerkvi vnovič 10. maja. Komaj je duhovnik začel pred oltarjem Slovenski očenaš, je fašistična skupina začela velik Sum. »Končajte vendar enkrat s tem jezikom sužnjev (lingua di schiavi)!« so kričali. Spravili so se nad ženske, katerim so trgali iz rok slovenske moli-tvenike in z njimi tolkli po glavah navzočih'. Neko Marijo Brecelj, ki se jim je odločno postavila v bran in izjavila,' da bo slejkoprej molila v svojem
K debati o Zenici
maternem jeziku, ker je tako Kristus zapovedali so pretepli, Poseg svetne oblasti v to zadevo je obstojal v tem, da so Marijo Brecelj pozneje aretirali in odvedli v zapore. Rojanski župnik pa je bil poklican h kvestorju, to je policijskemu upravniku, ki mu je naročil, Ja mora rabo slovenskega jezika pri bogoslužju odpraviti. Ako bi se temu ne pokoril, se bo to izsililo po policiji. Proti temu je seveda takoj protestiralo pristojno cerkveno mesto, ker zadeva ni razburila samo slovenskega prebivalstva v Trstu, ampak tudi nekatere kroge italijanskih katoličanov z ozirom na to, da se je vse to zgodilo brez vednosti in proti volji cerkvene oblasti, toda rezultat pritožbe je bilo samo ponovno razočaranje.
Prefekt Tiengo je namreč odgovoril s tem, da ni prepovedal samo slovenskega jezika v farah Barkovlje in Rojan, ampak sploh v vseh cerkvah tržaške občine, torej tudi pri Sv. Jakobu, ki ima v Trstu relativno največ slovenskega prebivalstva, v Skednju, ki je sploh po veliki večini slovenski, in pri Sv. Antonu Novam, kjer se je slovenščina ravnotako že stoletja in stoletja rabila zlasti za delavsko ljudstvo in za služabnice, ki so hitele tja iz vseh krajev mesta k službi božji.. Vrhtega je policija razpustila edino in največjo cerkveno slovensko organizacijo v Trstu, namreč Marijino družbo za slovenske služkinje.
Ta samovoljna odredba prefekta je načelne in dalekosežne važnosti. V izključno cerkvenih zadevah je v katoliški cerkvi upravičen samo škaf, da daje naredbe in Ie njega morajo duhovniki poslušati. S svojo odredbo se je prefekt polastil pravice na delokrogu avtonomne cerkvene uprave in je s tem brez dvoma ogrozil neodvisnost in svobodo 'duhovnopastirskega območja Cerkve. Čl. 2334 cerkvenega zakonika določa, da tisti, ki izdajajo postave, naredbe ali dek-rete, naperjene proti svobodi ali pravicam Cerkve, zapadejo kazni izobčenja. Odredba tržaškega prefekta pa je tudi proti državni postavi, ker krši lateranske pogodbe od 11. februarja 1929. Čl. 22 konkordata pravi namreč, da se mora v narodnomanjšinskih krajih vršiti bogoslužje po predpisih Cerkve v jeziku vernikov. Prav zato, da namreč zaščiti duhovno pastirovanje v maternem jeziku vernikov, določa konkordat tudi, da se mora tam, kjer je del vernikov drugega rodu, nastaviti duhovnik, ki jezik tega dela razume. Zanimivo je, kako je policijski upravnik utemeljil, kako da more oblast na ta način kršiti konkordat. Dejal je namreč, da on razume določbo, da je treba vernike pastirovati v njihovem jeziku, tako, da jih je treba pastirovati v italijanskem jeziku, ki je jezik teh vernikov, saj italijanščino vsi razumejo, in če jo vsi verniki razumejo, se mora reči, da je italijanščina njihov jezik... Seveda Cerkev ne more nasesti takemu sofizmu, saj je papež Pij XI. v razgovoru z osnabriiškim škofom 'dr. Berningom aprila 1928 dejal, da je »pastirovanje v maternem jeziku naravna in nadnaravna pravica vernikov«.
Če bi obveljalo to, kar je odredil tržaški prefekt, bi to bil nevaren precedens za vse narodne manjšine v Evropi1, ker bi na ta način bilo čisto enostavno, oropati jih njihovega naravnega in nadnaravnega prava do dušne oskrbe v maternem jeziku. Postopanje trž. prefekta je tem bolj nevarno, ker pomeni le prvi udarec, kateremu ima po namerah režima slediti drugi, to je prepoved rjbe slovenskega jezika tudi v cerkvah velike težaške okolice' (Sv. Križ, Prosek, Opčine, Dolina, Bazi': vica itd. itd.).
Zganite se, kateri nosile odgovornost! 1
Uvoz železnih izdelkov
in slovenske železarne
Tudi slabo zaposlene slovenske železarne mom]o napredovali
Osnovna misel okrog dela na zgraditvi novih železarskih obratov v Ženici, za katere je dala država 214 milijonov dinarjev je ta, da je nova železarna potrebna radi tega, ker moramo sedaj preveč uvažali. Ta misel je tudi vodilna v vseli sestavkih, ki jih beremo v zvezi s propagando za novo železarno v Zenici. Vsa druga tolmačenja in tudi slučajni in nenierodajni napadi na slovenske železarne, ki se v tej zvezi omenjajo, kakor očitek monopola, ali očitek tujerodnega kapitala in celo očitek lege Slovenije, so le osebna mnenja posameznih piscev in za lase privlečena sredstva za jtodkrepljenje osnovnemu vzroku povečanja že-lezaren.
Ako pogledamo postavke uvoženih železarskih izdelkov, ki se niso nikdar tako precizno objaš-njevale in dokazovale kot nepotrebne in previsoke, kakor se prikazujejo v zvezi s propagando za zgraditev nove železarne, vidimo, da smo res bolehali na uvozu, ki je bil v veliki meri previsok. To dejstvo, da se danes uvoz železarskih proizvodov prikazuje vsevprek v revijah in listih,
i m a I udi za slovenske železarne koristne posledice in se moramo kot posestniki stare železarske industrije lakih objasnitev le veseliti. Iz teh poročil vidimo, da so se za uvoz železarskih proizvodov dovoljevali slo miljoni deviz istočasno, ko so bile vse slovenske železarne zaposlene do polovice svoje, po državni komisiji ocenjene produkcijske zmožnosti. Vidimo, da se je dovoljeval uvoz raznega paličastega železa, pločevine, žice, cevi, vijakov in žebljev. istočasno, ko so slovenske železarne obratovale le do 50% zaposlitve in istočasno, ko je morala ustaviti obratovanje za več mesecev večkral ludi (Jržavna železarna v Zenici. Dejstvo je, da bi bila vsa naročila zgoraj omenjenih proizvodov lahko izvedena v lastnih železarnah, ako bi jim bil« dana in bi našim železarnam ne bilo treba reducirati ali celo ustavljali (Zenica) obratov. Vprašamo Se le. zakaj živolari Guštanj, zakaj životarijo Štore, zakaj delajo jeseniške železarne, ki so po državni komisiji že leta 101-tl ocenjene na 130.000 ton kapacitete. le največ do 60 ali 70.000 ton letno, ko vidimo, da se dovoljujejo devize v stoinilijone za paličasto železo, za pločevino, za žico. za žeblje itd.? Vprašamo se ludi, zakaj je morala za več mesecev počivati in počiva v brezdelju železarna v Zenici že pri sedanji velikosti železarne? Ali po teh ugotovitvah ne pridemo do prepričanja, da bo povečanje železarskih obratov v državi doseglo prav nasprotni učinek, namreč tn, da bodo železarne obratovale le še z zmanjšano zaposlitvijo svojih obratov.
Dejstvo je, da nobena železarna v državi ni bila zaposlena veliko nad 50% svoje kapacitete. Ako sedaj kapaciteto železaren povečamo, kakor kaže pričela graditev v Zenici, nastane vprašanje, kdo bo to novo železarno zaposlil, iako, da se l>o obrestoval državni denar. Projekt nove Železarne
je določen na 1'80.000 ton letne proizvodnje, to je več, kot pa znaša sedaj celokupna letna poraba železarskih proizvodov v državi. Program železarne v Zenici govori, da bo zgrajena za izdelavo težkih profilov in tračnic. Ako pa pogledamo porabo teh izdelkov v državi, vidimo, da znaša letno le okrog 20.000 ton. Kaj pa bo Zenica delala še s KiO.OOO tonami, ali bo morda stala na ljubo slovenskim železarnam? Druga možnost je, da bo država sedaj ukinila dovoljenja na uvoz izdelkov, katere lahko izdelujemo doma že sedaj in kar se je vkljub temu uvažalo. Ako pride do tega, potem moramo v prvi vrsti računati s tem, da bo kvantu 111 razdeljen tudi med slabo zaposlene slovenske železarne, ne pa samo eni novi železarni, saj so prav naše železarne tiste, ki so vedno prosile, da se ta uvoz prepove, ker so njihovi obrati v stanju nadoknaditi vsak uvoz zgoraj naštetih izdelkov že pri sedanji kapaciteti. Pri vsem tem pa nastane še isto vprašanje, ki je obstojalo sedaj, namreč: ali bo mogla država zapreti ves železarski uvoz, ker prej niti tistih izdelkov nismo vseh izdelovali doma, ki bi jih lahko? Izgovor je bil v tem, da mora država tam, kamor proda tobak in agrarne produkte, tudi nekaj kupiti. Kakor pa vemo, kupi od nas največ Nemčija. Nemčija pa je tista, ki hoče vedno železo zamenjati, ker ga pač največ proizvaja v zakup. Vprašanje, je tudi, kaj bo z dovolitvami, ki jih imajo nekatere družbo na jugu za uvoz materljala itd. itd.? Pri vsem tem torej vidimo, da je za zmanjšanje uvoza železarskih proizvodov, ki jih naštevamo, nujna le prepoved deviznih dovolitev, da ostanejo naročila dotun in da bodo obstoječe železarne lahko kaj več delale. To se pravi: za rešitev železarskega vprašanja ni potrebna noVn želozarnn nego rigo-rozno in neizprosno Izvajanje carinskih predpisov. Graditi nove železarne in povečavali njihovo kapuci telo istočasno, ko so naše železarne nezaposlene, pa pomeni še z manjšati relativno njihovo zaposlitev.
Ni torej čudno, če se oglašajo nasprotna mnenja, ki pravijo, da je osamosvojitev v industriji v mnogih drugih panogah bolj potrebna, kakor pil, da se ta izgovor porablja baS v panogi, ki je brezposelna že v Sloveniji. Gotovo jc, da bo rova železarna' morala nekaj delati. Ker pa ni dovolj porabe v izdelkih, ki jih slovenske železarne ne izdelujejo, bo morala poseči ludi po izdelkih, ki jih je že za slovenske železarne premalo. Kaj bi bilo, če bi pred mislijo konkurence s slovenskimi železarnami raje zavzeli postojanke v bakreni, svinčeni, kabeljskl, aluminijski in drugi industriji, ki je pri nas ali ni, nli pa je res v lujlh rokah? Tam bi ne prizadeli nobene že obstoječe domače Industrije tako občutno, kot pri železarstvu. To so samo pripombe, ki bodo strokovnjakom morda korisll»G. -— Avguštin Kuhar.
Domači
Predsednik vlade in vojni minister na inšpekcijskem potovanju
Belgrad, 17. julija, m. Predsednik vlade
dr. Stojadinovie in vojni minister gen. Maric pa sta se včeruj popoldne odpeljala iz Kraljeva v ( arak. Med potjo sta se ustavila tudi v vasi Mrhač ter si ogledala vojaška skladišča. Pri prihodu v čačuk so priredili obema nadvse prisrčen sprejem, ki si sa je udele/ii.l tudi ban drinske banovine Predrag Lnkič. Takoj po prihodu v čačak, sta sc dr. Stojadinovie in general Maric podala v inženjerski tehnični zavod in si ogledala poslovanje istega. Obema ie bil prirejen banket na vrtu hotela »Kron«. Danes dopoldne je predsednik vlade v svojem rojstnem kraju sprejemal razne deptitaoi.je in se je zelo zanimal tudi za gradnje železniške proge Čaoak-Kraljevo. Po kosilu sta sc dr. Stojadinovie in general Marič odpeljala v Užice, od tu in pa bosta nadaljevala pot p roti Zlutiboru.
Na Bledu m bito nesoglasij
Belgrad, 17. julija. AA.Kraljevsko grško poslaništvo v Belgradu nas naproša, da objavimo tole poročilo atenske agencije.
Predsednik grške vlade je na trditev nekega grškega lista, da so na sestanku gospodarskega sveta Balkanske zveze na Bledu nastale težkoče in da obstojajo med balkanskimi zavezniki nesoglasja, odgovoril novinarjem, da grška vlada nima nobenega poročila o tem. — Lahko pa vam zanesljivo izjavim, je dodal Melaxas, da se nahaja Grčija v odličnih odnošnjili z vsemi svojimi zavezniki.
Pogreb Jarošenka
Belgrad, 17. jul. m. V Zemunu je bi! danes dopoldne pogreb v Ljubljani ponesrečenega letalca Jarošenka. Pred pravoslavno kapelo v zemunskem parku se je poslovil od pokojnega glavni ravnatelj Aeroputa inž. Tadija Soivlermayer, ki je med drugim v svojem govoru dejal, da je bil Jarošenko eden od prvih treh pilotov, ki so položili temelje našemu letalstvu. Za Sor.dermayerjem se je od pokojnega poslovil inž. Orest Krstič v imenu Aero-kluba. Za letalca je dejal,. da je bil prvi, ki je vzlete! na letalu Aerokltiba in da je bil eden od ve'ikih pionirjev našega letalstva; Ta njegova žrtev pa ne sme zaustavili naših stremljenj. Prijatelji so nato postavili njegovo krsto na lafeto, nak ar se je začel pomikati žalni sprevod na ze-munsko pokopališče, kjer se je pred odprtim grobom poslovil od pokoinega Jarošenka bivši glavni tajnik Obren Šobajič. Po njegovem govoru je bila krsta položena v grob. Nad pokopališčem je krožilo ob pokopu veliko trimotorno letalo.
„Pravda" o letalski nesreči
Belgrad. 17. julija, m. S strašno letalsko nesrečo pri Ljubljani se bavi tudi nocojšnja »Pravda« in med drugim pravi: »Nedavno se je govorilo, da je v naši javnosti -obstojat vtis, da v mnogih ustanovah ni čuta odgovornosti in da se zaradi tega kar iiaprej dogajajo--nesreče z letali. Toda ne obstoja več samo »vtis*, danps je to že mišljenje/ Strašna nesreča je- zabolela vsakega človeka, toda ne moremo-,samo ostati p.ri izraisihisožalja in sočutja. Kadar gre-,za-.nel>oiikp človeških', žirtev, se mora vsaka nesreča docela razjasniti. To pa ne od- onih, ki so strokovnjaki pri sami oni ustanovi, ne od teh šefov, ker ravno od njih javnost tega ne pričakuje, temveč, od strokovne anketne komisije, ki bi podala javnosti resnico in odstranila vsak dvom. Pomislite, kakšna ironija je to (če ne cinizem): nekateri poudarjajo, da so se našli nepoškodovani paketi! A kaj jc z ljudmi? Ljudje in paketi! Dosti je bilo neodgovornosti. Ne more se vse končati z opravičevanjem odgovornih. Skrajni čas je, da uradna anketna komisija poišče resnico in ugotovi odgovornosti
Nove zel. prorfe v Sloveniji
Belgrad, 17. julija, m. Današnje »Službene novi-ne« objavljajo uredbo o trasiuanju in gradnji novih železniških, prog Ta uredba predvideva med drugim nadaljevanje del pri gradnji železniške proge St. Janž—Sevnica, v čl. 4. pa, da se bo ppleg teh del gradila tudi proga Črnomelj— Vrbovsko, s čemer bo prišla Slovenija do za-željene zveze z morjem. Kakor smo že svojčas poročali, so. se, za gradnjo te proge zavzemali slovenski poslanci )RZ ter oba slov. ministra. Iste »Službene novine« .objavljajo tudi uredbo, ki jo je izdal na predlog prometnega ministra ministrski svet, o izrednih kreditih glede namestitve uslužbencev pri gradnji novih železnic. Čl. 3. te uredbe daje -prometnemu ministru pooblastilo, da lahko nastavi kot uradniške pripravnike VIII. pol. skup. po 50 inženjerjev in kot uradniške pripravnike IX. pol. skp. do 30 tehničnih uradnikov izven normalnega stanja osebja, ki ga določa redni proračun.
Plavalne tekme v Mariboru
Maribor, 17. julija.
Danes so vsi klubi zaključili z vežbami. Ilirija je popoldne počivala ter se pripravlja jutri na te?ko borbo, v katero gre kot favorit za državnega prvaku v plavanju. Po današnjem času, ki ga je dosegel Vilfan pri plavanju na 100 m v novem rekordu r)9.6 ter po izvrstnem času Ceraja in Sehela, je Ilirija tudi visok favorit v obeh štafetah, pu tudi v posameznih disciplinah. Edino v damskj disciplini bodo najbrže pred Ilirijo Jadranušiee. Predsednik Juga g. Nnrdelli je izjavil vašemu dopisniku, da je. popolnoma prepričan o zmagi svojega moštva, ki bo sedaj že trinajstič odneslo prvo mesto v tekmah z« državno prvenstvo. Jugovi plavnči pa niso radi prezgodnjih tekmovanj pripravi jeni ler ne bodo mogli pokazati to, kar bi sicer. Jug ludi ne bo pristal na to, da bi sodil vvateipolo tekmo /. Jadranom madžarski sodnik Schneller, ki ga je zve/.u nalašč za to tekmo naročilu iz Budimpešte. Jug zahtev« ali avstrijskega, nli jin češkoslovaškega sodnika, če pa jih ne lil bilo mogoče dobiti, notem naj bi sodil tekmo Kramaršič. /o i/, teli sporov je razvidno, kako veliko važnost polagajo Diil-lnatinci na tekmo med Jadranom in Jugom, ludi vodja Jadrana je optimist ter je vašemu dopisniku dejal, tla je. Jadran tako pripravljen, da si bo gotovo osvojil prvenstvo. Nocoj ob pol 9 bo zadnja seja razsodišča, no kateri se bo konenovrljavno določil vrstni red in ostale formalnosti, ki so s tekmovanjem zvezane.
Dunajska vremenska napoved: Jasno in vroče.
Zagrebška vremenska napoved: Jasno z lahnim povečanjem oblačnosti
odmevi ———
Dr, Adlešič v Zagrebu
Zagreb, t7. julija, b. Sinoči je prispel v Zagreb ljubljanski žujian dr. Juro Adlešič s tajnikom in referenti. Danes dopoldne je obiskal zagrebškega podžupana —• župan je na dopustu — s katerim se je dolgo časa razgovarjal. G. dr. Adlešič je nato obiskal ravnatelja zagrebškega magistrata dr. Bog-danoviča in se z njim dve uri informativno razgovarjal. Odposlanci ljubljanske občine so se zlasti zanimali za finančno poslovanje in reforme, ki jih je vpeljal zagrebški mestni župan dr. Erber, dalje pa glede denarnega poslovanja v mestnem poglavarstvu in računovodstvu. Odposlanci ljubljanske mestne občine ostanejo v Zagrebu še v teku jutrišnjega dne, da se podrobno seznanijo z administracijo zagrebške mestne uprave in samouprave.
Politika v toplicah
Belgrad, 17. jut. m. Včeraj je Nikola Uzunovič, ki se je mudil par tednov pri svojem sorodniku v Jagodini, odpotoval na večtedensko slavje v Soko banjo, kjer se je nastanil v hotelu, v katerem prebiva tudi Pera Živkovič. Takoj po prihodu Uzu-noviča v Soko banjo sc je v omenjenem hotelu vršil sestanek, ki so se ga udeležili Nikola Uzunovič, Pero Živkovič, poslanec Ignjat Štefanovič ter Milovan Lazarevič in še nekaj nepolitikov, ki se nahajajo na zdravljenju v Soko banji.
Prvak JNS, Boža Maksimovič, ki pa z novim vodstvom te stranke noče imeti nobenega posla, pa se je odpeljal na zdravljenje v Vrnjačko banjo.
tLejssžsmacjje za znižane voznine
Glasom Splošnega- pravilnika b Znižani vozni-ni, ki je objavljen v Službenih novinab kraljevine Jugoslavije, št. 156, z; dne 10. Vil. 1936, se razširja število voznih ugodnosti za državne in bano-vinske upokojence ter rodbinske člane državnih in banovinskih aktivnih in upokojenih uslužbencev. Navedeni uživajo na podlagi železniških legitimacij odslej 24 voženj pp polovični vozni ceni letno.
Nove legitimacije se bodo vpeljale s 1. januarjem 1937.
Da zamorejoi zgoraj navedeni uživati odobreno večje število povlaščenih voženj še pred 1. januarjem 1937, je predvideno, da se jim dosedaj izdane legitimacije opremijo s posebnimi kuponi za kontroliranje 24 povoščenih voženj.
Kupone za leto 1936 bo izdajala . za upravičence na teritoriju dravske banovine direkcija državnih železnic Ljubljana.
Drž, uradi naročajo kupone pri pristojnih drž. odnosno banovinskih oblasteh, katere jim likvidirajo prejemke. 1
S spiski je poslati glavni blagajni direkcije državnih železnic Ljubljana (čekovni račun 10207) po Din 2— za vsak kupon.
Za otroke, ki jim pripada po čl. 8 novega pravilnika legitimacija, in dosedaj nimajo legitimacije, se mora naročiti nova legitimacija s kuponom pe navedeni službeni poti. (Cena 10 in 2 Din.) - ■ ■ ; , - i
Umor v Slovenskih gpricaft
Maribor, 17. julija.
Od Sv. Barbare v Slov, goricah je* danes popoldne prispela vest, da so našli tam v samoti stanujočo žensko v njeni hišici mrtvo, Podrobnosti z.ločjna in ime še niso znani, Ne,ye se tudi, ali je bil izvršen umor, alj roparski umor. širijo se vesti, da bi morda prišla v poštev nobegla zločinca štern in Kolar, ki ju šc dosedaj zaman iščejo.
Huda nesreča kolesarja
Ljubljana, 17. julija.
Ob trifetrt na 9 se je peljal po Bleiivei-sovi cesti delavec »Unionske pivovarne« Bo.jt Lojze, ki je s svojim kolesom nesrečno zadel v dva mimoidoča. Izgubil je ravnotežje in z vso silo padci na glavo na cestni tlak in obležal negibno na tleh. Mimoidoči so mu priskočili takoj na pomoč, med prvimi pa je bil k sreči tudi vojaški zdravnik dr. Rankovič, ki je z največjim trudom z umetnim dihanjem spravil ponesrečenca zopet k zavesti. Položili so ga na bližnjo klop i.n ga močili po čelu in prsih. Prvotno ni dal orl sebe nobenega znaka življenja, pozneje pa ga je zdravnik le obudil k življenju. Ljudje so tudi takoj poklicali reševalni avto. ki je prepeljal, ponesrečenca v bolnišnico.
BSK: Ljubljana
Belgrad, 17. julija, m. Odbor BSK je za nedeljsko tekmovanje za državno prvenstvo, ki jo to igral v Ljubljani e SK Ljubljano, določil to-le moštvo: Glaser, Radovanovič, Nikolič, Arsenijevič, Lechner, Kneževič, Tirnanič, Vujadinovič, Marja-novič, I?ožovič, Glišovič. Za rezervo je določen Šur-donja. Mošlvo se odpelje jutri oh 9 zjutraj pod vodstvom predsednika dr. Živkoviča.
Sinoči je imel sejo odbor BSK, na kateri jc izdelal načrt tekmovanja za državno prvenstvo. V tem svojem načrtu BSK predvideva zvezo desetih klubov. Poleg tega prvenstvenega tekmovanja pa predvideva tudi pokalno tekmovanje pa zgledu tekmovanja za francoski pokal.
Osebne vesti
Belgrad, 17. julija, m. Z odlokom ministra za soc. politiko in nar zdravje je postavljen dr. lvan_ Pavšič, uradniški pripravnik drž. bolnišnice za ženske bolezni v Li-ublijani, za sekundarnega zdravnika iste bolnišnice v Vili. pol. skup. 7. odlokom vojnega ministra jc postavljen gradbeni inz. Arsenje Okolski za pogodbe,nega uradniku v dravski divizijski oblasti.
50 žrtev je zahtevala
železniška nesreča v Rusiji
Pariz. 17. julija. AA. Hnvns poroča iz Moskve: sele sedaj so zvedeli podrobnosti n icleznfški nesreči. ki se je zgodila 22. junija blizu Kariniskaje v vzhodni Sibiriji. Nesreča je zahtevala nad 50 irtev. .še večjo je število ranjencev, Zgodila se je zaradi nepazljivosti strojevodje, ki ni opazil signalov. Danes se jc začela pred sodiščem v Ciki razprava proti četverici, ki so obtoženi zaradi te nesreče. V Karintsknji je bilo v prvih šestih mesecih letošnjega lota ic osem železniških nesreč.
Francoska vojna industrija podržavljena
Pariz, 17. julija, c. Francoski parlament ie danes sprejel zakon o podržavlieniu voine industrije. Zakon je bil sprejet s 424 proti 85 glasovom.
t
Zadnja pot letalskih žrtev
f Tilka Pivkova
Ljubljana, 17. julija.
Kot druga žrtev bizoviške letalske tragedije je danes popoldne ob 4 nastopila svojo zadnjo pot učiteljica Tilka Pivkova. 2e pol ure pred pogrebom so se pričele zbirati množice za Leoniščem ter po Zaloški in Ahacljevi cesti, da zadnjega pa so se okrog mrtvaškega odra zvrščali ljudje in jo kropili. Ko so nekaj minut pred prihodom duhovščine prenesli krsto na prag, se je zgrnila okrog nje množica in globoko sočustvujoč nemo zrla vanjo.
Pogrebne obrede je opravil šentpeterski župnik g. Petrič ob asistenci še dveh gospodov, zdruzem pevci pa so pod vodstvom g. Prelovca zapeli pretresljivo »Vigred«. Nato se je razvrstil veličasten žalni sprevod, ki je med gostim špalirjem zavil po Zaloški in Ahacljevi cesti proti pokopališču. Med številnimi venci in šopki, ki jih je prejela pokoj-nica v zadnje slovo, sta bila tudi dva venca Aero-puta in sicer centrale v Belgradu in podružnice v Ljubljani. Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki za njimi pa skoraj nepregledna vrsta po-erebcev. Mestno občino je zastopal podžupan dr. Ravnihar, dalje so šli za pogrebom zastopniki drugih civilnih oblasti, zastopnik aeroputa in drugi. Posebno številni pa so bili pokojničini stanovski tovariši in tovarišice z banovinskim šolskim nadzornikom g. štrukljem in referentom za meščanske šole g. Wagnerjem na čelu.
Pred viaduktom, kjer so pevci zapeli »Blagor mu«, je iz žalnega sprevoda izstopilo le malo po-grebcev. Skoraj vsi so pokojnico pospremili na pokopališče ter se zgrnili okrog sveže izkopanega groba Po obredih in poslovilnem govoru, ko so začele' padati na krsto prve kepe prsti, ni ostalo nobeno oko suho in še dolgo so si pogreba podajali iz rok v roke lopatico in metali na krsto prst v zadnji pozdrav. Med pogrebnimi svečanosti je ves čas krožilo pod nebom vitko letalo, iz katerega je letalec vrgel v bližino groba krasen venec.
Pokojni učiteljici Tilki Pivkovi, ki ji bilo na tako tragičen način uničeno mlado življenje, naj sveti Večna luč! Užaloščenim sorodnikom nase globoko in iskreno sožalje!
f Df.AdoU Korče
Zadnja čast, ki so jo mogli številni prijatelji in pa javni predstavniki izkazati mladi žrtvi letalske katastrofe dr. Adolfu Korčetu, je bila izvršena danes popoldne ob 5 na veličasten način. — Pred uro pogreba se je zbralo v Fugnerjevi ulici pred Taborom in po naslednjih ulicah, ki vodijo
do Sv. Križa, ogromno število ljudi v častnem špa-lirju. Pred hišo žalosti pa so se zbrali najožji prijatelji in predstavniki. Nastrojena je bila častna četa vojaštva. Pokojnik je bil namreč rezervni častnik-sodnik. — Krsto s truplom je blagoslovil frančiškanski provincijal dr. Rant ob asistenci. — Zbor Jegličevcev, sošolcev pokojnika, pa je pod vodstvom g. Puša pretresljivo lepo zapel žalostin-ko »Človek, glej spoznanje tvoje«. Ko so krsto položili v mrtvaški voz, je vojaška četa oddala častno znamenje, vojaška godba pa je zaigrala žalni marš.
Razvil se je nato veličasten žalni sprevod, kateremu na čelu je stopala vojaška godba, ki je igrala žalne koračnice. Sledil je oddelek vojaške čete, nato pa so šli Jegličevci v velikem številu. Pred krsto so nesli nosači mnogo lepih vencev v belih barvah, sledil je tudi poln voz vencev, po večini v belih barvah, med temi pa je bil tudi venec Aeroputa v državnih barvah. Za krsto in za sorodniki so šli med drugimi zastopnik mestne občine, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, okrajni načelnik dr. Maršič, starešina okrajnega sodišča Jerman in zastopnik Okrož. sodišča s. o. s. Kovač, zastopnika Odvetniške zbornice dr. Krivic in dr. Fettich s skoraj vsemi ljubljanskimi odvetniki, mnogi profesorji pravne fakultete, več duhovščine, močan častniški zbor, številni rezervni oficirji, mnogo drugega občinstva, tako moškega kakor ženskega. Akademsko starešinstvo, katerega zvesti član je bil pokojnik, je zastopala močna deputacija s predsednikom dr. Gosarjem na čelu. V sprevodu je šel tudi minister v p. dr. Ku-lovec. Ob vsej poti od doma žalosti pa skoraj do pokopališča je občinstvo tvorilo zelo gost špalir in tako izkazalo pokojniku svoje spoštovanje. —
Na pokopališču so Jegličevci zapeli nad svežim grobom žalostinko »Blagor mu«. V imenu Jegličevcev, sošolcev, se je od pokojnika poslovil predsednik g. Hvastja. Letalo je v čast pokojniku spustilo na pokopališče venec cvetlic.
Nepozabnemu dr. Korčetu bo v srcih slovenske mladine, katere goreč pripadnik je bil, ohranjen trajen in vedno svež spomin! Naj mu sveti večna luč!
Dr. Horn bo pokopan v Ljubljani
Na vprašanje ljubljanskih oblasti v Berlin, je danes dospela od sorodnikov dr. Viljema ! Ilorna brzojavka, naj pokojnika pokopljejo v ! Ljubljani. Od sorodnikov Briiglacherjcve pa i do danes še ni nobenega odgovora.
njega razvoja našega letalskega prometa ne morejo zadovoljiti z uradno razlago »Aeroputa«, nego da je njihova dolžnost stvar vsestransko in s potrebno objektivnostjo preiskati, in potem vse ukreniti, kar zahteva varnost tega prometa pa tudi sloves in ugled Jugoslavije v inozemstvu.
V Cerkljah pri Kranju, dne 17. julija 1936.
Senator Ivan Hribar.
Mnenje strokovnjaka o letalski nesreči
2elja nas je vodila, da ustrežemo našim ci-iateljem z mnenjem strokovnjaka o strašni letalski 'katastrofi, ki se je pripetila 15. julija na Ljubljanskem polju. Obrnili smo se na nnženjerja, znanega tako v ikonstrukterskih, kakor tudi v letalskih krogih in ki se je v obeh panogah, ne samo teoretično, temveč tudi praktično izvezbal Iz njegdve obširne izjave moremo zaenkrat priobčiti le naslednje:
»Točnega pojasnila o katastrofi vaim seveda ne morem dali. Interesantna pa je skcnost 6beh nesreč, to je 1. 1933 in pa letošnje. Mnenja sem, da je kriva največ organizacija. Poznam vsa prejšnja m sedanja letala ljubljanskega letališča, le tega nisem poznal. Moram pa poudarili naslednja načela:
Pogoj moderne potniške vožnje z letalom je, da vodita letalo dva pilota in da so vsi instrumenti dvojni. Aiko odpove pilot ali instrument, stopi mesto njega takoj drugi v funkcijo. Letalo je izročeno na milost in nemilost sposobnosti pilota Ni treba smatrati za častno zadevo, ako pilot kdaj odpove, morda da ga obide trenutna neraz-položenost ali pa mu postane slabo, ker je to pač človeško in zato mora biti mesto njega lakaj pripravljen drugi pilot. Isto velja za instrumente, od katerih vsak mora imeli popolno rezervo. Bil sem pri nezgodi nekega češkega letala na Jadranu. Pilota ie zadela v zraku kap, toda mehanik je znal toliko, da je zasilno pristal in tako rešil vsaj svoje življenje, čeprav se je letalo razbilo. Naša letalska industrija tudi ni na višini. Izkušnje imam, da so domači izdelki, četudi delani po tujih patentih, za 50% slabši od inozemskih, s čimer nočem poniževati domače industrije, toda resnica je le ta. Doma izdelana letala so sicer bleščeča in lepo pobarvana, toda notranja konstrukcija ie premalo solidna. Domače tovarne morajo bolj gledali na solidnost izdelka kakor pa na zaslužek.
Kair se tiče megle na ljubljanskem polju, sem mnenja, da ni prav nič kriva nesreče. Moderna tehnika pozna aparate, ki sigurno regulirajo pot skozi meglo, saj sem videl nočne vaje letal ludi v naši državi, ko so letalci v popolni temi sigurno startali in pristajali pa se nikomur nobena nezgoda ni pripetila. Solidnost izdelka pa bi se dala za razbito letalo ugotovili že na lesenih ostankih.
Glede motorjev moram izjaviti, da je znamka »GibsY« res modema in sodobna, toda ako v časopisih berem, da je imel vsak motor po 135 konjskih sil, moram izjaviti, da je to le idealna zmogljivost. V resnici je mnogo manjša in zato razumem, da en sam motor ne more nositi letala v taki višini, kakor ie potrebno v primeru, da drug motor odpove, tretji pa sploh ne deluje. Iz lastne skušnje vem, da smo preizkusili motorje, pri katerih smo ugotovili, da imajo le 75% tiste zmogljivosti, kaikor jo napoveduie reklama. Številka na "itu na motorju označuje le teoretično zmogljivo praktična pa je mnogo manjša. Slvar konstruklerjev je, da praktično poizkusijo, ali ie potniško letalo les zmožno voziti samo z enim motorjem in ne samo idealno. Vprašanje je, ali so ponesrečeno lelalo kdaj preizkusili ob polni obtežbi, to je, da je potnike in prtljago nadomeščala primerna leža pesika.
Pred usodnim poletom bi bilo nujno potrebno, da bi letalo po celonočni reparaluri napravilo poizkus vsaj pol ure nad Ljubljano, preden sprejme potnike.
Poudarjam pa, da je pilotske služba tako tež.ka, da mora bili pilot živčno in fizično na mestu ter se ne sme nikoli zanašati na svoje skušnje in na že napravljene tisoče kilometrov poletov. En sam trenutek nepazljivosti zadostuje, da se pripeti največja nesreča.
Dasi sem tehnik in inžimer ler ne pedagog, naglašam pa, da je za letalstvo predvsem potreben moraličcn čut. Ta čut morajo imeti vsi od konstruktorja letala, tako do tvorničarja, mehanika upravitelja letališča, do pilota in potnika, letalstvo pa mora v naši državi slej ko prei priti v roke resnično strokovno izohraženih ljudi, izlo-čiti pa je tTcba toke, ki imajo o letalstvu le površno znanje.«
Vozni red — tudi vzrok nesreče
Ni še zaključena oficielna preiskava, in tudi, ko bo, nam najbrž ne bo mogla dati točne in količkaj zanesljive slike o vzrokih, ki so dovedli do te nesreče, kakor tudi pred tremi leti ni mogla. Vsi oni, ki bi mogli o tem kaj povedati, so kakor takrat, tudi sedaj, mrtvi, in so zato možne samo domneve. Nihče ne ve, kaj se je dogajalo zadnjo minuto v letalu, izpovedi očividcev pa tako divergirajo, da se tudi njihove izpovedi ne bodo mogle v polni meri vpoštevati. Kot pred leti je tudi tokrat, če že ne direktno, pa gotovo v precejšnji meri indirektno bila kriva gosta megla in bosta najbrž tudi v uradnem poročilu navedena kot glavni vzrok.
Ker se kaj drugega najbrž tudi ne bo dalo dokazati z gotovostjo, bo treba v bodoče poskrbeti za to, kako se temu stalnemu sovražniku avi-jatike čim bolj izogibati. Čudim se, da že pred tremi leti nihče ni pomislil na to. Vsakdo pri nas ve, da leži tudi ob najlepših dnevih — mnogokrat ravno ob teh najbolj — ob jutranjih urah nad Ljubljano in njeno okolico gosta megla. Zakaj pa je potem vozni red tako določen, da se vrši odlet iz Ljubljane ob takih urah? Gotovo je za potnike ugodno, če dospejo na Sušak še pred odhodom jutranjih parnikov, ali v Belgrad ob taki uri, ko imajo dovolj časa, da opravijo še vse svoje posle in se lahko Še isti dan vrnejo v Ljubljano. Toda ta ugodnost ne sme iti v nobenem primeru na račun življenjske nevarnosti potnikov. Zato. naj se v prihodnjih letih pri sestavljanju voznega reda letalske proge Ljubljana-Sušak in event. drugih prog, ki bodo šle preko oziroma iz Ljubljane, upošteva ljubljanska megla in naj se določi odhod oziroma prihod letal ob takem času, ko megle ni več. Če naša letala zaradi pomanjkanja tehničnih pripomočkov ali nezadostne tozadevne izurjenosti osebja niso v stanju opravljati službe v meglenem ozračju, naj se pač letenje omeji ali preloži na tiste ure, ko te nevarnosti ni. Naj leži v resnici krivda za nesrečo na katerikoli strani — defekt motorja ali morda tudi višino-mera, nezadostna pažnja ali prisebnost pilota — vedno bo megla slabo uplivala, bodisi da ne more pilot, tudi ako sicer letalo deluje brez napake, spoznati, kje leti, bodisi da je res nastal defekt in je pilot prisiljen, da si čim prej poišče mesto za zasilen pristanek.
Zato naj merodajni faktorji posvetijo v bodoče tudi določitvi voznega reda svojo pažnjo — isto kar velja za Ljubljano, velja ravno tako tudi za vse druge kraje, ki imajo mnogo megle —, da bo na ta način v bodočnosti odstranjen od vseh vzrokov, ki lahko povzročijo tako nesrečo, vsaj tisti, ki je, tako se lahko s precejšnjo verjetnostjo trdi, zakrivil pri nas v kratkem razdobju treh let dve težki letalski nesreči ob istih okoliščinah in na skoraj istem mestu. Hvaležni pa bodo zato tudi potniki, ki jih ne bo več obhajal tisti občutek negotovosti ali celo nevarnosti, ki ga povzroča nehote marsikomu letenje v megli.
Inž. Arnold Zupančič.
Mnenje g. senatorja
Ivana Hribarja
Razlaga letalske katastrofe, ki je bila priob-čena v današnjih ljubljanskih jutranjikih, pripisuje krivdo nesrečnemu naključju okoliščin in vremenskih razmer. Vendar pa se je koj ugotovilo, da so bile vremenske prilike dne 15. julija po voljne j še, kakor so v večini v mesecih juniju ali juliju. Ako pomislimo, da se je prav na podoben
način pred tremi leti takoj po odletu z ljubljan skega letališča ponesrečilo letalo z osem osebami, potem je ta podobnost tako frapantna, da je treba iskati vzroka drugod nego v naključju in vremenu, namreč v tem, da je letalo obakrat letelo prenizko, mesto, da bi se bilo vzdignilo na potrebno — in to ne na bogve kako veliko višino — in da je strmoglavilo na tla v prvem slučaju en kilometer, v drugem pa dva kilometra od letališča. Res je, da pri letalstvu nesreče niso izključene in da se dogajajo ludi drugod. Toda omenjeni dve nesreči ste-po mojem, in vem, da tudi po mnenju drugih, take vrste, da se državne oblasti v interesu nadalj-
Zborovanje JRZ v Šmartnem pod Šmarno goro
V nedeljo 19. julija bo v Šmartnem pod Šmarno goro veliko zborovanje )RZ, ki ga prireja on-dotna krajevna organizacija s sodelovamem organizacije JRZ za poljanski okraj v Ljubljani. Zborovanja se udeležijo številni somišljeniki iz severnega dela ljubljanske okolice, mnogi znani predstavniki sedanje politične smeri iz Ljubljane in pristaši z onstran Šmarne gore. Udeleženci iz Ljubljane, Dobrove, Sv. Jakoba, Dola in drugih vasi iz ljubljanske okolice odidejo skupno ob 3. iz Št. Vida, na meji šentviške in šmartinske občine pred gostilno Košir v Tacnu jih bodo sprejeli m pozdravili somišljeniki iz Smartna, nakar vsi v sprevodu in z godbo odidejo v Šmartno na zborovanje, ki se bo predvidoma pričelo okrog 4. jx>poldne. Poleg domačih bodo nastopili tudi govorniki iz Ljubljane. Vsi somišljeniki in pristaši dr. A. Korošca iskreno vabljeni.
Tovorne automobile m autobuse
izkoristite šele tedaj popolnoma, ako rabite žilavo, močno in trajno
gumo
(ontinenial
A. GOREČ d. z o. z.
Palača Ljubljanske kreditne banke.
Dravograd, dne 16. julija 1936.
Danes je po daljšem bolelianju, a vendar nepričakovano, kot je nepričakovana smrt vsakega dobrega duhovnika, ki ga ljudstvo ljubi, v 68. letu svoje starosti umrl infulirani prošl Volbenk Se-rajnik, dekan dravograjske dekanije. Zibelka mu je tekla v Porečah na Vrbskem jezeru, blizu Bla-iograda, kjer je deloval in budil Slovence k narodni zavednosti župnik Jannik. Je iz tiste slovenske korenine Serajnikov, ki že njihovo ime odkriva cela poglavja iz kulturne in politične zgodovine slovenstva. Tudi on je ostal zvest tradicijam svojega velikega rodu. Ni maral po velikih župnijah Roža ali Podjune, ni maral v mesta, pač pa se mu jc po par letih službovanja kot kaplan po narodnostni meji, da tam v (Juhu svojih prednikov varuje slovenstvo in dviga padajoči pogum. Globoko je oral brazde v timeniški dolini, kjer jc kot župnik v šent Lipšu bil steber slovenstva. Visoko izobražen, ljubitelj knjig, profrnjenih manir, na katerih se jc poznalo, da je sin letoviškega kraja, je imel veliko zvez z razno nemško gospodo, ki je kraljevala po gradičih sredi slovenske obmejne zemlje ler je v tej družbi, kjer jc bi! vedno neizprosen zagovornik slovenskih pravic, mnogokrat dosegel več, kot interpelacije v dunajskem parlamentu. Scrajniku tudi Nemec ni mogel prošnje odbiti. Od šent Lipša sc je ob izbruhu svetovne vojne pomaknil niže, a še vedno ob narodnostni meji, sem doli v Dravograd, ker sc zopet dotikala slovenska in nemška kultura. Njegove zveze, njegova značajnost, njegova neutrud-Ijiva ljubezen za slovenstvo, vse to je pomagalo, da se udarci nemške maščevalnosti, ki je razširjala naravnost strahovlado po obmejnem ozemlju, posebno pa v Dravogradu, kjer je bilo leglo fanatičnega nemškutarstva, niso tako občutili.
Veliko krivic je on sam natihem preprečil in še danes dotični morda ne vedo, kdo je bil njihov dobrotnik, ki se je vozil v Celovec, na Dunaj in tam udarjal po mizi če je bilo treba, da reši svoje Slovence preganjanja. Ni čudno, da ga je v Dravogradu, kot naslednika dolge dinastije pro-štov, vse vzljubilo in da je postal svetilnik na-
Moriiec alkohol:
rodne samozavesti v hudih časih, ki so nastopili ob jx)lomu Avstro-Ogrske ravno v njegovih krajih. Avstrijski četniki so vpadali v Mežiško dolino, ropali in plenili. Premagana vojska se je valila skozi Dravograd z italijanskih front, ropala in plenila. Takrat je bil prošt Serajnik največji. Cerkvena oblast ga je imenovala za generalnega vikarja Mežiške doline in v tej funkciji je postal pravi vodja tega od Koroške odrezanega dela, ki je bil tako srečen, da je našel svojo pot v veiiko domovino. Kot generalni vikar je z veliko avtoriteto branil pravice cerkve v razburkanih prilikah, a znal tudi z vso avtoriteto |>odpreti oblast, ki je le počasi prihajala v deželo in se tam organizirala. Lahko rečemo, da se imamo proštu Serajniku zahvaliti, da je Mežiška dolina prišla tako lepo organizirana in pomirjena, tako slovenska, v objem jugoslovanske domovine.
Tudi mu ne bodo Slovenci nikoli [»zabili, da je dosegel, da je Višarska Mati božja, ki je morala z Višarij bežati pred italijanskimi tojrovi, našla zavetišče pri lepem Sv. Križu nad Dravogradom, kjer je prebila vso vojno dobo, obdana od ljubezni tamošnjega prebivalstva. Pokojni g. prošt je dajal najlepši zgled njenega češčenja in je bridko jokal v procesiji, ko so jo nesli s hriba, da jo vrnejo višarskemu svetišču. Sv. Križ je bila njegova velika ljubezen. Koliko dnevov je tam presedel v spovednici in kako lepo je bilo tam gori, ko je prihajal in vedno hotel, da bodo cerkveni obredi čim bolj slavnostni. Zadnja leta mu bolehnost ni več dovoljevala teh vsakotedenskih romanj na goro in na Klančnikovo kmetijo spodaj pod njo, kjer raste starodavna slovenska korenina Klančnikovega rodu.
Njegovo življenje je bilo potrdilo vseh tradicij, ki se zgrinjajo okrog imena Serajnikov, a potrdilo tudi vseh lepih sporočil o dravograjskih proštih. Slovenci bodo zanj molili, da bi pri ilogu našel plačilo za svoj trud, ki ga je na zemlji tako nesebično razsipal za vero in za svoj slovenski narod. Naj v miru jiočiva!
Pogreb prošta Serajnika bo v Dravogradu v soboto, dne 18. julija dopoldne.
Pretresljiva žaloigra v Mariboru
Mož — notoričen pijanec — ustrelil svojo ženo
Maribor, 17. julija.
Danes dopoldne ob pol 11. se je zgodila na Aleksandrovi cesti št. 5t pretresljiva zakonska žaloigra. V prvem nadstropju dvoriščnega stanovanjskega poslopja je stanovanje zakoncev Ivana in Elizabete Ferlinc. Ivan Ferlinc je 43 letni ključavničar v delavnicah drž. železnic, rodom pa je iz Franikfurta v Nemčiji. Njegova žena Elizabeta je bila sedaj slara 35 let, doma pa je iz Zormanove hiše na Pobrežju. V zakonu sta se rodila dva otroka, 14 letna Eleonora in 13 letni Adolf. V Ferlinčcvi družini jc mesto sreče in zadovoljstva že lela sem vladal prepir in nesoglasje. Kriv pa je bil alkohol. Mož je bil noloričen pijanec, ki je zapravil vso plačo in vse, kar si jc žena s svojim delom prislužila. Nazadnje je prihajalo tako daleč, da je skrivaj odnašal z doma perilo in pohištvo ler ga prodajal, samo da jc bil denar za pijačo. Prodal jc tudi ženin šivalni stroj ter vso posteljno perilo. Žena jc bila prava trpin-ka. V pijanosti jo je mož pretepal in je sirovo ravnal tudi z otroci. Prišlo je tako daleč, da je v ženi dozorel sklep, da se loči od moža. Večkrat ga je že poprej z otroci zapustilo, pa jo je vedno znova preprosil, da se je zopet preselila k njemu. Obljubljal je, da se bo poboljšal, ostolo pa je vedno samo pri obljubah. Pred dvema mesecema ga je končnoveljavno zapustila. Otroke jc poslala k sorodnikom v Poljčanc, sama pa je našla zatočišče in stanovanje v hiši podpolkovnika Tirriča v Delavski ulici. Vložila jc tožbo za ločitev zakona in v kratkem bi se morala vršili pred sodiščem že razprava. Mož pa je začel zopet lazili okrog nje, na vse načine jo je nagovarjal, naj se zopet povrne in res jo jc pregovoril, da je danes zopet prišla — v svojo pogubo.
Zjutraj sta bila zakonca Ferlinc sama v .svo-jem stanovanju. Pri hišniku Kebriču so slišali, kako sta sc popolnoma mirno pogovarjala. Okoli pol 11. pa je začula Kcbričcva gospa, ki je bila tedaj na dvorišču, iz Ferlinčcvega stanovanja strel, ki pa je bil precej slab, kakor da je kdo ustrelil s flobertovko. Zaradi tega mu ni pripisovala nobene važnosti. Takrat pa ie že Ferlinc odklenil svoje stanovanje ter s pištolo v roki stopil do Kcbričcvega ter zaklical: »Kebrič, pridi sem, mojo sem ustrelil, pojdi po policijo in po zdravnika« Kebriču ie bilo tedaj jasno, do sc jc moralo odigrali v sosednjem stanovanju strašno katastrofa, vendar po sc je ustrašil naperjene pištole ter sc ie umaknil na dvorišče Skozi okno pa mu je zopet Ferlinc klical: »Ljudje božji, hitro po zdravnika, žena mi umira, ustrelil sem jo.« Tedaj je bila že vsa hiša pokoncu, kakor mravljišče, liudie so ooklicali stražnika, drugi so šli po
zdravnika. Ko je prišla pomoč, jc bila žena že mrtva. Strel iz 9 mm Sieyer pištole jo jc zadel v vrat trk ključnice ter ji prebil odvodnico, da jc izkrvavela. Morilec se je mirno vdal stražnikom z besedami: »Primite me, ker se nisem mogel ustreliti.« Pokazal je potem stražnikom, da se je poskušal tudi samega sebe ustreliti, vendar sc je patrona zataknila v cev ter orožje ni funkcioniralo. Na lice mesta je prišla komisija, ki je ugotovila dejanski stan Hišnica Kcbričcva je še pripovedovala, da je govorila s pokojno Elizabeto Ferlinčevo, ko je prišla danes k svojemu možu. Rekla jc: »Danes dopoldne bi morala oba k razpravi, pa ne greva, ker sc bova pobotala ter bova zopet skupaj živela.« Ko pa jc potem prišla v stanovanje ter je videla, da ga ji jc mož skoraj dobesedno izpraznit, ker je odprodal in zapil vso opremo razen ene postelje, jc zopet verjetno iz-prcmenila svoj sklep ter jc grozila, da se bo za vsako ceno ločila. Mož, ki je t>il že dopoldne pijan, jc videl, da žena ne odneha, pa jc segel po smrtnem orožju.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj no prazen želodec kozarec naravne »Franz losef grenčice«.
Profesor - žrtev Savinje
Celje, 17. juliju.
V Celju se je mudil 14. julija nu oddihu prof. Antc Anzulovič iz Čakovea. Danca dopoldne se ie šel koput na mestno kopališče na Savinji. Nekoliko pred 11, ko jc bil v vodi, mu je postalo naenkrat slabo in sc j c začel potapljati. Takoj sta mu priskočila na pomoč kopališki mojster Roduš Maks in kleparski mojster Kralj Josip, ki sta profesorja s pomočjo dijaka Jelena Ivana potegnilu na desno obrežje Savinje in mu nudila prvo pomoč z umetnim dihanjem. Takoj jc bil poklican tudi reševalni avtomobil, ki je profesorja Anzuloviča prepc-ljal v bolnišnico, kjer pa je kmalu po drugi uri umrl. Kakor se je ugotovilo, jc bil pokojni zelo nervozen. Profesor, ki je postal žr-ter Savinje, jc bil rojen 2. novembra 1888 v Novem Gradu, okraj Bcnkovac v Primorski banovini. Sedaj jc služboval na učiteljišču v čekoven, komor je bil tudi pristojen. V Celju • jc stanoval v hotelu Union, bil je sanice. Upra-I va bolnišnice jc brzojavno obvestila o trn-i gični smrti njegovega predpostavljenega v Ča-I koven
Drobne novice
Mladinski praznik v Stični
V okviru evharisličnih in jubilejnih slovesnosti v Stični je določen tu<li poseben dan za šolsko mladino — evharistlčni praznik otrok.
Kakor so lani jiohitoli otroci, najljubši gostje Jezusovi, na svoj praznik v ljubljanski Stadion, tako naj tudi letos otroci vsaj bližnjih dekanij po-romajo zopet k svojemu evharističnemu Učitelju v Stično!
Ta mladinski praznik evharistične obnove bo žo v nedeljo pred kongresom, t. j. 9. avgusta. — Gospodje duhovniki naj pravočasno zbero in od-jiošljejo prijave na >2upni urad Stična.. Vožnja bo gotovo četrtinska. Vsem, ki so bodo prijavili, bomo poslali posebne formula!',je za četrtinsko vožnjo. Večina župnij na Dolenjskem je dobila posebno okrožnico. Prijavijo pa se lahko tudi druge župnije, toda najkasneje in brezizjemno do 30. julija! Iz Ljubljane bo vozil jioseben vlak. najbrž takoj 1» 6 zjutraj, kar bo pravočasno sporočeno. Vendar smete brez skrbi že sedaj na to računati !
Spored otroškega evharističnega dneva v Stični bo sledeči:
Ob 8 pridiga, potem slovesna škofovska sv. maša s kratkim evharističnitn nagovorom Pre-vzvišenega pred skupnim sv. obhajilom. — Otroci naj gredo vsi k skupnemu sv. obhajilu, ker le tako bo imel praznik za nje kak pomeni
Ob 10 skupen zajtrk (vsi brez izjeme dobe mleko z a 50 par).
Ob pol 12 otroška verska prireditev, za katero naj kupijo spominske podobice po 50 par. — Po prireditvi dobe vsi malinovec (50 par).
• Ob pol 2 slovesne večernice z blagoslovom in zahvalno pesmijo ter [»osvetitvijo evbarističnemu Kralju.
Ob pol 4 odhod vlakov.
Starši naj dado otrokom na pot kruh, štruklje ali kaj podobnega, drugih jedil pa na noben način ne, ija ne bo sitnosti in nerednostl! Sicer pa 1h> za prav majhen denar tudi v Stični za mrzla jedila poskrbljeno.
Ciospodje! Poskrbite pa za zanesljivo vodstvo, če sami ne boste mogli z otroci. V vsakem primeru mora imeti vsaka župnija najmanj dva posebna reditelja oziroma rediteljici.
Zaradi potrebnega reda in pregleda naj zberejo voditelji posameznih skupin zgoraj omenjeni prispevek 1.50 Din in izroče takoj ob prihodu vse skupaj za njegovo skupino določeni stiški rediteljici. Prispevek je minimalen, zato ga zaradi enotnosti vsi izročite!
Pri večtisočglavi množici otrok bo organizacija njihovega praznika le tedaj uspela, če se boste držali ločno navodil in samo po svojih močeh sodelovali.
Med sv. mašo bodo vsi otroci molili kratko sv. mašo kot je v »Večnem življenju« na prvem mestu. Pri vseh slovesnostih bo skupno ljudsko petje znanih evharističnih pesmi in Belarjeve maše: Oče večni... Za pete litanije pa evhari-stični odpevi.
Pripravljalni odbor v Stični.
TIBIN
Senzacija za kopalce
Novo sredstvo brez masti in olja zanesljivo ščiti pred sončarico in naravnim potom kožo hitro porjavi Mala steklenica 100 gr Din 12'-velika steklenica 200 gr Din 20'—
Drogerija Kane, Ljubljana - Maribor
Koledar
Sobota, 18. julija: Friderik (Miroslav), muče-nec; Kamil. — Mlaj ob 1(5.19. Herschl napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
-f- V Radečah pri Zidanem mostu je odšla v Ivoljše življenje s. Vera Angela Golob, usmiljen ka sv. Vincenci ja Pavelskega, cand. med. Pokopali jo bodo danes ob 5 popoldne v Marijinem domu v Radečah. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom ilaše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Izpit za rezervne pehotne podporočnike na
oficirski šoli v Bilečah so napravili izmed Slovencev: Vasilij Terseglav, Marjan Brecelj, I. Aljan-čič, .losip Penca, Alojzij Grebene, Vladislav Šu-ster, Drago Ažman, Ciril Belšak. Alojzij Zupančič, Srečko Kajnih, Alfred Bibič, Adolf Anion, Bogomir Mohor in ilarold Schweigor,
Vsi, ki trpite
na kurjih o?es§h
pridite, da Vam jih s koreninico in brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7 30 do 12. ure, V KOPALIŠČU HOTELA »SLON«. FRANČIŠKANSKA ULICA 3.
— Kaj je s pokojninami? Neznosno stanje, ki ga morajo prenašati upokojenci dravske banovine, kliči po nujni odpomoči. Neredno izplačevanje pokojnin od meseca do meseca tira ubotre upokojence naravnost v obup. Nad 15.000 upokojencev pričakuje dnevno in nestrpno denarnega poštarja — a zaman. Prosimo in zahtevamo, da finančno ravnateljstvo nujno poročil na pristojno mesto o neznosnem stanju in zahteva potrebno dotacijo za izplačilo pokojnin. Brez denarja vendar ne moremo živeti. Uredi naj se arahžman s poštno hranilnico ali hipotekarno banko. Nas ubogih upokojencev pa ne pustite čakati do konca meseca in — stradati. Naj ne ostane naš glas, glas vpijočega v puščavi. — Upokojenci.
— Zaključek prvega tečaja gospodinjske šole T.a gostilničarske gospodinje je bil minulo sredo, dne 15. julija. Kot zastopnik kralj, banske uprave se je udeležil banovinski svetnik g. Brozovič, kot zastopnik zbornice TOI g. dr. Koče, kot zaRtopnik združenj goslilničarskih podjetij g. ravnatelj Pe-teln, g. Maček in g. Bežek. Tudi odbor društva gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje je bil Številno zastopan. Skoro vse gojenke oo z odličnim in prav dobrim uspehom končale šolo. Večina jih je oJšla n« svoje gostilničarske domove, le nekaj
S h pa odide v hotelirsko brezplačno prakso na led v prvovrstne hotele. Nudile so se absolventkam Soie imenitne seveda tudi odgovorne službe, da se mladenke nekaterih sprejeti niso uoale. —
Vpisovanje za prihodnje šolsko leto bo do 30, julija za notranje, do 10. septembra pa za vnanje gojenke. Prijave sprejema šolska pisarna Ljubljana Privoz U, —
—	Tretji izkaz o darovih za Marijino kapelo v Planici. Rateški domačini so darovali: Frančiška Juvan 100 din, Jan. Kavalar 30 din, Andrej Vole 20 din, Jož. Kopavnik 50 din, Alojz Cuznar 20 din, cestar Jože Mertelj 50 din, Kavalar Urš, 20 din; skupaj 290 din. Neimenovani 50 din, g. župnik Fr. Govekar, drugi dar 100 din, g. Valerija Kralj iz Ljubljane 50 din, dr. F. Saulik, Julijan in Nikola Saulik iz Zagreba 300 din, gospa iz Ljubljane 100 din, g. poslanik Švegelj 100 din, Matko Grom iz Hercegovine 50 iin, rateški letoviščarji 70 din, razne zbirke med dobrotniki 3787 din. Skupaj je 4897 din. Ako prištejemo tej vsoti že poprej izkazane prejemke, smo dobili do zdaj vsega skupaj 11.620 din. — Bog plačaj vsem blagim darovalcem! Lepo se priporočamo še v prihodnje, ker naraščajo stroški od dne do dne. Hudo bi bilo, če bi omagali sredi dela. — Župni urad Rateče— Planica 16. julija 1936.
—	Podporno društvu železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obvešča vse delegate in člane, da redni letni občni zbor ne bo 19. t. m., temveč 2. avgusta t. 1. — Odbor.
—	Radi popravila mostu čez Savinjo na Ljubnem, bo v dnevih od 21. do 24. julija t. 1. ustavljen ves vozni promet na banovinski cesti iz Rad-mirja proti Logarski dolini.
—	Avtoizlct. 29 julija — 6. avgusta v Berlin, 3.—7. avgusta na Dunaj, 7.—9. avgusta na Gross-glockner. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
BLATNO KOPALIŠČE
PIEŠTPNY:
Huda neuralgija se ublaži že po nekoliko toplih blatnih kope-lih. - Novi pavšalni ^^^^^^^^^^^^^^^^ cenik. Denar lahko
nakažete potom vsake jugosl. poite. Pojasnila: Zagreb: Pieštany Informator, Strossmayerov trg 1/11.
—	Slovenska kuharica — velika izdaja z mnogimi slikami v besedilu, osmi izpopolnjeni in pomnoženi natis, priredila S. M. relicita Kalinšek, učiteljica na gospodinjski šoli v Ljubljani. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1935. Str. 728, cena v platno vezani knjigi 160 din. Osma izdaja! Ali je treba boljšega priporočila? Stotisoč izvodov te knjige je že šlo med naše slovenske gospodinje in še je bilo po njej tako povpraševanje, da je bflo treba nove naklade, čeprav ie stara komaj pošla. Prav nič se pa ne bo čudil temu ogromnemu uspehu te knjige tisti, ki pozna slična dela velikih tujih narodov, kajti po svoji kakovosti in svoji opremi lahko tekmuje z vsakim. Toda vsak ponatis se še prav bistveno izboljšuje. Ta naklada je n. pr. za 50 strani obsežnejša ter popolnoma nanovo opremljena s slikami, ki jih je tudi znatno več. Obsega skoro 200 novih receptov. Izkušena pisateljica pazno sledi vsemu modernemu napredku kuhinjske umetnosti, ki začenja n. pr. vedno bolj ceniti zelenjave. Zato ima samo v tem razdelku nad 30 novih receptov, podvojeno je poglavje o serviranju, enako je razširjeno jioglavje o jedilnikih itd. Skratka: to ni goli ponatis prejšnje izdaje, temveč čisto nova prireditev, zaradi česar bodo gotovo segle z veseljem in z zanimanjem po njei tudi tiste gospodinje, ki že imajo katero izmed prejšnjih izdaj. Zlasti starejše ne moremo niti primerjati več s to. Brez te »Slovenske kuharice« si res ne moremo misliti danes nobene slovenske kuhinje.
—	Ponesrečen vojaški godbenik. Včeraj po polnoči so obmejni stražniki prepeljali na Jesenice 18 letnega vojaškega godbenika Stanka Jam-ščaka. Janiščak je bil na dopustu na Gorenjskem ter je šel na izlet na Rožco nad Jesenicami. Hotel je natrgati nekaj planik, pri tem pa je padel z visoke skale ter zdrknil na avstrijsko stran, kjer se je težko poškodoval. Pri padcu si je prebil lobanjo ter je dobil pretres moŽgan. Jamščaka so prepeljali z Jesenic z avtomobilom v Ljubljano v vojaško bolnišnico. Stanje ponesrečenega mladeniča jc smrtno nevarno.
—	V žitnem polju najdeno truplo, žanjice posestnika Hočevarja na Studencu pri D. M. v Polju so v četrtek dopoldne med žetvijo našle na njivi, ležeči ob železniški progi pri Zalogu, elegantno oblečeno žensko truplo, ki je bilo že v razkroju. O najdbi obveščeni vevški orožniki so skupno z banovinskim zdravnikom dr. Andrejem Jenkom napravili lokalni ogled. Pri ženski niso našli nikakih dokumentov niti pisem. Zraven pa malo stekleni-čico, ki ni kazala posebnega vonja po kakem stru|>u. Vsekakor je moralo truplo tam ležati najmanj 14 dni. Po ogledu so truplo prepeljali v mrtvašnico k D. M. v Polju. Nadaljnje poizvedbe so dognale, da ni bil izvršen kak zločin, pač pa je ženska Ljubljančanka Gabrijela T. izvršila samoutnor zaradi hudih denarnih stisk in ker so proti njej prihajale na policijo ovadbe zaradi sleparij. Gre za prav visoke vsote. Dobilo se je tudi pismo, ki je bilo 0. t. m. oddano na pošto v Ljubljani na neko znanko. ko ji ie obupanka kratko naznanila, da gre v smrt, ker jo je ovadila Oabrijela T. je bila včeraj pokopana na pokopališču pri D. M. v Polju.
_ Vid Vašh oBl si obvarujete le z optično
čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Ljubljana
20. t. m. ob 8 zjutraj v šolskih prostorih. — Kdor se zanima za napredek slovenske stenografije, iskreno vabljen, da prisostvuje zanimivi tekmi. — Vstop vsakomur dovoljen.
0 Pleskarji so zvišali cene. Podpisano združenje obvešča cenjeno občinstvo, da 6e je z ozirom na povišanje cen materialu na zadružnem sestanku dne 3. junija t. 1. sklenilo tepiu primerno povišati tudi cene svojim izdelkom. — Združenje sobo-črko-slikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani.
0 Poziv. — Cenjene g06jx>dinje prosim, da pridejo po shranjene obleke v Radion posvetovalnico.
© Dr. Marušič prevzame pisarno dr. Korčeta. Odvetniški zbornici je javljeno, da prevzame pisarno dr. Adolfa Korčeta senator dr. Drago Marušič, ki je hkratu javil, da obnovi svojo odvetniško prakso.
Danes
KONCERT
na vrtu hotela
vojaške godbe
UNION
Jutri nedelja
KONCERT vojaške godbe na vrtu holela
© Razmere na ribjem trgu. Zaradi vročine je dovoz morskih rib na ljubljanski ribji trg dokaj neznaten. Danes je bilo uvoženih do 200 kg rib. Dovoz je v tem času sploh riskanten posel. Na gornjem Jadranu je ribji lov zelo slab. Izredno bogat pa je ribji lov okoli šibenika in Splita. Toda transport tamošujih morskih rib v Ljubljano je zelo težaven. Traja celih 26 ur in je naravnost nemogoče, da bi prispele ribe popolnoma sveže k nam. Transport rib s Sušaka traja po železnici 12 ur, z avtom pa samo 5 ur. Zaradi počitnic pa je nastopila tudi na ribjem trgu tišina, kajti bogata gospoda, ki si ob petkih privošči morske ribe, jo je odkurila v razna letovišča. Včeraj so bile skiiše po 16, velike sardele 14, male sardele 14 in girice prav tako 14 dinarjev kilogram, ščuke so bile 22, žive postrvi 40, belice 10—12 din. Raki so bili 2—3 din komad. Obisk in kupčija sta bila slaba.
r
I M
KINO SLOGA
TELEFON 27-30
Danes ob IS., 19.15 in 21.15 uri premiera prelepega ln dr&matsko napetega tllma
—umi
n
sJ
© Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov.
© šenlpetcrsko prosvetno društvo obvešča člane, da daruje agiltu prosvetni dclavec g. Franc Do bovšek v nedeljo svojo prvo sv. mašo. Novomašniku bo govoril g. škof dr. Oregor Rožman. Narodne noše naj se zberejo ob 8.45 pred cerkvijo. Na predvečer ob 0 prirede pevci in pr<5sveta podoknico pred domom — Odbor.
© Družba sv. Vlncenclja Pavelskega v Ljubljani. Ljubljanske in okoliške Vincencijeve konferenc« bodo imele jutri, t. j. 19. julija na god sv Vincencija Pavelskega skupno zborovanje v Ma-rljanlšču. Ob 7 bo v marijaniški kapeli sv. maša s skupnim sv. obhajilom, ob pol 9 zborovanje v gledališki dvorani zavoda. Vsi delovni člani konferenc pa tudi dobrotniki in prijatelji karitativnega gibanja, se nujno vabite, da se sv. maše in zborovanja v polnem številu udeležite.
© Promenndni koncert. Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi v nedeljo, dne 10. t. m., od 11.15 do 13. promenndni koncert pri Tivolskem gradu. S|)ored, ki bo obsegal izključno skladbe slovenskega skladatelja Viktorja Parme, ho izvajala godba Nar. žel. glasb, društva *Sloge« pod vodstvom g. kapelnika lleriberta Svetla.
© Običajna vsakoletna sfenografsk« tekma ob sklepu šolskega leia na Christofovem učnem zavodu v Ljubljani, Domobranska cesta 15 bo v ponedeljek
Zvezdni utrinki & j-
Kot dopolnilo najnovejši Foxov zvočni tednik
Med dvema ognjema
© Zanemarjen zgodovinski spomenik. Na Cesti dveh cesarjev, tam, ko ta cesta zavije na Vič, stoji že več desetletij lična mala stavba, nekaka zidana uta,. ki je jiosvečena spominu onega svetovnega važnega in za Ljubljano zgodovinskega dogodka, ko sta se na tej cesti na sprehodu sestala in sprijaznila tedanji avstrijski cesar Franci, in ruski car Aleksander L, ki sta se udeležila v začetku prejšnjega stoletja mirovnega kongresa v Ljubljani po zaključenih napoleonskih vojnah. — Zgodovinska razmerja so se mnogo izpremenila. Danes ni več ne avstrijskega cesarja in ne ruskega carja, toda spomenik zasluži, da ga ohranimo in vzdržujemo. Sprehajalcu, ki ga še zavede pot na to cesto, pa Je mučno gledati ta spomenik. Ves jc zanemarjen, saj služi tako rekoč za javno stranišče tako sprehajalcem kakor tudi kolonistom iz bližnje naselbine. Apeliramo nu občino, da ta škandal popravil
kino union
I Danes ob K., 19.16 ln 21.1B url poje sloviti tenorist H Jeseph Schmidt v pevskem filmu
I Zvej
■ Kot di
© Mestna finančna uprava, mestno knjigovodstvo in mestna blagajna ne bodo poslovali dne 20. t. m. zaradi snažuiija uradnih prostorov v Kresiji.
Maribor
n Dva milijona škode. Zadnje neurje, ki je razsajalo v Dravski dolini okrog Mute, je po dosedanjih cenitvah povzročilo 2 milijona škode. — Hudourniki so razdrli tudi cesto, ki vodi na Sv. Primož in Pernice, da sta ta kraja sedaj odrezana od prometa.
□	65 a<l 85 letnica? Prof. Baš, iz Maribora, je v slovnostni brošuri, ki izide ob priliki gasilske proslave v Mariboru, ki se bo vršila 1. in 2, avgusta, ugotovil, da je treba začetek gasilske čete postaviti v 1. 1852, ko je izšel gasilski red in da je 10. avgusta 1852 rojstni dan gasilske čete v Mariboru. Gasilska četa v Mariboru pa ugotavlja, da je bilo gasilsko društvo kot tako ustanovljeno šele leta 1871, to je pred 65 leti. Pri ustanovitvi sta bila navzoča še živeča mariborč&na tovarnar g. J. Tscheligi in dr. Josip Urbaczek, ki se bosta proslave 65 letnice mariborske gasilske Čete osebno udeležila.
□	Vojalki urad mestnega načelstva razglaša, da sprejme vojaško-obrtna šola voj. tehn. zavoda v Kragujevcu v Šolanje 40 gojencev. Prosilci ne smejo biti mlajši od 12 in ne starejši od 15 let. Šola prične 1. septembra. Sprejemni pogoji so na vpogled prt mestnem vojaškem uradu.
□	Vpisi in izbrisi. V mesecu juniju je mestno načelstvo izdalo 22 obrtnih pravic, izbrisalo pa 8.
□	Nesreča pri delu. Kovaški pomočnik Josip Gabrovec, zaposlen v tovarni za kmetijsko orolje na Muti, se je pri delu v tovarni težje ponesrečil. Pod udarcem kladiva se mu je odlomil kos železa, ki ga je zadel v grlo. Prvo pomoč mu je nudil krajevni zdravnik, ki ga je napotil v slovenjgraško bolnišnico, kjer se zdravi,
□	Razstava protiplinske obrambe. V času mariborskega tedna od 1. do 9. avgusta bo tukajšnji odbor za obrambo mesta pred plinskimi napadi priredil zanimivo razstavo. Na razstavi, ki bo v prostorih Uniona, bomo videli vsa zaščitna sreJstva proti plinskim napadom. Predvajali bodo tudi film ki bo predstavljal plinski napad in pa obrambo pred njim. Vsebino in prizore bodo tolmačil! strokovnjaki.
["] Ribe na trgu. Včeraj so prodajali sardele p,o 12, dentale po 36, borbone po 36, sardone po 12, oblice po t2 in belice po 8—9 din za kg. Trg je bil dobro založen ter so prodali okrog 200 kg rib.
H Lepo urejen peron. Uprava kolodvora je zelo lepo uredila peron ter ga tako okrasila s cvetjem, d« napravi na vsakega potnika najlepši vtis. Zlasti jc lepo urejen prostor pred kolodvorsko carinarnico, ki jc ves zasajen s cvctjem, mel katerim so klopi za čakajoče občinstvo.
□	Smrtna nesreča. V Polanah pri Hočah je tamošnji posestnik Anton Januš iz gozda proti domu vozil štore. Ker je gozdna pot, po kateri je vozil z vozom v slabem stanju, je voz od strani podpiral. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil in po i seboj pokopal voznika, ki je dobil tako težke poškodbe, da je umrl. Nesrečna smrt A. Ja-nuša, ki je bil pri sosedih zelo priljubljen, je vzbudila v vsej okolici mnogo sočutja.
□	Požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Pernata v Morju v občini Račje. Zgorel je hlev, klet, škedenj, trije svinjaki, kolarnica, ena stiskalnica ter razno gospodarsko orodje. Škoda znaša 14.000 din in je v celoti krita z zavarovalnino.
□	Z izposojenim motorjem v obcestni kamen, Na cesti med Selnico in Mariborom se je ponesrečil splavar Miha Pungarčič. Z motorjem, ki si gs je izposodil, se je zaletel v obcestni kamen te. dobil težje notranje poškodbe. Spravili so ga v bolnišnico.
Celje
& Promoviral je bil pred dnevi na filozofski fakulteti univerze v Berlinu za doktorja filozofije g Skaberne Bogomir, časnikar iz Celja. Iskreno čestitamo.
& Poprimicija na Svetini. Jutri, v nedeljo, bo na Svetini poprimicija. ki jo bo imel g. p. Avguštin Cijan O. C. iz Zavodne pri Ceiju, ki je bral preteklo nedeljo novo sv. mašo v Sv. Juriju ob j. ž.
•0" Umrla sta v bolnišnici: Ropan Edvard, 25-letni sin pos. z Ljubečne. Ropana je nekdo sunil 7. vilicami v rame, zaradi česar je sledilo zaetrup-ljenje krvi in je zaradi tega v četrtek umrl. — Isti dan je umrla tudi Ritonja Elizabeta, 50 letna žena žel. čuvaja od Sv. Jurija ob j. ž. N. v m. p.
& Prodaja parcel pri mestni občini. Celjski mostni svet je v seji dne 8. julija sklenil, da proda mestna občina nekatere parcele, in sicer ob cesti na Lavo po 60 Din kv meter, na Sp. Lanovžu jx> 50—60 Din kv. meter in v Novi vasi {>o 25—30 Din kv. meter. Prošnje za nakup parcel je vlagati do konca meseca avgusta t. 1. pri mestnem poglavarstvu. Proti temu sklepu so pa dopustne pritožbe, ki ijh je vlagati pri mestnem popila varstvu, na kr. bansko upravo. Pravico do pritožbe imajo samo člani mestne občine.
er Plačajte občinske doklade! Mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike, da so dne 1. julija zapadle v plačilo občinske doklade, in sicer: najemninski vinar in kanalska pristojbina za proračunsko razdobje od 1. julija do 31. oktobra ter vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. aprila do 30. junija. Zapadle obroke je treba plačati pri mestni blagajni do 30. julija, nakar se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti.
& Celje izhodišče avtobusnih zvez. Pred kolodvorom je tujskoprometna organizacija namestila lep zemljevid, ki nam kaže Celje kot izhodišče avtobusnega prometa na vse strani. Zemljevid je zelo lepo izdelan in prav poučen.
& Cestna dela v celjskem okraju. Okrajni cestni odbor v Celju izvršuje sedaj naslednja cestna dela: Vojnik—Šmartno, Frankolovo—Cešnji-ce in Sv. Jurij—Sv. Jakob. Pri vsaki ccsti je zaposlenih okrog 20 oseb.
Velenje
Društvo Speleus v Velenju priredi 2. avgusta
v Hudi luknji letno jamsko veselico, na katero vabi vse daljnje in bližnje prijatelje. S posetoin te prireditve se podpre kulturno delo tega društva, ki goji tudi tujsko-prometno propagando. — Huda Luknja leži v romantični soteski šaleške doline, ob banovinski cesti Velenje—Slov. gradeč in je oddaljena četrt ure od železniške postaje Gornji Dolič. Jama ima velike katedralaste prostore s kapniki. Skozi jamo pa teče ponikalnica, ki tvori zaseke, tolmune, brzice in slajiove, izmed katerih je najlepše viden 14 meterski slap s šum-nim padcem.
Trbovlje
Požari. V ponedeljek jjonoči je začelo goreti na podstrešju Mulerjeve hiše v Bevškem. Ogenj so pravočasno še opazili in pogasili, predno so prišli gasilci. V torek ponoči pa je zgorela na Polaju rudarju Kalšku baraka, v kateri je redil tri svinje in imel v njej kuretino. Tudi tu so ogenj kmalu opazili, da je bilo mogoče živino rešiti, baraka pa je zgorela. Očitno je, da je bil tu ogenj podtaknjen. Ljudje pa so mnenja, da je požigalec hotel škodovati sosedom, ki imajo tam v bližini tudi svoje barake, medtem ko ni znano, da bi Kalšek imel kakega sovražnika.
Igro »Luč z gora« uprizorijo v Društvenem domu v soboto zvečer ob 8 in v nedeljo ob 6 zvečer.
Zlato poreko bosta obhajala prihodnjo nedeljo Cestnik Mihael in Marija, posestnika na Dežmano-vem hribu. Vrlima zlatojioročencema naše prisrčne čestitke in voščila k lepi slovesnosti!
Zagorje
V ljubljanski bolnišnici fe umrl v sredo, po večletnem bolehanju na ledvicah, 38 letni Mežntir Ivan iz Lok pri Zagorju. Pokojnik je bil velik humorist in izvrsten igralec na harmoniko ter je bil kot lak znan po Gorenjskem in Dolenjskem, kjer je po kmečkih domovih učil mlade fante svoje umetnosti. Naj počiva v miru I
Neznan požigalec je v noči od torka na sredo zažgal kočico bratov Palčičev, ki sta jo postavila v gozdu »Jablančku« v šentlambertski občini. Palčiča, ki sta navdušena lovca, sta si sama postavila kočo, da bi v njej v času lova in poleti mogla najti počitka in miru; sedaj pa je ves njun Irud, ki je bil sad večmesečnega dela, zaman
Prebivalci bivših občin Kolovrat in Kandrše, ki jih je prejšnji režim samovoljno ukinil in priključil k Vačam, so pred dnevi zaprosili bansko upravo, da jim dovoli osnovati lastno občin« k sedežem v vasi Mlinše.
Novo mesto
Vlom. Pri Beli Cerkvi se dviga lepa vinska gorica Vinji vrh. Vsa posuta z belimi zidanicami in lesenimi hramovi. Slaba letina Je bila lani in tli mnogo rodilo, zato jo silno dragocena v tem času tu vinska kapljica. Redko kateri jo šo Ima. Le kaj malega še ta ali oni hrani za deiavce. Med temi je bil tudi posestnik FrkolJ iz Gradišča. Pred nekaj dnevi ponoči so vlomilci vlomili v hram in mu odnesli ves pridelek, ki ga je hranil za mla-tičo. Dosedaj krivcev še niso izsledili. Morali so biti vsekakor ljudje, ki so bili dobro jioučeni o tem, da ima lastnik še kaj vina, kakor tudi, da stanuje zelo daleč od lirama, kar Je zelo važno, da jih pri delu ni motil.
Tujci. Vsak dan vidimo zadnje čase kak tuj avtomobil ali j»a izletnike, ki gredo skozi inesto. Večinoma jih pelje pot proti morju.
Pri Otorcu taborijo skavti iz Ljubljane. Večinoma so dijaki. Izbrali so si res idiličen, a tudi zdrav količek. Kopanje, solnčenje, dobro hrano — vse jim nudita lepa narava In prijazna okoliva v obilni meri.
Gospodarstvo
Stanje naših kliringov
Narodna banka redno objavlja stanje naših kliringov, toda samo s tistimi državami, pri katerih imamo aktiven klirinški saldo. Stanje pasivnih klirinških saldov se ne objavlja, dasiravno bi tudi to stanje našo javnost, zlasti pa prizadete gospodarske kroge ravnotako zanimalo, kot stanje aktivnih kliringov.
Po podatkih, ki jih sedaj objavlja »Jugoslovanski kurir« je bilo stanje naših kliringov, v katerih je naša država pasivna, to je naši dolgovi v kliringu, sledeče (vse v milijonih):
Belgija, po stanju 1. julija	belglr	17.0
Švica, po stanju 14. julija	švlr	2.45
Češkoslovaška, po stanju 14.	julija Kč	136.38
Francija, po stanju 14. julija	frfr	32.95
Preračunano v dinarje znaša stanje vseh pasivnih kliringov okrog 440 milijonov dinarjev.
Glede salda češkoslovaškega kliringa pripominjamo, da je znašal začetkom leta le okrog 70 milijonov Kč, napram Belgiji pa le okrog 9 milij. belg. frankov. Pasivnost teh kliringov torej stalno narašča in bo seveda to stanje postalo za prizadete države kmalu nevzdržno.
Naši uvozniki iz Francije in Belgije imajo največje težave, da od nekaterih francoskih ali belgijskih firm sploh blago dobijo. Francoski izvoznik mora čakati n. pr. skoraj poldrugo leto, da prejme denar, ki ga zanj vplača jugoslovanski uvoznik v kliring. Razumljivo je, da francoske tvrdke niso vedno pripravljene pod takimi pogoji blago dobavljati, in se je že mnogokrat zgodilo, da so izvršitev naročil jugoslovanskih firm enostavno odklonile, ker niso hotele čakati na plačila v kliringu.
Sprememba železniških taril
V smislu odločitve prometnega ministra se bo 30. t. m. vršila v Zagrebu seja tarifnega odbora, da se bo nadaljevalo delo, začeto nedavno na seji v Sarajevu. Na seji, ki se bo vršila v dvorani Zbornice za trgovino in industrijo, se bo razpravljalo o tarifah za prevoz žita, prevo: izdelkov lesne industrije in prevoz gradbenega materijala.
Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« bo tarifni odbor predlagal, da se želez,niške tarife za uvedeno blago znižajo. Kritje za znižanje dohodkov se bo skušalo dobiti v zvišanju tarifnih postavk za blago: čigar vrednost je večja kot 15.01)0 dinarjev za en desettonski vagon. V dobro poučenih krogih 6matrajo, da bi to blago, ki ima večjo vrednost, kakor 15.000 Din za desettonski vagon, moglo prenesti zvišanje tarife za 1 do 2000 dinarjev za vagon.
Slovensko gospodarstvo bo brez dvoma pozdravilo znižanje tarif za prevoz žita in lesa. Saj je to že dolgo zahteva naših gospodarskih krogov Ne more pa pozdraviti napovedi, da se bode primanjkljaj kril z tako znatnim povišanjem tarifnih postavk za blago večje vrednosti, Pričakujemo, da se bo našla pot, da bodo zaščiteni pri tem vsi upravičeni interesi.
Kontingenti za izvoz v Francijo
Kontingent za izvoz v Francijo. Po poročilu, ki ga je prejelo ministrstvo za trgovino in industrijo, je francoska vlada na račun rednega izvoza dovolila naši državi za tretje tromesečje oziroma za drugo polletje 1936. leta te-le izvozne kontingente za' jDoljske pridelke, les in lesne izdelke: Konji za klanje 20 glav, žive ovce 8600 glav, sveže ovčje meso 67.5 stotov, slano meso v razsolu 175 stotov, predelano meso, svinjsko in drugo 12.5 stotov, klobase
Bodoče matere
morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenke vode. Franz-Josefova voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Bag. po min, aoe. pol. In naj, adj. 8-br. 1S48S. 36. V. Sž.
Če gre za uvoz predmetov, ki niso nujno potrebni, tako avtomatično zaviranje uvoza ne škoduje. So pa tudi primeri, da potrebujejo naše industrijske tvrdke surovine, ki jih morejo nabaviti le v inozemstvu in mogoče najugodnejše le v Franciji ali Belgiji. V takih primerih pa gotovo pomeni škodo za naše gospodarstvo, če potrebnih surovin ne more dobiti in sicer zaradi tega, ker jih inozemske tvrdke nočejo dobaviti proti plačilu v kliring, ki je za nje zvezano z dolgim čakanjem.
Bilo bi v korist, da se to vprašanje uredi. Če ni mogoče doseči, da bi države, ki imajo proti nam klirinške terjatve, svoje aktivne salde izravnale z večjim uvozom našega blaga, potem bi morali pač mi sami restringirati uvoz, do tiste meje, da se saldi izravnajo. Pri tem restringiranju bi seveda morala biti smernica, da se omejuje predvsem nepotreben uvoz, iz Francije uvažamo na pr. ogromne količine kozmetičnih in luksuznih predmetov, pustiti pa bi bilo treba uvoz surovin, ki jih naša industrija potrebuje.
Naše terjatve v kliringah znašajo po najnovejših podatkih (v milijonih):
Nemčija,	20 milij. mark, t. j. din 280.0
Italija	din 131.2
Grčija	din 12.4
Turčija	din 3,2
Skupno znašajo naše terjatve v kliringu din 426.8 milijonov, dolgovi pa, kot je zgoraj navedeno, din 440 milijonov. Skupno dolguje Jugoslavija torej ca. 13 milij. več v kliringu, kot pa ima terjatev. — Nista pa upoštevana v gornjih podatkih kliringa s Španijo in z Romunijo. Napram Španiji imamo aktivni saldo, napram Romuniji pa pasivni. Celotne slike stanja naših kliringov pa podatki za ti dve državi ne bi bistveno spremenile.
1100 stotov, zaklana perutnina 50 stolov, jajc 250 stotov. koruza v zrnu v direktnem uvozu 50.000 stotov, in 12.500 stotov z začasnim dovoljenjem, jabolk 1240 stolov, drugo sveže sadje 300 stolov, čebula 60 stotov, sir 200 stotov. les za drugo polletje: 10.370 ton, in lesni izdelki 268 stotov.
Avstrijski kontingenti za živino
Urad za kontrolo izvoza živine in živinskih izdelkov je izdal za čas od 19. do 25. julija t.. 1. izvozno dovoljenje za avstrijske trge. Za Dunaj je dovoljen izvoz 2.025 komadov debelih svinj, 4Q4 komadov mesnatih svinj, 100 komadov goveje živine, 6.700 kg mesa od mangalic kot redni kontingent, 23.000 kg svinjskega mesa, 384 zaklanih telet; izven kontingenta pa 50 komadov debelih svinj. Za Dunajsko Novomesto je dovoljen izvoz 230 komadov debelih svinj, izven kontingenta pa 250 komadov. Za Gradec pa je dovoljen izvoz 90 komadov debelih svinj.
Rafinerija bakra v Bora
Prejšnji mesec smo že jioročali o sklenitvi pogodbe med našo državo in borskim rudnikom, v smislu katere mora rudnik zgraditi rafinerijo za baker v Boru samem. Dosedaj se je moral surovi baker v celoti izvažati v inozemstvo zaradi elektrolize in moramo čisti baker uvažali iz inozemstva. Kot poroča »Politika, se bodo 26. t. m. začela dela na graditvi rafinerije za predelavo surovega bakra. Vse naprave rafinerije, ki bo zaenkrat mogla pro-ducirati letno 12.000 ton elektrolitičnega bakra, so proračunane na 40 milijonov dinarjev. Z gornjo množino elektrolitičnega bakra bodo potrebe naše države krite in moglo se bo tudi izvažati. S tem bo prenehala absurdnost, da bi čisti baker morali uvažati pri vsej množini bakrene rude, ki jo v naši državi produciramo.
Ko bo ta rafinerija, gotova, se bo poslojx>nia razširjala in izpojioln,jevala, tako da bo dobila kapaciteto za predelavo vse količine surovega bakra, ki se dobiva v borskih rudnikih. To |K>meni, da bo rafinerija morala imeti končno kapaciteto za predelavo 59.000 ton sirovega bakra, kolikor je znašala produkcija v pretečenem letu.
Za naše gospodarstvo bo postavitev rafinerije velikega pomena. Odpadel bo uvoz mnogih bakrenih predmetov, ki je prav znaten, lansko leto je znašal skoraj 50 milij. dinarjev.
Izvoz splitskega
cementa v Irak
Splitske tovarne so dobile večje naročilo cementa iz Irana. To naročilo znaša 60.000 ton. V izgledu so še druga velika naročila iz inozemstva, zaradi česar se pričakuje, da bo zaposlitev v splitskih tovarnah cementa postala normalna. Te dni prične z delom tudi tovarna »Split« na Marjanu, ki bo zaenkrat zaposlila 700 delavcev. Splitske cementarne, ki so zaradi sankcij deloma ustavile, deloma skrčile obrate, so kot izgled* svoj najhujši čas prestale.
Izvoz našega lesa. Kot j>oroča Jug. kurir«, se je v prvi polovici tekočega meseca izvoz lesa zelo dvignit. Les se seveda ne izvaža v Italijo, ampak v Sevorno Afriko, Egipt, Anglijo, Španijo in Južno Ameriko. Te dni sla odplula iz Šihenika dva par-nika naložena z lesom, in sicer »Zrinjski« z 4700 kubičnih metrov lesa za Buenos Aires in .Antun« z 1000 metri za Severno Afriko.
Tovarna »Zorka« se preseli v Smederevo? Širijo se vesti, da bo znana industrija kemičnih izdelkov, predvsem modre galice, »Zorka« prenesla svoj sedež iz Subotice v Belgrad, dočim bi bila tovarna premeščena v Smederevo
Sanacija švicarske zadružne banke. Švicarska zadružna banka v St. Gallenu je v začetku teta prišla v težave ter je dobila odlog plačil za 6 mesecev. Sedaj se bo pretvorila v delniško družbo, dosedaj je bila namreč v obliki zadruge. Zadružni deleži v znesku 18.6 milij. šv. frankov bodo odpisani, ter bodo člani dobili le takoimenovane »Ge-nuBscheine«, s katerimi bodo mogli participirati na dobičku. Od obligacij v znesku 40.6 milij. in vlog v znesku 34.8 milij. se bo 20 odst. pretvorilo v delnice na ime, 20 odst. pa v »GenuOscheine«. Ostalih 60 odst. obveznosti pa se pretvori v nove 4 odst. obligacije z odlogom zapadlosti za 4 leta.
Štiri milijarde deficita pri francoskih železnicah. Deficit sedmih francoskih železniških družb je znašal v letu 1935 4012 milijonov frankov in je bil za 442 milijonov višji kot 1. 1934. Deficitno gospodarstvo je začelo z I. 1930. Skupni primanjkljaji vseh teh let znašajo 19.2 milijarde frankov. Ta znesek gre v breme države, ki mora razen tega skrbeti še za obresti posojil, najetih za kritje deficitov. Skupno z obrestmi je morala država 1. 1935 prispevati 4392 milijonov, od začetka pa 21.77 milijonov frankov, kar je ogromna vsota. V tekočem letu se pričakuje, Ja bo deficit še večji.
Madjarska izvaža žito v Belgijo. UraJno se sporoča, da je podpisana pogodba med Madjarsko in Belgijo o izvozu 150 000 stotov žila iz Madjar-ske v Belgijo. En del tega naročila se bo plačal z belgijskimi surovinami.
Reforma francoske banke. Francoski parlament je 16. t. m. zvečer s 340 proti 111 glasovom sprejel zakonski predlog o reformi pravilnika narodne banke. Za uvod debate je finančni minister Vin-cent Auriol demantiral vesli, da hoče vlada na podlagi tega zakonskega predloga izvesti inflacijo. Vincent Auriol je rekel, Ja se je inflacija vršila že od meseca maja lanskega leta in to brez zadostnega kritja. Vlada ljudske fronte bo to poslej preprečila. Reforma pravilnika narodne banke pa predstavlja temelj za osvoboditev gospodarstva, ki ga hoče vlada izvesti.
Borza
17. julija 1036.
Denar
Na ljubljanski borzi so popustili tečaji deviz Amsterdam, Bruselj, London, malenkostno se je učvrstil Pariz, oslaii tečaji so ostali neizprem.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski bor/.i popustil na 8.70— -8.80, na zagrebški borzi pa na 8.65—8.75 (870), na belgrajski pa na 8.658—8.758. Angleški funt je na ljubljanski borzi notiral neizpremenjeno 238 den., 238.50 bi., na zagrebški borzi je pojnistil na 237.22—238.82 (238.02), na belgrajski borzi |)a na 237.20—238.80. Grški boni so na zagrebški borzi notirali 28.25 den., na belgrajski pa 28.50 den.
Nemški klirinški čeki so se na ljubljanski borzi dvignili na 13.76—13.96, na zagrebški borzi so popustili na 13 68—13.88 (13.78). za sredo septembra so notirali 13.55—13.75 (13.65), na belgrajski borzi pa 13.6902—13.8902.
Lire (klirinško nakaznice) so na belgrajski bor/.i notirale 315 bi.
Ljubljana. — Tečaji s p r 1 m o m.
Amsterdam 100 h. gold..... 2933.15—2977.75
i Berlin 100 mark ......1752.05—1705.93
I Bruselj 100 belg...... 731.54— 739.60
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
'VaJte zobe	Za ugodno
boste obvatvvali z	britje uporabljajte
ERASMIK	ERASMIK
MILOM IN PASTO	MILO ZA
ZA ZOBE	BRITJE

Curih 100 frankov...... 1424.22—1431:20
London t funt....... 218.00- 220.14
Newyork 100 dolarjev .... 4311.81—4348.13
Pariz 100 frankov......288.35— 289.79
Praga 100 kron.......180.61— 181.72
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,553.911 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2475, London 15.35. Ne\vyork 305.25. Bruselj 51.625, Milan 24.10, Madrid 41.05, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20, Dunaj 57.60,- Stockholm 79.15, Oslo 77.10. Kopenhagcn 68.5, Praga 12.69. Varšava 57.70, Budimpešta 60.50. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsing fors 6.765, Buenos-Aires 0.8325.
Vrednost n i papirji
Ljubljana. 1%. invest. posojilo 82.50—83.50, agrarji 48—49. vojna škoda promptna 362 363, begluške obveznice 68 - 60, 8% Blerovo jiosojilo 82—88. 7% Blerovo |>osojilo 73—74, 1% posojilu Drž. hip. banke 86—87.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 82.50 den., agrarji 47 den. vojna škoda prom|>tna 362—365 (361.50—864), begluške obveznice 66 do 67, 8% Blerovo |iosojilo 81—88.50, 7% Blerovo posojilo 72.50—72.75 (72.75—73). 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87, 7% stat), jiosojilo 82.75—83.25. — Delnice: Priv agrarna banka 232 - 232.50 (232), Trboveljska 135 den., Osij. sladk. tov. 135 bi.. Ka gusea 160—100.
Belgrad. Državni papi r ji: 1% invest. posojilu 83.25—83.75 (83.25), agrarji' 48—18.75, vojna škoda promptna 803.50 364.50 (86-1), begluške obve/.nire 69—69.25 ( 69). 8% Blerovo jiosojilo 82.75 den., 7"h Blerovo posojilu 73.50 den. — Delnice: Narodna banka 0267 den.
Žitni trg
Somhor. Pšenica po stari ceni 110 nolira več, nova še 110 notiia. — Oves: bački, sremski in slavonski 110'i 80—82. — Ječmen: bački in sremski novi, 63-tit kg, 81—83, bački spomladanski, 67-68 kg, 78 —80. — Koruza: bačka in sromska, garan. kval., 99—101, bačka in sremska za avgust, Bezdan in kula. 101 — 103. — Otrobi : bački in sremski 78—80. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet 55 vagonov.
Novi Sad. P š o n i c a : bačka, ladja Tisa od severne strani do vključno Čuruga, 79 kg 2% 126; bačka, ladja Tisa od Zabija do ustje Tise, 79 kg 2% 125, bačka, ladja Tisa in kanal od kule do bačkega Gradišča, 79 kg 2% 123; bačka ladja Bo-goj, 79 Kg 2% 124; kanal Dunav od Crvena do Bezdana, 78 kg 2% 120; kanal Kralja Aleksandra,
78	kg 2% 120; bačka, banaška in baranjska, ladja Dunav, 78 kg 2% 123; sremska ladja Dunav 77-78 kg 2% 116.50, srbijanska ladja Dunav, 77-78 kg 2—3% 114.50; sremska, srbijanska in bosanska, ladja Sava. 77-78 kg 2—3% 113.50. — Vso to je šiepovska roba. — Gornjebački in banaški sektor,
79	kg 2% 120; bačka in banaška, 78-79 kg 2% 118; sremska in slavonska, 78 kg 3% 112; srbijanska glavna proga, 77-78 kg 3% 109; srbijanska ozkotirna, 77-78 kg 3% 108; južnosrbijanska, pariteta Skojilje, 77-78 kg 3% 107. — Vso vagonsko blago. — Koruza: bačka, sremska in banaška 101 — 103. — Vso ostalo neizpremenjeno. Promet srednji.
Naznanila
LJubljana
1 Podružnica sadjarskepa in vHnarnkrpa d nt St rti na l icu priredi danes ob (» zvečer praktično predavanje o pineiranju sadnega drevju. Predaval bo prionUiiii strokovnjak višji sadjarski nadzornik u. SlrekHj. Zbirališče |>ri restavraciji v Ko&nl dolini. Poselile koristno in zanimivo prireditev.
1 Nočno službo imajo Irkama mr. IVakarčir, Sv. .Jakoba trg U; mr. Kamor, Miik-losieovu eesta 20, in mr. Uartua, Moste.
Kulturni obzornik
Škofjeloška pasijonska procesija
Danes bodo skušali v Škofji Loki v okviru 1. obrtne in industrijske razstave zopet oživiti staro škofjeloško pasijonsko procesijo iz 1. 1721, in to ne kot »pasijon« v smislu Kuretove prireditve (»Slovenski pasijon«) kot vrsto posameznih živih slik na odru, temveč kot pravo procesijo, ki naj današnjemu človeku kolikor mogoče približa zgodovinsko procesijo, kakor .je ohranjena v rokopisni režijski knjigi. Danes 61110 vsak hip priča, kako slovensko ljudstvo s svojim tradicijskim navdušenjem v za dramatsko predstavljanje stopa iz tesnih društvenih odrov na prosto, v širino, v občeslveno igranje, in že letos moramo zabeležiti nekoliko lakih velikih predstav pasijona, tako v Šoštanju, v Laškem itd. Večinoma predstavljajo moderno psihološko dramo »V času obiska 11.ia« (Gregorin), ki je napisana kot p a s i j o 11 s k a igra. za današnjega človeka. Toda škofjeloška predstava ima to izredno posebnost, da ni pasi jonska igra, temveč procesija, in loški obrtniki hočejo slovensko zgodovinsko zanimivost oživiti na zgodovinskih tleh in v zgodovinski obliki v celoti.
Toda v čem obstoji Ia zgodovinska jioscbnosl ter kakšna je bila resnična zgodovinska procesija leta 1721?
Kakor znano spada ta jiasijonska procesija med začetke slovenske dramatike sploh. Vemo, dramatske predstave se spominjajo v Ljubljani že v i>rotestantekih časih, loda igralo so se nemško ali latinsko. Potem so predvsem jezuit je, ki jih je škof Hren poklical v Ljubljano leta 1596, igrali od lela 1602—1638 nad 40 iger svetopisemskega značaja (»jezuitsko šolske igre«). Igrali so tudi v cerkvi (na belo soboto 1035) v redulni dvorani, na dvoriščih jezuitskega kolegija pri Sv. Jakobu ali pa na letnem dvorcu »Pod Turnonu. Tu se je igrala igra »Paradiž« večkrat v latinskem in nemškem jeziku, za 1. 1670 pa stoji v zapiskih, da »se je nekaterim ubogim dijakom dovolilo izven mesta igrati nekaj dni to igro tudi v domačem jeziku«, lo je slovenskem. Tako so torej'
mora lo leto vzeti kot leto prve slovenske predstave, katere tekst pa ni ohranjen. Istega lela pa je tudi hrvaški plemič F ran jo Krsto F ran kopa 11, ki so ga kmalu potem obglavili na Dunaju, prevedel nekaj prizorov Molierove komedijo ->George Dandin« iz 1. 1669 (ki je izšla letos v prevodu prof. Koštiala pod naslovom »Jurij Tepček«) na hrvatski jezik, pa na ta način, da je osebo Jurija Tepčka napravil za Slovenca ter mu dal govoriti štajersko slovenščino, ki jo je Fran-kopan znal, ker je imel tam svoja posestva. Ta tekst je ohranjen (samo odlomek) ter je prvi igrski tekst, kjer ob hrvaščini nastopa tudi slovenščina. Znano je tudi, da so se v Rušah na Štajerskem igralo že tedaj (v XVII. stol.) Marijine in pasijonske igro že tudi v slovenščini, toda nobena teh iger ni ohranjena. Tako smatramo za prvo celotno slovensko igrsko besedilo šele škofjeloško pasijonsko procesijo iz 1. 1721, ki jo hranijo škofjeloški kapuci ni. Iti lo jo kulturno zgodovinski jKmien to procesije, ki lako predstavlja eno najdragocenejših kulturnih vrednosti škofje Loke.
Kakšna jo bila ta zgodovinska procesija?
Procesija obstoji iz teksta (nad 1000 verzov) ter režijskega uvoda, kjer se piše v latinščini, da je procesijo na prošnje glavarja Antona pl. Eckerja ustanovila Bratovščina sv Rešnjega Telesa, ki je tudi prevzela vse stroške tor organizacijo. Treba jo bilo namreč jireskrbeti veliko igralcev, konj, voz ter raznih f>odob. Nato pa je predpisan red (ordo procesionis) v nemščini, kako naj se prizori raz-vrsle: najprej gre vodnik v rdeči kuti, noseč v roki palico z zvezdo, za njim jezdi Smrt v bobnom na konju-belcu, nekdo v črni suknji nosi veliko črno zastavo. Nato sledi prvi prizor (figura) »izgon iz |>aradiža<. Ta »paradiž« igra 7 igralcev in tvorijo skupino na o d r u , ki ga n o s i 20 mož. — I11 tako si slede drugi prizori: Adamovi otroci, za njimi Smrt, skupina angelov z znaki Jezusovega mučilnega orodja (žeblji, krona, lestva), v družbi »cunftarjov« bratovščino v tej-le vrsti: krojači, lončarji, zidarji, čevljarji, |ieki, mesarji — tor na koncu zopet krojači. Njim sledi »mrtvaški marš«: Smrt na konju pelje za sabo vso cerkveno in svetno gosposko, vso stanove od jiajieza. kanonikov (,o kaplanov, od cesarjev, kraljev, jvlciničcv do mešča-
| nov, kmetov in beračev, deloma peš, deloma na konjih. Poleni pripelje Lucifer pogubljeno dušo, ki jo pode drugi hudiči, da iz|iove svoje pogubljenje, obenem pa tudi svojo usodo. — Ti prizori jionicnijo nekako predigro: izgon iz raja ler posledici greha — smrt in pogubljenje. — Šele zdaj so prično prihod Rešenikov, |>ravi pasijon«: Jezusov vhod na oslu v Jeruzalem, ki ga spremljajo apostoli, s katerimi opravi zadnjo večerjo (to skupino 12 ajiostolov in Kristusa peljeta dva konja, katera jo vselej dajal strogi gos|>od Kosem, za kar ga je treba prositi«, pravi opazka). Pred Oljsko goro, i<i sledi, jase |X)lkovnik na konju ob njem dva »feld-vebelna« s helebardama na ramenih, dva bobnarju |ieš in en j>iskač, 12 mož s sulicami vodi Samsona, prodpodobo moči, nato z.o|iet 12 mož in gro-uadirji. Za njimi šele prinese 12 mož Oljsko goro, na kateri je 6 oseb. Sledi prizor, ko hudič do obupa prižene izdajalca Judeža. — Zdaj pride Kristus l>red sodnike: z,o|>ot olvori sprevod bobnar, kolikor mogoče veliko Judov, 4 farizeji ua konjih z rdečimi kapami, 4 veliki Judje peljejo Kristusa, veliki duhovnik Ana na konju, enako Kajfa, oba z dvema pribočnikoma. Nato pride še Herod na konju. — S šestim prizorom so začne bičanje«, ki ga predstavlja 5 oseb, 111 ga nosi 16 mož. Enako nosi nova skupina »kronanje«. — Sleifi nova prispodoba: sv. Ilieronim, ki se s skupino puščavnikov pokloni Kristusovim ranam. — Tem sledi skupina »Ecre liomot (6 oseb, ki Jih nosi 20 mož), nakar so začne k rižev pot: najprej jašejo t farizeji v črnih oblekah na konjih, nakar peljejo z vozom dva križa za razbojnika, ki ju peljejo zvezana, sicer pa brez lisovk in opazk. Kristus pa vleče sam svoj križ. Ob obeh straneh Judje, ki ga zasmehujejo. Sreča Veroniko. Žalostno Maler. Magdaleno, Marijo Salo-1110, Marijo Kolo in drugo Marijo. Za njimi sku|iipa jezdecev. Vodja Longin mu na križu prehode srce in dobi vero. Nov prizor predstavlja Kristusa na križu mrtvega (peljejo 2 ali 3 konji). Oh križu joče Marija Magdalena K upido in vsi deli sveta: Evropa, Azija itd., Marija in angeli tor sv. Janez. Končno se pojavi David ter ob harfi slavi božji grob, ki ga »morajo nositi mešianje« (I I mož), med njimi 6 občinskih svetnikov v rdečih kutah. — Za njimi šele slede godbeniki ter duhovska gosposka, ki pa mora bili povabljena', in na koncu
šele gro ljudstvo. — Za vsemi temi skupinami pa so se uvrščali bičarji (Jezus je prelil 6606 kapelj krvi in jo dobil 6666 udarcev z bičem!) iu tisti, ki so iz pokore nosili križo v sprevodu.
Tako je procesija obstojala iz 16 skupin, ki so jih nosili na rokah možje ali pa vozili na voz.eh, kot jo omenjeno. Za tako »režijo pa jc bilo potrebno mnogo Igralcev. Določen je bil nalančon rod, katere vasi so morale skrbeli za gotovo skupine. Prvo skupino so tvorile bratovščine; paradiž' so predstavljali igralci iz vasi Deleče in (io-renja vas: belega konja so dali — Žabničanl; sv. llicronima — Gosteče, Pungcrt, Hosla; brezmadežno spočetje — Godošič in Lipica; vhod v Jeruzalem — Zminec in Bodovljo; krvavi pol — Dor-farji, Crngrob; ječo — sv. Duh; kronanje — Stari dvor, Virmaše; bičanje — Peven. Moškrln, Vešter; Pilata — Trnje. Vešter; Kristusa na križu — Suha. Trata; Žalostno mater — Binkclj, Kara; skrinjo zaveze — Puštal, Vincarje; Božji grob — gos|>odl purgarji'. Procesija se jo vršila na veliki pelek ob 4 popoldne. Gospodarji so bili nuprošeni, da počedijo ceste, koder se pomika sprevod, in naj okna razsvetle.
Seveda jo taka bila le zgodovinska pasijonska procesija v Škofji Loki. Nova prireditev, ki jo je priredil dr. Tine Dobe I Jak, bo sicer v celoti obsegala ves tekst, seveda za sedanji čas prirejen, toda nikakor ne bo skušala uveljaviti starega načina predstavljanja skupin na nosečih odrih, oz. vozovih, niti ne bo zaenkrat rabila konj iz tehničnih razlogov, kar bi za današnji čas lahko prej vplivalo komično kot pa pobožno. Tudi bo v toliko moderno odersko strnjena, da bo večje število Kristusov (vsaka skupina jo imela svojega) ome jila samo na .enega. Nikakor ludi nima toženi, da bi delovala na občinstvo kot naturalistična psihološka d rama, loiuvcČ kot pfocosijfl lit ur-g i č n e g a značaja, kar jo bila tudi v svojem porfklu. Oživotvorili hoče tako samo del stare škofjeloške preteklosti tnr jo kolikor mogoče povezali 7. okusom današnjega časa. Mi pa s tem samo opozarjamo jnvnost na kulturno pomembnost le prireditve, ki se bo vršila v škofji Loki v dneh 18., 19. ter 25. In 20. t. m. ob 9. zvečer, seveda če bo dopuščalo vreme.
Strahote gora
K obletnici zavzetja severne stene Grandes Jorasses
Poslednji utrinki iz Abesinije
Nepozabni so vtisi, neizbrisna je pravljično krasna, mogočna, grozotna prelest visokih gora. A prav tako, kakor je strahotna mogočnost snežnih viharjev, je pa časih čudovita rešitev ljudi tam na vrhuncih.
BILO JE LETA 1836.
Ob vznožju brhkega Ceresia, kakor rečejo je: zeru Lugano, je lična vasica Melano pod pečino, ki 6koraj navpično štrli kvišku. Kmečki domovi visijo po grapah gora ko lastovičja gnezda po zidovih hiš.
Že dva dni je razsajal inetež.
Komaj se je zdanilo, je več vaščanov spoznalo, da je izginila koča Pavla Magginija, ki je čepela tik navpične gorske stene. Maggini je bival že več let visoko zgoraj v zračnih višavah. Bil je vdovec, ki je imel sina in hčerko in so ga vsi radi imeli. Štirje fantje iz Melana so se hrabro odpravili skozi globine snega na vrh, na goro. Ko so izmučeni in izčrpani dospeli do vznožja skalnate stene, so zagledali grič mogočnega plazu in črne ostanke koče, ki so moleli iz sneženih plasti. Čeprav so bili vsi izčrpani, so zgrabili za krampe in lopate in se vkopali v sneg. Nekaj jih je podzavestno gnalo dalje in jih sililo delati in čez nekaj ur so se prikopali do trupla Magginija; nekoliko pozneje eo dobili tudi mrtvo hčerko.
Vsi prevzeti so nato hipoma zaslišali pridušeno, zamolklo ječanje pod svojimi nogami. Bilo je, kakor bi se nekdo mučil z neznanskimi bolečinami. In vendar se jim je dozdevalo, da ne slišijo prav, zakaj stali so na tisti skali, kjer je prej 6tala Magginijeva koča. Pod njimi je bila pečina in odondod je bilo vendar nemogoče, da bi prihajalo stokanje. ., razen če ni bil kak duh...
»Z desne prihaja,« je dejal nekdo, »in če ee ne motim, je to glas Magginijevega sina!« —
Z velikim naporom so kopali dalje in so zares kmalu rešili zasutega sina Magginija. Ležal je pod kupom latev. skoraj se je bil že zadušil in je imel zlomljeno nogo. Ves je bil izmučen od lakote, mraza in bolečin; še huje je trpel zaradi obupne zavesti, da je daleč od ljudi živ pokopan in se je bil že skoraj vdal v svojo strahotno usodo in je čakal na smrt.
Njegovi junaški rešitelji so ga pokrili s svojimi oblekami in ga odnesli po dolgi, težavni poti
v dolino.	, „.
A čez nekaj mesecev si je isti mladi Maggini postavil kočo na i?ti pečini. Ni se mogel več ločiti od tega kraja. Njegov pravnuk ima ondi se dandanašnji majhno, lično hišico.
SPOMLADI LETA 1836
je stopala neka revna, starejša potovka 8 košem na plečih skozi divjo skalnato grapo iz doline v hribe. Spodaj je bival župan v majhni soteski, sredi navpičnih,' do neba segajočih gora. Za njegovo hiso se je vzpenjala strma pečina, ki je z nje kot v poletu plaval potok v globino.
Ko je bila potovka že skoraj na vrhu, jo je zajel gost snežni metež in silen vihar.
Iskala je opore ob pečini, ki ee je pritisnila k njej v zavetje. Ničesar ni videla več in je komaj Še lovila sajio.
Iznenada ji je zmanjkalo tal pod nogami. Iztegnila je roke, da bi se kam oprijela, a je segala v praznino. Mahoma je začutila, kako jo je nekaj vzdignilo. Trgalo ji je obleko s telesa, njen koš so ji ugrabile nevidne roke. Ledeni mraz ji je zaprl sapo in v njem bi bila skoraj zmrznila. Nenadoma se je prekucnila in telebnila v trdi, snežni poprh.
Ko se je slednjič izkopala ven, je vsa začudena in nejevoljna zapazila, da eedi v snegu zra-ven — županovega vrtal —
S snežnim plazom je napravila strahotni polet no zraku z vrha pečine v dolino, ne da bi se bila te količkaj poškodovala. Mrmraje si je oiepaia aneg z obleke in je odšla k županu. Ta jo je pogledal, kot bi se zgodil čudež.
tekmovanje v tenisu v Zagrebu. — Na sliki sn tekmovalci hude borbe v igri fenis. — Od love:
Kukuljevič, Cramm, Henkel in Mitič.
»Kaj nisi šla še na pot?« jo je vprašal, da je sploh kaj rekel, 6aj jo je bil pravkar videl zgoraj na višavi. — »Sneg me je vrgel spet nazaj,« se je zgražala, »in zdaj me zebe. Daj mi šilce zganja!« Nato se je iznova odpravila v hrib.
A BILO JE LETA 1736,
ko je neki pastir bival visoko zgoraj vrh, pečine nad goro Sion. Sam je bil v koči, ko se je sprožil plaz. Mahoma je zadonelo mogočno brnenje, nato je strahovito zagrmelo. Svetloba jasnega, modrega neba se je spremenila v noč. Do smrti prestrašen je padel pastir na kolena in pričakoval konca.
Široka skalnata plošča se je bila tako zvalila čez streho hiše, da je kmalu obstala pokoncu, z vrhnjim delom naslonjena na steno pečine. Tako je varovala ubožno bivališče, da ga ni raztreščila ploha kamenja, zemlje in velikanskih plasti snega. Nato je vse utihnilo.
Nesrečni pastir je ves obupan in v pričakovanju smrti čepel v svojem groznem grobu sredi najbolj črne tem«
Vodene kapljice, ki so curljale skozi kamenje in mu pogasile žgočo žejo, so bili prvi glasovi, ki jih je zasiišal in ki so mu dali poguma, da je začel misliti na rešitev.
V koči je imel kranip in lopato in tudi še ves sir, ki ga je bil napravil v zadnjih tednih.
Le z iskrico upanja v srcu se je spravil na delo.
Več tednov je neumorno kopal v grobni temini. Imel je le še eno samo misel: »Moram, hočem priti ven! Tako je prišlo jioletje. Že dva meseca se je trudil z reševanjem. Moči so ga že zapuščale in le še po nekaj ur na dan je mogel delati. Sicer je pa ves omamljen ležal na svojem ležišču. Zunaj v svetu so že zdavnaj pozabili nanj. Prištevali so ga k mrtvecem.
Čez četrt leta pa je slednjič — že sredi poletja — stopil izpod skalnih ruševin na dan.
Krog in krog njega je bila tiha pustinja samih snežnih jioljan, oblakov in skalovja. Ves izčrpan od lakote in naporov, ves nor od veselja, je omedlel in telebnil na tla. — Ko se je spet zavedel, je omahovaje in ko v blodnji stopal čez skalnato pustinjo v dolino.
Toda, ko je prišel v vas, je vse od groze pobegnilo pred njim. Ker je bil tako prepaden in bled in so se liiu zibale noge, je bil podoben mrliču, ki je vstal iz groba. Vsa vrata so se zapirala pred tem strahom in kamenje so lučali vanj.
Duhovnik naj bi ga prepodil iz vasi, so sklenili. A tedaj se je sesedel in šele zdaj so ljudje spoznali, da imajo živega človeka pred seboj in so ga vzeli pod streho. A nikoli se ni mogel iznebiti strahote svojega trimesečnega ujetništva.
(J. Thobe.)
»Na uro boste plačali desel dinarjev. Pn bi lahko dali denar že zdaj, ker čoln malo pušča ...«
R. E. S t r u n k , ki je bil v abesinsko-laški vojni jiosebni vojni jioročevalec, opisuje svoje poslednje vtise:
Poslovil sem se od Adis Abebe in Abesinije. Moja vojnoporočevalska služba je končana. Vsi: Angleži, Američani, Francozi, Japonci, Španci in Nemci — vsi smo se odpeljali domov: abesinske vojno jo konec. Jasno in modro abesinsko nebo je posivelo, velika deževna doba čaka nad gorovjem in časih biča dež po ure dolgo svojo neskončno žalostno pesem nad glavnim mestom nove italijanske kolonije.
VOJNA JE KONČANA
Italijanske baterije stojijo onemele in precej obrabljene pred obzidjem Makale, Desija in Adis Abebe; velikanske črede tovornih živali se čudijo, da si smejo na cvetočih travnikih lizati svoje rane. — Vso je prišlo drugače kot so pričakovali — in kar verjeti ni mogoče. Po tedne dolgo je moralo vojaštvo z bajoneti odpirati mrzle vojaške konzerve in sedevati poleg porušenih avtomobilov v nezdravem ozračju. In venomer je grozila skrb: »A ko pride deževna doba ..?«
Zdaj bivajo vojaki po hišah, dasi so vse izro-pane in porušene. Tu in tam je kje kaka soba v podrtih |ialačah. V Adis Abebi stanuje vojaštvo poleg gradu bivšega neguša. Zavladala je nova, italijanska vlada, ki si noč in dan beli glavo s skrbmi za kolonizacijo. Že so se prve lopate zasadile med grušč in pepel zavzetega mesta in že so začeli graditi novo, moderno italijansko kolonijal-no mesto.
Daleč je do Evrope! Še je ondi govor o sankcijah, ki jih tu niso nikoli občutili. Dejansko ni v Abesiniji nobenega sovražnika več. Neguš je s svojim zlatom nekje v Švici ali Angliji.
DOBER TRGOVEC
Po gorah in grapah še zdaj leži na tisoče abesinskih mrličev vojakov, povsod gnijejo trupla tovorne živine. Koliko tisočev vojakov, knezov, velikašev pa je izginilo, ko je neguš v svoji palači pospravljal na tisoče kilogramov zlata in je zauka-zal, da morajo odpotovati? Tega ne bo nihče nikdar zvedel.
Neguš je vse zapustil. Odpeljal se je k svojim inozemskim bankovcem. Pravijo, da premore 60 milijonov tolarjev. Ljudstvo mu je rekalo: Na gadi Selasje, nagadi, to je: dober trgovec. Nihče ne more razumeti, da se je neguš umaknil tako naglo.
OZADJE RAZSULA.
Ta dežela, je bogata, bogatejša, kot si mislimo. Tako je bogata, da si je mogla kar tolpa pijavk in mogotcev na račun ljudslva nabrati neznanskega bogastva. V tej deželi je kradel vsak, ki je bil količkaj blizu jasli in kdor ni kradel, je bil zabit.
Trupla ljudi, ki ležijo med Makalo in Adis Abebo, so umrla s praznimi želodci, osleparjena in okradena Ti vojaki bi se bili radi vojskovali. Ti vojaki bi bili dali marsikaj opraviti Lahom.
Toda — ti vojaki so bili preveč sestradani, da bi se bili mogli boriti. Na sto tisoče tolarjev je prihajalo iz Adis Abebe za vojaštvo, a vendar so pograbili razni rasi — Mulugeta in Desta itd. —
Neguševa vila ob Ženevskem jezeru
vojaštvo denarja ni videlo. — Po pet tolarjev na dan je bilo obljubljenih vsakemu vojaku. Ras Mulugeta je naštel 80.000 tolarjev za svoj okraj. A jih je tudi obdržal in mimo tega še 400.000 tolarjev plače na mesec.
Ko ga je pleme Azebu Gala na povratnem pohodu ubilo, so dobili njegov zaklad v roke. A vojaštvo je poginjalo praznih, lačnih želodcev...
Neki izvedenec je dejal, da so zares kradli vsi, le dva moža nista kradla: Blat t a Takle, pobegli guverner, in Ras Imru. Blatta Takle je neguša zgrabil za prsi, ko je vstopil v svoj salonski voz, da se odpelje iz države, in mu je rekel, da je podlo, ko zapušča deželo. A neguš je dal brž znamenje za odhod vlaka.
Za njim je potem pogorela Adis Abeba. Prišle so tolpe v mesto in so vse pokradle, izropale, pomorile. Nato so pogorele farme inozemcev. Inozem ski verižniki so bili brez farm, a svoj denar so spravili na varno...
BOGATA DEŽELA.
Ta dežela je res bogata. Toliko stvari je, ki čakajo, da jih izrabijo in uporabijo. Italija bo prišla na svoj račun. — Iz svojih dednih posestev, iz province Harar, je dobival neguš vsak mesec pol milijona tolarjev! Njegovi guvernerji so jezdili na mezgih, katerih sedla so bila iz čistega zlata in če človek prešteje in sešleje še vse druge njihove bogatije, dobi številke iz zvezdoslovja, kjer je vse v milijardah in biljonih...
To in še vse drugo je dajala ta dežela. Rici-novo grmovje raste kot plevel med divjimi vrtnicami — nihče se niti ne zmeni zanj! Trikrat na leto rodi ta zemlja, pa so jo obdelovali s predpo topnim poljskim orodjem! A na vrhovih gora sredi oblakov počivajo skladi platine, srebra, premoga in bakra!
Zgodovina porcelana
Prvi porcelan izhaja iz Kitajske. Ondi so baje že v prvem stoletju po Kristusu izdelovali porcelan. Največ so ga pa naredili v 14. in 17. stoletju. Tedaj je imelo mesto Ching-te-Chen 3000 peči za izdelovanje porcelana. Prve kose kitajskega porcelana, ki jih je bil prinesel Marco Polo v Evropo, so na vso moč občudovali. Tedaj so začeli iz Kitajske in iz Japonske izvažati porcelan v Evropo. — Japonska industrija porcelana ni velike umetniške vrednosti. V 17 stoletju so Japonci s pomočjo kitajskih delavcev ustanovili več peči za porcelan v Ariti in so izdelke izvažali iz pristanišča Imara. Zato je ta porcelan znan pod tem imenom. Nizozemci so omogočali to kupčijo in so vplivali na izdelavo v smislu baročnega okusa tedanje dobe. Spočetka eo ponarejali kitajske in japonske izdelke, nato so iznašli svoj slog za Evropo. Glavno mesto za ho-landski porcelan je bil Delft. -— Tudi v Evropi so začeli izdelovati svoj porcelan (brez zveze s Kitajsko) še pred letom 1G62, čeprav učijo knjige, da je tega leta neki Boettger iznašel izdelavo porcelana. Toda v Benetkah so baje že v 15 stoletju odkrili tako iznajdbo, a zdi se, da je bil ta izdelek iz stekla in ne iz jKircelana. V Florenci je veliki vojvoda Franc I. naredil v svojem laboratoriju nekakšen porcelan. In kosi lega medicejskega porcelana, ki jih je pa zelo malo, imajo znamko črko »F« in pa kupolo florentinske stolnice. Po smrti tega vojvode pa niso v Florenci nič več izdelovali porcelana, kar pomeni, da so izgubili navodilo za izdelovanje.
Iznajdba porcelana izvira iz srednjeveških kemičnih poskusov, iz tako zvane al k eni i je. Skušali so e kemičnimi poskusi proizvajati zlato, kar se pa nikomur ni posrečilo. Pač pa so ti poskusi dovedli do izdelovanja porcelana in v Nemčiji se je šele leta 1709 posrečilo izdelovati pravi, kitajskemu slični porcelan. Leta 1720 je začel slikar He-rold v Meissenu izdelovati barve, ki so se v
»Mama, kakšna čudna žival pa je to?«
»To je krava.«
»Kaj pa ima na glavi?«
»Roge.«
»S katerim rogom je pa zdajle zatrobila ?•<
ognju razvijale in eo ostale na glazuri in se lepo svetile. Herold in neki Hiindler sta ustanovila ro kokojski slog za tako zvani »meissenski porcelan«, ki je še dandanes v časteh. — Leta 1719 so ni Dunaju začeli izdelovati porcelan, in sicer je neki uslužbenec iz Meissena vtihotapil tja navodila za izdelavo porcelana. Prav tako tihotapsko je priše! jiorcelan na Francosko in Ludvik XV. je 1. 1754 podelil državni tvornici v Vincennesu pri Parizu državni monopol za izdelovanje porcelana. Tu je vzcvetel s 6 v r e s k i jiorcelan, ki je tekmoval z meissenskim. Kakor znano, smo imeli tudi v Ljubljani pred dobrimi 100 leti tvornico za porcelan.
v
Cerkev sv. Jerneja v Sp. Šiški t; novi obleki
Stara cerkev v Sp. Šiški je tudi ena izmed svojevrstnih kotičkov Ljubljane, ki mu do sedaj nihče ni posvečal bogve kakšne pozornosti. Kakor je nekdaj stala pod Šišenskim gričem, tako stoji še danes, skromna in potrpežljiva, ki mirno čaka, kdaj bo prišel kdo in jo polepšal, da ne bo ka-zila novega lica Ljubljane. Z brega je že voda curljala v njo in močila zid in tla. Vsa njena zunanjost je bila nekam zanemarjena in pozabljena. Iznajdljivi profesor arhitekt Plečnik pa je s svojim ostrim očesom kmalu spoznal, da je tudi tu mogoče napraviti nekaj lepega in prikupnega. Najprej je na levi strani cerkve izpeljal v breg lepo stopnjišče, cerkev samo pa je pred močo zavaroval z zidom iz surovega kamna, da danes teče okrog nje hodnik, ki ga osvetljujejo značilna okna in, ki varuje cerkveni zid pred neposrednim dotikom z vlažno zemljo. Pogled na cerkev z griča
navzdol pa je bil nekoliko pust in prazen, zato je izpopolnil načrt in po tem hodniku izpeljal lepo stebrovje z izrazito ograjo, kar vse bo kmalu postavljeno. Vhod v cerkev pa je okrasil z lepo lopo, ki bo tvorila nekak prehod z živilskega trga, ki je v bližini zamišljen po regulacijskem načrtu. Predvidena pa je tudi celotna ureditev okolice z lepo vozno potjo, ki se bo odcepila od Celovške ceste in tekla okrog cerkve proti Bellevue in Tivoliju. Z izpeljavo tega načrta bo ta okolica silno pridobila na lepotnem izgledu, pa tudi promet se bo vse lažje razvijal po lepi cesti kakor pa po dosedanji ozki poti. Cerkev sv. Jerneja bo po načrtu, kakor ga kaže slika, okrašena že letos, ostala okolica pa bo preurejena, čim se uredijo vsa pravna in razmejitvena vprašanja. (Slika predstavlja načrt cerkve z lopo ob vhodu in stebrov-jem okrog zadnje strani cerkve.)
V spomin zglednemu možu
Rajni Ivan Suš-n i k , ki smo ga pokopali ta teden, je bil tako markantna osebnost, da ga ne bo pozabil, kdor ga je poznal. Bil je eden tistih naših samoizdelanih mož, ki so po smrti staršev v rani mladosti odšli v širni svet, v katerem so se po bistrem umu in vztrajni volji povzpeli do uglednega položaja. -Ivan Sušni je služil v avstrijski mornarici šest let in je v letih 1897 do 1903 prepotoval na znameniti »Novari« dvakrat vsa morja in videl vseh pet celin zemlje. O tem je svojim prijateljem najraje pripovedoval in-seveda ni pozabil omeniti, da je bil na veliki ponedeljek 1902 na Napoleonovem grobu na Sv. Heleni. Bil je živahen in šegav pripovednik, ki ie tako nazorno slikal svoje doživljaje, da smo v njegovi družbi nehote z njim skupaj zapeli starodavno melodijo, ob kateri so na napol jadrnicah, napol paroplovnih ladjah bivše avstrijske mornarice naši dalmatinski pomorščaki, vrteč v krogu takozvani »Gangšpill«, dvigali sidro. Leta 1903 je rfifhi za udeležbo v burski vojrfi dobil v Cape-townu Za nagrado zlat cekin. Udeležil se je z oddelkom avstrijske mornarice tudi boksarske vstaje na Kitajskem. Svojo bolezen pa si je nakopal leta 1903 v Kalkuti, kjer je težko obolel za tro-pično malarijo, ki mu je zapustila posledice, za katerimi je te dni podlegel hudi bolezni. Med svetovno vojno je pokojni Ivan Sušnik štiri leta stra-žil prehod med Cresom in Lošinjem kot vodja trdnjave na Malem Lošinju.
Kot oče je bil pokojni resen in strog in je vzgojil sedem (dva sta mu zgodaj umrla) otrok, od katerih so trije tudi služili v naši vojni mornarici. Najmlajši gre ravno sedaj odslužit mornarico, ostali so vsi preskrbljeni. — Eden je vodja uprave mestnih podjetij Maribora, drugi vodi podružnico Bat'e na Vrhniki in tudi ostali so vsi pri
goštenem kruhu. Ivan Sušnik je bil bratranec po-ojnemu ministru Antonu Sušniku, ki je bil globoko veren mož in zaveden Slovenec ter znača-j.en, kakor je bila vsa Sušnikova rodovina, v kateri je bil rojen njegov oče, veleposestnik Martin Sušnik iz Nevelj pri Kamniku. »Slovenca« je vedno bral. Ko je odslužil mornarico, se je bavil z lesno stroko, v kateri je bil zastopnik velikih tvrlk in je tudi samostojno trgoval. Nekaj časa je imel v Kranju dobroznano gostilno na živinskem trgu in se je seveda zanimal mnogo tudi Za politiko, v kateri je bil vseskozi trden pristaš Slovenske ljudske stranke. Umrl je spravljen z Bogom kakor zgleden katoličan v velikih mukah, ki jih je prenašal kot dober kristjan, ter se je preselil v večnost, obdan od žene in vseh svojih otrok.
Poročen je bil z gospo Ano, rojeno Ogorelec, iz Brežic. Nad bridko izgubo tolaži njo in njegove otroke velike četa prijateljev in znancev, ki bodo za njim ohranili trajen in lep spomin.
Tatinski „štokglajzar"
Ljubljana, 17. julija.
Počitniški mali senat je danes sodil same velike in male tatove, ki so skupaj prejeli okoli tri leta zaporne kazni. Hudo je bil obsojen Lojze Ferč-nik, Udmačan, brez premoženja, brez stalne zaposlitve. Že 24-krat ie bil kaznovan zaradi deliktov proti tuji lastnini. Najraje 6e, kadar tli za mrežami, potika po »štokglaizu«, kjer krade ko sraka razne predmete, zlasti železo, ki ga potem skuša po drugih vnovčiti. Letos 18. maja je iz vagona ukradel livarju Smoletu dva medeninasta ležaja v vrednosti 4000 din, a ju je po svojem znancu Dominiku prodal tieki tvrdki v Spodnji Šiški za 100 din. Znancu je dal 20 din nagrade. Dalje je strojnim tovarnam ukradel 38 kg železa, pri fej tatvini je bil inflagranti prijet. Lojze je prvo talvino priznal. Vso krivdo pa je prevzel nase iti je skušal svojega znanca Dominika razbremenili. Državni tožilec dr. Hinko Lu-čovnik je predlagal za Lojzeta Ferčnika najstrožjo kazen in po prestani kazni še prisilno delavnico na nedoločen čas. Lojzetu so se pri tem predlogu lasje zajezili.
Lojze je bil zaradi tatvine na javnem prostoru obsojen na 1 leto in 0 mesecev robije. Zaenkrat pa še ni bil obsojen v prisilno delavnico, ker paragraf določa, da mora biti kandidat za tak zavod kaznovan najmanj trikrat na robijo, Lojze pa je doslej dobil robijo le dvakrat. Lojzetu se je srce olajšalo in je sprejel kazen. Njegov znanec Dominik je dobil tri mcsece zapora, ker je prodajal ukradene stvari.
Poizvedovanja
Izgubljena .le bila ciljava listnica r uradniška In kolesarsko legitimacijo na ime Kotnik Konrad. Pošten najditelj naj ,|o odda proti nagradi na naslov Centa 20. oktobru (Rimska cest«) U v Ljubljani.
I
Moravče
V nedeljo, 12. julija, je župni urad kot zastopnik moravške fare priredil pred župno cerkvijo v Moravčah igro »Slehernik« (prevod Otona Zupančiča). Izid igre je pokazal popoln moralni uspeh, saj so vsi igralci — po večini sama kmečka dekleta in fantje — svoje vloge od Slehernika pa do zadnjega služabnika tako izborno rešili, da je bila vsa ogromna množica gledalcev presenečena, ker še ni videla na domačih tleh takih predstav. Prireditev je posebno še povzdignila električna luč, ki je prvič in nalašč za to prireditev pripravljena, osvetlila moravški trg. — Da bi bilo omogočeno vsem onim, ki v nedeljo iz katerihkoli vzrokov niso mogli prisostvovati tej krasni ter do sedaj edinstveni predstavi v moravški dolini, sc bo igra ponovila v nedeljo, 19. julija, ob 9 zvečer. Vse bližnje in daljne sosedo vljudno vabimo, da sc nedeljske predstave udeleže.
Spod
Pred nedeljsko tekmo
Kranj
V	proslavo gasilskega praznika priredi prostovoljna gasilska četa javno predavanje v nedeljo, dne 19. t. m. ob 11 dopoldne v gledališki dvorani Narodnega doma. Predava član gasilske čete g. ing. G ros Ožbalt o temi »Ravnanje z električnimi napravami — s posebnim ozirom na življenjsko varnost«. Snov bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstopnine ni. Občinstvo vljudno vabljeno.
Rogaška Slatina
V	tem našem najodličnejšem zdravilišču letos zopet pulzira mondeno življenje. Gosti so prišli in še prihajajo skoraj iz vseh delov Evrope. Številčno prednjačijo tudi letos, kakor prejšnja leta, gostje iz naše države. Po današnjem stanju gostov in po prijavah sodeč, ne bo letošnja velika sezona prav nič zaostajala napram lanski. Ako bodo vrenien-
i ske prilike ugodne, bo najbrž še prekosila lansko-! letno. Razpoloženje gostov je odlično. Pridno se I poslužujejo vseh zdravstvenih pripomočkov, pijejo vodo pri vrelcih, kopajo se v zdravilnih kopelih i in v lepem športnem bazenu. Udeležujejo se lepih izletov v bližnje kraje, ki jih aranžira tukajšnja podružnica »Putnika« in večernih zabav, ki se vršijo v veliki dvorani »Zdraviliškega doma.«
5. t. m. je bila pod pokroviteljstvom ravnatelja zdravilišča ban. svetnika Ivana Gračnarja akademija tukajšnje podružnice Ciril Metodove družbe. O pomenu in delu svetih blagoveslnikov med Slovani je predaval dr. Alojzij Merhar (Sil-vin Sardenko). Nato je orkester ljubljanske opere pod taktirko dirigenta Neffata odigral izbrane točke pograma slovanskih skladateljev. Prof. Kari Rupl je zopet s svojimi violinskimi točkami navdušil poslušalce. Spremljal ga je na klavirju kon-servatorist Bojan Adamič.
Dne 6. t. m. sta koncertirala primadona zagrebške opere Ančica Mitrovič in naš rojak Josip Rijavec. Pred izbrano muzikalno publiko sta zapela dovršeno znane solospeve in duete iz oper »Tosca«, »Cavalleria rusticana«, »Werther«, »Ri-goletto«, »Giani Schicchi«, »Gioconda« in »Carmen«.
V	soboto, 11. t. m., pa so posetili zdravilišče Trboveljski slavčki«. Pred nabito polno dvorano so »slavčki« izvajali z elanom svoj skrbno izbran spored. S točnim izvajanjem, z disciplino in umetniškim prednašanjem Adamičevih, Pregljevih, Tomčevih, Bravničarjevih, Mokranjčevih, Mateli-čevih in Premrlovih pesmi so zadivili mednarodno občinstvo, ki ni štedilo z odobravanjem. Dirigent Šuligoj, solistka Koritnikova in osiali >Slav-čki« morejo mirno prišteti k vsem velikim dosedanjim uspehom ludi to priznanje mednarodne zdraviliške publiko.
Dne 13. in 14. t. tn. je priredilo zagrebško »Muzičko umjelničko društvo« kocertno-baletni večer. Sodelovala sta operni basist Nikola Bogdan in baletni zbor Narodnega kazališta iz Zagreba.
Podružnici Slov. plan. društva v Rogaški Slatini in Poljčanah priredita v nedeljo. 26. t. m., na gorski planoti pri Sv. Miklavžu na Boču veliko planinsko rajanje v korist gradbi planinskega doma na Boču — na tej edinstveni razgledni točki rogaške okolice.
Med številnimi gosli se nahajajo sedaj v zdravilišču ludi: gg. konzul Mayer iz Trsta, dr. Li-pold iz Maribora, Adolf Ribniknr iz Ljubljane, grofica Zichy iz Beltincev, drž. svet. dr. Svetek j iz Belgrada, general Petar Pesič iz Belgrada. min. i v pok. Pečič iz Belgrada, tir. Sečerov iz Belgrada, j gospa Jurišič-Slurm i/. Belgrada in M-ine Dr. (Ju-erca, M-me Benveniste ter gg. Tsilis, Bolton. Naar, Sciaky in Saltiel vsi iz Grčije.
Pridobivajte novih naročnikovi
Ogromno zanimanje, ki vlada v Ljubljani in na deželi med športnim občinstvom, je najboljši dokaz, kako visoko je cenjen BSK v naši ožji domovini. Upamo, da bodo razgibane športne mase to leto prišle na svoj račun. Kakor vsi znaki kažejo, bo ta tekma kol nekak uvod v nogometne prierditve večjega obsega, Vodstvo Ljubljane jc že v principu akceptiralo ponudbo dunajskega prvaka Admire, ki bi imel gostovati v Ljubljani 6. ali 9. avgusta. Že dober tedfin po tem se začnejo pa ligina? tekmovanja tako, da si bomo lahko ogledali najboljša jugoslovanska moštva v trdi borbi za točke,
Ker je pričakovati za nedeljsko tekmo velik naval z dežele, se opozarja ljubljansko športno občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji
Razpis holesarskih dirk
kolesarskega društva »Ljubljanica« za proslavo
10 letnice obstoja društva.
V nedeljo se vrše zopet po dolgem času pod predsedstvom predsednika podzveze g. Fr. Batjela velike medklubske kolesarske dirke s startom in ciljem pred gostilno Kačič na Tyrševi cesti, za A in B skupino. Start glavne skupine je točno ob 11, junijorske pa ob pol 12. Med tema dirkama se vršita še na razdalji 10 km dirka kolesark in pa dirka bivših dirkačev. Proga glavne dirke vodi s startom pred gostilno Kačič na Trojane-Mozirje-Gornji Grad-Črni vrh (12 km položnega klanca) v Kamnik in nazaj v Ljubljano. Junijorska pa do Trojan in nazaj. Dirke bodo zelo zknimive, saj nastopita poleg olimpijca Ivkoviča še naša priznana dirkača olimpijca Garfner in Valand.
Pravico startati ima vsak dirkač, ki poseduje izdano legitimacijo kol. zveze kralj. Jugoslavije za leto 1936. Vozi se strogo po cestno policijskih predpisih, vsak dirkač vozi na lastno odgovornost, kolesa morajo biti opremljena z dobrimi zavorami in zvoncem.
Vpisnina za vsako posamezno točko je din 5, in din 10 za startno številko, kateri znesek se po oddaii številke vrne.
Po izvršeni dirki bo v gostilniških prostorih vesela športna zabava z razdelitvijo nagrad zmagovalcem, pri čemer sodeluje ves čas godba na pihala iz D. M. v Polju.
Kolesarska podzveza; Za dirko kolesarskega društva »Ljubljanica« se odreja podzvezni delegat g. Gregorc. Sodniki: gg. Gregorc, Selan in Schvvei-tzer. Kontrola na progi g. Pogačar. Pozivajo se vsi vozači in funkcijonarji posameznih klubov, da se dirk in proslave 10 letnice društva v čiruvečjem številu udeleže.
Kdo bo zastooal Nemčijo na olimpijskih igrah?
... Z neverjetno hitrostjo se bližamo olimpijskim igrani. Narodi, ki so tiominirali svoje športnike, so deloma že v Berlinu, deloma na poti. edino Evropejci so še doma, ki bodo pa tudi slej ko prej odrinili na pot proti Berlinu.
Nemčija, kot prirediteljica XI. olimpijskih iger, se je v vsakem pogledu dobro oborožila za to srečanje. Prvovrstne, da edinstvene športne naprave, ki bodo služile olimpijskim borbam, za sprejem in bivanje gostov je vse najudobneje urejeno in zato je povsem razumljivo, da so se tudi za svoje športnike kar najbolj pobrigali. V naslednjem prinašamo imena nemških zastopnikov v posameznih športnih panogah:
Lahka atletika.
Moški:
Tek 100 m: Hornberger, Borchmeyer, Kersch.
Štafeta 4X 100 m: Leichum, Borchmeyer, Gill-meister, Hornberger. — Rezerva: Kersch, Schein, Neckennann, Steininetz.
Tek 200 m: Schein, Neckermann. Steininetz.
Tek 400 m: Blazejak, Klupsch, Metzner.
štafeta 4X 400 m: Hamann, Voigt, Harbig, StUlpnagel. — Rezerva: Blazejak, Klupsch, Metzner, Scheele.
Tek 800m: Harbig, Dessec.ker, Merlens.
Tek 1500m: Schaumburg. Bottcher, Mehlhose.
3000m zapreke: Dompert, Heyn, Raff.
Tek 5000ni: Becker, Stadler, Syring.
Tek 10.000 m: Gebhardt, Siegers, Schonrock.
Maratonski tek: Barsicke, Bruyn, Briisicke.
110 m zapreke: Wegner, Welscher.
400 m zapreke: Scheele, Rottbrock, Kiirien.
Skok v višino: \Vcinkotz, Gehmerl. Martens.
Skok v daljavo: BUumle, Leichum, Long.
Skok s palico: Mtiller, Scbulz.
Troskok: VVollner, Joch, Long.
Krogla: Wollke, Sieverl, Stock.
Kopje: VVeiniann, Stock, Gčrdes.
Disk: Sehroder, Fritsch, Ililbrecht.
Kladivo: Hein, Blask, Greulich.
Desetoboj: Sliick, Bonnot, Huber.
Hoja 50km: Bleiweiss, Prehn, Dill.
Žensko:
Tek 100 m: Albus, Dollinger, Krnuss.
Štafeta -IX 100 m: Albus, Dorlleldt, Dollinger, Krauss. — Rezerva: WinkeJs, Zimmor.
80 m zapreke: Eckert, Steuer, Le Viseur.
Skok v višino: Kanu. Ratjon.
Disk: Maurmeyer, Mollenliauer, llagemann.
Kopje: Fleischer, Kriiger, Eberhardt.
Lista boksarjev: Graf, Schmitz, Biittner, Cain-pe, Dikens, Baunigarten, Jaspers, fiiinge, Kaiser, Slasch, Miner, Schniedes, Murach, Loibl, Vogt, Sehnarre.
Lista sahljučev: Casinir, Krvvin, Eisenerker Julius, Rosenbauer Štefan, Idrger llans, llein August, VValil Richard, Adam Otto, Geiwitz Ku-gen, Uhlmann Sepp, l';sser llans, Rijlhig Krnst, Lerdon Siegfried, Sehroder Otto, grm. Meyer Helene, ge. Ilass Hedvika, (Ukor Olga.
Lista za hokej: Mcssner Frilz, Beisiegcl Lud-\vlg, Hamel VVerner, Scherbarl llans, Meiss Kuri, Kubitzki VVerner, Mehlitz Paul, Cuntz lirich, lliifN inann Harald, Bieberbach Georg Ludwig, Sclinia-lix llein. Haack Heinz, Keller Erwin, Meuke ('ari. Gerdes Alfred. Peter Carl August, Znnder dr. Krlcli. lleide Hermanu. Kemincr Ilerhert, Okrent Detlef, VVarnholtz Tito.
Za druge športne panoge se je pa prijavilo naslednje število atletov: plavanje 35 moških, 18 žensk; kolesarjenje 2(1 lil.; telovadba 8 ni.. 8 ž.: petoboj 3, nogomet 22, rokomet 22. dviganje uteži 10, rokoborha 21, streljanje !>, jahanje 10,'polo 7, hasket-žoga 14. veslanje 30, kajak 28.
in sicer v trgovini Rokavičar (A. Turk, Prešernova ulica) in pri blagajni kavarne Kvropa. V nedeljo bodo poslovale na igrišču 4 blagajne. Prva blagajna bo za tribunske sedeže, drugi za mladino in vojake, tretja za navadna stojišča. Člani klu-bove starešinske akcije in podporni člani imajo poseben popust. Za njih, kakor tudi za aktivno članstvo bo dohod in blagajna skozi vrata za tribuno. Vrsta vstopnic, ki se prodaja v posameznih blagajnah, kakor tudi cena bo razvidna iz nabitih plakatov pri vhodu.
V prvi predtekmi nastopi Grafika in Svoboda v borbi za »delavski pokal«. Ta tekma začne ob 14.30. Sledi tekma »Ljubljane« proti Korotanu iz Kranja. Glavna tekma sc začne ob 17.30; Sodi g Knifer iz Osijeka.
Športni dan v Zagorju
SK Zagorje razpisuje 7.11 nedeljo, dne 2. avgu sta t. t. ob priliki športnega dne, nail katerimi je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo gos|KHl dr. Tomo Z.ir-ni,k, ro»i>ksn tokom s sledečim &iK>redoiu:
V soboto, dne 1. avgustu ob 8 zvofer gostujejo v Sokotskoni domu ninuterjl težko atletike v jtoksti. Klubi, ki goje težko atletiko, se I ali ko isle udeleže. 1. V nedeljo, dno 'J. avgusta razpisuje slnfeini tek skozi Zagorje. Start ob 'J pri rudniški resliuvrnciji na Toplici, cilj prul kino . Tcigluv. 1'roga: lllll^lml 1000 X 200 300X100- Zmagovalna šestorlcn prejme dr. Zamikov prehodu! pokal«, ki preide v stalno posest kluba po trikratni /.aporedni, ali petkratni v.uiligi v presloiiklh. Prljavnlna 7,11 moštvo I>iii 10, ki se plača pol uru pred startom. 2. Distiinčni tek nti liiun 111. Slart ob 9 na Loknh, erilj pred kino »Triglav« Zagorje. Prvo plasirani prejme mpo nt lusko diplomo. Prijavnimi 11 i n 2 na moža. ,'). Ob pol 10 start na tek 1111 4011 111. Prvo plasirani prejmo diplomo. Prijuvnlna Uin 2 /n moža. 4. Ob tri četrt na 10 »Petoboj« n« Igrišču: Met diska, krogle, skok v višino, daljino in tek 1111 ton 111. Prvo plasirani prejme si>otn.iiuiko diplomo. Prijavniua Din 2 /a moža. 5. Oh 11 na sokolskein teloviidiščii tekmo v odbojki, v dvorani pa Tiihle-tenis. Zn oho tekmi je razpisano »Prvenstvo Zasavja ..1936Zmagovalno moštvo v odbojki prejme naslov »Prvak Znsavjn v odbojki M3fi« ln diplomo, ravno tako najholši v Tnble-touisu isti naslov lil diplomo. Prijavnimi zn odbojke Din 5, Talile tenis Din 2. 6. Nogometna tekma oh pol :i Otd-boy Zagorje — lx)ko. 7. Misl odmorom švedska štafet« na IgriSču, «00X400X200X1«' m, ter tek nn 800 m. 8. Nogometna Ickmii I. moštva.
Po sporedu družabni setanek pri g. Korbarjii. kjer bodo tudi razglasitev rezultatov in razdelitev diplom.
Kimrtno klulin vljudno vabimo, da se udeleže ve-like 5)W»rtiie inanirestaoije v eini večjem fttevllu. dn liiko skupno dokn/.iMiio, svetu, da tudi rudar«ka mladimi pravilno pojmuje sodobno šiiorlno udejstova.uje.
Mntnlclub filtri jat opoznrjn vse gg. funkoljounrjr, ki so določeni 7.11 niotoclkllško ocenjevalno v/.tijo na ltiube.lj, ki Ik> v nedeljo dno 19. t. 111., du se javijo vodstvu tokme zjutraj ob 7 pri kili 2 v Zg. Šiški. Zadnji setjmek fukc.ij<niarjev tn upravnega odbora Jo v soboto dne 18. t. 111. ob 1:1 do 15 v kavarni Kvropa ter sc pozivajo vsi zgoraj imenovani, da *e tega sestanka brezpogojno in toArio ihIoIlžu. Prijavljeni tekmovale,i so opozarjajo, dn iiostuje tehniška komisija na startu ob 7,81) tor sc morejo isti prijaviti znrndl pregleda v07.ll.
Občinstvo in Športniki, ki sc želo udoleiit/i tekme, so 11'Uudno opozarjajo, da IhmIo pri vsakem vlaku iz Tržiča na razpolago avtobusi do Sv. Ane. Točna pojasnila v tnjnl&bvu kluba, Miklošičeva 1.1, illUvurb. telefon St. 20-66.
Juniorski lahkoatletski miting. SK Planina in SK Ilirija priredita v nedeljo 19. t. 111. ob 9 dopoldne juniorski miting na Stadionu. Prvi tak miting sc je vršil pred več tedni na ilirijanskem igrišču za Kolinsko tovarno, jutrišnji pa bo na Stadionu po tozadevnem svoječasnem dogovoru med obema kluboma. Tekmovalo se ho v naslednjih disciplinah:
Tek na 100111 razred B in C, tek na 1000 ni razred B in C, štafeta 4X100 m razred C, štafeta 4 X 100 111 razred B, skok v dal javo B in C, skok v višino B in C, skok ob palici C, met kopja C. met krogle 5 kg C, met diska 1.5 kg C. V vsaki disciplini nastopita po dva atleta.
/bor Inlikoalletskili sodnikov J LAZ. Seja odboru so vrši v ponedeljek 20. t. 111. ob 20.30 v reslavrnclji Slainič. Na luhikoubletski dvolmj jiuiiorjov SK Ilirije : SK Planina, ki se vrši v nedeljo ob 9 doiKhldne na Stadionu, se odreja tale sodniški -zbor: Vrhovni sodnik: Oriinfeld, voditelj tekmovanja: Polajnar, slurt.ar: Liiin, sodniki: dr. KnlielJ, Kos, Potokar, Gnidoveo, Kerinavner, Hvale, Jaiiiniik.
//. počitniško kolonijit za dr klice priredi Slovensko planinsko društvo iz Ljubljane v Mintiiarjm i koči pod Orno prstjo v času od 1. do 21. avgusta 1. 1. pod vodstvom učiteljice gc. Dragan iz Ljubljane. Dekiiee člailieo mladinskega odseka SPI), sc morajo s pvl-vo 1 j en jem staršev pismeno prijavit i Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani najkasneje do 25. avgusta 1936. Obvezni zdravniški pregled vso sprejetih so vrši v t>etek dne 31, Julija ob 17 v driifitvoni pisarni SPD v Ljubljani. Kolonistiko, ki niso iz Ljubljano, morejo 7.n to noč dohiti prenočišče v zavotlfičn Perijntiiega Save/zn. Vsaka kolonistika plača 7.11 dnevno oskrbo Din 10, voznino do Ljubljane in 75% -zni žano voznino od Liublju.no do lioli. Bistrico. Odhod iz LJubljano Je v soboto dno 1. avgusta t. 1. 7, vlakom nb 7.15 7. glnvnega kolodvora v Ljubljani. Vso kolon N tke se /.bereio tji dan ob 6.45 prod glavnim kolodvorom v Ljubljani. Vsaka kolonist pa mora prinesti s seooj: turistovsko čevlje., eno odejo, dve rjuhi, koniipletno jedilno orodje (nož, vitlleo, žlico, skodelico in -zdelo), potrebno perilo zn tri tedne, copate, toplo suknjo 7.n slu čaj slabega vremenu, loaletne potrcilfifilio ter evenl. pernat v-zglnvnik.
Moto-llrrmes |Hv/jiva članstvo na so. tirne k riti nos v soboto ob 211 v kavarni Zvezdi, radi ru/.lnge oce njovalne vožnje 1111 Ljubelj I11 podpisu prijavnic.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Sobota, IS. julija: 12.00 Plošča /t. ploščo — pi-sami /.ines pesmic veselili ln godliv za ples! 12.45 Poročila, vremo 13.110 f:us spored, obvestila 13.15 Plošča za ploščo — pisana zmes ttesmie veselih I11 godite v.ii ples! II.00 Vremu 18.lin /.a dcloinist! (plošče)	Od
Ljubljane do HnknreSte (g. Vladimir ltegally) 19.(111 ('as, vromo, poročil«, siioreil, obvestilu 19.311 NaelmiaJmi ura: Vpliv jugoslov nuske orniiuieiitlke na razvoj tek stilne industrije (VII tri nov ič iy Belgrnd«) II,.011 Kineok i trio (plošfle) 20.10 Zunanji |tolili6iil pregled (g. urednik dr. Al. Kuhar) 20.30 Planino In pltuiinel, slnrine in novinoi, ln druge čudne rix'«i — 1'esler večer s »odelo vanjeni člnnov rad. igralske družine, eitrnškega lor eela Vesna, pevcu s knltro I11 plošč - lli-edilo napisni g. Ivan l?oh — Večer vodil I pi 22.00 ("'as, vreme, poro čila. spored 22.211 Prenos iz Parkhotela na llledu:'piosiii orkester Krieh lierse.
Drugi programit
,, , S','"V,.i8-,Au',ija- Hr'mnd I,- 2(1.05 Po nočnem lleigradii 'i!.l.i Itmlijski orkester 23.110 P|wne plošče -Ud grad II: 211.00 »led _ iKtletii,, ro/.ide.oei, iu)n«l<iv,u, sko kraljevske družino - /.mirih: 20.no Violina -ii.:w> Vokalni koncert 21.00 Laliku glasba 22.15 Plesna glasbi. DanaJj 20.1(1 V ritimi eusn (pestor glnslsml progrnm) 22.10 /.abaviii koncert - Hudim,,rita: 20.110 KaliiiHiiovs oporoln Lroflca Mnrien	Ciganska glasb,, Trst-
; lV'L- ; Hotmlnijcv koncert - llin, lluri: 211.411 Igrn J1..M1 Sinifon čnl koncorl - l',,i„a: IJ.lj Češke In mo-ravsko narodne pesnil 20.55 Operetni koncert 22.3(1 l.ali. na glasba - Vnrtarn: Ji.ir, Z„ p„u,a„ i„n„i .hm \oknlnl koncert 22.1.1 Snionskl kvintet r„e"Viem.Ue postaja umilo ob JO.ln riulitin n /nlui.vnp nrfti»»aniu _
GOSPE
ki ljubijo kristalno čisto perilo, bleščečo svileno opravo, uporabljajo samo
čudežno sredstvo za pranje s hitrim delovanjem.
Idealno sredstvo za oranje najfinejših tkanin, ki ne vsebuje niti luoa niti mila.
Ono se lahko najkoristneje uporablja za pranje:
svile polsvile
umetne svile čiste volne
polvolnenih tkanin rohavic preprog
otroških oblek
i. t. d.
Pere mnogo hitreje in se peni mnogo bolje,
celo v trdi vodi. Tudi v najtrši studenčnici daje obilno penol
Dobiva se v vseh drogerijah, parfumerijah, trgovinah z mešanim blagom, trgovinah z barvami in trgovinah z nogavicami.
Originalen zavoj Din 2'50
Generalna prodaja za Jugoslavijo:
Hinko Mayer i drug, Zagreb.
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
„Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argentini, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani Letno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
MALI OGLASI
V malih ogiaalh velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm flsoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
(lužbodobe
Pošteno in krščan. dekle
Kt bi znala kuhati, Iščemo. Kraj blizu Kranja. — Ponutlbo nasloviti na upravo »Slovenca« pod »Gorenjsko« št. 10323. (b
Mesarskega pomočnika
zmožnega prodaje mesa ter vseh gospodarskih del — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10339.	(b)
Mlinarskega pomočnika
samskega, ki dobro razume sortiranje moke — sprejmem. Plača po dogovoru. Valjčni mlin pri Zidanem mostu.	(b)
Varilca svinca
(Bleileter), prvovrstno moč, išče za stalno namestitev s takojšnjim nastopom veliko industrijsko podjetje. Ponudbe pod 43825 na Publicitas, Zagreb.	(b)
Absolventinja
kmetijsko - gospodinjske šole, vajena kmetijstva, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1040. (a)
Vrtnar
z dobrimi spričevali, vajen samostojnega vrtnarstva. ki je pravkar odslužil vojaški rok, Išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10337.	Ca)
Posestva
Oroben oglas v "Slavf m a* posestvo ti hitro proda; če U ne x gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico <1a.
Nova hiša
dvo- do štirldružlnska, s hipoteko 14.000 Din, mesečnim donosom 900 Din, v mirnem industrijskem predmestju Maribora, za 62.000 Din naprodaj. Po-izvedeti : Pobrežje, Go-sposvetska 56.	(p)
Krasna nova hiša
z ograjenim vrtom — Ljubljani — poceni naprodaj za gotovino Din 120.000. Vprašati : Prisojna ulica 5, v gostilni, (p
Stanovanja
Trisobno stanovanje
s kopalnico takoj oddam. Tržaška cesta 29/1. (č)
Opremljena sobica
se odda. Dvoržakova ulica 3/III.	(S)
Kompletna bela spalnica
zaradi odpotovanja takoj jako ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10333. (š)
Najmodernejše pohištvo
si ogledate
na obrtni razstavi v Št. Vidu
soba št. 8. Solidno izdelano, z večletno garancijo in po jako znižanih cenah Vam nudi
Andrej Kregar in sinova

Kom pa danes?
Vsi na vrt
restavracije »Zvezda«!
Tam se dobi na ražnju pečeni prašiček in janček, sveži čevapčiči in ražnji-61. Liter vina samo 10 Din. — Godba.--
Vila z vrtom v Ljubljani
naprodaj. Ponudbe upravi »Slovcnca« pod »Ugodno« št. 10410.	(p)
Zlata jama
je stalna reklama v Slovencu
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10. (d)
Hranilne knjižice
podeželskih hranilnic (članic Zadružne zveze), kupimo takoj ln plačamo najboljšo. • Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 9468«.
Vse denarne posle,
terjatve vseh, tudi podeželskih hranilnic In posojilnic kupujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Izposlujem posojila na hranilne knjižice, nakup in prodaja vrednostnih papirjev itd. Alojzij Planinšek, ag. za bančne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor.	(d)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupim. Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10.	(d)
m
Vsa letna oblačila,
lister, buret. kaša. v odlični Izdelavi dobite poceni pri P r e s k e r j u Sv. Petra cesta 14.
la sveže hruške
namizna jabolka in trde češplje, košarice po 40 kg 120 Din franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. tn Stari trg
Kolesa
ponlkljana in pokromana zaradi direktnega uvoza iz Nemčije po neverjetno nizkih cenah naprodaj Nova. trgovina, Tyrševa cesta 36.	(1)
Na javni dražbi
v soboto, dne 18. VII. 193G ob 15. url bodo v skladi šču ABC Ljubljana VII, Medvedova 8, prodane v veliki količini najrazličnejše pisarniške potreb ščine, kakor pisalni stroji, mizice, omare, traki za pisalne stroje, karbon papir, peresa, svinčniki, razna črnila itd.	(o)
Tinček in Tonček Lo i detektiva
107.
V notranjščini 4adje.
Ko sta si dečka na krovu ladje vse dobro ogledala, sta po trhlih stopnicah zlezla v notranjščino ladje. Prvo, kar sta zagledala tam, je bil velik sod, zraven njega na tleh pa spet dve človeški lobanji. In še nekaj sta imela priliko opaziti: krdelo podgan, ki so se ob njunem prihodu razbežale na vse strani.
Pretaknila sta vse kote, a zakladov nista našla nikjer. Že sta nameravala opuštiti na'Jaljno iskanje, tedaj pa sta v nekem kotu zagledala majhno skrinjo. Dvignila sta pokrov, namesto dragocenosti pa sta našla v skrinji samo kupček kovinastega denarja.
»Lepa reč!« je razočaran vzkliknil Tinček. »Takšne beračije pa nisem pričakoval. Kakor je videti, morski razbojniki niso imeli mnogo sreče na svojih roparskih potovanjih.«
Dečka sta bila tako zaverovana v svoj plen, da nista opazila, kaj se je medtem dogajalo z njunim hrbtom. Velika neznana pošast se je začela prihuljeno dvigati iz temne odprtine v tleh...
J
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki!
m

Vsemogočni je poklical v boljše življenje našo
s. VERO ANGELO GOLOB
usmiljenko sv. Vincencija Pavelskega — cand. med.
Pokopali jo bomo v soboto, dne 18. julija 1936, ob 5 popoldne v Marijinem domu v Radečah pri Zidanem mostu. Ljubljana, Trzin, Maribor, dne 17. julija 1936.
Žalujoče rodbine: Golob-Beruot.
. Alja Rabmanova:	6
Tovarna novega človeka
Roman.
Tovariš Vladimirov je odprl vrata in stopil na temni hodnik. Tema na stopnicah in tiho stokanje, ki ga je bilo čuti iz spodnjih prostorov, sta se mu zdela danes vprav grozotna. Hitel je po stopnicah in se zgrozil od strahu, ko je pritekel naravnost storožu'1 Miheju v roke.
»No, dolgo ste ostali tu, tovariš, dve je že proč!«
»Da, danes sem imel prav mnogo delal« je v zadregi odvrnil Vladimirov in si oddahnil, ko je stopil na sveži, mrzli nočni zrak.
Jutri jo premestim v katero si bodi vas, je mislil, in če začne tulili in govoriti o možitvi, jo kratko in malo zaprem zaradi površnega dela!
Ta misel je docela odpravila vso to neprijetno zgago, ki mu je ostala od njegovega doživljaja in veselo žvižgaje je stopal domov. Preden je legel v posteljo, si je še očital, da se je sploh vznemirjal zaradi take malenkosti. Minulo kasneje je trdno in mirno spal.
3.
Naslednjega dne je stopila Tanja v pisarno do sekunde točno. Mirno je obesila svoj plašč na kljuko, sedla k stroju in segla po papirjih. Vse je bilo kakor vedno. Sonce se je poigravalo na istem mestu, jasminovi grmiči so iztezali iste veje skozi odprlo okno, isti sladki vonj ji je laskavo obkrožal čelo.
3 nočni čuvaj.
Toda ona sama se je izpremenila. Oh, ne smelo bi se reči, da je čistost žene kot kozarec vode, je ponavljala sto in stokrat.
Tedaj je prišel tovariš Vladimirov, znatno prej kot po navadi. Moral se je temu smejati, toda bilo je res tako: nič več že ni mogel čakati, da bi videl, kako se bo Tanja vedla.
Ko je stopil v sobo, je napravil najstrožji, najošab-nejši obraz, ki ga je mogel pokazati kot predstojnik. Tanja se ni ozrla. Vsekakor je možno, da me ni opazila, je mislil. Toda, da bi šel kar kratko in malo v svoj kabinet, ne da bi ga bila Tanja vsaj videla, se mu je | zdelo nemogoče. In kljub občutku, da s tem izgubi položaj v svojem boju, je dejal:
»Dobro jutro!«
Bilo je prvikrat, da je to storil, zakaj bilo je njegovo načelo, da je ohranil nasproti svojim podložnim čim večjo razdaljo.
Tanja je dvignila glavo, se narahlo okrenila proti njemu in odgovorila z mirnim glasom:
»Zdravstvujte!«
Iznova se je sklonila nad pisalni stroj.
Tega tovariš Vladimirov ni niti najmanj pričakoval. Kaj takega se mu še ni pripelilol Odkod je vendar vzela ta naravni mir, to vljudnost? No, seveda, je rentačil, to je modra kri, njeno prokleto izobraženo poreklo! Ti tu se uče že od mladih nog, da se pretvarjajo in da skrivajo svoja neumna buržujska čustva.
Obotavljajoč se je obstal pred vrati svoje sobe. Hotel je še nekaj vprašati, da bi videl, kako se bo vedla nadalje, da bi razkril njeno igro. Toda prav nič mu ni hotelo priti na um. Tedaj se je v resnici razjezil in ukazal s surovim glasom:
»Ko boste te listine prepisali, mi jih prinesite v sobo, da jih podpišem!«
»Dobro!« je odgovorila preprosto. Jezno je zaloputnil vrata za seboj.
»Zakaj pa je danes tako divji?« je razburjeno poizvedovala Valja, druga strojepiska.
»Nimam pojma!« je odgovorila Tanja in zmignila z rameni.
»Prepisala sem!« je rekla Tanja, ko je položila svojemu predstojniku mapo na mizo. Tovariš Vladimirov se jo hitro ozrl in ji pogledal naravnost v obraz. Zdaj se je vendarle ustrašil. Bila je bleda, pod očmi je imela temne kolobarje. Zdaj ga nič več ni mogla varati s svojim mirom! Videl je, da je morala prebiti strašno noč, da je v tej eni noči postala popolnoma drug človek. Videti je bila deset let starejša in nič več ni bila deklira...
Njegov prvi nagib mu je velel, naj jo vzame v naročje, naj jo prosi odpuščanja za vse. Toda obvladal se je in se trudil, da bi gledal na vse čim stvarneje ler je listal po spisih.
»Kako ste spali nocoj?« je vprašal hipoma, čisto nepričakovano, sam zase, ko je videl, da ne more niti ene listine prebrali do konca.
»Hvala, i zborno! c je bil odgovor. Toda iz njenega glasu je zvenela nekakšna grožnja, nekakšno svarilo pred nadaljnjimi vprašanji.
Vladimirov je čilal dalje in čez nekaj časa je vprašala Tanja:
»Kdaj naj pridem po podpisane listine?«
»Kakor običajno, pred zaključkom službe!«
Q>	
e	
Vi	
O	
VI	
	
c	
a«	
	
	
	
e	
s	
^	
0	
	
0	
	
3	
	
o	
js	
	
u .5	
N	
D b	
>« C	
O >N	
J 1 js	
Izdajatelj: Ivan Rakovcc.