PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! D LO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, SOBOTA, 6. MARCA 1976 LETO XVIII. • ŠTEVILKA 55 • CENA 3 DINARJE »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI. UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO FRAS ■v Cernu prednost v prihodnjih letih Odbori zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ nadaljujejo usklajevanje osnutka srednjeročnega načrta BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — šest odborov skupščine SFRJ je danes nadaljevalo uelo v obravnavi ene same točke dnevnega reda — usklajevanje stališč ob srednjeročnem družbenem planu Jugoslavije za obdobje do leta 1980. Odbori bodo delo nadaljevali še prihodnji teden, saj v odborih, vsak s delovnega področja — podrobno rešetajo tisto, k» je predloženo, in sproti usklajujejo stališča in poglede, seveda v skladu s pooblastili, ki jih imajo ' od svojih skupščin. Po dosedanjih' sejah sodeč teče usklajevanje v duhu medsebojnega razumevanja za nasprotne argumente, pri čemer pa ie vsekakor močno koristila tudi že opravljena razprava na sejah zborov o tem, kako je bil uresničen srednje- Waldheim in Petrič o žgočih temah Generalni sekretar seznanjen tudi s pripravami na Colombo NEW YORK, 5. marca (Tanjug) — Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je sprejel jugoslovanskega stalnega predstavnika pri OZN Jakša Petriča in se z njim dalj časa pogovarjal o žgočih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo Bližnji vzhod, palestinsko vprašanje, afriški jug, CSper. Zahodno Saharo itd. Waldheim se je zanimal tudi za priprave na konferenco neuvrščenih v Colombu, zlasti za tiste točke osnutka dnevnega reda, ki se nanašajo na krepitev vloge OZN in na delovanje neuvrščenih v OZN. ročni plan do letošnjega leta. Delegati so oh tej priložnosti podrobno in tudi brez dlake na jeziku opozorili, kje smo bili uspešni, kje pa je ostalo zgolj pri dobrih željah ali celo pri povsem napačnih predvidevanjih. Osrednja pozornost odbora zbora republik in pokrajin za družbeni plan in razvojno politiko, ki je tudi matični odbor za srednjeročni plan, so bila področja, ki so v skupnem interesu vseh republik in pokrajin. Kaj je tisto, kar naj ima prednost Vitor Alves odpotoval iz Jugoslavije Končani pogovori o kulturnem in prosvetnem sodelovanju s Portugalci BEOGRAD, 5. marca (Tanjug — Prosvetni minister in član sveta revolucije Portugalske Vitor Alves, ki je bil kot gost ZIS štiri dni na obisku v naši državi, je s sodelavci odpotoval iz Beograda. Med bivanjem v Jugoslaviji sta Vitora Alvesa sprejela predsednik republike Josip Broz Tito in predsednik ZIS Džemal Bijedič. Minister Alves se je svojim gostiteljem Trpe jem Jakovlev-skim in drugimi funkcionarji pogovarjal o prosvetnem in kulturnem sodelovanju ter se seznanil s sistemom izobraževanja v Jugoslaviji. v naslednjem petletnem obdobju — to je nedvomno ena izmed osrednjih točk planskih postavk, saj je od tega, kaj naj ima prioriteto, odvisna tudi nadaljnja politika pospeševanja prav tega in ne česa drugega. Slovenska delegacija se je zavzela za to, da bi zožili spisek prioritet in da bi zlasti spodbujali tiste dejavnosti, ki bi dajale racionalen izvoz in nadomestile blago, ki ga zdaj uvažamo. Podrobneje o sejah odborov na 5. strani. Bijedič sprejel gosta iž NDR Manfred Flegel prispel nato v Slovenijo' na uradne pogovore BEOGRAD, 5. marca (Tanjug — Predsednik ZIS Džemal Bijedič je sprejel namestnika predsednika ministrskega sveta NDR Manfreda Fle-gla, ki je sinoči prispel na obisk v Jugoslavijo. Izmenjala sta mnenja o nadaljnjem razvoju odnosov in vsestranskega sodelovanja med državama. Gospodarsko sodelovanje je ugodno, obstojijo pa tudi možnosti in obojestranska pripravljenost, da bi ga še bolj razširili, v pogovoru je sodeloval. član ZIS Imer Pulja. Manfred Flegel je nocoj prispel v Slovenijo, kjer bo o£fcal do nedelje popoldne na uradnih pogovorih. Ogorčenje zaradi krvavih represalij V Vitorii pokopali žrtve demonstracij — Španska vlada zaseda — »Bunker« še močan — Incident na univerzi MADRID, 5. marca (Tanjug) — V navzočnosti 15.000 državljanov, med katerimi je .bilo največ delavcev, in pod nadzorstvom policijskih helikopterjev, so danes v Vitorii na severu ‘ Španije pokopali posmrtne ostanke dveh delavcev in študenta, ki so bili ubiti predvčerajšnjim, ko je policija začela streljati na manifestante v tem mestu. Okrepljene policijske sile so zasedle vse dostope v mesto in tudi nekatere njegove ključne točke, vendar novih incidentov ni bilo. Tragični dogodki v Viitorid so močno odjeknili po vsej Španiji. Vlada danes zaseda in kakor se je zvedelo, obravnava predvsem -dogodke v Vitori-ji. Tukajšnji opazovalci sodijo, da se mora španska vlada končno posvetiti uresničevanju reform, ki jih tako dol- wamm H PO NOČI NASILJA — Prevrnjeni in zažgani avtomobili na ulicah Vitorie, kjer so demonstracije nezadovoljnih španskih delavcev in študentov zahtevale tri smrtne žrtve. Telefoto: UPI go obljublja, a tako počasi uresničuje. Dogodki v Vitorii so pokazali — zlasti zato, ker so stavke in protesti zajeli skoraj vso Španijo — da je Špancem prekipelo m da ima lahko kaikršnokoli vladno odlašanje — ne glede na to, da je tudi to odlašanje rezultat pritiskov skrajne desnice — nedogledne posledice. Tri mesece ih pol po Francovi smrti se je kljub spre-mebam, ki jih je Španija medtem doživela, izkazalo, da je skrajna desnica ali »bunker«, kot jo tukaj imenujejo, še zmeraj močna in čvrsta. Svoje zastopnike ima v vseh vladajočih strukturah in tudi sami vladi. Njen glavni adut pa so vrhovi vojske, ki so proti kakršnimkoli korenitim spremembam in reformam. Od začetka leta se val stavk nenehno širi in že resno pretresa Španijo. Samo januarja je stavkalo milijon delavcev. februarja pa po vsej verjetnosti še več. Vendar delavci ne stavkajo zgolj zaradi plač, temveč zahtevajo hkrati sindikalne* svoboščine in demokratizacijo španske družbe. špansko delavsko gibanje, ki mu je »po delavskih komisijah« uspelo preživeti huda leta frankizma. razodeva danes visoko razredno zavest in se ponaša z izredno stopnjo odgovornosti in organiziranosti. Položaj je resen. Stavkajoči prihajajo vse pogosteje na ulice. Preplašena skrajna desnica vzklika stara protikomunistična gesla in zahteva obračun s tistimi, ki so ne- zadovoljni, podobno kot so »obračunali z njimi v Vito-riji«. Delovati začenjajo tudi njene teroristične skupine. Po incidentih na univerzi so včeraj pretepli direktorja časnika Doblon, danes opoldne pa so poskušali podtakniti plastično mino v uredništvu liberalnega lista Cambio 16. Opazovalci ne izključujejo možnosti, da bo skrajna desnica nekega dne poskusila prevzeti oblast, kar bi utegnilo imeti usodne posledice. BLIZU VRELIŠČA — Na mozambiško-rodezijski meji, ki jo je predsednik Machel pred dnevi zaprl, je čedalje bolj napeto. O tem priča tudi gornji posnetek rodezijskega helikopterja, ki se na sami meji odpravlja v akcijo. Telefoto: UPI Vojska Zimbabva Rodezijski partizani pod skupnim poveljstvom - Kritika Jrakcionaštva in osebnega boja za oblast prvakov ANC’ LUSAKA, 5. marca (Tanjug) — Kot zatrjujejo nekateri predstavniki afriškega nacionalnega sveta Zimbabva (ANC), ki se mudijo v Lusaki, so »rodezijski partizani ustanovili enotno skupno vojaško poveljstvo« in ne priznavajo razcepljenosti ANC na »Muzorevovo in Nkomovo frakcijo«. Enotno poveljstvo je bilo ustanovljeno že 27. novembra lani, tvori pa ga »devet predstavnikov iz vrst nekdanjega ŽANU in devet predstavnikov iz vrst nekdanjega ZAPIJ gibanja«. Ker je škof Abel Muzoreva pripadal gibanju ŽANU, Joshua Nkomo pa gibanju ZAPU, so vojaki z ustanovitvijo skupnega poveljstva osvobodilnega gibanja Zimbabva«. Iz. istih virov se je zvede lo, da sedanje oborožene ope racije gverilcev na mozam-biško—rodezijski meji »vodi skupno vrhovno poveljstvo«. Kongres zaključen Brežnjev tretjič zapored izvoljen za generalnega sekretarja — Minister za kmetijstvo nič več v politbiroju OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA, 5. marca — Potem ko je prebral Imena izvoljenih vodilnih članov partije, je generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev danes ob-13.30 v kremeljski kongresni palači pred 6000 delegati in tujimi gosti, ki so stoje zapeli »Internacionalo«, zaključil po enajstih dneh XXV. kongres sovjetske partije. Brežnjev je navzoče obvestil, da prihaja s pravkar končanega plenuma na novo izvoljenega CK, ki je »v vzdušju enotnosti in strnjenosti soglasno izbral vodilne organe partije.« Za generalnega sekretarja je bil tretjič zapored izvoljen Brežnjev, v politbiro pa 16 članov od tega dva nova. To sta 68-letni sekretar CK Ustinov ter leningrajski prvi sekretar Romanov, ki je s 53 leti naj-mlajši član politbiroja. Med imeni novih članov politbiroja ni ministra za kme- tijstvo Poljanskega, ki je prišel pred desetimi leti v politbiro, da bi uresničeval novo agrarno politiko Brežnjeva. V kongresni razpravi je bil nekajkrat deležen kritike zaradi spodrsljajev v minuli petletki. Politbiro se je s 15 članov, kolikor jih je štel po lanski odstranitvi sindikalnega voditelja šeljepina, povečal na 16,. zmanjšalo pa se je število kandidatov za člane politbiroja. Izvoljen je bi] samo en nov kandidat, prvi sekretar Azerbajdžana Alijev. Med DANES V „DELU Balončki že pokajo Zaključena je konferenca držav v razvoju o ustanovitvi mednarodnega centra o upravljanju podjetij v javni lastnini. O pomenu tega centra razmišlja Božo Mašanovič v uvodniku z naslovom »šele prvi korak«. — Pospeševanje razvoja manj razvitih republik in Kosova je ena izmed osrednjih tem prav zdaj, ko se dogovarjamo za naslednji srednjeročni plan. O tem več v sestavku »Tudi dohodkovna povezava« izpod peresa Dušana Skoka. — »Reklama in antireklama« pa je naslov razmišljanj Bogdana Novaka o tem, kakšno reklamo oziroma ekonomsko propagando imamo zdaj. Zdravko Stefančič pa se je lotil obdelave pri nas kaj pogostne teme. kaj takrat, kadar bi jih več pri nas gradilo enake tovarne. »Investicijski balončki že pokajo« je naslov komentarja. stran 3 Slavnik v ognju KOPER, 5. marca — Med Buzetom in Slavnikom se je razplamtel velik požar, ki ga razpihava burja s hitrostjo do 60 kilometrov na uro. Več sto gasilcev, vojakov in občanov ga gasi, vendar so v sušnem kraškem brezpotju precej nemočni. Njihov velik up je sneg, ki pokriva severna pobočja Slavnika. stran 7 11 sekretarji CK sta dva nova, Cemjenko, ki je doslej vodil oddelek v CK, in pa Zi-mjanin, dozdajšnji glavni urednik »Pravde«. Odbor za partijsko kontrolo bo še naprej vodil najstarejši član politbiroja, 77-letni Peljše, centralno revizijsko komisijo pa Sizov. V celem je mogoče reči, da v partijskem vodstvu, razen odstranitve Poljanskega, ni prišlo do večjih sprememb. Tuje delegacije že zapuščajo Moskvo. Danes ob 16.30 se ie zunanji minister Gro-miko.s sodelavci poslovil na vnukovskem letališču od delegacije ZKJ, ki jo je vodil sekretar IK predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Sinoči so za delegate hi tuje goste kongresa priredili koncert. Brežnjev je v oolumem zaključnem govoru poudaril, da bodo plani, sprejeti na kongresu, uresničeni, naloge pa rešene, a da bo treba za to »mnogo in naporno delati«. Ko se je obračal na prisotne tuje goste, predstavnike 103 »komunističnih delavskih in drugih partij iz 69 dežel sveta, pa je Brežnjev v zaključnem govoru napovedal, da bodo »sovjetski komunisti in vžs narod ZSSR še naprej izpolnjevali svoje internacionalne naloge«. Skrajno jedrnato je mogoče reči, da pravkar končam XXV. kongres KP SZ v bistvu ni prinesel velikih novosti, je pa morda jasneje in natančneje kot kdaj prej začrtal nekatere stvari tako ha domačem kot na tujem področju, potegnil jasnejšo lomnico med temi in onimi težnjami ter tokovi. Prav v tem utegne biti njegov poglavitni pomen. TIT DOBERSEK Izredni kongres peromstov Posveti v peronističnem vrhu — Ali se bosta struji pobotali? BUENOS AIRES, 5. marca (Tanjug — Argentinska predsednica Izabela Peron je pozvala rojake k »obrambi vlade in domovine pred imperialističnim ogrožanjem, zaradi katerega je suverenost naroda na kocki«. Tako se je izrazila na posvetu z voditelji peronistične stranke, ki trajajo že dva dni. Jutri se bo začel izredni kongres stranke, ki so ga sklicali zato, ker je nacionalni svet tega gibanja v celoti odstopil, potem ko je razpadel na dve nasprotujoči si stroji. Prva stroja brezpogojno podpira Izabelo Peron, druga pa zahteva vrnitev k verodostojnim virom doktrine generala Perona. Rop s posledicami »Majhen incident« pri Kobejatu: nekaj mrtvih in ranjenih — Veliko vznemirjenje v libanonskih vojašnicah BEJRUT, 5. marca (Tanjug) — Bejrutski radio je danes poročal, da je »majhen incident«, ki se je pripetil včeraj, »razburil duhove v Libanonu, vendar se je vse dobro končalo«. Povzročitelj tegla »majhnega incidenta« je bil zakrinkan ropar, o katerem se je pozneje izkazalo, da je vojaški dezerter, ki je v bližini Kobejata, severno od Bejruta, na cesti napadel nekega trgovca v tovornjaku in ga oropal. Iz tega pa so se izcimile hujše posledice: bilo je več mrtvih, nekaj deset ljudi je bilo ugrabljenih, v delu,države pa je zavladalo veliko vznemirjenje. Napadeni trgovec, ki mu je ropar, oborožen s strojnico, odnesel 10.000 libanonskih lir (okoli 4500 dolarjev), se je namreč zatekel po pomoč k svojemu plemenu Dža- far, trdeč, da so ga oropali prebivalci Kobejata, pretežno krščanskega naselja. In tako se je »osamljeni incident« začel nevarno razpletati. Najprej so pripadniki tega plemena s težkim in lahkim orožjem napadli naseljfe Kobejat, prebivalci pa so se jim postavili v bran..Na cesti Bejrut—Tripoli so zrasle »leteče barikade«. Zaustavili so celo neki sirski avtobus . in' potnike odgnali s seboj kot talce. Bejrutski »Orient — Le Jour« piše, da Je nastal pravi alarm v nekaterih vojaških garnizijah, v katerih je precej vojakov Iz Kobejata. Vojaki so menda zgrabili za Spodmikanje opor »Žen Min Ži Bao« napada Teng Hsiao-pingovo stališče do delavcev — Dan prej kritika njegovih estetskih meril PEKING, 5. marca (Tanjug) — Nosilci kampanje proti podpredsedniku kitajske partije in vlade ter načelniku generalnega štaba Teng Hsiao-pingu si še naprej prizadevajo, da bi mn spodmaknili vse opore ter si tako olajšali dokončen politični obračan z njim. Med dragim so poskusili kompromitirati njegovo stališče do delavskega razreda — s trditvijo, da je hotel upravljanje vrniti na stanje pred kulturno revolucijo ter odpraviti sodelovanje delavcev pri obravnavanju raznih vprašanj iz aktivnosti podjetja. 2en Min 2i Bao je v zelo obsežnem članku o šanghaj-skih izkušnjah v upravljanju podjetij napadel Tenga (njegovega imena tudi tokrat niso izrecno omenili), češ da je govoril, da je v tovarnah veliko težav in da bi bilo težko izboljšati sedanji položaj, če se ne bodo odločili za številne reorganizacije. Sestavek nastopa proti materialnim spodbudam kot gibalu proizvodnje in namesto njih zahteva, naj bi politiko postavili na »poveljniški položaj«. S političnem delovanjem med delavstvom b^ se najhitreje povečala proizvodnja, ocenjujejo avtorji članka. Zanimivo je, da je ton tega članka nekoliko bolj umirjen od včerajšnjega, ki je branil novo obravnavanje umetnosti kot revolucionaren pojav in kritiziral Tenga, ki je baje govoril, da so nova dela dolgočasna in da jih nihče ne gleda. Sicer pa je bil tudi ta članek po svojem kritičnem tonu zmernejši od serije ostrih napadalnih član- kov, ki so bili proti Tengu naperjeni zadnje dni. Tako je ta kampanja, ki je poglavitna značilnost kitajskega političnega prizorišča v tem trenutku, precej neizenačena in se zdi, kakor da poteka v valovih. To je lahko tudi odsev razprav, ki verjetno trenutno potekajo v najvišjem vodstvu. Lahko si je predstavljati, da je vodstvo spričo tako zaostrenega odnosa med dvema političnima silama prav na vrhu, zdaj izjemno aktivno. orožje in se odpravili iz vojašnic. šele sinoči je libanonskim oblastem, palestinskim patruljam in političnim prvakom uspelo napraviti konec ugrabitvam in obračunavanju. , Na bejrutskih ulicah je pred več prodajalnami oziroma lokali eksplodiral podtaknjen dinamit, vendar žrtev ni bilo. Kot poroča UPI iz Tel Avi-va, je v libanonsko obmejno vas Mis al Džebel vdrla izraelska vojaška patrulja in odpeljala čez Izraelsko mejo »na zaslišanje« tri kmete, ki jih sumijo sodelovanja s palestinskimi gverilci. " Ponovna zahteva iz Pjongjanga Vladno pismo: Čim prej odpraviti nevarnost vojne med Korejama PJONGJANG, 5. marca (TASS) — Stalni odJbor ljud-ske skupščine DLR Koreje je v pismu, ki ga je poslal vladam in parlamentom po svetu, izrazil zahtevo, naj ZDA umaknejo čete iz Južne Koreje. Ta dokument poudarja, da so ZDA »povečale moč svojih Čet v Južni Koreji in tja poslale velike količine orožja za množično uničevanje, vštevši jedrsko orožje«. Južnofcorejska in ameriška vlada sta krivi, da »nenehno inscenirate vojaške vaje in izzivata DLR Korejo. Parlamenti in vlade vsega svete naj bi se zavzeli za to, da bi čimprej odpravili nevarnost vojne na korejskem polotoku. Glavni poveljnik Je Solomon Mutusva, politični komisar vojske pa Alfred Nikita. Zaradi »frakcionaštva in osebnega boja za oblast« so ostro grajali Abela Muzorevo, Joshua Nkoma, Ndabaningi Sitola, Jamesa Chikeremo in še nekatere »prvake ANC«, pa naj so se izrekli za Nko-move ali Muzorevove naslednike. Vrhovno poveljstvo ie sklenilo rodezijsko osvobodilno vojsko poimenovati »Ljudska armada’Zimbabva« (ZPA). Armada in poveljstvo sodita, da vodja rodezijskih rasistov lan Smith »že 11 let slepi Af- Sojenje lagoškim prevratnikom Polkovnika Dimko obdolžili uboja — Govon zanika zvezo s pučisti LONDON, 5. marca (Reuter) — Pred posebnim vojaškim sodiščem v Lagosu, glavnem mestu Nigerije, so začeli soditi ljudem, obtoženim udeležbe v izjalovljenem državnem udaru z dne 13. februarja. Radio Lagos je sporočil, da je poskus udara vodil polkovnik Dimka, ki je na begu. Za njim so izdali tiralico in ga obdolžili uboja šefa države Murtala Muhameda. Po oceni nigerijske vlade je bil cilj udara ponovno ustoličiti bivšega šefa države generala Gowona, ki je od julija lani v Veliki Britaniji na študijah. Gowoo je izjavil, da nima nikakršnih zvez s pučisti. riko in ves svet z lažnivimi obljubami, da bo oblast črnske večine vzpostavljena za konferenčno mizo«, zato je »edinole z orožjem mogoče in nujno potrebno Smithu iztrgati oblast iz rok«. Ljudska armada Zimbabva, ki trenutno šteje okoli 25.000 borcev, bi lahko s predstavniki bele manjšine sklenila le takšen sporazum, ki bi »takoj razglasil splošne volitve v Rodeziji« in jamčil za »takojšnjo razpustitev Smithove vojske in policije«, ter »Smithov odhod iz Rodezije«. Spopad za domače vino Dva mrtva po spopadu v Narbonnu v Franciji — Levica obtožuje vlado NARBONNE, 5. marca (AFP, UPI) — Včerajšnje obstreljevanje med tisoč oboroženimi vinogradniki in policijo je terjalo življenje dveh ljudi, 29 pa je bilo ranjenih. Med ubitimi je tudi major Goff, poveljnik policijskega odreda iz bližnjega Toutousa. Upor je izbruhnil zato, ker Francija uvaža cenena italijanska vina in jih prodaja po nižjih cenah kot domači vinogradniki svoja. V zvezi s temi aogodki sta KP Francije in socialistična stranka obtožili vlado, da je odgovorna za nerede, ker »ničesar ne stori, da bi se izboljšal položaj v gospodarsko zaostalih južnih delih države.« Zdaj 174 m! Nova svetovna rekorderja v smučarskih poletih: Innauer in VVeisspflog OBERSTDORF, 5. marca — Današnji dan je spet eden iz. med tistih, ki bo šel v zgodovino smučarskega skakalnega športa. Na skakalnici v Oberstdor-fu v ZRN, ki je doslej doživela že mnogo vrhuncev, med njimi tudi svetovni rekord Jugoslovana Jožeta Šlibarja 141 m (leta 1961), so znova pomaknili mejo človeških zmogljivosti, potem ko so včerajšnji polet Norvežana Berga 167 m daleč danes na knadno ovrednotili s 173 ai, kar je pravzaprav že bil nov svetovni rekord. Danes, prvi dan uradnega tekmovanja na tradicionalnem tednu poletov, pa sta bila glavna junaka Avstrijec Innauer in skakalec NDR Weisspflog, ki sta poletela 174 m daleč. Dosedanja svetovna rekorderja sta bila Wosipivo (NDR) in Steiner s 169 m; prvi kord dosegel v Obers leta 1973, drugi pa i Planici leta 1974. No' kordna daljava pravzap presenečenje, saj so i Ti skakalci doslej pole dlje, vendar pri dosko so mogb obstati (Sten m v Oberstdorfu 1973 m v Planici 1974, Japon 176 m v Oberstdorfu -4 Steiner 175 m v Obers 1973). Razvoj gre torej pot, čeprav si FIS žara nosti skakalcev priz da meje ne bi premika hitro nanrej (Podrobno 8. strani). Razprava o dokumentu konference Komisija izvršnega sveta obravnavala sklepe helsinške konference LJUBLJANA, 5. marca — Kot sporoča sekretariat za informacije je komisija izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti, vodil jo je njen predsednik Rudi Čačinovič, danes obravnavala sklepni dokument helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in pregledala naloge s tega področja. Zaradi pomembnosti gradiva so to točko obravnavali na razširjeni seji skupaj s člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Po uvodu Rudija Čačinoviča o pomenu konference so posebej poudarila, da je dokument pomembna opora za urejevanje medsosedskih odnosov. Ker bo konferenca prihodnje leto v Beogradu, je potrebno pregledati obveznosti, ki izhajajo iz sklepnega V Jugoslaviji je potrebno vključiti v uresničevanje dokumenta poleg republik še vse ostale samoupravne strukture, ki uveljavljajo nove medsebojne odnose. Posamezni sektorji so na osnovi stališč zveznega izvršnega sveta o uresničevanju dokumenta konference v Helsinkih že pripravili ustrezno gradivo. O dokumentu bo v Sloveniji široka razprava, sam dokument pa bo v naslednjih dneh Izšel kot priloga v časniku Delo. O pripravah na peto konferenco neuvrščenih v Colom-bu letos avgusta ter o drugih akcijah neuvrščenih dežel, je komisijo seznami pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Marko Vrhunc. Komisija je obravnavala tudi jugoslovanski osnutek programov kulturnega sodelovanja z Belgijo, Finsko, Irakom, Libijo, Kuvajtom, Sudanom in Veliko Britanijo za naslednja tri leta. Člani komisije so imeli več kritičnih pripomb na slabo udeležbo republike Slovenije pri izmenjavi na kulturnem ter znanstvenem raziskovalnem področju. Do pomanjkljivih stikov pa najčešče prihaja zaradi neusklajenih programov in predlogov iz vrst ustreznih ustanov v Sloveniji. Nasploh bo potrebna večja prizadevnost za nastopanje v tujini in to tato) na evropskem območju kot v deželah v razvoju. Otvoritev spominske razstave V Mariboru so odprli razstavo »Boris Ziherl — mislec in politik« MARIBOR, 5. mauna — V veži univerzitetne krijižriice so odprli spominsko razstavo »Boris Ziherl — mislec in politik«. Razstava celovito predstavlja obdobja v teoretičnem snovanju Borisa Ziherla ter področja, s katerimi se je ukvarjal. Razstavljena so njegova dela -z literarne zgodovine in kritike ter sociologije, kulture in umetnosti, ki jo je na naših tleh utemeljil. Na razstaivi, ki jo je odprl rektor mariborske univerze dr. Vladimir Bračič, 90 predstavljene znane študije o boju za nacionalno in socialno svobodo, o virih marksizma ter o njegovih klasikih, pa o svobodni marksistični misli doma in po svetu. Strokovnjakom in pedagogom sc namenjene bibliografije in študije o Borisu Ziherlu. Vsebinsko razstavo zaključujejo fotografije in prispevka, ki so bili objavljeni ob njegovi smrti. SONJA GRIZILA Proti zapiranjem med štiri stene Delavke Leka so proslavile dan žena z delovnim sestankom, na katerem je o položaju žensk govorila V. Tomšič LJUBLJANA, 5. marca — »Z zadovoljstvom ugotavljam, da imamo ista izhodišča. Všeč mi je, ker sem .iz vaših razprav ugotovila, da se strinjate s tistim, kar sem vam povedala v svojem uvodu. Se pravi, da je tisto, o čemer razmišljamo in razpravljamo v družbenopolitičnih oganih, o čemer se razpravlja tudi na mednarodnih političnih forumih, odraz želja in hotenj naših delovnih žensk,« je ob zaključku današnjega srečanja z delavkami tovarne »Lek« dejala Vida Tomšič, članica predsedstva SRS. V tovarni, ki zaposluje 58 odstotkov žensk, kjer je izobrazbena struktura žensk izjemno zadovoljiva, saj jih je le 7 odstotkov brez kvalifikacije, . in kjer je 11 žensk na vodilnih delovnih mestih, so danes obeležili 8. mar^c z delovnim sestankom, na katerega so povabili tudi Vido Tomšič, predsednico zveznega odbora za mednarodno leto žensk. Uvodoma je delavke in delavce tovarne »Lek« Vida Tomšič seznanila z najpomembnejšimi dogajanji v mednarodnem letu žensk ter orisala potek in pomen svetovne konference OZN, ki je bila junija lani v Mehiki, in ki je podprla hotenja in us- Družbeni razvoj je mogoč le s sodelovanjem žensk Na tovariškem srečanju ob 8. marcu v ljubljanskem domu JLA so posebej spregovorili o današnji vlogi ženske kot samoupravljalke LJUBLJANA, 5. marca — V počastitev mednarod-nega dneva žensk — 8. marca — je poveljnik ljubljanskega armadnega območja, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok s svojimi najbližjimi sodelavci povabil na tovariško srečanje v ljubljanskem Domu JLA družbenopolitične delavke SR Slovenije, predstavnice žensk, zaposlene v JLA in soproge aktivnih vojaških starešin. V uvodnem nagovoru je Franc Tavčar-Rok orisal zgodovinsko pot naše ženske od njene dolgoletne neenakopravnosti do svobodne socialistične samouprav ljaike. Posebej je poudaril pomen ženske v NOB, za današnjo žensko samoupravi j alko pa je dejal, da si nadaljnjega razvoja naše družbe ne moremo predstavljati brez njenega še večjega in širšega ustvarjalnega vključevanja v vsa družbena dogajanja. Fo pozdravnem nagovoru je spregovorila Olga Vrabič, predsednica sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri RK SZDL, ki je govorila o ženski kot družbenopolitični delavki, enakopravni graditeljici naše samoupravne socialistične družbe in o njenem mestu v splošnem ljudskem odporu. BRIGITA ANZELC Le stvaren razvoj Predsedstvo CK ZK Srbije je obravnavalo idejnopolitična vprašanja družbenogospodarskega razvoja republike BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Do leta 1985 hi morali po dolgoročnem načrtu razvoja podvojiti gospodarsko moč republike in države, tako da bi se narodni dohodek na prebivalca povečal od približno 1000 dolarjev v letu 1975 na okoli 1400 dolarjev v letu 1980 oziroma 2000 dolarjev v letu 1985. S temi podatki, izrečenimi na današnji seji predsedstva CK ZK Srbije, so ponazorili hitrejše, usklajeno in stabilno naraščanje proizvajalnih sil in življenjske ravni. Ravno tak razvoj pa je izhodiščna podlaga načrtov SR Srbije in Jugoslavije. Predsedstvo je v obravnavi idejnopolitičnih vprašanj družbenogospodarskega razvoja SR Srbije v obdobju 1976—80 opozorilo na posebno odgovornost in vlogo komunistov v boju za gospodarski, družbeni in kulturni napredek, pri čemer je družbenogospodarski razvoj eno najpomembnejših idejnopolitičnih vprašanj. Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Srbije inž. Dušan Ckrebič je v uvodnem poročilu dejal, da je eno prvih idejnopolitičnih vprašanj družbenogospodarskega razvoja oživitev novega sistema družbenega načrtovanja. »Zdaj ni mogoče govoriti o tem, da nam je potreben učinkovit samoupravni sistem • družbenega načrtovanja, temveč moramo govoriti o tem, da je treba čimprej razviti družbeno prakso načrtovanja,« je dejal Ckrebič. -V nadaljevanju je bilo rečeno, da morajo bita družbenogospodarski odnosi na temeljih socdalistčnega samoupravljanja ena poglavitnih značilnosti naslednjega obdobja. Prizadevati si moramo okrepiti položaj gospodarstva v mednarodni delitvi dela in več prispevati plačilne bilance države v izmenjavi s tujino. Enakomernejši regionalni razvoj, hitrejši razvoj Kosova in okrepitev obrambnih sposobnosti, družbene varnosti in samozaščite so najpomembnejše -naloge v obdobju srednjeročnega načrta. V naslednjem obdobju bo treba blaginjo snovati na kakovostno novih temeljih proizvodnje in izmene jave vrednosti, tako da bo več kakor polovica rasti narodnega dohodka sad večje storilnosti gospodarjenja. DELO Glavni urednik in direktor publikacij: MITJA GORJUP Odgovorni urednik: SLAVKO FRAS Namestnik direktorja: ANTE MAHKOTA Pomočnika glavnega urednika: VLADO JARC • SLAVKO BEZNIK Uredniki: MIRO POČ (centralna redakcija), FRANCE VREČAR (sobotna pri fòga), DRAGO VRESNIK (notranja politika), ALENKA MIŠIČ (gospodarstvo). BOŽIDAR PAHOR (zunanja politika). TIT VIDMAR (kultura), VLADO ŠLAMBERGER (dopisništvo, kronika). ŽELJKO KOZINC (zanimivosti, reportaža, podlistek). EVGEN BERGANT (šport), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija). Poglavitne v SR Srbiji za obdobje 1976 — 80 bi bile: proizvodnja energije in hrane, osnovnih surovin in materiala za reprodukcijo, razvoj strojništva in profesionalne elektronike, širši infrastrukturni temelji gospodarstva, razvoj magistralnega prometa in stanovanjske graditve ter širše uveljavljanje znanosti. Hitrejši razvoj teh dejavnosti je strateška naloga celotnega gospodarskega razvoja, srednjeročnega in dolgoročnega. Pni tem bo imela posebno težo struktura investicij. Spričo premajhne akumulativne sposobnosti združenega dela bi pomenila državna koncentracija akumulacijo za razširjeno reprodukcijo ne glede na to, da bi se pojavila na republiški ravni, korak nazaj v razvoju družbenogospodarskih odnosov. Zveza komunistov mora odločno nastopiti proti temu in zagotoviti, da bo koncentracija akumulacije za razširjeno reprodukcijo stekla po samoupravnih kanalih. Svoje razvojne ambicije; je bilo rečeno na seji predsedstva CK ZK Srbije, moramo tako na področjih, ki so v interesu vse Jugoslavije, kot na drugih področjih, uskladiti z realnimi možnostmi. Ne moremo pričakovati, da bomo v petih letih v celoti odpravili strukturna nesklad- ja v gospodarstvu, ravno tako kot ne moremo hkrati izpolniti vseh razvojnih pričakovanj. Zveza komunistov se mora odločno bojevati proti nerealnim ambicijam v razvojnih usmeritvah, ki se kažejo tudi v naši republiki in so objektivno v nasprotju z ekonomsko stabilizacijo. meritve neuvrščenih. Vida Tomšič je povedala zbranim tudi o ugledu, ki ga Jugoslavija uživa v svetu, zlasti zaradi neuvrščenosti in zaradi vedno boljšega položaja žensk — delavk. Poudarila je, da je emancipacija ženske v svetu tesno povezana z akcijo za nove ekonomske odnose in podčrtala, da ženski neenakopravnosti ni kriv moški, temveč kapitalistična, izkoriščevalska družba. Po razpravi, v katero so posegle delavke »Leka« in v kateri so nanizale probleme, ki jih tarejo, osvetlile tisto, kar je potrebno razreševati, je povzela besedo Vida Tomšič. »Delavec mora stopati za Odgovornost glasil v kolektivih V OZD morajo posebna družbena telesa spremljati razvoj obveščanja BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) -— Obveščanje je neločljiv del razvoja temeljne organizacije združenega dela in zato bi ga bilo treba načrtovati skupaj z materialnim razvojem, vsakega delovnega kolektiva. Tak je eden izmed sklepov dvodnevnega posveto- ] vanja o obveščanju v združenem delu, ki se je danes končalo v Beogradu. Svet zveze sindikatov Jugoslavije, eden organizatorjev tega posvetovanja, je naročil siindd-kalnim organizacijam, naj v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ustanovijo posebno družbeno telo, ki naj bi spremljalo razvoj obveščanja. Pomen obveščanja je zlasti velik v razvoju samoupravnih odnosov. Samoupravljanja se učimo najneposredne-je v vsakodnevni praksi v svoji delovni organizaciji in iz tega izvira tudi posebna odgovornost glasil v organizacijah združenega dela. Če imamo v svojem kolektivu resnično možnost, da odločamo o vprašanjih, za katera smo življenjsko zainteresirani, potem bomo vsekakor tudi z večjim zanimanjem prebirali list, ki o tem piše. Po drugi strani pa stanje samoupravnih odnosov prav tako vpliva na kakovost samega lista. Le jasno informacijo bo delovni človek sprejel kot svoje orožje za odločanje o bistvenih stvareh. Na posvetovanju so govorili tudi o podružbljanju javnih občil z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti za informiranje, kar se je ponekod že začelo, in o pravici delavca, da sam piše informacije v svojem listu. svojim dohodkom tudi izven tovarniških zidov,« je dejala, »zato se delavke in delavci pojavljajte na zborih delov: nih ljudi, pojavljajte se aktivno v krajevnih skupnostih in v občini. Zahtevajte od delegacij, da vam poročajo, kaj so dosegle. Napotite se v družbeno reševanje stvari, ki vas tarejo in to preko krajevnih skupnosti in občan do republike in federacije. Nikar se ne zapirajte med štiri stene svojih delovnih organizacij ali svojih družin, vaš glas mora odjekniti tam, kjer bo najbolj upoštevan.« Vida Tomšič je predlagala delovnemu kolektivu »Leka«, naj poskusi preko pristojnih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, začeta s kontroliranim zaposlovanjem zasebnih varušk, ki bi lahko v marsičem razrešile probleme pomanjkljivosti kapacitet vzgojno varstvenih ustanov. BARBARA GORIČAR Sprejemi Obisk konzularnih predstavnikov LJUBLJANA. 5. marca ISTO — Predsednik SAZU Josip Viidmar je danes sprejel na vljudnostni obisk generalnega koncula NDR v Zagrebu Kurta Stillmamna in konzula Gerhards Ahmerja in se z njima zadržal v krajšem po-govora. Zatem sta predsednik in podpredsednik mestne skupščine ing. Tone Kovič in df. Boris Kuhar sprejela konzularna predstavnika NDR in z njima razpravljala o programu sodelovanja med mestoma Ljubljano in Karl Marx •Stadt v -letu 1676, kakor tudi o udeležbi NDR na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani. Z akademikom dr. Bratkom Kreftom pa sta se konzularna predstavnika NDR pogovarjala o sodelovanju med SAZU in akademijo NDR v • letošnjem letu. Sindikata sodelujeta Končan obisk delegacije centralnega sveta madžarskih Sindikatov BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Delegacija čenti-alne-ga sveta madžarskih sindikatov, ki jo je vodil generalni sekretar sveta šandor Ga-špar, je danes končala tridnevni uradni obisk v Jugoslaviji. Na tiskovni konferenci sta voditelja delegacij sindikalnih organizacij obeh držav šandor Gašpar in Mika Špi-ljak povedala novinarjem, da so se. pogovarjali o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo družb enogospodarskega razvoja Jugoslavije in Madažr-ske, in o nalogah sindikatov. Prav tako pa tudi o odnosih v mednarodnem sindikalnem gibanju in mednarodni dejavnosti sindikatov Madžarske in Jugoslavije ter o sodelovanju sindikatov naših dveh držav. Pri tem sta poudarila, da imajo madžarski in jugoslovanski sindikati zelo razvite odnose s sindikati številnih držav. Sindikati Madžarske in Jugoslavije zavzemajo enaka stališča glede tokov v svetovnem sindikalnem gibanju, čeprav z nekoliko različnih izhodišč. Madžarski sindikati so namreč člani svetovne sindikalne federacija, medtem ko je Zveza sindikatov Jugoslavije članica svetovnega sveta svobodnih sindikatov (MKSS). Toda prav ta razdelitev je, kot sta poudarila, zahtevala', da store kaj konkretnejšega za premostitev razlik med tema dvema velikima svetovnima sindikalnima centralama, in tako je bilo zadnja leta navezano neposredne]še sodelovanje med sindikati zahodnoevropskih in vzhodnoevropskih držav. To sodelovanje se zdaj zelo zadovoljivo razvija. na vašo . knjižno te polico Takojšnje priprave na nov sistem Kaj prinaša nov način obračunavanja in plačevanja med tozdi? LJUBLJANA, 5. marca — Kčr sb dtf prvega aprila, ko bo začel veljati nov sistem oblikovanja in ugotavljanja dohodka temeljnih organizacij ter zagotavljanja plačil med uporabniki družbenih sredstev, ostali le še dobri trije tedni, so na današnjem posvetu sekretarjev komitejev občanskih konferenc in medobčinskih svetov ZK Slovenije posebej opozorili, da se morajo delavci v tozdih, poseibej še vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov, sindikata in zveze socialistične mladine ter člani samoupravnih organov nemudoma podrobno seznaniti z gospodarsko in družbenopolitično vsebino novega obračunskega sistema. Čeravno je na dlani, da teh sprememb ne bo mogoče do kraja uveljaviti čez noč, pa se moramo dodobra zavedati dejstva, da bo poslovanje organizacij združenega dela v prihodnje temeljilo na realnem dohodku, oziroma, da minevajo časi, ko smo .celotni dohodek ugotavljali na podlagi fakturirane realizacije. Z uvajajočim obračunskim sistemom odpravljamo temeljne vzroke nelikvidnosti in obenem dopuščamo, da se v nakupe blaga spušča le tisti, ki je v resnici sposoben (najkasneje v desetih dneh) poravnata račune. Zaradi vsega tega Je nujno, da se že zdaj pripravimo na morebitne posledice novega sistema, saj utegnejo te vplivati tudi na popravke investicijskih programov, spremembo poslovne usmeritve, jasnejše vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, financiranje družbenopolitičnih ter samoupravnih interesnih skupnosti, blagovno menjavo (zaloge proizvajalcev, siromašne] ši izbor), občutnejše pomanjkanje trajnih obratnih sredstev (trgovina) ipd. Tembolj pozorni bi morali biti ta čas v tistih slovenskih organizacijah združenega dela, kjer terjatve znatneje presegajo dolgove, ter v tistih 55 delovnih kolektivih, kjer so se že doslej otepali z blokiranimi žiro računi, izgubami ali večjim pomanjkanjem trajnih obratnih sredstev. BORIS DOLNIČAR Za nove častnike Do 20. maja bodo občinsšc upravni organi za ljudske obrambo sprejemali prošnje za vpis v vojaške akademije BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Kakor smo zvedeli iz personalne uprave zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bo čez nekaj dni razpisan natečaj za vpis v vojaške akademije v letu 1976. Sprejemali bodo gojence v vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe, tehniško vojaško akademijo kopenske vojske, letalsko vojaško akaderpijo, letalsko-tehniško vojaško akademijo in mornariško vojaško akademijo. Za vpis v naštete vojaške akademije se lahko potegujejo učenci srednjih in strokovnih šol, aktivni mlajši oficirji, gojenci srednjih vojaških šol, gojenci šol za rezervne oficirje in vojaki, ki služijo vojaški rok, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje, določene v natečaju. Pogoji natečaja pa med drugim zahtevajo: da so kandidati zdravi in sposobni za ak- Koristni seminarji V Mariboru so v zadnjih dveh letih sprejeli v zvezo komunistov 2000 novih članov — Za vse prirejajo tečaje MARIBOR, 5. marca — Sprejemanju novih članov v ZK posvečajo v mariborski občini vso skrb. Rezultati intenzivnega dela občinskega komiteja in posameznih organizacij so vidni, saj so samo v zadnjih dveh letih sprejeli v ZK več kot 2000 novih članov. Pri tem velja poudariti, da je še vedno vrsta organizacij ZK, ki v zadnjih dveh letih niso sprejele nobenega člana. Ob novosprejetih članih v osnovnih organizacijah poudarjajo, da ha vsako kampanjsko sprejemanje bilo škodljivo, saj z njim ne bi dosegli zastavljenega cilja. Ponekod so bolj pozorni do tovarišev, ki s 30 ali še več leti stopajo v ZK. Vprašujejo, kaj so delali doslej, zakaj se že prej niso odločili za sprejem v organizacijo, ker so jih marsikdaj v šolah, na univerzi ali v delovnih’ organizacijah vabili, naj se vključijo v ZK, pa tega niso storili. Običajno so govorili, da se ne čutijo dovolj sposobne, da bodo mo rali še razmisliti in podobno. Čeprav ne gre za množičen pojav, pa tuintam le zasledijo primere karierizma. Znan je primer tovariša v delovni organizaciji, ki se je potegoval za vodilno delovno mesto. Naenkrat je spoznal, da bi mu članstvo ZK piri njegovem napredovanju koristilo. Ali drug primer: tovariša predlagajo v ZK, vendar je njegov odgovor kratek: ne potrebujem par tije, ko jo bom potreboval, bom že vstopil vanjo. Cez dva meseca pa prosi za sprejem, ker bi si rad izboljšal delovno mesto. Organizacija ZK je ravnala pravilno in ga ni sprejela. In tretji primer: rad bi v šolo za miličnika, pa bi se rad vključil v ZK Do takšnega sklepa je prišel kandidat za. miličniško šolo v enem od mariborskih ko lektivov. V delovni organizaciji pa so o tem primeru razmislili in ugotovili, da se ne udeležuje mladinskih sestankov, ne prihaja na zbore delovnih ljudi in se tudi sicer nikjer ne vključuje v družbenopolitično dejavnost. Takšne in podobne ugotovitve slišimo na sestankih OO ZK, ko razpravljajo o spre jemu novih članov. Včasih se zatika pri nekaterih starejših tovariših, ki. so že dar lje časa na vodilnih mestih. Posredi ni karierizem, tem- Obvestilo naročnikom Dela Cenjene naročnike obveščamo, da bomo od 1. aprila 1976 naprej upoštevali odpoved naročnine za dnevnik Delo le s prvim v mesecu, če bodo le-te prispele do 25. v preteklem mesecu. več želja njihovega okolja, da bi na pomembnem in odgovornem delovnem mestu imeli člana ZK. Včasih smo lahko do takšnih tovarišev krivični, ozki, pa morda sektaški. Ob sprejemanju v organizacijo ZK opozarjajo tudi na nekatere člane, ki niso aktivni, se nikjer ne oglašajo in kar je še bolj pomembno: tudi nikjer ne delajo. Prav je, da so v nekaterih OO ZK oprostili nekatere starejše in bolne člane obiskovanja sestankov. Za neaktivne člane pa bo potrebno r ugotoviti, kje je vzrok za njihovo nedejavnost. Mariborske izkušnje - kažejo, da so se seminarji za novo sprejete ’člane uveljavili kot dobra oblika dela. Pri tem pa seveda kaže opozoriti tako na odgovornost člana kot tudi organizacije, da bi takšni seminarji čimbolj uspeli. Najboljše merilo za sprejem novega člana sta njegova družbenopolitična dejavnost in njegov odnos do samoupravljanja. Ob tem merilu ni težko- prepoznati karierizma,. ki ga bodo lahko v vsaki delovni sredini kaj hitro onemogočili. MARJAN KOS tivno vojaško službo, kar ugotovi pristojna vojaško-zdravniška komisija, da so rojeni leta 1955 ali pozneje, da niso bili sodno kaznovani oziroma da proti njim ne teče kazenski postopek. Eden izmed pogojev za sprejem na šolanje v posamezne vojaške akademije, da so učenci srednjih šol končali tretji razred najmanj z dobrim up ehom oziroma d*a imajo v zadnjem razredu najmanj dober uspeh. Poleg tega morajo učenci srednjih šol, ki se želijo vpisati na tehniško vojaško akademijo kopenske vojske, opraviti kvalifikacijski izpit iz matematike. Tega izpita ni treba opraviti kandidatom, ki imajo v četrtem razredu in pri zaključnenem izpitu najmanj prav dober uspeh, všte- 6. marec Danes je sobota, 6. 'marca, 66. dan v letu 1976. Do konca _ leta je še 300 dni. Na današnji dan se spominjamo naslednjih pomembnejših dogodkov iz preteklosti: 1975 — Irak in Iran sta v Alžiru podpisala sporazum, s katerim se je končal mejni spor med obema državama. 1971 — Umrl je ruski skladatelj Igor Stravinski. 1967 — Umri je madžarski skladatelj Zoltan Kodaiy. 1957 — Bivša britanska kolonija Zlata obala je postala samostojna država Gana. 1953 —- V Beogradu se je začel V. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. 1945 — Ameriške čete so zavzele Köln. 1943 — V Ihanu Je kamniški bataljon uničil orožniško postajo. 1941 — Na seji kronskega sveta je bilo sklenjeno, da Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 1882 — Knez Milan Obre novic se je proglasil za srbskega kralja. 1836 — Rodil se je slovenski pesnik in pisatelj Josip Stri. tar. 1521 — Portugalski pomorščak Femao Magalhäes je odkril Marijanske otoke. 1*476 — Rodil se je ’ renesančni kipar, arhitekt in slikar' Michelangelo Bounarotti. vši tudi prav dobro oceno iz matematike. Učenci strokovnih šol se prav tako lahko potegujejo za sprejem na eno od vojaških akademij, če so drugi ali zadnji razred končali z najmanj dobrim uspehom. Učenci, ki so na primer končali šolo strojne in elektrotehnične smeri, lahko konkurirajo za vse vojaške akademije, drugih smeri pa samo za nekatere akademije, kar je v natečaju natanko določeno. Glede na to, na katero vojaško akademijo se vpisujejo, opravljajo učenci šol za delavske poklice sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije. Mlajši oficirji, rojeni leta 1953 ali pozneje, se prav tako lahko prijavijo za vpis, če izpolnjujejo pogoje natečaja, enako tudi gojenci srednjih vojaških šol, ki končajo šolanje v tem letu, pri čemer morajo imeti odličen uspeh in priporočilo načelnika šole. šolanje na vseh vojaških akademijah se začne v septembru 1976. leta in traja tri do pet let, odvisno od akademije. V letalsko-tehniški" akademiji na primer se gojenci šolajo tri leta, v tehniški in mornariški štiri do pet, v vojaški akademiji rodov kopenske vojske in letalski vojaški akademiji pa štiri leta. Tistim, ki bodo sprejeti, je zagotovljeno brezplačno stanovanje, prehrana, obleka, učbeniki in šolski pripomočki, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za prevozne stroške ob letnih in semestralnih počitnicah ter mesečni denarni prejemki. Po končanem šolanju so gojenci povišani v čin podporočnika. Zadnji rok za vložitev prošenj pri občdnkem organu uprave za ljudko obrambo je 20. maj tega leta. O rešitvi prošenj bodo kandidati obveščeni najpozneje do konca avgusta. Vsa pojasnila v zvezi z natečajem je mogoče dobiti pri občinskem organu uprave za ljudsko obrambo, poveljstvu vojaškega okrožja in vojaških akademij, za ka-1 tere je razpisan natečaj. Zborob otvoritvi nove šole Zgradili so jo s samoprispevkom, imenovali pa po Veljku Vlahoviču SLOV. BISTRICA, 5. marca — V Črešnjevcu bo jutri dopoldne velik spominski zbor delovnih ljudi in občanov bistriške občine. Na zboru bodo poimenovali novo osnovno šolo v Črešnjevcu, ki so jo zgradili s samoprispevkom, po pokojnem revoluci-jonarju Veljku Vlahoviču. Govoril bo sekretar v izvršnem komiteju predsedstva CK ŽELJ Vojislav Srzentič. Ob tej priložnosti bodo sprejeli v zvezo komunistov kakih trideset- novih članov in odprli marksistično knjižnico, ki bo v osnovni šoli. Tu bo tudi kotiček z deli Veljka Vlahoviča. Pokrovitelj nad knjižnico je uredništvo slovenske izdaje Komunista. V šoli bo tudi razstava fotografij o življenju in delu Veljka Vlahoviča. Sekretar v Izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Vojislav Srzentič je že danes prispel v Slovensko Bistrico in se pogovarjal s predstavnika družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine. D. U. Zaščita arhitektonske dediščine Kmalu jugoslovanska akcija za zavarovanje izjemnih vrednosti BEOGRAD, 5. marca (Tam jug) — Jugoslavija sodi med tiste dežele, ki imajo bogato naravno in arhitektonsko dediščino, vendar je hkrati soočena z nujno potrebo, ki narekuje, da je treba te izjemne vrednosti čdmprej zavarovati. Zato je svet zveznega izvršnega sveta in re-publiškah ter pokrajinskih izvršnih svetov za človekovo okolje in prostorsko ureditev sprožil splošno jugoslo-. vansko akcijo za zaščito vsega, kar po svoji zgodovinski, znanstveni, umetniški, ekološki, arhitektonski ki rekreacijski vrednosti zasluži, da bi bilo ohranjeno in urejeno; tako so sporočili novinarjem na današnji tiskovni konferenci, ki so jo pripravili ob tej priložnosti. Akcija bo potekala na vseh ravneh — od občin do federacije in bo, kot so dejali, trajala pet let. Najprej se bodo zavzeli za to, da bodo preprečili nadaljnje ogrožanje naravnih in arhitektonskih vrednosti. Luki Reka in Split skupaj REKA, 5. marca (Tanjug) — Luki Reka in Split sta se združili v poslovno združenje Luka. O tem so danes podpisali samoupravni sporazum na Reki. Poslovno združenje Luka — so poudarili — je šele začetek šir-, šega integracijskega procesa, jedro, okoli katerega naj bi se zbrali vsi direktni in indirektni udeleženci v luškem prometu v naši državi. Obe luki sta se sporazumeli, da bosta skupno nastopali na tržišču in uporabljali isto tarifno komercialno politiko. Devet novih tovarn sladkorja BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Sladkorno industrijo čaka veliko delo. Da bi s povečanjem proizvodnje sladkorja krili potrebe in zmanjšali uvoz, je planirana zgraditev novih tovarn in rekonstrukcija skoraj vseh obstoječih. Sedanjo proizvodnjo sladkorja bodo povečale tudi nove tovarne sladkorja, ki jih bodo gradili do leta 1980. Načrtujejo, da bo v državi zraslo 9 novih tovarn sladkorja, od tega pet v Vojvodini, po ena v SR Hrvatski, Bosni in Hercegovini, Sloveniji in Srbiji. Za dve tovarni predlagajo, naj bi bili v Virovitici in Ormožu, za večino pa lokacija še ni določena. Večji življenjski stroški LJUBLJANA, 5. marca — V letošnjem februarju so bile pri slovenskih cenah na drobno predvsem sezonske. podražitve sadja in zelenjave, tako da so bile cene na drobno za 14,7 odstotka višje, kot so bile februarja lani, izdelovalčeve prodajne cene pa so se povečale za 8,4 odstotka. Precej drugačna kot rast cen pa je bila, po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko, rast življenjskih stroškov. Tako so bile cene življenjskih potrebščin v Sloveniji februarja letos v primerjavi z lanskim februarjem večje za 20,9 odstotka. Po tej primerjavi so se najbolj podražile stanovanjska najemnina in komunalne storitve, in sicer za 33,8 odstotka, kurjava in razsvetljava je bila dražja za 30,3 odstotka, kultura, razvedrilo in oddih so bili dražji za 28,2 odstotka. Dražji so bili tudi hrana za 26,7 odstotka, tobak in pijače za 17,3 odstotka, obleka in obutev za 14,8 odstotka, stanovanjska oprema za 10,6 odstotka, promet za 8,1 odstotka in higiena za 5,9 odstotka. I. P. Za avto 50.0QG dinarjev posojila SARAJEVO, 5. marca — Sarajevska podružnica Ljubljanske banke odobrava poslej potrošniška posojila za nakup avtomobila do 50.000 dinarjev. To je trenutno najvišja vsota, ki si jo je mogoče pri bankah v BiH sposoditi za avtomobil. Druge banke dajejo v ta namen največ 40 tisočakov. LB v Sarajevu je povečala tudi zgornjo mejo potrošniških posojil za industrijsko blago na 30.000 dinarjev. Posojilni pogoji ostajajo isti, kot so bili nedavno tega določeni z zveznim bančnim samoupravnim sporazumom. LB zahteva, da tisti, ki prosi za posojilo, vsaj dva meseca prej pri njej privarčuje najmanj tolikšno vsoto, kolikršna je potrebna za plačilo pologa. Kdor izpolnjuje pogoje, dobi posojilo v petih dneh. Cinkana pločevina iz Skopja SKOPJE, 5. marca (Tanjug) — V rudniškem in železarskem kombinatu »Skopje« so začeli z delom na novem traku za proizvodnjo cinkane pločevine. Skopski kombinat je edini proizvajalec cinkane pločevine pri nas, njihove zmogljivosti pa so 120.000 ton letno. Ta količina je zadostna za vse jugoslovanske potrebe, v daljšem času. Jugoslovanske OZD namreč potrebujejo le 60 do 70 ton cinkane pločevine na leto, vendar potrebe hitro rastejo. Novi proizvodni trak v Skopju bo »prihranil« tudi za okoli 40 milijonov dinarjev deviz, ki smo jih dosedaj porabili za uvoz tega proizvoda. Manj zaposlenih v osebnem delu SARAJEVO, 5. marca (Tanjug) — V zadnjih petih letih se je v BiH število zaposlenih na področju osebnega dela izven kmetijstva povečalo na 8.236, kar je po oceni IS skupščine BiH nezadostno. Glavni razlogi za tako stanje so pomanjkanje dolgoročnih programov razvoja storitvenih dejavnosti, pomanjkanje ukrepov, ki bi spodbujali osebno delo in slaba učinkovitost občinskih inšpekcijskih in davčnih služb. Razvoj poštnega prometa na Kosovu PRIŠTINA, 5. marca (Tanjug) — v razvoj in posodobitev poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v AP Kosovu so v zadnjih petih letih vložili okoli 250 milijonov dinarjev. V tem obdobju so montirali 18.600 telefonskih in 120 telegrafskih priključkov, razširili so mestno telefonsko mrežo ih zgradili sodobne prenosne telekomunikacijske sisteme. Kot predvidevajo, bodo v naslednjih desetih letih odprli 43 novih pošt, montirali 106.000 novih telefonskih priključkov, telegrafsko mrežo pa naj bi povečali za 900"novih priključkov. »Velenje« okrog sveta VELENJE, 5. marca — Splošna plovba Piran je obvestila velenjske občane, da bo 18. marca splovila iz japonske ladjedelnice Fujinagati novo linijsko ladjo in ji dala ime po rudarskem mestu, ki je po vojni doseglo največji gospodarski vzpon v Sloveniji. Ladjo »Velenje« (za generalne in razsute tovore), ki je prva od petih novih linijskih ladij Splošne plovbe, bodo takoj vključili v redno linijo okrog sveta. Ladja ima 18.000 ton nosilnosti, dolga je 147, široka 22,36 in visoka 13 metrov, dosegla pa bo hitrost 16 navtičnih milj na uro. Poleg najsodobnejše opreme bo imela tudi naprave za satelitsko navigacijo in naprave proti onesnaževanju morja.. Upravljalo jo bo 30 ljudi. Šele prvi korak B020 MAŠANOVIĆ O TOduSju, id Je prevladovalo med pravkar zaključeno konferenco držav v razvoju za ustanovitev mednarodnega centra o upravljanju podjetij v javni lastnini, morda najbolj slikovito govori podatek, ki ga je v zaključnem govoru poudaril tudi podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša, da je dokončni statut centra, ki je plod obširnih razprav, od osnutka bogatejši za vrsto novih zamisli, ki so določneje opredelile naloge in pomen te ustanove. Tako lahko trdimo, da so V statutu podane temeljne smeri delovanja držav v razvoju za globalne gospodarske in družbene spremembe v svetu. Dosežke tridnevnih razprav v Ljubljani lahko tehtamo na več načinov. Predvsem velja poudariti mačitoostd časa, v katerem je nastajala in se oblikovala zamisel o ustanovitvi centra. Prav zaradi obilice kriznih položajev in nestabilnosti, pa tudi zaradi odporov nekaterih držav proti vsestranskemu urejevanju akutnih gospoda’•'Mh vprašanj, je ta ustanova bržkone eden najbolj odločnih odgovorov držav v razvoju tistim, ki se zavzemajo za prilagajanje m krpanje dotrajanih gospodarskih in socialnih odnosov. Pri tam so predstavniki držav v razvoju prav z dogovorom o ustanovitvi centra najbolj zgovorno pokazali, da je splošno politično voljo držav v razvoju za oblikovanje novih odnosov mogoče preliti v akcijsikd načrt, ki temelji na enakopravnosti in upoštevanju znar čOnosti vseh držav udeleženk. Mednarodni center je torej na poti, da postane dejavnik spreminjanja sedanjih odnosov, ustanova za preučevanje, raziskave, posvete, za šolanje in usposabljanje strokovnjakov, skratka okvir, ki ga bodo vlade držav v razvoju lahko koristno uporabljale pri določanju politike gospodarskega in družbenega razvoja. Mednarodni center se bo ukvarjal s teorijo to prakso upravljanja, organizacije, financiranja to drugih dejavnosti v podjetjih, ki so v javni lasti. Preučeval bo pravne, gospodarske to drage razsežnosti upravljanja v javnem sektorju, ki mu sodobna teorija »managemen-ta« v svetu dcdej ni posvečala pozornosti, ki jo zasluži, glede na čedalje večji pomen, ne le v državah v razvoju. Poleg tega, kar je tudi ena po- membnih sestavin temeljne usmeritve centra, bo ustanova krepila to pospeševala mednarodno sodelovanje, ne samo v krogu držav v razvoju, pač pa tudi med njimi to agencijami OZN, ki se ukvarjajo s podobnimi vprašanji. Potrditev to podpis statuta pa sta obenem le prvi korak v prizadevanjih za tvorno to trajno delovanje centra. S tem so torej omogočili le normativne okvire, ki jih bo potrebno razširiti to določneje oblikovati čez deset mesecev, ko se bo sešla prva skupščina mednarodnega centra, na kateri bodo poleg držav, ki so sodelovale na konferenci v Ljubljani, tudi tiste, ki se bodo v naslednjih mesecih vključile to podpisale dogovor o pristopu. šele uspešno nadaljevanje začrtanih nalog, ki jim bodo v močno oporo prav dogovori petega vrhunskega sestanka neuvrščenih držav v Colombu, bo jasneje pokazalo pomen to vlogo, ki ga bo mednarodni center imel pri oblikovanju novih odnosov v svetu. Tedaj bomo lahko tudi določneje ocenjevali dosežke ljubljanskih razprav o nalogah in ustroju mednarodnega centra. Ob tem pa ne gre pozabiti še ene razsežnosti, ki se poraja ob razmišljanju o dolgoročni vlogi te ustanove, namreč prizadevanj naše države, zveznih to republiških organov, ki so omogočili pogoje, s pomočjo katerih se je zamisel, izražena pred sedmimi leti na seminarju OZN, oblikovala v dokončni projekt; pa tudi vloge upravnega odbora in ostalih sodelavcev centra, to jim je somalijski delegat na zaključni seji konference v imenu vseh udeležencev izrekel javno zahvalo za opravljeno delo. Prav Jugoslavija bo imela tudi v prihodnje nadvse pomembne na loge pri nadaljnji krepitvi in oblikovanju centra. Ta vloga ne izhaja le iz podatka, da bo naša država pravna gostiteljica centra, pač pa tudi iz dejstva, da imamo kot ena od dežel, to v okviru neuvrščenih usklajuje dejavnosti na področju gospodarskega sodelovanja, še posebej jasne naloge to obveznosti. Mednarodni center pa navsezadnje pomeni tudi del nalog, to jih je Jugoslavija sprejela v skladu z dokumenti generalne skupščine OZN ter drugih mednarodnih srečanj, na temelju katerih se oblikujejo novi odnosi v svetu. Reklama in antireklama V sarajevski Skenderiji bo od 10. do 13. marca tretji simpozij ekonomskih propagandistov iz vse Jugoslavije, udeležili pa se ga bodo tudi tuji gostje. Ekonomska propaganda postaja piri nas vse bolj sestavni del obveščanja, snov referatov in drugih poročil, ki bodo na tem simpoziju, pa obeta, da pri nas propagando, o kateri je Marks še trdil, da je »splošna vlačuga, splošni zvodnik ljudi in narodov«, postavljamo na nove, socialistične samoupravne temelje, kakršne zahteva naša družbena ureditev. Ekonomska propaganda se je pri nas zadnja leta tako kakovostno kot nravstveno začela hitreje in globlje približevati našim družbenim načelom; Priznati pa maramo, da je še precejšen del naše propagande ostal pod vplivom neumnosti, kiča, osladnosti in podobnega, torej nedovzeten za omenjene družbene cilje. Ekonomisti, ki se ukvarjajo s propar gando, na primer trdijo, da je njihovo delo informacija: čim bolje in čim bolj objektivno želijo obvestiti potrošnika o nekem izdelku. Toda pri tem vede izpuščajo v veliki večini bistveno informacijo, ki bi jo marale vsebovati reklame: cena izdelka. Sicer je v našem sistemu marž in davkov to precej težko, a bo vedno boJj uresničljivo, saj se vse več proizvajalcev odloča za enotne maloprodajne cene svojih izdelkov po vsej državi. Huje je z idejno in etično platjo naših reklam. Oglejmo si nekaj najnovejših cvetk iz te bere. Na televiziji prikazujejo te dni reklamo za čokolado nestie z besedami: »znamenje ljubezni čokolada nestie«. Pri tem kaže film starše, ki dajejo otroku čokolado. Takšna čokoladna ljubezen, oziroma, bolje povedano, čokoladni nadomestek ljubezni, ni nič drugega, kot spodbujanje potrošniške miselnosti, pod katere vplivom so starši vse bolj prepričani, da svojo ljubezen otrokom dovolj pokažejo, če jim kupijo, kar si želijo, da se da ljubezen materializirati, da se jo da kupiti z denarjem, ali celo v konkretnem primeru, s čokolado. Reklama, ki sem jo te dni videl v sarar jevskam tedniku »Svijet«: »ženska je ženska. Ona ljubi svoj dom. Podarite ji zato za dan žena enega od malih gospodinjskih aparatov Končamc. Ta reklama je celo žaljiva za ženske, saj jih obravnava malomeščansko, češ, ženska je pač ženska, dovolj dobra za kuhinjo, kjer da je njeno edino pravo mesto. In zato jo za 8. marec razveselimo s ponvico ah električnim mlinčlcnim^ Baklama v sarajevskem tedniku »VEN«: na fotografiji je žepni elektronski računalnik, so avtomobilski ključi in je čevelj Borovo. Tipično sporočilo reklame je torej, da so čevlji Borovo za premožne ljudi, za tiste z avtomobilom in žepnimi računalniki, za tiste, ki imajo kaj pod palcem. Nič hudega, če to m res. če bodo nosili čevlje Borovo, bodo vsi mislili tako. Ta kult denarja, kult lažnega blagostanja, če obuješ čevlje Borovo ali kaj podobnega, je temeljna vaba za kupca v veliki večini reklam. Včasih je reklama sama po sebi prav oblikovana, nevzdržna pa postane v zvezi z drugimi teksti ali oddajami, ki jo obkrožajo. Gledaš na primer tragičen film na. televiziji, ki se konča z neokusnimi besedami, da ste lahko v tej tragediji navali zato, ker je predvajanje filma omogočila ta ali ona tovarna lepotilnih sredstev. Očitno strokovnjaki za takšne reklame nimajo okusa, pa je težko verjeti, da ga imajo kaj več tudi v tovarni lepo-til, zato se vse skupaj kaj hitro sprevrže v antireklamo. Se bi lahko naštevali. Od tega, da reklame učijo otroke, kako izsiljevati starše (mama, takoj mi kupi listnato testo UPI), pa do sporočila gledalcepi, da so zaostali, brez okusa, reveži in na sploh bedaki, če ne kupijo tega ali onega izdelka. Razveseljivo je, da se sredi takšnih reklam, še posebej v Sloveniji, pojavlja vse več okusno narejenih in objektivnih propagandnih izdelkov, če jih želimo še več, ne smemo nasedati lažnemu umivanju rok nekaterih propagandistov, češ da oni delajo pač reklame za izdelke, za kakršne jim jih naročijo, pa so sicer proti šundu, kiču in poneumljanju v reklamah. Ne, zavedati se moramo trojne odgovornosti v ekonomski propagandi. Tega Jji se morali zavedati dosti bolj kot doslej. Za idejno, etično, vzgojno in sploh za kakršnokoli sporočilo reklame so odgovorni izdelovalec, propagandist in javno občilo. Doslej smo najpogosteje nalagali odgovornost za ekonomsko propagando le na pleča propagandistov, malo manj na izdelovalčeva, medtem ko smo odgovornost javnih občil za objavljanje reklam le plaho omenjali. Toda danes bi se že kazalo zavedati tega, da je veriga izdelovalec-propagandisti javno občilo neločljiva in da so za reklamo odgovorni vsi trije dejavniki, ki so omogočili, da je zagledala luč sveta. Za to velja nemara isto načelo kot za kaznivo dejanje: kdor sodeluje v njem, je prav tako kriv kot izvršilec. BOGDAN NOVAK Tudi dohodkovna povezava Opredelitev za nadaljevanje in izpopolnitev politike hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih v Jugoslaviji nedvomno ni samo izraz solidarnosti jugoslovanskih narodov, ampak hkrati skupen ekonomski interes. Se več, je pogoj celotnega nadaljnjega razvoja Jugoslavije.' Gre vendar za ustvarjanje pogojev, ki naj odpravijo neskladja v gospodarski in socialni sestavi, ki še omejujejo vsestranski, materialni in družbeni razvoj jugoslovanske skupnosti. To pa pomeni, da gre za neizogibni del skupne razvojne politike. In zato seveda brez dogovora o politiki na tem področju, brez ustrezno prenovljenih sistemskih rešitev, ni mogoče sprejeti novega družbenega plana. Ta splošna spoznanja so nesporna, saj se jasno izražajo v vseh razpravah o novem jugoslovanskem srednjeročnem planu, najbolj intenzivno pa v usklajevanju pogledov med republikami do konkretne politike pospeševanja razvoja gospodarsko manj razvitih. Razumljivo, drugače je pri obravnavi konkretnih vprašanj oblikovanja te politike. če smo kritični do uspešnosti dosedanjega sistema, pa se vendarle ne da spregledati: v preteklem petletju je družbeni proizvod v manj razvitih republikah in na Kosovem naraščal za 5 odstotkov hitreje kot v državnem poprečju; družbeni proizvod na prebivalca je že blizu dvema tretjinama jugoslovanskega poprečja; za manj razvita območja je nedvomno bistvenega pomena, da je stopnja zaposlovanja močno, kar za četrtino, presegla rast v merilu vse države; hitrejša je bila, zlasti na Kosovem in v BiH, tudi rast industrijske proizvodnje itn.; Kosovo resnično izrazito odstopa od dosežkov manj razvitih in zasluži posebno obravnavo ... Sklad federacije in dopolnilna proračunska sredstva so odigrala pri doseganju teh rezultatov veliko vlogo. Toda ob vse širših prizadevanjih za uveljavitev celovitih pogledov na združevanje dela in sredstev, bi ohranjanje samo kreditne ali dotacijske pomoči manj razvitim pomenilo, da v Jugoslaviji pravzaprav prikrivamo, da smo za dva svetova, namesto, da bi s tkanjem dohodkovnih vezi zbliževali interese doslej še vedno tako različnih območij. Perspektiva, da bi razbili tudi ta očitek, pa je nedvomno v sistemu, ki omogoča, še več, spodbuja združevanje dela in sredstev in sovlaganja. Tak sistem namreč prinaša še nekatere druge vrednote dobrega gospodarjenja — skupno skrb sovlagateljev za uspeh poslovanja, gospodarjenja z združenim ali sovloženim dohodkom, skrb za kadre, prodajo, investicijske odločitve itd. Morda je v okviru prizadevanj za takšna načela količina sredstev celo manj pomembna, kot pa je načelo samo. Seveda je moči prestopiti v novi sistem postopno. V tej postopnosti pa je neizogibno treba zagotoviti, da manj razviti ne bi bili prizadeti. Dosedanje usklajevanje pogledov med republikami še ni končano, kaže pa zavzetost, da bi v okviru omenjenih ustavnih rešitev dodali dosedanjim še nove oblike pospeševanja razvoja manj razvitih v Jugoslaviji. O nekaterih vprašanjih so si poglčdi že zelo blizu. Na primer: Sredstva sklada federacije naj bi se oblikovala tudi prek združevanja dela in sredstev, torej ne samo z vplačevanjem obveznega posojila. To pomenj da bodo organizacije z drugih področij svoje obveznosti do sklada lahko nadomestile z združevanjem sredstev ali sovlaganji pri raznih investicijah na manj razvitih območjih, seveda le pri tistih, ki so predvidene v družbenih planih. Glede na nujno postopnost uveljavitve novega sistema pa kaže, da bo ta oblika obsegala največ petino sredstev sklada. Nikakor pa ne bi smeli biti pogoji za vračilo združenih sredstev, ali za soudeležbo pri rezultatih skupnega poslovanja neu- godnejši, kot roki in drugi pogoji a kredite iz sklada. Glede prihodnjega poslovanja sklada je videti, da bo uveljavljena širša možnost angažiranja njegovih sredstev v obliki sodelovanja pri sovlaganjih vseh zainteresiranih partnerjev, tudi za prenos tehnologije in druge podobne potrebe. Končno omenimo še, kolikšen del družbenega proizvoda naj bi v prihodnjem petletju pravzaprav zajela sredstva sklada. Dokončna rešitev še ni poznana. Gre za enega temeljnih parametrov delitve družbenega proizvoda, ki ga pač mora uveljaviti družbeni plan in potem ga bo zakon, tako ali drugače dogovorjenega s planom, moral upoštevati. Glede na materialne možnosti združenega dela v prihodnjih letih pa deleža sklada v družbenem proizvodu gospodarstva nikakor ne bo možno bistveno spremeniti. Kot rečeno, usklajevanja pogledov do konkretne izpeljave enega temeljnih ciljev skupne jugoslovanske politike v prihodnjem petletju pa, kot za vrsto drugih področij, neizogibnih za sestavo plana, še tečejo. DUŠAN SKOK BINE ROGELJ: Enolončnica Veriga se sklepa Odločitev mozambiške vlade o zapori meje z Rodezijo, do katere je prišlo potem, ko je dal Smith ustaviti promet na progi, ki povezuje Rodezijo z mozambiško pristaniško prestolnico Maputom (ker so v Mozambiku zaprli 16 rodezijskih železničarjev) v marsičem spominja na razmere, v katerih je prišlo do zapore meje med Rodezijo in Zambijo leta 1973. Takrat je vlada v Salisburyju začasno zaprla mejo z utemeljitvijo, da je zambijsko ozemlje oporišče za teroristične napade na Rodezijo. Ko je čez teden dni predlagala, da bi mejo spet odprli, je Zambija ponudbo zavrnila. Meja je zaprta še zdaj. Rodezija je zaporo meje z Zambijo preživela brez težav in Kaundina odločitev, motivirana s političnimi razlogi, je gospodarsko bolj prizadela njegovo deželo kot pa Rodezijo. Z Mozambikom so stvari bistveno drugačne. Rodezija je povezana z morjem samo preko Mozambika in Južnoafriške republike. Čeprav je po mozambi-ški neodvisnosti junija lani del svojega tranzita preusmerila na železniška progi, Skaljeni optimizem Lam smo v Jugoslaviji porabili in izvozili na tuje za pol manj izdelkov, kot so naše zmogljivosti v proizvodnji kapilarnih termostatov in grelnih plošč ter zgolj tretjino proizvodnje cevnih grelcev. Kljub temu so napovedi proizvajalcev do leta 1980 optimistične, saj vsi načrtujejo večjo proizvodnjo, na zvezni gospodarski zbornici pa so prestregli nekaj novih želja za odpiranje tovrstne proizvodnje v Srbiji in BiH. Zahteve, da je treba načrtovati od surovinskih do končnih izdelovalcev, pa so docela skalite pretirani optimizem, ki izhaja iz zlate dobe 1974 in dosedanjega načina dela. Ugotovili so, da bodo škarje med zmogljivostmi proizvodnje in možnostmi njihove prodaje doma in na tujem leta 1980 še bolj odprte, kot so sedaj. Kaj je treba storiti? Kje je izhod iz zapletenega položaja? To vprašanje so si postavili na izvršnem odboru republiške gospodarske zbornice za področje elektroindustrije, ko so imenovali komisijo, da pripravi oceno razmer v izdelovanju kapilarnih termostatov. Gre za cerkljansko Eto, Iskro in tolminski Metalfleks, ki so vodilne delovne organizacije v državi v tej proizvodnji. Edina pot je uskladitev želja in načrtov vseh, ki sodelujejo v proizvodnem ciklusu. PETER POTOČNIK ki Jo povezujeta z Južno Afriko, poteka preko mozambiških pristanišč Maputo (prej Laurenco Marques) in Beira še vedno vsaj 50 odstotkov njenega razmeroma velikega uvoza in izvoza. Vsega tega blar ga preko že tako zatrpanih prog z Južno Afriko gotovo ne ho mogla spraviti. Mozambiška odločitev ima za Rodezijo poleg čisto gospodarskih tudi politične posledice. V Mozambiku so kmalu po neodvisnosti izjavili, da bodo mejo z Rodezijo zaprli takoj, ko bo za to primeren čas. Da do tega ni prišlo že prej, je mogoče pojasniti z dejstvom, da pomeni zapora meje občuten udarec tudi za Mozambik, ki je dobival od rodezijskega tranzita precej deviz, hkrati pa je navezan na uvoz Jirane iz Rodezije. Obenem je Mozambik kot ena izmed štirih članic tako imenovanih lusaških podpisnic (ki so v dogovoru s Pretorio skušale doseči miren razplet rodezijskega vprašanja) čakal na rezultate pogajanj med Nkomom in Smithom. Zdaj je zaprl mejo. To pomeni, da je privolil, da zadene boleč gospodarski udarec tudi njega, in razsodil, da so pogajanja med Smithom in Nkomom dokončno spodletela. To pa hkrati pomeni, da je morda dokončno obrnil hrbet vsej politiki »popuščanja napetosti«, ki jo je forsirala Pretoria, politiki, katere del je bilo tudi dogovarjanje med Južnoafriško republiko in lusaškimi podpisnicami o rodezijskem vprašanju. Dokončno zaostreno stališče Mozambika pa bo bržčas vplivalo tudi na ostale lusaške 'podpisnice (Tanzanijo, Zambijo in Bocvano) in njihov odnos do rodezijskih pogajanj, oziroma na to, da bodo bolj aktivno podprle rodezijska osvobodilna gibanja, ki so od njihove podpore življenjsko odvisna. To velja zlasti za Zambijo, ki je, odkar so se začela pogajanja med Smithom in rodezijskimi^ nacionalisti, gverilska oporišča na svojem ozemlju zaprla. - Zapora rodezijsko-mozambiške meje ima še eno posledico: Smithov režim je postal še bolj odvisen od južnoafriške republike. Opazovalci že doslej niso dvomili, da ima Vorster dovolj političnih in gospodarskih vzvodov, s katerimi bi lahko učinkovito pritisnil na Smitha, naj v pogajanjih z Nkomom sprejme bolj popusti ljivo stališče. Smith je zaradi Vorsterje-vega pritiska resda sploh začel s pogajanji, toda do resničnega popuščanja ga Vorster doslej ni mogel ali ni hotel pripraviti- Zdaj ima, kot rečeno, v rokah, še močnejše adute, če bo hotel vsaj kolikor toliko zakrpati svojo preluknjano politiko popuščanja napetosti s črno Afriko, jih bo vsekakor moral izigrati, saj je Rodezija os, okoli katere se zdaj, v prvem »poangolskem obdobju«, znova suče vsa »detente« na jugu Afrike. Vprašanje pa je, ali nista tako Smith kot Vorster pravi trenutek že zamudila. JANKO LORENCI Delegatski sistem se ne uresničuje zgolj s pozivi ali sam od sebe, temveč samo z nenehnim političnim bojem za nove odnose, z zvezo komunistov na čelu. Tak boj je tem pomembnejši, ker smo pred velikimi nalogami, kot so sprejemanje stabilizacijskih programov, srednjeročnih planov in drugih. MARJAN ROŽIC, sekretar zvezne konference SZDU V isti sapi je predsednik ZDA vendar označil kot smisel svoje politike »zmanjšanje napetosti«. Takšno hotenje gre praktično seveda v isto smer popuščanja napetosti. Iz tega se da sklepati, da ameriški predsednik hoče spremeniti terminologijo, ne pa jedra ameriške politike nasproti obema komunističnima velesilama. Kakor je že spremenljiv in v mnogih primerih celo netočen izraz »popuščanje napetosti«, tako ni nobene druge izbire za politiko, ki jo je ta izraz vseboval. V dobi uničujočega jedrskega orožja nalaga že sam ohranitveni nagon vztrajna prizadevanja za otopitev konfliktov in ublažitev napetosti. »Stuttgarter Zeitung« Navzlic vsej izrazoslovni akrobatiki v Fordovi okolici ni mogoče izključiti možnosti, da so zmagali nasprotniki Kissin-gerjeve politike popuščanja. Zakaj sedanji predsednik se je dal zaradi Reaganove zbadljive retorike na republikanski ter šo-moštrskega svarjenja Henryja Jacksona na demokratski strani zapeljati tako daleč, da spodkopuje svojo lastno in Kissin-gerjevo zunanjo politiko. Najbolj zanimivo vprašanje odslej je, koliko je Ford pripravljen popustiti v volilnem boju, ki se je pravkar razvnel. Vprašanje je tudi, ali lahko izrazoslovje spremeni odločilna področja politike popuščanja napetosti. s »General-Anzsiger«, Bonn Odločitve, ki jih ne bodo sprejeli samo v Luandi, ampak tudi v Moskvi in Havani, bodo imele daljnosežne posledice. Po zmagi »socialističnega tabora« v Angoli, si je mogoče predstavljati tri rešitve. Ena rešitev bi bila, da bi kubanski ekspedicijski korpus v celoti repatriirali in bi se uvrstil med »neuvrščene«. Druga možnost je, da bo ta dežela brez prehodnega obdobja postala odskočna deska za osvoboditev vse južne Afrike s podporo »plačancev revolucije«, to je Kubancev. Med tema dvema skrajnostima se ponuja vmesna rešitev: utrditi angolske pridobitve in čakati na boljše čase. Delen ali popoln umik Kubancev bi nadoknadili sovjetski civilni tehniki. »Le Monde«, Pariz Investicijski balončki že pokajo Začela se je najpomembnejša in najzahtevnejša faza oblikovanja srednjeročnih planov: usklajevanje razvojnih načrtov na vseh ravneh. Uskladiti še precej nasprotujoče si posamične in s tem tudi še vse prepogosto zgolj seštete skupne želje in težnje nikakor ne bo lahko. O tem nam med drugim pričajo tako že popravljeni minimalni kazalci kot prijavljene nameravane investicijske naložbe, ki so jih konec lanskega in v začetku letošnjega leta obravnavali pristojni zbornični organi. Že bežen pregled že obravnavanih ali šele prijavljenih nameravanih investicij kaže, da se je število prijav konec lanskega in v začetku letošnjega leta precej povečalo. Med njimi prevladujejo zlasti nove naložbe na področjih, kjer razvojne želje najbolj odstopajo od okvirno ugotovljenih dejanskih možnosti in potreb (črna in barvasta metalurgija, kemija, kovinska in lesna predelovalna industrija, elektroindustrija in pod.). Iz tega je mogoče sklepati, da so s sprejemanjem investicijskih odločitev pohiteli predvsem tisti, ki bi se po opravljenem usklajevanju ne mogli več »vključiti« v samoupravno dogovorjeno razvojno usmeritev v prihodnjem srednjeročnem obdobju. S hitro prijavo nameravanih odločitev so si torej želeli zagotoviti adut, s katerim bi lahko pri usklajevanju razvojnih načrtov izsiljevali svojo uvrstitev v okvir dogovorjene razvojne usmeritve po stari, preizkušeni metodi: ttikaj smo — vaši smo. Med nameravanimi, po hitrem postopku pripravljenimi naložbami, je precej takšnih, ki se uvrščajo med naložbe skupnega pomena in kd bodo zato v prihodnjem obdobju imele prednost. Na prvi pogled bi jim torej ne mogli ugovarjati, če bi nam njihova podrobnejša osvetlitev ne pokazala, da bi terjale in sprožile pravcati plaz spreminjanja okvirno dogovorjenih razvojnih usmeritev na mnoeih draeih razvojno pomembnih področjih. Za vrsto prijavljenih naložb namreč lahko trdimo, da že v zasnovi lebdijo »v zraku«, ker nimajo zagotovljenih niti najnujnejših energetskih in surovinskih virov. Zagotovljenih nimajo niti v okvirno določenih energetskih in surovinskih bilancah, niti s konkretnimi dolgoročnimi pogodbami z dobavitelji in proizvajalci teh virov o zajamčeni preskrbi z njimi, kaj šele z ustreznimi dogovori o združevanju sredstev za' ta namen. To velja tako za večino prijavljenih naložb na področju surovinske pro-. izvodnje kot v predelovalni »industriji. Da takšne v »zraku lebdeče« naložbe inhim samo še poglobijo in zaostrijo dosedanja neskladja in podro prizadevanja za spreminjanje neustrezne strukture gospodarstva, je očitno. Enako nevarnost skrivajo v sebi tudi sicer premišljeno sestavljeni »celoviti« investicijski načrti o razvoju surovinske proizvodnje, ki prikrito ali neprikrito načrtujejo tudi "razvoj celotne verige predelave. Predelave, ki pogosto presega zmogljivosti prijavljene nove surovinske proizvodnje in tako ogroža v prihodnjem srednjeročnem obdobju redno preskrbo dosedanjih predelovalcev s potrebnimi surovinami. Predelave*, ki je zaradi lepšeg videza prikazana kot proizvodnja, pretežno namenjena za izvoz, v resnici pa predvidena za prodajo na domačem trgu. Med lahko na nrimer uvrstimo prijavljeno pro- izvodnjo aluminijastih radiatorjev, ki jih že s sedanjimi zmogljivostmi proizvajamo preveč za potrebe domačega trga, prodati jih na svetovnem trgu pa niso uspeli niti številni konkurenčnejši proizvajalci v sosednji Italiji, ki so zarada tega že opustili to proizvodnjo. Tudi v prijavljenih investicijah predelovalcev s področja kovinske, lesne predelovalne, elektroindustrije in še nekaterih panog lahko odkrijemo ihtave želje in težnje po »pravočasnem« izsiljevanju neusklajenih razvojnih odločitev. Te se včasih skrivajo V megleno nakazanih »nujnih rekonstrukcijah in modernizacijah« za uvedbo svetovno konkurenčne proizvodnje, v večfaznem prijavljanju parcialnih investicij, ki pa v končnem, skupnem učinku predstavljajo pomembno novo, nesmotrno in neusklajeno investicijsko odločitev z resnimi in daljnosežnimi posledicami. Tudi te so hajpogosteje lepo »izvozno obarvane«, .ali pa nakazujejo »velike možnosti za zmanjšanje dosedanjega uvoza«, neslutene možnosti za povečevanje produktivnosti in podobno. Se eno značilnost po hitrem postopku prijavljenih nameravanih investicij velja omeniti: tudi po materialni zasnovi jih precej lebdi »v zraku«. Za njihovo uresničenje imajo investitorji zagotovljenih povprečno do 35 odstotkov lastnih sredstev, ostanek pa predvidevajo in pričakujejo iz tujih in domačih bančnih posojil, iz skladov za pospeševanje razvoja manj razvitih in pod. Niso pa redke tudi velikopotezne in zahtevne nameravane naložbe, ki so pokrite z lastnimi sredstvi precej skromneje od povprečja. Kaj to pomeni, vemo: pritisk na bančne pipe na prisilno »samoupravno« združevanje sredstev nrek cen, ki naj vsebujejo ustrezno »razvojno komponento« in vse druge inačice političnega in ekonomskega pritiska. Pritiska posebej na banke, ki pa niso ali vsaj ne bi smele več biti centri odtujene finančne moči, ki razpolagajo z anonimnim finančnim kapitalom, marveč so nosilci sredstev zdaj že znani in bo moral vsak dobiti njihov pristanek, če bo hotel dobiti posojilo za svojo investicijo. To bo pa seveda pomenilo, da za tistega, ki bo tak pristanek dal, ne bo posojila ali ga bo manj, kot pa zdaj računa. Zbornični organi so ob obravnavanju prijavljenih investicij sprevideli skrite namere in težnje vseh tistih investicijskih hitrecev, ki bi radi »prehiteli« neljubo jim usklajevanje. O tem zgovorno priča večje število ugovorov, pripomb in zahtevkov za podrobnejšo, strokovno utemeljitev nameravanih investicij, pa tudi priporočil in-vestirorjem, naj svoje razvojne načrte dogovorno uskladijo s prizadetimi drugimi organizacijami združenega dela, zlasti s tistimi, s katerimi so razvojno soodvisni. Se zgovorne j e pa priča o tem zahteva, naj bi sedanje, začasne zbornične pravilnike o postopku za obravnavanje investicij izpopolnili tako, da bi zagotavljali celovito družbenoekonomsko presojanje njihove smotrnosti. Vanje naj bi torej vnesli vse tiste elemente in mp.Tjia presoje, za katere so se dogovorih v zbornici, da jih bodo uporabili za presojanje osnutkov • samoupravnih sporazumov o temeljih samoupravnih planov. S takšno celovito družbenoekonomsko presojo prijavljenih investicij bomo lahko vse tiste, ki bi se želeli izmakniti nujno potrebnemu usklajevanja, prisilili, da se, radi ali neradi, vključijo vanj. če se hočemo dokopati do realnih, uresničljivih planov, je to vsekakor potrebno. ZDRAVKO STEFANČIČ ZKJ in opozicija 1948 1975 Vcepljanje sovražnosti proti ZKJ — Katedre kot politični klubi — Sejanje navideznega razdora med inteligenco in politiko - Pozicija »čistega razuma« »neusmiljene kritike obstoječega«. Izjema pa je bila v tem, da edino njih ni nihče smel ali mogel kritizirati, kaj šele, da bi dopuščali možnost »neusmiljene kritike« njihovih stališč in početij. Njihov t način mišljenja se je tako dokončno izkazal kot povsem dogmatski, saj so kritičen značaj filozofije pojmovali povsem akskluzivistič-no. »Kritika vsega obstoječega« je postala dogma, katero ni bilo mogoče kritizirirati. Tako so relativizirali tudi nekatere zgodovinske kategorije mednarodnega delavskega gibanja, še posebno pa njegovo revolucionarno prakso, saj je svobodno kritično mišljenje postalo svojevrsten absolut, se pravi svoje nasprotje. Pravo bistvo takih prizadevanj pa je bilo v nenehnem poglabljanju prepada med in. teligenco in politiko. Humanistična "inteligenca, predvsem »novolevičarska« in »progresivno marksistična« naj bi bila utelešenje »čistega razuma«, ki ima proti sebi partijo in prakso, ki jo partija ustvarja, se pravi utelešenje makiaveldzma, birokratizma in vseh negativnih fenomenov, kar jih je mogo če najti. Temeljni teh prizadevanj je torej povsem očiten: treba je bilo ustvariti videz radikalnega spopada med inteligenco in politiko. Tg, navidezni spopad pa naj bi se nenehno zaostroval, dokler ne bi dosegel tiste točke, ko bi inteligenca postala ne le teoretično ampak tudi politično dominantna sila, pa bi se lahko vsilila kot tako imenovana »razumska elita«, ki lahko na temelju svojih spoznanj edina uresniči komunizem. Po drugi plati pa bi bilo mogoče zanimivo omeniti, da je »nova levica«, ki je nastopala s pozicij »čistega razuma«, kaj rada tudi empirično podprla skoraj vse opozicijske platforme v naši družbi. Na to je treba opozoriti, ker so njeni ideologi nenehno poudarjali, da nimajo nikakršnih političnih pretenzij In da vsekakor ni med njimi In drugimi divergentnimi platformami nobene zveze. Zavezništvo z nacionalisti Ko so posamezniki Iz te skupine tudi načelno obsojali nacionalistične deviacije, je bilo opaziti prizadevanje, da bi nacionalistične izpade in pojave locirali zgolj v parti- V svojih praktičnih političnih potezah so ideologi »nove levice« še posebno pozornost namenili študentom. Po njihovih pojmovanjih je bil delavski razred v tistem obdobja zgolj amorfna množica, kf naj bi potrebovala »začetni detonator«. Sistem indoktrinacije, ki ga je sprejela in tudi v praksi uresničevala skupina »novolevičarjev«, je veleval nenehno vsiljevanje dela mladega rodu intelektualne in politične sovražnosti proti zvezi komunistov, ki naj bi bila že vnaprej določena kot vir birokratizacije in odtujenosti v jugoslovanski družbi. i . V okviru manipuliranja s študentsko mladino so ideologi »novolevičarstva« v nekaterih okoljih vzdrževali ozračje nenehnih ekscesov, da bi tako pozornost progresivnih sil v družbi usmerili na preganjanje teh ekscesov, s tem pa tudi na opuščanje čele vrste opravkov, vezanih na pozitiven program. Avtonomija znanosti in družbene kritike Za številčno sicer šibkp. ’rida pogosto zelo kompaktne in militantne skupine ekstremističnih študentov je bila značilna velika odtujenost od resničnega življenja, pogosto pa so se ogrevali tudi za anahronistične in nezgodovinske teze, da vzore za vedenje in ukrepanje ni iskati pri Marxu in Leninu, pač pa pri nekaterih drugih osebnostih iz zgodovine filozofije. V okvirih že poslovične izključnosti in netolerance proti nasprotnim mnenjem, ki so jo širili tudi med delom mladine, so »novolevičarji« prihajali v precej absurdne kontradikcije, ko so tako radi ponavljali svoje teze o »absolutni svobodi«. Zvezo komunistov so dolžili političnega voluntarizma, pa čeprav so bili sami kar najbolj značilen primer takega voluntarizma, ko so vztrajno odklanjali, da bi se ukvarjali s konkretno ekonomsko’ in sociološko raziskovalno problematiko, ki bi ustrezala tudi potrebam družbenega življenja. Tako je bil dobršen del njihovih člankov po obliki esejističen, pogosto pa tudi povsem pam-fleten. Tudi odnos »novolevičar-jev« do nalog vzgojno-izobra-ževalnega procesa v samoupravni družbi lepo kaže, kgko so oni pojmovali avtonomijo znanosti in pravico do kritičnega mišljenja. Z avtonomijo znanosti in z družbeno kritiko so grobo manipulirali v imenu »akademskih svoboščin«. Katedre so spreminjali v oddelke za oblikovanje političnih pristašev. »Novolevičarji« so ustvarili lažno prepričanje, da so filozofi zavest družbe in da je njihovo edino delo, da jo kritizirajo, ne da bi hkrati sodelovali v njenem razvoju in bili tudi odgovorni za ta razvoj. Politična pozicija in politično vedenje »nove levice« je povsem očitno tudi iz njihovih stališč do vseh epohalnih prizadevanj zveze komunistov. Začetek samoupravljanja leta 1950 so tako, na primer, označevali kot »novoletno darilo partije delavskemu razredu«, toda hkrati pa tudi kot špansko steno, za katero partija neovirano še naprej uveljavlja svoj stalinizem, oziroma birokratsko diktaturo. Ideologi »nove levice« so skoraj izrecno opozarjali zahodna leva gibanja, da je samoupravljanje v Jugoslaviji v bistvu le mit in da ga torej ne smejo vključiti v svoje akcijske programe. Absurdi politične platforme »nove levice« Za vsak ukrep zveze komunistov (od gospodarske in družbene reforme,' do obračuna z nekaterimi oponent-skimi skupinami v naši družbi) je bilo že vnaprej jasno, da ga bo »nova levica« sprejela nenaklonjeno, arogantno ali pa celo povsem, javno odbijajoče. Ob gospodarski in družbeni reformi je bilo slišati skupne oponentske glasove proti tržnemu gospodarstvu in proti delovanju zakona vrednosti. Ko je bilo treba obračunati z nekaterimi nacionalističnimi posamezniki iz njihovih vrst, jih je »nova levica« podprla In jih skušala zaščititi v imenu nekakšnih »akademskim svoboščin«. Teoretična, v resnici pa povsem politična platforma »nove levice« je bila polna najrazličnejših absurdov. Ne gre pozabiti že omenjene zahteve po dirigiranju gospodarstva, ki jih je hkrati spremljalo pridiganje o abstraktni svobodi misli in besede. Ih ko smo že pri tej absolutni svobodi, lahko da-nefe že z gotovostjo rečemo, da je to bdio le plediranje za svobodno izražanje opozicijskih platform, da pa so vsakomur, ki se ni strinjal z njihovimi idejami, odrekali svobodo misli ih besede in celo zanikali njegovo temeljno integriteto človeške osebnosti. Take posameznike so proglasili za »režimske ljudi«, za »apologete obstoječega«, Narobe varčnost 3,5 milijona dinarjev za ekonomsko in turistično propagando v SRS je danes neznatna vsota LJUBLJANA, 5. marca — Izvršni odbor delegatov združenja TOZD turizma in gostinstva v gospodarski zbornici Slovenije je danes med drugim razpravljal o turistični ter ekonomski propagandi za leto 1976, za katero zbirajo denar delovni kolektivi v slovenski zbornici. Ko so govorili o ekonomski propagandi v turizmu za leto 1976, so ugotavljali, da je 3,5 milijona dinarjev več kot skromna vsota, saj tak znesek zbirajo v zbornici že polnih deset let. Zato so menili, da so pred 10 leti s tem denarjem še lahko dosegli določene propagandne učinke, danes pa je ta denar nekaj podobnega, kot če bi pljuvali v morje. Menili so, da. bi morali danes imeti za te namene vsaj 15 milijonov ali pa še več, če bi hoteli v ekonomski in turistični propagandi doseči enake učinke kot pred lo leti za 3,5 milijona dinarjev. Poudarila so tudi, da bo treba najti ustreznejše in času primernejše oblike financiranj a ekonomske propagande za turizem, bodisi da bi za te namene sklenili samoupravni sporazum ali pa ustanovili poseben sklad. Vsekakor pa je bilo splošno mnenje, da bi moralo slovensko gospodarstvo za ekonomsko propagando zbrati precej več kot 3,5 milijona dinarjev, pri čemer seveda ustrezen delež prispeva tudi turistično gospodarstvo. V razpravi so tudi poudarili, da Slovenija v propagandi nujno potrebuje širšo turistično ponudbo v okviru regij in vse Slovenije, vendar smo v naši republiki doslej za to- nalogo še vse premalo povezani. Opozorili so, da so nekatere druge republike (npr. BiH) v tej smeri dosegle že lepe uspehe in zlasti v enotnosti in- boljši organiziranosti pokazale boljše rezultate kot v Sloveniji. Ko so govorili o predvideni investiciji za poslovodske kadre v turizmu, ki naj bi jih dobili v Škofji Loki, so opozorili, da se ne bi smeli prenagliti s tako ali drugačno investicijo. Menili so, da bi lahko take kadre šolali v eni od že obstoječih šolskih ali drugih institucij, saj imamo v SRS precej turističnih in gostinskih objektov, ki so v tako imenovani mrtvi sezoni skoraj ali napol prazni. Zato mora tudi turi stično gospodarstvo v teh časih, ko je potrebna skrajna varčnost, pokazati polno mero posluha za stabilizacijsko ravnanje. IGOR PREŠERN jo in druge »uradhe« strukture. Hkrati pa v svbji sredi, na svoji fakulteti ali pa na univerzi niso ntkrfarr hiiii posebno ostri do takih pojavov. Nasprotno, pogosto so sklepali kar najbolj neposredna zavezništva in osebno kovar-stvo z najbolj glasnimi nacio- »Novo levico« je še najhitreje demantirala lastna praksa, saj njihovo podpiranje nacionalizma, trockizma in drugih opbnentnih gibanj ni našlo nobenega razumevanja pri največjem delu jugoslovanske inteligence. Zgodilo se je celo nasprotno: prav ta »novolevičarska« podpora raznim’ opozicjskim poskusom je pri večini jugoslovanskih intelektualcev hitro razvila kritičen odnos do elitističnih pretenzij »novo-levičarskih« ideologov. Se največ odpora pa so vzbudili njihovi poskusi, da bi v nekaterih republikah in republiških centrih ustanovili svoje podružnice »radikalno* kritičnega mišljenja« in da bi tako manipulirali z mladimi intelektualci. Ideologi »nove levice« so skušali vsiliti svoje stališče, da v jugoslovanski družbi, predvsem pa v zvezi komunistov ni enotnega sistema vrednot, da jih torej ne obvezuje akcija zveze komunistov in drugih socialističnih sil v drugih sredinah in da je zato treba ne glede na te akcije in njihov namen podpirati vse skupine »kritičnih marksistov«, proti katerim so bile te akcije usmerjene. Naložbe v Vojvodini upadajo Zadnjih pet let le tretjina investicijskega denarja .v nove objekte NOVI SAD, 5. marca (Tanjug) — V vojvodinskem gospodarstvu v zadnjih petih letih niso uresničili planirartih investicijskih nalog. To posebno velja za industrijo. Samo tretjina investicijskega denarja je na primer šla v nove objekte, skoraj dve tretjini pa so porabili za zamenjavo, obnavljanje in vzdrževanje obstoječih zmogljivosti. IK predsedstva pokrajinskega komiteja ZK( Vojvodine je na današnji seji opozoril da zato v minulem planskem obdobju ni moglo biti govora o hitrejšem in ob-čutnejšem izboljševanju neugodne gospodarske strukture in premagovanju sorazmernega zaostanka v razvoju pokrajine. Samokritično so dejali, da se tudi vojvodinski komunisti niso dovolj in prav posvetili področju investicij. Opozorilo, da se kot eden od osnovnih razvojnih dejavnikov še vedno kaže trg, ker delavski razred še ne, obvladuje svojih dolgoročnih interesov. Dejstvo, da so investicije upadale in da je pri njih naraščala udeležba »tujih« sredstev, je zanesljivo znamenje, da še ni dovolj združevanja sredstev in da dohodkovni odnosi v združenem delu še niso razviti. Banke še zmerom vzdržujejo in obnavljajo stare odnose v združenem delu, razcepljenost bank pa je cokla hitrejšemu združevanju gospodarstva. So stanovanja v Ljubljani poceni? Doslej odobrene cene so še kar ugodne, novi zahtevki astronomski LJUBLJANA, 5. marca — Lani je bala povprečna cena stanovanj v Ljubljani okrog 6.000 ddnairijev kvadratni me-tere, kar pomeni, da so se stanovanja podražila za okrog 18 odstotkov v primerjavi z letom 1974. Zanimivo je, da je delež stroškov za komunalno- urejanje zemljišča v tem času padel s povprečno 20 odstotkov na 16 do 17 odstotkov. Ker ni podrobnejših podatkov, ali je tako zaradi skromnejše komunalne opreme ali pa morda zaradi velikega porasta gradbenih cen, so člani izvršnega sveta ljubljanske mestne skupščine med drugim sklenili, da bodo o problemih financdranja komunale še posebej spregovorili. Posebej se bodo tudi pogovarjali o novih zahtevkih za cene preko 7.000 dinarjev za kvadratni' meter, čeprav so tudi opozorili, da Je glavna pristojnost za brzdanje stanovanjskih cen predvsem domena stanovanjske skupnosti in občin, na katerih območju gradijo nove soseske. Najvišja cena, ki Jo Je lani odobril republiški zavod za cene za ljubljansko območje, je bila 6.253 dinarjev za kv. meter v soseski BS-3. Sicer so bile najvišje odobrene cene v Sloveniji 6.781 dinarjev na Jesenicah, 6.750 v Metliki in 6.630 v Trbovljah. LOJZE JAVORNIK Papirnata poplava Po dolgih letih pomanjkanja imamo naenkrat preveč papirja — Tovarne se ne bojijo: usmerile se bodo v izvoz LJUBLJANA, 5. marca — Zaloge papirja, lepenke in kartona so bile lani kar za 134 odstotkov večje kot leta 1974, prav tako pa je imela za 46 odstotkov večje zaloge predelovalna industrija papirja. Ob teh številkah bi lahko marsikdo mislil, da je papirna industrija v velikih škripcih in da je (po naše) povečala kapacitete. Toda položaj ni čisto takšen. Jugoslovanska papirna industrija je pač prišla v obdobje, ko je ponudba večja od povpraševanja. Takšna obdobja so povsod v svetu in ne samo pri nas iz preprostega razloga — investicija v nov papirni stroj z veliko kapaciteto je na tono papirja znatno nižja kot v manjšega (majhnih pa sploh ni), s tem da je potrebno za proizvodnjo isto število delavcev. Proizvodnja papirja zaradi tega praktično ne more paralelno zasledovati povpraševanja. V Sloveniji in Jugoslaviji je do nedavnega primanjkovalo vseh vrst papirja, po skoraj desetih letih pa so lani pričele obratovati prve nove zmogljivosti. Zdaj je papirja naenkrat preveč. Seveda pa je pri nekaterih papirjih stvar tudi malce nevarna. Sladkogorska je npr. zašla v težave s strešnim kartonom, ker je konjunktura v gradbeništvu upadla, poleg tega pa smo menda uvozili celo 2000 ton te lepenke, kar je okrog petino slovenske proizvodnje. Prevalje, Ceršak in Količevo so močno pove- čali zmogljivosti lepenke — povpraševanje, pa se je le malo povečalo. Do lanskega leta je v Jugoslaviji primanjkovalo grobega ovojnega papirja, ker ga je Krško izdelalo le okoli 6000 ton — sedaj pa v Belišču obratuje stroj s kapaciteto 60.000 ton takšnega papirja letno itd. Zaloge v grafični industriji imajo verjetno vzrok v tem, da so skoraj vse slovenske tiskarne v zadnjih letih povečale svoje kapacitete, ljudje pa ta čas ne kupujejo toliko časopisov in knjig kot običajno. »Čestokrat govorimo, kako birokracija vsako leto porabi več papirja,« je malce hudomušno dejal- direktor vev- jana jana — prijateljica, ki vas nikoli ne razočara ške papirnice Albin Vengust: »Toda ' zaloge papimičarjev so odvisne predvsem od industrijske porabe. Radenska •kupi npr. pri nas letno 600.000 ton papirja samo za etikete mineralne vode, ljubljanska Tobačna tovarna pa okoli 100.000 ton papirja mesečno za zavitke filtra 57 itd. Krepko za industrijo stoji grafična industrija, takoj za njo pa šele pride birokracija.« Kolikor je znano, v Jugoslaviji trenutno nihče ne namerava kupiti novega papirnega stroja, v Sloveniji pa so pred kratkim zmontirali ali pa še montirajo nove stroje v Vevčah, Radečah, Medvodah. Nov stroj za papirno konfekcijo montirajo v Sladkogorski, v Količevem pa so pričeli montirati nov karton ski stroj. Papirja bo torej še več. »Izhod je v stalnem izvozu,« je dejal Vengust, če se bodo papiradčarji bolj usmerili v izvoz, nimajo vzroka za preplah. Ta čas je moč prodajati v tujini, ko pa bo izvoz težji, bo najbrž že naraslo povpraševanje doma, Vevčah. ILIJA BREGAR Traktorji niso vse Mehanizacije za setev bo dovolj, znajo pa ponagajati priključki — Kaj slabotna preskrba z nadomestnimi deli LJUBLJANA, 5. marca — Agrotehnika, ki skrbi za preskrbo kmetovalcev s stroji, rezervnimi deli, umetnimi gnojili in dragim reprodukcijskim materialom, je naredila vse, kar se je dalo, da bi spomladanska setev potekala brez zastojev, kar pa še ne pomeni, da se pri tem ne srečujejo tudi s številnimi težavami, kot so pomanjkanje trajnih obratnih sredstev, nezadosten uvoz nekaterih priključkov in rezervnih delov itn. stia in podobno. ideologov »nove levice« je bil prav.v izjemi, katero so zahtevali, ko je šlo za si-tako glasno proklamirano *inr skrajno enostransko in pri-pojmovano načelo Pri Agrotehniki zagotavljajo, da letos ne bo takšnih težav s pomanjkanj em traktorjev kot v preteklih letih. Pri IMT Beograd so si zagotovili okoli 1200 traktorjev s tem, da jih lahko naknadno dobijo še 300, če jih bodo potrebovali. Poleg tega računajo še na uvožene traktorje zlasti zetorje, po katerih je veliko povpraševanje. Dovolj imajo tudi traktorjev Deutz, ki jdl\ po licenci izdeluje reška tovarna Torpedo. Računajo, da bodo letos poslali na trg skupaj okoli 2500 traktorjev, kar naj bi balo v glavnem dovolj za potrebe v Sloveniji in Istri. Za jesensko setev bodo začeli prodajati še Ratove traktorje, ki jih bo železarna štore začela izdelovati v kooperaciji. Cene teh traktorjev bodo baje dostopnejše od sedanjih iz konsignacijske prodaje. Predvidevajo, da bo treba za Ratov traktor odšteti približno toliko kot za domača traktor IMT- Cene domačih traktorjev naj bi letos ostale iste kot lani, nekoliko dražji pa naj bi bili uvoženi. Tudi preskrba s priključnimi stroji naj bi bila letos boljša kot prejšnja leta, čeprav verjetno brez pomanjka-, pja nekaterih ne bo šlo. V trgovinah Agrotehnike imajo dovolj bran, plugov, sejalnic, škropilnic, prikolic, sadilni-kov za krompir, sejalnic za koruzo, strojev za pravilo sena, trosilnikov hlevskega gnoja itn., po katerih je poleg traktorjev trenutno največ povpraševanja. Primanjkovalo pa bo kot kaže, motornih kosilnic, sadilnikov za sadike, vlečnih atomizerjev in nekaterih specialnih kmetijskih strojev za kombinate, ki jih doma ne izdelujemo, uvoz pa je omejen. Iz istega vzroka pričakujejo tudi pomanjkanje molznih strojev. Glede kreditiranja nakupa traktorjev in priključnih strojev še ne vedo nič konkretnega. vAgrotehnika za te namene nima denarja, se pa v okviru Agrosa, ki združuje skoraj vso slovensko industrijo kmetijskih strojev in trgovino, dogovarjajo z Ljubljansko banko o kreditiranju serijske proizvodnje kmetijskih strojev in priključkov. Bojda bo na razpolago tudi določena kvota denarja za kreditiranje priključnih strojev in težjih traktorjev, ki jih izdeluje IMT iz Beograda. Več težav je pričakovati pri preskrbi z rezervnimi deli. Ta je komaj zadovoljiva;, kot so povedali pri Agro- tehniki. Primanjkuje namreč nekaterih pomembnih delov, kot so motorne gredi, drsni ležaji, črpalke za olje, vodne črpalke, deli za v brizgalne črpalke itn. Za traktorje IMT 558 nimajo osnih krakov in glavnih oso vin, zaradi česar trpi zlasti gozdarstvo, kjer imajo največ teh traktorjev, še več težav je s tistimi rezervnimi deli, ki jih je treba uvažati. Mnogo jih je namreč na seznamu tistih, za katere velja poseben uvozni režim, zaradi česar je uvoz omejen ali pa se zelo zavleče. O teh vprašanjih o pred kratkim razpravljali v Beogradu, vendar je vprašanje, ali bodo rezervni dedi prišli pravoča-no. Pri Agrotehniki menijo, da pri rezervnih delih ne bi smeli omejevati uvoza, ker s tem rušimo' vsesplošna prizadevanja ’ za večji pridelek hrane. Rešitev so skušali najti doma s tem, da so nekatere rezervne dele naročali pri . domačih kooperantih. Kljub temu pa pričakujejo pomanjkanje rezervnih delov za kosilnice BCS in alpino, obračalnike sena Fogel Noot, nakladalce gnoja, traktorje ferari itd. Do neredne preskrbe pa lahko pride zaradi omenjenega uvoza tudi pri gumah. Skratka: razmere na tem področju so zelo neurejene, kar se kaže celo pri zakonskih določilih, ki so si mnogokrat v nasprotju. Pri Agrotehniki v zvezi s tem menijo, da so ta vprašanja ključnega pomena za nemoteno setev in uresničevanje nalog, ki smo si jih zadali v kmetijstvu, kar je zagotovo tehten vzrok, da je treba ta vprašanja razumno in pravočasno reševati. V gnojilih letos sicer ne bi smelo bati težav, ker jih je Večje investicije in izvoz RAVNE NA KOROŠKEM, 5. marca — Delegati vseh zborov ravenske občinske skupščine so na sinočnji seji z dopolnili in predlogi predsedstva OK SZDL, kulturne skupnosti, skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo ter drugih, sprejeli resolucijo o letošnjem družbenogospodarskem razvoju občine. Resolucija napoveduje hiter razvoj gospodarstva. Predvidevajo številne investicije: v železarni bodo nadaljevali z rekonstrukcijo valjarne, vzmetame, orodjarne, posodobili pa bodo tudi jeklarno, kovačnico in druge obrate. Povečali bodo tudi proizvodnjo surovega jekla od 195 tisoč na 200 tisoč ton. Mežiški rudnik bo letos- začel vlagati v odpiranje spodnjega dela rudnika ter v modernizacijo separacije. Letos se bo začela tudi proizvodnja v tovarni gumijastih izdelkov v Mušeniku pri Cmi. I. P. dovolj, 'fato vsaj zagotavljajo naša največji proizvajalci umetnih gnojih, kot so: Tovarna dušika Ruše, INA Kutina in Zorka šabac. Lahko pa nastanejo težave drugje. Zadrugam in kombinatom namreč primanjkuje obratnih sredstev, zaradi česar letos gnojil niso kupovali v jeseni na zalogo, temveč šele sedaj, kar pa lahko zaradi navala privede do težav pri nakupu. Zagotavljajo, da bo letos dovolj superfosfata, ki ga je lani primanjkovalo. Cene gnojil bodo ostale iste kot lani. To so nam potrdili tudi na predstavništvu INA Kutina v Ljubljani, kjer smo zvedeli, da imajo v zalogi vse vrste kompleksnih gnojil in da letos računajo na večjo porabo umetnih gnojil. Ta se Je v preteklem letu v Sloveniji zmanjšala za 25 odstotkov. INA Kutina je lani v Sloveniji prodala 74.437 ton gnojil, letos pa računajo na 10 do 15-odstotno povečanje. Kako je vplivala živinorejska kriza na porabo gnojil, pove podatek, da je INA Kutina že leta 1973 prodala v Sloveniji 110.000 ton gnojil. Za letošnje leto je ta tovarna pripravila tudi novo gnojilo NP 18:18, ki ga priporočajo za traivndke, ki so bili dalj časa gnojem z gnojevko. Na trg so poslali tudi kombinirano gnojilo z zaščitnim sredstvom NPK 13:10:12 plus 1-odstotni volatan, ki uničuje strune, bramorje in druge insekte v zemlji. še najmanj težav je pričakovati pri preskrbi z zaščitnimi sredstvi. Zagotavljajo, da jih bo dovolj po istih cenah kot lani. Dovolj bo tudi karagarda, ultracida, kupra-blaua, dithana, M 45 in še nekaterih, ki jih je lani pri-m o rv r^ovalo. RAJKO OCEPEK ROMAN ALBREHT ZA »POLITIKO« IN »DE LO« (h Vsem delavcem enakovreden položaj Delavci, ki opravljajo katerokoli potrebno delo v združenem delu, imajo enak družbenoekonomski položaj Danes nadaljujemo z intervjujem Romana Albrehta, predsednika komisije, ki je pripravka osnutek zakona o združenem delu. Izhajali smo s stališča, da je novo ustvarjena vrednost zmeraj rezultat proizvajalnega dela. Dohodek, ki ga ustvarja proizvajalni del združenega dela, je vir za pridobivanje dohodka delavcev v drugih družbenih dejavnostih. Toda delavci v drugih družbenih dejavnostih nastopajo tudi kot uporabniki storitev družbenih dejavnosti. Ce hoče učitelj dati prispevek za socialno zavarovanje in podobno, mora na podlagi svojega dela dobivati ustrezni del osebni dohodek. Pogoj za to je, da temeljna organizacija, v kateri učitelj dela, ustvarja na podlagi svobodne izmenjave dela s proizvajalnimi organizacijami dohodek, v katerem so vsebovana tudi sredstva za osebne dohodke. Iz njih dobiva učitelj na podlagi svojega dela osebni dohodek, iz katerega plačuje prispevke kot uporabnik storitev družbene dejavnosti. S takšnimi rešitvami smo ustvarili ekonomsko podlago za urejanje odnosov na podlagi svobodne izmenjave dela med delavci v proizvajalnem delu združenega dela in delavci v drugih družbenih dejavnostih kakor tudi za odnose med delavci v družbenih dejavnostih, ki se kažejo v medsebojnih razmerjih hkrati kot dajalci in uporabniki storitev. S takšno obdelavo odnosov v ustvarjanju dohodka, izpeljano iz jasno opredeljenih razmerij v ustvarjanju nove vrednosti oziroma možnosti za njeno ustvarjanje, bo zagotovljen enakopraven položaj vseh delavcev v združenem delu, ki pridobivajo dohodek in osebni dohodek na podlagi svojega delovnega prispevka v odvisnosti od družbene storilnosti proizvajalnega dela. Vsako delo, ki je potrebno s stališča ustvarjanja nove vrednosti oziroma zadovoljevanja družbeno dogovorjenih družbenih potreb, je del celotnega družbenega dela in delavci, ki opravljajo katerokoli od potrebnih del v okviru samoupravnih družbenih odnosov v združenem delu, imajo enak družbenogospodarski položaj. S tem so presežene vse tiste dileme, ki so bile posledica zoževanja dohodkovnih odnosov zgolj na odnose v delitvi in posledica izkrivljenega pojmovanja -družbenih dejavnosti zunaj materilane proizvodnje, kar .se je izražalo tudi v poenostavljenem zoževanju teh dejavnosti na čisto porabo. Gre za vprašanja, kakršna so, »kdo daje komu dohodek« in podobno. S takšnimi vprašanji se je v bistvu izkrivljalo osnovno načelo položaja delavcev v združenem delu, po katerem so vsi delavci v združenem delu enakopravni v samoupravljanju, dohodek in osebni dohodek pa dobivajo v skladu s svojim delovnim prispevkom in doseženimi rezultati. Delo s sredstvi v osebni lasti je nujno potrebno Osnutek zakona obdeluje nekatere novosti glede tako imenovanega osebnega dela. V čem so te novosti? Naše izkušnje in družbena spoznanja nam govorijo, kako zelo enostranska in poenostavljena je teza, ki trdi, da osebno delo s sredstvi v lasti občanov ogroža socializem, ker se po svoji razvojni zakonitosti baje neizogibno razvija v zaseben in kapitalističen način proizvodnje. Iz te teze so nekateri povzemali, daje osebno delo s sredstvi v lasti občanov nezdružljivo z razvojem socialističnih družbenih odnosov ter da je treba takšno delo preprečiti in zatreti. Naše izkušnjp govorijo, da je na naši stopnji razvitosti osebno delo s sredstvi v lasti občanov z vidika zadovoljevanja določenih družbenih potreb koristno in potrebno. Vrh tega naše izkušnje razodevajo, da se v okoliščinah, v katerih je z družbenimi obrambnimi mehanizmi onemogočeno preraščanje osebnega dela s sredstvi v lasti občanov v kapitalističen način proizvodnje in ko združeno delo s sredstvi v družbeni lasti obvladuje odnose in tokove v družbeni reprodukciji, lahko dopušča osebno delo s sredstvi v lasti občanov samo kot dopolnilno delo k združenemu delu, ne pa kot njegova antiteza. Na podlagi teh spoznanj in opredelitev v ustavi so v zakonu o združenem delu podane široke možnosti povezovanja in združevanja osebnega dela s sredstvi v lasti občanov z združenim delom, kar se je v samoupravni praksi tudi že razvilo. Tako so bile ustvarjene možnosti, da se razvoj osebnega dela, ki je motiviran z razvojem in izboljšanjem sredstev za delo, ne ustavi in ne prepreči na »razrednih mejah«, s katerimi se preprečuje preraščanje osebnega dela v kapitalističen način proizvodnje, temveč se odpira možnost, da se proizvodnja v takih primerih razvija in izboljšuje v -skladu z razvojem sredstev za delo, vendar v povezavi osebnega dela z združenim delom. Zakon o združenem delu predvideva različne oblike takšnega povezovanja in združevanja. Med njimi je na primer združevanje v zadruge, združevanje v okviru zadrug z organizacijami združenega dela, organiziranje posebnih organizacij kooperantov, združevanje v okviru pogodbenih organizacij itd. V osnovi vseh teh odnosov sta dve temeljni družbenogospodarski opredelitvi. Prvič: delovni človek, ki združuje svoje delo in sredstva v lasti občanov z združenim delom, obdrži lastninsko pravico do združenih sredstev. Na tej podlagi pridobi pravice, ki se pridobivajo v združenem delu kbt pravice iz minulega dela. Iz svojega dela pridobi enake pravice kot delavec v združenem delu, kajpada v skladu s svojim delovnim prispevkom. Drugič: dohodek, ki se pridobi z delom na podlagi, povezovanja osebnega de la s sredstvi v lasti občanov in dela delavcev v združenem delu, razen tistega, s katerim se zadovoljujejo pravice delovnega človeka na podlagi združenih sredstev v lasti občanov, je družbena lastnina in z njo upravljajo skupaj vsi, ki so združili svoje delo, in ti dobivajo v skladu s svojim delovnim prispevkom tudi osebni dohodek. Takšna obdelava družbeno gospodarske podlage odnosov med osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in delom delav- cev v združenem delu omogoča, da se razvija delo oziroma proizvodnja na podlagi osebnega dela s sredstvi v lasti občanov, da se zasleduje razvoj in napredek v sredstvih za delo tudi »prek razrednih meja«, vendar ne v kapitalističen način proizvodnje, temveč v posebne oblike povezovanja osebnega dela z združenim delom. Obdelava teh odnosov je pomembna ne samo s stališča napredka v proizvodnji, temveč tudi s stališča razvoja družbenih odnosov. Delovni človek, ki dela z osebnimi sredstvi v lasti občanov, uresničuje svoj interes z uresničevanjem interesov združenega dela, s katerim je povezan v uresničevanju in pridobivanju dohodka. Očitno gre tukaj tudi za proces osvobajanja dela? Osebno delo s sredstvi v lasti občanov se osvobaja tradicionalnih poti v svojem razvoju. V zgodovini se je lahko razvijalo samo tako, da je spreminjalo druge delavcev v mezdne delavce. Zdaj pa ima možnost razvoja v združevanju z delom delavcev v združenem delu. Tako se osvobaja tudi osebno delo s sredstvi v lasti občanov, ker ni več naravnano v to, da bi si podrejalo delo drugih, temveč se z delom delavcev v združenem delu svobodno povezuje. S tem se ustvarja popolnoma nova razvojna perspektiva. Ta perspektiva potrjuje, da razvoj socializma ne pomeni, da bi morali z odpravo kapitalističnega načina proizvodnje zatreti tudi osebno delo s sredstvi v lasti občanov. Sodobna družba se ne more uspešno razvijati, če ostane atomizirana Ko gledamo na celoviti koncept združenega dela, lahko opazimo, da vsebuje dve nasprotujoči si sestavini. Gre za nasprotje med organizacijami združenega dela, ki kot družbenogospodarski subjekti upravljajo družbena sredstva, in nujnostjo koncentracije družbenih sredstev, ki jo vsiljuje potreba po razvoju družbene proizvodnje in družbe. Gotovo pa sta tukaj dve nasprotujoči si sestavini, ki obstajata v sodobni družbi. Da bi se delavec lahko osvobajal, mora biti v takšnem družbenogospodarskem položaju in se mora tako organizirati v proizvodnji, da lahko postane gospodar pogojev in rezultatov svojega dela. Po drugi strani pa, kakor ste rekli, terja sodob-. na družba veliko koncentracijo sredstev, da bi zagotovila razvoj velikih proizvajalnih zmogljivosti za normalno opravljanje družbenih funkcij. Vsekakor se sodobna družba ne more uspešno razvijati, če ostane atomizirana, medtem ko koncentracija, ki se ustvarja z odtujevanjem sredstev od delavca, omogoča osvobajanje dela in delavca. Vidite, to je resnična dilema sodobnega sveta, ki jo mora razrešiti socializem. Doslej so iskali rešitve praviloma v eni ali drugi skrajnosti. V konceptu družbenogospodarskih temeljev sistema samoupravno združenega dela pa je osnova stališče, kakor pravijo teoretiki, da je treba nasprotja spremeniti v dialektično enotnost. Na kateri podlagi? Oprli smo se na stališče, da družbena lastnina postane resnično družbena, ko z njo gospodari delavec. To pa pomeni, da je ključni člen odnosov družbene lastnine vendarle družbenogospodarski položaj delavca y združenem delu, obenem z medsebojnimi odnosi med delavci na podlagi družbene lastnine. To je mogoče po naših spoznanjih zagotoviti teko, da se delavci v okviru osnovnih celic združenega dela, v okviru delovnih organizacij organizirajo kot izviren subjekt združenega dela, ki je .gospodar dela, pridobiva dohodek in gospodari z njim v vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Druga bistvena sestavina je družbenogospodarski odnos med delavci v razmerju do sredstev, ki zagotavlja, da družbenih sredstev ni mogoče družbeno odtujiti od delavca, čigar minulo delo se je tudi v njih opredmetilo, in da so delavci ekonomsko zainteresirani za ekonomsko učinkovito gospodarjenje s sredstvi. S tem pridemo dejansko do kategorije minulega dela. Kaj to pomeni? — Minulo delo je po marksistični ekonomski teoriji v sredstvih opredmetena novo ustvarjena vrednost, ki ni stavljena v porabo, temveč se akumulira za razširjeno reprodukcijo. Položaj delavcev v združenem delu in odnose med delavci glede na gospodarjenje s sredstvi smo opredelili tako, da smo to povezali z minulim delom. To se pravi, s pojmom minulo delo smo povezali določena razmerja v gospodarjenju s sredstvi, v ustvarjanju in pridobivanju dohodka in osebnega dohodka. Bistvena opredelitev teh razmerij je v naslednjem: Družbena sredstva so družbeno neodtujljiva od delavca. Sredstva, katera delavci, ki z njimi upravljajo, združujejo v kakršnikoli obliki združevanja dela in sredstev, se jim vračajo, razen če se jim delavci svobodno odpovedo ali na podlagi združevanja sredstev uresničujejo nek drug interes. O tem naj se delavci odločajo z osebnim izrekanjem. Zato delavci, ki združujejo sredstva z delom in sredstvi, katera upravljajo delavci v drugih organizacijah, skupaj z njimi enakopravno določajo namen združenih sredstev in v okviru z zakonom določenih temeljev opredeljujejo medsebojne pravice in obveznosti. Na podlagi združevanja sredstev imajo delavci pravico, da sklepajo pogodbe o dobavah energije, surovin, transportnih storitvah ali drugih oblikah sodelovanja v proizvodnji in v prometu blaga, da se dogovore o razdelitvi skupno ustvarjenega dohodka, da se dogovore o udeležbi pri dohodku, ustvarjenem s tekočim delom, v katerem so uporabljena združena sredstva, itd. Na podlagi združevanja sredstev se ni mogoče dogovoriti o pravicah in obveznostih na način, ki bi kateregakoli udeleženca pri sporazumu postavljal v neenakopraven položaj. Ce se na podlagi združevanja sredstev pridobi udeležba pri dohodku organizacije, ki uporablja združena sredstva, tedaj pravica do udeležbe ugasne, ko se skupaj z dogovorjenim nadomestilom združena sredstva vrnejo. ROMAN ALBREHT ZA .POLITIKO« IN »DELO« ]3) Temeljna organizacija ni podjetje zase Osnutek predvideva, da je temeljna organizacija le del delovne organizacije in lahko obstaja samo v njej V bvcbI z {Jružbenoekonomskimi razmerji, ki so podlaga kroženja družbenih sredstev, velja opozoriti na še eno pomembno novost v okviru dohodkovnih razmerij. Sredstev, ki se v kakršnikoli obliki izdajajo kot nadomestilo za porabo denarnih sredstev, v prihodnje ne bo mogoče vračunavati v materialne stroške. Doslej so se obresti za kredite preračunavale .v stroške. S tem je bila dejansko poraba, ki se alimentira iz obresti, prikazana v ceni proizvodov in storitev kot prenesena vrednost. To je eden izmed generatorjev inflacije, ki vpliva na povečanje cen in omogoča porabo, ki se alimentira iz obresti ne glede na novo ustvarjeno vrednost. Ta rešitev pomeni odstraniti enega od zelo važnih generatorjev inflacije iz temeljev družbeno-ekonomskih razmerij v združenem delu. Udeležba na podlagi minulega dela je možna samo na temelju novo ustvarjenega dohodka Potemtakem je udeležbo na podlagi minulega dela mogoče pridobivati samo iz novo ustvarjene vrednosti? — Da, ker nihče nima pravice pridobivati udeležbe na podlagi minulega dela iz podstati. Deli se samo na novo ustvarjena vrednost, bodisi da so delavci to vrednost ustvarili s tekočim delom v svoji organizaciji, bodisi da sodelujejo pri delitvi novo ustvarjene vrednosti, katero so ustvarili s tekočim delom delavci, ki so v svojem delu uporabili združena sredstva. Kako pa se bo tedaj delila tako ustvarjena vrednost? — Kot rečeno, da bi ustvarjali dohodek na podlagi minulega dela, je treba ustvariti novo vrednost. Na podlagi minulega dela ni mogoče pridobiti trajne udeležbe v dohodku. Udeležba v dohodku je limitirana z izplačilom združenih sredstev v okviru nadomestila ali s časom, o katerem so se dogovorili. Delavec mora biti vedno tudi osebno stimuliran za gospodarjenje s sredstvi. To pomeni, da je eden izmed temeljev za pridobivanje osebnih dohodkov tudi rezultat, dosežen na podlagi minulega dela. V razmerjih, ki temelje na združevanju sredstev in dela, je ena izmed pomembnih komponent tudi sporazum o skupnom prevzemanju rizika. Zakon o združenem delu med drugim narekuje tudi sporazumno opredeljevanje razmerij pri ustvarjanju nove vrednosti. Organizacije, ki združujejo sredstva, se lahko dogovarjajo o cije in podobno. Ne smemo namreč poza-materialnih stroških, o stopnjah amortiza-biti, da obstajajo stvarni materialni stroški, kot so izdatki , za surovine, stroje itd. Nanje lahko delavec vpliva samo s svojim boljšim delom in prihrankom. Toda so stroški, ki nastajajo na podlagi sklepov: stroški za reprezentanco, reklamo, terenski dodatek, topli obrok in drugo. Delavci, ki združujejo sredstva, morajo imeti možnost, da se z delavci, ki uporabljajo družbena sredstva, sporazumevajo o optimalni razpredelitvi tovrstnih stroškov, tako da bi zagotovili uspešne delovne in poslovne rezultate in da stroški ne bi naraščali v škodo dohodka. V tej zvezi je treba opozoriti na neko za družbenoekonomske odnose zelo pomembno opredelitev, ki je zdaj vgrajena v zakon o združenem delu. Zakon se dosledno opredeljuje za to, da se v delovnem in proizvodnem, procesu priznajo tudi materialni stroški samo dejansko prenesene vrednosti, uporabljene v delovnem pro- V primerjavi s sedanjim stanjem je to zelo važna sprememba. Doslej so dostikrat prakticirali, da so določene oblike porabe, za katere niso hoteli, da hi bile v okviru dohodka, obdavčevali kratko in malo s prenosom v materialne stroške. S tem so zmanjševali dejansko koMčino nove vrednosti ter so nerealno prikazovali materialne stroške in končno porabo. Dohodek vir sredstev za reprodukcijo združenega dela Sedanji osnutek ne ovaja tako imenovanega bruto dohodka. Ostaja samo pri terminih dohodek .in čisti dohodek. V čem je bistvo te spremembe? — Predvsem moram reči, da v načinu podajanja notranje strukture dohodka glede na njegovo razporejanje po namenu in glede na družbenoekonomska razmerja, ki se v tej zvezi vzpostavljajo v okviru dohodka, ni nobene spremembe koncepta. Le namesto »bruto dohodek« smo uvedli izraz »dohodek«. Po ustavnih določilih je dohodek, ki ga pridobiva temeljna organizacija, družben. To ustreza naravi družbenih odnosov glede na sredstva, ki se imenujejo družbena lastnina. S proizvodnimi sredstvi v družbeni lastnini je mogoče pridobivati samo družben dohodek, ker je to pogoj, ki zagotavlja reprodukcijo samoupravnih socialističnih odnosov. Na kratko povedano, dohodek, ki ga pridobiva temeljna organizacija, ni last te organizacije niti delavcev v njej. Je, skratka, družben. Družbenost dohodka je mogoče najbolj optimalno zagotoviti tako, da se upravljanje z njim prepusti delavcem, s čimer dejansko premoščamo tudi družbeno odtujenost sredstev od delavca. To dosegamo prek temeljne organizacije, ki so z ustavo opredeljene kot edini družbeno-pravni subjekti pridobivanja dohodka. S tem zagotavljamo, da je dohodek dejansko izročen v upravljanje delavcem. Seveda delavci te svoje funkcije ne izvajajo na podlagi lastništva, temveč jo opravljajo kot družbeno funkcijo, ki jim jo je zaupala družbena skupnost, in na tej podlagi so tudi odgovorni pred drugimi delavci in pred družbeno skupnostjo za upravljanje s sredstvi. Družbenoekonomski interes delavcev za delo z družbenimi sredstvi in za gospodarjenje z njimi v proizvodnji in reprodukciji se oblikuje z uresničevanjem načela delitve po delu. S tem se osebno prisvajanje delavcev iz ustvarjenega družbenega dohodka povezuje z njihovim prispevkom v tekočem delu in v gospodarjenju z minulim delom kot ustvarjenimi rezultati dela in poslovanja. To je dejansko temeljni kamen družbenoekonomskih odnosov, na katerih temelji struktuiranje dohodka z vidika družbene reprodukcije na samoupravnih temeljih. Glede na družbeno reprodukcijo, ki ima vir svoje materialne podlage v dohodku, se dohodek funkcionalno struktuira na dva dela: na del, v katerem so zagotovljena sredstva za osebno in skupno porabo delavcev, za razširitev in zboljšanje materialne podlage združenega dela in za rezerve, v zakonu imenovan kot čisti dohodek, ter na del, v katerem so zagotovljena sredstva za vse tiste dejavnosti, ki predstavljajo delovne oziroma družbene pogoje za delovanje organizacij združenega dela, s katerimi uresničujejo svobodno menjavo dela. V tem delu dohodka so zagotovljena tudi sredstva za splošne potrebe na področjih družbenih dejavnosti, za delovanje družbenopolitičnih skupnosti in drugih institucij, organizmov družbene ureditve. Dejstvo, da je dohodek družben ln da je vedno ne samo rezultat dela delavcev v temeljni organizaciji, ki ustvarja dohodek, temveč tudi dela drugih delavcev, terja, da se razporeja na ustrezen družbeni način. Pri tem je bistveno predvsem, da razporejanje pridobljenega dohodka temelji na samoupravnem sporazumevanju med delavci temeljne organizacije, katerih dohodek se rezporeja, in delavci v drugih organizacijah, ki kakorkoli s svojim delom prispevajo k ustvarjanju tega dohodka oziroma ki zagotavljajo družbene pogoje za delo organizacij združenega dela. Sporazumevanje med njimi temelji na njihovem delovnem sodelovanju, povezanosti in odvisnosti pri ustvarjanju nove vrednosti ter ustvarjanju dohodka. Naj povem še to, da bodo v okviru dela dohodka, v katerem so zagotovljena sredstva za tiste dejavnosti, ki predstavljajo delovne oziroma družbene pogoje za normalno delovanje organizacij združenega dela, zagotovljena tudi sredstva za' tako imenovan topli obrok, za sodne stroške itd., kar so doslej prenašali v materialne stroške. Zakaj topli obrok? Ali to ni socialna kategorija? — To je kategorija osebne porabe in mora biti zagotovljena v okviru novo ustvarjene vrednosti, v okviru dohodka. Reči hočem, da je v številnih organizacijah topli obrok prerasel v normalni obrok dnevne prehrane delavcev, kar je treba samo pozdraviti. To predvsem priča, da so začeli znova posvečati več pozornosti organiziranju družbene prehrane. Imamo pa tudi čisto nasprotne, nezaželene pojave. Mislim na organizacije, v katerih so skrb za organizirano družbeno prehrano zreducirali na izdajanje bonov, s katerimi delavci v trgovinah nemalokrat kupujejo bla-* go, ki ne služi namenu, za katerega se boni izdajajo. Delavska prehrana mora hiti dotirana iz dohodka. Ta sredstva so se doslej vračunavala v materialne stroške predvsem zato, ker niso bila obdavčena. V okviru zveznih svetov so to vprašanje temeljito prerešetali in soglasno sklenili, da hi bilo treba dotacije za družbeno prehrano in torej tudi za topli obrok zagotavljati v okviru dohodka, da pa hi bilo treba ta del dohodka izvzeti od obdavčevanja. Dogovorjeno je bilo, naj pridejo sindikata na dan z ustrezno pobudo (verjetno predlogom), da bi sprejeli ustrezen družbeni dogovor med republikami in pokrajinama. Obvezno samo združevanje v temeljno delovno organizacijo združenega dela Ali je šel osnutek zakona kaj dlje od ustave pri določanju mesta in vloge temeljne organizacije združenega dela? — Da. Predvsem so v njem natančneje izdelana merila, po katerih ocenjujemo, ali so dani pogoji za’organiziranje temeljne organizacije ali ne. Nadalje je po osnutku obvezno samo združevanje v temeljno in v delovno organizacijo združenega dela. Združevanje v drugih oblikah je prepuščeno na prosto voljo delavcem. Vendar pa zakon pobliže opredeljuje značilnosti posameznih oblik organiziranja. To je dokaj pomembno. Ko se delavci odločijo za neko obliko organiziranja, tedaj morajo zadostiti pogojem, ki izvirajo iz identitete organizacijske oblik«, kakršna je pod določenim nazivom predvidena v zakonu. Zelo pomembno je, kako zakon obravnava organiziranje združenega dela. Predvsem ga ne obravnava statično, temveč dinamično. Izhaja iz tega, da je organizacija združenega dela živ organizem, ki se mora prilagajati spremembam v proizvodni osnovi dela ter se nenehno združevati v celoto združenega dela. Zakon želo prožno ustvarja možnosti za tako imenovano pregrupiranje organizacij v procesu samem. S tem zakonom smo v veliki meri premostili pojmovanje o združevanju organizacij, po katerem se organizacije »priključujejo« določanim večjim organizacijam in se stapljajo z njimi tako, da pridejo delavci v tako priključenih organizacijah ob svoj samoupravni položaj. Združevanje dela in sredstev je opredeljeno kot instrument samoupravnega združevanja dela, pri čemer je v vseh oblikah združevanja zagotovljena notranja samoupravna organiziranost. V osnutku zakona je povsem nedvoumno določeno, da ni mogoče organizirati hiti ne more biti temeljne organizacije zunaj delovne organizacije. Temeljna organizaciji je del delovne organizacije in zato lahko obstaja, samo v, sklopu delovne organizacije. Osnutek zakona prinaša celo vrsto ukrepov in rešitev, ki naj prispevajo k funkcionalni homogenosti delovne organizacije, tako da bi s tem premostili tudi tiste stranske poli, po katerih so. hoteli temeljno organizacijo spreminjati v neke vrste »majhno podjetje, kar nujno rahlja delovno in dohodkovno povezanost in in-tegriranost temeljnih organizacij v sklopu delovne organizacije. _ (Se nadaljuje) KAJ SODI MED PRIORITETNE NALOGE Med prednostne naloge ne gre uvrščati le želje Slovenska delegacija v skupščini SFRJ: Ali je dovolj realno odločati se za širok razvoj opreme brez njene večje možnosti prodaje na tuje tržišče? OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 5. marca — Danes, tretjega dne usklajevanja stališč republik in, pokrajin prve» ga dela srednjeročnega načrta so obravnavali tisti del, ki se nanaša na politiko razvoja proizvodnje in na temeljne spremembe strukture v gospodarstvu, pri čemer so nekatere delegacije podprle široko pahljačo prioritet, nekatere so zahtevale, da bi jo še razširili, slovenska delegacija pa je imela nov predlog. V osnutku tega dela načrta je namreč predvideno, da bi do leta 1980 zagotovili s skup. ndmd Ukrepi hitrejša razvoj energetike (paoizvodnja in prenos elefotroenergioe, proizvodnja in predelava premoga, nafte, naravnega in tehničnega plina), nadalje agroindu-strijskega kompleksa, surovinskih dejavnosti (črna metalurgija, barvaste kovine, bazična kemija in nekovinski izdelki, ki jih pretežno izvažamo ali pa tehtno prispevajo k nadomeščanju uvoza), povrh pa bi med' temi prioritetami bila strojegradnja in ladjedelništvo, magistralne prometne žile in tujski tu- Marko Bulc pa je v imenu slovenske delegacije predlagal, da bi s skupnimi ukrepi in dejavnostmi zagotovili hitrejši razvoj energetike, agro-industrijskega kompleksa in magistralnih prometnih žil, vsi drugi pa bi se hitreje razvijali le tedaj, če povečujejo izvoz oziroma če bistveno prispevajo k izboljšanju našega plačilnobilančnega položaja, saj je plačilna bilanca pravzaprav bistven skupni interes. Plačilnobilančne^ome-jitve, je med drugim poudaril Bulc, bodo naša temeljna skupna skrb v naslednjih petih letih, vse drugo, črna in barvasta metalurgija, strojegradnja in ladjedelništvo, pa so predvsem posamezni reali republiški inte- resi. Ti interesi postanejo za vse republike in pokrajine skupni — če prispevajo k izboljšanju plačilne bilance. • Ta slovenski predlog bodo pretehtale druge delegacije in predstavniki predlagateljev načrta v nadaljnjem postopku usklajevanja stališč v zvezi s skupnimi interesi. Do zelo zanimive debate, ki se 'bo prav tako nadaljevala, pa je prišlo v tem odboru tudi med razpravo < bolj konkretnem delu vojp domače strojne industrije in ladjedelništva in o njunem usmerjanju v rudarstvo, kemično in živilsko industrijo* traktorje, ' elektronsko opremo, ladje, tirna vozila, tovornjake ipd. Slovenska delegacija je namreč vprašala: ali je dovolj realno odločati se za tako širok spekter razvoja opreme brez njene večje prodaje na tuje trge? Ali imamo zares toliko moča, da lahko koncentriramo "dovolj pameti in sredstev za razvoj Previdno usklajevanje BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Usklajevanje družbenega načrta razvoja Jugoslavije za obdobje 1976— 1980 poteka v glavnem v skladu s pričakovanji, je v pogovoru s skupščinskimi poročevalci izjavil predsednik zbora republik in pokrajin skupščine Jugoslavije Zoran Polič. Čeprav je bilo po Poličevdh besedah tridnevno usklajevanje dokaj uspešno, pa je poudaril, da je ostalo še precej odprtih vprašanj, na katera bo treba poiskati odgovore. O kočljivih vprašanjih politike razvoja se pogovarjamo v dokaj nenavadnih razmerah. Delegati razpolagajo samo s prvim delom načrta, ki pa je, kar je razumljivo, neločljivo povezan z drugim in tretjim delom načrta. To jim kajpada otežuje delo in jih sili, da se lotevajo usklajevanja z nekoliko večjo, previdnostjo. Prav tako še pričakujejo družbene dogovore in samoupravne sporazume, pravilneje rečeno — besedo združenega dela. Polič je dejal, da se bo zdaj usklajevanje začasno prenehalo, tako da bodo delegacije imele čas za posvetovanja v republikah in da bo ZIS utegnil preučiti pripombe delegatov ter povedati svoje mnenje. Že v sredo. 10. marca, pa bodo delegati ponovno prišjd v skupščino ter nadaljevali usklajevanje. opreme, kajti proizvajati jo je treba v velikih serijah, to pa pomeni, da jo moramo potem izvažati, in izvoza si ne moremo zamisliti brez kreditiranja. O teh mejah bo nujno treba razpravljati več kot doslej in v korist realnosti nekoliko skrčiti sedanjo široko Izbiro prioritet, zato ker smo razglasili politiko stabilizacije in zato ker ne kaže sprejemati načrta želja in golih ambicij. Ta odprta vprašanja, do katerih bodo delegacije usklajevale stališča tildi prihodnji teden, kažejo, da si delegati prizadevajo za izdelavo trdnejšega in bolj stvarnega načrta, povrh pa Je treba uskladiti, veliko različnih interesov. Delegacije so se danes odločile, da bodo o teh in nekaterih drugih Vprašanjih razpravljale med nadaljnjim usklajevanjem stališč, in poudarile, da potrebujejo kvantifikacije in račune — te pa je mogoče dobiti šele tedaj, ko pride na dnevni red tretji del načrta s predlogi družbenih dogovorov republik in pokrajin, s katerimi bi določili razvoj dejavnosti, ki so v skupnem interesu. Danes so se sporazumeli o tistih delih osnutka' načrta, kjer je rečeno, da se bo v spreminjanju gospodarske strukture večal vpliv terciarnih dejavnosti, zlasti tako injeoovanega malega gospodarstva, kakor tudi komplementarnih gospodarskih dejavnosti, nujnih za zadovoljevanje potreb prebivalstva in za povečanje zaposlenosti. ZDRAVKO ILIČ SKUPŠČINA SFRJ Energija iz domačih virov Odbori zbora republik in pokrajin nadaljujejo z usklajevanjem srednjeročnega razvoja Jugoslavije — Rast energije naj bi naraščala po 9-odst. stopnji BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — V skupščini Jugoslavije je danes zasedalo šest odborov zbora republik in pokrajin s skupnim dnevnim redom: usklajevanje družbenega načrta razvoja države od leta 1976 do 1980. Odbor za združevanje v gospodarstvu zbora republik in pokrajin je danes usklajeval stališča o vprašanjih razvoja proizvodnje energije in razvoja prometa, vendar ni dosegel popolnega soglasja. Najpomembnejša točka, o kateri so si bili delegati edini, je, da se bo razvoj proizvodnje energije moral opreti predvsem na domače vire, pri tem pa bo treba skrbeti za smotrnost proizvodnje in uporabe energije. Predvidena celotna rast proizvodnje energije je Okoli 9 odstotkov, v okviru tega odstotka predvidevajo za energetsko porabo rast po najmanj 7-odstotni letni stopnji, za tehnološko pora bo pa rast po okoli 28-od-stopnji, za tehnološko pora-litiki razvoja energetike naj bi bil poudarek na gradili zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in gradnji ter izpopolnjevanju mreže za prenos in transformacijo električne energije, gradnji zmogljivosti za rudnike premoga, v katerih je proizvodnja racionalna, na raziskavah in gradnji zmogljivosti za pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, zmogljivosti za predelavo nafte in gradnji jugoslovanskega naftovodnega in plinovodnega sistema. Poudarek je tuda na raziskavah in proizvodnji jedrskih goriv in na raziskavah sončne in zemeljske toplotne energije. Poudarek pridobivanju električne energije Razvoj proizvodnje električne energije bo temeljil na maksimalnem Izrabljanju toplotnih in vodnih zmogljivosti, ki so na voljo, in na intenzivnejši gradnji termoelektrarn. Proizvodnjo -premoga bo treba v prvi vrsti uskladiti s potrebami proizvodnje termoelektJrične energije, rasla pa bo za K>koli 93 odstotka letno. S smotrno izrabo domačih virov se bo proizvodnja nafte večala za okoli 5 odstotkov letno, uvoz in celotna predelava nafte pa za okoli 6 odstotkov letno. V besedilu osnutka piše, da je na področju prometa treba zagotoviti hitrejši razvoj osnovne prometne infrastrukture, predvsem rednjih prometnih žil. Predlagano dopolnilo, ki določa, da mora biti ta razvoj na posameznih področjih in v okviru posameznih panog prometa bolj usklajen, so sprejele vse delegacije, razen delegacije SR Srbije. . gar zadeva predlog delegacije SR Crne gore, da bi tudi* pristanišča, ki jih gradijo ob osrednjih prometnih žilah, prišteli k prednostnim objektom, so vse delegacije pridržale- svoje stališče, dokler se o tem predlogu, kakor tudi o vprašanju odbora, ali pristanišča sploh sodijo med prednostne objekte, ne bo izrekel ZIS. Za zdaj je obveljalo, da naj nosilci politike razvoja prometa zagotovijo prednost posodobitvi železnic, prenovitvi in gradnji osnovne mreže glavnih prometnih žil in prenovitvi in gradnji osnovne telekomunikacijske mreže. Rast prevoznih in prometnih zmogljivosti pomorskega, rečnega in zračnega prometa bodo usklajevali s celotnim razvojem in razvojem prometa. Predsednik odbora Nešet Zubi je pozval delegate, naj do naslednje seje, ki bo v sredo 10. marca, skušajo poenotiti svoja stališča o spornih vprašanjih. Na današnji seji odbora je bil navzoč tudi predsednik zbora republik in pokrajin Zoran Polič. Kako deliti dinar O tem, kako naj hi delili prislužend dinar, je potekala živahna razprava na seji odbora za finance. Vsi delegati so sd edini v zahtevi, da moramo v naslednjih petih letih zagotoviti več sredstev za akumulacijo gospodarstva. Poleg tega so na današnji seji tega odbora uskladili stališča načrta, ki zadevajo krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite države. Člani odbora za gospodarske odnose s tujino so dosegli soglasje o večini vprašanj iz svojega področja. Poudarili so predvsem, da moramo nujno povečati izvoz jugoslovanskih proizvodov in okrepiti ponudbe za storitve v Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DS Skupnih služb OPZ MODNA HIŠA LJUBLJANA objavlja prosto delovno mesto administratorke POGOJI: slednja izobrazba, znanje strojepisja in po možnosti stenografije, Nastop dela mogoč takoj. Vloge sprejema: komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DS Skupnih služb OPZ Modna hiša Ljubljana, Miklošičeva 8/1.. 1572 mednarodnem sodelovanju, ki naj bi dobile N pomembnejše mesto v našem celotnem deviznem prilivu, da bi s tem lahko uspešneje krili primanjkljaj V plačitnj bilanci. Zagotovitev pogojev za stabilnejšo rast življenjskega standarda Delegati v odboru za tržišče in cene so danes sprejeli predlog delegacije SR Slovenije, po katerem naj bi v naslednjem obdobju zagotovili pogoje za stabilnejšo rast sredstev za življenjski standard. Predvidevajo, da bcx$o na podlagi samoupravnih sklepov združenega dela in v skladu s sprejetimi političnimi smernicami sredstva za družbeni standard rasla hitreje. sredstva ra osebno porabo pa počasneje. V obrazložitvi tega predloga je poudarjeno, da bo treba z novim družbenim načrtom Jugoslavije določiti merila ra razdelitev družbenega proizvoda na akumulacijo in porabo in da ni potrebno določiti kvantifikacijo razdelitve družbenega proizvoda na posamezne oblike porabe, kot določa osnutek. Delegati odbora so se zedinili, da se bodo o tistem delu besedila osnutka družbenega načrta, ki zadeva razvoj enotnega jugoslovanskega trga, opredelili na prihodnji seji, medtem pa bo delegacija Srbije izdelala novo ln natančneje opredeljeno besedilo. Odbor bo nadaljeval z delom prihodnji torek. Je zmanjševanje relativnih razlik med'gospodarsko manj razvitimi republikami in pokrajino Kosovo ter državo v celoti cilj naše politike, ali rezultat hitrejšega razvoja „vsakega posameznega gospodarsko manj razvitega območja? Temu vprašanju so delegati odbora za vprašanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin na današnji seji v skupščini SFRJ posvetili precej časa. Vprašanje je sprožil amandma delegacije SAP Vojvodine, po katerem naj bi iz predlaganega besedila osnutka prvega dela načrta razvoja Jugoslavije od 1976. do 1980. leta odstranili formulacijo, ki pravi, da je »razvoj vseh gospodarsko manj razvitih republik, še posebej pa SAP Kosova, ki naj M M hitrejši od povprečnega razvoja cele države, in zmanjševanje relativnih razlik v ravni njihove razvitosti» v primerjavi z ravnijo razvitosti države celoti eden Izmed poglavitnih ciljev družbenega in gospodarskega razvoja v naslednjem obdobju«. Obrazložitev delegata Vojvodine in predsednika tega odbora Dušana Sekiča, ki je dejal, da zmanjševanje teh razlik ne sme biti cilj, temveč rezultat osnovnega cilja — hitrejšega razvoja teh območij — ni zadovoljila delegatov Crne gore, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine in Kosova. Delegat Cme gore Veiizar ške-rovič je navzoče spomnil na to, da se je Jugoslavija z zavzemanjem za politiko zmanjševanja razlik med manj razvitimi in razvitimi uveljavila tudi na mednarodni ravni in da bi to moralo biti cilj tudi notranji politiki. Član ZIS Vajo Skendič je prav tako dejal, da je zmanjševanje razlik cilj naše politike, to trditev pa je podprl z zanimivimi podatki ekonomskega inštituta iz Ljubljane. Po teh podatkih Hrvaška v razvoju zaostaja za Slovenijo 5,8 leta, Vojvodina 7,3, Srbija brez pokrajin 9,3, Crna gora 11,5, Makedonija 14,8, Bosna in Hercegovina 16,3, Kosovo pa kar 18 let. Člani odbora so uskladili nekatere krajše formulacije besedila in se dogovorili, da bodo razpravljanje o amandmajih, ki zadevajo predvideno stopnjo rasti družbenega razvoja gospodarstva manj razvitih republik in pokrajine Kosovo ^ter uporabo sredstev sklada federacije za ta področja, preložili. O tem bodo razpravljali po seji ZIS o amandmajih k načrtu in ko bodo dobili planske pokazatelje o sredstvih sklada, federacije. Iz naših krajev Otvoritev »Argonavtov« NOVA GORICA, 5. marca — Danes je razpel jadra nov novogoriški hotelsko-rekreativni zabaviščni kom-pleiks Argonavti. Slovesne otvoritve so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, mesta Ljubljane in novogoriške občine. Po otvoritvi razstave 14 likovnih umetnikov goriške, nastopu tria Lorenz, ljubljanskega dramskega igralca Dareta Valiča, pozdravnih besedah Lojzke Pikonove, predsednice delavskega sveta Alpe-Adria, predsednika novogoriške občinske skupščine Jožeta Sušmelja in generalnega direktorja Alpe Adria Zlatka Sindiča, je spregovoril tudi član slovenskega is in predsednik komiteja za turizem Miloš šulin, ki je prerezal tudi vrvico in tako nov hotelsko- zabaviščni in rekreativni kompleks Argonavti, predal namenu. v Vodja kuhinje v Argonavtih Andrej Gojat je v imenu 70-članskega kolektiva obljubil dobro in vestno delo kolektiva, vsi govorniki pa so si bili edini v tem, da so Argonavti velika pridobitev za vso Primorsko • in tudi, kot je dejal Miloš Sulin, za vse slovensko turistično gospodarstvo. Zlasti sedaj, ko naj bi dali turizmu, kot pomembnemu dejavniku gospodarstva v naši družbi pomembnejše mesto. Vsi skupaj so kolektivu Argonavtov in investitorju Alpe Adrii tudi zaželeli, da bi Argonavti mimo pluli mimo čeri, ki se skrivajo v razburkanem morju naših »turističnih« voda. B. P. V združevanju zaostajajo KRANJ, 5. marca — Na področju družbeno-ekonomskih odnosov na Gorenjskem najbolj zaostajajo pri povezovanju delovnih organizacij. Dosedanja prizadevanja so bila vse preveč usmerjena predvsem v spremembo zunanje oblike, medtem ko novi dohodkovni odnosa niso prišli dovolj do izraza. Ko so o tem govorili na včerajšnji seji medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, so opozorili na to, da je Gorenjska še vedno preveč razdrobljena in da tudi v letošnjih in srednjeročnih planih ni mogoče videti bistvenih premikov na bolje. To najbolje dokazujejo investicijski načrti, v katerih planira vsak v svojem okviru, brez povezave z drugimi in brez upoštevanja prednostnega vrstnega reda. Na seji so se zavzeli za to, da razpoložljive bančne kredite usmerijo predvsem v prednostne dejavnosti in tja, kjer bodo z njimi pospeševali združevanje gospodarstva. L. S. Sodelovanje s pobratimi MARIBOR, 5. marca — Danes se je v Mariboru začel pod pokroviteljstvom občinske konference ZSMS seminar za mlade iz krajevnih skupnosti. Seminarja, ki bo trajal dya dni, se udeležuje okoli sto mladih, kot gostje pa sodelujejo tudi člani občinske konference ZSMS iz pobratenega Kraljeva. Prišli so mladi iz krajevne skupnosti Vrba iz Kraljeva, ki se bo pobratila s* KS Duplek ter iz krajevnih skupnosti Ribnica in Ladževci, ki sta pobrateni s krajevnima skupnostma Avgust Majerič in Ruše. V. V. Novi predsednik ZSMS Maribor MARIBOR, 5. marca — Predsedstvo občinske konference ZSMS Maribor je potrdilo kandidaturo Dušana Najdiča za novega predsednika. Dušan Najdič, ki sedaj dela kot sekretar družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, se je kot družbenopolitični delavec odlikoval že v svojih šolskih letih in je izvolitev na ta položaj samo potrdilo njegovega dosedanjega dela. V. V. izguba v slovenskem zdravstvu KRANJ, 5. marca — v gorenjski zdravstven skupnosti so lansko leto zaključili z 193 milijona dinarjev izgube. Nastala je zaradi prekoračenih stroškov, ki so bili kar za 33 odstotkov višji kot leto prej, medtem ko so pri dohodkih, ki so porasli za 29 odstotkov, dosegli planirano vsoto. Na današnji seji skupščine regionalne zdravstvene skupnosti se dolgo niso mogli dogovoriti, kako bi izgubo pokrili. Zdravstveni delavci so namreč zagovarjali samoprispevek .zavarovancev, medtem ko so bili drugi proti temu in so se bolj zavzemali za zmanjšanje investicij v zdravstveno mrežo. Nazadnje so sklenili, da bodo primanjkljaj pokrili z denarjem iz rezerve in vrnjenih blokiranih finančnih sredstev, nekaj pa bodo dobili s tem, da bodo zdravstvenim organizacijam dali le polovico predvidenega plačila za presežek zdravstvenih storitev v lanskem letu. Ce pa rezerve ne bodo mogli izkoristiti, bodo zmanjšali investicije, nekaj pa bodo prispevale še tiste delovne organizacije, ki so lani najbolj povečale število zaposlenih. L. S. Knjige o boju slovenske Istre KOPER, 5. marca — Izredne pozornosti je bila danes v Kopru deležna knjiga »Slovenska Istra v boju za svobodo«, ki je izšla pn založbi Lipa. To seveda ni naključno, saj gre za nadvse bogato dokumentirano analizo bojev za osvoboditev slovenske Istre izpod fašističnega jarma. V velikanskem delu, ki je bilo vloženo v to, več kot 750 strani obsegajočo knjigo, priča med drugim tudi to, da je skoraj neobvladljivo množico podatkov celih petnajst let pod vodstvom Vida Vremca in Milana Gučka urejalo 25 avtorjev, skupno število sodelavcev pa je kar 316. Knjiga je izdana v počastitev 30-letnice osvoboditve in zmage nad fašizmom. / B. J. MARIBOR, 5. marca — Danes so predstavniki TOZD Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota in mariborske mlekarne podpisali samoupravni sporazum o Priključitvi nove temeljne organizacije združenega dela Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota v delovno organizacijo Mariborska mlekarna Maribor, s podpisom samoupravnega sporazuma oblikujejo močno delovno organizacijo, sestavljeno iz mariborske, murskosoboške m ljutomerske mlekarne. Pri tem bodo dosegli specializacijo posameznih mlekarn in delitev dela, ki bo prispevala h kvalitetnejši proizvodnji in večji izbiri. Združeni v Pomurko-ABC bodo odslej lažje prišli na trg preko številnih prodajaln in skladišč v Sloveniji in Jugoslaviji. M. K. MESTNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LJUBLJANA obvešča organizacije združenega dela in druge organizacije ter delovne skupnosti, ki so zavezanci po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo doma šola za medicinske sestre in študentskega doma v Ljubljani obveščamo, da so za nakazovanje teh sredstev odprti naslednji ŽIRO RAČUNI Bežigrad Center Moste-Polje Ljubljana Šiška Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana Ljubljana Ljubljana 50100-842-024-52326 50100-842-025-52326 50100-842-026-52326 50100-842-027-52326 50100-842-028-52326 Ime računa je: »PRISPEVEK SKUPNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE ZA GRADNJO DOMOV ZA UČENCE IN STUDENTE« 1577 eww^/w\A/wwwwvvvwwwwwwwwww««wwwvywwwwwywvv»eWi * Pomemben dialog na Brionih BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Jutri pride ▼ Jugoslavijo na delovni m prijateljski obisk voditelj Kube Fidel Castro- Srečanje med predsednikom Titom in kubanskim državnikom Castrom na Brionih obeta pomemben dialog, ki se bo razpletel v prihodnjih dveh dneh in o katerem lahko že zdaj sklepamo, da se bo sukal tako okoli najbolj aktualnih vprašanj iz mednarodnega življenja kot tudi okoli mednarodnega delavskega gibanja, kar bo nedvomno zajelo tudi izmenjavo mnenj o dvostranskem sodelovanju. Upoštevaje, da gre za državi, ki pripadata gibanju neuvrščenih, je povsem logično pričakovati, da bo ju-goslovansko-kubanska izmenjava mnenj zajemala še zdajšnje priprave na peto konferenco šefov držav in vlad neuvrščenih — konferenca bo poleti v Colombu. Jugoslavija in Kuba že več let razvijata zelo uspešno meddržavno in partijsko sodelovanje. V tem pogledu lahko opozorimo na številne obiske državnih in partijskih funkcionarjev v zadnjih letih. Naši socialistični' tn neuvrščeni državi ležita na različnih geopolitičnih meridianih in vsaka po svoje odkrivata poti pri izgradnji socializma. Hkrati se bojujeta za to, da bi premostili zdajšnjo napetost v svetu, še zlasti pa si prizadevata, da bi na svojih območjih dosegli čim uspešnejše sodelovanje pri zagotavljanju miru. V tem pogledu sta Sredozemlje in Latinska Amerika nemirni coni svetovne politike oziroma z mednarodnega političnega prizorišča nekakšni krizni območji. Znano nam Je, da ima kubanska partija svoj koncept izgradnje socializma, ki se vselej ne ujema s specifičnostmi jugoslovanske poti za graditev socialistične družbe. Te razlike niso ovira za razvijanje čim širšega sodelovanja med prijateljskima državama, ki si praktično prizadevata za enake cilje — za zmago socializma doma in v svecu. Specifičnost, ki jo je opaziti v obravnavanju posameznih mednarodnih vprašanj, je izraz razmer, v katerih živita obe državi. V zadnjih letih so se odnosi med Jugoslavijo in Kubo razširili. Sodelovanje zajema skoraj vsa področja družbenega, političnega, gospodarskega in tudi kulturnega življenja. Trgovinska menjava je dosegla leta 1975 približno 70 milijonov dolarjev vrednosti. Nedvomno bi lahko še marsikaj ’ storili, da bi se gospodarski odnosi razširili. Pred kratkim se je v tej zvezi na Kubi mudila delegacija predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva in pobudo so dali za več pomembnih sporazumov, ki jih bodo uresničili v bližnji prihodnosti. Podpisali so novi program za dveletno sodelovanje v okviru zdajšnje konvencije o kulturnem sodelovanju. Izboljšali so se tudi odnosi v informativni dejavnosti. Bližnje srečanje med Titom in Fidelom Castrom bo, kot je pričakovati, nakazalo nove perspektive za sodelovanje obeh držav v času, ko se Jugoslavija in Kuba skupaj z vsema drugimi neuvrščenimi državami pripravljata na novo srečanje v Colombu. Bogat obisk Uspešni pogovori naše delegacije v Sri Lanki — Za odmev neuvrščenosti GOLOMBO, 5. marca (Tanjug) — Jugoslavija in Sri Lanka bosta tesno sodelovali na vseh področjih informacij, aktivno pa se bosta udeleževali tudi projektov in akcij neuvrščenih dežel na področju informacij, da bi dosegli čim popolnejšo obveščenost in boljše razumevanje med neuvrščenimi deželami. To je temeljni sklep izredno obsežnih razgovorov, ki •jih je član ZIS Muhamed Berberovi č imel zadnja dva dni z vidnimi funkcionarji in člani vlade Sri Lanke. Berbe-roviča je danes sprejela tudi vlade Sirimavo Na sprejemu so bili tudi jugoslovanski ve leposlanik v Colombu Slobodan Martmovič ter generalni direktor TV Zagreb Franko Vinter in glavni urednik Ta- njuga ‘Jak Koprivc. Berbero-vičev delovni obisk v Sri Lanki se je danes zaključil s srečanji z ministri za notranje zadeve, za PTT in za šport. Skupaj s predstavniki Tanjuga in TV Zagreb je Ber-berovič danes obiskal tudi inštitut »Solonom Bandara-naake«,* kjer bo avgusta 5. konferenca neuvrščenih, ter poslopje znanstvenega centra za kulturno sodelovanje, kjer bo oenter za novinarje. Saudska nafta za Indijo NEW DELHI, 5. marca (Samačar) — Indija bo letos iz Saudske Arabije uvozila več kot milijon ton surove nafte. Nafto bodo dobavljali po sporazumu, ki so ga podpisali predstavniki indijske naftne družbe in saudske drružbe »Petromin«. Nafto bodo v glavnem prepeljali z indijskimi tankerji. Racionalizacija v Rodeziji SALISBURY, 5. marca — Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je rasistična vlada lana Smitha izdala ukao: o zmanjšanju dovoljene potrošnje bencina za 20 odstotkov. Sedaj bodo potrošniki lahko dnevno dobili namesto petih le štiri litre bencina. Spet v slepi ulici Eksplozije v Londonu - Razpad ulstrske »ustavne konvencije« —Premier irske republike Cosgrave pri VVilsonu OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, 5. marca — »če bi bomba eksplodirala le nekaj minut prej, bi imeli opraviti s človeško klavnico,« je včeraj izjavil predstavnik britanskih železnic. V dopoldanskih urah je namreč v osrčju londonskega Cityja v vlaku eksplodirala velika bomba, ki bi bržkone zahtevala več sto življenj, če ne bi kakih 700 potnikov iz južnih londonskih predmestij že nekaj minut poprej izstopilo. Na srečo je prišlo do eksplozije v času, ko se je vlak že prazen pomikal proti terminalu. Pač pa so drobci silovite eksplozije zadeli mimo. vozeči potniški vlak in ranili osem ljudi. Kasno sinoči sta v Londonu eksplodirali še dve bombi (ena blizu sedeža britanske HP), ki pa sta povzročili le manjšo materialno škodo. Včerajšnje eksplozije — oblasti sklepajo, da stoji za njimi IRA^— so bile nekakšen donečx pečat na propad tako imenovane ulstrske »ustavne konvencije«, s katero je britanska vlada skušala najti političen kompromis za rešitev severnoirskega problema. Konvencija, ki jo je sestavljalo 78 članov — predstavnikov severnoirske protestantske večine in katoliške manjšine — je bila izvoljena že maja lani. Po prvotni zamisli Londona naj bi v roku šestih mesecev naredila osnutek za »pravično delitev oblasti« med protestantskimi in katoliškimi politiki v okviru nekakšne avtonomne .severnoirske vlade. Decembra lani je ta konvencija izdelala predloge, M nikakor niso bili sprejemljivi za britansko vlado, še manj pa za katoliško manjšino v Ulstru. Po teh predlogih — za njimi so seveda stali protestantski politiki, ki so tvorili večino v konvenciji — naj bi Severna Irska spet imela izključno »protestantsko vlado«. Prvi poskus je torej padel v vodo. Na pobudo Londona se je konvencija ponovno sestala v začetku februarja in štiri tedne vročekrvno pogrevala neokusno severnoirsko kašo. Da ne more biti skupnega političnega jezika med protestantskimi »lojalisti«, ki imajo Ulster za neodtujljivi del britanske monarhije, in katoliškimi politiki (ki se nagibajo bolj k združitvi Ulstra z republiko Severno Irsko), je bilo’ že vseskori jasno, uradno pa so to — sicer z drugimi besedami — naznanili včeraj, s čimer je konvencija dokončno razpadla. Zdaj je spet na potezi britanska vlada, da izumi kako novo »politično varianto«, ki spet ne bo nič drugega kot samo podaljševanje severnoirske morije. O severnoirski »politični besedi« bo nedvomno tekla beseda tudi med premierom irske republike (EIRE) Cos-gravom in britanskim ministrskim predsednikom Wilso-nom, ki se danes sestaneta v Londonu. Kot menijo opazovalci, je njun sedanji sestanek eden najbolj pomembnih v zadnjih sedmih letih, odkar ima Britanija opraviti s svojim »Vietnamom« v Ulstru. MITJA MERŠOL V Panami oddaja o Titu V Javnosti posvečajo obisku našega predsednika veliko pozornost CIUDAD 'DE PANAMA, 5. marca (Tanjug) — Panamska televizija je sinoči pod naslovom Naš Tito' predvajala polurno oddajo o Jugoslavij. Tar koj po večernem dnevniku, ko je pred televizorji največ gledalcev, so prikazali življenjsko in revolucionarno pot jugoslovanskega predsednika in razvoj Jugoslavije v preteklih desetletjih — od začetka revolucionarnega boja do X. kongresa ZKJ. Bližnjemu obisku jugoslovanskega predsednika posvečajo v javnosti vse večjo pozornost, časniki so priobčili izjavo predsednika skupščine Pitta, da bo množični sprejem, M ga bodo pripravili jugoslovanskemu državniku, izrazil ga ljudstva, saj gre »za državnika, ki zasluži izjemen sprejem«. List Panama-Ame-rica pa na naslovni strani objavlja Titovo fotografijo in dodaja, da zanimanje za bližnji obisk vse bolj narašča. Dejavnik učinkovitega deia v OZN Preobrazba organizacije ZN naj prispeva k novemu gospodarskemu redu NEW YORK, 5. marca Ctfa-njug) — Usmeritev v oblikovanje novega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov v svetu,’ ki je bila potrjena na šestem in sedmem izrednem zasedanju generalne skupščine OZN, terja večje strukturne spremembe gospodarskega in družbenega sektorja svetovne organizacije. S tem vprašanjem se zdaj ukvarja poseben odbor za re-struktuiranje. Jugoslovanski predstavnik v tem odboru Miodrag čabrič je opozoril, da so se Združeni narodi potrdili kot nenadomestljiv univerzalni mehanizem mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Jasno je, da nikakršno restrukturiranje ne more nadomestiti politične volje in pripravljenosti držav članic, da uresničujejo svoje obveznosti. Strukturne spremembe gospodarskega in družbenega sektorja so lahko samo dodaten dejavnik za učinkovitejše delovanje Združenih narodov. Po oceni jugoslovanske delegacije to restruktuiranje ne bi smelo biti samo sebi cilj, temveč prispevek k uveljavljanju nove mednarodne gospodarske ureditve. »Centralizacija ali decentralizacija v restruktuiranju gospodarskega in družbenega sektorja OZN dobivata velik poudarek in se postavljata druga proti drugi,« je dejal čabrič. »Sodimo, da se ta dva vidika medsebojno dopolnjujeta. Pot, po kateri moramo iti, je bila začrtana na sedmem izrednem zasedanju generalne skupščine — oblikovanje globalne politike in določanje smernic za razvoj ter mednarodno gospodarsko sodelovanje mora biti centralizirano. Uresničevanje političnega dogovora in pogoji za iskanje konkretnih rešitev pa morajo biti decentralizirani in morajo potekati v celotnem sistemu OZN.« NAJNOVEJŠE IZ -ARZENALA — Medtem ko so starejši modeli namenjeni prodaji in pomoči tujini, ZDA za svojo oborožitev že pripravljajo najnovejše rakete ALCM z jedrskim nabojem in vgrajenim elektronskim sistemom za iskanje ciljev. Telefoto: UPI Orožje ZDA tujini Predstavniški dom odobril sredstva za gospodarsko in vojaško pomoč — Omejena prodaja — Kaj bo z upniki? WASHINGTON, 5^ marca (AP, Tanjug) — Predstavniški dom je sprejel zakon in naposled odobril sredstva za gospodarsko in vojaško pomoč tujini v tem fiskalnem letu. Odobre-na vsota znaša 5,39 milijarde dolarjev. Novi zakon o pomoči tujini zajema tudi nekatere nove ukrepe. Predvsem kongres uvaja večje nadzorstvo nad prodajo orožja in lahko prepreči kakršnokoli komercialno prodajo v vrednosti več kot 25 milijonov dolarjev. Razen tega je kongres začrtal gornjo mejo (9 milijard dolarjev), kolikor lahko ZDA vsako leto prodajo orožja v tujino, za približno četrtino manj, kot je znašala prodaja lani. ZDA so naglo postale naj-vpčji prodajalec orožja na svetu. Od milijarde dolarjev, za kolikor so prodale v letu Ameriško žito za Egipt KAIRO, 5. marca (Mena) — ZDA bodo dobavile Egiptu 500.000 ton žita in moke — je danes izjavil egiptovski podsekretar za trgovino šuku al Nahal. Sporazum o tem bosta podpisala minister za zunanjo trgovino Zacharia Tafik in ameriški finančni minister WiUiam Simon. 1970, so v tem fiskalnem letu napredovale na 12 milijard dolarjev. Po novem zakonu bo Izrael dobil milijardo in pol dolarjev vojaške pomoči (polovico je darilo) in za 750 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. Tudi Egipt bo deležen 760 milijonov dolarjev gospodarske pomoči, Jordanija 222 milijonov, Sirija pa 90 milijonov. Tudi Grčiji so odobrili 50 milijonov vojaške in 90 milijonov dolarjev ekonomske pomoči, Turčiji pa 50 milijonov dolarjev vojaške pomoči in pravico, da kupi v ZDA za 125 milijonov dolarjev orožja in opreme. Po amandmaju, ki -so ga sprejeli, pa Turčija ne bo več dobivala pomoči od konca septembra, če ne bodo napredovali pri urejanju ciprskega vprašanja. Zakon, ki so ga izglasovali v kongresu, pa poleg nadzorstva nad prodajo orožja še omogoča, da odrečejo pomoč državi*, ki krši človekove pravice ali ščiti mednarodne teroriste. • Sprejeli s° tudi amandma, po katerem bodo ukinili pomoč državam, ki niso poravnale svjih dolgov ZDA. Če bo tudi senat sprejel tak amandma, bi utegnili ostati brez ameriške pomoči: Izrael, Egipt in mnoge druge države, ki so pri odplačevanju ameriških posojil in kreditov v zamudi več kot leto dni. »Kodeks obnašanja« za mnogona-cionalne družbe LIMA, 5. marca (AFP) — Velike svetovne sindikalne organizacije — svetovna sindikalna federacija (FSM), svetovna konfederacija svobodnih sindikatov (CISL) — so zahtevale, da njihovi predstavniki sodelujejo v delu pri pripravah »kodeksa obnašanja« mnogonacionalnih družb. Ta kodeks bi naj urejeval varstvo delavčevih pravic v teh družbah in v državah, kjer imajo sedeže, pa tudi tam, kjer imajo te družbe svoje podružnice. JOŽE ŠIRCEU: ANGOLA VČERAJ IN DANES (10) Dragocena lekcija Obtožence so razvrstili v tri skupine. Prva: 18 imen — 12 afroportugalskih Angolcev, med njimi prvi predsednik MPLA Ilidio Machodo, trije avtohtoni Angolci in trije tujci, ameriški črnec, Ganec in Kubanec, vsi po poklicu mornarji. Druga skupina je štela sedem obtožencev, med njimi je bila tudi zdravnica dr. Julieta Gandra. Zahtevala je, naj jo peljejo v zapor skupaj z Afričani, ne pa s ponujenim posebnim avtom (»samo za belce«). Obtožnica zoper tretjo skupino je zajemala največ ljudi, toda večina obtoženih je bila v emigraciji.. Tako sta bila Viriato da Cruz in Mario de Andrade v Parizu, Deolinda de Almeida, prva predsednica ženske organizacije MPLA, pa v Braziliji. Med obtoženimi, sojenimi in absentia, sta bila tudi dva vodilna voditelja UPA Holđen Roberto (naveden v obtožnici pod psevdonimom) in Eduardo Prnnock. Med aretiranimi in obtoženimi je bil tudi sedanji minister za kulturo in prosveto LR Angole, belopolti angolski pesnik Antonio Jacinto. Avgusta naslednjega leta je vojaško sodišče na tajni obravnavi izreklo drakonske kazni novi skupini obtoženih. Novembra 1960 so v luandskem zaporu ubili osem ljudi. Ustrelili so tudi štirinajstletnega dečka, ki je plezal po zidu kaznilnice. Kdo ve, koga je želel videti: očeta, brata, prijatelja? Ti procesi prav na pragu začetka vstaj v Luandi in na severu so bili tudi dragocena lekcija upornikom. Uvideli so namreč, da še bolj malo vedo o pravilih ilegalnega dela in revolucionarne čuječnosti. Tla so dogodki čedalje bolj rahljali ne le v Angoli, marveč tudi v drugih portugalskih kolonijah v Afriki. O gospodarskih vzrokih, ki so bili sprožilec nezadovoljstva in naposled odkritega upora, je govor v posebnem poglavju. Zato na tem mestu omenimo samo pokol v Pijiguitiju v Bis-sau 3. avgusta 1959. Tedaj so portugalske oblasti pobile petdeset stavkajočih pristaniških delavcev, mnoge pa ranile in zaprle. Tudi na drugem koncu Afrike, v Mozambiku ob Indijskem oceanu se je 16. junija 1960 zgodilo nekaj podobnega, v pokrajini Delgado v Muedi, središču bombažnih plantaž. Priča pokola — Alberto-Joaquim Chipande — izpoved povzemam samo na kratko — je povedala: Nekaj delavskih zaupnikov se je obrnilo na oblasti in povedalo, da ljudje žele več svobode in višje mezde. Ko so jih ljudje podprli, je policija obšla vasi s pozivom, naj se vaščani zberejo v Muedi. Več tisoč jih je prišlo poslušat, kaj imajo Portugalci povedati. Medtem so prišli vojaki in na skrivaj obkolili kraj zborovanja. Guverner je voditelje povabil v hišo, sedež okrajnega načelstva. Po štirih urah so prišli na verando in guverner Delgada je vprašal množico, kdo želi govoriti. Mnogi so to želeli in guverner jim je rekel, naj stopijo na eno stran. Potlej je ukazal policiji, naj jim zveže roke. Policija jih je začela pretepati. Ljudstvo je to videlo in začelo demonstrirati. Vojaki so bili še naprej v skrivališčih. Ko pa je množica skušala policiji preprečiti, da bi odpeljala aretirance, je govemer pozval vojsko, naj strelja. Ubili so okoli šeststo ljudi. Svet ni o teh in podobnih dogodkih ničesar zvedel. Tisk ni nič zvedel in nič pisal. Salazarjevo zaroto molka je pretrgala šele vstaja 4. februarja 1961 v Luandi. Sadovi jeze Krvavi sadeži rasne diskriminacije, za-tiranja in izžemanja so zoreli čedalje hitreje. Puntarsko netivo je postajalo bolj in bolj vnetljivo. Nasprotja kolonialističnega sistema so se zaostrovala: vdor tržnega gospodarstva je nasilno, brez prehodov trgal tradicionalne rodovne vezi. Kmečki in mestni proletariat, zlasti pristaniški delavci — je ob strogo prepovedanih stavkah — brusil ostrino začetkov razredne zavesti in solidarnosti. Pospešeno priseljevanje portugalskih kolonistov je pomenilo najboljšo zemljo za prišleke in še manj zaposlitve za domačine. Revni priseljenci so se trgali z domačimi delavci za boljši kos 'kruha. Asimilirana med domačini so večidel uvidevali, da jim prednosti novega statusa še zdaleč ne brišejo rasnih in socialnih meja,..ki so jih ostro ločevale od belih ljudi. Razne oblike prisilnega dela so nezadovoljstvo še bolj krepile. Salazaristični sistem, nespremenljiv, trd, neizprosen in tercijalsko hinavski je dopuščal le na jminimalne j še opravke. Sistema pa niso spreminjali, ker se jim je zdel najboljši izmed možnih. Zanje. Zato je Salazar v tistih letih vzkliknil: »Ne bomo se prodali, ne bomo popustili, ne bomo klonili, z nikomer ne bomo delili... niti trohe naše suverenosti. Tudi če bi naša ustava to dovoljevala, kar pa ne, tega ne bi storili, ker nam ns bi dovolila naša nacionalna vest.« Angleški zgodovinar Basil Davidson sodi o procesu, ki je pripeljal do vstaj 1961. leta, takole: »Desetletja kolonialne vlade so povzročila širok razkroj tradicionalnega načina življenja. Vzroki tega razkroja so bili: intenzivna uporaba afriških delavcev zunaj klasičnega afriškega kmetijstva; vsiljevanje pridelovanja za trg celo v okviru tega kmetijstva; zatrt je vseh prvobitnih oblik samouprave, pa naj so bile še tako Šibke; zlorabe, ki so jih počenjali revni priseljenci, tudi sami pogosto bolj lačni kot siti; še hujše zlorabe, ki so si jih privoščili bogati kolonisti, katerih plantaže so terjale čedalje širšo uporabo ,pogodbene* delovne sile.« Beg iz vasi v mesta Angola — in druge portugalske kolonije v Afriki — je še močneje kot drugje kazala podobo bega iz vasi v mesta. Ta proces, začet nekako v tridesetih letih, je bil vseafriški. Okoli mest so nastajala borna, nezdrava naselja v nebo vpijoče revščine in vseh sort pravih in socialnih bolezni. 2e imena zanje kažejo, da je bil to splošen pojav, ki sega vse v sedanji čas: v angleških kolonialnih posestvih so jim pravili shanty toions, Francozi bidonville*, Portugalci pa senzalos, četrti »domorodcev«. Od vseh teh imen pa je najbolj odmevno, največkrat uporabljano v svetovnem tisku ime museques, za četrt okoli Luande. Ime izvira od mivke, na kateri stoje te barake, katerih prebivalci so v osvobodilnem boju izpričali revolucionarni pogum in trdnost: tod reakcionarne vojske nikoli niso mogle pognati korenin, iz mu-seques so enote FNLA morale najprej bežati . V ponazoritev: misijonarji so 1954. leta ugotavljali, da pride v senzali v Lobitu, ena vodovodna pipa na 1200 ljudi. Ljudje so živeli in spali na goli zemlji. v dveh šolah je bilo prostora za 250 otrok. Ostali tisoči so bili obsojeni na nepismenost in na skrivanje pred policijo: ta je lahko vsakega otroka »starega okoli deset let« prijela zaradi »potepuštva« in ga poslala na prisilno delo. Vzroki sovraštva med MPLA in FNLA Skratka, kot je zapisal ameriški zgodovinar John Marciun: »Razkroj tradicionalne družbe in krivice kolonialne družbe so povzročili močno razširjeno zbeganost, obup in represijo.« Ta obup ljudi z dna je bil večidel neartikuliran, mračen, dostikrat utapljan v pijanosti. Dolgo je trajalo — in policija je poskrbela, da je trajalo kar se da dolgo — preden so se pojavili, se opogumili prvi ljudje, predvsem tisti okoli revije Men-sagem. Začeli iskati pota naprej, kar je neizogibno pomenilo — proti portugalski kolonialni vladi. Malo jih je bilo in spričo okoliščin so bili iz vrst assimilados. A ravno ta potujčenost, njihovo znanje portugalščine jim je omogočilo, da so začeli poslušati radio, prebirati prepovedane knjige, brati časnike med vrsticami in med študijem na Portugalskem, v Lizboni, Coimbri in drugod srečavali vrstnike, ki so bili antisalazarsko razpoloženi. Prednost — večji dostop do znanja, do informacij — jim je odpirala vrata do vodilne- vloge v antikolonialnem vrenju. Obenem je bil njihov sorazmerno višji družbeni položaj pregrada: stikov s ponižanimi in razžaljenimi v senazalas in mu-seques sprva skorajda niso imAii Ti stiki so bili pičli, a vendarle ne brez sadov: skrivni tečaji za nepismene, pohodi aktivistov po vaseh, letaki. Prvi skromni začetki revolucije. Odtod izvira tudi tako rekoč osebni vzrok razprtij in sovraštva med MPLA in FNLA. Voditelji slednje so bili praviloma vsa ta leta manj izobraženi, manj razgledam, zapredeni v plemenske spone. Voditelji MPLA so bili od kraja bolj svetovljanski in hkrati bolj zakoreninjeni v stvarnosti vse Angole &ot provincialistič-no in monarhistično obremenjeni voditelji FNLA. Od tod tudi eden prvih očitkov, ki je letel na voditelje MPLA, da so elitlsti. In temu se je kmalu pridružila antikomu-nistična kampanja o »prodanih dušah«; levičarstvo MPLA je bilo od vsega začeti ka, že od sredine petdesetih let trn v očesu UPNA oz. UPA oz. FNLA. Miodrag Bulatovič: Pričevanje o porajanju In divjanju neofašizma v Evropi - Pričevanje o porajanju neofašizma v Evropi - Pričevanje Ljudje s štirimi prsti »Kazimir, mar nni niso ustaši?« »Bog s tabo, sine! Navadni Jugosi so, s rdečimi potnimi listi. Za ustaše vedo samo iz zgodbic, iz časopisov. Ustašev pa morda sploh ni! Jaz sem jih zadnjič videl tistega sramotnega 1945. čisto nekaj drugega pa je, da mnogim koristi, če ustaši so. Na nekem Drakulovem Pergamentu piše. koliko takih križarjev, fanatikov, političnih vojakov se mora proizvesti na leto. Nekateri morajo biti ustaši, pa če to hočejo ali ne. Svet ne more brez sovraštva, terorja In nasilja! Drakula ni še nikoli srečal, ne videl pravega ustaša. In ga tudi ne bo! Ker pa njegova veterinarska znanost ne more brez njih in njim podobnih, jih proizvaja in programira. Drakula dobro ve, da iz estonskega ali pa romunskega emigranta ne more napraviti ustaša. Zato toliko dela in vadi z Jugosi. Tej moji ubogi trojki noben politični skeč, še posebej tale, ne gre od rok. Motijo se, sam si videl! Niečsar ne delajo iskreno in iz prepričanja. Sam pri sebi se jim smejim, ko molijo in zabijajo nože v pod ali v vrata in si morda iz misticizma praskajo obraze. Diletanti, pa pretiravajo! Mar ni neumno, da neki Brekalo, Jugos z umazanimi gata-mi, govoriči o večnem ledu, super rasi, alkimiji in Rudolfu Hessu, za katerega misli, da je znamka letala! Jezik nekega škilastega Foretiča pač ne more izgovarjati zvočnih izrazov, kot so Thule Bund, Tretji Reich, Svetovni led. Kako se ne bi človek razjokal nad nagačeno, vrano Dazlinom, ko govori o Osenbergu, Horbigerju, mitični Atlantidi, na kateri so po trditvah Josefa-Franza živela bitja, podobna transilvanskim in podonavskim Švabom! Ahnenerbe, tega še jaz ne znam izgovoriti, tako kot je treba, pa sem iz Like! Kako naj bi znali to izreči šele ti Dalmoši, kmetavzi, ki so jih komaj v Deutschu spravili k pameti?! še srečo imajo, da pravi ustaši, če sploh so, ne vedo, kako jih glumijo in predstavljajo po raznih svinjakih. Pokosili bi nas. Predstavljaj si, kaj bi bilo z igralci!« »Zakaj pa ne bežijo?« »Saj so, bežali, kaj .pa! Pa so kot jaz prišli samo do potoka. Dlje'ne! Tudi njim so še pravi čas zamenjali človeško kri s svinjsko. S potoka so se vračali kot spokorjencu. Potem so kdove kolikič že morali zapriseči pred jeklenimi simboli, zemljevidom NDH, priborom z mize. Najprej jih je^ nage, kakor jih je mati rodila, bičal Josef-Franz, potem pa še jaz. Drug drugega so morali zbadati z iglami, mlatiti, onesveščati. Muziciral je nad njimi. Silil jih je, da so ga drug drugemu, oprosti izrazu, metali na roko. Pomisli, to so teže prenesli kot batine! Večkrat jih je, gole in zdrka-ne, metal pred Josefino, ki jim je iznakazila stegna. Drakula jim je s svojimi mastmi mazal in zdravil rane. »Sodnik naš, spet nas postavi na noge pa bomo na tvoj žrtvenik prinesli vsak po enega lastnega otroka!* so mu govorili.« »Kot da ti je žal zanje!« »Zal! Stare in bolehne starše imajo tam spodaj. Majhne in lačne otroke, ki jim za kazen niti ne pišejo niti ne pošiljajo.. Ta balkanska sodrga si je drugače zamišljala svobodo našega Zahoda in kopanje po Deutschu, Avstriji in Švedski. Ampak doživeli bodo vse, kar sem doživel jaz. Cmi, moji dnevi jih čakajo!« »Kaj bova z njimi?« »Predlagala jim bova, da bi takoj po najinem atentatu skupaj navalili na razvalino in na Drakulo.« »Kazimir, preveč si jih obnorel. Bojim se, da bodo tokrat odigrali tako, kot je treba in naju prerešetali.« »Potem pa jim ne bova ničesar predlagala. Nič ne bova tvegala. Pokositi jih je treba, še preden bodo zagrabili za pištole! Sicer pa tako ali tako potrebujem nekaj veljavnih jugoslovanskih potnih listov!« »Kaj pa s trupli?« »Z jugo-mesom bova obhajala Drakulo-ve ovčarje!« »Treseš se!« »Nikogar in ničesar več se Budak ne boji! Kol skozi Drakulo! Josefine, svinjo našega prekletstva z odra med druge Ber-kshirove, pa ključ v vse ključavnice! Po črnih hrbtih sto litrov bencina! Pa z ognjem, od daleč! Samo enkrat sem gledal, kako gori tisoč svinj!« »Stric, kakor da nisi več Ostrogot!« »še sem! In ponosen sem na to!« »Mar bi ne bilo lepše, da bi bil Jugos/ pa čeprav nekdanji, naš siromak od tam spodaj, kakor pa nasilen, ošaben, bogat in priskuten severnjak?« »Tudi jaz, sinko, sem iz neke davne veseloigre!« »Mar tudi z enim samim delčkom nisi, tako kot mi drugi, Slovan z Juga, iz sončnih krajev, kjer, sam si mi pravil, skozi vse leto cvetejo in rodijo češnje?« »Nisem to, kar sem, ampak sem to, kar so drugi napravili iz mene. Ostrogot!« »Potem pa zaviraj, Ostrogotla zatuli Markovič in opazi, da letita proti bazenu, katerega kamnite obrise so osvetljevali reflektorji. »Us-ta-vi!«"' Se preden Markovič popade in pripravi nože ter zavpije, da se bosta ubila, Budak ves zaslepljen od svojih groženj, in curkov vode, ki je lila po steklu, sproži svoje krive noge, zavira, z eno roko obrača volan v desno, z levo pa zateguje ročno zavoro. Zavore so zacvilile. Rekord začne drča-ti, prikolica poskakovati in opletati, če bi ne bilo zemlje in mulja, v katerega se je z odbijači in reflektorji zaril, bi rekord letel dalje proti prepadu, nad katerim je že dvakrat visel s sprednjima kolesoma kakor žival, ki tipa v mrak. Avto drvi dalje, do ovinka, z bokom butne ob deblo. Motor se ustavi. Ko se voznikovo telo nagne naprej in s čelom useka v vetrobran z brisalci,' /ki jih ni ustavila ne voda, ki je lila, ne udarec, Markovič izvleče Nikov nož in ga z vso silo zarine v telo poleg sebe. Da bi se starec ne zviral preveč in da ne bi izgubljen in zaslepljen z rokami mlatil po volanu, mu Markovič , z enako silo našteje še nekaj zabodljajev. Da pa Budak ne bi predolgo zavijal z očmi, zeval in grgral, še zamahne z desnico brez pal- ca m mu zabije Nikov nož do ročaja v vrat, prav pod desno uho. Nož tam tudi ostane. »Niko, bratec, tako sem storil, kakor bi tudi ti!« zašepeta in .nadaljuje: »Niki-ca, tebe sem maščeval, zase in za druge pa bomo še videli!« Markovič v vzvratnem zrcalu zagleda svoj od bolezni zaznamovan, spotegnjen in že več kot dva meseca neobrit obraz. Prestraši se ga bolj kakor trupla poleg sebe, glasno, svobodno reče: »Ubijam prvikrat, upam pa, da ne tudi zadnjikrat!« Budak se je umirjal in odcejal. Markovič razpre njegov površnik, porine roko tja, kamor je z največjo silo udarjal. Ven padejo tobačni mehur, pipa, revolver, še bi iskal po mrtvih nedrih, če ne bi začela od vseh strani brizgati in se pocejati kri. Zadahnil ga je topel, svinjski smrad. Izpod rokavic na armaturni plošči vzame nož. Tudi tistega iz žepa Budakovega plašča vzame. Vzame strojno pištolo Walt-her, s katero je zadnje tedne največ vadil. Vzame saržerje, kakih pet ali šest. Drugo, bodala, bombe in žice porine pod Budakov plašč. Potem se previdno izvleče iz avtomobila. \ Dež in veter nista ponehala. Markovič stopi k avtu z leve strani. Odpre vrata. Nagne se čez truplo, ki zaudarja po amonijaku in nekakšni smoli, izvleče ključe in jih vrže daleč v temo. Popusti ročno zavoro, zapre vrata, potisne. Spozna, da bo šlo tako zelo težko. Z baterijo na prsih nekako naravna prikolico, ki je zagozdena med robnik in drevo. Nekaj bakelitnih škatel *z zadnjega sedeža, sam ne ve zakaj, premesti tja, kjer je do pred kratkim še s&m sedel. Vse mi- ne Je poznal in bi jih lahko, četudi bi ne imel baterije, povezal s kabli in aktiviral. Mimo naredi cel venec, lep venček, potem tempira uro. Nato za seboj zapre zadnja vrata. »Bratec moj, Niko, slišal boš, bo zagrmelo čez dvajset minut!« zašepeta, ne da bi opazil, da mu dež curkoma obliva glavo in vrat. »Ce v tem času ne porinem avtomobila, Nikica, grem z Budakom!« Markovič se uleže, zleze med prednja rekordova kolesa in cestni robnik, potem pa se začne upirati. »Kako hitro teče čas,« pomisli in zona ga oblije. Z obema nogama se je odrivaj Kolo sproži karriAn. ki se ropotaje odkotrlika. »Najbrž mi je ostalo še kakšnih deset minut!« nadaljuje. Rekord se nagiblje. Markovič še porine. Sedaj sta bili nad prepadom obe prednji kolesi s polosmi in pragovi vred, izpod katerih v zadnjem trenutku potegne noge. »Zdaj se pa ne bojim več!« zašepeta. »Zdaj ni več važno, koliko minut življenja mi je še ostalo,« govori in pomaga prikolici drseti za avtomobilom. Ležeč v blatu, iz katerega se ni mogel dvigniti, posluša, Markovič, kako se rekord prevrača. Zasliši se eksplozija. Plamen razsvetli vijugasto cesto, po kateri se je brez strahu pred kombijem in tistimi ▼ njpm nameraval spustili v nižino. »Kakšen dež, Maraš, in imirsnn svitanje!« reče in zazdi se mu, da noči, teme in Drakulovega svinjaka ni nilmii bilo na zemlji; potem pa, ko si v hudourniku umije roke: »Niko moj, jaz tako in nič drugače! Tisti pa, ki se ukvarjajo s paralelnimi svetovi in teozofijo, magičnimi skrivnostmi in zagrobnim življenjem, naj kar «mi pazi. jo, kako in kaj!« Spomenik osnaževalca okolja DANES. JUTRI NA RTV TELEVIZIJA DANES 9.30 TV V SOLI: Italija, TV izbor 10.35 TV V SOLI: Varstvo okolja, TV drama, Urbanizem (Zgb) 12.00 TV V SOLI: Moderna terapija, Politična ekonomija (do 12.30) 14.00 ŠAH NONA GAFRINDASVILI : MILAN MATULOVK5 — prenos Sarajevo (Lj) 1455 NOGOMET ZEUEZNICAR : RADNldg (Niš), prenos (do 1650) (Sa-Lj) v odmoru GLASBENA MEDIGRA 1720 POT V SPOMINE (Lj) 1720 ŽENSKA IN UMETNOST (Lj) 18.05 OBZORNIK (Lj) 1825 H. Sienkiewicz: POTOP, 4. del barvnega filma (Lj) 19.15 BARVNA RISANKA (Lj) 1920 TV dnevnik (Lj) 1950 TEDENSKE'ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR (Lj) 20.00 DARL3NG — celovečerni film 22.05 MODA ZA VAS, barvna oddaja 22.15 TV DNEVNIK (Lj) 2220 BARVNA PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 2225 625 (Lj) 23.15 JAZZ NA EKRANU: Kvartet Toneta Janše, barvna oddaja (Lj) TV Zagreb — I. program: 14.00 ŠAH NONA GAPRINDASVTLI : MILAN MATULOVTC (Sa) 1455 NOGOMET ŽELJEZNIČAR : RADNIČKI (Sa) 1725 TV DNEVNIK (Zgb) 1725 TV KOLEDAR (Zgb) 17.45 OTROŠKI SPORED (Zgb) 18.45 HUMORISTIČNA ODDAJA (Zgb) 1920 TV DNEVNIK (Zgb) 20.00 ZAPISKI IZ NOB (Sa) 2020 JAGODE IN KRI — celovečerni film (Bgd) 2220 TV DNEVNIK (Zgb) Studio Koper 1455 NOGOMET — Željezničar : Radnički 1920 OTROŠKI KOTIČEK: Na južnem povratniku 2025 TV DNEVNIK 2020 SENCE IZGINJAJO OPOLDNE, dramatiziran roman, 6. del 2120 TRETJI SVETOVNI MIR, Vroče poletje 1968 22.20 GLASBENI NOKTURNO RADIO DANES PRVI PROGRAM 5.00— 8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poroči- la; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.00 Danes dopoldne; 1025—21.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Godala v ritmu; 1220 Kmetijski nasveti — dr. Ivo Vo-mer: Vzroki za slabšo obrejitev krav; 12:40 Ob bistrem potoku; 13.00 Poročila; 1320 Priporočajo vam ...; 15100 Dogodki in odmevi; 15.45 »Vrtiljak«; 16.45 S knjižnega trga; 17.00 Porbčila — Aktualnosti; 1720 Gremo v kino; 18.00 Poročila; 18.05 Pogovor s poslušalci; 1825 Sobotni glasbeni omnibus; 19.00 Radijski dnevnik. I.; 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kam-piča; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Radijski radar; 2125 Za prijetno razvedrilo; 21.30—23.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05—01.00 S pesmijo in plesom v novi teden; 1.03 Zvoki iz naših krajev; 2.00 Poročila; 2.03 Glasbena skrinja; 3.00 Poročila; 3.03 Med vzporedniki in poldnevniki; 4.03—5.00 Lahke note velikih orkestrov. DRUGI PROGRAM 9.00— 13.00 Radio Ljubljana — Sobota na valu 202; 13.00 Vedri ritmi; 1323 Vodomet melodij; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi?; 1420 Glasbeni drobiž od tu in tam; 1423 Od ena do pet; 15.30 Novice; 15.40 Portret orkestra — Chris Barber; 16.00 Naš podlistek — Dnevnik Nine Kosterine; 1625 Zvočni kaleidoskop; 1620 Novice; 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio. TELEVIZIJA JUTRI 825 820 POROČILA ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO — Naši zboij: Ruše, barv. odd. 625 VZPON ČLOVEKA, serijska barvna oddaja OTROŠKA MATINEJA: Mojstri stare japonske obrti, Kuža laja mijav, mijav, mijav LJUDJE IN ZEMLJA POROČILA (do 12.35) PRAVLJICA' IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA: O možu, ki ni znal nobene pravljice PISANI SVET ROKOMET JUGOSLAVIJA : ISLANDIJA, prenos iz Novega mesta. OKROGLI SVET POROČILA PROPAGANDNA ODDAJA KOŠARKA RADNIČKI : JUGO-PLASTTKA — prenos, v odmoru PROPAGANDNA ODDAJA MODA ZA VAS, barvna oddaja HIŠICA V PRERIJI — serijski barvni film BARVNA RISANKA TV DNEVNIK TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR. V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI, barvna nadaljevanka VOLJA JE POT, oddaja o alkoholizmu GLASBENA ODDAJA ŠPORTNI PREGLED TV DNEVNIK SMUČARSKI POLETI, barvni posnetek iz Oberstdorfa TV Zagreb — I. program: 950 POROČILA (Zg) 10.00 OTROŠKI SVET (B, Sa) 11.00 FOLKLORA (Zg) 1120 KMETIJSKA ODDAJA (Lj) 1220 NEDELJSKI POGOVORI (Zg) 14.00 GLEDALCI IN TV (Bg) 1420 NEDELJSKO POPOLDNE (Ug) 1820 JANOŠIK (N. Sad) 1920 TVD (Zg) 20.05 TV NADALJEVANKA (Bg) 21.05 V. VLAHOVIČ (Bg) 22.06 ŠPORTNI PREGLED (Zg) 22.40 TV DNEVNIK (Zg) Studio Koper 1920 OTROŠKI KOTIČEK 20.00 27. KANAL, informativna oddaja 2025 KRALJEVI MUŠKETIRJI, film -21.45 8. MAREC: Jolandin dan 22.05 JANE EYRE, dramatiziran roman, 3. del 2255 KOŠARKA — Beograd, Radnički : Jugoplastika 855 925 10.25 11.30 1220 14.00 1420 1455 1625 1620 1625 16.40 1826 1825 1925 1920 1950 20.00 21.15 2125 22.05 22.40 22.55 RADIO JUTRI PRVI PROGRAM 5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.00 Poročila; 8.07 Radijska igra za otroke — Branka Jurca: Mižek — frizer; 9.05 še pomnite, tovariši . . 10.00 Poro- čila; 10.06 Koncert iz naših krajev; 11.00 Turistični napotki; 11.10 Nedeljska reportaža; 1120—14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05— 1850 Nedeljsko popoldne — vmes: poročila, prenos in poročila o športnih dogodkih — Humoreska tega tedna — Poljski humor po žensko; 17.50—18.23 Radijska igra — Franček Rudolf: Polž Jože; 19.00 Radijski dnevnik; 1950 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila, športna nedelja; 2220 Skupni program JRT — studio Ljubljana; 23.05 Literarni neptumo — Nada Tutman: Ona; 2325 V lučeh semaforjev; 24.00 Poročila. DRUGI PROGRAM 8.00 Dober dan! — Radio Ljubljana II. program; 8.03—9.30 Zvoki za nedeljsko jutro; 925 Pet pedi; 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti; 1025 Naši kraji in ljudje; 10.50 Cocktail melodij; 11.33 Melodije po pošti; 1328 Film, opereta, mu-sical; 14.00 Pet minut humorja; 14.05 Glasba ne pozna meja; 15.00—19.00 Nedelja na valu 202. mum TV sobota ob 17.15 Ženska in umetnost Ob letošnjem Festu so beograjski prireditelji organizirali Mednarodni strokovni simpozij na temo »Ženska v filmu«, številni domači in tuji filmski ustvarjalci, teoretiki, sociologi in priznani kulturni delavci so na njem sodelovali s svojimi referati. Oddaja, ki jo uvrščajo v spored, pa bo skušala najti mesto emancipirani ženski — ustvarjalki umetniškega dela. Pred kamere so povabili nekatere znane domače in tuje udeležence simpozija, da so poskušali razjasniti položaj ženske v svetu in njene možnosti. TV sobota ob 20.00 Darling Angleški film »Darling«, ki ga je režiral John Schlesinger, se ponaša s tremi oscar-ji in z nagrado za glavno žensko vlogo. Osrednja oseba tega filma je zelo problematičen ženski lik, ki v svoji zaverovanosti vase, egoizmu in brez občutka za odgovornost do soljudi, vzbuja pri gledalcih razdvojene občutke. Režiser je očitno namerno izoblikoval lik modeme ženske, ki tava skozi življenje brez pravega cilja in so ji moški le sredstvo za lastno uveljavitev ... TV nedelja ob 11.30 Ljudje in zemlja V današnji kmetijski oddaji bodo spregovorili predvsem o družbenem položaju kmečke žene. V oddaji, ki so jo skupaj pripravili novinarji televizije in »Kmečkega glasa«, se bodo najprej pogovarjali z Ivanko Jamšek, kmetico iz Bukovice in predsednico odbora kmečkih žena pri Zadružni zvezi Slovenije. V nadaljevanju bo precej govora o tem, kako pridelati več koruze, nato o merjenju kakovosti mleka in določanju klavnosti živine v klavnicah, kar bodo posebej komentirali. Otroci na kolesu Otroci med sedmim in štirinajstim letom bodo morali imeti za vožnjo s kolesom izkaznico — Kazni za starše LJUBLJANA, 5. marca — Določba 30. člena novega republiškega prometnega zakona se glasi: «Otroci, starejši od sedem let, Id so se v šolah ali v drugih vzgojno izobraževalnih organizacijah usposobili za vožnjo s kolesom, lahk» samostojno vozijo kolo v prometu na cesti.« Zakon že velja, na podoben način pa so promet s kolesi urejala * že odloka nekaterih občan. Za kaj pravzaprav gre? Otroci od 7. do 14. leta, M se ne bodo usposobili za vožnjo s kolesi v omenjenih vzgojno izobraževalnih ustanovah, bodo smeli'voziti kolo na cesti le v spremstvu odrasle osebe. V primerih, ko pa bo otrok brez nadzorstva ali z dovoljenjem staršev in skrbnikov vozil kolo, čeprav nima kolesarske izkaznice, je zakonodajalec predvidel globo v znesku 100 do 500 din. V posebno hudem primeru je možna kazen čelo do 30 dni zapora. Starši otrok, ki ne bodo imeli kolesarske izkaznice, bodo odgovorni za morebitno škodo, ki bi zaradi take vožnje nastala. Tako šole kot tudi starši so se znašli pred odgovorno nalogo. Edini cilj ne sme biti iSdaja ali podelitev izkaznice. Zavedati se moramo, da je treba otroke nenehno vzgajati in jih opozarjati. Da bi se varneje vozili po cesti! Da mlada življenja ne bi ugašala na asfaltu! Pa ne samo zato. Otroci bodo zrasli, postali bodo vozniki motornih vozil. In kar se Janezek nauči, to Janez zna. Prometna vzgoja otrok pa je zagotovilo, da se bo povečala njihova vozniška etika; ko bodo »veliki«. šole to starši pa ne smejo ■biti osamljeni. Eri njihovi nalogi jim morajo pomagati ob--čtoske komisije in sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinske zveze prijateljev mladine, združenja šoferjev to avtomehanikov, avto-moto društva, mladinske in pionirske organizacije in ne nazadnje tudi mi- Gotovo je, da je republiški zakon prišel ob pravem času. Da je temu res tako, pričajo podatki o prometnih nesrečah, v katerih so bali udeleženi otroci, nanašajo pa se' na minulo leto. Takih prometnih nesreč je bilo kar 1.940. Od tega so jih povzročili otroci 1.067, v 873 primerih pa so bila udeleženci. Umrlo je 56 otrok, ranilo pa se jih ‘je 2.013. In kakšne so bile posledice? Pri prometnih nesrečah je kot rečeno izgubilo življenje 56 otrok to mladoletnikov (36 otrok to 20 mladoletnikov), Pobegli ujet Vlomilcu je le za en dan uspelo zbežati iz zapora - Dobra pomoč občanov MARIBOR, 5. marca — Miličniki iz Ruš in kriminalisti iz Maribora so sinoči ofcrog sedme ure prijeli Bojana Kaiserja, pripornika, starega 23 let, pleskarja brez zaposlitve iz Hoč, Zelena ulica 8, ki je pobegnil iz preiskovalnega pripora. Bojan Kaiser je osumljen več vlomov in tatvin. Delavci kriminalistične službe so ob pobegu domnevali, da bo poskušal Kaiser na begu vlamljati v stanovanja in druge objekte in so zato opozorili občane na budnost in jih pozvali k sodelovanju. Ta poziv se je izkazal kot koristpn, saj so že naslednji dan dobili delavci postaje milice Ruše obvestilo, in sicer od mladincev, da se je Kaiser pojavil na Pohorju v bližini Lovrenca. Na podlagi tega obvestila so takoj začeli z zasledovanjem in kmalu zatem Kaiserja tudi prijeli. Pri aretaciji se je Bojan Kaiser upiral tako, da so morali miličniki in delavci kriminalistične službe uporabiti strelno orožje. Po areta- Danes so pokopali žrtve trčenja CACAK, 5. marca (Tanjug) — Nekaj tisoč prebivalcev Čačka in okolice je danes šlo za pogrebom enajstih žrtev prometne nesreče v čačku. Preiskava o tej hudi nesreči še ni končana, saj so šele danes lahko zaslišali ranjenega voznika avtobusa Dragana Koštica. O njegovi izjavi nimamo podatkov, ve pa se, da so bile v času nesreče signalne naprave na železniškem prehodu vključene in so normalno delovale. O tem pričajo tudi svarila potnikov, ki so Koštica opozorili, da po progi pelje vlak. Vendar je avtobus nadaljeval vožnjo in trčil v lokomotivo, ki je vlekla dva vagona. Lokomotiva je avtobus odbila v jarek, nakar se je nanj prevrnil še vagon poln tovora. Vseh petnajst ranjenih potnikov se že bolje počuti in danes bodo prve štiri odpustili iz bolnišnice. Pogrešanega naplavila Gradaščica LJUBLJANA, 5. marca — Včeraj je Gradaščica naplavila truplo 36-letnega Marjana Krapeža iz Ljubljane. Krapeža so pogrešali od 25. februarja. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo. A. B. Zgorelo poslopje MARIBOR, 5. 'taarca — Včeraj je izbruhnil požar na vinski kleti Draga Petroviča v Zgornjem Dupleku. Zgornja del poslopja, krit s slamo, je povsem zgorel, v njem pa tudi razl’čno orodge. Škode je za 30.000 dmaitiev. Gorel gozd D. P. MARIBOR, 5. marca — Na Lu-cipnem bregu pni Kamndcd je včeraj ogenj zajel okrog 15.000 kvadratnih metrov gozda. Na tem območju 90 bab posajeni v glavnem borovi in macesnovi podmladki. Vzrok požarna in škodo še ugotavljati». D. P. ciji so ugotovili, da je Kaiser na begu vlomil v vikend, kjer je ukradel razna oblačila in jih oblekel, da ga ne bi prepoznali. Pri sebi . je imel tudi razno vlomilsko orodje, ki ga je prav tako ukradel na begu. Za prijetje nevarnega vlomilca imajo velike zasluge tudi občani, ki so sodelovali in obveščali miličnike o njegovem gibanju, še zlasti pa je treba za sodelovanje pohvaliti učence osnovne šole v Lovrencu na Pohorju, ki so posredovali miličnikom tako pomembha obvestila, da je bil na njihovi podlagi Kaiser tudi prijet. DARKO PASEK Nogometaš Karasi oproščen BEOGRAD, 5. marca — Vrhovno sodišče SR Srbije je kot neosnovano zavrnilo pritožbo beograjskega okrožnega javnega tožilca in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča nekdanjemu nogometašu Crvene zvezde, Stanislavu Karasiju. Kot smo že poročali, je Karasi pred štirimi leti na Cu-karici do smrti povozil živo-rada Kovačeviča. Zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost so Karasija obsodile na dve leti strogega zapora. Vendar je vrhovno sodišče SR Srbije odredilo novo sojenje, pred drugim senatom, ta pa ga je obsodil na deset mesecev zapora. Karasi jev zagovornik se je na to sodbo pritožil, vrhovno sodišče pa je ponovno odredilo novo sojenje, na katerem so ga oprostili. Na zadnjo sodbo se je pritožil javni tožilec, vendar je, kot smo že zapisali, vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo. I. R. Voznik umrl pod traktorjem VELENJE, 5. marca — Včeraj okoli polnoči se je v vasi Janševo selo smrtno ponesrečil voznik traktorja, 55-letni Alojz Drev iz Pirešice pri Velenju. Drev Je vozil neregistriran traktor iz Dobrne proti Jan-šovem selu. Ko je prispel do hišne številke 1. v Janšovem selu, ga je njegov sopotnik povabil v hišo. Med manevriranj «n . s traktorjem po dvorišču, je Drev zapeljal na strmino, po kateri je začel drseti. Ko je z desnim kolesom zapeljal na breg, se je traktor prevrnil in pod sabo pokopal voznika. Drev je bil na mestu mrtev. P. M. lažje ali huje ranjenih pa je bilo 1216 otrok to 897 mladoletnikov. To je skoraj 10 odstotkov vseh, ki so lani umrli na naših cestah in skoraj 20 odstotkov vseh poškodovanih. število mrtvih otrok in mladoletnikov pa se je v primerjavi z letom 1974 povečalo za skoraj 8 odstotkov. In kakšni so najpogostejši vzroki nesreč v katerih so boli' udeleženci otroci? Nenaden prihod pešca pred vozilo je bdi povod za 404 nesreče (temu bd se po domače reklo, da je otrok pritekel na cesto, že v naslednjem trenutku pa je obležal im njej), neprimerna hitrost in neupoštevanje hitrostnih omejitev sta imela za posldico 152 nesreč, 44 nesreč se je zgodilo, zaradi nepravilnega prečkanja ceste in hoje po vozišču, 19 pa so jdh pripisali na račun pomanjkanja vozniških izkušenj. Zamislimo se nad temi podatki in jih imejmo nenehno pred očmi. Zavedajmo se jih, ko bomo vzgajali naše naj-mlajše in morda bo marsikatero mlado življenje dozorelo med nami. Ne toliko zaradi kolesarske izkaznice, ampak zaradi prepričanja, da je previdnost mati modrosti in da bo marsikatera bela krsta ob cesti manj. AT.Eš BIBER Otrok žrtev prometne nesreče NOVA GORICA, 5. marca — V šempetrski bolnišnici je zaradi hudih poškodb umrla leto in pol stara Suzana Grbič iz Vipave..Kot smo ob nesreči že poročali, Je prejšnji petek vozil osebni avto proti Podnanosu njen oče Slavko. Na ravnem delu ceste je hotel hčerko bolje namestiti na desnem prednjem sedežu. Pri tem je zapeljal na desno bankino in trčil v drevo. J. P. LJUBLJANA, 5. marca — Morda se je tale hrošč znašel v Gruberjevem kanalu po nesreči, morda pa ga je sem »spravil« naveličani lastnik. Naj bo tabo ali drugače, vsekakor izjemen prispevek k varstvu okolja, mar ne? Foto: Janez Pnkšič Pregled gospodarskega kriminala v SR Hrvaški ZAGREB, 5. marca (Tanjug) — Služba družbenega knjigovodstva SR Hrvaške je Jani ugotovila vrsto nepravilnosti v poslovanju gospodarskih organizacij. Predvsem so to nepravilno in nezakonito zaposlovanje ter protizakonita uporaba in prilaščanje družbenih sredstev v osebne namene. Odkrili so tudi vrsto poneverb to primanjkljajev, Id hudo bremenijo odgovorne osebe v delovnih organizacijah. Lani so odkrili 40 primerov prilaščanja družbene imovine v osebne namene, devet primerov nesolidnega poslovanja s sredstvi skupne porabe, 53 primerov podpisanih pogodb z izrazito škodljivimi posledicami za gospodarsko organizacijo in naše gospodarstvo, ter 98 primerov nesorazmerno visoko obračunanih dnevnic in stroškov potovanj doma in v tujini. Služba družbenega knjigovodstva SR Hrvaške je lani sprožila 282 postopkov zaradi kaznivega dejanja,, 1230 postopkov zaradi gospodarskega prestopka, 204 zaradi prekrškov, 13 zahtev za* disciplinski postopek, 47 zahtev za sanacijski postopek, prisilno poravnavo in stečaj ter 11 zahtev za prekinitev investicijske gradnje. Več kot 220 primerov je SDK odstopila v nadaljnjo obdelavo organom delavskega nadzora, 81 pa republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. Slavnik v plamenih Burja širi požar od Buzeta proti Slavniku — Preti katastrofa, čeprav vasi niso ogrožene? - Ga bo sneg ustavil? KOPER, 5. marca — Čeprav še nimamo niti enega uradnega podatka, je že samo to, kaaf smo videli dovolj, da lahko zaključimo, da je to eden največjih, če ne celo največji požar zadnjih let na Primorskem. Požar se je verjetno začel povsem nedolžno, tako kot velika večina požarov v zadnjih dneh na Koprskem — s požiganjem trave. Nepreviden kmet je verjetno zakuril, da Z avtom do vrat trgovine LJUBLJANA, 5. marca — čez udobje ga ni, kar priča tudi naš posnetek. Kot kaže, vozniki radi pozabijo, da je pločnik določen le za pešce. Res pa je, da tudi ustremi občinski organi radi pozabijo, da avtomobil ni maček, k! zavzame malo prostora in se sam spravi s poti. Foto: R. Fingušt IMOS Podjetje za gradbeni inženiring investicijskih del doma in v tujini IMOS — Inženiring Ljubljana, p. o. Trg VII. kongresa ZKJ št. 1 Ljubljana Odbor za kadre, medsebojna razmerja in osebne dohodke objavlja naslednji prosti delovni mesti: RAČUNOVODJE Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — praksa 3 oz. 5 let z obvladanjem vseh računskih del — poskusna doba 3 mesece — potrdilo o nekaznovanju in da ni v preiskavi VODJE službe prodaje stanovanj Pogoji: — srednja šola ekonomske ali gradbene smeri — 5 let delovni izkušenj na podobnih delov-nfh mestih, — poskusno delo dva meseca. * o izpolnjevanju pogo- po objavi, v 30 dneh 1600 bi uničil podrast. Zadihala je burja in nesreča je bila tu. Požar se je začel danes zjutraj, (po nekaterih podatkih, ki smo jdh dobili pozno popoldne ob požaru, pa morda že včeraj) nekje v bližini. Buzeta. Burja je kmalu razplamtela ogenj in v nekaj urah je zajel področje vasi Vodice, Jelovo, Goleč, Skadančino in Podgorje. Pogled na zemljevid nam pove, da gre torej za ogromno območje. Do večera, ko to poročamo, je požar zajel tako že pet tisoč hektarov gozda. Čeprav požar gasijo domala vse gasilske enote z okoliških vasi in skoraj vse Primorske, domačini, vojaki — skupaj več što ljudi, se požar še širi. K sreči je proti večeru burja malce ponehala — čez dan je pihala na območju požara tudi do. kakih šestdeset kilometrov na uro — so nam nekateri ljudje, ki pomagajo gasiti požar pod Slavnikom dejali, da se lahko zgodi, da bo ogenj povsem ožgal del tega, 1028 metrov visokega hriba. Na srečo je severna stran Slavnika še prekrita s snežno odejo, tako da se bo tam ogenj ustavil. Težko bi ocenili škodo, ki jo je že povzročil požar. Na srečo na tem področju ni gospodarskih objektov, pa tudi vasi niso v nevarnosti, saj so gasilske skupine okoli vseh vasi naredile varnostne obroče tako, da vasem ogenj ne bo prizadejal škode. Zgorelo pa bo ogromno dragocenega gozda — čeprav je velik del pokrit le z nizkim grmičevjem in travo — kar bo za te predele neprecenljiva škoda, saj je pogozdovanje tu veliki problem. TINE GUZEJ Seno in borovci v plamenih AJDOVŠČINA, 5. marca — Včeraj popoldne je začelo goreti na senožeti pred Skalo pni Vitovljah. Tu je domačim Alojz Marinčič obračal m sušil seno, odpadke pa zmetal na kup in zažgal. Požar je zajel seno in suho travo, ter se razširil tako, da ga sam ni mogel pogasiti. Zgorelo je okoli 4.000 kg sena in nekaj borovcev, škode je za približno 7.000 din. J. P. iiiifliiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiGiiiiiiiiiiiifiniraDiiiiTmmmiimmnrimnTT^immnTTTminnmiìTTmw IZŠLA JE »DUGA« NA 100 STRANEH OD DANES DALJE V VSEH KIOSKIH V JUGOSLAVIJI V TEJ ŠTEVILKI: Ljubivoje Ršumovič: BRANKO PEŠIĆ Ml JE REKAO ... Slobodan Markovič: IZLAŽENJE NA LICE MESTA Danilo Ružič: KAKO TO RADE SLOVENCI Dragoljub Golubovič: SOFiA BY NIGHT Maksimilijan Erenrajh: Ml, SVET l VREME Dušan Savkovič: PRIČA O BLATU, ČEZAMA I SVEČAMA Bora Razič: OVDE LEŽI DRAKULA Duško Radovič: v RAZMISLITE LOGIČNO Igor Mandič: DOSIJE MORBIDNOSTI Žika Lazič: LJUBAVNI DNEVNIK PRED SUDOM Brana Cmčevič: SPAVAJTE BEZ GRIŽE SAVESTI Božidar Kazič: TRAŽI SE POTEZ Momo Kapor: POHVALA SAMOČI Brana Ščepanovič: NAJLEPSE PRIČE SVETA FELJTONI: General Tomac — Petar: TO JE BIO VOJVODA PUTNIK Dik Šepard: PET BRAKOVA ELIZABET TEJLOR Rene Šato: DZEMS DIN — ISTINA I LEGENDA VSE, KAR NIMAJO DRUGI — IMA DUGA NA 100 STRANEH N Oživeli štadioni Začenja se pomladanski del 30. nogometnega prvenstva — Olimpija v Banjaluki — Štartajo že tudi drugoligaši LJUBLJANA — Prvo- in drngofigašla do t nedeljo vnovič oživeli. Začenja se fizns jubilejnega, 38. nogometnega prvenstva, v katerem prvič po leta 1968 »vefika četverica» spet igra stavno vlogo. Ta je doslej izmed 29 naslovov osvppb tor 26, le Vojvodina (1966). Sarajevo (1967) kanon našega nogometa. Vdež in Vojvodina sta letos v najugodnejšem položaja, da presenetita glavne akterje, saj ja četrtouvTŠčeaini Dinamom zaostajata le dve oziroma tri točke. »Jesen 75c je bela ieäe na ae-isara prejšnja pnšsTa razme-Ttn» •«Tprm- J Tg-a'cš SO do- segJ: 336 gcčov. povprečno zcrei 259 na ali aa vsatah dob- ri štirideset .tskt. ■. dosecanah prrecscr^h ;e Mio doseženih 16335 zadetkov. če pa šajass še pred-vo.aah n prvenstev ;e peSo 151*00 goiov. In česa se lahto aadejarao pomlaržf 76? Uspeo: » t raS=rjOT2Cjs za ev-prveaszvo :er Hačuka v pokah: šarrrannov samo dvigujejo temperaturo pred s?oa:x'tl:,_it boji za 30. aaskrr držav .lega prvaka ver za obsranefr v Egi.» ta moroa ne bo mč men; zaträtav. Ac bo Raztezaš: uspelo občzsč ".očko rasteta pred —vst.Tfra iteeaa. čve pred Hajdohom in zri pred Dinamom? V oosedapgi 29 prven- nojcr>-v«f -»»Jn naslov iy»!‘ ?azf to* na torta. zato pa je bOo raci ▼ zaar/as prvenstvu. to ga je OKrotel Hajduk. T predzadnjem X5HSZÜ pa ;e aeo nazadnje drugače. niški Badzr&i je koc jesenski prvak zaccal naslov xspc-sad «ohtstarn aberimc. Pari 13. koča: Žrijezzzičar — Radnički (N) (t*) — TV, Vardar — Sarajevo (1:3). Sloboda — Beoerad (2r3>. Hajduk — Vojvodina (t:*). CeGk — Velež (09). Rađnićfd (K) — Bodočnost (Ol). Borac — Ofimpija (OO). Partizan — Dinamo (12), C- zvezda — Rijeka (L-«). OLIMPIJA: velika konkurenca igralcev Čeprav so noeomecaa Olimpcje po jesenskem aeiu astah zelo oslabljena pa se je korfcrenca med zsralcž še povečaa. Trener Lušte-ca seda; mte sacr. dobro ne ve, kosa na; posivi t ekipo. Ah je boljši vratar Jdacrr.č ali Jtrš2i? Ali je boijšž boaviac 3£szč ah Bracanovič? Ah krilec Silič za-jra na nesni levega branilca, ta je — koc kaže — na^roi Prosena. h mrači čvee kartoocrr ne sne igrate. zamenja Grte: ah Bhnrrašjerać? Vse a> so Laštećme dneme. h *3; bo morda domžshl na đolg: pod do 3anjahfee ah pa tik pred sodrrkovzm fc-jgom. Ncsoenetaši Olimpije so pred od odgarah radnjo vpkrar» x repoMrik i» ligašem Sovanom ta ga premaga? z 25. »Čudno je zo počocje pred prvo rekrno. eca sama vehka negpcovost. V srroo sia se med sebcr pomerili prva ta droga ecajsteraca, bši je to zarvs dober ta zaukalv nogomfec. Ce boda vatki proći Borcu igrah "ako sngarcžano toc v sneno, pocem te zekme ne borno žzgobOi«. ;e aejal P-a-kurir-Sr VrnH« pa je šgralce na oooEor.i. da no =ajo . hajci obeća se jžm še nadtse raz-bcrljžv ftarš prvenstva. terasu Dongnte. Bracanović 'Mhstač). Sišić. Iskra. Samraović, Jntesšć, Amaraek. Eodžčč. Dtetet-tejerić (Grobar >, Berač F. SG2IC BORAC enajsterica okrepljena I. Pratóse 17 IO 5 3 38:13 25 2. C. zvezda 17 10 4 3 34.13 34 3. Hajduk 17 9 5 3 25:11 23 4. Phamo 17 9 4 4 !fe9 22 5. Vešsš 17 7 6 4 20:14 20 6. Vojvodtea 17 S 7 4 29:36 19 7. Borse 17 6 6 5 22:20 » 8. CKžmpija 17 S 5 6 22:20 17 9. öeü 37 5 7 5 I2:T: 17 10. Beograd 17 73 7 3027 H j*. Rijeka 17 5 5 7 1620 13 ] 12. 3adačZLosc 17 6 3 8 1320 15 13. žeijeacžčsr 5 4 3 1525 14 : 1*4. Sarajevo T. 5 3 9 2228 13 ! 15. Rad. (N) 27 2 9 6 1018 33 16. Rad. »K) 27 5 2 10 1527 12 17. Soboda 27 3 5 9 1523 U 18. % radar 3? 3 5 9 1021 H MERCATOR: z voljo do uspeha Ljcžčjan^i drugohgaš bo pričel pomladni bo; na domačem igrišču proti Crvenki. Ljubljančani so se ob pričetku prvenstva vrnili 3 Crvezfee z vsem tatoničtom-Po pcgem čadu sodeč naloga Vičanov ne bt gnria bocr preveč težka. še toliko bol;, ker tarejo goste is Vojvodine precejšnje težave s sestavo «boe. Crvedfco so t zmrskem odctom okreptl: trt;e igralci, vendar pa bodo imeh pra-mco nastopa šele čez 14 dni. Olimpija — Borac doslej 1553 kvalifikacije za I. ligo1: 2:9. (ki, 1560 51: IfL 1:3, 1962 53: 3:1. 2:1, 1963 64: 3:5, 4:1, 1S64 55: 5:1, 1:1. 1970 7Ic 1:1. 3:2. 1971 T2: 0:1. 5:L 1972/ 73: 1:1, 3:&. ^73 T4: 2:L (k2. 1975 .o: (H>. Bezultaš v mastnem tisfcn so bth 3ež gradom BANJALUKA — Nogomecaši Borca so za spotniadaasko prvenstvo dobro piaaavljeci, pa tud: okrepljeni. Zato so na dobro .i.i-scjsev tcfcrat še večja kot t jeseni. Iz jiA sta se vrmla vratar Tfet/ič m Gsvrilovič, medtem ko sta mlada igralca, novinca Bukn-vjč in Froomč. najresnejša kandidata. da usedeta -rt^n -j prvrišgaSb eoa^tericL Jetri ne bo v moštvu dveh štsn-dardrrrb igralcev, in šcer 3ajagi-•odča. ki ima dva rumena kancona ter posaodovarega 3mjaca. Trener 3£bič je s počekom priprav zanovoijec in se. skupe; s c.srž ^od- O tekzza : Oižnmjc ne je d^al: »Naše ieije in amaesje so znane. zato jutri trdno pričaka jemo obe točku Naš jutranji nasprotnik iz Ljtrijai» je kvaates» so-ršta eraajsterica. ki je ne gre poocecjevatL Vsekakor pričakujem imd boj. v katerem so naaatosti na naš: strani«. verjetna postava: Djoiič. Lazič, Vidačak, Cetina, Gavriltmč. Cola-fič. Smlevski. Ibrahinibegovič. Kveso. Kovačevič. Rezerve: Kulak. Bogojevič, Bakovič, Popovič, Jurkovič. A- 2ATUIC Se S CSSR V 6. kolu evropske namiznoteniške lige naši premagali ekipo Poljske 5:2 OSIJEK — V 6. kola evropske namizno teniške lige je reprezentanca Jugoslavije premagala ekipo Poljske s 5:2. Okoli 1000 gledalcev je videlo zanimive igre, saj so se Poljaki nepričakovano močno opirali, presenečata pa poraza naših parov. — Šurbek : Czocbac-1 £9 ‘21:?. 3kI5). Smoactčač : 2^> 22:20. 21:12), Pa- Osek 2:0 (21:13. 21:"). — 3Š2DCĆ : Z. Francavi — Csxràztsky lr2 (1&21, 21:14, 30^2), Sticaccać — Pa^č-nuš : Czocnan^tv — (Xek 1^2 16:2. 21:13. 20^2), Šurbei : 5. Pranczvk 2:1 (2921. 21:15. 21:18), Sensate : CEocčarsšv 2:Q (21:17. 21:15). Draga rezultata — SZ : Madžar. ste 7:3. CSS2 : Francija 1:5, švedska 5 4 1 22:13 8 5 4 1 22:13 3 5 3 2 25:10 5 5 3 2 22:^ 5 5 3 2 31:14 5 5 1 4 7:28 2 5 0 5 7135 9 i koiu, k: bo 15. sperai: — Jngosšsvtja : .;evo). Maedžarska : Francija : SZ. prosta pa je Palaia. 1. Jugoslavia CS5B 3. švedska 4. Franci ja 5. SZ 6. \fedra-ska 7. Poljska V zada; er rila. bodo KOŠARKA' Industromontaža v finalu THEVISO — Košarkarje zag-rečške MnsttOBBBMe so se ttsr-pokala T/ngpp 3oo V «rjTpm počfteakvrn srečanje so* prenriga>" tamkajšnjo ežrpo Cemsnšca z 72~55 (45:32). V fmaiu bodo Zagrebčanke igrale s Savno az Prage. V drug: poi5nakr tekmi v 3£cc-cean-Les-\TmRs je prasca btavtja premagala, francosko vrsto Lea Gerbe s 54:56 (3t21). Prvo trimo v Pragi so prav tako dobile če-škDSiCTraške rgraBce (s 83:S>. Frnaini tetani mprf Slavijo at ttv?i ppcaooc^o bosta 17. c. : v Pragi in 24. t. m. v Zagrebe. ZAVAROVALNICA MARIBOR V MARIBORU. Partizanska c. 47 P. O. ZAVAROVALNICA -MARIBOR« Ugodnosti in razširitev rizika živivenlskih zavarovani SAMOUPRAVLJAVCI ZAVAROVALNICE MARIBOR so odločili o delitvi pozitivnega finančnega rezultata življenjskih zavarovanj iz leta 1975: A. Vsa izplačila življenjskih zavarovanj po 1. marcu 1976 se zvišajo koristniku za 15% nad pripadajočo vsoto. B. V zavarovanja se vključijo otroci v starosti od 1. meseca do 15 let staršev, katerih življenjsko zavarovanje je bilo sklenjeno po 1. januarju 1965. Za smrt vsakega otroka se izplača 10 % veljavnega življenjskega zavarovanja staršev — najmanj 1.000,00, a največ 2.000,00 dinarjev. ZAVAROVALNICA MARIBOR V Mariboru p. o. 30 ;č.K .O. Z 3DTŽZS3 2a afera bi docili predvsem moralno spodbudo. Kljub usrtdez-m vlogi SšT.-orlts bodo maral: domač: igrakr Tioetž zs zmago precej truda. Odloči Ira bo seveda ig-t m ka; peča učžr- Kna^tedca bo. -rerfemo. prece; podobna usti. ki je pred tednom tri pastopTa proti Oitmpšji. Maa;-kal bo Goleč? ki mara sp« po-člTStl kamr. Trenerju Ka- pirgfdr ;e ra voljo sedenma-st fcarriSrfatng- jn sicen Sirkovič. Pajič. Žužek. Balažič. Hadar. Ib-rašžuKAfč Terne. Bajec. Zupančič. Žani. Čame mik. Koblencar. G lisic. $išič. Kukanja. Klemeue in Hohnjec. PARI 18. KOLA: IZercstor — Crrerša Iskra — Dinamo Cfe2). Karlovac — Lectar ' 15). Zagreb — ftoteer (25). Tarteks 3r (2^)). Vrbas -(0:31. y Sad — Jedin-tvo 3: 1:3>. BsSa — imat l:2i. Or: * — Soartak (25). Pričakovano Veith Na smuku za evropski pokal na Jahorini zmagal najboljši tekmovalec ZRN v tej disciplini — A. Koželj je 20. • ' V - TUDI HUDI PADCI — Ob svetovnih letih v Ooerstdorfu zabeležili tudi znani Norvežan J. Seatre, ki se je rekordih so na tekmovanju v smučarskih ponehaj težjih padcev. Na sliki: tako je padel teže poškodoval. Telefoto: UPI > Medtem ko so se ; om« za jahariaski errppški po-» 'csl TsaHi v lepem sončnem vre-| meču. se je prav za tekmo danes : vreme pokverSo — med tekmo I je ves čas po malem snežijo, ob-| čutno pa je pedla zač. temperatura, sa; je bDo os startu kar —37. ra cSjc pa —13 stopinj. Ja-borinska proga je bila prsv za radi novega snega precej počasnejša kot zadnje tar med trema-gom. Zmagovalec Veti ;e bS danes za štiri sfferzide počasnejši od svojega najboljšega časa. doseženega med treningom. K^Se. da tefanomiceni no- vi sneg spaoc nf ustrezal, saj so dosegi: preče; slabše čase koc na trecmgm. ?ašo*ric je še včeraj dosegel 17. čas * mam kot ped- Dva sta poletela 174 m! Med smučarskimi poleti v Oberstdorfu »padel« dosedanji svetovni rekord 169 m — Na vrhu seznama zdaj innauer in VVeisspflog — Loštrek 10. (137 m) JUDO » Začetniški tečaj za Bežigradom LJUBLJANA — Začetniški teča; juda — samoobrambe bo priredil junoističrž slab TTD Fartrzan Be-žigrad. Začetek zeč£t;a bo 1C. t. m. ob 19-30 v jznoraževaloem centra PTT. Celjska 15. Fr.jave v centru PTT meč 19. in 20. uro ob po-nedelfteh m sredab. Računajo s presenečenjem v Beogradu Košarkarji Olimpije gostujejo drevi v Beogradu proti Partizanu UraUiVA — DrCTUn.1« toio —ezrjg Išse obeća zanimive boje, kajti na sporedu so šterDci der-btjL si :arcr> oc-očzjo o tem. kdo bo žraadri. V soboto bodo igraSi: Zadar- — T flknrvt:.-» \taralar — Otlmplja. 3o-3rico. 2rijecrčar — C. — Ba- bocričžž vse bodo ob 19. mi). ▼ nedeljo pa bo P03 — Jugoc-Iasrika ob 15.45 TV. PARTIZAN: igra tudi Kičanovič . gostovanje Oimv-pčje je veliko, saj so -stoamce še razprodane. Capra7 zarad: bolezni ru treniral ves teden, bo najbtójs igralec Beoerajčasov Ki-čatsKlč pròci Olimpi-: igral. aOEim-pžja je zelo nevaren nasprotnik, kar je dokaz?.:-?, ni v pokalnem srečanju, ko nas je izločna. Do Čanja zn OtziKŠji ne povedal pced rezrizana Corknvžđ. K. STAiENKOVIC OLIMPIJA: optimistično razpoloženi Ljubljančan: so pred potovanjem v Beograd opežmisočno razpoložen: hi pESvtjo. da se laško zagodi veliko presenečen;«. Domačini bodo morali igran na zmago, šo pa bo za njih precejšnja obremenitev. V v*d naj hi trrvvi Ljnb-Ijancani svo*o prBožnost. Z mirno m požmvoralno igro na; bt pn-prgvili vodilnemu moštvu presenečenje. Pod vodstvom trenerja Brumna bo ua pot kremlo 11 igralcev, kajti poškodovani Votaj še ni okrevate V. DTVAC Zdaj fe bivši stecovni r» trm Ks- a.soLd- OBERSIDORF. 5. marca (po telefonu) — Tuđi v ZR>» popularni Avstrijec Toni Innauer vodi po prvem dnevu II. tedna smučarskih poletov v Oberstdorfu in skupaj z Weiss-pflofom (NDR) je tudi novi svetovni rekorder s 174 m. Med sicer zelo skromnimi Jugoslovani je v zadnji seriji rešil čast Janez Loštrek, ki je imel v tej seriji s 137 m šesto daljavo, v skupni razvrstitvi pa je po prvem dnevu na odličnem 10. mestu. Začelo se je sicer v slogu, smučarski poiecov. kajč že po prvih šesti skakalci so povečate rale rtšče. kar se ;e toči tzso; poznalo Prav ta serija je tsrinesla nov svetom rekord. Koc' zanžmrrcst vela omeniti, da ;e ml na vrsti za pese: v '-Štern rranutku prav ra* Peter štefanoč. te ps. se um je pokvarila ves na smuete. zato se je v tmjrrrio pognal mladi Avstr.jec Tom Imaner. Z odskočnega mosta je prllecel izredno vi-soiB>, 3ecei brezžnono. preteče! kritično to&o. a vseeno ostal mireč in doskoči v telemark. Tako; so morali xbtećt na pomoč merilci s poseberm metrom, ker opr.ak na tistem delu do=ko-ihšča ni več. In uradno obvestilo — 174 m. nov svetova: rekora, razen pa ocene peterat 193 wostp:vo je mo« 151 m. Sceiner pa med Jagosčovaaov je tki cejši Loštrek. s 116 m. Draga serija se je začela spet nenavadno. Domačin Wtzrsthom e kot prvt dcsegel 137 m, za njim . pa je mladi tekmovalec NDR ral- | to *ajssp£log s?« prisssl skoraj pri dan. mert-rve pa so pokazale. da j« čobizei hi tako mamo spec dva svetOT-na rekorderja. Takoj . zatem so serijo pretem.i. ta dva ooieca nista štela t koctezrenco in svet so spec skrajšali. A vseeno je včerajšnji jr mak. Norvežan 3erg. dosegel 163 m, za njim pa Steiner še 16?. Na spl-oh je iris ta serija zelo kvalitetna Za Steinerjem m Bergern so se zvrstili še TTgjsspCog 157. Imataer 35. TVauner 151, Sch~lngti2rrgner hi Felix po 142. BERI SPORED ■0 itd. Med Jugoslovani je bil spet najdaljši Lcštrek s 118 m. Norčič na za trim s 116 m. Zadnja serija je bila najstrom-cejš. Najdaljši j« bil Weassoflog s 153 m pred Steteerem s 156. Wosipžvcen 151. Felizom 145. Lipp-burgerjen 143 in našim Luštrekom 137 m. te je tako v pravem trenutku dosegel solidno daljavo in se po ocenah uvrstil na odlično 10. mesto po onem dnevu. Za osnovo očete za daljavo' namreč veja povpreček desetih narvečjih daljav, za katero pa je nas reprezentant tokrat '.e malo zaostal. Zar.nrvo je. da Irrauer v tej zadnji seriji soka: ni nastani DANES JUTRI ALPSKO SMUČANJE L^-^rtKT JANŠKI VrlH: veleslalom ra ni. promrje in pionrke za ka_ ^gortzaero ob K). urL KBANJSA GORA: sindiahto t prvecsrvo Ljutxjace v veleslalomu ob 9. url. KEGLJANJE Dvoboji moške lige SRS: Branik — Ljubljana. Rtadsr — Triglav. Aero — Kocstrtfcor (vsi ob 15.00). KOŠARKA ZKL — ženske: Olimpčja : Vož-oovac ob 19. uri v dvorani Kiri-j« v Sp. žšgč. n. ZKL — zahod: Marroor — Kramer fI9). Medvešcak — Domžale (15.15). S3ocaa — Istragra-djerca (18). Dateric — Ešrtja(19). SKL: Bežigrad 74 — 3racik C®>, Vrhnita — Jesenice (18). Befc -Trtgiav (1650). Crije — Ježica fl9>_ Sadar — Procesi (19). PLAVANJE LJUBLJANA: republiško prven- stvo pionirjev skupine 3 ob 996 v baeeon Sterc na Ježkš. Tudi jutri oo 9.00. ROKOMET LJUBLJANA: medobčmsk: turnir p:0Cirsk2l Jwi-»»^ganr (od 8. do 1235 tekmorsnje pionirk, od 12.45 do 1830 skmovasfe pionirjev) v špemmi dvorani na Kodeljevem. SMUČARSKI SKOKI KRANJ: prvenstvo SRS za st. pionirje in meddruštvena tekma za mladince za kategorizacijo na 35 m jfcakafrTtc; na Gornji Savi ob 14 JO. SMUČARSKI TEKI KRANJ: t NemSiaa meddruštveno tekmovanje članov te mladincev za Beštrov memorial ob 14. uri. RUGBY Začetek sezone LJUBLJANA — Za uvod v tekmovalno sezono bo moštvo Ljubljane ockgraio prijateljsko tekmo v ragbiju z < i. * "v* : » ■ ki Zagreben: Tekma bo v soboto ob 16. uri na potncžnec igrišču štadiona v Sài. V predtekmi, te-bo ob 15. uri. se bosta pomerili mladinste moštvi oben teubov. Kdo bo prvi? Madžarska ali pa Velika Britanija je vprašanje v evropski teniški ligi BEOGRAD — V evropski teniški liji za pokal kralja Gustava je preostalo samo še zadnje, 14. kolo. In šele to bo odločilo tafcn o zmagovalcu kot tudi o ekipi, ki se bo poslovila od elitne dražbe osmerice najboljših- ALPSKO SMUČANJE KRVAVEC: Bučiga;ev slalom za 1 Sane in rr~adr.ee oo 10. uri. MRKO?ALJ: tradkbonate' sla- lom ASK lUadost na t^enih Cse-Immaše v Mrirjolju s startom ob 10. uri. j KOŠARKA SKL: Trnovo — Novoteks ob 10. uri v Zgornji šiški. NOGOMET UU3UANA: prvenstvena tekma 11. ZNL — z2hod. Mercstor — Crveck2. zače^ ob 15. uri na igrišču ob Gerbičev, cesti. ROKOMET NOVO MESTO: povratna kval: fškaeirska tekma stepite A zs o-tmpijste turnir v Montrealu med landlje (ob 14.45 v šporur: dvo-rarr>. U L BUJANA- nadaljevanje zim-ifeeea or.enstva SRS v skupinah 31inB2fod7.dc 1730 v šport ni dvorani na JDsdejjevesc). SMUČARSKI SKOKI LOGATEC: tekma članov in mia-žircev na 50-m skakart er ob 9 30. 2151: tekma st. -^?^d~v»pv m članov za iatescrizac:jo ob 14. tri ADSRGAS ?SI CZKLJAH: jned-droštveno t^movsnje za člane mlacrnce in oiomrje na 40-m ska. ialruc: ob 93C. SMUČARSKI TEKI KRANJ: V Nemfijah meddrošt-veco stanovanje za kategorizacijo piecirjev ob 10. uri. PO DOMAĆIH KRAJIH Rekorden obisk na Predmeji PREDMEJA — Pred 1200 gledalci je bGo m meddroštveco tric-movanje v gančarsteih sknisb Za pioekje in mladince je Umovanje štelo tudi za kategorizacijo. Mlajši paooarj: so nastopili na 20-meurski. vsi drog: pa na 45-meerski skakalnici. Tekmovanja se je ndrifžno So skakalcev 3 šestih soovenstah klubov. Na nreocKijeni 45-meezsfc skakalnic: sta Tršar iz Logatca ter domačan Stanko Vea-konja dosegla s 403 metra tneži nOV rpfcnnrl oralrolrrrp Vodiht Madžari gredo v rad nji boj sicer s točko prednosu. vendar pa jih morebitni poraz ▼ Numberga prot ZRN. le še lahko velja prve nagrade 30900 dolarjev Zanjo se namreč potegujejo tudi Britanci, ki pa imajo t Bot-<*e*rrm s Francijo vsaj tato ie- V zadajem kota bo tako odio-caia vsaka posamična paru ja cečo vsak saj razmerje dobljenih in iagribijemh partij .(oa. ceào nizov) odloča v primeru ena. štavila snag. Bctpp aa 3.—5 rwrrrM 6.—8. pa Se Ob kOOCd prav lahko znajdejo z enak*10 Ste vDora zmag. Jogosžosanom, ki J3i čaka še U3SZOO v Caere ja proto Itahji. j na je ^ede na raapiet v doseda-; njih 3 kolih. 6. mešaj ie rago- } tovljeno, v skrajnem primera pač j na terariju bol^e razlike dobije-I nèh ir: zagubljenih oartžj. j T 13. kotu so -sLav-i® ^ I če atepe, s sjeno okrnjene ja- goslovaaske prot: Speni j: (L2). v kateri Spear pač m mogel enakovredno nadomestit: obolelega rra Mdovača. OdLčco je zaigral E*iljč. ki je premagat 5. s svetovne iest-vice Orantesa. pa md: ▼ igr dvojic je Spočan bleste!, vendar pa je Skupaj s Spearjem nazadnje le izgubil prot- Orantesa in Gisbertn s 6:4, 2* 4:6. Dragi Ufi — Velika Britanija : ZS Nemčija 39. Švedska : It* lija 39 LESTVICA: 1. Madžarska 2. V. Britanija 3. ZB Nemčija 4. Švedska 5. Pranega 6 Jugoslavija 7. Ratej» 8. ‘ ' - Francija 3d). 13 11 2 25:H H 13 » 3 27:22 M S 7 #21:18 7 13 7 «»19 7 13 7 S Ä20 ? 23 4 9 19:20 4 13 3 10 13:36 3 13 3 10 1227 3 zela — FraqetJa Velika Britanija. ZRN : Mad tota. Spatria : Švedska. Italija - Jugoslavija, igrali bodo v nede Ijo. zid jošooarjt — 1. Tepe* (n) 216 (16. 15J), 2. Blaško 208 (155, 155). 3. R Tetekonja (oba Čaven) 2075 (135 155),; st. otacšrji — L Kavčič (Logatec) 155A (», 285). 2. Komel 153.2 (265. 285). 3. Bajc (oba H) *529 (28, 275); ml. mLarimri — L Mo-dec 1775 (32. 30). 2. Nartnik (obe Logatec) 175,4 (30. 305), 3. Vidmar (Čaven) 1715 (31. »5); st. mladinci —1 1. Tršar (Loeatec) 2365 (405, 405). 2. S Vežškocja (Čaven) 2319 <405. 395). 3. Uršič (Kanič) 156.4 (295. 285): člani — 1. Polanc (Čaven) 2145 (365. 40), 2. Kunste»! (Vrhnika) 214.0 (365. 38), 3. Blaško (Čaven) 2015 (36. 36). E. VELIKONJA S Hrvatsko 0:0 REKA. 5. marca — Tt*aj se je začel T^ngnmpfn* tUT- mr, ie osmič po roda. za me-memor*! Pera Rartakovaia. S.o-vensja sodeluje prvič, kot reprezentanca pa še Hrvaška ser kkz-bi Dinamo. Rijeka, HajrfcA is Orijed. Sloveči ja je ▼ prvi sekmi igra la s Hrvatsko. Tekma se je končala brea gola, čeprav je baa Slovenija boljfc oasproemk. Največ zaslug za remi ima odl čra hrvatski vratar. V vrsti SBS pa Sta najboljša Makar m Hndsrin. V dragih dveh tekmah je Di-nazno premagal Rijefco z 19. Hajcfc* in Orient pa sta se razšla a 1:1. Jutri bodo igrate: Hajduk — SBS. Orijeot — Dinamo te? Hrvatska — Bi jeka v - nedelje pa Rijeka — SBS. Očjent — Hrv« «ka aa Hajdric — D ramo. B. ZAVRL Čuden popravek: Berg 173 m! Pred začetkom petkove prve sertje poletov so uradno sporočili, da snto že v četr-res dobili sov svecorru rekord. 3ergov polet 167 ur da-ieč us; bi po rurv-h meritvah bL ools 173 m. Po svetovnem p-veestru pred trem: leti so rotrreč ua doskočišču zaoeto nrrah tabli s svsovturc re-kordom 169 m in Steinerje-Tim padcem pr: 175 m. Leros so skakauuco še nekaj poorsv. !saH tn napravih oov betoc-pocšuavgk dalja^t 149 m. Pr. tem pa še je izkazalo, da ;e prišlo do razlike štirih metrov. Upoštevali so še dva metra krajši odskočni mest pri četrtkovem treningu :n zsko Bergu enostavno prišteli Da pa vse le te bilo v -e-cki. se ;e ukazalo posaeje or. poieuh Innauer; a te Weišspfl> ga. Mesto, kjer sta pristala danes, je buo namreč gotovo kakšne štiri merre aL pet dlje od točke, kjer je včera;’ doskočil Berg. te na; b: bil sicer po tračnih teditrah le mser krajši od njiju. Negocovarje 00 današnj-t spremembi včerajšnjega tre tega je tek) z vsrii strani več ko dovolj, toda na srečo se je 'tetro pomirilo, ker sta Innauer te We:s5pCag poletela dlje in pomirila duhove. S. T. JAHORLNA, 5. marca — Najbolj tekmovalec ZS Nemoje ▼ «jTiTikn Miriori Veith je dobil prvo prehdmšnjo tekmovanja za evropski pokal ua Jahorini. Na 3406 m ddlgi progi za gumic s 782 m višinske in 22 kontrolnimi vrati, je skoraj za poldrugo sekundo prehitel Avstrijca Zirtnseggerj*. Med domačimi tekmovalci je bil njdtre^i Andrej Koželj, ki je zaostal za zmagovalcem 6,77 stotinke sekunde. pa je mosta! matno več. Tadi Andrej KfKj je ns aeetega oo-segel pribi tino ecak čas koc Pa šov-č, sa tekmi pe je bil štora; sa dre arkind-: počasnejši. Ps-šortč je zaostal zlasti v spodnjem delu proge Drug T«j>■ ■>.-*>mori ;li,wu*'m' tekmovale- je bil novi držam prvak ▼ vtakii Andrej Hefci. k: je sšoer zaostal m Koae-ljem več kot dve sekunte. a > dokazal, da njegov uspeh v aru fen na državnem prvenstvu ni bS naključje Sečnic je bil vrbe tega še žrtev nesporazuma saj do včeraj te dobil na Jahocate svoju: snu*, tako. da je moral vadite s sposojeno. V >e štartaio 47 tekmo- valcev. na cilj pa jth je prišlo 45. V jagosžoraask: repreaentanc: je tekmovala osmerica, vsi so tudi xS: na cHj. Rezultati: 1. Verth CZSN) 2:15.33. 2. Zrbiseeger 2:26.74. 3. Geusb ch-ier 2:17.32. 4. Steess (vsi Avstrija) 2:1756. 5. Presti ZRN* 2i:8A3. 5 Bertbod (Ste) 2:19.12. 7. Bsr teiste 'Antera' 133. 8 Josi (Svi> 2:1959. 9. Jžcs- 'Avstr) 2:1955 10. VfuTer (Ste) 2:1959 . . 20. A. Kteeu 252.10 25 Sečtek 2^4.70 36. Pooerfeo 25696. 37. P^oteč 2^7.88. 38. A. Hotel 2:2899. 43 R. Hčtel 25994. 44. Kuralt 2:3058. 45. Valič vsi Jug) 2:4158. Jutri bo na evropskem pokalu ua Jahorini na sporedu sialom. v katerem bo Startalo deset jugo-sloraarich tricznoralcev. M MAGUŠAR Tekme rojakov v Švici LJUBLJANA — V Untetebergu v švic; so se sadnjo nedeljo na 5. jubilejnem slovenskem veleslalome pometel: naši rojak: v št: d, Orgarusaaor tedunorana je bilo S?D Triglav v Steci, pokrovše.; pteredttve. na kateri je usstop .0 250 smučateev pa begunjska tovarna športnega orodja —.ar.. Na tekmovanju je v koniurert c: gostov, kjer so štartal: :es=» valci dveh švcarsfeih klubov, nastopna tuđ: ektea s Slovenije v katet: sc bili Ivan Vfbolorć. X: ko šifrer te Tomaž štuT.ek. vod:l pa je jo Jože StuT.efc. Pokale na;-boljšEtn so -prispevali Slovenska izseljenska menca. ?ZS. RTU L;ubljaca 3: Dolenjski list. nagrade pa slovenska podjeuja Kar. Aipma. Rafeca. Lebod. Novoteks, Sava. Dekoratevoa. Gcrepje. Krka, DZS, Mladinska knjiga. Lisca, Flecentea te ZB Ijfvjaa. Ne progi, id jo je traeral rojak Damjan TTadnfe. so unek največ uspeha dam druge «kipe SD Tteglav ra katero so voth V. Canžete 3. Can&fe te Srab. najboljši posameznic pe je bil prav tako £ac te etape Vojko Župen je v drogi seriji prece; _ hudo padel, na srečo ps je je j malce potarnal nad bolečmam- v | trebuha, pokvaril pa je vez: na ; smučeh. Da. ave Jugoslovanov pa so pr- ! •fäutyo1. ähr dan bue: Loštrek — 116. 118. 137; Norčič — 112. 116. 115; Štefančič — 95. 104. 97; Demšar — 30. 97, 101: 31agt:k — 87. S8. Sl: Zupan — 80 p.. 91 ?. .Tstte red 00 tsrvem dnevu: L Innauer (*> 2145 (ra sfc-tfe 174 m). 2. Weisspflog -NDR' 193.5 (158) 3. Steiner 'Ste) 1925(156) 4. 3erg (Nor.) '.90.D (153). 3. Wo-stečvo NDR) 1855 '• !o. ). 5. reite CSSR) 1785 (145). 7. Wahrer -A) 1775 (144). 8 Lteoburger •A 174? 143). 9. Stenvtegham- ro?r ZRN) 1645 f*«). 10. Loštrek Ju) 1635 (137;. ... 25. Norčič 140.9 115) 26. Demšar 1235 >101). 27. Štefeočič 1175 (95). 23. Biaatek *125 (98), 32. Zupan €7.0 •80). Za jutri se bodo vrše skakal cev najorž še malce razredčile, kajti canes so hoje padli še Norvežana Stromberg te Stre. Francoz GaiLart te Avstrijec Waüner. Skakali pa bodo po obratnem vrstnem redu današnje uvrstitve STANE TRBOVC Rezultati: ddbanke: 1. Jatopoč 59.7*. 2. Borovnfe 1^154. 3 Rot 1:23.05. cšgbam: I. Ear 46.82. 2. Kristan 5554. 3. Pogarevec lrK.13, pionirke: 1. K Eadufe 565B. 2. Novjten 58.78. 3. Belec 1:91.85; mladinke: I. Voočtea lr0759. Sanice: 1. Zupan 1:95.44. 2. Brea-nfe 1 DS5i6, 3. Koeten 1:0859, mladinci: 1. Hafner 1:2254. 2 A. Florjančič 1:25.76 3. S. Florjan- čič 12721: Sani Iu L Caržek ldB.41, 2. Notejac 1:08.62. 3. B. Cacšek Sani D.: *. Dol- žan 1:1159. 2. Cop 1:1154. 3. Pintarič 1:12.47. zostje: 1. Trutsch 1:0452 2 Holdesaer ''oba SKD) 13HJ&. 3. VEh-olovč (SZS) 1=9597. etapne: 1 Tteglsv H. 3:2650. 2. Triglav HI 3:37.99. 3. Kast^ L 3:45.^*. Goteborg: tretji uspeh Johna Curryja Evropski in olimpijski prvak v umetnostnem drsanju prvi tudi na SP GUTE303G — Novi svetovni prvsfc v .meteostnem drsanje pet meških ;e postal John Curry 1 Velke 3tetanre. To je njegov že tret;, ta^rš . naslov v iecošn.em ieou. Oevo;:i ;e namreč tute na-! slov evropskega 2 ' Rezultate: 1. Oorrv fV. Brttate-te.) 191.16 — 12 0. 2. Koval ^ev CSZ) 129.84 — 2. Hoffmanu NDR' *5752 — 29 1 4 CteOStOC Kanada 18656 — 3-4 1 5 San tee 1&456 — 47.3 5. rurbicka oba ZDA) 133.22 — 52.0 ted. Po treh obvestte pleste vod ta v konkurenc: plesnih percv po n-:-m-0T= — Gorškcv pred rojafco-ma Mojsejevo m Mte;enitc: tretja pa sta Am-ete-iana O Cotrt-or Ghmoijska miZ ‘ZDA na SP po tako menorarem stavo e dobite >reao 41.34 e Errate (NDE> Le še korak do 01 Jugoslovanska rokometna reprezentanca bo jutri v Novem mestu odigrala kvalifikacijsko tekmo z Islandijo j KEGLJANJE ’. Celje Pred razpletom LJUBLJANA. — Do konca tek-mevanjs v prvi šen=k: republiški kegijasai lite so preostal: še štirje pceločarr dvoboji, med kace-ruru rodi dvoboj celjskih m Ipib-ijanskte sete javi. ki bc prejkpoe oc£očiI o prvaku. Preloženi dvoboji ser. Hmezad — Celje. .-_me-zad — Rudar. 3ranik — Ljubljana te Celje — Ljubljana. 1 Ljtteljarsa 12 19 0 2 —1914 20 ‘ 12 10 9 2 -r 825 20 13 9 9 4 345 !8 13 6 0 7 -4 209 12 14 6 0 8 — 340 12 14 6 0 8 — 3S2 22 12 5 0 7 — 237 10 8. SL Gradec 14 0 0 14 —1454 0 Tomos vodi POSTOJNA — TJka* so končale prva dva nastopa (od 8) ženske kegljaške ekipe, k: tekmujejo v conski ligi. Deset ekip se ;«e pomerilo po turnirskem sis»-mu. za vsak nastop posebej pa so vrste dobile negativne a>tee po ustaljenem tajtsču. Po tricivovanro v Pošto te:, po prvih dveh nastopih, vodi etapa KK Tomos s 4 negativtmr tafia mi te 4996 oodtteini kegiii. Sledijo: Medvode — 6 (4896). Novo mesto — 6 (4881). Konstruktor — 9 (4796) Kočevje — H «793) Krka — 11 (4771). Koper — U (4787), Carda - 14 (4679). Ora. dis — 19 (4608) te MTT — 19 (4598) Tekmovanje bodo nadaljevan » soboto te nedeljo 6. te 7. t- m. ca kegljišču Satu. nosa v Ljnhljam 13. m 14 t. m na kegljišču Ltfea v Novem mesca te 20 in 21. t. m. na aovoorejeoem kegljišču Hmezada v Žalcu. Tekmovanja so jelo pogosta, ker so v tem mesecu tudi pregledni turnirji ra mla. dtefce (te mladtece). na**bol-^e oa še čaka tepite iško nrvenstm. - ST TRSAN Zmaga Brežičana Kuzmina NOVO MESTO — Dolenjska kegljaška podsreaa je pred dnevi orgnnaerala prvenstvo Dolenjske za starejBe Sane ▼ disciplin: 2 x 300 točajev S precejšnjo pre-močjo je magal - Bretičan Cveto Kamin pred Krčanom Ivanam Vantčem Vrsmi red: •!. Kuzmin (Breži ce> 831. 2. VflKuč (Krško) «4. 3. Cigler (Sevnica) 813 4 Maraž Trebnje) 810. 5. Poieg (Sevnica) 777. 6. Spežrč (Novo mesto) 764. 7. šcane1 (Sevnica) 788. 8. Vodopivec (Krško) 751. 9. Vodopivec (Brežice) 757. 10 Vence!) (Noro mesto) 756 itd. Nastopita je 15 S. D. LJUBLJANA — Jugoslovanska rokometna reprezentanca bo ja tri v Novem mesta odigrala povratno in hkrati zadnjo. zato pa tudi odločilno kvalifikacijsko tekmo skupine A za olimpijski turnir v Montrealu z izbranci Islandije. Dvoboj se bo v noti športni dvorani pričel ob 14.45, neposredno pa ga bo prenašala tudi televizija. obračun se ?e končal s 15:15. nate pa so Danci presenetljive igrati z Niaoaemsko 17:17. Težko bo «tai CSSE. k: mora Švedsko najest- 5 rra Povsod gre torej 23 tekme. Kac-di-dsiov je precej, vizumov za Montreal na mažo. D. KRIŽNIK Jugoslavija : Slovenija 35:31 (17:16) NOVO MESTO — Športna dvorana. gledalcev 15». sodnika. 3u- 16:15 piosurjl Sevmce pa so premagal: domače Krko z 11-9 D. KR1ZNTK NOVO NA TUJEM j žarenja ot nas morala pce-maga^ z najmanj sedmim: goc razlike, da bi se u-rstlia na ohm-pijsk: turnir. To pa ne prtoe v poštev. Naši fantje morajo zaigran z vso močjo te prepričan sem. da tako tudi bole pravi zvezni kapetan Iran Soc- te hkrar ratr-teje da bo to srečanje pravi rokometni spektakel. Jugosioraasta vse zadovoljni pr.p:avijec; na dvoboj, ki jim bo prteesei vizo za AEoacreai. Zvezni kacetst je 15 rearezec-tnneov določil po tekmi z obrane: Sioramje. Zsčesljivo je. da bo tekmo začela ta hip najboljša seč merka: Arslanagič" (vratar). 3o-jovič te Pbkrajac (krJa), Popovih • krošu napadalec) ter Horvat. Eačjenovič te Krivoksptd (zunanji igralci). Naša rearwwj» sanm bo v svojem 303. povojnem nssropu od-ipala jubCejso — stoco tekmo v oaetevtei- Z Islandijo se je doslej pbmerila osemkrat, od tega v Jugoslaviji le eekrst (lam v Ljubljani. ko je zmagate s 26:20>. Sedemkrat. je Traagala. enkrat pa remizirala. -rvari 33 peejeežmi goli je 180:136. Rezultat; v podrobnem: 2U15. 20:11. 22:15, 2Ch20. 19-17. 24:18 te S:29. Eepre-zentaxa Istendrje bo s turneje po ZRN in CSSH dopotovala v Novo teeste šele canes. Osrednja pozornost rokometne Evrope pe bo ta vtkana veljala še trem 3eyy>jrm taahffeacijskiin spopadom, ki bodo ocžočT. sdo bo nastopil na OI: NI«, vsce-sampion sveča, moča premagat: reprezentanco ZRN, M jo vodi Jugoslovan Vlado Stanci, vsaj s šti-ruz gob razlike; v Kobenhavnc igrajo DSnc s Ranijo. Njna pne MOSKVA — Soreé: čzscntsL I poročajo o veli! i srečanje sovjets tih te amerife-h I 30 minutah sc prodal neka; več i ko 2.000 vstopnic na neštetem 1 krožfv štadionu. Doslej so tak : méd Cbsna .^>,w> 336. Dl O. Po 5. kolu turnirja »Srečanje solidarnosti Skopje 76« vodi Timman (N) SKOPJE, 5. marca — Peto kolo na turnirja »Srečanja solidarnosti« je bOo prav gotovo na^Mrij borbeno doslej, saj je kar 5 partij prekinjenih, le ena med njimi pa se bo prekone končala z delitvijo točke. Reraftattr Mataaovic Tarjac prek.. Vekmžrovjg Ntčevsk prek., Sofrevsfci : Adorjac remi (41), Jaočev : Georgijecšfc prek.. Karajica : Karpov prek.. Iran» Vič Dhimann prtk.. Irko» : Timman remi (35), Resbevsky : Vagsn-ac (ki (28). Ođkriena partija Vriinnrovič r Uhknanc 0:1 (H); prek. partija VeHndrorač : Karpov pooov. prek. Vrstni red: Tknman 35. Trajan 3 (1), Marjan 3, Karpov in dumam 25 (2). Ivkov 25. Res-hevskrv. Kraajica. Nžfietsk:. Ivanovič 2 (1) itd. Najbolj razburljiva je bila partija m«i VeZtorrovićem m N.-fievskim. Po vehki preobratih š je' štednji prarerS boljfc položaj Tod: Knrajics ta Karpov ste se ostro spopadla; Karpov je vsestoK napadal, Smajiča pa ra je odlično brate!, teto da je težko napovedat:, da bo svetovni prvak osvojil celo to-Sco M 5GCKOVTC Andersson ski Padev- remi STOCKHOLM, partija dvoboja med švedskim i ra je knnftda z reer jem. Velemoj-atca sta driDa 2. meato na con-arnarju ▼ Pulju, adaj pa ra sodelovanje utaju. Hudi boji za finale LJUBLJANA — V Ljabiù.'ifc 76 slednji radi: L fo: Koimska — Ihtostroj 0:4. ZHMK n — Prom. hstet 0555; pekoratl-.tes — PTT 15. Tzija — tekra U 1:3; SZDL 1 — Viator n 3:1; Jtaoc I - Iskra IV 25:15: Ceom žel del n — Cest. pod;. L: 1555; 8. kolo: Ltaostro; — Cest. podi L; 3:1; Prom msbrot — Kolinska 3:1; PTT — Jtaoc 1 3:1: Iskra H — Iskra 4^>t ZRMK H — Tteba 15:25: Viator H — Dekorativna 15: Ceom žel. del. n — SZDL : 1:3 Vrstni red pred zadnjim kotom: Uzostro: 25 Prom tastirjt 23 PTT te Iskra n oo T. ročk. SZDL I 195. Jtaoc I 155 toS. ITT. skauiua. 7. koto: TUV I — Unhas 35:05: Viator I — «3» Delo (h4: Kltefea I - Cente žel del T 25:15: Iskra IV — Lek 0:4: Kartorafca — P‘ t» aaoeto ta borbeno tekmovyie mad sMMriiri 'ekipami. L HREN glenna finlev GOVORICA LJUBEZNI 7. nadaljevanje »Kakšnega konjička pa ima?« je tar koj povprašala in mu počasi sledila k vbodnim vratom, ki so bila opeta samo s tanko žičnato mrežo. S' kotičkom očesa je videla, da je Steve zaostal in se z nekom zapletel v pogovor. »Rokodelstvo in umetnost Indijancev na jugozahodu.« Pridržal ji je vrata in pokazal v notranjost pisarne. »Oglejte si tole. Človek ima občutek, da je v muze-ju.« Andrea je začudeno obstala. Stene male sobe so bile do vrha napolnjene s policami. Na njih so se vrstile plošče s starinskimi reliefi, popisane z znamenji, in zelo stara glinasta posoda vseh vrst in oblik. Mizo z vpisno knjigo gostov in blagajniško okence v kotu so očitno dodali šele kasneje. Medtem ko si je ogledovala nenavadno razstavo, se ji je skozi druga vrata približal mišičast človek, star kakšnih štirideset let. Prezgodaj osivele lase je impi začesane z visokega čela. Pozorno je uprl vanjo svoje budne, sive oči. Tudi njegov prijeten obraz in močne roke so bili močno zagoreli. »Saj ste gospodična Sinclair, kajne? Jaz sem tukaj upravnik, Graham Brink-ley. Dobrodošli na ranču Circlec ...« Ponudil ji je roko in krepko stisnil njeno dlan. »2e dolgo bi se rad zahvalil vaši agenciji, ki nam je poslala že toliko gostov. Zelo smo počaščeni, da se tako pomembna agencija zanima za nas.« Najbrž se ji je na obrazu poznalo, kako je začudena nad nenavadno opremo pisarne, ker je prisrčno dodal: »Juan bi vam moral povedati o moji zbirateljski strasti. V spalnici in v salonu nimam več nobenega kotička, kamor bi lahko pribil še kakšno polico, zato sem del svoje zbirke moral urediti kar tukaj.« »Saj je zelo zanimivo,« je rekla, ne da bi odvrnila začudene oči s polic. »Samo v primeru, če je človek tako zatopljen v zgodovino juhozahoda, kot sem jaz. Ne skrbite, Andrea... Saj vam lahko rečem kar Andrea, kajne?« Komaj da je počakal, da je zmedeno pokimala. »Zgodovina starih Indijancev tukaj ni obveznost. Na ranču si vsi želimo le tega, da bi se gostje imeli lepo.« Ponudil ji je pero, da bi vpisala svoje podatke, in dodal: »Za zabavo pomagata skrbeti tudi Steve in Juan.« Kot bi se šele tedaj zavedel, da nekaj manjka, se je ozrl okoli in vprašal: »Kje. je Steve?« »Zunaj... Menda se z nekom pogovarja.« Juan je stopil k žičnatim vratom in prisluhnil. Potem se je ozrl: »S Frangoise ... Se razume.« »Se razume,« je zateglo ponovil Graham. Vzel je v roke vprašalno polo, ki jo je Andrea že napolnila s podatki, in obraz se mu je razjasnil: »Lepo... Lepo. Saj res, draga moja, upam, da ste vešči jahanja?« »Seveda je,« se je vtaknil Juan. »Sva jo je izprašala.« »Prav.« Položil je list s podatki v predal in nadaljeval: »Potem bo tudi ona lahko pojezdila s Stevom popoldne ob štirih. Na žalost ste jutranjo ježo že zamudili.« »Se malo mi ni žal,« je po pravici povedala Andrea. Graham je poiskal majhen potiskan karton in ji ga izročil s ključem. »Tule imate napisano, kdaj strežemo z jedjo. Z drugimi gosti se boste lahko seznanili pri kosilu. Medtem pa se boste najbrž z užitkom okopali v bazenu. Naša puščavska vročina je naporna, dokler se človek ne privadi.« Zbegano ga je pogledala. Ni bila naporna samo vročina, tale Grabam je izžareval takšno energijo, da se je sama sebi zdela uvela in starikava. Težko si je predstavljala, da ta možati in živahni silak dan za dnem čepi ob knjigah o indijanski arheologiji. »Frangoise Viller vam bo pomagala, če boste kaj potrebovali,« je nadaljeval. »Srečo imamo, da smo jo pridobili za delo z gosti. V Franciji je osvojila v plar vanju precej nagrad, veste. Poletje pa bo preživela tukaj in pomagala bratrancu prodajati spominke. Trgovino ima tukaj, veste.« Potrepljal jo je po ramenu. »Zdaj pa bom raje nehal, sicer vas bom čisto zmedel. Juan, odpelji Andreo v hišico številka dvanajst.« »Prav, šef. Pridite, Andrea. Nima smisla, da v tej vročini pešačite na grič. Sedla bova v avto in se peljala po obvozni poti.« Graham ju je pospremil do vrat. »Povedati sem vam hotel le še to, da je med obroki v jedilnica vedno na voljo kava. Servirke vam bodo z veseljem postregle.« Nasmehnila se mu je čez ramo. »Kako se vse to lepo sliši! Hvala, gospod Brinkley.« »Recite mi Graham, draga moja. Takšne formalnosti nSorajo naši gosti pustiti doma,« ji je rekel z očetovskim glasom. »Sporočite mi, če lahko naredim še kaj, da bo vaše bivanje pri nas še prijetnejše.« »Hvala, bom.« Pokimala mu je in stekla za Juanom. Graham Brinkley se je malce preveč silil in razdajal svojo prisrčnost. Seveda je bilo takih veliko upravnikov, s katerimi je imela opravka. Vljudnost je bila pač v gostinstvu uporaben pripomoček. »Bonjour, Frangoise. Comment allez-vous?« je zapel Juan, ki se je pred njo približal avtu novi d urn “ * I Gavin Lyall Napačna stran neba 58 nadaljevanje revolver grškemu detektivu, ki je tu- } kaj v Tripoliju. In da mu tildi ne po- ¥ ... vem, kako smo prišli do njega. Na- } Rekel sem: »Jusuf mi je ze grozu, TSeza(jnje je to dokazno gradivo, za- ¥ ¥ da me bo ubil. Ponovno bo poskusil. ra(^ katerega ste. postali osumljenec. J J Ne pozabite, da sem jaz tisti, M lahko ker že govorimo o kupčiji, vam ¥ - najde dragulje, kjerkoli so že. Ce nj-etiiagam, da vam damo mi revol- J sem mrjev, jih ne boste dobili ni- ver — pa nam seveda izročite tira- ¥ koli več. Malo bolj brzdajte svojega ^e(< J fantka, če želite sklepati posle z me- »Seveda,« sem rekel. Pogledal sem ¥ noj.« Herterja. »Ali se vam zdi to dobra J Harter je vtaknil svojo pištolo ideja?« J nazaj v žep, vzel magacin iz male oba sta odrevenela. Herter je bil J pištole in stresel dva prazna naboja stUzabmk. Ni se spodobilo, da bi y v dlan. imel kakršne koli ideje o gospodarje- j Strmel je v Jusufa. »Iz te pišto- Vlil idejah. ¥ le so bili izstreljeni trije naboji. Ho- »To nima nobene zveze,« me je ¥ teli ste ubiti kapitana Claya « opozoril navab. ¥ Rekel sem: »Jusuf je nevarna do- »Vendar mi je ne boste odsveto- J mača živalca. Stavim, da vam ni po- vali?« ¥ vedal, da je v Mehariju ubil svojega »Seveda vam je ne bom odsveto- ¥ zadnjega gospodarja. In tudi mene bi val.« ¥ nocoj ubil, ko bi bil dovolj pameten Pokimal sem. »Lepo. Rad imam, * in bi vedel da v temi ne sme ciljati da so kupčije soglasno sklenjene. No, J v glavo« ’ še vedno nismo rešili vprašanja, kaj * ¥ Jusuf je porinil obraz naprej. »Pri- bo s plačilom za moj čas intežave. S i hodnjič bom bolje naredil! Prihodnjič Ce sem v resmci ubil Mikktosa sem ¥ ¥ tebmn zagotovo ubil1« S» vbil zato, da bi pnsel do dragu- J X Udarih sem ga. Z vsemi svojimi «ev - tako da se močno povečajo ¥ osemdesetimi kilogrami in z vso sve- težave, ki sem jih imeL Ce pa hoče- J miezo sem ea mahnil in ga zadel te stvar drugače jemati, se tudi ne j £>sSi v čefjustiGlavo mu je za- *x>m Prepiral- Recimo 5.000 funtov za } ^telo in z njo se je skrivil tudi nagrado čas in težave. In revolver.« » trup preden se je zrušil. Potem je Navab se je rahlo namrščil. »Ne J p J vem, ah se zavedate, kapitan, da mis- * bil samo še vzorec na preprogi. Herter je spet segal z roko v žep. __ . . »Počasi,'« sSi relel. »Po naključju »»^kemupohmsti lim resno. Če bi izročil revolver te- J ¥ ie prišla vrsta name, da nekoga uda- »Vem. Vem, da resno mislite - in * * TtLiA rv«, *» -It,4 kretena, natanko vem, kako resne zadeve so } /er, je KAJ acm au uuuvi - s lEŠšSSSagssiSlšiŠI £n^£erJS raZPOlOZenJe Je Potem je rekel: »O tem bom razmik S »Dobro.« Nasmehnil sem se jima. J ano se pogovarjali o Pfr ^ ■ . »Ali ste še kaj zvedeli o Kenu Kitso- * jine strani je bil del kupčije menda J 5 i j. ,.tilI TlTi.lrlrlor-, 11'orro co. IIlA.« — NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: L vanski putìMcdst, organizator luudskofrontnoga gubanja med inteligenco, narodni heroj (Veselin, ' 1906—1943), 8. poroka, ohcet, 14. rezultat matematične operacije, nasprotne diferencialnemu računu, 16. dSavna in zdravilna rastlina, vrsta petina, 17. sodelovanje strank s sodiščem, razpisano v postopku za določen čas in kraj, 18. nenadna smrt, 20. skandinavski drobiž, 21. brusni kamen, 22. letovišče na Jadranskem otoku Pašmanu, 23. poganstvo, 26. zmikavt, 27. rimsko mitološko podzemlje, 28. podjetje, ki se ukvarja s prevozi po morju, 29. letovišče pri Opatiji, 31. avtomobi lska oznaka Torina, 32. kemijski znak za železo, 33. slovenski skladatelj zabavne glasbe (Mojmdr), 35. starogrška boginja nesreče, 36. raku podobna maligna bula opornega tkiva, 38. starejši sodobni nemški skladatelj (Wolfgang, »Krvava svatba«), 40. ime družbenopolitične delavke Tomšičeve, 42. nekdanji kraljevi namestnik na Hrvabskem, 43. naslovna junafctaja Ibsenove drame, 44. belijakovinasta snov, roževina, 47. značilnost pečka-tega sadja, 50. vulkanska gmota kopaste oblike, ki se vrine med sloje starejših kamnin, 51. švedski slikar Nagradni razpis Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 500 din in sicer: 1. nagrada: 150 din 2. nagrada 100 din 3. —7. nagrada: po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo DELA, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 6.3. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 16. marca. Rešitev nagradne križanke VODORAVNO: 1. Pavček, 7. mulat, 12. Hindiufcuš, 14. lariaks, 16. Bartok. 1/7. luteodj, 19. Ita, 21. Raner 22. koneks, 23. iver, 24. kraj, 25. Krško, 26. anemona, 29. alt, 30. Go Ha, 31. Brane, 32. ml., 33. če, 34. rodeo, 35. Gedria, 36. kas, 37. mladež. 39. Sinaj, 40. kork. 41. opera., 42. Inn, 43. polk, 44. Bric, 45. Krk, 46. gripa, 46. Kerr, 49. Klat», Sl. retffiet, 55. Ole, 54. klika, 55. fagot, 56. R(udi) V(avpotič), 56. N. C., 59. Krems, 60. Monet, 61. tau. 68. Zeleriko, 64. Kirm, 65. Povh. 66. uboj, 67. Nemst, 69. Milna, 70. luk, 71. etattst, 73. tramin, 74. Bermuda, 76. Keflavik, 76. Vesna, 79. Rja-zam. NAVPIČNO: 5. B(dvarct) KKar-delj), 77. FOrano) J(elovšek). 1 5“ r* TT r r r I 8 5" r- ir ii P K ■< 15 : 16t> - 17 ■ 18 I 20 ■ 21 22 ■ 23 24 25 ■ 26 27 - • 28 ■ 29 ? ■ 31 $ m 33 34 ■ 35 .*• e 36 37 » » B 40 . 11 m i 42 u 44 45 46 47 48 43 m 50 sr s ■ 53 Sl 55 > ■ ■ ■ * . « 4! ti ■ ■ 58 60 ° 62 63 tl 65 66 ■ 67 ■ * B 69 F~ ■ ?r ■ Tl * 73 ■ 1 74 ■ 77 78 m * 80 81 ■ 82 r 83 ■ 84 BS 86 87 88 W « - \ 90 - .«le sr m ie grafik, ki je v Parizu pripadal skupina pladneristov (Čari, 1853—1919), 53. italijanska proletarska pesnica ie pisateljica (Ada, »Usoda«), 55. osnovanje nove zadruge pri čebelah, ko matica s skupino delavk zapusti panj, 56. nacionalistična, kontrarevolucionarna vlada v Ukrajini in Beili Rusiji v letih 1917 do 1919, 58. lijak, 59. otroška zabava, 61. pripravnik, 64. že umrli slovenski simfonični in zborovski skladatelj in publicist (Srečko, »Posvetitev noči«), 67. župan v Ilirskih provincah, 68. veliko jezero v Etiopiji, 69. kazalni zaimek, TO. začetnici najveČ- hrvašfci (Igor), dramatika, 71. ameriška filmska igralka (Sandra), 72 kraj na Bavarskem zahodno od jezera Cbdemsee, 74. hrast z zelo hrapavo skorjo in bodičasto želodovo skledico, 75. grobo srbsko sukno, 77. prva perioda, starorimske države, TO. sodobni vodilni gledališki 80. žužkojedec, 83. irr cista Vidmarja, 84. ska fiilmska. in igralka (Spela), 85. književnik in filozof, eden od voditeljev »skupine 98« (Mi-guel de, »življenje Don Kiho-ta in Sarača«), 87. pripadnik naprednega * kulturnega gibanja v dobi renesanse od 14. do 16. stoletja, 89. podol- publi- sloven- Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v sobotnem Delu 21. februarja, je prišlo 860 rešitev. Žreb Je razdelil nagrade takole: 1. nagrada (150 din): Silvan Pahor, Delpinova 11, 66000 Nova Gorica 2. nagrada (100 din): Vincencija 61000 Ljubljana Slaviček, Bogišičeva 3, 3. do 7. nagrado (po 50 din) prejmejo: Anton Smon, 61853 Borovnica Marta Pristovnik, Regentova 10, 62000 Maribor Janko Podobnik, Mladinska 1, 66000 Koper Anton Letonja, čečovje 57 D, 62390 Ravne na Koroškem Dragomir Jordan, Kidričevo naselje 22, 66230 Postojna V 53. ŠTEVILKI KIHA JE ZA NAGRADNI VLOŽEK RAZPISANIH POL MILIJONA STARIH DINARJEV. ČIMPREJ POŠLJITE REŠITVE! govaita posoda za krmljenje živine, 90. sodobna avstrijska pisateljica (Annemarie, »De-sirče«). ^ NAVPIČNO: 1, ministrski predsednik Malte (Dominic), 2. starogrški pesnik lahkotnih ljubezenskih in pivskih pesmi, 3. plod rastlin iz družine mebuljnip, 4. ime starejšega slovenskega telovadca Štuklja, 5. sodobni nemški skladatelj in dirigent (Werner, »Čarobne gosli«), 6. različna soglasnika, 7. danski književnik, ki se je proslavil s pesmimi v jyllamdskem narečju (Jeppe, 1866—1930), 8. jedilno orodje, 9. začetnici francoskega romantičnega književnika (»Nesrečniki«), 10. etiopski plemiški naslov, 11. največje severno jadransko pristanišče, 12. največje jezero na Madžarskem (originalno), 13. razteleševalec, 15. umrli ameriški filmski igralec (Alan), 16. glavni števnik, 19. prikazen, 20. nezoran pas med njivami, 23. najvišje gorovje Evrope, 24. papeška palača v Rimu, 25. reka .v SZ, desni pritok Volge, 30. razsodišče v nesodnih sporih, 33. zaščitna naprava pred strelo, 34. znak enakosti v matematiki, 37. naslov nekdanjih tatarskih in mongolskih vladarjev, 39. oborožena tatvina, 4SI. židovsko moško ime, 45. angleško svetlo pivo, 46. ime sovjetskega šahovske- ga velemojstra Petrosjana, 48. tekočina v žilah, 49. italijansko mesto v Piemontu, znano po penečih se vinih, 50. največje naselje na Pohorju, 52. odsek v geometriji, 54. ime predsednika Ugande Amina, 55. ime naslovnega junaka romana Washing-toma Irvinga (...van Winkle), 57. tiskarska zvezdica, 58. upravno središče švicarskega kantona Ticino ob jezeru Lago Maggiore, 60. pripadnik napadalnih oddelkov Italijanske vojske v prvi svetovni vojni in po njej, 61. plastovit oblak podolgovate oblike v višjih zračnih plasteh, 62. gosta, močno gla-jesna tkanina iz svile, 63. drugo največje mesto Kanade ob jezeru Ontario, 64. četrtmi-lijonsko iraško središče pokrajine z naftnimi polji, od koder vodi plinovod v Haifo, 65. podaljšek hrbtenice pri nekaterih živalih, 66. gospodarsko in kulturno središče Cerkljanskega, 73. obvodna cvetlica iz družine zlatic, 74. industrijski kraj ih občinsko središče v Bosanski Krajini, 76. manjša užitna morska riba iz skupine zobatcev, 78. kratica mednarodne organizacije za pomoč beguncem, TO. pritlikav konj, 81. Cimosov avto, 84. zorana zemlja, 86. sosednji črki abecede, 88. avtomobilska oznaka italijanskega mesta Messina. festivalna dvorana bled od 13.dc 23.marca 1976 razstava in prodaja VAŠ DOM 76 * POHIŠTVO DEKORATIVA * GOSPODINJSKI STROJI razstava bo odprta vsak dan od lO. do 18. ure, i d i v nedeljah murila S) S S S) Si 5 9 8 a s s» s s s s s .s s $ s si 6 s s s $ $ s si $ s § s •S a založba mladinska knjiga K opozarjamo na najnovejši priročnik z uporabnimi nasveti ža vse starše, ki imajo takšne ali drugačne težave s svojimi malčki: Bruno Bettelheim: POGOVORI Z MATERAMI Ugledni pedagog in psiholog je v tem svojem najpomembnejšem delu nazorno spregovoril o vseh neizogibnih težavah, s katerimi se prej ali slej morajo spoprijeti vsi mladi starši. Predvsem daje vrsto nasvetov, kako naj starši sami preučijo položaj, kadar se glede, svojih otrok znajdejo v težavah. Nato si bodo lažje pomagali sami. POGOVORI Z MATERAMI so • namenjeni vsem tistim staršem, ki so prebirali priročnike, pa so ugotovili, da te knjige s svo-jimi nasveti docela ne Ustrezajo njihovim težavam in izkušnjam z otroki. Pisec se je pogovarjal z vrsto zaskrbljenih mater, najzanimivejše pogovore pa je nato pripravil za knjižno objavo: — Kahlica in hranilniček . — Za kaj je učenje? — Uporniki v pajacih — Vzgoja po knjigi — Kaj je ljubezen? — Džungla na dvorišču in še 15 tematsko zaokroženih poglavij! V platno vezana knjiga šteje 242 strani in -velja 118 din. POGOVORE Z MATERAMI lahko kupite v vseh knjigarnah, knjigo pa lahko tudi naročite: pri zastopnikih in poverjenikih in šolah, pri akviziterjih ali s priloženo naročilnico tudi neposredno pri založbi Mladinska knjiga. Oddelek za prodajo po pošti/ Ljubljana, Titova 3. — -------------------—-------- NAROČILNICA (Delo — 1) Podpisani (a) stalno bivališče zaposlen (-a) pri št. osebne izfc. Izdane od <§£ $ & & s $ & <§š & & & I & & & letnica rojstva naročam knjigo POGOVOR! Z MATERAMI. Ceno 118din bom poravnal(a) takoj po prejemu računa in položnice. Datum; Podpis: & Razpisna komisija pri SLOVANSKI KNJIŽNICI V LJUBLJANI Gosposka ulica 15 razpisuje delovno mesto RAVNATEUA Poleg splošnih pogojev mocra kandidat izpolnjevati še tele: da ima visokošolsko izobrazbo humanistične sme- ri, da je višja bibliotekar ali bibliotekar z večletno prakso ali da je priman znanstveno - publicistični delavec. Kandidat mora imeti moralnopolitične kvalifikacije v smislu družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja 30 dni po objavi. 1610 V ČASOVNI ZANKI Piše: MATJAŽ ŠKULJ Riše: ANDREJ MESOJEDEC ta, da sem ubil Mikklosa. Tega seveda ne bom priznal, toda poslušajmo, s čim mi lahko postrežete v tem pogledu.« Navab se je zbral, globoko zajel Spet sta odrevenela. Kenovo ime ¥ je bilo psovka v tem okolju. J »Nismo slišali, da bi izsledili še ¥ kakšne razbitine,« je rekel navab. J žalostno sem zmajal z glavo. »Za- . i sapo in rekel: »Nisem nameraval, da lotna ^o^a. Bil je moj? stali prija- J ? ÌÌ nu j , da telj_ Noče da bi se tako poslovil J se je to zgodilo-« , .. —"med nedovoljenim poletom- Kot da j *5 * zločinec. Rad bi nbfcaj naredil, da } manjkalo. Na vašem mestu bi pazil, ^ rroral nieeovo ime« ¥ da se ne zgodi - vsaj dokler ne bo m »Pral njegovo rnie.« ¥ kupčija sklenjena.« Navabu je bilo mučno. Herter Je ¥ »Da. Da, seveda.« Spet je zajel sa- Prevzel pobudo. J j po. »Kljub temu, kapitan — po mo- »Njegova ekscelenca ne žeh govo- ¥ ¥ iem ne želite, da bi izročil Mikklosev riti o gospodu Kitsonu.« J ¥ ¥ &++++++++++++++*++*++++*+**+++*****+++*+***+*******+********■ čeprav je našel znamenje, ki bi jih popeljalo do svetišča, je vedel, da se bo njihova usoda rasnkala drugače, če jih ne bo nihče našel. Dušan je negibno obležal. Proti večeru ge je nebo začelo nenadoma temniti. Pihal je močan veter in napeto ozračje je napovedovalo dež. Ko je že bila trdna tema, je Dušan začutil kapljo, H mn je padla na obraz. Takoj zatem pa še je dež neusmiljeno vHL Dušan, Id se je zbudil iz nezavesti, je od veselja zastokal. Naslonil »e je ob skalo in a usti lovil kaplje, Id go padale z neba. Ko si je nekoliko opomogel, je nastavil roke, v katere je prestregel vodo In jo začel hlastno piti. Slabost In omedlevica sta ga kmalu rnlnOL Odplazil se je proti Onarian in Iztoka. Ko se jima je približal, je slišal Ona risa, ki je mrmral: »Voda. Rešeni smo.« Nenadoma je Dušan zadel ob Iztoka, ki ga zaradi teme ni videi. Z Ona risom sta ga začela tresti. Iztok je počasi odprl oči in hvaležno spil vodo, ki mo jo je ponudil Onaris. Iz skal, ki jih je čez dan razbelilo sonce, se je zaradi dežja, bi je Izpareval, začelo kaditi. Noč so preživeli mimo. Ko se je zdanilo, je dež prenehal. Veliki oblaki so Izginjali v daljavi. Prikazalo se je sonce. Okrepljeni so nadaljevali pot proti svetišča. Steza, ki jih je vodila po soteski, se je začela močno vzpenjati. Dušan je pogledal goro, ld jim jo je pokazal umirajoči svečenik, ln s veseljem ugotovil, da so na pravi poti. 63. Onaris je med hojo robantil nad neumno skritimi znamenji, ki so Jih vklesali svečeniki ln tabo naznačili pot do svetišča. »Ce bi imel jaz kaj besede pri postavljanju znakov, bi jih naredil velike In lepo vidne, ne pa takšnih, majhnih in povrhu še tako skritih, da jih človek s težavo najde. Oh ja, ja pri nas, v Grčiji, je vse drugače,« je zavzdihnil Onaris. »Raje bodi tiho in varčuj moči za pot, kajti nihče ne ve, kako daleč je še svetišče,« ga je v šali pokaral Dušan. Toda še preden je Dušan končal, se je pot zopet cepila. »Prekleto!« je zasikal. Toda to pot so vklesano znamenje boginje Nehebke našli zelo hitro. Olajšano so se odpravili dalje. Po krajši boj jih je nenadoma Dušan l kretnjo roke ustavfl. Pred seboj so slišali G ledališča sconcerti KinoObvestila e ledališča ledališča SNG 6. marca, ob 19.30 — Sergej A. Najdenov: VANJU&I-NOVI OTROCI. Izven abooma-ja. Vstopnice so v prodaji od IH. do 12. ure in od 18. ure dalje (tel. 20171, 20172). Ne zamudite priložnosti, petinpetdeseta ponovitev priča o uspehu uprizoritve! Ponedeljek, 8. marca, ob 19.30 — Slavromir Mrožefc: EMIGRAN- TA. Abonma Dijaški 6 večerni in teven. Nekaj vstopnic je že v prodaji. OPERA IN BALET SNG > 19. uni — MÄNON. Izven. > 19.30 — MADAME Torek, 9. marca, ob 10. url — Bedfich Smetana: PRODANA NEVESTA. Zaključena predsta-va za razne šole. Sreda, 10. marca, ofb 19.30 — Pietro Mascagni: CAVALLERIA RDSTIGANA; Ruggiero Leoncavallo: GLUMAČI. Zaključena predstava aa Z2TP Ljubljana. Četrtek, lil. marca, ob 19.30 — P. L Čajkovski: PIKOVA DAMA.- Abonma red GH in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek 12. marca, ob 15. uri — Pietro Mascagni: CAVALLERIA RUSnCANA; Ruggiero Leoncavallo: GLUMAČI. Zaključena predstava «a razne šole. Sobota. 13. marca, ob 19. url — Gioacchino Rossini: SEVILJSKI KRIVEC. Izven. Vstopnice so v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Sobota, 8. marca, ob 19.30 — N. Simon: "VEČNA MLADENIČA — za abonma sobota. Nedelja, 7. marca, ob 10.30: VAŠA MATINEJA — »TIHO SE MED PRSTI CAS PRELIVA«, recital, poezije slovenske pesnice in gledališke igralke Mile Kačičev« v počastitev dneva žena. Ponedeljek, 8. marca, ob 19.30 — I. Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI — za abonma kol. E. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Sobota, 6. marca, ob 14.30 — Barfllet in Gredy: 40 KARATOV (komedija) — gostovanje v Novem mestu. Nedelja. 7. marca, ob 18. ort — K. Eidam: OSTRSKOVE DO- GODIVŠCINE — mladinska igra aa izven. GLEDALIŠČE PEKARNA Sobota, 6. marca, ob 20. urt: MANIEFEST TDSLNE. Nedelja, 7. marca, ob 20. uri: MANIFEST TIŠINE. Gostovanje skupine NOMENKLATURA z intermedijalnim gledališkim dogodkom Manifest tišine. Organizacija Forum. tek predstav! Gledališče Pekama, Tržaška 15 (dvorišče) nasproti Tobačne tovarne. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave pri blagajni gledališča. Študentje hnajo 50-odstotel popust. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA MARIONETE, Levstikov trg Z Sobota, 6. marca, ob 10. in 15. uri: Kristina Brenkova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA — priredba Matija Po premieri 12. dec. 1975 in po že 78. uprizoritvah doslej bosta to dvanajsti in trinajsti predstavi za izven v tej sezoni. Igrica je primerna za vse staro-.sti otrok. ROČNE LUTKE, Resljeva c. 36 Obiskovalce obveščamo, da v gledališču ROČNIH LUTK iz tehničnih razlogov zaradi obnovitvenih del dvorane nekaj časa ne bo predstav. Obiskovalce izven predstav obveščamo, da smo uvrstili v program še dve izven predstavi DEKLICE DELFINE, in sicer danes v soboto, dne 6. marca 1976 ob 10. is 15. url. Predprodaja vstopnic za današnjo dopoldansko predstavo ob 10. url DEKLICE DELFINE je pol ure pred začetkom predstave pri blagajni MARIONETNEGA gleda- DEKLIGE DELFINE ob 1EL uri pa je predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure v upravi gledališča, Resljeva c. 36 in pol ure pred za-četkom predstave pri blagajni MARIONETNEGA gledališča. Rezervacije vstopnic so od 10. do 12. ure po tel. št.: 312-020. ©go, m Pionirski dom PIONIRSKA KNJIŽNICA Komenskega 9 Sobota, 6. marca, ob 11.30: »GOVOREČE DREVO«. Ura pravljic za otroke od 8. do 10. leta. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 6. marca, ob 16. uri — Müsset: LORENZACCIO. 1. šolski abonma. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 6. marca, ob 19.30 — I. Cankar: HIŠA MARIJE POMOČNICE. red sobota. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR Sobota, 6. marca, ob 12. uri — M. Vučetič: LIZIKA — monodrama z Mileno Muhičevo v obratu družbene prehrane Tovarne dušika Ruše v počastitev dneva žena. Ob 15. uri — Lortzing: CAR EN TESAR — za red TJ in Izven. Ob 19.30 — Shakespeare: RIHARD II. *— za žene Splošne bolnišnice Marbior ob dnevu žena. Nedelja, 7. marca, ob 16. uri — M. Vučetld: LIZIKA — monodrama z Mileno Muhičevo v tovarni Lisca Sevnica v počastitev dneva žena. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sobota, 6. marca — Ivo Bmčič: MED ŠTIRIMI STENAMI (Pavel — Ivo Barišič). Snemanje za TV v studiu v Ljubljani. Režija: Janez Povše. TV reali- zaclja: Janez Drozg. Nedelja, 7. marca — Ivo Bračič: MED ŠTIRIMI STENAMI (Pavel — Ivo BariSič). .Snemanja aa TV v studiu v Ljubljani. Režija: Janez Povše. TV realizacija: Janez Drozg. Vse obiskovalce' gledališča obv©-' ščamo, da se v četrtek, 11. marca začne GORIŠKO SREČANJE MALIH 'ODROV 76 v znamenja jubilejne 20. sezone Primorskega dramskega gledališča. Prireditev, ki praktično združuje vsa slovenska gledališča s produkcijo predstav na w«Hh In eksperimentalnih odrih, poteka v treh krogih: od 11.'do 15., od 19. do 21. ter od 25. do 28. marca. Poleg slovenskih predstav sodelujejo še Narodno pozorište iz Sarajeva s uprizoritvijo znane monodrame Josipa Pejakoviča »OJ, življenje«, Jugoslovansko dramsko pozorište !z Beograda, Teatar UD iz Zagreba in Teatre Nuova Edizlone Iz Bologne. O spremnih prireditvah SREČANJA bomo gledalce obvestili pravočasno, vse ostale informacije o abonmaju, posa-. meznih ogledih ter o programa lahko dobite v upravi gledališča (tel. 22 020). oncerti .oncerti V ponedeljek, 8. t. m. prireja Slovenska filharmonija v 1 delovanju z Glasbeno : dino Ljubljane mladinskih koncertov z višje razrede letk in srednje šole: ob li. url za :. m. prireja inija v «o-eno mia-ciklus iv za n srednje šole Novo mesto, ob 15. uri — šola za milidnike-kadete in vzgojiteljska šola, 'ob 16JO šola za medicinske sestre in osnovna šola Jože Moškrič. Na programu ob 11. uri in 16.30 Dukas, Cmošolec, Debussy, Nokturni in odlomki Berliozove Fantastične simfonije, ob 15. uri Dukas, Cmošolec in Debussy, Nokturni, Orkester in ženski zbor SP vodi Uroš Lajovic, komentira Marko Studen. Vstopnice. so od- SPORED ZA SOBOTO KINOTEKA. Miklošičeva c. 28: ob 16. liri: amer. barv. film GULLIVEROVA POTOVANJA. Režija: Čačk Sher. Glav. vi.: Kewin Mathews, June Thöbum, Basil Sidney, Lee Patterson — program filmov za otroke. Ob 16. in 20. uri: amer. barv. film JEZDECA NA ZAHOD. Režija: John Ford. Glav. vi.: James Stewart. Richard Widmark, Shirley Jones — program vestema. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo. Prosimo cenjene obiskovalke in obiskovalce, da ne zamujajo KINO UNION: ob 15., 17. in. 19. uri amer. barv. CS dokumentarni film TA ČUDOVITA BITJA. »Zlati globus« filmske kritike kot najboljši film ZDA! Scenarij, kamera, montaža, izbor glasbe in režija: Jamie Uys. Kratki film. »Pahljača sv. Jakoba«. Prikazan na letošnjem FEST. Ob 21.30 IX. kabaret POD PAVLIHOVO MARELO z Marjanom Kraljem. Sodelujejo: pevka Lena Kohont, pianist Borut Lesjak. humorist Vinko Simek in gledališki igralec Niko Goršič-Pif. Predpremiera amer. barv. CS filma — grozljivke ŽRELO (Jaws). PTOd.: Universal. 1975. Glasba: John Williams. Fotografija: BiH Butler. Podvodni posnetki in sekvence z molskimi psi: Rexford Metz in Valerie Taylor. Scenarij: po lastnem romanu Peter Benchley. Režiser: Steven Spielberg. Glav. vi.: Roy Scheider, Robert Shaw, Richard Dreyfuss. Lorraine Gary in druei. Vstopnice so razprodane! KINO KOMUNA: švedski barv. W film — drama PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. Prod.: Cinematograph, 1973. »Zlati globus« kot najboljši tuji film. prikazan v ZDA. FEST 76! Kamera: Sven Nykvist. Scenarij in re- 17.. 19. VOJNA Prod.: Pa-Max žija: Ingmar Bergman. Glavne vi.: Liv Ullmann, Erland ‘Jo-sephseh, Bibi Andersson. Jan Malms j 5 in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 18. in 21. uri. Zaradi dolžine filma zvišane cene! Film ni primeren za otroke! Ob 10. url MATINEJA franc, barv. W biografskega filma EDITH FIAF. Glasba: pesmi iz repertoarja BđLifc PLaf. KINO VIC: franc. barv. W komedija KAM S TRUPLOM?. Prod.: Corona, 1975. Scenarij in režija: Georges Lautner. Glav. vi.: Jean Le- . febvre, Mlou-Miou. Bernard Me-nez in drugi. E Predstave ob 16., 21. uri. KINO SISKA: amer. barv. SREÒA (Warlock) ramount, 1969. Steiner. Scenarij in režija: Edward Dmytryk. Glav. vi.: Richard Widmark, Henry Fonda, Anthony Quinn in drugi. Tednik št. 9. Predstave ob 16., 18.15 in 20.30. Zvišane cene. KINO SLOGA: amer. barv. W film — komedija UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY! Prod.: Paramount, 1954. Scenarij in režija: Norman Tau. rog. Glav. vi.: Jerry Lewis, Dean Martin, Janet Leigh in drugi. Tednik št. 8. Predstave ob 16., 16. in 20. uri. Vstopnice prodajamo ure pred začetkom prve predstave. OTROŠKI, KINO MOJCA: amer. komedija STANUO IN OLIO — VEČNI NERODI. Glav. vi.: Stan Laurell in Oliver Hardy. Predstave ob 14.30. 16.15 in 18. url. Vstopnice samo pred začetkom prve predstave. KINO KRIŽANKE: amer. barv. krim. fHm UBIJTE CHAKLEYA WARR3K3KA, ob 16. in 20. uri. Režija: Don Siegel. Igrajo: Walter Matthau, Felicia Farr, Joe Don Baker, John Vemon, Andy Robinson, Sheree North. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: amer. barv. pust. film Taraa-novih pustolovščin TARZAN IN SIRENE (Tarzan and the Mermaids), ob 16. uri. Režija: Kurt Neuman. Igrata: Johnyy Weissmuller, Brenda Joyce. Ital.-špan. barv. pust. Cim GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA (U pirati dell' Isola Verde), ob 18. in 20. trii. Hrvatski podnaslovi. Režija: Ferdinando Baldi. Igrajo: Dean Reed, Alberto de Mendoza, Annabella Incontrerà. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO ZALOG: hangkonško-amer. barv. karate CS film V ZMAJEVEM GNEZDU (Enter the Dragon), ob 20. uri. Režija: Robert Clouse. Igra. ta: Bruce Lee in John Saxon. Mladini do 1Ä. leta ni primerno! KINO SVOBODA — DOLGI MOST: amer. burleska STAN IN OLIO — BISERA SMEHA, ob 17. uri. Amer. barv. CS pust. spektakel UPORNIKI, ob 19. uri. KINO ČRNUČE: amer. risanka DETELJ NAGAJIVČEK, ob L7. uri (mladinska predstava). KINO SAVLJE: amer. barv. CS film NE ODNEHAJ IN SE ENKRAT POIZKUSI, ob 19.30. KINO VRHNIKA: franc. barv. W kriminalka MOČNEJŠI OD STRAHU, ob 17. uri. Amer. barv. CS film HOLLYWOODSKI FRIZER, ob 20. uri. -KINO BOROVNICA: franc. barv. W kriminalka MOČNEJŠI OD STRAHU, ob 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: amer. barv. 'krim. film YAKUZA, ob 16., 16. in 20. uri. Premiera amer. barv, krim. filma PIRATI V METROJU, ob 22. uri. V gl. vlogi: Walter Matthau, Robert Shaw. KINO TRŽIČ: ital .-amer. barv. krim. film DOLGA ROKA MAFIJE, ob 18. in 20. uri. KINO DOM — KAMNIK: amer. barv .pust. film EN VLAK ZA DVA KLATEŽA, ob 16. in 20. uri. Nem. barv. erotična komedija KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI, ob 18. Tiri. KINO DOMŽALE: amer. barv. film ZANDYJEVA NEVESTA, ob 16. in 20. tiri. JONO RADOMLJE: angl. barv. film SIROTA IZ LOWOODA, ob 19. uri. KINO MENGEŠ: amer. barv. film MOŽ Z VZHODA ob 19. uri. KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. film MAGIČNA PAJČEVINA, zb 15. url. Nem.-jug. barv. CS film WI-NETOU (I. del), ob 1/7. in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. film NOČNA GIBANJA, ob 18. in 20. uri. KINO DOVJE: franc. barv. film VLOMILEC. KINO KR. GORA: amer. barv. film atfi'EZA SLONOV. KINO RADOVLJICA: amer. barv. vojni film ZLOMLJENA KRILA, ob 18. in 20. uri. KINO BLED: japoo. barv. rasam film OBUTI MAČEK, ob 16. tiri. Amer. film TARZAN IN AMAZONKE, ob 20. uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: angl. barv. film KAJ POLEŽU-JES — RECI KAJ. ob 1/7. in 19 uri. KINO SVOBODA O — TRBOVLJE: amer.-ital. vestem KARAMBOLA, ob 19. uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. krim. film UMORI V ULICI MORGUE. ob 18. in 20. uri. KINO DEL. DOM — ZAGORJE OB SAVI: kino predstav ne bo zaradi proslave ob dnevu žena. KINO ROGAŠKA SLATINA: franc barv. avanturistični film ZORO, ob 17. in 19.30. KINO VRANSKO: amer. barv. komedija ZDAJ GA VTDIŠ. ZDAJ GA NE VIDIŠ, ob 19. uri. KINO PARK — MURSKA SOBOTA: amer. barv. risanka POPAJEVA NOVA SERIJA, ob 16. in 18. uri za ježkov klub Jugobanke. Vstop z izkaznicami ježkovega kluba je brezplačen. Ob 20. uri gledališka REDNI KINO VELENJE: . amer. barv. kriminalka ŽELO, ob 17.30 in 19.30. KINO ŠOŠTANJ: ital .- jug. zgod. drama BRONTE, ob 19.30. KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI NOVI GORICI: amer. barv. film JAMES BOND 007 — ŽIVI IN PUSTI UMRETI. ob 18. in 20. uri. KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film MISTER MA-JESTIK, ob 18. in 20. uri. KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18. in 20.16 kanadska barv. drama DUDDY VISOKO LETA. Režiser: Ted Kotcheff. V glav. vi;: Richard Dreyfuss, Micheline Lanetot. KINO UNION: ob 10. uri matineja s amer. barv. W fantast, filmom ZELENO SONCE. Režiser: Richard Fleicfaer. V glav. vi.: Charlton Heston, Edward G. Robinson. Leigh Taylor-Young. Ob 15.30, 17.45 in 20. uri hong-komg. barv. CS pust. Cim KARATE — JEKLENI MLADENIČ. KINO PARTIZAN: zaradi renoviranja do nadaljnjega zaprt! KINO UDARNIK! ob 10. uri matineja s amer. barv. vesternom JOE Ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. W pust. film GROZOTE BELE ZARJE. Ob 22. uri premiera amer, barv. komedije DVA DETEKTIVA. Re. žiser: Richard Rush. V glavnih vi.: Alan Arkin, James Caan. KINO POBREŽJE: ob 17. in 19. uri amer barv. drama VOJNA ZARADI LOLLY MADONE. vadio I Maribor 8.00 Sobotno dopoldne; 9.00 Glasbeni radiogram; 13 J5 Novice; 13.20 Turistični napotki v nemščini in zabavna glasba; 1550 Prijetno popoldne .vam želijo; 16.45 Igrajo revijski orkestri; 17.00 Dnevnik; 17.15 Obvestila; 17.20 Na tekočem traku iz stu- dia 3; 17.50 Reportaža dneva — Stanka Horvat: Otroške jasli; 18.00 Štiri operne , arije izvajajo Slavni pevci; 18.30—19.00 Jam v soboto (Igor Založnik). SPORED ZA NEDELJO DNO UNION: film o živalih v puščavah m pragozdovih južne Afrike TA ČUDOVITA BITJA. Dobitnik »Zlatega globusa« ameriške film. ske kritike. PEST 76! »Najboljši film, ki ga je gledala Evropa zadnjih deset let...« (M. Cousteau, Pariš Match). Scena-rij, kamera, montaža, izbor glasbe (Čajkovski. Brahms in drugi) in režija: Jarme Uys. Kratki film »Pahljača sv. Jakoba«. Predstave ob 16.. 17., 19. in 21. uri. Vse šole in delovne orgairiza- prikazovati ta film i rite dopoldanske oglede po znižani ceni od 10. t. m dalje. Telefonirajte nam na št. 20-075 ali 20-835! DNO KOMUNA: Šved. barv. W film PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. Prod.: Cinemafograph, 1973. Prikazan na letošnjem PEST! Kamera: Sven Nykvist. Scenarij in- režija: Trtgmar Bergman. Glav. vi.: liv Ullmann, T-iriand Josephson, Bibi Andersson, Jan Malmsjd in drugi. Brez tednika! Predstave ob 15., 18. in 21. uri. Zaradi dolžne filma zvišane cene. Ni primemo za otroke! Ob 10. uri MATINEJA franc. barv. biografskega filma EDETH PLAF. Zadnjikrat! DNO VIC: franc, barv. W komedija KAM S TRUPLOM. Prod.: Corona, 1975. Scenarij in režija: Georges Lautner. Glav. vi.: Jean Le- febvre, Miooi-Mrou. Bernard Mence in drugi. ’Brez tednika! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. DNO SISKA: amer. barv. vojni vestern VOJNA SREÒA (Warlock). Produkcija: Paramount, 1959. Glasba: Mat Steiner. Scenarij in režija: Edward Dmytryk. Glav. vloge: št. 9. 18.15 in 2080. DNO SLOGA: amer. barv. W film - kome-dija UŽIVAJ ŽIVLJENJE JER-KY! Prod.: Paramount/ 1954. rij in režijac Norman Tau-rog. Glav. vL: Jerry Lewis, Dean Martin, Janet Leigh in drugi. Tednik št. 8. Predstave ob 16., 16. in 20. uri. Vstopnice prodajamo uro pred KINO MOJCA: amer. komedija STANLIO IN OLIO — VEČNI NERODI. V glav. vi.: Stan Laiurell in Oliver Hardy. Predstave ob 1480, . 16.16 in 18. uri. Vstopnice samo pol ure pred začetkom prve KINO KRIŽANKE: amer. barv. krim film UBIJTE CHAELEYA WARRICKA, ob 18. in 20. uri. Režijar Don Siegel. Igrajo: Walter Matthau, Felicia Farr, Joe Don Baker, John Vernon, Andy Robinson, Sherre North. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. KINO TRIGLAV: amer. pust. film Tarzanovih pustolovščin TARZAN IN SIRENE (Tarzan and the Mermaids), ob 16. uri. Režija: Kurt Neuman. Igrajo: Johnny Weismtiller, Brenda Joyce. Johnny Sheffield. Ital.-špan. barv. pust. film GUSARJI Z ZELENEGA OTOKA (H pirati deli' Isola Verde), ob 16. in 20. uri. Hrvatski podnaslovi. Režija: Ferdinando Baldi. Igrajo: Dean Reed. Alberto de Mendoza. Annabel!» Incontrera. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO ZALOG: hongkonško-amer. barv. CS karate film V ZMAJEVEM GNEZDU (Enter the Dragon), ob 19. uri. Mladini do 16. leta film ni primeren! Režija: Robert Clouse. Igrata: Bruce Lee in John Saxon. KINO SVOBODA — DOLGI amer. burleska STAN EN OLIO — BISERA SMEHA, ob 16. uri. Amer. barv. CS pust. spektakel UPORNIKI, ob 18. uri. KINO ČRNUČE: amer. vestem SEDMERICA JEZDI, ob 17. uri. KINO SAVLJE: amer. barv. CS film. NE ODNEHAJ IN SE ENKRAT POIZKUSI, ob 19. uri. KINO VRHNIKA: ital, barv. CS film UBOJI NA VIKENDU, ob 16. tiri. Jugosl. barv W erotična komedija POLENOV PRAH, ob 17. uri. Franc. barv. W kriminalka MOČNEJŠI OD STRAHU, ob 20. uri. KINO BOROVNICA: franc. barv. W kriminalka MOČNEJŠI OD STRAHU, ob 17. uri. KINO BEVKE: ital, barv. CS tli» UBOJI NA VIKENDU, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: amer. barv. film ZAiNDTJEV A NEVESTA, ob 18., 17. in 19. uri. KINO RADOMLJE: angl. barv. film SIROTA IZ LOWOODA, ob 15.. 17. in 19, uri. KINO MENGEŠ: amer. barv. film MOŽ Z VZHODA, ob 15., 17. in 19. uri. KINO CENTER — KRANJ: Šved. barv. risani film BUČKO GROM, ob 10. uri. Amer barv. krim. film YAKU-ZA, ob 15., 17. in 19. uri. Premiera ital .-franc, barv. filma AMAZONKE, ob 21. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: nem. barv. erotična komedija KAKO TO POVEDATI SVOJI HČERKI, ob 16. in 18. uri. Film ni primeren za otroke! Premiera nem. barv, glas, filma MOJ PRIJATELJ HEINTJE. ob 20. uri. KINO TRŽIČ: amer. barv. pust. film FOSE1-DONOVA AVANTURA, ob 15., 17. in 19. uri. KINO DOM KAMNIK: amer. barv. vestem ZLOMLJENA PUSCKJA. ob 15. in 19. uri. Amer. barv. pust. film AVTOMOBIL SMRTI, ob 17. uri. KINO KRVAVEC: ital. barv. krim. film PAJKOVO OKO, ob 16. uri. KINO RADIO — JESENICE: nem.-jug barv. CS film Wl-NETOU (I. del), ob 17. in 19. uri. KINO PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. risanka MAGIČNA PAJČEVINA, ob 10. uri. . . Amer. barv. film NOČNA GIBANJA ob 18. in 20. mi. KINO DOVJE: amer. barv. film STEZA SLONOV. KINO KR. GORA: ital. barv. film KRVAVI BRATJE. KINO- RADOVLJICA: japon. barv. risani film OBUTI MAČEK, ob 10. uri (matineja). Amer. film FRANKENŠTAJN MLAJŠI, obl 16. uri. Amer. barv. vojni film ZLOMLJENA KRILA, ob 18. uri. Amer. film TARZAN IN AMAZONKE ob 20. uri. KINO BLED: Japon. barv. risani film OBUTI MAČEK, ob 14. uri. Prane. barv. film ODKUPNINA, ob 16. uri. Amer. film TARZAN IN AMAZONKE, ob 18. uri. Amer. barv, film SERIF IZ DRŽAVE TENNESSEE, ob 20 KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: angl. barv. film KAJ POLEŽU-JES — RECI KAJ, ob 17. in 19. uri. KINO SVOBODA H — TRBOVLJE: amer.-ital. vestem KARAMBOLA, ob 17. in 19. -uri. KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: amer. krim. film UMORI V UUCI MORGUE. ob 18. in 20. uri. KINO ČRNOMELJ: amer. akcijski film SIN POGLAVARJA MASAJEV, ob 17. in 20. uri. KINO DEL. DOM — ZAGORJE OB SAVI: amer. barv. vestem FRESTEJ SVOJE NABOJE, ob 15. uri. Domači barv. film — družbena drama HLSA, ob 17. in 19. uri. KINO ROGAŠKA SLATINA: franc. barv. avanturistični film ZORO, ob 17. in 19.30. KINO VRANSKO: amer. barv. komedija ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ, ob 17. uri. KINO PARK — MURSKA SOBOTA: amer. barv. risanka POPAJEVA NOVA SERUA, ob 16. url. Amer. barv. CS film DVA KORAKA ZUNAJ ZAKONA, ob 16. in 20. uri. KINO GLEDALIŠČE: nem.-Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA ob 10. uri. KINO ŠOŠTANJ: amer. znanst. fantastična drama DAN DELPINOV, ob 17. in 19.30. KINO SOČA — NOVA GORICA: amer. barv. film LASSIE SE VRAČA, ob 10. uri. . Amer. barv. film NEZGREŠLJIVI SANGO, ob 16. uri. Amer. barv. film MISTER MA-JESTIK, ob 18. m 20. uri. KINO SVOBODA — ŠEMPETER PRI NOVI GORICI: amer. barv. film JAMES BOND 007 — ŽIVI IN PUSTI UMRETI, ob 16., 18. in 20. uri. KINO GLEDALIŠČE: ob 15.45, 18. in 20.15 kaj-ifl/L<3ra. barv. drama DUDDY VISOKO LETA. Režiser: Ted Kotcheff. V glav. vi.: Richard Dreyfuss, Micheline Lanetot. KINO UNION: ob 15.30, 17.45 in 20. uri amer. barv. CS zgod, spektakel QUENTIN DUKWARD. Režiser: Richard Thorpe. V glav. vi.: Robert Taylor, Kay " * “ KINO PARTIZAN: zaradi renoviranja do nadalj- • njega zaprt! KINO UDARNIK: ob 10., 15.30, 17.46 in 20. url amer, barv. komedija DVA DETEKTIVA. KINO POBREŽJE: ob 10., 17. in 19. uri amer. barv. komedija ZAKAJ TE MOŽ PUŠČA SAMO? V glav. vlogah: Barbra Streisand, Michael Sar- KINO SELNICA OB DRAVI: ob 16. uri angl. CS krim. film DOBER POSEL V ITALIJI. Režiser: Peter Collinsom V glav. . vi.: Michael Caine. Noel Coward. padÉG I Maribor 11.00 Ljudje ob meji; U 30 Obvestila, zabavna glasba in reklame; 11.45 Novčič v Jugotono-vem glasbenem avtomatu; 12.00 Mariborski feljton; 13.15—16.00 Želeli ste — poslušajte! K GALERIJA ARS Ljubljana, Miklošičeva 40, raz. stava risb Tomaža Kvasa. Po želji okvirjamo v zlate in metalne okvire. V prodaji holandske vodotopne barve za les (pohištvo), fasade (stene) v osmih odtenkih: Etateks. GALERIJA LABIRINT Ljubljana, Trg revolucije, odprta je razstava slik mariborskega akademskega slikarja Zmaga Jeraja. Naprodaj nekaj slik starih mojstrov. Velika izbira lepih keramičnih izdelkov, primernih za mala darila. GALERIJA ARS II Maribor, Gosposka 26, še nekaj dni razstava tapiserij Cvetke Miloš. KNJIGARNA MK Slovenj Gradec, razstava akvarelov akad. slikarja Mihe Maleša. KNJIGARNA MK Velenje, prodajna razstava sodob. VIŠJA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana, Titova 102 objavlja OBVESTILO za kandidate, ki bodo morali za vpis v višjo upravno šolo, opravljati preizkus znanja. Višja upravna šola v Ljubljani daje v dveletnem študiju zaključeno višjo izobrazbo za upravno delo v operativi na upravnih referentskih mestih v javni ali poslovni upravi, študij je organiziran v dveh oddelkih: A. SPLOŠNI ODDELEK B. ODDELEK ZA STATISTIKO IN AOP (avtomatsko obdelavo podatkov) V splošnem oddelku se študenti v II. letniku lahko odločijo za usmeritev v javno upravo ali poslovno upravo. V smeri javna uprava se lahko odločijo za posebno usmeritev davčna uprava, za katero je na razpolago več štipendij različnih občin. Za izredne študente bo šola organizirala v okviru splošnega oddelka posebno usmeritev za izobraževanje kadrov na področju informacijsko dokumentacijske dejavnosti in drugih področij družbenega sistema informiranja. Sprejemni pogoji so enaki za redne in izredne študente. Kot izredni študent se lahko vpiše, kdor je v delovnem razmerju hli kdor se iz upravičenih razlogov ne more udeleževati pouka kot redni študent. Diplomant višje upravne šole dobi naziv: višji upravni delavec, oziroma: višji upravni delavec — statistik. Diplomanti višje upravne šole lahko nadaljujejo študij na ustreznih fakultetah na drugi visokošolski stopnji (pravna fakulteta, ekonomska fakulteta, fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, visoka šola za organizacijo dela Kranj, VEKS Maribor). I. V višjo upravno šolo se lahko vpiše: a) brez preizkusa znanja — kandidat, ki je končal srednjo šolo, ki traja najmanj 4 leta z zaključnim izpitom — kandidat, ki ima poleg poklicne šole z zaključnim izpitom končano še 2-letno delovod-sko ali podobno šolo — kandidat, ki ima srednjo politično šolo s zaključnim izpitom b) kandidat, ki nima spričeval ali drugih dokazil o zahtevanem znanju iz tč. a) se lahko vpiše v šolo, če poprej opravi preizkus znanja, s katerim dokaže, da obvlada temeljna znanja za študij na šoli. n. Preizkus znanja obsega predmete: — slovenski oziroma narodni jezik (pismeno in ustno) — matematika (pismeno) — zgodovina (ustno) — splošni test (pismeno) in. Preizkusi znanja bodo v septembru. Pripravljalni tečaj bo za kandidate, ki se za tečaj posebej prijavijo v drugi polovici junija z nadaljevanjem v prvi polovici septembra. O začetku pripravljalnih tečajev in preizkusov bodo prijavljeni kandidati posebej obveščeni. IV. Kandidati za vpis se prijavijo z obrazci (prijavnicami), ki jih dobijo na višji upravni šob. Prijavi priložijo originalno spričevalo ali overjen prepis o končani šoli, kratek življenjepis in uprayni kolek za 2.— din. Kandidati za študij ob delu priložijo prijavi tudi potrdilo o zaposlitvi. Kandidati za vpis se morajo priglasiti v naslednjih rokih: — kandidati pod tč. I/a (brez preizkusa znanja) do 31. avgusta 1976, izjemoma do 20. septembra 1976, če končajo srednjo šolo v letu 1976 — kandidati pod tč. I/b (s preizkusom znanja) najkasneje do 31. julija 1976. Kandidati za študij ob delu se priglasijo v navedenih rokih v Ljubljani na sedežu višje upravne šole, Ljubljana, Titova 102 ali pri tistih delavskih univerzah, ki organizirajo oddelek za študij ob delu. O sprejemu v šolo in sprejemnih pogojih odloča na podlagi predloženih listin odbor za študentska vprašanja. O sprejemu ali odklonitvi prejme kandidat pismeno obvestilo. Vtl. Preizkus znanja delajo kandidati pred komisijo, ki presodi kandidatovo vnanje in sposobnosti po skupnem uspehu pismenih izdelkov in ustnih odgovorov iz preizkusnih predmetov. Predsednik komisije objavi kandidatu po končanem celotnem preizkusu, ali je preizkus znanja opravi] pozitivno ali ne. Kandidat, ki je prt dveh pismenih preizkusih oce-njen negativno, je odklonjen in ni pripuščen k ustnim * " Kandidat ne mdre ponavljati preizkusa znanja pred potekom enega leta. Informacije daje referat za študentske zadeve na višji upravni šoli, 61000 Ljubljana, Titova 102, telefon 341-972. ir 1603 JUTRI BODO ODPRLI NOVO TOVARNO TRAKTORJEV Cvetličarna Slavica Zajec-Androtič Ljubljana, Miklošičeva o. 34 (cft> nedeljah dežurstvo od 8. do 12. ure) vam nudi sveže cvetje, šopke, vence, aranžmaje, dostavlja na dom in se priporoča. Izdelali smo nov super speci almi model — izdelek za samostri-žemje. Praktična konstrukcija in sodobna oblika bosta ustrezali vsem tistim, ki so že uporabljali prvi model za samostrižemje. Hkrati z izdelkom za samostriženje pošljemo tudi TRIMER ZNAČKO — za darilo, spominke in kolekcijo. . Pošljemo dve mački in dva nova super izdelka za samostriženje po ceni 54 dinarjev, plačate po prejemu. Prosimo sporočite vaš cenjeni naslov. TRIMER, 41001 Zagreb, poštni predal 692. Za proizvodnjo jamči obrtniška delavnica Ivan Stankovič, Zagreb. Boškovičeva 40. __________________________1500—0 Nocoj, ob 21., uri boste lahko v Študentskem naselju poslušali koncertni an plesni program dveh sarajevskih skupin: POSLEDNJI VOZ in TEŽKE INDUSTRIJE. Gane vstopnic so za to priredi-Organizatar — štu-" • FORUM. _______________________ 232-0 Pni razpisu VTOZD Gozdarski .oddelek VDO Biotehniška fakulteta — Ljubljana, ki je bal objavljen v »Delu« dne 21. 2. za delovno mesto tehničnega sodelavca, je pravilno za nedoločen čas. Turistično društvo Celje je razpisalo natečaj za izdelavo osnutka o spominku Celja. Besedilo natečaja je na voljo v pisarni Turističnega društva Celje v ulici XIV. divizije št. 6. telefon 22-388 P- P- 94._____________________574-0 Obveščamo vse uporabnike ceste, ki vodi v Pionirski dom ob prodajalni Slovenija Lesa, da bo zaradi gradnje javne kanalizacije promet zaprt od 5. 3. do 31. 3. 1976. V tem času je dostop mogoč z Linhartove ceste po Valjhu-novi cesti. 1622-0 skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papirni-štvo in graffko objavilja javne razprave o predlogih za financiranje raziskav v letu 1976: — s področja GOZDARSTVA, ki bo v tanek, dne 9. 3. 1876 ob 9. uri v prostorih Inštituta za gozdno in- lesno gospodarstvo. Večna pot 30, Ljubljana — s področja LESARSTVA, ki bo v torek, dne 9. 3. 1976 ob 11. uri isto tam — s področja PAPIRNISTVA. ki bo v torek, dne 9. 3. 1976 ob 10. uri v prostorih Inštituta za celulozo in papir, Bogišičeva 8, Ljubljana. Področna raziskovalna skupnost za kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo objavlja javne razprave o predlogah za financiranje raziskav v letu 1976: — s področja VINOGRADNIŠTVA IN VINARSTVA, ki bo v četrtek, dne 11. 3. 1976 ob 9. uri v paviljonsiki dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije, Hac-quetova 2, Ljubljana — s področja PRAŠIČEREJE, ka bo v petek, dne 12. 3. 1976 ob 10. uri v prostorih Veterinarskega odddelka Biotehniške fakultete (soba 99). Gerbičeva 60. Ljubljana — s področja SADJARSTVA, ki bo v torek, dne 16. 3. 1976 ob 10. uri v paviljociski dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije. Hacquetova 2, Ljubljana. Za predlagatelje in nosilce raziskovalnih nalog je Udeležba pri obravnavah njihovih predlogov za raziskave obvezna. Vabimo pa tudi vse druge raziskovalce in inštitucije, ki so zainteresirane za navedena področja, da se razprav 1621-0 a 2 ZAVOD M ING/STANKA r- BLOUDKA LJUBLJANA CELOVŠKA CESTA 25 REKREACIJSKO DRSANJE je danes od 10. do 12., od 14. do 16. in od 21. do 23. ure. V nedeljo Je drsanje od 10. do 12., od 14. do 16. in od 20. do 22. ure. CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI Danes je kopanje od 9. do 13., od 14. do 18. (družinsko kopa- oje) ta od 19. (to fi. «m. T nedeljo je kopanje od 9. do 13. (družinsko kopanje), od 14. do 18. in od IB. do 22. ure. BOWLING je danes m ▼ nedeljo odpet od 10. do 22. ure. CUK KLUB Je danes in 20. do dveh. ▼ nedeljo odprt od zlati klub je danes odprt od 8. do 14. ure in ženske). V nedeljo je je danes odprta od 1530 do 19. za mlajše od 18 let, zvečer je odprta od 20. do enih. V nedeljo je odprta od 20. do pol enih. SOBOTA 12.00— 15.00 ESP KULTURA. ' NEDELJA 11.00— 13.00 40. obletnic» Sta- dentske stavke (drugič); THE BAND — »ROCK OP AGES«. RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE LJUBLJANA, objavlja JAVNO RAZPRAVO o predlogih za finansiranje raziskovalnih nalog in projektov v letu 1976 PRS za ENERGETIKO: — za projekt Ostala energetika in individualne naloge (O + X) dne 11. 3. 1976 ob 9. uri v prostorih EBE. Ljubljana. Hajdrihova 4, soba 50/1. — za projekt Sistemi in naprave za proizvodnjo in transport (N) dne II. 3. 1976 ob H. uri, v prostorih IBE, Ljubljana. Hajdrihova 4. soba 50/1. — za projekt Surovinski viri (S) dne 12. 3. 1976 ob 9. uri v prostorih TOZD Oddelek za montanistiko, Aškerčeva 20. predavalnica 206/11. — za projekt Jedrska energija (J) dne 15. 3. 1976 ob 9. uri na Fakulteti za elektrotehniko, Ljubljana, Tržaška 25 (novi prizidek), predavalnica H. — za projekt ELEKTROGOSPODARSTVO (E) dne 16. 3. 1978 ob 9. uri v Izobraževalnem centru Litostroj. Ljubljana, Dja-kovičeva 53, Mala kinodvorana. PRS za STROJNIŠTVO: — za projekt 750B01 Obdelovalni sistemi in proizvodna kibernetika dne la. 3. 1976 ob H. uri na Fakulteti za strojništvo, Ljubljana, Mumikova 2, predavalnica 3/HI. — za projekt 750B02 Delovni in transportni stroji, strojni elementi in konstruiranje dne 15. 3. 1976. ob 9. uri v Izobraževalnem oentnj Litostroja. Dja-kovičeva 53. Mala kinodvorana. — projekt 750B05 Toplotno—«tnov-ne operacije dne 17. 3. 1976 ob 11. uri v predavalnici Kernij-skega instituta Boris Kidrič, Ljubljana. Hajdrihova 19. — za projekt 750B06 Varjenje dne 18. 3. 1976 ob 9. Tiri v sejni sobi ISKRA — Avtomatika, Savska 3 — za projekt 750B07 Hlajenje, .ogrevanje in klimatizacija dne 19. 3. 1976 ob 9. uri na Fakulteti za strojništvo (stara stavba) Aškerčeva 16. soba 59. — za projekt 750B03 Turbinski stroji dne 19 . 3. 1976 ob 11. uri na Fakulteti za strojništvo (stara stavba) Aškerčeva 16. soba 59 — za projekt 750B04 Vozila in motorji dne 22. 3. 1976 ob 9. uri na Fakulteti za strojništvo, Murnikov» 2. predavalnica 3/IH. 1626-0 NOMENKLATURA — FORUM Laboratorij za alkimijo umetnosti »Nomenklatura« gostuje v gledališču »Pekarna« z intennedial-nhn gledar-Scim dogodkom »Manifest tišine«. Sodelujejo: Jana Borštnar in Jasna Knez (gib), Igor Likar (režijska povezava), Boris A. Novak (tekst). Janez Pavlovčič (tehnično vodstvo). Marija Stih (organizacija prostora). Bor Turel (zvok). Aleš Valič (glas). Tanja Viher, zbor plesalk :n drugi. Projekt je finansiral »Forum«, sceno je prispevala »Iskra«. Prvi dve predstavi bosta v soboto. 6. in nedeljo, 7. marca 1978 ob 20. uri. Opozarjamo na omejeno število sedežev! 232- sladžarsko kulturno društvo iz Liub’.iane vabi svoje člane in nove dane na letno skupščino, ki bo 9. 3. 1976 ob 19.30 na Krekovem trgu 2/H. 7112-0 X estitke I# estitke 8. marca 20 % popusta. Vsem ženam čestitamo za njihov praznik. Servis Zoppas, Rex. Candy. Telefon 63-891. Žagar, Izubijana. 6336-0 RADIO TAXI VA tel. 20-424 323-062 IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO GRAFIČNO PODJETJE DELO LJUBLJANA TOMŠIČEVA 1 — TELEFON 23-522 DO 23-526 — OGLASNA AGENCIJA LJUBLJANA ŠUBIČEVA 1 — TELEFONI 21-896 M«T.l OGLASI 22-65? — ODDELEK ZA DOSTAVO V LJUBLJANI 2(M63. ZA NAROČNIKE 23-522 IN 23464, POSTNI PREDAL 29 - BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA - 2TOO RAČUN PRI SLUŽBI E®U2BENKiAKNJKrovODSTO A LJUBLJANA M1JK^1-200K - i^A 3 KM - Zan2^A A^KNA NAROCNTOA ZA ZASEBNIKE 55 DIN (VEZANA NAROČNINA DELO-ITD 70 DIN) POSEBNE NAROČNINE PETEK 12 dKota™ DINPETEK IN SOBOTA 24 DIN — NAROČNINA ZA PODJETJA 75,00 DIN (VEZANA NAROČNINA ZA PODJETJA DELO-ITD 95,00 DIN) — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OPROŠČENO PROMETNEGA DAVKA PO PRISTOJNEM RirT.miJI I 421-2/72 TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 20-646 Razpisna komisija delavskega sveta rudarskega podjetja p. O. »iermii« domzalc raspisuje saradl reelekcije vodik» delovno mesto DIREKTORJA delovne organizacije Za direktorja je lahko imenovana samo oseba, kfc poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje posebne pogoje: 1. da ima srednješolsko izobrazbo rudarske smeri 2. da ima najmanj 8 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu na rudnikih kremenovih peskov 3. da je aktiven družbenopolitičen delavec 4. da ni bil obsojen zaradi kaznivih dejanj po 134. členu zakona o konstituiranju 5. da ni zoper njega izdana sodna odločba o prepovedi opravljanja direktorskih dolžnosti. Rok prijave je 15 dni od objave tega razpisa. Kandidati naj pošljejo prijavo z osebnimi podatki, dokazih o izobrazbi in nekaznovanju in drugimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj zahtevanih pogojev ter o dosedanjem delu na naslov: Razpisna komisija rudarskega podjetja »TERMIT« p. o. Domžale z oznako »Na razpis«. 1576 Tekstilna tovarna PREBOLD razpisuje v reelekcijskem postopku mesto DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba tehnične, tekstilne, ekonomsko-komercialne ali pravne smeri — najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih ▼ proizvodnih podjetjih tekstilne stroke — moralnopolitična neoporečnost — predložitev programa razvoja podjetja — sposobnost organizirati in voditi delo in poslovanje podjetja. Pismenim prijavam priložite življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev, dokazila o izobrazbi in praksi ter potrdilo o nekaznovanju. Prijave pošljite na naslov: Tekstilna tovarna Prebold, pošta 63912 Prebold, z oznako »Za razpisno komisijo«. Rok za prijave je 15 dni od objave. 1574 ISKRA Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o. LJUBLJANA, Stegne 17 Delovna skupnost skupnih strokovnih služb vabi k sodelovanju: VEČ SALDAKONTISTOV za delo v sektorju sredstev — finančno področje * Pogoji: — končana srednja šola — 3 leta prakse KNJIGOVODJO za delo v likvidaturi — finančno področje Pogoji: — končana srednja šola (ekonomska) — 3 leta prakse Prevozi delavcev na delo in z dela so urejeni s tovarniškimi avtobusi na relaciji Kolodvor—Stegne z vmesnimi postajami. Zaradi prometne konice je delovni čas premaknjen tako, da se konča ob 13.45. Pismene vloge sprejema kadrovska služba ISKRA — IEZE Ljubljana, Stegne 17 v 15 dneh po objavi. 1591 1. 2. 3. URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Jamova 18 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: RAČUNOVODJO ADMINISTRATORJA samoupravnih organov STENODAKTILOGRAFA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj delavec mora imeti smisel za vodenje in organizacijo dela, pozitivno opredeljen odnos do socialistične samoupravne družbenoekonomske ureditve, poskusno delo pod 2.: 4-letna upravno-administrativna šola, znanje stenografije in strojepisja, znanje enega tujega jezika; zaželene delovne izkušnje; poskusno delo pod 3.: 2-letna administrativna šola, znanje stenografije in strojepisja; zaželene delovne izkušnje; poskusno delo Za vsa razpisana delovna mesta se delo združuje za nedoločen čas. Stimulativni osebni dohodki so . določeni s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v organizacijah raziskovalne dejavnosti. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepisom Odboru za kadre in medsebojna razmerja Urbanističnega inštituta SRS, Ljubljana, Jamova IS. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje 30 dni po izteku roka prijave. 1601 AGREGATI (D JovfteUo RIJEKA-tel. 51-411 predstavništva: SPLIT BEOGRAD ZAGREB-tel. 443 711 predstavništvs: BEOGRAD SARAJEVO SPLIT SKOPJE LJUBLJANA Mestu trg 25/H / LJUBLJANA Razpisna komisija TOZD Interier — Ljubljana razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALKE 'neprehrambenega blaga Pogoji: trgovska izobrazba, z delovnimi izkušnjami na enakem delovnem področju in veseljem do dela s strankami. Delovno mesto je vezano na polni delovni čas ali 4-umi popoldanski delovni čas in trimesečno poskusno delo. Pismene prijave z ustreznimi podatki pošljite gornjemu naslovu pod oznako »prodajalka«. 1613 Razpisna komisija razpisuje po 28.61. statuta podjetja ABC TP Prvi junij Trbovlje prosto delovno mesto vodje računovodsko gospodarskega sektorja POGOJI: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in Sleta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih' mestih ali srednja strokovna izobrazba in 5 let dela na vodstvenih delovnih mestih v računovodstvu. Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje po določilih družbenega dogovora. Možnost rešitve sfemova-nja po dogovoru. Vlogo pošljite v 16 dneh po razpisu na naslov ABC TP Prvi junij Trbovlje, UJ. 1. junija št. 1. 1582 TOZD TRGOVINA ZLATARNE-CELJE razpisuje prosto delovno mesto 1. REFERENTA prodaje reklamnih izdelkov ■‘POGOJU: komercialni tehnik in 3 leta • detovmh izkušenj v prodajno nabavna službi s tehničnim 'blagom 2. PRODAJALCA II. za prodajalno v Ljubljani POGOJI: srednja komercialna šola ali šola za blagovni promet in 3 leta delovnih izkušenj Za obe delovni mesti poskusno delo 3 mesece. Ponudbe pošljite do 17. 3. 1976 na naslov TOZD TRGOVINA, ZLATARNE-CELJE, Celje, Kersnikova ul. 10. 1597 Svet pedagoške akademije v Mariboru ponovno razpisuje pogodbeno delovno UČITELJA za predmet MLADINSKA KNJIŽEVNOST — na oddelku za razredni pouk v Celju pogoja so navedeni v dnevniku DELO, ob razpisu delovnih mest, dne 10. 12. 1975. Rok za prijavo je 25. 3. 1976. 1506 OBČINSKO SODIŠČE v Kopru ta dne 25. 3. 1976, ob 8. tiri, Titov trg 5, soba št. 9 prodalo .na javni dražbi hišo z gospodarskim poslopjem v Spodnjih Škofijah štev. 13/c In 5 zemljiških parcel Najnižji ponudek za hišo z gospodarskim poslopjem 132.280,55 din, za parcele pa od 62.844 din do ?j500din. Za pristop k dražbi plačate varščino 10% od izklicne cene. Informacije v izvršilnem oddelku sodišča. Ljubljana- London nato ves svet BRITISH AIRWAYS POVEZUJE 200 GLAVNIH MEST v88 DRŽAVAH ŠIROM PO SVETU. SAMO Ml LETIMO NEPOSREDNO IZ LONDONA TUDI DO 11 NAJVEČJIH MEST SEVERNE AMERIKE. New York Boston Chicago Philadelphia Washington Miami Los Angeles Detroit Anchorage Montreal in Toronto Smo edina evropska družba z lastnim letališko-pristajalnim poslopjem v New Yorku. V 15 minutah po prihodu letala boste lahko ured ilili vse mejne formalnosti, to pa je v New Yorku velika prednost. Informacije pri JAT-ovih poslovalnicah, potniških agencijah ali pri poslovalnici British Airways, Zagreb, tel. 448422, 448-511 v mm, British ^■rUfl airways Zanesljiva roka vas vodi po svetu TOPLARNA, LJUBLJANA razpisuje- JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sredstva 1. osebni avto TOMOS CITROEN spaček, 425 ccm letnik 1970 — potreben popravila — izklicna cena 3.700.— dinarjev 2. 1MV kombi Super letnik 1970 — potreben popravila — izkiična cena 8.780.— dinarjev Kupec mora poleg kupnine plačati tudi prometni davek. Licitacija bo v petek, dne 19. marca ob 8. uri v prostorih Toplarne, Ljubljana, Toplamiška 19. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse fizično pravne osebe. - - Pred začetkom licitacije morajo interesenti položiti varščino v višini 10 % izklicne cene, za družbeni sektor pa ustrezno pooblastilo za licitacijo. Ogled zgoraj navedenih osnovnih sredstev je mogoč en dan pred začetkom javne licitacije med 8. in 12. uro. 1617 Razpisna komisija^ delavskega sveta Slovenijales lesno podjetje »OPREMA« Izola razpisuje prosto vodilno delovno mesto VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA fni reelekcije) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo pravne ali uprav-1- smeri in dve leti prakse na vodilnih, vodstvenih ati strokovnih delovnih mestih — da ima višjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in pet let prakse na vodilnih, vodstvenih, ali strokovnih mestih — da ima srednjo šolsko izobrazbo pravne ali upravne smeri in osem let prakse na vodilnih ali vodstvenih mestih — da je moralno in politično neoporečen — pasivno znanje tujega jezika Kandidati morajo vloge dokumentirati z dokazilom o strokovni izobrazbi in potrdilom o delovnih izkušnjah. Osebni dohodek je po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za OD delavcev podjetja. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Zasedba prostega delovnega mesta je možna takoj. Prijave pošljite na naslov: Slovenijales, lesno podjetje »Oprema« Izola (komisija za razpis). 1587 Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Ljubljana Šiška Trg prekomorskih brigad 1 Komisija za volitve, imenovanja m kadrovske zadeve razpisuje prosto delovno mesto 1. RAVNATELJA VVZ H. Ch. Andersen 2. RAVNATELJA VVZ Rezke Dragarjeve Kandidati za zasedbo razpisanega delovnega mesta morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da je diplomirani pedagog, psiholog ali socialni delavec in izpolnjuje pogoje za vzgojitelja da ima 5 let prakse v vzgojnovarstvenem ali vzgoj- noizobraževalnem delu da ima moralnopolitične vrline Kandidati naj pošljejo pismene prijave, kolkovane z 2.00 din, s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanje prakse v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Skupščina občine Ljubljana šiška, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Trg prekomorskih brigad 1. 1590 Trgovsko podjetje »MERKUR« Murska Sobota razpisuje prosta delovna mesta za: 1. vodjo gospodarsko -računskega sektorja 2. vodjo splošnega sektorja Kandidati ‘morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. in 2. se zahteva: visoka ali višja izobrazba pravne ali ekonomske smeri, 6 mesecev ali 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih in moralnopolitične vrline Od zahtevanih pogojev se lahko odstopa le v tistih mejah, ki jih dovoljujejo občinski predpisi in dogovori. Delo se združuje za nedoločen čas. Za vsa delovna mesta se zahteva poskusno delo treh mesecev. Kandidati naj pošljejo prijave'do 16.3.1976 na upravo podjetja »Merkur« Kidričeva 41, Murska Sobota z označbo za razpisno komisijo. O izbiri kandidatov boste pismeno obveščeni do 1. aprila 1976. 2589 INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 22-657 Osnovu i > do 10 besed objava oglasa pod Šifro objava v sredo in soboto naročniki Dela s potrdilom • vplačila naročnine Imajo 25,00 din 1,50 din + 5,00 din + 30% 20% popusta ■^LASI MLAJŠO upokojenk» potrebujeta starejša zakonca za kuho in po-aptravijanje od, 8.—18. ure. rasen sobote in nedelje. Telefonirajte 63-912. 6891.1 VEČ učenoav *a nHadSh delavcev sprejmemo za pakMc elektroin-stalaterja. Elefctroservdce, Ljubljana, Dolenjska 74, 6705-1 KUHARICO, pridno, lahko začetnico, sprejmemo v službo. Plar ča 3000—4000 mesečno. Stanovanje brezplačno. Ponudbe pod ■Nastop službe takoj«, FRIZERKO, moč, najmanj ■ 2 leti prakse iščem. Nastop takoj ali po dogovoru. Marija Krajšek, 61215 Medvode. 6843-1 BOBOSLIKARJE ip pleskarje sprejmem takoj. Možno je tudi samsko stanovanje. Šparovec, Menardova 55, tel.: 41-383. KUHARICO bifeju v Ljubljani. Lahko je polkvaltficirana ali pa priučena. Nastop službe takoj ah po dogovoru. Sju i fcAo stanovanje Ja zagotovljeno. Ponudbe pod »Lahka služba«. 6869-1 BRIVSKO — frizerski pomočnik — pomočnica dobi službo takoj. Ponudbe pod »Ljubljana — Vrhovci«. 6748-1 POMOČ v gospodinjstvu — pospravljanje enkrat tedensko, plačam 25 din na uro. Informacije po telefonu 321-783 Kuhar. 6822-1 VABIVA upokojenko za dopoldansko gospodinjstvo 4 ure. Na razpolago je soba. hrana, nagrada in mirno zadovoljno življenje. Zglasite se lahko vsak dan od M. do 12. ure Černetova ul. 3/1 nadstropje, avtobus št. 14 do Janšove ulice. Nastop 1. IV. ah 1. V. 1979. 6494-1 KUHAR ali kuharica lahko takoj nastopi službo. Javite se osebno ca naslov: Gostišče »Ktocher«, Domžale, Ljubljanska 117. 6372-1 FRIZERKO, lahko začetnica sprejmem takoj. Ponudbe pod »Non-stoo« 6685-1 ZIDARJE in delavce zaposlim -takoj. Informacije po tel.: 43-540. Iščemo aa 7-mesečno punčko od 7.—14.30 na našem domu. Zglasite se: Žalik, Celovška 287, stan. 48/V. Plačilo po dogovorni 6543-1 KOVINOSTRUGARJA, kvalificiranega in priučenega, takoj sprejmemo v redno delovno razmerje. Strojna delavnica Tomšič, Koprska 90, Vič. pri Hoja Ve-los. 6588-1 FRIZERSKO pomočnico s 2-letno prakso sprejmem takoj. Ponudbe pod »Non-stop«. «60-1 pomočnika sprej-Ivan Mlakar, Lavrica 97. 6344-1 VARUŠKO za T-mesečno deklico v Zgornji Šiški iščemo a 1. aprilom. Ponudbe pod »Eva« ali po tel.: 50-040. 8353-1 pomočnico, mlajšo afcoj. Salon Irena Marc, Resljeva 10. «357-1 NATAKARICO, priučeno sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna »Gašperlin«, Vevče 56, Ljubljana — Polje. STROJNIKA, EV, PK ali priučenega za samohodni rovokopač zaposlim s 1. aprilom. Dobra plača, terenska, dnevnice. Ponudbe z opisom dosedanjih del pod »(Dobra plača«. 6299-1 FRIZERKO s prakso sprejmem takoj ali po dogovoru. Stanovanje je priskrbljeno. Frizerski salon BEC, Muzejska S, Novo mesto. 549-1 AVTOMEHANIKA, kvalificiranega to priučenega sprejmem tak»j. Avtomehanika Klopčič, Polje 19, telefon 48-183. 7065-1 aH. mlajšo upo-pošteno, zanesljivo, m lepo plačo. Ponudbe pod »Nova hiša.« 7035-1 VEČ monterjev centralne kurjave takoj sprejmem. Plačam po dogovora. Naslov: Mark» Škerjanec, Topniška 60, Ljubljana. 6323-1 IZOLACIJSKI klepar ali delavec, vajen izolacijskih del dobi službo takoj. Ponudbe pod »Zaslužek«. 6112-1 MLAJŠO upokojenko potrebujemo za varstvo otroka in delno pomoč v gospodinjstvu. Martinšek, Triglavska 42, Ljubljana, telefon 342-657. 7051-1 SUI STROJNI inženir išče kakršnokoli popoldansko .zaposlitev. Ponudbe pod «Vesten«. TOVARIŠICA, 55 let, zdrava išče službo kot gospodinja, 8 ur r-tom. Ponudbe pod »Dogovor — doplačilo.« 6977-6 GARSONJERO, opremljeno, iščem takoj. Ponudbe pod »Enoletno predplačilo.« «974-6 STANOVANJE, trisobno, najemniško, brez centralne, v bloku na Prulah, visoko pritličje, zamenjam za večje enosobno ali enoinpolsobno oziroma manjše dvosobno s centralno, po možnosti na Prulah, v Šiški air za Bežigradom. Ponudbe pod »Frule-« 6976-6 SOBO s kopalnico iščeta dive dekleti. Ponudbe pod »Center, Šiška ali Vđč.« 6973-6 PROSTOR za obrt, manjši ižčam v Ljubljani aiM okolici. Pomudi*, pod »Prostor.« 6970-6 SOBO iščeta v Ljubljani dve študentki iz Celja zaradi študija ljivi in pošteni. Naslov: dipl. inž. Niko Zakonjšek/ Celje, Ljub-* ljanska 33. 7066-6 V OGREVANO sobo sprejmem sostanovalca k odličnemu študentu. Ponudbe pod »Takoj.« 70«4-S SOBO in kuhanj» v Ljubljani ali bližnji okolici Sčeta mladoporočenca. Ponudbe pod »1400.« 7075-6 STANOVANJE, štirisobno, komfortno, s pritiklinami, v H. nadstropju, s telefonom, odstopim v središču mesta Reka, primemo za pisarne z zamenjavo za trisobno komfortno stanovanje na Reki. Ponudbe pošljite: F. La Gvardija 27/n., Dragan Jovanovič. 1614-6 STANOVANJE, trisobno, no, 74 kv. m, v Ljubljani, zamenjam za udobno, dvosobno, najemno stanovanje v Ljubljani ali okolici. Ponudbe ood -.Marno okolje.« 6920 6 SOBO neopremljeno, na območju Ljubljane išče mlajši samski. Ponudbe pod »Slovenec.« 6918-6 PROSTOR za manjšo obrt ali Skladišče oddam. Klančar. Opekarska 10. 6926-6 GARSONJERO ah enosobno stanovanje, s centralno in obveznim telefonom, lahko neopremljeno, išče komercialni predstavnik. Ponudbe pod »Predplačilo 2 leti*.« 6935-6 STANOV ANjfe. 2-sobmo, komfortno — Center (tel., centralna, balkon) zamenjam za enako ali malo večje. Ponudbe pod »Takoj.« 6933-6 STANOVANJE 2-sobno, opremljeno, telefon, centralno ogrevanje, oddam v najem v središču mesta Ponudbe pod »Inoeemec.« 6*3.5 SOBO s souporabo kopalnice išče študent. Ponudbe pod »Nujno.« .iiiinin SOBO z zasebnim vhodom ali garsonjero išče študentka, lahko je tudi sostanovalka. Ponudbe pod »GM.« 6944-6 SOBO s sanitarijami in posebnim vhodom išče fant uslužbenec. Ponudbe pod »Takoj.« 6940-6 SOBO, opremljeno ah neopremljeno in kuhinjo, nujno iščem za dobo dveh mesecev. Ponudbe pod »Oficir«. 6839-6 IIIIIIIIIIII! M INDUSTmKa MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD Elektromontaža Ljubljana, Titova 37 objavlja prosta delovna mesta v Ljubljani: PROJEKTANTA POGOJ: visoka ali višja šola elektro smeri, jaki tok, zaželene delovne izkušnje pri projektiranju elektro-instalacije in avtomatike, moralnopolitična neoporečnost. SAMOSTOJNEGA REFERENTA za varstvo pri delu POGOJ: višja tehniška varnostna šola, višja izobrazba elektro smeri jaki tok z obvezo opraviti izpit po II. programu varnostne tehnike. Srednja elektrotehniška šola smeri jaki tok z obvezo vpisa in študija na višji tehniški varnostni šoli. Moralno-politična neoporečnost. SAMOSTOJNEGA NORMIRCA POGOJ: srednja elektrotehniška šola smer jaki tok, 3 leta delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost. ADMINISTRATORJA POGOJ: delovno razmerje za določen čas, administrativna ali nedokončana srednja šola z manjem strojepisja. v Proizvodni enoti Slovenske Konjice: VODJO tehnološke priprave dela POGOJ: visoka ali višja izobrazba elektro smeri jaki tok, zaželene delovne izkušnje, da ima organizacij sko-tehnične sposobnosti v pripravi in vodenju proizvodnje, moralnopolitična neoporečnost. VODJO prodaje POGOJ: visoka ali višja šola komercialno-ekonom-ske smeri, 5 let delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost. SKUPINOVODJO ličarjev POGOJ: delovodska šola ličarske smeri, VKV ličar, zaželene delovne izkušnje. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na kadrovsko službo TOZD Elektromontaža, Ljubljana, Titova 37. 1604 Svet visokošolske delovne organizacije FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO V LJUBLJANI razpisuje prosto vodilno delovno mesto TAJNIKA FAKULTETE POGOJI: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: končana pravna fakulteta n. stopnje najmanj deset let delovnih izkušenj moralnopolitične vrline Prijave, kolkovane s kolkom za 2 din sprejema kadrovska služba fakultete, Aškerčeva 9/a v 30 dneh od dneva te objave v Uradnem listu SR Slovenije. Prijavi je treba priložiti dokazilo o strokovni usposobljenosti in izčrpen življenjepis. 1550 SOBICO, pošteno dekle, dieta» pomoč. T& lefon 44-852. 6938-6 SOBO, s souporaho kopalnice iščem. Ponudbe pod »Vič — Bežigrad.« 6959-6 GARSONJERO ah enosobno stanovanje, v. Ljubljana ah bližnja aboflioi, iščeta zakonca s 4-letoo SOBO, nrilnno, skromno išče — najraje v Centru — mlajši nekadilec. Dovoljeno kuhanje. Ponudbe pod »Soliden.« 6955-6 SOBO s posebnim vhodom iščem. Ponudbe pod »Mirna in brez obi-skov.« 6954-6 SOBO ah opremljeno aM progi Ljubljana Brod, iščeta SOBO, samsko, opremljeno, oddam. Cena 600 din mesečno Predplačilo za leto dni. Anton Medle, Pot k sejmišču 23, Cmu-Ap 6K64.fi SOBO, po možnosti s kuhinjo, iščeta dekle in fant (poštena in mirna) v Ljubljani ah okolici. Ponudbe pod »Sva na cesti«. PLETELSKO delavnico z vsem inventarjem oddam v najem zaradi upokojitve. Ponudbe pod »Ugodno — Center«. 6755-6 STANOVANJE iščeta zaročenca, nudiva majhno predplačilo. Ponudbe pod »Nujno«. 6762-6 SOBO, opremljeno, v središču mesta, išče mlad uslužbenec — Slovenec. Ponudbe pod SOBO ah garsonjero išče dekle. Cena ni pomembna. . Ponudbe pod »Cimprej«. NIZKO hišo z nekaj primarno za vikend, ugodno prodam. Ponudbe pod »Ugodno.« 6906-7 PARCELO, 500 kv. m., z lokacij-dovoljenjem, v Savudriji »Ravna dolina. PARCELO Ponudbe pod »Okolica Ljubljane.« 6897-7 STANOVANJE, enosobno prodam v Viižmarjah. Tel. 62-507 od 9. do 12. ure vsak dan. 6893-7 STANOVANJE, enosobno, starejše, nekamfortno, prodam v središču Ljubljane, primemo tudi za or-. donacijo, ali lahko obrt. Ponudbe pod »10 M.« 6896-7 STANOVANJE, enoinpolsobno, komfortno, vseljivo jeseni 1976, prodam za gotovino — ček. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure: Vene, Ob Kvedrovi, S-8, Nove Jarše, Ljubljana. 6886-7 STANOVANJE, manjše, staro ah zazidljivo parcelo kupim ob slovenski ali istrski obali. Ponudbe pod »Vikend.« 6876-7 HIŠO, obnovljeno, dvostanovanjsko, v Rožni dolini, zamenjam za enako ah manjšo v Ljubljani ah bližnji okolici. Ponudbe pod »Pomlad.« 6835-7 MONTAŽNO hišo kupim v Mur-glah tekom leta 1976/77. Ponudbo s ceno pod »Montaža.« 6318-7 PARCELO, sončno, v Gameljnah predam. Ponudbe pod »1000 kv. m.« 6861-7 STANOVANJE, trisobno, s kuhinjo, shrambo, predsobo, kopalnico in WC, 100 kv. m, pritličje, opremljeno, s telefonom, v neposredni bližini občine Lj .-Moste prodam. Ponudbe v oglasno agencijo pod »Primemo za predstavništvo.« 6860-7 STANOVANJE kupim v Ljubljani — približno 100 kv. m. Ponudbe: Vasja Mohar, Ljubljana, Ro-žičeva 2, tel. 44-777. 6870-7 STANOVANJE, enosobno s teraso prodam. Ponudbe pod »Ljubljana — Vič.« 6873-7 ZAZIDLJIVO parcelo, 6 km od Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Trnovsko predmestje.« 6747-7 STANOVANJE, enosobno, enoinpolsobno ah dvosobno kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Takoj.«, 6763-7 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Škofji. Loki. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo.« 6761-7 PODJETJA! Prodam novo zgradbo v Pakoštanih pri Biogradu (Dalmacija), primemo za počitniško ' letovanje. Velikost — 10 prostorov, urejene .sobe, sanitarije, kuhinja, dnevni prostor. Velik vrt, dvorišče, parkirišče za 8 avtomobilov. Oddaljenost od morja 100 m. Ponudbe pod oznako »1,200.000.« 6749-7 ZAZIDLJIVO parcelo po urbanističnem načrtu dovoljeno za mali rikend, ah del hiše (lahko za renoviranje) kupim na Gorenjskem. Ponudbe pod »Mah vikend.« 6829-7 HIŠO, dvostanovanjsko, v adaptacija, 40 km od Ljubljane, primemo za obrt,. bb magistralni cesti, blizu Medijskih Toplic, zamenjam za manjšo, dobro ohranjeno hišo. Ponudbe pod »Do 40 km.« 6797-7 ZA/ nakup stanovanja potrebujem 20.000 din. Ponudbe pod »Dogovor.« 6779-7 ENOSOBNO s kletr ----------- ------ vrtom prodam. Cenjene' ponudbe pod. »Poceni Šentvid—Ljubljana«. 6739-7 PRISTOPAM h graditvi manjšega stanovanja v sklopu dvojč&a, trojčka afld podobno. Parček ui mam. Ponudbe ood »Območj-LJubljaae.« ‘ 8733 'i ZAZIDLJIVO parcelo v Radovljici iega.« I* ' 6701 7 HIŠO, novo, takoj vseljivo, S sob, 2 kopalnici, centralna, prodam 4 km' iz središča Ljubijane Ponudbe pod »Taifcoj.« 6700-7 VIKEND v Savudriji z urejenim stoo hišo v Ljubljani, ca. U0 kv m, z nekaj vita in garažo. Mana lokacija. Ponudbe pod »Doplačilo.« 6702-7 HIŠO, enodružinsko, vseljivo, »rt in garaža prodam.. Primemo tudi za obrtnika, ob lepi točki glavne ceste v Celju. Ponudbe na oglasno agencijo »Delo« Celje pod »Gotovina.« HIŠO prodam v Rogoznici, 50 km od Splita proti Šibeniku. Hiša je enonadstropna, 160 kv. m, in je oddaljena od morja 100 m. Primerna za preureditev v gostinski lokal, lahko pa tudi solastniška pogodba. Hiša je ob jadranski magistrah. Ponudbe pod »Ugodno.« 6T58-7 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Okolici (15 km) Ljubljane. Ponudbe pod »Gotovina takoj.« 6394-7 HIŠO, enodružinsko, tri sobe. z vrtom, kupim do 15 km — Gorenjska — sončna lega. Ponudbe pod »Do 50 M.« 0411-7 POLOVICO hiše z garažo in nekaj vrta zamenjam za manjšo hišo afli novogradnjo v zaključni fazi do 10 km iz mesta. Ponudbe pod »Rotacija.« 6684 7 STANOVANJSKO hišo, trisobno, ugodno prodam v Skriljah št. 27 a pri Ajdovščini. Ogled v nedeljo od 15. do 17. ure. . t»o87-I POSESTVO prodam: 2 ha zemlje, hišo z 2 sobama in kuhinjo; vse na lepem prostoru blizu Krke. Naprodaj tudi samo tiša z nekaj zemlje. Informacije dobite pri Ivanu Božiču, Trebča vas 20, p. Dvor pri Zužemtosrku. 6686-7 DVE sohi, vikend ali kmečko hišo za tn mese- ce ah več ki pliamrim-i ali drugem soocuem kraju. Jurainji, Trubarjeva 64. T., Ljubljana. 6611-7 ZAZIDLJIVO parcelo z urejenem vodovodom in elektriko, na le pi sončni legi, v izmeri 1000 kv. m, oddaljeno 9 km od Ljubljane, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Sončna lega.« 6611-7 HIŠO, enodružinsko, z vrtom in sadovnjakom prodam. Trgovište 51, p. Velika Nedelja. 6720-7 STARO hišo, enonadstropno, veliko 7x5 m, bb cesti v bližini škofij pri Kopru, ugodno prodam. Ponudbe pod »Gotovma.' 6o43- STANOVANJE, novo, enosobno, vseljivo takoj, 36 kv. m prodam. Ponudbe pod »Kumrovška — Bežigrad.« 662"-7 HIŠO, enonadstropno, dve kom-, fartm dvoinpolsobni stanovanji, -bivalni kletni prostori, dve garaži na dvorišču, telefon, v Ljubljani — šiški, prodam. Ponudbe pod »Vseljivo v cel on..« 6584-7 MAJHNA hišica, vseljiva, / Ljubljani (zemljišče občinsko) poceni naprodaj. Ponudbe pod »Gotovina — 100.000 din.« 6681-7 DVE TRETJINI vile z vrtom m garažo prodam na Viču. Ponudbe pod »Vič« ali tel. 61-669. • G725-7 HIŠO, manjšo, enodružinsko, * lepim velikim vrtom, v središču mesta, prodam za gotovino. Ponudbe pod »Hiša« ah tel. 6A-o69. 6724-7 HIŠO, novejšo, dvostanovanjsko, kupim v Ljubljana. Ponudbe pod »Takoj.« 6723-7 PARCELO, 600 kv. m s hišo do prve plošče prodam v Smarju-Sap. Ponudbe pod »Za gotovino.« 6727-7 HIŠO, novo, vrstno, v Zalogu pn Ljubljani prodam. Površina 175 kv. m, garaža, zaklonišče, centralna kurjava, plin. Manjka fasada. 150 m mestni avtobus, 400 m železniška postaja, 9 km center mesta. Možnost plačila v treh obrokih, tudi kredit, vselitev poletje 1977. Ponudbe pod »100 M.« 6704-7 MANJŠE posestvo do 25 km od Ljubljane kupim, zamenjam za lastniško stanovanje, vzamem v najem oziroma po iogo/oru Zaželena je strnjena posest. Ponudbe pod »Kmetija.« 6363-- PARCELO za gradnjo hiše kupim z navedi» ce ZIDANO no do končne tretje faze, površine 30 kv. m. s 1100 kv. m zemlje, primerne za gojitev vinske trte, prodam na sončnem kraju Ijite pod oznako »Lep razgled.« . 6586-7 STANOVANJE, lastniško, v Ljubljani, 40 kv. m, v atrijski hiši, z vrtam zamenjam za ustrezno stanovanje kjeriooh v Sloveniji, najraje bb mprju, lahko tudi vi- _ pod »Okolica Ljubljane.« 6421-7 STANOVANJE, trisobno, l ~ ~0 kv.* m, v »25 M.« 6780-7 PARCELO, 700 kv: m., ca. 4 km od središča Ljubljane pri Galje-vioi prodam. Ponudbe pod - »Zazidljivo območje.« 6820-7 STANOVANJE, staro, rabljeno kupim do 20 SM. Ponudbe pod »Takoj*« 6817-7 STANOVANJE, petsobno, z vrtom, v središču mesta, bb morju, primerno za. zdravnike ah odvetm-prodam. Ponudbjngd STANOVANJE, 78 kv. m. pod-»Vi STANOVANJE, i» prodam. Ona je zelo ugodna. Ponudbe pod »Gotovina.« 6734-7 i, 100 kv.* m, v središču stare Ljubljane, prodam ali zamenjam za starejšo hišo ah nišo V gradnji, v okolici Ljubljane (do 15 km). Ponudbe pod »Vseljivo.« 6173-7 STANOVANJE, trisobno, komfortno, s kabinetom, 80 kv. m, s teraso, garažo in telefonom prodam v Poreču. Informacije oo tel.: 053-86-033 ali 061-322-807. 5945s7 HIŠO, enostanovanjsko, v Ljubljani, garaža, telefon, zamenjam za hišo v okolici Bleda, tudi kasneje. Ponudbe pod »Lahko v gradnji.« 1990-7 PARCELO, 2,5 ha, med Poljem m Zalogom prodam. Potrebno je samo adaptacijsko dovoljenje za dva že obstoječa stanovanjska objekta. Ponudbe pod /Adaptacija.« 6296-7 STAVBO (žago), 86 kv. m, z ljiščem 757 kv. m zazidalnem načrtu, niče Kamna Gorica in, Bleda. Ani-. ca Mulej, 64246 Kamna Gonca 72. 6392-7 GOSTINSKI lokal, dobro vpeljan, s sobami prodam v Crikvenici zaradi selitve. Prodam z vsem inventarjem in je zelo primeren tudi za počitniški dom. Ponudbe pod »Crikvenica«. 6401-7 HIŠO, dvostanovanjsko, podkleteno, z vrtom kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Gotovina takoj.« 6346-7 ZAZIDLJIVO parcelo 1000 do 1200 kv. m, do 20 km iz Ljubljane kupim. Ponudbe pod »Sončna lega.« 7034-7 STANOVANJE, triinpolsobno, centralne, s telefonom pr na Viču. Ponudbe pod »45 M.« 7067-7 oj vseljivo, 5 sob, ku-. . . ditaoca, WC s kopalnico in terasa s tušem, prodam _ »remljeno. p. 18 -7073-7 STANOVANJE, dvosobno, komfortno, s centralno, telefonom prodam blizu središča mesta. V račun vzamem garsonjero. Ponudbe pod »Doplačilo v gotovim.« 7030-7 ENOSOBNO stanovanje z opremljeno kuhipjo in telefonom prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Soseska 6, šiška.« - 7020-7 STANOVANJE, dvoinpolsobno, sončno, kupim. Ponudbe pod »Gotovina 30 M.« 7006-7 VSELJIVO hišo in gospodarsko poslopje za obrt, skupaj ah ločeno, naprodaj. Brest pri Ljubljani. Informacije Čuček, Tolstojeva 6, tel. 343-625. 6992-7 PARCELO na Pokljuki prodam. Telefon 61-466. 5884-7 ZAZIDLJIVO parcelo za vikend v smeri Gorenjske prodam. Informacije po teh 61-924 od 14. do 18. ure. 6982-7 STANOVANJE, takoj- vseljivo, dvosobno, komfortno, lastniško (centralna, plin, telefon), zamenjam za večje, lahko tudi nekamfortno, aM nedograjeno hišo. Ponudbe pod' »Vse v Ljubljani.« 6975-7 SOBO v Ljubljana zamenjam za v Ljubljani ah okolici in prodam hišo. Ponudbe pod »Hvar.« 6971-7 HIŠO oddam -v najem, primemo za počitniški dom, pribi 5no 26 ležišč (10 sob), v šilu, otok Krk, v bližini trajektnega pn * standšča in lepe plaže, lahko tudi po etažah s 13 ležišča. Mož nost zakupa za več let. Ponuube po tel. 41-449, Reka, Kvaitemiko-va 18, Stanič. 1615-7 STANOVANJE, enosobno ah enoinpolsobno kupim v LjbfMjama, staro ah novo. Ponudbe ood »Plačam v gotovini.« 69637 STANOVANJE, trisobno, z vsem komfortam, srednje veliko, vseljivo čez eno leto prodam. Cena in plačilo po dogovoru. Ponudbe pod »Stanovanje — Centar«. 6962-7 HIŠO vzamem v najem v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Staro.« 691G-7 STANOVANJE, enosobno, popolnoma opremljeno, komfortno, Semedela (Koper), terasa, vrt, razgled na morje* prodam. Primemo tudi za vikend. Ponudbe pod »Belvedere« ali telefon Ljub Ijana 59-332. 6922-7 ATRIJSKO hišo, zgrajeno do 3. faze v Šmartnem pod šmarno goro prodam. Ponudbe pod »Šmartno.« 'o945-7 PROSTOR, primeren za mimo obrt, 50 kv. m, prodam v Ljub ljani. Trnovo. Ponudbe poa »Ugodno.« 8957-7 ZAZIDLJIVO parcelo, 604 kv. m, prodam v smeri Vrhnika (10 km), najboljšemu panucLdku. Ponudbe pod »Takoj.« POLOVICO n menjamo za trisobno, novejše stanovanje, drugo polovico oro damo za gotovino. Prijatelj,' Tkalska 15, Brod. 6942-7 HIŠO prodam v Zagorju ob Savi, v središču mesto ob glavni ulici s poslovnim prostorom in možnostjo razširitve tega prostora s primernimi skladiščnimi prosto- 316-7 'ENOSOBNO stanovanje v Polju pri Ljubljani, takoj vseljivo, prodam. Informacije: Pepca Blaži n, Rjava cesta 19, 61260 Ljubljana-Polje. 437-7 LOKAL prodam v središču Niša. Obvestil* po telefonu 22-425 in 45-787. 1620-7 VEČJO garsonjero prodam v Zalogu, lahko z garažo Telefon 063 25-770. 7054-7 HIŠO, enonadstropno, vseljivo, prodam v središču Novega mesta. Ponudbe pod »Gotovina«. 7050-7 STANOVANJE, dvosobno, mansardno, v Ljubljani — Šentvid, vseljivo septembra, prodam. Ponudbe pod' »Gotovina«. 7060-7 HIŠO kupim v Ljubljani. Daniel Paulin, Fasaneriestr. 8, 8 München 19, Deutschland. 1000-7 HIŠO, novo zgrajeno v okolici Celja, prodam. Ponudbe na Delo« Maribor pod »Takoj vseljivo«. 575-7 HIŠO z opremljenimi dvoposteljnimi in triposteljnimi sobami (20 postelj) oddam delovna organizaciji za letovanje v vsej sezoni. Informacije pri lastniku: Zupan, Joso, 59202 Primošten. tel. (059) 80-155. 577-7 PARCELO ca 1900 kv. m, na le-- pam kraju v Moravški dolini — primemo z prodam najbolj Ponudbe na Delo Kranj txxi »Vikend«. 555-7 HIŠO takoj vseljivo, novo ugodno prodam ob glavni cesti, 7 km od Portoroža proti Puli. Nadstropje, stanovanje, pritličje, poslovni prostori in velik vrt. Informacije: Izola, Brkinska 3, tel. 066 — 71-346. 553-7 HIŠO, dobro ohranjeno s posestvom — ah brez, poceni prodam na Hrastu pri Metliki. Ogled je mogoč vsak dan. Marko Badovinac, Irča vas 33, Nö- HIšO, L1 x 10, prodam na Bregu pri Polzeli, zgrajeno do prve fa-y ze in ves material za gradnjo do tretje faze, z zemljo 1652 kv. m. in trifaznim 20 amperskim tokom ter z vso dokumentacijo. Ponudbe »Delo« Celje pod »Ugodno«. 565-7 STANOVANJE, lepo, komfortno trisobno, z garažo zamenjam.za «enako ah komfortno dvosobno na Otoku v Celju. V poštev pride tudi Ljubljana, Koper, Izola ali Piran. Ponudbe pošljite na »Delo« Celje pod »Zamenjava«. 569-7 HIŠO s sedmimi sobami prodam — Postarama. otok Brač, Dalmacija, primemo za počitniški dom. Cena 28 milijonov. Ponudbe na naslov: Slobodan Hra-nueli, Bujska 36, 51000 Reka. 7069-7 Veietrgovsko podjetje KokfuL, Kranj, n. sol. o. objavlja za potrebe TOZD ENGRO, n. sub. o prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA za področje: Notranjske, Primorske, Poljanske in Selške doline in škofje Loke. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: t- imeti poklic poslovodje tekstilno-galanterijske stroke in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo — imeti osebni avtomobil. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja 64001 Kranj, Poštna ulica 1, 16 dni po objavi. 1588 OBVESTILO S sprejemom ustavne koncepcije za povezovanje prometa s proizvodnjo in za realizacijo obveznosti s samoupravnim sporazumom sestavljene organizacije združenega dela »Jugotutun« za združevanje prometa tobačne industrije na domačem in tujem trgu, je »MAKEDONIJA« uvoz-izvoz Skopje, ena največjih organizacij za promet tobaka in tobačnih izdelkov sprejela pobudo za združevanje prometa. Od 1. marca 1976 bosta tobačni kombinat »BLAGOJA DESPOTOVSKI — ŠOVELJ« iz Skopja in »BORO PETRU-ŠEVSK1-PAPUČAR« iz Kumanovega posredovala promet tobačnih izdelkov prek »MAKEDONIJE« uvoz-izvoz iz Skopja* in prek svojih predstavništev v Jugoslaviji: PREDSTAVNIŠTVO BEOGRAD — Vojvoda Dobrnca 50 s skladiščem v: — BEOGRADU, Učiteljska I, vhod 1/b, tel. 417-233 — NIŠU, Trg JNA 25, tel. 22-627 — KRAGUJEVCU, JNA 25, tel. 43-75 PREDSTAVNIŠTVO ZAGREB, Proleterskih brigada 226/F, tel. 513-117 s skladiščem v: — ZAGREBU, Proleterskih brigada 226/F, tel. 513-117 — na REKI, Žrtava fašizma 40, tel. 23-593 SKLADIŠČE SKOPJE — 11 Oktomvri, tel. 58-930 in 58-931 Tako združen promet tobačnih izdelkov bo imel veliko prednosti, predvsem naslednje: smotrnejšo uporabo kapacitet, izdelavo in oddajo novih vrst tobačnih izdelkov v promet, sodobno organizirano in moderno opremljeno trgovsko mrežo za plasma, solidno distributivno politiko v prometu ob stalni strokovni kontroli in analiziranju jugoslovanskega trga za tobačne izdelke, z vsemi značilnostmi pa bo to omogočilo pravočasno in učinkovito izpolnjevanje ustreznih ukrepov za delovno sodelovanje s partnerji. MAKEDONIJA UVOZ-IZVOZ SKOPJE RAZNO & 2,5 MILIJONA nujno potrebujem. Vrnem v treh mesecih. Ponudbe pod »Garancija in obresti.« 6905-8 ZA obrezovanje sadnega drevja iščem. Ljubljana, Titova cesta 198. Zglasite se od 14. do 17. ure. 6804-8 INŠTRUIRAM matematiko m fiziko za osnovne in srednje šole Cenjene ponudbe pod »Pridem na dom.« 6892 8 PARKET stružimo in Ifl-kftrarnn 7 uvoženimi laiki. Tei. 56-221. 6878-8 CRN muc (kastriran) izgubljen okoli »kozolca«,. plašljiv, zelenih oči, sliši na ime »Mujko«. Izročitelja nagradim! Lea E. Miilier, Ljubljana, Titova 23, tel. 315-917. 6874-8 50-LETNI moški, sporazumno ločen, ki živi na Koroškem, z lastnim stanovanjem in nekaj v gotovini, z dobrim zaslužkom, ne kadi, ne pije. želi spoznati žensko — samsko, vdovo ah ločenko, ki bi bila pripravljena priti na Koroško, z 'delnim znanjem nemščine, delna s;užba. ne sme piti. ne kadita. Resne oo-nudbe samo s sliko in ootautn naslovom pošljite pod »Blaža se pomlad.« «354-8 POLAGANJE tapet, soboslikarsKa in pleskarska dela sedaj na novem naslovu: Janko Weiss, Strni-ševa pot 11, Omuče-Ljubljana. 685J-8 NA KOKRŠKEM sedlu sem dne 28. ali 29. 2. t. 1. izgubil fotoaparat praotioo. Kdor je je na šel, ali kaj ve zanjo, na; mi prosim sporoči na naslov. Matjaž šubelj, Ljubljana, Kauangerjeva 6, telefon (061) 343-681 6S50-8 INŠTRUKTORJA iščem takoj za toplotne naprave za IV. letnik TSŠ. Ponudbe pod »šiška.« INŠTRUKTORJA-ICO iščem za gospodarsko računstvo za ESš. Ponudbe pod »Plačam dobro.« GRADBENIKI — prevzamem vsa gradbena ‘dela, notranja do m. faze in adaptacije, imam lasten les to mehanizacijo, začnem takoj. Ponudbe -rod »Kvaliteta.« 6863-8 STRUŽENJE, razno, midifno na polavtomat stružnici do 0 27 mm in -izdelavo raznih vzmeti. Ponudbe pod »Struženje.« SPREJMEM soboslikarska in pleskarska dela, polaganje tapet. Ponudbe pod »Dogovor« NOTRANJA zidarska dela oddam kvalificiranemu mojstru. Ponudbe pod »Koseze«. 6823-8 »TATJANA« naj kliče 21 181. 6816-8 ŠTUDENT, z izkušnjami inštruira matematiko, angleščino, O ziko, slovenščino za sr osnovne šole. Kličite tel. 41-144 tot. 01. PROSIM, da hi mi kdo posodil 20 000 ND za dve leti. Vrnem z obrestmi. Ponudbe pod »Fa- srednje in IZKUŠENEGA • kurjavo. Zglasite se popoldne po tel. 43 429. GRADITELJI — poceni vam dostavim ves material in poskrbim tudi ra razkladanj'* Ponudbe pod »Prilika«. ZIDARSKA in fasadenska skupina prevzame vsa zidarska in fasa-derska dela s svojim lesom, lahko tudi z materialom. Cenjene ponudbe pod »Dogovor«. 6691-8 INŠTRUKTORJA finančne matematike za 4. letnik ESŠ iščem. Ponudbe pod »Ekonomistka«. 6583-8 ZIDARSKO skupino iščem za dograditev stanovanjske hiše do tretje faze. Ponudbe pod »Naj-, boljši ponudnik«. 6594-8 SPREJEMAM naročila za kerami-čarska dela. Ponudbe pod »Kvaliteta«. ' 6615-8 V VARSTVO sprejmem dva otroka od dveh let starosti naprej. Ponudbe pod »Strogi center Ljubljane«. 6660-8 STROJEPISJE in prevajanje iz nemščine prevzamem. Ponudbe pod »Natančnost«. «659-8 DELO iščem za 60—80 g stiskalnico. orodje izdelam tudi sam. Ponudba pod «Orodjar«. 5923-8 INŠTRUIRAM angleščino za osem--Tetko in vse srednje šole. Prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno. Ponudbe v oglasno agencijo pod »Alja« ah no telefonu 323-207 od 10. ure dalje 5987-8 8. MARCA 20% popusta. Vsem ženam čestitamo za njihov praznik.. Servis zoppas, rac, candy. Telefon 63-891. Žagar, Ljubljana. 6337-8 KEMIČNO čistim krznene avtomobilske prevleke, avtomobilske preproge kot vse ostale preproge in tapiserije. Telefon 315178. po 19. uri. 6495-8 PRIKLJUČKE za prikolice za vse osebne avtomobile vam naredim z električno napeljavo za 650 do 700 ND. Ivan Stražar. Podgorje lfi. Kamnik. 6110-8 INVESTITORJI — nudim vam kakovostno» izvedbo vseh gradbenih del s svojo skupino v Ljubljani in okolici. Zidarstvo-fasaderstvo Stojanovič, gradbeni 'tehnik. Pot na grič 2. Ljub-liana-Rudnik 6553-8 ZIDARSKA dela sprejmem za izvajanje — tudi v režiji. Ponudbe pod »Dogovor.« 7064-8 SEM mlad obrtnik, nujno potrebujem 30.000 ND. Kdor md Dosodi, .mu vrnem z obrestmi dogovoru ali usbipo Ponudbe pod »Takoj.« 7079-8 KOMPLETNE selitve, prevoze, opravimo strokovno, zanesljivo in točno. Tel. 342-420. ' 6062-8 PARKET stružimo in lakiramo z uvoženimi laki. Tel. 311-700 od 7. do 9. in od M. do 19. ure. INŠTRUIRAM matematiko za sređuje šole in ekonomsko fakulteto. Ponudbe pod »Popoldan in zvečer«. 6782-8 IZOLIRAM cevi za centralno kurjavo, hitro in sodobno. Prijave pod »Solidno«. 6620-8 INŠTRUIRAM matematiko in fiziko za vse razrede gimnazij. Ponudbe pod »Ljubljana«. 6577-8 NUJNO potrebujem .10.000 ND po-Ponudbe p< ' sojila. pod »Obresti — dogovor«. 7057-8 HERB AS — čaj za hujšanje in Herbavit — vitaminski čaj — naprodaj v lekarnah in trgovinah. Čaje lekarna pošilja tudi po pošti s povzetjem; cena: Her-bas 17,50 ND, Herbavit 14,50 ND in poštnina. Samo pismena naročila posreduje: Farmacosme- tica, Petkovškovo nabrežje 53, 61000 Ljubljana. . 1286-8 'GRŠČINO inštruiram. Tele- CE IŠČETE vilo ali princa iz bajke, tega ne berite! Ce pa ste se naveličali samote in želite najti partnerja za skladno in srečno življenje in zakon, vam lahko pomagamo. Ah nimate kdaj pa kdaj občutka, da se vrtite v krogu? Kako najti »njo« ah »njega«, če pa iz dne- va v dan gledate okrog sebe iste obraze? Morda pa živi nekdo, ki bi želel svoje življenje povezati z vašim, če bi le vedel za vas! Prav zato vas bomo seznanili z osebami skladnega značaja in temperamenta, ki bo odgovarjal vaši naravi, vašim nagnjenjem. Za srečo je velikokrat potrebna odločitev. Da bi se lahko odločili, storite to, kar so štorih že mnogi in so nam za to hvaležni: obiščite nas ali nam brez zadržkov pišite (za odgovor pošljite 50,00 ND) na svetovalnico »Živa«, 61000 Ljubljana, Hranil-niška 7 a, tel. 325-865 ali 313-186. Sprejemamo razen nedelje in ponedeljka od 9. do 11. in od 16. do 18. ure Predstavništvo Maribor, KrtSrnra 19, tel.: 24-091, sprejema ob petkih in sobotah od 9. do H. in od 15. do 18. ure. 1149-8 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko, višjo matematiko, statistiko. Ponudbe pod »Izkušnje«. 7038-8 STARŠI! Zvečer varujem otroke na domu. študentka psihologije. Tel. 61-016. 7043-8 NUJNO potrebujem par milijonov posojila, dam obresti po dogovoru. Ponudbe pod »Nujno«. IZGUBIL se je kdker španjel, zla-torumene barve, sliši na ime »Dongo«. Kdor kaj ve o njem, naj prosim javi po tel. 312-702 v popoldanskih urah. 6985-8 SOBOSLIKARSKA — pleskarska dela, polaganje tapet, opravim kakovostno in poceni. Ponudbe .pod »Takoj ah po dogovoru«. 6961-8 NA POTI iz Kidričeve v Beethovnovo ulico sem 2. marca 1976 med 16. in 17. uro izgubila' temno rjavo krzneno kapo (nerz). Najditelj naj jo prosim proti nagradi odda pri optiku Zajcu, Puharjeva 3. 6924-8 STROJNI izkop za hišo, 17 x 8 m, potrebujem v Domžalah konec marca. Ceno na kub. meter sporočite pod oznako »Kredit«. 6950-8 OPRAVLJAM vsa kleparska in krovska dela ter pleskam žlebove za hišne svete, šole in zasebnike po solidni ceni. Ponudbe po tel. 320-101 ves dan. 6872-8 PONOVNO prosim vsakogar, ki kaj ve o izgubljeni psički veliki šnavcer, naj sporoči po telefonu 061321-207. 6828-8 IZDELUJEMO in popravljamo vse vrste neon reklamnih napisov. Telefon 311-615. 5937-8 PARKET stružim in lakiram Vojko Mlakar, tel. 57-002 od 7. do 9. ure 6480-8 BOJLERJE — električne, čistimo in popravljamo z jamstvom. Telefon 55-416 ali 21-945. 6358-8 IZGUBILA sem 4. 3. 1976 žensko srebrno uro znamke »Aretta« na gondoli ali parkirišču Krvavca. Prosim poštenega najditelja naj javi po telefonu 315-366 int. 174 Vreg. __________________ 7088-8 SOINVESTITORJA za dograditev nove enonadstropnioe v Izoli, blizu morja — iščem. Ponudbe podružnici »Delo« Kop«- pod oznako »Izola — Morje«. 561-8 INŠTRUKTORJA nemščine in matematike za prvi razred gimnazije nujno iščem. Ponudbe »Delo« Celje pod “ ' ---- DNE 4. 3. sem izgubil notes z zapiski in denar v Ljubljani. Notes je črne barve, plastičen, z abecedo. Najditelj dobi dobro nagrado. Javite: Slobodan Stojanovič. Pot na grič 2, Rudnik — Ljubljana. 7047-8 ezurni zdravnik LJUBLJANA Nočna dežurna zdravniška služba je za nujne obiske na domu od 19. do. 7. ure. ob nedeljah in praznikih ves dan m to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: 8ežigrad: Kržrčeva c. 10. telefon 310-533. Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-053 Vič-Rudnik: Postojnska c. 24 ort. 61 121 Moste-Polje: Prvomajska 5, trt. 43-145. šiška-Sen tvid-Medvode: Derčeva ul. 5. za občinsko stavbo, telefon 55 221. Grosuplje-lvančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 783-039. Služb? stalne pripravljenosti Je na območju Črnuč, telefon štev. 343-447, Dobrova — Polhov Gradec, Vnanje Gorice, Horjul in Velike Lašče Nočna nedeljska m orazmčna dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva 1/H soba št 5 Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do l ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih — ves dan. OBALNI ZDRAVSTVENI DOM KOPER KOPER—IZOLA—PIRAN Nočna dežurna zdravstvena služba je za nujne obiske na domu od 19 do 7 ure. ob nedeljah m praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Obalnega zdravstvenega doma: Kopen Della Valle Lumano 3. tel. 22-261. Izola: Dantejeva 1, tel. 21-265. Piran: Zupančičeva 10. tel. 73-657. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA MARIBOR SOBOTA V mestu: dr. Srečko Rutar; okoliška dežurna služba: dr. Zvonimir Kolarič in dr. Boris Cuk; nmhiiiarrtng defeima služba: dr. Nina Tominc; pediatrična dežurna služba: dr. Friderik Skačej. NEDELJA V mestu: dr. Jože Barovič; okoliška dežurna služba: dr. Borut Kosi in dr. Srečko Rutar; ambulantna dežurna služba: dr. Karolina Godina; pediatrična dežurna služba: dr. Friderik I" LJUBLJANA MARIBOR SOBOTA »Tabor«, Trg revolucije 3 NEDELJA »Glavan trg«. Glavni tar« 30 Svet VTOZD oddelka za arhitekturo VOZD FAGG razpisuje po 199. členu statuta naslednja delovna dva redna asistenta pri predmetu »stanovanjske zgradbe« rednega asistenta pri predmetu »razvoj naselij in asanacije« rednega asistenta pri predmetu »oprema prostora« rednega asistenta pri predmetu »osnove projektiranja in kompozicije I« POGOJ: dipl. Inženir arhitekturo Pismene ponudbe z osebnimi podatki, podatki o družbenopolitičnem udejstvovanju ter dokazili o izobrazbi naj kandidati naslovijo na tajništvo VOZD Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, Jamova 2. Bok prijave: 6. april 1976. 1581 Razpisna komisija SLOvi N LJUBLJANA Frankopanska 11 razpisuje prosto delovno mesto: 1. DIREKTORJA kmetijskega sektorja ter razglaša prosto delovno mesto 2. POMOČNIKA DIREKTORJA finančnega sektorja Poleg splošnih pogojev je potrebno, da izpolnjuje kandidati še naslednje: pod 1.: visoka ali višja izobrazba agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri z vsaj 5-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delovnem mestu pod 2.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali finančne smeri z vsaj 3-letnimi delovnimi izkušnjami, stanovanje po potrebi na razpolago. Kot poseben pogoj je za to delovno mesto določeno 3-mesečno poskusno delo. Lastnost delavca pridobite takoj ali po dogovoru, pod pogoji, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Kandidati naj ponudbi za sprejem priložijo dokazila o izobrazbi ter v njej navedejo svoje dosedanje delovne izkušnje. Ponudbo naj pošljejo razpisni komisiji (za delovno mesto pod 1;) oziroma kadrovski službi (za delovno mesto pod 2.) najkasneje ▼ 10 dneh od te objave. 1623 etal Tovarna arom in eteričnih olj 63001 Celje, Ipavčeva 18 razpisuj e prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostjo DIREKTORJA sektorja skupnih služb — dipl. ekonomist ali dipl. pravnik ali dipl. ing. organizacije dela. — aktivno znanje angleščine ali nemščine. — moralnopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja — 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja finančnih oziroma pravnih poslov. in o b Javi ja prosta delovna mesta za: VODJO kadrovskega oddelka — višješolska izobrazba organizacijske, kadrovske ali pravne smeri — pasivno znanje angleščine ali nAmfičing — 5 let delovnih izkušenj ŠEFA domače prodaje — višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 5 let delovnih izkušenj na komercialnem področju ORGANIZATORJA — višješolska izobrazba organizacijske smeri — aktivno znanje angleščine ali nemščine — uspešno opravljen test za organizatorje AGP — 3 leta delovnih izkušenj RAZVOJNEGA INŽENIRJA — dipl. ing. kemijske tehnologije ali ing. kemijske oziroma živilske tehnologije — aktivno znanje enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) / — eno oziroma tri leta delovnih izkušenj v stroki REFERENTA uvoza — ekonomski tehnik — zunanjetrgovinska registracija aktivno znanje angleščine ali nemščine — 5 let delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskega poslovanja REFERENTA izvoza — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — zunanjetrgovinska registracija — aktivno znanje angleščine ali nemščine — 5 let delovnih izkušenj na področju zunanje trgovine . Interesentom nudimo urejene delovne pogoje in široke možnosti za strokovno izpopolnjevanje na delovnem mestu. Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh na splošno-ka-drovski sektor tovarne E7TOL-IFF Celje, Ipavčeva 18. Bok za vlaganje prijav začne veljati z rinem objave. 1612 Odbor za medsebojpa razmerja delavce* delovne skupnosti LJUBLJANSKIH SINDIKATOV objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. Za potrebe občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Center, Dalmatinova 4: kurirja — pomožnega pisarniškega delavca za .nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: najmanj dokončana osnovnošolska izobrazba tajnico administratorko za nedoločen čas s podnim delovnim časom Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri 2. Za potrebe občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 42 tajnico administratorko za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, znanje stenografije in strojepisja. 3. Za potrebe skupnih služb — finančno računovodske službe mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana, Prešernov trg 2 samostojnega finančnega knjigovodje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoj: 1. srednja ekonomska izobrazba, 2. dve (2) leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Bok prijave Je 14 dni po objavi razpisa. Ponudbi za prijavo priložite dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis. Ponudbe pošljite na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti ljubljanskih sindikatov, Ljubljana, Prešernov trg 2. 1599 KREDITNA KOPER BANKA s svojimi poslovnimi enotami v: Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu, Kozini, Komnu, Sežani, Novi Gorici, Postojni, Pivki, U. Bistrici, Cerknici, Starem trgu, Ljubljani in na objavlja naslednja prosta delovna mesta: V KOPRU 1. SAMOSTOJNEGA ORGANIZATORJA dela — vodja službe (7013) 2. STROKOVNEGA REFERENTA za devizno poslovanje (7008) 3. VIŠJEGA REFERENTA za investicije banke (6008) 4. VEČ OPERATERJEV na knjigovodskih strojih (3009) za enote: Koper 3 DM, Izola 1 DM, Piran 2 DM in Sežana 1 DM V EKSPOZITURI ILIRSKA BISTRICA 5. REFERENTA splošne likvidature 2 DM — 1 za določen čas 6. HIŠNIKA s 4-urnim delovnim časom (3002) V EKSPOZITURI POSTOJNA 7. DINARSKO VALUTNEGA LIKVIDATORJA BLAGAJNIKA (4036) Pogoji za zasedbo so: pod 1.: visoka šola za organizacijo dela, VEKS — n. stopnje — ekonomsko organizacijski oddelek ali druga visoka šola na tem področju; delovne izkušnje 2 leti. Druge zahteve: orgamzacajsko-strokovna razgledanost, poznavanje bančnega poslovanja; pod 2.: ekonomska fakulteta, VEKS, pravna fakulteta ali druga visoka šola na tem področju; dopolnilno znanje: izpit za opravljanje plačilnega prometa in kreditnih poslov s tujino, aktivno znanje enega svetovnega jezika, delovne izkušnje: 2 leti, druge zahteve: ekonomsko strokovna razgledanost na svojem področju dela; pod 3.: višja šola za gradbeništvo in komunalo ali druga ustrezna višja šola s predizobrazbo srednje 'gradbene šole ali druge višje šole; delovne izkušnje 2 leti; pod 4.: dveletna administrativna šola ali druga poklicna Šola, dopolnilno znan#: uspešno opravljen mehanografski tečaj, delovne izkušnje do 1 leta; druge zahteve: poskusno delo 1 mesec; pod 5. in 7.: ekonomska, upravno administrativna srednja šola, gimnazija; dopolnilno znanje: pasivno znanje 1 svetovnega jezika; delovne izkušnje: do 1 leta; druge zahteve: poskusno delo 3 mesece; pod 6j poklicna šola ključavničarske, mizarske, vodoinstalaterske ali druge ustrezne smeri; delovne izkušnje: do 1 leta; dopolnilno znanje: izpit za kurjača in voznika B kategorije; druge zahteve: pčskus-no delo 3 mesece. Delovna mesta, razen — kjer je drugače navedeno, so s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Bok za oddajo prijav je do vključno 15. 3. 1976. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Kreditna banka Koper, Cesta JLA št. 10/a, 66001 — Koper. 1525 ZAVAROVALNICA SAVA PE Novo mestò posreduj« PRODAJO naslednjih karamboH-ranih vozil: 1. ZASTAVA 101, reg. št. NM 255-49, letnik 1974, registriran v letu 1975, izklicna cena 11.000,00 din, prevoženih 19.000 km- Vozilo je pri Zavodu za požarno varnost Novo mesto 2. ZASTAVA 750, reg. št. CE 701-54. letnik 1974/Xn, prevoženih 20.000 km, izklicna cena 21.600,00 din. Vozilo je pri Zavodu za požarno varnost v Novem mestu 3. FIAT 124, reg. št. ZG 121-202, letnik 1969, izklicna cena 5.000,00 din. Vozilo je pri Zavodu za požarno varnost v Novem mesta 4. SKODA 110 L, reg. št. NM 229-52, letnik 1974, prevoženih 15.000 km, izklicna cena 10.000,00 din. Vozilo je pri kleparju Per-dec Petru iz Mačkovca Za vsa navedena vozila mora kupec plačati poleg kupnine še prometni da- Licitacija vozil bo v sredo, 10.3.1976 ob 15. uri v prostorih Zavarovalnice SAVA PE Novo mesto. 1627 »JUGOKOMEBOJA« Novi Sad, BobIovi» enote objavlja ‘ prosta delovna — 2 Pogoj: s najmanj dveletno còsto© prakso ali anedcjeSoi-dca izjobTBEba % najmanj it * letno komendatoo prakso. Objava velja do lovnega Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu pri Kmetijski zadrugi Trebnje razpisuje prosti delovni mesti: 1. SEKRETARJA (moški ali ženska) POGOJI: končana pravna fakulteta s 5-letno prakso moralna in politična neoporečnost poskusna doba 3 mesece družinsko stanovanje zagotovljeno v letu 1977 2. KMETIJSKEGA ali VETERINARSKEGA TEHNIKA za vodjo mlečne proizvodnje v kooperaciji POGOJI: lahko začetnik odslužen vojaški rok poskusna doba 3 mesece družinsko stanovanja zagotovljeno v 3 mesecih Ponudbe pošljite na upravo Kmetijske zadruge Trebnje do 31.3.1976. 1575 Industrija kozmetičnih in kemičnih izdelkov ILIRIJA-VEDROG LJUBLJANA, n. sol. o.. Tržaška c. 32 objavlja N JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: 1. elektronski fakturni avtomat SOEMTRON 381/8 z datumsko napravo — valj 32 cm — izklicna cena 100.000,— din 2. elektronski fakturni avtomat SOEMTRON, dolžina valja 32 cm, brez datumske naprave — izklicna cena 100.000,— din 3. mehanografski stroj za knjiženje »BURROUGHS« L 2000, leto 1971, izklicna cena 150.000,— din Licitacija bo dne 11.3.1976 ob 8. uri v konferenčni sobi delovne organizacije Ilirija-Vedrog, Ljubljana, Tržaška 32. Osnovna sredstva so na ogled interesentom dne 9. in 10.3.1976 med 11. in 13. uro ▼ skladišču surovin na Tržaški c. 32. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo pred licitacijo položile kavcijo v višini 20 odst. izklicne cene osnovnega sredstva, katerega žele licitirati. Vsa pojasnila lahko dobite pri predsedniku komisije za izvedbo licitacije tov. Burja na Tržaški c. 32 tel.61-021 (int.26). 1579 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll K I P montažno industrijsko podjetje Ljubljana, Opekarska 13 a) razpisuje delovno mesto VODJE splošno kadrovskega sektorja Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne smeri — oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — imeti mora moralnopolitične vrline, ustrezen odnos do samoupravljanja in delitve po delu. b) objavlja naslednja prosta delovna mesta SALDAKONTISTA za določen čas 9 mesecev Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — znanje strojepisja — poskusno delo 30 dni REFERENTA za prodajo izdelkov proizvodnje Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 30 dni 5 KV ZIDARJEV Pogoji: — kvalificiran zidar — poskusno delo 30 dni Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite splošno kadrovskemu sektorju podjetja v 15 dneh od dneva objave. 1616 Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik razpisuj« prosto detorao mesto RAČUNOVODJE aa nedoločen čas KareMriaiM morajo izpolnjevati nasSednjU pogoj: srednja ali nepopolna srednja goda z večletnimi delovnima izkušnjami ▼ računovodstvu. Raepds vedja do zasedbe delovnega mesta. 1605 Tovarna klobukov »ŠEŠIR« Škofja Loka vabi k sodelovanju POSLOVODJO za trgovino v Ljubljani v Nazorjevi ulici Kandidati naj imajo končano trgovsko šolo in veselje za delo s pokrivali in ljudmi. Prijave sprejema organizacijsko kadrovski sektor 15 dni po objavljenem razglasu. 1573 Odbor za medsebojna razmerja pri GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA objavlja prosta delovna mesta in vabi k sodelovanju DVA DIPL. EKONOMISTA za vodenje službe avtomatske obdelave podatkov ter za analitsko programsko delo DVA DIPL. GOZDARSKA INŽENIRJA za operativno vodstveno delo na gojitvenem in tehničnem področju GOZDARSKE TEHNIKE za operativno delo na območju Postojne, Cerknice in Starega trga DVA EKONOMSKA TEHNIKA za knjigovodsko delo v računovodstvu in enega ekonomskega tehnika za knjigovodsko delo na TOZD lovstvo Stari trg Pogoji: uspešno končana zahtevana izobrazba, delovne ‘izkušnje in družbenopolitične vrline. 1598 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinu Gradbeno industrijsko podjetje GRADIS Ljubljana skupne službe Korytkova 2, vabi k sodelovanju 1. ELEKTROINŽENIRJA 2. STROJNEGA TEHNIKA Pogoji: pod 1. fakulteta za elektrotehniko ali I. stopnja elektrotehniške fakultete. Kandidat naj bi obvladal delo na projektiranju oz. izvajanju šibkotoč-nih inštalacij za naprave v gradbeništvu; pod 2. srednja tehniška šola, kandidat bi bil zaposlen v strojni konstrukciji pri konstruiranju strojne opreme in pomožnih konstrukcij za potrebe gradbene operative. Ponudbe sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Gradis Ljubljana, Korytkova 2, 10 dni po objavi prostih delovnih mest. 1609 Transportno gradbeno podjetje TGP METLIKA prodaja za družbeni in zasebni sektor več rabljenih vozil, in sicer: 1 2. 3. 4 vozila TATRA, leto izdelave 1969, vsa vozna, začetna cena zavsako vozilo 100.000. 00 din 3 vozila TATRA, leto izdelave 1969, vsa vozna, začetna cena za vsako vozilo 95.000. 00 din 2 vozili TATRA, leto izdelave 1969 in 1971, obe vozni, začetna cena za vsako vozijo 120.000. 00 din 4. vozilo TATRA, leto izdelave 1971, vozno, začetna cena 125.000,00 din 5. vozila TATRA-demper, leto izdelave 1971, vozna, začetna cena za vsako vozilo 135.000. 00 din Na izlicitirano ceno, plača kupec še 24% prometnega davka v mestu stalnega bivališča po Ur. listu SFRJ št. 56/75. Licitacija bo 22. 3. 1976 ob 10. uri v Metliki, Cankarjeva cesta, TOZD Transport. Obvezna varščina je 10% od izklicne cene in jo položite na blagajni podjetja pred začetkom licitacije. Interesenti si lahko ogledajo vozila vsak delavnik od 8. do 12. ure v TOZD Transport. 1564 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega moža, sina, očeta, starega očeta in brata STANETA PEZDIRCA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili ustno ter pismeno sožalje. Posebna zahvala kolektivu Teol in njegovemu članu za poslovilne besede Žalujoči: Cena Pepca, mama Marija, sin Stane z družino in drugo sorodstvo Ljubljana, 2. marca 1976 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega nepozabnega DRAGA KAJZERJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ah pismeno izrazili sožalje, ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili veliko prelepega cvetja. Prisrčno se zahvaljujemo reševalcem in stalni intemistični službi za izredno hitro intervencijo. Globoko zahvalo pa smo dolžni tudi kolektivu tovarne avtokaroserij »Avtomontaža« iz Ljubljane za nesebično pomoč in izredno pozornost, njenemu pevskemu zboru in tovarišu Curku za ganljive in tople be-_ sede slovesa ob odprtem grobu. Lepa hvala tudi župniku sv. Križa za oprav-’ Ijene pogrebne obrede in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh žalosti kakorkoli lajšali trpljenje. Vsi njegovi Sporočamo žalostno vest, da je v 68. letu starosti nenadoma umrla naša draga mama IVANKA REAZNIK roj. Drstvenšek od Svetega Roka pri Sevnici Pokopali jo bomo na njen 68. rojstni dan v ponedeljek, 8. marca 1876, ob 16. uri. Z njenega doma jo bomo spremili na pokopališče v Sevnici žalujoči: sin Jani, hčerke Ivanka Jazbec, Pavla Samuda in Cilka Kaučič, zetje Jože, Viktor in Franci, vnuki Jožica, Drago, Vani, Nives, Lidija, Gregor in Hiška, sestre, bratje ter drugo sorodstvo Sv. (Rok, Sevnica, Ljubljana, Kranj, 5. piarca 1876 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta ZAHVALA • Ob boleči izgubi naše ljubljene žene, zlate mamice, tašče, sestre in tete y JOŽETA PREZLJA dipl. ing. in podpolkovnika v rezervi Frančiške Ažnoh - roj. TAVCAK-KOSMOVA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste osebno ali pismeno izrazili sožalje, in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala predstavnikom Ire-ta iz Trsta, ZP Iskre, ZB ter JNA. Žalujoči: » Rasa, Nives, Jože in vsi sorodniki .se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji podarili cvetje, katerega je tako zelo ljubila. Posebna zahvala svakinji Minki Feldin, nečakinji Nuši Zapušek, nečakinji dr. Metki Flegar in drugim za vso pomoč in,lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Kot tudi patru Jakobu za Tep pogrebni obred. Vsem še enkrat prav iskrena hvala. ZAHVALA Žalujoči: Ob nenadni izgubi moje plemenite, ljubljene sestre, sestrične in tete ANICE LIKOZAR mož Edvard, hčerka Ančka z možem in drugo sorodstvo upokojene učiteljice ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene žene in mame se Iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja in mi izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Petra Držaja za vso skrb in pomoč v zadnjih dneh njenega življenja, duhovščini za pogrebne obrede, zlasti dr. Francetu Rozmanu za prelepe poslovilne besede in pevcem za lepo petje. V globoki žalosti sestra Fani Ane Cankar se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani, za izraženo ustno ali,pismeno sožalje. Lepa hvala sorodnikom, sodelavcem in prijateljem, ki ste pokojnico spremili na zadnji poti m ji poklonili cvetje. Posebno se zahvaljujemo duhovščini za poslovilne besede in obrede Kranj, 5. marca 1976 Družina Cankar f Dobnmje, 2. marca 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice in babice JUSTINE LUTMAN roj. GRUNTAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Se enkrat hvala vsem, ki ste našo zlato mamico v življenju imeli radi in ob smrti počastili njen spomin. Žalujoči: \ sinova Samo, Uroš in hčerki Andreja, Jasna z družino Nova Gorica, 1. marca 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega sina ln brata Marka Verbnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, šoli V. Vodnika, delovnemu kolektivu Vege, govornikom, ki so nam ob tej težki nesreči nesebično pomagali, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu podarili cvetje Žalujoči: očka, mamica, brat Tomaž Ljubljana, 8. marca 1978 Nepričakovano nas je v 54. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric ŠTEFAN VIDIC dimnikarski mojster Pogreb dragega pokojnika bo v poriedeljek, 8. marca 1976, ob 14.45 uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah Žalujoči: žena Pavla, hčerka Tatjana z Dušanom in Aleškom, bratje Lojze Cveto, Jože, Ivan, sestre: Mici, Betka in Joža z družinami In drugo sorodstvo Ljubljana, Otočec, Škofja Loka, Lesce, Trebnje, Novo mesto, Ribnica, 5. marca 1976 Nenadoma m mnogo prerano nas je zapustil sodelavec Robert Komac Od njega se bomo poslovila na pokopališču v govcu Kolektiv ISKRA — TOZD Tovarna vžigalnih tuljav Bovec Po težki bolezni nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, dedek, brat in stric KAREL PARZER upokojeni direktor Zadružne hranilnice in posojilnice Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 8. marca 1976 ob 14. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah Globoko žalujoči: žena Cvetka, otroci Iztok, Barbara in Aleš z družinama, sestra Ženi z družino, družine Vitorovič, Accetto, Grozdanov, Drnikovič in Vidmar Ljubljana, Zagreb, 5. marca 1976 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAŠ BIVŠI SODELAVEC KAREL PARZER i ' , UPOKOJENI DIREKTOR PODRUŽNICE ZADRUŽNE HRANILNICE LJUBLJANA POGREB BO V PONEDELJEK, 8. MARCA 1976, OB 14. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE V LJUBLJANI ZDRUŽENJE POSLOVNIH BANK IN HRANILNIC LJUBLJANA DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE LJUBLJANSKE BANKE, PODRUŽNICE LJUBLJANA Umrl je naš dragi Franjo Štrukelj upokojenec Pogreb bo v ponedeljek, 8. marca 1976, ob 16. uri na pokopališču Vič Do pogreba leži v Jožefovi vežici na Žalah Žalujoči: sestri Vida in Helena, brata Slavko in Ivo ter drugo sorodstvo Ljubljana, 5. marca 1976 Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je nenadoma umri naš član kolektiva ŠTEFAN VIDIC dimnikarski mojster Na zadnji poti ga bomo pospremili v ponedeljek, 8. marca 1976, ob 14.45 iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah OZD »DIMNIKARSTVO LJUBLJANA«, Ljubljana in družbenopolitične organizacije Ljubljana, 5. marca 1976 Nenadoma nas je zapustil naš oče, brat in stric MARJAN REPOTOČNIK upokojenec Pokopali smo ga vdružinskem krogu, dne S. marca 1978 na Žalah Žalujoči: sin Marjan, sestra Marija, brat Avgust ln drugo sorodstvo Ljubljana, Pordenone, 5. marca 1978 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapusti! tovariš DANIEL NOVAK upokojeni delavec republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS Pogreb pokojnika je bil 5. marca 1976 ob 9.30 na Žalah v Ljubljani Delovna skupnost in družbenopolitične organizacije republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije Mnogo prezgodaj in po težki bolezni nas je zapustila tovarišica MARIJA SIMONIČ dipl. fizik — višja raziskovalna sodelavka IEVT Vestno in nadvse blago pokojnico bomo ohranili v trajnem spominu vsi, ki smo jo poznali Na svojo željo je bila pokopana 2. marca 1976 v ožjem krogu družine Kolektiv Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko IEVT — Ljubljana V 90. letu je končal svojo življenjsko pot naš ljubljeni oče in brat ribo, kakor je živela, nas je v 73. letu starosti zapustila dobra JOŽE HLERCE in nepozabna mama in nona Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. marca 1976, ob 18. uri KRISTINA TURK iz Krištofove mrliške vežice na Žalah rojena DOLENC Žalujoči: sin Jože, hčerka Majda z družino, brat Anton, sestri Angela Pogreb bo 6. marca 1976, ob 16. uri na pokopališču v Postojni Jn Lojzka ter drugo sorodstvo žalujoči: hči Valerija z družino, sinova Pepi in Elo z družinama Ljubljana, 4. marca 1976 in drugo sorodstvo DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO Zadnje vesti Delegacija ZKJ se je vrnila iz Moskve PULJ, 5. marca (Tanjug) — Delegacija ZKJ, ki jo je vodil sekretar IK predsedstva - CK ZKJ Stane Dolanc na 25. kongresu KP SZ, se je nocoj vrnila v domovino. OECD o problemih zaposlovanja PARIZ, 5. marca (Tanjug) — V Parizu se je končalo zasedanje ministrov za delo članic organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, posvečeno vprašanjem zaposlovanja. Generalni sekretar te organizacije Van Lennep je iTrrazil mnenje, da bi morali gospodarsko dejavnost zmerno obnavljati, tako da bi se izognili posledicam inflacije. Na dvodnevnem sestanku ministrov za delo je sodelovala tudi jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil predsednik zveznega komiteja za delo in zaposlovanje Svetozar Pepovski. Pepov-ski je govoril o problemih naše delovne sile v tujini in opozoril na ukrepe, ki jih zahodne države sprejemajo, da bi revidirale svojo politiko zaposlovanja tujih delavcev. Jugoslavija razume težave, v katerih so te države zaradi domače brezposelnosti, vendar sodi, da bi bilo treba te probleme reševati vzajemno, je dejal Pepovski. Govoril je tudi o težavah Jugoslavije pri prodaji nekaterih izdelkov v države EGS ter o razširitvi finančnega in industrijskega sodelovanja- Cilenška vlada odstopila SANTIAGO, 5. marca (DPI, AFP) — Cilenška vlada je danes odstopila. Uradni predstavnik vlade ni pojasnil, zakaj se je vsa vlada umaknila, domnevajo pa, da je ostavka v zvezi s serijo gospodarskih ukrepov, ki jih pričakujejo konec meseca. Sicer pa so danes objavili tudi novo devalvacijo čilskega pesosa, že peto letos. ZDA naj v Afriki podpro večino WASHINGTON, 5. marca (AP) — Zunanjepolitični odbor ameriškega kongresa je danes v zvezi z bojem proti rasističnemu režimu na jugu Afrike poudaril, da morajo ZDA podpreti črnsko večino, če ne žele, da se voditelji le-te obrnejo na druge dežele. Demokratski senator Richard Clark, ki je to predlagal, je hkrati pozval ZDA, naj nemudoma priznajo vlado v Angoli. Za funt manj kot dva dolarja LONDON, 5. marca (Tanjug) — Angleški funt je danes padel na doslej najnižjo raven in velja zdaj na denarnem trgu manj kot dva dolarja, feančni strokovnjaki v Londonu so sporočili, da je vrednost funta padla na 1,989 dolarja, niso pa pojasnili, zakaj. Nekateri vlagatelji so iz britanske banke umaknili večje količine denarja. Kljub temu pa poročajo, da na denarnem trgu za zdaj ni panike. Ni prostora za bivše naciste DUNAJ, 5. marca (Tanjug) — V Avstriji sq nekatere univerzitetne organizacije zveze socialističnih in komunističnih študentov zahtevale odstop rektorja dunajske univerze dr. Seitlbergerja, ker je • »bil 1938. leta pripadnik SS enot« in poudarile, da »osebe, ki so kompromitirane z nacistično preteklostjo, ne morejo voditi pomembnih javnih ustanov, kot je univerza«. Rektor Seitlberger je zanikal študentske obtožbe in izjavil, da »pred 1938. in v nacističnih časih ni bil politično aktiven«. Nekateri levičarski listi v Avstriji so objavili dokumentirane trditve o Seitlbergerju kot članu SS enot in zahtevali odstop. PA SE ro HVALEVREDNA POZORNOST — Na beograjski pošti 11101 so 26. februarja pritisnili' poleg rednega žiga tudi reklamnega: »čaš je, da pošljete svoje novoletne čestitke!« Nemara želi tako pomagati svojim strankam pri varčevalni akciji: znamke za pisma in dopisnice naj bi se namreč na predlog jugoslovanskih ptt kmalu podražile. Tito čestital Acheampongu BEOGRAD, 5. marca (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku nacionalnega sveta rešitve Gane polkovniku Ignatiu-su Kita Acheampongu naslednjo brzojavko: »Ob obletnica razglasitve ganske neodvisnosti z iskrenim zadovoljstvom pošiljam vaši ekselenci v imenu narodov Jugoslavije in v svojem osebnem imenu tople čestitke in želje za napredek prijateljskega ljudstva Gane, za vašo osebno srečo kot tudi za nadaljnji razvoj plodnega sodelovanja med našima dvema neuvrščenima državama.« Uklonitev celovškemu diktatu Dunajski »Die Furche«: nihče v treh strankah si ne upa povedati resnice DUNAJ, 5. marca (Tanjug) — »Sklep z Dunaja ni nič drugega kot diktat iz Celovca«, ugotavlja v najnovejši številki dunajski dnevnik »Die Furche«, ko piše o tri-strankarskem sporazumu, po katerem naj bi v Avstriji izvedli »posebno ljudsko štetje«. ' V komentarju, ki ima naslov »Brez diktata iz Celovca!«, izraža avtor mnenje, da so sporazum na Dunaju diktirala koroška deželna krila socialistične, ljudske in svobodnjaške stranke Avstrije. V zvezi z nameravanim po- sebnim popisom prebivalstva avtor poudarja, da ni mogoče govoriti o svobodni* in tajni opredelitvi, če je priznati se za Slovenca dejansko »toliko kot izpostaviti se diskriminaciji«, kar *se dandanes žal še vedno po- { gosto dogaja. • »Zato rezultat sedanjega izrekanja ne bi dokazal, kdo dejansko (še) govori slovensko, marveč kdo se upa priznati, da je Slovenec,« pribija komentator. Vprašuje tudi, kako je mogoče, da se Avstrija žene za pravice Južnih Tirolcev, če v svoji državi ni pripravljena rešiti vprašanja manjšine, ki tu živi stoletja. Dejanska revizija državne pogodbe Jugoslovanski delegat v komisiji OZN za človekove pravice A. Božovič opozoril na »diskriminacijo manjšin« OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA ŽENEVA, 5. marca — Na današnjem, zaključnem zasedanju komisije za človekove pravice ekonomsko socialnega sveta OZN je jugoslovansln delegat Aleksandar Božovič opozoril komisijo na »diskriminacijsko obravnavo« pravic slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, ki ga predstavlja sporazum treh strank, sklenjen na Dunaju 20. februarja. Vrnitev dijakov iz Egipta LJUBLJANA, 5. marca — Včeraj je na brniškem letališču pristalo letalo, s katerim je časopisno podjetje Delo v organizaciji Inex Adria Avioprometa odpeljalo v Egipt in nazaj skoraj sto dijakov in dijakinj iz osnovne šole Velenje, gimnazije iz Murske Sobote iu tehniške šole iz Celja na nagradni izlet. Med štiridnevnim bivanjem v Egiptu so si mladi ljudje ogledali stari in novi del Kaira, nekdanjo egipčansko prestolnico Memphiš in njeno nekropolo Sakkaro, pa piramide v Gizah in vmes seveda še marsikaj, kar je to potovanje zaokrožilo v ne le doživetij in spominov poln izlet, temveč zlasti v poučno ekskurzijo. Izlet v Kairo so si Velenjčani, Murskosobočani in Celjani priborili v nagradni igri Dela z zbiranjem naročnikov za naš časnik. Foto: Egon Kaše »Sporazum treh avstrijskih političnih strank je v nasprotju z duhom in črko avstrijske državne pogodbe in če ga bo avstrijska vlada uresničila, pomeni dejansko revizijo ustreznih določil državne pogodbe,« je rekel Božo-vic, ko se je oglasil k razpravi o poročilu lanskoletnega zasedanja podkomisije za preprečevanje diskriminacije in za varstvo manjšin (tako imenovano Capotortijevo poročno). »V Jugoslaviji ne govorimo o manjšinah, temveč o narodnostih zato, da bi jim zagotovili njihovo polno človeško, družbeno in politično uveljavitev,'brez ozira na to, ali je skupina velika ali majhna, brez ozira na številčno moč kake narodnosti (manjšine),« je rekel Božovič. Zaradi tega so problemi manjšin, ki v smislu helsinških sklepov lahko postanejo in bi morale postati pomemben faktor povezave med državami (tudi z različnimi družbenimi sistemi), pospeše-valke razumevanja, sodelovanja in prijateljstva, predmet upravičenega interesa za združene narode, zlasti »čeprav ne samo takrat, kadar so pravice manjšin vključene v mednarodne pogodbe, tako kot je to s slovensko in hrvatsko manjšino na Koroškem, Gradiščanskem in na štajerskem, pravice, ki jih določa in varuje avstrijska državna pogodba«. Povezave med mednarodnim mirom in podpiranjem in varstvom manjšin ni mogoče zanikati. Ob Capotortijevem poročilu, kjer je govor tudi o tkim. »subjektivnem faktorju« (volji manjšine, da ohrani svoje značilnosti) in o vprašanju številčne moči kot pogoju za uživanje manjšinskih pravic, je Božovič opozoril na dvoje: prvič, da ponekod manjšin sploh ne priznavajo ali pa njihove pravice povezujejo s številom kljub obveznostim iz mednarodnih pogodb (npr. v Avstriji) in drugič, da ni mogoče odpraviti diskriminacije zoper posameznika/ hkrati pa diskriminirati neko narodnostno skupnost kot celoto. »V tej zvezi z zadoščenjem opozarjamo na nedavni sporazum, sklenjen med Jugoslavijo in Italijo« in njegova določila o najvišji možni stopnji zaščite, ki ne sme biti nižja od določil v doslej veljavnih večstranskih ali dvostranskih pravnih dokumentih, je rekel jugoslovanski predstavnik in opozoril na izjavo kanclerja Kreiskega 30. decembra lam, ko je priznal, da »problem manjšin .ostane vse dotlej, dokler ustrezna določila iz državne pogodbe ne bodo izpolnjena«. Po srečanju kanclerja Kred-skega z najvišjimi predstavniki Jugoslavije na Brdu, ko je kazalo, da Avstrija resno misli izpolniti določila državne pogodbe v korist manjšin, »smo z obžalovanjem in zaskrbljenostjo zvedeli, za sporazum treh avstrijskih poli- tičnih strank o štetju posebne vrste za slovensko in hrvatsko manjšino, ki je resnično štetje sui generis«. Klavzula o 25 odstotkih, ki je jasno besedilo državne pogodbe ne vsebuje, je torej dejanski poskus revizije mednarodnega dokumenta. Nekatere države, sosede Ju- Carvalha skrivaj na prostost Carvalho »proti svoji volji iz ječe« — Ne vedo, kam je šel LIZBONA, 5. marca (Tanjug) — Tpkaj so potrdili novico, da so iz zapora v San-taremu pogojno izpustili majorja in bivšega generala Otela Saraiva de Carvalha. Glavni strateg strmoglavljenja fašističnega režima 25. aprila predlani in prvi iz »gibanja stotnikov«, ki so ga povišali v generala — Otelo Sa-ravia de Carvalho — je obtožen, da je sodeloval v lanskih novembrskih dogodkih. Tukaj še niso sporočili, kdaj nameravajo Carvalha poklicati na sodišče in kaj bo vsebovala obtožnica proti njemu, vendar je radio zjutraj poročal, da je Carvalho zapustil vojaški zapor »proti svoji volji«, ker je zahteval, naj pred njim izpustijo vse druge častnike, ki so jih zaradi novembrskih dogodkov spravili za zapahe. Ezmed kakih 150 vojaških in civilnih oseb, aretiranih konec novembra in v začetku decembra, so zdaj zaprti' še majorja Campos de Andrade in Tome iz bivšega polka vojaške policije, Queiros de Azevedo, ki je .bil poveljnik neke vojaške šole, kakor tudi neki stotnik, dva padalska podčastnika in neki civilist. Medtem ko so izpuščali to kategorijo aretiranih, so pogojno ali za stalno izpustili tudi več oseb, prijetih po spi-nolističnih zarotah jeseni predlani, marca lani in ob drugih priložnostih. Nekatere izmed teh oseb so ponovno prevzele pomembne vojaške dolžnosti. De Carvalho je bil v zaporu, kakor sodijo opazovalci, manj zaradi »preiskave« v zvezi z novembrskimi dogodki kot zaradi tega, ker se ni pripravljen sprijazniti s pasivnim opazovanjem položaja v državi in ker je precej priljubljen. Za zdaj še ni znano, kje bo de Carvalho živel, ko bo pogojno na prostosti, in tudi ne, kam je odpotoval iz zapora, saj so ga izpustili na skrivaj. Večja menjava SZ-Turčija ANKARA, 5. marca (Reuter) — Turčija in SZ sta podpisali trgovinski- protokol, ki predvideva za letos menjavo v vrednosti 170 milijonov dolarjev. Lani je trgovinska menjava dosegla 150 milijonov dolarjev. goslavije, pa obstoja makedonske manjšine na svojem oeemlju sploh ne priznavajo, na primer Bolgarija, kar objektivno zavira razvoj vzajemnega zaupanja in dobrososedskih odnosov, je ob koncu dejal Božovič. JAKA ŠTULAR OGLEDALO ■ Tovariši, zadnji čas je, da pridejo pravi ljudje na pravo mesto! G. VARGA, Nova Makedonija Juridična resnica? . P Pretresljiva pričevanja na tržaškem sodišču ovržejo razlikovanje med »zgodovinsko in juridično resničnostjo« TRST, 5. marca — Pred porotnim sodiščem v Trstu, ki obravnava zločine nemških nacistov in njihovih sodelavcev v tržaški Rižarni, so po včerajšnjem celodnevnem zasliševanju zgodovinarjev, danes nadaljevali z zasliševanjem prič, ki so bile same žrtve ali katerih sorodniki so bili ubiti v tem zloglasnem taborišču. I\Ied občinstvom je bilo danes poleg starejših ljudi tudi zelo veliko mladine, ki šele zdaj spoznava eno grenkih resnic iz svoje krajevne zgodovine. V. tem kontekstu se vse bolj zaostruje tudi na videz zastavljena dilema, kot jo je včeraj izrekel predsednik sodišča dr. Domenico Maltese: »Smo na procesu in pas zanima juridična in ne zgodovinska resnica.« In vendar so prav zgodovinarji na podlagi dokumentov prinesli toliko neovrgljivih, obremenilnih dokazov, da so dišče preko tega ne bo moglo. Dr. Tone Ferenc iz Ljubljane je otipljivo* razgrnil vso strukturo skupine Ein-satzkommando Reinhardt in njihove uničevalne akcije na Poljskem in v Italiji. Opozoril je tudi na povsem konkretne vojaške in roparske pohode zaradi obrambe prometne žile Trst—Reka. Zbral je gradivo, ki dokazuje tesno povezavo med nemško SĐ, posebnim italijanskim inšpektoratom javne varnosti za Julijsko Krajino ter Rižarno. Razgrnil je tudi gradivo o ustanovitvi tržaške črne brigade »Tulio Cividift«, katere tri čete so bile neposredno na razpolago podpolkovniku Aller-su. Predsednik sodišča Maltese je moral vzeti na znanje, da je slovenska Osvobo. dilna fronta že jeseni 1944 na osvobojenem ozemlju objavila brošuro, v kateri je pojasnila, kaj se dogaja v Rižarni. Italijanski zgodovinar Coi-lotti iz Bologne je med" drugim naglasil, da je bilo v zasedeni Italiji, če izključimo operativne čete, samo 3000 nemških funkcionarjev, se pravi, da so Nemci toliko bolj računali na pomoč italijan- Iskri <*e Kako klavrn ha bil človeški duh brez nečimrnosti! FRIEDRICH NIETZSCHE Ko bi človek imel svobodno voljo, to je, ko bi vsakdo lahko ravnal, kakor- bi hotel, bi bila zgodovina tkivo nepovezanih naključij. LEV N. TOLSTOJ CELJSKA KUMA Glede toplote je Celjska kotlina pred Ljubljansko kotlino in nekoliko za Laškim; pozimi je povprečno za 1 stopinjo C toplej- • ša in poleti za prav toliko hladnejša. Nad 10° C je v Celju srednja mesečna toplota šest mesecev, v juliju in avgustu celo nad 20° C. Temperatura se drži pod 0° C povprečno od srede decembra do srede februarja, vendar začetek hude vročine in hudega mraza močno koleba. Celjska kotlina ima nekoliko manj padavin kakor Gorenjska in Zagorsko-laška kadimja. V razdobju 1919 do 1939 je imelo Celje povprečno 1116 mm padavin na leto. Najbolj deževen je junij, hitro za njim september, najbolj suh'je februar. V kotlini so zla sta okrog Celja spomladi, jeseni in pozimi rade megle. Glavna vetrova sta jugozahodnik in severovzhodnik; padavine nastanejo, kadar se ta dva vetrova križata. Vetrovi so večkrat precej močni. Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 6. marec 1976 ob 7. uri & demo oblačno oblačno T ** $ nevihte STOCKHOLM ^ * ? MOSKVA * \ *** ” 1030 SLOVENIJA Deloma jasno, ponekod vmes zmerna oblačnost. Na Primorskem bo jasno z burjo. Najnižje nočne temperature bodo od —6 do —12, na Gorenjskem —15, v Primorju 0, najviš-je dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 6 stopinj. C. IZGLEDI ZA NEDELJO VREMENSKA SLIKA Sončno in hladno vreme, na Primorskem še slaba burja. JUGOSLAVIJA Zmerno oblačno, v vzhodnih in osrednjih krajih vmes manjše snežne plohe, ob Jadranu pretežno jasno z burjo. Nad Evropo še že dalj časa zadržuje področje visokega zračnega pritiska, sedaj pa se njegovo središče umika na sever. Tako je z vzhodnimi vetrovi pričel dotekati nad vzhodne Alpe in Balkan mrzel kontinentalni zrak, ki je povzročil močne ohladitve tudi v Sloveniji. Vreme is temperato» 5. marca 1976 Kraj ot> 13. on vreme stoptal Ljubljana Planica Brnik Sl. Gradec Celje Novo Portorož Reka Pulj Hvar Dubrovnik ploha —2 jasno —17 —1 —2 —1 —1 jasno z burjo 4 jasno 3 jasno 4 Beograd Sarajevo Titograd Skopje Celovec Gradec Dunaj Beoetke Milnim Genova poloolačno poOoblačno poldbüaöao sončno poloblačno snežna ploha jasno oblačno - Pariz Berlin rtockhotaj vfosfcva jasno oblačno snežna ploha jasno oblačno 4 0 —2 —2 . 7 SNEŽNE RAZMERE V vseh naštetih smučarskih središčih žičnice obratujejo GOLTE: 30 do 50 cm MARTDUK: 40 cm snega KRANJSKA GORA: 40 cm, drsališče ZATRNTK: 45 cm POKLJUKA: 95 cm KOBLA: 50 cm VOGEL: 200 cm KREDARICA: 250 cm KRVAVEC: 50 do 100 cm VELIKA PLANINA: Šimnovec 20 cm Tiha dolina 55 cm ŠPANOV VRH: 40 do 70 cm JEZERSKO: 24 «n STARI VRH: 50 do 85 cm ČRNI VRH: 70 do 80 cm KAUČ: 70 cm KANIN: postaja C 100 cm D 320 cm LIVEK: 50 cm LOKVE: 30 cap MEŽICA: 10 do 40 cm POHORSKA VZPENJAČA: 10 cm podlage KOPE: 10 do 40 cm BLOKE: 50 cm skih kolaboracionistov. Na področju tako imenovane »Adriatisches Küstenland, kjer je bil mozaik narodov«, pa so sploh še bolj vnesli načelo boja vseh proti vsem. Podobno sta pričevala o kolaboracionistih tudi Fogar in Pacor. Toda medtem ko je predsednik sodišča Pacorja celo prekinil, češ da si jemlje »v govorih« preveč časa, so danes spet še in še tekle minute v povsem formalnih ju-ridičnih preverjanjih prič ter njihove identitete. Ali je res možno, kot mi je danes tudi v razgovoru, sam stisnjen v ožino pravega dojemanja, priznal preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo, da »sicer ni dveh resnic, zgodovinske in jufidične, da pa je vendar juridična — močno omejena«? Ko sem se pogovarjal z enim izmed prihodnjih poročevalcev na procesu, slovenskim istrskim partizanom, Maksom Zadnikom, avtorjem dokumentarne knjige »Istrski odred«, mi je ta razgrnil naravnost pretresljive slike nečlo- veških zločinov, ki so jih zagrešili oddelki »Einsatzkom-mando Reinhardt« v Brkinih in Čičariji. V brkinskih vaseh so med drugim ti zločinci polili z bencinom 96 ljudi in jih žive zažgali. »Ne glede na podana pričevanja sem že po samem nečloveškem načinu ubijanja spoznal, da je šlo za ljudi, ki so imeli zvezo tudi z Rižarno ...« je ugotovil Zadnik. Kje je tu mesto za juridične omejitve? BOGDAN POGAČNIK Zamenjani funkcionarji DJAKARTA, 5. marca (UPI) — Indonezijski predsednik Suharto je zamenjal direktorja in vseh sedem članov -uprave državne naftne dražbe »Pertamina« zaradi dolgov, ki so prekoračili 3,8 milijarde dolarjev. Dosedanji direktor general Sutowo je vodil družbo od 1957. leta in iz nje napravil eno najbogatejših svetovnih družb. Zima še kaže zebe Konec tedna bo suh, hladen in delno sončen — Zaledenela smučišča LJUBLJANA, 5. marca — Močnejši prodor hladnega zraka, ki je s četrtka na petek zajel tudi naše kraje, je povzročil ne samo, da smo se po pravi pomladi znašli domala sredi ponovne zime, temveč nam je predvsem na štajerskem navrgel tudi nekaj svežega pršiča (Maribor, 4 cm). Danes zjutraj so na večini smučišč v Sloveniji, ki leže na ali nad 1000 metrov, izmerili okrog —10 stopinj Celzija, kar pomeni, da so domala povsod pogoji za smuko skoraj idealni, če pozabimo na zaledenela smučišča. Severni vetrovi nam v presledkih prinašajo na višinah nove pošiljke hladnega zraka, zato si za konec tedna lahko obetamo še suho, precej hladno in le delno jasno, oziroma zmerno oblačno vreme. Severovzhodnik povzroča ob Jadranu oblačnost in burjo, ki do 50 km na uro piha ob vsej obali. NIKO LAPAJNE Aplavz Lombardiju Močan odmev govora vodje levice — Očitki sekretarju stranke — Predlagana pot samoupravnega socializma OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA RIM, 5. marca — Na kongresu italijanske socialistične stranke so vse očitnejše razlike glede rOka za uresničitev »leve alternative« (vladne večine strank levice) ter sodelovanja s krščansko-demokratsko stranko dosegle vrh v govoru vodje strankine levice Riccarda Lombardija. »De Martino, sekretar stranke, jezdi preveč tigrov hkrati in zato utegnejo postati papirnati.« Po tej metaforični kritiki je Lombardi zavrnil de Martinovo oceno, češ da je uesničitev »leve alternative« (katere duhovni oče je) stvar daljne prihodnosti ter njegovo nedorečenost o morebitnem sodelovanju s krščansko-demokratsko stranko. Lombardi je dejal, da je prehod italijanske družbe v socializem aktualnost sedanjega trenutka ter da je treba krščansko-demokratski stranki še pred njenim kongresom povedati: socialisti se ne bodo vrnili v vlado, če bi morali komunisti ostati v opoziciji. V skoraj petnajstminutnem aplavzu/ najdaljšem, kar jih je doživel kongres, je »baza«, nezadovoljna s kompromisi, v katere je dnevna politika sibila strankin vrh, izrazila zahtevo po radikalnejši politiki stranke. Riccardo Lombardi je ugotovil, da kapitalizem izgublja manevrski prostor in da je prehod v socializem zahteva današnjega dne. Predlagal je, naj bi se stranki levice (socialistična in komunistična) dnevno na skupnem sedežu posvetovali o poteh v socializem. V času, je dejal, ko sta stranki zavrnili »diktaturo proletariata« in ko zavračata socialnodemokratske politične izbire, se ponuja spoznanje, da je »leva alternativa«, ki je v skadu s pluralistično zasnovo italijanskega razvoja, v bistvu pot samoupravnega socializma. Lombardi meni, da bi tak samoupravni socializem, ki bi spremenil strukturo ustanov, levici omogočil, da bi ostala na oblasti z demokratičnimi metodami, a če bi morala v opozicijo, bi ostala navzoča v samoupravnih or- Izreden sprejem, ki ga je doživel Lombardi s svojim nastopom, je glede na strukturo delegatov kongresa, ki so bili izvoljeni po načelu strankinih struj, močno presenetil, saj ima Lombardi »uradno« na svoji strani le 12 odstotkov stranke. ' Kongres bo moral ob sklepu v nedeljo strniti razpravo v konkretne politične napotke »za takojšnjo rabo«. Do takrat je pričakovati tudi izoblikovanje »uradnih« zahtev, naslovljenih krščansko-demokratskemu kongresu. Volja kongresa za sodelovanje s sedanjo krščansko-demokratsko stranko je minimalna in prihaja do izraza zgolj v delu strankinega političnega vrha, seveda pa‘ jo pogojuje zahteva, da se krščansko -demokrat ska stran ka odreče hegemoniji in centralizmu ter da se odpre levici. To odpiranje pa naj se ne bi ustavilo samo pri so cialistih, ampak naj bi zajelo tudi komunistično partijo. V razpravi se je socialistični poslanec Loris Fortuna (govoril je o državljanski', svoboščinah, ki so del socialistične alternative) dotaknil tudi odprtih vprašanj v zvezi z zaščito slovenske skup nosti v Furlaniji — Julijski krajini. Dejal je, da mora parlament postaviti ta vprašanja na dnevni red. Delegate kongresa je opozoril, da Slovencem v uradnih ustanovah ni omogočena raba materinega jezika. Omenil je tudi jugo- slovansko-italijanski sporazum in dejal, da je kongres ta. dogodek molče zaobšel. Delegacija Furlanije — Julijske krajine je kongresu predložila resolucijo, ki zahteva, naj ustanovi vodstvo stranke poseben urad: ta naj bi se ukvarjal z vprašanjem narodnih manjšin. Vodstvo stranke pa naj bi tudi vplivalo na parlament, da bi sprejel zakonske predpise, potrebne za uresničevanje določil osimskega sporazuma. Danes so kongresu predali tudi pozdrave ZKJ in zvezne konference SZDL (zaradi časovne stiske gostje na kongresu ne govorijo, pač pa predajajo pismene govore in pozdrave predsedstvu). V pozdravih ZKJ je poudarjraio, da Jugoslavija vidi v politiki neuvrščenosti, za katero se je trajno opredelila, posebno obliko razrednega boja; sodelovanje ZKJ z drugimi naprednimi strankami in gibanji pa sloni na načelu, da razlike v nekaterih pogledih ne morejo ovirati uspešnega razvoja medsebojnih odnosov PETER BREŠČAK Za en dan prodan most NEW YORK. 5. marca (AP) — Brooklynski most v New Yorku, ki so ga že večkrat »prodali« naivnim turistom, bo v soboto uradno objekt avkcije. Znam most .čez East River bodo »prodah« najboljšemu ponudniku za en dan, ko bo nosil njegovo ime. Denar, ki ga bodo takrat zbrali, bodo namenili kulturnim ustanovam v Brooklynu. Dražja policija ANDORA, 5. marca (AP) — Prvič v sedemstoletni zgodovini razpravljajo v Andori o uvajanju davka na dohodek. Minidržava v Pirenejih s 350 kvadratnim: kilometri in 20.000 prebivalci se je letos srečala z ne predvideno proračunsko izgubo v višini 2,5 milijonov dolarjev. Eden od razlogov državne izgube je tudi po večanje policijskih sil — od pet na 26 mož. Foto Joco ZnlđarSt! Letošnji S. marec, mednarodni dan žensk, je še posebej blizu svojemu revolucionarnemu izročilu. Blizu po tem, kako je svet sledil ideji Združenih narodov v mednarodnem letu žensk, blizu po tem, kako smo pri nas v Jugoslaviji in Sloveniji v mnogih družbenih sredinah in samoupravnih okoljih povezovali rešitev nekaterih osnovnih vprašanj enakopravnosti in družbene vloge žensk z vztrajno revolucionarno bitko delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za nove družbeno-ekonomske odnose. Enoletno obdobje je prekratko, da bi se mogel svet premakniti in se vti-rili na pot spoznanja, da niso mogoče bistvene spremembe v družbeno-eko-nomskih odnosih brez politične udeležbe žensk, brez njihove aktivne vloge v družbenih dogajanjih. Za razvoj teh svetovnih procesov je zato. toliko bolj pomembna in optimistična odločitev Združenih narodov, da preraste leto v desetletje boja za enakopravnost, razvoj in mir. Pri nas vemo, kakšne naloge imamo v tem času: nadaljevali bomo z našo bitko in spreminjali družbeno- delavcu in njegovi samoupravni pobudi, ampak z enakimi metodami in iz enakih svojih idejnih izhodišč poskušajo ločiti vzajemni boj delavk in delavcev, prevaliti nerešena družbena vprašanja na njena ramena kot objektivne ovire in jo zagovorniško opravičiti, da se vendar ne more zaradi bremen, ki jih nosi, bolj usposobiti za delo v proizvodnji m se bolj dejavno vključiti v samoupravno odločanje ter jo tako družbeno in politično osamiti. Z' ato je nadaljnji boj za dejansko enakopravnost žensk, za njihovo mesto v delegatskih odnosih in razmerjih, za njihovo poklicno uveljavljanje, na-Š predavanje in usposabljanje, za humanizacijo razmer na delovnem mestu, za družbeno funkcijo materinstva, za podružbljanje vseh tistih dejavnosti, ki so pogoj za njihovo aktivno mesto v družbeni reprodukciji in ki tudi enačijo razvojne možnosti otrok ■— pomembna idejna razredna vpra- šanja- To je neizpodbitna resnica, ki ima svoje globoke korenine in rast v celotnem zgodovinskem razvoju boja zastopanost žensk v predstavniških samoupravnih in političnih organih ovrgla nekdanje razlage za redke ženske mandate, da se ženske ogibajo družbenopolitičnemu delu, da odklanjajo funkcije in na glasovalnih listih ne vzdržijo konkurence z moškimi ne pri volivkah ne pri volivcih. Bilo bi neživljenjsko reči, da imajo delegatke škarje in platno v rokah in da je sedaj samo na njih kako bodo krojile vse tisto, kar jim bo olajšalo boljše poklicno in družbeno uveljavljanje, vse tisto, v čemer zaostajamo. Te škarje so tolikšne in platna toliko, kolikor so si ga že potegnili delavci nasploh. Vzeli pa so si ga premalo! Ustava je glede tega razumljiva. Vendar, kar je zapisala, ni nikomur vnaprej dano. Do vsega se moramo dokopati. In tega ne more nihče napraviti namesto nas, ki delamo v TOZD, namesto nas, ki smo delegati v samoupravnih organih svoje OZD, v SIS, namesto nds — delegatov v občinski, republiški, zvezni skupščini- Za to pa se je treba potruditi, žrtvovati nekaj svojega časa. svojega mimo njih ekonomske odnose tako, Ua bomo še bolj strnili vrste našega delavskega razreda, v katerem se bosta delavec in delavka še naprej skupaj borila za neposreden vpliv na ustvarjanje dohodka in njegovo razporeditev, da bosta tudi načrtovala glede na potrebe in možnosti skladen razvoj gospodar, stva in razvoj vseh tistih dejavnosti, ki zagotavljajo njuno usposabljanje za delo, za samoupravno odločanje, ki njima in njunim otrokom omogočajo enakopravno družbeno uveljavljanje in boljšo prihodnost. Za nas je bilo mednarodno leto žensk priložnost in pobuda zdramiti vsa samoupravna okolja, politične organizacije, društva in izvršno upravne organe, da se spet resno spogledajo s položajem in družbeno vlogo žensk v celotni družbi in še posebej v svojih okoljih in da opravijo to, kar bi že morali opraviti: da dobijo družbena vprašanja, ki še posebej zadevajo delavko, kmetico, samoupravljalko in mater v delovnih in razvojnih programih v TOZD, v KS, v SIS, v občini in republiki ter zvezi enako mesto, enak pomen, enak prednostni red kdl druge zadeve, ki so pomembne za naš skladen gospodarski in družbeni razvoj. Uspeh tako zasnovanega MLZ in vseh dejavnikov, ki so spodbujali in usmerjali njegom vsebinsko zasnovo, je bilo desetine zborov delovnih ljudi, sestankov, tribun, srečanj, slovesnosti, na katerih so govorili delavci in delavke, kmetice, nekdanje intemiranke, umetnice, pisateljice — amaterke v svojih pristnih delovnih okoljih. Vsej naši družbi so povedali iz' prve roke, da so Jugoslovanke in Slovenke del jugoslovanskega delavskega razreda in zato vključene v njegovo dosledno bitko za uresničevanje ustavnih sprememb, za krepitev družbeno-ekonom-. skega položaja delovnega človeka, za napredek socialističnih samoupravnih odnosov. Torej, ničesar posebnega zase, toda prav zato ničesar brez njih in mimo njih. To so temeljne vrednote našega mednarodnega leta žensk. Sestavni del našega delovanja v tem tudi sicer razgibanem letu pa je bilo še naprej spopadanje s tehnokratskimi in z birokratskimi silami ter malomeščanskimi ideologi, ki se ne le m vsemi sredstvi upirajo delavskega razreda in je sestavni del njegove marksistične ideje in metode za osvoboditev človeka in njegovih vsestranskih ustvarjalnih možnosti. To je hkrati izziv naši znanosti in naši socialistični samoupravni znanstveni misli, da izdatneje raziskuje aktivni položaj žensk v našem samoniklem socialističnem samoupravnem razvoju in osvetljuje te procese na marksističnih osnovah in metodah. To mora dalje spodbuditi vsa sredstva javnega obveščanja, da še bolj ustvarjalno in bolj pogosto pišejo o svetovnih procesih osvoboditve človeka nasploh in da se še bolj oslonijo na neposredno samoupravno okolje pri nas in odpro strani svojih časopisov, radijske oddaje in ekrane delavcu in delavki. Naj povesta sama, kako mislita, kakšno vlogo in položaj imata v svojem in širšem samoupravnem okolju, kako neposredno in preko delegatskega sistema uveljavljata svoje in širše družbene potrebe in čemu dajeta v razvoju prednost. To mora slediijič postati naša normalna samoupravna in politična go-vorica ne le na kongresih in pred osmimi marci, ampak vsak dan na zborih delavcev, delegatsko sestavljenih in drugih organih na vseh ravneh od TOZD. občine do republike in federacije. Pri tem moramo svoje napraviti tudi ženske. Zato imamo danes več objektivnih možnosti. Tako je na primer danes v delegacijah za zbore v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji 26 odstotkov (v delegacijah TOZD 35J> odstot-ka), v delegacijah za SIS pa 38,5 odstotka žensk. V sindikalnih vodstvih je žensk po številu še celo več, kot jih je v sestavi sindikalnega članstva (v OI osnovnih organizacij sindikata jih je 42,7 odstotka). tem sicer še zdaleč ni uresničeno ustavno določilo, po katerem morajo vsa samoupravna in politična te-lesa odsevati strukturo zaposlenih. Vendar je to toliko glasov, da že lahko odločilno vplivajo na odločitve. Mimo tega pa je prav taka udobja, videti tudi svojega sodelavca in njegove potrebe, njegove stiske, znati spoznavati širše potrebe in videti razvoj naše samoupravne socialistične družbe za več let naprej. Dokopati se je treba do spoznanja, da je to vendar naš samoupravni boj, naše skupno delo. Zato je potreben Uidi pogum, uveljaviti svoj prav, kadar nam kdo meša štrene, kadar nam kdo hoče vpričoč porušiti, pokvariti tisto, za kar smo trdo delali. Letos delamo in živimo v prvem letu novega srednjeročnega obdobja. Letošnja resolucija o družbenoekonomskem razvoju že vsebuje prvine in prednostne naloge naslednjega srednjeročnega razvoja. V naslednjih mesecih bomo sklenili še preostale samoupravne sporazume in pripravili srednjeročne načrte razvoja. Zasnovati jih morajo v vseh samoupravnih organizacijah. O njih morajo razpravljati v vseh TOZD na zboru delavcev, v skupščini SIS, na zborih občanov v KS, v skupščinskih delegatsko sestavljenih organih na vseh ravneh. Vsi načrti, brez razlike, morajo zagotoviti skladnost gospodarskega in družbenega razvoja glede na to, koliko moramo v načrtovanem obdobju ustvariti z maksimalnimi naprezanji, da bi mogli pokriti mnoge potrebe. Sodelujmo v teh razpravah, preudarjajmo in se gospodarno odločajmo. Uveljavimo zdaj vse tisto, kar smo rekli na tribunah in drugih sestankih med letom: tako glede racionalnega zaposlovanja žensk, njihovega poklicnega usposabljanja, napredovanja na delovnem mestu, njihovega mesta — vloge v razvoju delegatskih odnosov kot temeljne prvine samoupravljanja, tako glede humanizacije razmer na delovnem mestu, vključno s toplo prehrano med delom, družbenega vrednotenja biološke reprodukcije, vzgoje in varstva otrok, celodnevne šole... Tem tribunam smo med letom pozorno prisluhnili vsi, ker so to bili zbori delavcev in delavk, iz njihovih ust smo slišali logične in gospodarne misli in predloge. In dostikrat smo rekli: tako bi morali tudi odločati! Ivanka Vrhoveak • Poštni predal 29 18 in 19 Franc Šetinc Informbiro, kaj je to Alenka Puhar Dara Janekovič 20 # Poslednji intervju z akad. Borisom Ziherlov,-Šli smo in bomo šli po lastni poti 21 • Srečko Kosovel Umetnost in proletarec • Andrej Miklavčič Vzroki gospodarske nestabilnosti. • Barbara Goričar Ali smo res zmeraj ljudje? _ • Bogdan Kavčič Ocena ali dezinformacija? Ivan Potrč Partizanska rodna letina Boris Lenič Najprej ustvariti, potem deliti 28 Peter Božič Pretesna obleka 30 Vlado Jarc Kdo je (pre)bogat 25 Janko Svetina Boljše poti do šolanja ob delu 22 Sašo Schrott Krog je sklenjen • ' Miro Poč Povojni računi • Evgen Bergant Športnik - robot* že realnost? • Irma Kurtz iti N. N. Mashalaba Ženska in njen položaj v družbi 26 Mladen Staničič Države rastejo Iz peska 29 / Milan Maver Pismo mojemu delegatu 31 Mojca Vogelnik Vsi smo ustvarjalci 23 Olga Vipotnik Otroški pogled na svet 27 Jolka Milič Kam in kako na oddih Sandi Sitar »Pogledati za kulise življenja« 24 a • Marja Mhjhkowa Handtkova smrt Drago Vresnik Na begu Valentin Katajev Novinar Niagarov 32 poštni predal 29 Odmevi na: Obvestilo lastnikom stanovanj Delo, 14., 21. in 28. februarja. K polemiki, ki jo je iačel univ, prof. dr. Matjaž Kmecl, nadaljevali inž. Borut Pečar m Albert Dmikovič ter Klavdij Jamšek, utegnejo k razjasnitvi primera prispevati še tale mnenja: Ogorčenje dr. Kmecla je bilo upravičeno zaradi nenadne krivice, ki jo je občutil na lastni koži. Odziv je bil razumljiv. Moram ga le dopolniti, kajti slika ni tako temna, kakor jo na podlagi trdnih številk prikazuje (številk, ki mu narekujejo, da Svoje, deloma odplačano stanovanje pokloni' družbi in si tako ob milijonskem darilu poslej na leto prihrani za počitnice SD 1,800.000, temveč je slika še temnejša. Kmecl premalo upošteva, da je ob tegobah in odrekanju, ob razvrednotenju dinarja vendarle prihranil toliko, da se je po letih mogel vseliti v stanovanje, ki bo po dolgih letih odplačila zadnjega obroka nekakšna njegova last, kajti z njim bodo gospodarile SSS ali kaj podobnega. Pozabil je povedati, da bo ob poklonjenem stanovanju skoraj do smrti prisiljen skupaj s ženo plačati še dve stanovanji za nepoznana junaka, ki se bosta vanju vselila. O taki družbeni solidarnosti sem pisal hkrati s točnim izračunom v Delu 26. aprila 1975. Poglejte: Sleherni zaposleni in sleherni upokojenec, ki se še kakorkoli zaposli, prispeva od svojih kosmatih prejemkov 6 odstotkov v sklad za gradnjo stanovanj. To na pogled ni veliko, vendar se ta vplačila, kapitalizirana z običajnimi obrestmi, po 8 odstotkov v desetih letih podvojijo, po štiridesetlet-ni delovni dobi postoterijo. Kdor ima npr. čistega mesečnega dohodka le SD 400.000, vloži v stanovanjsko gradnjo najmanj SD 41 £64.000, se pravi, da zgradi s svojim prisilnim prispevkom popolnoma novo stanovanje, kakršnega že ima. Tako zgradi v tem času hišo ali stanovanje tudi tisti, ki že ima svojo hišo ali nadstropno stanovanje in učinek je podvojen, kadar sta oba zakonca zaposlena. Za dr. Kmecla domnevam, da bo ob nespremenjenih sedanjih razmerah poleg svojega, družbi poklonjenega stanovanja, le tej skupaj s ženo prispeval še eno stanovanje z današnjo vrednostjo sto milijonov starih dinarjev. Ne bi bila to nekoliko pretirana darežljivost?! Poudarjam: vsak čas sem pripravljen objaviti številko, kakšna bi morala biti v Sloveniji rast stanovanjske izgradnje zgolj od šestodstotnih zakonitih odtegljajev pri kosmatem dohodku. Bodimo vendar pošteni in pri-štejmo k stanarini tudi pravične prispevke v sklad zato, da se nam bodo stanarine prikazale pravilne in bodo nekoliko utišani tisti, ki z vztrajno ihto terjajo znižanje najemnin, ne da bi se hkrati zavedali nujnih vzročnih posledic za celotno življenjsko raven. Pisca drugega prispevka tudi po svoje dokazujeta neupravičenost in bržkone nezakonitost »novih« dejatev. Njuno primerjanje s predvojnimi razmerami ni zadostno. Udobna stanovanja sredi mesta so le v izjemnih primerih odžrla 40 odstotkov mesečnih dohodkov zaposlenega. V najemnini pa so bili všteti: poraba vode, kanalščina, upravljanje hiše, vsa popravila, velika in mala, hišnik z vsemi pripomočki, zemljarina, centralna kurjava, odvoz smeti in uporaba dvigala-Elektrika in plin sta bila poceni. Se-štejmo vse skupaj s sedanjimi izdatki za stanovanje, tudi z obveznim prispevkom, in oba primera soočimo. Pisca sta si izbrala skrajen primer. Sam sem pred vojno stanoval v hiši, ki je bila kakor palača na vogalu dveh ulic sredi Ljubljane. Udobno stanovanje s kopalnico, z elektriko, s plinom in z dvigalom do mojega, zadnjega petega nadstropja; veliko nad 50 m’, mesečna najemnina za meter 12 din., kar je zneslo slabih 20 odstotkov plače. S tem je bilo plačano vse, kar sem prej navedel. Hiša je bila arhitektonska posebnost po načrtih inž. arh. Vladimira Šubica. Lastnik — takratni Pokojninski zavod s hišo ni imel izgube, zagotovljeno pa mu je bilo ugodno obrestovanje vloženega kapitala. Dvigalo! V desetletjih je hišnik sproti popravljal manjše okvare, večja to opravili v enem dnevu. Tudi v sedanjih novih hišah je uporaba dvigal vračunana v najemnini. Vendar ne poz-• nam pogumnega najemnika, ki bi zaradi mesece in leta »zamrznjenih« dvigal sam upravičeno odtegnil ustrezni znesek od mesečne najemnine. Mladi ali stari, zdravi ali bolni in betežni se morajo mučiti v visoka nadstropja. Priporočljiva bi bila lastna odločnost, kajti človeških kvalitet za takšno odločanje pri stanovanjskih upravah doslej ni bilo pričakovali. Prva polemična prispevka sta sku- . šala s številkami dokazati do kraja neurejene razmere v naši stanovanjski politiki m z razumljivo ogorčenostjo izzvati pojasnjujoč odgovor. Na tem mestu sta ga dobila prejšnji teden, res ne takega, kakršnega je bilo pričakovati. Tov. Klavdij Jamšek se ju rti lotil, s priostreno polemično konico, točko za točko po spornih navedbah. To bi bilo premočno duha obremenpijoče. Zatekel se je k natolcevanju, podtikanju m besedišču, pobranem iz starega arzenala političnega lepotičja. Polemika ni znanstvena razprava na najvišji ravni, pač Pa zaostren spogled s kakimi razmerami, odnosi, samovoljnimi trditvami s poljubnih področij, običajno' obravnavana z nekakšno osebno prizadetostjo.. Dostojnost pa terja, da je nasprotni-kovo mnenje ovrženo tako, da bo prizadeta srž poprejšnjih ugotovitev ali nazorov. Srž prejšnjih pisanj so bili točni številčni podatki. S čim jih je Jamšek, ovrgel? Takole: Po uvodnem priznavanju nevednosti, da je poštni predal 29 namenjen polemiki, ki' jo imajo mnogi bralci za odlično obveščanje v prilogi Dela (marsikdo najprej seže po njej), bi morala biti ta rubrika po njegovem mnenju vse bolj zaprta, posebej za prispevke, ki obravnavajo zadeve splošnejšega pomena; naj bi torej bila odvisna od nekakšne šestojanuar-ske diktatorske cenzure — fašistični previdnosti. Ni mu vredno spuščati se v oceno prikazanih dejstev, češ da so za to potrebne resne analize in izračuni. Po takem so visokošolski profesorji in inženirji nesposobni vsakršne analize in izračuna. Jamšek nam ne pove, kako je opravljati take stvari, ker jih sam ne razume, čeprav se bori zoper neka dejstva z ogorčenostjo, ostaja zanje nem in gluh. In če so ti izračuni in analize tako življenjsko resne zadeve, da je prišlo zaradi njih v naši samoupravni družbi do klasičnega konflikta interesov, nam preostane edini razumen miselni sklep: opraviti imamo s popolno nesposobnostjo tistih, ki so ta konflikt povzročili, ker niso bili zmožni ne preprostih izračunov ne še preprostejših analiz. In dokler tega ni, je ves boj zoper Kmecla in ostale donkihotsko zaganjanje v sape. Meni je golo demagoštvo zahteva, da bi morali zlasti izobraženci vedeti, kako potrebno je tako situacijo prikazati in obravnavati s stališča samoupravnega razvoja. Kako le?! S stališča razumnega samoupravnega razvoja more in mora vaskdo pričakovati takšno urejanje medsebojnih družbenih odnosov, po kakršnih bo zlahka spoznaval napredek teh odnosov; ti se najpoprej in najbolj spoznavajo v rastoči ali vsaj ne nazadujoči življenjski ravni. Diktat medsebojnih odnosov (in za tega gre!), ki že doseženo življenjsko raven z novimi obveznostmi zavira, spodkopava, nekoga oškoduje, prizadene, do obupa, je ničvreden, škodljiv. Kaj je reči k piščevemu nasvetu, naj se oškodovanci poslužijo konstruktivne poti do svojih pravic, to je poti od krajevne skupnosti, ZK, SZDL prek vseh sodišč do ustavnega sodišča, vse le zato, da bo odpravljen po že uspelih dokazih krivični sklep o novih dajatvah bodočih stanovanjskih lastnikov. Naj prof. dr Kmecl obesi svoje pedagoško, znanstveno in raziskovalno delo na klin in se za vse to brezbrižen z vso telesno m umsko silo bori v nedogled za konfliktno situacijo, nastalo zato, ker mnenja na pravem mestu niso bila razčiščena, ker problem ni bil obdelan samoupravno? Zakaj J. ne tira na odgovo-vomost iznajditeljev družbenega konflikta, za katerega so bili dobro plačani. želim, da J- ni med njimi. Njegova zahteva je enostavna: dolžnost dr. Kmecla je razrešiti ta konflikt. Bralci, ne smejte se še! Tovarišu K. J. je težko, prištevati prvotna članka med konstruktivne in pozitivne (morda pozna tudi konstruktivne in negativne hkrati?), ker oba negirata današnje družbeno stanje, se zaganjata v neidentificirane sile, ki jih po krivici imenujejo kar »družba«. Pouk za J.: neidentificirane sile so vsem bralcem dobro znane samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin,^skrajšano SS, in še en S; te skupnosti niso nikaka samoupravna oblast, ki bi smela samovoljno posegati v zakonita določila s stanovanjskega področja. Negirati današnje družbeno stanje pomeni, preprosto boriti se zoper tako stanje, kar je kaznivo. Kazniv je tudi sam očitek, kadar ni dokazan. Iz prvih dveh polemik je prav nasprotno dokazljivo, obe se borita zoper nasilno povzročeno, nesrečno konfliktno situacijo v naši družbi. Družba! Tov. J. je družba nadnaravni, zameglen pojem, nikakor ne mi vsi skupaj, ki se poskušamo sami tako upravljati, da bomo vse lepše in tudi pametneje živeli. Družba kot umi-šljen'pojem nima nič, niti beliča v žepu, denar je od nas vseh in ga upravljamo po raznovrstnih ustanovah, ki smo jim to delo zaupali. Denar je od skupnih žuljev in ga ni mogoče trositi kakor iz Pandorinega roga obilja. In kaj je ta, po piščevem pojmovanju imaginarna družba Kmeclu dala? Dala mu je posojilo, da je po letih prišel do stanovanja in človeka vrednega bivanja. Za protiuslugo, da tej družbi ni bilo potrebno Kmeclu skrbeti za najemno stanovanje! Na ta način si je družba zavarovala od nas vseh zbrani denar, da je bil koristno spremenjen v človekovo dobrino. Denar sam po sebi v blagajni ni nič in je ' velika škoda, da ga tam iz leta v leto več ostaja takega, ki je bil namenjen za stanovanjsko gradnjo. Pisca polemike 21.2.1976 sta s številkami dokazovala — nič površno —■ upravičenost (tudi nezakonitih, op. č. Š.) zahtev, po njihovih podatkih jih more analizirati, razčleniti J. sam, in to s poljubnega gledišča. Upoštevati pa mora, da postane stanovanjski lastnik šele tedaj praih lastnik, ko bo odplačan ves dolg z obrestmi vred in bo imel on sam že sivo brado... Prej o stanovanju ne sme svobodno odločati. Ponovna Jamškova zahteva, da je »rešitev ■ problema v samoupravnem pristopu k temu vprašanju, kjer naj se dialog v okviru, določenem s samoupravno prakso m ustavo, vodi med etažnimi lastniki, najemniki in SSS. Vsak drugačen pristop je treba oceniti kot negativen m razdiralen posebej, če je tak negativni pristop sam sebi namen.« Tako! Končno poštene, smiselne, času primerne besede tov. Jamnika a le s pogojem, da so naslovljene ■na SSS in ne na pisce člankov, sicer je podoba, da gre za golo demagogijo: ne bi bilo nikakih družbenih konfliktov, ko ne bi bilo tistih nesrečnih polemičnih pisanj, se pravi po J-: vse bi bilo v najlepšem samoupravnem redu. Zame je žalostno, ko gleda J. naš napredek z očmi med plačnicami. Ali res ne vidi drugih novosti, mogočnih napredkov vseokrog mimo tako za-sovraženega, pomilovanega nekdanjega načina postavljanja hiš. Veste, po vsej deželi še vedno zidajo hiše mi tak način, posebej manjše, in to ni nič slabše kakor z mogočnimi stroji, marsikdaj še neprimerno cenejše. Ob taki' spoznavi naj J. nikar ne obupuje! Ne da bi morali občudovati prav piramide in druga podobna čuda starega in novega sveta: ročno delo tudi danes ni sramota, kajti ni na svetu orodja ali priprave, ki bi presegla sposobnost človekovih rok. Tudi za sramoten zgled postavljenih 16 dinarjev za osemurno težaško delo pred vojno je toliko kakor današnjih 8£00 ŠD, kar zadošča za prav skromno življenje. Razlika je pomembnejša: takrat je bil med težaki srečen, kdor je imel vsaj tako delo in plačilo spričo mnogih brezposelnih, tudi intelektualcev ali ne dosti manj bednih, ki so jim dali zasilno delo iz sredstev bednostnih skladov. Danes pa ni nikogar, ki bi bil razcapan in lačen zato, ker ne dobi dela. Res ni zgledno, jemati vselej razmerja nekdaj — danes. Za primer, da si ne nakopljem prekletstva groznih Jamškovih očitkov, s kakršnimi je zasul prizadete pisce polemičnih člankov, se poslužim primere iz socialistične države, iz Sovjetske zveze (saj je mar taka, tov. J.?), ki jo poznam. Tam. so stanarine, plin, elektrika, dvigala, telefon, predvsem ogrevanje, da o vodarini in kanalščini ne govorim in tudi mestni promet v razmerju s plačami dosti nižji od naših, kar sevedajne pomeni, da je tam življenjska raven višja od naše ali vsaj taka. Naj me nihče napak ne razumi, če se ne morem znebiti vtisa, da pri nas mnoge pomembne življenjske Zadeve rešujemo s povsem kapitalistično miselnostjo, kakršna botruje prenehate-remu odloku mestne skupščine in njej pristojnih. Je bilo mar kdaj slišati ali brati, da so tam sklenili o kakšnih olajšavah, o kakšnem znižanju cen čemerkoli in s tem dokazali, da so možje na svojem mestu, ki jim veleva skrb za občane, če že ne znajo pa vsaj poizkušajo ustvariti komaj zaznavne pogoje za višjo življenjsko raven, za ta svetli cilj naše samouprave. Seveda kaj takega ni preprosto, potrebne so sposobnosti, velike sposobnosti in te so zelo redke. Namesto pametnih, razumnih, koristnih domislic, iznajti nekaj pomembnega, gospodarsko odločilnega, občana razveseljujočega, da bi se videl dvigati stopnico višje, je dosti preprostejše, udobnejše seči po liniji najmanjšega odpora — po višjih cenah, višjih tarifah, višjih prispevkih, novih prispevkih itd. x Tov. J., meni prav nič ne odleže spoznava, da je med nekdanjimi časi in sedanjo samoupravno stvarnostjo kot ocean širok prepad revolucije, povojne izgradnje, petindvajset let samoupravljanja, X. kongres ZKJ, ustava SFRJ in cela vrsta mejnikov, ki so nepreklicno odnesli iz naše sedanjo, sti mračne sence mračne preteklosti. Kar pripovedujete, je osnovnošolska učenost, še dolgo ne nekaj dokončnega! Vse so dobronamerni, ne vselej najučinkovitejši napori k zastavljenemu cilju bodočnosti, ki si ga vsi želimo: k popolni, čim popolnejši socializaciji vsega našega življenja. Vendar se nikoli ne bo rodil prerok, ki bi znal ta čas določiti. Današnja družba, mi vsi živimo šele v nekakšnem nadihu dokončne, popolne osvoboditve človeka, kar nas ne sme tirati v malodušje. Vsakdo, ki ima svetlo, humano -vizijo bodočnosti je dolžan zavestno prispevati k želenemu napredku. Jaz, ki sem že star, npr. s pričujočim polemičnim prispevkom. Nikakršen prispevek temu pa niso samovoljni predpisi, ki občutno podirajo naše sedanje, za življenje pomembne dosežke, še škodljivejši so prispevki, ki takim predpisom dajejo potuho in jih opravičujejo, kakor je to storil tov. Jamšek pred tednom dni. Coro Skodlar, Ljubljana Molk je zlato, ampak Klavdij Jamšek iz Ljubljane je v prejšnjem PP 29 napravil nekaj tako mogočnih gest na moje ime, da je skoraj treba malo pojasnila. 1. Prvi blagohotni vtis: Klavdij Jamšek iz Ljubljane je zgubil živce. Navsezadnje, kdo jih ne bi, ko pa SSS ljubljanskih občin tako dolgo odlaša z odgovori! Zato se je lotil pojasnjevanja na lastno pest. Nerodno pri vsej zadevi je samo to, da' v takšnem stanju, to je z zgubljenimi živci, ni več mogoče najbolj jasno in razumno razločevati stvari med seboj; tako sem vprašal, kaj mora SSS v zvezi z EL upravljati, in sem dobil odgovor, da sem protidrvžben element; vprašal sem po nekem občinskem odloku zelo pragmatične narave, in sem zvedel, da se mi kolca po rajnki kraljevini Jugoslaviji; vprašal sem po podrobnejši razlagi novega stanovanjskega prispevka in sem dobil odgovor, da sem za svojo službo — delo neprimeren. No, nič hudega; oprostljivo, kakor so bile oprostljive in olajševalne vsakršne neprištevnosti od prastarih časov naprej. če je seveda zadeva res nastala samo z zgubljenimi živci; tega namreč ni mogoče' z vso gotovostjo trditi Lahko da je hladnokrvna metoda; v tem primeru pa je treba, žal, z vso neusmiljenostjo pribiti, da pomeni nekaj, kar bi lahko imenovali miniaturni petrčfakt stalinizma in birokratizma najslabše vrste. Pogledati je treba samo njeni logiki pod prste: namesto predmetnega argumentiranja v docela konkretni zadeni se je Klavdij Jamšek iz Ljubljane raje enostavno polastil vrste naših temeljnih političnih oziroma samoupravnih dokumentov — načel (od ustave do X. kongresa ZKJ), se postavil v držo njihovega izključnega posestnika, razlagalca m branilca, se obenem personificiral v najčistejše samoupravljalsko načelo, odrekel vsem drugim (za to pot kajpada predvsem Kmeclu, Dmikoviču in ing. Pečarju) vsakršno konstruktivno zvezo s prej omenjenimi dokumenti, jih označil za kontrarevolucionarje, vmes zapretil prvemu med njimi z odpovedjo službe in obenem z mogočno kretnjo oponesel vsem stanovanjskim varčevalcem kredite, ko da bi jih delil in že kar tudi odplačeval osebno, iz svojega žepa, Klavdij Jamšek iz Ljubljane, edini samoupravljalec, in ko da so vsi ti varčevalci najemali ves tisti denar iz čiste pogoltnosti, itd. itd., z vso' bolj ali manj znano fantazijo. Od kod že znano? Iz stalinizma ven, iz birokratizma! POLAŠČANJE DRUŽBENIH NAČEL JE POLAŠCA-NJE ODLOČITEV in kot takšno že zdavnaj dobro znan manever birokracije za ohranjanje in krepitev lastne moči; v temelju nasproten vsem demokratičnim principom naše samoupravne družbe. — število družbenih in delovnih funkcij, ki sem jih v življenju opravljal in jih še opravljam, prav gotovo sega v območje trimestnih števil, in tako lahko zagotovim, da pravkaršnja ocena ni zgolj priložnostna reprodukcija obstoječe marksistične misli, marveč v veliki meri tudi osebna življenjska izkušnja. Če so torej tista Jamškova obkladanja metoda, so le nekoliko predebela; nekako daleč za našimi časi in onkraj našega prostora. 2. Navsezadnje bi tudi ob Jamško-vem nastopu molčal, pa naj se zdi z našo samoupravno demokracijo še tako skregan; navsezadnje en stalinist iz šiške gor ali dol, to nas ne bo pokopalo; in bi molčal, ko mentaliteta njegovega spisa ne bi na poseben način kazala sorodnosti z znanim Obvestilom. Takole: Šlo je za obvestilo, v katerem administracija neke samoupravne interesne skupnosti sklene in že kar realizira (celo retroaktivno!) nekaj življenjsko pomembnega za kar številno kategorijo samoupravljalcev mimo dogovarjanja z njimi, enostavno jih postavi pred dejstvo: brez razlage, samo z naštevanjem vsega tistega, česa vsega naj plačniki za vplačani denar ne pričakujejo. Previdno in sramežljivo je bilo v obvestilu zamolčano in torej nepoučenemu nevidno, da bo šla skoraj polovica vplačanega denarja za uradniške plače na SSS in pri njej, plačnik pa bi imel po obvestilu sodeč zgolj to korist, da bi mu SSS drugo polovico denarja knjižila na račun HS. To pa je, naj reče, kdor hoče, kar hoče, zelo draga računovodska usluga, vsak bankir bi si ob takšnem ceniku mel roke! (Tudi če gre del denarja za tim. strokovne službe, kar sicer iz obvestila ni razvidno, je to razmerje še zmeraj nepojmljivo.) Potemtakem se zdi zadeva jasna: administracija je v tem primeru poskrbela najprej in najizdatneje za sebe, torej je videla najprej sebe, ne družbe, za katero . deluje: tipično znamenje birokratizma! Koga ne bi pogrelo! Da ne bo sprenevedanja: na vsak način je treba zagotoviti ustrezno financiranje tekočega in investicijskega vzdrževanja skupnih zgradb; vendar ne na način, na katerem bi paraziti-rala vsakršna administracija; obenem bi to moral biti učinkovit način, ki bi sproščal iniciativo stanovalcev obeh kategorij, neskrb pa ostro sankcioniral. Predvsem pa bi RECI MORAL UREJATI PRI TEMELJIH, NE PRI STREHI. Tako npr. nameravano zvišanje najemnin gotovo ne bi bilo primemo in smotrno, če se ne bo obenem opravila tudi temeljita rekonstrukcija najemnine — zvišanje bi moralo pomeniti predvsem zvišanje tistega dela najemnine, ki je namenjen odplačevanju vrednosti stanovanja. Na oko bi rekel, pojasnila kljub spraševanju in kljub Jamškovemu trudu ni bilo, da je zdaj temu odmerjenih le kakšnih 15 odstotkov celotne najemnine, če vzamemo, spet na oko, da znaša sedanja mesečna najemnina približno 500 SD/m‘, se odplačuje za vrednost 1 m2 75 SD na mesec; to pomeni, da je vrednost tega istega metra stanovanjske površine pri današnji ceni 700.000 SD/m1 odplačana v približno 9300 mesecih ali 770 letih! Popolnoma nenormalno! Z drastično primerjavo: če bi tako ravnalo slovensko gospodarstvo, bi od naselitve v naših krajih najprej lahko samo dvakrat doslej obnovilo svoja proizvajalna sredstva; proizvodnja bi bila na ravni iz predtrubarjevih časov — in še to pod pogojem, če bi naši pra-slovenski dedje organizirali svoje go-spodartvo nemudoma po prihodu iz zakarpatskih močvirij! — Enako nenormalno je, da si administracija v zvezi z »upravljanjem« stanovanja ta čas prisvaja vsaj enak delež! Vsakršni delni ali celo premalo domišljeni odloki se zdijo v takšnem položaju, ko ni enotnega sistema, mašilo; tako tudi pripravljam osnutek občinskega in mestnega odloka v zvezi z ustreznimi prispevki etažnih lastnikov: pisan je enostransko, zavezujoče za etažne lastnike in (skoraj) v ničemer za SSS, vzpostavlja eno samo smer delovanja, ko da bi ga pisala administracija SSS po svojih nagnjenjih. V smislu naše ustave, ki zagotavlja enakopravnost tudi na ravni temeljnih eksistencialnih pogojev, da bi bilo treba za ta del pred vsemi delnimi odloki vzpostaviti socialno enoten sistem, kajpada z vso striktno in hkrati selektivno družbeno zaščito (saj to znamo, dokaz: intervencijska stanovanja, otroški dodatki). Brez tega se bodo zmešnjave in nasprotja nenehoma večala. Toliko za pripis k Jamšku iz Ljubljane, ki je hotel vso reč zasukniti v križarsko vojno med najemniki in EL: resnica vprašanja ni v takšnem nasprotju, marveč v nasprotju med administrativnim in samoupravnim reševanjem problema; med krepitvijo ali zmanjševanjem občutka neposredne samoupravne odgovornosti pri upravljanju skupnih zgradb, navsezadnje tudi v dejstvu, da smo vsi po ustavi enakopravni člani iste družbe. dr. Matjaž Kmecl, Ljubljana Še obvestilo lastnikom stanovanj Delo, 14., 18., 21. in 28. februarja Dr. Matjaž Kmecl bi rad poklonil družbi svoje■ stanovanje- Res in brez šale. K odločitvi ga je dokončno spodbudilo obvestilo samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin (SSS) t. im. lastnikom etažnih stanovanj (EL), ki je bilo kot oglas nekajkrat objavljeno v Delu, da bojo morali poslej plačevati tej skupnosti mesečni znesek v višini 35,9 odstotkh najemnine za ustrezno stanovanje v družbeni lasti: 20 odstotkov tega zneska naj bi šlo na konto HS, 15)9 pa očitno za administracijo SSS- — Upam, da je družba to javno ponudbo prebrala in jo bo, če je pametna, sprejela, saj dr. Kmecl ne postavlja nobenih pogojev. Dr. Kmecl naj napravi darilno pogodbo, s katero bo postalo njegovo stanovanje družbena last, družba mu bo pa izdala odločbo o dodelitvi stanovanja in z njim 'sklenila pogodbo, po kateri bo plačeval stanarino tako kot drugi imetniki stanovanjske pravice. Dr. Kmeclu je sistem gospodarjenja s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva precejšnja neznanka. Ker na koncu članka postavlja vprašanja (na katera bi sicer lahko dobil odgovor pri občinski stanovanjski skupnosti), naj mi ne šteje v zlo, če bom nekoliko poučujoč. Zaradi lažjega računa vzemimo stanovanjsko hišo v družbeni lastnini, katere revalorizirana vrednost znaša ■ milijardo starih dinarjev. V njej je sto stanovanj. Ta stanovanja so glede na revalorizirano vrednost treh kategorij. V prvi je 30 stanovanj po 12 milijonov, v drugi 40 stanovanj po 10 milijonov in v tretji 30 stanovanj po 8 milijonov S din. Vsako stanovanje prve kategorije predstavlja torej 12 odstotka, vsako stanovanje druge kategorije 1 odstotek in vsako stanovanje tretje kategorije 0,8 odstotka revalorizirane vrednosti hiše. če seštejemo revalorizirane vrednosti vseh stanovanj, dobimo milijardo S din (revalorizirana vrednost hiše), seštevek odstotkov, ki jih revalorizirana vrednost teh stanovanj predstavlja v vrednosti cele hiše, pa je 100. V ceno vsakega stanovanja je namreč vračunan tudi del cene skupnih delov in naprav v hiši (strehe, dvigal, fasade, stopnišč, hidrofora itd.). Poleg čiste stanovanjske površine je vsak kupec (zasebnik ali družbena organizacija) kupil tudi del skupnih delov in naprav, ki jih je treba tudi vzdrževati. Vzdrževanje skupnih delov in naprav delimo na investicijsko in tekoče. Kaj je eno in kaj drugo, je določeno v odloku skupščine mesta Ljubljane. (Ur. list SRS št. 26/74). Ta odlok precizira tudi pojem revitalizacije in obratovanja. Vzemimo, da so znašali stroški investicijskega vzdrževanja 1,000.000 S din. Stanovanje prve kategorije, ki predstavlja 1,2 odstotka revalorizirane vrednosti hiše, bo plačalo 12 odstotka teh stroškov ali 12.000 S din, stanovanje druge kategorije 1 odstotek ali 10.000, stanovanje tretje kategorije pa 0,8 odstotka ali 8M0 S din. Za družbena stanovanja bo te stroške plačala stanovanjska skupnost, za zasebna stanovanja pa etažni lastniki sami. Po istem principu se dele tudi stroški tekočega vzdrževanja in upravljanja. Splošno načelo se glasi: Vsak dinar revalorizirane vrednosti stanovanja etažnega lastnika je za kritje stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja, revitalizacije in upravljanja obremenjen z istim zneskom, kot je za iste stroške obremenjen vsak dinar revalorizirane vrednosti stanovanja v družbeni lasti- V občini Ljubljana-šfška velja trenutno naslednja delitev stanarin {v odstotkih): pogodbene in zakonske obveznosti 3.7 amortizacija 20,7 Investicijsko vzdrževanje 40,7 tekoče vzdrževanje 20,0 upravljanje 14.9 od tega: , delovanje stanovanjske skupnosti 2.2 pogodbene obveznosti SSS 12,7 skupaj 14,9 100,0 Če znaša stanarina v stanovanju prve kategorije 300 din, druge kategorije 280 din in tretje kategorije 260 din. bo delitev teh stanarin naslednja: Elementi stanarine % I. kat. II. kat. III. kat. amortizacija 20,7 62,10 57,96 53,82 investicijsko vzdržev. 40.7 122,10 113,96 105,82 tekoče vzdrževanje 20,0 60,00 56,00 52,00 pog. in zak. obveznosti 3,7 11.10 10,36 9,62 upravljanje_________. 14,9 44,70 41,72 38,74 Stanarina skupaj 100,0 300,00 280,00 260,00 Mislimo si sedaj, da so stanovanja prve in tretje kategorije v družbeni, stanovanja druge, kategorije pa v zasebni lasti Vsako stanovanje prve kategorije bo na leto prispevalo za tekoče vzdrževanje 72.000 S din (6000 X 12), vsako stanovanje tretje kategorije pa 62.400 S din (5200 X 12). Vsa stanovanja prve in tretje kategorije bodo na leto zbrala, 4)032.000 S din To so sredstva, s katerimi razpolagata zbor stanovalcev in hišni svet. če bi bila tudi stanovanja druge kategorije družbena, bi vsako stanovanje prispevalo 67.200 S din (5600x12) na leto, vse skupaj pa 2,688.000 S din. Hišni svet in zbor stanovalcev bi torej razpolagala s 7,720.000 S din. Ker pa so ta stanovanja v zasebni lasti, plačujejo lastniki stanovanj za tekoče vzdrževanje Š600 S din na mesec ali prav toliko, kolikor bi plačevali najemniki teh stanovanj, če bi bila v družbeni lasti. To je načelo izenačenosti najemnikov družbenih stanovanj in etažnih lasthikov pri kritju stroškov tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Zdi se, da so najbolj vprašljivi stroški t. im. upravljanja. Financiranje stanovanjskih skupnosti je drugače urejeno kot financiranje drugih interesnih skupnosti. Stroške gospodarjenja s skladom hiš v družbeni lastnini krijejo namreč samo tisti stanovalci, ki v teh hišah stanujejo ali imajo v njih poslovne prostore (najemniki družbenih stanovanj, lastniki stanovanj ter lastniki in uporabniki poslovnih prostorov). Vsi ti so, združeni v zborih stanovalcev, hišnih svetih in zborih stanovalcev krajevnih skupnosti člani stanovanjske skupnosti. Te stanovanjske skupnosti, la imajo minimalno število profesionalnih delavcev (2 do 4), imajo svoje organe (od bore, komisije, skupščino) in svoje strokovne službe (za vse ljubljanske stanovanjske skupnosti je to OZD Sta-ninvest). Ta sitrokovna služba opravlja vsa administrativno-tehnična opravila za ves ljubljanski družbeni stanovanjski sklad, v katerem pa je tudi veliko zasebnih stanovanj. Vtem ko se za vsa družbena stanovanja v eni hiši vodijo sredstva na enem kontu, je treba za prispevke vsakega etažnega lastnika voditi posebno finančno evidenco. Preobširno bi bilo navajati vsa strokovna opravila, ki jih za potrebe stanovanjskih skupnosti opravlja OZD Staninvest, razvidna pa so iz pogodbe med stan. skupnostmi in Staninvestom. Pogodba se sklepa vsako leto posebej. Podpisati jo je mogoče šele, ko jo odobri skupščina stanovanjske skupnosti, v kateri so tudi delegati zborov stanovalcev in hišnih Svetov. Etažni lastniki torej niso predmet »sklepov« različnih predsednikov, tajnikov in uslužbencev, kakor misli dr. Kmecl, pač pa sklepov samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti. Stanarine so nizke, zaradi česar je odstotek sredstev, ki ga je treba odšteti za delovanje strokovnih služb, visok, če bi bile stanarine npr. petkrat višje, bi bil ta odstotek petkrat nižji in bi namesto 12£ znašal le se 2)5 Takrat bi se nam morda zdelo, da stroški za delovanje strokovnih služb niso visoki- Ostanejo nam še stroški investicijskega vzdrževanja skupnih delov in naprav. Medtem ko plačujejo najemniki družbenih stanovanj te stroške s stanarino redno mesečno ne glede na to, ali bo v njihovi hiši kaj investicijsko vzdrževalnih del ali rte, plačujejo etažni lastniki te stroške le za lastno hišo in po dejanskih stroških, če teh del ni, tudi stroškov ni. Zaradi tega podatek v izračunu Alberta Dmkovi-ča in mg. Boruta Pečjaka (Delo 14/2-76) lahko zavaja in potrebuje nekaj razlage. Stanovanjske skupnosti predlagalo, naj bi etažni lastniki plačevali akontacijo za stroške investijskega vzdrževanja v mesečnih zneskih, ki bi ne bili večji od prispevkov najemnikov družbenih stanovanj. Ko bi bilo vplačanih 12 mesečnih zneskov, bi plačevanje akontacije prenehalo in bi spet nastopilo, ko bi se akontacija zaradi investicijsko-vzdrževalnih del v hiši zmanjšala- Višina mesečnega prispevka bi se spremenila, če bi se spremenila višina stanarine ali njena delitev, če bi se na kontu etažnega lastnika pokazal negativen saldo, bi zaradi tega njegov mesečni prispevek ne bil nič večji, podaljšala bi se le doba odplačevanja. Stanovanjske skupnosti želijo s tem predlogom doseči le to, da bi za investicijsko-vzdrževalna dela ne bili etažni lastniki mesečno bolj obremenjeni kot najemniki družbenih stanovanj. Zaradi tega je treba v citiranem članku jemati podatek »40 odstotkov za investicije — 12.000« le pogojno. Ti stroški IdhJco so, lahko jih pa tudi ni. Najemnik jih plačuje v vsakem primeru, etažni lastnik pa le, če se pojavijo. Mislim, da bi bilo v članku dr. Kmecla manj ostrine ali pa bi članka splofi ne bilo, ko bi stanovanjske skupnosti objavile naslednje obvestilo lastnikom stanovanj: »Po sklepu različnih predsednikov, tajnikov in uslužbencev samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin so lastniki stanovanj (EL) od 1. januarja 1976 dalje oproščeni. plačevanja prispevkov za kritje stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja, revitalizacije, upravljanja tn obratovanja skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. SSS bodo umaknile vse tožbe, ki so jih vložile proti njim zaradi nerednega plačevanja njihovih obveznosti, eventualno iztočene zneske pa jim bodo vrnile obenem s pripadajočimi obrestmi in primernim opravičilom. Stroški za investicijsko in tekoče vzdrževanje, revitalizacijo, upravljanje in obratovanje bodo porazdeljeni med najemnike družbenih stanovanj.« Malo za šalo, malo zares, tov. doktor, toda ne morem se znebiti vtisa, da bi bili s tako odločitvijo zadovoljni. Stanarine so res nizke in niso v nobenem sorazmerju s stroški vzdrževanja in upravljanja sklada stanovanjskih hiš v družbeni lastnini. Prej ali slej bomo morali preiti na stroškovne stanarine, če bi se to zgodilo v letu 1976, bi jih morali povečati za pet do šestkrat, ne pa do 20 odstotkov, kot to dovoljuje resolucija o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije. Namesto 30.000 S din bi znašala stanarina 150.000 S din, od česar bi šlo za amortizacijo okrog 301100 S din, za upravljanje okrog 5.000 S din, vse ostalo pa za investicijsko in tekoče vzdrževanje. Jasno pa je, da bi po načelu izenačenosti najemnikov družbenih stanovanj in etažnih lastnikov pri kritju stroškov vzdrževanja in upravljanja zaradi povečanja stanarin prispevki etažnih lastnikov ne bili nič manjši, pač pa precej večji. Po načelu: kolikor najemnik, toliko etažni lastnik, bi se sorazmerno povečali tudi prispevki etažnih lastnikov. Večja vlaganja bi imela za posledico boljše vzdrževanje stanovanjskega sklada, pa še riekaj denarja bi ostalo za prenovo starih stanovanjskih hiš. Mogoče misli dr. Kmecl, da vzdržuje stanovanjske hiše, v družbeni lastnini namesto najemnikov družbenih stanovanj družba sama iz, nekih neznanih skladov ali pa celo, da nosijo stroške vzdrževanja etažni lastniki sami. Tudi take trditve smo že slišali. Resnica je drugačna in zelo preprosta. Sredstva za vzdrževanje in upravljanje dotekajo stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom samo iz stanarin, najemnin in prispevkov etažnih lastnikov. Najemniki družbenih stanovanj, ki redno plačujejo stanarino, niso dolžni kreditirati etažne lastnike. Za planirana investicijsko-vzdrževalna dela bo stanovanjska skupnost vedno prispevala sorazmeren del denarja, ki odpade na družbena stanovanja, če bodo seveda svoj del prispevali tudi etažni lastniki, če tega ne bodo pripravljeni storiti, ne morejo zahtevali, da se dela opravijo na račun stanovanjske skupnosti in s tem najemnikov družbenih stanovanj. Po 19. členu zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnim mora etažni lastnik plačati stanovanjski skupnosti stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše, stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov t DELO • 6. marce 19» • stran 19 in naprav v stanovanjski hiši, stroške za revitalizacijo skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši tn stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov tii naprav v stanovanjski hiši. Stroške obratovanja stanovanjske hiše plota tak lastnik hišnemu svetu. Ključ za višino prispevkov etažnega lastnika je revalorizirala vrednost njegovega stanovanja in revalorizirana vrednost stanovanjske hiše. Ne enega, ne drugega določila si niso izmislile stanovanjske skupnosti, še manj pa različni predsedniki, tajniki in uslužbenci, kakor morda zmotno domneva dr. Kmecl, saj so bila v veljam še pred ustanovitvijo samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Dr. Kmecl kritizira način izračunavanja in plačevanja prispevkov etažnih lastnikov, o katerem razpravljajo ljubljanske stanovanjske skupnosti že najmanj pol leta, nič pa m povedal, kaj je po njegovem mnenju napačnega, in nobenega predloga rd dal, kako naj se ta zadeva uredi. Lahko verjame, da bi bil stanovanjskim skupnostim Vsak boljši predlog zelo dobrodošel. Vse možnosti ima, da postane delegat skupščine svoje stanovanjske skupnosti, med katerimi izobražencev najbrž ni na pretek. Kot delegat bi stvari spoznaval pri viru in prepričan sem, da bi bil potem ton njegovih člankov bolj konstruktiven m manj žaljiv. Tone Gortnar, Ljubljana PRIPIS UREDNIŠTVA: S tem odmevom zapisovanje o tej polemiki končujemo. Kalco Ho načrta? Delo, 11. In 28. februarja Pod gornjim naslovom se je v Delu z dne 28. februarja oglasila tov. Zdenka Goriup-Vezovišek in v svojih izvajanjih pojasnila marsikaj o tem, zakaj še vedno nismo zasadili lopate za izgradnjo tako prepotrebnega krematorija v Ljubljani. Imel sem namen oglasiti se na temo krematorija sicer malo pozneje, ker pričakujem najnovejše podatke iz Beograda, toda zaradi ob ja. ve zgoraj citiranega članka in zaradi obvarovanja kontinuitete ne morem več odlašati in se bom moral v nadaljevanju omejiti pač na nekaj let stare podatke. Ze pred drugo svetovno vojno so vse države severne Evrope spoznale prednosti sežiganja umrlih in skoraj vsako večje mesto od naše severne meje naprej ima svoj krematorij. Za komunalo imajo namreč krematoriji ekonomsko in higiensko prednost, za svojce umrlega pa najcenejši pokop. Pogrebna podjetja — kjerkoli na svetu — so zlate jame, trdnejša so od vsake banke in nihče me ne more prepričati, da nerentabilno posluje ljubljansko komunalno podjetje »Zale«. Pred vojno sem imel v Beogradu sošolca iz družine lastnika pogrebnega podjetja Saviča in na svoje oči sem se Icdiko prepričal, kako donosna je ta obrt, pa najsi jo je še tako prizadel razvoj tehnike, ko je moral opustiti pogrebne vozove na konjsko vleko -in preiti na avtomobile, razen tega pa je vzdrževal še poseben vozni park za prav ekskluzivne pogrebe, npr. za dvor ali pa patrijaršijo. Vrh vsega pa je posloval s številnimi ekipami »črnih mož«, posebej livriranih za pogrebe vsakega razreda. Z mnogo skromnejšimi osnovnimi sredstvi je posloval ljubljanski pogrebni zavod m še bolj enostavno taisto delo opravlja sedanje podjetje »Zale«, pa prav gotovo ne v izgubo! Zato me je začudil pred nekaj tedni kratek oglas ljubljanske mestne skupščine, ki moleduje za prostovoljne prispevke za izgradnjo krematorija, in še to na nekak skupni račun, ki ga nihče ne bo mogel kontrolirati. In pravzaprav zakaj naj bi bodoči pokojniki še za življenja dajali darove za izgradnjo krematorija mestu in podjetju, ko pa bodo morali njegovi svojci šteti lepe zneske za njihove pokope? Bogatemu podjetju »Zale«, kateremu je lahko žirant celo mestna skupščina, pa menda res m treba dajati še daril. Najame naj si bančni kredit in naj se čimprej loti zidave krematorija ter urejevanja njegovega okolja, za kar je — kakor berem iz zgoraj omenjenega članka — pravzaprav že nekaj let vse pripravljeno. Kdo m zakaj torej zadržuje postavitev krematorija v Ljubljani? Pred kakimi desetimi leti smo dobili v Beogradu prvi krematorij v Juga slaviji. Tam so še pred drugo svetovno vojno ustanovili »Oganj«, društvo za propagando sežiganja umrlih, ki se je moralo tudi po osvoboditvi boriti celih 20 let za zmago svoje ideje, m sedaj se odloča že veliko število Beograjčanov za sežiganje, pri katerem imajo kot člani omenjenega društva določen popust. Pogreb Beograjčana pa je v primerjavi s klasičnim pogrebom dokaj poceni. Zal nimam zadnjega cenika za to, toda leta 1967 je stal dostojen pogreb s sežigom le 120.000 starih dinarjev! V ta znesek je vračunana navadna krsta za sežig, posoj-nina za obredno krsto, sam sežig (takrat, če se ne motim, manj kot 15-000 starih dinarjev) Žara, glasba s traku v obredni kapeli pa družinski venec in vsi mogoči ter neogibni »bakšiši«. K temu je šteti še kolumbgrij za dve žari in ploščo z napisom! Leta 1969 so bili stroški sežiganja že nekoliko višji, zato pa so odpadli izdatki za kolum. barij in je bilo potrebno na tabU) vklesati le še drugo ime. Torej tudi skoraj čez dve leti drugi pogreb s sežigom ni presegel zneska 120.000 starih dinarjev. Izdatki za tak pogreb so sedaj po šestih letih gotovo nekaj višji, pa tudi če so trikrat večji — kar najbrž niti niso — ne vzdržijo nobene primerjave z izdatki Ljubljančanov, ki jih sežigajo v bližjem Beljaku m za to morajo svojci odšteli kar poldrag milijon starih dinarjev! Tudi slednja ugotovitev govori več ko zgovorno za to, da dobimo v Ljubljani čimprej lastni krematorij, zlasti po tem, ko je tudi rimokatolička cerkev očitno spremenila tvoje stališče do sežiganja mrtvih. Spomnimo s«, da je nedavno tega celo ljubljanski nadškof v vsem ornatu pričakal na pragu žalske cerkvice žaro m jo po predpisanem obredu pospremil do groba. Pri tem se je celo katoliška cerkev pokazala za modernejšo in bolj demokratično od pravoslavne, ki bi ji .človek ne pripisovat tolikega kom-servatizma, s katerim se je moralo predvsem boriti beograjsko društvo »Oganj« celd tudi še po osvoboditvi. Ne vem, kako je z njimi danes, toda leta 1967 m 1969 so kategorično odklanjali asistenco pri pogrebih umrlih, ki naj bi bili upepeljeni. Takim celo v kapeli niso privoščili navadnega »opelakaj šele, da bi jih pospremili do obližnje poslovilne dvorane. Glede na povedano, zlasti pa na spremenjen odnos posameznih ver do pokopavanja s sežigom umrlega meram, da bodo. v veliki večini ljudje spoznali prednosti tega najbolj higieničnega pokopavanja in zavrgli stara pojmovanja m morda verske predsodke ter se odločali za pokop s sežiganjem. Ce pomislimo na to, kako bohotno se razrašča Ljubljana in kako hitro se množi število prebivalcev, ki končno vsi najdejo svoj mir mi »Zalah«, menim da ni daleč čas, ko bo morala skupščina mesta Ljubljana — potem ko bo krematorij postavljen — izdati odločbo o tem, da se bo klasično pokopavanje opravljalo lahko samo še v stare družinske grobove, medtem ko bo sežiganje moralo postati za vse »nove« Ljubljančane edini način pokopavanja; vse to v obrambo nepredvidljivega širjenja pokopališča za klasično pokopavanje in s tem zavarovanje talnice za pitno vodo, ki se ji vse bolj približujemo. V zvezi z oglasom Mestne skupščine Ljubljana, v katerem moleduje za prostovoljne prispevke za izgradnjo krematorija, pa imam predlog, da prav ista skupščina skliče iniciativni odbor, ki naj bi še pred postavitvijo krematorija ustanovil, recimo društvo »Pepel«, la naj bi začelo z vpisovanjem vseh tistih, ki bi se radi dali upepelili in bi pri tem imeli, ob plačevanju določene članarine seveda, potem njihovi svojci določene ugodnosti pri upe-pelitvi. Društvo samo bi imelo seveda tudi propagandno nalogo in mnenja sem, da bi se ob pravično določeni ceni za tak pogreb kaj hitro odločilo veliko Ljubljančanov, ki bi hitro daleč preseglo sedanjih 10 odstotkov, komunalno podjetje »Zale« pa bi še naprej lahko delalo z dobičkom. Zato menim, da je že davno odbila dvanajsta ura in da bi Ljubljana Se vsaj pred 10 leti lahko imela svoj krematorij. Mislim, da je izgovarjanje na modele, lokacije, adaptacije in na ne vem še kaj povsem odveč. Prijeti je treba le za delo in krematorij mora stati najmanj v dveh letih v ponos mestu Ljubljani, ki sedaj vozi svoje umrle na tuje sežigat, pa tudi v rabo zelo široke okolice našega glavnega mesta, če ne vse Slovenije. Vojin Goršič, Ljubljana V Se je čas sa razmislek[ Delo, 28. januarja Dobil sem razglednico. Ogledoval sem si jo in se čudil: z Bleda! Le kaj imam jaz opraviti z Bledom? Kdo -bi mi lahko pisal z Bleda? In to v slovenščini! Kaj, šmenta, je to? Torej mi piše kak Slovenec. Res je — Slovenec! Lahko bi mi, prijatelj, pisal tudi po kitajsko, vseeno bi bilo. Takole iz vljudnosti sem začel brati. In šlo je. Križana gora, saj znam slovensko! Glej, glej, lepo je brati slovensko. Vedno bom bral v slovenščini. Oni Slovenec pa mi je pisal, da je bila med zimskimi šolskimi počitnicami vsa Slovenija, tudi Bled, polna Dalmatincev in Splitčanov. A tako, sem moli pes taco, v Sloveniji smo si torej poiskali zimsko zatočišče. Hvala vam, prisrčna hvala, gospod Slovenec, da ste vse to izsledili. Tega nisem vedel. Vedel sem sicer, da včasih kak naš človek pobegne z ljubico za dan ali dva v Slovenijo, kjer ga nihče ne pozna, toda nisem vedel, da naši tako množično odhajajo na zimske počitnice v slovenske hotele. Pravzaprav se mi je zdelo malo sumljivo, hočem reči, da sem v .Splitu med rimskimi počitnicami pogrešal precej ljudi. Aha, v Sloveniji so bili, smučali so se in se naužili svežega gorskega in gozdnega zraka. Oni neznanec, ki mi je pisal, pa se je pritoževal čez Dalmatince. Da po hotelu pozno v noč igrajo trešet m briškolo, zganjajo hrup, otroci pa se podijo okoli ali pa jih dobiš pred televizorjem, ko se je program že davno končal — trdno speče. Ne vem, dragi moj gospod Slovenec, čemu skrbi. Mar zato ker igrajo briškolo in trešet? Bi morali igrati poker m ajnc? In pravite še, da se otroci po ves dan pode naokoli, zvečer pa kinkajo pred televizorji. Mar bi se morali zvečer poditi in podnevi spati? Dragi moj gospod Slovenec, nekaj vam bom počepnil na uho. Če sem kje v hotelu, kje zunaj, pa jo prima-hajo družine z otroki, ne le Splitčani, temveč tudi druge narodnosti, jo brž odkurim. Zares mi je ljubo, da so Splitčani odkrili Slovenijo in da jo osvajajo. Da so očarani. Tudi jaz si bom drugo leto, če bom pri zdravju, kupil debel sviter z jelenčki na prsih in skočil tja gor malo se pokepat in po-smučat. Slišal sem, da vedno več naših Splitčanov vsako soboto in nedeljo hodi smučat na Bugojno. Nekdo je pred dnevi lepo pripovedoval po televiziji, kako »velik ljubitelj snega« je postal. Najraje bi ga kar objel. če bi bil kako leto mlajši, bi si tudi sam kupil smučke in postal ljubitelj snega, a ker so se leta razbežala, bom prvemu Splitčanu, ki bo osvojil državno prvenstvo v smučanju — v smuku ati v skokih v Planici — pri tisti priči podaril milijon dinarjev! Pred dnevi sem v Splitu slišal, da je slovenski časopis Delo pisal proti temu, da bi v Splitu pripravili sredozemske igre. Ko sem že doba tisto razgledni-oo • Sleda tn odkril, da mam tudi Aspalatos PRIPIS UREDNIŠTVA: Ni cer naša navada, da na tem mestu objavljamo članke iz drugih listov, toda zapis v »Nedeljni Dalmaciji« je neposreden odmev na komentar Sta. neta Trbovca o sredozemskih igrah »Še je čas za razmislek«, ki ga je citiral tudi zagrebški VUS. Kot tak pa je seveda lahko dobil mesto v našem poštnem predalu 29. Domače surovine za iverke Bresta Delo, 18. januarja V zvezi z obširnejšim zapisom ob otvoritvi nove tovarne iventih plošč pri podjetju Brest Cerknica z dne 18. 1. 1976 »Domače surovine za iver-ke Bresta« v Delu prosimo, da kot dopolnilo Jc temu članku in zaradi popolnejšega seznanjanja širše javnosti objavite naslednji podatek: V tovarni ivemih plošč Otiški vrh, ki je tozd ozd Lesna Slovenj Gradec, že od pričetka rednega obratovanja tovarne, to je od sredine 1973 leta uspešno uporabljamo žagovino (žaganje) v proizvodnji ivemih plošč (lani porabili 12.700 m1) in uporaba tega lesnega ostanka torej že 'dolgo ni več nova. Prav tako smo v letu 1975 uporabiti v strukturi lesne surovine 44 odstotkov lesnih ostankov (žamanje, žagovi-na, sekanci, prah) in smo tako močno presegati v zapisu omenjenih 10 odstotkov, ki naj bi veljali za dosedanje jugoslovanske proizvajalce ivemih plošč. Opozoriti velja, da so bile tudi že do sedaj zgrajene tovarne ivemih plošč (Otiški vrh, Nazarje) postavljene predvsem z namenom, da predelajo manj vredno lesno surovino in jo tako v plošči boljše ovrednotijo. Prav gotovo je podatek o predvideni porabi lesnih ostankov v novi tovarni pri Brestu Cerknica razveseljiv, vendar nam pove le to, da se bo ta tovarna pri uporabi lesnih ostankov postavila vštric s pri nas že pted nekaj leti zgrajenimi zmogljivostmi. Za tozd Tovarno invemdh plošč Otiški vlij — Dravograd direktor, Tone Potočnik, dipl. ing. gozd. Dve pravici Delo, 18. novembra lani Te dni je zvezni sekretariat za pravosodje in organizacijo zvezne uprave poslal v Slovenijo primerek najnovejšega predloga zveznega zakona o prekrških z januarja 1976 v pripombe. V tem sestavku se nameravam ustaviti le pri določilih predloga tega zakona, ki zadevajo mladoletnike- V Sloveniji smo po sprejetju nove ustave do sedaj dali pripombe že na dva predloga zveznega zakona o prekrških. Oba predloga sta predvidela, da je proti starejšim mladoletnikom (v starosti od 16. do 18. leta) mogoče izreči bzgojne ukrepe in, kot do sedaj, denarno kazen ali kazen zapora. Kljub pripombam k obema osnutkoma, da gre za nadaljevanje nevzdržne situacije, ki je nastala po spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika iz leta 1959, tudi zadnji — tretji osnutek, ki leži pred nami, ni odstopil od sedanjega absurda. Zakaj gre? Od novele h kazenskemu zakoniku iz leta 1959, ki je humanizirala zlasti mladinsko kazensko pravo, imamo nevzdržno situacijo, da se starejši mladoletnik za storjeni prekršek obravnava strože kot za storjeno kaznivo dejanje, pa čeprav gre pri prekršku za manjšo kršitev družbene discipline kot pri kaznivem dejanju. Veljavni kazenski zakonik namreč za mladoletnike sploh ne pozna denarne kazni, kazen mladoletniškega zapora pa je mogoče izreči starejšemu mladoletniku le, »če stori ta kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen hujša od petih let. strogega zapora in pri njem zaradi hudih posledic dejanja in visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bili upravičeni vzgojni ukrepi« (drugi odstavek 79 c člena kazenskega zakonika). Po veljavnih republiških in pokrajinskih zakonih o prekrških in treh dosedanjih predlogih zveznega zakona o prekrških pa je mogoče starejšemu mladoletniku izreči za manjšo kršitev družbene discipline — prekršek, denarno kazen ali kratkotrajno kazen zapora do 15 dni. Praktični primer te nedoslednosti je lepo opisala Alenka Puhar v »Delu« z dne 18. novembra 1975 pod naslovom »Dve pravici?«. Ta absurd je še večji, ker je po kazenskem zakoniku ukor vzgojni ukrep, po zakonu o prekrških pa kazen (glej 34. člen temeljnega zakona o prekrških v srbohrvaškem besedilu, ker je v slovenskem uradnem, besedilu, Ur. I. SFRJ štev. 26—469/65 z dne 9. junija 1965, beseda »kazen« izpuščena). Sedanji — tretji. osnutek predloga zveznega zakona o prekrških torej vztraja pri dosedanjih absurdih. V ob. razločitvi predloga sestavljala sploh niti z besedo ne omenjajo tega problema sistemskega značaja. Nakazani problem kar ignorirajo in enostavno sploh ne zavzamejo nobenega stališča. Tako stališče sestavljalcev je vredno najhujše obsodbe. Mislim, da je treba odločno terjati odgovor na postavljeno sistemsko vprašanje. Sedanja nemogoča rešitev postavlja Jugoslavijo tudi mednarodnopravno v kaj čudno luč. Pa ne le to. Očitno kaznovalno naravnani sestavljata predloga zveznega zakona o prekrških zvišujejo tudi represijo nasproti mladoletnikom, saj dvigujejo izrekanje zaporne kazni, pod določenimi pogoji, od dosedanjih 15 dni na 20. dni. Represivno se obnašajo tudi do mlajših mladoletnikov v starosti od . 14. do 16. leta, proti katerim je bilo do sedaj mogoče izreči le vzgojne ukrepe, ko predlagajo, da se proti njim lahko izreče tudi kazen ukora- Represija nasproti mlajšim mladoletnikom je očitna tudi, če bi se ukor po novem predlogu presojal le kot surogat kazni. Pri tem pa se dodatno še postavlja vprašanje, kakšna naj bo vsebinska razlika med kaznijo ali surogatom kazni — ukorom in vzgojnim ukrepom — opominom? ■ Za raziskavo »Pravni položaj mladoletnih storilcev prekrškov in njihovo obravnavanje v praksi v SR Sloveniji« smo jia inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani proučili pravo prekrškov devetih držav, in sicer štirih zahodnih (Avstrije, Francije, Zvezne republike Nemčije in Švice) ter petih vzhodnih (Bolgarije, ČSSR, Madžarske, Nemške demokratične republike in Poljske). Pri tem smo ugotovili, da je materialnopravni položaj mladoletnikov v pravu prekrškov povsod enak položaju mladoletnika v kazenskem pravu. Verjetno bi to lahko ugotovili še za druge države. Naj bo to komu prav ali ne, pravo prekrškov je v svoji končni posledici le kazensko pravo in je iz tega prava tudi nastalo. Zato za tako hudo sistemsko neusklađenost ni nobenega opravičila. To velja še bolj za našo socialistično in samoupravno družbeno skupnost, v kateri izgrajujemo tudi samozaščito. Pri vsem tem se ne morem znebiti vtisa, da na zakonskem predlogu dela peščica represivno uravnanih administrativnih delavcev zvezne uprave, ki očitno ne pozna ideje reforme našega kazenskega prava, ki je bila izvedena že leta 1959. V svojih predlogih januarja 1975 smo predlagati, naj bi komisijd, te dela na predlogu zveznega zakona o prekrških, stopila v stik z zvezno komisijo za kazenski zakon, v kateri delajo eminentni kazenskopravni strokovnjaki iz vse Jugoslavije, med njimi pa je tudi dosti tistih, ki so delali na spremembah m dopolnitvah kazenskega zakonika v letu 1959. Znano pa mi je, da do sedaj ni bilo nobenega stika med obema komisijama, ki pripravljata tako pomembne zvezne zakone. Leta 1959 smo tinell toliko hrabrosti, da smo izvedu humanizacijo mladinskega kazenskega prava, pri tem pa smo povsem pozabili na humanizacijo mladinskega prava o prekrških, čeprav ni minilo skoraj nobeno zvezno ali republiško posvetovanje o prestopnosti mladine, ko ne bi ugotavljali nevzdržnega položaja mladoletnika v pravu prekrškov. Če smo to zanemarili do sedaj, pa tega ni mogoče več trpeti naprej, še zlasti zato ne, ker je pravo prekrškov eminentno preventivno pravo. če kazenske sankcije danes prevevajo ideje vzgajanja, prevzgajanja in resocializacije, bi toliko bolj morale biti iste ideje prisotne tudi v pravu prekrškov, če je prekršek izraz mladoletnikove vedenjske in osebnostne motenosti, je očitno, da mladoletnik, te je storil prekršek, bolj potrebuje vzgajanja in prevzgajanja kot pa kaznovanja. Pri tem zlasti tudi ni prezreti, da pomeni prekršek milejšo kršitev družbene discipline, kot jo kaže mladoletnik, ki stori kaznivo dejanje. Za prekrške mladoletniku izrekajo kratkotrajne kazni. Grmada literature pa nam opisuje slab vpliv jrrav kratkotrajnih kazni, kar še posebej velja za vpliv na mladoletnike. Če smo leta 1959 humanizirali mladoletniško kazensko pravo, je skrajni čas, da humaniziramo tudi mladoletniško pravo prekrškov sedaj, ko smo pred sprejemom zveznega zakona o prekrških. To nam bo potem omogočilo humanizacijo tega prava tudi v republiških in pokrajinskih zakonih o prekrških. Sedaj predstavlja naša država glede mladoletniškega prava prekršcov v mednarodnem merilu čudno izjemo, ki je teoretično sploh ni mogoče obrazložiti. Prikazana absurdna situacija v našem mladoletniškem pravu prekrškov terja nujno spremembo in jo je sploh nedopustno še naprej vzdrževati. Bronislav Skabeme, prof. dr, Ljubljana Zemlja proti betonu Delo, 21. februarja K članku »Zemlja proti betonu* v sobotni prilogi 21. febr. pripominjam: Dolgo sem se samo veselil podjetnosti in uspehov svojih rojakov iz Selške doline, dasi se mi je obenem rahlo tožilo po nekdanji idili ob Daš-nici in proti Rudnemu. Saj je razumljivo, če se hočemo v izgradnji industrije približati stopnji visoko razvitih. (Pri tem bi bilo sicer želeti zares smotrne izgradnje in brez kupičenja odvečnih vzporednih kapacitet.) Toda v visoko industrializiranih državah se že nekaj časa množe spoznanja o slabih vzporednih pojavih razčlovečenja družbe in uničevanja (ne samo onesnaževanja) narave, pft o tem, naj bi se industrija selila k izvorom delovne sile, namesto da jo priteguje od vsepovsod. Takim spoznanjem bi bilo dobro tudi pri nas prisluhniti še malo bolje kakor doslej. Vsaka tovarna želi delati čim večje serije. Toda posebej SOZD Iskra lahko zvišuje serije določenih izdelkov s tem, da v enem kraju omejuje sorti-ment in za kake izdelke navsezadnje odpre še kak nov obrat v kakem pasivnem kraju. Železniki, Id so »vsrkali« tudi Češnjico, so pritegnili že mnogo delavstva iz drugih delov Slovenije, pa ni treba, da bi »posrkali« še tisoče drugih. France Balanč, Piran slovensko, sem jel po kioskih povpraševati po Delu, da bi videl, kaj ti lahko Slovenci napišejo proti Splitu. Pa nisem mogel nikjer najti Dela. V tej splitski podeželski puščobi ne moreš niti za lek kupiti vseh naših časopisov. A hotel sem zvedeti, kaj pišejo o našem Splitu, še zlasti, ko gre za tako velike teme in probleme. Kako to, da mi v Splitu ne premoremo niti majčkeno dokumentacije o tem, kaj o našem mestu pišejo po časopisih? Toda prepustimo bodočim generacijam, da bodo zbirale take reči. Prišlo mi je na ušesa, da v Splitu obstaja primerek ljubljanskega Dela, a da ga hranijo v sefu v strogi tajnosti, kot ilegalno literaturo med vojno. In rekli so mi, da mi bodo dali prebrati tisto reč. Toda vedi, to je strogo zaupno, za osebno uporabo! Kako ne bi prisegel, ne le na osebno, temveč tudi na najbolj osebno uporabo. Saj me vendar poznate! Prej si dam vzeti glavo, kot pa da bi izdal. Niti v črnem grobu! Nihče ne bo slišal besedice z mojih ust (to pa ne velja za pero — to je čisto druga stvar). Toda ni in ni mi hotelo v glavo, zakaj je treba tako skrivati to, kar piše ljubljansko Delo. Ce že dobivamo vse tuje časopise, če lahko beremo, kaj pišejo proti nam, čemu potlej skrivati Delo? Naposled sem le prišel do tega strogo zaupnega gradiva, in to po najbolj preprosti poti. Kupil sem VUS in v njem našel citate iz Dela oziroma onega protisplitskega članka. Pravzaprav ni bilo napisanega nič proti Splitu, Delo je zgolj načelo načelna vprašanja. »Pet mesecev je že mimo, odkar je Split prevzel organizacijo 8. sredo-zemskih iger, a vedno pogosteje se zastavlja vprašanje, ali je to mesto (ob pomoči vse naše skupnosti) kos temu, da izpelje ta po Dioklicijanu največji načrt?« Po zdajšnjih računih naj bi za gradnjo zagotovili 762 milijonov dinarjev; od tega bi predvidoma tretjino zbral Split, tretjino Hrvaška in tretjino federacija, to je druge republike tii pokrajini. »Kot na dlani je jasno, da sam Split ne more zbrati svojega deleža, druge republike pa imajo veliko hujše skrbi, kot je gradnja objektov v dalmatinski metropoli.« List na koncu piše, »da bo Jugoslavija kot sredozemska država nekoč nedvomno morala prevzeti organizacijo sredozemskih iger, da pa bi morali razmisliti o tem, kdaj in ka-, ko. Vendar naj bi se čimprej odločili, kaj storiti in kako, saj se poti, la vodijo do velikanskih sredstev, od katerih bi nekaj koristi tinel zgolj Split, tako zapletajo, da že spominjajo na labirint.« Ne hudujem se zaradi tega, kar piše Delo, temveč mi ni prav pa žal mi je tn tudi čudno se mi zdi, da moramo mi, Splitčani, organizatorji 8. sredozemskih iger prebirati Delo, da bi lahko odkrili, kako hude probleme bomo imeli pri organizaciji takih iger. Hvala vam, tovariši z Dela. Če boste še nadalje pisali o organizaciji sredozemskih iger oziroma se ukvar-■ jali s tem, se bom še bolje naučil slovensko: kupil si bom slovar in slovnico ter se naročil na vaše Delo. Pred dnevi je bil v Splitu pomemben, morda doslej najpomembnejši sestanek o organizaciji sredozemskih iger, novinarji pa se ga niso mogli udeležiti. Toda pravijo, da so novinarji politični delavci. Informacija naj bi bila popolna, resnična in mi novinarji smo sodelavci pri veliki nalogi, toda čakati moraš lepo za vrati, če boš morda tudi od tam kaj ujel. Hvala lepa, nisem ravno navdušen za sodelovanje pri taki stvari. Torej mi ostaja kot vir informacij le Delo, ki je v skrbeh, ali bo naš Split ob pomoči vse skupnosti kos temu, da izpelje ta po Dioklecijanu največji načrt? Strah je odveč, tovariši z Dela. Vi, tovariši, še ne veste, da je to vražje mesto, nesrečno mesto, ki se lahko, če hoče, zgane, te lahko dela čudeže, kadar je treba. še sanja se vam ne, česa je to mesto zmožno. Rekli ste tudi, da imamo zdaj hujše skrbi, kot je gradnja športnih objektov v dalmatinski metropoli. Mar ne gre za sredozemske igre, temveč za gradnjo objektov? Nedvomno vi vidite le te bodoče objekte, toda brez sredozemskih iger. Veste pa tudi to, da bomo morali kot sredozemska država ob kaki drugi priložnosti prevzeli organizacijo sredozemskih iger, da pa bo treba razmisliti, kdaj naj bi bilo to til kako. In kaj boste spet rekli? Torej ne zdaj, za 8. igre, temveč ob kaki drugi priložnosti. Pravite, da bi to zdaj terjalo velikanska sredstva, nekaj malega koristi pa bi imel le Split. Nekaj malega? Le Split? Ljubljana pa nič? Makedonija nič? Vsa Jugoslavija nič? Le Split nekaj malega! če bi bilo tako, kot vi pravite, tovariši z Dela, potlej je povsem nesmiselno, da bi Jugoslavija sploh sodelovala na sredozemskih igrah. če je tako, pa nič! Potem bomo samo skakali v Planici tii se smuča- li. Potem si bom tudi jaz kupil smučke in se zapodil v Planico smučat se, pa četudi si polomim obe nogi. In vedno bom med vsaj 45. ali 461 Odločil sem se in ne poskušajte me zaustaviti! Pojdem skakat v Planico, pa četudi bi to pomenilo samomor. In če me boste, dragi Splitčani, srečali v mavčnih povojih in z berglami, me raje nič ne vprašajte. Naj vam bo precej vse jasno■ v Franc Šetinc Informbiro, kaj je to Uvodna boseda h knjigi, ki bo v kratkem izšla v ČZP „Komunist“ Naš časnik je lani novembra začel objavljati hkrati z beograjskim tednikom NIN serijo zapisov o informbiroju, ki se je nedavno končala. Tako iz pisem uredništvu kot pogovorov je izhajalo, da ja večina bralcev, še posebej mladih, z velikim zanimanjem sledila začetku dramatičnih, revolucionarnih dejanj ZK Jugoslavije v letu 1948 pa tudi njenemu poznejšemu in zdajšnjemu boju zoper sovražnike naše neodvisnosti in samostojnega socialističnega razvoja. Spričo tolikšne zainteresiranosti lahko rečemo množice slovenskih ljudi za dokumentirano in bralno zapisovanje o hudih povojnih dneh bo ČZP Komunist v drugi polovici marca natisnilo kakih 400 strani (z ilustracijami) obsegajočo knjigo Sava Kržavaca in Draga Markoviča; njen naslov bo »Informbiro, kaj je to«, podnaslov pa »Jugoslavija je rekla — ne«. Ker je Delo vso knjigo skoraj v celoti sproti objavilo v podlistkih in da bi naši bralci, pa vsi, ki jo bodo kupili, dobili kratek pogled v njeno pomembnost, zdaj ponatiskujemo še njeno uvodno besedilo, ki ga je napisal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc. Pred nami je zgodovinsko-politič-na kronika, pisana po dokumentih in izjavah glavnih akterjev dogodkov iz kratkega, vendar zelo težkega obdobja v zgodovini socialistične revolucije v Jugoslaviji in v zgodovini mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Lahko bi se vprašali: zakaj danes, 27 let po resoluciji informbiroja in 20 let po znanem XX. kongresu KP SZ, ki je obsodil kult Stalinove osebnosti, spet pišemo o dogodkih, ki so za nekatere samo še stvar preteklosti in zaprašenih zgodovinskih arhivov? Mar ni s Stalinom umrl tudi stalinizem? Mar preganjanje nedolžnih, inscenirani procesi niso že stvar preteklosti — neslavna stran zgodovine in hude deformacije socialističnih načel —'ki jo je treba pozabiti? Le površen opazovalec neljubih dogodkov iz preteklosti bi lahko pritrdil. Recimo, da vsega tega danes ni več. Toda vsiljuje se vprašanje, ali more kdo jamčiti, da je to neponovljivo? Ali so izkoreninjene osnove vsega, kar se je manifestiralo tako grobo in očitno? To vprašanje se vsiljuje tem bolj, ker stalinizem ni slučajen pojav, le kak konstrukt psihološko-subjektiv-nih dejavnikov. Stalinizem je rezultat sistema, ki se opira na državne in partijske vrhove namesto na gibalno silo in zavest delavskega razreda, favorizira vlogo države, zanemarja pa nevarnosti, ki groze od lastne birokracije, kakor sta govorila Marx in Engels, za samo oblast delavskega razreda. Dokler bo obstajala takšna nevarnost, bo obstajala tudi latentna možnost za ohranjanje in celo za krepitev birokratskodogmatskih popadkov socializma. Samo konkreten in odločen boj za revolucionarno vsebino in demokratično smer razvoja socializma, boj za dejansko uveljavitev socialističnih načel lahko odpravi nevarnosti te latentne deformacije. Ko prelistavamo strani te knjige, se nam kot v filmski grozljivki odkrivajo zlorabe, ki so zrasle in lahko še zrastejo iz popolne birokratsko-dogmatske deformacije družbe. Visoka je hierarhična piramida, katere konica je Stalin, osebnost z neomejeno močjo in vplivom, z neomejeno možnostjo zlorabe obojega. Iz te konice se navzdol in v vedno večjem obsegu razrašča sistem birokratske ubogljivosti in krutosti pri izpopolnjevanju direktiv, zakulisnih intrig, sumničenj in boja za oblast. Partija se v takšnih razmerah razglaša za edinega in nezmotljivega razlagalca in Izvrševalca interesov delavskega razreda, v resnici pa svoje pragmatične odločitve spreminja ne samo v pravne norme, ampak jih celo povzdiguje v zakonitosti družbenega razvoja, ne upošteva pa znane rr"'>c:- stdčne teze, da je osvoboditev delavskega razreda lahko samo delo delavskega razreda samega. Delovni človek je izpostavljal enostranskemu političnemu pritisku. Na insceniranih procesih nastopajo včerajšnji najvišji državni in partijski voditelji, M same sebe obtožujejo, da so ameriški, gestapovski, ti-toistični in vsakršni drugi agenti. Uveljavlja se sodna praksa, ki nasprotuje najosnovnejšim ' človeškim normam. In kako je bilo mogoče, da se je majhna jugoslovanska partija, tedaj osamljena in napadana z vzhoda in zahoda, spopadla s stalinizmom, ki je tedaj v vsakem pogledu predstavljal orjaško silo? KP Jugoslavije se je odločila za boj in ga pripeljala do zmage zato, kar je bila jugoslovanska -revolucija avtentična, avtohtona in neodvisna. Zato, ker je imel naš delavski razred v najbolj kritičnem času sposobno in v revoluciji prekaljeno vodstvo, ki je s Titom na čelu imelo velik ugled pri delovnih ljudeh in bilo neomajno predano koristim delavskega razreda. Zato, ker smo imeli partijo, ki je bila globoko zakoreninjena v ljudski fronti in ker je bila graditev socializma že od vsega začetka stvar vseh delovnih ljudi. To je tisto poglavitno, kar je preprečilo osamosvajanje birofcratsko-etatistič-nih skupin, njihovo spreminjanje v gospodarja usode delovnih ljudi. To je tudi preprečilo, da se partija sama m zbirokratizirala. Tito, čigar pomen za zmago in pot socialistične revolucije je neizmerljiv, je že leta 1942 zapisal v Proleteru: »Komunistična partija je živ organizem, ki se mora neprekinjeno obnavljati in dopolnjevati, če noče dopustiti, da jo sovražnik uniči, da je dogodki ne pregazijo, ako noče zaostajati, ako noče, da jo potisnjeno ob stran in da bi bila samo opazovalka, in nemočna očividka današnjega usodnega dogajanja.« Avtorja «knjige posežeta daleč nazaj. v čas, ko je prišel tovariš Tito na čelo naše partije. Zakaj? Zato, ker je le tako mogoče seči prav v globine pravih vzrokov stalinskega napada na Jugoslavijo. Le tako je tudi mogoče razumeti, da pot, po kateri je šel naš družbeni razvoj tudi po resoluciji informbiroja, sega daleč do pravih izvirov naše avtohtone revolucije. Potemtakem uvedba samoupravljanja ni bil le nekakšen izhod v sili, samo nekakšno iskanje lastnega izhoda,' ko smo pač prišli navzkriž s Stalinom. Nasprotno — resolucija inform-biroja je bila posledica, ne pa vzrok naših posebnosti, ki so vodile v razvoj socialističnega samoupravljanja in katerih zametki so se kazali že v pripravah in še posebno med oboroženo revolucijo samo. Bila je vrh napadov na socialistično naravo naše revolucije, zanikala je vodilno vlogo delavskega razreda v njej, napadala je dostojanstvo borcev in pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije v Jugoslaviji. Naša revolucionarna pot je bila specifična, ker je vzklila iz posebnosti naših zgodovinskih okoliščin in potreb. Kot taka je tudi bila dovolj močna, da se je leta 1948 uprla sta. 1 mističnemu pritisku, in to v najbolj neugodnih in najtežjih notranjih in zunanjih okoliščinah. Do napada je prišlo v hladni vojni, ko je bil tudi pri nas doma odpor reakcionarnih sil proti naši revolucionarni poti izredno močan. Na naših mejah se je zbirala tuja vojska in zagrozili so nam celo z »učinkovitimi sredstvi«, številne tovarne so ostale brez surovin, med postavljene zidove ni bilo dogovorjene opreme. Spreminjati smo morali tehnološke procese in se ozreti na nova tržišča, kjer pa so nam tudi metali polena pod noge. Vsem tem težavam se je pridružila še huda suša v letih 1950 in 1952. Le malokdo v sveto je takrat verjel, da bomo lahko vztrajali in da se bo socializem v Ju- goslaviji lahko razvil, ker pač ni računal z najvažnejšim, odločilnim dejavnikom — z ustvarjalno močjo ljudske revolucije, kakor je dejal Boris Kidrič. Ko sem nekoč govoril po televiziji o tem, sem dobil anonimno pismo, v katerem je nekdo zapisal, češ da ni res, da smo prišli navzkriž s Stalinom že pred resolucijo informbiroja. Spraševal je: »Mar niste tudi sami posnemali nekaterih stalinističnih shem? Ali se niste proti stalinizmu bojevali z novim stalinizmom?« In tako naprej. Nihče ne trdi, da tudi naša stvarnost in teorija nista bili pod vplivom nekaterih stalinističnih shem in postavk. Tudi ne trdimo, da nismo bili brez napak, saj je za vsa naša obdobja naše revolucije značilno poleg stal! nega nezadovoljstva z doseženimi, četudi velikimi uspehi, stalno kritično soočanje z napakami in pomanjkljivostmi znotraj našega gibanja in družbenega razvoja. Ko govorimo, da so kali naše kasnejše konfrontacije s stalinizmom obstajale že prej, mislimo na stvarnost, ki je objektivno bila najostrejša oblika kritike stalinizma. Razlike so torej obstajale že prej, le da smo jih subjektivno dodobra zaznali šele kasneje, ko smo se lotih tudi teoretičnega osvetljevanja pravih vzrokov stalinističnih deformacij socializma. Ko smo bili za ceno obstoja soočeni s poskusom, da nas prisilijo na kolena, da naši revoluciji odvzamejo dostojanstvo in ponos, smo se morali vprašati: ko se poslužujejo takšnih podtikanj in obrekovanj, ali to ne pomeni, da preživlja takšen »socializem« svojo moralno krizo? Morali smo se vprašati, kaj je s stalinističnimi tezami o državi, partiji, poteh socialistične graditve itd., ko napadajo avtohtono pot našega družbenega razvoja, ki je izraz naših razmer in potreb in do katerega smo prišli z globljo analizo našega razvoja, naših in svetovnih razmer? Ko tako grobo teptajo našo neodvisnost in suverenost, ali ni to dokaz krivde v odnosih med socialističnimd deželami? Tako smo ustvarjalno razvijali marksistično teoretično misel in spoznavah, da s svojo avtentično socialistično potjo napadamo tudi ideološke tabuje, da smo podvrgli kritiki cel splet ideoloških odnosov v mednarodnem delavskem gibanju. To je bilo tem laže, ker je Imela marksistična dialektika v idejnem delovanju KPJ že dolgo tradicijo in ker so bile naša spoznanja o povezanosti problemov socialne, nacionalne in politične osvoboditve že zelo trdna. Resolucija informbiroja je potemtakem dala nove pospeške naši trdni odločenosti, da vztrajamo na poti, za katero smo se odločili že mnogo prej, ko smo še verjeli, da takšne marksistično utemeljene kritike ne morejo in ne smejo motiti nikogar, ki mu je res do socializma. - Tedaj verjetno nismo slutili, da smo s tem začeli novo poglavje v razvoju odnosov ne le v mednarodnem delavskem gibanju, ampak v svetu sploh. V tem smislu sta tudi naše samoupravljanje in naša neuvrščena politika dragocena izkušnja za mednarodno delavsko gibanje, saj nakazuje pot, po’ kateri je mogoče uspešno obvladovati, postopoma pa tudi odstranjevati centre od-tujene ekonomske in politične moči. Ni je mogoče preprosto posnemati, toda za svet je predvsem pomembna revolucionarna smer našega razvoja. Naš spopad s stalinizmom pa je nedvomno spodbudil tudi boj za ena kopravne odnose med komunističnimi partijami, proces osamosvajanja posameznih partij pri oblikovanju lastne taktike in strategije boja za soda ližem. Zal pa objektivni vzroki, ki stalno znova porajajo birokratsko-dogmatsko pačenje sodaldzma, še niso odstranjeni ne v posameznih deželah ne v odnosih med njimi: Odtod tudi tolikšna pozornost raznim poskusom obnavlja nja informblrojevstva v novih razmerah. N.e skrbe nas razlike v pogledih na graditev socializma, zlo je v tem. ker nekateri še vedno poskušajo svoje poglede kot edino pravilne in splošno veljavne vsiljevati drugim. Zlo je nadalje v tem, ker nekateri znova oživljajo razne teorije o omejeni suverenosti kot edino zveličavnem modelu sodalizma itd. Nevarnost informblrojevstva ni v odmevnosti njegovega koncepta med našimi delovnimi ljudmi. Sam po sebi ne bi bil vreden posebne pozornosti, ker je za naše ljudi nesprejemljiv, ker je preživel, reakdonaren in protirevolucionaren. Za poskuse oživljanja takšnih idej moramo biti budni in jih takoj preprečevati zato, ker takšne sovražne skupinice računajo na pomoč od zunaj in ker poskušajo eksistirati kot element nestabilnosti v odnosih med Jugoslavijo in drugimi državami. Za takšne poskuse smo zelo občutljivi in o njih govorimo odkrito ne samo zato, ker imamo grenke izkušnje iz preteklosti, ampak 'predvsem zato, ker želimo, da bi vsakdo v svetu vedel, da nas mora sprejeti takšne, kakršni smo, da je mogoče z nami sodelovati samo na enakopravnih temeljih, brez vmešavanja v naše notranje zadeve. Prav to pa je tisto — kljub nekaterim nepopolnostim, M izhajajo iz značaja te edicije — kar daje knjigi posebno aktualno vrednost in ker bo dobrodošla vsem in posebno še mladim ljudem. Vsakdo mora vedeti, da ni družbene stvarnosti, ki bi bila brez protislovja in ki bi bila vama pred Izkrivljanjem in zlorabami, kakršiie je v preteklosti predstavljal stalinizem. Vedeti moramo tudi to, kako se je mogoče učinkovito bojevati proti podobnim nevarnostim in to, da je treba boj s stalinizmom začenjati pri koreninah, če hočemo, da bo učinkovit. Pri nas se stalinizem ni mogei utrditi kot sistem, niso pa izginili tudi vzroki, pa se moramo še vedno vztrajno bojevati proti dogmatizmu, konceptu »trdne roke« in administrativnega reševanja družbenih protislovij. Poleg fronte proti poskusom protire- • voiucioname dejavnosti desnih sil je bila hkrati odprta tudi široka fronta boja za vodilno vlogo zvaze komunistov, za njeno preobrazbo iz partije na oblasti v zvezo komunistov kot vodilno silo široke fronte socialističnih sil, zveze delavskega razreda z vsemi sloji naše družbe. Zaupanje v delavski. razred in v delovnega človeka je močan vir naše moči. nezaupanje pa je vir stalinističnega odnosa do vprašanj družbenega razvoja. Knjiga nam daje množico dejstev Za globlji študij vzrokov, pogojev in ciljev tega boja. Knjiga, kakršna je ta, je obenem tudi naj,boljše orožje proti vsem, ki bi poskušali kritiko stalinističnih deformacij preusmeriti v vode antdsov-jetizma in antikomunizma. Zato je knjiga tudi prežeta z vero v zmago socializma, z zaupanjem v moč delavskega in drugih naprednih gibanj v svetu, pa ž vero v ljudsko ustvarjalno moč dežele Leninovega oktobra in drugih socialističnih dežel. Kot antisovjetizem moramo oceniti sleherni poskus prikriti stalinistične deformacije ah jih opravičevati z nekakšnimi višjimi cilji. Vsakdo, ki zavestno prikriva in opravičuje takšne deformacije, s tem hočeš nočeš -anticipira novo samovoljo in nova nasilja v prihodnosti. To kajpada povzroča veliko škodo stvari socializma sploh. Zato moramo kot najbolj grobo obliko antikomunizma označiti sovražno delovanje informbiro-jevskih skupin, ki se kot »odpadniki poskušajo teko znotraj Jugoslavije kakor tudi zunaj njenih meja — kot je zapisala Pravda .glasilo CK KP SZ — de-, magoško predstaviti kot »najbolj pravoverne« zagovornice socializma v SFRJ, v resnici pa nastopajo proti politiki ZKJ m enotnosti narodov Jugoslavije v boju za socializem«. Cez Midi Stol (foto Sonja Zalar) Portret tedna Dara Janekovič »Ej, Dara, ti zmeraj prideš o pravem času!« S temi besedami je pozdravil predsednik Tito Daro Janekovič, ko se je pred kratkim — že tretjič — spet znašla pred njim s svojim magnetofonom in kopico našpičenih vprašanj: »Ali vam je znano, tovariš Tito, da celo preganjajo take ljudi, ki se pritožujejo ■.. Kot sem že rekla, je tudi v zvezi komunistov precej takih, ki so se obogatili... Tako pravim kot ženska, tovariš Tito. Le vprašajte delavke!... Eh, vi pa pravite, naj se same bojujemo«. In potem sta družno napravila intervju, ki je takoj postal najbolj bran tekst meseca, tekst, ki so ga ljudje premlevali, podčrtavali, shranjevali in zavoljo njega začeli sklicevati sestanke. Mnogo ljudi je tudi spodbodel, da so sedli za papir in se lotili pisanja avtorici intervjuja. Zdaj se ta pisma zbirajo na mizi, obloženi z neštetimi drugimi papirji, pa tudi če na kuverti piše: Dara Janekovič, Beograd, kar je svojih 380 km dolga pomota. In v njih so zgodbe, tožbe in krivice vseh vrst. Vbadanja s krivicami ali vsaj s tem, kar ni prav, pa se za Daro Janekovič ni začelo od včeraj oziroma od začetka februarja, ko je bil objavljen njen pogovor s predsednikom Titom. Nasprotno, človek bi lahko rekel, da je iz tega naredila svoj zaščitni znak. In tudi ni res, da bi se ukvarjala samo s tistimi krivicami, ki jih je naključje nasulo na njeno domačo pisalno mizo. Dara Janekovič je kar naprej brskala za njimi in pri svojem iskanju prepotovala večino našega sveta. In v vsakem kotu sveta se je znašla o pravem času. V Alžir, na primer, je prišla, ko se je odločal boj za njegovo neodvisnost. Barza-nija je poiskala v iraških hribih, ko se je Evropa zavedla brezupnega boja Kurdov. Do Jaserja Arafata se je prebila, še preden je mož zrl s časopisnih strani vsega svetovnega tiska in bil dostopen po uglednih hotelih; Dara Janekovič je sedela z njim še v njegovem ilegalnem štabu, v dometu izraelskega orožja. V Izrael se ni napotila z božjepotno naravnano turistično agencijo, temveč na lastno pest, ko je prišla vest o šestdnevni vojni. V Koreji... ne, v Koreji ni bilo nobene vojne, bil pa je ravno še tisti čas, da so jo socvetjem in špalirjem pionirčkov sprejeli kot prvo jugoslovansko novinarko, navdušeni nad tem, da želi spomniti ljudi na pozabljeni 38. vzporednik. Dari Janekovič pa se ni le v Afriki ali na Bližnjem vzhodu posrečilo ujeti tisti odločilni trenutek, ko kazalci na uri zgodovine nenadoma dosežejo tak položaj, da se sproži mehanizem budilke ki spomni svet, da nekje nekaj že dolgo tik-\ taka alarmu naproti, še kadar je bila v kakšni deželi, ki bi človek zanjo prisegel, da ne obeta nič takega, kar bi lahko imeli za dogodek (in novinarji živimo v svetem prepričanju, da dobra vest sploh ni vest), se je kot nalašč kaj zgodilo. Ko je bila dopisnica v Parizu. Tecimo, so oasovci poskušali spraviti s sveta De Gaulla. In ko je bila v Bukarešti, so sile varšavskega pakta zasedle češkoslovaško, in Romuni so se spraševali le to, kakšna usoda se piše njim. Vse to se je napletalo Dari Janekovič, čeprav je nekoč (ali pa prav zato, ker je nekoč), kot še nekoliko zelena Dara živela v veri, da je druga svetovna vojna zadnja vojna pod soncem in da se nikdar več nihče ne bo streljal, šestnajst let je imela, ko je šla v partizane in ves čas narodnoosvobodilnega boja se ji je zdelo samoumevno, da je to zadnja generacija, ki mora nositi orožje. Ampak v tistem času je orožje postalo v takšni meri nedeljivi kos nje same, da ji je Moša Pijade ostal v spominu ne samo kot znameniti mož naše revolucije in ne le kot človek, ki je dal ime največji jugoslovanski novinarski nagradi, ki so jo pred leti podelili tudi njej. čika se ji je zarezal v spomin predvsem po tem, da jo je leta 1944 poslal v južno Italijo, a le pod pogojem, da izroči orožje. In ko so jo pred potjo v Italijo, kjer naj bi organizirala domove in šole za vojne sirote, razorožili, se je počutila, kot bi ji vzeli kos nje same. Od partizanke, ovešene z naboji in bombami in s puško pa čez mero dolgo pištolo kot božična smrečica, je nenadoma ostala samo še rosnomlada Dara bujnih svetlih las in našobljenih ust. Ko je bilo konec te vojne, in še preden so se po svetu začele druge, v katerih je bilo treba loviti vesti, je postala gimnazijka pa žena pa mama pa seveda novinarka. Skoraj odveč je pripomniti, da se je kot novinarka najprej ukvarjala z otroškim varstvom — le katera ženska, ki se pri nas loti pisanja, se ni? — ampak že zelo zgodaj se je spopadla z zunanjo politiko in sredi petdesetih let je bil zagrebški Vjesnik edini jugoslovanski časnik, ki je vesti od zunaj dobival od dopisnika ženskega imena. Po dvajsetih letih ni več edina, ki popisuje šahovnico mednarodnih odnosov, je pa še vedno edina, ki se zna prebiti do belih in črnih kraljev na tej šahovnici ter si od njih izboriti toliko časa, da ji odgovorijo na bolj ali manj našpičena vprašanja. Seveda se potijo čakati, včasih tudi več kot mesec dni. Seveda se je prej treba pripravljati pa dokazovati pa pregovarjati in včasih, recimo na sirski meji, zaigrati tudi kakšno sceno. Ampak nazadnje, »če je človek zadosti vztrajen«, pravi Dara Janekovič, se le prebije do njih in potem jih niza okoli vratu kot ciganka dukate. Najljubši ji je ču En laj, ta »prefinjeni in inteligentni mož«, največ težav je imela okrog Gadafija, najbolj strah jo je bilo pri Arafatu, kjer so se namesto pik in vejic slišali streli. In potem je tu še tisti bleščeči cekin — spomin na leta, ki jih je prebila kot odgovorna urednica Vusa, ko je imel ta časopis še dobrih 400 tisoč naklade in je veljal za non plus ultra jugoslovanskega novinarstva. Danes kot svobodnjakinja o Vjesniku še vedno govori kot o domači hiši, pa čeprav se ji papirji kopičijo samo še po mizah, tleh, posteljah in policah stanovanja. Iz teh papirjev bodo nekoč, »kakor hitro bo kaj časa«, nastale knjige. Ena o Arabcih, Izraelcih in Palestincih, ena o Kitajski, ena o šefih držav in po vsej verjetnosti tudi ena o Titu. Ja, ko bo kaj časa, pravi, ki ga še vedno kar naprej primanjkuje. Pa ne samo zaradi treh vnukov ali pa zaradi neizbojevanih bitk, ki jih je treba vsaj začeti, če že ne dokončati v društvu novinarjev. Zmanjkuje ga predvsem za to, ker se po najrazličnejših kotih sveta še kar naprej kaj kuha — v Angoli in Zambiji, recimo — ker se črni in beli kralji šahovnic spopadajo z goro nerešenih problemov — v Colombu, na primer — in tja je treba priti. Kaj bi sicer rekel Dorin nos (»Malo predolg, ne prav najboljši za fotografiranje v profilu«), ki natanko ve, kdaj je pravi čas. Alenka Puhar Poslednji intervju z akademikom Borisom Ziherlom Sli smo in bomo lastni Na podlagi bogate prakse iz časov informbiro ja in poglobljenega teoretskega osmišljanja oblikujemo dosleden odnos do raznih demokratskih deformacij Ni dolgo tega, kar smo bili v Jugoslaviji priče nečesa, kar smo pr-vič doživeli že pred več kot četrt stoletja, kmalu po osvoboditvi naše dežele, in kar imenujemo kominform ali informbiro. Tudi tokrat so jugo slovanski narodi in narodnosti pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije izrekli odločno nezaupnico tež-njam, ki bi nas želele odvrniti od so-cialističnega samoupravljanja. O tem ' se je kmalu po novem letu pogovarjal z akademikom Borisom Ziherlom no vinar »Ljubljanskega Dnevnika« Milan Meden, ki je pogovor tudi pripravil za objavo. Prezaposlenost je Borisu Ziherlu preprečila, da bi že januarja avtoriziral svoja razmišljanja, prezgodnja smrt pa mu je onemogočila, da bi svojo obljubo izpolnil. Zato objavljamo njegov zadnji intervju takšen, kakršen je — njemu v spomin, nam v razmišljanje in poduk. Znano je, da je Lenin ob neki obletnici prve zmagovite socialistične revolucije v svetu opozarjal na protislovja, ki izvirajo iz splošnega problema obstoja države, čeprav socialistične države, in na posebne probleme, ki se zaradi tega dejstva postavljajo v posamezni, deželi, zlasti v zaostali Rusiji, kakršna je ta dežela takrat bila, ki pa je spričo zgodovinskih okoliščin prva zmagovito dokončala socialistično revolucijo? Že za Lenina je bilo eno od osred-njh vprašanj, na katerega je nenehno opozarjal, vprašanje birokratskih tendenc, ki izvirajo iz samega bistva države, iz dejstva, da državo predstavlja poseben aparat, ki ne stoji samo v službi določenih družbenih razredov, kar velja za vse obdobje razredne družbe, ampak se lahko tudi osamosvoji. Tudi Engels je že pred Leninom v nekem svojem pismu poudaril, da se lahko državni aparat tudi osamosvoji in postavi proti tistemu razre-. du, v katerega imenu upravlja. Lenin je to možnost, na «katero je opozarjal že v prvih letih graditve sovjetske oblasti, imenoval birokratska deformacija socialistične države. Razgaljal je take pojave, ki so že nastajali, in opozarjal na vse tiste ukrepe, ki jih mora socialistična skupnost, t.j. skupnost na poti socialističnega razvoja storiti, da bi se uprla takim tendencam. Tako je na primer v svojem referatu na 8. kongresu boljševiške partije govoril o pomenu samoupravljanja kot najzanesljivejše obrambe pred možnimi birokratskimi deformacijami kake socialistične države. Do deformacij pa je v Sovjetski zvezi kljub temu prišlo in povezane so s Stalinovim imenom. Treba pa je imeti pred očmi, da je Sovjetska zveza pred drugo svetovno vojno pogosto preživljala hude situacije, zlasti pritiske imperialističnih držav, in v takšnem položaju je bilo videti, da nova koncepcija države kot gospodarja družbe, v nasprotju z Mar-xovim in Leninovim konceptom države. v tej težavni situaciji najde opravičilo. Iz teh težav je izšla tista teza, ki je izrecno v nasprotju z Leninovim stališčem, da je socialistična država država, ki začne takoj odmirati, se spreminjati v različne demokratske institucije, namreč teza, da nadaljnje, popolno odmirajnje države iz mnogih razlogov vendarle ostane dolgoročni rila, da pa je v tej fazi razvoja nujno treba okrepiti državo in državni aparat. Ta okrepitev države in državnega aparata je pripeljala do osamostojitve tega aparata in do tistega, kar imenujemo birokratske deformacije. Te deformacije so še posebej prišle do izraza po drugi svetovni vojni. S tem pa smo že na pragu dogajanj, o katerih naj bi govoril- Bred marksistično misel so se tedaj postavila nova vprašanja. Sovjetska zveza je prenehala hita edina socialistična država. Iz druge svetovne vojne je izšla vrsta socialističnih dežel, H jih lahko tako imenujemo, ker so zadostile osnovni zahtevi socialistične revolucije, namreč nacionalizaciji osnovnih pozicij, osnovnih gospodarskih pozicij buržoazije, ne glede na to, da so bile poti do «tega ukrepa v različnih deželah precej različne. Tako je nastala vrsta socialističnih držav, čeprav na zelo različne načine. Del teh držav je bil v zadnjih letih druge svetovne vojne tako rekoč osvobojen po sovjetski armadi. S tem mislim na Bolgarijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Poljsko... Drugi del, katerih klasični primer je Jugoslavija, se je osvobodil z lastnim narodnoosvobodilnim bojem, ki ga ni vodilo samo odporniško gibanje, kot npr. v Franciji, Italiji in drugih deželah, ampak je hal dejansko osvobodilna vojna z lastno notranjo logiko, ki je mobilizirala ogromno množico delovnega ljudstva in privedla do specifične poti uresničenja socialistične revolucije. Ta specifična pot je bila v tem, da je bila socialistična revolucija izvedena v pogojih narodnoosvobodilnega boja. Tako je bil že v prvem aktu našega tretjega zasedanja AVNOJ sprejet zakonsko veljaven sklep, ki govori o nacionalizaciji vsega premoženja narodnih izdajalcev. Ker pa je buržoazija, v strahu pred množično mobilizacijo ljudstva v boju proti fašističnemu okupatorju, praviloma sodelovala s tem okupatorjem,. je v glavnem že s tem aktom osnova kapitalistične produkcije prešla v roke družbe oziroma v njenem imenu, v roke države. To je bila pri nas ekonomska osnova nadaljnjega razvoja v socialistični smeri. Ko je bil «kasneje lata 1946 sprejet zakon o nacionalizaciji kapitalističnih podjetij sploh, smo s tem samo dokončevali že začeti proces. V tem je bila torej naša pot specifična in ostaja že vnaprej povezana s svojim izhodiščem — z našim narodnoosvobodilnim bojem- Naša pot danes nd več edini tak primer. Spremljamo lahko dogodke v Vietnamu, na Kubi itd., ki imajo z našim narodnoosvobodilnim bojem največ podobnosti v logiki preobrazbe narodnoosvobodilnega boja v socialistično revolucijo. Torej je v tem začetna točka tistih razhajanj, ki so pripeljala do znane resolucije informbiroja leta 1948? Da. V tem položaju se je Stalin namreč znašel pred vprašanjem, ki ga je postavljala sama raznolikost razvoja različnih dežel, z različnimi začetnimi pozicijami, ki so se po, različnih poteh opredelile za socialistični razvoj. Medtem ko je Lenin predvideval in celo izrecno rekel, da bodo vsi narodi prišli v socializem, vendar ne vsi po isti poti, da bo ta pot različna glede na izhodiščne pogoje, pa je Stalin še v predvojnem razvo«ju, med drugo svetovno vojno predvsem razvijal teorijo sovjetskega modela socializma kot obče obveznega. . Povsem naravno je, da so takšno teorijo spremljali praktični ukrepi. Zanimivo je zlasti, kako je Stalin takoj po drugi svetovni vojni s svojimi teoretiki poskušal ostro ločiti Sovjetsko zvezo — kot višek razvoja in edine sile socializma — od drugih socialističnih dežel, vključno od Jugoslavije, ki so jih preprosto imenovali dežele ljudske demokracije. S tem nazivom ljudske demokracije so označevali neko bolj ali manj zanesljivo, toda minljivo, prehodno obdobje; v zvezi z opredelitvijo tega obdobja so si takrat teoretiki v Sovjetski zvezi izmišljali vsakovrstne storije. Sam sem se že leta 1947 srečal z nekim prispevkom akademika Varge, v katerem je razvijal vprašanje dežel ljudske demokracije. Dokazoval je, da njihova pot sploh ni pot v socialistične revolucije, da njihova pot sploh m jjot odprave starega državnega aparata m postavljanja novega socialističnega, to je aparat v službi socialističnih ciljev progresivnih družbenih sil delavskih razredov, zlasti delovnega ljudstva. Trdil je, da se je to sicer zgodilo v Sovjetski zvezi, da pa se o deželah ljudske demokracije česa takega ne fnoTe trditi. Pri tem je »odkril« popolno istovetnost vseh teh dežel in razvil trditev, da je njihova svoboda izključno povezana s pomočjo Sovjetske zveze. Pri tem je šel mimo mimo takšnih dejstev, kot je, da je bil naš narodnoosvobodilni bo«j, ki je organsko rastel iz naše dežele in naših narodov, po svojih rezultatih edini v 'pravem smislu socialistična revolucija. Tako smo se že takrat srečavali z različnimi kombinacij amd, ki naj bi bile teoretična opravičila za določene hegemonistične ukrepe proti narodnoosvobodilnim deželam Evrope. Pri tem je bila Jugoslavija seveda največja ovira, in to ne po naključju: v tem sklopu je bila v drugi svetovni vojni namreč edina dežela, ki se ni omejevala samo na odporniška gibanja, ampak se je v njej razvila prava narodnoosvobodilna vojna z organizirano narodnoosvobodilno armado, ki je odločilno prispevala k osvoboditvi svoje dežele. Zato moram reči, da je hala vsa pozornost, v negativnem pomenu te besede, posvečena prav Jugoslaviji; in bilo je mnogo poskusov diskvalificirati vse «tisto, kar se je zgodilo v Jugoslaviji- Ko beremo pisma, ki so tik pred resolucijo informbiroja prihajala od CK sovjetske partije* najdemo v njih naravnost neverjetna mesta, kjer piše, da je' prispevek jugoslovanskega odporniškega gibanja celo manjši od prispevka francoskega, italijanskega in drugih... Vedeti morate, da smo mi že med vojno prišli v konflikte zaradi pojmovanj specifičnosti naše revolucionarne pota. Gre za pojmovanje o dveh fazah revolucije, ki je imelo stvarni pomen med oktobrsko revolucijo, «ki pa v naši družbeni stvarnosti, zlasti v pogojih narodnoosvobodilnega boja ni bilo sprejemljivo, "če bi sprejeli to koncepcijo, bi bili premagam. Sli smo po lastni poti, in kar je v tej pota novega, je novo zato, ker so bile nove okoliščine boja za svobodo in socializem. To pa Stalinu na bilo ravno pogodu, ker smo s tem opozarjali predvsem na pravico vsake dežele, da si sama utira poli v socializem in pri tem upošteva, kolikor je le mogoče, specifično svoje, določene pogoje, kar ji omogoča, da se hitreje razvija, da mobili- zira vse, v stvarnosti prisotne rezerve, za razvoj socialističnih odnosov. Vedela je tudi treba, da je Stalin leta 1943 razpustil komunistično internacionalo, za katero je prvo pobudo dal Lenin, ki pa se je kasneje dejansko bolj ali manj spremenila v nekakšen aparat sovjetske države in sovjetske politike. Zanimivo je, da je Stalin to razpuščanje razlagal z zelo simpatičnimi in zanimivimi argumenti. Dokazoval je, kako so se gibanja osamosvojila, kako ne more več obstajati en sam center itd. Vendar je bila to povsem taktična poteza, ki mu je tedaj prišla prav in se mu je zdela koristna glede na druge člane antihitterjevske koalicije. že leta 1947 pa Stalin ustanavlja informacijski biro komunističnih in delavskih partij, ki prvikrat zaseda v Varšavi. Temu zasedanju so prisostvovali v glavnem predstavniki komunističnih partij iz socialističnih dežel, kot jih danes imenujemo, torej iz Sovjetske zveze, Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške, od zahodnih komunističnih partij pa samo italijanska in francoska. Na tem sestanku v Varšavi so bili sprejeti določeni sklepi, naj bi bil ta forum predvsem nekakšen informacijski biro, ki bo vzdrževal zveze med komunističnimi partijami, koordiniral akcije itd. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da informativni biro komunističnih in delavskih partij, na kratko informbiro, začne izdajati svoje glasilo. Za sedež tega glasila je bil izbran Beograd- In dejansko je v jeseni 1947. leta to glasilo začelo izhajati v Beogradu v različnih jezikih; ruščini, francoščini, angleščini in sr-ruščini, francoščini, amlgleščini in srbohrvaščini. Glavni redaktor tega organa je bil sovjetski filozof in ekonomist, zdaj že pokojni Judin, ki, je s svojim aparatom prispel v Beograd in tam vodil redakcijo. Od Jugoslovanov sta bala tam dva — in sicer Slovenca — tov. Niko Goršič, znani predvojni revolucionar, in jaz, ki sem bil imenovan in določen za namestnika glavnega redaktorja. V tej redakciji so bili tudi predstavniki drugih partij, članic informacijskega biroja. Nekaj časa je to tako šlo, toda kmalu je postalo povsem očitno, da Beograd ni bil izbran za sedež tega organa samo za to, da bi izkazali čast Jugoslaviji ta njenim narodom za zasluge v narodnoosvobodilnem boju, ampak bolj zato, da bi v Jugoslaviji poiskali opornike za nadaljnjo akcijo, ki jo je predvideval Stalin. Zato je prišlo do nekaterih konfliktov ta nesporazumov, o katerih je mogoče brala v gradivih o informbiroju. Po nekaj mesecih od ustanovitve informbiroja so začela prihajati znana pisma CK sovjetske partije, prišlo je do ukrepov, ki so izzvali presenečenje pri naših vodilnih tovariših, do odpoklica vojaških svetovalcev in podobnih ukrepov, ki so jih nato v tistih pismih partijskih vodilnih organov opravičevali kot odgovor na antisovjetsko politiko jugoslovanskega vodstva. Kako je bilo s tem? Marca 1948 so res pričela prihajati pisma, v «katerih so bile očitno netočne trditve, če omenimo na primer Samo taste, da nas je osvobodila Sovjetska zveza ta da se lahko samo Sovjetski zvezi zahvalimo, da je Jugoslavija prišla nekoliko v ospredje. Vse to pa so bile take samovoljne «trditve, ki so potem venomer «rastle m tako je v redakciji prišlo do konflikta, ker so sovjetski, češki in še nekateri drugi predstavniki v redakciji zahtevali, da se v tem organu informacijskega biroja,. sklicujoč se na ljudsko demokracijo, objavijo tudi članki, ki so bili že direktno uperjeni proti Jugoslaviji in jugoslovanskim komunistom. Ko sva midva z Goršičem na zasedanju redakcije protestirala proti takemu načinu, so ti ljudje s pestmi tolkli po mizi in govorili, češ da zahtevamo, čeprav vemo, kdo je to napisal, cenzuriranje Stalinovih besed, česar pa si ne moremo dovoliti, da moramo to obvezno objaviti. In tako je v redakciji prišlo do odprtega konflikta. Nekateri predstavniki partij iz drugih dežel, ki so biji na štiri oči na naši strani, so bili na teh sejah na drugi strani. Kmalu nato je prišlo vabilo za sejo informacijskega biroja? Seja je bila junija 1948 v Bukare-' šti in mi se je nismo udeležili. Takrat je bila izdana resolucija informbiroja, v kateri so bili obsojeni joigoslovanski komunisti, komunistična partija, ta v kateri se paziva zavestne komuniste, da gredo po lastni poti brez prizivne privrženosti' Stalinovi politiki. Tako se je takrat zgodilo, da so se pojavili nekateri ljudje, ki niso bili prepričam v pravilnost politike partije Jugoslavije, ljudje, ki so bili že nekaj let «tudi . v tišjih obveščevalnih ta drugih službah ta ki so takrait začeli delovati na različne načine, ki bi jih danes imenovali kosntaformbdrojevšči-na. Treba pa je poudariti, da so takšna oporišča takrat bila ta ostala v • povsem neznatni manjšini, da so bili tisti, ki so se spuščali v odkrite akcije proti jugoslovanski državi ta ljudstvu, deloma aretirani, deloma pa so emigrirali; nekateri, ki so takrat živeli v Sovjetski zvezi ali drugih socialističnih deželah, so tam tudi ostali, in to so tista oporišča, ki še danes tvorijo kominformovskše centre- To je bil torej začetek. Stalin je na naše protestno rieodzivanje na tisti sestanek v Bukarešti reagiral z zelo ostrim ukrepi, ki so nas takrat spravili v precej težaven položaj. Znenada smo se znašli v ekonomski blokadi teh dežel ta situacija je bila takrat za nas zelo huda. Iskali smo poti in jih našli, toda reči moram, da je bilo to dogajanje velikanskega pomena- za našo teoretično marksistično misel. Analizirati smo morali, kaj je povzročilo takšno stanje, in rezultati teh raziskovanj so bili pomembni za nadaljnjo akcijo. Takrat ni šlo samo za raziskovanje aktualnega dogajanja, ampak za raziskovanje njegovih virov in morda nikoli nismo toliko proučevali Lenina in zlasti njegovih del iz prvih časov sovjetske oblasti in njegovih opozoril glede vseh mogočih deformacij. Moram reči, da je oh tem nastal teoretični sklad, ki pomeni resen prispevek jugoslovanskih marksistov marksistični misli. V začetku leta 1953 je Stalin umrl, neposredno po 19. kongresu KP SZ, ko je bil še besen na nas zaradi našega stališča. Po Stalinovi smrti se je pozornost v Sovjetski zvezi obrnila na notranja protislovja. Navsezadnje nam vsa , zgodovina sovjetske partije kaže, da so v njej prisotna nasprotja, različne smeri, ki se pogosto razločujejo in od tod verjetno izvira tudi poskus Stalinovega sodelavca in takratnega ministra za notranje zadeve, Berije, da bi vzel vajeti v svoje roke in nadaljeval po Stalinovi poti? K sreči se mu to ni posrečilo. Njegovi skupini ta poskus ni bil samo preprečen, ampak je bila likvidirana ta na čelo vlade je prišla skupina okoli Hruščova. Hruščov se je upiral namenom Berije in trdil, da bi bila taka pot lahko usodna za Sovjetsko zvezo, ter terjal, da se poiščejo drugačne poti. Tako tudi v odnosu do Jugoslavije. In tako se je zgodilo, da je po Stalinovi smrti začela stara napetost popuščati, napadi so bili čedalje bolj redki, dokler ni leta 1954 CK KP SZ poslal našemu CK ta tovarišu Titu pismo s predlogom, da se stvari nekako spravijo v red. Mi smo seveda to ponudbo sprejeli, ker nismo nikoli menili, da smo kakorkoli krivi za vse,-kar se je zgodilo okrog leta 1948, temveč smo sedaj že povsem jasno vedeli, od kod je spor izšel, kako se je treba takim deformacijam iaognifi. Takrat smo tudi že stopili na pot, ki jo je predvideval že Lenin, kot najgoto-vejšo pat, s ciljem, da se izognemu takim deformacijam, to je na pot samoupravljanja. Mi smo po letu 1950 sprejeli zakon o upravljanju podjetij, ki postavlja delavski razred kot jedro ta nosilca samoupravljanja, s (Smer se je začelo samoupravljanje od svoje osnove, od gospodarskih organizacij širiti na vsa področja našega družbenega življenja. V takih razmerah so se takrat za- čeli pogovori in doseženi so bili nekateri sporazumi, ki so v začetku leta 1955 privedli do obiska sovjetske par-tijsko-vladne delegacije v Jugoslaviji, s Hruščovom in nekaterimi drugimi vodilnimi člani komiteja. V juniju 1955. leta je bila sprejeta tako imenovana »beograjska deklaracija«. Dosežen je bil sporazum, v katerem so bili poudarjeni prav tisti momenti, proti katerim je bila uperjena Stalinova akcija. Predvsem je bilo doseženo, da je Sovjetska zveza priznala Jugoslavijo za socialistično deželo, ki ima izvirno samostojno pot, katere neodvisnost je treba spoštovati. To je bilo vse vsebovano v kontekstu beograjske deklaracije. Naši odnosi so se resnično izboljšali. Začelo se je sodelovanje na gospodarskem področju, dosežni so bili ekonomski sporazumi, avgusta 1955. leta je odšla v SZ parlamentarna delegacija pod vodstvom tov. Bakariča, M je obiskala nekatera središča SZ. Sledil je, februarja 1965. leta, 20. kongres KP SZ. Ta kongres se je precej omeja do dotedanje stalinske prakse pa tudi do nekaterih teoretičnih stališč? . Za nas je bil zlasti pomemben govor, ki ga je imel Hruščov na zaprti seji kongresa ta kjer so precej močno ta ostro obračunavali s Stalinovo sa-- movlado, vključno z obdobjem resolucije informbiroja ta njenih posledic. Hruščov je zelo ostro nastopil proti Stalinu, pokazal na njegovo nečlovečnost tako v notranji politiki SZ kot v odnosu do drugih socialističnih dežel, kjer so tudi potekaie hajke proti »titoistom«. Izpeljane so bile stalinistične čistke, likvidirani so boli mnogi vidni partijski voditelji na Češkem, Madžarskem, v Bolgariji, bi niso brezpogojno sprejeli Stalinove koncepcije ta bi niso verjeli obtožbam proti Jugoslaviji ali bi so padli pri Stalinu v nemilost iz drugih razlogov. Vrsto let so se odvijali nenehni procesi, najprej v Bolgariji, nato na Madžarskem, v Romuniji, -kjer je bila odstranjena na primer znana romunska komunistka Ana Panker. O vseh teh stalinističnih čistkah je tekla beseda na tej zaprti seji ta gradivo s te seje so nam poslali, tako da smo bili z njim seznajeni. In tako je 1956. leta prišlo do obiska tovariša Tita kot predsednika naše partije in vlade .v Sovjetski zvezi. Nato je bala na osnovi vseh dotedanjih pogajanj, po vsem, kaT se je zgodilo v zvezi s sprejemanjem beograjske deklaracije, in nato na 20. kongresu njihove partije, sprejeta moskovska deklaracija, v kateri so bili >prvi Sklepi potrjeni in preciziram. To je nato pripeljalo do Izboljšanja odnosov, čeprav se je v mnogih, stvareh pokazalo, da vendarle še obstajajo razločki. Mi smo na primer prišli do ugotovitve, da je treba vso pozornost posvetiti notranjim protislovjem socialističnega razvoja v pogojih obstoja socialistične države, protislovjem, ki so prisotna v seh socialističnih deželah, le da udarjajo na dan z različno močjo m različnim uspehom. Mi smo temu vprašanju posvetili pozornost m o tem pisali razprave, medtem ko se v SZ ni' nihče globlje teoretično lotil proučevanja zakonitosti pri problemu birokracije. Ostali so na vsakdanji kritiki birokracije, kritiki birokratskih navad, porabe papirja, prakse praznega sestankovanja ta drugih stvari, ki so zunanji, to je formalni znaki nekega birokratskega sistema, nihče pa se ni spuščal v globlje proučevanje. Postavljena je bila teorija o kultu osebnosti, ki Stalinovo osebnost predstavlja kot temeljni vzrok vsega takratnega dogajanja, vsega, kar se je zgodilo v Stalinovem času. Stalin je bil postavljen v center dogajanj in obravnavali so ga kot edinega odgovornega za razmere. Reči pa moram, da se mi nismo mogli strinjati s tako preprosto rešitvijo, zakaj kult osebnosti je samo zu-naji znak procesa, ki ga mora marksist globlje raziskati, poiskati njegove vzroke, ugotoviti, zakaj je nastal, v kakšnih okoliščinah, v kakšnih okoliščinah je uspel ta kako ter katere so družbene sile, družbene sile ■ neke socialistične družbe, ki se poraja, ki se lahko uprejo takim procesom. Vse to zahteva globlji teoretični študij, ker praksa dovolj prepričljivo opozarja, da stvari niso bile omejene zgolj na en sam kult osebnosti. Vsekakor pa je samoupravljanje ena izmed poti, ki mobilizirajo delavske sile in razrede pa delovnega človeka sploh in ga skozi prakso usposabljajo za uspešen boj proti različnim birokratskim deformacijam. Danes se je marsikaj spremenilo v mednarodnem komunističnem delavskem gibanju in prav izkušnje naše dežele imajo pri tem velik pomen... Danes res veliko razmišljamo o poteh ta perspektivah socialistične revolucije v deželah, kjer teh revolucij še niso izvedli, o poteh, po katerih je treba iti, da bi uspešno uresničili socializem. Te poti so danes različne in se ne bi podrobneje spuščal v to, ker bi s tem začel že novo temo; namreč temo, da iz istega prvega problema, ki se je pred nas postavil po drugi svetovni vojni, s katerim je povezano vse to dogajanje, recimo vse, kar se je zgodilo po letu 1948, obstajajo drugi problemi, kf so s tem povezani in na nov način opredeljujejo nadaljnjo usodo socializma. S tem mislim na osvoboditev kolonialnih narodov, drugih dežel v razvoju, na probleme neuvrščenosti, vendar to danes ni tema najinega pogovora. Reči pa je treba, da je za nas bila to zelo velika izkušnja, ki nas je vodila do tega, da smo začeli stvari jemati tako, kot je rekel Marx — »stvari je treba zgrabiti pri korenu«, tako da iščemo stvarne vzroke, da se učimo iz prakse drugih dežel, vzemimo npr. Češkoslovaško v letu 1968 in še druge. Na osnovi te bogate prakse in njenega teoretskega osmišljanja oblikujemo dosleden odnos do vseh teženj, ki izvirajo iz raznih demokratskih deformacij, ki so povezane z različnimi hegemonističnimd težnjami, ki so gotovo resna, velika, usodna ovira na poti uresničevanja socializma kot svetovnega sistema. S tem pa bi jaz končal ta pogovor ... Pripoved is vojnih dni Izobraževanje Partizanska rodna letina Knjiga, ki jo je napisala partizanska resničnost Janez Vipotnik (1944) Boljše poti ia ob delu Tehten prispevek delavske univerze v Celju Nekaj reči je, ki terjajo, da napišemo ali povemo besedo ali dve več o zadnji Vipotnikovi knjigi, o njegovem partizanskem pripovedovanju v Rodni letini. (Janez Vipotnik: Rodna letina; izdala Partizanska knjiga v ti-soč izvodih). Tudi ta Vipotnikova knjiga je kakor večina njegovega pisanja ali pripovedovanja zajeta iz partizanskih dni. Tu je komisar, ki je komisar bataljona in kateri nam celo zgodbo resnično tudi pove: skuša nam prikazati in razodeti podobo in usodo enega izmed tisočerih partizanskih borcev, za katerega se na kraju izkaže, kako je prav to tisti partizanski lik in tudi junak, katerega je naš partizanski čas potegnil iz neke naše postane kmetiške brezimnosti, da bi v bataljonu in v borbah začutil s svojo partizansko enoto in da bi ga vse takšno zatem tudi pognalo do neke lastne, a zanj samega tako usodne odločitve — bataljonu prineseš zmago, sam pa vse to drago plačaš, celo z življenjem. Prav ta usodnost, ki pripelje Juriča do tragičnega konca, pa se mi zazdi v Vipotnikovem pripovedovanju premalo razodeta in prikazana. To zadnje toliko bolj moti, ker Vipotnikovo pripovedovanje razodeva pisateljsko pero: so odstavki in strani, ki z živo in s svežo in z žlahtno ljudsko govorico izpričujejo rojenega pisatelja ter terjajo, da bi to pero še in še izpričevalo partizanski čas in njenega človeka, predvsem pa terjajo to zgod- be, ki se skozi celo branje nizajo, a pri katerih vselej začutimo tudi pisateljev ali komisarjev protest, kadarkoli je bil prizadet ali teptan človek. Vendar se mi zdi, kako bi mogel pisatelj napisati širji tekst, ko bi se bataljonski komisar in njegov partizanski in zdaj Hterami junak Jurič znala bolj ali komisarsko, predvsem pa močneje človeško zaplesti; predvsem pa bi to pisateljsko oživilo komisarjevo podobo — saj ne gre za to, da bi se pisatelj potegnil iz nje, ampak šlo bi predvsem in samo za to, kako bi pisatelj bodj doživel tudi komisarjevo tragiko ali tragično spoznanje. Pri nas se je v zadnjih letih sfabri-ciralo dosti partizanske literature in se je na žalost še fabricira; dosti gre tod na rovaš partizanskih zgodb in zgodbic, ki se pišejo za otroke, a kar je zelo narobe — še bolj narobe pa je, ko tega nihče ne pleve. Zato se mi toliko bolj zdi potrebno, da se prav ob tako obetajoče napisani knjigi, kakor je Vipotnikova Rodna letina, za trenutek ustavimo in da svoje povemo in terjamo — Rodna letina bi morala postati rodna, morala bi dozoreti, nič na tej naši partizanski letini pa ne sme prerano dozoreti, da se ne bi kasneje oeipavalo. Leta tečejo, tudi za trenutje se čas ne ustavi in se ne bo ustavil; tu je že četrto desetletje, ki nas loči od partizanskih dni; še kakšno deset letje in lahko bomo začeli preštevati partizanske vrste____ A četudi vemo, da se je partizanska knjiga komaj začela pisati in da jo bo, upajmo, v vsej širini napisal šele jutrišnji dan, pa in monopol za Amerikance made in USA in druide. Kokot in Polanšek pa, ker sta bolj revna — Korošca pač, s tem je povedano vse — sta si vzela v zakup le drgoline in oskubene ostanke nekoč slavne Karantanije. A povrnimo se k Markotetiu Išo-koju — talave tatove, kvatamba! — Kravosu, šušlja se, — po zmagoslavju in ovacijah, ki jih je v Graziniji doživeto slovenska poezija In pesniška delegacija,, čigar član je bil tudi Kravos, da bo vzel »čez« tudi Gru- zinijo in da že pripravlja gruzinske sonete. (Sonet je v polnem razcvetju renesanse, a ne? Ti slovenski eksplozivni in ko mravljice delovni poeti kanijo najbrž zlesti na glavo očaka Prešerna in ga popolnoma zasenčiti. Koseskega so namreč že! Smo tik pred padcem zadnjega (največjega) slovenskega mita!). Vendar novica o Gruzincih — novem Kravosovem dominionu ni oficialna, le uficiozna, nepotrjena. Upajmo, upajmo)... Kdo si želi... olje mirovanja? tinkturo zvezd? formulo rože? oko časa — (že spet?) ovohavanje in prežvekovanje vetrov? menzuro dneva? masiv zraka? bliskavico let? kantikum vseh (prav vseh?) besed? preliv teženja? kapilare srebra? osamitev točk? kapljo entropije? simulakrum in sige Sanj? zavetje uma? bisernico svita? zrcaljenje, konvekcijo, vodni tisk in lesk spomina? gumbnico vek? disperzijo dežja? stržen bedenja? šotor poldneva? črtala luči? felacijo stvari? septet disonanc? vitraž časa? filatelijo polj? koagulacijo duha? lok napovedovanja (že spet?)? ostrogo ptice in verižnost ptic? latinico glasov? osmo-so večnosti? obolos jeseni? isometre sna? negativ zavetja? višaje bleskov? jate duš? pečke solza? totale dneva, noči, minulega? prečke večera? tremolo opek? prizmatik in sljudo senc? mah samotnosti? sol svetlobe in noči? sklenino mraza? alpako bleskov? steklenino dneva? dominanto zob opilke mraza (že spet?)? škarje poldneva? fleš vetrov? veke neba? radiranko samote? tajnopis vonjav? spone daljav? lesketanje šumov? budnost mrtvih? intarzijo glasov (Gajšek ima intarzijo neba — intarzijo nujno spremeniti v intenzijo, da ne bo kdaj govora o brezobzirnem epi-gonstvu in kraju navdiha!)? lego klica? pillpo hiše? (že spet?) in pulpo molka (tudi molka?) No, kdor si vse to želi, naj se le pridruži Morfeju Grafenauerju in z njim vzleti na platnu potnih potovanj v jedkanico zraka in sitotisk neba. Nalomila sem vam veilkodušno četrt štruce nebeškega kruha in alo-tropične mame »similia similibus cu-rantur« — o slast metonimije — namesto da hi vam nasuto le majceno oligotrofijo opaliziranih drobtin. Pa saj ne boste zamerili. Sicer pa: ne kupujte spominkov po svetu. Ne trošite dragocenega denarja za Maitrijanke, gondole, razglednice, carinone z Budo ali Janezom XXIII. in podobne čenčanje in inozemske kičke, ki potem niti ne veste, kam z njimi in končajo v smetnjaku. Pridite na shopping k Jdlki Miličevi. Na Partizanski 14 je odprto ljubko boutique POUMNIJA — zlatarno, bi-juterijo, papirnico in galanterijo z vsemi mogočimi in nemogočimi pesniškimi potrebščinami in predmeti. Svoj Marehé aux puces, skratka. Svojo CHINCAGLIERIO, MINUTERIO in pristno domačo CINESERIO, ki je m tako rekoč enake na Kitajskem in na vsem planetu m kjer so na prodaj srčkane odvečne stvarce, solidne izdelave in rafiniranega okusa. Vstop je prost. Kupujte .pesniške broške, medaljone, kolajne, filigran, stare in nove kovance, značke, znamkice, posterje, svete podobice, ptičke, prstančke, fi-bijce, vazice, kronice, ogrljice, bisere, koralde, zapestnice, uhane, verižice, obeske etc etc etc v Jolkinem THE OLD AND NEW CURIOSITY SHOP-u. Kupite dragocene, pod dragocene in navadne kamenčke iz žada, alabastra, kal-cedonija, diaspra, labradorita, skista, porfida, granita, krizolita, piropa in elitropija poezije! Kupite ploščice liričnega molibdena, paladija, tantali-ja, magnezija, rubidija, stroncija in zirkonija. Kupite mameristične, klasicistične, vortidstične, florealistične, ornitološke, avanturistične, op-arti-stične, prerafaelitske knjižne znake in metafore. Pa anilinske, tradicionalne in avantgardne anakolute, anastrofe, antistrofe, sistole, diastole, diereze, ■sinireze, elizije, paragoge, sileze, tme-ze in zeugme. Kajpada srečno poročene ali v divjem zakonu z vsemi ostalimi samostalniki iz pravopisa od abalienacdje, abbeja in abdomena do žvižgljice, žvrgolina, žvrkljavca in žvrlenja. Skratka, kupujte v komisijski trgovinici Jolke Milič, ki vam nudi vse, saj jo zalagajo najboljši izmed najboljših fabrikantov do najslabših izmed najslabših! Pri njej dobite od izvotljenega boga do posušenega hudiča'. Od miniature spomina do bakroreza soneta. Od oksida Somraka do solz in tehtonike odsotnosti. Od klinične smrti zgodovine do klinike zavesti in krste spanja. Od por starega spomina do strahovlade zasenčenih členkov časa, gozdov goltancev; dišečih plodov živcev in sotesk kosti. Zahtevajte Jolkine bogate kataloge! V njih boste našli, kar si poželite: drobovje časa; ikone smrti in biti; holme sladkorja in griče septembra; bilke snega; vrtove rok-duš; rove let; prgišča zenic; čudake ste-kla-sonca; ajdo uka; vosek proda; koščice večnosti; blodnjake rok-nog; statve ognja-udov; drevesa žil; kopja dreves; glog prsi; žile človečnosti; pokrajine kože; kosti stolpa; ramena kreposti; grob čutov; suhljad — tečaje — zavese — ščit — kobul — zvezdice — majoliko — in zastavice mesa; čebulice — jasli — hlev srca; jasli zvezd — razuma; mozg rjuh; pletenke žil — rože — dni; žage spola — lubja — ječmena; čekan človeštva in zarot; nohte misli; pokrov občutkov; lobanje mraza; školjke lobanj; prsi in slano veselja; šape veselja — ihtenja in let; štruce otroštva; plakate glavnikov; skorje večnosti; cilindre budnosti; kubuse beline; pincete sijaja; pušžice leta in sija; ključe bližine; bambuse dni; ključavnico poljuba; lupine pokola; gumbe vzdihovanja; skrinje in stihe dneva; čudake in jeklo jantarja; divan snega; pečat in blazino dni; črva pomenka; četverovprege trnov in cvetov; kozle človekoljubnega zlata; kline zverstva — bogov; glavnike misli — ptic; grbo dežja; harpuno leta; lestev zemlje — svetov; žlico življenja; žaro sonca; posodo bitja; ščite in penise ptic; klavirje olja; peno sonat; perje pen; ikone moškega semena; kovance odbleskov; pivnik vetra; kavelj zemlje; kobulo zvezd — ljudi — duha; čuječnost zlogov — blagra — sonca — upanja — odločitev — povelj; bonbone bremen; skodelico sveta; rogove resničnosti in še in še in še... oz. im dovolj, dovolj, dovolj. Saj sem že vsa omotična od brezzveznega recitala in žvenk-ljanja besednih mačkov in račkov slovenske — le recimo popu boba bob in bobu popa pop — v bistvu otročje, izpraznjene, impotentne, dolgovezne, le hudo napihnjene, pravzaprav ponetopirjene oz. povampirjene PSEV-DOavantgardne poezije. Moj bog, koliko besed pri nas ne zasluži besede! O slovenske nonstop metafore v G-molu, tančice. niča in piš nepome-na, neustavljiva kolika in francoska solata iz domin pameti! O zibke groba in grobovi gnusa—vetra—smrti slovenske lirične ustvarjalnosti! O zven pomena, tolči v brezumja izvir, ali vsaj z molkom šrafiraj pomenska polja! O blesk klica v molku! O zamrznjena tišina, začepi grlo algebri zvokov in šivom glasu! O drobnopis m ščit in vosek tišine! O zgoščeni molk! O niša molka! O globina molka! O drob molka! O pulpa molka! O svod molka! O veriga molka! O opalni in anemonasti molk! O nemišče pisave! O prerezan vrat nikogaršnjega krika in brezbesedne sanje! O molk tout court in tišina na kratko, na novo rojeni Veneri iz prvobitnih pen in resnične sperme, molče zatrobentajta našim pesnikom, da je na svetu dovolj smetja m nesnage in naj sejejo in blebetajo manj, povejo in žanjejo pa več! Povejta jim, da so se besede in zvoki utrudili — zlasti metafore — in naj jih pustijo, da se — spočijejo! PP (pianissimo), na uho slovenskih, skoraj nebranih in nerazumljenih pesnikov: Kdaj mi boste pravzaprav drug za drugim slovesno izročili ... bralno značko? In kdaj mi boste — vsi skupaj podelili bronasto lisico ah areno oziroma_____»zla- to hijeno za higieno v slovenski literaturi«, ki mi jo že nekaj let po ustni pošti obljubljate, *daste pa nič? Vaša Jolka Milič sobotna priloga, DELO • 6. manca 1978 • stran 25 Zdramljena akcija Kdo je (pre)bogat Komisije za ugotavljanje izvorov premoženja seveda ne bodo odpravile vseh socialnih razlik / Zvezni sekretar gg finance Momčilo Cemovič nikakor nima lahke naloge, ker mora sestaviti odgovore na vpra-šanja skupine delegatov iz Bosne in Hercegovine. Na nedavni seji zvezne-ga zbora je namreč Jelena Sišič iz te republike še v imenu petih delegatov naslovila nanj naslednja vprašanja: — Ali se kaj ukrepa, da bi odpravili vzroke počasnosti in neučinkovitosti pri raziskovanju izvorov premoženja, pridobljenega mimo delitve po delu in .rezultatih dela? — Kaj je doslej storjenega, da bi republike in pokrajini uskladile merila pri vodenju te družbene akcije? — Ali se morda kaže potreba po sprejemanju kakšnih novih ukrepov, s katerimi bi bolj učinkovito preprečevali reproduciranje pojavov, o katerih teče beseda? En še prispevek v tem delegatskem vprašanju: Ta problem zasluži izjemno pozornost glede na sklepe X. kongresa ZKJ in še posebej glede na stališča tovariša Tita v intervjuju »Vjesniku«. Ta delegatska vprašanja odsevajo vsekakor dokaj splošno raspoloženje po vsej državi, ki pa ima seveda najrazličnejše odtenke, pa tudi svoje skrajnosti Predvsem je dobro vedeti zanje, da ne bi celotno družbeno akcijo speljali v povsem neželeno smer, kar po bližnjici Poenostavljanj nikakor ne manjka, najhujše med njimi je prav gotovo tisto, ki pravi, da imamo pač vsi enake želodce in moramo biti zato tudi vsi enako revni No, res je, da bi težko našli koga, M bi glasno razglašal tak evangelij. Toda, če postavimo zahtevo, da je vsako premoženje sumljivo, ali* rti v njej že skrita misel, da bi bilo bolje, ko ga ne bi bilo in bi imeli vsi enako? Ali če postavimo trditev, ki smo jo tudi lahko prebrali te dni, da »iščemo ukrepe in načine za prodor v pragozd nepoštenih in nezakonitih manipulacij, s katerimi se je prelival družbeni kapital v privatne žepe in bančne račune«. Le kakšna družba je to, ki živi v takem pragozdu nepoštenja in nezakonitosti? Saj bi morali zapirati ljudi kar od kraja! In potem ne more biti niti govora o kakšni demokraciji, samoupravljanju, delegatstvu. In je seveda treba narediti red. Vzorov za tak red pa ne manjka. Pa tudi takih ne, ki hi ga radi delali. Najboljša voda na njihov mlin pa bi bila zdaj vsesplošna hajka in preganjanje čarovnic, vzbujanje vsesplošnega sumničenja in nezaupanja, pa govorjenja o splošnem fiasteu komisij za ugotavljanje izvora premoženja. Močno po tem diši tudi članek v zadnji številki TIT» »Hop, Cefizelj, te že imam«, ki pravi, da navkljub petstotim komisijam, kr prizadevno iščejo bogatine — nekateri slej ko prej živijo kot socialistični rentniM, da delamo veliko in nič, da dopuščamo, da posamezniki bogatijo kar naprej. Nenadzorovano. Cez vse meje, celo tiste, ki bi jih postavili kapitalisti.« In podobno. Slišati pa je tudi drugačna mnenja, češ, le zakaj smo take komisije sploh ustanovili, saj imamo davkarijo, ki naj svoj posel v redu opravlja, pa ne ho bogatinov, če pa kdo bogati nezakonito, goljufa, poneverja, sprejema podkupnine in podobno, imamo pa za take tudi državne organe, ki naj jih poiščejo, »nas naj pa puste pri miru«. To bi bilo točno, če ne bi bilo moči bogateti brez dela tudi s špekulacijami, preprodajanjem, s privilegiji, z dejanji, ki so zoper socialistično moralo, pa takim po črki zakona niti ne moremo do živega. Osrednje vodilo komisij za ugotavljanje izvorov premoženja in osrednje načelo naše družbe sploh je delitev po delu in rezultatih dela. Kar je torej z delom pridobljeno, je nedotakljivo. Sicer pa je tovariš Tito dejal v »Vjesniku«, da je v Jugoslaviji ni plače, s katero bi bilo mogoče obogateti. Obstajajo pa seveda družbene tolerance in limite, kaj je bogastvo in kaj ni. Te pa so odvisne od gospodarske razvitosti, od splošne življenjske ravni določenega območja, če si nekdo postavi npr. hišo v nerazvitem okolju, kjer komaj životarijo, je za tiste ljudi bogataš, pa čeprav si je hišo postavil z lastnim znojem in delom. Sicer pa smo sami preživljali čase, ko je bil vsak bogat, M je imel kaj več kot kolo. Z napredkom se je tudi ta meja pomikala- navzgor in je seveda drugačna v Sloveniji kot kje na Kosovu, drugačna v mestu kot na deželi, čeprav ta razlika že ni več tako velika, če bi hoteli postaviti enotna merila, potem bi jih težko iskali drugje kot pri delu, kajti brž ko bi začeli določati standarde, počitniške hišice, avtomobile, čolne in tisto, kar je znak bogastva, bi se hitro znašli' v vsemogočih zagatah. Navsezadnje se niti ni treba spo-minjati strahu, ki je popadel nekatere, da so dvigali dinarske in devizne prihranke iz bank in je bilo potrebnega kar precej truda, da je mrzlica minila. Celotna akcija se je začela po znanem pismu izvršnega biroja predsedstva ZKJ in predsednika Tita, ki je Praznina (foto Vojko Bizjak) bilo objavljeno sredi oktobra 1972. leta. V Sloveniji in Srbiji so takrat popisali vse premoženje, v Sloveniji so morali povedati, kaj imajo tudi vsi vodilni in javni delavci, komisije pa so potem te prijave pregledovale. Do avgusta lani so pregledale v Sloveniji okrog 17000 obvestil o premoženjskem stanju in za nekatere uvedle tudi postopek, če niso znali razložiti, kako so si ga pridobili. V davčni upravi republiškega sekretariata za finance so sestavili podrobno poročilo o delu teh komisij s podatki do avgusta lani. Po tem poročilu so imele občinske komisije od vsega začetka 978 sej. Vloženih pobud je bilo 773, komisije so razpravljale o 727 primerih in uvedle postopek v 296 primerih. Ta postopek je v 141 primerih zaključen v prvi fazi, se pravi, da so komisije izdale svoj sklep, običajno pa gre stvar potem pred sodišče in teče naprej po upravnem postopku. Delo komisij pa je seveda zelo različno. Že v tem poročilu ni zajetih devet-tobčin, ker niso poslale poročila (Brežice, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Krško, Radovljica, Slovenske Konjice, Šentjur in Tržič). S tem pa seveda ni rečeno, da v teh občinah komisije niso nič delale. V Grosuplju, npr. pravijo da komisija dobro dela, V Idriji je zaspala, pa jo že dramijo itd. Sicer pa so tudi druge različno dejavne. Lani so komisije obravnavale (do avgusta) 115 primerov, največ v Sežani (14), nobenega primera pa niso obravnavale v 28 občinah, kar je skoraj polovica vseh občili. Lani so komisije na prvi stopnji končale 31 primerov, in to v 17 občinah. V 25 občinah lani ni bila vložena nobena pobuda, od ustanovitve do lanskega avgusta pa le v Hrastniku ni bila vložena nobena pobuda za ugotovitev izvora premoženja. Komisije so si zato same pomagale, na primer tako, da so pregledale, kdo si gradi drago hišo ali kupuje drago stanovanje. če nekdo kupuje hišo ali stanovanje, ki stane sto in več starih milijonov, potem že lahko povprašajo, od kod mu toliko denarja. Pa če uvozi avtomobil, vreden med brati 30 milijonov (starih dinarjev seveda), je tudi vprašanje, kje je dobil toliko deviz. Včasih se znajde v težavah in ne more komisiji razložiti natanko, kako je prišel do denarja, in uvedejo postopek. Vlada pa precej splošno prepričanje, da so komisije daleč premalo učinkovite, ker ne plenijo premoženja. Na zunaj je to res tako videti, ker je odločb sorazmerno zelo malo. Toda upoštevati je treba, da je postopek sorazmerno dolg, da pa mora imeti prav vsak pravico, da se brani in da dokazuje, kako se komisija moti ter da si je to, kar ima, pošteno pridobil. Če si je seveda pošteno pridobil. Seve-, da pa to ne more trajati v nedogled, ker bi bila to samo potuha resničnim zajedalcem naše družbe, celotno akcijo pa hi povsem diskreditirali. Delo komisij, je otežkočeno, če so prepuščene same sebi, če ne uživajo politične podpore in če mislimo, da bodo zdaj one izravnale vse neupravičene socialne razlike in našle vsakogar, ki si je nagrabil bogastvo na tuj račun, po tuji lahkovernosti ali pa zaradi lukenj v predpisih. Premajhno je še sodelovanje s samimi državnimi organi, pa tudi z organi delavske kontrole, drugimi samoupravnimi telesi in družbeno političnimi organizacijami. Komisije same seveda ne morejo veliko storiti, zlasti še, ker povsod ni« nimajo človeka, ki bi poklicno opravljal številne pošle za komisijo. V komisijah deluje v Sloveniji okrog tisoč ljudi. Prizna« pa je treba, da njihovo del