PoStnina plačana t gotovtaL Leto XV., štev. 289 Ljubljana, nedelja 16. decembra I934 Cena 2.- Din Upravništvo; Ljubljana. Knafljeva ulica a. — reielon S t. 3122, 5123, S124. 3125. 8126. Inseratm oddeielc: Ljubljana, eelen-burgova ul. 3. — Tei 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Računi prt pošt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78J.80, Wien St 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon 6t 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica St L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. češkoslovaška za svojo obrambo Češkoslovaški parlament je z impo-zantno večino sprejel zakon, M uvaja dveletno vojaško službo. S tem je bratska republika dosegla novo pomembno etapo v zgradbi svoje državne obrambe, ki ji češkoslovaški narod posveča vso skrb in doprinaša zlasti v zadnjih letih velike žrtve za njeno izpopolnitev. Ureditev stalne vojske je bila brez dvoma eden najtežjih upravnih problemov mlade republike. V vseh drugih področjih je prevzela kolikor toliko urejen aparat iz zapuščine Avstro-Ogrske, imela je tudi potrebne kvalificirane ljudi, M so lahko zasedli vsa, tudi najvažnejša vodilna mesta. Edino staroavstrij-ska armada je bila s svojim skrajnim centralizmom in z veliko ekskluzivnostjo v zasedbi odločilnih in vodilnih mest nekak rezervat, organizacija, ki ob prevratu ni avtomatično prešla v posamezne nasledniške države, marveč je razpadla m propadla obenem z monarhijo, kateri je bila hrbtenica in steber. Svojo narodno obrambo je torej morala Češkoslovaška organizirati popolnoma na novo in to v času, ko je bilo vse, kar je spominjalo na militarizem, do skrajnosti nepopularno. Več kakor štiriletni vojni režim, ki je med Čehi zapustil najtrpkejše spomine, je še posebej navdal množice z nezaupanjem proti vsaki vojaški organizaciji, z nezaupanjem, ki ga je tudi zavest, da gre za lastno obrambo, le stežka premagala. Vrh tega nalaga vzdrževanje še tako skromne vojske vsakemu narodu velika bremena, M so bila po tolikih že dopri-nešenih žrtvah tem bolj občutna. Možje, ki so si naložili nalogo, da ustvarijo mladi državi za ohranitev in obrambo njene integritete, za varnost meja rn vzdrževanje državnega reda neobhodno potrebno vojaško silo, se niso nahajali v zavidanja vrednem položaju. Vendar so z odločno vol .jo in osebno požrtvovalnostjo pod vodstvom francoske vojaške misije v teku malo let izvršili organizacijsko delo, ki po vsej pravici •rabuja občudovanje. Kdor 1e čital, kar so napisali I. S. Machar in drugi avtorji o razvoju češkoslovaške vojske, ne more odreči priznanja tem vodilnim možem, katerim je bila njena organizacija poverjena. Spoznal pa bo tudi težave, s katerimi so se morali boriti, dvome in predsodke, ki jih je bilo treba premagati. Bili so tudi politični vplivi, ki so večkrat manj srečno posegali vmes, in trajalo je precej časa, preden je prodrlo spoznanje, da je dobro urejena, disciplinirana armada največja državna nujnost, da je pa tudi skrajno občutl.jiv organizem., ki ga je treba čuvati vseh, tudi najmanjših pretresi ja jev. Danes se sme reči, da je trnjeva pot češkoslovaške vojske končana in da je dosegel njen razvoj ono višino, ki jo moreta in morata od nje narod in država zahtevati Prodrla pa je tudi zavest, da mora narod — četudi z žrtvami — preskrbeti sredstva, da vojsko, ki čuva njegovo svobodo in varnost, ne samo ohrani na doseženi višina, nego da jo čim bolj izpopolni. Jesenski manevri češkoslovaške vojske so bili nekaka generalna revija obrambne rile, preizkušnja, ki se je pred očmi inozemskih vojaških strokovnjakov zadovoljivo obnesla. Vendar se je obenem izkazalo, da je v današnjih, vznemirjenja polnih časih treba še večje izpopolnitve obrambne moči, če naj država z nad 3000 kilometrov dolgo mejo pomirjeno gleda v bodočnost. Češkoslovaški vojaški kontingent je omejen, službena doba p& ne zadošča, da se u streže vsem potrebnim dispozicijam in obenem zajamči brezhibna vzgoja in izvežbanost vojaštva. Pojavila se je alternativa, ali zvišati kontingent ah pa podaljšati dobo aktivne službe. K temu se je pridružila nujnost večjega tehničnega zavarovanja mej, ki obenem tudi zahteva večjo osebno usposobljenost dotičnih oddelkov. Češkoslovaška vlada je v prepričanju, da hi vsako oklevanje utegnilo imeti za posledico težko popravljivo škodo, pripravila zakon, ki določa dveletno pre-zenčno službo. Gotovo to ni bil lahek korak v času, ko tudi Češkoslovaško še stiska kriza in ko je njen budžet podvržen nujnosti skrajne štednje. Res je sicer, da bo prineslo podaljšanje vojaške dobe gotove prihranke v poglavju socialnega skrbstva, toda kljub tej kalkulaciji se predvideva zvišana obremenitev nad 120 milijonov Kč. Zato je tem bolj razveseljiv pojav, da se je za vladni predlog našla večina, ki je ni omejevala strankarska konstelaci-ja češkoslovaškega parlamenta. Znano je, da je posebno v zadnjem času razmerje med vlado in opozicijo do skrajnosti napeto, da sega borba dostikrat na osejbno polje in da predvolilna nervoza povzroča vedno večjo ostrost v politični borbi. Tem večjega pomena je tedaj, da je večji del opozicije pokazal popolno razumevanje za državno in narodno nujnost in se s svojimi glasovi pridružil večinskemu taboru. Narodna demokratska, obrtna in slovaška ljudska stranka so se zedinile s koalicijo na skupno izjavo, ki jo je podal predsednik obrambnega od- DR. BENEŠ O NOVI POLITIČNI KONSTELACIJI V EVROPI Formiranje dveh front - Mirna revizija mirovnih pogodb ni mogoča — Revizionizem pomeni povratek v predvojne razmere aristokratskega in militarističnega reda Praga, 15. decembra, d. Snoči je na javnem zborovanju češkoslovaške narodne socialistične stranke v praški »Lucerni« zunanji minister dr. Beneš govoril o »miru in vojni« ter je med drugim izjavil: Vsa javnost je zasledovala z izredno napetostjo hude boje, ki so se vršili v Ženevi. Vsa Evropa se je oddahnila, ko so prispele vesti, da so se Francozi in Nemci sporazumeli v posaarskem vprašanju, in bržkone se je oddahnila še bolj. ko je v ponedeljek ponoči zvedela, da je svet Društva narodov s svojim sklepom ugodil jugoslovenski pritožbi, da je Madžarska sprejela to odločitev in da je bil s tem odstranjen bistven del spora ter se je odprla pot za sodelovanje v srednji Evropi. Vsa Evropa je ugotovila, da je izvršilo Društvo narodov dobro delo, da je bilo zadoščeno pravic: in pravičnosti in je bil tako preprečen spor, ki bi mogel dovesti do vojne nevarnosti. Kar se je v Ženevi zgodilo, je predvsem znak, kako se bodo v 1. 1935 nadalje razvijale razmere. Dr. Beneš je nato opisal borbo za obveznosti na podlagi mirovnih pogodb, za reparacije, za razmejitev in nove meje predvsem v srednji Evropi in na Balkanu. Borba za reparacije se je končala v Lausanni s splošnim črtanjem tozadevnih obveznosti. Reparacijski problem se v svojih prejšnjih oblikah ne bo nikdar več povrnil. Dolga zgodovina razorožitvene konference se je pričela s koncentričnim napadom proti Franciji in njenim prijateljem. L speh tega triletnega boja je znan. Zapletljaji med bivšimi zavezniki, naraščajoča nasprotja med interesi enih in drugih so izzvali razmere, v katerih so se svojčas premagane države pričele enostavno via facti ilegalno oboroževati, in je danes razmerje moči med evropskimi državami v veliki meri premaknjeno. Nemčija in tudi nekatere druge države so dobile nove vojne sile, njen notranji razvoj ji je dal novo politično, moralno in vojaško dinamičnost, zaradi česar niso zaradi tega razvoja vznemirjeni samo v Franciji, temveč tudi v Italiji in Angliji. Mirovni blok Z notranje-pnlitifnim razvojem t posameznih državah se je izpremenila evropska kon-stelacija. En del držaT se je zato tesneje pridružil Franciji. Države Male antante so Se g svojim statutom še tesneje strnile in z nstvaritvijo Balkanske zveze bo postal ta mirovni blok še tesnejši. Obe antanti. ki predstavljata 80 milijonov ljudi, korakata s Fraueijo roko v roki. Sovjetska unija je iskala zaveznike in je vstopila v Društvo narodov. Sedaj je prijela soodločati v evropski politiki in predstavlja poseben sektor v mirovnem bloku. Smisel tega bloka je v tem. da se ohrani v vseh okoliščinah mir v Evropi in da se izvede novi red v Evropi na miren način. Tudi Anglija je izpremenila svojo politiko in ee je zopet obrnila proti kontinentu. Zato se je izrekla za vstop Rusije v Društvo narodov ter zasleduje delo dveh evropskih blokov s simpatijo- Rusija je v Ženevi podpirala Malo antanto. Narodni socializem v Nemčiji je sprožil avstrijsko vprašanje. Italija je občutila pritisk nemške države- Zaradi nemškega pritiska se vrše sedaj tudi pogajanja za zbližanje med Francijo in Italijo. Gre za to, ali se bo Italija sporazumela s Francijo o neodvisnosti Avstrije in ali bo izpremenila svoje stališče napram srednjeevropskim in balkanskim držaram- Rasvoj erropeke konstelacije še ni končan. Mirovni blok ni proti nikomur naperjen, zlasti ne proti Nemčiji. Pogajanja o vshodnem pakfn naj bi ta blok razširila in pritegnila predvsem Nemčijo. Cilji revizionistov Dr. Beneš je nato govoril o revizionramu. Revizionizem ni zgolj pokret, ki stremi po izpromembi mej. Takih revizionistov je le malo. Pravi revizionisti se ne zadovoljujejo zgolj z izpremenibo mej, temveč streme po osvojitvi celih pokrajin. Revizionisti se nočejo zadovoljiti s tem, da bi restavrirali Habsburžane na Dunaju, pa« pa hočejo ustvariti novo veliko habsburško monarhijo v Podunavju, kar bi pomenilo porratek t predvojne razmere, obnovo aristokratskega in militarističnega reda, ki ga je razbila vojna. Revizionizem pomeni borbo proti novim državam sploh, proti njihovemu položaja v Evropi in proti njihovemu bodočemu razvoju- Revizioniwm hofe ogrožati enotnost Jugoslavije in Češkoslovaške, da bi oslabil ti dve državi. Zato je moral pasti kralj Aleksander, ki je bil simbol edinstva Jugoslavije. Ne verujem v mirno revizijo, kadar govore o njej. Vsak revizionizem ima *a eilj. da razbiie sedanje stanje r srednji Ev- seka David. Ta izjava .je bila v zvezi z glasovanjem, ki je sledilo, manifestacija patriotizma in državotvornosti, ki j! demonstracija komunistov ni mogla vzeti veličastnega efefkta. Češkoslovaška demokracija je slavila zmago nad protidr-žavnim afrontom marksistične levice. Ustvarila je zakon, ki bo še bolj, kakor dosedai, garantiral narodno svobodo in nedotakljivost državnih mej. Nič manj je pa ne garantirata moška odločnost in državljanska zrelost vseh dobromislečih, ki se je pokazala pri glasovanju. ropi. To sem povsem ja«no povedal v Ženevi. Pravi smisel ženevskih razprav je bil v tem, da so pokazale vsemu svetu edinstvo Češkoslovaške. Jugoslavije in Rumunijo. Ni pa šlo samo za edin«tvo teh držav, temveč za celotni red v Evropi. Enotna fronta Male antante Nočem žaliti občutljivosti madžarskega naroda, je nadaljeval dr. Beneš. V pogajanjih v Ženevi sem ponudil Madžarski roko in jo ponujam tudi še sedaj. V Ženevi je šlo predvsem za to, da se obvaruje Evropa pred konfliktom- Hočemo pa tudi nredvsem, naj bi vsak Čelioslovak razumel, da je bila obvarovana enotnoft države. Ženevske razprave eo tudi pokazale, da je Slovaška neločljiv del češkoslovaške republike. S Slovaško smo združeni za vedno. Boli kakor kdaj prei nas veže rlanes usoda t Jugoslavijo 'n Rumunijo. Mi hočemo odkrito sodelovati z drugimi državami, zahtevamo pa, da ostanejo naše pravice nedotaknjene in da bo zagotovljen mir. Rešitev po^aarskeira rrobleina omogoča pot k pogaianiem o vzhodnem paktu. V trenutku. ko bo prišlo do tecra pakta, bo rešljivo tudi razorožitveno vprašanje. Češkoslovaški podpis protokola o vzhodnem paktu je dokaz, da hofn ^Vškoflovaška sodelovati pri vseh mirovnih akcijah. V Ženevi je predvsem imponirala enotna fronta držav Male antante. Mi nočem« od nikogar ničesar, zahtevamo pa spoštovanje naših pravic in možnost. da živimo v miru in da moremo delati. Množica jc sprejela dr- Beneševa izvajanja z dolgotrajnimi ovacijami Mali antanti- Vlada ČSR zaveznikom Praga. 15. decembra, č. Češkoslovaška vlada je poslala vladam Francije, Jugoslavije in Rumunije brzojavke enake vsebine, ki se glase: Ministrski svet ČSR je z zadovoljstvom sprejel na znanje in odobril poročilo, ki ga je podal zunanji minister dr. Beneš o ženevskih razpravah, ter me je pooblastil, naj izrazim iskrena čuvstva radosti in zadovoljstva zaradi sklepov, ki jih je sprejel svet Društva narodov in s katerimi je bilo dano jugoslovenskeinu narodu pravično zadoščenje. Svet Društva narodov je tako znova dokazal, da dela za mir ter je otvoril novo pot za prijateljsko sodelovanje in sporazumevanje med narodi. Češkoslovaška vlada je bila posebno vzradoščena, ker so je ob tej priliki pokazalo intimno zvesto in prijateljsko sodelovanje zavezniških in prijateljskih držav. _ Predsednik vlade Malv-petr. Praga, 15. decembra p. Senat je imel snoči sejo, na kateri je razpravljal o že- nevski resoluciji v zvezi z razpravo o jugoslovensko - madžarskem konfliktu. Vsi govorniki so izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad pravično rešitvijo te zadeve ter izrazili obenem priznanje zunanjemu ministru dr. Benešu, kj je tako energično dokumentiral zavezniško zvestobo Češkoslovaške do Jugoslavije in pripomogel, da se je znova pokazala najčvrstejša solidarnost Male antante pred vsem svetom. Zahvala kneza Pavla dr. Beneša Praga, 15. decembra d. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je poslal zunanjemu ministru dr. Benešu na njegovo čestitko naslednji brzojavni odgovor; Zahvaljujem se vam iz vsega srca za vašo izjavo in za izredno ter zvesto sodelovanje v znamenitem zasedanju sveta Društva narodov, iz katerega je izšla Mala antanta. še močnejša in enotnejša. Od Narodne skupščine v Beogradu je prejel dr. Beneš naslednjo brzojavko: Prosimo vas, da sprejmete naše iskreno čestitke k sijajni obrambi pravične stvari in k doseženemu uspehu. Za Narodno skupščino: Karlo Kovačevič. Mihajlovič, Laza-revič, Popovič. Jevremovič. Minister dr. Beneš je odgovoril podpredsedniku beograjske Narodne skupščine K. Kovačevi ču: Ganjen nad izjavo vaSe simpatije vas prosim, da sprejmete mojo odkritosrčno zahvalo in sporočite zastopnikom Narodne skupščine moja prijateljska čustva. Narodna skupščina Lavalu Pariz, 15- decembra p. Listi objavljajo brzojavko, ki jo je poslal podpredsednik jugoslovenske Narodne skupščine dr. Ko-sta Popovič zunanjemu ministru Lavalu: Pozdravljamo najprisrčneje vašo eksoe-lent-o povodom uspeha, ki ste ga izvojevali v ženevi in vas prosimo, da sprejmete prisrčno zahvalo za pomoč, ki ste jo prožil! pravični stvari Jugoslavije. Avstrija In Madžarska Rimski protokoli imajo tudi političen pomen in ne samo gospodarskega Budimpešta. 15. decembra, g. Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-VValdenegg sta opoldne sprejela madžarske novinarje. Kancelar dr. Scliu-schnigg se je najprej '.ahvalil za prijateljsko stališče, ki ga je madžarski tisk vedno zavzemal napram Avstriji. Nato je obširno govoril o sodelovanju med obema narodoma in o kulturnem, političnem in gospodarskem soglasju, ki obstoja od podpisa rimskih protokolov med obema državama in Italijo. Zunanji minister Berger-Waldenegg je dejal med drugim, da je prijateljstvo med Madžarsko in Avstrijo, odkar sta se ti dve državi razdružili, postalo še bolj odkritosrčno, kakor pa je bilo prej. Prav sedaj smo mogli z našimi madžarskimi prijatelji ugotoviti, da smo z deslej doseženimi gospodar- skimi uspehi zadovoljni in da želimo, da bi se to gospodarsko sodelovanje se bolj izgradilo. Rimski protokoli imajo seveda tudi političen pomen. Aksiom o popolni neodvisnosti Avstrije je seveda brezpogojno geslo. V posel no zadovoljstvo mi je, da sem se prepričal o tem, da odobrava Madžarska samostojnost Avstrije in naš sklep, varovati to neodvisnost s pravico kot pogoj ohranitve miru in reda v Podunavju. Kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Wa!denegg sta ob 16.50 odpotovala na Dunaj. Na postaji so se poslovili od njih ministrski predsednik Gombds s člani vlade, italijanski poslanik, dunajski madžarski poslanik, avstrijski poslanik v Budimpešti z osobjem poslaništva in innogo drugih civilnih in vojaških osebnosti Ruždi bej v Atenah Atene, )5. decembra, p. Dopoldne ob 10.30 je prispel semkaj na povratku iz Ženeve turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Maksimos z višjim uradništvom zunanjega ministrstva ter s poslaniki držav Male antante in Balkanske zveze. Turški zunanji minister ostane v Atenah do pone-doljka zvečer ter bo pri tej priliki imel razgovore o ureditvi grško-turški h odnošajev. Tevfik Ruždi bej jc izjavil zastopnikom tiska, da se bo balkanska konferenca sestala na prihodnjo sejo v Atenah. Akcija za vzhodni pakt Litvinov se ni sestal z Neurathom, ker Poljska še ni odgovorila na francosko noto o vzhodnem paktu Berlin, 15. decembra, d. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov se je na povratku iz Ženeve zadržal v Berlinu le kratek čas. Prispel je z avtomobilom, ostal nekaj ur v Berlinu ter se odpeljal s prihodnjim vlakom v Moskvo. Na splošno presenečenje ni posetil nemškega zunanjega ministra Neuratha, kakor so napovedovali listi. V političnih krogih tolmačijo to v tem smislu, da bi razgovor o vzhodnem paktu y tem trenutku nikakor ne bil ploden, ker poljska vlada še ni odgovorila na francosko noto, ki zahteva, naj zavzame jasno stališče glede vzhodnega pakta. Poljska je zaradi odgovora na to noto stopila v zvezo z Nemčijo. Ker Nemčija prav zaradi tega ni hotela prejudicirati poljskemu odgovoru, je Litvinov to upošteval in je odpotoval iz Berlina, ne da bi prišlo do njegovega razgovora z Neurathom. Razen tega je treba tudi upoštevati, da sta 5. decembra Laval in Litvinov podpisala protokol, h kateremu je sedaj pristopila tudi Češkoslovaška in v katerem se podpisniki obvezujejo, da ne bodo sklepali nobenih bilateralnih pogodb brez prejšnjega medsebojnega sporazuma. Vsebina tega protokola je bila sporočena tudi baltiškim državam. Ta korak s francoske in ruske strani tolmačijo t Berlinu, da ima namen izvršiti gotov politični pritisk na Litvo, Estonsko in Lati-ško, kar pa dejansko nikakor ni potrebno, kakor tudi. da naj bi se s to demaršo predvsem izvršil pritisk na Poljsko. V tukajšnjih krogih so mnenja, da napravljajo baltiške države svoj pristop k vzhodnemu paktu odvisen od odločitve Poljske, dočim v resnici same žele sodelovati pri njem. Pred odločitvijo Poljske Pariz, 15. decembra, č. V »Pariš Soir« se bavi znani politični publicist Jules Sau-erwein s francosko-poljskimi odnošaji, zlasti pa s poslednjimi diplomatskimi pogajanji med obema vladama glede vzhodnega pakta. Sauerwein pravi, da je pričela Poljska v zadnjem času kolebati, kar je zelo iznenadilo francoske politike. Če bo ostala še nadalje neodločna, bo Francija prisiljena postaviti jo pred izvršeno dejstvo. Če se bo tedaj Poljska priključila vzhodnemu paktu, bo Francija še nadalje njena prijateljica. v nasprotnem primeiu pa bo pretrgala vse tradicije in odpovedala vse obveznosti. Če se sedanja diplomatska pogajanja v kratkem ne bodo zaključila s kakimi pozitivnimi rezultati, bo Francija skle- nila koalicijo z Rusijo in Malo antanto brez Poljske. Tej koaliciji se bo lahko pridružila vsaka država, tudi Italija in Nemčija. Celo Poljska se ji bo lahko pridružila, toda pogodba se v smislu njenih zahtev tedaj ne bo več izpreminjala. Če pa se ji Poljska ne bi pridružila, se bo znašla v prav malo zavidnem položaju, v kakršnem se nahaja že nekaj let rcvizionistična Madžarska. Odkritje spomenika čsL vojakom v Parizu Pariz, 15. decembra A A. Popoldne so v Palaisu Royalu odkrili spomenik čehoslo-vakom, ki so padli na francoskih tleh. Svečanosti so prisostvovali češkoslovaški poslanik ▼ Parizu Osusky in mnogo drugih uglednih osebnosti. Incident na avstrijsko-nemški meji Dunaj, 15. decembra AA. Na meji sta našla smrt dva avstrijska policijska uradnika. Ubili so ju ljudje, ki očividno pripadajo tako imenovani avstrijski legiji. Avstrijske in bavarske oblasti so uvedle vzporedno preiskavo. Evropa odklanja plačilo dolgov Ameriki Washington, 15. decembra, č. Po pol-uradnih vesteh so vlade evropskih držav-dolžnic sporočile ameriškemu tajništvu za zunanje zadeve, da ne morejo plačati decembrskih obrokov svojih vojnih dolgov, ki so danes zapadli. Amerika bi morala na račun teh obvokov prejeti 135 milijonov dolarjev, dejansko pa jih bo le 238.500, ki jih je finska vlada že nakazala. Plačilo decembrskega obroka so odrekle francoska, italijanska, češkoslovaška, madžarska, poljska. angleška, belgijska in litovska vlada. Francoska vlada izjavlja v svojem odgovoru Zedinjenim državam o vprašanju medvladnih dolgov, da ceni ameriški nasvet, naj bi se francoski predlogi za ureditev dolgov predebatirali po diplomatskem potu, da pa ji v tem trenutku ni mogoče postaviti kakšnih predlogov. Vanča Mihajlov se bo naselil v Mehiki Pariz, 15. decembra. Francoski Hsti javljajo iz Ankare, da je vodja makedonskih revolucionarjev Vanča Mihajlov, ki je sedaj v izgnanstvu v Oastamani v Mali Aziji, prosil mehiško vlado za dovoljenje bivamja v Mehiki. Izrecno se je obvezal, da se bo odrekel vsakemu političnemu delovanju. Mehiška vlada je baje že dala svojo odobritev. Poplave v Los Angelesu Los Angeles, 15. decembra k. Zaradi nalivov so potoki z bližnjih hribov tako narasli, da so včeraj prestopili bregove. Na periferiji mesta je mnogo cest pod vodo. Skoraj vsa severna predmestja so morala biti evakuirana. Ostra obsodba Gombosa Po mnenju vodilnega madžarskega lista Je ženevska resolucija porazen dokaz nesposobnosti madžarske zunanje politike Budimpešta, 16. decembra, p. Socialistični list >Nepsava< objavlja uvodnik pod naslovom »Po Ženevi«, v katerem najostreje kritizira politiko Gombosove vlade in dela Gombosa osebno odgovornega za usodne pogreške madžarske zunanje politike. Skrajni čas je, da se madžarska zunanja politika temeljito izpremeni, piše list med dru-drugim. Ženevska resolucija je nov porazen dokaz e nesposobnosti sedanjih madžarskih vlastodržcev in njihovih diplomatov, široke ljudske množice madžarskega naroda ne odobravajo take zunanje politike, ki je naperjena proti njihovim lastnim življenjskim interesom. Madžarska vlada se ne more pohvaliti niti z najmanjšim uspehom ▼ zunanji politiki, za svoje stalne napake pa išče vedno krivcev in odgovornosti diugod. Madžarska znnanja politika je po svoji vrednosti za madžarski narod enaka ničli. Že- nevska razprava je jasno pokazala, da j« Madžarska v Evropi popolnoma izolirana in ne more niti reč na Italijo zanesljivo računati. Madžarska je po ženevi prišla v izredno težaven položaj. Zato je skrajni (as, da se docela izpremeni dosedanji kurz madžarske zunanje in notranje politike in vodi razumnejša taktika, ki bo dovedla do zbli-žanja in prijateljskega sodelovanja z vsemi sosednimi državami Kanya in Eckhardt reSerirata Budimpešta, 15. decembra. AA. Državni upravnik Horthy je sprejel v avdienco zunanjega ministra Kanvo in delegata pri Društvu narodov Tibora Eckhardta, ki sta mu poročala o zasedanju sveta Društva narodov. Dr. V. Vrhunec: Gradimo ceste Razlagati važnost široko razpredenega in dobro urejenega cestnega omrežja pomeni ponavljati že dokončno ugotovljena in splošno priznana dejstva. Vsakdo ve, da se sodobni promet z ozirom na tehnično prlrodo vozilnih sredstev zopet usmerja na ceste, katerih civilizatorični in gospodarski pomen pridobiva nazaj prejšnji ugled. V času gospodarske krize je graditev cest klasično zdravilno sredstvo za poživitev gospodarske delavno€ti in omiljenje brezposelnosti. V naši državi pa imajo cestne komunikacije kot najenostavnejše sredstvo medsebojnega spoznavanja in pokrajinske povezanosti še poseben nacionalni pomen. Kljub vsemu temu je vendar potrebno za graditev cest voditi sistematično propagando, vzbujati zanimanje in razumevanje narodnih zastopstev, državnih in samoupravnih oblasti ter strokovnih udru-ženj, zlasti široke javnosti, da se v spoznanju važnosti gradbe cest za povzdigo kulturnega in materialnega blagostanja naroda čimprej začne z racionalnim in ekonomičnim urejevanjem cestišč. Skoro v vseh evropskih državah obstoje institucije, ki zasledujejo razvoj sodobne tehnične znanosti o cestah in načine njene praktične Izvedbe, delujejo propagandi-etično v sodelovanju z narodnimi predetav-ništvi, oblastvi in zainteresiranimi krogi na napredku in spopolnitvi cest ter proučujejo vsa tozadevna vprašanja, zlasti v zvezi s finančnimi možnostmi. Ne obstoje damo izdelani načrti o cestni mreži v notranjosti države, temveč tudi o najvažnejših mednarodnih cestno-prometnih zvezah. Vsa ta društva stoje med seboj v »talnih Ftikih potom internacionalnega udruženja za kongrese o cestah, kakor je to priporočil VI. mednarodni kongres za ceste v Washingtonn. Delo teh organizacij ni brez uspeha. S trm. da so vzele na sebe iniciativo za graditev cest, so te ustanove največ pripomogle, da mnoge države imajo da nes dobre ceste, ki omogočajo udoben, hiter, varen ln ekonomičen promet. V tem namenu in s temi nalogami je bilo ustanovljeno tudi r Beogradu Jugoslovensko društvo za ceste (tajništvo: Prote Mateja ulica 61). Društvena pravila so prikrojena tako, da omogočajo osnovanje tehničnih sekcij a. pr. cementne, asfaltne, mostovne itd. ter pokrajinskih podružnic, ki se naj v okviru društvenih pravil in v duhu društvenega programa pečajo predvsem z vprašanji cest svojega geografskega območja. Taka poslovna decentralizacija omogoča, da se koordinira v skupne napore ln enotno voljo delovanje raznih prometnih in turističnih organizacij, pri katerih predstavlja skrb za dobre ceste in ureditev cestnega prometa sam en del njihovega društvenega cilja. Naša banovina ima prav poseben interes, da se delovanje Jugoslovenskega društva za ceste razvije in obrodi uspeh. Urejene ceste so predpogoj za razvoj turizma, za katerega so naši kraji po svoji pokrajinski lepoti in svojem zemljepisnem položaju poklicani, širjenje smisla za dobre cestne zveze ter za njuno obnovitev in izgraditev najvažnejših cestnih linij predstavlja gospodarsko povzdigo predvsem naših krajev. Saj tudi zgraditev mednarodne cestne zveze na vzhod, kar je danes na dnevnem redu, ni mogoča brez velikih cest v naši banovini, preko katere tečejo vse zveze s cestnim omrežjem zapadnih sosedov. Jugoslovenske društvo za ceste upravičeno pričakuje, da bodo ne samo poklicane strokovne organizacije, temveč široka jav-nost razumele korist njegovega delovanja, se številno odzvale vabilu na pristop v njegovo članstvo ter pod njegovim okriljem in v okviru pokrajinske sekcije, ki bi se imela ustanoviti v Ljubljani, zastavile vse moči, da v interesu notranjega in mednarodnega prometa smotreno izgradimo svoje cestno omrežje ter posebno v fcapih krize in nezaposlenosti ublažimo gospodarske težave in socialno bedo. jPrognoza generala Denikina Ljubljana, 15. decembra. V petek zvečer se je zbrala v veliki dvorani hotela x Ti voli« vsa tukajšnja ruska kolonija: možje in žene, cek) deca. Prišli so tudi mnogi domačini: nekdanji ruski ujetniki in dobrovoljci, vojaki % reške fronte, sploh osebe, ki se kakorkoli zanimajo za ruski narod in njegovo usodo. Ne spominjamo se, da bi kdaj bilo rusko predavanje v Ljubljani obiskano tako številno, kakor je bilo v petek. Izredno pozornost je vzbudil izreden predavatelj. Okrog 20. ure je stopil na govorniški oder zadnji veliki poveljnik protibolj-še viške fronte, tovariš Kolčaka in Wran-gla, general Denikin. Danes je ta mož že skoro legendarna oeebnost, eden izmed onih. ki so »ustvarjali rusko zgodovino«. Ruski emigrantje vidijo v njem pooseblje-nje nacionalne in vojaške Rusije, predsta-vitelja bele fronte, ki je niti po šestnajstih letih niso likvidirali v čustvih in razumu. Zato so ljubljanski Rusi sprejeli enega izmed vodilnih generalov emigracije z izredno pozornostjo. Govorniški oder je bil okrašen s trobojnicami in zelenjem. Nad njim je bil v ruskem jeziku velik napis: »V teelsu moč, v srcu plamen, v mislih domovina«. Po pozdravnih govorih dveh ljubljanskih Rusov je spregovoril general Denikin. Mož od ločnega nastopa, premih, bliska jočih ee pogledov, vojaško udarjajočega glasu. Mož volje in dajanja. Vojak in diplomat, predvsem pa vojak, ki se ne da zaslepiti z ni-kakimi teorijami, ki trdno veruje, da se bo človeštvo vojskovalo še nadalje: morda celo z večjo nujnostjo in ogorčenjem, nego se je doslej. Ni govoril ideolog. Govoril je človek, ki veruje v usodnost krvi in neizprosnost dejstev. Predavanje generala Denikina je trajalo dve uri. Govoril je o eedanjem mednarodnem položaju in Rusiji. Dovolj širok okvir da je lahko v njem obravnaval vsa sporna vprašanja današnje mednarodne politike. In ker je takih vprašanj po vsej verjetnosti znatno več, nego jih je bilo pred svetovno vojno, je umljivo, da je obdelal mnogo zanimivih problemov. Pričel Je pri spominih na oktobrsko revolucijo leta 1918; navajal je vzroke, zakaj je prišlo do te revolucije (notranje borbe, nezadostna aktivnost protiboljševikov, narodna nesloga, zunanji položaj). Mimogrede je obudil spomine na ponesrečene vojaške akcije proti boljševizmu, na črno leto državljanske vojne, ko se je zastor ruskega imperija prelomil na dvoje. Dejal je, da so nacionalni krogi ruskega naroda podlegli, ker je masa ostala inertna. Ljudje so verovali obetom boljševikov, ki jih pa niso Izpolnili, kadar so zavladali nad Rusijo. Po teh reminiscencah je govornik pričel razčlenjevati današnji položaj. Njegova podoba o sedanjem stanju mednarodne politike je temna. Podrobno je razpravljal o današnji Nemčiji !n dokazoval, zakaj ne verjame miroljubnim besedam narodnih socialistov. Slikal je francoski položaj ta razlagal stališče vodilnih francoskih krogov nasproti Nemčiji, Rusiji in drugim državam. Bavil se Je tudi s poljsko politiko in opozarjal na naivne iluzije današnje vlade. Položaj Evrope Je zelo slab in bo tak tudi ostal. Nasprotja ln protislovja so premočna. Konflikti se dajo samo odlagati. Zanimiva je bila Denikinova izjava, da bi utegnil eventualni nemško-francoski sporazum ogražati rnske interese. Zakaj Nemci ne bodo sklenili trajnejšega mira na zapadu, dokler ne dobe prostih rok na vzhodu. Hitler in Rosenberg poudarjata v svojih spisih, ki eo v Nemčiji že štlvo v šolah, neizogibnost nemške ekspanzije proti vzhodu. Oilj Je rodovitna Ukrajina, že sporazum s Poljsko jim zagotavlja proste roke ob Baltiku in v Avstriji, ki sta in ostaneta prvi etapi nemške ekspanzije. Rusija je vsekakor ogrožena — sovjetska ali nacionalna, v tem ni razlike. Zato ima današnja Nemčija za nacionalne Ruse Janu-sov obraz: z ene strani je protiboljševi-zem, z druge ekspanzija na rusko ozemlje. V Evropi se utegne sedanji položaj podaljševati in politika paktov bi lahko za neko dobo odvrnila pretečo vojno. Nihče pa ne ve, kaj pripravlja japonska sfinga. Predavatelj je opozarjal na najnovejše pisanje zaponskih listov in je obširno dokumentiral »rumeno nevarnost«, ki Je realnejša nego kdaj prej v novejši zgodovini. Govornikova izvajanja o Aziji, zlasti v zvezi s problemi ruskega imperija, bo sploh bila najzanimivejša. Odločno je zavrnil tiste ruske emigrante, ki bi se v primeru oboroženega konflikta med Rusijo in Japonsko postavili na japonsko stran. Japonci se hočejo že zaradi svojih tihoocean-skih interesov polastiti ruskega Daljnega Vzhoda. Z druge strani pa sega njihov imperializem celo po Sibiriji, dasi je Japonci iz klimatičnih razlogov ne bodo mogli kolonizirati. Belgijci tudi ne kolonizirajo Konga in vendar ga eksploatirajo: tudi Japonce mika predvsem eksploataeija bogatih rudnikov na ruskem ozemlju. V drugem delu svojega predavanja se je predavatelj bavil zlasti z Rusijo. Eventualna vojna bi odprla tudi za njo nedogled-ne možnosti. V nji bi se znova otvorila neizprosna borba med internacionalistično in nacionalistično usmerjenimi silami v Rusiji; rdeča in bela fronta bi utegnili znova trčiti na samih ruskih tleh. Predavatelj ee je bavil z raznimi možnostmi in je v ruskih poslušalcih dvigal vero v domovino. Med drugim je tudi izjavil, da ne veruje v možnost lokalizacije rusko-japonskega konflikta, tembolj, ker Nemčija na vso moč podpira Japonce, če se sproži vojna vihra na vzhodu, bo kmalu zajela tudi Evropo. Največ tolažbe daje na vzhodu položaj Kitajskega naroda, ki še dolgo ne bo povsem izoblikovan v nacijo imperialističnega značaja. Toda gesla o nedvisni indiji so že resna. Japonci na vso moč organizirajo žolto internacionalo, ki naj lz Azije popolnoma pomete Evropce. Zabeležili smo samo nekatere trditve generala Denikina. O njegovi pesimistični prognozi sodimo, da delno Izvira tudi iz psihologije emigranta, čeprav nihče ne prikriva, da Je položaj resen in da bo treba velikega napora ln odločne volje, če hočejo miroljubne države zagotoviti izjnučeni in preplašeni Evropi zaželeno dobo daljšega miru. Občinstvo je z napeto pozornostjo poslušalo izvajanje slavnega Rusa in se mu ob koncu zahvalilo z burnim aplavzom. General Denikin je bil v LJubljani gost vseuč profesorja A. KopyIova. Z A B 0 X 1 č D A R I L O Smučarjem Izvleček iz novega cenika: Smučke za odrasle „ , Smučke za otroke Smučke komp. s palicami in stremeni za otroke Iste za odrasle......... , . . Kvalitetne smučke same do [ Patentne smučke Zlatorog.......' Hickory norveške izbrane od....... Breza svedska od........... Smuškl čevlji Ia nad številko 40 290.— Din In Vse ostalo zimskosportno blago domače in norveške izbire in ceneno! Zahtevajte novi cenik! AVTOMOBILISTOM Vacuum trombe eno- in dvoglasne. Pepelniki, vaze, smerna kazala, žarometi itd. Snežne verige — akumulatorji — pnevmatika. A. GOREČ, d* z o. z., LJUBLJANA poleg nebotičnika 65.— Din 45.— Din 120,— Din 148.— Din 265.— Din 800 — Din 690,— Din 450.— Din 335.— Din prvovrstno ALI SI ŽELITE OHRANITI MLADOST? Tedaj morate piti redno Rogaško slatino »Tempel«, ker vam ta čisti organizem vseh strupenih naslag, ki povzročajo prerano staranje. Abesinska pritožba proti Italiji Ženeva, 15. dccembra. AA. Zastopnik Abesinije je zahteval pri tajništvu Društva narodov, naj uradno sporoči vsem državam, članicam Društva narodov, uradno abesinsko poročilo o nedavnih dogodkih na italijansko-abesinski meji. V krogih Društva narodov vidijo v tem znak, da bo Abc-sinija po vsej priliki vložila pritožbo na svet Društva narodov. Pariz, 15. decembra AA. Agencija Ha-vas poroča iz ženeve: Abesinija je poslala Društvu narodov noto. v kateri protestira zoper obstreljevanje Ada in Gerlogibija po italijanskih letalih in opozarja Društvo narodov na resnost položaja. Gospodarsko zborovanje v Mozirja Mozirje, 15- decembra. Občinska organizacija JNS v Mozirju je sklicala preteklo nedeljo v Sokolski dom shod, ki je bil namenjen zgolj razpravi o aktualnih gospodarskih predvsem davčnih vprašanjih. Udeležba je bila izredno velika, saj je bila prostorna sokolska dvorana polna in je bilo občinstvo tudi na galeriji. Zborovanje je vodil predsednik občinske organizacije, gostilničar g. Celin-šek, ki je v svojem govoru toplo pozdravil vse navzoče in očrtal na kratko težak gospodarski položaj, v katerem se nahaja prebivalstvo gornjegrajskega okraja. Nato je član banovinskega sveta g. Matija Goričar uvodoma razpravljal o avtonomnih davščinah, o zgradarini, pridobnini in o prometnem davku m dokazoval, da so davčna bremena v gornjegrajskem okraju že tako težka, da jih ni mogoče več prenašati. Njegova izvajanja so zborovalci opetovano prekinili z glasnim odobravanjem. Za njim je narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek v svojih izvajanjih med drugim poudaril, da je bil gornjegrajski okraj do zadnjih let eden tistih redkih, ki so imeli najmanj davčnih zaostankov. Ako so torej sedaj tudi v tem srezu zaostanki, je to pač dokaz, da so davki že tako narastli, da jih ljudje ne morejo več zmagovati. Slovenski poslanci so doslej vestno izpolnjevali svoje dolžnosti in obvarovali davkoplačevalce že marsikatere obremenitve, tako n pr. nameravane 10% takse na les, ki bi bila prava katastrofa za naše kraje. G. poslanec je govoril nato o visoki zgradarini in o pridobnini ter je obljubil, da bodo poslanci dravske banovin*1 storili vse, da preprečijo prekomerno obdavčenje. V tem oziru je interveniral tudi Ze minister dr. Kramer in je finančno ministrstvo izdalo podrejenim organom nalog, da omilijo davčno prakso. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki opozarja na obupen gospodarski položaj prebivalstva v gornjegrajskem srezu in zahteva, da naj se davčna bremena uravnajo po stvarnih dohodkih davkoplačevalcev, upoštevajoč gospodarsko moč in plačilno sposobnost posameznika. Kokainarji obsojeni skupno na dobrih deset let Ljubljana, 15. decembra Mali kazenski senat se je danes vse dopoldne posvetoval o krivdi in kazni obtožencev v kokainskem procesu. Ob 16. je predsednik senata g. Fran Orožen med splošno tišino objavil sodbo. Skupno je bilo izrečene 10 let in 5 mesecev zaporne kazni. Obsojeni so bili med drugimi glavni aranžerji in razpcčevalci zaradi zločin-stva goljufije obrtoma, drugi pa samo zaradi prestopka goljufije, in to- Torkar Rudolf na 2 leti in 6 mesecev ro-bije ter v izgubo častnih državljanskih pravic na 5 let. Katarina Završanova na 2 leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Mali Josip zaradi prestopka goljufije na 5 mesecev strogega zapora in 2000 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Perme Franc zaradi goljufije obrtoma na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic na 3 leta. Završan Fran na 1 leto strogega zapora in 380 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Sitar Lovro samo zaradi ponarejanja listin na 7 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Oproščen pa je bil od obtožbe zaradi goljufije. Dežman Ludvik zaradi krivega pričevanja in podpiranja pri goljufijah na 5 mesecev strogega zapora in 240 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic, Turnšek Štefan zaradi prestopka prevare na 5 mesecev strvgega zapora in 120 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Raz-nožnik Stane zaradi prevare na 6 mesecev strogega zapora in 2-K) Din denarne kazn> ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Završan Ana zaradi prestopka prevare na 3 mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazni Zamida Miha na 2 me seca strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Svete Alojzij na 10 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Ko-kalj Ivan na 3 mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Trije obtoženci so bili obsojeni zaradi krivega pričevanja od 1 do 3 mesecev zapora, toda pogojno. Oproščeni so bili Kotar Ciril, Miiller Ivan in Josip Tekavc. Proti Ivanu Hammer-litzu, lekarniškemu asistentu, je bila zadeva izločena, ker je še pred razpravo pred loži) zdravniško spričevalo, da je težko bolan. Čitanje sodbe z razlogi je trajalo dobri dve uri Državni tožilec ie prijavil pri/Iv zaradi prenizke kazni in revizijo zaradi oprostitve treh obtožencev Obsojenci so si pridržali rok za premislek Obsojeni Rudolf Torkar je pripomnil: »Bodo še dru gi gospodje ričet jedli, ne samo mi!« Pred tekmo Jugoslavija: Francija Naši igrači so optimistični — Tudi športno srečanje med Francozi in Jugoslovani je pokazalo prijateljstvo med obema narodoma Pariz, 15. decembra AA. Jutri se bo borila jugoslovenska nogometna reprezentanca proti reprezentanci Francije. Ta tekma je predmet največje pozornosti francoskih športnih krogov, zastopniki francoske nogometne zveze pa skrbe na vse načine, da se bodo Jugosloveni čim prijetneje počutili med svojim bivanjem v francoski prestolnici. Jugoslovensko moštvo je bilo kar presenečeno nad sijajnim terenom igrišča in ima najboljše upe, da bo njegova velika tehniška sposobnost in hitrost posameznikov prišla dobro do izraza, živko-vič in Matošič sta izjavila, da bodo Jugosloveni zmagali nad Francoza z najmanj dvema goloma razlike. Vsi današnji listi poudarjajo, da vlada za gostovanje jugoslovenske reprezentance velikansko zanimanje in da .so vse vstopnice za jutrišnjo tekmo že razprodane Minister za narodno zdravje in telesno vzgojo prebivalstva g. Queuille je izjavil: Zelo malo je mednarodnih tekem v nogometu, ki zbude toliko zanimanja kakor jutrišnja tekma med reprezentancama Francije in Jugoslavije. Odveč je pri tej pri- liki poudarjati čvrste in prijateljske zveze, ki družijo oba naroda — zveze, ki so se še utrdile po tragičnem dogodku v Marseilleu, ki je ovil v globoko žalost oba naroda. Zato bo ravno jutrišnja tekma med francosko in jugoslovensko reprezentanco posebno razburljiva. Toda pozabiti ne smemo tudi športne strani jutrišnjega dogodka. Meni je znana visoka vrednost jugoslovenskega nogometa. Po drugi strani se je pa francoski nogomet zadnje čase znatno dvignil in njegova popularnost je danes v državi velikanska. V zadnjih letih je znatno napredoval. Za to lahko služi kot najboljši dokaz sijajni nastop francoske reprezentance pri njenih tekmah zoper Avstrijo in Italijo. Upam. da bo jutrišnja tekma v i Parcu des Princes« sijajna v vsakem oziru. Na koncu je minister Queuille rekel, da mu je posebno drago, da se mu je prvič, odkar je minister za narodno zdravje in telesno vzgojo, ponudila prilika, da prisostvuje tekmi reprezentance med dvema prijateljskima narodoma. Predlog novega finančnega zakona Kakor je Jutro- že poročalo, je bil predlog finančnega zakona za 1. 1935-36. dostavljen Narodni skupščini, številne določbe dosedanjega finančnega zakona so v glavnem vnešene tudi v predlog novega finančnega zakona, ki pa vsebuje tudi mnoge nove določbe. Tako določa predlog finančnega zakona, da se bo tudi v finančni letu 1P33-"G. pobiral 1 odst. izredni prispevek na prejemke obvezancev usluž-benskega davka. Besedilo tega je ostalo nespremenjeno in so v predlogu noveea fi-finančnega zakona enako izvzete plače delavcev in dninarjev. V poglavju, ki sc tiče finančnih določb, pa je vnesena nova določba, po kateri je železniški materijal za proge in vozila, ki se nabavlja v inozemstvu po kompenzacijskih pogodbah na račun monopolske režije, oproščen plačila carine in vseh carinskih stroškov. V poglavju za prosvetno ministrstvo je vnesena določba, po kateri se pooblašča prosvetni minister, da sme v sporazumu s finančnim ministrom najeti pri Državni hipotekami banki posojilo za gradnjo univerzitetne knjižnice v Ljubljani. V poglavju za ministrstvo zgradb je vnešena določba, po kateri eme gradbeni minister v soglasju s finančnim ministrom skleniti pri Državni hipotekami banki posojilo za dograditev Narodne skupščine in se mora potem vsako leto v proračunu staviti potreben znesek za izplačilo anuitet. Minister za promet se pooblašča, da lahko v soglasju z ministrskim svetom predpiše uredbo o železniški mreži v kraljevini Jugoslaviji z odobrenjem finančnega odbora Narodnega predstavništva. Nadalje se pooblašča prometni minister, da izda v soglasju z ministrom za socialno politiko in s finančnim odborom Narodnega predstavništva uredbo z zakonsko močjo, ki bo nadomestila sedanjo naredbo ministra za promet o zavarovanju državnega prometnega osobja za primer bolezni in nesreče od 30. maja 1929. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme podaljšati skrajni rok 10 let člena 117 zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke (ki se tiče odvajanja pupilarnega denarja Drž. hipotekami banki) za nadaljnja tri leta do 1. aprila 1938. Minister za šume in rudnike se pooblašča, da sme po odobrenju ministrskega sveta in finančnega odbora Narodnega predstavništva izločiti vrhovno gozdarsko in rudarsko nadzorno oblastvo oid uprave državnih gozdov in državnih rudniških podjetij ter izvesti reorganizacijo ministrstva za šume in rudnike in podrejenih ustasov. Enako sme predpisati vse potrebne ukrepe za strokovno in racionalno upravo z državnimi gozdovi in državnimi rudarskimi podjetji, ne glede na odredbe zakona o državnem računovodstvu in določiti vse ukrepe za kontrolo tega poslovanja. Ministrski svet bo z uredbo na predlog ministra za šume in rudnike kljub predpisom veljavnega trgovinskega zakonika preuredil državno gozdno industrijsko podjetje Dobr-ljin Drvar d. d. (Šipad) in Durmitor po načelih racionalne uprave, pri čemer »e opusti oblika delniške družbe. Kakor sedaj veljavni finančni zakon pooblašča tudi predlog novega finančnega zakona ministra za socialno politiko, da sme razširiti, kadar misli, da fo gospodarske razmero pripuščajo, pokojninsko zavarovanje po predpisih prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev tudi na «>stal* pokrajine ilriave. kjer doslej te-sra zavarovanja ni bilo. in to za vse ali pa le za posamezno eospodarske panoge- Z uredbo mora tudi omogočiti tem novim članom sodelovanje v zboru Pokojninskega zavoda. Nadalje pooblašča predlo«! finančnega zakona ministra za socialno politiko, da "me kliub predp;nom 2. odstavka paragrafa 209-zakona o zavarovanju delavcev odrediti zaradi izvedbe zavarovanja ki onemoglost, starost in smrt do konca leta 193-1-35. kasnejši rok. kakor tudi da Kme odrediti rok m izvedbo tega zavarovanja glede posameznih panog go^podarstra z ozirojn na ekonomi e razmere dotične panoge. Tretji splošni del predloga finančnega »a-kona vsebuje kakor sedaj veljavni finančni zakon važno pooblastilo, po katerem sme ministrski svet izdajati oredl>e z zakonsko inofjo saradi ureditve in olajšanja gosp^ darsfcih razmer v državi in ?obfe zaradi pospeševanja gospodarske delavnosti- Te uredbe »topijo v veljavo z dnem razglasitve in ee morajo takoj predložiti Narodnemu predstavništvu zaradi fioclasnosti. Prav tako pooblašča tudi predlosr novega finančnega zakona ministrski svet, da izda ukrepe zaradi zmanjšanja državnih izdatkov med proračunskim letom in zaradi ustvaritve pogojev za sistematično in umno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarstvu, in to v okviru veljavnih zakonskih določb, kakor tudi z uredbami z zakonsko močjo, ki jim ie predmet določitev osnov državnih in samoupravnih izdatkov v druc^m obsegu, netro so te osnove postavljene v zakonskih določbah, ki sedaj veljajo. V predlon noveea finančnega zakona so vnešene tudi dosedanje določbe glede redukcije pokojnin onim upokojencem, ki so v banovinski ali občinski elužbi. Borze Devije. Cnrili. Pariz 20.3025, London 15.28, New-vork 308.875, Bruselj 72.1750, Milan 26.40, Madrid 42.20, Amsterdam 208.87.Tfl, Berlin 128.95, Dunaj 57.25, Storkholm 78.75, Oslo 76.75, Kobenhavn 08.20. Praca 12.91, Varšava 56.20, Atene 2.90, Bukarešta 3.05 Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Toplo, pretežno oblačno vreme, mestoma dež. Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in v splošnem zelo spreme.nljivo vreme. Nekoliko toplo. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Najbrž še nobene bistvene spremembe, mogoče zapadni vetrovi. V južuih Alpah oblačno. padavine, toplo. NIZKE CENE! Flanela za perilo . . . . Flanela za pižamo . . . Flanela, enobarvna , . . Barhend za obleke . . . Flanele, rožaste, za jutranje obleke ..... Flanel-rjuhe, 225 cm dolge Odeje iz klota..... VELIKA IZBIRA! NASE CENE SO NAJNIŽJE! , . Din 6.— Creppe de Chirrl .... Dfen 22.— , . „ 8.— Volneno blago, 100 cm . . „ 17.— , . „ 6.50 Blago za športne plašče, „ 9.50 140 cm ........46.— Blago za plašče, enobarvno „ 68.— , 12.— Zavese, tridelne .... „ 65.— , 32.— Gradel za madracc ... „ 20.— , 100.— Kuhinjske brisače ... „ 4.50 Kotenina šifon. 70 cm Sifon, 80 cm LASTNI IZDELKI BELEGA BLAGA: , . . . Din 6.— šifon, 80 cm, la . , . . . „ 6.— Kotenina za rjuhe , . . . „ 7.50 Platno za kapne . Din 9.— » 15— „ 24-50 Narodni magacin SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA. MESTNI TRG 17 Predno kupiš radijski aparat ~ oglej si najnovejše modele 1935 svetovne tovarne «RAETZ ki »o glede kvalitete in eene brez konkurence ter ustrezajo vsem današnjim zahtevam. 1. Sprejem vseh valovnih dolžin. 2. Popolna ločljivost postaj. 3. Cist in naraven glas. 4. Avtomatična Izravnava fadinga. 5. Polnodinamični zvočnik. 6. Skala z imeni postaj. 7. Vsi aparati v elegantni ln moderni opremi. SAMOPRODAJA A. Verbajs, Ljubljana TUDI NA OBROKE! Maši kraji in ljudje Dejanje (Spisal Vladimir Levstik. Izdala Vodnikova družba. Ljubljana 1934. Strani 172.) Ob času, ko še vsa Evropa stoji pod vtisom groznega dejanja v Marseilleu in ko so v Ženevi prav kar presodili mednarodni in medržavni sodniki to dejanje in skušali najti njegove povzročitelje, da jih pokažejo svetu in po zasluženju kaznujejo — pojde med letošnjimi Vodnikovimi knjigami med svet tudi Levstikova povest :-Dejanje«, ki posega globoko v sodobne družabne in politične smeri, iz katerih se rode taka dejanja. Dejanje! Nenavaden naslov. Nekakšen abstrakten pojm. In vendar je dejanje nekaj konkretnega. čin! Die Tat! Akcija! Da, mi živimo v dobi akcij. Katoliška akcija jugoslovenska akcija, socialna akcija ... Vse te akcije so se pojavile po vojni. Pred vojno so samo anarhistične in revolucionarne organizacije vodile politiko dejanja. Postavile so se mimo zakona in proti nasilju, posteivile rešilni evangelij dejanja. Dočim je vsa Evropa iskala rešitve v demokraciji — in demokracija je diskusija, pravi Masarvk, — so se teroristične organizacije postavile na stališče, da demokracija ne vodi do uspeha, da le počasi pripušča do veljave v državnem življenju najnižje plasti, zato je bilo njih geslo: prevrat in razvrat na podlagi dejanj. Uničiti brezobzirno stari svet, da bo mogel vzrasti nov. Preobrniti vse vrednote, poteptati dosedanji družabni red in z njimi vse, ki mu vladajo. potem pa dvigniti na prestol ljudi dejanja, one, ki imajo pogum zatreti v krvi vsak upor in proglasiti v znamenju dejanja svojo oblast,.. Povojna Evropa, ki je uredila za narode in države pravičnejše meje (pri čemer je morala zadeti na dozdevne zgodovinske pravice in vzbuditi željo po maščevanju) je bila po vojni še preveč razburjena in oslabljena, da bi se mogla v njej uveljaviti zdrava demokracija, zato so se začeli pojavljati diktatorji, ki so znali narodu vliti v izmučeno telo več sile in volje kakor počasno razpravljajoči politiki. Znali so s silo svoje osebnosti vliti svojo voljo najprej v ožjo družbo izvoljenih in z njimi so obvladali množico .. če ni zadostovala beseda. je nastopilo dejanje ... Dejanje im-ponira posebno slabičem. Pridobiva tisoče s svojo odločnostjo. Tako so nastajali voditelji nove Evrope, naj so se že zvali: Lenin, duce, Ftihrer. maršal ali kakorkoli ... Mi živimo v njihovi dobi. čutimo njihovo moč. Ne da se tajiti, da je vsa Evropa v prerodu. In kakor so se v renesansi — preporodu porajali condotieri. tako se zdaj pojavljajo vodje ... K sreči ali k nesreči narodov — o tem bo sodila zgodovina. Mi živimo v tem ozračju in povsod čutimo, da zmaguje novi evengelij dejanja . . Im Anfang war die Tat — je raz-mišl ial Goethe . . Mogoče ... Vsak velik nauk nosi v sebi odrešenje in pogubo. Vsaka velika ideia je kakor luč. ki ima tudi svojo senčno .stran kakor hitro jo postavimo na zemljo Možje dejanja lahko ustvariio srečo tisočev in milijonov — ali morebiti cmesrečiio prav toliko tisočev in miliionov .. Ni naša stvar, da razmišljamo o tem, dejstvo je. da se narodi čimdalie boli me-han-čno organizirajo v ogromne kolose. v katerih človek ne pomeni tako rekoč nič ali komai številko, in tem kolosom moraio ukazovati vodje — možie dejanja, ki moraio biti obdani zopet od sebi enakih vodil ki povpliuieio drugam: vsak od niih in vsi. ki noveliuieio. imaio biti slepo pokorni na višii ukaz in izvršiti vsako dejanje, ki sra zahteva organizacija kajti v tem je rešitev vseh in vsakega. Organizacija ie sama sebi narr^n in naivišji zakon, kajti ona služi narodu . . . Svojo moč mora uveljaviti z dejanji Zato vodi akciio po nai-višiem poveliu svojega vodie. Kdor se ne pokori, propade. Živimo v dobi akcij. Vsa naša atmosfera je polna novih gesel. Deiania se pojavljajo povsod. Tako ie prišlo do zločina v Marseilleu Naš Jevtič ie opravičeno očital gospodi v žen p vi neiskrenost. Kajti glede dejanj in zločinov so imeli nekateri gospodje še rezervirano mnonje. Da, dejanje je včasih čin. a včasih tudi zlo-čin. In: ali je razlika med zločinom in zločinom? Tako zvanim političnim ali navadnim zločinom? ... Med umorom in umorom?... Med človekom in človekom ? To je problem sodobne Evrone. ki je postavila svojo srečo na podlago deianj . .. Pravkar so ga reševali v ženev-' in v vsej Evropi ... In mi smo bili tožrnki. ki smo zahtevali, da Evropa obsodi zločin in vse one. ki so ga po-x-zročili... In Evrona sama. ta kulturna Evropa. če bi hotela izkoreniniti zlo iz svoiih tal bi morala odkritosrčno priznati svoj greh in se izpovedati ... Daleč je še do tega... . + Med tem se je tiskala Levstikova povest. ki je živ odmev te in take sodobne Evrope, v kateri prevladuje evangelij dejanja. Izredna knjiga, kakor boste videli, ko jo boste čitali. Pisatelj je postavil osebe in dogodke mimo nas, v nekak mednaroden svet, kajti problem, ki ga obdeluje je mednaroden in naš samo toliko, kolikor segajo nauki novih doktrin in njihove organizacije tudi na naša tla. Dežela, kjer se godi povest, se imenuje Silvanija. V glavnem mestu se borita med seboj dve fronti: zelena garda in njeni nasprotniki. Kakor v vsaki evropski deželi. Vodja zelene garde je odločni Asver O' Brien ... Bojevnik, ki ne pozna strahu, zato obvlada tudi svoje čete z železno disciplino. Boj v deželi se bliža svojemu višku. Ni dvoma, da bo zmagala organizacija. disciplina dejanje ... Pogum, volja, moč . Vsa dežela je preprežena z zelenimi gardami . . Ni dvoma, da se morajo pred°niimi ukloniti neorganizirani nasprotniki. branitelji državljanskih Dravic in svobode. A to so gesla preteklosti! Ni več pravice in svobode za posameznika — vse mora služiti pravicam in svobodi domovine . Ta problem rešuje tudi mladi Sergej Hristov. ki ga hoče obdelati v drami. Pisatelj nas privpde najprej v njegovo hišo. p-ier sp seznanimo z liubeznivo Marjo Vla-Jimirovno. Sergejevo materjo, njegovo se-jtro Irino in z grosoodično Kaio Doumeur-jevo. ki obožuje mladega Hristova. Je res jop. dober, simpatičen fant. Pristen otrok današnje dobe. Dasi še mlad in neizkušen, rešuje sodobne probleme ln se spušča v svet filozofije in poezije. V njem je koe modernega pesnika in bojevnika Zato piše dramo. Vse tri dame z zanimanjem zasledujejo njegovo literarno delo. A med tem že raste boj v javnosti, priti mora do dejanja!... Na glavnem trgu pride do spopada. Udar organiziranih čet zelene garde je tako silen, da ni dvoma, da bo odločni O' Brien obvladal situacijo ... Toda našel se je izdajalec .. . Solon Simonowicz ... Možje dejanja ne poznajo šale. Za izdajstvo je plačilo — smrt... Krasen je prizor, ko stoji mladi Hristov pred O- Brienom, ki mu ukaže, da ubije Simonowicza. Atentat je natančno pripravljen in zasnovan tako. da je Sergej popolnoma varen, da ga ne bo nihče videl in nihče preganjal zaradi tega dejanja, ki ga mora izvršiti na ukaz organizacije ... In tu se je pokazal Levstik mojstra prav tako v popisu zunanjih dogodkcrv kakor v podajanju onega notranjega boja, ki ga preživlja mladi junak, ko vidi. da se njegovo dejanje izpreminja v — zločin ... Simonovvicz pade. Avtomobil zdrči v noč ... Toda dr. Urbanus, stari žurnalist in zastopnik člcrve5kih pravic, je na straži. On je imel srečo, da je za trenutek videl Sergeja. Jutranji listi že javljajo o nočnem spopadu in političnem umoru nad Sini onowicz»m ... in tudi o morilcu ... Sled vodi za Sergejem v njegovo hišo. in začne se ves oni proces, ki je pri takih javnih dogodkih neizogiben. Vse to je podal Levstik z mojstrskim peresom. Nazadnje pride do aretacije in zaslišanja. Dr. Justini-jan Tekstor. preiskovalni sodnik, je figura ki je čitatelj ne bo pozabil zlepa... te drži morilca za vrat, že ga izroča roki pravice ... toda politični položaj se preobrne, zelene garde marširajo proti glavnemu mestu in naenkrat zločin ni »ločin, ampak — dejanje, ki ga je treba iz raznih ozirov prav razumeti... Saj je morda v korist domovini in še marsikomu... Toda med tem v zaporu Sergej v razgovoru s hajdukom Alibabinom spozna vso podlost svojega zločina in svoj greh .. Dasi bi se lahko rešil in s tem vrnil srečo svoji materi, sestri Jirini, Kaji, ki je prišla zanj pričat na sodišče — prizna svoje dejanje pred sodnikom, vpričo obupane Kaje in s tem se povest konča. In to zadnje dejanje se nam zdi večje junaštvo od onega, ki ga je smatral Sergej za svojo najvišjo dolžnost. | »Dejanje« je torej knjiga sodobnosti: Krepko delo pisatelja, ki se je poglobil v problem zločina, kakor ga predstavljajo razne akcije in organizacije, ki so postavile svojo moč, zmago in uspeh na temelj dejanja. Delo izredne lepote in resničnosti. Da je jezikovno bogato in miselno do-gnano. ni treba še posebej povdarjati. Vodnikova družba ni hotela v ničemer omejevati pisatelja, da je dal delu svojo dokončno obliko, zaradi česar so se njene letošnje knjigt zakasnile, zato pa bodo člani prejeli lepši in obsežnejši dar in mi-Vslimo, da bo nova Levstikova povest segla ne le globoke v naš javni in čitateljski svet, ampak bo našla skoraj gotovo kmalu pot v oni zunanji mednarodni svet. ki čuti prav tako udarce dejanj kakor Silvanija ali katerakoli druga dežela. Ostala pa bo vendar le zasluga pisatelja in nas, da smo tako odgovorili na veliko vprašanje časa, ki stoji pred nami. Dr. Iv. L. GOSPODAR RADIO VALOV TELEFTJNKEN SUPER SPREJEMALEC „N AUE N" v omarici iz žlahtnega lesa Din 4.500.— (isto za kratke valove) ravno tako na odplačila pri TELEFUNKEN-Si^ JUGOSLOVENSKI SIEMENS D. D. Ljubljana, Tyrševa cesta la. 10817 Po to letih se je oglasil s Kamčatke Loški potok, 15. decembra. Po 20 letih se je oglasil iz Rusije Ivan B a r t o 1, rojen 1S93. leta v Travniku 13, Loški potok. Dne 15. novembra 1914. leta je odšel na rusko bojišče, kjer je bil ujet in ni bilo polnih 20 let nikakega glasu od njega. Vsi domači so ga smatrali za mrtvega in se je zanj bralo že več maš. Dne 12. t. m. pa je prišlo od njega pismo, s katerim poroča, da živi v mestu Petropavlovsk na Kamčatki. Dalje poroča, da je že parkrat pisal, a ni dobil nikakega odgovora ter da je radoveden, če je še kdo od svojcev živ. Doma ima namreč 3 brate, 2 sestri in mater. Oče mu je umrl leta 1921, kar mu je seveda neznano. V pismu navaja, da je sedaj pisal dve pismi, od katerih je eno naslovil kakor da leži naš kraj v Italiji, drugo pa v Jugoslavijo. Pravi namreč, da mu ni znano, v kateri državi leži zdaj naš kraj. Domači pričakujejo zdaj še tega pisma. A je seveda vprašanje, če ga bodo italijanske pošte naslovile v Jugoslavijo. 17« december — dan sokolskega posta l>a se oddolži spominu na svojega Viteškega kralja Uedinitelja je Jugoslovensko Sokolstvo skienilo, da izvede široko zasnovano akcijo za socialni fond Viteškega kralja Aleksandra 1. Uedinitelja. Letošnji rojstni dan pokojnega Viteškega kralja Mu-čenika proslavi Sokolstvo s tiho zbranostjo, s premišljevanjem in poetom, da s to majhno žrtvijo simbolično dokaže, koliko ceni neprecenljivo žrtev Njega, ki nam je bil Oče. Gospodar in Kralj. Ker norimo lik Blagopokojnega kralja v svojem hvaležnem srcu, hočemo to ljubezen, ki smo jo izkazovali Njemu. prenesti na Njegovega sina in na tisoče onih. ki so potrebni naše pomoči, kakor je tudi naš pokojni Kralj Junak imel vedno odprte roke za bedne in potrebne. Iz navedenih razlogov je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije med drugim odredil: 1. Dan 17. december se proglasi za dan eokolskpTa posta; 2. dolžnost vseh pripadnikov Saveza SKJ bodi, da se na ta dan zadovolje s skromno in ceneno hrano, da bi na ta način prihranili pri izdatkih za njo; 3 od te dolžnosti se oprosčajo samo oni, ki se morajo po predpisih zdravnika držati strogo diete; 4- člani Sokola, ki imajo svoje družine, morajo ta post razširiti tudi na vse člane svoje družine. 5. izdatki za hrano se morajo na ta dan zmanjšati vsaj za polovico in ne sme biti prihranek pri deci in naraščaju manjši od enega dinarja, pri odraslih pa tri dinarje; pripadnikom čet v siromašnih krajih se zniža ta znesek za odrasle na en dinar, za mladino na 50 par: 0. prihranek mora vsak član v gotovini izročiti upravi svojega društva ali čete. kjer je včlanjen, ki bodo vpisale nabrane zneske v posebne pole; 7. od te dajatve so oproščeni oni pripadniki sokolske organizacije, ki zaradi brezposelnosti, bolezni ali bede dobivajo brezplačno hrano. Vsak tak primer pa mora uprava društva ali čete preiskati; 8. v - * ■ - . mtšm Vlom v sKccijansKi poštni urad Krško, 15. decembra V noči na soboto so neznani zlikovci izvršili dr/en vlom v poštni urad v Skocia-nu pri Krškem. Poštar je okrog 3. ure zjutraj čul, kako laja pes na dvorišču. V upravičeni slutnji, tla so kakšni nevabljeri gostje, jc vzel s seboj nabasano puško. V temi je videl, kako je šel nekdo mimo po cesti. Okrog 4. je vnovič slišal, kako laja pes. Ko jc ob 6. uri vstal, je videl, da je nekdo vlomil skozi okno v poštni urad. V uradnem prostoru jc bilo vse razmetano. Poštar je takoj pogrešil 120 Din gotovine in 3 pakete. Te so kmalu nato našli v skednju. V enem izmed njih je bilo 1 kg nogavic, v drugih dveh, ki ju ie vlomilec odprl, pa so bile mcdicinske knjige, vredne 7Zveza mest Jugoslavije je imela dne 9. t. m. svoj kongres, ki sem se ga udeležil kot zastopnik mariborskega mesta. Ta zveza se je ustanovila pred sedmimi leti kot udruženje mestnih občin, ki ima namen, da naša jugoslovenska mesta med seboj poveže, da ščiti njih interese in se briga za njihov napredek. Zveza mest sicer ni oficielna organizacija, njeno delo je pa vendar usmerjeno v cilju stanovskega in strokovnega udruževanja. Kakor je potrebno, da posamezniki, stanovi in posamezne stroke našega javnega življenja na skupnih posvetovanjih dajejo smernice svojemu staležu, tako je treba, da so tudi mesta združena v istem cilju. Najjasneje se je pokazala potreba in važnost take strokovne zveze mest, ko je bil v pripravah zakon o mestnih občinah. Zvezin poslovni odbor je v ponovnih predstavkah obrazložil vladi smernice, ki naj bi bile vodilne pri sestavi zakona, ki naj enotno uredi položaj in delokrog mest v Jugoslaviji. Tudi so našo Zvezo oficielno konzultirali pri sestavi zakona o mestnih občinah in je po posvetovanju poslovnega odbora z ministrom notranjih zadev odločilno vplivala na besedilo zakona, ki je brez-dvomno trdna podlaga za dober razvoj naših mestnih občin. Gotovo vas bo zanimalo tudi nekaj o poslovanju naše Zveze. Svoj sedež ima v Zagrebu. Vsakokratni predsednik Zveze ima svojo ekspozituro v Beogradu, ki jo vodi g. Slobodan ž. Vida-kovič. Ta ekspozitura je za naša mesta že mnogo koristnega dosegla in tudi za naš Maribor.« »Kateri so, gospod župan, komunalni problemi, ki so se obravnavali na kragu-jevfckem .parlamentu' naših mest?« >Materijal. ki se je obravnaval, je silno obsežen. Povedal vam bom glavne stvari, ki so bistvene važnosti. Že 9. decembra popoldne se je vršila seja Zvezme uprave, ki jo tvorijo člani poslovnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča. Na tej seji so se posamezne točke dnevnega reda glavne skupščine v podrobnostih pretresle. tako da je bil material za glavno skupščino dobro pripravljen. Glavna skupščina se je predvsem v globoko občuteni pieteti poklonila spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter manifestirala zvestobo in vdanost novemu vladarju kralju Petru n. Vsi komunalni problemi, ki so v ospred- ju aktualnosti, so ae nizali ▼ cfcMreesa poslovnem poročilu, ki do podrobnosti razlaga sodelovanje Zvezine uprave pri izdelavi zakona o mestnih občinah. V nadaljnjem se navaja predlog poslovnega odbora za izmenjavo in dopolnitev zakona o grad-bah in cestah. Oba ta zakona sta po zaslišanju mest potrebna dopolnitev, da ae omogoči gladek razvoj mest Tudi omenja poeflovno poročilo predstavke vladi glede samoupravnih financ. Zakon o mestnih občinah namreč določa, da se bo financiranje mestnih občin uredilo s posebnim zakonom. Tudi je poslovni odbor predložil vladi predstavko glede vsesplošne elektrifikacije, ki mora biti izvedena po enotnih vidikih. Poslovno poročilo * obširno bavi z mestnimi hranilnicami ter njihovim težkim položajem, v katerega so zašle zaradi obstoječe gospodarske in finančne krize. Razen tega navaja predstavke vladi, ki se nanašajo na občinske davSčine in njih pobiranje. občinske takse, takse na avtobusne karte, javna dela specialni posli posameznih občin. Važno je nadalje vedeti, da se poslovni odbor bavi s pripravo osnutka Statutov, ki jih določa zakon o mestih, ter uredb in pravilnikov, ki bodo po zakonu o mestih potrebni. To delo je zelo važno, ker bo le na ta način mogoče doseči, da bodo osnove delu v mestnih upravah temeljite in po enotnem vidiku izdelane. Na dnevnem redu je bila tudi sprememba zvezinega pravilnika in volitev zvezne uprave. Sklenilo se je na skupščini, da se sprememba pravilnika prepusti novi zvezini upravi in da se nova uprava, ki se vedi na tri leta, izvoli šele na prihodnji skupščini. Resolucije, ki jih je skupščina sprejela, pa obravnavajo vsa omenjena vitalna vprašanja naših mestnih občin. Skupščina je bila tudi mogočna manifestacija ne samo delovne volje naših mest, ampak tudi za kralja in državo ter narodno edinstvo, in je ponovno podčrtala svojo odločno voljo vseh naših mest, da z naporom vseh svojih sil služijo napredku In sreči Jugoslavije.« »Kakšni so, gospod župan, vtisi, ki ao se vam vtisnili o Kragujevcu T« sKragujevac je srce šumadije, prva zgodovinska prestolnica svobodne Srbije. Je približno tako velik kakor naš Maribor in je po vojni v silnem razmahu, napredku in modernizaciji. Omenim naj samo, da ima lepo moderno urejeno tržnico in da se po velikopoteznem načrtu gradi vodovod. V ponedeljek dne 10. t. m. smo se udeleženci korporativno poklonili spominu Viteškega kralja na njegovem grobu na Oplencu, Oplenac je postal prava božja pot. Povprečno pride semkaj vsak dan okoli 700 ljudi, da se poklonijo spominu Velikega kralja. Zveza mest je položila na grob svojega mučeniškega kralja srebrn venec z napisi vseh v Zvezi včlanjenih mest. Ko-memoracija, ki so jo oddajale naše radijske postaje, bo po svoji ganljivi veličastnosti ostala vsem v večnem in trajnem spominu.« Kdaj se znižajo prejemki državnih in samo- •1 vv upravnih namescencev Navodila finančnega ministra v izvajanju sklepa ministrskega sveta od 11. aprila Beograd. 14. decembra. A A. V svrb« pravilnega in enotnega izvajanja sklepa ministrskega sveta od 11- aprila, ki govori o znižanju prejemkov državnih nameščencev, državnih upokojencev in drugega osobja v služb' države, je finančni minister izdal tole navodilo. 1. Znižati je treba prejemke v vseh primerih. kadar mož in žena stanujeta v istem kraji? ne glede na to. ali službujeta v istem kraju ali ne. Kadar mož in žena službujeta v raznih krajih, a zaradi bližine teh krajev skupaj stanujeta oziroma vodita skupno gospodinjstvo v enem izmed teh dveh krajev, se ima torej izvršiti znižnnie po dotičnih določbah. Ako mož in žena stanujeta v raznih kraiih in eden izmed zakoncev prihaja k drugemu od časa do časa, ni razloga za znižan te. 2. Znižati je treba prejemke tudi tedaj, kadar mož in žena službuieta v raznih krajih. a stanujeta začasno skunaj. namreč, da vodita začasno skunno srospodinistvo v enem izmed teb kraiev. kakor n- nr. v času dopusta. bolerenskefa dopusta, rekonvnle-scence in počitnic. Glede na to. da se osebne dra^iniske doklade in vsi drugi preiem- za katere gre pri sklpoih ministrskega svefa. izplačujejo v določenih mespčnih zneskih in se 7-ato T7.t>rem<*nibe sredi niesecn ne morejo unoštevati. sp bodo nreiemki znižali samo tedaj, čp ie začasno stanovanje num-reč začasno stninno "nenodinistvo triialo da-1 'e kakor SO Hni. Zn;7ato pp prpipmki v tem primpru v dobi od prvpoa prihorfn'perji me-SPra od tistega rne«pra. ko sp ?p vršilo skun-no začasno "osoodintefvo. r»a do nrv^ga prihodnjega mespca m t;sfim mp^prem. ko se ie sV'">nn posnodinistvo prekinilo 3 Karlar mož in žena službo ieta v istem kraju aH fstamiipta oziroma vodita st-npno pos»>odinst«-o v kraju. čenrav služhuip- ta v razr"'^ kraiih 'n fx* -!:V, ik'"""!"''1 no do-TaVnnol-il! »loloSKoli nP p-avVo r.o ■>•"<■> «»rr>st o V tofc Primeri ce irnaio ?7nl nnnpln! nrp?pm tri 70 rloho M rvrvecra r-riViorln ierra mPS<"' 7a V* io TlPtln"1' r»ATVnaf Hentjurca redno odborovo sejo in nato širši sestanek. Seje se je udeležil tudi poslanec za slo-venjgraški srez, g. dr. Bogomil Vošnjak. Tajnik g. F. Fischer je obširno poročal o delu sreske organizacije od zadnje seje, nakar so se obravnavale razne aktualne zadeve organizacije. Obširna debata se je razvila o javnih delih. Posebno se je na-glašala potreba elektrifikacije Mislinjske doline in boljših železniških zvez Slovenj-gradca z Mariborom in Celjem, ker so obmejni srezi mnogo bol' izpostavljeni kritiki naših sosedov kot srezi kje v sredini države. Po odborovi seji je sledil širši sestanek, na katerem se je predsednik Šentjurc najprej v globoko občutenem govoru spomnil nenadomestljive izgube, ki je zadela ves jugoslovenski narod z mučeniško smrtjo Viteškega kralja Uedinitdja, nakar je podal kratek pregled nalog in smernic, po katerih se mora ravnati v sedanjem času vsaka politika, ako se hoče s pridom uveljavljati v življenju narodov in državah. Vsak današnji politični pokret mora obsegati pravilno pojmovanje interesov in potreb naroda in pravilno gledanje na dr- Danes češki velefilm Zlata Katarina Smeh. zabava, petje in ljubezen. Po gledališkem komadu »Trmoglava Katarina« ZVOČNI KINO IDEAL Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9.^4 Vstopnina: 4.50, 6.50 in 10.— Din. žavo. Tem dvem zahtevam pa popolnoma ustreza JNS, dočim nastajajo vse druge stranke iz drugih vidikov. Po predsednikovem govoru so sledila poročila o stanju občinskih in krajevnih organizacij. Iz njih je razvidno, da je treba v slovenjgraškem srezu še mnogo intenzivnega in požrtvovalnega dela. Zatem je narodni poslanec za slovenj-graški srez g. dr. Bogomil Vošnjak obširno poročal o naši zunanji politiki, o notranji politični situaciji in o gospodarski politiki, zlasti o finančnih vprašanjih. Zbo-rovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem g. poslanca. Predsednik Sentjurc je nato poročal o sklepih, ki so bili storieni na seji pred sestankom. Zborovalci so jih z odobravanjem vzeli na znanje. Gospod L Voj je predlagal, da naj se vendar nekaj ukrene proti previsokim prevozniškim tarifam državnih žcleznic. ker ima radi njih država samo škodo. Isto je tudi glede ležarinskih prostorov na kolodvorih, ki so vsled visokih najemnin skoro vsi prazni. Na predlog predsednika bo organizirala sreska organizacija o binkoštih potovanje slovenjgraškega sreza na grob pokojnega Viteškega kralja. Poklonitve se udeleži lahko vsakdo, tudi sosedni srezi. S pozivom na nesebično in smotreno delo za JNS in državo je zaključil predsednik lepo uspeli sestanek. • Istega dne popoldne je bil v Eichholzer-jevi gostilni kot zaključek obrtniškega tedna shod obrtnikov iz Slovenjgradca in okolice. Na vabilo obrtnikov sta se udeležila shoda tudi narodni poslanec g. dr. Vošnjak in predsednik sreske organizacije g. Sentjurc, ki je pozdravil obrtnike imenom sreske organizacije JNS ter jih zagotovil nedeljenih simpatij stranke, ki posveča vso skrb in brigo ravno težavam in tegobam obrtnikov. Narodni poslanec g. dr. Vošnjak Bogomil je obširno poročal o gospodarskem položaju v državi, ki je za obrtnike v mnogih ozirih res nevzdržen, a nikakor še ne obupen. S pametno gospodarsko politiko bi se v Jugoslaviji, ki je v resnici bogata država, dak) marsikaj zboljšati. Obrtništvo si mora iskati samopomoči v svojih organizacijah in zlasti zadrugah. Zborovalci so izvajanjem g. poslanca živahno pritrjevali. Po poročilu gospoda poslanca se je razvila živahna debata zlasti o davčni praksi. Predsednik Lobe je zključil shod z zahvalo vsem udeležencem, zlasti pa g. poslancu za njegovo zanimivo poročilo. Film ZKD Dane« ob 11. nri dnp. vesela opereta Valček ljubezni Lillan Harvey — Willy Fritsch Sreska skupščina JNS v Dravogradu Da se izpopolni vodstvo sres. odliora JNS za dravograjski srez s sedežem na Preva-ljah. je bila za preteklo nedeljo sklicana izredna sreska skupščina v Dravograd, ki jo je vodil podpredsednik g. Karel Sedej, rudniški uradnik in posestnik na Prevaljah. Poročilo g. Janka Gačnika o stanju stranke v srezu je prav razveseljivo. Kljub raznim nepovoljnim prilikam v sedanjih težkih časih, se je ohranila v srezu enotnost v stranki. Poslanec inž. Franjo Pahernik je podal daljše poročilo o politični situaciji in o delovanju JNS. Odločno je z dokumenti zavračal razne očitke o nedelavnosti vodilnih predstavnikov JNS v srezu. Za svoje poročilo je žel iskreno odobravanje navzočih delegatov. Soglasno je bil za predsednika izvoljen g. Karel Sedej, za podpredsednika Oroslav Vrhovnik, višji sodni oficial na Prevaljah. Ostali odbor tvorijo gg.: Ivan Temik. župan v Marenbergu; inž. Viktor Fettich, rudniški obratovodja v Žerjavu; Janko Gačnik, šolski upravitelj v Guštanju; Joško Pernuž, rudniški uradnik na Prevaljah; Ivan Kaf-fou, postajni načelnik na Prevaljah; inž. Franjo Pahernik. narodni poslanec in Peter M ra vijak, banovinski svetovalec, oba v Vuhredu. Po volitvi so delegati iznašali razne predloge in nasvete ter težnje socialnega, gospodarskega in nacionalnega značaja. Naj-živahnejšo debato je povzročilo vprašanje zisiguranja pokajnin delavcem upokojencem pri bratovskih skladnicah. zakon o mi- GfiOfctfJtA Vzpon dveh naših dijakov na švicarske vrhove Pot stoo zasledovali v snegu, tako da zaliti nismo mogli. Dereze smo si nadeli šele v drugi polovici poti. Prehitevali smo turiste, ki so imeli po 2 vodnika. Med potjo se mi je nenadoma utrgal motvoz na nahrtrtniku in vse se mi je iasulo. Hitro sem začel pobira/ti in ulovil skoro vse; samo kruh je adrčal daleč dol po ledeniku. Letel sem za njim in ga trudom a dohitel. Ko sem prišel nazaj do nahrbtnika. sta bila Egon im oni Nemec daleč pred menoj, šel sem sam dalje Večinoma se dviga pot le počasi. Imel sem časa motriti nezaledenelo skalovje ki se je v solnčnih žarkih rdečk as/t o svetlikalo. CM tod najbrž ime Monte-Rosa. Po sad/nji strmini na sedlo (okoli 4300 metrov) je speljana pot v serpentinah 0»d sedila dalje je strmina največja Tukaj snio počivali celo vsakih 10 korakov Po prvi strmini vodi pot čez skalovit greben nato pa čez zadnjo strmino na vrh. Pred vrhom ie treba košček poti plezati v popolnoma skalovitem terenu- V 5 in Pol urah smo bili na vrhu Monte-Rose (4638 m) Egon neka^ prej. ker ie od sedla šel eam naprei- seveda h'treje Na vrhu Je ravno toliko prostora da se lahko kakih 10 turistov vsede. Solnee le tako vročp pripekalo. da smo v nekai urah popolnoma počrneli. Po enournem počitku smo se spet vračali. Zda i smo se navezali na vrv, ker ie hoja navzdol nevarnejša. Kmalu smo bili zopet na sedlu, kjer smo srečali dve partiji, ki smo jih prehiteli sredi poti. ce prav so zapustili kočo dobro uro pred nami V teh dveh partijah sta bih »raven tudi dve ženski, ki sta ostali na sedlu, ker sta omagali, med ko so ostali sli na vrn Po triurni, razmeroma nenaporni hoji smo bili zopet v koči. Skuhali smo si fuho iz maggijevih kock. ee okrepčali, ob 4. uri pa šli nazaj v Zermatt. V eni uri ®nw pr«^ koračili ledenik. Med potjo smo srecavali cele trume turistov, ki so bili vsi namenjeni k »Cabane-Bethempe'-. Za ledenikom smo stopili na Riffelske-Alpe. Pot -odi mimo krasnega riffelskega jezera do hotela »RiffelaLp« Od tod smo udobno hodili skozi gozd do železnice, ki pelje na Gornjegrad nato pa ob železnici v Zermatt. Ob 7. zvečer smo bili zopet v Zermattu Tukaj smo se ločili. Z Egonom sva šla v hotel, kjer sva komat čakala, da se zopet pošteno najeva. Ilotelirka ee ni mogla dovolj naču-diti. da stojiva živa pred njo Mislila je namreč da sva bila na Matterhornu. in da sva ee midva smrtno ponesrečila. ker sta «e med naiino od*sotnostjo dva Italijana na Matterhornu ubila dva pa zmrznila- Rada bi bila sedai po dveh turah vsaj en dan počivala, toda. ker je bilo vedno lepo vreme. sva ca morala izkoristiti za najino nimalnih delavskih mezdah, preskrba brezposelnih z delom ter namestitev delavcev koroških dobrovoljcev in iskrenih rodoljubov v raznih podjetjih v Mežiški in Dravski dolini. Z obžalovanjem se je konstati-ralo. da odločujejo pri zaposlitvi delavcev ▼ nekaterih inozemskih podjetjih dokaj raa-lični vidiki. Izgovor, da se naj predvsem zaposlijo domačini dotične občine, kjer je podjetje, ne bi smel veljati z.lasti za koroške dobrovoljce. Na razgovor je prišlo tudi pereče vprašanje regulacije Meže, likvidnost denarnih zavodov ter omiljenje davkov obrtnikom. Za rešitev raznih kmetskih gospodarskih teženj bo deloval v okviru sreske organizacije poseben odbor. Optimistično razpoloženi so se po zaklju-čitvi skupščine razhajali deleeati t svojs obmejne postojanke. Bolj. kakor kdajkoli živi in še narašča povsod, zlasti pa ob meji jugoslovenska državna in nacionalna mis*4. Velika planina Najbližji in najlažje dostopni smučarski teren. Visoka planota valovitih oblik, se razteza v jugovzhodnem obrob** Kamniških Alp. Mogočen hrbet visi r orno in v dolino Kamniške Bistrice., dviga se čez Dol in Konja k osrednji rajdd vrhov nad Korošico. že v prvih početkih našega smučarstva jp hita obilno poseča-na. Prod kakimi petimi let.; so račeB smučarji najemati pastirske koče, predvsem zaraidi tesa, ker je bila stara planinska koča mnogo pretesna in ne p<». Dane« premiera! Najsenzacionalnejši film Amerike V carstvu gangsterjev Borba lopovov s policijo. Zakulisje N. J. policije ZVOČNI KINO DVOK Tel. 27-30 Predstave ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din sebn gotcljubna. Iz pr mit.v tih na^tir-b koč sc polag t m* nastale udobne v-šiee. Nobenih žrtev se niso strašili agih ni smučarji, da so si uredili prijetna ia topla bivališča za bele zimske dni. Zp1«j so se ušteli. Ko so ob prvem snegu prišli na Planino, so bile koče izropane, razbiti štedilniki in s sten potrsane izolacije. V nezavarovane koče je veter nanesel snega in V6e celo jesen trajajoče delo je bilo zaman. Preiskave s>o bile brezuspešne. Krivci so ostali neizslodeni in nadaljujejo svoje početje nemoteno do današnjih dni. tos so bile vlomljene skoro vse koče. Na Veliki Planini se niso strašili vlomiti tik oh planinski koči. škoda po vlomih po vzročena gre v težke tisočake, marsikdo je moral opustiti nadaljnje urejevanje koče, ker si ni mogel še enkrat nabaviti potrebne opreme in končno čemu bi jo nabavljal, da mu jo še enkrat pokradejo? Začelo se je krhati. Nekateri vztrajajo s težkimi žrtvami. Sklicani sestanek je pokazal popolno enodušnost, odločili so se, da sežejo po samopomoči. Ustanovljen bo klub najemnikov koč na Veliki Planini. V torek 1?. t. m. ob 8. zvečer bo ustanovni občni zbor v hoteln Metropol v Ljubljani. Vsi, ki imajo najete koče na Veliki, Mali in Gojški Planini naj se ga udeleže. VSAKA PAMETNA IN ODLIČNA DAMA uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Lschl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla - izplakovalno sol. (Isla Spiil-ral^. Dobiva se v vseh lekarnah, droge-jijaii in parfumerijah. — Za Jugoslavijo; Paracelsus k. d., Zagreb 3. poslednjo turo in cilj počitniškega izleta — Matterhorn. Matterhorn Naslednji dan (18. VIII.) *va na vse zeo-daj hitela na dvorišče srledat, kakšen i« Matterhorn. Bil je sicer bel. toda brez oblačka. Ko bi le še jutri bilo lepo vreme, eva vzdihovala. Z veseljem sva si spet oprtala težke nahrbtnike in zapustila Zermatt. S spoštovanjem sva se ozirala na velikana, ki je nama ponosno kazal svoje zasneženo boke. Pri zadnji okrepčevalnici sva spila kozarec mleka, nato pa korakala daije. Ob treh popoldne sva že bila pri Hornli-Hiitte. Egon je šel gledat vstop na Matterhorn, da bi lahko drugi dan že v temi odšla. jaz sem pa med tem časom skuhal čaj. Pozneje sta prišla v kočo dva mlada Nem«a brez vodnika, ki eta tudi nameravala iti na vrh. Zmenili smo se, da naskočimo skupaj. Zivečer eta se pojavila še Anglež io Kubanec, tako. da je bila družba v koči res pestra. Ko smo bili zbrani v koči. slišimo nenadoma slabotne klice. Hitimo ven gledat in vidimo sredi stene majhno hičko migliati- Ura je bila 9; vladala ie že trdna tema. Ujeli smo klice: »Siamo perduti< (Izgubljeni smo) nato še nekaj kratkih žvižgov in utihnilo je v steni. Naš oskrbnik koče in trije drugi eo hiteli z vrvmi na pomoč. Kakor smo pozneje zvedeli, eo te bili triie turisti, ki so šli prepozno na vrb. pa jih ie nazaj grede prehitela noč. K sreči so vpp tr rešili. Po tem razburljivem dogodku smo šli spat. (19. VIII.) Zjutraj smo bili že ob 4. pokonci. Skuhali smo si čaj-Nekai smo ga popili, drugo pa vzeli e boj. Ob 5. smo bili že na poti. Navezala SJUTKV« SL 289 Ne3dja, 16. XIX. 1931 Epilog bolgarski turnej! Glasbene Matice Za naša poročila o bolgarski turneji »Glasbene Matice« je bilo v domovini veliko zanimanje. Posebno pozornost prijateljev GM je vzbudil med drugim v poročilu iz Sofije stavek: »Glavno besedo pri razlagah in ogledih je imel seveda, kakor vedno, ravnatelj Mahkota, ki se je vedel kakor star Sofijec ter vodil zaupane mu Matičarje po sofijskih ulicah in jim smotreno in jasno tolmačil vse zanimivosti.« V nestrpni radovednosti so si prijatelji Matičarjev naročili iz Sofije radio-sliko o tem dogodku. Objavljamo to zanimivo sliko tem rajši, ker gre za najnovejši izum domačih bistroumnih umotvorcev. S kratkimi, vsakodnevnimi poročili o te koči h dogodkih, kakor so se z kinematografsko brzino razvijali na tej turneji, je poročevalec skušal podati medlo sliko o poteku turneje. Da bi se bila podala točna slika vseh dogodkov, epizod, nikoli pone-hajočega navdušenja, s katerim so bili vsepovsod Matičarji sprejeti in spremljani, nadalje srečno in vedno stopnjujoče se razpoloženje, v katerem so se nahajali Matičarji, in slednjič prekipevajoča in nadvse prisrčna gostoljubnost, ki so jo domačini izkazovali gostom, bi bila potrebna cela knjiga. Že iz teh beležnih slik in kratkih vtisov, ki so jih zabeležila naša poročila, je mogel vsakdo razvideti, da je Matična turneja po Bolgariji ne le zadela povsod na mehka, sprejemajoča srca, da je petje pevskega zbora Glasbene Matice povsod vzbudilo priznanje. najvišjo pohvalo in občudovanje, da se je nadalje udeležil sprejemov in koncertov ves javni svet do najvišjih funkcionarjev vojske, svečeništva in civilnih oblasti ne samo. nego čisto si>ontano najširše narodne plasti in kar je posebno vredno poudarka _ mladina, dijaštvo, — akademsko. srednješolsko in osnovnošolsko — obojega spola. Vsa ta mnogoštevilna mladina je odprla svoje mlade, vseh najboljših vtisov sposobne, mehke duše slovenskim pevcem in njih sladki slovenski in jugoslen-ski pesmi. Kakor Matičarjem, tako bodo ostali ti globoki vtisi nepozabni tudi v vseh bolgarskih dnšah. Na ta način je bila spletena sicer nevidna, a močna in dolgotrajna vez med Slovenci ob Triglavu preko Hrvatov in Srbov do vseh Bolgarov od zapadne obmejne točke Bolgarske do skrajne vzhodne locke ob Črnem morju. Od Triglava do Črnega morja jp od nekdaj odjeknilo v idealnih stremlje-nih pravih južnih Slovanov. Z Matično turnejo se je sedaj ta vez prvič konkretno vspostavila. od srca do srca. od duše do duše naroda. Ideja zbližan ia. čim tesnejšega zbližan ia vseh južnih Slovanov, je bila propagirana v vseh krogih. Naivišji službeni dostojanstveniki iz vojaških, duhovniških in civilnih krogov in funkcionarji bolgarsko-jngoslovenskih lig so povsod povdariali to ideio, ki jo je Matični zbor nosil očitno in /mngonosno na svoiem praporu. Matičnemu obi«kn horlo sledili tekom rasa še nadnlini obiski pri nas z bolgarske kulturne strani in v Bolgariii s strani naših jugoslovenskih kulturnih korporacij. Temelj kulturnemu mostu med južnimi Slovani ie postavljen, naj se sčasoma izgradi mogočna stavba tega mostu, ki bo potem oiačena še in dovršena z gospodarske in slednjič tudi politične strani. To je bila ideološka stran Matične turneie. A ravno tako pozitiven je bil tudi tehnično- organi-zaforični in predvsem umetniški potek turneje. Okroglo 3.500 kilometrov so prevozili Matičarji na tem svojem potu iz Ljubljane preko Zagreba in Beograda do jugoslovenske obmejne postaje Caribrod in potem preko bolgarske obmejne postnie Dragoma-na v Sofijo in nadalje v Plovdiv. Staro Zasoro, Trnovo, čez Šumen v Varno ob Cmem morju in na povratku nazaj čez Sofijo do meje in domov. Turneja je trajala točno 14 dni in 26 minut. Matičarji so odšli v torek 20. novembra ob 8. uri zvečer in se vrnili v torek 4. decembra ob 8.26 uri zvečer. V tem času so bili Matičarji na žejeznici vsega skupaj 89 ur, torej skoro štiri dni. V ostalih dobrih 10 dneh pa so priredili v Sofiji, Plovdivu, Stari Zagori, Trnovem, Varni, v Šumnu, Rušah in v Plevni na vsakem teh osmero krajev po en glavni večerni koncert in poleg tega v Plovdivu, Stari Zagori in v Plevni še po en mladinski koncert, torej vsega skupaj 11 koncertov v 10 dneh, vse ob razprodanih dvoranah. Razen tega pa so Matičarji nastopili še izven koncertov na raznih pomembnih in spominskih točkah s posameznimi pesmimi in žalostinkami. Tako so zapeli Gallusovo »Ave Mario« v mogočni in veličastni katedrali Aleksandra Nevske-ga v Sofiji in se niso mogli dovolj načuditi krasni akustiki in resonanci te impozantne grandiozne stavbe, isto pesem potem tudi v katoliški župni cerkvi v Sofiji, kjer jih je najljubeznivejše sprejel slovenski župnik pater Zorman. Pietetno so Matičarji počastili spomin padlih junakov iz rusko-turške osvobodilne vojne v mavzoleju v Plevni, kjer so pevci zapeli naši žalostinki >Vigred se povrne« in »Blagor mu« v tajinstveni kripti pod cerkvijo tako turobno in ginljivo, da ni ostalo nobeno oko brez solze. Ob zgodovinskem grobu predsednika revolucionarnega bolgarskega komiteja, pred par leti umrlega 80 letnega Zaimova, so Matičarji tudi počastili spomin tega velikega borca za bolgarsko osvobojenje z žalostinko »Blagor mu«, ob navzočnosti še živega podpredsednika tega komiteja starčka Popova, bivšega podžupana plevenskega. Ubogega starčka so od ginjenosti in ob težkih spominih na svoječasne težke boje pri žalostinki zalile solze, ki so se mu zopet vsule, ko je Matični zbor njemu v čast zapel takoj potem vedro pozdravno pesem. Vrhu tega je Matični mešani in moški zbor ponovno nastopil ob drugih prilikah, ob sprejemih, na banketih itd. I>a je šlo po želji domačinov v raznih krajih, bi bil moral zbor prirediti vsaj še dva do tri mladinske koncerte in ponoviti koncert v Sofiji, kar pa je bilo nemogoče, ker bi bilo to prekucnilo ves natančno osnovani potni načrt in bi se bila turneja podal'šala po času. Turnejski pevski zbor je štel 85 pevk iu pevcev, razne starosti, od še ne 20-letnika-(ce) do preko 70 letnika (-ce). Pa je vsa turneja potekla v najboljšem redu, brez incidentov, brez nesreče ali zgube, brez resne obolelosti. Zabeleženo je bilo edino nekaj glavo- in zobobolov, nekaj hipno os labelih želodcev in čudno — čudovito, malo JAVNA ZAHVALA Radostna dolžnost me veže, da se javno najiskreneje zahvalim tt. primariju ljubljanske bolnice gosp. dr. Božidarju Lavriču. S svojim velikim znanjem in spretno operacijo me je rešil hudega trpljenja. Enako toplo zahvalo izražam gg. asistentom za pomoč in čč. sestram za požrtvovalnost in prisrčno ljubeznivost. Ljubljana, 13. decembra 1934. 10852 Avgust Ogorevc. sva se na vrv, Egon prvi, jaz drugi, za nama pa Nemca. Bilo je popolnoma toplo ozračje, kar je tukaj nekaj nenavadnega. Ker je še bila tema. smo svetili z žarometom. Plezanje je razen par mest do Solvav-Hutte lahko; oprezen je treba biti edino na majhnih sjiežiščih. ki eo zjutraj popolnoma ledena, popoldne pa je sneg čisto mehak. Ko sva tako brezskrbno plezala, je pričelo nad nama nenadoma grmeti. Hitro ee skrijeva pod bližnjo skalo; debelo kamenje je letelo mimo naju. Ko se je spet vse umirilo, sva šla dalje. Na Matterbomu je treba posebno paziti na padajoče kamenje, kar navadno povzročajo neprevidni turisti. Koliko žrtev je že zahtevalo padajoče kamenje, o tem se lahko vsak prepriča na zermattekem pokopališču. Nevarna so tudi mesta, ki so prevlečena z ledeno plastjo, ker podnevi solnce stopi višje ležeča enežišča. Sicer so pa prijemi trdnejši, čim višje prideš. V 2 m pol urah sva bila pri Solvav-Hiitte (4000 m), kjer pa nisva počivala- Tista dva Nemca sta ze bila daleč za nama; ker sva hodila precej hitro sta se pridružila partiji, ki je sla za nama. Za So1vay-Hutte pride neka," težjih mest pri plezanju; zlasti veha to za veliko snežišče. ki se mi zdi najnevarner še mesto. Strmina je zelo velika m ce bi tam komu spodrsnilo, je gotovo izgubljen, če si ne zna pravočasno pomagati e cepinom Cez to snežišče je bila nekoč napeta vrv. seda i so še ostali samo železni drogovi. Kmalu za tem snežiščem sva pnšla do vrvi. ki ie v presledkih napeta skoraj do vrha. Plezanie z vrvjo in e težko opremo v vi m ni nad 4100 m je seveda zelo naporno. Kljub temu sva bila v 4 in pol urah na vrhu; hodila sva brez počitka. Rabila nisva niti derea. Vrh je bil popolnoma zasnežen. Je precej dolg, širok pa. da se komaj dva izogneta. Popila sva čaj, ki sva ga imela s seboj, in nekaj pojedla. Ni ravno prijeten pogled z vrha navzdol; na katero stran se ozreš, povsod ti grozijo neskončni prepadi. Ko sva ee vračala, sva si naivezala dereze, ker je hoja navzdol mnogo nevarnejša in neprijetnejša. Po vrvi je šk) hitro dol, ker sva se kar spuščala. Za snežiščem sva si dereze zopet snela. Ko sva prišla nazaj do SolvTav-Hutte, je bila polna turistov, ki eo šli šele gor. Solnce je pripekalo, da 60 čez 6teno tekli celi potočki. Ob pol 2. sva bila zopet v Homli koči. Pred hotelom je cel trop letovišča,rjev sledil z daljnogledom plezajočim partijam. Midva se nisva dolgo mudila v koči. Pospravila sva 6voje 6tvari in hitela v Zermatt. kamor eva prišla v treh urah, seveda precej izmučena. Tako sva erečno in brez vodnika izvedla ves načrt, ki eva ga bila pred 10 meseci začela snovati. S čutom utešenega zadovoljstva pa se je začelo oglašati domotožje. Še tisti večer 6va plačala v hotelu račun, ki je znašal za trikratno prenočišče in tridnevno delno oskrbo 55 frankov, po naše 850 Din. Naslednje jutro 6va s prvim vlakom zapustila Zermatt in se čez Milan. Bolcan in Celovec vrnila v ljubo domovino. Od Preval j naprej proti Mariboru sva ee nekaj časa imenitno zabava.la na stroške nekega potnika, ki nama je skušal dopovedati, da mora biti med Dravogradom in Osjekom 3000 m višinske razlike, ker 6icer Drava ne bi mogla tako daleg tegi... I. M. (Maribor) hripavosti, ko je vendar zbor bil izpostavljen jakemu menjavanju temperature, prepihom, ko se je enkrat pekel v močno zakurjenih vagonih in iz njih izstopal brez prehoda na hladen zrak in celo ponovno pel na postajah pozdravne himne. Zdravniška služba, ki jo je z veliko vnemo in vestno oskrboval mladi zdravnik in član zbora, dr. Miroslav Hribar, je takoj od vsega početka zajezila preventivno vsako hujšo obolelost. Da bi pa udeleženci turneje občutili subjektivno utrujenost, ki je objektivno deloma sicer zajemala posameznike, ni bilo časa, kajti od hipa do hipa se je menjalo prizorišče, so se vrstili dogodki, so bili zaporedoma člani zbora zajeti v vrtinec sprejemov, nastopov, v valove navdušenja, vedno nove slike so se kinematografsko vrstile, in v središču teh prizorov so bili vseskozi Matičarji. Zato ni bilo ne možnosti ne časa, da bi kdo občutil utrujenost, tudi če mu je event. neopaženo lezla v kosti in mišice. Šopki, krizanteme, cvetlice, darila... Posebno poglavje v turneji so igrale cvetljice. Bolgari nimajo navade poklanjati pevcem vencev, nego krasne šopke svojih bujnih krizantem in vrtnic. V Sofiji na koncertu je bilo poklonjenih zboru sicer par pozlačenih vencev, drugod pa: šopki, šopki in šopki. Povsod so deputacije raznih krajev prihajale po ure vožnje nasproti gostom in jim prinašale šopke, za dirigenta, za predsednika, za Adamiča, ob {»zdravih na kolodvorih je povs°d deževalo cvetlic in zopet šopek za šopkom, na koncertih »o poslušalci obmetavali zbor s cvetlicami in zopet so jim zastopniki raznih korporacij poklanjali dva, tri, štiri in več šopkov. Mnogokdaj so pevke kar ječale pod težo šopkov, ki so jih nosile. Da hi prešeli in zbrali vse šopke, ki jih je Matični zbor prejel na turneji, bi znašalo število mnogo nad sto, vsi grandioznega formata. Znano je, da so Bolgari spretni in mojstrski vrtnarji. Krizanteme gojijo čisto na svoj način, tako da postanejo cvetke ogromne in dosežejo velikosti otroške, celo odrasle glave. Naravno je, da so bili potemtakem tudi vsi šopki ogromnega formata. Oba vagona z Matičarji sta bila ves čas vožnje spremenjena v nekak cvetličnjak, škoda da so cvetlice v vzdušnem ozračju zakurjenih vagonov tako kmalu ovenele. Poleg šopkov pa so bila Matičarjem poklonjena tudi druga vrednostna darila in spomini, krasna oljnata slika, narodne gusle, frule (»kavak) albumi, zbirke pesmi, itd. Še malo potrpljenja! FLORIDA Vas bo kmalu razveseljevala. Ob desetletnici Sokolskega doma v Hrastniku Hrastnik, 15. decembra-20. t. m. poteče 10 let od otvoritve takratnega Narodnega in današnjega Sokolskega doma v Hrastniku. Sokol proslavi jubilej to nedeljo s slavnoetno akademijo. Ob jubileju Sokolskega doma, ki je bil v teh letih središče narodnega življenja v Hrastniku, nam narekuje dolžnost, da ee spomnimo bratov, ki so naš dom tako rekoč ustvarili. ^htez/podatek v dzAnfiimenih * Zato, ker ta podatek pore množino svetlobe. ^OLkaj žudi podaJe/c & laa&ih ? Zato, ker podatek ▼ wattih pove, koliko toka porabi žarnica. Ve&/ca cp5poda&iDst zahteva veliko svetlobno množino, a majhno porabo toka. Nova označba Vam že ▼ naprej jasno priča, da Vam nove TUNGSRAM D žarnice, katerih nitka je zvita v dvojno vijačnico, nudijo več svetlobe za manj denarja. ŽARNICE TUNGSRAMD nitka ▼ dvojni vijačnici - svetlobna množina y dekalumenih di ves odbor in članstvo učlanjenih društev, ki je z veliko }>ožrtvovalnostjo delalo, bodi že z nabiralno akcijo, ali pa s kulukom. Veliko je število darovalcev, ki eo k zgradbi prispevali na razne načine. Ilraetniška industrija, ki je darovala mnogo raznega potrebnega materiala, okoliški posestniki pa so mnogo pripomogli z darovanjem lesa in brezplačnimi vožnjami. Leta najhujših skrbi so minula. Sokol kraljevine Jugoslavije je prevzel Narodni dom in ga ob navdušenju članstva prekrstil v Sokolski dom. toda kljub temu služi še vedno kot zatočišče vseh društev, ki najdejo pod njegovo gostoljubno etreho lepo dvorano, oder. telovadnico itd. Sokol je pred letom prenovil dvorano e pomočjo pri- spevkov, ki so jih zbrale v ta namen narodne dame, nabavil pa si je tudi zvočno aparaturo za kino. Dom še sicer ni izven dolgov, ali z vztrajnim sokolskim delom bodo tudi te težkoče premagane in naša sokolska trdnjava bo služila prvenstveno jedru Sokolstva, telovadbi. F. 1/ II 1 > 1 " SfST^ —Te Otiofertao o4 Ifoistersfva socialne politike in ncrodfi«90 zinvU# S. Uur. Z& od 13. U. 1932, Razpošiljanje knjig Vodnikove družbe Kakor nam poročajo iz pisarne Vodnikove družbe, so te dni zapustile pisarno prve pošiljke letošnjih knjig. Ekspedicija je v polnem teku. Umljivo je, da bo pisarna skušala že zaradi letošnje neljube zamude čim bolj pospešiti razpošiljanje, vendar so tudi najboljši volji dane neke meje. Iz umljivih razlogov so najprej od-premili knjige naioddaljene.išim članom — v Ameriko. Nato so prišli na vrsto ustanovni člani. V ponedeljek, 17. t. m. in v torek. 18. t. m. naj se zglase v družbeni pisarni poverjeniki iz Ljubljane in okolice. Takisto lahko dobe knjige člani, ki so se priglasili neposredno v pisarni. Med tem se bo pospešeno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi nadaljevala ekspedicija po srezih. Letos je prva na vrsti bivša ljubljanska oblast, kakor je bila lani mariborska. Pred božičem bodo gotovo odpravljeni vsi okraji bivše ljubljanske oblasti. Clanj iz bivše mariborske oblasti naj blagovolijo malo potrpeti: med božičem in Novim letom prejmejo knjige tudi vsi njihovi poverjeniki Ponekod se bo ekspedicija zakasnila za nekaj dni, in sicer samo zaradi vezanih izvodov, kajti vezava "zahteva več časa. Ker ne kaže, da bi za člane, ki so naročili vezane knjige, ekspedira-li knjižni dar posebej, ie potrebno malo potrpljenja. Poverjeniki z dežele, ki so sporočili družbini pisarni, da bi hoteli sami dvigniti knjige, naj počakajo toliko časa. da dobe obvestilo. Za nekoliko potrpežljivosti bodo letos člani nagrajeni z obilnejšimi in izredno zanimivimi knjigami, ki jim prednjači Vlad. Levstika roman »Dejanje«. Dva spomina na Viteškega kralja Br. Lojze Hofbauer Leta 1910. je začel zbirati prispevke za gradnjo doma učitelj br. Miloš R o š, takratni starosta; nabral je za tiste čase veliko vsoto 8000 K. Zanimivo je, da je br. Roš zbiral z bloki v vseh slovanskih jezikih. To je bil prvi temelj, zato gre prva zahvala požrtvovalnemu bratu Rošu. Med vojno je seveda bila akcija ustavljena, premoženje Sokola zaplenjeno, toda nabrana vsota je ostala skrita. Po vojni se je nabiralna akcija nadaljevala. Vodil jo je v glavnem od leta 1918. do 1931. brat Lojze Hofbauer, ki je bil prvo leto poslovodeči podstarosta, potem pa starosta vse do leta 1929. Prvotno je imel Sokol svoj stavbeni odsek, ki se ie pa pDo vidjenja!« Devet mesecev pozneje je Nj. Vis. obiskal Slovence. Morala sva priti k sprejemu v Ljubljano. Poklicalo naju je kratko sporočilo: »Pridita!« Prišla sva iz Postojne čez mejo, po stezah, ki sva jih le midva poznala. Hitro sva oblekla sokolske kroje in hitela v sedanjo bansko palačo. Sprejem zastopnikov iz zasedenega ozemlja! Med drugimi v polkrogu stojiva »mirno!«. Zdajci vstopi Nj. Vis. regent, v spremstvu tedanjega ministra dr. Korošca, ki je kot domačin predstavljal regentu posameznike. Prvega v polkrogu, sedanjega senatorja dr. Gregorina, je regent že poznal, podal mu je roko v pozdrav-S eolznimi očmi in srcem polnim pobožne ganjenosti, da pozdravlja svojega prvega, pravega vladarja, ni mogel dr. Gregorin končati svojega nagovora. Vladar pa mu je stisnil roko in mu rekel: »Ja sam Vam samo brat!« Vsem navzočim eo se oči zaeolzile-Sprejel je v pozdrav šopek rož, ki so zrast-le na kraških tleh. Slednjič je prišel tudi do mene. Dr. Korošec ni več predstavljal: • •.sokolski kroji! Vladar me pogleda in pravi: »Zar niste bili prošle godine kod mene u Beogradu?« Ko pritrdim, nadaljuje: »Čekajte. bilo je« zamieli se ... »u oktobru — jeli?« Domal? me je epravil v zadrego-»Da. v oktobru, Visočanstvo!« — »Kako ste došli ovamo? Kako Vam majka? Kako živite? Kako narodni rad?« Vse polno vprašanj. komaj sem odgovarjal. Spet mi je naročil pozdrave za mater in poželel erečno pot: »I ostanite junaci moji!« Konec sprejema in jaz som stal še na mestu tako, da so me morali opozoriti, naj grem, kaj še čakam! Ni mi šlo v glavo, da imamo vladarja 6 takim spominom. Po celih devetih mesecih je spoznal človeka, ki je bi] le kratek čas pred Njim! Vkljub tolikim ekrbem in težkim vladarskim poslom, vkljub tolikim obrazom, ki jih je videl sleherni dan! — Kaj vse smo iz,Služ-benem listu dravske banovine«. 4VOCN1 KINO »SOKOLSKI DOM« V 6I6K1. — Telefon 33-87 Razkošna glasbena opereta Kralja valčka Boj med Lannerjem in Straussom za najboljši valček V glavnih vlogah: Renate Miiller, Willy Fritsch, Paul Horbiger, Rosy Rarsony V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik PRIDE! Češka opereta! MATA RATABPfA « |Z jugoslovanskih rotarsklh fclubev, V nedeljo so bile rot&rskemu klubu v Zemunu na slovesen način izročene listine o njegovem sprejemu v svetovno rotarsko organizacijo (Rotarv International). Msti-ue je v jmea« vrhovnega vodstva, ki ip»a evej^Bedei v Ghaeasru, izr©£jj Bavetmi kln-bu predsednik jugoslovenskih klubov g. dr. Vilje© Krejč-i- ZeiftUUfski klub je 18. v naši državi, njegova zaporedna številka v internacionalni rotarski organipaeiji pa je 3677. Rotarskj klubi so dan^s razširjeni po vseh piviliziranih državah na svetu in štejejo 153.500 članov, čeprav noben klub ne more imeti nad 60 članov in ne 6meta niti dva člana pripadati istemu poklicu. Steznika se ne sme čutiti, a lepota naj opozarja nase. Naročite ga pri I- Salaj. Ljubljana, Aleksandrova cesta *tev. %i% ♦ i? vrst državnih upokojencev smo prejeli pritožbe, da neredno dobivajo pokojnino. Nekateri upokojenci dobivajo pokojnine} redno prvega, drugi, med tepi? pmogi kronski upokojenci, pa redno sredi meseca ali pa še pozneje. Upokojenci prosijo finančno direkcijo, da bi vsaj kronskim upokojencem prej nakazalovala pokojnino in zadevo tako uredila, da bi upokojenci, ki prvi mesec dobijo pokojnine prej, drugi mesee prejeli pozneje in obratno. • Poroka. Gdč. Miliea Vraničeva, rojena Ostrovška, in dr. Ivo Vranic sta se poročila. Zagreb, 15. decembra 1934. Za božična darila Vam nudi ♦ Nesebiien svetovalec v najrazličnejših gospodarskih vprRŠftajih je Trgovsk! koledar. A. j i se sppzfiate v novi davčni osnovi: Najemnina? nastavljenec? Kako je s tvoja bedečnestjo? Trgovski fcpjodar Vas igvešpa in Vam svetuje. Naročite si ga nemudno pri Trgovskem društvu »Merkur« v Ljubljani. ♦ Požar v Mirni peči. V noči od 13. na 14. okrog 1, ure je nastal ogenj v hiši g Ludvika Stariča, znanega dirkača, »letečega Kranjca«, hivajočega ta pas y Tržiču-Ogenj je upepelii hišo in hlev. Starič trpi občutno škodo. Vpel se je tudi hlev posestnike in trgoyke g. Alojzije Hude. Le spretnosti gasilcev se je zahvaliti, da so požar v kratkem času' lokalizirali. ♦ Skrivnostne smrti je umrla v Jurov-cih, občina Pobrežje, posestnica Gabrovep Marija. Da se smrt pojasni, je ptujsko sodišče odredilo obdukcijo trupla v mrtr vašnici pri Sv, Vidu pri Ptuju, Sodna komisija je ugotovila, da je pokojna umrla na zastrupljanju krvi zaradi splava- Truplo je bilo pppoluoma črno in pokojnice ni bijo moč ^poznati. Pokopana je bila na pokopališču pri Sv. Vidu, <2>q tofoie opoidan oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pFanje in gvetlolikanje perila izgotovi zanesljivo do Božiča TOVARNA JOS. REICH »M»M»UMMHMMMfmMtM*«*»»HM«M * Najlepši božični dar msd odraslimi jc nedvomno dobra knjjg^. Med knjigami pa je gptpvo ena izmed najprimernejših v to evrhp Voss.ov roman »Dva človeka«, sloveče književno delo, ki je iz nemškega originala prevedeno že v številne jezike. Ko je ta roman pred }eti izšel, so se čit&telji ja zlasti tudi čitateljiee kar trgali zanj po nemških knjižnicah Zato je razumljivo, da J« doslej v nemščini izšel v naklad* 700.000 izvodov. Slovenski prevod je odličen jn gladekr Kot sloveče književno delo ne sme ta roman manjkati v nobfni javni ali zasebni knjižnici. Knjiga na finem papirju tiskana iP vezana v celo platno stane 50 Din, enako vezana, tiskana na pejšem papirju 34 Din in broširana £4 Din. Pilite po položnice. Ko prejme založba d*-i?3r» takoj odppšlje knjigo. Naročila sprejema iz prijaznosti qredništvo »Domovine« Ljubljana, Knafljeya ulica §. t Kaj je dekalumen. Ysakdo ve, kaj Je meter, ker se je to naučil že v šoH; Pozneje spozna pri plačevanji) računov za porabljeno električno energijo, da je watt mera za električni učinek. Nasprotno pa bo le malokomu znano, kaj je »lumen« in »dekalumen«. Doslej se je presojala kakovost žarnice napačno M podlagi porabe učinka v wfittib, medtem kp odjemalca no zanima samo porabljeni električni učinek, marveč v prvi vrsti svetlobna množina, |i jo žarnica oddaja. EJnota svetlobne množine je Jujnen- pekalumen Je večja enota svetlobne ninošine in je enaka 10 lumeuov. Nove žarnice Tungsram D dajejo do 20?? več svetlobe, kar omogoča važen izum nitke, zvite v dvojni vjJačnici. Na tp način pridobljena večja nipožina sretlobe in povečana gospodarnost se moreta zaznati že Ba prvi pogled, ker na žarnici al samo pogrošni učinek, marveč podatek o 6-vetlobni množini v mednarodnih dekalumepih obenem ? navedbo poFabe učinka v wattih Vsakdo se inpre tedaj že vnaprej prepričati ne pai»P P tem, kol'51 učinek porabi žarpipa, marveč tudj p tem. koliko svetlobe izžareva, kupovati je treba tedaj s^bio pne žarnice, na katerih je podana svetlobna množina v mednarodnih dekalumenih. ker le ta podatpk dopušča presojati boljšo kakovost ii) gospodarnost žarnice. * Pejem v Kost^pjevjci pa Krki bo namesto v ponedeljek v torek IS. t. m. « Ciril Metpd»vp rs*gje<|BW*e l* daN f trafikah trgovinah in pisarni CMD, Bee-ttoovnorva ulica 2. * Redno uživanje Radenske je u Vaie zdravje nujno potrebno. * Tovarna Jos. Reich sprejema mejiko in škrrrfiljenn perilo v najlepši) izdelavo. * Pometamo? Vse b!at?P Janskeg^ letfi in kar ni več moderno, ho^em prodati sa beži žn ico, in siner aa vsako ceno. samo da pride iz treovine. Stermerki, Celje. Pri ljudeh, ki se potrti, preutrujeni, ja delo nezmožni, do vzroji napavna »Franz Josefova« g renči ca prosto kroženje krvi ip peveeft duševpo delovno sposobnost. Jod Hrt krvne tile, irauijia tlak krvi, redči in Čisti kri, uravnava izmeno hormonov la krvL tfladensGa vsebuje jod v najprimernejši količini. Jod najboljše deluje v malih količinah ta takšna primerna količina joda se nahaja prav v RADENSKI! Razen joda Ima RADENSKA še ogromno količino drugih zdravilnih sestavin za srce, ledvice, seč, žolč, hormone in živce. Zato je RADENSKA tako dobra, pitna in zdrava! h Ljubljane u-^- Ljudska univerza. Peto javno predavanje, ki bo zadnje v tem semestru, bo izjemoma v torek 1Š. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske > bor niče. Predaval bo univ. prof. g. dr, Spektorski Bvgen: O moderni državi. Tem$ je aktualna za vsa? kogar. Vstop pFpst. U— Učiteljsko zborovanje. Po polletnem premoru so se zbrali učitejji člani JUU iz litijskega okraja včeraj k občnemu zboru pri Mikliču. predsednik Župančič iz Litije je v žalnem govoru poveličeval Viteškega kralja Lepo je prikazal potovapje učiteljstva na Oplenac s prisego slovenske mladine podpredsednik g. Veber iz žalne. Članstvo se je nato podpisalo na spominski listini. Pe žalnem prenosu se je zborovanje nadaljevalo, izčrpno situacijsko poročilo je podal predsednik g. župapčič. tajniško g. Adamič, blagajniško pa g. Kogriva, oba iz Zagorja. To zborovanje je bilo obenem društveni gospodarski dan. O učiteljskih gospodarskih ustanovah je popočal g Ve-= ber, o Domu učiteljic, to ie zadrugi, ki bo zborovala v božičnih počitnicah v Ljubljani, pa ga. šol. upraviteljica Kovičeva iz Jevnjce. Predsednik nadzornega odbora g. po globoko znižanih cenah g Vinko Okorn i? Višnje gore je podal izčrpno poročilo o reviziji odborovega. tajniškega in blagajniškega poslovanja. Predlagal je absoJutorij s pohvalo, kar je skupščina tudi sprejela. Pri volitvah je bila predložena le ena lista s predsednikom g. Župančičem, v odbor pa so prišli povečini dosedanji odborniki. Zbor se je dotaknil mnogih perečih stanovskih zadev; počaščen je bil spomin dveh pokojnih učiteljev, ki sta delovala svoj čas v litijskem srezu. in sicer Zajca s Trebnjega in šifrerja iz Radovljice. Vsa skupščina je izrekla zahvalo navzočemu nadzorniku g. Bezeljaku, ki ni učiteljstvu samo pravičen %ef, temveč tudi naklonjen prijatelj. ZKD, v kateri je včlanjeno vse učiteljstvo našega sreza, se bo naprosilo za organiziranje poučnih predavanj v vsem srezu. da se dvigne kulturno stanje našega podeželja. Prihodnje zborovanje ho posvečeno vprašanju smučarskega pokreta v našem srezu. Takrat bo zbor na Polževem, kjer bodo predavanja s praktičnimi vežbami na teFenu. nistrstvu dokazovan, da taktna bojazen ni upravičena. Značilno je namreč, da po podatkih OUZD mezde v zadnjem čaeu sicer padajo, zato pa rwe število delavcev, tako da je tudi končna vsota zavarovane mezde narasla. V tem dejstvu 6e gotovo javlja tudi učinek gospodarstva z hednoetnim fondom. Ministrstvo je ode> brilo, da se proračun DZ zniža samo za 106.000 Din. u^, I>QtoB<ij-ski večer priredi Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okrai za svoie čJaaatvo in vpeljane goste v sredo 19. t. m. ob 20 v salonu gostilne Birk. Borštnikov trg št. 2, o gospodarskih vprašanjih dvorskega okraia Svojo udeležbo so obljubili predsednik občine g. dr. Din*ko Puc, gradbeni referent mestnega sveta inž. Ladislav Beve, finančni referent mestnega sveta Ivan Tavčar in drugi. Članstvo vljudno vabljeno. u?— Vse nacionalno ženstvo brez razlike stanu je vahljeno. da se udeleži sestanka za ustanovitev sekcije: Jueroslovenska mati« jutri, v ponedeljek oh poM2. v mestni posvetovalnici na magistratu! čuvajmo Jugoslavijo! — Franja Tavčarjeva. I raznega manufakturne-ga blaga kot ostankov veletrgovina 1. €. Maver u— Pogreb pok, g. Metoda Brezigarja bo danes ob 15. iz kapelice na pokopališču pri Sv. Križu. u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana prosi člane, da se udeleže pogreba umrlega zaslužnega tovariša inž. Vinka Strgarja, rudarskega glavarja v pokoju. Pokojnik je bil soustanovitelj udruženja in prvi predsednik ljubljanske sekcije, ki bo ob posebni priliki počastila njegov spomin. Pogreb bo danes ob 16. izpred hiše žalosti. Gradišče Sa. POZOR! POZOR! Veselo božično iznenadenje čaka malčke in odrasle danes 16. t. m. ob 17. uri popoldne pri tvrdki F. M. SCHMITT Ljubljana Pridite Pred škofijo 2. Pridite v L,ingarjevo 4. Udeleženci pokionitve na Oplencu! Zbirališče vseh udeležencev danes ob 17.30 pred Mikličem. Kdor pride kasneje, ne more priti več v poštev. u— Božičnica mestne občine bo letos gtogatejša, Pomožna akcija, ki jo je izvedla mestna občina, je toliko dobro uspela, da ho letos za božič obdarovanih veliko Večje število otrok kakor lani. Medtem ko lani prejelo darila samo 380 otrok, jih letos 450. Seveda pa tudi ta številka KAŠELJ IN HRIPAVOST ublažijo PINOMENTOLsladkortk*. sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar olajšajo izločevanje sluzi ter desinficirajo usta in grlp. 285 PINOMENTOL »a vi tek Din S.—. Apoteka Mr. L, Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg štev. 12. spričo velike siromaščine v Ljubljani nikakor ni razkošna in bo tudi letos ostalo veliko potrebnih brez veselega božiča. Božičnica se bo vršila v nedeljo 23. decembra popoldne v veliki unionski dvorani z lepo otroško igro in z nagovorom predsednika mestne občine dr. Puca. Prireditev oddajala tudi naša radijska postaja. Hr-r Znižanje proračuna Delavske zbornice« Kakor smo pred tedni zabeležili, je ministrstvo za socialao politiko iz razlogov, da bodo delavski prispevki za DZ zavoljo krize letos padli, odredilo, da morajo vse zbornice znižati svoje proračune ?a 30%. Proračun ljubljanske zbornice znaša pkrog 1,700.000 Din in bi ga morali znižat' okrog 850.806, kar bi težko ogrozilo njeno Zastopniki paše zbornice so ml- Otvoritev NOVE KRČME V LJUBLJANI, AI^EKSANDROVA CESTA STEV. 5 Najcenejša pristna vina. kakor tudi okusna jedila. Lokal odprt vsak| dan do M. ura. — Se priporoča KROKAR. u— V pravoslavni kapeli bo jutri ob 10. zadušnica in pomen za pokojnim kraljem inučemkum- u— JNS za Krakovo-Trnovo priredi danes od 10. dop. do 10. zvečer pri g. Kavčiču na Prulah kegljanje na dobitke v prid revni mladini. u— Akademski pevski zbor. Danes ob 15. bo na univerzi nujna vaja zaradi pogreba rudarskega svetnika inž. Stergarja. Udeležba strogo obvezna! u— Zahvala. Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani se vsem mnogobrojnim pleme-pitim dobrotnikom in pFijateljem za velikodušno radodarnost, ki je pripomogla, da je bilo obdarovanih nad 500 bednih otrok in revnih družin, najtopleje zahvaljuje! V imenu vseh obomovini« nekaj nenavadnega v izražanju domovinskih čustev, pravo stvarno navdušenje in poveličanje domovine. Te klene pesnikove besede je naš priznani skladatelj profesor Vasilij Mirk prelil s poudarkom v krepke skladne melodije in nam ustvaril mogočno, svečano priložnostno skladbo. Nič več in nič manj ni hotel s to svojo skladbo, ki je nastala leta 192S. in ki se bo na spominskem koncertu Glasbene Matice izvajala prvič v Mariboru. Kakor ni v besedilu nikake konvencijonal-nosti, tako je tudi v skladbi ne najdemo. Tudi Mirk je v »Domovini« krenil od starega načina komponiranja domovinskih pesmi, vendar ni premoderen. Skratka, podčrtal je močna mesta globoko občutenih pesnikovih stihov in nam sestavil v glasbi nov izrazen način za domovinska čustva, kakršnega doslej nismo imeli. Zanimanje, ki vlada za izvajanje tega dela, je zato upravičeno veliko. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da so vstopnice za koncert Glasbene Matice v prodaji vnaprej samo v trgovinah ge. Zlate Brišnik in gosp. Hoferja. PrOsimo, naj si jih vsakdo preskrbi že v prodaji vnaprej, da bo mogoče pravočasno zasesti prostore, ker se začne izvajanje točno ob 20- a— Tajaa seja. V petkova tajni seji mestnega sveta so se napravili sledeči sklepi vz področja obrtnih dovoljenj: Henriku Lakoši se dovoli premestitev gostilne iz Vetrinj-ske ulice na Glavni trg 3, Mariji Kmetec otvoritev gostilne na Tvorniški cesti 30., Mateju Mileti otvoritev gostilne v Cvetlični 11, Antonu Potočniku se dovoli obrt izvoščka, Josipu Povodniku obrt hotela in restavracije v Jurčičevi 7, Ani Rozman premestitev gostilne iz Tvorniške ceste na Glavni trg 5, Pavli Ulbl obrt buf-feja v Rajčevi ulici 13, Juriju Zidanšku premestitev trgovine s starinami iz Ruške ceste na Koroško cesto 3. a— Novi mestni proračun za 1. 1935-36 je razpoložen na vpogled občinstvu v času od 17. do 21. t_ m. v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. V istem roku je tudi vlagati pismene pripombe k proračunu. a— Torišče plemenitih src je mariborsko žensko društvo. Predvčerajšnjim je j imelo svoj redni občni zbor v Ljudski univerzi, ki ga je otvorila in vodila vneta predsednica ga. Marija Maistrova. V središču pozornosti je bilo izčrpno poročilo tajnice ge. dr. Ivanke Lipoldove. Društvo vzdržuje Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju, podpira revne rodbine in vrši veliko socialno delo s tem, da nudi potom odseka za pospeševanje domače obrti zaslužek siromašnim ženam in dekletom. Nfl raznih podporah je društvo razdelilo 14.000 Din, v humanitarne namene se je zbralo 73.736 Din. Tudi se je propagirala domača obrt ter so se prirejala predavanja o raznih perečih ženskih problemih. Osnoval se je nadalje kulturni odsek, ki bo prirejal sestanke. Izvolil se je v glavnem dosedanji odbor z go. Maistrovo na čelu. Občni zbor, ki je nudil impozantno sliko tihega in uspešnega delovanja, se je zaključil s pro-gramatičnim predavanjem ge. Milice Ostru-škove o vojni in delu proti vojni. a_ Iz magistratne službe. Napredovali so v magistra tni službi v smislu sklepa na zadnji seji mestnega sveta: Ivan Angiovec, Ogl jene k r tačice dobavlja najhitreje za vse vrste električnih strojev in aparatov domača tvrdka Ivan Paspa i sinovi Zagreb L poštni predal štev. 60 Anton Brandner, Josip Czerny, Olga čerCe, Pija Goleč, Josip Habjanič, Božidar Kolar, Simon Kos, Karmela Kotnik, Karol Nov-šak, Konrad Pukl, dr. Maks Rojko, Tomo Smodiš, Anka Trstenjak, Franjo \Veissen-steiner, Franc Vizovišek, Anton Vončina in Matija Zoreč. Zaprošena leta so se všte-la Viktorju Lavrenčiču, Adolfn Millnerju in Andreju Semenieu. a_ Novi mestni inženjer. Razpisano mesto gradbenega inženjerja pri mestnem gradbenem uradu se je oddalo inž. Borutu Maistru, sinu blagopokojnega generala Rudolfa Maistra. a_ Vsi! JNS za peti okraj ima v ponedeljek ob 20. v društveni sobi redno sejo. a— Prazniki blizu, cene kvišku. Na včerajšnjem trgu se je videlo: perutnini in jajcem je šla cena kvišku, pri ostalih pridelkih je ostala cena preteklega tedna. Slaninarji so pripeljali 45 vozov svinjine, kmetje 15 vozov čebule, česna in krompirja ter 25 vozov hrušk in jabolk. Božičnih drevesc je bilo okoli 1500. a_ Sporazum. Med delavstvom, zaposlenim pri železarni na Muti, ki pa je bilo od aprila meseca na cesti, in med novim lastnikom železarne je prišlo te dni do sporazuma, ki omogoča obnovitev dela v železarni. Doslej veljavna kolektivna pogodba ostane v veljavi do 31. junija 1935. Tudi se je podjetje obvezalo, da se sme zaposliti le dosedanje tovarniško delavstvo in da se smejo le za slučaj potrebe zaposliti zunanji delavci. ZADOVOLJSTVO JE P U ŠI T I WMWMm CIGARETE VARDAR m DRINA a_ Jedva 340... Razstavo »Brazde« je doslej posetilo komaj 340 obiskovalcev, za kulturni Maribor malce nečastno število. a— Kakor v maju in juniju. Včeraj smo imeli v Mariboru 11 stopinj C. a— 21 novih občanov je bilo sprejetih na petkovi seji mariborskega mestnega sveta. a_ Krvavice, vzrok zastrupljenja. 30- letna železničarjeva žena Ljuba Obraniče-va in petletna hčerka Neža sta imeli za večerjo krvavice, ki so pa bile pokvarjene. Zastrupljeni so ju prepeljali v bolnišnico. a— po nekaj minutah mrtva. Včeraj je sedel na zatožni klopi 17 letni še mladoletni posestnikov sin iz Preval j, ker je 2S-avgusta po nesrečnem naključju sprožil puško proti Frančiški Praznik, ki je nekaj minut nato podlegla smrtonosnemu strelu. Obtoženec je bil zaradi malomarnosti v rabi orožja obsojen na štiri mesece zapora, pogojno na dve leti. a_ Ker je prevaril župnika. 631etni posestnik Ivan Miškulnik je bil včeraj obsojen na 4 mesece strogega zapora, pogojno na tri leta. ker se je dne 23. marca 1922 v CLrkovcih poročil z neko Agato Sitar, dasi se je že prej poročil, in sicer 3. novembra 1901 z neko Magdaleno Presertovo v Schieflingu v Avstriji. a— »Oče« ... Včeraj se je moral zagovarjati pred vss Lenartom 361etni posestnik Rok Korošec od Sv. Ane v Slovenskih goricah, ker je svojega sinčka Andreja, starega pet let, tako tepel, da so na sinč-kovem trupelcu ostale krvave podplute. Dne 15. avgusta t. 1. je celo izpulil ubogemu fantku cel šop las na temenu in ga ostrigel, da se ni videla velika praznina. Korošec je bil obsojen na tri mesece strogega zapora, nepogojno. a— Prstni odtisi dokazujejo. Drzen je bil vlom v Kovačevo trgovino na Frankopan-ski cesti. Povzročena škoda je bila okoli 12.600 Din. Pretkani vlomilec je pustil važno sled za seboj — prstne odtise. Po tej sledi je šla policija in iztaknila 221etnega brezposelnega delavca A. š., ki ima več grehov na vesti. Krivdo taji, prstni odtisi pa ga desavuirajo... a— Alkoholna prepoved je razglašena za danes od 6. do 12. za časa prisege na Tez-nem. Z Jesenic s— Danes praznuje 301etnico rojstva gospod Thuma Frančišek, vodja kurilniške izpostave na Jesenicah. Rojen je bil leta 1S84. v Buzetu v Istri, kjer je služboval pri železnici njegov pokojni oče. On sam je nastopil službo pri železnici 9. IX. 1908 v kurilnici Ljubljana IL gorenjski kolodvor, kjer je vršil službo strojevodje. Zaradi vestnosti ga je direkcija imenovala leta 1921. za vodjo kurilniške izpostave v Velenju. Leta 1923 pa je bil premeščen na Jesenice, da uredi in organizira kurilniško izpostavo na Jesenicah, kar se mu je tudi Najlepše božično darilo za vase malčke MALA KRALJICA NOČI CENA broširana.....Din 25.— 28.— vezana . . . . . . Din 35.— v polni meri posrečilo. S svojim nepristranskim nastopom je pridobil zaupanje pri celokupnem osobju in je danes jubilant lahko ponosen na izvršeno delo. Svojemu osobju ni samo pravičen in blag predstojnik, temveč predvsem dober in vesten svetovalec ter učitelj. Koliko prostih ur je žrtvoval svojim kolegom, vedo samo njegovi prijatelji, ki ga imajo in ga bodo ohranili v najlepšem spominu! Kljub prezaposlenosti je sodeloval pri železničar-skem pevskem društvu »Sloga«, kateremu je predsedoval več let. Nadalje je član jeseniškega Sokola in je v tem duhu vzgojil tudi svoja dva sinova, ki se marljivo udej-stvujeta pri Sokolu. Z željo, da bi preživel še mnogo srečnih let v siužbi kakor tudi v krogu svoje obitelji. mu čestitamo k njegovi petdesetletnici ter mu kličemo: Na mnoga leta! Iz Tržiča č— Kino bo predvajal danes ob 16., 18.30 in 20.30 glasbeni film »Pesem o sreči« s slavnim pevcem Hcrbcrtom Grohom. Predigra miška Mikv in dva žurnala (tednika). Iz Kamnika ka— Naval vode v Trzinu. Iz ravnine okrog Komende je pritisnila v zadnjem deževju proti Trzinu tolika množina vode, da so v petek prestopili bregove vsi potoki. zlasti pa Pšata, in se razlili po travnikih. Vsa okolica Trzina je bila spremenjena v veliko jezero. Ker je dež ponehal, je v soboto voda že splahnila in jezero je odteklo. Take jesenske in spomladanske poplave po travnikih in poljih okrog Trzina so prav običajne v vsakem večjem As-ževju. Ljudje ne ukrenejo ničesar proti tem poplavam in ko je pred leti nekdo predlagal, da bi se z regulacijo in globokimi prekopi napravilo konec trzinskemu jjezeruc so se Trzinci odločno uprli tej nameri, češ, da jim poplave donašajo več koristi kakor pa škode. Voda namreč vsakokrat odloži na travnikih tenko plast rodovitnega blata, ki stalno izboljšuje in veča pridelek krme na močvirnatem in nerodovitnem svetu. ka— Kino Kamnik predvaja danes in jutri krasno filmsko delo »Titani n"bao-lirni telovadni točki. Ves spored je spremljal sokolski orkester. Vsi sodelujoči so rešili svoie naloge nad vse častno, tako da ie akademija napravila na navzoče globok vtis. Iz Hrastnika h— Narodno obrambni dan *e je vršil pr! nas v nedeljo dopoldne v Sokolskem domu. Dvorana je bila nabito polna. Govor prof. g. Rudolfa iz Ljubljane je zapustil najglobjl vtisk- Revijo »Klic naše zemlje« so odlično izvajali člani Emicranteke zveze Orjem iz Trbovelj, deca trboveljske šole in oktet Glasbenega društva iz Hrastnika s solističnim spevom učitelja g. Mahkote- Pri tej točki se je predstavljala svojevrstna umetnina, kombinirana s petjem, recitacijami, godbo, telovadnimi simboličnimi vajami in s projeciranjem slik. Z lepim posetom so Hrastničani pokazali, da sočustvujejo z brati in sestrami onstran mej. h— Poroka Na praznik 8. t. m. sta se poročila g. Rajko Pardubskv, učitelj v Hrastniku, rn gdč. Mirni Slanova. učiteljica istotam. Kot priči sta bili mestni inženjer g. Hajne Pardubsky in inženjer direkcije državnih železnic iz Subotice g. Franjo Slana. Bilo srečno! Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 15., 18. in 20.15 sin-hronizirani zvočni velefilm »Volga, Volga...«. Predigra Foxov zvočni tednik. Kako prijetno bo na sveti večer doma okrog Philips-radia ki ga dobite na male in ugodne obroke pri M. VAHTAR, NOVO MESTO Iz Gornjega grada gg— Svečano bodo prisegli v nedeljo 10. t. m. vojaški obvezniki od 21. do 55. leta iz večine občin našega sreza. Zbralo se bo preko 2000 obveznikov. Ob 9. se bodo pred župno cerkvijo klicali obvezniki, po izklicanju slovesna prisega Nj. Vel. kralju Petru II. v cerkvi sami, kjer bo imel domači župnik g. Maks Šlander nagovor. gg— »Jutrovo javno desko smo dobili tudi pri nas. Visi na posojilničnem poslopju poleg pošte, kjer se vsak dan zbirajo številni čitatelji. Iz Ptuja j— Svečana zaprisega rezervnih oficirjev iz ptujskega, ljutomerskega in lendavskega sreza je bila v nedeljo v kasarni kralja Petra I. Službo božjo so opravili tukajšnji kapucini. Po zaprisegi je imel lep patriotični nagovor komandant mesta inž. major Manojlovič. Na dvorišču so bili zbrani vsi aktivni oficirji in častna četa tukajšnjih pontonirjev. Svečanost se je zaključila z državno himno, ki jo je zasvi-rala ptujska mestna godba. j— Zaključek obrtniškega tedna v Ptuju. Za časa obrtniškega tedna od 1. do 8. t. ra. se je vršilo razen velikega manifestacijske-ga zborovanja 2. t. m. v zgornji dvorani Narodnega doma še več poučnih predavanj. Zaključno predavanje je bilo v petek 7. t. m. v Mladiki. Predaval je vele-trflovec g. Milko Senčar o potovanju gospodarskih predstavnikov po Bolgariji. Zanimivo predavanje je bilo združeno s predvajanjem slik. Po predavanju je sledil sestanek vseh obrtnikov v salonu Zupančičeve gostilne. Obrtniška razstava, ki se zdaj ni mogla vršiti, bo prihodnje leto. j— Ustanovitev tekstilne Industrije v ptujski okolici. Podjetni trgovec in lastnik mlina g. Mešiček iz Most pri Ptujski gori namerava svoj mlin preurediti za MleittC-caj nepettedni ute$ tekstilno industrijo. Prostori so zelo primerni, ker ima lastno elektriko in vodno pogonsko silo. j— Hude opekline je dobil pri požaru v Trbegovcih 70 letni posestnik Horvat Marko. Zvečer mu je začelo goreti gospodarsko poslopje in jc reševal iz gorečega hleva živino, pri čemer se je udri strop in ga pod seboj pokopal. Starček je bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. j— Vlomilci stalno na delu. Čim je pritisnil mraz in so se končala poljska in druga dela na deželi, že se vrsti vlom za vlomom. Vlomilci seveda nc pustijo v miru niti vinskih kleti. Te dni so obiskali klet posestnika Zuran Antona v Gruškovju in odnesli bakien kotel za kuhanje žganja. Šc isto noč so obiskali v Brezovcu v Halozah gosposko hTSo trgovca Hanka Krefta i/ Ptuja, Naleteli r>a so dabo, ker jih je vi-ničar Friduaer pregnal s streljanjem iz puške. POIZKUSITE Z O B N O KREMO IN PREPRIČALA VAS BO, DA JE ODLIČNA. OSVOJILA VAS BO. VELIKA TUBA STANE SAMO DIN 3.— Svila kot sredstvo za negovanje kože Kemično razkrojenl svili doslej industrija in znanost nista posvečali pozornosti, ali vsaj samo toliko, da sta ta razkroj porabljali za izboljševanje proizvajanja umetne svile. Notranja vrednost prirodne svile niti v zapadnih državah ni bila znana in zaradi tega so te sestavine ostale neizkoriščene. Orientalski narodi, posebno še Kitajci kakor tudi popolnoma nekultivirani narodi, pa so že davno poznali zdravilnost svilenega prediva. V kitajskem zdravstvu imajo dosti obsežno literaturo o uporabljanju svile kakor tudi njenih materij (substanc), katerih proučevanj« nudi v farmakologiji mnogo zanimivosti. Samo vzhodni narodi poznajo učinek svile proti mrčesu in ta vednost je v teku svetovne vojne prišla tudi v Evropo. Napravili so različne maščobe in masti, v katere so kemično vmešali razkrojeno prirodno s rilo. Taka masa po nekajkratni uporabi napravi kožo na telesu neobčutljivo zoper okuženje od strani različnih in-sektov. Razen tega učinka tudi ti narodi niso vedeli za drugi zdravilni učinek svilenega prediva in na tem poprišču je treba še mnogo znanstvenega raziskovanja. Med tem pa je že neki inozemski kemik, ki pozna zdravilno delovanje svilenega prediva, ustvaril v svojem laboratoriju posebno milo iz prirodnega svilenega prediva in ga krstil za »Svileno milo*, ker je pae ustvarjeno iz svile. Ta kemik je upošteval važna svojstva dveh glavnih sestavin, to je: sericina in f i b r o i n a, kot sredstvo za umivanje in kot sredstvo za negovanje kože, ker so vse te sestavine v navedene svrhe odlične. Fibroin kot povsem koncentrirana čista beljakovina lahkotno razkraja nečistočo in ustvarja peno, dočim sericin nudi svilenemu milu mehkobo svile. Takšno svileno milo je povsem nevtralno, to se pravi: v njem ni svobodnih alka-lij, ki jih sicer nahajamo v vsakem milu, tudi v najboljšem in ki jih tudi mora vsebovati, da se takšno milo ne pokvari. Kajti če v milu ni svobodnih alkalij, se zaradi proste maščobe spridi. Vendar pa proste alkalije ne vplivajo baš nabolje na polt, ker ji odvzamejo potrebno maščobo, to je: mast se v družbi s svobodnimi alkalijami pretvori v milo. Industrija mila dodaja različne mastne tvorbe, da prepreči takšno delovanje svobodnih alkalij in da milo postane maščob-no v polni meri. Seveda, ta rešitev se od vseh dosedanjih smatra za najboljšo, vendar pa še ni popolna, ker svobodne alkalije vendar ni mogoče popolnoma odstraniti. V svilenem milu pa ni nobenih svobodnih alkalij in zatorej se z uporabo tega mila doseže povsem drugačen učinek na koži. Iz tega razloga torej ne samo, da ne škoduje niti najbolj občutljivi polti, marveč svileno milo kaže izredne učinke: različne nečistoče na koži se odstranijo z uporabo svilenega mila, razen tega pa takšna aktivna sila napravlja polt fino in mehko. Po takem je iz svile napravljeno milo zelo važna in dragocena iznajdba za negovanje kože, posebno še za zdravnike, ker svileno milo izredno deslnficira in poleg tega napravlja kožo mehko in svežo. Zdravnikom, ki si morajo zelo pogosto umivati roke, grozi nevarnost, da postane njihova koža zaradi tolikega umivanja z milom, ki vsebuje svobodne alkalije, groba in da jim razpoka ter je torej zelo važno, da se poslužujejo nevtralnega mila. Svila nikakor ni zaman tako priljubljena. iProti icaštiv, Gatarur da se obvarujete \Qbnth Qote$nl kot posledice prehlada, toda tudi v osvežitev, $a mtado in &taxo: jeve neie 3 jelkami bližnje in dallne solčavske okolice. Moralni in praktični us^eh tečaja je ogromnega pomena za solčavski zanemarjeni in zapuščeni kotiček, ikjer se je začel zadnja leta — posebno v Logarski dolini — tujski promet bolj i« boii razvijati. Marljiva solčavska dekleta io v gospodinjski šoli marsikaj pridobila. kar jim bo prišlo tako prav pri .postrežb: tujcev, turistov in letoviščariev, katerih število tu leto za letom raste. Zahvala za to novo pridobitev in za uspeh gre pred- vsem neutnidljhi tn »možni voditeljici tečaja in njeni pomočnici, še posebej pa domačemu župniku, predstojniku občine in drugim krajevnim činiteljem, prav tako pa tudi Savinjski podružnic; SPD v Celju, ki ni mirovala, dokler ni tečai pri banski upravi izposlovala, in ki ga jc tudi na vse nač ne podprla, h Solčave se ie potovalni tečaj prenese! v Mozirje. Tam bo zaključen 'konec februarja, s 1. marcem pa bo otvorjen v Lu-čah v zgornji Savinjski dolini. Z našimi učitelji na Oplencu Iz življenja na deželi BREZOVICA. Sokolsko društvo Brezovica priredi v gasilnem domu 19. t. m. predavanje. Govoril bo predavatelj ZKD g. Mar-janovič Humbert, tajnik učiteljišča, o temi : > Kako vzgajamo ljubezen do države.« HRASTNIK. Kino Sokol predvaja danes ob 15.15 uri in 20.15 velefilm »Mata Hari«, tednik in dva črtana filma. V ponedeljek 17. t. m. ob 16., ob 18. in ob 20. pa film --Pogrebne svečanosti«. JEŽICA. Danes, na predvečer rojstnega dne kralja Aleksandra I., ob 15. odkrije Narodna odbrana na pročelju Narodne šole na Ježici marmornato spominsko ploščo, v katero je vklesana marsejska oporoka Kralja Uedinitelja. Plošča bo slovesno izročena v čuvanje učiteljskim generacijam in mladini naše šole in bo obenem skromen -pomenik Ježice na slavno vladanje viteškega kralja. K odkritju vabimo vse občane.. vabljena so vsa društva in organizacije občine Ježica ter učiteljstvo in šolska mladina z Ježice in čmuč. Pri slabem vremenu odkrijemo ploščo pred šolo, ostali del svečanosti pa bi bil v šoli. KOZJE. Sokol v Kozjem je lepo proslavil prvi december. Po prečitanju poslanice, de-klamacijah deee in petju pe<*niic, ki jih je zapela deca pod taktirko šolskega upravitelja br. Zehererja. je starosta br- dr- Kloar zaprisegel članstvo. — Naslednji dan je bil v šoli roditeljski sestanek, na katerem je predavala učiteljica sa- Štukljeva o državljanski vzgoji otrok. Predavanje so posetili tudi bolj oddaljeni Vetrničani. kar kaže. da se ljudstvo čedalje bolj zanima za javna vprašanja. — Na praznik 8. t. m. pa je bila prva igra v lentošnji sezoni. Igrali smo šalo-igro > Vozel r, ki je izzvala med občinstvom, ki ju napolnilo dvorano do zadnjega kotička. salve smeha- Je pa tudi bila igra prvovrstno podana, saj so pri njej sodelovale skero vse naše najboljše moči. Občinstvo pa tudi ni štedilo s pohvalo. V kratkem nam igralci obetajo spet nekaj resnejšega. REČICA PRI BLEDU. Dne 8. t. m. nas ie presenetil agilni dramski odsek gasilske fvte z novo igro, tretjo v letošnji jeseni. Uprizorjen je bil Zalokarjev ^Napoleonov oficir«. Vse vloge so bile zelo dobro igrane. Besedilo je teklo gladko v naravnem govoru. Odrska oprema, izdelana od g- Ulaja. je lahko za zgled vsakemu podeželskemu odru. Ako nomisl-imo. da obstoji dramski odsek gasilske čete šele leto dni in da sestavljajo kader igralcev kmetje, obrtniki in delavci, ki po utrudljivem delu žrtvujejo svoj večerni prosti cas za bralne vaje in izkušnje pod vodstvom g. Skomavca. predsednika odseka. moramo biti lepo uprizorjenih iger še tembolj veseli. — Ker so čisti dohodki iger namenjeni odplačilu dolga, ki si ga je naša gasilska četa naprtila z razširjenjem Gasilskega doma in napravo novega odra. opozarjamo vse domačine in okoličane na ponovitev zgoraj omenjene igre. ki bo v nedeljo 16. t. m. ob 20. v Gasilskem domu na Rečici- RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja v soboto IS. t. m. ob 20. in v nedeljo 16. t. m. ob 15.15 ln 20. uri senzacionalni velefilm -oKavalkada«. Za dodatek nov Fo-xov zvočni tednik. RIMSKE TOPLICE. Svečane službe božje na praznik uedinjenja so se udeležili Sokol. gasilska četa, narodna šola z vsem uči-teljstvom in mnogo drugega občinstva. Po maši je bila v šoli šolska proslava, ki so jo posetili zastopniki društev in drugi. Zgodovinski pomen velikega praznika, ki ga obhajamo letos v globoki žalosti, je orisal šolski upravitelj g. Drago Majer, deca pa je podala nekaj ljubkih deklamacii. Poleg šolske proslave je tudi Sokol za Rimske Too-lice - Šmarieto priredil v dvorani hotela >Nove pošte« svečano sejo in akademijo nižjih oddelkov. Svečani seji je ob polni dvorani predsedoval starešina br. Veder-njak Maks. ki je orisal pomen tega dne ter se skupno z navzočnimi poklonil spominu mrtvega kralja. V deklamaciiah sta nastopila cokolska deca in naraščal Tfn je br. Lev Tičar prečital spomenico SSKJ, se je izvršila svečana zanrisega mlademu kralja Ni. Vel. Petr- II. Nastopi deee in naraščaja so bili dobro izvedeni. RUDNIK PRT LJUBLJANI. Tudi pri nas smo 1. decembra po slovesni maši pred osnovno šolo v Rudniku zasadili spominsko lipo. Med drugimi so bili navzoč-ni vsi člani občinskega odbora, sokolska četa iz Laverce ter mladina obeh šol. Lipo so zasadili šolski učenci. Otvoritveni govor je imel šolski upravitelj s: Lulik. ki je lepo orisal in osvežil spomin na blagopokojneea Viteškega kralja Aleksandra šolski učenci so zapeli dve pesmici »Lepa naša domovina« ter državno himno. Predsednik občine se je slednjič vsem zahvalil s pojasnilom, da se bodo v vseh občinah naše države vsadile take spominske lipe Prireditev je zaključil s S krat-nim vzklikom »živel Nj. Vel. kralj Peter II.!« SOLČAVA. Banovinski trimesečni gospodinjski tečaj v Solčavi ?e bil zaključen konec novembra s prireditvijo razstave in ljubke zaključne slavnosti. Tečaj ie obiskovalo 18 gojenk iz vas!, iz Logarske doline in Za potovanje JUU iz Ljubljane na Ople-nac so se prijavili učitelji iz vseh krajev naše banovine. Bilo jih je nad 400, poleg njih pa še 100 »gostov«, ki so se prijavili pri Putniku. V petek 7. t. m. zvečer je krenil z ljubljanske postaje posebni brzovlak. Vožnja je potekala v najlepšem redu. V Zernunu pa je železniška uprava sporočila, da je v bližini Ralje proga pokvarjena. Na očiščenje bi bilo treba čakati okrog 6 ur. Službujoči inšpektor ministrstva prometa, j ki je bil dodeljen za vodjo posebnega vla-j ka, je želel, da bi učiteljski vlak takoj potem, ko bo proga očiščena, nadaljeval svojo pot v Šumadijo. Vodja izleta g. Drago Supančič pa je spričo okolnosti, ki bi pokvarile vtis, dosegel pri prometnem ministrstvu v Beogradu, da so prvotno dovoljenje za znižano vožnjo, ki je bila vezana na kratek rok, podaljšali za 24 ur. Če bi vlak nadaljeval pot z zamudo, bi prišli izletniki na Oplenac ponoči, kar bi oviralo preskrbo 510 oseb in bi bil v noči ogled onemogočen. Potovanje v nedeljo pa se zaradi prijave 2000 obiskovalcev iz raznih krajev države sploh ne bi moglo vršiti v redu. V Beogradu so torej bila preskrbljena za vse udeležence cenena in snažna stanovanja in tu so prebili izletniki do ponedeljka, ko je bilo nadaljevanje poti povsem omogočeno. Izletniki so si ogledali v prestolnici vse zanimivosti. Večina udeležencev je bila prvič v Beogradu. Nad vse so bili vzhi-čeni nad umetninami v muzeju sodobne umetnosti, ki je bil te dni prekrščen v Muzej princa Pavla. V nepozabnem spominu bo ostal veliki skupini udeležencev ogled kraljevega dvorca na Dedinju. Ogledali so si vso notranjost trdnjavice, ki bdi varno nad prestolnico. V dvorni kapelici so vzbudile obilo pozornosti kraljevske in-signije: krona, žezlo, jabolko. Dva dni so morali ostati izletniki v prestolnici, a seveda ni bilo nikomur žal, saj nudi Beograd s svojimi novimi predeli in zgodovinskimi zanimivostmi najobilnejšo pašo radovednim očem. Iz prestolnice je potem krenil posebni vlak v ponedeljek ob 6.20. Pridružili so se še predsednik Udruženja JUU g. Ivan Dimnik ter ministrski referenti za dravsko banovino gg. prof. Prosenc, Radovan, Jurčič. Po prvotnem načrtu bi morali z nagimi učitelji na kraljev grob tudi drugi naši rojaki: podpredsednik senata g. dr. Ploj, načelnik ministrstva prosvete g. Pavel Fle-re, referenta prosvetnega ministrstva gg. Turčič in Mavric. Vs» ti pa so krenili z avtom na pot po prvotnem programu in so bili na Oplencu že v soboto, ker niso zvedeli za nezgodo na progi. Prevoz vseh 510 udeležencev se je moral izvršiti od Mladenovca do Topole v treh skupinah. Za toliko udeležencev tam ni razpolago dovoljno število avtobusov in taksijev. Pot je dolga 25 km, krasna cest? se imenuje »Dvorski drum«. Skupini, ki sta nekai časa čakali v Mladenovcu odnosno v Topoli, sta porabili ta čas za ogledovanje šol in ostalih krajevnih zanimivosti. Da je poteklo vse prevažanje in prehrana ter ostalo bivanje v srcu Šumadije v najlepšem redu, je pač zasluga voditelja izleta g. Draga Supančiča, ki je teden dni prej s pomočjo nad vse ljubeznivega sreskega načelnika dr. Gojka Milovanoviča pripravil vse potankosti za prevoz in prehrano poltisočglave množice. Po prihodu poslednjega avta se ie formirala mogočna povorka. ki je krenila proti Oplencu. V kripti, ob zadnjem počivališču našega Velikega Učitelja, je prota iz Topole izmolil opelo, predsednik Dimnik pa je izpregovoril prisego vdanosti s'oven-ske mladine in učiteljstva. Svečanosti na grobu je oddajala tudi beograjska radijska postaja, prenašala ga je ljubljanska kukavica. Položili so h grobu skrinjo s prisego 180.000 otrok ter so prižgali debelo svečo. Ostali obiskovalci domačini z upravnikom kraljeve zadužbine, ki so prisostvovali po-klonitvi, so bili z darom slovenske mladine izredno zadovoljni Z dovoljenjem upravnika zadužbine so učitelji natrgali nekaj cvetja s kraljevega groba, kup;Ii pa so si tudi voščenk in jih prižgali ob večni pla-menici. Ob izhodu iz cerkve so jih spet ugasnili in shranili za spomin, kakor to zdaj napravi vsak oplenški romar Naša mladina bo gotovo vesela sporočila, da so knjige s podpisi odprte na kraljevem grobu, skrinja pa stoji tik groba. I/letniki so si ogledali zanimivosti na Oplencu in v neposredni okolici. Vso lepoto svetišča in slavno zgodovino Šuma-dije jim je tolmačil vpokojeni učitelj tov. Dragomir Djordjevič. Obljubil je, da ie vsakemu izletniku prav rade volje na razpolago, če ga pravočasno o obisku v Topoli in na Oplencu obvesti. Prepolni vtisov z najnovejšega in zdaj največjega romarskega kraja Jugoslavije so se vrnili izletniki domov zadovoljni, da jim je eks-kurzijski odsek JUU nudil prav poceni priliko za ogled naših svetih krajev. Mnogi so obljubili, da se bodo priključili ekskurziji tudi v Veliki noči, ko bo EG ponovil romanje na Oplenac. Sokol Ljubljanski Sokol naznanja članstvu, da sta preminila njegova dolgoletna zvesta člana, brata Metod Brczigar in inž. Vinko Strgar. Odposlanstvo društvene uprave ju spremi na poslednji poti. ostalo članstvo pa vabimo, da se mu pridruži v čim večjem številu. Obleka civilna z znakom. Pogreb br. Brezigarja bo v nedeljo ob 15., iz kapelice pri Sv. Križu, pogreb br. inž. Strgarja pa ob 16. i« hiše žalosti. Gradišče 8B, kjer bo tudi zbirališče članstva. Blagima pokojnikoma časten spomini Sokol v Cerknici je 1. december polastil s slavnostno sejo v Sokolskem domu. Dvorana je bila polna. Br. starosta je z lepim nagovorom pozdravil vse navzoč-ne, nato pa je gasilska godba, spremljana od petja, zaigrala Sokolski pozdrav. Sledili sta lepo izvedeni recitaciji, posvečeni blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Zatem je br. starosta prečital poslanico SKJ in se je izvršila prisega Nj. Vel. kralju Petru K., ki jo je zaključila državna himna. Mlad Sokolič pa je pozdravil mladega kralja z deklamacijo, pri čemer se je marsikatero oko zasolzllo, kar je najboljši dokaz ljubezni do vladarske rodbine. Po veej dvorani so še k zaključku zabučali »Hej Slovani«. — Dne 5. t. m. smo priredili Miklavžev večer in je vso sokolsko deco obdaroval Miklavž. Vremenski pregled Imeli smo teden slabega vremena. Kdo ga ne bi rad zamenjal za kaj boljšega, vze mimo za mraz, takole za bolj nedolžno zi mo z nekoliko snega, pa z nekoliko sto penj pod ničlo. Marsikdo bi bil s tem prav zadovoljen, saj smučarji že napovedujejo zimske tečaje, gotovo že zelo ozlovoljeni, da meteorologi nočejo napovedati skorajšnje zime. Pa kaj, na meteorološke vremenske napovedi ne dajo nič, želijo si le zime, vsaj majhno zime. Pa tako lepo se nam je že ponujala. Zavzela je bila pred nedavnim Rusijo in ob koncu poprejšnjega tedna se je začela v široki fronti premikati proti zapadu; kazalo je. da nas doseže v najkrajšem času. Na praznik dne 8. t. m. je bila zavzela že domala vso Poljsko, kjer se je na vzhodu temperatura znižala do — 10° C, pa tudi v Varšavi zlezla pod ničlo. V istem času je ruski mraz že prodiral čez Rumunijo, kjer je sprožil snežni metež, na Balkanski polotok, čez Karpate pa v nižavje ob srednjem Dunavu. Povsod tod se je prejšnjo soboto precej shladilo. Tudi pri nas se je že pojavila v ozračju struja od vzhoda, zapihala je burja, v Beogradu pa že nekoliko močnejša košava. Zračni tlak se je dvignil, skratka, vse je kazalo, da se gospostvo ruskega anticiklona razširja čez Balkan in srednjo Evropo, z njim vred pa zima. Toda proti pričakovanju se je okrenilc drugače. Od sobote na nedeljo se je velika oceanska depresija primaknila bliže k Evropi, toliko da je njen vpliv ojačen segel čez večjo polovico srednje Evrope in čez naše kraje V nedeljo je že dunajski vremenski zavod izdal poročilo, da se je prodiranje ruskega anticiklona nepričakovano ustavilo in da je namestu njega zopet pre vladal vpliv atlantskega ciklona. V Podu-navju in na Balkanu se je znova segrelo, postalo je vlažno in pričelo je deževje, ki je ves teden gospodarilo v vsej zapadni polovici Evrope, tu z večjo, tam z manjšo silo ter prineslo v mnogih predelih po-vodnji. Ali vreme nas ni mnogo ukanilo. Anticiklon se ni umaknil kaj prida. Gospodoval je slej ko prej do Karpatov in v rahlejši meri še na vzhodnem Balkanu, kljubujoč vsem navalom mogočne oceanske depresije, ki ni mogla prodreti dalje, marveč je obtičala na svojem oceanskem področju. In tako se je ves teden držal v znamenju orjaškega ravnovesja med silami oceanskega ciklona ter ruskega anticiklona. Zato jo imela vsa Evropa skrajno enakomerno vreme, kakor malokdaj, in mi na pr. tako lepo enakomeren dež. Od Irske pa do osrčia Rusije, v vsem tem ogromnem predelu so gospodovali ves teden vetrovi od južnih strani, črpali zrak prav od subtropskih krajev in ga prevajali daleč tja na predele ob severnem Ledenem morju. Prav iznad Sahare so se premaknile zračne mase in v Italiji, pa na našem Jadranu je postalo toplo, kakor da smo sredi pomladi. Na potu čez naše gore so se vlažne zračne mase temeljito odcedile, odtod precej dežja. Ruski anticiklon se drži neomaino ta pod njegovim varstvom se drži tamkaj mraz, ki pa je ostal zmeren. Tudi v na1-hladnejših krajih znašajo temperature le 10 do 15 stopinj pod ničlo. Seveda, za smučarje je kar dovoli. Ob zaključku tedna je vremenska situacija še povsem nespremenjena. Anticiklon in ciklon držita trdovratno vsak svoje pozicije, edino ta sprememba se je uveljavila. da je južni veter segel do tal ter odpihnil meglo, ki se je dotlej držala po zaprtih dolinah in kotlinah. Če se bo vsaj do Božiča fatalno ravnovesje tako porušilo, kakor si želijo smučarji za praznike, kdo bi si upal brez garancije za uspeh prerokovati. Dosedanja znamenja ne kažejo na to Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 15. decembra Ljubljana 7, 730.9, g.O, 98, 0, 10, dež, 20.6; Ljubljana 13, 750.9, 11.6, 75, 91, 9, —, —; Maribor 7, 740.5, 8.0, 90, S4, 5, —. —; Zagreb 7, 751.4, 9.0, 90, SE4, 10, dež, 0.3; Beograd 7, 753.8, 9.0, 80, SE5, 6, —, —; Sarajevo 7, 754.5, 8.0, 80, 0, 8, —, —; Skoplje 7, 757.9, 7.0, 90, NW1, 10, dež, 9.0; Kumbor 7, 755.0, 15.0, 70, BSE5, 10, dež, 30.0 Split 7, 753.5, 12.0, 90, S5, 10, dež, 124.0; Rab 7, 753.4, 10.0, 90, SE5, 10, dež 7.0; Rog.. Slatina 7, —, 7.0, 94, 02, 2, dež, 1.0; Temperatura: Ljubljana 12.0, 7.0; Maribor 10.0, 8.0: Zagreb 13.0, 9.0; Beograd 11.0 7.0; Sarajevo 15.0, 6.0; Skoplje 11.0, 7.0; Kumbor 15.0, 13.0; Split 16.0, 9.0; Rab 10.0 9.0, Rogaška Slatina 11.0, 7.0. ŠPORT Ilirija : Svoboda (Maribor) Tekma za podsavezno prvenstvo danes ob 14.15 na Stadionu ProSlo nedeljo je bil nogometni obrat v Ljubljani še popoln. Danes pa se je skrčil na eno samo prvenstveno tekmo, na srečanje med Ilirijo in Svobodo. Ni treba, da pišemo o pomenu te tekme za belozclenc. saj ve vsak, da morajo ostati vse točke v Ljubljani, če nočemo, da bi nam Čakov-čani odnesli prvenstvo. Pa tudi Svobodi gre za prestiž. Nudi se ji zadnja možnost, da si z eventuelnim uspehom zagotovi predzadnje mesto. Često se zgodi, da baš moštva, od katerih najmanj pričakujemo, najbolje zaigrajo in da dosledno nadoknadijo svoj tehnični minus z dobro voljo in požrtvovalno igro. Ze samo dejstvo, da gre za točke, je dovoljno jamstvo, da bomo gledali ostro in borbeno igro, ki nam vsem najbolj ugaja Tekma prične ob 14.15, vodil pa jo bo ss. g. Pfundner ali Cimperman. Predtekma zaradi neugodnega terena odpade. Zato opozarjamo na točni začetek. Dve zanimivi tekmi Poleg prvenstvene tekme Ilirija : Svoboda, o kateri poročamo na drugem mestu, bomo imeli v Ljubljani še dve drugi prav zanimivi tekmi, ki bosta gotovo privabili mnogo občinstva na igrišče Reke in Slovana. Hermes : Reka Ali bolje Šiškarji proti Vičanom. Kdo bo zmagal? Hermežani ne dvomijo. Rečani so skromnejši, le upajo... Čisti dobiček je namenjen za božičnico najrevnejše dece na Viču. Vičani, pokažite svoj socialni čut in posetite tekmo. Prične se točno ob 14.15 na igrišču Reke. Grafika : Slovan Danes ob 14.15 bo na igrišču SK Slovana zanimiva prijateljska tekma med tre-notno najboljšima kluboma v II. razredu. Pri tem srečanju bosta obe moštvi skušali doseči čim lepši uspeh, da vsaj delno krijeta neuspehe prvenstvenega tekmovanja. Sodil bo g Mrdjen, kateri bo gotovo skušal. da bo igra potekla v prijateljskem duhu. V predtekmi se srečata rezervi obeh klubov. Vstopnina malenkostna. Naši akademiki se pripravljajo... V St. Moritzu se vršijo od 4. — 20. februarja 1935 tekme za svetovno akademsko prvenstvo v zimsko-sportnih panogah. Oiganizacija te izredne prireditve, katere se nameravajo udeležiti reprezentance 25 držav, je poverjena Zvezi švicarskih akademikov (VSS), v častnem komiteju je tu di g. Miroslav Spalajkovič, jugoslovenski poslanik v Parizu. Tekmuje se v naslednjih panogah: v smučanju, in sicer v smuku, slalomu in kombinaciji obojega — za akademike in akademičarke; v teku na 18 km, skokih, v kombinaciji obojega samo za akademike ter v stafetnem teku. Poleg smučanja so na sporedu še tekme v drsanju, hockevu na ledu in sankanju (bobs-leigh), ki pa za naše akademike ne pridejo v poštev. Z ozirom na to, da v naši državi še ne obstoja zimsko-sportni akademski savez, je prevzela nalogo organizirati udeležbo jugoslovenskih akademikov na teh tekmah, Jugoslovenska akademska smučarska organizacija (JASO) na ljubljanski univerzi, ki je športni jasnosti dobro znana po svojih vsakoletnih prireditvah (prvenstvo univerze v okolici Ljubljane). Ista organizacija je že poslala akademike srnučarie na mednarodne tekme v Švico v letih 1932 in 1933. Da se pa letos v februarju akademiki niso mogli udeležiti svetovnega prvenstva, je vzrok v dejstvu, da se je istočasno vršilo pri nas državno prvenstvo, katerega so se morali udeležiti vsi najboljši tekmovalci. Imena dosedanjih zmagovalcev, kakor Sahshanfi, brata Lantschner, Japonec Ki-gushi in nam dobro znani Norvežan Sig-mund Guttormsen, nam kažejo, kakšna borba se vrši za svetovnega prvaka in prva mesta. Pa tudi naši akademiki imajo v svojih vrstah odlične tekmovalce, kakor Palmeta. Mušiča, šramla, Bervarja, Baeblerja, Jeseničana Novaka in Dovjaka, predvsem pa Dečmana in Heima Huberta Slednji si je lani osvojil v Zakopanih častni naslov vse-slovanskega prvaka v slalomu za 1. 1933-34. Trdno smo prepričani, da nas bodo naši tekmovalci častno zastopali in, da bodo tako pokazali, da pri nas smučanje rapid-no napreduje. Pravtako ne dvomimo, da bo g. minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Grga Andjelinovič naklonil Jugoslovenski akademski smučarski organizaciji izdatno podporo in tako omogočil akademikom nastop v St. Moritzu, ki bo podkrepil ugled, ki ga uživajo naši smučarji v inozemstvu po lanskoletnih uspehih v Zakopanih in po glasoviti skakalni tekmi v Planici. Akademikom želimo obilo uspeha! Službeno iz LNP. Za danes napovedano odigranje ostanka tekme ČSK : Železničar se preloži na 23. decembra t. L LZSP (Službeno). Klubi naj pošiljajo svoje dopise za Ljubljanski zimsko-sportni podsavez na naslov Rutar Peter, Ljubljana, Za Gradom 1 Ta objava je obvezna za vse klube, včlanjene v LZSP, in se ne bo o tem posebej obvestil klub. ASK Primorje (Nogometna sekcija). Zaradi trening tekme s Slavijo naj bodo ob 12.30 ▼ naši garderobi: Magister, Korošec, Domicelj, Kovačič, Vahen, Volavšek. Jan-čigar, Čebohin, Marinšek, Englez, Drove-nik, ob 13.30 pa Pogačnik, Erman, Moša, Matič, Podgornik, Puterle. Rozman. Vodi-šek, Zornado, Lazar, Rajič . SK Ilirija. Plenarna seja upravnega odbora v torek ob 20. v damski sobi kavarne Emone. —. (Plavalna sekcija). Vsem 5la-nom in obiskovalcem zimskega bazena naznanjamo, da z jutrišnjem dnem zapremo za letos kopališče. Poravnajte svoje obveznosti do sekcije! Tečaj za smučarsko gimnastiko in plavanje. Vsem obiskovalcem tečaja naznanjamo. da fe zaključna vaja jutri, v ponedeljek ob 20. v zimskem bazenu. Obenem prosimo v#e one, ki imajo svojo gardero- bo spravljeno pri kurjaču, da jo tam dvignejo. ker bo kopališče odslej zaprto. ŽSK Hermes. Vabijo se vsi člani, posebno še člani nogometne sekcije, da se zanesljivo udeleže poslovilnega sestanka v torek ob 30. pri Kočarju ob priliki odhoda našega agilnega in priljubljenega funkcionarja Milisava Grujiča, ki je po službeni potrebi premeščen v Beograd. — (Nogometna sekcija). Danes ob 13.45 naj bodo z opremo na igrišču Reke: Bodner, Mikluš, Daneu. Košmrl, Glavič. Zalokar, Sočan, Primar, Goršič, Loboda. Ložar, Kos, De-renda, Bračič. Igramo z Reko. SK Reka. Danes ob 13.30 naj bodo v klubovi garderobi: Tremelj, Dcbevc, Fur-lan, Drage, Korl, Korli, Kamilo. Edo. Broni, Milo, Piko, Lojze, Bkijan. Igramo s Her-mesom. Poceni, poceni so naši čevlji — slišimo vsak dan. Toda kakšna je njihova vrednost, nihče ne pove. Smučarski čevlji znamke tudi niso dragi, toda zanje govori njihova dobrota in kvaliteta. Vsota na poseben, drag način strojenega zgornjega in spodnjega usnja, najboljšega ostalega tvoriva in ročnega dela izbranih delavcev strokovnjakov — to je smučarski čevelj znamke s BRANA«. Zahtevajte prospekte in cenike od tvrdke BRATA NAGLIC, ŽIRI TSK Slovan. V ponedeljek ob 19.^5 v gostilni pri Krušiču seja uprave igrišča. Ob 20.15 istotam seja glavnega odbora. SK Mars. Danes ob 9. n3 igrišču Mladike: Uče, Miloš, Pepc, Frenk, Milan, Bine, Klemenčič, Povhe. Gene, Perke, Zadnik, Kranjc, Sine. Točno ob 13.: Ive, Dolinar, Korle, Ivo, Zupane. Stane, Janez, Janez I, Žigon, Grčar. Kranjec, Novak, Strnad. Tone. Opozarja se moštva na točnost. Slalom klub 34 (Tehnični odsek). Vsi tekmovalci se obveščajo, da smo z gimnastiko zaključili in se opozarjajo, da se zanesljivo udeleže se-stanka v torek ob 19. v klubovem lokalu, Šelenburgova ul. 5, pritličje desno. Sestanek je važen zaradi udeležbe v tečaju, bližajočih se tekem in zaradi event. opreme. Do torka prijave za tečaj. Kdor namerava nabaviti klubski pulover, naj prinese denar. Po sestanku obvezen zdravniški pregled za tele tekmovalce: Krošelj, Puhar, Banovec, Marinko J., Rome, Zupan V., Urbas, Kosmina, Ba-loh, Lazar, Deutschman, Resnik I. in II., Pogačar Fr., Pogačar Rudolf i-n Rado, Notar, Levart, Hvala, Kos in Jurjec. Kdor želi biti verificiran, naj prinese po eno sliko in 10 Din. Seja teh. odseka v sredo ob 18. v lokalu. Važno zaradi tekem in tečajev. REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 16. ob 15.: Orlic. Izven. Znižane cene. _ Ob 20.: Waterloo. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek. 18.: Gugalnica. Gostovanje drame ▼ Celju. — Ob 30.: Cesta. Plesni več-yr ge. Katje Delakove. Izven. OPEUA. Začetek ob 20. Nedelja, 16. ob 16.: Od bajke do bajke. Balet Izven. Cene od 30 Din navzdol. —-Ob 20.; Kigoletto. Cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Izgubljeni valček. C. Sreda, 19.: Štirje grobi jani. Premiera. Nedelja v drami. Ob 15. bo Rostandov >Orlič< kot predstava izven abonmaja po znižanih cenah. Režija: c. prof. O. Šesta, sodeluje pomnoženi dramski ansambL V naslovni vlogi g. Jan, Metternich g. Levar, Flajnbeau g. Cesar. — Ob 20. se ponovi uspela Raortova satira »Waterloo*. Režija: g. Bratka Kreftova, scenograf: g. Franz. Nedel^t v operi. Ob 15. se pleše balet :Od bajke do bajke< kompozicija Oskarja Nedbala. Tri ljubke pravljice s prologom in epilogom. Solo plesalki sta gdč. Moharjeva in Suirkoljeva. koreograf: g. Golovin. Sodeluje pomnožeui balet Dirigent g. A. Neffat — Ob 20. se poje Verdijeva opera >Ri-goletto« z g. Primožičem v naslovni partiji, gdč. Župevčevo kot Giido in g. Banovceni kot inantuanskim vojvodo. Dirigent g. A. Neffat Tremiera »Štirih grobjanov< od komponista Wolff-Ferrarija se vrši 19. t. m. v sredo za red Sreda. Opozarjamo na plesni refer Katje Dela-kove, ki bo v torek 18. t m. ob 20. v dramskem gledališču. Odlična plesna umetnica nastopi s ciklom »Cesta«, s katerim je žela triumfalen uspeh na Dunaju. Muzikalno osnove te plesne reportaže tvorijo dela: Beethovna, Musorgskega, Brahmsa, Bort-kievvicza, Korsakova, Chopina, Windsper-gerja in Weila. Muzikalno vodstvo večera je v rokah prof. Pavla Šivica Posebnost tega večera bodo literarni vložki pisatelja Ljude-vita Mrzela, ki je napisal za posamezna točke globoko občutene pesmi v prozi. Recitirala jih bo Nada Obereignerjeva. Vstop-niče se dobe pri dnevni blagajni v operi. Cene dramske. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Za5etefe ob 30-1* Nedelja, 16.: Hčerki njene ekscelence. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Nedelja. 16.: Carievič. D. Ponedeljek, 17.: Zaprto Torek, 18.: Gugalnica. B. CELJSKO GLEDALIŠČE Zafeteb Ob 20 Torek, 18.: Gugalnica. Gostovanje lfubljaa-ske drame. Abonma. ►JUTRO St 289 i N-delj«, 16. Xn. 1934 (voipodar§tvo Novi nemški zakon o bankah Pretekli leden je bil v Nemčiji objavljen novi zakon o bankah, ki bo tudi nas zanimal z ozirom na obilico sličnili odprtih vprašanj v našem bankarstvu. V tem zakonu ie v celoti t"iur<. .i 'irno nenioKi princip osebne in neuradne kompetenre za posamezne odločitve, ki so obvezne za upravna oblastva in sodišča. Določbam tega zak. so podvržena podjetja, ki se bavijo z bančnimi in hranilniškimi posli. V prvih paragrafih našteva zakon posle, ki jih je smatrati za bančne in hranilniške posle ter navaja, da gre tu za prevzemanje in oddajanje denarnih zneskov, pri čemer ti važno obrestovanje, nadalje za nabavo in prodajo vrednostnih papirjev, za shranjevanje in upravo vrednostnih papirjev za druge (depot) in končno za prevzem jamstev za druge, v kolikor ni to zavarovalniški j)o-6el. Pod novi zakon spauaio uiui vse zi.o centrale ter obračunske zveze. Iz zakona to izrecno izločene Keichsbanka, (Joldiskont-banka, institucije državne pošte, zastavljalnice itd. Definicija po poslih je silno široka in omogoča pritegnitev vseli tudi najmanjših denarnih institucij. Državni komisar odloči v spornih vprašanjih končnoveljavno, če kak obrat spada f>od ta bančni zakon ali ne, ou tudi izdaja dovoljenja za ustanovitev in obratovanje, rendar lahko odkloni tako dovoljenje samo Iz taksativno navedenih razlogov, predvsem takrat, če vodja zavoda ali podružnice nima moralne ali strokovne kvalifikacije, iz razlogov krajevne oportunitete, zaradi pomanjkanja primernih sredstev itd. Državni komisar lahko prekliče ali omeji že izdano iovoljenje iz raznih razlogov, osobito če potovanje ni tako. tla bi nudilo zadostno var-»ost za zaupane denarje ali vrednote. Denarni zavod mora vsako spremembo Fodilnih oseb, eventualno celo v podružni-tah, prijaviti in prositi za tozadevno odo-brenje, prav tako vsako spremembo, tičočo |u; obratne glavnice, fuzije itd. Posebno zanimiva je določba, da mora vsak zavod vsa-kega svojega dolžnika, čigar dolg je v tekočem mesecu, če tudi za en sam dan do-Segel ali presegel t milijon mark (IS milij. l>in) do 10. dne naslednjega meseca prijaviti državnemu komisarju z navedbo stanja za ultimo dotičnega meseca. Če je tak »loižnik zadolžen tudi pri drugih zavodih. {<• državni komisar upravičen prijaviti vsem Udeleženim zavodom to stanje, če smatra to ka potrebno. 1'poraha naziva ■banka: in >hranilnica<£ r naslovu je dovoljena samo z dovoljenjem državnega komisarja. Povsem novi so predpisi o kreditnem poslovanju in likvidnosti, ki jih sploh prvič srečamo v zakonodaji. § 11. tega zakona predpisuje, da skupne obveznosti zavoda po hranilnih vlogah, po kontokorentnih dobroimetjih strank, ]>o nostroobveznostih in meničnih obveznostih, ne smejo po odbitku likvidnih sredstev presegati mnogokratnika lastnih sredstev, ki ga določi nadzorstveni urad. Taka določba je važna, saj smo imeli pri na-i primere, da lastna sredstva niso zadostovala niti za kritje enoletnih obresti upravljanega premoženja. Točna definicija lastnih sredstev ter rezerv za različne pravne osebe, je predmet določb naslednjih odstavkov: navedbe so eksaktne in povsem ustrezajoče. Prav tako je docela nova določba, da sme poedini zavod enemu upniku dovoliti samo omejen kredit v razmerju z lastnimi sredstvi. Kako jo postopati, če ima kredit več podjetij istega koncema pri istem kreditnem zavodu, zakon natančno opredeli. Vsi krediti, dani podjetjem koncema se glede na gornje omejitve smatrajo kot en kredit. Nadaljnje določbe o kreditih ravnateljem in članom upravnih in nadzorstvenih organov so posebno stroge ter zahtevajo soglasnih sklepov upravnih, odnosno nadzorstvenih organov. Isto velja za kredite ravnateljem in članom uprave onih družb, ki so odvisne od kreditnega zavoda ali družb, ki imajo vpliv na kreditni zavod. Sklep za po- delitev takega kredita mora vsebovati tndi določbo o obrestih ter vse odplačevaiue no-dalitete. Prav tako strogi predpisi veljajo tedaj, če je upnik bližnji sorodnik člana upravnega organa. Ce bi se dovolil kredit brez upoštevanja teh predpisov, je takoj vrniti ves izplačani znesek, ne gled*. na drugačen dogovor. Č lani uprava, nadzorstva ter ravnate.1 siva odgovarjajo solidarno in ma-teiialno za vso škodo, ki bi nastala zavodu zaradi neupoštevanja teh predpisov. Take odškodninske pravice pa nimajo s?to delničarji, rmp?k tudi vsak upnik dotičnega oškodovanega zavoda, in to celo v primeru, da je^ občni zbor že dal jvocm organom razrežnico. Predpisi glede naložb Deleži na dobičku, ki pripadajo ravnateljem. se ne smejo v celoti likvidirati in se pridržani del izplača šele eno leto po izstopu. Precizni so predpisi glede minimalne gotovinske rezerve, katere višino predpiše državni komisar, vendar do najvišje mere 10 odst. skupnih obveznosti zavoda brez hranilnih vlog (na knjižice). Naslednji odstavek določa obseg kratkoročnih naložb z zapadlostjo do 90 dni in naložb v vrednostnih papirjih, ki jih lombardira Reichsbanka. Obseg teh naložb ne sme predpisati državni komisar višie nego do 30 odst. skupnih obveznosti brez hranilnih vlog. Prav tako je posest delnic (razen stalnih udeležb) in posest obligacij, ki ne notirajo na borzah, omejena na najmanj 5 odst. obveznosti zavoda. Podjetja, ki ne bi v celoti upoštevala gornjih predpisov, ne smejo, če to odredi drž. komisar, izplačevati nobenih dobičkov, dokler ne spravijo svojih naložb v sklad s predpisi. Hranilni promet Glede bilanc določa zakon, da se morajo predložiti ravnateljstvu Reichsbanke letni zaključki ter račun izgube in dobička takoj po izgotovitvi in odobritvi, sirove bilance za 30. junij vsakega leta pa do konca julija. Večji denarni zavodi morajo dajati mesečno podatke po gotovih formu-larjih. Na zahtevo ravnateljstva Reichsbanke morajo denarni zavodi dati pojasnila k bilanci in mesečnim izkazom. Zelo strogi so predpisi glede hranilnih vlog na knjižice. Zavodi ne smeio izdati vložnih knjižic, če za to niso prejeli gotovine. Obrestna mera mora biti v vsaki vložnici na vidnem mestu označena ter se ob spremembah izrecno korigira. Vloge za štednjo se ne smejo obrestovati po drugi obrestni meri, kakor je to izrecno določeno. P/plačila na podlagi vložnih knjižic brez odpovedi ne smejo biti večja kakor 300 mark na mesec. Za izplačila večjih zneskov je potrebna odpoved. Izplačila pred zapadlostjo se smatrajo kot posojila ter js za nje plačati obresti. Sredstva, pritekajoča od hranilnih vlog, se morajo posebej nalagati in je posebej skrbeti za njihovo varnost ter primerno likvidnost. Zavodi. ki so pooblaščeni vršiti tudi hranilne posle, morajo v bilancah in v celotnem knjigovodstvu izkazovati ločeno te posle (vloge in naložbe) ter posebej bilandeati stroške hranilnega posla. Gospodarska podjetja, ki sprejemajo hranilne vloge od svojih delojemalcev, morajo ta posel do konca 1. 1940. likvidirati. Nakazilni posel fredi nadzorstveni urad s posebnimi ,ndi-viduelnimi odredbami. Nadzorstvo Nadzorstveni urad za ves denarni in kreditni posel tvorijo predsednik ravnateljstva Reichsbankc, njegov namestnik, poseben zaupnik državnega kancelarja ter državni tajniki finančnega, gospodarskega, kmetijskega in notranjega ministrstva. Državni komisar ima pri sejah posvetovalen glas. Člani nadzornega urada vršijo vse posle brezplačno. Kompetenca tega urada je «PERNOX» podvoji dobre lastnosti vsakega aparata: s Pernoxom zamorete tudi brez magnezijeve razsvetljave posneti zvečer v sobi najlepše rodbinske slike, na pr. 1:3.5-100 W-1/5 do >4 sek.: 1:4,5-100 VV-72 do 1 sek. Kot nenavadno zanesljiv odgovarja Pernox film največjim zahtevam amaterjev.. Dobiva se v vseh boljših foto-trgovinah. Zahfala Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki prebridke izgube našega nepozabnega očeta, brata, strica, gospoda Ivana Hode mesarja in posestnika kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. sestram, pevskima društvoma »Zvezda« in »Moste« za ganljive žalostinke, gasilskemu društvu v Mostah, skupini Bojevnikov v Mostah ter prijateljem in znancem za tako številno spremstvo na njegovi poti k večnemu počitku . GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejSe Jugoslovensko BERMET—VINO Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSilja B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. F. Bodner zaloga klavirjev MARIBOR Gosposka ulica št. Z Zastopstvo klavirjev Wiirschinger Salonski pianino Din 15.500.—; na mesečne obroke po Din 300.—. 9558 Žalufočl ostali. 11863 NOV FOTO APARAT NA POTI K ZMAGI! KODA K —„R E T I N A" Mojstrsko drlo. Omogoča vam 36 posnetkov brez truda na enem filmu pri športu, na domu, na potovanju in ponoči. Cena Din 1.590. RETINA Oglejte si ta aparat pri fototrgovcu. Možnost plačila na obroke UPORABLJAJTE VEDNO KODAK-PANATOMIC-FILM Ako hočete, da bo darilo, ki je želite pokloniti koristno in obenem prijetno, ne morem si kaj, da Vam ne bi priporočal Mlegrp, človek ceni ta mali izredni strojček, ker izborno ostri rezila in jih napravi trpežne. Allegro mod. Standard ponikljan Din 245.— črn Din 190.— Allegro mod. Standart majhni format ponikljan Din 110.— Dobiva se v vseh parfumerijah, no-žarnah itd. Sličen /akon bi imel tudi pri nas že sam po sebi ugodne posledice: če pa bi uspelo najti sposobne ljudi /a uspešno nadzorstvo, tedaj bi denarna kri/a kmalu prenehala. Tak zakon bi imel pri nas tudi to nujno posledico, da bi morali denarni zavodi pričeti z organizacijo kapitalnega trga. ki jih doslej ni prav nič zanimal, ker se ic na dosedanjem načinu dalo več zaslužiti. l're-ditev kapitalnega trga pa je poleg problema višine obrestne mere osnovno vpra^a-nie našega denarnega gospodarstva. Dr. L. L. posebno važna, ter ta urad določa razvojne smernice celokupnega denarnega trga, ugotavlja potrebne korekture ter določi vse ukrepe, ki jih zahteva konkretna situacija. Državnega komisarja imenuje »Fiihrer« po zaslišanju ravnateljstva Reichsbanke. Njegov delokrog je v glavnem ta, da stalno nadzira poedine zavode, odreja revizije, prisostvuje sejam itd. Vodilni m zaupni uradniki se nameščajo samo z njegovim pristankom. Stroške državnega komisarja nosijo zavodi. V slučaju, da se odredbe državnega komisarja ne upoštevajo, ima poleg drugih pravic tudi možnost izrekanja kazni do 100.000 mark. Vsi po 30. VI. 1934. ustanovljeni denarni zavodi morajo naknadno dobiti odobritev za poslovanje, skladno s tem zakonom, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 1935. Če danes na kratko navajamo glavne določbe novega zakona, čigar številne določbe bomo morali prevzeti tudi v nas bančni zakon, ki je že v delu, moramo predvsem ugotoviti, da so njegove določbe take, da v resnici lahko pripomorejo k povrnitvi zaupanja v denarne zavode. Povečana odgovornost upravnih organov, zelo precizno nadzorstvo, predpisi o likvidnosti, o nalaganju denarja, o obveznih kratkoročnih naložbah, o sorazmernosti udeležbe na enem podjetju ter istem dolžniku, posebno stroge določbe za kredite lastnim ljudem itd. vse to lahko v veliki meri eliminira možnost i/gub, ki bi lahko ogrožale zavod. Neprecenljivo važne so določbe o poslovanju s hranilnimi vlogami, ki so povzete po francoskem vzorcu. Razširjenje kmečke zaščite in podeželski denarni zavodi jJutro je že poročalo, da so delegati Krnskih organizacij JNS na področju okrožnega sodišča v Mariboru predložili dne 18. novembra t. 1. vsem senatorjem in narodnim poslancem zahtevo, naj |»osrednjejo pri vladi, da se prizna vsem denarnim zavodom, ki so imeli dne -JO. aprila )9*2 izposojenih več kakor polovico svojih hranilnih vlou pri zaščitenih kmetih, pravica, da vra-čaio dotakratne naložitve na zahtevo vlaga-gateljem samo po ključu, po katerem imajo sami pravico zahtevati povračilo svojih terjatev od zaščitenih kmetov. Temu predlogu se je v polnem obsegu pridružil odbor Zveze slovenskih zadrug na svoji seji dne 7. decembri 1934. Tozadevni zahtevek ne spada namreč v okvir zaščite denarnih zavodov, marveč je zahtevek gole pravičnosti, llazlika je namreč, če varuje zakonodajalec izposojevalca pred onim, ki si je izposodil denar od osebe, ki je bila lastnik tega denarja, ali pa če si je kdo izposodil denar od posrednika, kakor so to pri nas denarni zavodi. Denarni zavodi so prevzemali naložitve od strank in se zavezali, da jih bodo obrestovali in vračali, ker so na drugi strani sprejeto gotovino spet izposojevali in sklepali z izposojevalci pogodbe v tem okviru, da so lahko zadostovali zahtevkom vlagateljev. Če pa je zakonodajalec smatral za umestno, da z zakonom spremeni prvotno pogodbo, sklenjeno med denarnim zavodom in izposojevalcem. je le zahtevek pravičnosti, če se na tak način tudi z zakonom spremeni pogodba, sklenjena med denarnim zavodom ia vlagateljem. Na obstoju naših denarnih zavodov niso zainteresirani samo zavodi sami, ampak je odvisno od tega vse naše narodno gospodarstvo, ki že sedaj zaradi nedelavnosti denarnih zavodov hudo trpi in bo še bolj trpelo, če bi morali iti denarni zavodi pod pritiskom vlagateljev brez njihove krivde v prisilno likvidacijo. Dr. M. U. Gospodarske vesti = Občni zbor Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani. Včeraj se je vršil X. redni občni zbor Hipotekarne banke jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani, na katerem so bile zastopane skoro vse delnice. Občni zbor delničarjev je soglasno sklenil, da zavod, ki je svoj čas užival kar najboljši sloves in zaupanje javnosti. J ponovno prične / rednim poslovanjem, kar | je vsekakor doka/, da sc naše denarne in gospodarske prilike boljšajo. Novo upravo tvorijo naslednji gospodje: Dragotiu Hribar, veleindustrijec, Ljubljana, Avgust Tosti, bančni ravnatelj, Ljubljana; dr. Vladimir Ravnih.ir. odvetnik in senator, Ljubljana: dr. Ferdinand Majaron, odvetnik, Ljubljana: lirnest Hieng. industrijec in častni konzul, Ljubljana: Oton Detela, gra-ščak, grad TTiurn; Fran K.ošak. posestnik in lesni trgovec, Grosuplje; Oskar Kosler, gniščak in lesni trgovec, Ortnck; Fran Pretnar, ravnatelj .Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljana: Rado Hribar, industrijec, Ljubljana: dr. Janko Berce. bančni ravnatelj. Ljubljana ter kot zastopnika ministrstva financ gg. Martin špindlcr. pomočnik finančnega direktorja v p.. Ljubljana in Ivan Diet/, višji finančni svetnik. Ljubljana. = Nadaljnje naraščanje salda v jugoslovensko - nemškem kliringu. Po sporočilu Narodne banke znašajo terjatve naših izvoznikov v NVmčiji. ki so bile vplačane v markah na zbiralni račun pri obračunski blagajni v Berlinu, dne 1">. decembra t. 1. 21* milijonov Din. (S. decembra je znašal ta saldo 192.5 milijona Din. novembra 175.7, '24. novembra 171 .rt. 17. novembra 170.0, 0. novembra 180, 20. oktobra 16O.0 in "2S. septembra 1215.0 milijona Min). Samo Din 143 - St. 695. Elegantna KROM zapestna ura s finim pravim Švicarskim Anker kolesjem, v kamnih tekoma, DIN' 143.—. št. 696. Ista, s svetlečim kazalnikom in kazalcem D iN* 154.—. Triletno pismeno jamstvo. Nikak riziko. Zamenjava dovoljena, vrne se tudi denar. Cenik zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNER, LJUBLJANA 5 Lastna protokolirana tovarna or v Švici. AKO ŽELITE. DA BO VAS OTKOK ZDRAV IN VESEL dajte mu »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Deci 3 krat na dan po malo žličico okusnega »Energina«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pot-litrskih steklenicah. 1 steklenica Din 85.—. (Reg. S. br. 4787-32) I" kiN r"'"1; Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretnžno vest, da je naša nad vse ljubljena, skrbna soproga, sestra, gospa Neža Tršan roj. MALENŠEK SOPROGA POSESTNIKA IN TRGOVCA danes ob pol 11. uri dopoldne, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 17. decembra, ob pol 11. uri dopoldne iz hiše žalosti, Tacen pod Šmarno goro št. 44, na farno pokopališče v šmartnem pod Šmarno goro. r ~ 1 [1 p; 1 If- Sili. jf 'I L Tacen, dne 15. decembra 1934. ALOJZ TRŠAN soprog IVAN in FRANC MALENŠEK brata ALOJZIJA srstra Zdravilne rastline Sveta drevesa v starih časih - Rastline v mitologiji - Krast in slovanska lipa - Moderna znanost se vrača k starim izkušnjam Že v pradavnih časih so imele rastline v človeškem življenju kot hranilo in zdravilo veliko vlogo. Ni čudno, da so jim pripisovali nadnaravne sile in so jih tudi kot nadnaravna bitja častili. A pri vsem tem čaščenju je imela svoj delež tudi žena, kajti ta je bila še bolj nego mož navezana na rastline, iz katerih je pripravljala okusne jedi in lečila za vsakovrstne bolezni. Kot prava sveta drevesa so smatrali vedno predvsem jesen, lipo. brezo, hrast in bukev, ki jih ima človek še danes v posebnih čislih. V neštetih mitologijah se ponavlja predstava o vedno zelenem drevesu življenja in drevesu, ki drži v svojih vejah ves svet. To drevo je bilo običajno hrast in skrivnostna ženska bitja. vile. sojenice in druge polbožice so imele nalogo, da ga zalivajo z vodo življenja. Starogrška mitologija jc smatrala sploh vsako drevo za sedež vilinskih bitij, driad, jesonu so nekoč prinašali mlečne darove, lipa je bila v posebnih časteh kot drevo, ki daje vsakovrstne zdravilne čaje. breza jc še v krščanskih legendah drevo, v katero nikoli ne trešči. Iz lipovine so nekoč posebno radi rezljali podobe svetnic (stari Slovani pa so delali iz nje svoje »lipove bogove«). Iz brezovega soka so pripravljali osvežujoče pijače za otroke in doječe matere ali tudi »brezovo vino«. Y brezah se skrivajo baje duše mrtvih mladih deklet. Hrast in bukev sta dajala tolst in redilen sad. Iz bezgo-vega cvetja pripravijao dobre gospodinje še danes okusne jedi in zdravilne čaje, iz njegovih jagod pa omake in mezge. Y boleznih so nekoč bezgovi božiči darovali kruha in sira in če je bezeg ob hiši pričel veneti, so smatrali to za veliko nesrečo, ki napoveduje bližnjo smrt kakšnega družinskega člana. Iz trnulj so pridelovali vino, ki so ga sladili z moštom, iz jagod jerebik pa čarovne pijače. Že v nekem grobu iz 12. stoletja pred našim štetjem na .Švedskem so našli vejo jerebike. Zdravilnih rastlin v pradavnih časih niso gojili, temveč so rasle divje in so jih Glavna Odgrnjena priča starodavnih vofščakov v Južni Ameriki Ko so Španci pod Pizzarom prodrli v Peru in zadavili kralja Atahualpo, so nemudoma zasedli in uničili mogočno trdnjavo Saksahuaman, ki so jo Inki zgradili :na nekem hribu v obrambo svojega glavnega mesta Cuzca in kot središče obsežnega utrjenega sistema za obrambo svoje države. Španci so dobro vedeli, kaj delajo, kajti proti tej ciklopsko zgrajeni trdnjavi bi ne opravili njihovi topovi ničesar. če bi se napolnila z branilci, še danes bi bila malone nezavzetna. Ogromni kvadri te trdnjave so rabili osvajalcem deloma za zgraditev novega, španskega Cuzca, deloma so pa ležali dolga stoletja pod zemeljsko gruščnato plastjo. šele sedaj so se začeli perujski arheologi pod vodstvom prof. Villacareela zanimati za te ostanke. Kar so odkopali. nam daje jasen pojem o visoki stopnji inkaške gradbene in utrjevalne umetnosti. Na treh straneh, kjer pada hrib navpično v globino, so graditelji zavarovali Sak-eahuaman še z mogočnim kamenitim zidom, proti četrti strani, kjer je bil dohod v trdnjavo, pa celo s tremi zaporednimi zidovi, ki potekajo v presekani črti. Ob teh zidovih in med njimi so bili globoki in široki prekopi, na raznih krajih so bila vrata, ki so se dala zapirati z velikanskimi. premakljivimi kamenitimi kvadri. Kakšno delo so izvršili tu staroindijanski graditelji, je najbolje razvidno iz tega, da so kamenite klade v zidovju merile v dolžino tudi do 7 m in tehtale 30 do 40 ton. Kako so s samo človeško močjo prenesli te velikane iz zelo oddaljenih kamenolomov na vrh gore. nam je naravnost nepojmljivo. še danes pripoveduje ustno izročilo o proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od tngijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeb siguren in trajen Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB. Radičeva (Duga) ulica 32 Pn naročilu navedite vašo naravno Darvo las. 63 Zveza dolginov v Ameriki obstoji »Zveza dolginov«, ki šteje že 10.000 članov. Ti možje so dolžni bojkotirati vsako trgovino, ki prodaja prenizke stole in mize, premajhne kopalne kadi, prekratke postelje ali obleke. »Časi postajajo čedalje slabši za nas, ki merimo preko 1.80 m,« piše mister Benjamin O sti in g predsednik te organizacije. »čim bolj napreduje normizacija, tem neznosnejše je naše življenje. Liliputanci nam delajo največje težave. Kmalu ne bomo mogli skozi nobena vrata, ne da bi se sklonili, ne najdemo več niti izgotov-ljenega perila niti obleke, nimamo nobene možnosti več, da bi v avtu ali vlaku stegnili noge. Vse izdelujejo za male, za r.as nič.« Svoje besede je Ostling naslovil na vse dolgine sveta, ki jih hoče združiti v Svetovno zvežo visokih ljudi. Pravi, da je njegovih sotrpinov samo v Zedinjenih državah preko 2 milijona, po vsem svetu pa jih je ner^vilo milijonov. Novo orožje Pariški listi poročajo, da so se vršili ob navzočnosti francoskega ministra za zračno plovbo in vojaških strokovnjakov poskusi z nc«nm orožjem ki ga izumitelja imenujeta »vojni žarilnik«. Ta žarilnik oddaja svetlobne žarke s nreko 5 milijonov sveč in ti žarki učinkujejo baje strašno. Izumitelja sta neki Keilhaus in de Christmas Po laboratorijskih poskusih je pokazalo novo orožje nepričakovano silo tudi na prostem Tako so oomotoma usmerili v bližini neke vasi žarek iz žarilnika v podobi samokresa na neVi plesno veselico. Plešoči pari so popadali omamljeni na tla. Novo orožje so spočetka namenili obrambi pred letalskimi napadi, a kakor je videti. se bo dalo uporabiti tudi na polju n. pr proti napadajoči pehoti. velikanski kladi na polovici višine, da je tisoči delavcev niso mogli spraviti na vrh. Hipoma po se je utrgala in zdrobila na poti navzdol na stotine ljudi. Izročilo pravi, da je skala potem pretakala krvave solze, a še danea jo imenujejo »trudni kamen«. V zidovju leži klada na kladi in ob kladi, ne da bi bile med seboj zvezane z ometom, kar bi bilo tudi odveč. Kamen pa se točno prilega kamnu. V notranjosti trdnjave so našli ostanke številnih poslopij, ki izdajajo, da so rabila kot vojašnice in skladišča. Neka vojašnica, ki je še danes več metrov visoka, ima dva dolga prostora, a v njih mogočnem zidovju je nešteto pravih sobic. Tu so bivali menda vojaki garnizije. Posebno zanimanje zbuja tudi okrogla zgradba, ki jo obdajajo tri koncentrična obzidja. Skozi ta obzidja gredo številni, jarkom podobni hodniki na vse strani do drugih poslopij. Tu je bil menda rezervoar za vodo, ki ga je polnil sistem sifonskih cevi z vodo z nekega drugega hriba. Poleg teh velikih najdb zanimajo tudi neštete majhne, tako mramornata skrinjica, ki vsebuje šest cilindričnih, s pokrov-ci zaprtih oddelkov. V teh oddelkih so ostanki rdeče, modre in rumene barve — s katero so se šminkali inkaški vojščaki. Na stotine so našli majhnih kamenitih kipcev, ki predstavljajo lamo, perujsko domačo žival, dalje tudi nešteto bakrenih dvojnih sekir in drugega orodja ter orožja. Saksahuamana ne bo mogoče restav-rirati, ker bi to zahtevalo tisoče delavcev in milijone denarja, njegove izkopanine in ostanki pa nam bodo dali jasno sliko o sposobnosti čudne inkaške kulture. Dva meseca v kleti Policija je našla pri iskanju tihotapcev opija v neki kleti newyerseyskega mesta Keansburga 17 na pol izstradanih Kitajcev. večinoma dijakov, ki so bili v tej kleti zaprti že dva meseca. Povedali so, da so prispeli v Ameriko brez listin na krovu neke tihotapske ladje. Prvotno jih je bilo 39, štirje so med vožnjo oboleli in jih je posadka nekega dne enostavno pometala v morje. Pri Palm Beachu so ostale izkrcali, zašite v vreče za krompir in med vrečami s krompirjem so jih tovorni avtomobili pripeljali v New Yersey. Tu so tiste, ki so bili plačali potnino, izpustili, ostale, ki niso imeli pečene pare, pa so zaprli pod nadzorstvom ogromnega črnca v temno klet. Tu naj bi ostali, dokler bi njihovi sorodniki plačali zanje voznine, ki so znašale prilič-no 1500 dolarjev. V nasprotnem primeru bi si morali vožnjo odkupiti z delom v pralnicah, kjer bi dobivali po 20 centov na dan. Ali citate inserate? Organizacija nemških časnikov je priredila anketo med čitatelji, da bi dognala, koliko se zanimajo za oglase. Prejela je na 173.155 okrožnic 04.397 odgovorov. Najvažnejša ugotovitev te ankete je bila ta, da čita med tistimi, ki so odgovorili, 95.6 odst. tudi oglase, in sicer velja to v enaki meri za meščane kakor deželane z vseh delov države. Oglas torej ni samo najboljši, temveč tudi najcenejši način reklame. Čitaite tedensko reviio CVILJENJE IN SVET« Menica v želodcu 201etna trgovka Marija Beranova iz okolice Ogrskega Gradišča na Moravskem si je »zposodila od orožniškega stražmoj-stra Havlička večjo vsoto, za katero mu je dala neko zavarovalno polico. To je hotela te dni zamenjati zu menico, ki se je glasila n& 5000 Kč. Havliček je pa sumil, da je podpis poroka na menici ponarejen in se je hotel o tem prepričati po telefonu. Ko je dvignil slušalo, mu je Beranova hipoma iztrgala menico in jo požrla. Prišlo je do spopada med obema, pri čemer je nasilna ženska orožnika lažje ranila. Aretirali so jo in oddali sodišču. Rudhov zob Otok Cejlon trpi v zadnjem času zaradi strašne suše, ki spravlja ljudi kakor živali v obup. Budhisti so sklenili, da bodo prirejali dva tedna v svojih svetiščih posebno službo božjo za dež, zlasti pa v tistem svetišču v mestu Kolombu, kjer imajo shranjen zob. ki je baje Budhov. če bi molitve ne zalegle, bodo zob javno razstavili. Pravijo, da ima moč priklicati dež. Kakor pri nas, se sedaj tudi na Cej-lonu vršijo procesije za dež. ženske rezale ali izkopavale, da so jih potem sveže, posušene ali pražene uporabljale kot zdravila za vse mogoče prilike. Poznale so prav tako zdravilne kakor strupene lastnosti raznih jagod in gob. O brinju so n. pr. že v prastarih časih vedele, da učinkuje razkuževalno in da blažijo njegove jagode revmatične in živčne bolečine. Proti zlatenici so uporabljali lešnike v medu, z omelom so zdravili rane in tvore, jagode in česen so bili v zdravilnem pogledu prav tako v čislih kakor šipkove jagode za okusne jedi. Celo izrazito strupene rastline, kakor navadni volčin, tiso, trobe-liko. blen. in omamljive, kakor mak. ter-jak in konopljo, so znali izkoristiti v prid trpečim ljudem. Zadnje so dolga stoletja nadomestovale kloroform in eter pri operacijah. Sploh je bilo človeštvo o takšnih lastnostih rastlin nekoč vse bolje poučeno nego danes in marsikatero zdravilno metodo z rastlinami, ki so j<> visoko cenili pred tisočletji, jc moderna znanost spravila spet v veljavo z odkritjem in pridelavo čistih učinkovitih snovi v rastlinah. Stara 9 let, tehta 140 kg Pred kratkim se je fotografirala na Dunaju 91etna Barbara Oesterreicher-j e v a, ki jo za svoja lota izredno težka: tehta namreč celih 140 kg POVSOD CITATE: »Svoji k svojim«. Radi bi se držali tega gesla, pa morda dobro ne veste kaj je domače. Izmed pralnih sredstev sta to »Hu-bertus« milo in »Pe-rion« prašek za pranje. Prav dobra in poceni sta. Svoji k svojim! Pestri svet fte*a ZA SMEH IN KRATEK ČAS Zagovornik: »Pomislite, gospodje porotniki, da je obtoženec naglušen in da zato klica vesti ni mogel dobro slišati!« ★ Profesor: »Kje leži Pariz?« DijaJc: »Da, vsak dan ga iščemo v radiju, a ga ne moremo dobiti.« * Kmet je skril na polje brezžični sprejemnik, da bi mu rabil kot strašilo za ptice. »Ali kaj pomaga?« ga vpraša sosed. »Pomaga? Pomisli, ko sem včeraj vključil komorno glasbo, se je star vran tako ustrašil, da je prinesel nazaj celo zrna. ki jih je bil ukradel prejšnji dan!« * > Pomisli, pravksr sem čital, d3 je san-sibarski sultan dobil svojeea 312. otroka!« »Uboga mati!« * Pokornk se je pritoževal nad sosedi v višjem nadstropju: »Pomislite, snoči. pozno po polnoči so ti ljudje ropotali z nogami (n celo s palico bili po tleh!« — »Nesramnost!« In vi ste se seveda zbudili?« — »Ne. delal sem še.« — »Ka j ste pa delali?« »Vadil sem se na svoji pozavni.« Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesju, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« greneice, s tem, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Kura s štirimi nogami Idealni hotel. V Rochestru na Angleškem imajo hotel, kakršnih bi si želeli po vsem svetu dosti. Njegovi gostje namreč ne samo, da nič ne plačajo za izborno večerjo, posteljo in zajtrk naslednjega jutra, temveč dobe ob svojem odhodu še angleški šiling za popotnico. Ta edinstveni hotel nosi ime »Ki-karda Wattsa hiša za potnike« in ga vzdržuje ustanova, ki jI je bil oče I. 1579. v Londonu umrli veletrgovec Kikard \Vatts. V njegovi oporoki je določba, naj dobiva v hotelu, ki sc zgradi iz te ustanove »za vse večne čase vsak dan šestorica ubogih in poštenih potnikov, ki niso niti potepuhi niti prokuratorji (odvetniki) jed in postelj ter 4 pence ob odhodu za popotnico«. Vsoto 4 pcnceov je uprava te ustanove letos zvišala na šiling, v ostalem pa skrbi, da je jed res dobra in postrežba točna kakor v kakšnem prvovrstnem londonskem hotelu. \\attsov hotel je opremljen še ves v sta-roangleškem slogu in dolga vrsta debelih knjig nosi podpise mož in žena, ki so bile tu kdaj v gosteh. Vsi stanovi so zastopani: trgovci, mornarji, rudarji, zdravniki, pesniki. duhovniki, samo odvetnikov ni nobenih, kakor je to določil Watts. Hiša brez oken. Tvrdka Sears Rucbuck & Co. v Chicagu je odprla novo vclcprodajalno, ki se od vseh drugih razlikuje po tem, da nima oken. Zgraditclji tc hiše pravijo, da moderna prodajalna na temelju znanstvenih raziskav sploh ne potrebuje dnevne svetlobe. Tega naziranja je v ostalem tudi italijanski arhitekt, ki je v Rimu zgradil za nekega bančnika podobno vilo. Za svetlobo v njeni notranjosti skrbijo kombinacije različnih svetilk, sestava te svetlobe pa ustreza idealni sončni svetlobi. Za zračenje skrbijo posebne ventilacijske naprave in raprave, ki pobirajo prah. Kakšen smisel imajo hiše brez oken? V njih zagovor pravi italijanski gradbenik, da zunanji trušč ne prodira vanje in vrhu tega ni v njih baje nobenega prahu. Nesrečni ločenec. Te dni je mister Baker iz Trentona ▼ Ameriki, lastnik velike tovarne za cclulo-idne izdelke, napovedal konkurz. Izjavil je, da so ga uničile njegove bivše žene. Mož je bil namreč do danes že 10 krat poročen in ločen, ob vsaki ločitvi mu je sodišče naložilo visoke alimente, ki so ga nazadnje pognale na kant. Sicer izjavlja šestorica njegovih bivših žen, ki so se združile v posebno društvo, da bi mogle svoje za^ hteve uveljavljati bolj racionalno, da fe Baker laže in polom fingira, da bi se retJ neprijetnih vzdrževalnin. O tem bo sedaj sklepalo sodišče. Vsekako ni verjetno, da bi se hotel mož še kdaj poročiti. Nov ples. V Londonu je organizacija plesnih učiteljev začela vaditi za novo sezono »novo rumbo«, ples. ki ima s staro rumbo le malo sličnega. Zahteva pa od plesalca mnogo vztrajnosti, moči in spretnosti. Partnerja sta med izvajanjem 45 cm drug od drugega in med tem, ko se zibata v bokih in izvajata še druge plesne figure, z rameni nc smeta treniti. Poskusni kunci, ki so sc vadili tega piesa, zatrjujejo, da ima človek po novi rumbi tako razbite mišice kakor po 12 urni gorski turi. Ženski rekord v glpbino. Miss Gloria Gollister, asistentka znanega ameriškega raziskovalca morskih globin \Villiama Beeba. jc te dni prekosila svoj prejšnji rekord za 100 m. Y njegovi okrogli podmorski gondoli se je spustila v globino 1000 m. Veletoki v puščavi Pojavi, ki jim niti geologi ne morejo do živega n n a i73ti imi vi» ičiK rt Ar*lrv£Lri n ra7li»T!mo ndlrnH vnrlfl Lpr co riKir^ Kden izmed najzanimivejših geoloških pojavov so podzemeljska vodovja v puščavah. Čeprav v puščavnih ozemljih običajno na površini ni stalnih vodnih tokov, ker je pač izhlapevanje močnejše od padavin, so odkrili v večjih globinah velike množine vode. ki je združena od kraja do kraja s sistemom komunicirajočih razpok, sotesk in kanalov. Toda tc vodne žile v puščavi so skrivnost, ki je še davno niso popolnoma razjasnili. V večini primerov si sicer lahko To posebnost živalskega sveta Imajo na Francoskem. Dve zadnji nogi sta Hvafi nekako odveč in je nit! ne ovirajo pri običajni boji Za hribolazce in potovalce Če si kdaj prisiljen spati v gorah na prostem ali v prenapolnjeni koči oblečen, storiš na vsak način dobro, da se sezuješ. Tako bolje počivaš in tudi nogam bo topleje, posebno če jih vtakneš v nahrbtnik in tega zvežeš. Tudi suknja te bo bolje grela, če jo slečeš in se z njo pokriješ. V ostalem si v takšnih položajih lahko pomagaš s papirjem. Če ga daš med spodnje perilo in obleko, te bo naravnost grel. « Mazilo proti sončnim in snežnim oziroma ledeniškim opeklinam ne ostane dolgo na ustnicah. Te potem razpokajo, ti prirejajo bolečine in se le težko celijo. Pomaga ti pa izborno — rdečilo za ustnice. Vsak fotografski amater ve, kako rdeča barva zadržuje aktivne žarke, * Podplati gorskih čevljev morajo biti trdi, gornje usnje pa voljno. To dosežeš najpreprosteje s tem. da mažeš podplate s toplim lanenim, gornje usnje pa z ricino-vim oljem. * Vrvi ti med plezanjem ne bo zmanjkalo nepričakovano in te spravilo v težaven položaj, če si njeno sredino zaznamuješ z barvo ali uvezeno vidno nitjo. • V vlaku boš spal vse pokojneje, če se navadiš oprtnik, kovčeg. palico, smuči pritrditi nase s tenko jekleno verižico in primernim zaklepom. • še vedno ne ve premnogo potovalcev, smučarjev in planincev, da se da ob vidnem soncu žepna ura dobro uporabiti kot kompas. Mali kazalec obrneš v vodoravni legi ure proti soncu, nato razpoloviš kot med malim kazalcem in dvanajstico. Raz-polovniea kaže točno proti jugu. Izsiljevanje z golobi AmerisKi gangsterji so odkrili novo metodo, ki naj jim omogoči neovirano »poslovanje«. V zadnjem času izsiljujejo iz ljudi denar s pomočjo golobov pismonoš. Bogati Američani dobivajo anonimna pisma, ki jih pozivajo, naj stopijo do določenega kraja kjer bodo našli v zaboju zaprtega goloba. Temu naj pritrdijo na noge tolikšno in tolikšno vsoto v dolarskih bankovcih in ga spustijo, če bi se ne hoteli pokoriti jim neznani pisci grozijo z ugrabitvijo in smrtjo. Ogroženci se obračajo seveda skoraj v vseh primerih na policijo, ki je okušala golobe zasledovati z letali, da bi ji izdali bivališče izsiljevalcev. Toda takšno zasledovanje je ostalo doslej brez uspeha, ker so se golobi letalcem kmalu izgubili izpred oči aJi v jate drugih golobov. V primeru slovitega ameriškega zdravnika. ki so gangsterji za njegovega ugrabljenega sina zahtevali 50.000 dol. odkupnine, je skušala policija postopati drugače. Namestu bankovcev so golobu privezali na noge dolge rumene trake, ki naj bi zasledujočemu letalu omogočili spoznati pravega goloba tudi v jati drugih. Ko so goloba spustili, se je začela srdita tekma med naravo in tehniko. Zmagala je zopet narava, kajti golob se je letalu spet skril, tako da zločincev tudi v tem primeru niso mogli prijeti. Statistika o čevljih Statistika ameriškega trgovinskega oddelka, ki je za zadnje leto ugotovila za 20 odst. večjo porabo čevljev, pravi, da znaša vsa svetovna proizvodnja čevljev okrog 910 milijonov dol., od tega odpade 40 odst. na Zedinjene države. Največja tvrdka za izdelovanje čevljev pa je vendarle evropska, in sicer Bat'ova. Najcenejši fabrikanti so japonski, ki dobavljajo čevlje že xa doiar por razložimo, odkod voda, ker so običajno v bližini gorovja, od katerih se pretaka v dolino. V Indiji pa so vendar pojavi, Li so tako čudni, da jim geologi še niso mogli do dna. Tako so v radžputanskih puščavah velike množine vode v kotlinah iz pcščencu pod površino. Od te vode žive rad/putan-ska puščavna mesta. Znanstveniki domnevajo, da priteka ta voda v mogočnem podzemeljskem toku od snež.šč zel'' nc Himalaje. Današnje ženske niso videti mlajše, nego so v resnici, temveč so videti le mlajše nego ženske prejšnjega pokolenja. * Dve duši bivata v prsih vsake ženske: ena, ki si želi dom krasiti z lepimi drobnarijami, in druga, ki se upira, da bi brisala prah z njih. * Da nima ženska v poklicnem delu nobenega časa za to, da bi se čutila nesrečno, je le slaba tolažba za to, da nima tudi časa za srečo. * Neki Anglež je dejal: Vsaka ženska zgubi po tretjem kozarcu whiskvja odpornost napram vsakemu moškemu. Spodobna ženska pa popije samo dva kozarca whi-skyja. Vsakdo zadovoljen! Pridite, izberite pri nas blago za oblačila za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in su-kenj ter z nizkimi cenami. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. ANEKDOTA Sloviti francoski sl kar bitk Horacs Ber-net se je nekoč pel jal iz Pariza v Versaii-les. V njegovem oddelku sta se vozili tudi dve dami, katerih še nikoli ni videL Ve-t-dar sta ga oni dve poznali. Najprej sta g3 nekaj časa motrili, neto pa sta začeli delati opazke zarad> siikarjeve vnanjosti. To je s- karja ujezilo. Ko je vlak zavozil v predor St. Cloud. je bila v vagonu popo'na tema. To priliko je slikar izrabil, da se je dvakrat slastno cmoknil na roko. Ko je vlak privozil zopet na svetlo :z predora, je Bernet opazil, da sta se dami oddaljili o.d njega in sta tudi molčali. Obtoževali pa sta druga drugo., da je dovo-lUa poljub slikarju. Ko se je slikar kmalu nato priprav'!, da izstopi, je bil silno vzradoščen nad zadrego svojih ženskih sopotnic. In preden je zapustil vlak, jima je prav prijazno dejai: »Častiti moji sopotnici, ne bom si atial skrbi zaradi tega. katera zmed vaju me je poljubila, dobrotnici rečem samo: »hvala lepa!« VSAK DAN ENA »Moj mož zasluži toliko, da spolh ne vemo, kam bi z denarjem!« »Moj mož pa je tako bogat, da niti jaz jjofrrtfetj ixotitktv2< Kraljestvo mode Na drsališču Od vseh ostalih zimskosportnih oblačil se drsalna oprema razlikuje v tem, da je tako prikrojena, da jo moremo nositi tudi v mestu, dočim so druga športna oblačila namenjena izključno le dotičnemu športu. Najbrž se je ravno zaradi tega zadnje čase drsalni šport zopet prikupil modernim ženam, kajti spoznale so, da jim še največ nudi. Drsajo se lahko na drsališču v mestu in ne da bi za to rabile posebnih predpriprav; tisto urico časa, ki je potrebna. pa si že nekako utrgajo od ostalega dneva. Morda je smučanje res lepše, toda zahteva mnogo več časa in tudi večjo oddaljenost od mesta. In to ao zopet novi in precejšnji izdatki, ki jih vsakdo vedno ne premore! Zato bo smučanje za večino zaposlenih žena ostalo le »nedeljski« šport, dočim se bodo mogle drsati prav vsak dan. Kako so lepi zlasti opoldanski odmori, ki jih pod zimskim soncem prebijemo na ledu! Tisti trenutki v svežem zraku nas tako okrepčajo in nam vlijejo novih sil v izmučeno mestno telo, da mnogo lažje presta-nemo vse te dolge ure, ki jih moramo presedeti v mračnih sobah___ Pravilna izbera drsalne obleke ni posebno težka stvar! Kakor srno že prej omenili, mora obenem izpolnjevati dve nalogi: služiti nam mora za vsakdanjo uporabo v mestu in za šport. Seveda je treba gledati na to, da obleka ni preozka, kajti zlasti na drsališču moramo imeti popolno prostost gibanja, krilo mora torej biti široko ukrojeno ali pa vsaj zadosti preklano. Prav tako važno je učinkovito, toda odporno tvorivo. ki pa ne sme biti pretežko, ker bi nas težka obleka pri športu le nepotrebno obteževala. Dandanes računamo z dejstvom, da nam ho morala taka drsalna obleka rabiti tudi več let in jo moramo zato čim bolj praktično sestaviti. Kakor pri vsaki športni opremi, se tudi tu ne smemo preveč ozirati na predpise dnevne mode, da ne bi obleka prehitro postala nemoderna. Seveda pa se lahko poslužimo nekaterih, ne preveč pretiranih modnih motivov, saj je tudi športno obleko treba nekoliko poživiti. Na drsališču je najbolj priljubljen enostavni :Smoking«-kostum, ki je v tem slučaju iz velblodje dlake in je na robovih grobo prešit (1. skica). Jopico zapnemo s krzneno zaponko, ki je iz enakega krzna kakor mali telovnik, čepica in rokavični okrajci. Klasično tvorivo za lep drsalni kostum je temen baržun. Jopico takega modela ukrojimo z zvončastim krilcem, ki je vedno moderno. Krznena proga tvori ovratnik, z enako progo obrobimo krilce. Zelen baržun s sivim krznom ali pa vinskordeče tvorivo a peščeno barvnim krznom prištevamo med najlepše kombinacije (3. skica), Nova ideja se izraža v drsalnem kostumu, ki ima dolgo jopico v obliki kazaka. S krzneno pentljo in s krznenimi gumbi ter široko krzneno progo ob robu jopice opremljen model te vrste vidite na naši drugi skici. 20 ":o popust nudi krznarska tvrdka L. ROT LJUBLJANA. Mestni trg 5 .'.dno ugodne cene krznenih pla-ščev in jopie XXXXXXXXXXXXXX VI GREŠITE! ako še niste uporabili f^fdb- patentiranega svilnega mila, ki vam varuje kožo pred gubami in jo ohrani svežo in mehko. Zahtevajte Semo Silk milo v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah! xxxxxxxxxxxxxx> Za močne postave je primerna le povsem ravna, srednje dolga jopica z novomodnim krznenim okrasjem. Ravno krilo je po sredi do polovice preklano in zapeto 8 gumbi, ki jih pri drsanju lahko pdpnemo (predzadnja skica). Športna nota je močno poudarjena pri kostumu s kratkim, jako zvončastim krilom. Jopica tega kostuma ima obliko kratkega telovnika in ji nadomestuje ovratnik širok krznen šal, ki je iz istega krzna, kakor ozka proga ob zunanjem šivu rokavov (zadnja skiea), Kakor vidite, je moda bogato poskrbela za lepe drsalne drese, samo Jedu ȧ ni od nikoder! Obleka za bridge je najbolj skrbno izdelana v zgornjem de-, lu, ker gre tukaj za obleko, v kateri žeua večinoma sedi. Čedni ovratniki so torej bolj važni, kakor pri drugih oblekah. Zadnje čase so se uvedli takozvani pieretni ovratniki iz organdija ali lahke svile. Tri-četrtinski, široko nabrani rokavi so še vedno najbolj priljubljeni. Ameriška večerna eleganca Onstran velike »mlake« uvajajo razvajene Američanke vednq kaj novega v razkošno večerno modo. Dasi vladajo tudi v Ameriki težke gospodarske razmere, je vendar ameriška žena pripravljena doprinesti mnogo večje materialne žrtve za svojo po sebi za popolno elegantne, gredo Američanke še za korak dalje: uvedle so sestavo lisice in nojevih peres, ki tvorijo skupaj neodoljivo lep kep, ki ga vidite na naši skici. (NGvUPMlgN, Levstikova ulica na Vrta« Zdravniška posvetovalnica J. B. Ce je popreje normalno perilo izostalo in so nastopile slabosti, je nosečnost precej verjetna. Popolnoma izključene pa pi, da je perilo iaostalo eara-, efi prehlada «=■ Lj- Kako in koliko časa je treba masirati gube aa licu, zavisi popolnoma od tega, kje jq kakšne bo te gube. Masirati moFa pa strokovnjak in to dolgo časa in še potem je uspeh nesigu-r rtn. Boljši uspehi se dosežejo z operaob jo. — Pehanje iz želodca je znak katarja, k| se zdravi z dijeto, katero vam predpiše Bdravnik na podlagi preiskave. — Zala. Najbolje je seveda, če se po končani kuri 7. lupljenjem zopet obrnete na zdravnika, ki vam je kuro predpisal, posebno, če opisani znaki ne bi še zginili, Tudi zaradi dojke bi bila potrebna zdravniška preiskava, ker je razlika v velikosti razmeroma Fedka pojava. — S. Z. Opisane bolečine v trebuhu ia križu dopuščajo sklep, da je lega maternice nepravilna, kar bi e sigurnostjo ugotovila zdravniška preiskava. — Slavonija. Pri opisanem želodčnem katarju je predvsem važno, da pazite na dieto. Ogibajte pe vseh težkih jedi, posebno takih, }ci napihujejo (fižol, sveži kruh itd.) in pa kislih jedi. Jejte v malih obrokih, pa večkrat dnevno. Skrbeti morate tudi za redno odvajanje- — S- Q. Lj. če bi se zopet pojavili koščki trakulje v blatu, vam priporočamo, da ga odnesete k zdravnika na preiskavo; na podlagi te, vam bo on odredil potrebno zdravljenja. Zimska sezona. Centralna kurjava. Radiotermalno zdravilišč* Dolenjske toplice pri Novem mestu Izborni uspehi zdravljenja, posebno pri rev-matipmu, tdiasu. protinu (gihtu), živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča hladna iu topla voda v sobah. Na željo tudi serviranje r sobah. lepoto ie »hlper«-e}egantno zunanjost, kakor pa njena bolj skromna evropska sestra. Samo tako moremp razumeti, da se ameriška moda često stopnjuje do še nevidene-ga razkošja. Dočim veljaj© prt PW lep© lisice ali boe iz dragocenih peres že same Angina V ustni duplini se nahaja par organov, katera sta znana pod imenom mandeljni. O njih običajno ne vemo, da jih imamo; šele, ko obole, nas težko požiranje nanje spomni, so nam pa tudi sicer malo znani. Tudi medicinci si še v tem niso popolnoma edini, katera naloga prav za prav pripada mandliem. Spadajo k limfnim žlezam, ki so, kot ves limfni sistem, verjetno poklicani za to, da branijo telo škodljivih klic. Prav lahko je pa mogoče, da jim v organizmu pripadajo še druge naloge. V zdravem stanju so komaj vidni, šele ko otečejo, čutimo, da sede te žleze v obliki prstana okrog požiralnika, tako da se vstop V njega zoži; od tod tudi latinski izraz »angina«, Taka vnetja mandelnov so pogosta spremljevalni znaki drugih obolenj, posebno škrlatice, difterije itd, Večinoma so pa angine čiste bolezni prehlada, ki po nekaj daeh minejo ali pa odstopijo mesto nahodu. V težkih primerih pa pride lahko do obolenja sosednih organov, posebno ilies ali pa nosnih duplin, klice pa tudi lahko preidejo v krvni obtok in tako povzroče težka splošna obolenja Tudi če je v splošnem potek angine lahek, je vendar priporočljivo, posebno če se je pridružila vročina, da se leže vsaj aa nekaj časa v posteljo in tudi če se smatra, da je odveč, tako ravna, kot v težki bolezni. Prej tako priljubljeno grgranje različnih desinficirajočih tvarin, se danes že opušča, ker je, kakor pri vsakem vnetju, glavni princip: mir! Tvarine pa sluz-nipo samo dražijo, v njej klice uničiti pa tako ne morejo. Priporočljivi so pa ob-kladki ta potrebne seveda vse druge higienske mere. Zdravljenje pa mora stremeti za tem, da pomaga naravi v stvorje-nju obrambnih sil proti strupu klic. Nekateri ljudje imajo posebno nagnjenje k angini, ki postane vsled pregostega nastopa prava nadloga. V takih primerih pride kot zadnje sredstvo v poštev operacija, ki je v zadnjih letih postala skoraj nekaka moda, in ki se nedvomno veliko prepogosto izvaja. Za njo se odločimo žele tedaj, ko odpovedo vsa druga sredstva, K tem spada v prvi vrsti splošno krepčanje Organizma, utrjevanje potom športa, tako da sa telo polagoma privadi na vremenske spremembe. Nadalje je potrebna zdrava, na Vitaminih bogata hrana; pozimi se sončenje nadomesti danes že lahko z umetnimi žarki. Take dnevne 2—3 minute trajajoče »fivetlebne prhe« povzroče, da koža potemni in da ni več tako občutljiva proti spremembam temperature. V splošnem se p pravilno urejenim Življenjem doseže trajen uspeh, Bolje je vedno, da se ohrani organ, e katerem še točno ne vemo, katero funkcijo prav za prav ima; izjemo smo-mo napraviti šele tedaj, če nam operacija zasigura življenje. fteiitev križaljke »Beli medved" Vodoravno: L pral; i, komerooraci-ja; 13, arena; 13. Usagara; 15. Odrin; 17. p, t; 18. Ngami: 21. Zalog; 22. ia; 23. atentat; 24. moneta; 26. jr; 27. iv; 28. še; 3a, kaosa: si- jat; 32. tid; 33. ac; 34. no. Navpično: 1. oca; 2. rig; 3. Ajapt; 4, Kartovne; 5, orion; 6. Mengeš; 7, en; 8. marca; 9. rupija; 10. Afitarot; 11. Arges; 14. aan; 15. oz; 16. Damijan; 19. mt; 20. ia; 23. Abadon; 25, te; 30. sin. CUVAJMO JUGOSLAVIJO MM Kautskyjev memorialni turnir v Pragi se ie zaključil z veliko premočjo Opočen-skega, ki je dosegel 11 točk iz 13. Opo-čensky je poleg Rejfifa trenutno b*ez dvoma najmočnejši češki mojster, Da drugo mesto se je plasiral znani mojster dr. K, Treybal z 9 točkami. Slede Kopeček 8^, mladi Rus Karjakin z 8, Boleslav in Ceho 7Vz itd. Med slabše plasiranimi se nahaja tudi mojster dr. Skalička. * Dne 8, in 9. t. m- se je vršil v Brnu tradicionalni dvokrožni match med Prago in Brnom, najmočnejšima češkima šahovskima centroma. Igralo se je na 17 deskah. Praga je menda nekoliko podcenjevala nasprotnika in pustila vse svoje mojstre razen Opočenskega doma, kar se je bridko maščevalo* Prvi dan je zmagalo Brno z 10:7, drugi dan so dali Pražani sicer boljši odpor, pa so kljub temu zopet podlegli z 8:9. Skupni rezultat je torej 19:15 za Brno. Na prvi deski je porazil Opočensky inž. 01exo IVz-Vz- V moštvu Prage je igral tudi znani slovenski amater g. Dernovšek. Dtunsko-indijska obramba-Belil Penker Črni: Montieelli (Igrano na ameriškem turnirju v Syra-cuse, avgusta t. 1.) 1. d2—d4 Sg8—f6 3. Sgl—f3 e7—e6 3. e2—e3 b7—b6 Proti Collejevemu sistemu, ki ga beli tu igra. je bila damsko-indijska obramba dolgo časa zelo priljubljeno orožje. Radi stalnih slabih uspehov, ki jih črni z njo dosega, pa prihaja sedaj polagoma iz mode. 4. Lfl—dS Lc8—b7 5. 0—0 c7—c5 6. Ddl—e2 Sb8—c6 7. c2—c3 Lf8—e7 8. Sbl—d2 še bolje bo menda a2—a3 in nato e4, kakor sem igral proti Tartakowerju v Ujpe-šti maja t. 1. 8..........Dd8—c 7 9. e3—e4 Oba nasprotnika igrata otvoritev nekoliko neprecizno. Pravilno bi bilo tu pač najprej vzeti na c5. Tako je igral tudi Golje sam prpti meni v Frankfurtu 1. 1930. 9..........0—0—0? To pa je kar dvojna napaka. Prvič črni sedaj ne izrabi znane ugodne prilike, da bi s c5 : d4, 10. cd4 :, Sb4! zamenjal belemu lovca (mesto 10) cd4 : bi bilo tudi 10. Sd4 : radi Se5 in 10. e5 radi Sh5 slabo za belega). Drugič je dolga rohada v tej poziciji popolnoma neumestna, ker samo izpostavi črnega kralja silnemu napadu. Beli to priliko v nadaljnjem zelo lepo izkoristi. 10. d4 : c5 b6 : co 11. Ld3—a6 Najprej hoče seveda beli zamenjati nasprotniku njegovo najvažnejšo obrambno figuro. 11..........d7—d5 12. La6 : b7 Dc7 : b7 13. b2—b4! Lepa. prav za prav samo navidezna žrtev kmeta, ki hitro otvarja linije za napad. 13. , , . , Sf6 : e4 Tudi cb4 : bi bilo čisto slabo, radi 14. cb4 :, Lb4 : (Sb4 :?, 15. a3 in Tbl) Tbl itd. 14. Sd2 : e4 d5 : e4 15. De2 : e4 Td8—d5 Zopet ni šlo cb4 :, radi J6. Tbl in nato cb4 :, ker črni radi grožnje Db7 : in a3 nikakor ne bi mogel vzeti kmeta. 16. Lcl—eS Db7—b5 17. b4 : c5 Le 7 : co 18. Tal—bi Db5—afl Radi grožnje c4 mora črni kriti točko c6 z damo. 19. c3—c4! Tudi sedaj ta poteza odloči. 19..........Da6—a4 S tem čmj nekoliko zavleče odločitev. Na Tf5 ali h5 bi namreč g4 dobilo najmanj kvaliteto, 2Q, Tbl—b5 Izsili sledeča poteze 20. . , . . Lc5 : e3 21. (2 ; e3 Th8—d8 Seveda ni šlo Tb5 : T r»di 22. Dc6 : in tudi ne Td6 radi Se5 itd, 22. Sf3—g5! Sedaj je med drugim tudi dama na e4 krita in grozi vsled tega cd5 :. 22. ... . a7—a6 23. Tb5 : d5 Najprepizneje, kajti na 23. ab5 : bi prišlo Pbg ;, 26. dc6 Dg5 :. 28, , . . . e6 : d5 24. De4—f5+ Td8—d7 25. c4 : d5 Sc6—e7 26. Tfl^cl-f Kc8—b7 Kd8 vodi radi 6f7+ še hitreje do konca. 27. Tel—bi + Kb7—a8 Ali pa Kc8, 28, De5, Te7,f 29. d6 itd. 28. Df5—e5 črni'se vda. Grozi seveda mat na b8, in če črni krije s Tb7, pade konj e7. Enostavna, toda lepa partija! Vasja Pire. Vojni ujetnik se vrača po 21 letih Milovan Savič iz Badnjevca pri Lapovu je 1913 za časa arbsko-bolgarske vojne kot novinec stopil v srbsko vojsko. Bolgari so ga vjeli, ali se mu je posrečilo, da je pobegnil iz bolgarskega vojnega ujetništva v Rumunijo, od tam pa v Madžarsko, kjer je dobil delo v nekem mlinu pri Debreci-nu. Tam ga je zalotila tudi svetovna vojna. Bil je slaboten, pa mu niso delali posebnih sitnosti. Madžari $q ga sicer smatrali za nekakega ujetnika, ali se je mogel precej svobodno gibati. Celo oženili so ga z nekp Rumunko, ki mu je rodila štiri sinove. Nepismen, kfrkor je, je sicer poizkušal, da bi se vrnil v domovino, pa se mu ni posrečilo, Sele pred dvema letoma je njegov brat dobil prvo pismo od njega. Poslal mu je V«9 potrebne listin«. Ni hotel sprejeti ma< diarskega državljanstva pa je moral prositi za dovoljenje, da sme prebivati na madžarskem ozemlju, Sedaj, ko so Madžari začeli izganjati jugoslovenske državljane, je bil Savič med prvimi, ki je dobil ukaz, da zapusti Madžarsko, Tako je prišel i svojo družino v svoj domači kraj. Pripeljali so s seboj tudi svqje stvari, ali jim je morala občins plačati prevoznino, ker sq bili gisto brez sredstev. Milovan ni nikogar več poznal v svojem domačem kraju, niti •vojega brata Zena in otroci ne govore našega jezika. Vere so pač pravoslavne. Izgnanec sedaj prosi poljedelsko ministrstvo, da bi mu dodelilo malo zemlje, da bi io obdeloval in mogel preživljati ieb« ia družico. Prhljaj in izpadanje las M tllk 4 O Nedelja, 16. deeembra. LJUBLJANA 7.30: Bolezni molznih krav (dr. Kocjan Leo), — 8: Slovenske narodne na ploščah. — 8.30; Poročila. — S.40: Komorna glasba radio - orkestra. — 9: Versko predavanje (dr. p, Regalat Cebulj). — 9-15; Prenos iz trnovske cerkve. — 9-45: Cerkveni zbori na ploščah, — 10: O inšpekciji dela (Joža Golmajer). — 10.20: Operni zbori na ploščah. —■ 10.40: Radio orkester, -vnifn samospevi ge, Mile Kogejeve. —- 11.40: Mladinska ura (Manica Romanova). — 12: Čas, radio orkester (po željah). _ lfl; Ljudska igra Rokovnjan«. — 19.30: Naeionalna ura: Ivan pl. Zaje (dr- Barano-vič — prenos iz Zagreba). — '20-. Čas. jedilni list, program za ponedeljek- — 20-10: Vojaška godba 40. p- p. Triglavskega. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Radio orkester. Ponedeljek 17. decembra LJUBLJANA 9: Kraljev dan (pelje in de-klamacije). — 12-15: Plošče- — 12.50: Poročila. — 13: Čas plošče. — 18: Pri potapljačih (Viktor Pirnat). — 18.20: Negode: 10 minut slovenske glasbe (plošče). — 18-40: Slovenščina (dr- kolarič). — 19.10: Najžer: Ob Žili in Dravi (plošče). — 1930: Nacionalna ura: Karadjordjeviči in ustanavljanje Jugoslavije (prof. Julija Boškovič — prenos iz Beograda). — 20: Pravna ura (dr. Knaflič). — 20-20: Čas. jedilni list. program za torek- — 20.30: Prenos opere iz Beograda. v odmoru napoved časa in poročila- BEOGRAD Hi: Žalne koračnice. _ 20.30: Prenos opere iz gledališča- — 22-15: Lahka in plesna sjasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17-15: Slovanske pesmi. _ 20.30: Prenos opere iz Beograda- — PRAGA 19.50: Prenos iz Brna. — 20-20: Dramski večer. — 21: Operna glasba. — 21-30: Dueti za violino in čelo. — 22.15: Plošče. _ BRNO 19-50: Hana-ške pesmi. — 20.15: Program iz Prage. — 21.45 Klavirski koncert. _ 22-15: Plošče. — VARŠAVA 20: Orkestralen koncert, — 21: Historični koncert. _ 22.15: Ples- — DUNAJ 11.30: Plošče. — 16.10: Citre- — 17.:?0: Plošče. — 17-45: Konrertna ura. _ 19.25: Prenos Mozartove opere Cosi fati tutte :. — 22:Mešan program- — 22-50: Orkester. — 23.50: Lahka glasba. — BERLIN 1920: Harfe. _ 20-10: Moderne plesne skladbe. _ 21: Zabaven program- — 22.20: Adventna glasba, — K6NIGSBERG 20.15: Humor in ples. — 22.50: Pesmi in komorne skladbe- — .STUTTGART 20.15: Pesmi. — 20.45: Koncert orkestra in solistov. _ 22-30: Skladbe Rimskega - Konsnkova- — 24: Nočni koncert. — RIM 17.10: Vokalen ''n instrumentalen koncert. — 20-10: Plošče. — 20.45: Koncert poljske glasbo- — 22: Igra. Torek, IS. decembra LJUBLJANA 11: šolska ura: O norveških fjordih (dr. Oskar Reva). — 12.10: Iiošče. __ 12-50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — iS: Otroški kotiček (ga- Gabrijelčieeva). — 18.20: Slabotna šolska deca (Zaje - Boškovi-eeva). — 18.30: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Radio orkester. — 19-30: Nacionalna ura: Jugoslovensko jezikovno edinstvo (univ. prof. Tomo Maretič — prenos iz Zagreba). — 20: Čas. jedilni list, program ra sredo- _ 20-10: Glasbena ura skladatelja Miloje Milojevjča. 1- Uvodna besedo govori prof- Slavko Cteterc- 2. Osem srbskih narodnih melodij (ga- Osterčevn). 3. Miniatura serbes (ga. Osterčeva). 4. Quatre morceaux pour piano (ga. Osterfeva). <— 21.15: Radio orkester. _ 22-05: Čas, poročila, plošče. — 22-30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Orkester- — 20: Operne arije. — 20.30: Simfonični koncert. — 22-30: Plošče, _ ZAGREB 12-30: Plošče, — 17.15: Operne arije. — 20.30: Koncert na čelo- — 21-30: Kvartet rogov. — PRAGA 19.10: Godalni kvintet. — 20-45: Simfoničen koncert: Foersterjeve skladbe. — 22-15: Plošče. — BRNO 19.35: Prenos iz Prage. _ 19.55: Moravske pesmi. — 20-45: Program iz Prage. — VARŠAVA 1930: Plošče. — 20: Operetni večer. _ 22: Lahka glasba. — 23-05: Komorni koncert. __ DUNAJ 12: Orkester. — 1545: Otroški koncert. — 16-20: Lahka godba orkestra. — 17.25: Klavirske skladbe. — 21.15: Koncert dunajskih simfonikov. — 22-55: Plošče. — 24: Godalni kvartet. — BERLIN 20-15: Božične pesmi. — 20.45: Iz Straussovih operet. — 22-20: Mozartov koncert. — 23: Zabaven program na ploščah-_ K5NIGSBERG 20.15: Iz Berlina. — 20-45: ^Antlgona^ — 21.45: Orkester. — 22.35: Ples. — STUTTGART 19: Orkester. — 2015: I? Berlina. _ 20-45: Koncert solistov. _ 22-30: Skladbe Rimskega Korsako-va. — 24: Komorna glasba- — Radio razstava v Beogradu POPUST NA ŽELEZNICAH Od 16. do 25. t. m. je odprta radio razstava v Beogradu. Razstave se udeležujejo vsa poznane domače in nekatere tuje tvrdke. Razstavljeni so in naprodaj najnovejši modeli radio-aparatov vseh priznanih svetovnih tvrdk. Udeležujejo se je tudi beograjska in ljubljanska radio postaja, radioamaterji in Radio-klub Beograd. Obiskovalci razstave zamorejo poslati pozdrave in vesti po mikrofonu. Dovoljeni so popusti na železnicah. Popusti veljajo od 20. t. m. opolnoči do 25. t. m. opolnoči. Na od-hodni postaji kupite celo karto in legitimacijo obr. K 12, a pri povratku se plača samo polovična cena. Razstava se vrši v paviljonu »Cvijeta Zuzorič« na Kalemegda-nu. Za vsa pojasnila se obrnite na Radio« kl ib, Beograd, Brankova ulica 16. 10848 NIZKE CENE! 1 * * v''-,|- • 'v ^'ffii lntTl SJ/i f 11 tj 111111 v Priljubljeni športni čevelj za šolsko mladino s prvovrstnimi usnjenimi podplatu Št. 26—28 ........Din 65.— „ 29—30 ......... 85,— „ 31—35 .......„ 95.— „ 36—39 ......... 125.— Jamstvo za zdravje Vaše dece. št, 30 •••«»•• o-l_O rr „ 36—31» ....... Din 75. 95, 125, Okusni ženski čevlji: na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks. Lakasti Din 125.—, 145.—. Priljubljeni praktični arovi za v v 11 S:. &; i Visoko kvalitativni čevlji od običajnih do najfinejših vrst! Pazite na svoje zdravje! Peko usnjena obutev vam jamči zd ra ve noge! Naše lastne prodajalne nudijo bogato izbiro čevljev za vsak okus in vsak žep! Oglejte si in kupili boste prvovrstne smuške in gorske čevlje! Kupujte naše Goodjear čevlje, ki jih izdeluje v Jugoslaviji samo PEKO GOOD1EAR ČEVLJI SO NAJBOLJŠI ČEVLJI NA SVETI ! Toplota in zdravje za občutljive noge ao naši priznani melton čevlji. Udobne tople copate iz velblodje dlake, neobhodno potrebne vsakomur za oddih po napornem dnevnem delu. Za elegantne gospode v slabem vremenu. Iz borni podplati. Velika izbira snežk in galoš vseh vrst in najnovejših oblik svetovno poznanih znamk TRETORN, RIGA-Quadrat itd. OD Din 75.- dalje Velika izbira, nizke cene in prvovrstna kvaliteta nogavic, higieničnih „LUFA" vložkov, kopit, Peko-kretn, politur in ostalega pribora omogočajo najcenejši nakup! PRVOVRSTNA KVALITETA! NIZKE CENE! Samo 35 Din St. 5012, kovrnasta Anker-remontoir, lepo ohišje, pravi švicarski stroj Din '35._. št- 5013, ista z radio svetlobnim kazalnikom in kazalci . . ... Din 45._ št. 5030, zelo fina, posebno tanka Anker-remontoir, chronometer AXO, točno idoča, elegantna ohišje iz krom-nikla Din 135._ H. SUTTNEE Ljubljana 5 Lastna protokolirana tovarna ut v S vid Cenik zastonj in poštnine prosto. Duro Dnrax Durocrat Prvovrstni angleški po-pelini za moške srajce, ne oblede ne na solncu, ne na zrakn in ne pri pranju. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska- nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikes, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 JAVNA DRAŽBA Velika zaloga blaga v konkurzu iJugo-šport« r. z. z o. z. v Ljubljani. Gramofoni prvovrstnih znamk od Din 15 naprej; veliki gramofoni na električni pogon za koncertne in društvene dvorane, kavarne, restavracije in kino dvorane; gramofoni-avtomati z metom dinarskega novca — za gostilničarje; gramofoni z radio-aparatom kombinirani; 14.000 plošč vseh vrst; gramofonski deli in gramofonske potrebščine; dinamični zvočniki; radio-aparati in deli za radio-aparate; fotografski aparati in fotografske potrebščine; športne potrebščine; kajaki, šotori; stroji in orodje za fino mehaniko; trgovski in pisarniški inventar. Dražba se vrši od četrtka 13. do 30. decembra 1934 razen nedelj in praznikov dnevno od 9. do 12. in od V2lo. do 18. v trgovini ^Jugošport« prej A. Rasberger v Ljubljani, Miklošičeva 34. Informacije v trgovini v dnevih pred dražbo. 10766 Za božično nakupovanje dajemo na vse danske plašče 10% popusta« Ta, ta Pst, ali si slišala? Srečni roditelji poslušajo prve glasove svojega ljubljenca. Ugodno glasbo posluša razigrane volje potom Philips prejemnika tudi njihov ljubljenec. Najprikladnejši dar za vse Vaše je novi Philips prejemnik. Ogled aparatov brezobvezen. Prodaja na dolgoročno odplačevanje. ZASTOPSTVO: PMILIPSgSflADIO H. Suttner, Ljubljana 8, Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačni cenik! šivalni stroji od Din 1600.— naprej Otroški vozički od Din 200.— naprej Dvokolesa od Din 950.—■ naprej »Sachs« motorji od Din 5000.—■ naprej pri »TKIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA Karlovška c. 4. Ceniki franko. VSLED POMANJKANJA PROSTORA PRODAJAM okraske za božična drevesca po močno znižanih cenah in še s posebnim popustom. Poslu- žite se te prilike! O S V A L D D O B E I C, LJUBLJANA Na debelo! PRED ŠKOFIJO 15 10772 Na drobno! .1 r.-* r.-* r : r* rm-% r-y fi; r, i r.i r."* r^ , r."» r^ , r-* ri rv > ri ry ki I ki k. i /i Vi kV^ilkVVi^VVi ki Li1 ki ki1 ki1 ki ki ki tfareelle Tinayres m Upornica Ko man O čem je govoril"?... Jozana se spomni. Govoril je o skrivnih, pritajenih ljubezenskih razmerjih, ki se razbijajo in uničujejo ob ovirah... Kekel je: > Jaz tega ne bi bil trpel... Tega ne bi bH prenesol.. .c Njegove oči, ki jim daje senca listja zelen lesket, izražajo odločnost, kakor da bi merile namišljeno oviro in jo izzivale ... Jozana šepne: >Kaj bi mislila na to? Saj sva prosta... Nič naju ne loči...« >Nič!< >In če bi kaj bilo .. .< >Bi vse porušil.. .< Mahnil je z roko, kakor da bi trgal verigo ... Da, gotovo, v tem trenutku bi vse porušil, karkoli bi ga hotelo ločiti od Jo-zane!... Nekaj ji pravi, da je ljubi, ki jo gleda e takimi očmi in raduje se, da je tako odločen, tako oblasten, tako drugačen kakor oni drugi, pametni in modri, ki jih vsak vajet udrži... In groznica jo izpreletava ob misli na to oblastno ljubezen, ki bi se bilo nekdaj njeno čuvstvo neodvisnosti uprlo zoper njo. >Jozana!« Uboga ga, in še kako rada. K njemu stopi, ki jo kliče. Noel jo vzame na koleno, njegove drhteče roke jo rahlo božajo po ledjih in prsih _ in navzgor do upognjenega tilnika in mehkih las. Kakor prelesten dragulj drži prijateljičino vzpognjeno glavo med dlanmi. Njegove ustnice jo pokrivajo s tihimi poljubi. Jozana vidi nad svojimi široko odprtimi očmi Noelove oči, polne solz... »Ljubljena, ljuba moja!-.. Saj ne veš... Ne morem ti povedati.. Tako rad te imam... A dusim sc, vrti se mi v glavi... O. ti... ti.. Krepkeje in krepkeje jo stiska k «eW, proseče, ▼sdihujo^-'?, mi-lujoče besede ji šepeče na uho. Ona mu ne odgovarja. Roke mu ovije okoli vratu — smehlja se, in njene veke, ki se zapirajo in rahlo drhtijo, mu tiho pravijo: >Da!c... Sobica je zelo majhna in hladna in temna, ker so oknice zaprte. Da bi bila lepa, ni moči reči. Nekam siromašna je videti s svojo vsakdanjo opravo, z železno posteljo, naslanjačem, umivalnikom in ogoljeno preprogo. A Jozana, ki jo je spet obšlo čuvetvo neresničnosti in sanj, ne gleda na to, da kraj ni lep. Poltema pomirjuje trepet njenih živcev, utripanje krvi v njenih sencih ... Takoj pridt* Noel! Z mehanično kretnjo roke si vzame — sama ne ve, zakaj — glavniček iz las... Srebrna cvetlica na njenem pasu svetlo zazveni na marmorni plošč i kamina ... Ko se pa Jozana zagleda v okroglem zreahi — z razpuščenimi lasmi, golimi laktmi in golim vratom, z jedrimi prsi skoraj vidnimi pod tankim batistnim životcem — se mahoma zave... Podedovana sramežljivost vztrepeče v njej: nagonsko si pritisne roke na srce, da bi ga ukrotila, in si reče: »Zdaj nisem več svoja! Njegova sem...« In hrabro si odpne životec. S svojimi črnimi lasmi, s toplim odtenkom blede kože, v kratki spodnjici, ki se tesno o prijemi je ledij, je videti manjša in mlajša: takšna je kakor cigansko dete iz romance >Mignon< ... Noel boječe potrka na vrata: >JozanaJ< Hlastno se oglasi: »Da, Noel.. .< Ko vstopi, pa prebledi! »Ljuba, kako trepečeš!...« Trepeče, a tudi to pot uboga: zraven Noela obstoji, objeta od njegove roke in oprta nanjo, in mu gleda v dno duše z očmi, kakršnih ni nikoli videl pri njej, s temnimi, nežnimi, vdanimi očrni, ki je njih pogled skoraj podoben krotkemu pogledu živali; z očmi, ki jih bo gospodarjeva prva beseda napolnila s strahom ali Meženstvom ... In njene oči, njene ne*ne lakti, ramena, ki .«e stiskajo, vt*e je, kakor da bi prosilo: »Šibka sem — tvoja sem — ne stori mi zalega...« Zdaj ni več Jozana Valentinova; zdaj je eanio še žena pred možem, in nehote stori tisto nagonsko, tisočletno kretnjo kakor da bi hotela pridržati oblačilo, ki se odpira in pada z nje. Cak.i. da bi jo ljubi iniloval in pomiril, kakor krotko, prestrašeno žival: čaka, da bi jo ukrotil in omamil... »Ljuba moja!« Jozana opaža v ljubljenem glasu nekaj krhkega in čuti, da ^e je v teh kratkih minutah, ki jih je prebil ločen od nje. nekaj zgodilo. Med tem. ko si je zanj razpuščala lase in odpenjala pas. ie hodil po vrtu .sem ter tja in so ni mogel ubraniti misli, ki je noče, ne more povedati ... Rada bi ga vprašala: »Kaj bereš v mojih očeh?... Kaj slišiš v mojem dihu, v utripanju mojega srca? Med nama stoji senca, in ti si tisti, ki jo kličeš... Zapodi jo, to senco, ki naju loči... Ali me pa pusti... Mar počakajva. ker misliš, da me še nimaš vso. in ker vsa moja. ljubezen še ni vsa tvoja sreča .. A Noel jo že nese. benede se utrnejo v grozniei ničnega telesa, ki mu je golo dano v oblast... S stropa sobe in iz temnih kotov se spi:šna neivrekljiva žalost. Jozana zapre oči. Boreča se s solzami, zmedena in nerodna, ne čuti no želje ne elo. ničesar drugega kakur mučno bolestno razburjenje, ki ji izsili slaboten vzdililjaj. Jozana je bila malone srečna ... O tem so pričale njene svetle oči... njen smehljaj, njen razcvit in vse tisto izdajalsko polepša-nje, ki ga opažamo pri ženskah, kadar jim sije ljubezen. Njeni gibi in njena hoja so postajali počasnejši. Iz las in obleke ji jo dišal vonj ljubezni. Neprisiljeno ie nosila svojo skrivnost kakor razcvelo rožo. Florvjevka. ki je dotlej še dvomila, je reki i Foucartu: »Zdaj, mislim, sta vendarle tam .. GLASBIL* ppizrtona cSo ocU> __umefruKčro_________ „ tot NAJPOPOLNEJŠA in eenejfa KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ i NAJVSČJA DOMAČA RAZPOŠILJA L NA. TVRDKA, F. SCHNEIDKEl izdelovanje- glasbil in glasaenirt prit6ku1n Zfi GRES. liikoliecvauLlO/c Violine...-od bi n TI 7 navzgor Kitare.— - -148.-' -Mandoline..- * 98.- » Harmonike - - 75,- * ZRHT-EVR-JFr-9W2PJ- LAČNl' POUČNI Bavojska klone. kr omotične harmor,.. Večje mesto« nasloviti na podružnico »Jutra« Maribor. 10824 Interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju pošlje brezplačno gl. zastopnik za Jugosl The Salvat apoteka Sv. Ivan, Zagreb, Kaptol 17. _Mrooto4er.ja, »otnje ▼ funkciji ^V^rtm«* popuščanj« neeigu*' Seksualne n*cg* * VI - Ha • Gtr \ t-L fri*^^ , - v«ff farm- B- oae*^*-žepnim etuij® Zabite v - Odobreno - KONJSKA STRUNA f A (( (Kosshaar) M«* n 2irao za žimnice (macirace) najboljše kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke! Petroplinske svetilke HASAG POLA K KRONO S so več kot deset let poznane v Jugoslaviji ter mnogobrojno priznane od naših odjemalcev. Pripravne za vsako svrho! PETRO-LUX, Zagreb, Radi-šina ulica 9. Varujte so potvorb! PERJE Kokošje, porje, gosje, račje, □avadno, 8 strojem č išče no in čohano. Vzorci se pošiljajo brezplačno io franko. Dobavlja se v vsaki množini E. Vajda, čakovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO' patentirano zatesnilo (Dichtung) za okna in vrata se dobiva v strokovnih trgovinah. Zagreb, Gajeva 20. Telefon 55-66. Ljubljana. Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežje št. 5. JAVNA ZAHVALA! Podpisani se tem potom najiskreneje zahvaljujem dobrodelnemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ14 za kulantno in popolno izplačilo posmrtnine po mojem blagem očetu Jožefu Lapiju. To edino dobrodelno ustanovo priporočam vsakomur najtopleje. 10834 CIRIL LAPI, MARIBOR, Fochova 40. PRSNE BOLEZNI, KAŠELJ, HBIPAVOST so navadno posledice p ehlada. V tem slučaju takoj drgnite prsi. vrat ln tilnik z RUSKIM OBLI2EM ln takoj te brate prepričali. da t>i se bolezen razvijala dalje. Ravno tako postopajte s svojimi otroci. Po lovu, po kakj votnji z vozom ali avtom ali po kakem plesu alt športu, ako čutite kako zbadanje takoj nadrgnite ta mesta z ruskim obližem ln se tako lahko ognete vsaki komplikaciji. Ruski obllt Je že dolgo znan kot odlično sredstvo proti revmatlz-mu. bolečinah v kosteh glavobolu. ishlasu ln protlnu. Dobiva se ▼ lekarnah ln drogerljah Po poŠti stane: 1 Škatlica J3 dl-narlev. 2 Akatltd 55 di narjev. 4 Škatlice 100 Din. Kraljevsko dvorna lekarna, Bogoieviča, Skoplje. Odobr. od M. 8. P. tn N. Z. 8. br. 20112 KO BOSTE PRIPRAVLJALI BOŽIČNA DARILA. POGLEJTE TOLE! Ne pozabite na.tr! Sapiavite sami sebi veselo presenečenje! Naročite si za Božič ,Ženo in dom". 18 dinarjev na četrt leta res ni mnogo, veselja pa je za ta denar veliko. Če hočete cbonern razveseliti" tudi svojega moža ali oiiraslega sina. mu naročite 20 knjig (2000 strani) založbe ,Evalit" in 12" številk revije ,P/i/atelj", ki jih bo dobil leta 1935* za 18 dinarjev, na mesec, BESEDE NAMENJENE MOŠKIM! Na Vaše drage mislite, zlasti pu na tisto, ki jn> imate radi! Poklonite ji 7.a Božič kaj takega, kae» jo bo vse prihodnje leto spominjalo na N as .... Nekaj takega, česar bo najbolj vesela .... Nekaj zabavnega.... Nekaj koristnega.... Nekaj, kar je dragoceno in kar se dobi /.a majhen denar . . --Torej odločitev je lahka.... ntaio stane.— in, »Žena in dom« mora vsaki ugajati.... Se pred Božičem bo ona dobila l>ožično št< viDo» »Žene in doma«. Vi jo pa /. ljubeznivim voščilom obvestite, da ji naročate »Ženo iu dom« za vse, leto 1935. Kar brž odrezite spodnjo naročilnico tn jt> se danes pošljite o odprti kuverti (znamka, za 15 par). ODRE2ITE! „2ENA IN DOM", Ljubljana, Dalmatinova nL 10 Naročam za leto 1935 za gosp. (razločen naslov; v u •3 O S" t* — 9 KUPUJTE IN NAROČAJTE svoje potrebščine pri naših inserentih SCHAUB-RADIO WELTSUPER 55 z retonatorjem Najnovejše čudo nemške radiotehnike. Primerjajte ta aparat s katerimkoli, pa boste vse slišali in videli. Glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo INŽ. KORNEL FRIEDMANN. Zagreb, Ulica barona Jelačiča 1 (Uica la) Tel. SS-84 rncške z mske suknje, damski plašči od najcenejše do najfinejše kvalitete — priznano izborni pariški kroji, so najprimernejša božična in novoletna darila. Ogleite si naše izložbe in zaloge! »SOKO prodajalne: I LJUBLJANA: Sv. Petra ce- £ sta 23 in Celovška cesta 63 j-Ji MARIBOR: Aleksandrom oe- ^ sta 27 CELJE: Kralja Petra c. 22 KRANJ: Glavni trg št. 102 1 CENE MALIM OGLASOM Po 5U pur in De&t-do, u.o i.— davka za vsan oglas id enKrauio pristojbine Did H.— za Siiro ali dajanje naslovov plačajo Dni. ki iščejo služb. Najmanjši tne«ek za enkratno tibjavo oglasa llin 12.—. Dopis) ui cenitve se zaračunajo po IJin t.— za vsako beseOo, Din 'i.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši «nei*ek ta enkratno objavo oglasa Din 20.— v 8i ostali oglasi »e zararunajo po Uio l.— ta besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši zneseb za enkratno ohjavo oglasa Oin I".— Ponudbam na šifre ne prilagaite znamk! Le. če zantevate oc Oglasnega oddelka »Jutra« 1 « -. ...« -,«. odeovnr priložite Ulfl ▼ Miamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Oin. davek 2 Uid, za šifro al) dajanje aaslova J Din Najmanjši znesek 17 Din. Proda vačicu može u* Dude i početnica, do -2 godim-. sa svršeuoin »rednjoui skolotu, koja govori hrvatski, njemački t znadjarski iii francuski — tra/.i draguljar — Ovome ©dgovarajuče fonude ea Fiikom na: Niko Bogdan, Dubrovnik. cr^','1-1 Prvovrstne krojače jMipoInonia izvežbane v izdelavi 'iamskili plaščev — leče Elite«, Prešernova 7. Dobro kuharico j...i...1 nom.i zanesljivo. ki ln znala nekoliko šivati, pripra 'Ijcno opra\ I jati rn-• i hi~na in vrtna dela. i - ,'• • trgovska oliitflj na deželi. — Ponudbe na podrli nico »Jutra« v Celju pod značko »3S0«. S 132r>-:52 Brivskega pomočnika iščem za izpouiaganje za Huiič in novo leto. Bled M. Mežanova. i}4t--_9- Služkinja poštena. delovna in zlra n. stara do 33 let, E[>0 solina za vsako delo, dobi la koj službo v hotelu »No \i svet«, Maribor, Jurči eeva ulica 7. stalo- Natakarico čedne zunanjosti, pošteno podjetno in simpatično sprejmem. — Nekaj kavcije potrebno. Naslov v vse poslovalnicah = Jutra«. 3470S-I Strojnika trezni -ra, mlajšega. ncože-iij.-r ■ ;ra. sposobnega, po-trel. iji-mo za takoj. — Po rmdbe na naslov: Parna ftlat n. Bihač. 5173Ž-1 Strojepisko začetnico, sprejmem. V po-štev pridejo edino-le ; spodiene. ki so popolnoma vešče srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poil »Xa deželo« 31.7^-1 Krajevne zaupnike s in brez kaveije, vestne in poštene spreii>'p z.tvaro t-alniea na raznih krajih Dravske banovine. Ponud bo na o~I. oddelek Jutra i>od »Stalni zaslužek G. Th. Rotman: Vožnja s in njene posledice Tri kilometre dalje, na ovinku, je avtomobil naposled skočil s cestc, si utrl pot skozi živo mejo in izpremenil lep zelenjavni vrt v sliko popolnega razdejanja. Gospod Gluhač. lastnik zelenjavnika, je v usodnem trenutku pravkar pleskal vrata svoje gostinske sobe; to delo je opravljal pod milim nebom, da bi se barva hitreje posušila. Na sosednjem vrtu. ki ga je ločil od Glu-hačevega nizek opečnat zid. je gospa Cvili-gojeva belila perilo, čisto in snežno je bleščalo na solncu... Mesto hišnika ali hišnice se nudi v Gostilniškem domu. Pri-vož 11, p. oti prostemu stanovanju. Pogoji v pisarni Združenja gostil, podjetij, Prlvoz 11. 34957-1 Voznika za kruh Iščem. Lastni pre m? t pogoj, G!ince, c. X.. st. 7, I. nadstropje. 34946-1 Dekle Pertektno korespondentinjo sprejme takoj tovarna v Ljubljani. Zglasiti se je osebno z lastnoročno pisano ponudbo in spričevali med in Ii2. uro dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah .Jutra«. S^t.5-1 Zastopnike zanesljive in vpeljane potrebuje industrija na Štajerskem. — Ponudbe na: »Jugoautomat«. Maribor, Aleksandrova cesta. 340,1'-1 ki zna kuhati, šivati, domača dela opravljati, dobi službo. Nastop takoj. Mestni trg 13II. 35051-1 Beseda I Oin. davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Učenko za umetno vezenje sprejme -Juljana , Gosposvetska le' 33tt?7-44 Deček 15 let, dva razreda gimnazije. krepak in pripraven, poštene rodbine, želi učenja v mantifak-turnl trgovini (tudi v provinco). Naslov: Tomšič Ciril, Ljubliana, — Poljanska cesta 45. 34995-44 Za gospodinjo sprejme starejši gospod izobraženo gospo brez otrok Dopise s sliko na naslov, ki se dobi v vseh poslovalnicah »Jutra« '!-! Kuharica stara od 25 do 35 let z dobrimi spričevali, ki zna opravljati vsa hišna dela. se sprejme z 1anu-arjem k dobri rodbini z o=ebama.' Predstaviti Sv. Petra nasip 27 od 2. do 5. ure. 34972-1 Perfektno sobarico sprejme privatna rodbina v j-,juDijani. Vešča mora biti poleg slovenskega tudi nemškega jezika in znati mora šivati. Nastop službe S. januarja 19i5. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »t. M. št. 7«. 24979-1 V sredi mesta se takoj odda 1 trgovski lokal. 1 večja delavnica ali skladišče, 1 avtegaraža in 1 dvosobno stanovanje. Poiz-ve se pri hišnici na Rim-ki cesti 2 (nasproti Napoleonovega spomenika). 34958-1 Praktikantinjo znanjem strojepisja in stenugiaJ.je spiejuiemo taKoj. Pismene ponudoe je nasloviti na ogl. odd. Jutra« pod šliro »Stai-no mesto«. Prliužiti je znamko za odgovor. 3^931-1 Preddelavko- Krojačico za samostojno krojenje in nadzor pri Izdelavi, izboino silo v krojenju, izdelavi in šivanju ženskega perila, z večletno prakso v industriji in prvovrstnimi referencami, sprejme industrijsko podjetje v Zagrebu. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in žalitev na ogl. odd. »Jutra« pod »Kro-jačica«. 34897-1 Natakarico preimem takoj. Kavcije zmožne imajo prednost. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. o004J-l Blagajničarko (začetnico) zmožno strojepisja. išče restavracija hotel .štrukelj. 35be. krasni fniiKiureiki tereni. Grst uživajo vse lot&viK-artNke vozne olajšave na naši,h ževezn;c.Jutra,> pod šifro »Mesečno jf.iO Din«. 3.VSM Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 3 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Potnik za tovarno perila veletrgovino manufakture vpeljane tvrdke za štajersko, Prekmurje, se proti proviziji sprejme. Pod značko »Vpeljan potnik« na oglas, oddelek »Jutra«. Sl'i7.">-o Iščemo zaupnike ki poznajo peke ln trgovce z moko. Perssons, Ljubljana, pp. 307 33501-5 Agilne zastopnike za obiskovanje privatnih strank in trgovcev z brezkonkttrenčnimi predmeti, velik zaslužek, sprejmemo. — Ponudbe pod »Bodočnost« na ogl. odd. = Jutra«. 34961-5 Sluf.be išče, Seseda >0 para. davek 2 Din. ca Šifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši coesek 12 Din. Dekle pošteno iii zanesljivo, vajeno vseh hišnih del in šivanja, gre kamorkoli za pomoč v gostilno. Emilija Fabijani, Doj št. 4«» pri Domžalah. Natakarica zmožna kavcije, išče službo — event. vzame gostilno na račun. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro • Zmožna«. J4i>jl-2 Oskrbnik posestva delaven in z večletno prakso, poročen — brez otrok, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Oskrbnik«. 3*233-2 Brivski in irizerski pomočnik Iščem službo. Delam trajno, vodno ln železno ondulacijo. Nastop takoj. Ivan Spernjak. Vrhov-čeva 2. Novo mesto. 34910-2 Mlad trg. pomočnik in mehanik, s poklicnim šoferskim izpitom, vojaščine prost, želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34S62-2 Mlad kuhar samostojen, iztirjen v domači in inozemski kuhinji, zmernih zahtev, želi narne-ščenje za takoj. Tudi za zimsko sezijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra |""1 -Dober kuhar«. 31STO-2 l i'KAVA: LJUBLJANA, Knafljeva ul. 5 wa—11 rnrai Vozičke za punčke gag-* m- konje, triciklje druge igrače za Božič po rek'umn.ih cetia-b pn S. Rebolj & drug Ljubljana, Gosposvetska 13. 84-6 Dekle pridno in pošteno, vajeno vsega lisnega i:i gostilniškega dela ter kuhanja — "Te na gostilno ali privatno. N:ist"p t.ikoj. Ana Trolta, Pristava S, Križe. 3k)T_'-2 Gospodinjske pomočnice različnih sposobnosti priporoča gospodinjam pcsredovalnlca v S>.len-burgovi ulici 7-1. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. 34970-2 Klvučavničar- mehan«k z večletno prakso, zmožen več JezP?o'-, prosi pr.mernega dela. Gre tudi kot domači ključavničar oz. mehanik. Kavcije zmožen. Na lov: Avsec Franc. Mala Cikava 9, pri Novem m-\=tu. 3-1909-2 Šofer diplomiran, z lepo prakso. 23 let star. vojaščine prost, z znancem s'o-venščln<\ srbo-hrvaščine in italijanščine. išče sltižbe. Ponudbe na o"l. odd. ».Tut-a« pod Zdrav in trezen«. 34933-2 Kuharica išče za takoi ali s ".. j.in. službo pri orožnikih. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 31«KV2 30.000 Din kavcije položim za stalno službo. Ponudbe na otIps. odd«lek »Jutra pod šifro »S.-mo v IJubliani«. 310^-2 Trg. naobražena gosj>odična iz boljše gorenjske hiše s 3 leti pomočniške dobe, trgovine z mešanim blagom, išče službe z nastopom ob novem letu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra«. 34898-2 Površniki tn-ncbocout.. jc.n.ejif «1» a.ič- t/l Sx;b>tjš- aaku} ur P-<*ikf-rju. Sv. Pe>tr»i :Vi-6 Krasna oljnata slika naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 82)53-0 Otroške vozičke in tricikle edino najceneje izdeluje Kucler & Co. Celovška cesta štev. 28 — pok; pivovarno »Pnion . sior-r, Ctro?ke vozičke na.;,novejše m»::.4-6 Zamenjam smuči, obleko, gojzeije. z:msKO suknjo in površnik za dober fotoaparat z navedbo optike. Naslov v vseh poslovalnicah s,Juira«. 34926-6 Nošene obleke vseh vrst (čiste in v dobrem stanju) sprejme v prodajo »Promet« na proti križevniške cerkve. Istotam tudi ugodno naprodaj nešteto različnih dobro ohranjenih predmetov ln šivalnih strojev. 14978-6 Igračko (železnico) skoraj novo. vredno 1000 Din prodam za 300 Din, pripravno za božično darilo in akumulator 4 voltov prodam za 90 Din. — — Rožna dolina c. IV. 221. nadstr. 34973-6 5—10 in več ceneje zaradi izselitve se bo proda'a!o spece-rPsko in delikatesno blago na B!eiweisovl cesti nasproti banovine. 34984-6 Puško (brezpetelinko) po ugodni ceni prodam. Na ocrled pri puškarju Albinu š i f r e r. Gosposvetska 1.2. 3497ii-6 Močno mizo WO X J*1 cm. z 2 milnicama, pripravno za vsako obrt. proda vratar hiše št. 5 S'ovi trg. 3503S-6 Tri postelje skoraj nove poceni naprodaj v Rožni dolini, cesta Vin ?t. 1 16. decembra 1934. Tvrdka F. M. Schmitt Pred škofijo 2. Ljubljana. Llnferjeva 4. opo-•""■ja cenj. občinstvo na današnjo rnrstavo praktičnih božičnih daril! 1C859-6 Fotoaparat prvovrsten, radi odpotova-nja po zelo nizki ceni prodam. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. e Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Uin. Naimanjši znesek 17 Din. Tovorni avto 2-tonski Che\ roiet prodam. Pismene ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Chevrolet«. 34462-10 Motor na sesalni plin. 15-—33 Ks potrebujem. V zameno dam motorno kolo znamke \Van-derer 300 cm". — Razliko vrednosti doplačam. Vzamem pa tudi stroj za izdelavo cementne zarezne strešne opeke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Modeli«. 31» «86-10 Zamenjajo se pletenine, novi vzorci za avto poltovorni aii luk-ms, v popolnoma dobrem stanju. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. J4925-10 Lutzovo peč večjo, dobro ohranjeno ku-pimu. Ponudb« z na\t-dbo cent na lzobiaževalno društvo v Trzinu. !-!•.«.£_'- Drevesno smolo kupim. Ponudbe ]iod šifro .Smola« 111 anoneni biro Hinko Sax, Mariuor. ;;ih(<<<-7 Decimalno tehtnico za tehtanje do 400 kg kupim. Ponudbe z navedbo cene in pogojev na naslov lraucc Kosmrlj, Grosuplje ;;4s-c'-7 Moško žepno uro znamke »Schaffhauscn-. ali >Oniega« kui'im. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »ichalfliausen« n 40:7-7 Železno peč, štedilnik in gašperček kupim. Ponudbe na oglas. ■Jutra: [>od šifro oddelek »Rabini ZUJ77-' Prazne steklenice od pive z gumasto zaklopko, kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutru« pod »Steklenice«. ;!.Vt fcj-7 Aparat 10 krat 15 optika 4.. 5.. 1 6.8. zakiop. kamera, kupim za gotovino. Ponudbe s ceno na foto-ate je Selhavs. Skofja Loka. 35068-7 Kopalno banjo emajlirano, dobro ohranjeno kupim. Ponndbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Panja« SjftJS>-7 Oblačila Beseda 1 Din, da\ek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Obleke z.a gospode acilav.ja po tm .m-odern^e;-štli krp.ih. izvrtft.no pri-iega.oč:h. po wrodn.;b cenah Jvp B^v. m-;dn: ate-tje. Koioivo^tk« a.. &t. 6 3lS-iS Moški kožuh kratek, poceni proda Dolenc, Tjrševa cesta st. r. (vogal). Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia. Prodaja lesa Zai. državna uprava raz-lašč. gozdo v Ljubljani razpisuje pismeno Olertalno licitacijo CC3 14X10 ui» ee luloznega lesa in cca. •7o0 m' mehkih hlodov. — I^e-s se proda franko skla dišče Sv. Lovrenc na Poh. Dražba se vrši 28. decembra IDtll v Mariboru Natančni pogoji so na razi>o-lago pri gornji upravi v Ljubljani. Aleksandrova c. št. 4,11. 31733-"Jo Posreduiem denar aa hranilne knjižice Rudolf Zore, Uubljana 12, letoL 38-10 357-:« Bančne vL knjižice hk, --i iui.,i nv^'^iajjcntije. —-iz,p uoauvo tai. Z« od^rovor p-i-i-xi*i 3 diii t zaactkaih. 382-3« Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske kupimo. Kupt-mo tudi knjižice podo-že'sk.h zavodov. Ponudbe na nasiov Kaven, —• poštni predal 150. 35047-36 Vložno knjižico Pmštfdiono z vlogo ) Lin zelo ugodno prodam irčera posojilo. — Ponti j«>d -Celje« na ogiasni d-dolek »Jutra«. 3146 '«; Knjižno omaro prostorno in dobro ohranjeno kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3.1:02-7 BSA 1.7E5 cm*, malo vožen, prodani ali zamenjam za kolo proti primernemu doplačilu Gunclja 3J, St. Vid pri Ljubljani. 349R2-10 Kupim Beseda I Din, davek 2 Din za šifro ali dajanie naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Elektromotorček enofazni, SO V., i*. IIP, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3IN2S-7 Stiskalnico za stiskanje sena kupi Tone Knaflič, Kamnik. 24&U-7 Transportni mlin z dva para kamni (.>> palcev); 33—.Jo IU' motor na oglje in 1 zložljivo 6 X 12 m veliko leseno hišo ali šupo. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra 1 šifro »Rabljeno«. l47ftfi-7 Iščemo dobro ohranjene predmete. — Za božična darila volneno blago od 50.—. ženske nove plašče od 150.— naprej ter nešteto raznih predmetov nudi »Prilika". Kersnikova (Nova) 7. 3S052-7 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Naimanjši znesek 17 Din. Radio-aparat petcevni. na izmenični tok. kompleten, brezhiben, zelo ugodno naprodaj v Vevčah št. 10. S4S» 9 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo N'« obr-j&e io na hraoSa« knjižice. — Spenuie orehove spalnice, i.r,v»ve Spe ra ne ......3:VW> Din p!e*«kene ..... 1«*) „ omare ....... „ poot»-!j« ......„ no5>ne omar>e . . l."!n „ kubinjsk«- oj>-ive . ., kuh!nj. kre<}<>r>ce . 4-J> „ v!o«ki ..............„ trad-«H ......33-1 ., Sprejemajo *e vsakovrira popravi'« po k-oitkkureti&niih ce-nah. VVe dru^o pohi&tvo do'r»:e najceneje enm«-* pri m zans-uvu »S A V A«. Ko.o-dvo-ske i>ii<« IS. Mik',>š,i-4era c-ceta C. T«'.e'r«i Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanie aaslova 5 Dia. Naimaajši zaesek 17 Din. Ker mi je prispila druga pošiljka šibeniškega izbor-nega belega in črnega vina ter Opolo, za restavracijo hotela Llovd — prodajam vse po 10 Din liter, čez ulico pa p-i 8 Din, žganje Ta Din liter.. Priporoča se restivr. hotela Llovd. Danes zvečer vsi v Trnovo k »Sokliču«. Godba, pristna kapljica, ocvrti piščanci, razna top-pla in mrzla jedila ter domače kolin". Za obilen obisk sc- pripor. , Matko. Cenj. občinstvo vabim na domačo veselico s plesom v gost.lno -Dalmacija«. Šiška. — Nudim pnstna vina ter t-orka in mrzla jedila. — Ivan Lasan. 35044-13 Beseda 1 Din. davek 2 Oin za šifro al) dajanie oaslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din Posojila n« h^in^TH- dn jemo pod o?-"!«®! po.Jutra« pad. »Ugodna priložnost«. 34936-1<3 Hranilno knjižico Kmetijskega hranilnega ln posjiilnega doma v Ljubljani, do 50.000 Din kupim ali zamenjam za Mest.no hranilnico v Ljubljani. Ponudbe pod •Zaščita likvidacije« na oglasni oddelek Jutra«. 24928-16 Hranilno knjižico h-anilnice dravsko banovine r Ljubljani do zneska 21.000 Din kupirti v polni vrednosti proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe pod ^Sigurnost-« na oglasni oddelek -Jutra«. 34935-16 Obratni kapital v svrho povečanja išče zelo rentabilna industrija. Ponudbe na: Jugoautomat, Maribor, Aleksandrova cesta. MOM 200.000 (tudi knjižice) rabim za kavcijo. Popolno kritje. Ponudite pod ^Najboljše naloženo« na ogl. odd. »Jutra«. 35053-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice, z vlogo do 3«>.<<0u Din kupim uk,. )j. Debelak, Židovska ulica &1II. 110-16 Kupim vlož. knjižice Jadransko - podunavske banke do vsote 40.000 dinarjev. — Samo resne ponudbe z navedbo fiksne cene se naj pošljejo na ogl. odd. »Jutra« v zaprti kuverti z napisom a Kupčija«. 35043-16 £e$onbke ftovo&ti 1 o Ctte 1935 BLAUPUNKT: r ■ - r A + 2 Vele"SuPer z autom. repilatorjem fadinga, 19—2000 m z elektro-dinamičnim špecijal-nim zvočnikom, z 9 krogi zato nedosegljivo selektiven, v rjavi ali črni lesni kaseti. 1 Super z autom. regulatorjem fadinga, 19—-2000 m z elektro-dinamičnim špecijalnim zvočnikom, z 6 krogi, nedosegljivo selektiven, v rjavi bakelitni kaseti. 3 2 Super z autom. regulatorjem fadinga, 19— 2000 m z elektro-dinamičnim zvočnikom, s 6 krogi, nedosegljivo selektiven, v kaseti iz kavkaškega oreha. V KONSTRUKCIJI IN* DELOVANJU ČASU NAPREDEN. S KRATKIMI VALOVI PREKOOCEANSKI SPREJEM. S TEMI APARATI JE VES SVET VAŠ! Prodaja}o za Dravsko banovino samo: RADIO-STARKEL, Maribor, Trg svobode 6 RADIO-DOBERLET, Ljubljana, Kongresni trg Ureditev dolgov potom, sodnih m izvensodnih poravnav, Nasveti v konkurznlh zadevah ln vseh drugih trgovsko-obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava ln apro-baclja bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in piasiranje istih. V3t pOfili kmečke zaščite. Edina konceeijonirana komerc.ljalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. 34155-16 NAŠE PREPROGE IN PERZIJANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Mlekarno na prometni točki sredi meču ugodno oddam radi družinskih razmer. Poizve se v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 4. CJtW3-10 40.000 Din posojila išč«-m na parcelo v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod silro =-St. 4(1«. asoio-ie Koncesijo v najem odclam ali sprejmem so-udeležnika za informa-cijsko pisarno v davčnih. poravnalnih ln bilančnih zadevah. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pozicija«. 34602-16 Za knjižico kranjske ali ljubljanske Mestne hranilnice se prodajo briljantni uhani in prstani. Ponudbe pod »briljanti« na ogl. odd. »Jutra«. 35011-16 Posojilo 30nn Din iščem proti vrnitvi -?4«Tf) pin v S mesecih Ponudbe na podruž. Jutra v Crlju pod značko >Tof no plačilo 1635*. Hranilne knjižice vseh denarnih zavod »v kupite ali prodaste najugodneje edino pri BANČNO KO VI. ZAVODU MARIBOR. Za odgovor S Din. Naš poverjenik za Celje je Vinko Gaberc. Hranflne knjižice Mestne hranilnice, knji-ftice KTT»tske posojilnice ter knjižice Ljudske posojilnice, vsak znesek — takoj knnimo proti Izplačilu Ponudbe z r.a-v^db-i cene na naslov iPekar slad«, poštni predal !C.D ">5045-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din ca šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Naimanjšl mesek 17 Din Parno žago oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji v bogato pogozdtnem kraju — brez konkurence. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Eksistenca«. Ate»i'.-17 Trgovino oddam za 5, v bližini Maribora. Rellektanti naj se pod značko »Kodočnost« javijo na podružnico Jutra v Mariboru. 34.744-17 Brivnico v Kranju moderi o opremljeno, takoj oddam radi bolezni v najem. Poizve se: Primsko-ro št. f*7 pri Kranju. 3COT-17 2 velika m svetla lokala primarna za obrt ali skladišče ln opremljeno m.zamo oddamo v najem v Prankopanskl ul. Št. 21. 34875-17 Trgovski lokal s 2 izložbama, ob prometni ce« i v Ljubljani oddam — Istotam oddam tudi dvosob. stanovanje v nov; hiši. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. J&07-17 Trgovski lokal prostoren, možnost najboljše izložbe, nasproti gTadu, ter manjši lokal v Kopališki ulici, se oddasta v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu, Maribor, Grajski trg št. 5. Trgovino z mešanim blagom — na prometni cesti ugodno oddam z ali brez inventarja. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ugodno«. Lokal v Ljubljani. Tržaška cesta 5, obstoječ lz treh prostorov, pripraven za trgovino ali obrt, event. uporaben tudi za stanovanje, se odda s 1. januarjem 1935. 34937-19 Gostilno v cen trum u Zagreba z lepim prostorom ln vrtom oddam. Najemnina nizka. Stanovanje v hiši. Refiektanti naj se javijo na Franjo Stoč, Zagreb, Draškovl&eva št. 23. 34902-19 Prodajalno kruha (zajtrkovalnieo) oddam. Prispevam eventuelno k najemnini. Seišen. Rožna dolina, cesta II.. številka 14. 34S47-19 Lokal takoj oddam v Tavčarjevi ulici št. 6. J5U2O-10 Lokal za trgovino ali obrt po nizki ceni takoj oddam v Mostah, Ciglarjeva ul. 30. Bufet vpeljan, sredi mesta, z inventarjem in zalogo takoj prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Primerno«. Lokal 7.a delikatego ali slično, * inventarjem in blagom, v wntru mesta oddam. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Priložnost«. 35050-19 7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Striženje 4 Din in britje 2 Din ;z« delavstvo j. Obiščite re-nov ira.no najCf>n<-jSo otit uico »Rapid*. Sv. Petra c it. 26. 32975-30 Industrije čevljev! :Imam na prometnem KrajU v večjem mestu že vpeljano deiavnico čevljev, z lepim lokalom. Vzel hi od dobre domače tovarne ali ročno delo, čevlje v komisijsko prodajo ali zastopstvo. — Izdelki morajo biti dobri in moderne oblike. Uspeh siguren. — Sem mlad sposoben obrtnik. Eventuelno dam garancijo. Ponudbe pod šifro »1935« na oglasni oddelek j> Jutra«. 34949-30 Specerij. trgovino malo. oddam v najem z novim letom, za starejšo žensko moč. Več »e izve prt Pranji de Toni, Begunje pri Cerknici. 34894-17 Trgovino e mešanim blagom, do-b-o idočo. v prometnem kraju, oddam v najem earad; prezaposlitve. Potreben kapital 15 000 dinarjev. Ponudbe na ogl. odd Jutra« pod Nizka najemnina«. 34893-17 Pisarno po možnosti opremljeno in s souporabo telefona v/amom tako! v najem. Takojšnje dopise na odd. »Jutra« pod »Pisarna«. 34999-17 lokali Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Jilro ali dajanje aaslova 5 Dia. Najmanjši mesek 17 Din. Gostilno na prometnem kraju pod ugodnimi pogoji prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutri« pod »Knjižice«. »tc-ie-ie Odprto skladišče ali dvorišče z nekoliko streli b, ob prometni cesti vzam-m v najem za več let. Fr. Bregar, Ljubljana. Jeranova ulica štev. 4. 34SM-19 Gostilno v Savinjski dolini, s velikim prometom, takoj pro dam. Naslov v vseh pošlo valni';ah »Jutra«. 34784-1® Pozor! Pozor! Restavracijo z ogromnim prometom, v centru Ljnbliane takoj od dam radi bolezni. Naslov v T8Ph poslovalnicah Jutra 31000-19 Gostilno vzairem v najem ali na račun. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. SKSO-tB Steznike, trebušne pasove, nederčke po meri izdeluje in se priporoča stezničarka Hutter Ana, Gajeva ulica STI. 3-50178-80 Prevozniško podjetje rentabilno, radi selitve zelo ugodno prodam. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 350ČC-30 Beseda t Din, davek 2 Din. za Šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naimanjšl znesek 17 Din. Komfortno vilo » 1000 m2 vrta ugodno prodam pod Rožnikom. — Ponudbe pod šifro »Hipoteka in knjižice Mestne hranilnica« na oglas, oddelek Jutra ^4806-30 Hiša z vrtom naprodaj — Kašelj št. 58. Poizve se v Šiški, Kosovo polje 104. 3J637-20 Majhno posostvo v bližini Ljubljane, z dobro prometno zvezo in v bližini vode, uporabljive za kopanje, kupim proti gotovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poceni«. 34812-39 Krasno posestvo obstoječe iz -tfi oralov zemlje. med tem krasne ravne in rodovitne njive, kjer se lahko redi 10 glav goveje živine, prodam iz proste roke. Vse skupaj je ob ba novinski cesti Rimske toplice—-Jurklošter. Hiša je zidana in z opeko krita, vsa ostala poslopja pa so v dobrem stanju. Zraven jc mlin s 3 pari kamnov in stopami na stalni vodi. — Cena zelo primerna. Poleg tega posestva se še lahko prevzamejo vožnje e 3 pari konjev, ki se nahajajo v hlevn. Pojasnila daje Ivan Žveplan, kmet. Brodnire 16 — pošta Laško. 5*773-20 Usnfarna v Ptiifu s trgovino in stanovanjsko hišo naprodaj. Dopise pod »Usnfarna Ptnj« na oelasni oddelek »Jntra«. 3*716-20 Posestvo s cea 100 johov njiv travniki in hmeljnimi nasadi oddam v najem. Ponudbe na Aloma Company d. z o. «., Ljubljana, pod »Rentabilno*. 9#796-*30 Travnik za stavbne parcele, v izmeri 5000 prodam skupno ali posamezno ob državni cesti. Vprašati v Rudniku 2, pri Ljubljani. 1484T.-20 Gostilniško posestvo (2 hiši) 30 minut izven Maribora, v izletnem kraju, tik f&rne cerkve prodam. — Potrebni kapital 40.000 Din. Dam pa tudi v najem. Prebevšek, Maribor, Koroščeva 3, levo I. Kmečki mlin na dva para kamnov, z gospodinjskim poslopjem ln inventarjem, se zaradi preselitve takoj proda na Dolenjskem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34941-20 Sodnijska dražba posestva v Mostah, Zaloška cesta št. 140. se vrši pri sodišču v Ljubljani 20. decembra v sobi št. 16. ob 9. url, posestvo Je primerno za večjega obrtnika. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri sodišču, soba št. 17. 34964-20 Hiše pri Mariboru od "36.000 Din naprej, in posestva - pekarije prodaja Posredovalnica v Mariboru, Slovenska ul. 26 Trgovsko hišo na prometni točki v LJubljani ali okolici kupim. Natančne ponudbe je posiati na oglasni odd. »Jutra« pod »št. 58«. 34976-20 5 stavbnih parcel lepih, na periferiji Ljubljane, ugodno Dro-dam proti gotovini, delno pa tudi na nranllne knjižice M;stne hranilnice. Ponudbe pod šifro »Lepe posesti« na ogl. odd. »Jutra«. 34987-20 Hiša v Ptuju lepa. stanovanjska, s sadovnjakom ln zele-njadnlm vrtom, ugodno tudi proti vlcžnlm knjižicam naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Reall-tat«. 34968-20 Velika trg.-gostiln. hiša najmoderneje zgrajena, enonadstropna hiša z mansardo. Sest pritličnih velikih prostorov služI obširnemu trgov-sko-gostilnlškemu podjetju. — V prvem nadstropju 5 ve.ikih stanovanjskih prostorov s priti klinaml, m&nsardno 5 potniških sob. Velika pivnica. Ogromno dvo-ršče za skladišče materiala. Garaža. Gospodarska zgradba. Najfrek-ventnejša točka ogromnega zagrebškega meščanskega ln kmet-kega prometa. Pred hišo stoji dnevno na stotine kmetskih voz. Prvovrstna trgovsko-gostilničar-ska hiša naprodaj zaradi smrti lastnika za 575.000 Din. Poslovnlca Pavlekovič, Illca 144. — Zagreb. 34911-20 Zemljišče ali več stavbišč naprodaj v Trgovskem pristanu — proti hranilnim knjižicam dobrega zavoda. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro ^Nepremičnine«. 35002-30 Iščem najemnika za 7 oralov posestva na Štajerskem. — Ponudbe pod »Takojšnja vuelitev« na ogl. odd. »Jutra«. 35006-20 Naprodaj parcela 876 m t v Trnovem, vodovod, kanalizacija, — elektrika zraven. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Lepa lega 30«. 35019-20 300.000 Din v gotovini plačam takoj za hišo, parcelo ali stanovanje sredi Ljubljane. Ravno toliko prevzamem hipoteke. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zares«. 35016-20 Novo hišo 3 stanovanjsko prodam ali zamenjam za manjšo nasproti Sv. KrlAtotfa. Štefan G j ura, čevljar, Linhartova 16. 35021-20 Parceli naprodaj v Trnovem. 5a-slov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 350T70-30 Hiša z vrtom pripravna za obrtnika, ▼ Rogatcu, bliža cerkve naprodaj za 32.000 Din. Naslov t vseh poslovalnicah »Jutra«. 35101-30 Prodajam parcele na obroke po Din 4-50 m; Mikša Alojz, Zg. Radvanje pri Mariboru, Gozdna 2. 350G&-30 Stavbne parcele pod Rožnikom ugodno prodam tudi za knjižico Mestne hranilnice. — Ravnotam tudi več voz stelje in kostanjevih drogov. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35085-20 Hišo obstoječe lz treh sob. kuhinje, klet, 3 pritik-llnaml, elektriko, vodovod, vrt, pripravno za upokojenca ali obrtnika, prodam. Pojasnila daje: An t. čater, Brežice 106. 35024-20 I Državni uradniki, Častniki, upokojenci ter privatniki imajo pravico na obroke 12 do 24 mesecev brez povi-ška cen in obresti. SARAJEVSKA TKALNICA PREPROG SKLADIŠČE «% ZAGREB, GLNDULJČEVA UL i3 I GOSPODINJA VIHA NOS, če je kruh prenizek in preveč kompakten, ker dobro ve, da pek, če hoče, lahko vse kaj boljšega napravi. Zato pa zahteva gospodinja, da dobi samo lepo, visoko, rahlo pecivo, ki je lahko prebavljivo in tako, da že sam pogled nanj vzbuja tek. Kruh namreč ne sme samo napolniti želodca, tudi oči in usta morajo prejeti svoj delež. Prodajalec moke mora zato, če mu je na tem, da se kon-zum poveča, dobavljati peku le kvalitetno najboljšo moko. Pa tudi pek sam je dolžan, da si nabavlja le prvovrstno moko, ker le tako lahko zadovolji konzumenta in služi tako najbolje tudi svojim lastnim interesom. Pek in prodajalec moke sta vezana, da delata v tem pogledu roko v roki. Vsem tem zahtevam pa se da lahko ustreči, zlasti še, če ima prodajalec na razpolago tako prvovrstne moke, kakor so moka znamke Biser Banata in Cesterek. ki so gotovo ene najboljših in ki ustrezajo tudi najstrožjim zahtevam. Moko navedenih znamk zamore Vam dobavljati vsak čas __________in po najnižjih cenah tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA Kesljeva cesta številka 24. Izseljencem (vrnjencem) priporoča nakup in najem posestev, soudeležbo pri novih podjetjih, ter daje razne informacije »Mar-stari«, Maribor, Slovenska št. 32. 35003 20 Enosob. stanovanje; Trisob. stanovanje i s pritiklinami oddam s fe-j bruarjem v Rožni dolini — Ugodna prilika! Hišo s trgovino ali samo trgovino z mešanim blagom, na zelo prometni cesti prodam radi družinskih razmer. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šilro »Redkost«. 33U67-30 V Celju prodam popolnoma novo poslopje, v katerem sta 2 velika lokala — primerna za vsako obrt ali industrijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Ugodno prodam«. 3Sm$O-30 Hiša g 6 sobami, bivša trgovina, velik vrt, ob glavni cesti v predmestju Maribora takoj naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Ugodno«. 35005-30 Brez denarja lahko dobi lepo posestvo na Gorenjskem z vsem zemljiščem, ki spada zraven, ako prevzame vknjiženi dolg 180 000 dinarjev. Ponudbe pod »Slučaj 1935« na oglasnem odd. »Jutra«. 35061-20 MflfTliMfM Beseda 1 Din, davek 2 Din, za ilfro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanja oddam na Zaloški cesti. — Pojasnila daje Mergentha-ler r Mostah. 344591-21 Trisob. stanovanje komfortno, v I. nadstropju oddam s 1. februarjem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 348444-31 Enosob. stanovanje podpritlično, s pritiklinami oddam v Mostah, Detelova ul. 6. Pojasnila daje gosp. Mihelič, istotam. 34U10-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam z januarjem. — 1'oizve se v mlekarni na Tržaški c. 38 3*120-31 čedno, na Kodeljevem poceni oddam 2 osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«, 35nj7-X Trisob. stanovanje s pritiklinami, cela nova vila; oddam v Povšetovi ulici, Koduljevo. 3.'#i<>5-21 Dvosob. stanovanje podpritlično, solnčno, odda škopek, Aškerčeva u.l •». Dvosob. stanovanje s kuhiujo, solnčno, v vili oddam — (Jimpermanova ulica 1. 30001-31 Dvosob. stanov »nje kabinet', vse pmikime. takoj odda Fatur, Večna pot 7 (pripravno tudi za obrtnika). 35007-21 ctfta IV/35. JiAM-Jl Dvosob. stanovanje oddam s 1. januarjem stranki brez otrok — .~v. Petra cesta 30068-31 Stanovanje obstoječe lz dveh manjših sob, kuhinje ln pri-tlklln (zraven Je tudi nekaj vrta) oddam s 1. januarjem v Sp. Šiški. Aleševceva uiica 40, — mirni in solidni stranki. Ogleda se lahko v ponedeljek ln torek med 15. in 17. uro. 35084-21 Enosob. stanovanje veliko in solnčno, s razgledom na vrt in Cojzovo cesto, oddam učiteljici ali uradnici. Absoluten mir in snaga. Križevniška ul. 14. 3»en-3i Dvosob. stanovanje s kopalnico in uporabo vrta, v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na oglas, i oddelek »Jutra« pod šilro | »Udobno*. 350U.-J1 Enosob. stanovanje j s pritiklinami oddam za j januar na Vodovodni ce-j sti št. 77. jjuvO-31 Dvosob. stanovanje | x vsem komfortom, v I. I nadstropju — kakor tudi stan. z lokalom oddam. Pojasnila daie Pi-larna Figar, Vošnjakova 6 Trisob. stanovanie ▼ vili, s kopalnico, pritiklinami in souporabo vrta oddam s 1. februarjem mirni stranki za ATlO Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. :1VM0-31 Dijakih t m obe Ue>eilii I Din, davek i Dio, za iifro aH daj'anjt naslova S Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Za dijaka VI. gimnazije iščem sobo z vso oskrbo, četudi malo oddaljeno, za cca 3ju Din. Strogo nadzorstvo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Nadzorstvo lOb*. 34<*»-±ia Stanovanje 4—5sobno, četrt ure od centra iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod pod uiačko »Uvdeu plačnik*. 348Ki-2!.'a Večje stanovanje 3—j »ob, v mestu išče višji uradnik za januar ali februar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šilro »Pošten plačnik«. .)w:4-J./a Stanovanje 3 sob in kabineta, blizu kolodvora, ob tramvaju, išče za marec dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« p««J šilro »Učiteljica*. 34tS56-31Va Stanovanje iščem za tcbiuar. lonudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pošten 2L'«. 3**Jl-3Va Opremljeno sobo strugo separirano, ukoj oddam v Aškerčevi ul. 1T< 'kraj banovinske uprave). Veliko prazno sobo z upor*oo Kopalnice in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra«. J 46» 1-3:'. Lepo sobo opremljeno — b poBebnim viiodoui in sou]«orabo kopalnice oddam z januarjem Naslov v vseh poslo\alui-c-ah »Jutra«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom odda boljšemu gospodu tiabiov-štk, Mariborska št. s^ — »štadion«. Sobo pri sv. Juzelu oddam takoj aii (Hizueje. — Ulica stare pravde 1. Opremljeno sobo solnčuo, b posebnim v hodom, parketom in elektriko oddaui v sredini mesta Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. Lepo sobo oddam na Poljanski c. 13 II. desno. Na ogled v ponedeljek in torek ined 1. in 3. uro. iG0ui'-i3 Solidno gdč. sprejmem kot sostanovalko z vso oskrbo. Juvan, Novi trg .>/1 deFno. 3501&-93 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom, v bližini gor. kolodvora oddam 1—2 osebama. Avsee, Po-lakova 17. tV«i;8-33 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom, zračno in čisto, vibokopritličuo. oddam z 1 ali 2 posteljama boljši stranki na Trgu kralja Petra št. 3. Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami, iščeta odrazi osebi za marec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Marec«. ^SS7il-3ua Enosob. stanovanje oddam s 1. januarjem odraslim osebam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam s 1. februarjem v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah ».Jutra«. 3>1S20-31 Stirisob. stanovanje s kopalnico oddam mirni stranki. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«; 34B07-31 Stanovanje mirno, prenovljeno, x elektriko in vodovodom — ▼ centru mesta takoj oddam solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 35034-31 Dijaka sprejmem na stanovanje v zračno sobo po n.zkl ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra«. 35014-22 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za Utre ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje v sredini mesta iščem. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod »Enosobno«. 34798-3lya Stanovanje obstoječe iz 3 velikih sob, solnčno, t okolici sv. Jožefa ali na Mirju i š i e trgovec — točen plačnik. Ponudbe z navedbo kvadrature in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Komfort*. 3Ttil!i-3U* Stanovanje lepo, čisto, sobe in kuhinjo. Iščeta zakonca brez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Cisto« na ogl. oddelek »Jutra«. 34974-21a MlMffiflffl cic.-eua t Um, aatefc 2 OiB, za šifro ali dajanje naslova i Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo t novi Biavbi ua Uesljevi cesti oddam dami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 34b54-:£ Opremljeno sobo z balkonom iu poscbuiin vhodom takoj oddam v Florijanski ulici štev. 34. Sobo opremljeno aii prazno — strogo separirano, oddam gospoda ali dami v palači pri glavnem kolodvoru. — Naslov v vseb poslovati cah »Jutra«, Sit*' Za 70 Din mesečno sprejmem sostanovalca, čednega, preprostega takoj ali poeneje. Prodam zložljivo posteljo, železno peč - dobro ogreval-ko, železen umivalnik. Florljanska ulica 40. n. nadstropje, srednja vrata. 34955-23 - Sobo prazno ali oi>remljeno — event. tudi s vso oskrbo oddam po nizki ceni ▼ Mostah, Ciglarjeva al. 2T. 38037-33 Sobo oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Sobo s posebnim vhodom, išče >4 ure od glavne pošte — Kolezijska uiica štev. .1C. pritličje. .T*j64-S< Sobo lepo opreuiljeuo, z elektriko, parketom in posebnim vhodom oddam boljši Osebi v čorekljevi ul. ii — pritličje. 3.XI5>5-33 Solnčno sobo prazno ali opremljeno, d souporabo kopalnice, oddam s 1. januarjem 1935 stalni dami ali gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34904-23 Majhno sobo takoj poceni oddam v sredini mesta — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 350»«-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. ."HOf. 4-33 Solnčno sobo prostorno — prazno ali opremljeno, s poseb. vhodom, oddam. Naslov v vseli i»slovalnicah Jutra. 3fiOK!-33 « • MKerji Horny Prazni sobi t I. nadstropju, pripravni za poslovni lokal, oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šelenburgova*. 35074-33 Več sob praznih ali opremljenih, g posebnim vhodom ln tudi lahko z vso oskrbo oddam takoj po ugodni ceni. Goeposvetska cesta 12, XI. nadstr. 34098-23 Sostanovalko sprejmem v opremljeno sobo za 110 Din. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 35071-23 Preprosto sobico ali piiiuercit kabinet išče mirna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »ilro »Šivilja* a Veliko prazno sobo s stedunutom iščem. Ponuuoe na oglas, oddelek »Jutra« l«>d šilro »kjerkoli«. Višii oficir išče lepo .u sobo s separatnim vhodem, po motnosti v novi zgiauui v centru. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek t Jutra« pod -Oficir«. 349j7 ,23a Zobozdravnik išče meo.ovano sooo s posebnim vnodum in s souporabo kopalnice v centru mesta. Ozira 6e sam j na prvovrstne ponudbe pod »Udobna soba« na oglasni oddelek »Jutra«. 34965-23a Opremljeno sobo (dijaško; po možnosti s posebnim vhodom, želim takoj najeti. Ponudbe na: Aleksander Veit, Iniverza Sobo s posounim vhodom, išče boljši gnspod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »•!. januar ;»>»M-:S>a Gospodična išče čisto sobo z vso oskrbo. Ponudbe na o::las. oddelek »Jutra« pod značko »Uradnica«. '-:£(. a Opremljeno sobo iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Stalen«. 355-23 Sobe išče BeaeOa M para, davek t Din. za tifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Oln. Opremljeno sobo s ]>osebnim vhodom, v cen tru mesta išče boljši gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Neglede na veno*. -*4Sf?-33>'a Za prvošolca iščem primerno sobo z vso oskrbo in nadzorstvom Dopise na naslov: Dr. Mir ko Pretner, Medija Izlake. Sobo v centru Ljubljane s centralno kurjavo ln se pari ranim vhodom prazno ali opremljeno. Išče fina gospa. — Ponudbe pod »Mirno« na ogl. oddelek »Jutra«. 34921-23a Neznana akademičarka Korajfca velja — javite se nepoboljšljivemu samcu. Želim spremljevalca (izobraženca) srednjih let. za izlete in ples. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prijateljstvo*. Spoznati želim gospoda — idealnega prijatelja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Ideal 26*. 33nr77-34 sre«^a tet, varčna gospodinja, a pohištvom in gotovino, teli spoznati drt. uslužbenca v svrho ženitve. Udovci niso izključeni Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Varčna .16«. Hčerka obrtnika stara 32 let, s 90.000 Din dote, želi v svrho ženitve s|>oznati uslužbenca ali pa obrtnika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro Mlada gostilničarka in poseetnica želi znanja z dobro situ-iranim gospodom. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Osamljena*. Gospodična z nekaj gotovine, bi poročila do 4Ti let starega gospoda. — R. sne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko » »k. ;)**j3-35 Drž. uslužbenec 20-letni, želi poznanstvo z gospodično, ki mu posodi 5000 Din. Pod »Srečno bodočnost« na ogl. oddelek »Jutra««. 34932-25 Privatni uradnik star 34 let. samski — želi znanja z gospodično ali vdovo s premoženjem, radi ustanovitve skupnega ognjišča. Ponndbe na podružnico »Jutra* v Maribora pod šifro >Mirno življenje* 3yWn-25 Simpatičen gospod star :15 let. išče do 35 let staro dekle ali vdovo z nekaj gotovine, radi takojšnje Cenitve, farno resne ponndbe na naslov: Marija Kržen, Celje-Lisce- št. 1". .•VjTtfO Ti Starejšega drž. uradnika mirnega in poštenega, bi poročila takoj gospodična, ki ima posodo in perilo. — Resen namen in oseben obisk zaželj>-n. — E. t'dir, Lesce-Bled 54. >tV«*?-/fi Gospodična čiste preteklosti, z nekaj gotovine, želi poročiti dobrosrčnega gospoda. Reine ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Solidna«. 35076-25 Idealno prijateljskim sporazumom želi dama fina, obrazuvana, itucevna. ugoane vanjštine sa do-notkom na-1 zivomog druga od 40 god. dalje. Prednost akaaemskom naobrazbom. Neanonim-ne dopise kojl se diskretno na isahtjev vračaj u siatl ogl. odd. »Jutra« pod -Domače og-njište«. 45058-25 Vpokojenec sprejme vpokojenko v svrho skupnega gospodarstva. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Vdovec«. 36007-91 IfflUfl Beseda 2 Din. davek 3 Din ta tifro aH dajanje aaslova j Din. Najmanjii znesek 20 Din. Gospodična «t»ra 30 let. z 9U.UJ0 Din vredno nepremičnino in 1 že preskrbljenim priveskom, ieli samo resnega znanja t državnim uslužbencem, starim 45—56 let. Vdovci s 11 otrokom ali pošteni ločenci niso izključeni. Kdor želi miren dom in dobro gospodinjo, naj pošlje natančen naslov in sliko, katera se v slučaju nesporazuma vrne, na ogl. oddelek »Jutra* pod »Dobra gospodinja*. — Tajnost zajamčena. S47T5&« Uradnik poroči do 28 let staro gospodično, dobro gospodinjo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Harmonija 3S* sirm« Rad! ženitve želim poznanstvo kmečkega naobraženega dekleta aii pa tudi druge stroke, samo da je ljubiteljica cvetlic, staro okoli 25 let. prikup-ljive zunanjosti, sposobno za večje gospodinjstvo, vesele narave. Imam veliko vrtnarsko podjetje. Javiti se je na oglasni oddelek »Jatra« pod »Slovenska korenina*. 34728-25 Dobra gospodinja s premoženjem, šivilja, se želi poročiti z drž. usluž bencera. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod iifro »Zvestoba za zvestobo*. — Tajnost zajamčena. 349M-5S Gosi>odična starejša, dobrosrčna, fina kuharica z nekoliko kapitala se želi poročiti z dobrosrčnim gtarejfeim gospodom v državni službi. železnl*ar1em. Dopise na ogla-mi oddelek »Jutra« pod »Srečen dom«. 34934-25 Samostojna gdč. simpatična, inteligentna, z lastnim pohištvom, ki bi prmes.a v tkupnost nekaj tisočakov gotovine, zmožna slovenščine in nemščine, vajena gospodinjstva, bi se rada om^žlla in se tem potom seznanila z gospodom od 40 do 58 let, državnim tudi privatnim nameščencem, uradnikom, železničarjem ali upokojencem. Vdovec ni izključen. Prevzela bi tudi mesto gospodinje k gospodu v enakem položaju, tudi vdovcu. — Cen j. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Varal se ne boš«. 34791-25 Živali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za tifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sansko kozo brejo, ugodno proda Vovfc Ludvik, Vič štev. 146. iMUHS-37 Male papige raznobarvne, krotke, govoreče — in čistokrvne kanarčke Harcerje, izvrstne pevce poceni proda Kos, Nunska ulica 3. 34&i>-<27 Nemški ovčar 1 1.3 leta star naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 04985-J7 Pse alredaleterljere, šnaucer-Je, opičje pinčerje, sealy-hamterijerje in fokste-rijerje z rodovnikom, naprodaj. Drenlg, Ljubljana, Dernlkov vrh. 34906-27 Božično darilo primerno — so čistokrvni foksterljerjl. Jazbečarji, 3 mesece stari z rodovniki. Možina. trgovina, Zgornja Sižka. 35067-27 Glasbila Beseda 1 Din, davek 2 Dia, za iifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prr« svetov, tabnikat« B8-sendorfer, S:e*nway. F5r-»VK. Poarot HolsL, Strmgl orig; mul. U eo nesporoo o« J Lahka precnao« mehanika. Prodaja jih ključno le »oda: isvedeeea In bivša o&iteig Qi_ Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). 14-26 Kratek orig. Stingl dobro ohranjen. Naslov » vseb poslovalnicah »Jutra« 34843-26 Radiogramofon kombiniran, 6 žarnic, priporočljiv za večje dvorane, prodam. Poizve se Kolezijska tU. 19, LJubljana. 34980-2« Hupujte same t$vhni Undetfceod pa de&te tedne gadepeCjni! največja tovarna pisalnih strojev na svetu, razposlala skoraj 5 milijonov pisalnih STROJEV PO VSEM SVETU! JLudv. Baraga LJtBLJA S A - Nebotičnik TeL 29-80 Klavir v dobrcnf stanju, mo?an glas, poceni proda Se-kaučnik. Stari trg št. !C,a Pianino dobro ohranjen, železne konstrukcije, lepo doneč glas, proda Fausta Vidic, fcuka, Cernetova ulica 6. 3J907-:* Kratek črn klavir Hofmann. skoraj nov, po zelo ugodni ceni naprodaj Naslov v vseh poslovalni cah »Jutra«. 3jOGčk36 Dva bobna velikega in malega poceni j>roda Kunaver, pri pokopališču Sv. Kri i. 35012-36 Klavir, harmoniko novo. xelo poceni prodam. Kaslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 350TO-36 Priložnostni nakup Poceni prodam skoro nov kratek klavir, krasen glas, moderen. Dobrajc. Maribor. Tattenbachova ulica št. 31 35064-36 Tvomica klavirjev Ivan Kacin, Domžale jraloga: Gospos vetsk a e. 12 fdvorisče) ima razstavljene krasne orehove in črne Pianine od 10.000 Din harmonije od 2000 Din srroo-« Be«eda 1 Din, davek 2 Dio, za šifro ali dajanie naslova S Dm. Naimanjši znesek 17 Din. Za štancanje knpim ročni stroj ali ročno železno prešo. Vonudbe na Ti. Kham, Miklošičeva 8. 3*7-12-20 Trgovina koles in šivalnih Krojev A. Praprotnik v Domžalah — prodaja kolesa in šiv. stroje }>roti pUčilu 6 hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice ljubljanske. Mizarske stroje preše, išravfštoke) ln rinkaste plošče za fcurni-ranje, kupim rabljene ln dobro ohranjene. Isto-tam se proda po zelo ugodni ceni čevljarski atroj za štancanje (štancmašlnal. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek sJutra« pod »Stroji«. 34923-29 Šivalni stroj p^rrezljiv, popolnoma nov ngodno naprodaj v Dvora-fcovi nJici štev. ST levo. a50£-29 Čevljarski stroj (A.usputzmaschlnevi, tnalo rabljen, prodam ali sy.menjam za šivalni. A. Cates, Brežice 106. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe I A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Znižane reklamne cene Beseda ! Din, davek 2 Din. za šifro ah dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Razna perutnina Jajca, med, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe v Igriški ulici 3 (za dra mo). Telefon 37j6. 34404-33 7 Din stane »ter prvovrstnega dalmatinskega vina Earadl opustitve gostilne Fatur, Podrožnikom. Večna pot 7. 35006-33 Letošnje orehe prav lepe, nudi od 4.75 dinarjev za kg vsako množino Mihael Soloblr, Sv. Jakob, Sv. Jurij ob juž. žel. 34912-33 Med ajdov, za potice, te lastnega čebelarstva po 14 dinarjev. Plemenltaš, — Selenburgova 63. 35066-33 nformacije Beseda 1 Dio. davek 2 Din, za šifro aH dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Davčne zadeve pritožbe sestavlja »n daje informacije Davčna poslovalnica v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 7/H. 33103-31 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Prima zimska jabolka sortrran3, od Din dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi. Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon Siti ali 3755. 34430 Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato ln srebro k n p n j e rafinerija dragih kovin v Ljubljajiii. Ei.rak« tildca Mrv 36 — vhod 3 VMoTde^tfike test« (pri po stilni Možiaa). 70 Vsakovrstno zlato kupuj« po oajvišjii eemai CERNE - juvelir Ljubljana, VVoifova alica 3, Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih (Jner nfh ceoafc Mariborska a-fi-nenija ria.ta — Mfirihor. Oro-imrs« ulica 5«o 7-a oM(-ke, v n«. modernejših barvah ia desenit. čifta, voica, sir. 90 cun, po 28 Dim meter pri F. L Gori-čar. LjtuMjana. Sv. Petra cesta 29. 34082-12 Pohištvo i* mehkega lesa, sobe in kuhinje, skoraj novo, radi selitve ugodno naprodaj. Vprašati v Zalokarjevi ul. št. 10. 35033-13 Tekstilna tovarna išče za svojo tiskarno v Sloveniji tiskarja za rolo z večbarvnim tiskom Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod »332«. PARKETE hrastove bukove najceneje J OS. K. PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513 Dame pozor! Trajna ondulacija od 50 do 70 Din. Barvanje v vseh niansah 80 Din. Imedia barve samo 40 Din nudi salon Polanc Kopitarjeva ul. št. 1. Odprto tudi v nedeljo. HHNtt>HEPOlKl| ZAL.TOV5NMff GIA5B11 MARIBOR ŠIiol Uspeh za uspehom žanje kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« maleca oglasnika! Gostilna »Pri panju" LJUBLJANA, Vegova ulica št. 10 toči prvovrstni dolenjski cviček in izborna štajerska naravna sortirana vina ter raznovrstno domače žganje in likerje. Na razpolago ob vsakem času topla in mrzla jedila. Vsa vina so dobavljena naravnost od vinogradnikov in so zajamčeno pristna in naravna. Za božične praznike pri odjemu nad 5 litrov primeren popust. Vas vabi in ae priporoča gostilničar. ZA BOŽIČ globoko znižane cene vsem damskim plaščem in sicer: od Din 195.— naprej od Din 295.— naprej zimski športni . . . boljši zimski diagonalni ..... modni plašči v temnih barvah . . . finejši s kožuhovino otroški od 2 let v vseh velikostih . . od Din 395.— naprej od Din 495.— naprej od Din 90.— naprej Na zalogi tucE plašči ta močnejše dame Izgotavlja se tndi po naročilu po najnižjih cenah Velika izbira blaga xa plašče F. L GORIČAR LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 29 Nov Ilustriran tednik »RAKETA" Krasni romani, povesti, novele. — Aktualne slike. — Nad vse zanimivi članki. — Mesečna naročnina samo Din 4.—. — Zahtevajte eno številko brezplačno na ogled od uprave »Rakete«, Moste-Ljubljana, Tovarniška 11. ♦ ZA ŠPORT in promenado so najnovejši vzorci prispeli pri Lenasi & Gerkman Oglejte si jih i Kurja očesa Iffc^tofjSe sredstvo pro* kurjim o£«eo*n >OUivte« it mat* i Dobite r lekarnah, (Vrogert- j&h aa.ra.vaoi« io t,ror-trice ie g!avtnrga siiadf.šča Čuvajte »e po:»re<3t>l M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Umrl Je naš dolgoletni, zaslužni Oan ing. VINKO STRGAR rudarski glavar v p. Ohranimo ga v častnem spominu! V Maribora, dne 15. decembra 1934. Starešinstvo društva »Triglava« v Maribora. 10895 ZAHVALA NajtakrenejSa zahvafa vsem prijateljem te znancem, Id so nas tešili o priliki smrti tako naglo izgubljenega, dobrega in nepozabnega moža, očeta, brata, svaka, strica in nečaka, gospoda ŠIMETA STOŠIČA gostilničarja Posebna zahvala še it. duhovščini, darovalcem krasnih vencev, njegovim dalmatinskim in tukajšnjim stanovskim kolegom, železničarskemu pevskemu zboru »Sloga« za ganljive žalostinke pred mrtvašnico, v cerkvi in ob grobu, deputaciji Sokola in sploh vsem onim, ki so v tako obilem in častnem številu spremili blagopokojnika k zadnjemu počitku in pripomogli, da se je razvil tako časten sprevod. Ljubljana—ftibenik, dne 15. decembra 1934. Žalujoča soproga DUMA. hčerka MILENA m ostalo sorodstvo. 10802 Vinaraa „Prf tromostovju" toči vsakemu dobro znana prvovrstna dalmatinska vina. Za praznike znižane cene. Od 24. decembra do novega leta čez ulico Dm 2.— pri litru ceneje. Vsem cenjenim gostom se vljudno priporoča, želi vesele praznike ln srečno novo leto I. A. SUN ARA, Cankarjevo nabrežje St s Zahvala. Najiskreneje se zahvaljujem vsem. ki bo nam ob pre rani smrti našega ljubljenega očeta in soproga Jakoba Ostermana izrazih svoje sožalje; vsem, ki so našega predragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, gg. pevcem društva s Sloge« in godbi »Zarje« za ganljive žalostinke. Najlepša hvala za lepe poslovilne besede ob grobu ter za poklonjeno cvetje. Žalujoča soproga in otroci. 10890 INSERIRAJTE V „JUTRU"! Zalivala VSem. ki ste ob prebridki izgubi naSe blage žene. matere, stare matere, tete, taSče, gospe Agate Tomšič počastili njen spomin navzlic slabemu vremenu, da ste jo spremili na njeni zadnji poti, najlepša in iskrena hvala. Zlasti čutimo dolžnost zahvaliti se g. dr. Volavšku in častitim sestram Zavetišča sv. Jožefa za njih požrtvovalni trud. Tisočera zahvala tudi vsem sosedom in znancem ter darovalcem krasnega cvetja. Žalujoči ostali. 10892 Rfl^jA f Tudi za malo denarja veliko veselja! 0 * Majhen izvleček iz naše bogate zaloge! NOGAVICE in ROKAVICE: moške nogavice Din 3.—, Din 4.—, Din 5.— damske nogavice Din 6.—, Din 7.—, Din 9.-otroške nogavice Din 4.— damske rokavice Din 12.— moške rokavice Din 12.— PERILO in PLETENINE: moške srajce Din 20.—, Din 25.— damske kombineže Din 25.— damske hlače Din 20.— robci žepni Din 2.— otroške vest.je Din 30.— damske vestje Din 65.— kravate Din 9.— STEKLO: liker servis bel za 6 oseb Din 19.— liker servis v barvah Din 25.— vinski servis bel Din 40.— vinski servis v barvah Din 45.— kompot servis beli Din 37.— nastavki beli Din 18.— nastavki v barvah Din 24.— PORCELAN: servisi za jajčka v barvah Din 22.— servis za črno kavo dekoriran Din 50.— servis za kavo ali čaj bel 10 delni Din 70.-servis za čaj dekoriran 15 delni Din 90.— jedilni servis bel 26 delni Din 250.— jedilni servis dekoriran 26 delni Din 295.-kompot servis Din 45.— ČEVLJI in SNEŽKE: ženske galoše Din 26.— moške galoše Din 38.— otroški škornji Din 78.— damske snežke Din 69.— otroški čevlji Din 18.— damski čevlji Din 69.— moški nizki Din 75.— moški visoki Din 79*— USNJENI IZDELKI in DRUGA DARILA: damske denarnice Din 2.75, Din 4.—, Din 5.— moške denarnice Din 5.—, Din 7.50, Din 9.50 moške listnice Din 13.—, Din 16.— otroške torbice Din 8.—, Dm 13.—, Din 16.— damske torbice Din 20.—, Din 25.—, Din 26.— mali kovčegi Din 13.—, Din 17.—, Din 19.— manikire Din 25.—, Din 30.— aktovke Din 47.— žepni noži Din 4.— škarje Din 5.— Thermos steklenice Dm »0.— Velika izbira v igračkah. Obiščite od jutri naprej dnevno med poslovnimi urami našo bogato BOŽIČNO RAZSTAVO brez obveznosti nakupa. Trgovska hiša Mestni trg 26 in Stritarjeva ulica 1-3 Ant. Krisper, Ljubljana Troelektronski ONE MB3 baterijski RADI-Din 3.600.— Pet elektronski RADIONE jubilejni oktodni SUPER OSW/R z relejem KND Di« 7.500.— Troelektronski ORION SUPER 7131 O Din 4.500.— Troelektronski STANDARD SUPER MIGNON KND O Din 4.360.— štirielektronski EUMIG 543 O Din 4.700.— Petelektronski baterijski RADIONE SUPER ASB5 KND Din 5.000.— Troelektronski RADIONE SUPER SW3 O Din 4.800.— Petelektronski RADIONE SUPER FGS5 O Din 6.000.— Petelektronski RADIONE jubilejni oktodni SUPER OSA/R za istosmerni in izmenični tok Štirielektronski INGELEN ROYAL KND Din 6.200.— Petelektronski INGELEN EXCEL-SIOR KND Din 7.200.— KND Din 8.000.— Dvoelektronski ORION 203 ra istosmerni in izmenični tok Štirielektronski ORION 303 KND O Din 4.950.- KND O Din 2.600.— Štirielektronski ORION SUPER 403 za istosmerni in izmenični tok KND O Din 6.000.— .Militi j^ff Petelektronski STANDARD SUPER 35 KND O Dtn 6.000.— šestelektronski KORTING SUPRA-MAR KND Din 10.500.— Dvoelektronski EUMIG 323 O Din 2.200.- mm i-"' .. Dvoelektronski MINERVA CADET KND Din 2.500.— Troelektronski MINERVA COR-NETTE KND Din 5.500.— Troelektronski RADIONE oktodni SUPER OS3 Din 5.200.— Petelektronski INGELEN EXCEL-SIOR za istosmerni in izmenični tok KND Din 8.000.— Petelektronski ORION SUPER 505 KND O Din 6.700.— Sedemelektronski HIS MASTERS VOICE R 143 KND Din 7.000.— Petelektronski MINERVA COM-MANDER A KND Din 6.800.— Opomba: Navedene cene veljajo razen pri aparatih ORION in STANDARD za takojšnje plačilo. Cene za aparate ORION in STANDARD veljajo za plačilo v 6 mesecih. Označba O pri aparatu pomeni, da je možno dobiti dotični aparat tudi proti plačilu na obroke. Opomba: Vsi aparati Imajo elektrodinamičnl zvočnik. Kjer ni dru^navedeno, aojfetoiii za zr^nični tokin sprejemajo normalne in dolge valove od 200-2000 m. Ozriueba IvND pri aparatn pomeni, da je delan za kratke, normalne ln dolKe valove. S tem cenikom, s katerim so nekatere cene izdatno znižane, se razveljavijo vsi nasi prejšnji ceniki. » RADIO « reg. zadr. z o. z. v LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 dreceit /3% v« v iScztc prespite *>i pta vočasno 6o$ična dartCa (Pridite v nase prodajalnice? Zejer boste nttslS leno ceneno flrelu-te Davorin RavLIen. — Izdala sa konzorcij »Jvtra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Prane JcserSek. — Za tnaeratnl del je odgovoren Alojs Novak. — Val t t^ubljaiii