•] -1™ , s Posamezna Številkat : | 1 krono. J #TABOR* vaak flin. mam ) usdeiit m prašnikov, ol> 18. on s S g|;omriega denarja, cateri pa zaenkrat primanjkuje. Za njim so govorili Baner za savez industrijalcev v Zagrebu, inž. Šuklje za savez industrijalcev v Sloveniji ter dr. BugaršČid, Cera in Piletič, ki so z vračali trivdo na neurejenem prometu "> upravo in organizacijo železnic. Inž. Šuklje je zahteval revizijo klasificiranja blaga ter dirjktne tarife z inozemstvom in auto-nomiziranje ljubljanskega inšpektorata. Pitelič je naglašal nujno potrebo organiziranja avtomobilskega prometa v Črni Gori, dokler se ne zgrade železnice. Gener. ravnatelj carin Kukič, je obljubil, da se bo carinsko postopanje uredilo. • Min. Kukovec je izjavil, da se železnico, same od sebe ne morejo vzdrževati ne pri nas, ne v drugih državah. Boškovič je poročal o škandaloznih prometnih' sredstvih v Dalmaciji. Zagrebčan Deme-trovič je zahteval, da se ukinejo vse-carine za. inozemstvo ter da se dvigne produkcija pi’emoga. Na to je Sava Jelič odgovarjal na posamezne pritožbe ter branil prometno upravo. . - Na popoldanski seji je referiral načelnik ministrstva trgovine Savič o reformi carinske tarife. Generalni ravnatelj; tukič pa je pristal na to, da se carinski tarifii kolikor mogoče znižajo, posebno glede izvoza. J. Jovan pa je govoril o svobodnem izvozu žita in o izvozu živine. Seje gospodarskega sveta se vrše dalje s popolnim vspehom in obetajo. W. H. Ballon. O meteorih. (Konec.) Ko je meteor padel v njegovi bližini na tla, je nastala huda eksplozija, ki je vrgla množino zemlje trideset čevljev visoko v zrak. Pok je bil tako hud da se ga je slišalo sto milj daleč na okoli farmarju se ni zgodilo ničesar, dasi se le revež neusmiljeno prestrašil ter zmotil yse molitvice, kar jih je znal. Tam se le 2brala potem velika množica ljudi. Meteor se je nahajal štiri Čevlje globoko y zemlji, od koder se ga je izkooalo. Bil le tedaj popolnoma mrzel že, toda zlomljen v dva dela, tehtajoča 44 in 92 •untov vsak. . Ameriški astronom ali zvezdoslovec ^'mon Newcomb je izračunal, da pade kozi naše ozračje vsako leto nič manj Kot 146 milj. meteorov. Kako je to, boste, ekh, da ta velikanska kamenita toča ne Pobije mnogo ljudi? Vzrok je v tem, er le malo meteorov srečno doseže Površje žemlje, vsi drugi zgorijo predno Lej0,.n*. tla- Kljub temu je bilo že Precej ljudi obitih od njih. Leta 616 je rti «n,? Kitajskem ubitih od meteorov et >Judl; leta 944 — kot piše froits- sarsfra kronika — je meteor zažgal neko hišo; na 7. marca leta 1618 je eden padel na justično palačo v Parizu in jo zažgal; leta 1879 je bil v Kansas Cityju ubit neki človek od meteora. Rečeni Človek se je tedaj nahajal pod nekim drevesom. Meteor je padel na drevo, ga razdrobil na kose in ubil še njega. Lahko se zgodi, da bo zemlja na svoji poti kdaj naletela na velik roj meteorov, ki bodo začeli padati na njo in jo uničili. Nekateri trdijo, da je luna bila bombardirana od take grozne toče. Po njenem površju se namreč opazijo velike lijakom podobne lukuje, katere so nastale bodisi radi eksplozij tje padlih meteorov ali kot nekdanjih ognjenikov, ko so znabiti nekoč bruhali na njej in so danes popolnoma ugasli. Do sedaj se še ni našlo na nobenem meteoru takih organskih snovi, v katerih življenje še obstaja. Toda so vzroki za verovanje, da se je prva kal življenja vsejala na našo zemljo baš potom meteorov. Vzroki so tu za verovanje, da kometi ali zvezde repatice, ki pogostoma niso nič drugega kot velikanski roj meteorov skupaj, nosijo s seboj minutne organske oblike, med njimi bacile bolezni in jih stresajo okoli sebe in mimo- grede tudi na našo zemljo. Vsekakor so to le teorije, katerim se morda ne bo dalo nikdar priti do dna. Fran Podgorjan : Pri Ahasveru v Petrovem Selu. (K 70. letnici slovenskega Ahasvera dr. Pavla Turnerja.) Čeprav sva si takorekoč soseda v Petrovem Selu pod Nemško Kalvarijo, sem že od lani osorej odlašal priliko, da se seznanim z osivelim sinom pra-gornega Pohorja, z izrednim, v naših literarnih krogih spoštovanim možem, ki je v najlepši dobi svojega življenja prehodil toliko sveta, da se je po pra vici sam krstil za Ahasvera. Lani osorej namreč ^em zbiral za zgodovino, namenjeno za 'prvi slovenski kažipo .Maribor in okolica" tudi imena odličnih slovenskih mož izza dobe našega prerojenja. Tedaj so mi dr. Turnerjevi znanci nujno priporočali, naj se v te' zbirki ne izognem tega imena, ker mi bo i nositelj sam gotovo rade volje z marsikaterim zanimivim spominom še sam izpopolnil mojo zbirko. No, prišlo je drugače. Sredi tega dela sem se vrgel vsega sredi razburkanega politič- nega valovja; ker me izdajatelj pozneje zgrešenega kažipota ni hotel več čakati, je moja zbirka obležala danes sam ne vem kje. In tako sem odložil tudi obisk k našemu Ahasveru na nedoločeni čas. V četrtek, 4. februarja popoldne pa mi je nekaj neznanega v prsih velelo: pojdi! In šel sem. Moja sostanovalka, znana nemška pisateljica ga. Sida Soleh • tudi znanka dr. Turnerja — mi je opisala pot do Ahasverove vile skozi; vinarsko ulico mimo sadjerejske in vinorejske šole. Tam doli že blizu ceste na Kamnico stojita desno dva velika topola, ki stražita vhod v velik, vzorno negovani sadovajak. Ze na spodnjih rebrih vinorodne Kalvarije stoji lična vila starejše arhitekture; v dobi zelenja se mi zdi, postane ta prijazno vabeči tusculum čisto prikrit očem obiskovalcu, ki prihaja skozi vrt. Moj čas ni bil posebno ugoden za ožje rekognosciranje bližnje in sosednje okolice; čim sem • namreč dospel do vile, je moj še le lani novi klobuk konstatiral, da je naš! vremenski prerok pod njim slučajno zopet zadel svojo prognozo na dež. Se'; le ko sem stopil na prvo stopnjico, sem > se domislil, da sem pravzaprav drzen: ropar miru blaženih, ki ga tu notri da prinesejo velevažna izboljšanja našega narodnega gospodarstva. V petek se je seja gospodarskega sveta nadaljevala. Sejo je otvoril zopet minister dr. Kukovec ob pol 10. uri s pozivom, da se osnujeta dva strokovna odbora, eden za prometne razmere, a drugi za predloge o izpremembi carin in carinskega postopka. Nato je pričela debata o carinah. G. Bugarčič je pov-darjal, da se vsak govornik naslanja preveč na egoizem ter ne vpošteva državnega interesa. Boškovič je govoril o potrebi subvencioniranja naših paro-brodnih družb. Tarife ne smejo biti višje nego italijanske, da ne bo italijanska konferenca zadušila ves naš razvoj. Carina na izvoz vina v Avstrijo inCeho-slovaško naj se ukine. Pri ribji trgovini konkurira z Dalmacijo danes Španija. Popoldan je bila razprava v trgovinskih pogodbah. Todorovič je naglašal. da so trgovinske pogodbe z Avstrijo in Cehoslovaško le provizorična. Za pogodbo z Italijo imamo dve možnosti: provizorično ali definitivno. O teh vprašanjih se je potem obširno razpravljalo. Frangež je nastopil pioti uvozu laškega vina. Boškovič je bil proti definitivni pogodbi z Italijo. Kukič je zastopal isto mnenje, pred vsem pa si moramo utrditi lastno gospodarsko neodvisnost. Po tej debati se je razpravljalo o pripravah za uvedbo sistema direklivnih davkov. Petkova seja je bila končana ob 19. uri. Notranja in zunanja politika. * Spor v Zemljoradničkem klubu. V petek se je vršila seja kluba zemljo-radnikov, ki je bila zelo burna. Razpravljalo se je o načrtu ustave, ki ga hoče klub predložiti ustavnemu odboru. Nastala je dolga in ostra debata. Člani kluba se niso mogli sporazumeti o po-drobnostnih. Sklenjeno je, da se nekatere točke še izpremene in o njih ponovno debatira. * Novi župan na Reki. Reški ob- vživajo nemoteno od malomestnega življenja. Skoro da mi je postalo žal, ne zato, da sem prišel semkaj, ampak da nisem že zdavno zašel tudi med literate — vsaj kot vinski agent, tako bi imel danes vsaj svoje »sloveče" ime, s katerim bi se z mirno vestjo predstavil našemu častitljivemu Ahasveru I. zdaj v blagem pokoju tu na Petrovem Selu pod Nemško Kalvarijo. Ali prirojena in še bolj privzgojena drznost novinarjev je razpršila vse mučne misli. Ce tudi vsi trdijo, da sem bil že vse — strahopetec nisem bil nikdar. Potrkal sem čvrsto na zunanja vrata in čakal. Kmalu na-to se prikaže na verandi visokoraslo bitje ženskega spola, inteligentnih potez v odkritem obrazu. „Je gospod dr. Turner doma?“ — „Da, ali je on je danes bolesten." (Aha Hrvatica, sem dejal sam pri sebi). — „0 škoda, škoda 1 Pa vendar ni nevarno zbolel? Jaz sem namreč novinar in sicer eden silno radovednih in kot tak bi se tako rad spoznal z gospodom doktorjem, posebno, ker, če se ne motim praznuje zdaj svojo 80 letnico ...“ Med tem sem bil že drzno odložil svojo malho na mizo in se postavil v pozo, češ, ne boš me z lepa vrgla ven. »Gospoda doktorja muči ravno danes astma, veste tako okrog srca nekaj nadležnega*. Ze sem se bal, da mi ljubeznjiva neznanka poreče: in zdaj ga prihajaš mučiti še ti nadlega novinarska. Toda moja neznanka se je morala uveriti, da nisem tako nevaren človek, kakor izgledam; povabila me je prav v svetišče bolnega Ahasvera. Spotoma mi je zaupala, da je bolnik dne 24. januarja praznoval svoj 79. letni rojstni dan, torej da se sedaj nahaja začetkom svoje 80 letnice. (Konec pnh.) Činski svet je izvolil novega župana odvetnika Salvatorja Bellasicha (Belašiča). Po izvolitvi je novi župan izrekel nastopni govor, v katerem je izjavil, da bo politika mesta Reke vedno takšna, da ne bo imelo škode italijansko narodno gospodarstvo in zlasti, da ne bo konkurence s Trstom. * Maršal Foch v Beogradu. Sredi meseca marca pride v Beograd francoski maršal Foch. Ta prihod ima vojaški in političen značaj. Za sprejem se delajo velike priprave. * Vtis sestanka dr. Mayra z dr. Benešem. Sestanek dr. Mayra z dr. Benešem je napravil v avstrijskih po* litičnih krogih najboljši utis. Smatra se, da je ta sestanek pokazal, da je nastal v čehoslovaški zunanji politiki preokret, ki vodi k izboljšanju odnošajev med Avstrijo in Cehoslovaško. Glavni predmet pogovorov med dr. Mayrom in dr. Benešem je tvorila konferanca v Porto-rose, na kateri bosta nastopali Avstrija in Cehoslovaška povsem edinstveno. Obe državi bosta storili vse, da bodo uspehi te konference čimvečji. Bolj neugodno pa stoji vprašanje prisostvovanja tej konferenci s strani ostalih nasledstvenih držav. Osobito o Jugoslaviji še ni znano, ali se konference udeleži ali ne. Avstrijska vlada doslej še ni prejela oficijelnega povabila na konferenco, vendar pa se smatra, da dospe ta poziv v najkrajšem času. Konferenci bodo prisostvovale vse države, zastopane v reparacijski komisiji ter Avstrija, Cehoslovaška in Madžarska. * Širjenje gibanja za prlklopltev k Nemčiji. Kljub vestem, da je pariška konferenca sklenila, da se iznova prepove priklopitev Avstrije k Nemčiji, se gibanje za to priklopitev v Avstriji vedno bolj razširja. Posamezni deželni zbori so sklenili resolucije, ki zahtevajo od vlade, naj takoj prične priprave za ljudsko glasovanje, ki ga je že ustavot-vorna skupščina soglasno sklenila. Splošno mnenje je, da se bo pri glasovanju pretežna večina prebivalstva izrekla za priklopitev. Zvezna vlada je te sklepe in mnogo tozadevnih resolucij različnih političnih korporacij izročila narodni skupščini. Predsednik dr. WeiB-kirchner namerava prihodnje dni sklicati sejo odseka za zunanje posle, ki bo zaupno razpravljal o tem vprašanju. * Enotna fronta nemških strank. Večinske stranke so sprožile misel, naj se osnuje v odgovor na pritisk pariške konference koncentracijska vlada, v kateri bi bile zastopane razun komunistov vse parlamentarne stranke. Vsled odpora večinskih socijalistov pa se je akcija ponesrečila. Pač pa upa državni kance-lar dr. Fehrenbach, da se mu bo posrečilo razširiti svojo vlado s pritegnitvijo nemških nacijonalcev, s katerimi so se začela pogajanja že predvčarčjšnjem. Tako razširjeno vlado bodo podpirali v njenem boju proti pariškim sklepom ne le večinski socijalisti, ampak tudi neodvisni, morda celo komunisti. Na ta način se bo postavila v bran pariškemu diktatu enotna fronta vseh nemških strank od skrajne desnice do skrajne levice. Zanimivosti. Ljubimec, ki je spreobrnil greš-nlco. Te dni je izročil zagrebškemu okrožnemu sodišču nek brivski pomočnik prošnjo, da bi se mu dovolilo, da plača kazen 600 K, na katero je bil obsojen v obrokih mesečno po 200 K. Zakaj je bil obsojen? Nekega večera je sedel v kavarni »Klub* z nekoliko prijatelji, ki so ga opozoriti na elegantno damo, ki je upirala sumljivo vanj svoje zapeljive oči. Spočetka se mu zdela preveč elegantna, toda ko je spoznal, da ga res venomer gleda, je počel tudi on ž njo koketirati. Iz koketiranja se je rodilo pobližje seznanjenje in končno nekega dne povabilo na njen dom. V povabilnem pismu mu je pisala, da odpotuje njen soprog, trgovec, pa službenih opravkih iz Zagreba ter bosta tako brez vsake nevarnosti lahko preživela skupaj par lepih ur. Po kratkem premisleku se je udal ter šel. Prišel je v elegantno stanovanje s šestimi sobami. Otroci so že spali, a služkinje ni bilo, ker jo je ona ravno istega dne odslovila — morda samo radi tega, da bo še bolj varna. Odšla sta v sobo in tam mu je ona servirala jedila in vino in svojo ljubezen. V sladki sreči se niti on niti, ona nista zavedala, da obzorje ni jasno, nego da se na njem zbirajo temni oblaki, oziroma da govorimo dosledno — da se zbira temen oblak. Nenadoma so se odprla vrata in med durmi je stal — soprog. Odkod je prišel ? Kaj ga je prineslo, ko je vendar zatrdil, da potuje izven Zagreba? Kis-met — usoda! On je okamenel, kakor Lotova žena — ona je padla na posteljo in zaihtela in ihtela je brez konca in kraja. Soprog pa je ostal miren, edini on se ni dal prevrniti iz težišča. Mirno je poklical policijo ter ji izročil njega — zapeljanega zapeljivca njegove žene. Pred sodiščem je priznal vse, ker ga je soprog za to prosil — hotel je namreč imeti materijal za povod ločitve zakona, tako je namreč zatrjeval — in bil je obsojen na globo 600 K. Toda soprog se ni ločil o soproge. Mirno, kakor da se ni nič dogodilo se sprehajata po zagrebških sprehajališčih in ona je poslala — zvesta žena. Zakaj ? Ker se boji razporoke, ker se boji, da bi pri ponovni nezvestobi soprog s pomočjo sodnijsko ugotovljenega vzroka to grožnjo res lahko izvedel. Tako je ljubimec spreobrnil grešnico in za to mora še plačati 600 K v mesečnih obrokih. Je pač še vedno nehvaležnost plačilo sveta. Dnevna kronika. ' — Himen. V soboto popoldan ob 16. uri sta se v Magdalenski cerkvi poročila g. Slavko Klemenčič, učitelj v Libojah pri uelju (bivši poročnik v Mariboru) z gdčn. Marinko C u j n i k o v o iz Maribora. Poročil ju je profesor doktor Medved. Obilo sreče in blagoslova! — Razmere v bolnici so se kakor čujemo, vsled energičnega nastopa g. primarja dr. Crniča v splošnem izboljšale. Samo glede prehrane bi bilo želeti izboljšanja. Kakor se nam zatrjuje, tiči tozadevna napaka v tem, da si sestre usmiljenke oskrbujejo zase posebno in boljšo hrano v škodo strežnikom, pa tudi bolnikom v nižjem plačilnem razredu. Strežniki s svojo skromno plačo po 210 K ob tej hrani ne morejo shajati, še manj pa si ob taki plači privoščiti priboljšek v gostilni. Zelo neljubo nam je, da se moramo pečati s temi pritožbami. Ali bolnica je javen zavod in kot tak podvržen javni kontroli. Veselilo nas bo, ako se g. primarija posreči odpraviti tudi te pritožbe. — Za predsednika višjega šolskega sveta za Slovenijo je na mesto gospod prof. Vadnjala, ki je razrešen svojega posla, imenovan ravnatelj dr. Stanislav Bevk. — Novi kovani drobiž je dobila zagrebška državna blagajna ter ga razdelila pozameznim uradom, odkoder pride v splošen promet. Kdaj ga pa mi dobimo? — Dar Jugoslovenskl Matici. Gospodični Hertrtea Golob in Marija Ravtar sta nabrali med nameščenci mariborskega okrajnega sodišča K 482’20 za Jugoslovensko Matico. Požrtvovalnima gospodičnama najlepša hvala. — Okrožnica škofov. Minister prosvete je naslovil vsem katoliškim škofom v Jugoslaviji okrožnico v kateri prosi škofe za mnenje, na kakšnem temelju naj bi se vršila pogajanja z Vatikanom r svrho organizacije katoliške cerkve v Jugoslaviji. To okrožnico je izzvala v prvi vrsti okolnost, da obstoji posebno vHrvatski in v Dalmaciji med katoliškim duhovništvom želja, da se cerkve naci-jonalizira, kar bi našlo poseben izraz v uvajanju glagolice v cerkvene obrede. Drugi namen te okrožnice pa je, urediti tudi reformistični pokret ter ekonomska vprašanja duhovništva. — Zgradba ceste v Sv. Petru. Kakor znano, je bil našemu okrajnemu za* stopu vštevši onega pod avstrijsko vlado, prihranjen škandal, kakor sličnega ne pozna nobeno mesto. Škandal namreč, da je Maribor ostal do danes brez vsake prave dovozne zveze v smeri naše najlepše dravske revijere od Sv. Petra dalje proti Ptuju. Tu doli imamo najlepše, najbogatejše in mestu najbližje kraje, toda biež češte. Ako se peljCŠ cd Maribora in ni slučajno podsut Meljski hrib. se pripelješ do Sv. Petre k Senekovičevi gostilni, evo, konec sveta. Pač pelje zgorej pri cerkvi vozna pot, ki pa pada strmo navedol proti mlinu ter ovira ves promet iz tega dela Slovenskih goric, ki tudi že dolgo kličejo po zgradbi večje ceste in izboljšanju dovoznih potov na to cesto, In vseh teh razmer, ki stra-šno škodujejo celemu prebivalstvu cele te okolice, pa tudi Mariboru samemu, je kriv brezbrižen okrajni zastop in pa pa župnikova špekulacija; župnik nairi-reč hoče imeti cesto zgorej, da bi se gospod lažje vozil v mesto in bi ob e-nem še kaj profitiral zase in svojega sorodnika. Ker se je pokazalo, da v Ma-riboru ni nikogar, ki bi imel korajžo klerikalnim škodljivcem stopiti odločno na noge, so se prizadeti sami organizirali v posebno zadrugo, ki je sklenila* da izpelje cesto od Senekovičeve gostilne ob Dravi do mlina, ozir. MurŠičeve gostilne. S tem bo storjen prvi korak za otvoritev prometa ob naši dravski ti-vijeri proti Ptuju. — Kontrola konfiskatov. Iz občinstva smo prejeli: Venomer slišimo 0 velikih množinah raznega zaplenjenega blaga. Nikakor pa še nismo slišali, kaj je z nadaljno usodo takega blaga; aU se proda in komu se proda, kam pride dotični izkupiček, ali pa se blago P°' razdeli med reveže, kdaj in kako? Ker slišimo, da se te dni nahaja v Maribor* delegat ministra financ, ki se zanima za razne slične zadeve, se nam zdi umestno* ga opozoriti tudi na vprašanje konfiska* tov pri različnih oblastih. — V našo včerajšnjo notico »; Jugoslavijo pristojni ljudje . .* se je vri' nila neljuba pomota. 6. Sterlini se in>e' nuje namreč naš obmejni komisar v Spilju, dočim je g. Sterlini avstrijski ob' mejni komisar in bi mesto njega mora'0 stati ime našega j ugoslo venskega obme)' nega komisarja v Mariboru. — Slovenska Kalvarija s Pohorje«*** Kdor hoče videti veliko umetniško izd®" lano sliko naše Slovenske Kalvarije * ozadjem najlepšega oddelka Pohorja, ^ si jo pride danes v soboto večer osebn^ ogledat na »Planinski ple3“ v GOtzoV dvorano, kjer najde še tudi druge kra^ slike naših slovenskih planin. — Podružnica Jugoslovenske tiče v Mariboru. Odbor Jugoslovens* Matice v Mariboru se zahvaljuje najt°^ pleje vsem, ki so pripomogli k upri*^ ritvi »Božičnih slik* v mariborske Narodnem gledališču, v prvi vrsti ravnatelju Hinku Nučiču, ki je prezpl«*1 prepustil gledališče na razpolago sploh šel na roko kolikor je mogel, da j. gdč. pis. Ljudmili Poljančevi, gdč. C°te' J ter slov. ženskemu društvu in sploh ^ osebam, ki so s svojim sodelovanl pripomogle do tako lepega vsPe0ej zlasti gospej ravnateljici Stupca, ?°f jpi Maistrovi, gospej Lipoldovi, gospo®1 Levstikovi, gospodu sod. svetniku Osk*^, Devu in dijaku Cvirnu, voditelju kega orkestra. — Licitacija Zagovčeve zapusc. ^ V torek popoldne ob 15. uri se vrtl0|eS okrajnem sodišču licitacija dveh * (eno še novo) in ene žepne ure. Ti P meti so iz zapuščine znanega Žagovca in pridejo na dražbo v * pri vlomu v vojaško blagajno oš* vanega g. podpolkovnika Cvirna. ^ — Izlet v StrnIŠče. Ker se ie fj, priglasilo večje število udeležencev, redi Jugoslovenska Matica k za11 p prireditvi v Strntšče poseben vla ' jji odhaja iz Maribora ob 4V2 ur‘ P se vrne-v Maribor okrog 24. ure zvečer. Udeleženci imajo torej čas, da dobro prespe Planinski ples in se vrnejo pravočasno. da se pripravijo za drugi dan. Prireditev se vrši v Strnišču v obširni, dobro pokriti, topli in električno razsvetljeni dvorani. Pot s kolodvora do 'taborišča je dobra in oddaljena od postajo le 10 minut. Oseba gosp. tabo-riškega predstojnika Mrljaka jamči, da bo vse dobro urejeno. Vrši se torej lahko ob vsakem vremenu. Stroški za ivožnjo in vstopnina bodo tako nizki, da ine bodo preveč otežili žepov in se bo izdatno izplačal užitek ruskih narodnih pesmi in plesov. Prosimo torej vse naše .somišljenike in prijatelje, da se udeleže ;i.n z vso močjo agitirajo za udeležitev. •Prijave sprejema Jucoslovenska Matica •“Sa&na ulica 32 pritličje, ker se bodo ‘tudi v nedeljo dobivali vozni listki. Pisarna bo odpr^ od 9. ure dalje. — Plesni venček p02a,\ne brambe v Kamnici. Danes, na pustno nevl.eijo 1 se vrši v gostilni Vogrinec dobrodelnf plesni venček. Začetek ob 15. (3.) uri. Vstopnina 10 K. Vstopnici v predprodaji do 15. ure v gostilni Kopriva v Kamnici. — Defravdant Štraus pod ključem. j Zadnje dni smo poročali, da je bil računovodja na mariborskem glavnem kolodvoru, Štraus, ki je poneveril znatne svote ter pobegnil v Avstrijo, na Dunaju aretiran, vendar pa zopet izpuščen na svobodo. Kakor smo pa sedai izvedeli, 'je imenovani na varnem ter ga je nje-fgova soproga, ki stanuje tukaj, obiskala 'v zaporu. — K napadu na g. Nepomuckega smo od prizadete strani izvedeli še sledeče: Napad se ni izvršil z revolverjem. Uiarveč s karabinko. In sicer so bili triie l^apadalci. Najpreje so oddali dva strela |in ko je napadeni šel za njimi, sta pobila še dva strela. G. Nepomucki, ki je "Sicer pravnik, nam je pokazal, kako je sn strel zadel konec rokava bluze in le nialo ošvrknil tudi roko. Sreča njegova ji® Wla, da je imel ob istem času odprt iplaSč, ki je kolikor toliko zaustavil strele. 77 Nove poštne pristojbine v Av- Z dne 2. t. m. so stopile v Avstriji nove poštne pristojbine v veljavo, ^tsnia v Jugoslav ijo se mora frankirati s ° ktonanii. iz Siovenjgradca. Za gerenta tnase občine je mesto dr. Bratkoviča, ;lu je v kazenski preiskavi, imenovan igospod dr. Vinko Železnikar. ~7 V Ljubljani je umrl v petek 2nani tovarnar in zaveden narodnjak n'n Mallv hišni posestnik na Sv. Petra cesti 34. i~~ ?rezPOseInost se v Ameriki ne , r,Po neki uradni statistiki je aosTi V Ameriki pojemanje brezposel- ... ~ ^Milanu je umrl dne 2. febru- a,ja kardinal Ferrari. j v,,‘lson ozdravel. Iz Washing-_a se Poroča, da je obiskal WiIson * soprogo gledališče. Po bolezni je bil 'la uhci a^’ se Je Z0Pet pokazal Najdeno. Pri vajah za trgovski Ae naš[a mala boa (ovratna) in 1 ipinvin' rT V ^aS4n'k na' Se Zg'asi V Upovini Baloh & Rosina, Grajski trg. Sokolstvo. o Sokolska maškerada. Vabila za ininškerado so se že razposlala. Ker pa odbor ni imel natančnih naslovov, je Pošta mnogo vabil zaradi pomankljivih naslovov vrnila. Zato še enkrat prosimo fla se vsakdo, ki se želi udeležiti ma-ikerade in ni prejel vabila, blagovoli o-8lasi Lahka motorno kolo (Mo- tor-Reve), 2 cilindra, dobro ohranjeno, se proda. Dravska ulica 11, gostilna. * I8če se meblirana soba s prostim vhodom za enega ali dva gospoda. Ponudbe na upravo lista. f En velik Slediinik za vzidati se proda. Vprašati v upravi lista. t Odgpvorni urednik: Fran Voglar.; !>*' Ne pozabi naročnine! JUGOSLOVENSKA MATICA priporoča krojača Konrada Mihelič rodom iz Sv. Barbare pri Mariboru. Bil je najboljši krojač v Pulju, poslal nedavno žrtev italijanske druhali, ki mu le požgala hiSo z vso opravo in živi sedai kot begunec v Mariboru, Voikn?arJava ulica S«. 1, Švabova h'5a. Prosi pomoči s krojaškim delom. Izvršuje vsa dela točno, solidno in po najnižjih cenah. * s kavcijo, s trgovsko izobrazbo« in prakso, bi pristopila v kako že vpeljano trgovino s Speče-; rijskim blagom. Ponudbe naj Anončni in Informačni zavodi »VEDEZ«, Maribor, Slovenska! ulica 6. 128' gOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOPflPg Jos. Martinc | .. Maribor tss Galanterijska veletrgovina Slavnemu občinstvu nazna^ njam, da sem sedaj nastavil izborno vino naj pride vsak gost pokusiti 158.3—S Hinko Kosič restavrater „Nar. dom'V MARIBOR. podružnica Maribor Gosposka ulica 21 ,h ■: iz- posluje redno v vseh bančnih strokah Stranke sprejema dnevno ob uradnih urah x Centrala: SPLIT,' Podružnice: MARIBOR, ZAGREB, NOVI SAD Afilifactie: v ^ , . . Zadružna Banka Riieka, Zadružna iiedionica Trst I I l( I! Osnovna glavnica: K 50,000.000*- Rsmtmvnl nHrtatplr* Baw! se z vsemi ban5nim‘ P°sli- uaimvviM uuucictv. Obavlja izplačila na vsa tuzemska in inostranska tržišča pod najugodnejšimi pogoji. Blagovni oddelek: '5 ftAptlialflira * KuPuIe !n prodaje tuje valute, devize in čeke. ter ■ mcujauuia. vseh vrst domačih in tujih papirjev. sPreiema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih V ivgc > 0brestuje pod najboljšimi pogoji. 56 8—7 Vloge na knjižice obrestuje s 4' 8 V _ 1|crZ3®C=3l' mKssmw&ws&e>£M&Ki&& (Tovarna ir? zaloga Koroška cesla 40-53 Palor Hochnsge&r In drugovl priporoča!« 0 svolo bogato zsitogo kompletnih spalnih »ob, kttWn!ake oprav« Iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne dele po znlžanlli conah, fega^Eggg^^ ' v'Maribor, 6. februarja i{Ai- fa“ na ilomače M i silil f K obilnem obisku uljudno vabi Kinko Kosič, restavrafer. ar ir w ggarggggg«gggggE^ Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Mariboru Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. 1* Centrala v LJUBLJANI. — Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE. Delniška glavnica in rezerve 95,000.000*— Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije. V.ftaano ,TBNEX* Zagreb mmm m. i Moderne tovarniške opreme Stroji za vse industr. obrate Precizna in navadna orodja Zastopstvo najboljših tvrdk Prodajalna za Jugoslavijo tvrdke G. Rot A. G. Wien lil. 65 26-2 Hidravlične napeljave Motorji vseh vrst Opreme mlinov. Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru; prevzame Vsako vrsto sSIraZenii v mostu, na kolo«; stvorih, kakor tudi spremljanje ZeleznlS- ■ leta vozov. — Pojasnila v pisarni: P r I-stanilka ulica 2. Carinsko posredovanje| H! IzvrSuie najtolnaje po najnlžjih cenah F. & A. UH ER Spedlsljsko pod*e3£e Maribor 63 4-4 LsiaMana ....Pohištvo Spalne, Jedilne In gosposke sobe, kuhinjska opirava, podložki, modroci, otomane, spalni ln delioracijskl divani, postelje, omare, miz« in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohiStva v vsakem •logu od proste do najfin. hvr&itve po ]ako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo PREIS. Maribor lioMlekev trg St. S Svoboden ogledi 217 Ccolkl zastonjI ||| i 2?© nalnlliS ceni! Haarfaktira v novo pre« urejeni trgovini Po nalniSii ceni! ALBERT KOPAČ Maribor, Glavni trs it. 17 Zimsko b&a®© po Prodaja vsakovrstnega inozemskega manufakturne^a blaga in pietenin. Ha debelo in drobno! Zimsko blago po lastni ceni! Brivskega delauca honorarja za babice mesta Maribor* Babice Maribora so določile sledeče tarife: irb 1. Za ubožne sloje, namreč delavce in poduradnike, za porod in devetdnevno oskrbo K 200-—. 2. Srednji sloji, obrtniki K 400*—. 3. Posestniki, trgovci, višji uradniki in častniki K 600 — do K 1000*-. V posebnih slučajih ima babica pravico do višjega honorarja, na primer pri dvojčkih stane še enkrat toliko. Za porod in devetdnevno oskrbo, ker ostane babica vedno v hiši, K 2000*—. Nadaljni posamezni obiski, kateri prekoračijo devetdnevno oskrbo ali pred porodom, se zaračunajo 20—40 K. Babica, katero se fe pred porodom določilo in se jo potem ni klicalo, ima pravico do celega honorarja. Porodniški stroški v hiši babice za porod in devetdnevno prehrano K 1503—2000« perfektnega i§čem. Vstop takoj 156 3—3 Vekoslav Gfurin Jurčičeva ulica št. 9. Krasna «?vonarf8*ropna hl5a v Mariboru, Tatten-bachova ulica, se proda. Posredovalci izključeni. Naslov pove uprava. 143 2-2 Primorci! i Naznanjam, da sem odprl novo higienično j brivnico. Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 155 3—2 1 Vjekoslav Gjurin primorski begunec. Maribor, JurtiSeva ulica št. 9. Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potu« ločemu občinstvu. Priznano Izborna kuhinja. Pristna vina In sveže pivo. Fr. StickBcr. Niotopjezaistosmemi f dii (Gleichstroni) 14 HP, 3 HP, 1 HP z napuščaji (Anlass), ter motor na piin proda Mariborska tiskarna d. d. Jurčičeva ulica 4. mm® Speilclja vseh Trst. e Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarlnjenja ln zavarovanja, o Mednarodni prevozi. Telefon žtev. 37» SpadlcJjsko dostavno podjetje lužne železnico. J B L H a N“ MARIBOR Brzojav. naslov: SpedMfcMt. * Setitve z patentiran, pohištvenimi vozovi na vse stra«L • Skladišče spojeno s tirom Jalne železnice* • »ajMlIe domale Spetfldjtfe podjetja v Juaoslairtjl. pisarna: Aleksandrova cesta 13. - S k I • d 11 i a: Aleksandrova eaata 70, KoroSka cesta 1». .g.-------^ ® ) Centrala: LJUBLJANA. - Podružnice: MARIBOR. BEOGRAD, ZAGREB, TRST, WIBM. V-----------------«..•* eeoooooooooaftooe^oeaeaMt o# — 1 V„ Izdaja: Ti8kovna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tlakama d. d.