Stopili so v izbo in Koritnik je odloil klobuk in palico in slekel havelok.
Ali si laen, Francelj?" . . .
Sestra je skrbno izpraevala in je gledala veselo preseneena.
Kaj je pa pri vas?" . . .
Kakor sem pisal, oe! . . . Vsega je zmanjkalo, teko je prilo, in treba je premagati in stopiti pogumno naprej . . ."
Sin je govoril mirno in resno, in oe je bil zamiljen.
PERINIK. F0T-F- pavlin.
Saj bi el zdaj lahko v slubo!... Prav bi nam bilo . .,"
Poltiho in bojee je povedal in je umaknil oi.
Ne morem ..."
Koritnik je sedel pri mizi in je podprl glavo. Sestra je odla vun in se je vrnila z jedjo. Postavila je predenj in je sedla na stol.
Ali ostane dolgo, Francelj?" . . .
DOM IN SVET" 1906. T. 7.
417
Majhen as, Tonka, samo po slovo sem priel in potem grem dale . . ."
Kam gre?" . . .
Sestra je vpraala in se je zaudila.
Dale, Tonka, zelo dale . . ."
Potem so molali vsi. Sin je jedel, oe je sedel pri pei in Tonka se je zamislila.
Kaj je doma?" . . .
Koritnik je vpraal in je dvignil obraz.
Ni ni... Slabo je... Slaba hrana, denarja ni . . . Sama sva ..."
Oe je govoril poasi in z alostnim glasom. In tudi Tonka je izpregovorila.
Tako je dolgas, Francelj, tako silno dolgas, da lovek sede in joka . . ."
Se je bila isto slabotno dekletce, velikih, globokih oi, belih in nenih lic, in tiha je bila in plana. Nobene pomoi ni bilo zanjo, samo zajokala je, kadar ji je bilo tesno pri srcu, naslonila se je na mizo, zakrila je obraz in je tiho zaihtela . . .
Vasih se mi sanja o materi, priblia se mi o polnoi, pred mene stopi in govori z mano; poboa me po laseh, in e imam solzo na licu, me poljubi nanjo . . ."
Tonka je pripovedovala s tihim glasom sedela je bratu nasproti in mu gledala v obraz.
Oni dan se mi je sanjalo o smrti .... . Zunaj so roljale kosti, bela halja je vihrala v zraku, koena desnica je dvigala mono svetilko . . . Koso ez ramo, je stala pri oknu in dvignila je lu in se je posvetilo po sobi... isto ipe se je dotaknil koeni obraz in natanno se je culo . . ."
Se vedno te je strah in e vedno si tako plana in bojea!" . . .
Koritnik je poboal njeno roko, drobna je bila in popolnoma mrzla.
Kam pa pojde?" . . .
Po dolgem asu se je oglasil oe in je dvignil glavo. Zdelo se je, da se je zbudil iz globokih, tekih sanj.
Po svetu, oe . . . dale ..."
Kaj naj mu pripoveduje? ... Samo domaa vas mu je znana in pot do mesta, nikoli se ni odpravil ez prvo vijo goro, nikoli ez prvo veliko reko .. .
27
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si