VFr- NO, 43 iHERi^K/i Domovi ima f>pth j ne 1 '227 ifUCAN IN SWIWT IM LANOUAC« OMl? /frmmcmg/mi. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. FEBRUARY 29, 1968 Neuspel beg Kubancev, Novi grobovi 0 poročilu kapitana kubanske Jad je so se 4 mornarji z orožjem polastili ladje “2() oe Julio” in hoteli z njo za- „ „ . . . Pjuti v ameriško pristani- Sol leta 1906, pred upokojitvijo Frank Pavetits Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnici 81 let stari Frank Pavetits z 19409 Shawnee Ave., rojen v Avstriji, od koder je pri- see Norfolk. VIRGINIA BEACH, Va. — V torek so skušali štirje Kubanci oseči svobodo na ta način, da so polastili 292 čevljev dolge lad-^ hoteli z njo zapluti v pri-s anisee Norfolk. V tem niso SjPeli, ker niso mogli dvigniti u- si- . Nadja ameriške obalne straže ® dobila radijsko sporočilo, da Plove kubanska ladja ‘26 de Ju- zaposlen pri Apex Mfg. Co., mož Eve, roj. Sabolic, oče Franka Pavel, 3-krat stari oče, praoče, brat Steva Paveticha. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.30 na All Souls pokopališče. kro Proti Norfolku s Kubanci na vu, ki iščejo politično zatoči-v^6, Ameriška ladja se je pribli-Xala kubanski, ko je bila ta še na j1S0|kem morju, na 300 metrov. G daljave so ameriški mor-^arJi videli, kako se je spustil s ubanske ladje čoln in kako so anj sedli 3 mornarji in z vso si- 0 začeli veslati proč in proti a-ftleriški ladji. Kubanska ladja je nato pogna-a stroje s polno silo in dvakrat ^ arila v rešilni čoln. Na mor-aiie v čolnu so streljali z ladje strojnico, čoln in pobegle mor-Je so nato spravili nazaj na Kubansko ladjo. Kapitan ladje ameriške obalne ‘ raže je dejal, da ni mogel ku-ansikih mornarjev rešiti, ker je 1 a kubanska ladja izven ame-llslkih obalnih voda in ker je bilo, ^Uegoče gledati na poskus bega reh mornarjev tudi kot na upor f1°rnarjev kapitanu. Ameriški kapitan kapitanu, maral nastopiti Obisk z Marsa izmišljen AMARILLO, Tex. — Carol Wayne Watts, 29 let stari farmar iz Loco, je priznal po preskušnji na stroju za odkrivanje laži, da je vsa njegova zgodba o srečanju z 80 do 100 čevljev dolgo vesoljsko ladjo, ki naj bi pristala v zadnjem aprilu v bližini njegovega doma in o 4 do 5 čevljev visokih sivih možicih z nazaj zavitimi očmi čista laž. Watts trdi, da je prišlo do te zgodbe pod vplivom hipnoze nekega artista, ki naj bi mu tudi preskrbel slike možicev z Marsa. Kje naj bi bil artist fotografije dobil, Watts še sedaj ne ve. Zgodba je svoj čas vzbudila precej pozornosti, četudi so resni ljudje pretežno dvomili v njeno resničnost. Bosch in Caamano še sedaj strašita v dominikanski politiki Amerika se slabo hrami! ROMNEY SE JE UMAKNIL delek, ki se peča samo s preiska-Nasprotniki B a 1 a g uerjeve vanjh kako se hranijo ameriške vlade upajo na nju kot vod- družine. Preiskave so dognale, nikov opozicije, čeprav ži- da sc Amerika po l. 1955 slabše vita oba V tujini. j hrani kot preje. Denar pa pri •tem ne igra glavne vloge. Pre-SANTO DOMINGO. - Ves'islkava je namreč dognala da tu-svet je sicer vesel in zadovoljen, di družine z dobrimi dohodki je-da v Dominikanski republiki via- ;do slabše kot preje Podrobni po_ da mir in red, radi česar sedanji datki pa govorijo o tem, da jemo režim predsednika Balaguera ni-jVeb,ko premai0 mleka in mlečnih ma na tujem nobenega sovražni- izdeikcVi pa tudi sadja, sočivja ka. Ima jih pa nekaj doma. Nji-'in zeienjave. Zato pa raste pobova aktivnost je tipična za poli-prošnja mesa in mesnih izdelkov, ticna gibanja, ki so zgubila voliv- posebno pa testenin in močnatih ne bitke. Balaguerovi politični jedj nasprotniki priznajo, da so zgubili bitko z njim, toda tolažijo se z bodočnostjo in stavijo vse svoje upe na Boscha in Caamano. WASHINGTON. D.C. — S skoraj neverjetno novico nas je presenetilo federalno tajništvo za Guv. George Romney iz Michigana, ki je prvi ob-poljedelstvo, ki ima poseben od- javil, da se bo potegoval za republikanskega Kako se da vse to razlagati? Ameriška družina ve zmeraj manj, kaj je res tečna, zdrava v. , . . .in redilna hrana. Se zmeraj bolj ivsi dominikanski predsednik i2:ana§a na zunanje znake, ki naj v Španijo, tolmačijo kakovost hrane. Zele- Bosch se kjer živi v 1966. Mož ]e umaknil begunstvu že od leta njavo in sočivje na primer rada je naravno zagrenjen'sodi kar po barvL jj gredo po m je v . zagrenjenosti podredil glavi le vitamini, kalorije itd. svoje politične vidike. Postal je premai0 pa misli, da je treba strupen nasprotnik naše dežele, 'poznati tudi v prehrani pravilna še celo komunizem mu je ljubši raVnovesja, ki omogočajo izdat- cd ameriškega imPerijalizma”.'no prebrano v pravdn- objikk Je prišel tudi do prepričanja, dal „ v., . , T , . .. . Poročilo je seveda napisano so za Latinsko Ameriko najbolj-1 , ., , ... t v. v. . , . , , izelo previdno* kajti paziti je mo- si tisti režimi, ki so v rokah' , , , , ralo, da ne bo naša živilska in- Švedska in Poljska naj bi posredovali v zadevi Pueblo? SEOUL, J. Kor. — Premirje v Koreji stoji pod nadzorom po-j predsednika Balaguera, brez sebne mednarodne komisije, ki sta njena člana tudi Poljska in Švedska. Švedska je sedaj posla- so v “ljudskih diktatorjev”. Takih trenutno še ni našel v Latinski Ameriki. Caamano, ki je bil v zadnji dominikanski državljanski vojni voditelj levičarjev, pa se je pozneje na pol pobotal z režimom je živel dustrija planila po skritizirala. njej in jo Pohodnega navodila proti ku-anski ladji, da ne bi povzročil a svojo roko mednarodnega za-, aKjaja, ki jih trenutno ZDA že lako ne manjka. Kubanski kapitan je govoril o “‘k mornarjih, ameriški je vi-'gata navodilo, da sestavita načrt, le tri stopiti v čoln. Četrti se kako naj bi skupaj poskusila po-® Jaje premislil. Po tem izred- sredovati v zadevi Pueblo. Diplo-srečanju z ladjo ameriške rnatje pa še nimajo svojega mne-^ sine straže in po ponesreče- nja, ali bi taka akcija mogla ime-ern poskusu bega treh mornar-evJe kubanska od ameriške obale, verjet-'kaj uspeha. ° proti domu, kjer prijete štiri' _ 0tnarje, če so sploh ostali živi, ^ čaka nekaj časa po končani državljanski vojni v Angliji, sedaj je pa Steveson ni maral obljubiti polne podpore Johnsonu CHICAGO, 111. — Državni blagajnik Adlai Stevenson, 37 let stari sin pokojnega dvakratnega predsedniškega kandidata, je včeraj izjavil, da se iz te tekme umika, ker ni dobil dosti podpore med strankinimi vodniki in pristaši. Umik naj bi bil sklenjen šele v zadnjem trenutku, da bi omogočil republikanskim guvernerjem, ki so zbrani v Washingtonu, da se zbero okoli novega kandidata. WASHINGTON, D.C. — Guv. George Romney se je od lanskega novembra trudil na vse načine, da bi dobil podporo v republikanskih vrstah in dosegel imenovanje za predsedniškega kandidata na republikanski konvenciji v letošnjem poletju v Miami Beach v Floridi. Pri tem svojem naporu ni kazal posebne spretnosti. Ko je v nekem svojem nastopu izjavil, da so mu ameriški vojaški in politični zastopniki v Južnem Vietnamu, ko je bil tam pred dvemi leti, “oprali možgane” in je zato položaj napak presojal, je dejansko svojo kampanjo ubil. Vendar ni hotel odnehati, zato se je odločil šele, ko je videl, da nima nobenih izgledov, da bi se pri primarnih volitvah v New Hampshiru in v Wis-consinu kaj prida izkazal. ,a T Seoul novega diplomata kotjkanatd vladT krfgfbi gaTaT ga je kar na hitro roko povabil na večerjo. Iz tega sklepajo tuji diplomat-je v Seoulu, da imata oba dele- ravno prijetna usoda. Kong. paid Rogers, demokrat J Kloride, K°ngresu sluča je včeraj zahteval svojega delegata. Poljski delegat proglasili za dezerterja, ker ni javil vojaškim oblastem svojega sedanjega bivališča. Predsednik Balaguer zavrača to stališče in misli, da se Caamano ni morda čisto prostovoljno odločil za sedanje neznano bivališče, zato ga ne kaže preganjati. Balaguer noče Caamanovega slučaja gnati na nož, kajti Caamano ima še zmeraj dosti pristašev in prijateljev, celo med dominikansko revolucijonarno in krščansko demokratsko stranko. Vsako nasilje nad njim bi mu politično samo koristilo. Caama-nov političen položaj je torej zapleten, česar se veseli Balague-rova opozicija; ima vsaj dosti gradiva za razne politične kom- ;ti pri sedanjem stanju medna-odplula'rodne politike v vzhodni Aziji Za skrajno pažnjo pri presajanju srca WASHINGTON, D.C. — Narodna akademija znanosti je v o,*, Pre^sKavo celotnega posebnj spomenici p o z v a 1 a staia‘|d'. e Je nsša obalna ladja r/dravrijke jn zdravstvene ustava! rirn° N°*eK> N° Je kuban-inove k posebni pažnji pri presa-Goln 3 • namerno ucIarila v mal | janju srca. Predno se za tako 0-iti n’ ‘le 10 gobovo brezbrižnost oeracijo odločij0j je potrebno, da 8resnSu°,0.m0St’ c*eial Kon-ije smrt obeb) dajalca in prejem- Kapitan ladje obalne s< v ladje j aze ie časnikarjem priznal, da Va Prioa umora, pa se zago-rJal, da ni mogel “storiti nič”. ortugalci uničili odde-ek gverilcev LIZBONA Pa,!6 Jstv° je oojaviio, da je pre-S1 teden armada v spe ^ 'onalsti^nirHi uporniki v Gvi-1 gverilcev pokončala, 19 ^hiel ^ Kortugalske sile naj bi G v tem boju le tri ranjene. v Gvineji Port. — Vojaško jstvo je objavilo, da teden armada v spopadu z Vremenski prerok pran: nika srca. neizogibna in v neposredni bližini. Akademija predlaga, naj bi tako stanje obeh ugotovila skupina zdravnikov, ki nima nobene neposredne zveze z operacijo presajanja srca, da bi tako ja ne bila pod kakim vplivom pristranska v svojih ugotovitvah. t^let tern Makarios dobil 95.5% glasov NIKOZIA, Ciper. — Nadškof Makarios je pri volitvah za predsednika republike preteklo nedeljo dobil 95.5% oddanih glasov. Kot znano je Makarios za ohranitev neodvisnosti Ciprske republike, med tem ko se je zavzemal general Grivas, poveljnik grških in ciprskih vladnih čet na otoku do preteklega novembra, za združitev Cipra z Grčijo. Izredno velika zmaga Makari-osa kaže, da bo Ciper ostal ne-0ma oblačno in mrzlo z mara neodvisen in da utegne snega. Najvišja Makarios celo iskati sporazum z .otoškimi Turki. avanjem Peratura okoli 25. maral obljubiti polne podpbre Johnsonovi vietnamski politiki, zato je državni demokratski odbor namesto njega izbral za kandidata za zveznega senatorja gl. državnega pravdnika Wil-liama G. Clarka. W. G. Clark bo kandidiral proti republikancu E. Dirksenu, kar gotovo ni lahka stvar, lahka ne bi bila tudi za A. Stevensona, četudi bi bil on najmočnejši demokratski kandidat. Za guvernerja bo namesto O. Kernerja, ki ne mara več kandidirati, kandidiral podguverner ralno krilo stranke, S. H. Shapiro. binaeije, ki bodo pa ostale, kot vse kaže, na papirju. Romneyjev tabor je privatno pretipal razpoloženje republikanskih volivcev pred dvemi tedni in dognal, da so ti vrazme-1 ju 5:1 za Nixona. Konec preteklega tedna so razpoloženje volivcev ponovno pretipali, da bi dognali, če se niso prvič zmolili. Pri tem so odkrili, da so volivci v pogledu podpiranja Romney-Nixon kar 1:7 za Nixona. Pri takem stanju so se odločili, da je najboljše, da svetujejo Rom-nevju, naj se iz borbe umakne. Ta je včeraj ta nasvet sprejel in umik na tiskovni jtonferenci objavil. Guv. G. Romney je priznal, da ni dobil med republikanci prave podpore, pa pripomnil, da ga je k tako naglemu odstopu pripravila tudi misel, da bi imeli republikanski guvernerji, ki so ravno zbrani v Washingtonu, priložnost, da novi položaj pregledajo in napravijo potrebne sklepe. Romney ni hotel nič reči, koga bi on rad ::a kandidata, se je pa izredno lepo zahvalil guv. N. Rockefellerju iz New Yorka za njegovo vsestransko podporo tekom kampanje. Romneyjeva kampanja naj bi stala samo v državi New Hampshire, kjer bodo primarne volitve 12. marca, okoli $275,000, vsekaxor precejšnjo vsoto. Libe-ki je Ron> neyja podpiralo, bo moralo sedaj najprej dobiti novega kandidata, nato pa tudi nova finančna sred-Istva za njegovo kampanjo, če naj bo ta uspešna. Splošna želja je, da bi sprejel kandidaturo liberalnega dela stranke guv. N. Rockefeller iz New Yorka, ki bi bil po sodbi povpraševakev javnega mnenja tudi najmočnejši republikanski kandidat, trd oreh za demokrata L. B. Johnsona. Kriza belgijske državne edinosti BRUXELLES, Belg. — Belgijo pretresa ravno sedaj huda kriza, ki bo najbrže začetek akcije za preosnovo Belgije v federalno državo. Čaka jo morda tak dualizem, kot smo ga poznali v Avstro-ogrski monarhiji v zadnjih desetletjih njenega obstoja. Krizo je sprožil že pred tremi tedni odstop sedanje vlade. Čeprav velja v Belgiji še zmeraj načelo državne edinosti, jo je od leta do leta manj, ker Flamci silijo na svoje, Valenci se pa temu gibanju ne morejo učinkovito upirati. Ker je država zgrajena na principu upravne edinosti, so tudi parlamentarne stranke vpošteva-le to politično stanje, to se pravi, v njih so bili pristaši istih političnih idej združeni v skupne stranke ne glede ali pripadajo flamski ali valonski narodni skupnosti. Tako so na primer v belgijski krščanski demokracjii združeni vsi katoličani, ki prisegajo na njen pro- gram ne glede, kateri narodni skupnosti pripadajo. Sedaj se je stranka razcepila na flamski in valonski del. Ker je stranka obenem največja v belgijskem parlamentu, nima pa večine, je sestavljala koalicijske vlade. V teh vladah je vsaj formalno predstavljala državno edinost, druge stranke so bile večinoma deljene na flamske in valonske. Celo belgijski socijalisti se niso mogli otresti te stvarnosti. Nastopil je torej izreden slučaj: ker se je glavna stranka v koalicijski vladi razcepila, je morala vlada odstopiti. Kaj pa sedaj ? Belgijski kralj Boudouin je naprosil svoje svetovalce, naj mu najdejo primernega kandidata za sestavo nove vlade. Niso ga našli in vprašanje je, ali ga bodo kmalu našli. Ker dobiva kriza zmeraj 'bolj videz državne in ne samo parlamentarne krize, se nekateri politiki nagibajo k misli, da naj bi Belgija s plebiscitom odločila, kaj hoče biti. Tak plebiscit bi se močno odmaknil od formalnega povoda za sedanjo krizo. Kriza je namreč nastala radi tega, ker ima znana katoliška univerza v Louvainu še zmeraj “francosko sekcijo”, akoravno leži Louvain globoko v flamski zemlji. Flamci zahtevajo, da univerza likvidira francosko sekcijo. Valonci se seveda upirajo. Spor se je deloma razširil tudi na belgijske cerkvene kroge. Potek krize bo precej odvisen tudi od bodočnosti krščan-sko-socijalne stranke. Stranka je sicer trenutno razklana, toda še zmeraj pritiskajo močne politične sile, da bi ostala taka, kot je. Tako ima Belgija vladno krizo, v njej pa krizo v največji stranki. Obe krizi sta povezani, zato nihče ne upa, da bosta hitro rešeni. ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Sodišče je zarnilo zahtevo bivšega kong. C. A. Povvclla, izvoljenega zastopnika iz Harlema v New Yorku, da mu Kongres izvolitev prizna in ga sprejme v Predstavniški dom. Sodišče jc izjavilo, da na temelju delitve oblasti v' okviru zvezne ustave nima pravice vmešavati se v posle Kongresa. SAIGON, J. Viet. — Marinški helikopter CH46 s 23 vojaki je bil zadet in je treščil na tla v bližini postojanke Rockpile 11 milj severovzhodno od Khe Sanha in južno Demolitarizi-rane cone. Vsi v letalu so bili mrtvi z izjemo enega, ki pa je težko ranjen. — Včeraj so prišle v Južni Vietnam zadnje enote 3. brigade 82. ameriške padalske divizije, ki jo je predsednik L. B. Johnson poslal v Južni Vietnam po komunistični “ofenzivi na mesta” v začetku tega meseca. PARIZ, Fr. — Francoska vlada je v posebni izjavi podprla predlog Tanta, glavnega tajnika ZN, naj ZDA prekinejo letalske napade na Severni Vietnam in tako ustvarijo možnost za razgovore o končanju vojne. V Parizu izja-vljajo, da so dobili iz Hanoia sporočilo, da je ta pripravljen na začetek razgovorov, če ZDA “brezpogojno ustavijo letalske napade”. — V Washingtonu pripominjajo k francoski izjavi, da jim je to znano, da pa še nimajo “nobenega dokaza”, da je Hanoi pripravljen vojskovanje končati. Tam vstra-jajo na formuli “San Antonio, ki jo pa Hanoi odklanja. Iz Clevelanda in okolice iz bolnice— Valentin Kosec, 1466 E. 185 St., se je vrnil iz Doctors bolnišnice in se zahvaljuje za obiske ir pozdrave. Umor na E. 93 Sl.— Včeraj zjutraj je tolpa motociklistov “Hell’s Angels”, ki ima svoje središče v Kaliforniji, ubila v Barto’s Cafe na 3344 E. 93 St. 38 let starega Roosevelta Browna s 3630 E. 104 St. in Jamesa Tilleta, 38 let, s 13017 Triskett Rd., ki je prvemu skočil na pomoč, ko ga je tolpa v baru napadla. Umor obeh naj bi bil posledica “vojne” med dvema tolpama motociklistov, “Hell’s Angels” ki imajo svoj sedež v Kaliforniji in imajo samo bele člane, ter “God’s Children”, ki imajo svoje središče na vzhodni obali in imajo mešano članstvo, črno in belo. Obe tolpi se bijeta med seboj za to, kdo bo prevladal v Clevelandu. Novo trgovsko središče predloženo— Carl Milstein in Marvin Markowitz sta predložila Euclidu, da bi zgradila novo veliko trgovsko središče na obeh straneh Richmond Rd. južno od Euclid Avenue. Okoli njega bi postavili tudi pet velikih stanovanjskih hiš s tisoč stanovanji ter hotel-motel z 250 do 300 prostori. Celoten načrt naj bi sthl okoli 300 milijonov in bi živelo tam okoli 15,000 ljudi. J. E. Sarosy umrl— Načelnik demokratske stranke za okraj Lake Joseph E. Sarosy je včeraj nenadno umrl v Lake Memorial bolnici v Painesvillu, kamor so ga pripeljali, ko ga je med govorom v Mentorju zadela kap. Sarosy, ki je bil predsednik okrajnih načelnikov demokratske stranke, je vodil boj proti sen. F. J. Lauschetu v korist Gilligana kot demokratskega kandidata za zveznega senatorja Ohia. Če ne, bo GORE za republikanca— Načelnik CORE, znane črnske organizacije, v našem mestu, Franklin Anderson je pozval Leona Jacksona, zastopnika 24. varde v mestnem svetu, ki je prijavil svojo kandidaturo pri demokratskih primarnih volitvah za kongresnika v 21. okraju, naj se iz volivne borbe umakne. Posvaril ga je, da bo CORE podpiral republikanskega kandidata, če bo slučajno Leo Jackson zmagal pri demokratskih primarnih volitvah nad “skupnim” kandidatom Louisem Stokesom, bratom župana Carla Stokesa. Samostanske sestre prišle v Vatikanu do uradne veljave VATIKAN. — V Vatikanu ,imajo posebno kongregacijo, ki _____________ [ureja zadeve katoliških moških Anglija bo še dalje sode- ^nskih redov. Kongregaciji , e . 1 *• 1 1 Je dodan zbor 60 svetovalcev. V lovala pri gradnji letala ta zbor je sedaj imenoval sv. oče Concorde tudi šest redovnic. So to general- LONDON, Vel. Brit. — Vlada ne prednice najbolj znanih in u-namerava podpisati posojilo od;giednih ženskih redov, ki imajo 180 do 240 milijonov dolarjev za [nekaj osebne skušnje o katoli-gradnjo potniškega nadzvočnega jškem pastoralnem delu. Med še-letala Concorde, ki ga grade an-Jstimi sta tudi dve Amerikanki, gleške letalske tovarne skupno;To je prvi slučaj, da so ženske s francoskimi. Trdijo, da bodo ta'dobile tako odlične funkcije v potniška letala v prometu leta ivatikanski administraciji. 1970, med tem ko ameriška leta- la te vrste, le hitrejša in večja, tedaj ne bodo še niti na preskusnih letih. — Kanada je v preteklem letu dosegla in presegla 20 mi* lijonov prebivalcev. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 99; 1968 AiEstiSim mmmam til 17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NABOCNINA: fca Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 n* leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 lor one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio —~ ^ ThurS j Fe^ 29, 1968 83 Misli ob vietnamski žaloigri V Argentini izhajajoči slovenski tednik ‘Svobodna Slovenija” je 22. februarja letos priobčil pod gornjim naslovom uvodnik, ki kaže, kako misli o vietnamski vojni slovenska politična emigracija v Južni Ameriki in nemara tudi drugod po svetu. Uvodnik zato tu ponatiskujemo. nec V Vietnamu se je razplamtela vojna v vsej silovitosti. Vse južnovietnamsko področje je eno samo bojišče. Boji so po mestih in po podeželju. Mesta se spreminjajo v ruševine in pogorišča, polja v opustošena področja. Ni namen našega današnjega pisanja razmotrivanje o razvoju vojaških operacij zavezniške ali komunistične strani Tudi ne navajanje napak, ki so jih zagrešile demokratske sile po letu 1945, ko je njihovo popuščanje Sovjetiji privedlo zunanjepolitični položaj v sedanje stanje. Namen teh vrstic ob vietnamski žaloigri je poudariti samo nekaj misli, ob katerih bi se morali zaustaviti vsi, poedinci in narodi. ki jim je še do svobode, do človeškega dostojanstva, do ^Kovačevega študenta ali Repo-pravic človeka in narodov, da si v demokraciji določajo na- števa ali Divjega lovca ali kake čine življenja in oblike vladavin. Razvoj dogodkov v svetu po drugi svetovni vojni je svet razdelil v dva velika bloka: na čelu demokratskega so ZDA, komunističnega pa vodi Moskva. Poleg nje se za to M. J. stvari se pa to pravi zmago komunizma nad svobodnim sve- Vsakdo je vedel, da to pomeni nam tako pripravili lep sloven-tom. človeka, ki se hudo drži. Rabili ski popoldan. Tega naj se ob vedno hujših in vedno bolj krvavih ter 30 36 izraz: Mul° kuha- Vso slovensko javnost pa lepo srditih bojih v Vietnamu zaveda svobodni svet. Naj bo pred Tako ie P01^ resnosti tudi dosti vabimo v Slovenski dom na Hoi-njim živa zavest, da Amerikanci v Vietnamu branijo svobo-,zabave in to napravi življenje mes Ave. k uprizoritvi “Grč”, do vsega sveta in ne samo vietnamskega ljudstva. Zato je ^n0300 in družbo privlačno. Po pa tudi dolžnost svobodnih demokratskih narodov, da mo-|takih besednih igrah in domači rajo glavnega borca za svobodo — Amerikance podpirati m°drosti se človek čuti bolj do-prav tako, kakor to delajo partije za komuniste. Vse je tre-|vzetneea za se» 'kar pride. Kakor ba storiti, da branilci svobode in demokracije ne bodo do-|vidi1;e, mene še sedaj tako tare, živeli poraza ne v Vietnamu in ne nikjer drugje na svetu. da sem moral dati na papir. Ta-Zmagati mora pravična stvar: svoboda in demokracija! ke vrste razgovori so kakor o- Pomiadanski koncert Glasbene malice se bliža cvirki na žgance. CLEVELAND, O. — Letošnji pomladanski ikoncert Glasbene matice bo 31. marca kot običajno v Slovenskem narodnem domu St. Clair Avenue. Koncert na pripravlja in ga bo vodila Valen- Milwaukee. Wis. — FRANK ERMENC — 75-letnik. Ni ga skoraj Slovenca v Milwauikeeju in daleč naokoli, da ga ne bi poznal. Vedno je nasmejan in dobre volje. Pred 75 leti je zagledal luč sveta pri Sv. Frančišku v Savinjski dolini. Rojenice so mu napovedale pestro bodočnost. Rekle so mu, da bo videl veliko sveta. In tako se je tudi zgodilo. Najprej je hotel postati trgovski Ija za obe priči, tako za moškega Slovenska šola pri Sv. Vidu prosi matere CLEVELAND, O. — Odbor tina Fillinger. Spremljal ga bo novem določilu morata podpisati staršev Slovenske šole pri Sv. orkester. Začetek ob štirih ipo-listine tudi ženin in nevesta. Pa Vidu prosi vse slovenske matere poldne. to ni dovolj. Celo je treba nave-'jn -ene z njenega področja, daj Na sporedu so slovenske kla-sti datum, kdaj je kdo podpisal £e jjm je seveda to mogoče, sične in narodne pesmi, ikompo-listino. Nevesta se ne podpiše z Slpekie nekaj domačega peciva, s zicije Adamiča, Foersterja, Vil-moževim imenom, ampak s sv°- čimer bi radi to nedeljo postregli barja, Kramolca, Gruma in Par-jim, čeprav se ti podpisi vršijo prj skUpnem kosilu v župnijski me. Nastopali bodo moški zbor, po porokh Že nekaj časa je v ve- dvoranj našim gostom Zanašamo ženski zbor, mešani zbor in mo-Ijavi določilo, da morata priči bi- se na yas, saj nas njste §e nikoli ški kvartet, ti stari 21 let. To omenjamo, ker prezrle Bog Vam povrni! jih veliko še ne ve tega. To ve- pomočnik. Zapustil je svoj rodni kraj in si mislil ustvariti svojo bodočnost v Radovljici na Gorenjskem. Ni vzdržal. Gnalo ga je v daljni svet. Izbral si je kot izhod svojega delovanja mesto Milwaukee. Tu je pognal globoke korenine. Posvetil se je službi pogrebnika in jo opravlja že čez 40 let. Vsak rojak je pri njem vedno bil dobrodošel In če se kdo ni imel kam obrniti, je poiskal Ermenca. Kot dober Slove- kakor za žensko. Čeprav je ženska po wisconsinski ipostavi polnoletna, ko je stara 18 let, se vendar za pričo pri poroki zahteva, da je stara 21 let. * MARY BOHTE. — Zapustila Odbor staršev “GRČE” na odru Slovenskega doma na Holmes Avenue WiICKLIFFE, O. — “Krstna je je To solzno dolino. Bila j e stara bila to in lahko rečem, da je krst 78 let. Veliko je trpela. Upala je, da bo še kdaj ozdravela. To- Rezervirajte si nedeljo, 31. marca, za dan lepega petja, preskrbite si vstopnice! Naprodaj so pri članih zbora in skoraj bodo tudi v JoAnn’s Confectionery v SND. Publikacijski odbor Klub slovenskih upokojencev na Waterloo vabi učenci, ki žive v Trstu s starši, k pogrebu. Meni je bila Ivanka zvesta prijateljica, saj sta mi še za letošnji Božič poslali z gospo Polakovo lepo voščilo, a povedala je, da obe nista zdravi. Rak ji je razjedel življenje. Gospe Polakovi, s katero sta delili trpljenje vse skozi v begunstvu in v Trstu, globoko sožalje, enako g. Tonetu Polaku in Gabrovim v Chicagu, ki so dobri Ivanki tako lepo pomagali. Vsi, ki smo poznali to zvesto dušo, se jo bomo spominjali v molitvi, ker vemo, da nas tudi ona ne bo pozabila priporočiti tam, kjer gotovo že uživa plačilo za vse prestano trpljenje. L. Verbič Pismo iz Venezuele dobro prestala. Grče so pokazale, da so dobra igra in vredna, da da Bog je hotel drugače. Pokoj- 'Pričn0 3VOj° Pot . P° slovenskih na je bila zelo verna ženska.. To ^jh P° Ameriki. In ne sarno g marca; bomo v slov de_ jo je tudi držalo pokonci medjl0^6- Prav bo, ce odide igra tudi 1—,------j_„.. — r>^ in dobra duša je vedno njeno boleznijo. Sladkorna ji jeina Primorsko in Koroško. Nekaj skrbel za svoje ljudi. Kot mlad skoraj vzela ves vid. Poleg tega|noveSa ie iri ho ljudem blizu.” fant je rad igral na slovenskem! je odru. Še sedaj večkrat citira iz J me Bog tako tepe. Kaj imela še mnoge druge nadlo-l fTToTn Grabnarjeva godba, ge. Vedno je spraševala: Zakaj (Ameriška Domovina, 8.1. 195. ) t — u_ _t._i—i CLEVELAND, O. — Hitro se bliža čas naše prireditve. V so- lavskem domu na Waterloo Rd. servirali od 5. do 8. ure obed, nato pa nam bo igrala priljubljena druge igre. Posebno rad je pel. Kjer je bila pevska družba, je on gotovo bil zraven. Ko pa sam ni več sodeloval, je gledal, da je bil ko najti primerne besede toiaz-.- — j- iS7"Ar:, . če le mogoče do 4. marca. Kuha- be. A kakor v odgovor sami sebi J° P°l po slovenskih odrih Naj- ^ mora-o namreč vedeti v na_ je vedno rekla na koncu: Pa naj Pjeje so jo igrah v Torontu, e a obrokov je treba pri_ ma ie obema skupen: nadvlada komunizma v svetu. Za do-,^ SkoraJ m:,_1.°'PT!TT’ „J?a.]e Vldetl n0vo faro sVanf?a’ L ^ ™:nem 03tal° Preko mere- sem naredila? V takem položaju je tež- Po sVoji “krstni” predstavi j Odbor bo skrbel, da boste vsi dobro postreženi. Važno je, da si ko najti primerne besedeTolaž-‘4-jan. 1959 je igra res začela svo- Pravočasno preskrbite vstopnice, reva cilia ie svetovni komunizem v zadnjih dvajsetih ^n-iesa ^ hi'bilo zraven ali da ne h kateri je vedno spadala. Cio- ““ ^ Vstopnica za obed in ples j- letih ustvaril več vojnih žarišč Najnovejše je vietnamsko. |bl na kak nacin P^231 sv^vek mora občudovati to zvestobo uspesno po po sve u, me s o-^ otroke pa $1 Za vstopnice Kake ' drugod so bili tudi tu komunisti napadalci. Ameri- pckrcmtel->stva Bl1 je in Je 36.pripadnosti k cerkvi. Je še bolj venske 1Judl- Upajmo, da bo no- tajnika Kluba Blaža Sko- Kakor cl r,U UV: Itn I mrpviznnl mli sa mn nrevzeto ob-!Pravi mecen za sloven3ke zade- občudovanja vredno posebno da- va režiserska zamisel m delna ^ ^ ^ M443 . , vezo0.' ko so pi^H branit pred komunistienim napadalcem ta- - Največkrat je napravil tako,|nes, ko » vse spreminja in orna- U KE 1-0848 ali ČJo- na odru od ‘koder je začela svojo , mošnje ljudstvo in neodvisnost njihove države. da ni vedela levica, kaj dela des-(iova^uje vrednote življenja. Po- 1je nakazala dramatski višek in 1 ’ a IV niča. Ostati je hotel neznan do- kojna zapušča sina Franka in 3i 3 lem za bodoče še bolj odprla Johna Ažma-pa Louisa Du- Ker pa je vietnamska vojna za svetovni komunizem sa- brotnik. Marsikatero ve poveda-j j0hna, hčerka pa ji je že prej Pot na lova stopnja za dosego nadvlade nad vsem svetom, je ,. .z dnj tn prvih Sloven- ,,mria v avtomobilski nesreči.! “Zak; __________________ ^ ___1 _ ^ ^ x ^ slovenske odre. mo nova stopnja za dosego nadvlade nad vsem svetom, je b -z dnt ^n prvih Sloven-Tmrla v avtomobilski nesreči.) “Zakaj si prav ‘Grče’ dramati- Moskva od prvega dne vietnamskih bojev splavila v akcijo cev, k. s0 prikajaii v Ameriko in Družini pokojne iskreno sožalje, ziral?”, je bilo moje vprašanje g. propagandni aparat vseh komunističnih partij na svetu Najprej je bilo treba odbiti očitek, da so komunisti napadalci. Komunistična proaganda ni izbirala nobenih sredstev, da Amerikancev ne bi bila označevala za imperialistične napadalce, zločince in morilce nedolžnih ljudi. Vse komuni- padalce, zločince in morilce neaoi/mn ijuui. v se u.‘ - Zgled, posebno pa še, kar se tiče;ljenja Ni dvoma, da je velikega satelj Savinšek v svoji povesti. dobila od gospe Marije Polak iz ?* .clUnl h V '°™'* » ^ Trsta sporočilo, da jo 4. februar- ramsko ljudstvo, da bi se lahko uspešno borilo “proti ame rikanskim imperialističnim napadalcem’’’. To pomoč zbirajo neprestano in jo pošiljajo komunistom v Vietnam. Pomoč v denarju, živilih, oblekah, obutvi, krvni plazmi in orožju. Po vseh državah organizirajo tedne solidarnosti z vietnamskim ljudstvom. Z eno besedo: vse store, da komunistična stvar v Vietnamu ne bi trpela škode, ampak da bi zmagala. Svetovni komunizem bi prav v Vietnamu rad zadal ZDA vojaški poraz, da bi z njim ubil vero še svobodnih narodov vanje, da jih bodo mogle braniti pred bodočimi napadi svetovnega komunizma. Zato komunistične partije v svetu za uresničenje tega cilja toliko žrtvujejo za komuniste v Vietnamu. Ali se pa svojih obveznosti v boju za ohranitev svobode in demokracije v svetu zaveda v enaki meri tudi svobodni svet? Izgleda, da ne v zadostni meri. V teku dosedanjih vojaških akcij v Vietnamu je vse preveč prihajalo do izraza dejstvo, da svobodni svet vietnamski vojni pripisuje premalo pozornost, kakor da je to samo vojna, ki jo bijejo ZDA z v Milwaukee s trebuhom za kruhom. Naj mu dobri Bog nakloni še mnogo let med nami. V marsikaterem oziru nam je v lep Novaku. DAROVANJE KRVI. — Kri! Gotovo in predvsem zaradi izje dragocena v vsakem oziru, razitih značajev oseb, s katerimi Stari so mislili, da je princip živ- nas seznani sedaj že pokojni pi- Vsi vljudno vabljeni! Odbor Ivanka Cegnarjeva je končala zemsko pot CHICAGO, 111. — Danes sem ske besede mnoga leta! Vse dobro in še na SLOV ENSKA POROKA. — Kaj takega že dolgo nismo pri nas doživeli. Prava slovenska poroka pravega slovenskega fanta komu rešili življenje s transfuzi- podobe naših slovenskih krneč- ja umria Ivanka Cegnarjeva, jo krvi. Zahteva po krvi je veli- kih ljudi, morda nekoliko močno zvesta Slomškarica. ka. Nikoli je ni dovolj. Zdrav- poudafjenih, pa zato nič manj Kadar sem prišla na zborova-stveni uradi se zelo prizadevajo naših in so prav zaradi tega pra- nje Slomškove zveze, sem vedno dobiti čimveč krvi s prostovolj- va mojstrovina za odersko obli- občudovala pokončno, prijazno nim darovanjem. Ti uradi imajo kovanje. Pa tudi zgodba sama na smehljajočo se Ivanko, učiteljico po celem mestu gotove postaje, sebi je del našega življenja, živ- na dekliški šoli pri Sv. Jakobu in dekleta. Kako prisrčno je bilo kjer naznanijo ljudem, da bo ob Ijenja, ki smo ga vsaj “starejši" v Ljubljani. Vedno sta prihajali tem in tem času prilika za daro- sami več ali manj doživljali ali z upraviteljico go. Marijo Polak, vanje krvi. Taka postaja je bila ga vsaj poznali. Da seveda ne go-j prišla je druga svetovna voj-zadnji ponedeljek dvorana sv. .vorim o jeziku, ki je svojstven,'naj Ivanke nisem videla več, šele 84 cesti in W. Cold (včasih malo trd, ali če hočeš — v taborišču v Italiji smo se sešle, Ljudje so prihajali'robat, pa vendar resnična govo- ko sta se obe poslavljali iz tabo-blagoslove. Na ta lep način sta si |cel dan in dali na razpolago svo-|rica našega ljudstva. riiča in šli v Trst k Sv. Jakobu, obljubila zakonsko zvestobo do j jo kri. Veliko je bilo takih, ki soj 2 dramatizacijo sem hotel o- Vprašali sta me, ali nisem dobila groba Melhijor Grdadolnik, sin j to storili prvikrat in jih je bilo hraniti delček našega življenja, povabila, tudi jaz. Da, sem, pa ni Franca Grdadolnika, in Zofija malo strah. Treba je pozdraviti osebnosti in posebnosti naših dolgo, ko sem ravno tu začela u-Macek. Ona ni imela nikogar od to požrtvovalnost ljudi, ki so pri- ljudi; našim mladim, našim otro- čiti in ne morem pustiti šole in svojih tukaj. So vsi doma v Slo- pravljeni s svojo krvjo pomagati kom, ki v tujini tega ziyljenja ne vodstva. Morda drugo leto! veniji. Prišla je sem šele pred svojemu bližnjemu. Taka zbrana poznajo ib jim ga moremo več In oktobra 1. 1946 sem res šla. slišati, ko je župnik slovensko vprašal: Ali hočeš .. .? Kako prijetno je bilo slišati obljubo za-kanske zvestobe v slovenskem'janeza na jeziku in vse druge molitve in(Spring Rd. južno in severnovietnamskimi komunisti, kakor da bi Ame- nekaj meseci. Nevesta je nečaki-,kri gre potem V laboratorije, ah manj uspešno prikazati le v Ko so prišle naše izvrstne uči- nka na tem področju sveta branila samo svoje gospodarske koristi, ne pa miru, svobode in demokracije vsega sveta. Da je ZDA sedanja vojna v Vietnamu vsiljena, je ameriška vlada s predsednikom Johnsonom ponovno potrdila s tem, da je vsak trenutek pripravljena začeti mirovne razgovore. Severni Vietnamci naj samo sporoče, da so tudi oni zanje. Doslej takega sporočila iz Hanoia ni bilo. Poleg Amerikancev so tudi druge vplivne osebnosti v nja msgr. Filipa Žaklja, ki delu- kjer jo prezervirajo in shranijo besedi, še uspešnejše pa seveda teljice: Marija Polak, Ivanka je v Argentini. Za priči sta jimajza čas potrebe. Kri ima različno v igri na odru... Saj idiličnost Cegnar, Verica Polak, Fanika bila ženinov brat Frank in go-[oznako. Nekatera kri je zelo red- in romantika našega vaškega živ- Ferenčak in Sonja Kregar v Trst, spa Ana Oberstar, pri kateri je ka in jo je mogoče odkriti le po Ijenja in njenih prebivalcev — je prosvetni šef takoj naročil, nevesta stanovala pred poroko, prostovoljnem darovanju. Člo-lg]edano z iepc aij senčne strani naj Ivanka z gospo Polakovo ta-Ženinu je nevesto oddal namesto vek z gotovo oznako krvi lahko _ izginja prav hitro tudi v naši koj začneta pisati knjige za o-očbta gospod Oberstar. Ko je ne- dobi le enako kri z enako ozna- domovini. .. Prav zato sem ve- snovne šole na Tržaškem ozem-vesta po poroki položila šopek ko. To zbiranj6 krvi je Vsekakor sei; če sem po svoji moči dodal lju. Vsak dan so bile o počitni- svetu skušale doseči ustavitev sovražnosti v Vietnamu. To-inred Marijin oltar, je organist velika dobrodelna ustanova. (kamenček k ohranitvi tega, kar c'ah v šoli in sestavljale knjige, da svoje mirovne akcije so vedno začele tako, da so najprej pozivali Amerikance, naj prenehajo z letalskimi napadi in drugimi vojaškimi akcijami, kakor da bi bili oni napadalci, ne pa komunisti, medtem, ko napadalnosti komunistom doslej še nihče nikdar ni očital. Seveda so vsa taka mirovna prizadevanja doslej propadla, ker komunisti kot resnični napadalci na Južni Vietnam v tem področju sveta nočejo miru. Komunistom je pa tako nastopanje in zadržanje demokratskih posredovalcev za mir samo dajalo novo potuho, ker so imeli vtis, kakor da Amerikanci niso gotovi v zmago svojega orožja, da so se še z večjimi silami vrgli v boj proti Amerikancem. Pri napadih na zaveznike pa ne štedijo z ljudmi, ker hočejo doseči cilj svetovnega komunizma: vojaški poraz Amerikancev v Vietnamu. Pri sedanjem stanjuTriče in tisti zapel znano in prelepo pesem j * i je bilo podoba našega podeželja, ki jih je tiskala Tiskarna Budin "Marija skoz življenje”. Po kon-j KUHANI KlVCI. — Tega iz-'predvsem kmečkega, pred obe- v Gorici. Verica pa je tipkala se-čani slovesnosti je nevesta rekla: raza ze dolgo nisem slišal. Ko je ma svetovnima vojskama.” stavke in otroci so bili preskrb- Te pesmi pa že dolgo nisem sli-'slovensko društvo Triglav pri-j Naj omenim še to, da g. No- Ijeni s potrebnimi knjigami, šala. Mladima zakoncema želimo'povijajo svojo'PredPustno žaba- vak, ki je “Grče” tako uspešno Ivanka je vsa leta poučevala najboljše za njihovo življenjsko ^VOj sem se ustavil v kuhinji, kjer dramatiziral, to je: prenesel na- dečke 6. razreda pri Sv. Jakobu, pot! i so ženske pripr^v^ale večerjp pisano besedo v življenje in de- žal, da naš dobri ravnatelj Šu- * iza tisti večer. Pogovarjali smo se janje na oder, svojega dela na o- bel ni več živ, on bi vedel pove- NOVA DOLOČILA ZA PO-'o tem in onem in seveda tudi o dru še ni videl in bo, če Bog da, dati, kako je cenil to izvrstno u- ROKO. — Od novega leta sem tem, kaj vse j® treba skuhati, da tokrat zanj ta ponovitev res čiteljico. Bila je stroga, a srčno je država Wisconsin uvedla no-'se napravijo krvave klobase. Kar “krstna predstava ali premiera”, dobra z dečki. Za materinsko ve predpise za poroko. Do sedaj na lepem reče ena od kuharic: Prepričan sem, da bodo igralci proslavo je sama spesnila, uglas- so poročne liste podpisovale le Tukbj notri se Pa kuhajo rivci. “LILIJE” tudi tokrat kos nalogi, bila in naučila dečke lepo vošči- ki je poročal. Po Spogledali smo se m zasmejali, ki jo igra od njih zahteva, in lo za matere. Prišli so tudi njeni CARACAS, Venez. — Letos mineva 10 let, odkar se zbiramo Slovenci tega mesta k skupni sv. maši in skušamo živeti svojsko slovensko versko življenje. Dne 27. aprila 1958 je bila prva naša sv. maša v kapeli zavoda Guadalupe v Sabana Grande. To obletnico bomo praznovali z zahvalno pesmijo po maši v nedeljo, 26. a-prila, ob 5. popoldne v kolegiju bratov Maristov v Chacao. — Drugo slavje naše 10-letnice pa bo še tole: sv. birma, ki bo junija ali julija, in slavnostna akademija. — Veliko zgledov medsebojne povezanosti in sodelovanja je bilo videti med nami v teh 10 letih skupnega uživljanja v novi svet. Bog bodi vsem plačnik! Dobrota ne pozna meja, sicer bi ne bila dobrota. Srbi v Caracasu so 3 februarja praznovali svoj narodni praznik sv. Save. Na svoje slavje so povabili tudi Slovence. Po pozdravnih besedah so pokazali nekaj točk svojega folklornega plesa; dalje smo slišali himno sv. Save, vrsto deklamacij ter videli nekaj Ij ubkih otroških prizorov. Pri zabavnem delu je igral slovenski orkester “Triglav”. Rojake, ki žive v tej deželi, vabimo, da se vpišejo v slovenski društvi sv. Cirila in Metoda v Caracasu odnosno v Ilirijo v Va-’•enciji. — Društvo sv. Cirila in Metoda je priredilo 24. febr. svojo pustno zabavo v prostorih Srbskega doma. “En teden za druge”. Pod ter1 naslovom praznujejo kristjani v Venezueli teden ljubezni. Danes v svetu manjka ljubezni. Človek napreduje v znanosti, gospoduje naravnim silam, iznašel je prip0' močke za udobno življenje, si le' ga podaljšuje z umetnimi udi h1 presajanjem srca, potuje v vse-mirje itd. A človek še trpi, še U' mira. Večina se ne more okori' stiti z napredkom in iznajdbairh' Manjka jim vsega: kruha, strehe, obleke, zdravja itd. To stanj6 je velika preskušnja za kristj9' ne. Ljubezen ne sme biti ikup6*' ja. Prvim kristjanom je bila d° brota, skrb za bližnjega, pri66 vanje za Boga in Kristusa, sk° raj kot mučeništvo. Kristjan 30 ne sme zadovoljiti samo s nad0 ščino, ki jo daje od tega, kar biti sao ostaja. Dobrota mora iosti’ njegove notranje odgovorne Kdor je kot take ne sprejme, J ni razumel in jo ne bo opravl.1 Z' iizacij> Jih Reorganizacija promet* v mestih pod tajništvo!11 za promet AUSTIN, Tex. — Predsedn^ L. B. Johnson je poslal Ken gresu načrt o reorgani množičnega prometa v n a:. u velemestih. V njegovem °kvlt0 je proračunska postavka za nalogo 190 milijonov prenese ^ iz oddelka za mestno obnovo ^ oddelek za promet. V zvezi s ^ bo prešlo od zveznega od e ^ za mesta v zvezni oddele ' promet tudi kakih 40 do 50 uS ,.0 bencev, ki se posebej ukvaijc s temi vprašanji. jj Predsednikov načrt bo s v veljavo tekom 60 dni, v kor se ne bo Kongres izJ naravnost proti njemu. ^rank Javh-Kern: SPOMINI OB TRIDESETLETNICI PRIHODA V AMERIKO AMERIŠKA DOMOVINA, Raziskava o zračnih začimbah Raziskovalci so našteli v ozračju nekaj nad tisoč različnih pri« mesi. — Človek se najboljše počuti v rojstni pokrajini in v pokrajinah, ki so tej najbolj podobne. Cleveland. “Nova Domovina”, p Čitalnica ° enomesečnem bivanju pri armerju Muskeju na Albany se .1 -i6 zahrepenelo po Clevelan-flu- Jože Sodja mi je sporočil, da ^arnerava pustiti uredništvo ove Domovine”. Prišla sta z astnikom Johnom J. Grdinom nekaj navzkriž. Pisal sem Grdi-ni, da sem v primeru izpraznitve niesta v uredništvu pripravljen jjnti v Cleveland. Drugi dan vi-nn v listu oglas za pomožnega rednika, par dni pozneje že done priporočeno pismo, da naj nj1TlUt?oma Pridem. Poslovim se 0 Prijaznih farmerjev in dru-gm prijateljev na Albany. Tr-g°vski pomočnik pri Krakerju, artin Jež, mi posodi $15 za °zni listek, Muske mi podari $5 ^a druge stroške. Muskejeva že-‘ ^ mi da na pot par pečenih lscancev in torte, pa jo odrinem proti Chicagu. (Pozneje mi e bilo povedano, da je Muske ^r°dal za omenjenih pet dola-svinjo.) Taka srca so eli ljudje za ubožne študente! Chicagu sem želel obiskati ^'jatelja Toneta Schiffrerja, ^ega znanca s Črne prsti in mahe. (Prišel je v St. Paul a1905. in imel sobo na “mo-hodniku.) To poletje je e Počitnicami prepeljaval dvi-Oh°' V nek:^ stavbi na 5. cesti. r. lskal sem nato Antona Soja-la> župnika pri sv. Štefanu. aPisnik pravi, da sva se s So-arjevo sestro Franciko lepo ozdravila. Tri leta se nisva vi-a; od časa ko sem z njo in e ° Trkmanovo pil nedolžno ratovščino na krovu ladje Pennsylvania”. (Z isto ladjo se s svojim očetom peljala v ^meriko Minka Levec, zdaj Mrs. rank Aleševa, ki se je pozneje 'rdejstovala na naših odrih v dwaukee in v Chicagu.) S Sojarjem sva si ogledala mcoln park in se dala fotogra-trati. Od tistega časa sem bil Saj enkrat na leto v Chicagu, a nisem obiskal onega največ-ga in naj lepšega chicaškega arka, zato mi je obisk ostal tem °lje v spominu. Dne M. julija 1906 sem se predstavil lastniku ND in bil prejet v službo. V * tabernakelnu”, zadaj na ^Zvišenem prostoru v stari tis-arm pr^ Lojzetu Lauschetu s °Prej je bilo tam kegljišče) p m prvič srečal kolego Lojzeta . rca, ki je prejšnji dan prišel ew Yorka od Sakserja. d- Pirc, solastnik in ured-od ■^raeriške Domovine”, igra eta 1909., ko je prevzel ured-Vlo V° omenjenega iista, veliko Živp° v clevelandskem javnem ju ^ vnemo je deloval za j1j^0s^°Varisko narodno zedinje-Voe takoj od pričetka svetovne e; ustanovil je še pred voj-Pociružnico Ciril-Metodove sili e’ voici v javni knjiž- ipg na St. Clair in 55. cesti; po-Slovenski dobro-nar 1 Zvezi in pri Slovenskem nem ^omu na St. Clairu; Uiti ^ ^ost0m iz domovine in sred^m drugim rojakom je po-V vladnih zastopnikih Vedn ask^nStonu, kjer je imel je dobre Zveze. Večkrat pa pra Vzed ponesrečeno smer in iudehne^aSn^arsko mabfd po ■Kot j ’i ** 80 se mu zamerili. s]^e ° S°ietni pristaš defliokrat-s ranke ni videl v nasprot- bodo bolj pravične, kot morejo biti naše. Izdajo ND za 15. julij sva že oba spisala. Par dni pozneje je dospel tretji urednik, Rajko Feigel, iz Chicaga. Pustil je uredništvo “Glasa Svobode”, ki ga je že par let izdajal znani vodja takratnih svobodomiselcev Martin Konda. Grdina je namreč vsem trem pisal, da naj pridemo Čim prej mogoče, ker je bil Sodja zaštrajkal in bil odpuščen. S Pircem sva prejemala 12 dolarjev tedenske plače, Feigel pa 18. To je bila za tiste čase primerna odškodnina. Kmalu sem se seznanil z zdravnikom Jakobom (James) Seliškarjem, bratom profesorja Johna Seliškarja, ki ga omenjam v spominih iz St. Paulskih dni. Seliškar je imel važno besedo pri listu in je želel, da naj bi bil jaz glavni urednik (editor-in-chief). Res sem par tednov imel glavno besedo, obenem pa tudi največ dela in odgovornosti. Pustil sem vajeti v rokah Fei-gela, saj je bil dosti starejši in je prejemal višjo plačo. Podjetje je bilo v velikem neredu; tiskarna do vratu v dolgovih, delavci površni in nemarni, vodstvo v rokakh mladega dvajsetletnega v Ameriki vzgojenega Johna J. Grdine. S Pircem sva stanovala pri navdušenem društvenem in narodnem delavcu Franku Russu nad gostilno odličnega dobro amerikaziniranega gostilničarja Jurija Travnikarja na St. Clair in 6. cesti. V Clevelandu sem ostal malo nad dva meseca, od 14. julija do 2. oktobra. Počutil sem se ko ptiček, ki zleti iz kletke v prostost. Bilo mi je 19 let. Poprej sem bil od 8. leta zaprt v nunskem samostanu, v Alojzijevišču, v semenišču, razen par počitniških mesecev; zdaj pa sam svoj gospod s tedensko plačo 12 dolarjev. To je bilo več, kot sem poprej zapravil za drobnarije vse leto. Pri Heafeyju v Omahi sem zaslužil le dva dolarja in pol tedensko. Prvič sem imel priliko govoriti kot fant s fanti in priti med dekleta. Pravijo še zdaj, da sem bil silno okoren. Seznanil sem se v prvi vrsti z družino pokojnega Johna Grdine, očeta Johna J. Grdine, mojega delodajalca. Mary in Tončka sta bili že dobro razviti in pogumni dekleti, Matt je stavil na stavni stroj, drugi so odraščali. Pri Lauschetovih smo imeli uredniki in tiskarji svoje odmore. Mama Lausche-tova se je sukala okoli kuhinje s hitrimi nogami in nam mladim nadomestovala matere, katere smo zapustili v stari domovini. Oče Lausche je bil znan kot učen človek, javni notar, politik in dober družabnik. Sin Lojze (umrl leta 1910.) je kazal zmožnost za voditelja na St. Clairu, kar je pozneje prevzel Frank, tačas star kakih dvanajst let. Dne 7. novembra 1933 je bil izvoljen z nad 80.000 glasovi za mestnega sodnika za dobo štirih let. Prvi slovenski sodnik v Ameriki. William, sedanji zobozdravnik in izvrsten pianist (Zormanov učenec), je bil star kakih osem let, sestra J o si e (Lausche-Welf, pevka in igralka) nekaj več. (Dalje prihodnjič) *Ukih n'v j ža v. lc dobrega in koristnega k°rn l0ck Pezko je nad sovrstni-PTatdčno sodbo; za- ljeribodo nas starejše nase-6 lahko dali na tdhtniop ki Ali je s tem že vse storjeno, če skrbimo, da je v zraku, ki ga vdihavamo, dovolj kisika? Nemara bi marsikdo odgovoril pritrdilno, skupina britanskih raziskovalcev pod vodstvom prof. Liston-Jonesa pa je drugačnega mnenja. Vsakdo ve: temu z zdravstvenega stališča bolj prija morski zrak, oni se najbolje počuti v gozdu, tretji v planinah. Raziskovalci pa so ugotovili, da imajo razna no res: kdor je doma tam, od koder vidi, kako se v daljavi stikata morje in sinje nebo, se počuti utesnjenega med hribi ali v gozdovih. Pri izbiri bivališča z najustrezneje začinjenim zrakom je torej treba u-poštevati tudi psihične težnje in želje. V zvezi s svojimi raziskavami zraka in raznih primesi v njem opozarja prof. Liston-Jones, da bivanje v zaprtih Nizozemec ter sodobnik sv. Igna-! študiral v Inomostu ter bil celo področja po svetu čisto dolo- prostorih preprečuje, onemo-čene zračne začimbe”, ki goča ugodni učinek teh zrač-zdravstveno koristijo pravemu nih začim, ki jih je v zaprtem človeku na pravem kraju. Narava je potemtakem poskrbela za dodatke, ki jih je treba pravilno izkoristiti. Znana je na primer primes joda v zraku nad Severnim morjem, mnogo se govori o ozonu v gozdovih. Liston-Jones je natančneje proučil zračne začimbe in ugotovil: skorja in smola nekaterih dreves, cvetje in zeleno listje, nekatere sestavine zemlje, različna nadmorska višina ter jezera, rečne doline, močvirja s trstičjem in razna otočja pošiljajo v zrak vsaj tisoč različnih primesi, h katerim prispevajo svoje tudi rudnine, na vse skupaj pa vpliva še vlaga. Najbolj presenetljivo je, da so raziskovalci odkrili zvezo med temi zračnimi začimbami in krvnimi skupinami, o čemer je za dogledno prihodnost napovedana znanstvena razprava. Na podlagi “kažipota za zračne začimbe” bo torej lahko v prihodnje vsakdo s pre-skušnjo ugotovil, katere zračne primesi mu najbolj prijajo in kako bo s pravilnim zrakom in z ustrezno nadmorsko višino najbolje skrbel za svoje zdravje. Profesor Liston-Jones prostoru do 95 odstotkov manj kot na prostem, čedalje pogostejše bolezni dihal so med drugim posledica dolgotrajnega bivanja v zaprtem prostoru, in sicer tudi v prometnih vozilih. Zlasti dovzetni so avtomobilisti, katerih grlo je za razne dimne dražljaje mnogo bolj občutljivo kakor pri ljudeh, ki se pogosto in dolgo gibljejo na svežem zraku ter imajo tudi od tako imenovanih zračnih začimb zdravstveno korist. Mšasfuo romanje po Evropi XX. CLEVELAND, O. - Kako blagodejno vpliva krasno jutro na človekovo razpoloženje, to smo občutili v Inomostu, ko smo v ponedeljek, 31. julija, ob desetih zjutraj odložili našo prtljago po sobah hotela Maria Theresia ter odšli veselo po mestu na ogledovanje. Inomost je prijazno in živahno mesto, ki ga venčajo krog in krog zelene gore in v ozadju visoke snežene planine, ki se blestijo v jutranjem soncu; skozi mesto teče reka Inn, čez njo se cija Lojolskega; njegov oče Jakob, veleposestnik ter župan v Nimwegenu, je želel Petra poročiti z bogato nevesto, toda Peter, ki je študiral pravo v Kelmoraj-nu, se je odločil za duhovski stan ter odšel v Mainz k jezuitom, kjer je bil 1. 1546 posvečen v mašnika; slovesne redovne obljube je položil v Rimu ob navzočnosti sv. Ignacija, ki ga je poslal na Dunaj za profesorja teologije; učeni mož je pridigoval v katedrali sv. Štefana s tako vnemo, da je postal dvomi pridigar cesar Ferdinand ga je nato poslal v Inomost, kjer je razvil svoje globoke znanosti. Po smrti Jožefa II. so se jezuitje vrnili; Inomost je postal kulturno središče in radi jezuitske univerze zaslovel daleč po Evropi ter po Združenih država Amerike; znan je tudi Slovencem, ki si žele visoke izborazbe. Med slušatelji, ki so študirali v Inomostu, je bil tudi nekdanji tržaški škof (sedaj nadškof v Rimu) Alojzij Fogar ter ljubljanski nadškof dr. J. Pogačnik; tudi pomožni škof clevelandski, dr. Clarence Elwell, je sošolec in kolega dr. J. Pogačni- Volivci v Concordu za Johnsonovo politiko Kd_ i v Vietnamu Father Godina nas je vodil na CONCORD, Mass. — V torek nekdanji cesarski dvor ki pa je so imeli prebivaki tega mesta sedaj muzej; izmed vseh dvorov, pri volitvah tudi vprašanje ali kar smo jih videli, je ta v Ino- naj se pošlje predsedniku ZDA mostu najmanjši, v notranjosti izjava! da ljudstvo Concorda na_ preprost in dvorane brez razkoš-sprotuje nadaljevanju vojne y ja, edino slike, male ter velike, |Vietnamu Volivci so tak ^ nas spominjajo, da so nekoč tu log zavrnili v razmerju 3:2. Po- bivali dvorjaniki. sredno so torej podprli predsed- mmm !"!!;;! *Jr*UlU * —,—, pravi, da bo moral človek pri vzpenjajo mostovi, ki vežejo tem upoštevati tudi svoj rojst-Jrazna predmestja. Zanimalo nas ni kraj. Takole: “Zdrav člo- je vrvenje in drvenje prijaznih j vek je v glavnem uravnan na meščanov, ki z zavestnim pono- sestavine vdihanega zraka v rojstnem kraju, če ni vidnih znamenj bolezni, je priporočljivo, da si vsakdo izbere svoje bivališče, ki se po okolici, legi in zemljepisni širini v glavnem ujema z njegovim rojstnim krajem.” Razen primesi, s katerimi narava različno začinja zrak omenja Liston-Jones tudi igro raznih barv kot enega bistve- som hite po svojih opravkih; so lahko ponosni ti Tirolci, saj jih krasi neizmerno domoljubje. Innsbruck se ponaša s slavno jezuitsko univerzo, katero je u-stanovil leta 1562 blaženi Peter Kanizij na prošnjo cesarja Ferdinanda I. Ustanovna odredba je bila razglašena po vseh prižnicah na Tirolskem; rektorji univerze so bili skozi stoletja briksenski škofje, dekler ni Jožef II. pre- nih dejavnikov za ohranitev gnal jezuite ter univerzo zaprl zdravja. Kdor je doma iz žele- 1. 1781; tistega leta je bilo na nih gozdov, iz doline ali s hri-,vseučilišču skupno 914 slušate-bov, se ne more prav navdušiti jljev, oziroma 325 na bogoslovni za širjave, za barvno enolič- fakulteti, 43 na medicinski, 427 nost morja in za sivino skalna- na filozofski in 116 juristov, tih obal. Seveda je tudi obrat-1 Peter Kanizij (1521-1597) je bil Iz dvora smo stopili v bližnjo nikovo politiko v Vietnamu, frančiškansko ali dvorno cerkev z renesanskim pročeljem. Že ob vstopu v svetišče smo opazili na levi strani grob narodnih junakov: Andreja Hoferja, Josepha Speckbaherja ter kapucinskega patra Joahima Haspingerja; na sredi cerkve je veličasten grob Maksimilijana I. (1459-1519), ki pa vsebuje le njegovo srce, do-čim leži truplo cesarjevo v Dunajskem Novem mestu. Na obeh straneh cerkve se vrste masivne bronaste sohe (28 po številu) v nadnaravni velikosti, ki predstavljajo sorodnike in dvorjani-ke Maksimilijana; čudovite sohe so nemo gledale na nas, kakor bi bile žive, a so dovolj jasno govorile o nekdanji slavi Habsburžanov. (Dalje prihodnjič) -----o—----- Krajši poletni delovni čas za njujorške mestne uslužbence NEW YORK, N.Y. — Po mezdnih pogajanjih, ki so s presledki trajala skoraj dve leti, so mestni uradniki v New Yorku dosegli, da bedo v poletnih mesecih od junija do septembra šli že ob štirih popoldne iz svojih uradov, dohodki se jim radi tega ne bodo znižali. To dobroto bo uživalo kakih 100,000 mestnih uslužbencev. Ta sporazum bo seveda dal povod, da bodo unije zahtevale podobno ugodnost tudi za druge u-radnike. Žena možu: “če ti in jaz misliva isto, kaj ni to telepatija?” Mož: “Ne, to je slučaj.” * Med prepirom kriči mož: “Zakaj morajo biti žene istočasno tako lepe, pa tako neznansko neumne?” “Zelo preprosto,” odgovori žena. “Lepota je zato, da nas možje imajo radi. Neumnost pa, da jih moremo me ljubiti.” _____________■»*■*■• i Ženske dobijo delo Ženska dobe delo Delna ali polna zaposlitev; lahko zlaganje, ni potrebna nobena skušnja. Začetna minimalna plača $1.60 na uro. Javite se osebno pri Paulin Infia Red Products Co. 16100 South Waterloo Rd. Kraj ob avtovelecesti. Za informacije kličite 531-1780. SKOK Z MOSTA — Tole ni nikak poskus samomora, je bolj znak poguma in športnega duha. Belgijski fotograf Rik Sonaj si je skozi zadnjih 15 let vsako leto v temle času privoščil skok v Tibero z mosta preko nje 50 čevljev globoko. Mož je star že 70 let, pa pravi, da bo s to navado nadaljeval. Črni kandidat zmagal JACKSON, Miss. — Pri nadomestnih volitvah za kongresno mesto, na katerem je bil do preteklega meseca guv. John Bell jWilliams, je črni kandidat Charlies Evers dobil največ glasov, četudi ne absolutne večine. V no-'vih volitvah se bo pomeril z belim kandidatom C. Griffinom. fivers je napovedal, da bo zmagal tudi pri teh in odšel kot prvi črnec države Mississippi v Kongres. Kuharica Iščemo kuharico za gostilno od 10 zj. do 2. pop. J & K LOUNGE 7006 St. Clair Avc. 431-2125 (44) Ženske dobe delo Obratovalke električnih šivalnih strojev pri izdelavi ženskih oblek. Majhna tovarna, plača od ure, stalno delo pri 28 let stari firmi na vzhodni strani. Delovni čas od 7:30 do 3:30'. Telefon 881-2966. (43) Kaznovan, ker je sramo til De Gaulla PARIZ, Fr. — Francoski slikar in risar Pierre Pinatel, ki je poslikal pepelnike s karikatu rami De Gaulla, je bil kaznovan z globo 2,000 frankov ($400), ker je žalil poglavarja države. Merilo za gasolin E- LOS ANGELES, Calif, lektronsko merilo za količino gasolina v letalih, ki ga uporabljajo naše letalske sile, u-porablja kot mero funte, ne dali na tehtnice, ki galone. MALI OGLASI Odda se 3 neopremljene sobe in kopalnica, spredaj, zgoraj na 1048 E. 71 St. pokličite 361-0989 po 4:30 uri. (44) V najem 5-sobno stanovanje zgoraj, se odda v najem na 1171 E. 58 St., blizu St. Clairja. Za pojasnila kličite 391-5261. (45) ASTRO PAINTING & DECORATING CO. izvršuje vsa pleskarska stenska dela zunaj in znotraj v V a š e popolno zadovoljstvo'. SANITAS - VINYL - PAPIRNlčARSTVO. Brezplačen proračun - Solidno delo 391-0073 432-2320 (45) V najem Opremljeno sobo in kuhinjo v neposredni bližini Sv. Vida oddam mirnemu moškemu srednjih let, ki dela. Kličite 361-1933. ______________________-(44) V najem 4 sobe se oddajo zgoraj, velik sončni pore, opremljeno samcem ali neopremljeno odrasli družini. 1153 Norwood Rd. EX 1-8601. -(44) v * JRI S PASJO VPREGO — Zimski obiskovalci zabavišč v Francoskih Alpah si v Les Saisies lahko privoščijo tudi vožnjo s pasjo vprego. Slika kaže skupino pri taki vožnji, ko je sonce nizko nad gorami. 15226 Holmes Avenue Dom in dohodek; 2 spalnici, kopalnica, stanovanjska soba, jedilnica, kuhinja, na prvem. Dve 3-sobni stanovanji na drugem; polna klet, garaža. Se mora pfodati, da se uredi zapuščina. Zahtevajo $18,500. BOB ANDERSON REALTY 20050 Lake Shore Blvd. KE1-2345 1 (27,29 feb) ?.?mT?F-A mMOTFT'A, Sir Arthur Conan Doyle: